1966

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10.xsd" version="0.10" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.39.0-wmf.22</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="2300" case="first-letter">Gadget</namespace>
      <namespace key="2301" case="first-letter">Gadget talk</namespace>
      <namespace key="2302" case="case-sensitive">Gadget definition</namespace>
      <namespace key="2303" case="case-sensitive">Gadget definition talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>1966</title>
    <ns>0</ns>
    <id>726</id>
    <revision>
      <id>5725260</id>
      <parentid>5678729</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:54:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Bernarda Marovt</username>
        <id>213202</id>
      </contributor>
      <comment>Popravila datum rojstva..</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9427" xml:space="preserve">{{leto|1966|20}}
'''1966''' ('''[[Rimske številke|MCMLXVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]].

== Dogodki ==
[[slika:Lockheed SR-71 Blackbird.jpg|thumb|Lockheed SR-71]]
[[slika:Indira Gandhi 1966.jpg|thumb|Indira Gandhi med obiskom v ZDA]]
[[slika:Coat of Arms of Botswana.svg|thumb|Grb Bocvane]]
* [[1. januar]] - [[Jean-Bedel Bokassa]] prevzame oblast v [[Srednjeafriška republika|Srednjeafriški republiki]] z [[državni udar|državnim udarom]].
* [[10. januar]] - s podpisom mirovnega sporazuma v [[Taškent]]u se konča [[druga kašmirska vojna]] med [[Indija|Indijo]] in [[Pakistan]]om.
* [[11. januar]] - v operativno uporabo pride [[Združene države Amerike|ameriško]] izvidniško letalo [[Lockheed SR-71|Lockheed SR-71 »Blackbird«]].
* [[15. januar]] - v državnem udaru v [[Nigerija|Nigeriji]] pride na oblast [[vojaška hunta]].
* [[17. januar]] - po trčenju ameriškega strateškega bombnika [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52]] in [[leteči tanker|letečega tankerja]] padejo tri [[vodikova bomba|vodikove bombe]] blizu vasi [[Palomares, Almería|Palomares]] v [[Španija|Španiji]] in še ena v morje.
* [[19. januar]] - [[Indira Gandhi]] postane ministrska predsednica Indije.
* [[3. februar]] - [[Sovjetska zveza|sovjetsko]] vesoljsko plovilo ''[[Luna 9]]'' opravi prvi kontroliran [[pristanek na Luni]].
* [[14. februar]] - [[Avstralski dolar]] zamenja [[Avstralski funt]] kot [[Avstralija|avstralska]] [[valuta]]
* [[1. marec]] - sovjetska [[vesoljska sonda]] ''[[Venera 3]]'' pade na [[Venera|Venero]] in postane prvi predmet človeške izdelave, ki je pristal na drugem [[planet]]u.
* [[11. marec]] - [[Indonezija|indonezijski]] predsednik [[Sukarno]] preda vso izvršno oblast generalu [[Suharto|Suhartu]].
* [[27. marec]] - 20.000 [[budizem|budistov]] v [[Južni Vietnam|Južnem Vietnamu]] protestira proti politiki vojaške vlade.
* [[21. april]] - [[Haile Selassie I.]] prvič obišče [[Jamajka|Jamajko]] in se sreča z voditelji [[Rastafarijanstvo|rastafarijanstva]].
* [[30. april]] - [[Anton LaVey]] ustanovi [[Satanova Cerkev|Satanovo Cerkev]] v [[San Francisco|San Franciscu]].
* [[16. maj]] - z razglasom [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]] se prične [[kulturna revolucija]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]].
* [[26. maj]] - [[Gvajana]] postane neodvisna država.
* [[28. junij]] - vojaška hunta v državnem udaru v [[Argentina|Argentini]] odstavi predsednika [[Arturo Umberto Illia|Artura Umberta Illio]] in nastavi generala [[Juan Carlos Onganía|Juana Carlosa Onganío]] na oblast.
* [[29. junij]] - [[vietnamska vojna]]: ameriška letala pričnejo bombardirati [[Hanoj]] in [[Hajfong]].
* [[30. junij]] - [[Francija]] izstopi iz zveze [[NATO]].
* [[11. julij|11.]] – [[30. julij]] - v [[Anglija|Angliji]] poteka [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|Svetovno prvenstvo v nogometu]].
* [[5. avgust]] - v [[New York]]u je položen temeljni kamen za [[World Trade Center]].
* [[13. avgust]] - v [[potres]]u v kraju [[Varto]], [[Muş (provinca)|provinca Muş]], [[Turčija]], umre preko 2000 ljudi, 10.000 je ranjenih.
* [[24. avgust]] - ameriška rock skupina [[The Doors]] izda svoj prvi [[glasbeni album|album]].
* [[1. september]] - potniško letalo na [[let 105 Britannia Airways|letu 105 družbe Britannia Airways]] strmoglavi med približevanjem [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|brniškemu letališču]], pri čemer umre 98 ljudi na krovu, najhujša letalska nesreča na ozemlju današnje [[Slovenija|Slovenije]].
* [[30. september]] -
** [[Bocvana]] postane neodvisna država
** [[Baldur von Schirach]] in [[Albert Speer]] sta izpuščena iz [[Zapor Spandau|zapora Spandau]].
* [[4. oktober]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] kolonija [[Basutoland]] se osamosvoji in prevzame ime [[Lesoto]].
* [[5. oktober]] - [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] sprejme dokument ''Priporočila o položaju učiteljev'', kar danes obeležujemo kot [[svetovni dan učiteljev]].
* [[30. november]] - [[Barbados]] postane neodvisna država
* [[1. december]] - [[Kurt Georg Kiesinger]] postane [[Zahodna Nemčija|zahodnonemški]] kancler.
* ''neznan datum'' - na [[Združeni inštitut za jedrske raziskave|Združenem inštitutu za jedrske raziskave]] v [[Dubna|Dubni]] (SSSR) prvič sintetizirajo [[kemijski element]] [[raderfordij]]
[[Slika:Romana Jordan Cizelj 2012 (rotated, cropped).jpg|sličica|204x204_pik|[[Romana Jordan]]]]

== Rojstva ==
[[slika:Alberto Tomba Zagreb 2009.jpg|thumb|150px|Alberto Tomba]]
* [[8. januar]] - [[Romana Jordan]], slovenska fizičarka in političarka, nekdanja evropska poslanka
* [[29. januar]] - [[Romário]], brazilski nogometaš
* [[5. februar]] - [[Rok Petrovič]], slovenski alpski smučar († [[1993]])
* 6. februar - Rick Astley, britanski [[glasbenik]], [[pevec]] in [[tekstopisec]]
* [[11. februar]] - [[Roman Kejžar]], slovenski atlet
* [[19. marec]] - [[Anja Rupel]], slovenska pop pevka, radijska napovedovalka in novinarka
* [[4. april]] - [[Finn Christian Jagge]], norveški alpski smučar
*[[7. april]] - [[Béla Mavrák]], madžarski tenorist
* [[11. april]] - [[Lisa Stansfield]], angleška pevka
* [[13. maj]] - [[Uroš Seljak]], slovenski astrofizik in kozmolog
* [[15. maj]] - [[Jiří Němec]], češki nogometaš
* [[16. maj]] - [[Janet Jackson]], ameriška pevka
* [[24. maj]] - [[Eric Cantona]], francoski nogometaš, filmski igralec in trener
* [[26. maj]] - [[Helena Bonham Carter]], angleška igralka
* [[13. junij]] - [[Grigorij Jakovljevič Perelman]], ruski matematik
* [[28. junij]] - [[John Cusack]], ameriški igralec
* [[7. avgust]] - [[Jimmy Wales]], ameriški poslovnež
* [[17. avgust]] - [[Rodney Mullen]], ameriški rolkar
* [[2. september]] - [[Olivier Panis]], francoski dirkač Formule 1
* [[27. september]] - [[Matjaž Zupan]], slovenski smučarski skakalec in trener
* [[9. oktober]] - [[David Cameron]], britanski politik
* [[20. oktober]] - [[Abu Musab al-Zarkavi]], jordanski islamist in terorist († [[2006]])
* [[24. oktober]] - [[Roman Abramovič]], ruski poslovnež
* [[8. november]] - [[Gordon Ramsay]], škotski kuharski mojster in televizijski voditelj
* [[11. november]] - [[Benedicta Boccoli]], italijanska gledališka in filmska igralka
* [[8. december]] - [[Sinéad O'Connor]], irska pevka
* [[13. december]] - [[Jure Zdovc]], slovenski košarkar in trener
* [[19. december]] - [[Alberto Tomba]], italijanski alpski smučar
*[[30. december]] - [[Lučka Počkaj]], [[Slovenci|slovenska]] gledališka in filmska [[Igralec (umetnik)|igralka]]

== Smrti ==
[[slika:AntonMelik.png|thumb|150px|Anton Melik]]
[[slika:Walt disney portrait.jpg|thumb|150px|Walt Disney]]
* [[1. januar]] - [[Vincent Auriol]], francoski politik (* [[1884]])
* [[6. januar]] - [[Slavko Pengov]], slovenski slikar (* [[1908]])
* [[14. januar]] - [[Sergej Pavlovič Koroljov]], ruski raketni inženir (* [[1907]])
* [[31. januar]] - [[Dirk Brouwer]], nizozemsko-ameriški astronom, geofizik (* [[1902]])
* [[1. februar]] - [[Buster Keaton]], ameriški igralec in režiser (* [[1895]])
* [[20. februar]] - [[Chester William Nimitz]], ameriški admiral (* [[1885]])
* [[5. marec]] - [[Ana Andrejevna Ahmatova]], ruska pesnica, pisateljica, literarna zgodovinarka, literarna kritičarka in prevajalka (* [[1889]])
* [[10. marec]] - [[Frits Zernike]], nizozemski fizik, nobelovec (* [[1888]])
* [[11. marec]] - [[Josip Korošec]], slovenski arheolog (* [[1909]])
* [[10. april]] - [[Evelyn Waugh]], angleški pisatelj (* [[1903]])
* [[13. april]] - [[Abdul El Salem Mohamed Aref]], iraški maršal in politik (* [[1921]])
* [[8. junij]] - [[Anton Melik]], slovenski geograf (* [[1890]])
* [[20. junij]] - 
** [[Marjan Kozina]], slovenski skladatelj (* [[1907]])
** [[Georges Lemaître]], belgijski teolog, astronom, matematik (* [[1894]])
* [[30. junij]] - [[Giuseppe Farina]], italijanski dirkač Formule 1 (* [[1906]])
* [[12. julij]] - [[Daisecu Teitaro Suzuki]], japonski budistični filozof (* [[1870]])
* [[23. julij]] - [[Montgomery Clift]], ameriški igralec (* [[1920]])
* [[5. avgust]] - [[Mihajlo Rostohar]], slovenski psiholog in politik (* [[1878]])
* [[6. september]] - [[Hendrik Frensch Verwoerd]], južnoafriški politik (* [[1901]])
* [[21. september]] - [[Paul Reynaud]], francoski politik (* [[1878]]) 
* [[18. oktober]] - [[Elizabeth Arden]], kanadsko-ameriška poslovnica (* [[1884]])
* [[2. november]] - [[Peter Joseph William Debye]], nizozemsko-ameriški fizik in kemik, nobelovec (* [[1884]])
* [[2. december]] - [[L. E. J. Brouwer]], nizozemski matematik in filozof (* [[1881]])
* [[15. december]] - [[Walt Disney]], ameriški producent, režiser, scenarist, igralec, animator, podjetnik in filantrop (* [[1901]])
* [[27. december]] - [[Ernest Watson Burgess]], ameriški sociolog (* [[1886]])

== Nobelove nagrade ==
* [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Alfred Kastler]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[Robert Sanderson Mulliken]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[Peyton Rous]], [[Charles Brenton Huggins]]
* [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[Shmuel Yosef Agnon]], [[Nelly Sachs]]
* [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - ''ni bila podeljena''

{{Zbirka}}

[[Kategorija:Leto 1966|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>626wh8gxn97gdfnxl34dtok33xvn42h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725274</id>
      <parentid>5725260</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T21:24:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Bernarda Marovt|Bernarda Marovt]] ([[User talk:Bernarda Marovt|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Zm05gamer|Zm05gamer]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9427" xml:space="preserve">{{leto|1960|20}}
'''1966''' ('''[[Rimske številke|MCMLXVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]].

== Dogodki ==
[[slika:Lockheed SR-71 Blackbird.jpg|thumb|Lockheed SR-71]]
[[slika:Indira Gandhi 1966.jpg|thumb|Indira Gandhi med obiskom v ZDA]]
[[slika:Coat of Arms of Botswana.svg|thumb|Grb Bocvane]]
* [[1. januar]] - [[Jean-Bedel Bokassa]] prevzame oblast v [[Srednjeafriška republika|Srednjeafriški republiki]] z [[državni udar|državnim udarom]].
* [[10. januar]] - s podpisom mirovnega sporazuma v [[Taškent]]u se konča [[druga kašmirska vojna]] med [[Indija|Indijo]] in [[Pakistan]]om.
* [[11. januar]] - v operativno uporabo pride [[Združene države Amerike|ameriško]] izvidniško letalo [[Lockheed SR-71|Lockheed SR-71 »Blackbird«]].
* [[15. januar]] - v državnem udaru v [[Nigerija|Nigeriji]] pride na oblast [[vojaška hunta]].
* [[17. januar]] - po trčenju ameriškega strateškega bombnika [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52]] in [[leteči tanker|letečega tankerja]] padejo tri [[vodikova bomba|vodikove bombe]] blizu vasi [[Palomares, Almería|Palomares]] v [[Španija|Španiji]] in še ena v morje.
* [[19. januar]] - [[Indira Gandhi]] postane ministrska predsednica Indije.
* [[3. februar]] - [[Sovjetska zveza|sovjetsko]] vesoljsko plovilo ''[[Luna 9]]'' opravi prvi kontroliran [[pristanek na Luni]].
* [[14. februar]] - [[Avstralski dolar]] zamenja [[Avstralski funt]] kot [[Avstralija|avstralska]] [[valuta]]
* [[1. marec]] - sovjetska [[vesoljska sonda]] ''[[Venera 3]]'' pade na [[Venera|Venero]] in postane prvi predmet človeške izdelave, ki je pristal na drugem [[planet]]u.
* [[11. marec]] - [[Indonezija|indonezijski]] predsednik [[Sukarno]] preda vso izvršno oblast generalu [[Suharto|Suhartu]].
* [[27. marec]] - 20.000 [[budizem|budistov]] v [[Južni Vietnam|Južnem Vietnamu]] protestira proti politiki vojaške vlade.
* [[21. april]] - [[Haile Selassie I.]] prvič obišče [[Jamajka|Jamajko]] in se sreča z voditelji [[Rastafarijanstvo|rastafarijanstva]].
* [[30. april]] - [[Anton LaVey]] ustanovi [[Satanova Cerkev|Satanovo Cerkev]] v [[San Francisco|San Franciscu]].
* [[16. maj]] - z razglasom [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]] se prične [[kulturna revolucija]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]].
* [[26. maj]] - [[Gvajana]] postane neodvisna država.
* [[28. junij]] - vojaška hunta v državnem udaru v [[Argentina|Argentini]] odstavi predsednika [[Arturo Umberto Illia|Artura Umberta Illio]] in nastavi generala [[Juan Carlos Onganía|Juana Carlosa Onganío]] na oblast.
* [[29. junij]] - [[vietnamska vojna]]: ameriška letala pričnejo bombardirati [[Hanoj]] in [[Hajfong]].
* [[30. junij]] - [[Francija]] izstopi iz zveze [[NATO]].
* [[11. julij|11.]] – [[30. julij]] - v [[Anglija|Angliji]] poteka [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|Svetovno prvenstvo v nogometu]].
* [[5. avgust]] - v [[New York]]u je položen temeljni kamen za [[World Trade Center]].
* [[13. avgust]] - v [[potres]]u v kraju [[Varto]], [[Muş (provinca)|provinca Muş]], [[Turčija]], umre preko 2000 ljudi, 10.000 je ranjenih.
* [[24. avgust]] - ameriška rock skupina [[The Doors]] izda svoj prvi [[glasbeni album|album]].
* [[1. september]] - potniško letalo na [[let 105 Britannia Airways|letu 105 družbe Britannia Airways]] strmoglavi med približevanjem [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|brniškemu letališču]], pri čemer umre 98 ljudi na krovu, najhujša letalska nesreča na ozemlju današnje [[Slovenija|Slovenije]].
* [[30. september]] -
** [[Bocvana]] postane neodvisna država
** [[Baldur von Schirach]] in [[Albert Speer]] sta izpuščena iz [[Zapor Spandau|zapora Spandau]].
* [[4. oktober]] - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] kolonija [[Basutoland]] se osamosvoji in prevzame ime [[Lesoto]].
* [[5. oktober]] - [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] sprejme dokument ''Priporočila o položaju učiteljev'', kar danes obeležujemo kot [[svetovni dan učiteljev]].
* [[30. november]] - [[Barbados]] postane neodvisna država
* [[1. december]] - [[Kurt Georg Kiesinger]] postane [[Zahodna Nemčija|zahodnonemški]] kancler.
* ''neznan datum'' - na [[Združeni inštitut za jedrske raziskave|Združenem inštitutu za jedrske raziskave]] v [[Dubna|Dubni]] (SSSR) prvič sintetizirajo [[kemijski element]] [[raderfordij]]
[[Slika:Romana Jordan Cizelj 2012 (rotated, cropped).jpg|sličica|204x204_pik|[[Romana Jordan]]]]

== Rojstva ==
[[slika:Alberto Tomba Zagreb 2009.jpg|thumb|150px|Alberto Tomba]]
* [[8. januar]] - [[Romana Jordan]], slovenska fizičarka in političarka, nekdanja evropska poslanka
* [[29. januar]] - [[Romário]], brazilski nogometaš
* [[5. februar]] - [[Rok Petrovič]], slovenski alpski smučar († [[1993]])
* 6. februar - Rick Astley, britanski [[glasbenik]], [[pevec]] in [[tekstopisec]]
* [[11. februar]] - [[Roman Kejžar]], slovenski atlet
* [[19. marec]] - [[Anja Rupel]], slovenska pop pevka, radijska napovedovalka in novinarka
* [[4. april]] - [[Finn Christian Jagge]], norveški alpski smučar
*[[7. april]] - [[Béla Mavrák]], madžarski tenorist
* [[11. april]] - [[Lisa Stansfield]], angleška pevka
* [[13. maj]] - [[Uroš Seljak]], slovenski astrofizik in kozmolog
* [[15. maj]] - [[Jiří Němec]], češki nogometaš
* [[16. maj]] - [[Janet Jackson]], ameriška pevka
* [[24. maj]] - [[Eric Cantona]], francoski nogometaš, filmski igralec in trener
* [[26. maj]] - [[Helena Bonham Carter]], angleška igralka
* [[13. junij]] - [[Grigorij Jakovljevič Perelman]], ruski matematik
* [[28. junij]] - [[John Cusack]], ameriški igralec
* [[7. avgust]] - [[Jimmy Wales]], ameriški poslovnež
* [[17. avgust]] - [[Rodney Mullen]], ameriški rolkar
* [[2. september]] - [[Olivier Panis]], francoski dirkač Formule 1
* [[27. september]] - [[Matjaž Zupan]], slovenski smučarski skakalec in trener
* [[9. oktober]] - [[David Cameron]], britanski politik
* [[20. oktober]] - [[Abu Musab al-Zarkavi]], jordanski islamist in terorist († [[2006]])
* [[24. oktober]] - [[Roman Abramovič]], ruski poslovnež
* [[8. november]] - [[Gordon Ramsay]], škotski kuharski mojster in televizijski voditelj
* [[11. november]] - [[Benedicta Boccoli]], italijanska gledališka in filmska igralka
* [[8. december]] - [[Sinéad O'Connor]], irska pevka
* [[13. december]] - [[Jure Zdovc]], slovenski košarkar in trener
* [[19. december]] - [[Alberto Tomba]], italijanski alpski smučar
*[[30. december]] - [[Lučka Počkaj]], [[Slovenci|slovenska]] gledališka in filmska [[Igralec (umetnik)|igralka]]

== Smrti ==
[[slika:AntonMelik.png|thumb|150px|Anton Melik]]
[[slika:Walt disney portrait.jpg|thumb|150px|Walt Disney]]
* [[1. januar]] - [[Vincent Auriol]], francoski politik (* [[1884]])
* [[6. januar]] - [[Slavko Pengov]], slovenski slikar (* [[1908]])
* [[14. januar]] - [[Sergej Pavlovič Koroljov]], ruski raketni inženir (* [[1907]])
* [[31. januar]] - [[Dirk Brouwer]], nizozemsko-ameriški astronom, geofizik (* [[1902]])
* [[1. februar]] - [[Buster Keaton]], ameriški igralec in režiser (* [[1895]])
* [[20. februar]] - [[Chester William Nimitz]], ameriški admiral (* [[1885]])
* [[5. marec]] - [[Ana Andrejevna Ahmatova]], ruska pesnica, pisateljica, literarna zgodovinarka, literarna kritičarka in prevajalka (* [[1889]])
* [[10. marec]] - [[Frits Zernike]], nizozemski fizik, nobelovec (* [[1888]])
* [[11. marec]] - [[Josip Korošec]], slovenski arheolog (* [[1909]])
* [[10. april]] - [[Evelyn Waugh]], angleški pisatelj (* [[1903]])
* [[13. april]] - [[Abdul El Salem Mohamed Aref]], iraški maršal in politik (* [[1921]])
* [[8. junij]] - [[Anton Melik]], slovenski geograf (* [[1890]])
* [[20. junij]] - 
** [[Marjan Kozina]], slovenski skladatelj (* [[1907]])
** [[Georges Lemaître]], belgijski teolog, astronom, matematik (* [[1894]])
* [[30. junij]] - [[Giuseppe Farina]], italijanski dirkač Formule 1 (* [[1906]])
* [[12. julij]] - [[Daisecu Teitaro Suzuki]], japonski budistični filozof (* [[1870]])
* [[23. julij]] - [[Montgomery Clift]], ameriški igralec (* [[1920]])
* [[5. avgust]] - [[Mihajlo Rostohar]], slovenski psiholog in politik (* [[1878]])
* [[6. september]] - [[Hendrik Frensch Verwoerd]], južnoafriški politik (* [[1901]])
* [[21. september]] - [[Paul Reynaud]], francoski politik (* [[1878]]) 
* [[18. oktober]] - [[Elizabeth Arden]], kanadsko-ameriška poslovnica (* [[1884]])
* [[2. november]] - [[Peter Joseph William Debye]], nizozemsko-ameriški fizik in kemik, nobelovec (* [[1884]])
* [[2. december]] - [[L. E. J. Brouwer]], nizozemski matematik in filozof (* [[1881]])
* [[15. december]] - [[Walt Disney]], ameriški producent, režiser, scenarist, igralec, animator, podjetnik in filantrop (* [[1901]])
* [[27. december]] - [[Ernest Watson Burgess]], ameriški sociolog (* [[1886]])

== Nobelove nagrade ==
* [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Alfred Kastler]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[Robert Sanderson Mulliken]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[Peyton Rous]], [[Charles Brenton Huggins]]
* [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[Shmuel Yosef Agnon]], [[Nelly Sachs]]
* [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - ''ni bila podeljena''

{{Zbirka}}

[[Kategorija:Leto 1966|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7g4kimd91f06hkwcoj5pcdtthbtamzo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1961</title>
    <ns>0</ns>
    <id>731</id>
    <revision>
      <id>5725258</id>
      <parentid>5722080</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:41:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Bernarda Marovt</username>
        <id>213202</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Rojstvo datum</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9873" xml:space="preserve">{{leto|1966|20}}
'''1961''' ('''[[Rimske številke|MCMLXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]].

== Dogodki ==
[[slika:Jfk inauguration.jpg|thumb|Inavguracija novega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja v Washingtonu]]
[[slika:Berlin Wall 1961-11-20.jpg|thumb|Vzhodnonemški delavci gradijo berlinski zid]]
* [[3. januar]] - [[Združene države Amerike]] prekinejo diplomatske stike s [[Kuba|Kubo]].
* [[20. januar]] - [[John F. Kennedy]] zapriseže kot 35. [[predsednik Združenih držav Amerike]].
* [[25. januar]] - [[vojaška hunta]] prevzame oblast v [[Salvador]]ju od druge hunte z namenom »ustaviti levičarske ekscese«.
* [[4. februar]] - v [[Angola|Angoli]] se prične [[portugalska kolonialna vojna]].
* [[12. februar]] - [[Sovjetska zveza]] izstreli sondo [[Venera 1]] proti [[Venera|Veneri]].
* [[14. februar]] - raziskovalci [[Lawrenceov nacionalni laboratorij v Berkeleyju|Lawrenceovega nacionalnega laboratorija v Berkeleyju]] v ZDA oznanijo, da so prvič sintetizirali nov [[kemijski element]] z [[atomsko število|atomskim številom]] 103, [[lavrencij]].
* [[15. februar]] - popolni [[sončev mrk]] je viden v [[Južna Evropa|Južni Evropi]].
* [[3. marec]] - [[Hasan II. Maroški|Hasan II.]] je okronan za [[kralj]]a [[Maroko|Maroka]].
* [[12. april]] - sovjetski [[kozmonavt]] [[Jurij Gagarin]] na krovu plovila [[Vostok 1]] kot prvi človek poleti v [[vesolje]].
* [[13. april]] - neuspešen poskus odstavitve [[Portugalska|portugalskega]] diktatorja [[António de Oliveira Salazar|Antónia de Oliveire Salazarja]].
* [[20. april]] - [[Fidel Castro]] oznani, da je [[invazija v Prašičjem zalivu]] pod vodstvom ameriške [[Centralna obveščevalna agencija|Centralne obveščevalne agencije]] spodletela.
* [[24. april]] - z morskega dna pred [[stockholm]]skim pristaniščem dvignejo [[Švedska|švedsko]] vojno ladjo ''[[Vasa (ladja)|Vasa]]'', ki se je potopila 333 let pred tem.
* [[27. april]] - [[Sierra Leone]] postane neodvisna država.
* [[5. maj]] - [[Projekt Mercury]]: astronavt [[Alan Shepard]] postane prvi Američan v vesolju, na krovu plovila [[Mercury-Redstone 3|Freedom 7]].
* [[16. maj]] - [[Park Čung He]] pride z [[državni udar|državnim udarom]] na oblast v [[Južna Koreja|Južni Koreji]].
* [[19. maj]] - Venera 1 kot prvi izdelek človeških rok doseže Venero, vendar zaradi okvare ne pošlje na Zemljo nobenih podatkov.
* [[25. maj]] - ameriški predsednik Kennedy v govoru pred [[Kongres Združenih držav Amerike|kongresom]] oznani, da je cilj ZDA [[Pristanek na Luni|pristanek človeka na Luni]] še pred koncem desetletja.
* [[26. maj]] - ustanovljen je [[Triglavski narodni park]].
* [[28. maj]] - v več časopisih z mednarodno cirkulacijo izide članek »Pozabljeni zaporniki« (''Forgotten Prisoners'') angleškega pravnika [[Peter Benenson|Petra Benensona]], kar velja za začetek organizacije [[Amnesty International]].
* [[30. maj]] - z ubojem diktatorja [[Rafael Trujillo|Rafaela Trujille]], ki je bil na oblasti v [[Dominikanska republika|Dominikanski republiki]] od leta [[1930]], se konča drugo najdaljše diktatorstvo v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]].
* [[19. junij]] - [[Kuvajt]] postane neodvisna država z zaključkom britanskega protektorata nad ozemljem.
* [[4. julij]] - sovjetski [[jedrska podmornica|jedrski podmornici]] [[K-19]] prične med plovbo po severnem [[Atlantik]]u puščati [[jedrski reaktor|reaktor]].
* [[6. avgust]] - kozmonavt [[German Stepanovič Titov]] opravi drugi orbitalni polet v zgodovini vesoljskih poletov in kot prvi človek preživi v vesolju več kot en dan.
* [[13. avgust|13.]] – [[31. avgust]] - v [[Berlin]]u je zgrajen [[berlinski zid]], ki loči vzhodni in zahodni del mesta.
* [[1. september]] - prvo zasedanje [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]].
* [[18. september]] - v letalski nesreči na poti na pogajanja o prekinitvi spopadov v [[Kongo|Kongu]] umre [[Generalni sekretar OZN]] [[Dag Hammarskjöld]] in še petnajst potnikov.
* [[28. september]] - z vojaškim državnim udarom v [[Damask]]u se konča zveza med [[Egipt]]om in [[Sirija|Sirijo]].
* [[30. september]] - s preoblikovanjem Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje je ustanovljena [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj]].
* [[10. oktober]] - celotno prebivalstvo otoka [[Tristan da Cunha]] je evakuirano zaradi izbruha tamkajšnjega [[ognjenik]]a.
* [[30. oktober]] - Sovjetska zveza detonira 50-[[megatona|megatonsko]] [[Carska bomba|carsko bombo]] na [[Nova zemlja|Novi Zemlji]]; najmočnejša [[eksplozija]], kar jih je kdaj ustvaril človek.
* [[31. oktober]] - hurikan opustoši takratno prestolnico [[Belize]]ja, [[Belize City]], prestolnica je kasneje prestavljena v [[Belmopan]] v notranjosti države.
* [[11. november]] - ruski Stalingrad je preimenovan v [[Volgograd]].
* [[2. december]] - [[Fidel Castro]] v radijskem nagovoru državljanom pove, da je [[marksizem-leninizem|marksist-leninist]] in da bo Kuba prevzela [[socializem]].
* [[9. december]] - [[Tanganjika]] postane neodvisna država.
* [[18. december]] - [[Indija]] prične z nasilno priključitvijo [[Portugalska Indija|Portugalske Indije]].

== Rojstva ==
[[slika:Princess Diana Cannes.jpg|thumb|130px|Princesa Diana]]
[[Slika:Official portrait of Barack Obama.jpg|thumb|130px|Barack Obama]]
* [[24. januar]] - [[Nastassja Kinski]], nemško-ameriška igralka
* [[26. januar]] - [[Wayne Gretzky]], kanadski hokejist in hokejski trener
* [[17. februar]] - [[Andrej Korotajev]], ruski antropolog, orientalist, ekonomist, zgodovinar in sociolog
* [[27. februar]] - [[James Ager Worthy]], ameriški košarkar
* [[21. marec]] - [[Lothar Matthäus]], nemški nogometaš
* [[31. marec]] - [[Leon Gostiša]], slovenski šahist in politik
* [[3. april]] - [[Eddie Murphy]], ameriški igralec in komik
* [[25. april]] - [[Agneta Andersson]], švedska kanuistka
* [[30. april]] - [[Isiah Lord Thomas]] III., ameriški košarkar
* [[6. maj]] - [[George Clooney]], ameriški igralec
* [[17. maj]] - [[Enya]], irska pevka
* [[20. maj]] - [[Clive Allen]], angleški nogometaš in nogometni trener
*[[3. junij]] - [[Miha Mazzini]], slovenski pisatelj, kolumnist, scenarist, režiser in računalnikar
* [[14. junij]] - [[Boy George]], britanski glasbenik in producent
* [[21. junij]] - [[Iztok Mlakar]], slovenski kantavtor in gledališki igralec
* [[1. julij]] - 
** [[Carl Lewis]], ameriški atlet
** [[Diana Spencer]], valižanska princesa († [[1997]])
* [[23. julij]] - [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog in imunolog ter pisatelj
* [[4. avgust]] - [[Barack Obama]], ameriški politik, nobelovec
* [[20. avgust]] - [[Greg Egan]], avstralski pisatelj
* [[25. avgust]] - [[Billy Ray Cyrus]], ameriški glasbenik, igralec in producent
* [[9. september]] - [[Matjaž Kek]], slovenski nogometaš in nogometni selektor
* [[13. september]] - [[Dave Mustaine]], ameriški glasbenik
* [[18. september]] - [[James Gandolfini]], ameriški igralec († [[2013]])
* [[29. september]] - [[Julia Gillard]], avstralska političarka
*[[9. oktober]] - [[Miran Zupanič]], slovenski scenarist in režiser
* [[31. oktober]] - [[Peter Jackson]], novozelandski režiser in producent
* [[1. december]] - [[Robert Pešut Magnifico]], slovenski pevec
* [[19. december]] - [[Eric Allin Cornell]], ameriški fizik, nobelovec
* [[28. december]] - [[Borut Petrič]], slovenski plavalec

== Smrti ==

[[slika:Ernest Hemingway 1950.jpg|thumb|150px|Ernest Hemingway]]
* [[4. januar]] - [[Erwin Schrödinger]], avstrijski fizik, nobelovec (* [[1887]])
* [[17. januar]] - [[Patrice Lumumba]], kongoški politik (* [[1925]])
* [[20. februar]] - [[Percy Grainger]], avstralsko-ameriški pianist, saksofonist, skladatelj in dirigent (* [[1882]])
* [[22. februar]] - [[Nick LaRocca]], ameriški jazzovski glasbenik, trobentač (* [[1889]])
* [[26. februar]] - [[Mohamed V. Maroški|Mohamed V.]], maroški kralj (* [[1909]])
* [[6. april]] - [[Jules Bordet]], belgijski bakteriolog, nobelovec (* [[1870]])
* [[9. april]] - [[Ahmed Zogu]], albanski politik in plemič (* [[1895]])
* [[3. maj]] - [[Maurice Merleau-Ponty]], francoski filozof (* [[1908]])
* [[13. maj]] - [[Gary Cooper]], ameriški filmski igralec (* [[1901]])
* [[30. maj]] - [[Rafael Leónidas Trujillo]], dominikanski diktator (* [[1891]])
* [[6. junij]] - [[Carl Gustav Jung]], švicarski psihiater in psiholog (* [[1875]])
* [[16. junij]] - [[Marcel Junod]], švicarski zdravnik (* [[1904]])
* [[2. julij]] - [[Ernest Hemingway]], ameriški pisatelj in novinar, nobelovec (* [[1899]])
* [[17. avgust]] - [[Jakob Savinšek]], slovenski kipar, risar in pesnik (* [[1922]])
* [[20. avgust]] - [[Percy Williams Bridgman]], ameriški fizik in filozof znanosti, nobelovec (* [[1882]])
* [[10. september]] - [[Wolfgang von Trips]], nemški dirkač Formule 1 (* [[1928]])
* [[18. september]] - [[Dag Hammarskjöld]], švedski ekonomist, pravnik, diplomat in politik, nobelovec (* [[1905]])
* [[24. november]] - [[Gustav Šilih]], slovenski pedagog, mladinski pisatelj in urednik (* [[1893]])
* [[6. december]] - [[Frantz Fanon]], francoski psihiater, filozof, revolucionar in pisatelj (* [[1925]])
* [[23. december]] - [[Kurt Meyer (general SS)|Kurt Meyer]], nemški general SS (* [[1910]])
* [[25. december]] - [[Otto Loewi]], nemško-ameriški farmakolog, nobelovec (* [[1873]])

== Nobelove nagrade ==
* [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Robert Hofstadter]], [[Rudolf Ludwig Mössbauer]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[Melvin Calvin]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[Georg von Békésy]]
* [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[Ivo Andrič]]
* [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - [[Dag Hammarskjöld]] (podeljena po smrti)

{{Zbirka}}

[[Kategorija:Leto 1961|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4azvbj6v74i15u1sgcxmie43v379x3v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725275</id>
      <parentid>5725258</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T21:24:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Bernarda Marovt|Bernarda Marovt]] ([[User talk:Bernarda Marovt|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9873" xml:space="preserve">{{leto|1960|20}}
'''1961''' ('''[[Rimske številke|MCMLXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]].

== Dogodki ==
[[slika:Jfk inauguration.jpg|thumb|Inavguracija novega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja v Washingtonu]]
[[slika:Berlin Wall 1961-11-20.jpg|thumb|Vzhodnonemški delavci gradijo berlinski zid]]
* [[3. januar]] - [[Združene države Amerike]] prekinejo diplomatske stike s [[Kuba|Kubo]].
* [[20. januar]] - [[John F. Kennedy]] zapriseže kot 35. [[predsednik Združenih držav Amerike]].
* [[25. januar]] - [[vojaška hunta]] prevzame oblast v [[Salvador]]ju od druge hunte z namenom »ustaviti levičarske ekscese«.
* [[4. februar]] - v [[Angola|Angoli]] se prične [[portugalska kolonialna vojna]].
* [[12. februar]] - [[Sovjetska zveza]] izstreli sondo [[Venera 1]] proti [[Venera|Veneri]].
* [[14. februar]] - raziskovalci [[Lawrenceov nacionalni laboratorij v Berkeleyju|Lawrenceovega nacionalnega laboratorija v Berkeleyju]] v ZDA oznanijo, da so prvič sintetizirali nov [[kemijski element]] z [[atomsko število|atomskim številom]] 103, [[lavrencij]].
* [[15. februar]] - popolni [[sončev mrk]] je viden v [[Južna Evropa|Južni Evropi]].
* [[3. marec]] - [[Hasan II. Maroški|Hasan II.]] je okronan za [[kralj]]a [[Maroko|Maroka]].
* [[12. april]] - sovjetski [[kozmonavt]] [[Jurij Gagarin]] na krovu plovila [[Vostok 1]] kot prvi človek poleti v [[vesolje]].
* [[13. april]] - neuspešen poskus odstavitve [[Portugalska|portugalskega]] diktatorja [[António de Oliveira Salazar|Antónia de Oliveire Salazarja]].
* [[20. april]] - [[Fidel Castro]] oznani, da je [[invazija v Prašičjem zalivu]] pod vodstvom ameriške [[Centralna obveščevalna agencija|Centralne obveščevalne agencije]] spodletela.
* [[24. april]] - z morskega dna pred [[stockholm]]skim pristaniščem dvignejo [[Švedska|švedsko]] vojno ladjo ''[[Vasa (ladja)|Vasa]]'', ki se je potopila 333 let pred tem.
* [[27. april]] - [[Sierra Leone]] postane neodvisna država.
* [[5. maj]] - [[Projekt Mercury]]: astronavt [[Alan Shepard]] postane prvi Američan v vesolju, na krovu plovila [[Mercury-Redstone 3|Freedom 7]].
* [[16. maj]] - [[Park Čung He]] pride z [[državni udar|državnim udarom]] na oblast v [[Južna Koreja|Južni Koreji]].
* [[19. maj]] - Venera 1 kot prvi izdelek človeških rok doseže Venero, vendar zaradi okvare ne pošlje na Zemljo nobenih podatkov.
* [[25. maj]] - ameriški predsednik Kennedy v govoru pred [[Kongres Združenih držav Amerike|kongresom]] oznani, da je cilj ZDA [[Pristanek na Luni|pristanek človeka na Luni]] še pred koncem desetletja.
* [[26. maj]] - ustanovljen je [[Triglavski narodni park]].
* [[28. maj]] - v več časopisih z mednarodno cirkulacijo izide članek »Pozabljeni zaporniki« (''Forgotten Prisoners'') angleškega pravnika [[Peter Benenson|Petra Benensona]], kar velja za začetek organizacije [[Amnesty International]].
* [[30. maj]] - z ubojem diktatorja [[Rafael Trujillo|Rafaela Trujille]], ki je bil na oblasti v [[Dominikanska republika|Dominikanski republiki]] od leta [[1930]], se konča drugo najdaljše diktatorstvo v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]].
* [[19. junij]] - [[Kuvajt]] postane neodvisna država z zaključkom britanskega protektorata nad ozemljem.
* [[4. julij]] - sovjetski [[jedrska podmornica|jedrski podmornici]] [[K-19]] prične med plovbo po severnem [[Atlantik]]u puščati [[jedrski reaktor|reaktor]].
* [[6. avgust]] - kozmonavt [[German Stepanovič Titov]] opravi drugi orbitalni polet v zgodovini vesoljskih poletov in kot prvi človek preživi v vesolju več kot en dan.
* [[13. avgust|13.]] – [[31. avgust]] - v [[Berlin]]u je zgrajen [[berlinski zid]], ki loči vzhodni in zahodni del mesta.
* [[1. september]] - prvo zasedanje [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]].
* [[18. september]] - v letalski nesreči na poti na pogajanja o prekinitvi spopadov v [[Kongo|Kongu]] umre [[Generalni sekretar OZN]] [[Dag Hammarskjöld]] in še petnajst potnikov.
* [[28. september]] - z vojaškim državnim udarom v [[Damask]]u se konča zveza med [[Egipt]]om in [[Sirija|Sirijo]].
* [[30. september]] - s preoblikovanjem Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje je ustanovljena [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj]].
* [[10. oktober]] - celotno prebivalstvo otoka [[Tristan da Cunha]] je evakuirano zaradi izbruha tamkajšnjega [[ognjenik]]a.
* [[30. oktober]] - Sovjetska zveza detonira 50-[[megatona|megatonsko]] [[Carska bomba|carsko bombo]] na [[Nova zemlja|Novi Zemlji]]; najmočnejša [[eksplozija]], kar jih je kdaj ustvaril človek.
* [[31. oktober]] - hurikan opustoši takratno prestolnico [[Belize]]ja, [[Belize City]], prestolnica je kasneje prestavljena v [[Belmopan]] v notranjosti države.
* [[11. november]] - ruski Stalingrad je preimenovan v [[Volgograd]].
* [[2. december]] - [[Fidel Castro]] v radijskem nagovoru državljanom pove, da je [[marksizem-leninizem|marksist-leninist]] in da bo Kuba prevzela [[socializem]].
* [[9. december]] - [[Tanganjika]] postane neodvisna država.
* [[18. december]] - [[Indija]] prične z nasilno priključitvijo [[Portugalska Indija|Portugalske Indije]].

== Rojstva ==
[[slika:Princess Diana Cannes.jpg|thumb|130px|Princesa Diana]]
[[Slika:Official portrait of Barack Obama.jpg|thumb|130px|Barack Obama]]
* [[24. januar]] - [[Nastassja Kinski]], nemško-ameriška igralka
* [[26. januar]] - [[Wayne Gretzky]], kanadski hokejist in hokejski trener
* [[17. februar]] - [[Andrej Korotajev]], ruski antropolog, orientalist, ekonomist, zgodovinar in sociolog
* [[27. februar]] - [[James Ager Worthy]], ameriški košarkar
* [[21. marec]] - [[Lothar Matthäus]], nemški nogometaš
* [[31. marec]] - [[Leon Gostiša]], slovenski šahist in politik
* [[3. april]] - [[Eddie Murphy]], ameriški igralec in komik
* [[25. april]] - [[Agneta Andersson]], švedska kanuistka
* [[30. april]] - [[Isiah Lord Thomas]] III., ameriški košarkar
* [[6. maj]] - [[George Clooney]], ameriški igralec
* [[17. maj]] - [[Enya]], irska pevka
* [[20. maj]] - [[Clive Allen]], angleški nogometaš in nogometni trener
*[[3. junij]] - [[Miha Mazzini]], slovenski pisatelj, kolumnist, scenarist, režiser in računalnikar
* [[14. junij]] - [[Boy George]], britanski glasbenik in producent
* [[21. junij]] - [[Iztok Mlakar]], slovenski kantavtor in gledališki igralec
* [[1. julij]] - 
** [[Carl Lewis]], ameriški atlet
** [[Diana Spencer]], valižanska princesa († [[1997]])
* [[23. julij]] - [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog in imunolog ter pisatelj
* [[4. avgust]] - [[Barack Obama]], ameriški politik, nobelovec
* [[20. avgust]] - [[Greg Egan]], avstralski pisatelj
* [[25. avgust]] - [[Billy Ray Cyrus]], ameriški glasbenik, igralec in producent
* [[9. september]] - [[Matjaž Kek]], slovenski nogometaš in nogometni selektor
* [[13. september]] - [[Dave Mustaine]], ameriški glasbenik
* [[18. september]] - [[James Gandolfini]], ameriški igralec († [[2013]])
* [[29. september]] - [[Julia Gillard]], avstralska političarka
*[[9. oktober]] - [[Miran Zupanič]], slovenski scenarist in režiser
* [[31. oktober]] - [[Peter Jackson]], novozelandski režiser in producent
* [[1. december]] - [[Robert Pešut Magnifico]], slovenski pevec
* [[19. december]] - [[Eric Allin Cornell]], ameriški fizik, nobelovec
* [[28. december]] - [[Borut Petrič]], slovenski plavalec

== Smrti ==

[[slika:Ernest Hemingway 1950.jpg|thumb|150px|Ernest Hemingway]]
* [[4. januar]] - [[Erwin Schrödinger]], avstrijski fizik, nobelovec (* [[1887]])
* [[17. januar]] - [[Patrice Lumumba]], kongoški politik (* [[1925]])
* [[20. februar]] - [[Percy Grainger]], avstralsko-ameriški pianist, saksofonist, skladatelj in dirigent (* [[1882]])
* [[22. februar]] - [[Nick LaRocca]], ameriški jazzovski glasbenik, trobentač (* [[1889]])
* [[26. februar]] - [[Mohamed V. Maroški|Mohamed V.]], maroški kralj (* [[1909]])
* [[6. april]] - [[Jules Bordet]], belgijski bakteriolog, nobelovec (* [[1870]])
* [[9. april]] - [[Ahmed Zogu]], albanski politik in plemič (* [[1895]])
* [[3. maj]] - [[Maurice Merleau-Ponty]], francoski filozof (* [[1908]])
* [[13. maj]] - [[Gary Cooper]], ameriški filmski igralec (* [[1901]])
* [[30. maj]] - [[Rafael Leónidas Trujillo]], dominikanski diktator (* [[1891]])
* [[6. junij]] - [[Carl Gustav Jung]], švicarski psihiater in psiholog (* [[1875]])
* [[16. junij]] - [[Marcel Junod]], švicarski zdravnik (* [[1904]])
* [[2. julij]] - [[Ernest Hemingway]], ameriški pisatelj in novinar, nobelovec (* [[1899]])
* [[17. avgust]] - [[Jakob Savinšek]], slovenski kipar, risar in pesnik (* [[1922]])
* [[20. avgust]] - [[Percy Williams Bridgman]], ameriški fizik in filozof znanosti, nobelovec (* [[1882]])
* [[10. september]] - [[Wolfgang von Trips]], nemški dirkač Formule 1 (* [[1928]])
* [[18. september]] - [[Dag Hammarskjöld]], švedski ekonomist, pravnik, diplomat in politik, nobelovec (* [[1905]])
* [[24. november]] - [[Gustav Šilih]], slovenski pedagog, mladinski pisatelj in urednik (* [[1893]])
* [[6. december]] - [[Frantz Fanon]], francoski psihiater, filozof, revolucionar in pisatelj (* [[1925]])
* [[23. december]] - [[Kurt Meyer (general SS)|Kurt Meyer]], nemški general SS (* [[1910]])
* [[25. december]] - [[Otto Loewi]], nemško-ameriški farmakolog, nobelovec (* [[1873]])

== Nobelove nagrade ==
* [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Robert Hofstadter]], [[Rudolf Ludwig Mössbauer]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[Melvin Calvin]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[Georg von Békésy]]
* [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[Ivo Andrič]]
* [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - [[Dag Hammarskjöld]] (podeljena po smrti)

{{Zbirka}}

[[Kategorija:Leto 1961|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>nptpmp4gbcbdo6ew2meeb67i8i7zngf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Leonardo da Vinci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>10487</id>
    <revision>
      <id>5725360</id>
      <parentid>5710576</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T11:39:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenje */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30249" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
{{Infopolje Oseba|caption=Leonardo da Vinci,&lt;br /&gt;''[[Avtoportret]]'', okoli 1513}}
[[Slika:Vinci, Leonardo da 1452-1519 Signature from the Paintings and Drawings 08 Signature.jpg|250px|right|Signature]]
'''Leonardo da Vinci''' , [[Italijani|italijanski]] [[renesansa|renesančni]] [[arhitekt]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[kipar]] in [[slikar]], * [[15. april]] [[1452]], [[Vinci, Toskana|Vinci]], [[Toskana]], [[Italija]], † [[2. maj]] [[1519]], [[Cloux]], [[Francija]].

Zaradi vsestranske nadarjenosti ga opisujejo kot [[genij]]a.&lt;ref&gt;{{Cite book|first=Marco|last=Rosci|title=Leonardo|year=1977|page= 8}}&lt;/ref&gt; Znan je v prvi vrsti po sliki ''[[Mona Lisa]]'', ki je gotovo najbolj poznan portret,&lt;ref&gt;John Lichfield, ''[http://www.independent.co.uk/news/world/europe/the-moving-of-the-mona-lisa-6149165.html The Moving of the Mona Lisa]'', The Independent, 2005-04-02 (accessed 2012-03-09)&lt;/ref&gt; pa tudi največkrat predmet parodije, in po freski ''[[Zadnja večerja (Leonardo da Vinci)|Zadnja večerja]]'', ki je najbolj znamenito slikarsko delo z versko vsebino, s čimer se lahko meri edinole [[Michelangelo]]vo ''[[Stvarjenje Adama]]''. Leonardova risba ''[[Vitruvijev človek]]'' je tudi že kulturna ikona&lt;ref&gt;Vitruvijev človek je &quot;icona&quot; za naslednja spletišča in še mnoga druga:[http://www.italian-renaissance-art.com/Vitruvian-Man.html Vitruvijev človek], [http://artpassions.com/art/1109-Fine-Art-Classics/0000067329-Leonardo-Da-Vinci-Vitruvian-Man.html Fine Art Classics], [http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?storyCode=403230&amp;sectioncode=26 Key Images in the History of Science]; [http://www.ingenious.org.uk/read/identity/bodyimage/Curiosityanddifference/ Curiosity and difference]; [http://www.guardian.co.uk/artanddesign/2006/aug/30/art1 The Guardian: The Real da Vinci Code]&lt;/ref&gt; in jo srečamo lahko vsepovsod, na evro kovancu, šolskih knjigah in majicah. Od njegovih slik jih je preživelo morebiti samo petnajst, krivdo za to nosi delno njegovo nenehno in pogosto turbulentno eksperimentiranje s tehnikami in pa obotavljanje ter zavlačevanje. Obstaja 15 pomembnih umetnin, ki jih večina umetniških zgodovinarjev delno ali pa v celoti pripisujejo Leonardu. Znan je pa tudi po številnih [[izum]]ih, ki so bili preveč napredni za takratno dobo in jih za časa življenja ni uveljavil. Poleg tega je tvorno prispeval k raziskavam na področjih [[anatomija|anatomije]], [[astronomija|astronomije]] in [[gradbeništvo|gradbeništva]]. 


== Življenje ==
[[Slika:Vinci casa Leonardo.jpg|thumb|Leonardova rojstna hiša v Vinci-ju|alt=Fotografija stavbe iz grobega kamna, z majhnimi okenci, obdajajo ga oljke.]]
[[Slika:Study of a Tuscan Landscape.jpg|thumb|Dolina Arno, najzgodnejša Leonardova risba (1473), [[Galerija Uffizi]]]]
Leonardo se je rodil v vasici Anchiano blizu Vincija v Toskani (današna Italija). Njegov oče Ser Piero da Vinci je bil znan notar, mati Caterina pa kmečko dekle. Po drugih virih naj bi bila Caterina tudi Pierova [[suženjstvo|sužnja]] [[Bližnji vzhod|bližnjevzhodnega]] izvora, kar pa ni potrjeno. Leonardo je živel, preden se je v [[Evropa|Evropi]] uveljavilo današnje poimenovanje oseb z [[ime]]ni in [[priimek|priimki]]. Njegovo polno ime je bilo : »Leonardo di ser Piero da Vinci« (v prevodu »Leonardo, sin gospoda Piera iz Vincija«), pod svoja dela pa se je podpisoval preprosto »Leonardo« ali »Io, Leonardo« (v prevodu »jaz, Leonardo«). [[patronim|Očetovega imena]] najverjetneje ni uporabljal, ker je bil [[nezakonski otrok]]. Na njegova dela se tudi danes večinoma sklicujejo kot na »Leonardova« in ne »da Vincijeva«.

Leonardo je otroštvo preživel v Vinciju z materjo, starimi starši, stricem, polsestrami in polbrati. Ser Piero je poskrbel, da se je Leonardo naučil brati in pisati, osnov latinske slovnice in matematike. Ko je bil star deset ali enajst let, je odšel v Firence k očetu, kjer  je postal vajenec pri slikarju [[Andrea del Verrocchio|Andreu del Verrocchio]], prijatelju njegovega očeta, saj je kazal očitno nadarjenost že kot otrok. Vse življenje je bil [[vegetarijanec]]. Kasneje je odprl tudi lastno slikarsko delavnico in njegovi vajenci so razširili tudi, kar danes imenujemo ''Leonardizem'', ki je nadaljevalo Leonardovo načelo, da v naravi ni ostrih obrob. Od leta [[1482]] do [[1499]] je delal za [[Milano|milanskega]] [[vojvoda|vojvodo]] [[Ludovico Sforza|Ludovica Sforzo]] in imel v Milanu lastno delavnico z vajenci. Sedemnajst [[tona|ton]] [[bron]]a, namenjenih za Leonardov kip ''Gran Cavallo'', je bilo leta [[1495]] pretopljeno v orožje za vojvodo in obrambo Milana pred [[Francija|francoskimi]] silami, pod vodstvom [[Karel VIII. Francoski|Karla VIII.]]

== Umetnost ==

V zvezi z Leonardom da Vincijem navadno omenjamo zgolj njegovo umetnost, kar je nekoliko krivično do ostalih področij, na katerih je vzpostavil svoje genialne teorije. Za številne [[Umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovinarje]] je Leonardo da Vinci ključna osebnost [[Renesansa|renesančne]] zgodovine. Vendar celo ta veličastna označba Leonarda da Vincija omejuje, že če izvzamemo bogastvo in trajnost njegovega dela. Ne da se ga vezati na določeno področje in več kot vemo o njem, bolj skrivnosten postaja. To odpre vprašanja njegove identitete umetnika. Sam Leonardo da Vinci se je norčeval iz ''toži bab'' in deklamatorjev, iz priliznjencev in stremuških izobražencev v [[Vatikan]]u. Preziral in zasmehoval jih je, ker le citirajo predhodnike zaradi pomanjkanja neodvisnosti njihovega duha. Leonardo da Vinci ni imel izobrazbe, kaj šele višje šole ali diplome. Svoje znanje je pridobil z opazovanjem. V navzkrižju je bil z večino bogatih trgovcev z umetninami in pokrovitelji, ko pa ga zaradi svojeglavosti niso več prenašali niti [[Medičejci]], se je preselil na Milanski dvor. Tam je prejel pomembno naročilo: ''[[Zadnja večerja (da Vinci)|Zadnja večerja]]'' in [[konjeniški kip]] za Francesca Sforze. Sliko ''[[Madona v votlini]]'' pa je naslikal po naročilu bratov de Predis. Leonardo da Vinci je 4 leta preživel v [[Rim]]u in čakal naročila, kar je vzbudilo posmeh Medičejcev. Leonardo bi nam zapustil več slik, če bi imel več naročil. Včasih je bilo v navadi, da slikar ni slikal brez vnaprejšnjega naročila. Leonardo da Vinci pa je umetniško skiciral tudi številne naravne pojave, izume in živa bitja. Te skice so imele neprecenljivo vrednost na znanstvenem področju. Prav iz njegovih del naj bi se začela razvijati [[znanost]] ali znanosti, kakor jih sedaj poznamo ([[kemija]], [[anatomija]], [[fizika]], …). Trdil je, da slikar tekmuje in se pogovarja z naravo. S svojimi raziskovanji je hotel podati ljudem znanje, želel jim je povedati tisto malo več, kot so lahko opazili v vsakodnevnem življenju. Po letu 1911, ko je italijanski pleskar in pomožni delavec v Louvru ukradel ''Mono Liso'' in s tem povzročil škandal, jo uvrščajo med najslavnejše slike. Ena izmed hipotez trdi, da Leonardo da Vinci ni nikoli dokončal ''Mone Lise'', slikani portret namreč nima obrvi in še nekaj podrobnosti. Mogoče je, da so z leti podrobnosti zbledele. Leonardo naj bi sliko zapustil svojemu najljubšemu učencu in ne naročniku. Po zapisih naj bi mladenko, ki je pozirala, zabavali glasbeniki in igralci. To je malo verjetno, saj je pozirala dve leti. Na tej sliki se odraža Leonardovo neprekosljivo posnemanje narave. Z izjemno občutljivostjo je prikazal njen tridimenzionalni obraz, sproščene nakodrane lase, ki jih prekriva tanka tančica. Sedi ob zidu okna, ki se odpira v pokrajino v ozadju. Njene obleke odražajo špansko [[Moda|modo]]. Lisin mož, ki je trgoval z oblekami, se je gotovo zavedal prevladujoče mode. 

Leonardo je bil znanec Cezarja Borgia, brata [[Lukrezia Borgia|Lukrezie Borgie]] in sestre njenega moža, Isabelle d'Este. Način, kako ima prekrižane roke, se ujema z držo, ki je bila v poznem 15. stol izraz ženstvene vrline in skromnosti. Obleka in drža sta v skladu s tedanjim družbenim načinom, podobno kot so upodobitve ''[[Marija Božja mati|Madone]]'' skušale odgovarjati stereotipnim pričakovanjem, na ta način, da so odražale predstavo o ženski, da je družinsko in krepostno bitje. Portret ''[[Mona Lisa|Mone Lise]]'' je mojstrsko uresničenje študij. Leonardo je o tej sliki izjavil: »Dober slikar mora naslikati predvsem dve glavni stvari - osebo in namen, ki ga ta oseba nosi v svoji duši«.

Izjemno znana je tudi Leonardova [[freska]] ''[[Zadnja večerja (da Vinci)|Zadnja večerja]]''. Pri tej freski je opaziti odpadanje barvnih plasti, saj je slikal na inovativen način, ki ni zdržal več in sto let. V Leonardovem času so slikarji slikali stenske poslikave s tehniko ''al fresco'', tako da so na vlažen apnen omet nanašali plasti barve in pigment se je vezal na steno. Leonardo pa je želel doseči, da bi imela freska bolj izrazite barvne odtenke in bi osebe delovale bolj resnično. Tako je barve nanašal z mešanico olja in tempere kot vezivo. V tistem času bi morala izgledati izjemna, a ta tehnika ni vodoodporna, zato se je z leti navlažila in luščila kos za kosom. ''Zadnja večerja'' v [[refektorij]]u [[dominikanci|dominikanskega]] samostana [[Cerkev Santa Maria delle Grazie, Milano|cerkve Santa Maria delle Grazie]] je Leonardovo najpomembnejše delo v milanskem obdobju. V nasprotju s tradicijo je Leonardo izbral trenutek, ko [[Jezus]] pove učencem, da ga bo eden od njih izdal. [[Judež]] ni upodobljen kot [[heretik]], ali izločen na zunanji del mize. V številnih pogledih je Leonardo prekinil tradicijo 15. stoletja. Gledalec lahko začuti razburjene in vprašanj polne [[Apostol|apostole]], ko izvedo novico, sredi spopadov in vprašanj pa Kristus ponuja rešitev. 

[[Slika:Mona_Lisa,_by_Leonardo_da_Vinci,_from_C2RMF_retouched.jpg|thumb|Leonardo da Vinci,&lt;br /&gt;''[[Mona Lisa]]'', [[1503]]-[[1507|1505]].]]
Leonardo je svojo življenjsko pot kot [[umetnik]] začel okoli leta [[1469]], ko ga je njegov oče zaradi velike nadarjenosti dal v Verrocchijevo delavnico. [[Andrea del Verrocchio|Verrocchieva]] (njegovo pravo ime je Andrea di Dione) posebnost je bila [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektiva]], na katere so se umetniki šele začeli navajati, Leonardo pa je bil kaj hitro kos vsem izzivom te tehnike. Ni potreboval veliko časa, da je celo prekosil Verrocchia. Legenda pravi, da je Verrocchio v jezi, ker ga je mladenič prekosil v slikanju zatrdil, da ne bo nikoli več slikal. (To morda celo drži, saj je slikarskih del, ki jih lahko pripišemo Verrocchiu, po sodelovanju s svojim učencem malo.)

Renesančna [[Italija]] je bila stoletja oddaljena od današnje kulture [[fotografija|fotografije]] in [[film|filma]], vendar je Leonardo vselej pojmoval slikanje kot nekakšen univerzalen jezik. S perspektivo in drugimi [[realizem|realističnimi]] elementi je poskušal ustvariti zanesljivo interpretacijo življenja. Leonardova intenca je stremela k upodabljanju videnega. Njegov slog je postal značilen za [[16. stoletje]], danes ga imenujemo ''karton''. 

Da Vinci je presegel svoje misli tako, da je naredil znanstveno študijo o [[svetloba|svetlobi]] in senci v [[narava|naravi]]. Ugotovil je, da stvari niso sestavljene iz obrob, ampak so tridimenzionalna telesa, določena s svetlobo in senco. Poznana kot ''[[chiaroscúro]]'', je tehnika, ki je dajala njegovim slikam mehkobo, ob kateri se starejša slikarska dela zdijo mnogo bolj karikirana in ploskovita. Ugotovil je tudi, da se detajl in [[barva]] spreminjata glede na oddaljenost predmeta. Tehniko, v italijanščini imenovano ''[[sfumato]]'', so sicer iznašli [[Flamci|flamski]] in nato uporabljali [[Benečani|beneški]] slikarji, v Leonardovih rokah pa je postala posebno orodje za uprizarjanje atmosfere ter globine. Za izpopolnjevanje svoje tehnike se je Leonardo ukvarjal z znanostjo. Njegovo proučevanje narave ter anatomije je jasno razvidno iz njegovih slik; te so namreč realistične, figure na njih pa zelo natančno upodobljene. Bil je prvi umetnik, ki je proučeval telesna razmerja moških, žensk in otrok, ter jih uporabil za ''idealno proporcionalno šablono''.

Za razliko od svojih sodobnikov (denimo [[Michelangelo|Michelangela]]), Leonardo ni pretiraval z mišičastimi telesi. V začetku je takšen slog slikanja, ki se je razvil po nekaterih delavnicah (predvsem v [[Firence|Firencah]]), pravzaprav močno zavračal. Ko pa je leta 1503 dobil naročilo za poslikavo v [[Palazzo Vecchio]] (Firence), je bil prisiljen sodelovati s precej mlajšim Michelangelom in Leonardo ga je hote ali ne občudoval. Ohranile so se njegove študije, narejene po Michelangelovem ''[[David (Michelangelo)|Davidu]]'' in še kar nekaj risb z močno poudarjeno mišično strukturo. Vendar se je njegovo poznavanje človeške anatomije izkazalo kot široko, da bi se lahko pri 51. letu starosti pričel ukvarjati z nečim, kar nekateri označujejo že kot [[karikatura|karikaturo]].

Leonardo je verjel, da mora umetnik poznati ne le pravila perspektive, ampak vse zakone narave. Verjel je, da je oko popoln instrument za učenje vseh teh zakonov, umetnik pa popoln človek, ki zmore vse to naslikati.

== Znanost in tehnika ==
Morda še prepričljivejše od njegovega umetniškega delovanja, so njegove študije o [[znanost]]i in [[Tehnika|tehniki]]. Zapisoval jih je v zvezke in obsegajo okoli 13.000 strani zapiskov in risb, ki združujejo umetnost z znanostjo. Kot [[levičar]] je vse življenje uporabljal zrcalno pisanje (kar razlaga dejstvo, da je pero lažje vleči kot potiskati; pri zrcalnem pisanju levičar vleče pero od desne proti levi).

Njegov pristop k znanosti je bil opisen — pojav je skušal razumeti tako, da ga je opisal in izrisal do najmanjše podrobnosti poskusov, vendar teoretičnih razlag ni poudarjal. Vse življenje je načrtoval veliko [[Enciklopedija|enciklopedijo]] z natančnimi risbami vsega. Ker ni imel formalne izobrazbe v [[Latinščina|latinščini]] in [[Matematika|matematiki]], so ga znanstveni sodobniki pretežno prezirali.

Leonardove beležnice in dnevniki nudijo neposreden vpogled v njegovo raziskovanje znanosti, narave, anatomije, … Njegova izjemnost se skriva v moči bistroumnega opazovanja, ter v tem, da organa ni le naslikal, ampak se je tudi spraševal o namenu in uporabnosti. Na osnovi takšnega pristopa k raziskovanju je nastala nova metoda odkrivanja narave. Znanost tega časa pa je do tedaj ovirala togost njenih predpostavk. Leonardovi poskusi, da bi z uvajanjem opazovanja narave osvobodil znanstveno misel tega prisilnega jopiča, so bili izhodišče za njegovo delo. Leonardo je sprva študiral zgradbo in razmerja, zato da bi jih lahko na svojih slikah natančneje upodobil. Tudi drugi, kot njegov učitelj Verrocchio, so s skalpelom [[seciranje|secirali]] trupla. Vendar pa je Leonardo leta 1488 pričel raziskovati tudi notranje organe in njihovo delovanje. Iz njegovih zapiskov je razvidno, da je do leta 1515 seciral okoli 30 trupel obeh spolov, različne starosti. Da bi poudaril svoje razumevanje organskih funkcij, je Leonardo primerjal anatomijo človeka z anatomijo večjih sesalcev. To je bilo rojstvo primerjalne anatomije, vede, ki je do danes v [[Biologija|biologiji]] izjemno pomembna. Leonardo pa je po vsej verjetnosti načrtoval z [[Marcantoni della Torre|Marcantonijem della Torrejem]] (1482-1512) izdati teoretični del o anatomiji. Leonardove risbe rastlin sodijo med njegove estetsko najbolj dovršene študije. Zaradi svoje natančnosti, bi tudi danes lahko krasile vsako botanično knjigo. Leonardo se je neodvisno od [[Kopernik]]a dokopal do nekaj izjemnih ugotovitev, na področju [[Astronomija|astronomije]]. Ugotovil je, da je Zemlja planet, soodvisen s satelitom Luna ter zvezdo Sonce in da ni v središču osončja, ampak v središču vesolja, kot so menili učenjaki tistih časov. Imel je lastne poglede na vrtenje zemlje okoli osi; na vsem svetu se ne zdani istočasno, tako da je tedaj, ko je na eni polobli poldan, je na drugi strani polnoč. Dokler Leonardo ni spoznal Luca Paciolija, ni imel celostnega znanja matematike in [[Geometrija|geometrije]]. Zdi se, da ni nikoli študiral geometrije. Pomen Matematike je strnil v naslednjem stavku : &quot;''Nobene znanosti ne more biti, ne da bi uporabili znanje matematike&quot;''. Leonardo da Vinci je poznal [[Arhimed]]ovo delo in delo grških ter arabskih fizikov. Od predhodnikov ga loči bistroumnost ter moč opazovanja, odločnosti.

[[Slika:Leda and the Swan 1505-1510.jpg|thumb|left|Leonardo da Vinci,&lt;br /&gt;''[[Leda in labod (Leonardo)|Leda in labod]]'', [[1508]].]]
[[Slika:Da Vinci Vitruve Luc Viatour.jpg|thumb|Leonardo da Vinci,&lt;br /&gt;''Razmerja človeškega telesa po Vitruviju'', okoli [[1490]].]]

Udeleževal se je [[avtopsija|avtopsij]] in izdelal številne izjemno natančne [[anatomija|anatomske]] [[risba|risbe]], ter načrtoval obsežno delo o človeški in primerjalni anatomiji. Okoli leta [[1490]] je v svoji skicirki izdelal študijo o [[kanon proporcev|kanonu proporcev]], kot jih opisujejo tedaj nedavno ponovno odkriti zapisi [[Starorimska civilizacija|rimskega]] [[arhitekt]]a [[Vitruvij]]a. Študija, imenovana »[[Razmerja človeškega telesa po Vitruviju]]«, je eno njegovih najbolj znanih del. Vitruvijevo načelo proporcev človeškega telesa je pogosto omenjeno v renesansi in tudi kasneje. Hotel je dokazati, da Vitruvijeve roke in noge ne morejo doseči roba kocke, takrat je neki kasnejši umetnik to celo poskušal narisati in nato komentiral.

Preučevanje človeške anatomije ga je vodilo k zasnovi prvega zabeleženega [[robot]]a v zgodovini. Načrt, pozneje imenovan [[Leonardov robot]], je bil verjetno napravljen okoli leta [[1495]], ponovno odkrit pa šele v [[1950.]] letih. Ni znano, ali je po načrtih kdo poskušal izdelati delujočo napravo.

Očaran nad [[letenje]]m je namenil veliko pozornost preučevanju leta ptičev, ter izdelal več načrtov za letalne stroje, med drugim za [[helikopter]] (ki ne bi mogel delovati, ker bi se zaradi [[ohranitev vrtilne količine|ohranjanja vrtilne količine]] vrtel okoli svoje osi), ter lahko [[jadralno letalo]]. [[3. januar]]ja [[1496]] je opravil neuspešen preskus letalne naprave lastne konstrukcije.

Leta [[1502]] je Leonardo za turškega [[sultan]]a [[Bajazid II.|Bajazida II.]] izdelal načrt za 240 [[meter|m]] dolg [[most]], ki bi v enem loku prečkal ožino [[Zlati rog]] v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]. Načrt ni bil nikoli izveden, leta 2001 pa so po istih načrtih izdelali mnogo manjši lesen nadhod nad cesto E-18, pri kraju Ås na [[Norveška|Norveškem]].

Njegovi zapiski vsebujejo tudi številne izume na [[vojaštvo|vojaškem]] področju : mednje prištevamo [[strojnica|strojnico]], oklepljen [[tank]] na človeški ali [[konj]]ski pogon, [[kasetna bomba|kasetne bombe]] itd. V poznejših letih je sicer zavzel stališče, da je vojna najslabša od človekovih dejavnosti. Drugi izumi vključujejo [[kroglični ležaj]], [[podmornica|podmornico]], napravo z [[Zobnik (strojništvo)|zobnik]]i, ki so jo tolmačili kot prvo mehansko [[računalo]], ter [[avtomobil]] na [[vzmet]]ni pogon. V letih, ki jih je preživel v [[Vatikan]]u, je načrtoval široko uporabo [[sončna energija|sončne energije]], tako da bi z vboklimi [[zrcalo|zrcali]] segreval vodo.
[[Slika:Statue of Leonardo da Vinci (Uffizi).jpg|sličica|Kip Leonarda da Vincija na zunanji strani galerije Uffizi v Firencah, Luigi Pampaloni]]
V [[astronomija|astronomiji]] je Leonardo verjel, da [[Sonce]] in [[Luna]] [[kroženje|krožita]] okrog [[Zemlja|Zemlje]], ter da Luna odbija svetlobo sonca zato, ker je prekrita z vodo.

Leonardo svojih zapiskov ni objavljal ali kakorkoli drugače izmenjeval zamisli s sodobniki, zato niso neposredno vplivali na razvoj znanosti in tehnike, ampak so do [[19. stoletje|19. stoletja]] ostali nepoznani. Zaradi tega L. Sprague de Camp v svoji knjigi »''The Ancient Engineers''« Leonarda ne obravnava kot prvega sodobnega inženirja, ampak kot zadnjega stare dobe, saj se je šele po njegovem času začela praksa razširjanja in objavljanja znanstvenih odkritij.

Zadnji Leonardov zvezek ''Codex Leicester'' je novembra 1994 zamenjal lastnika. Takrat ga je za 31,8 milijona [[ameriški dolar|dolarjev]] kupil ameriški multimilijarder [[Bill Gates]].

Njegovo delo igra pomembno vlogo v knjigi ''[[Da Vincijeva šifra]]''.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam italijanskih slikarjev]]
* [[Vegetarijanstvo]]
* [[Renesančna umetnost]]

== Literatura ==
{{refbegin|30em}}
* {{navedi knjigo |last=Strnad|first=Janez |authorlink=Janez Strnad |title=Fiziki, 3. del |year=2000 |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |pages=9-20 |cobiss=53716736}}
* {{cite book | author = Daniel Arasse| title = Leonardo da Vinci | publisher = Konecky &amp; Konecky | year = 1997 | isbn = 1-56852-198-7}}
* {{cite book | author = Michael Baxandall | title = Painting and Experience in Fifteenth Century Italy | year = 1974 | publisher = Oxford University Press | isbn = 0-19-881329-5}}
* {{cite book | author=Andrea Bayer | url=http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/96665|title=Painters of reality : the legacy of Leonardo and Caravaggio in Lombardy | location=New York | publisher=The Metropolitan Museum of Art | year=2004 | isbn=978-1-58839-116-2}}
* {{cite book | author = Fred Bérence | title = Léonard de Vinci, L'homme et son oeuvre | publisher = Somogy | year = 1965 | id = Dépot légal 4° trimestre 1965}}
* {{cite book | author = Luciano Berti | title = The Uffizi | year = 1971 | publisher = Scala}}
* {{cite book | author = Liana Bortolon| title = The Life and Times of Leonardo | publisher = Paul Hamlyn, London | year = 1967 | id = }}
* {{cite book | author = Hugh Brigstoke| title = The Oxford Companion the Western Art | publisher = U.S.: Oxford University Press | year = 2001 | isbn = 0-19-866203-3}}
* {{cite book | author = Gene A. Brucker| title = Renaissance Florence | publisher = Wiley and Sons| year = 1969 | isbn = 0-471-11370-0}}
* {{cite book | author = Fritjof Capra | title = The Science of Leonardo | publisher = Doubleday | location = U.S. | year = 2007 |isbn = 978-0-385-51390-6}}
* {{cite book | author = Cennino Cennini | title = Il Libro Dell'arte O Trattato Della Pittui | publisher = BiblioBazaar | location = U.S. | year = 2009 |isbn = 978-1-103-39032-8}}
* {{cite book | author = Angela Ottino della Chiesa| title = The Complete Paintings of Leonardo da Vinci | publisher = Penguin Classics of World Art series | year = 1967 | isbn = 0-14-008649-8}}
* {{cite book | author = Simona Cremante | title = Leonardo da Vinci: Artist, Scientist, Inventor | publisher = Giunti | year = 2005 | isbn = 88-09-03891-6}}
* {{cite book | author = Frederich Hartt| title = A History of Italian Renaissance Art | publisher = Thames and Hudson | year = 1970 | isbn = 0-500-23136-2}}
* {{cite book | author = Michael H. Hart | title = The 100: A Ranking of the Most Influential Persons in History | publisher = Carol Publishing Group | year = 1992 | isbn = 0-8065-1350-0}}
* {{cite book | author = Martin Kemp| title = Leonardo | publisher = Oxford University Press| year = 2004 | isbn = 0-19-280644-0}}
* {{cite book | url=http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/84801/rec/2|title=Leonardo da Vinci: anatomical drawings from the Royal Library, Windsor Castle | location=New York | publisher=The Metropolitan Museum of Art | year=1983 | isbn=978-0-87099-362-6}}
* {{cite book| author = Mario Lucertini| author2 =Ana Millan Gasca| author3 =Fernando Nicolo | title = Technological Concepts and Mathematical Models in the Evolution of Modern Engineering Systems| work = | publisher = Birkhauser| year = 2004| isbn = 3-7643-6940-X}}
* {{cite book | author = John N. Lupia| title = The Secret Revealed: How to Look at Italian Renaissance Painting | publisher = Medieval and Renaissance Times, Vol. 1, no. 2 (Summer, 1994): 6–17 | issn = 1075-2110}}
* {{cite book | author = Andrew Martindale| title = The Rise of the Artist | publisher = Thames and Hudson | year = 1972 | isbn = 0-500-56006-4}}
* {{cite book | author = Roger Masters | title = Machiavelli, Leonardo and the Science of Power | publisher = University of Notre Dame Press | year = 1996 | isbn = 0-268-01433-7}}
* {{cite book | author = Roger Masters | title = Fortune is a River: Leonardo Da Vinci and Niccolò Machiavelli's Magnificent Dream to Change the Course of Florentine History | publisher = Simon &amp; Schuster | year = 1998 | isbn = 0-452-28090-7}}
* {{cite book | author = Charles D. O'Malley| author2 =J. B. de C. M. Sounders | title = Leonardo on the Human Body: The Anatomical, Physiological, and Embryological Drawings of Leonardo da Vinci. With Translations, Emendations and a Biographical Introduction | publisher = Henry Schuman, New York | year = 1952 | id = }}
* {{cite book | author = Charles Nicholl | title = Leonardo da Vinci, The Flights of the Mind | publisher = Penguin | year = 2005 | isbn = 0-14-029681-6}}
* {{cite book | author = Sherwin B. Nuland| title = Leonardo Da Vinci | publisher = Phoenix Press | year = 2001 | isbn = 0-7538-1269-X}}
* {{cite book | author =A.E. Popham | title = The Drawings of Leonardo da Vinci | publisher = Jonathan Cape | year = 1946 | isbn = 0-224-60462-7}}
* {{cite book | author =Shana Priwer| author2 =Cynthia Phillips | title = The Everything Da Vinci Book: Explore the Life and Times of the Ultimate Renaissance Man | publisher = Adams Media | year = 2006 | isbn = 1-59869-101-5}}
* {{cite book | author = Ilan Rachum| title = The Renaissance, an Illustrated Encyclopedia'' | publisher = Octopus | year = 1979 | isbn = 0-7064-0857-8}}
* {{cite book | author = Jean Paul Richter | title = The Notebooks of Leonardo da Vinci | publisher = Dover | year = 1970 | isbn = 0-486-22572-0}} volume 2: ISBN 0-486-22573-9. A reprint of [http://www.gutenberg.org/etext/5000 the original 1883 edition].
* {{cite book | author = Marco Rosci| title = Leonardo | publisher = Bay Books Pty Ltd| year = 1977 | isbn = 0-85835-176-5}}
* {{cite book | author = Paolo Rossi| title = The Birth of Modern Science | publisher = Blackwell Publishing| year = 2001 | isbn = 0-631-22711-3}}
* {{cite book | author = Bruno Santi | title = Leonardo da Vinci | publisher = Scala / Riverside | year = 1990}}
* {{cite book |author = Theophilus | title = On Divers Arts | publisher = University of Chicago Press | location=U.S. |year = 1963 | isbn = 978-0-226-79482-2}}
* {{cite book | author = Jack Wasserman | title = Leonardo da Vinci | publisher = Abrams | year = 1975 | isbn = 0-8109-0262-1}}
* {{cite book | author = Giorgio Vasari| title = Lives of the Artists'' | publisher = Penguin Classics, trans. George Bull 1965| year = 1568 | isbn = 0-14-044164-6}}
* {{Cite book | first = Hugh Ross | last = Williamson | title = Lorenzo the Magnificent | year = 1974 | publisher = Michael Joseph | isbn = 0-7181-1204-0}}
* {{cite book | author = Emanuel Winternitz | title=Leonardo Da Vinci As a Musician | year=1982 | publisher=Yale University Press | location=U.S. | isbn=978-0-300-02631-3}}
* {{cite book | author = Alessandro Vezzosi | title = Leonardo da Vinci: Renaissance Man | publisher = Thames &amp; Hudson Ltd, London | year = 1997 | isbn = 0-500-30081-X}}
* {{cite book | author = Frank Zollner | title = Leonardo da Vinci: The Complete Paintings and Drawings | publisher = Taschen | year = 2003 | isbn = 3-8228-1734-1}} [The chapter &quot;The Graphic Works&quot; is by Frank Zollner &amp; Johannes Nathan].
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Sister project links|wikt=no|v=no|n=no|b=no|s=Author:Leonardo da Vinci}}
* {{ws|&quot;[[s:Catholic Encyclopedia (1913)/Leonardo da Vinci|Leonardo da Vinci]]&quot; v izdaji 1913 ''Catholic Encyclopedia''}}
* {{gutenberg author|Leonardo_da_Vinci}}
* {{gutenberg|no=7785|name=Leonardo da Vinci'' by Maurice Walter Brockwell'}}
* [http://www.sacred-texts.com/aor/dv/index.htm Velotno besedilo in slike Richterjevega prevoda Zapiskov]
* [http://www.wga.hu/frames-e.html?/html/l/leonardo/ Spletna galerija Leonardovih slik]
* [http://www.drawingsofleonardo.org/ Risbe Leonarda da Vinci]
* [http://arts.guardian.co.uk/features/story/0,,1860869,00.html Da Vinci Decoded] Article from ''[[The Guardian]]''
* [http://www.ted.com/index.php/talks/view/id/235 The true face of Leonardo Da Vinci?]
* [http://www.ivu.org/history/davinci/hurwitz.html Etični vegetarianizem Leonarda da Vinci]
* [http://fulltextarchive.com/page/The-Notebooks-of-Leonardo-Da-Vinci-Complete1/ Zapiski Leonarda da Vinci]
* [http://www.bbc.co.uk/science/leonardo Leonardo da Vinci pri BBC Znanost]
* [http://news.yahoo.com/blogs/sideshow/exclusive-500-old-leonardo-da-vinci-sculpture-horse-201456519.html Yahoo news, Odkrili 500 let star kip Leonarda da Vinci 'Konj in jezdec']
* [http://www.royalcollection.org.uk/exhibitions/leonardo-da-vinci-anatomist Leonardo da Vinci: Anatomist] Kraljičina galerija, Buckinghamska palača, od 4 maja 2012 do 7. oktobra 2012. Anatomske risbe z visoko ločljivostjo.


{{normativna kontrola}}

{{Persondata
| NAME=da Vinci, Leonardo 
| ALTERNATIVE NAMES=Leonardo di ser Piero da Vinci (polno ime)
| SHORT DESCRIPTION=Italijanski umetnik in [[polimatematik]]
| DATE OF BIRTH=1452-04-15
| PLACE OF BIRTH=[[Anchiano]] by [[Vinci, Italy]]
| DATE OF DEATH=1519-05-02
| PLACE OF DEATH=[[Clos Lucé]], France
}}

{{DEFAULTSORT:Vinci, Leonardo da}}
[[Kategorija:Italijanski inženirji]]
[[Kategorija:Italijanski izumitelji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji]]
[[Kategorija:Italijanski geometri]]
[[Kategorija:Renesančni kiparji]]
[[Kategorija:Renesančni arhitekti]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Leonardo da Vinci|*]]
[[Kategorija:Balistiki]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 15. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 15. stoletju]]
[[Kategorija:Znanstveniki v 15. stoletju‎]]
[[Kategorija:Italijanski znanstveniki v 15. stoletju‎]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Znanstveniki v 16. stoletju‎]]
[[Kategorija:Italijanski znanstveniki v 16. stoletju‎]]</text>
      <sha1>cpnuk7vg6o494k0hehn0w6pga95htm2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Boris</title>
    <ns>0</ns>
    <id>14739</id>
    <revision>
      <id>5725352</id>
      <parentid>5712796</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T10:49:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci imena */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15209" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Boris
|image = Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg
|imagesize =
|caption = [[Boris Pahor]]
|pronunciation = [bóris]
|gender = moški
|meaning = 
|region = slovansko ime
|origin = [[Borislav]]
|name day = 2. maj, 24. julij
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Boris''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]].

== Različice imena ==
*Moške oblike imena: Bor, Bora, Boran, Borče, Borči, Borčo, Bore, Borja, Borivoj, Borin, Borko, Borislav, Borisav, Borivij, Borivoje
*Ženske oblike imena: Borisa (Bora, Borka ...)

== Tujejezikovne oblike imena ==
*pri [[Bolgari]]h, [[Rusi]]h, [[Srbi]]h, [[Ukrajinci]]h: Борис (Boris /Barís)
*pri [[Belorusi|Belorusih]]: Барыс (Barys)
*pri [[Poljaki]]h: Borys
*pri [[Madžari]]h: Borisz
*pri [[Angleži|Angležih]], [[Nemci|Nemcih]] in večini drugih narodov: Boris

== Izvor imena ==
Ime Boris&lt;ref&gt;Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt; je prevzeto iz [[ruščina|ruščine]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] se je uveljavilo na prelomu iz 19.v 20. stoletje, zlasti pa še po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. Ime Boris je možno razlagati kot skrajšano obliko dvočlenskega [[Slovani|slovanskega]] imena [[Borislav]]. Borislav ima kot prvi člen velelnik glagola ''boriti se'', končnica na -''slav'' pa je pogosti sestavni del slovanskih dvočlenskih imen.

Ime Boris običajno povezujejo z imenom bolgarskega vladarja ''Bogoris-a'', tudi ''Borisis-a'', ki je bil [[krst|krščen]] leta 864 in je umrl [[2. maj]]a leta 907, pri čemer [[Bolgari|bolgarsko]] ime ''Bogoris'' izhaja iz [[mongolščina|mongolske]] besede ''bogori'', ki pomeni »majhen«.

== Pogostost imena ==
*Leta [[1994]] je bilo po podatkih iz knjige ''Leksikon imen'' Janeza Kebra v Sloveniji 9091 nosilcev imena Boris.Ostale različice imena, ki so bile še v uporabi: Bor (149), Bora (14), Boran (6), Borče (5), Borja (8), Borislav (370), Borivoj (68), Borivoje (50).&lt;ref&gt;Keber Janez, Seznam vseh uradno zapisanih imen s frekvencami z dne 31.12.1994, Mohorjeva družba, Celje, 1996&lt;/ref&gt;
*Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Boris: 8.577. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Boris po pogostosti uporabe uvrščeno na 26. mesto.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Boris|spol=M}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Kot [[svetnik]]a časti [[cerkev (organizacija)|Cerkev]] poleg [[Bolgarija|bolgarskega]] [[kralj]]a ''Borisa Mihaela'' tudi brata ''Borisa in Gleba'' (pri krstu sta bila preimenovana v Romana in Davida), [[mučenec|mučenca]], ki sta umrla leta 1015. [[God]] obeh Borisov je [[2. maj]]a; v [[koledar]]ju je ime Boris zapisano še [[24. julij]]a (Boris, kijevski mučenec, † 24. julija 1015).&lt;ref&gt;Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Znani nosilci imena ==
* [[Boris I. Bolgarski]], bolgarski kan in knez
* [[Boris II. Bolgarski|Boris II: Bolgarski]], bolgarski car
* Boris III. Bolgarski, bolgarski car (1918-1943)
* [[Boris Aberšek]], slovenski elektrotehnik, ddr., profesor UM
* [[Boris Andrijanič]], slovenski farmacevt in gospodarstvenik
* [[Boris Balant (umetnik)|Boris Balant]], slovenski grafični oblikovalec
* [[Boris Barnet]], sovjetski/ruski filmski režiser britanskega porekla
* [[Boris Becker]], nemški tenisač
* [[Boris Beja]], slovenski kipar, večmedijski umetnik, publicist
* [[Boris Bele]], slovenski pevec in kitarist, glasbeni producent
* [[Boris Beloglavec]], slovenski vinogradniški strokovnjak, enolog
* [[Boris Benčič]], slovenski slikar, fotograf, večmedijski umetnik, jadralec
* [[Boris Benedik]], slovenski kegljavec
* [[Boris Benko]], slovenski pevec (Silence, Laibach), slikar
* [[Boris Berce]], slovenski geolog
* [[Boris Berezovski]], ruski matematik in tajkun/oligarh
* [[Boris Berezovski]], ruski pianist
* [[Boris Bergant]], novinar, urednik, komentator, medijski menedžer 
* [[Boris Bernetič]], gospodarstvenik in politik
* [[Boris Bežan]], arhitekt
* [[Boris Bizjak]], flavtist
* [[Boris Božič]], slikar, grafik, eksperimentalni fotograf, glasbenik
* [[Boris Breskvar]], tenisač in športni delavec
* [[Boris Bukowski]], avstrijski pevec
* [[Boris Bulog]], biolog, zoolog
* [[Boris Cavazza]], igralec, režiser
* [[Boris Cergolj]], zdravnik in zdravstveni organizator
* [[Boris Cibic]], zdravnik kardiolog
* [[Boris Cijan]], strojnik, letalec
* [[Boris Cipot]], novinar
* [[Boris Cizelj]], politolog, ekonomist, diplomat
* [[Boris Čampa]], flavtist
* [[Boris Čatalbašev]], bolgarski šahist
* [[Boris Čeh]], kemik (drug = oblikovalec, ilustrator)
* [[Boris Černigoj]], strojnik, prof.
* [[Boris Čibej]], novinar, urednik
* [[Boris Čižmek]]-Bor, generalmajor, poveljnik Milice
* [[Boris Denič]], slovenski rokometaš
* [[Boris Devetak]], slovenski zamejski humorist
* [[Boris Dolničar]], novinar, urednik
* [[Boris Fakin]], slovenski pisatelj, kemik
* [[Boris Filli]], slovenski družbeni delavec, publicist
* [[Boris Frank]], slovenski harmonikar
* [[Boris Frlec]], slovenski kemik, diplomat
* [[Boris Furlan]], slovenski pravnik, univerzitetni profesor, politični zapornik
* [[Boris Gaberščik]], slovenski urbanist; Boris mlajši - umetniški fotograf
* [[Boris Geršak]], kapitan bojne ladje SV 
* [[Boris Godunov]], ruski regent (1584-1598) in car (1598-1605)
* [[Boris Golec]], slovenski zgodovinar
* [[Boris Gombač|Boris M. Gombač]], slovenski zgodovinar, muzealec
* [[Boris Gorenc]], slovenski košarkar
* [[Boris Grabnar]], novinar, publicist, pisatelj, futurolog, komunikolog, retorik
* [[Boris Gregorka]], telovadec, športni delavec, trener
* [[Boris Groys]], rusko-nemški umetnostni teoretik
* [[Boris Gruden]], glasbenik tubist
* [[Boris Hlebnikov]], ruski filmski režiser
* [[Boris Hristov]], bolgarski operni pevec - basist
* [[Boris Ivanowski]], ruski dirkač
* [[Boris Jelcin]], prvi predsednik [[Rusija|Rusije]] po razpadu SZ (1991-1999)
* [[Boris Jereb]], zdravnik nevrolog
* [[Boris Jesih (slikar)|Boris Jesih]], slovenski slikar, grafik, pedagog
* [[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]], slovenski strokovnjak za manjšine
* [[Boris Jež]], slovenski novinar
* [[Boris Juh]], slovenski igralec
* [[Boris Johnson]], britanski premier
* [[Boris Jukić]], slovenski pisatelj, prevajalec, bibliotekar
* [[Boris Jurjaševič]], slovenski filmski režiser
* [[Boris Kalin]], slovenski kipar
* [[Boris Kambič]], slovensko-argentinski alpinist, andinist
* [[Boris Karloff]] (pravo ime ''William Henry Pratt''), angleški igralec v grozljivkah
* [[Boris Kavur]], slovenski prazgodovinski arheolog, paleoantropolog
* [[Boris Kerč]], slovenski duhovnik
* [[Boris Kerč (igralec)|Boris Kerč]], slovenski igralec
* [[Boris Kidrič]], slovenski komunistični politik in partizanski voditelj
* [[Boris Klavora]], slovenski veslač
* [[Boris Klun]], slovenski nevrokirurg
* [[Boris Kobal]], slovenski režiser, igralec, komediograf in humorist
* [[Boris Kobe]], slovenski risar, ilustrator, arhitekt in slikar
* [[Boris Kocijančič]], slovenski politični in športni delavec
* [[Boris Kočevar]], slovenski igralec
* [[Boris Kolar]], slovenski biolog, ekolog in pisatelj
* [[Boris Kononenko]], slovenski lutkar, pravljičar, pesnik in animator
* [[Boris Kopitar]], slovenski narodnozabavni pevec in TV-voditelj
* [[Boris Kovač]], slovenski šahist
* [[Boris Kovačič]], slovenski skladatelj, klarinetist, glasbeni producent in aranžer
* [[Boris Kožuh]], pedagog, univ. prof.
* [[Boris Krabonja]], humanitarni delavec
* [[Boris Kraigher]], slovenski komunistični politik
* [[Boris Krajnc]], kemik, žrtev političnega procesa
* [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]], slovenski igralec in pisatelj
* [[Boris Kristančič]], slovenski košarkar
* [[Boris Kryštufek]], slovenski biolog, zoolog
* [[Boris Kuhar]], slovenski etnolog, muzealec
* [[Boris Kunc]], slovenski kirurg
* [[Boris Kunčič]], slovenski hokejist
* [[Boris Kuret]], zamejski domoznanec, publicist, urednik, kulturni delavec
* [[Boris Kutin]], slovenski šahist in šahovski funkcionar
* [[Boris Lasič]], slovenski tekstilni gospodarstvenik in (2.) fizik, generalni direktor Iskre
* [[Boris Lavrič]], slovenski matematik
* [[Boris Leskovec]], slovenski arhitekt športnih objektov
* [[Boris Lipužič]], slovenski šolnik, pedagog
* [[Boris Lotrič]], slovenski hokejist
* [[Boris Lutar]], slovenski gradbenik
* [[Boris Macarol]] - Mc, slovenski jamar
* [[Boris Majcen]], ekonomist (2. = trobentač)
* [[Boris Majer]], slovenski filozof in partijski ideolog
* [[Boris Malovrh]], slovenski gospodarstvenik 
* [[Boris Markoja]], slovenski šahist 
* [[Boris Menina]] (prv. [[Mercina]]), slovenski veterinar 
* [[Boris Merhar]], slovenski literarni zgodovinar, etnolog, verzolog, prešernoslovec 
* [[Boris Mihajlov]], ruski hokejist 
* [[Boris Mihalj]], slovenski igralec; slikar, kipar, umetnostni zgodovinar 
* [[Boris Mikoš]], slovenski gradbenik, politik, komunalni gospodarstvenik 
* [[Boris Mikuš]], slovenski častnik 
* [[Boris Milevoj]], slovenski ugankar, slovaropisec 
* [[Boris Misja]], slovenski slavist   
* Boris [[Andrej Mlakar]], slovenski filmski režiser in scenarist 
* [[Boris Mlakar]], slovenski zgodovinar 
* [[Boris Muževič]], slovenski novinar, politik, podjetnik in publicist
* [[Boris Navinšek]], elektrotehnik, strokovnjak za tanke plasti
* [[Boris Neveu]], francoski kajakaš slalomist
* Boris Novak, slovenski zdravnik
* [[Boris Novak]], slovenski menedžer
* [[Boris A. Novak]], pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik ...
* [[Boris Orel (etnolog)|Boris Orel]], slovenski etnolog, muzealec
* [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]], slovenski fizik
* [[Boris Ostan]], igralec
* [[Boris Ožbolt]], slovenski častnik
* [[Boris Pahor]] (1913-2022), slovenski pisatelj in publicist
* [[Boris Pajič]], slovenski hokejist
* [[Boris Palčič]], slovenski TV in [[filmski režiser]], scenarist in pedagog
* [[Boris Pangerc]], pesnik, pisatelj, publicist, urednik, prevajalec, zamejski politik
* [[Boris Pasternak]], ruski pisatelj in nobelovec
* [[Boris Paternu]], slovenski litererarni zgodovinar, teoretik, profesor in akademik 
* Boris Matija [[Peterlin]], slovensko-ameriški biokemik in mikrobiolog, akademik
* [[Boris Pihlar]], slovenski kemik
* [[Boris Pilato]], slovenski baletnik in koreograf
* [[Boris Pintar]], slovenski pisatelj, esejist, prevajalec, dramaturg, kritik
* [[Boris Pipan]], slovenski gradbenik, hidrotehnik (HE)
* [[Boris Pleskovič]], arhitekt/urbanist?; ekonomist, preds. SSK
* [[Boris Plevnik]], športni zdravnik
* [[Boris Poberaj]], zdravnik v Dohi ...
* [[Boris Podobnik]], hrvaško-slovenski ekonomist
* [[Boris Podrecca]], slovensko-avstrijsko-italijanski arhitekt
* [[Boris Popov]], rusko-slov. opreni pevec
* [[Boris Popovič]], podjetnik, koprski župan, politik
* [[Boris Prokofjev]], slovenski kipar 
* [[Boris Pšeničnik]], slovenski elektrotehnik, izumitelj 
* [[Boris Pugo]], latvijski in sovjetski politik, pučist
* [[Boris Putjata]], rusko-slovenski gledališki igralec in režiser
* [[Boris Race]], slovenski zamejski politik in gospodarstvenik
* [[Boris Rehar]], slovenski policist, vodja slovenskega [[Interpol|Interpola]]
* [[Boris Režek]], slovenski smučarski tekač in alpinist
* [[Boris Rihteršič]], slovenski prevajalec, novinar, pisatelj
* [[Boris Rjazancev]], slovenski zdravnik ortoped
* [[Boris Rogelj]], slovenski biotehnolog
* [[Boris Rosina]], slovenski novinar, urednik, cineast
* [[Boris Rošker]], slovenski glasbenik: dirigent, skladatelj, aranžer 
* [[Boris Rozman]], slovenski arhitekt
* [[Boris Sajovic]], slovenski slikar
* [[Boris Salobir]], slovenski rudarski strok.-dr., pesnik, filmski in likovni ustvarjalec, fotograf
* [[Boris Samov]], psevdonim [[Ivo Pirkovič|Iva Pirkoviča]]
* [[Boris Sancin]], slovenski ekonomist, publicist v zamejstvu
* [[Boris Sikošek]], slovenski geolog, šahist? - v Beogradu
* [[Boris Sila]], slovenski kineziolog
* [[Boris Sket]], slovenski speleobiolog, univ. profesor, akademik
* [[Boris Snoj]], slovenski ekonomist
* [[Boris Sobočan]], slovenski izumitelj
* [[Boris Sovič]], slovenski politik
* [[Boris Spaski|Boris Spas(s)ki]], sovjetski in ruski šahist
* [[Boris Strel]], slovenski smučar
* [[Boris Strohsack]], slovenski pravnik
* [[Boris Svetlin]], slovenski hokejist in trener
* [[Boris Šinigoj]], slovenski [[pozavnist]] in direktor SF
* [[Boris Šinigoj mlajši]], slovenski lutnjist in filozof
* [[Boris Šinkovec]], slovenski geolog
* [[Boris Šket]], slovenski kemik
* Boris Škrjanc
* Boris Šlajmer
* [[Boris Šnuderl]], slovenski politik, gospodarstvenik in diplomat
* [[Boris Štefanec]], slovenski pravnik, predsednik KPK
* [[Boris Štok]], slovenski strojnik
* [[Boris Šuligoj]], slovenski novinar, satirik
* [[Boris Šurbek]], slovenski tolkalist in timpanist
* Boris Šuštaršič
* [[Boris Švara]],  slovenski dirigent
* [[Boris Tomašič]]
* [[Boris Tomažič]], klasični filolog in publicist
* [[Boris Tovornik]], elektrotehnik
* [[Boris Trampuž]] - Čož
* [[Boris Trajkovski]], makedonski predsednik (1999-2004)
* [[Boris Tadić]], srbski predsednik (2004-12)
* [[Boris Tuma]]
* [[Boris Turk]], biotehnolog/iokemik?
* [[Boris Turžanski]], sovjetski vojaški pilot, heroj
* [[Boris Ule]], metalurg
* [[Boris Urbanc]]
* [[Boris Urbančič]]
* [[Boris Andrejevič Uspenski|Boris Uspenski]], ruski filolog in semiotik
* Boris Vadnjal
* Boris Valenčič
* Boris Vedlin
* [[Boris Velenšek]]
* Boris Verbič
* [[Boris Vezjak]], slovenski filozof in publicist
* [[Boris Vian]], francoski pisatelj, pesnik in pevec
* Boris Vinter
* Boris Višnovec
* Boris Vitez
* Boris Volk
* [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec
* [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov|Boris Voloncov-Veljaminov]], ruski astronom in astrofizik
* Boris Zagradišnik
* Boris Zakrajšek
* [[Boris Zaplatil]], slovensk islikar in grafik
* [[Boris Zarnik]], slovensko-hrvaški biolog
* [[Boris Zidarič]], slovenski pravnik in gospodarstvenik
* [[Boris Ziherl]], slovenski komunistični ideolog, sociolog, prodesor in politik
* [[Boris Zrinski]], slovenski košarkarski trener
* [[Boris Zuljan]], slovenski slikar, grafik in restavrator
* [[Boris Zupančič]], slovenski kemik
* [[Boris Žemva]], slovenski kemik
* [[Boris Žitnik]], slovenski elektroenergetik
* [[Boris Živec]], slovenski ekonomist in politik
* [[Boris Žlender]], slovenksi šahist, dopisni velemojster
* [[Boris Žnidarič]], [[Slovenci|slovenski]] policist, dr. obramboslovja
* Boris Žohar
* [[Boris Žužek]], slovenski kemik, gospodarstvenik
* [[Boris Župančič]], 
* [[Andrej Žvan]] - Boris, partizan, narodni heroj

== Imena krajev ==
Po imenu Boris se v [[Ukrajina|Ukrajini]] imenuje [[mesto]] [[Borispolj]] v nekdanji poltavski guberniji, starejše tudi ''Borisovo Pole''. Po ''Borisu in Glebu'' pa se imenuje tudi več [[vas]]i - ''Borisglebsk''.

== Glej tudi ==
* [[Seznam osebnih imen na B]]
* [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]]
* ime [[Bojan]]
* [[Bor (ime)]]

== Viri ==
{{opombe|2}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>h4kpg2qoiv89xhlb1g0p4ncs7gq0dxy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Spomenik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>15795</id>
    <revision>
      <id>5725123</id>
      <parentid>5724997</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T12:03:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>np, tp, dodano iz en wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21189" xml:space="preserve">{{for|kolesarstvo|Spomenik (kolesarstvo)}}
[[Slika:Recoleta Cemetery - Mausoleums 37.jpg|Spomenik|thumb|right|250px]]
[[Slika:Taj Mahal in March 2004.jpg|Primer spomenika, [[Taj Mahal]]|thumb|right|250px]]

'''Spomenik''' ali bolj natančno javni spomenik je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali ter postavili na javno dostopno mesto prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge [[simbol]]ične funkcije. Posvečeni so osebam ali dogodkom, redkeje državam, živalim, predmetom. Običajno jih postavljajo vladajoči sloji; častijo pa osebe in dogodke, ki neposredno ali posredno častijo postavljavce, njihova prepričanja, ideje. 

== Etimologija ==
Domneva se, da izvor besede ''spomenik'' izhaja iz grškega ''mnemosynon'' in latinskega ''moneo'', ''monere'', kar pomeni ''opomniti'', ''svetovati'' ali ''svariti'',&lt;ref&gt;{{cite web
 |url  =http://www.thefreedictionary.com/monument |title =Monument – definition of |website =thefreedictionary.com |publisher  =The Free Dictionary by Farlex |access-date =2013-10-23}}&lt;/ref&gt; vendar se tudi domneva da beseda ''spomenik'' izvira iz albanske besede ''mani men'', ki v albanskem jeziku pomeni ''zapomni si'', kar nakazuje, da nam spomenik omogoča videti preteklost in nam tako pomaga vizualizirati, kaj bo prišlo v prihodnosti.&lt;ref name=&quot;ColeReed1997&quot;&gt;{{cite book|author1=John Young Cole|author2=Henry Hope Reed|title=The Library of Congress: The Art and Architecture of the Thomas Jefferson Building|url=https://books.google.com/books?id=1P_bTHtdTwkC|year=1997|publisher=Norton|isbn=978-0-393-04563-5|page=16}}&lt;/ref&gt;

== Nastanek in funkcije ==
Spomeniki so nastajali tisočletja in so pogosto najbolj obstojni in znani simboli starih civilizacij. Prazgodovinski [[Tumulus (megalit)|tumulusi]], [[dolmen]]i in podobne strukture so bile ustvarjene v velikem številu prazgodovinskih kultur po vsem svetu in številne oblike monumentalnih grobnic bogatejših in močnejših članov družbe so pogosto vir mnogih naših informacij in umetnosti iz teh kultur.&lt;ref&gt;Patton, Mark (1993) ''Statements in Stone: Monuments and Society in Neolithic Brittany''. Routledge, London, {{ISBN|0415067294}}, pp. 1–7&lt;/ref&gt;

Ko so se družbe organizirale v večjem obsegu, so postali spomeniki tako veliki, da jih je bilo težko uničiti, kot so [[Stari Egipt|egipčanske]] [[piramida|piramide]], [[Stara Grčija|grški]] [[Partenon]], [[Kitajski zid]], indijski [[Tadž Mahal]] ali [[Moai]] z [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] so postali simboli njihovih civilizacij. V novejšem času so monumentalne zgradbe, kot sta [[Kip svobode]] in [[Eifflov stolp]], postale ikonični simboli sodobnih nacionalnih držav.

Izraz ''monumentalnost'' se nanaša na simbolni status in fizično prisotnost spomenika. V tem kontekstu nemški umetnostni zgodovinar Helmut Scharf pravi, da »spomenik obstaja v obliki predmeta in tudi kot njegov simbol. Kot jezikovni simbol se spomenik običajno nanaša na nekaj konkretnega, v nekaterih redkih primerih se uporablja tudi metaforično .... Spomenik je lahko jezikovni simbol za celoto več spomenikov ... ali samo za enega samega, vendar v širšem smislu se lahko uporablja tudi v skoraj vseh spoznavnih ravninah bivanja. ... Kaj se šteje za spomenik, je vedno odvisno od pomena, ki ga pripisuje prevladujoči ali tradicionalni zavesti določene zgodovinske in družbene situacije.«

Javne spomenike pogosto postavljajo z vsaj dvema dodatnima namenoma: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi [[Estetika|estetske]] in [[Umetnost|umetniške]] vrednosti, ki naj prispeva k  izboljšanju videza mesta ali lokacije. Načrtovana mesta, kot so [[Washington, D. C.]], [[New Delhi]] in [[Brasília]], so pogosto zgrajena okoli spomenikov. Lokacijo [[Washingtonski spomenik|Washingtonskega spomenika]] so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z [[George Washington|Georgeom Washingtonom]]. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo; na trgih, pred javnimi stavbami, na lokacijah dogodka. Eden od namenov spomenikov je narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države, politike).

S terminom kulturni spomenik poimenujemo vse pomembne ostaline človekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheoloških ostalin, ob njih še izbrano nematerialno ali živo dediščino (npr.: pesmi, običaji, šege in navade, načini priprave jedi in podobno) zaradi njihove starosti, likovne ali tehnične in drugačne izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti. 

Status kulturnega spomenika ima premična dediščina, to so evidentirani in ovrednoteni predmeti, ki jih hranijo državni in pooblaščeni muzeji. Med kulturne spomenike strokovnjaki uvrščajo tudi izbrane javne spomenike. Zaradi starosti, velikosti, tehnične izjemnosti je kulturni spomenik npr. [[Veliki kitajski zid]]. Izjemne kulturne spomenike, kakršen je Kitajski zid, UNESCO uvrsti na seznam svetovne kulturne dediščine. Trenutno je na listi 1154 spomenikov ali območij v 167 državah. Z več kot 870 spomeniki prevladuje kulturna dediščina. V Sloveniji imamo pet območij, ki so na listi svetovne naravne in kulturne dediščine: [[Škocjanske jame]], [[Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji]] razširjena ((Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Ukrajina), [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp|Kolišča na Ljubljanskem barju]], Rudnika živega srebra Almadén in [[Idrija]] in [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]. Nekaj objektov ali območij je še na poskusni listi. Posebni kulturni spomeniki so odlikovani z znakom [[Evropska kulturna dediščina|evropske kulturne dediščine]]: [[Slovenska vojna partizanska bolnica Franja|Bolnišnica Franja]], [[Cerkev sv. Duha, Zatolmin|Spominska cerkvica Javorca in Prešernova Zdravljica]]. Starejši evropski znak imajo Plečnikove [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|Žale]].

Spomeniki so pogosto zasnovani tudi za posredovanje zgodovinskih ali političnih informacij in tako lahko razvijejo aktivno družbeno-politično moč. Uporabljajo se lahko za krepitev primata sodobne politične moči, kot je [[Trajanov steber|Trajanov steber]] ali številni kipi [[Lenin]]a v [[Rusija|Rusiji]]. Uporabijo se lahko za izobraževanje prebivalstva o pomembnih dogodkih ali osebnostih iz preteklosti, na primer pri preimenovanju stare stavbe ''General Post Office Building'' v [[New York]]u v ''Stavba Jamesa A. Farleyja'', po Jamesu Farleyju, nekdanjem generalnem poštnem upravitelju ZDA.&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=VsmZphjPLJQC&amp;pg=PA194&amp;dq=false#v=onepage&amp;q=false&amp;f=false David Gardner Chardavoyne ( 2012), ''Okrožno sodišče Združenih držav za vzhodno okrožje Michigana: ljudje, pravo in politika'', Wayne State University Press, str. 194]&lt;/ref&gt; Za izpolnitev svoje informativne in izobraževalne funkcije mora biti spomenik odprt za javnost, kar pomeni, da je njegova prostorska razsežnost in vsebina javno doživeta ter trajnostna. Prvo lahko dosežemo z umestitvijo spomenika v javni prostor ali z javno razpravo o spomeniku in njegovem pomenu, drugo pa z materialnostjo spomenika ali če njegova vsebina takoj postane del kolektivnega ali kulturnega spomina.

Posamezne večje javne spomenike postavlja [[država]], večino običajno lokalne skupnosti, mesta, civilna združenja, redko posamezniki.

Kulturne spomenike, neredko v preobleki čaščenja božanskih vladarjev in bogov ljudje gradimo že tisoče let in velikokrat so najbolj vzdržljivi in najslavnejši simboli starih civilizacij. [[Egipt|Egipčanske]] [[Piramida|piramide]], grobnice faraonov; simbolni tempelj Atene po zmagah Grkov nad Perzijci - [[Antična Grčija|grški]] [[Partenon]] so postali simboli njihovih civilizacij. Podobna je ena od funkcij cerkva, ki stojijo na grobovih svetnikov. Sodobnejša primera velikih javnih spomenikov sta [[Združene države Amerike|ameriški]], v Franciji izdelan [[Kip svobode]] in [[Francija|francoski]] [[Eiffelov stolp]], ki sta postala simbola modernih držav. Velike države, ponosne na vojaško tradicijo, pogosto postavljajo spomenike neznanemu padlemu junaku. Običajno ima vsaka država en sam spomenik neznanemu junaku, ki ga postavijo na pomemben prostor glavnega mesta.

Družbeni pomen spomenikov je le redko fiksen in gotov ter ga različne družbene skupine pogosto ''spodbijajo''. Kot primer: medtem ko je nekdanja vzhodnonemška socialistična država [[berlinski zid]] morda videla kot sredstvo za »zaščito« pred ideološko nečistostjo Zahoda, so disidenti in drugi pogosto trdili, da je simbol inherentne represije in paranoje te države. Ta trditev o pomenu je osrednja tema sodobnega ''postprocesnega'' arheološkega diskurza.

Slovenija je kot samostojna država postavila zelo malo kakovostnih javnih spomenikov. Pogoste so standardne betonske piramide, izdelane kot protitankovske ovire ali zidovi z napisi na premalo premišljenih lokacijah. Po osamosvojitvi je nastal bolj kakovosten spomenik, posvečen žrtvam vojne, ki ga je na robu Žal oblikoval Marko Mušič. Isti avtor je zasnoval največji slovenski spomenik v spominskem parku Teharje. Spomenik je posvečen žrtvam povojnih pobojev. Čisto arhitekturni spomenik, sestavljen iz ploščadi in dveh zidov stoji v Ljubljani, na preurejenem dvorišču Kazine ob Kongresnem trgu in je posvečen [[Spomenik žrtvam vseh vojn|žrtvam vseh vojn]].

== Izguba in uničenje ==
Medtem ko številni starodavni spomeniki obstajajo še danes, obstajajo opazni primeri namerno ali po nesreči uničenih spomenikov in mnogi spomeniki so verjetno izginili zaradi časa in naravnih sil, kot je erozija. Leta 772 med saškimi vojnami je [[Karel Veliki]] namerno uničil Irminsulov spomenik,&lt;ref name=&quot;FrankishAnals1972&quot;&gt;{{cite book|author1=Unknown|last2=Scholz|first2=Bernhard Walter|last3=Rogers|first3=Barbara|title=Carolingian chronicles: Royal Frankish annals and Nithard's Histories. Translated by Bernhard Walter Scholz, with Barbara Rogers., .|url=https://books.google.com/books?id=sTzl6wFjehMC|accessdate=24 July 2021|year=1972|publisher=University of Michigan Press|location=Ann Arbor|language=en|isbn=0-472-06186-0|pages=48–49|chapter=Chapter 772}}&lt;/ref&gt; da bi oskrunil pogansko vero. Leta 1687 je Partenon v Atenah delno uničil in oropal beneški vojak, ki je razstrelil tam shranjeno skladišče smodnika.&lt;ref name=&quot;Mommsen1941&quot;&gt;{{cite journal|last1=Mommsen|first1=Theodor E.|title=The Venetians in Athens and the Destruction of the Parthenon in 1687|journal=American Journal of Archaeology|volume=45|issue=4|year=1941|pages=544–556|issn=00029114|doi=10.2307/499533|jstor=499533}}&lt;/ref&gt; Nedavno arheološko izkopavanje v osrednji Franciji je odkrilo ostanke megalitskega spomenika, ki je bil pred tem uničen. »Tako kot nekateri spomeniki, vključno z Belzom v Morbihanu, so bili menhirji Veyre-Montona podrti, da bi izginili iz pokrajine. Potisnjeni v velike jame, včasih pohabljeni ali prekriti z zemljo, so bili ti monoliti uničeni, 
predmet ikonoklastičnih gest, nekakšna obsodba, morda povezana z neko spremembo skupnosti ali prepričanj«.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.connexionfrance.com/French-news/Rare-prehistoric-stones-and-skeleton-discovered-in-Puy-de-Dome-in-central-France|title = Rare prehistoric stones discovered in central France}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.francetvinfo.fr/culture/patrimoine/archeologie/decouverte-exceptionnelle-d-une-trentaine-de-monolithes-prehistoriques-en-auvergne_3591521.html|title = Découverte exceptionnelle d'une trentaine de monolithes préhistoriques en Auvergne|date = 26 August 2019}}&lt;/ref&gt;

== Zaščita in ohranjanje ==
Do nedavnega je bilo običajno, da so arheologi preučevali velike spomenike in manj pozornosti posvečali vsakdanjemu življenju družb, ki so jih ustvarile. Nove ideje o tem, kaj sestavlja arheološki zapis, so razkrile, da so nekateri zakonodajni in teoretični pristopi k tej temi preveč osredotočeni na prejšnje definicije spomenikov.

Razen občinskih ali državnih vlad, ki varujejo spomenike v svoji pristojnosti, obstajajo institucije, namenjene prizadevanjem za zaščito in ohranjanje spomenikov, za katere velja, da imajo poseben naravni ali kulturni pomen za svet, kot je Unescov program svetovne dediščine&lt;ref&gt;{{cite web|title=World Heritage|url=https://whc.unesco.org/en/about/|work=unesco.org}}&lt;/ref&gt; in Svetovni sklad za spomenike.

Kulturni spomeniki veljajo tudi za spomin skupnosti in so zato v kontekstu sodobnega asimetričnega vojskovanja še posebej ogroženi. Sovražnikovo kulturno dediščino je treba trajno poškodovati ali celo uničiti. Poleg nacionalnega varstva kulturnih spomenikov se zato trudijo za varovanje kulturnih spomenikov mednarodne organizacije (prim. UNESCO World Heritage, Blue Shield International).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=15207&amp;URL_DO=DO_TOPIC&amp;URL_SECTION=201.html|title=UNESCO Legal Instruments: Second Protocol to the Hague Convention of 1954 for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://theblueshield.org/what-we-do/blue-shield-international/blue-shield-missions/|title=Blue Shield Missions|website=Blue Shield International}}&lt;/ref&gt;

V zadnjem času se vse več spomenikov ohranja digitalno (v 3D modelih) prek organizacij, kot je CyArk.&lt;ref&gt;[http://www.slashgear.com/cyark-to-digitally-scan-500-world-monuments-in-5-years-22302676/ CyArk preserving monuments digitally]. slashgear.com. October 22, 2013&lt;/ref&gt;

== Tipi javnih spomenikov ==
[[File:قبة الصخرة 4.jpg|thumb|[[Kupola na skali]], svetišče na [[Tempeljski grič|Tempeljskem griču]] v starem mestu [[Jeruzalem]] in ima velik pomen za muslimane, kristjane in jude]]
[[File:Cristo Rei (36211699613).jpg|thumb|Kristus Kralj v Almada, [[Portugalska]], je postal eden najbolj obiskanih državnih spomenikov]]
* [[Kip]]i so pogosto uporabljeni kot spomeniki. So abstraktne kiparske oblike ali prepoznavne figure ali portretna poprsja slavnih osebnosti (Prešeren, Cankar, Maister), oblike za slavljenje dogodkov ali simbolov ([[Kip svobode]]).
* Arhitekturni spomenik je objekt ali skupina objektov. So nefiguralna, pogosto abstraktna oblika ali stena (Spomenik žrtvam vojn v Ljubljani), geometrijska oblika, manjši objekt, okrašen s slikami ali manjšimi kipi (Draga, Dražgoše, Ljubelj); oznake za slavljenje dogodkov, kamor sodijo tudi obeliski, slavoloki, stebri ali stavbe (Plečnikov Ilirski steber ali vodnjak, posvečen ustanovitvi OF; spominski steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše,... ). Pogosto so spomeniki enakovredno sestavljeni iz kipov in arhitektur (Urh pri Ljubljani, Trije žeblji na Pohorju, Griček pri Črnomlju).
* [[Slavolok]] je eno ali več ločna samostojna stavba, ki slavi vojaške ali politične dosežke, zlasti v antiki: ([[Titov slavolok, Rim|Titov slavolok]]), ([[Konstantinov slavolok, Rim|Konstantinov slavolok]]), oba v [[Rim]]u.
* [[Spominski steber]] ali manjši stolp s [[kip]]om na vrhu, lahko je okrašen z reliefi; od antike naprej tip spomenika ([[Trajanov steber]]) v Rimu, steber na Place Vendome v Parizu, [[Marijin steber, Ljubljana|Marijin steber]] na Levstikovem trgu v Ljubljani, steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše. Večja stebrasta oblika je lahko razgledni stolp (Gonjače v Brdih, arhitekt M. Šlajmer, kipar J. Boljka).
* [[Obelisk]] je [[slop]]ast monolit s piramidalno konico, postavljen v čast bogu ali kot spomin, večina je bila prenesena iz Egipta (Place de la Concorde, Pariz) ali posnema staro obliko (Plečnikov obelisk na Hradčanih).
* Spominska tabla je samostojno stoječa večja plošča ali več plošč s spominskimi napisi in drugimi okrasi, lahko z [[relief (umetnost)|reliefi]].

== Tipi kulturnih spomenikov ==
* profana stavba, zasnovana kot objekt za bivanje ali drugo dejavnost: za trgovino, promet ([[most]]), proizvodnjo ([[rudnik]], [[kovačija]], [[plavž]], [[kozolec]], sušilnica, skedenj, stan, [[čebelnjak]], [[mlin]], [[žaga]], [[žičnica]]), 
* sakralna stavba, postavljena primarno za verske namene, čaščenje boga, svetnikov, svetega kraja, za molitev: [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori]], [[znamenje]], [[kapelica]], [[Panteon, Rim|Panteon v Rimu]], [[Angkor Wat]], [[mošeja Al Aksa]], [[Stonehenge]],
* spominska hiša: rojstna hiša ([[Prešernova rojstna hiša|Prešernova hiša v Vrbi]]), hiša s spominsko sobo, hiša z muzejsko prezentacijo ([[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikova hiša]]),
* spominska plošča, javni spomenik,
* [[skulptura]]: ([[kip]], [[relief (umetnost)|relief]]); lahko je javni spomenik ali parkovna ali dekorativna skulptura (plastika),
* [[arheološko najdišče]] je pomemben in raziskan materialni ostanek preteklih dob pod zemljo, v vodi ali na površini, ki je bil raziskan z arheološkimi metodami
* [[kenotaf]] je spomenik v spomin mrtvemu, postavljen na lokaciji, ki ni grob
* [[epitaf]] ali nagrobni kamen (nagrobnik) je spomenik umrlemu na grobu, pogosto na pokopališču, redkeje v sakralnem prostoru, parku, 
* [[mavzolej]] je tip arhitekturno izjemne [[grobnica|grobnice]], okrašene s kipi, kakršno je imel kralj [[Mavzol]]; običajno mavzolej štejemo med ''memorialne spomenike'', kamor sodijo vsi javni spomeniki in različni tipi nagrobnikov
* [[kulturna krajina]] je večje naravno območje, značilno preurejeno za rabo človeka, od vrtov, parkov, polj do vinogradov, travnikov, teras, sadovnjakov do urbane krajine
* [[zgodovinska krajina]] je večje območje, kjer so vidne sledi ali iz dokumentov znani podatki, da so se tam zgodili pomembni zgodovinsko dogodki ali dogajanje ([[Bitka pri Mrzli reki]] v Vipavski dolini, [[Soška fronta]], [[Kočevski Rog]]); na območju lahko stojijo javni spomeniki 

Kot [[naravni spomenik|naravne spomenike]], natančneje znamenitosti, včasih poimenujemo kraje ali pojave izjemne naravne lepote ali z izjemnimi naravnimi značilnostmi.

== Galerija ==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; style=&quot;font-size: 0.8em;&quot;&gt;
File:Memorial a Victoria, Londres, Inglaterra, 2014-08-07, DD 008.JPG|''Viktorijin spomenik v Londonu'', spomenik kraljici Viktoriji Britanskega imperija
File:Statue of Berehynia.jpg|''Spomenik neodvisnosti'' v [[Kijev]]u obeležuje neodvisnost Ukrajine
File:Columna de la Independencia de Mêxico.JPG|Nacionalni spomenik ''El Ángel'', zgrajen v spomin na neodvisnost Mehike
File:Statue of liberty 01.jpg|''[[Kip svobode]]'' (''Liberty Enlightening the World''), simbol svobode ZDA
File:Christ the Redeemer - Cristo Redentor.jpg|''Kristus Odrešenik'', sodoben verski spomenik v Braziliji
File:Martyrs Memorial. Algiers, Algeria.jpg|''Maqam Echahid'' v [[Alžir]]u, znameniti betonski spomenik v spomin na alžirsko vojno za neodvisnost
File:Eiffel Tower Day Sept. 2005 (10).jpg|[[Eifflov stolp]] v [[Pariz]]u, stavba simbol svetovne razstave, ki je bila v spomin na francosko revolucijo ob njeni stoletnici
File:Brisbane City Hall at night.jpg|[[Mestna hiša Brisbane]], nacionalni simbol demokracije
File:Merdeka Square Monas.JPG|''Monas'' v [[Džakarta|Džakarti]], obeležuje indonezijski boj za neodvisnost
File:میدان آزادی، میدان شهیاد، برج آزادی، برج شهیاد، تهران Azadi Tower, Azadi Square, Meydea-e Azadi, Meydan-e Shahyad, Tehran province, Iran Flag colors - panoramio.jpg|''Stolp Azadi'' v Teheranu obeležuje 2500 let Perzijskega imperija in zgodovino Irana
File:Braniborská brána.jpg|[[Brandenburška vrata]] v [[Berlin]]u, nacionalni simbol Nemčije in njene enotnosti
File:Lenin's mausoleum 2.jpg|[[Leninov mavzolej]] v [[Moskva|Moskvi]], trajni simbol komunizma Sovjetske zveze in hladne vojne
File:Mausoleum of Mao Zedong P1090218.jpg|Spominska dvorana predsednika Maa na [[Trgu nebeškega miru|Trgu nebesnega miru]], kjer so včasih stala Pekinška vrata Kitajske
File:Krakow 2006 195.jpg|''Kościuszkova gomila'', [[Poljska]] v spomin na [[Tadeusz Kościuszko|Tadeusza Kościuszka]]
File: Alexander Graham Bell Brantford Monument 0.98.jpg|''Bellov telefonski spomenik'', spomin na izum telefona, Brantford, [[Ontario]]
File:HiroshimaCenotaphDome7016.jpg|''Spomenik miru v Hirošimi'' kenotaf in kupola atomske bombe v spomin na žrtve atomskega bombardiranja 6. avgusta 1945
File:Lincoln Memorial east side.JPG|''Lincolnov spomenik'', Washington D. C., v čast ameriškemu predsedniku [[Abraham Lincoln|Abrahamu Lincolnu]]
&lt;/gallery&gt;

==Glej tudi==
*[[register nepremične kulturne dediščine]]
*[[muzeji in galerije v Sloveniji]]
*[[slovenski literarni muzeji]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|spomenik|Spomenik}}
*[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11689 Literarni spomeniki na Geoopediji]
*[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/14705 Partizanski in drugi spomeniki na Geopediji]

[[Kategorija:Vrste stavb in zgradb]]
[[Kategorija:Spomeniki|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9th44vsla87moxg2xfyp22wdouskhlm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725124</id>
      <parentid>5725123</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T12:05:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>opis slike</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21320" xml:space="preserve">{{for|kolesarstvo|Spomenik (kolesarstvo)}}
[[Slika:Recoleta Cemetery - Mausoleums 37.jpg|thumb|right|250px|''Pokopališče Recoleta'' (špansko ''Cementerio de la Recoleta'') v soseski Recoleta v [[Buenos Aires]]u v Argentini.]]
[[Slika:Taj Mahal in March 2004.jpg|thumb|right|250px|Primer spomenika: [[Tadž Mahal]], Agra, Indija]]

'''Spomenik''' ali bolj natančno ''javni spomenik'' je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali ter postavili na javno dostopno mesto prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge [[simbol]]ične funkcije. Posvečeni so osebam ali dogodkom, redkeje državam, živalim, predmetom. Običajno jih postavljajo vladajoči sloji; častijo pa osebe in dogodke, ki neposredno ali posredno častijo postavljavce, njihova prepričanja, ideje. 

== Etimologija ==
Domneva se, da izvor besede ''spomenik'' izhaja iz grškega ''mnemosynon'' in latinskega ''moneo'', ''monere'', kar pomeni ''opomniti'', ''svetovati'' ali ''svariti'',&lt;ref&gt;{{cite web
 |url  =http://www.thefreedictionary.com/monument |title =Monument – definition of |website =thefreedictionary.com |publisher  =The Free Dictionary by Farlex |access-date =2013-10-23}}&lt;/ref&gt; vendar se tudi domneva da beseda ''spomenik'' izvira iz albanske besede ''mani men'', ki v albanskem jeziku pomeni ''zapomni si'', kar nakazuje, da nam spomenik omogoča videti preteklost in nam tako pomaga vizualizirati, kaj bo prišlo v prihodnosti.&lt;ref name=&quot;ColeReed1997&quot;&gt;{{cite book|author1=John Young Cole|author2=Henry Hope Reed|title=The Library of Congress: The Art and Architecture of the Thomas Jefferson Building|url=https://books.google.com/books?id=1P_bTHtdTwkC|year=1997|publisher=Norton|isbn=978-0-393-04563-5|page=16}}&lt;/ref&gt;

== Nastanek in funkcije ==
Spomeniki so nastajali tisočletja in so pogosto najbolj obstojni in znani simboli starih civilizacij. Prazgodovinski [[Tumulus (megalit)|tumulusi]], [[dolmen]]i in podobne strukture so bile ustvarjene v velikem številu prazgodovinskih kultur po vsem svetu in številne oblike monumentalnih grobnic bogatejših in močnejših članov družbe so pogosto vir mnogih naših informacij in umetnosti iz teh kultur.&lt;ref&gt;Patton, Mark (1993) ''Statements in Stone: Monuments and Society in Neolithic Brittany''. Routledge, London, {{ISBN|0415067294}}, pp. 1–7&lt;/ref&gt;

Ko so se družbe organizirale v večjem obsegu, so postali spomeniki tako veliki, da jih je bilo težko uničiti, kot so [[Stari Egipt|egipčanske]] [[piramida|piramide]], [[Stara Grčija|grški]] [[Partenon]], [[Kitajski zid]], indijski [[Tadž Mahal]] ali [[Moai]] z [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] so postali simboli njihovih civilizacij. V novejšem času so monumentalne zgradbe, kot sta [[Kip svobode]] in [[Eifflov stolp]], postale ikonični simboli sodobnih nacionalnih držav.

Izraz ''monumentalnost'' se nanaša na simbolni status in fizično prisotnost spomenika. V tem kontekstu nemški umetnostni zgodovinar Helmut Scharf pravi, da »spomenik obstaja v obliki predmeta in tudi kot njegov simbol. Kot jezikovni simbol se spomenik običajno nanaša na nekaj konkretnega, v nekaterih redkih primerih se uporablja tudi metaforično .... Spomenik je lahko jezikovni simbol za celoto več spomenikov ... ali samo za enega samega, vendar v širšem smislu se lahko uporablja tudi v skoraj vseh spoznavnih ravninah bivanja. ... Kaj se šteje za spomenik, je vedno odvisno od pomena, ki ga pripisuje prevladujoči ali tradicionalni zavesti določene zgodovinske in družbene situacije.«

Javne spomenike pogosto postavljajo z vsaj dvema dodatnima namenoma: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi [[Estetika|estetske]] in [[Umetnost|umetniške]] vrednosti, ki naj prispeva k  izboljšanju videza mesta ali lokacije. Načrtovana mesta, kot so [[Washington, D. C.]], [[New Delhi]] in [[Brasília]], so pogosto zgrajena okoli spomenikov. Lokacijo [[Washingtonski spomenik|Washingtonskega spomenika]] so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z [[George Washington|Georgeom Washingtonom]]. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo; na trgih, pred javnimi stavbami, na lokacijah dogodka. Eden od namenov spomenikov je narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države, politike).

S terminom kulturni spomenik poimenujemo vse pomembne ostaline človekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheoloških ostalin, ob njih še izbrano nematerialno ali živo dediščino (npr.: pesmi, običaji, šege in navade, načini priprave jedi in podobno) zaradi njihove starosti, likovne ali tehnične in drugačne izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti. 

Status kulturnega spomenika ima premična dediščina, to so evidentirani in ovrednoteni predmeti, ki jih hranijo državni in pooblaščeni muzeji. Med kulturne spomenike strokovnjaki uvrščajo tudi izbrane javne spomenike. Zaradi starosti, velikosti, tehnične izjemnosti je kulturni spomenik npr. [[Veliki kitajski zid]]. Izjemne kulturne spomenike, kakršen je Kitajski zid, UNESCO uvrsti na seznam svetovne kulturne dediščine. Trenutno je na listi 1154 spomenikov ali območij v 167 državah. Z več kot 870 spomeniki prevladuje kulturna dediščina. V Sloveniji imamo pet območij, ki so na listi svetovne naravne in kulturne dediščine: [[Škocjanske jame]], [[Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji]] razširjena ((Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Ukrajina), [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp|Kolišča na Ljubljanskem barju]], Rudnika živega srebra Almadén in [[Idrija]] in [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]. Nekaj objektov ali območij je še na poskusni listi. Posebni kulturni spomeniki so odlikovani z znakom [[Evropska kulturna dediščina|evropske kulturne dediščine]]: [[Slovenska vojna partizanska bolnica Franja|Bolnišnica Franja]], [[Cerkev sv. Duha, Zatolmin|Spominska cerkvica Javorca in Prešernova Zdravljica]]. Starejši evropski znak imajo Plečnikove [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|Žale]].

Spomeniki so pogosto zasnovani tudi za posredovanje zgodovinskih ali političnih informacij in tako lahko razvijejo aktivno družbeno-politično moč. Uporabljajo se lahko za krepitev primata sodobne politične moči, kot je [[Trajanov steber|Trajanov steber]] ali številni kipi [[Lenin]]a v [[Rusija|Rusiji]]. Uporabijo se lahko za izobraževanje prebivalstva o pomembnih dogodkih ali osebnostih iz preteklosti, na primer pri preimenovanju stare stavbe ''General Post Office Building'' v [[New York]]u v ''Stavba Jamesa A. Farleyja'', po Jamesu Farleyju, nekdanjem generalnem poštnem upravitelju ZDA.&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=VsmZphjPLJQC&amp;pg=PA194&amp;dq=false#v=onepage&amp;q=false&amp;f=false David Gardner Chardavoyne ( 2012), ''Okrožno sodišče Združenih držav za vzhodno okrožje Michigana: ljudje, pravo in politika'', Wayne State University Press, str. 194]&lt;/ref&gt; Za izpolnitev svoje informativne in izobraževalne funkcije mora biti spomenik odprt za javnost, kar pomeni, da je njegova prostorska razsežnost in vsebina javno doživeta ter trajnostna. Prvo lahko dosežemo z umestitvijo spomenika v javni prostor ali z javno razpravo o spomeniku in njegovem pomenu, drugo pa z materialnostjo spomenika ali če njegova vsebina takoj postane del kolektivnega ali kulturnega spomina.

Posamezne večje javne spomenike postavlja [[država]], večino običajno lokalne skupnosti, mesta, civilna združenja, redko posamezniki.

Kulturne spomenike, neredko v preobleki čaščenja božanskih vladarjev in bogov ljudje gradimo že tisoče let in velikokrat so najbolj vzdržljivi in najslavnejši simboli starih civilizacij. [[Egipt|Egipčanske]] [[Piramida|piramide]], grobnice faraonov; simbolni tempelj Atene po zmagah Grkov nad Perzijci - [[Antična Grčija|grški]] [[Partenon]] so postali simboli njihovih civilizacij. Podobna je ena od funkcij cerkva, ki stojijo na grobovih svetnikov. Sodobnejša primera velikih javnih spomenikov sta [[Združene države Amerike|ameriški]], v Franciji izdelan [[Kip svobode]] in [[Francija|francoski]] [[Eiffelov stolp]], ki sta postala simbola modernih držav. Velike države, ponosne na vojaško tradicijo, pogosto postavljajo spomenike neznanemu padlemu junaku. Običajno ima vsaka država en sam spomenik neznanemu junaku, ki ga postavijo na pomemben prostor glavnega mesta.

Družbeni pomen spomenikov je le redko fiksen in gotov ter ga različne družbene skupine pogosto ''spodbijajo''. Kot primer: medtem ko je nekdanja vzhodnonemška socialistična država [[berlinski zid]] morda videla kot sredstvo za »zaščito« pred ideološko nečistostjo Zahoda, so disidenti in drugi pogosto trdili, da je simbol inherentne represije in paranoje te države. Ta trditev o pomenu je osrednja tema sodobnega ''postprocesnega'' arheološkega diskurza.

Slovenija je kot samostojna država postavila zelo malo kakovostnih javnih spomenikov. Pogoste so standardne betonske piramide, izdelane kot protitankovske ovire ali zidovi z napisi na premalo premišljenih lokacijah. Po osamosvojitvi je nastal bolj kakovosten spomenik, posvečen žrtvam vojne, ki ga je na robu Žal oblikoval Marko Mušič. Isti avtor je zasnoval največji slovenski spomenik v spominskem parku Teharje. Spomenik je posvečen žrtvam povojnih pobojev. Čisto arhitekturni spomenik, sestavljen iz ploščadi in dveh zidov stoji v Ljubljani, na preurejenem dvorišču Kazine ob Kongresnem trgu in je posvečen [[Spomenik žrtvam vseh vojn|žrtvam vseh vojn]].

== Izguba in uničenje ==
Medtem ko številni starodavni spomeniki obstajajo še danes, obstajajo opazni primeri namerno ali po nesreči uničenih spomenikov in mnogi spomeniki so verjetno izginili zaradi časa in naravnih sil, kot je erozija. Leta 772 med saškimi vojnami je [[Karel Veliki]] namerno uničil Irminsulov spomenik,&lt;ref name=&quot;FrankishAnals1972&quot;&gt;{{cite book|author1=Unknown|last2=Scholz|first2=Bernhard Walter|last3=Rogers|first3=Barbara|title=Carolingian chronicles: Royal Frankish annals and Nithard's Histories. Translated by Bernhard Walter Scholz, with Barbara Rogers., .|url=https://books.google.com/books?id=sTzl6wFjehMC|accessdate=24 July 2021|year=1972|publisher=University of Michigan Press|location=Ann Arbor|language=en|isbn=0-472-06186-0|pages=48–49|chapter=Chapter 772}}&lt;/ref&gt; da bi oskrunil pogansko vero. Leta 1687 je Partenon v Atenah delno uničil in oropal beneški vojak, ki je razstrelil tam shranjeno skladišče smodnika.&lt;ref name=&quot;Mommsen1941&quot;&gt;{{cite journal|last1=Mommsen|first1=Theodor E.|title=The Venetians in Athens and the Destruction of the Parthenon in 1687|journal=American Journal of Archaeology|volume=45|issue=4|year=1941|pages=544–556|issn=00029114|doi=10.2307/499533|jstor=499533}}&lt;/ref&gt; Nedavno arheološko izkopavanje v osrednji Franciji je odkrilo ostanke megalitskega spomenika, ki je bil pred tem uničen. »Tako kot nekateri spomeniki, vključno z Belzom v Morbihanu, so bili menhirji Veyre-Montona podrti, da bi izginili iz pokrajine. Potisnjeni v velike jame, včasih pohabljeni ali prekriti z zemljo, so bili ti monoliti uničeni, 
predmet ikonoklastičnih gest, nekakšna obsodba, morda povezana z neko spremembo skupnosti ali prepričanj«.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.connexionfrance.com/French-news/Rare-prehistoric-stones-and-skeleton-discovered-in-Puy-de-Dome-in-central-France|title = Rare prehistoric stones discovered in central France}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.francetvinfo.fr/culture/patrimoine/archeologie/decouverte-exceptionnelle-d-une-trentaine-de-monolithes-prehistoriques-en-auvergne_3591521.html|title = Découverte exceptionnelle d'une trentaine de monolithes préhistoriques en Auvergne|date = 26 August 2019}}&lt;/ref&gt;

== Zaščita in ohranjanje ==
Do nedavnega je bilo običajno, da so arheologi preučevali velike spomenike in manj pozornosti posvečali vsakdanjemu življenju družb, ki so jih ustvarile. Nove ideje o tem, kaj sestavlja arheološki zapis, so razkrile, da so nekateri zakonodajni in teoretični pristopi k tej temi preveč osredotočeni na prejšnje definicije spomenikov.

Razen občinskih ali državnih vlad, ki varujejo spomenike v svoji pristojnosti, obstajajo institucije, namenjene prizadevanjem za zaščito in ohranjanje spomenikov, za katere velja, da imajo poseben naravni ali kulturni pomen za svet, kot je Unescov program svetovne dediščine&lt;ref&gt;{{cite web|title=World Heritage|url=https://whc.unesco.org/en/about/|work=unesco.org}}&lt;/ref&gt; in Svetovni sklad za spomenike.

Kulturni spomeniki veljajo tudi za spomin skupnosti in so zato v kontekstu sodobnega asimetričnega vojskovanja še posebej ogroženi. Sovražnikovo kulturno dediščino je treba trajno poškodovati ali celo uničiti. Poleg nacionalnega varstva kulturnih spomenikov se zato trudijo za varovanje kulturnih spomenikov mednarodne organizacije (prim. UNESCO World Heritage, Blue Shield International).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=15207&amp;URL_DO=DO_TOPIC&amp;URL_SECTION=201.html|title=UNESCO Legal Instruments: Second Protocol to the Hague Convention of 1954 for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://theblueshield.org/what-we-do/blue-shield-international/blue-shield-missions/|title=Blue Shield Missions|website=Blue Shield International}}&lt;/ref&gt;

V zadnjem času se vse več spomenikov ohranja digitalno (v 3D modelih) prek organizacij, kot je CyArk.&lt;ref&gt;[http://www.slashgear.com/cyark-to-digitally-scan-500-world-monuments-in-5-years-22302676/ CyArk preserving monuments digitally]. slashgear.com. October 22, 2013&lt;/ref&gt;

== Tipi javnih spomenikov ==
[[File:قبة الصخرة 4.jpg|thumb|[[Kupola na skali]], svetišče na [[Tempeljski grič|Tempeljskem griču]] v starem mestu [[Jeruzalem]] in ima velik pomen za muslimane, kristjane in jude]]
[[File:Cristo Rei (36211699613).jpg|thumb|Kristus Kralj v Almada, [[Portugalska]], je postal eden najbolj obiskanih državnih spomenikov]]
* [[Kip]]i so pogosto uporabljeni kot spomeniki. So abstraktne kiparske oblike ali prepoznavne figure ali portretna poprsja slavnih osebnosti (Prešeren, Cankar, Maister), oblike za slavljenje dogodkov ali simbolov ([[Kip svobode]]).
* Arhitekturni spomenik je objekt ali skupina objektov. So nefiguralna, pogosto abstraktna oblika ali stena (Spomenik žrtvam vojn v Ljubljani), geometrijska oblika, manjši objekt, okrašen s slikami ali manjšimi kipi (Draga, Dražgoše, Ljubelj); oznake za slavljenje dogodkov, kamor sodijo tudi obeliski, slavoloki, stebri ali stavbe (Plečnikov Ilirski steber ali vodnjak, posvečen ustanovitvi OF; spominski steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše,... ). Pogosto so spomeniki enakovredno sestavljeni iz kipov in arhitektur (Urh pri Ljubljani, Trije žeblji na Pohorju, Griček pri Črnomlju).
* [[Slavolok]] je eno ali več ločna samostojna stavba, ki slavi vojaške ali politične dosežke, zlasti v antiki: ([[Titov slavolok, Rim|Titov slavolok]]), ([[Konstantinov slavolok, Rim|Konstantinov slavolok]]), oba v [[Rim]]u.
* [[Spominski steber]] ali manjši stolp s [[kip]]om na vrhu, lahko je okrašen z reliefi; od antike naprej tip spomenika ([[Trajanov steber]]) v Rimu, steber na Place Vendome v Parizu, [[Marijin steber, Ljubljana|Marijin steber]] na Levstikovem trgu v Ljubljani, steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše. Večja stebrasta oblika je lahko razgledni stolp (Gonjače v Brdih, arhitekt M. Šlajmer, kipar J. Boljka).
* [[Obelisk]] je [[slop]]ast monolit s piramidalno konico, postavljen v čast bogu ali kot spomin, večina je bila prenesena iz Egipta (Place de la Concorde, Pariz) ali posnema staro obliko (Plečnikov obelisk na Hradčanih).
* Spominska tabla je samostojno stoječa večja plošča ali več plošč s spominskimi napisi in drugimi okrasi, lahko z [[relief (umetnost)|reliefi]].

== Tipi kulturnih spomenikov ==
* profana stavba, zasnovana kot objekt za bivanje ali drugo dejavnost: za trgovino, promet ([[most]]), proizvodnjo ([[rudnik]], [[kovačija]], [[plavž]], [[kozolec]], sušilnica, skedenj, stan, [[čebelnjak]], [[mlin]], [[žaga]], [[žičnica]]), 
* sakralna stavba, postavljena primarno za verske namene, čaščenje boga, svetnikov, svetega kraja, za molitev: [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori]], [[znamenje]], [[kapelica]], [[Panteon, Rim|Panteon v Rimu]], [[Angkor Wat]], [[mošeja Al Aksa]], [[Stonehenge]],
* spominska hiša: rojstna hiša ([[Prešernova rojstna hiša|Prešernova hiša v Vrbi]]), hiša s spominsko sobo, hiša z muzejsko prezentacijo ([[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikova hiša]]),
* spominska plošča, javni spomenik,
* [[skulptura]]: ([[kip]], [[relief (umetnost)|relief]]); lahko je javni spomenik ali parkovna ali dekorativna skulptura (plastika),
* [[arheološko najdišče]] je pomemben in raziskan materialni ostanek preteklih dob pod zemljo, v vodi ali na površini, ki je bil raziskan z arheološkimi metodami
* [[kenotaf]] je spomenik v spomin mrtvemu, postavljen na lokaciji, ki ni grob
* [[epitaf]] ali nagrobni kamen (nagrobnik) je spomenik umrlemu na grobu, pogosto na pokopališču, redkeje v sakralnem prostoru, parku, 
* [[mavzolej]] je tip arhitekturno izjemne [[grobnica|grobnice]], okrašene s kipi, kakršno je imel kralj [[Mavzol]]; običajno mavzolej štejemo med ''memorialne spomenike'', kamor sodijo vsi javni spomeniki in različni tipi nagrobnikov
* [[kulturna krajina]] je večje naravno območje, značilno preurejeno za rabo človeka, od vrtov, parkov, polj do vinogradov, travnikov, teras, sadovnjakov do urbane krajine
* [[zgodovinska krajina]] je večje območje, kjer so vidne sledi ali iz dokumentov znani podatki, da so se tam zgodili pomembni zgodovinsko dogodki ali dogajanje ([[Bitka pri Mrzli reki]] v Vipavski dolini, [[Soška fronta]], [[Kočevski Rog]]); na območju lahko stojijo javni spomeniki 

Kot [[naravni spomenik|naravne spomenike]], natančneje znamenitosti, včasih poimenujemo kraje ali pojave izjemne naravne lepote ali z izjemnimi naravnimi značilnostmi.

== Galerija ==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; style=&quot;font-size: 0.8em;&quot;&gt;
File:Memorial a Victoria, Londres, Inglaterra, 2014-08-07, DD 008.JPG|''Viktorijin spomenik v Londonu'', spomenik kraljici Viktoriji Britanskega imperija
File:Statue of Berehynia.jpg|''Spomenik neodvisnosti'' v [[Kijev]]u obeležuje neodvisnost Ukrajine
File:Columna de la Independencia de Mêxico.JPG|Nacionalni spomenik ''El Ángel'', zgrajen v spomin na neodvisnost Mehike
File:Statue of liberty 01.jpg|''[[Kip svobode]]'' (''Liberty Enlightening the World''), simbol svobode ZDA
File:Christ the Redeemer - Cristo Redentor.jpg|''Kristus Odrešenik'', sodoben verski spomenik v Braziliji
File:Martyrs Memorial. Algiers, Algeria.jpg|''Maqam Echahid'' v [[Alžir]]u, znameniti betonski spomenik v spomin na alžirsko vojno za neodvisnost
File:Eiffel Tower Day Sept. 2005 (10).jpg|[[Eifflov stolp]] v [[Pariz]]u, stavba simbol svetovne razstave, ki je bila v spomin na francosko revolucijo ob njeni stoletnici
File:Brisbane City Hall at night.jpg|[[Mestna hiša Brisbane]], nacionalni simbol demokracije
File:Merdeka Square Monas.JPG|''Monas'' v [[Džakarta|Džakarti]], obeležuje indonezijski boj za neodvisnost
File:میدان آزادی، میدان شهیاد، برج آزادی، برج شهیاد، تهران Azadi Tower, Azadi Square, Meydea-e Azadi, Meydan-e Shahyad, Tehran province, Iran Flag colors - panoramio.jpg|''Stolp Azadi'' v Teheranu obeležuje 2500 let Perzijskega imperija in zgodovino Irana
File:Braniborská brána.jpg|[[Brandenburška vrata]] v [[Berlin]]u, nacionalni simbol Nemčije in njene enotnosti
File:Lenin's mausoleum 2.jpg|[[Leninov mavzolej]] v [[Moskva|Moskvi]], trajni simbol komunizma Sovjetske zveze in hladne vojne
File:Mausoleum of Mao Zedong P1090218.jpg|Spominska dvorana predsednika Maa na [[Trgu nebeškega miru|Trgu nebesnega miru]], kjer so včasih stala Pekinška vrata Kitajske
File:Krakow 2006 195.jpg|''Kościuszkova gomila'', [[Poljska]] v spomin na [[Tadeusz Kościuszko|Tadeusza Kościuszka]]
File: Alexander Graham Bell Brantford Monument 0.98.jpg|''Bellov telefonski spomenik'', spomin na izum telefona, Brantford, [[Ontario]]
File:HiroshimaCenotaphDome7016.jpg|''Spomenik miru v Hirošimi'' kenotaf in kupola atomske bombe v spomin na žrtve atomskega bombardiranja 6. avgusta 1945
File:Lincoln Memorial east side.JPG|''Lincolnov spomenik'', Washington D. C., v čast ameriškemu predsedniku [[Abraham Lincoln|Abrahamu Lincolnu]]
&lt;/gallery&gt;

==Glej tudi==
*[[register nepremične kulturne dediščine]]
*[[muzeji in galerije v Sloveniji]]
*[[slovenski literarni muzeji]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|spomenik|Spomenik}}
*[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11689 Literarni spomeniki na Geoopediji]
*[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/14705 Partizanski in drugi spomeniki na Geopediji]

[[Kategorija:Vrste stavb in zgradb]]
[[Kategorija:Spomeniki|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>3d5xpw2qp5z0ap5q4f253pg7wilpr7f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725130</id>
      <parentid>5725124</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T13:39:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>G-Cup</username>
        <id>10746</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21292" xml:space="preserve">{{for|kolesarstvo|Spomenik (kolesarstvo)}}
[[Slika:Recoleta Cemetery - Mausoleums 37.jpg|thumb|right|250px|''Pokopališče Recoleta'' (špansko ''Cementerio de la Recoleta'') v soseski Recoleta v [[Buenos Aires]]u v Argentini.]]
[[Slika:Taj Mahal in March 2004.jpg|thumb|right|250px|Primer spomenika: [[Tadž Mahal]], Agra, Indija]]

'''Spomenik''' ali bolj natančno ''javni spomenik'' je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali ter postavili na javno dostopno mesto prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge [[simbol]]ične funkcije. Posvečeni so osebam ali dogodkom, redkeje državam, živalim, predmetom. Običajno jih postavljajo vladajoči sloji; častijo pa osebe in dogodke, ki neposredno ali posredno častijo postavljavce, njihova prepričanja, ideje. 

== Etimologija ==
Domneva se, da izvor besede ''spomenik'' izhaja iz grškega ''mnemosynon'' in latinskega ''moneo'', ''monere'', kar pomeni ''opomniti'', ''svetovati'' ali ''svariti'',&lt;ref&gt;{{cite web
 |url  =http://www.thefreedictionary.com/monument |title =Monument – definition of |website =thefreedictionary.com |publisher  =The Free Dictionary by Farlex |access-date =2013-10-23}}&lt;/ref&gt; vendar se tudi domneva da beseda ''spomenik'' izvira iz albanske besede ''mani men'', ki v albanskem jeziku pomeni ''zapomni si'', kar nakazuje, da nam spomenik omogoča videti preteklost in nam tako pomaga vizualizirati, kaj bo prišlo v prihodnosti.&lt;ref name=&quot;ColeReed1997&quot;&gt;{{cite book|author1=John Young Cole|author2=Henry Hope Reed|title=The Library of Congress: The Art and Architecture of the Thomas Jefferson Building|url=https://books.google.com/books?id=1P_bTHtdTwkC|year=1997|publisher=Norton|isbn=978-0-393-04563-5|page=16}}&lt;/ref&gt;

== Nastanek in funkcije ==
Spomeniki so nastajali tisočletja in so pogosto najbolj obstojni in znani simboli starih civilizacij. Prazgodovinski [[Tumulus (megalit)|tumulusi]], [[dolmen]]i in podobne strukture so bile ustvarjene v velikem številu prazgodovinskih kultur po vsem svetu in številne oblike monumentalnih grobnic bogatejših in močnejših članov družbe so pogosto vir mnogih naših informacij in umetnosti iz teh kultur.&lt;ref&gt;Patton, Mark (1993) ''Statements in Stone: Monuments and Society in Neolithic Brittany''. Routledge, London, {{ISBN|0415067294}}, pp. 1–7&lt;/ref&gt;

Ko so se družbe organizirale v večjem obsegu, so postali spomeniki tako veliki, da jih je bilo težko uničiti, kot so [[Stari Egipt|egipčanske]] [[piramida|piramide]], [[Stara Grčija|grški]] [[Partenon]], [[Kitajski zid]], indijski [[Tadž Mahal]] ali [[Moai]] z [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] so postali simboli njihovih civilizacij. V novejšem času so monumentalne zgradbe, kot sta [[Kip svobode]] in [[Eifflov stolp]], postale ikonični simboli sodobnih nacionalnih držav.

Izraz ''monumentalnost'' se nanaša na simbolni status in fizično prisotnost spomenika. V tem kontekstu nemški umetnostni zgodovinar Helmut Scharf pravi, da »spomenik obstaja v obliki predmeta in tudi kot njegov simbol. Kot jezikovni simbol se spomenik običajno nanaša na nekaj konkretnega, v nekaterih redkih primerih se uporablja tudi metaforično .... Spomenik je lahko jezikovni simbol za celoto več spomenikov ... ali samo za enega samega, vendar v širšem smislu se lahko uporablja tudi v skoraj vseh spoznavnih ravninah bivanja. ... Kaj se šteje za spomenik, je vedno odvisno od pomena, ki ga pripisuje prevladujoči ali tradicionalni zavesti določene zgodovinske in družbene situacije.«

Javne spomenike pogosto postavljajo z vsaj dvema dodatnima namenoma: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi [[Estetika|estetske]] in [[Umetnost|umetniške]] vrednosti, ki naj prispeva k  izboljšanju videza mesta ali lokacije. Načrtovana mesta, kot so [[Washington, D. C.]], [[New Delhi]] in [[Brasília]], so pogosto zgrajena okoli spomenikov. Lokacijo [[Washingtonski spomenik|Washingtonskega spomenika]] so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z [[George Washington|Georgeom Washingtonom]]. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo; na trgih, pred javnimi stavbami, na lokacijah dogodka. Eden od namenov spomenikov je narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države, politike).

S terminom kulturni spomenik poimenujemo vse pomembne ostaline človekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheoloških ostalin, ob njih še izbrano nematerialno ali živo dediščino (npr.: pesmi, običaji, šege in navade, načini priprave jedi in podobno) zaradi njihove starosti, likovne ali tehnične in drugačne izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti. 

Status kulturnega spomenika ima premična dediščina, to so evidentirani in ovrednoteni predmeti, ki jih hranijo državni in pooblaščeni muzeji. Med kulturne spomenike strokovnjaki uvrščajo tudi izbrane javne spomenike. Zaradi starosti, velikosti, tehnične izjemnosti je kulturni spomenik npr. [[Veliki kitajski zid]]. Izjemne kulturne spomenike, kakršen je Kitajski zid, UNESCO uvrsti na seznam svetovne kulturne dediščine. Trenutno je na listi 1154 spomenikov ali območij v 167 državah. Z več kot 870 spomeniki prevladuje kulturna dediščina. V Sloveniji imamo pet območij, ki so na listi svetovne naravne in kulturne dediščine: [[Škocjanske jame]], [[Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji]] razširjena ((Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Ukrajina), [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp|Kolišča na Ljubljanskem barju]], Rudnika živega srebra Almadén in [[Idrija]] in [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]. Nekaj objektov ali območij je še na poskusni listi. Posebni kulturni spomeniki so odlikovani z znakom [[Evropska kulturna dediščina|evropske kulturne dediščine]]: [[Slovenska vojna partizanska bolnica Franja|Bolnišnica Franja]], [[Cerkev sv. Duha, Zatolmin|Spominska cerkvica Javorca in Prešernova Zdravljica]]. Starejši evropski znak imajo Plečnikove [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|Žale]].

Spomeniki so pogosto zasnovani tudi za posredovanje zgodovinskih ali političnih informacij in tako lahko razvijejo aktivno družbeno-politično moč. Uporabljajo se lahko za krepitev primata sodobne politične moči, kot je [[Trajanov steber|Trajanov steber]] ali številni kipi [[Lenin]]a v [[Rusija|Rusiji]]. Uporabijo se za seznanjanje prebivalstva o pomembnih dogodkih ali osebnostih iz preteklosti, na primer pri preimenovanju stare stavbe ''General Post Office Building'' v [[New York]]u v ''Stavba Jamesa A. Farleyja'', po Jamesu Farleyju, nekdanjem generalnem poštnem upravitelju ZDA.&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=VsmZphjPLJQC&amp;pg=PA194&amp;dq=false#v=onepage&amp;q=false&amp;f=false David Gardner Chardavoyne ( 2012), ''Okrožno sodišče Združenih držav za vzhodno okrožje Michigana: ljudje, pravo in politika'', Wayne State University Press, str. 194]&lt;/ref&gt; Za izpolnitev svoje informativne in izobraževalne funkcije mora biti spomenik odprt za javnost, kar pomeni, da je njegova prostorska razsežnost in vsebina javno doživeta ter trajnostna. Prvo lahko dosežemo z umestitvijo spomenika v javni prostor ali z javno razpravo o spomeniku in njegovem pomenu, drugo pa z materialnostjo spomenika ali če njegova vsebina takoj postane del kolektivnega ali kulturnega spomina.

Posamezne večje javne spomenike postavlja [[država]], večino običajno lokalne skupnosti, mesta, civilna združenja, redko posamezniki.

Kulturne spomenike, neredko v preobleki čaščenja božanskih vladarjev in bogov, ljudje gradimo že tisoče let in velikokrat so najbolj vzdržljivi in najslavnejši simboli starih civilizacij. [[Egipt|Egipčanske]] [[Piramida|piramide]], grobnice faraonov; simbolni tempelj Atene po zmagah Grkov nad Perzijci - [[Antična Grčija|grški]] [[Partenon]] so postali simboli njihovih civilizacij. Podobna je ena od funkcij cerkva, ki stojijo na grobovih svetnikov. Sodobnejša primera velikih javnih spomenikov sta [[Združene države Amerike|ameriški]], v Franciji izdelan [[Kip svobode]] in [[Francija|francoski]] [[Eiffelov stolp]], ki sta postala simbola modernih držav. Velike države, ponosne na vojaško tradicijo, pogosto postavljajo spomenike neznanemu padlemu junaku. Običajno ima vsaka država en sam spomenik neznanemu junaku, ki ga postavijo na pomemben prostor glavnega mesta. 

Družbeni pomen spomenikov je le redko fiksen in gotov ter ga različne družbene skupine pogosto ''spodbijajo''. Kot primer: medtem ko je nekdanja vzhodnonemška socialistična država [[berlinski zid]] morda videla kot sredstvo za »zaščito« pred ideološko nečistostjo Zahoda, so disidenti in drugi pogosto trdili, da je simbol inherentne represije in paranoje te države. Ta trditev o pomenu je osrednja tema sodobnega ''postprocesnega'' arheološkega diskurza.

Slovenija je kot samostojna država postavila zelo malo kakovostnih javnih spomenikov. Pogoste so standardne betonske piramide, izdelane kot protitankovske ovire ali zidovi z napisi na premalo premišljenih lokacijah. Po osamosvojitvi je nastal bolj kakovosten spomenik, posvečen žrtvam vojne, ki ga je na robu Žal oblikoval Marko Mušič. Isti avtor je zasnoval največji slovenski spomenik v spominskem parku Teharje. Spomenik je posvečen žrtvam povojnih pobojev. Čisto arhitekturni spomenik, sestavljen iz ploščadi in dveh zidov stoji v Ljubljani, na preurejenem dvorišču Kazine ob Kongresnem trgu in je posvečen [[Spomenik žrtvam vseh vojn|žrtvam vseh vojn]].

== Izguba in uničenje ==
Medtem ko številni starodavni spomeniki obstajajo še danes, so znani primeri namerno ali po nesreči uničenih spomenikov in mnogi spomeniki so verjetno izginili zaradi časa in naravnih sil. Leta 772 med saškimi vojnami je [[Karel Veliki]] namerno uničil Irminsulov spomenik,&lt;ref name=&quot;FrankishAnals1972&quot;&gt;{{cite book|author1=Unknown|last2=Scholz|first2=Bernhard Walter|last3=Rogers|first3=Barbara|title=Carolingian chronicles: Royal Frankish annals and Nithard's Histories. Translated by Bernhard Walter Scholz, with Barbara Rogers., .|url=https://books.google.com/books?id=sTzl6wFjehMC|accessdate=24 July 2021|year=1972|publisher=University of Michigan Press|location=Ann Arbor|language=en|isbn=0-472-06186-0|pages=48–49|chapter=Chapter 772}}&lt;/ref&gt; da bi oskrunil pogansko vero. Leta 1687 je Partenon v Atenah delno uničila in oropala beneška vojska, ko so razstrelili tam shranjeno skladišče smodnika.&lt;ref name=&quot;Mommsen1941&quot;&gt;{{cite journal|last1=Mommsen|first1=Theodor E.|title=The Venetians in Athens and the Destruction of the Parthenon in 1687|journal=American Journal of Archaeology|volume=45|issue=4|year=1941|pages=544–556|issn=00029114|doi=10.2307/499533|jstor=499533}}&lt;/ref&gt; Nedavno arheološko izkopavanje v osrednji Franciji je odkrilo ostanke megalitskega spomenika, ki je bil pred tem uničen. »Tako kot nekateri spomeniki, vključno z Belzom v Morbihanu, so bili menhirji Veyre-Montona podrti, da bi izginili iz pokrajine. Potisnjeni v velike jame, včasih pohabljeni ali prekriti z zemljo, so bili ti monoliti uničeni, predmet ikonoklastičnih gest, nekakšna obsodba, morda povezana z neko spremembo skupnosti ali prepričanj«.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.connexionfrance.com/French-news/Rare-prehistoric-stones-and-skeleton-discovered-in-Puy-de-Dome-in-central-France|title = Rare prehistoric stones discovered in central France}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.francetvinfo.fr/culture/patrimoine/archeologie/decouverte-exceptionnelle-d-une-trentaine-de-monolithes-prehistoriques-en-auvergne_3591521.html|title = Découverte exceptionnelle d'une trentaine de monolithes préhistoriques en Auvergne|date = 26 August 2019}}&lt;/ref&gt;

== Zaščita in ohranjanje ==
Do nedavnega je bilo običajno, da so arheologi preučevali velike spomenike in manj pozornosti posvečali vsakdanjemu življenju družb, ki so jih ustvarile. Nove ideje o tem, kaj sestavlja arheološki zapis, so razkrile, da so nekateri zakonodajni in teoretični pristopi k tej temi preveč osredotočeni na prejšnje definicije spomenikov.

Razen občinskih ali državnih vlad, ki varujejo spomenike v svoji pristojnosti, obstajajo institucije, namenjene prizadevanjem za zaščito in ohranjanje spomenikov, za katere velja, da imajo poseben naravni ali kulturni pomen za svet, kot je Unescov program svetovne dediščine&lt;ref&gt;{{cite web|title=World Heritage|url=https://whc.unesco.org/en/about/|work=unesco.org}}&lt;/ref&gt; in Svetovni sklad za spomenike.

Kulturni spomeniki veljajo tudi za spomin skupnosti in so zato v kontekstu sodobnega asimetričnega vojskovanja še posebej ogroženi. Sovražnikovo kulturno dediščino je treba trajno poškodovati ali celo uničiti. Poleg nacionalnega varstva kulturnih spomenikov se zato trudijo za varovanje kulturnih spomenikov mednarodne organizacije (prim. UNESCO World Heritage, Blue Shield International).&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=15207&amp;URL_DO=DO_TOPIC&amp;URL_SECTION=201.html|title=UNESCO Legal Instruments: Second Protocol to the Hague Convention of 1954 for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://theblueshield.org/what-we-do/blue-shield-international/blue-shield-missions/|title=Blue Shield Missions|website=Blue Shield International}}&lt;/ref&gt;

V zadnjem času se vse več spomenikov ohranja digitalno (v 3D modelih) prek organizacij, kot je CyArk.&lt;ref&gt;[http://www.slashgear.com/cyark-to-digitally-scan-500-world-monuments-in-5-years-22302676/ CyArk preserving monuments digitally]. slashgear.com. October 22, 2013&lt;/ref&gt;

== Tipi javnih spomenikov ==
[[File:قبة الصخرة 4.jpg|thumb|[[Kupola na skali]], svetišče na [[Tempeljski grič|Tempeljskem griču]] v starem mestu [[Jeruzalem]] in ima velik pomen za muslimane, kristjane in jude]]
[[File:Cristo Rei (36211699613).jpg|thumb|Kristus Kralj v Almada, [[Portugalska]], je postal eden najbolj obiskanih državnih spomenikov]]
* [[Kip]]i so pogosto uporabljeni kot spomeniki. So abstraktne kiparske oblike ali prepoznavne figure ali portretna poprsja slavnih osebnosti (Prešeren, Cankar, Maister), oblike za slavljenje dogodkov ali simbolov ([[Kip svobode]]).
* Arhitekturni spomenik je objekt ali skupina objektov. So nefiguralna, pogosto abstraktna oblika ali stena (Spomenik žrtvam vojn v Ljubljani), geometrijska oblika, manjši objekt, okrašen s slikami ali manjšimi kipi (Draga, Dražgoše, Ljubelj); oznake za slavljenje dogodkov, kamor sodijo tudi obeliski, slavoloki, stebri ali stavbe (Plečnikov Ilirski steber ali vodnjak, posvečen ustanovitvi OF; spominski steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše,... ). Pogosto so spomeniki enakovredno sestavljeni iz kipov in arhitektur (Urh pri Ljubljani, Trije žeblji na Pohorju, Griček pri Črnomlju).
* [[Slavolok]] je eno ali več ločna samostojna stavba, ki slavi vojaške ali politične dosežke, zlasti v antiki: ([[Titov slavolok, Rim|Titov slavolok]]), ([[Konstantinov slavolok, Rim|Konstantinov slavolok]]), oba v [[Rim]]u.
* [[Spominski steber]] ali manjši stolp s [[kip]]om na vrhu, lahko je okrašen z reliefi; od antike naprej tip spomenika ([[Trajanov steber]]) v Rimu, steber na Place Vendome v Parizu, [[Marijin steber, Ljubljana|Marijin steber]] na Levstikovem trgu v Ljubljani, steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše. Večja stebrasta oblika je lahko razgledni stolp (Gonjače v Brdih, arhitekt M. Šlajmer, kipar J. Boljka).
* [[Obelisk]] je [[slop]]ast monolit s piramidalno konico, postavljen v čast bogu ali kot spomin, večina je bila prenesena iz Egipta (Place de la Concorde, Pariz) ali posnema staro obliko (Plečnikov obelisk na Hradčanih).
* Spominska tabla je samostojno stoječa večja plošča ali več plošč s spominskimi napisi in drugimi okrasi, lahko z [[relief (umetnost)|reliefi]].

== Tipi kulturnih spomenikov ==
* profana stavba, zasnovana kot objekt za bivanje ali drugo dejavnost: za trgovino, promet ([[most]]), proizvodnjo ([[rudnik]], [[kovačija]], [[plavž]], [[kozolec]], sušilnica, skedenj, stan, [[čebelnjak]], [[mlin]], [[žaga]], [[žičnica]]), 
* sakralna stavba, postavljena primarno za verske namene, čaščenje boga, svetnikov, svetega kraja, za molitev: [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori]], [[znamenje]], [[kapelica]], [[Panteon, Rim|Panteon v Rimu]], [[Angkor Wat]], [[mošeja Al Aksa]], [[Stonehenge]],
* spominska hiša: rojstna hiša ([[Prešernova rojstna hiša|Prešernova hiša v Vrbi]]), hiša s spominsko sobo, hiša z muzejsko prezentacijo ([[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikova hiša]]),
* spominska plošča, javni spomenik,
* [[skulptura]]: ([[kip]], [[relief (umetnost)|relief]]); lahko je javni spomenik ali parkovna ali dekorativna skulptura (plastika),
* [[arheološko najdišče]] je pomemben in raziskan materialni ostanek preteklih dob pod zemljo, v vodi ali na površini, ki je bil raziskan z arheološkimi metodami
* [[kenotaf]] je spomenik v spomin mrtvemu, postavljen na lokaciji, ki ni grob
* [[epitaf]] ali nagrobni kamen (nagrobnik) je spomenik umrlemu na grobu, pogosto na pokopališču, redkeje v sakralnem prostoru, parku, 
* [[mavzolej]] je tip arhitekturno izjemne [[grobnica|grobnice]], okrašene s kipi, kakršno je imel kralj [[Mavzol]]; običajno mavzolej štejemo med ''memorialne spomenike'', kamor sodijo vsi javni spomeniki in različni tipi nagrobnikov
* [[kulturna krajina]] je večje naravno območje, značilno preurejeno za rabo človeka, od vrtov, parkov, polj do vinogradov, travnikov, teras, sadovnjakov do urbane krajine
* [[zgodovinska krajina]] je večje območje, kjer so vidne sledi ali iz dokumentov znani podatki, da so se tam zgodili pomembni zgodovinsko dogodki ali dogajanje ([[Bitka pri Mrzli reki]] v Vipavski dolini, [[Soška fronta]], [[Kočevski Rog]]); na območju lahko stojijo javni spomeniki 

Kot [[naravni spomenik|naravne spomenike]], natančneje znamenitosti, včasih poimenujemo kraje ali pojave izjemne naravne lepote ali z izjemnimi naravnimi značilnostmi.

== Galerija ==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; style=&quot;font-size: 0.8em;&quot;&gt;
File:Memorial a Victoria, Londres, Inglaterra, 2014-08-07, DD 008.JPG|''Viktorijin spomenik v Londonu'', spomenik kraljici Viktoriji Britanskega imperija
File:Statue of Berehynia.jpg|''Spomenik neodvisnosti'' v [[Kijev]]u obeležuje neodvisnost Ukrajine
File:Columna de la Independencia de Mêxico.JPG|Nacionalni spomenik ''El Ángel'', zgrajen v spomin na neodvisnost Mehike
File:Statue of liberty 01.jpg|''[[Kip svobode]]'' (''Liberty Enlightening the World''), simbol svobode ZDA
File:Christ the Redeemer - Cristo Redentor.jpg|''Kristus Odrešenik'', sodoben verski spomenik v Braziliji
File:Martyrs Memorial. Algiers, Algeria.jpg|''Maqam Echahid'' v [[Alžir]]u, znameniti betonski spomenik v spomin na alžirsko vojno za neodvisnost
File:Eiffel Tower Day Sept. 2005 (10).jpg|[[Eifflov stolp]] v [[Pariz]]u, stavba simbol svetovne razstave, ki je bila v spomin na francosko revolucijo ob njeni stoletnici
File:Brisbane City Hall at night.jpg|[[Mestna hiša Brisbane]], nacionalni simbol demokracije
File:Merdeka Square Monas.JPG|''Monas'' v [[Džakarta|Džakarti]], obeležuje indonezijski boj za neodvisnost
File:میدان آزادی، میدان شهیاد، برج آزادی، برج شهیاد، تهران Azadi Tower, Azadi Square, Meydea-e Azadi, Meydan-e Shahyad, Tehran province, Iran Flag colors - panoramio.jpg|''Stolp Azadi'' v Teheranu obeležuje 2500 let Perzijskega imperija in zgodovino Irana
File:Braniborská brána.jpg|[[Brandenburška vrata]] v [[Berlin]]u, nacionalni simbol Nemčije in njene enotnosti
File:Lenin's mausoleum 2.jpg|[[Leninov mavzolej]] v [[Moskva|Moskvi]], trajni simbol komunizma Sovjetske zveze in hladne vojne
File:Mausoleum of Mao Zedong P1090218.jpg|Spominska dvorana predsednika Maa na [[Trgu nebeškega miru|Trgu nebesnega miru]], kjer so včasih stala Pekinška vrata Kitajske
File:Krakow 2006 195.jpg|''Kościuszkova gomila'', [[Poljska]] v spomin na [[Tadeusz Kościuszko|Tadeusza Kościuszka]]
File: Alexander Graham Bell Brantford Monument 0.98.jpg|''Bellov telefonski spomenik'', spomin na izum telefona, Brantford, [[Ontario]]
File:HiroshimaCenotaphDome7016.jpg|''Spomenik miru v Hirošimi'' kenotaf in kupola atomske bombe v spomin na žrtve atomskega bombardiranja 6. avgusta 1945
File:Lincoln Memorial east side.JPG|''Lincolnov spomenik'', Washington D. C., v čast ameriškemu predsedniku [[Abraham Lincoln|Abrahamu Lincolnu]]
&lt;/gallery&gt;

==Glej tudi==
*[[register nepremične kulturne dediščine]]
*[[muzeji in galerije v Sloveniji]]
*[[slovenski literarni muzeji]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|spomenik|Spomenik}}
*[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11689 Literarni spomeniki na Geoopediji]
*[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/14705 Partizanski in drugi spomeniki na Geopediji]

[[Kategorija:Vrste stavb in zgradb]]
[[Kategorija:Spomeniki|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1z9j4d3pljqqyy4geu8ktjjuq74ut6k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mil Mi-26</title>
    <ns>0</ns>
    <id>24737</id>
    <revision>
      <id>5725127</id>
      <parentid>5410184</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T13:13:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>176.76.249.179</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Tehnične specifikacije */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5246" xml:space="preserve">{{Assault_Helicopter|helicopter=Mil Mi-26
|picture=[[Slika:Mil Mi-26 HALO.png|300px|Mil Mi-26]]&lt;br /&gt;Skica '''Mil Mi-26'''
|type=[[transportni vojaški helikopter]]
|crew=5+85
|first_flight=[[14. december]] [[1977]]
|in_service=[[1983]]
|manufacturer=[[Sovjetska zveza|ZSSR]]
|dolžina_trupa=18.38 [[meter|m]]
|dolžina_z_rotorjem=40.025 [[meter|m]]
|širina= 8.2 m
|višina= 8.145 m
|razpetina_nosilnih_kril=
|premer_gl_rotorja=32 [[meter|m]]
|premer_rep_rotorja=7.6 m
|disk_gl_rotorja=
|disk_rep_rotorja=
|weight_empty=28.200 [[kilogram|kg]]
|bojni_tovor=49.500 [[kilogram|kg]]
|MTOW=56.000 [[kilogram|kg]]
|najv_norm_vzlet=49.500 kg
|gorivo=2.640 [[galona|galon]] (11.900 [[liter|l]])
|engine=Dva turbogredna [[motor]]ja [[Lotarev D-136]]
|acc_force=11.240 k[[W]] (vsak motor)
|max_speed=259 [[kilometer|km]]/[[h]]
|gospod_hitr=255 [[kilometer|km]]/[[h]]
|combat_range=800 [[kilometer|km]]
|operational_height=1.800 [[meter|m]]
|vzpon=
|lebdenje_brez=1.800 m
|lebdenje_z=4.500 m
|trajanje=
|bombs=brez oborožitve}}
[[Slika:P1010525x.jpg|sličica|Mi-26 v Venezueli]]
'''Mil Mi-26''' ([[ruščina|rusko]] Миль Ми-26, [[NATO|Natova]] oznaka ''Halo''), [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[transportni vojaški helikopter]], je trenutno najtežji [[helikopter]] in hkrati tudi prvi, ki ima osemkraki glavni [[rotor]]. Njegov repni motor je enako velikosti kot glavni rotor pri manjših helikopterjij (MD 500). Njegova 20 tonska kapaciteta je primerljiva s transportnim letalom [[C-130 Hercules]]. Njegov [[amerika|ameriški]] tekmec je 14,5-tonski [[Sikorsky CH-53E Super Stallion]]
== Zgodovina ==
[[Slika:Mil Mi-26 Russian helicopter cargo compartment.jpg|sličica|Tovorni prostor]]
Po zansovi največjega helikopterjka na svetu Mil Mi-12 (C-12) v sedemdesetih, so začeli z razvojem novega težkega helikopterja Izdeliye 90 (&quot;Project 90&quot;) in mu kasneje dodali oznako Mi-26. Nov helikopter naj bi imel prazno težo, manj kot polovico maksimalne vzletne teže. Zasnoval ga je Marat Tiščenko, bližnji sodelavec [[Mihail Mil]], ustanovitelja biroja OKB-329 &quot;Опытное конструкторское бюро&quot; - Opitnoje Konstruktorskoje Buro.
[[Slika:Rostvertol Mil Mi-26T2 Naumenko.jpg|sličica|Mi-26T2]]
Mi-26 naj bi uporabljala tako vojska kot civilni uporabniki za prevoz strojev v odmaknjene kraje v Sibiriji, oklepna vozila, orožje, balistične rakete in drugo.

Prvič je poletel 14. decembra 1977, prvi serijski helikopter pa 4. oktobra 1980.

Zgrajenih je bilo okoli 330 teh [[helikopter]]jev in je še vedno v produkciji. Mi-26 je bil vpleten v najhujšo helikoptersko nesreče v zgodovini, ko so ga v Čečeniji sestrelili s protiletalsko raketo in je umrlo 127 ljudi.

== Zasnova ==
Trup je prevlečen s [[Titan (element)|titanom]], ki ojača celotno konstrukcijo. Sredica rotorjevih krakov je iz ojačanega [[jeklo|jekla]] in prevlečenega s steklenimi vlakni. Vsi rotorji imajo vgrajen električni sistem za preprečevanje nastajanja [[led]]u.Helikopter po navadi nima nameščene [[orožje|oborožitve]].

Je zmoožen leteti s samo enim motorjem, sicer odvisno od teže tovora. Je malce težji od Mi-6 vendar ima dosti večjo kapaciteto tovora. Njegovi Lotarev D-136 turbogredni (tudi turboosni) motorji, 8.500&amp;nbsp;kW (11.399 KM) so najmočnejši helikopterski motorji.

Unikatna je zasnova reduktorja VR-26, ki lahko prenaša 19.725 KM in je daleč najmočnejši te vrste. Njegov dobavitelj je izjavil, da takšnega reduktorja ni mogoče izdelati, zato ga je Mil izdelal sam.

Mi-26 drži rekord največje mase na višino 2000 metrov in sicer 56768,8&amp;nbsp;kg

Julija 2010 je bil predlagan razvoj rusko-kitajskega helikopterja s kapaciteto 33 ton.

== Različice ==
=== Mi-26M ===
Mi-26M je izboljšana različica.

=== Mi-26T ===
Mi-26T je izvozna različica, ki ima izboljšano elektronsko opremo.

=== Mi-26 T Firebuster ===
Mi-26T je civilna različica Mi-26T, ki je namenjena gašenju požarov.

== Uporabniki ==
Uporabniki so [[država|države]] naslednice [[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Južna Koreja]], [[Laos]], [[Peru]], [[Indija]], [[Grčija]] (različica Mi-26T) in  [[Venezuela]].

==Tehnične specifikacije==
*'''Posadka:''' 2 pilota, 1 navigator, 1 inženir, 1 tehnik,
*'''Kapaciteta:'''
90 vojakov ali 20.000&amp;nbsp;kg tovora (44.090&amp;nbsp;lb)
*'''Dolžina:''' 40,025 m (131&amp;nbsp;ft 3¾ in) (rotors turning)
*'''Premer rotorja:''' 32,00 m (105&amp;nbsp;ft 0 in)
*'''Višina:''' 8,145 m (26&amp;nbsp;ft 8¾ in)
*'''Prazna teža:''' 28.200&amp;nbsp;kg (62.170&amp;nbsp;lb)
*'''Teža (naložen):''' 49.600&amp;nbsp;kg (109.350&amp;nbsp;lb)
*'''Maks. vzletna teža:''' 56.000&amp;nbsp;kg (123.450&amp;nbsp;lb)
*'''Motorji:''' 2 × Lotarev D-136 [[turbogredni motor|turbogredni]], 8.500&amp;nbsp;kW (11.399 shp) vsak
*'''Maks. hitrost:''' 295&amp;nbsp;km/h (159 kt, 183&amp;nbsp;mph)
*'''Potovalna hitrost:''' 255&amp;nbsp;km/h (137 kt, 158&amp;nbsp;mph)
*'''Dolet:''' 1.920&amp;nbsp;km (1.036 nmi, 1.190&amp;nbsp;mi) z dodatnimi tanki
*'''Največja višina leta:''' 4.600&amp;nbsp;m (15.100&amp;nbsp;ft)

== Glej tudi ==
* [[seznam transportnih vojaških helikopterjev]]
* [[seznam vojaških helikopterjev]]

{{ruski_helikopterji}}
{{Mil aircraft}}
{{Transportni helikopterji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Transportni vojaški helikopterji]]
[[Kategorija:Helikopterji Mil]]</text>
      <sha1>byypc9aw44g9mis2kv9tbgyqiac8n42</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>37393</id>
    <revision>
      <id>5725282</id>
      <parentid>5725048</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:21:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27586" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''. (glej šeː [[seznam slovenskih šansonjerjev]], [[seznam slovenskih kantavtorjev]], [[seznam slovenskih raperjev]])

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}

== A ==
[[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič-Fogl]] – [[Katja Ajster]] ([[Kataya]]) – [[Ali En]] – [[Matej Alič - Matt|Matej Alič-Matt]] – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]-''July Jones'' – [[Alya]] – [[Amaya]] – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]] (''Ana Teržan'') – [[Gregor Andolšek]]? – [[Peter Andrej]] – [[Anja Istenič|Anja (Istenič)]] – [[Anna]] – [[Anu]] – [[Aphra Tesla]] – [[April (pevka)|April]] (''Špela Papež'') – [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]] ([[Simona Černetič]])

== B ==
[[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]-[[Krtek|KRT]] – [[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] – [[Aleš Bartol]]''-Bart'' – [[Jan Baruca]]-''Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (prv. ''Matej Prikeržnik'') – [[Alex Bass]] – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Jana Beltran]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] – [[Gregor Bezenšek]]-''SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Biba &amp; Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Martin Bolka-Čiw]] – [[Marjan Bone]] – [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Igor Bračič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko]] – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]] –  [[Eva Breznikar]] – [[Sara Briški Cirman]] – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]-Bro – [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]]

== C ==
[[Branko Caserman]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Aleksander Cepuš]] – [[Matija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Zoran Cilenšek]] – Claudia – [[Clemens]] – [[Boštjan Colarič]] – [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Bojan Cvjetičanin]]

== Č ==
[[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''-Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]-''K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]-''Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]] (''Kristina Vrčon'') – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić - Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij &quot;Egzi&quot; Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]]

== D ==
[[Dadi Daz]] (''David Davidovič'') – [[Dalaj Eegol]] – [[Dare Acoustic]] – [[Darka]] –  [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – [[Alex Delfin]] – ([[Ledeni|Ledeni) Denile]]  – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]] (''Taja Penič Golavšek'') – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]]&amp;[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]] (''Dejan Krajnc'') – [[Marko Doles]] – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]] (''Nina Vodušek'') – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]-''Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]]

== E ==
[[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]] (''Marko Kocjan'') – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] &amp; [[Miha Erič]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]]

== F ==
[[Melanija Fabčič]]-''Melée'' – [[Maja Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Melita Feldin]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Simon Fugina]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]]

== G ==
[[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]-''Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]-''Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek]] – [[Aleš Gangl]] – [[Rudolf Gas]] ([[Strnad]]) – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]] – [[Severa Gjurin]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]] – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] –  [[Daša Gradišek]] – [[Ana Grdadolnik]]-Anna – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Roman Gril]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]]

== H ==
[[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]-Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Miško Hočevar]] – [[Domen Don Holc]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Anika Horvat]] – [[Dušan Horvat]]-''Vajta'' – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrovat]]/Hrobat? – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej &quot;Dejvi&quot; Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]-''Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husič]] - [[Janez Hvale]]?

== I ==
[[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]]

== J ==
Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič|Gregor]] [[Gregor &quot;Moony&quot; Jančič|&quot;Moony&quot;]] Jančič – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Matjaž Jelen]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]] – [[Hana Jerončič|Hana (in Urša) Jerončič]] – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat &amp; Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – [[Alino Juhart]] – [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Beti Jurković]] – [[Valentin Južnič]]

== K ==
[[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''Tiana'' – [[Ana Kalan]] – [[Joži Kališnik]] – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]] – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Dragica Kladnik]]-''Dada'' – [[Robi Klančič]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Zlatko Klun|Zlatko &quot;Zlati&quot; Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]] – [[Sara Kobold]] – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus'') – Marko Kocjan-[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Sandi Kolenc]] – [[Alenka Kolman]] – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] – [[Sara Korošec]]-[[Muzikačaka]] – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Rok Kosmač]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač-Uri]] – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]) – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[David Kovšca - Buda|David Kovšca-&quot;Buda&quot;]] – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-Luigi – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Dejan Krajnc]]-''Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]](-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Vlado Kreslin]] –  [[Mojca Krevel]] – [[Marjana Križman]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Dominik Krt]] – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-&quot;Dr.Evil&quot;]] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]] ([[Kukla]]) – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]]

== L ==
[[Lamai]] (''Lara Poreber'') – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]] (''Lana Lančič'') – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] –  [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] – [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leyre Legarda Ventura]] –  [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]]-''Lara Šiljevinac-Puntar'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]]

== M ==
[[Stanka Macur]] – [[Magnifico]] – [[Maj Valerij]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla]] – [[Matic Marentič]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] [[Markič]] – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Maria Masle]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson]] – [[Tine Matjašič]] –  [[Maja Mauko]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Miha Merlak]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Gašper Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-Marlenna – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja &quot;Matejči&quot; Mohar]] –  [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]] –  [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Klemen Mramor]]-[[Clemens]] – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec)]] – [[Marko Mulec]] – [[Murat &amp; Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]]? – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić''

== N ==
[[Nataša Nahtigal]]? – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Rok Nemanič]]-''Nemo'' – [[Ninette]] (''Nina Radkovič'') – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič-[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Čarli Novak]]? – [[Iztok Novak - Easy]] – [[Omar Naber]] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-Jenki]] –  [[Nipke]] – [[Marijan Novina]] – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Frenk Nova]] – ([[Jure Novak]]) – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]] – [[Zvezdana Novakovič]]? – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''Joseph Nzobandora''-[[Murat &amp; Jose|Jose]]

== O ==
[[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik - Gino]] – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]]

== P ==
[[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[April (pevka)|Špela Papež - April]] – [[Alex Paradiž]] – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik-Pidži]] – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]-''Taja Devi'' – [[Uroš Perić]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] – [[Vlado Pilja]]-''Lepi Dasa'' – [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel Pivač]] – [[Alenja Pivka Kneževič]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Sebastijan Podgornik|Sebasti(j)an (Podgornik)]] – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-Xenia; Anu – ''Mitja Podlesnik''-[[Mark Zebra]] – [[Mira Polanc]] – [[Polona Kasal|Polona]] – [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Dušan Prosinečki]] –  [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] Prusnik – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Nina Pušlar]] – [[Matija Puž]]

== R ==
[[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]-''Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Raiven]] – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]]-[[Marjeta Ramšak|Peršak]] – [[Sergej Ranđelović]] ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] – [[Majda Renko]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]] – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]-''Nusha D'roiis'' – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Anja Rupel]] – [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]]

== S ==
[[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]] – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Samuel Blues]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Vrtnar]] (''Saša Dragaš'') – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Ervin Sikošek]] – [[Boštjan Simon]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]] – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''-Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarevič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Iva Stanič]] – [[Karmen Stavec]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević'') – [[Stella]] (''Špela Jezovšek'') – [[Veronika Steiner]] – [[Uroš Steklasa]] (&amp;Tjaša ''Hrovat'') – [[Jelka Stergar]] – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]-''Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]/''Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]]

== Š ==
[[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik - Sheby|Maja Šebenik-Sheby]] – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov - Šemsa|Matjaž Šemrov-Šemsa]] – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]-''Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka|Tjaša Šimonka-Kavaš]] – [[Mitja Šinkovec]]-Šiki – [[Vojko Šintler]] – [[Viktor Škedelj]]-&quot;''Viki Baba''&quot;– [[Janez Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Samanta Šolaja]]=''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]-''[[Mistermarsh]]'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – [[Mojca Štoka]]-''Moya'' – [[Leon Štrakl]] – [[Tomaž Štular]]-''Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]]

== T ==
[[Saša Tabaković]] – Taja =? [[Taya]] ''Damjan'' – [[Rok Terkaj|Rok T(e)rkaj]] – [[Tjaša Teropšič]] – Ana Teržan-[[Anabel (pevka)|Anabel]] – [[Aphra Tesla]] – Tiana-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]-''Tina Kadunc'' – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] –  [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tadej Tratnik]]-''Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Elvis Trobec]] – [[Anina Trobec]]  – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andej Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]]

== U ==
[[Blaž Učakar]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]] – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] –  [[Boštjan Usenik]]

== V ==
[[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]/[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]] ([[Nina Donelli]]) – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Robert Vrtovšek - Maček|Robert Vrtovšek-Maček]] – [[Denis Vučak]] – [[Mateja Vuk|Mateja &quot;Tejči&quot; Vuk]] – [[Roman Vukina]]-''Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]]

== W ==
[[Suzana Werbole]] – [[Werner Brozovič]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Simona Weiss]]

== X ==
Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?)

== Z ==
[[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – ([[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala Kralj]]: [[zalagasper]]) – [[Zala (Smolnikar)]] – [[Maja Založnik]] – [[Mark Zebra]] (''Mitja Podlesnik'') – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Katja Zinrajh]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan]] – [[Ylenia Zobec]] – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc - Damo|Damijan Zorc-Damo]] – [[Anita Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc-Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Rihard Zupančič (pevec)]]

== Ž ==
[[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Nada Žgur]] – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]-''Pimpi'' – [[Mia Žnidarič]] – [[Davor Byron Žorž|Davor &quot;Byron&quot; Žorž]] – [[Metod Žunec]]

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]]
* [[seznam slovenskih glasbenikov]]
*[[seznami pevcev]]
*[[seznam slovenskih šansonjerjev]]
*[[seznam slovenskih kantavtorjev]]
*[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]]

{{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]]</text>
      <sha1>2wfc3zumqtttzff2935qktwat07z7d5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bitka pri Mrzli reki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>41926</id>
    <revision>
      <id>5725200</id>
      <parentid>5567708</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:11:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>146.212.114.112</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3894" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški spopad|
image =[[Slika:Janez Vajkard Valvasor - Bitka med Teodozijem in Evgenijem.jpg|300px]]|
caption =Bitka pri Mrzli reki na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevem]] bakrorezu|
conflict = Bitka pri Frigidu|
partof =|
date = [[5. september|5.]]-[[6. september]] [[394]]|
place = reka Frigidus (verjetno [[Vipava]], današnja [[Slovenija]])|
result = zmaga [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnorimskega cesarstva]]|
combatant1 = [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnorimsko cesarstvo]]&lt;br/&gt; [[Vizigoti]]|
combatant2 = [[Zahodnorimsko cesarstvo]]&lt;br/&gt; [[Franki]]|
commander1 = [[Teodozij I.|Teodozij]] &lt;br/&gt; [[Stilicho]] &lt;br/&gt; [[Alarik I.]]|
commander2 = [[Evgenij]]† &lt;br/&gt; [[Arbogast]]†|
strength1 =|
strength2 =|
casualties1 = neznano|
casualties2 = neznano|
}}

'''Bitka pri Frigidu''' je bila ena najpomembnejših [[bitka|bitk]] v poznem obdobju [[Rimski imperij|Rim]]a, ki se je odvijala 5. in 6. septembra 394 ob reki Frigidus, ki je verjetno latinsko ime [[Vipava (reka)|Vipave]]. Zahodnofrankovski poveljnik [[Arbogast]] je skupaj z [[rimski senat|rimskim senatom]] pripravil [[Upor (družba)|upor]] proti [[cesar]]ju [[Teodozij I.|Teodoziju I.]], ki je Rimskemu imperiju vladal iz [[Istanbul|Konstantinopla]]. Čeprav upori [[barbari|barbarskih]] [[foederati|federatov]] v nemirnem [[4. stoletje|4. stoletju]] niso bili nič novega, je bil upor poseben zaradi nasprotja med [[poganstvo]]m in [[krščanstvo]]m, ki je bilo prisotno znotraj njega. Njegov izid je v zahodnem delu cesarstva utrdil krščanstvo. Bitka se po pomembnosti primerja z [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitko pri Milvijskem mostu]], saj je zmaga [[krščanstvo|krščanstva]] tako za poražence kot za zmagovalce pomenila dokaz obstoja krščanskega boga, posledica tega pa je bila prevlada krščanstva.

Arbogast je s svojimi poganskimi [[četa]]mi užival podporo rimskega senata, ki se je že več kot dve generaciji prepiral s krščanskimi cesarji v Konstantinoplu. Pisali so pisma in si prizadevali za vrnitev poganstva, vendar jim to ni uspevalo, saj so se zatekali le k pogovoru, ne pa k dejanjem. Senat je postavil novega cesarja, [[Evgenij]]a, vendar je v resnici upor usmerjal Arbogast. Teodozij se je z vojsko več kot 20.000 [[Goti|Gotov]], ki so le malo pred tem postali federati po porazu v bitki pri Adrianoplu, odpravil iz Konstantinopla proti zahodu.

== Lokacija bitke ==
Lokacija bitke pri Frigidu je sporna, vendar se je najverjetneje odvijala ob vznožju [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] v bližini današnjega [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolja]] pri [[Vipava|Vipavi]] in reke [[Hubelj]], k zmagi Teodozijeve vojske pa naj bi (že po opisih bitke sodeč) močno pripomogla za te kraje značilna močna [[burja]]. Za Teodozija je bitka »Ad Frigidum« pomenila popolno zmago, za pogane pa, nasprotno, popoln poraz. Poganski senat je bil ponižan in v eni generaciji so se vplivne poganske družine v Rimu nehale upirati krščanstvu in postale papeške družine pozne antike.{{podatek}}
Na domnevni lokaciji bitke do sedaj še niso našli arheoloških ostankov. Kljub temu pa so v bližini Vrhpolja postavili spominsko obeležje na kraju, kjer naj bi po izročilu Teodozij molil pred bitko.

== Viri ==
* [[Rajko Bratož]], ''Bitka pri Frigidu v izročilu antičnih in srednjeveških avtorjev'', Zbirka [[Zgodovinski časopis|Zgodovinskega časopisa]], 12. Ljubljana, 1994.
* Matthias Springer, »Die Schlacht am Frigidus als quellenkundliches und literaturgeschichtliches Problem«, v ''Westillyricum und Nordostitalien in der spätrömischen Zeit'', ur. Rajko Bratož. Ljubljana, 1996, s. 45-94. ISBN 961-6169-03-3

== Zunanje povezave ==
{{Portal-Vojaštvo}}
[[Kategorija:Bitke starega veka|Frigid]]
[[Kategorija:Bitke leta 394]]
[[Kategorija:Bitke Gotov|Frigid]]
[[Kategorija:Bitke Frankov|Frigid]]
[[Kategorija:Bitke Rimskega cesarstva|Frigid]]
[[Kategorija:Bitke v Sloveniji|Frigid]]</text>
      <sha1>itj3s3z3v9e7ro9kzhfl9i93lnyjce7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Toyota</title>
    <ns>0</ns>
    <id>43293</id>
    <revision>
      <id>5725364</id>
      <parentid>5692148</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T11:52:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>86.120.190.41</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6255" xml:space="preserve">{{Infopolje Podjetje|
| company_name = Toyota Motor Corporation&lt;br /&gt;&lt;small&gt;''Toyota Jidosha Kabushiki-gaisha''
| company_logo = Toyota carlogo.svg
| image = Toyota Headquarter Toyota City.jpg
| image_caption = Sedež podjetja Toyota v mestu [[Toyota, Aichi]] na japonskem.
| company_type = [[Javno]]
| foundation = [[1937]]
| founder = [[Kiichiro Toyoda]]
| location = {{ikonazastave|Japonska}}[[Toyota, Aichi]] in Tokijo,[[Japonska]]
| key_people = [[Fujio Cho]], Predstavnik in direktor Chairman&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://global.toyota/en/|title=Toyota Motor Corporation, uradna globalna spletna stran}}&lt;/ref&gt;
| industry = [[Avtomobilska industrija]]
[[Robotika]]
[[Finančni servis]]i
[[Biotehnologija]]
| num_employees = 299,394&lt;ref name=&quot;biz.yahoo.com&quot;&gt;http://biz.yahoo.com/ic/41/41889.html&lt;/ref&gt;
| products = Toyota
[[Lexus]]
[[Scion (car)|Scion]]
| subsid = 522
&lt;!--  overlap (main article)
[[Toyota Financial Services]]
[[Daihatsu Motor Co., Ltd.]]
[[Hino Motors, Ltd.]]
[[DENSO]]
[[Toyota Industries]] --&gt;| net_income = {{profit}}USD $15.09 billion&lt;ref name=&quot;biz.yahoo.com&quot;/&gt;
| revenue = {{profit}} [[USD]] $215.62 [[1000000000 (number)|billion]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://finance.yahoo.com/quote/TM?p=TM&amp;.tsrc=fin-srch|title=Toyota Motor Corporation na Yahoo Finance}}&lt;/ref&gt;
| profit = {{profit}} ¥1.37 trillion (+3.7 %) ([[United States|U.S.]]) (2006)&lt;ref name=&quot;2006 results&quot; /&gt;
| homepage = [http://www.toyota.co.jp/ Toyota.co.jp]
}}

'''Toyota Motor Corporation ''' je največji svetovni in [[Japonska|japonski]] proizvajalec [[avtomobil]]ov. Ustanovljena je bila leta [[1937]]. Po obsegu proizvodnje osebnih avtomobilov, v svetovnem merilu, je že prehitela [[General Motors]], ki je do prve polovice 2007 veljal kot največji proizvajalec avtomobilov. Po dobičku in [[borza|borzni vrednosti]] je podjetje že vrsto let največje na svetu. Leta [[2004]] je imela Toyota več dobička kot General Motors, [[Daimler Chrysler]] in [[Volkswagen Group]] skupaj. Sedež podjetja Toyota Motor Corporation je v bližini mesta [[Nagoja]].

== Zgodovina ==
Zgodovina Toyote se začenja leta [[1867]] blizu Nagoje. Takrat se je tam rodil [[Sakichi Toyoda]]. Najprej je izdeloval [[kolovrat]]e in [[statev|statve]]. Kmalu je kupil rabljeni [[parni stroj]]. Leta [[1924]] je iznašel avtomatske statve. Ko je leta [[1929]] opazil, da dobivajo avtomobili vedno večjo veljavo, je Sakichi poslal sina v [[Anglija|Anglijo]], da proda [[patent]]ne pravice za avtomatske statve. Tako je dobil sredstva za ustanovitev '''Toyota Motor Corporation''' v letu [[1930]]. Leta [[1934]] so izdelali prvi [[motor]], [[1935]] pa že prvi avto - ''Toyota A1''. Uspeh Toyote gre pripisati Toyotinemu proizvodnemu sistemu. Najprej so ga podcenjevali, v osedesetih letih pa so ga [[američani]] in [[evropejci]] začeli posnemati.

== Logo ==
[[Slika:Logo Toyota.JPG|thumb|left|250px|Toyotin logo]]
[[Logo]] '''Toyota Motor Corporation''' je sestavljen iz treh povezanih [[elipsa|elips]]. Ustvaril ga je ustanovitelj [[Kiichiro Toyoda]] leta [[1937]]. Manjši elipsi tvorita začetnico &quot;'''T'''&quot; in naj bi predstavljala [[srce]] stranke in srce avtomobila. Vse tri elipse skupaj predstavljajo težnjo k zadovoljni stranki, k inovacijam in povezavo med kreativnostjo in [[kvaliteta|kvaliteto]].

== Vizija podjetja ==
Toyota posveča posebno pozornost kvaliteti svojih vozil, kar potrjuje tudi [[statistika]]. Po študiji o zadovoljstvu strank iz leta [[2002]], ki jo je izvedla [[J. D. Power and Associates]], je Toyota osvojila 6 prvih mest v 7 kategorijah. Trikrat zapored je dosegla tudi najboljši rezultat med vsemi avtomobilskimi znamkami. Cilja, nič napak, zaenkrat še niso dosegli.
Tako visoko kvaliteto dosegajo s sistemom proizvodnje, ki so ga poimenovali ''»Toyota Production system«''. Po prehodu s [[tradicija|tradicionalnih]] [[rokodelstvo|rokodelskih]] [[delavnica|delavnic]] na masovno proizvodnjo je veljal Toyotin proizvodni sistem za drugo stopnjo tega razvoja. Izrablja prednost tradicionalne proizvodnje (kvaliteta in prilagodljivost) in omogoča nizke stroške.

== Modeli vozil ==
* Toyota 4-Runner     | od 1984
* Toyota [[Avensis]]  | od 1997
* Toyota Aygo         | od julija 2005
* Toyota Camry        | od 1980
* Toyota Carina       | 1870-2003 (nadomesti ga Avensis)
* Toyota Celica       | od 1971
* Toyota [[Corolla]]  | od 1966
* Toyota Cressida     | od 1973 ????
* Toyota Dyna         |
* Toyota Hiace        |
* Toyota Hilux        | od 1935 (najprej z imenom G1)
* Toyota Land Cruiser | od 1950 (od 1953 masovna proizvodnja)
* Toyota Matrix       | od 2002
* Toyota MR2          | od 1984
* Toyota Paseo        | 1992-1999
* Toyota Prado        |
* Toyota Picnic       |
* Toyota Previa       | od 1990
* Toyota [[Prius]]    | od 1997
* Toyota RAV4         | od 1994
* Toyota Sera         | zgodnja 90-ta
* Toyota Starlet      | 1973-1999 (nadomesti ga Yaris)
* Toyota Supra        | 1986-1993
* Toyota Tercel       | od 1987 ????
* Toyota Avensis    | od 1997
* Toyota Tundra       | od 1998
* Toyota [[Yaris]]    | od 1999
* Toyota Aygo    | od 2005
* Toyota Auris        | od 2007
* Toyota Verso       | od 2009
* Toyota Prius +     | od 2010
* Toyota C-HR  | od 2016
* Toyota Proace | od 2016

Matičnemu [[koncern]]u pripadajo tudi blagovne znamke [[Lexus]] (luksuzni avtomobili), [[Daihatsu]] (mali avtomobili) in [[Hino]] (tovorna vozila)

== Motošport ==
Že dalj časa je toyota prisotna v [[Formula 3|formuli 3]] in [[rally]]ju. Leta [[2002]] pa je vstopila tudi v [[Formula 1|formulo 1]].

== Viri in opombe ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
* [[Just in time]]
* [[Toyotizem]]
* [[Toyotin način]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.toyota.si Toyotina domača stran]
* [http://www.toyota.co.jp Uradna stran Toyota Motor Corporation]
* [http://www.toyota-f1.com Toyota Racing, formula 1 Toyota (angleško)]
* [http://www.toyotamuseum.de muzej Toyote v nemčiji]
* [http://www.toyota.co.jp/Museum/ muzej Toyota Motor Corporation na Japonskem (angleško)]
* [http://www.toyotas.de Deutsches Toyota-Forum]
* [http://www.buschtaxi.de www.buschtaxi.de, Toyotini terenci]
* [http://www.toyotagabelstapler.de viličarji Toyote]

[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1937]]
[[Kategorija:Toyota|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>krqk5j52o34rxtp80scputeeg4aytxf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fotograf</title>
    <ns>0</ns>
    <id>43481</id>
    <revision>
      <id>5725134</id>
      <parentid>5664172</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T13:55:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2A02:8109:1EC0:783:4D62:AAA2:889:A37F</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3059" xml:space="preserve">[[Slika:Photographer in Benin city.jpeg|sličica|Fotograf med delom.|alt=Fotograf med delom.]]'''Fotograf''' je oseba, ki se profesionalno ukvarja in preživlja s [[Fotografija|fotografijo]]. Glede na področje dela ločimo fotografe, ki izdelujejo [[Portret|portrete]], komercialne fotografe in fotoreporterje. Pri svojem delu uporablja fotoaparat zato dobro pozna delovanje in funkcije fotografskih naprav in opreme, saj le tako naredi posnetek, kakršnega želi. Fotograf praviloma dela v fotografskem studiu. So pa razmere za delo fotografa odvisne od področja, ki ga pokriva. 
[[Slika:Model Marc Engelhard 2020 innerhalb eines Shootings für Sommermode in Sportbekleidung.jpg|sličica|Marc Engelhard je tudi sam model in fotograf.]] 

*'''Fotoreporterji''' Fotoreporter pogosto potuje na kraj dogodka, kjer po navodilih urednika časopisa posname dogodek zanimiv za bralce. Zato je njegov delovni čas raznolik in prilagojen aktualnim dogodkom. Fotografira v zaprtem prostoru ali na prostem.

*'''Komercialni fotograf''' pripravlja fotografije, ki jih založniki natisnejo kot [[Ilustracija|ilustracije]] v [[Knjiga|knjigah]], izdela reklamne fotografije ali fotografije za plakate. Na željo naročnika naredi fotografijo zapletenih strojnih elementov ali posnetek najnovejše modne kreacije. Pozna različne tehnike fotografiranja in postopke za nadaljnjo obdelavo, kot je sprememba barvne in prostorske kompozicije slike in kontrastov.

*'''Fotograf-portretist''' izdeluje fotografije za dokumente ali fotografira posebne dogodke, kot je [[poroka]] ali [[rojstni dan]]. Nekateri fotografi se posvečajo umetniški fotografiji, lahko pa delajo tudi v znanstveno-raziskovalnih ustanovah ali v turizmu.

== Oprema ==

*[[fotoaparat]]
* različne vrste objektivov
* dodatni pribor k fotoaparatu, motor, nastavek za večje število filmov, daljinski sprožilec
* stojalo, svetlomer, bliskovni pribor
*[[Akumulator|akumulatorji]], razni filtri, večnamenska prosojna snemalna miza
* povečevalnik
* klasična temnica, korito za razvijanje, obarvana svetila
*sušilne omare za filme, sušilni stroji za foto papirje
* posebni noži za rezanje fotografij in priprave za shranjevanje fotografij in filmov v mape.

== Glej tudi ==

*[[seznam fotografov]]
*[[seznam slovenskih fotografov]]
*[[Fotografija]]
*[[Portret|Portrtet]]
*[[Maneken]]
*[[Film]]
*[[panografija]]
*[[fotoaparat]]
*[[zračna stereo fotografija]]

== Viri in sklici ==

*{{Navedi splet|url=https://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=1282|title=ZRSZ - Opis poklica|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}
*{{Navedi splet|url=https://oblikovna.si/|title=Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}
*{{Navedi splet|url=http://www.fzs-zveza.si/|title=Fotografska zveza Slovenije|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}
*Slovar slovenskega knjižnega jezika²
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Normativna kontrola|GND=4045893-3}}
[[Kategorija:Umetniški poklici]]
[[Kategorija:Fotografi| ]]</text>
      <sha1>3rx3kqpun7mf2vqv4b4z7y191rqy1ah</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725142</id>
      <parentid>5725134</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T14:00:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/2A02:8109:1EC0:783:4D62:AAA2:889:A37F|2A02:8109:1EC0:783:4D62:AAA2:889:A37F]] ([[User talk:2A02:8109:1EC0:783:4D62:AAA2:889:A37F|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:HenrikBaun|HenrikBaun]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2902" xml:space="preserve">[[Slika:Photographer in Benin city.jpeg|sličica|Fotograf med delom.|alt=Fotograf med delom.]]'''Fotograf''' je oseba, ki se profesionalno ukvarja in preživlja s [[Fotografija|fotografijo]]. Glede na področje dela ločimo fotografe, ki izdelujejo [[Portret|portrete]], komercialne fotografe in fotoreporterje. Pri svojem delu uporablja fotoaparat zato dobro pozna delovanje in funkcije fotografskih naprav in opreme, saj le tako naredi posnetek, kakršnega želi. Fotograf praviloma dela v fotografskem studiu. So pa razmere za delo fotografa odvisne od področja, ki ga pokriva. 

*'''Fotoreporterji''' Fotoreporter pogosto potuje na kraj dogodka, kjer po navodilih urednika časopisa posname dogodek zanimiv za bralce. Zato je njegov delovni čas raznolik in prilagojen aktualnim dogodkom. Fotografira v zaprtem prostoru ali na prostem.

*'''Komercialni fotograf''' pripravlja fotografije, ki jih založniki natisnejo kot [[Ilustracija|ilustracije]] v [[Knjiga|knjigah]], izdela reklamne fotografije ali fotografije za plakate. Na željo naročnika naredi fotografijo zapletenih strojnih elementov ali posnetek najnovejše modne kreacije. Pozna različne tehnike fotografiranja in postopke za nadaljnjo obdelavo, kot je sprememba barvne in prostorske kompozicije slike in kontrastov.

*'''Fotograf-portretist''' izdeluje fotografije za dokumente ali fotografira posebne dogodke, kot je [[poroka]] ali [[rojstni dan]]. Nekateri fotografi se posvečajo umetniški fotografiji, lahko pa delajo tudi v znanstveno-raziskovalnih ustanovah ali v turizmu.

== Oprema ==

*[[fotoaparat]]
* različne vrste objektivov
* dodatni pribor k fotoaparatu, motor, nastavek za večje število filmov, daljinski sprožilec
* stojalo, svetlomer, bliskovni pribor
*[[Akumulator|akumulatorji]], razni filtri, večnamenska prosojna snemalna miza
* povečevalnik
* klasična temnica, korito za razvijanje, obarvana svetila
*sušilne omare za filme, sušilni stroji za foto papirje
* posebni noži za rezanje fotografij in priprave za shranjevanje fotografij in filmov v mape.

== Glej tudi ==

*[[seznam fotografov]]
*[[seznam slovenskih fotografov]]
*[[Fotografija]]
*[[Portret|Portrtet]]
*[[Maneken]]
*[[Film]]
*[[panografija]]
*[[fotoaparat]]
*[[zračna stereo fotografija]]

== Viri in sklici ==

*{{Navedi splet|url=https://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=1282|title=ZRSZ - Opis poklica|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}
*{{Navedi splet|url=https://oblikovna.si/|title=Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}
*{{Navedi splet|url=http://www.fzs-zveza.si/|title=Fotografska zveza Slovenije|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}
*Slovar slovenskega knjižnega jezika²
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Normativna kontrola|GND=4045893-3}}
[[Kategorija:Umetniški poklici]]
[[Kategorija:Fotografi| ]]</text>
      <sha1>dw4sgmyt2wxie0vvwwh5jaro3vi3ea3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Havbica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>44803</id>
    <revision>
      <id>5725312</id>
      <parentid>5636069</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T08:40:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Fotos do bairro Nova Suíça BH MG</username>
        <id>213809</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2139" xml:space="preserve">'''Havbica''' je [[artilerija|artilerijsko]] [[orožje]] s cevjo dolgo med 15 in 25 [[kaliber|kalibrov]], ki izstreljuje [[projektil]]e pod velikimi koti (večjimi od 45°). Uporabljajo se predvsem za boj proti [[živa sila|živi sili]].

[[Slika:155fire.jpg|thumb|250px|Ameriški marinci s havbicami M-198 na ognjenem položaju]]
[[Slika:Museu da FEB em Belo Horizonte - Foto antiga.jpg|sličica|[[Belo Horizonte]], [[Minas Gerais]]]]

== Zgodovina ==
Ime izvira iz [[Češki jezik|češke]] besede ''houfnice'', kakor so [[husiti]] poimenovali svoj [[top]] iz [[15. stoletje|15. stoletja]].

Havbice so prvič množično uporabili v [[Prva svetovna vojna|prvi]], najbolj pa so jih izpopolnili v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Sprva so bile havbice izključno vlečna orožja, [[Nemci]] pa so jih z vgradnjo v [[tank]]ovska [[podvozje|podvozja]] spremenili v [[samohodna artilerija|samohodno artilerijo]] (danes uporabljajo tudi [[tovornjak]]e kot nosilce samohodnih havbic).

Najbolj znana havbica [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bila [[Nemško cesarstvo|nemška]] 420mm ''[[debela Berta]]'', ki so jo uporabili leta [[1914]] na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]].

== Sodobne havbice ==
Tudi danes je havbica nepogrešljivo [[orožje]] sodobnih [[armada|armad]]. Z dosegi preko 30&amp;nbsp;km in veliko natančnostjo ter široko paleto projektilov (med njimi tudi [[jedrsko orožje|jedrske]] ali [[kemično orožje|kemične]] bojne glave) so postale precej več kot le zastrahovalno orožje. K temu pripomore tudi velika [[kadenca]], s katero lahko izstreljujejo projektile za frontno črto.

== Vrste havbic ==
* [[vlečna havbica]]
* [[samovozna havbica]]
* [[tovorna havbica]]
* [[gorska havbica]]
* [[top-havbica]]&lt;!--top/havbica--&gt;

== Seznami ==
* [[seznam samovoznih havbic druge svetovne vojne]]
* [[seznam vlečnih havbic druge svetovne vojne]]

== Glej tudi ==
* [[top]]
* [[minomet]]
* [[možnar]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Howitzers}}

{{Portal-Vojaštvo}}

{{normativna kontrola}}

{{orozje-stub}}

[[Kategorija:Artilerijsko orožje]]
[[Kategorija:Havbice|*]]</text>
      <sha1>1svo2yr29kloznr1tze54hq4krqrwab</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725313</id>
      <parentid>5725312</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T08:40:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Fotos do bairro Nova Suíça BH MG</username>
        <id>213809</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2102" xml:space="preserve">'''Havbica''' je [[artilerija|artilerijsko]] [[orožje]] s cevjo dolgo med 15 in 25 [[kaliber|kalibrov]], ki izstreljuje [[projektil]]e pod velikimi koti (večjimi od 45°). Uporabljajo se predvsem za boj proti [[živa sila|živi sili]].

[[Slika:155fire.jpg|thumb|250px|Ameriški marinci s havbicami M-198 na ognjenem položaju]]
[[Slika:Museu da FEB em Belo Horizonte - Foto antiga.jpg|sličica]]

== Zgodovina ==
Ime izvira iz [[Češki jezik|češke]] besede ''houfnice'', kakor so [[husiti]] poimenovali svoj [[top]] iz [[15. stoletje|15. stoletja]].

Havbice so prvič množično uporabili v [[Prva svetovna vojna|prvi]], najbolj pa so jih izpopolnili v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Sprva so bile havbice izključno vlečna orožja, [[Nemci]] pa so jih z vgradnjo v [[tank]]ovska [[podvozje|podvozja]] spremenili v [[samohodna artilerija|samohodno artilerijo]] (danes uporabljajo tudi [[tovornjak]]e kot nosilce samohodnih havbic).

Najbolj znana havbica [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bila [[Nemško cesarstvo|nemška]] 420mm ''[[debela Berta]]'', ki so jo uporabili leta [[1914]] na [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni fronti]].

== Sodobne havbice ==
Tudi danes je havbica nepogrešljivo [[orožje]] sodobnih [[armada|armad]]. Z dosegi preko 30&amp;nbsp;km in veliko natančnostjo ter široko paleto projektilov (med njimi tudi [[jedrsko orožje|jedrske]] ali [[kemično orožje|kemične]] bojne glave) so postale precej več kot le zastrahovalno orožje. K temu pripomore tudi velika [[kadenca]], s katero lahko izstreljujejo projektile za frontno črto.

== Vrste havbic ==
* [[vlečna havbica]]
* [[samovozna havbica]]
* [[tovorna havbica]]
* [[gorska havbica]]
* [[top-havbica]]&lt;!--top/havbica--&gt;

== Seznami ==
* [[seznam samovoznih havbic druge svetovne vojne]]
* [[seznam vlečnih havbic druge svetovne vojne]]

== Glej tudi ==
* [[top]]
* [[minomet]]
* [[možnar]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Howitzers}}

{{Portal-Vojaštvo}}

{{normativna kontrola}}

{{orozje-stub}}

[[Kategorija:Artilerijsko orožje]]
[[Kategorija:Havbice|*]]</text>
      <sha1>qdrtuhz8l1kq7jux6kqfa9pztioj3ul</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam francoskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49614</id>
    <revision>
      <id>5725301</id>
      <parentid>5716489</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T23:39:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19129" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Georges Abadie]]
*[[Rima Abdul Malak]]
*[[Jean-Baptiste Abel]]
*[[Pierre Abelin]]
*[[Bernard Accoyer]]
*[[Christine Albanel]]
*[[Jacqueline Alduy]]
*[[Jean-Paul Alduy]]
*[[Prosper Alfonsi]]
*[[Michèle Alliot-Marie]]
*[[Edmond Alphandéry]]
*[[Gaston Audiffret-Pasquier]]
*[[Manuel Aeschlimann]]
*[[Raphaël Alibert]]
*[[Michèle Alliot-Marie]]
*[[Jean-Pierre-André Amar]]
*[[Étienne d'Anjou Hirsch]]
*[[Vincent Ansquer]]
*[[Pierre-Antoine Antonelle]]
*[[Emmanuel Arago]]
*[[François Arago]]
*[[Émile Armand]]
*[[Inessa Armand]]
*[[Louis Armand]] 
*[[Nathalie Arthaud]]
*[[Jean Arthuis]]
*[[François Asselineau]]
*[[Martine Aubry]] (née ''Delors'')
*[[Vincent Auriol]]
*[[Jean Auroux]] 
*[[Edwige Avice]]
*[[Jean-Marc Ayrault]]
*[[Audrey Azoulay]]

== B ==

*[[François-Noël Babeuf]]
*[[Roselyne Bachelot]] (née ''Narquin'')
*[[Robert Badinter]]
*[[Jean Baggioni]] 
*[[Jean Sylvain Bailly]]
*[[Édouard Balladur]]
*[[Catherine Barbaroux]]
*[[Henri Barbé]]
*[[Robert Barcia]]
*[[Ericka Bareigts]]
*[[Bertrand Barère]]
*[[Didier Bariani]]
*[[Antoine Barnave]]
*[[Michel Barnier]]
*[[François Baroin]]
*[[Paul Barras]]
*[[Raymond Barre]]
*[[Maurice Barrès]]
*[[Jacques Barrot]]
*[[Odilon Barrot]]
*[[Joseph Barthélemy]]
*[[Louis Barthou]]
*[[Claude Bartolone]]
*[[Philippe Bas]]
*[[Delphine Batho]]
*[[Yves Bataille]]
*[[Denis Baupin]]
*[[Jean-Michel Baylet]]
*[[François Bayrou]]
*[[Alexandre de Beauharnais]]
*[[Jean-Pierre Bel]]
*[[Nicole Belloubet]]
*[[Alain de Benoist]]
*[[Jacques Benoist-Méchin]]
*[[Laurent Berger]]
*[[Pierre Bérégovoy]]
*[[Michel Berson]]
*[[Henri Maurice Berteaux]]
*[[Marcellin Berthelot]]
*[[Dominique Bertinotti]]
*[[Henri-Gratien Bertrand]]
*[[Olivier Besancenot]]
*[[Éric Besson]]
*[[André Bettencourt]]
*[[Georges Bidault]]
*[[Jean-Baptiste Bienvenu-Martin]]
*[[Martine Billard]]
*[[André Billardon]]
*[[Jacques Nicolas Billaud-Varenne]]
*[[René Billères]]
*[[Jacques Blanc]]
*[[Louis Blanc]]
*[[Louis Auguste Blanqui]]
*[[Marcel Bleibtreu]]
*[[Léon Blum]]
*[[Alain Bombard]]
*[[Jérôme Bonaparte]]
*[[Louis-Napoléon Bonaparte]]
*[[Napoleon Bonaparte]]
*[[Georges Bonnet]]
*[[Laurence Boone]]
*[[Jean-Louis Borloo]]
*[[Élisabeth Borne]]
*[[Huguette Bouchardeau]]
*[[Louis Bouët]]
*[[Georges Boulanger]]
*[[Jean-Claude Boulard]]
*[[Claude Bourdet]]
*[[François Louis Bourdon]]
*[[Léon Bourgeois]]
*[[Maurice Bourgès-Maunoury]]
*[[Malek Boutih]]
*[[Christine Boutin]]
*[[José Bové]]
*[[André Boyer]]
*[[Thierry Breton]]
*[[Aristide Briand]]
*[[Jean Anthelme Brillat-Savarin]]
*[[Fernand de Brinon]]
*[[Henri Brisson]]
*[[Jacques Pierre Brissot]]
*[[Pierre Brossolette]]
*[[Paul Brousse]]
*[[Jacques Brunhes]]
*[[Cécile Brunschvicg]]
*[[Dominique Bucchini]]  
*[[Marie-George Buffet]]
*[[Ferdinand Buisson]]
*[[Philippe Buonarroti]]
*[[Raymond Burgard]]
*[[François Buzot]]

== C ==

*[[Étienne Cabet]]
*[[Marcel Cachin]]
*[[Jérôme Cahuzac]]
*[[Joseph Caillaux]]
*[[Agnès Callamard]] 
*[[Jean-Christophe Cambadélis]]
*[[Pierre-Joseph Cambon]]
*[[Michel Camdessus]]   
*[[Armand-Gaston Camus]]
*[[René Capitant]]
*[[Hippolyte Carnot]]
*[[Lazare Carnot]]
*[[Marie François Sadi Carnot]]
*[[Danielle Casanova]] (''Vincentella Perini'')
*[[Laurent Casanova]]
*[[Jean Casimir-Perier]]
*[[Christophe Castaner]] 
*[[Jean Catelas]]
*[[Jean Castex]]
*[[Louis-Eugène Cavaignac]]
*[[Jacques Antoine Marie de Cazalès]]
*[[Bernard Cazeneuve]]
*[[Pierre Célor]]
*[[Jacques Chaban-Delmas]]
*[[Auguste Champetier de Ribes]]
*[[Charles Chanoine]]
*[[Jean Charbonnel]]
*[[François de Charette]]
*[[Hervé de Charette]]
*[[André Chassaigne]]
*[[Constantin-François Chassebœuf]]
*[[François-René de Chateaubriand]]
*[[Alphonse de Châteaubriant]]
*[[Pierre Chatenet]]
*[[Camille Chautemps]]
*[[Marie-Joseph Chénier]]
*[[Bernard Chenot]]
*[[François Chérèque]]
*[[Jacques Chérèque]]
*[[Henry Chéron]]
*[[Jacques Chevallier]]
*[[Jean-Pierre Chevènement]]
*[[Henri Chevreau]]
*[[Claude Cheysson]]
*[[Bernadette Chirac]]
*[[Jacques Chirac]]
*[[Éric Ciotti]]
*[[Georges Clemenceau]]
*[[Stanislas de Clermont-Tonnerre]]  
*[[Gustave Paul Cluseret]]
*[[Augustin Cochin|Pierre-Suzanne-Augustin Cochin]]
*[[Gerard Collomb]]
*[[Eric Coquerel]]
*[[Daniel Cohn-Bendit]]
*([[Gabriel Cohn-Bendit]])
*[[Georges Cogniot]]
*[[Jean-Baptiste Colbert]]
*[[Gaspard de Coligny]]
*[[Yvon Collin]]
*[[Émile Combes]]
*[[Anne-Marie Comparini]]
*[[Victor Considérant]]
*Henri-[[Benjamin Constant]] de Rebecque (1767-1830)
*[[Paul-Henri-Benjamin d'Estournelles de Constant]]
*[[Jean-François Copé]]
*[[Charlotte Corday]]
*[[Emanuelle Cosse]]
*[[Paul Coste-Floret]]
*[[Pierre Cot]]
*[[Eugénie Cotton]]
*[[René Coty]]
*[[Georges Coulon]]
*[[Frédéric Étienne Cournet]]
*[[Victor Cousin]]
*[[Georges Couthon]]
*[[Jacques-Maurice Couve de Murville]]
*[[Michel Crépeau]]
*[[Édith Cresson]]
*[[Ambroise Croizat]]
*[[Jean Cruppi]]
*[[Frédéric Cuvillier]]

== D ==

*[[Seybah Dagoma]]
*[[Édouard Daladier]]
*[[Victor Dalbiez]]
*[[Arthur Dallidet]]
*[[Désiré Dalloz]]
*[[Léon Damas]]
*[[Charles Daniel-Vincent]]
*[[Georges-Jacques Danton]]
*[[François-Jean Darlan]]
*[[Gérald Darmanin]]
*[[Augustin Alexandre Darthé]]
*[[Rachida Dati]]
*[[Joseph Daul]]
*[[Marcel Déat]]
*[[Jean-Louis Debré]]
*[[Michel Debré]]
*[[Philippe Dechartre]] 
*[[Albert Decrais]]
*[[Gaston Defferre]]
*[[Joseph Déjacque]]
*[[Jean-François Delacroix]]
*[[Bertrand Delanoë]]
*[[Yvon Delbos]]
*[[Jacques Delors]]
*[[Jean-Nicolas Démeunier]]
*[[Victor Denain]]
*[[Jean-François Deniau]]
*[[Édouard Depreux]]
*[[Paul Déroulède]]
*[[Paul Deschanel]]
*[[Harlem Désir]]
*[[Camille Desmoulins]]
*[[Antoine Louis Claude Destutt de Tracy|Antoine Destutt de Tracy]]
*[[Alain Devaquet]]
*[[Patrick Devedjian]]
*[[Paul Devès]]
*[[Renaud Donnedieu de Vabres]]
*[[Jacques Doriot]]
*[[François Doubin]]
*[[Paul Doumer]]
*[[Gaston Doumergue]]
*[[Philippe Douste-Blazy]]
*[[Julien Dray]]
*[[Tony Dreyfus]]
*[[Maurice Druon]]
*[[Jeanine Dubié]]
*[[Fernand Dubief]]
*[[Antonin Dubost]]
*[[Louis Dubreuilh]]
*[[Charles Duclerc]]
*[[Jacques Duclos]]
*[[Roger Ducos]]
*[[Jules Armand Dufaure]]
*[[Marie-Guite Dufay]]
*[[Michel Duffour]]
*[[Cécile Duflot]]
*[[Georgina Dufoix]]
*[[Jacques Duhamel]]
*[[Roland Dumas]]
*[[Nicolas Dupont-Aignan]]
*[[Jacques-Charles Dupont de l'Eure]]
*[[Adrien Duport]]
*[[Charles Dupuy]]
*[[Ernest Dominique François Joseph Duquesnoy]]
*[[Marguerite Durand]]
*[[Olivier Dutheillet de Lamothe]]
*[[Maurice Duverger]]

== [[Evropska unija|E]] ==

*[[Myriam El Khomri]]
*[[Henri Emmanuelli]]
*[[Anne-Marie Escoffier]]
*[[Jean-Pierre Esteva]]
*[[Claude Estier]]
*[[Valéry Giscard d'Estaing]]
*[[Christian Estrosi]]
*[[Eugène Étienne]]

== F ==

*[[Laurent Fabius]]
*[[Robert Fabre]]
*[[Étienne Fajon]]
*[[Armand Fallières]]
*[[Léon Faucher]]
*[[Edgar Faure]]
*[[Félix Faure]]
*[[Maurice Faure]]
*[[Olivier Faure]]
*[[Paul Faure]]
*[[Sébastien Faure]] (''Vsévolod Mijáilovich Eichenbaum'')
*[[Jules Favre]]
*[[Matthias Fekl]]
*[[Richard Ferrand]]
*[[Théophile Ferré]]
*[[Désiré Ferry]] 
*[[Jules Ferry]]
*[[Luc Ferry]]
*[[Aurélie Filippetti]]
*[[Jean Filippi]]   
*[[François Fillon]]
*[[Geneviève Fioraso]]
*[[Étienne Flandin]]
*[[Pierre-Étienne Flandin]]
*[[Charles Floquet]]
*[[Jacques Foccart]]
*[[Nicole Fontaine]]
*[[Raymond Forni]]
*[[Joseph Fouché]]
*[[Marie-Madeleine Fourcade]]
*[[Valérie Fourneyron]]
*[[Jean Foyer]]
*[[Pierre Mendès France]]
*[[Frédéric François-Marsal]]
*[[Jean François-Poncet]]
*[[Pierre Frank]]
*[[Henri Fréville]]
*[[Charles de Freycinet]]
*[[Ludovic-Oscar Frossard]]

== G ==
*[[Maurice Gabolde]]
*[[Yves Galland]]
*[[Félix Gaillard]]
*[[Robert Galley]]
*[[Léon Gambetta]]
*[[Dominique Joseph Garat]]
*[[Marie-France Garaud]]
*[[Louis-Antoine Garnier-Pages]]
*[[Jean-Claude Gaudin]]
*[[Charles de Gaulle]]
*[[Jean de Gaulle]]
*[[Philippe de Gaulle]]
*[[Francisque Gay]]
*[[Delphine Gény-Stephann]]
*[[Pierre Georges]]
*[[Alain Gérard]]
*[[François Gerbaud]]
*[[François Giacobbi]]  
*[[Paul Giacobbi]]
*[[Auguste-Jean Gilliot]]
*[[Charles Ginésy]]
*[[Charles-Ange Ginésy]]
*[[Annick Girardin]]
*[[Henri-Honoré Giraud]]
*[[Michel Giraud]]
*[[Paul Girod]]
*[[Françoise Giroud]]
*[[Valéry Giscard d'Estaing]]
*[[René Goblet]]
*[[Brigitte Gonthier-Maurin]]
*[[Sylvie Goulard]]
*[[Alexandre Goüin]]
*[[Eugène Goüin]]
*[[Félix Gouin]]
*[[Philippe Goujon]]
*[[Henri Grégoire]]
*[[Maxime Gremetz]]
*[[Jules Grévy]]
*[[André Grisoni]]
*[[Benjamin Griveaux]]
*[[François de Grossouvre]]
*[[Yves Guéna]]
*[[Stanislas Guerini]]
*[[Jules Guesde]] (''Jules Bazile'')
*[[Olivier Guichard]]  
*[[Pierre-Paul Guieysse]]
*[[Élisabeth Guigou]]
*[[Florent Guillain]]
*[[Didier Guillaume]]
*[[James Guillaume]]
*[[Joseph-Ignace Guillotin]]
*[[Louis de Guiringaud]]
*[[François Pierre Guillaume Guizot|Guizot]] ([[François Guizot]])

== H ==

*[[Gisèle Halimi]]
*[[Benoît Hamon]]
*[[Léo Hamon]]
*[[Gabriel Hanotaux]]
*[[Léon Harmel]]
*Georges-Eugène Haussmann
*[[Alphonse Henri d'Hautpoul]]
*[[Jacques-René Hébert]]
*[[Laurent Hénart]]
*[[Philippe Henriot]]
*[[Charles Hernu]]
*[[Édouard Herriot]]
*[[Edmond Hervé]]
*[[Anne Hidalgo]]
*[[François Hollande]]
*[[Françoise Hostalier]]
*[[Jean-Paul Huchon]]
*[[Robert Hue]]
*[[Nicolas Hulot]]
*[[Jean-Jacques Hyest]]

== J ==
*[[Christian Jacob]]
*[[Louis Jacquinot]]
*[[Yannick Jadot]]
*[[Jean Jaurès]]
*[[Jean-Marcel Jeanneney]]
*[[Jules Jeanneney]]
*[[Michel Jobert]]
*[[Eva Joly]]
*[[Charles Jonnart]]
*Camille Jordan (1771-1821)
*[[Lionel Jospin]]
*[[Robert Jospin]]
*[[Léon Jouhaux]]
*[[Paul Jourdain]]
*[[Louis Joxe]]
*[[Pierre Joxe]]
*[[Pierre Juillet]]
*[[Maurice Juncker]] 
*[[Jean-Andoche Junot]]
*[[Alain Juppé]]
*[[Pierre Juquin]]
*[[Philippe Juvin]]

== K ==
*[[Patrick Kanner]]
*[[Karel X. Francoski]]
*[[David Korner]]
*[[Nathalie Kosciusko-Morizet]]
*[[Bernard Kouchner]]
*[[Marie Pierre Kœnig|Marie-Pierre Kœnig]]
*[[Camille Krantz]]
*[[Henri Krasucki]]
*[[Alain Krivine]]

== L ==
*[[Françoise Laborde]]
*[[Robert Lacoste]]
*[[Jean Lacrampe]]
*[[Guillaume Lacroix]]
*[[Paul Lafargue]]
*[[LaFayette]]
*[[Louis Lafferre]]
*[[Édouard Laferrière]]
*[[Christine Lagarde]]
*[[Hubert Lagardelle]]
*[[Arlette Laguiller]]
*[[André Lajoinie]]
*[[Catherine Lalumière]]
*[[Pierre Lalumière]]
*[[Alain Lamassoure]]
*[[Pierre Lambert]] (''Pierre Boussel'')
*[[Alexandre-Théodore-Victor, comte de Lameth]]
*[[Charles Malo François Lameth]]
*[[Jean-François Lamour]]
*[[Adolphe Landry]]
*[[Adolphe Landry|Anne-Christine Lang]]
*[[Carl Lang]]
*[[Jack Lang]]
*[[René Lenoir]]
*[[Gérard Larcher]]
*[[François Alexandre Frédéric de La Rochefoucauld-Liancourt]]
*[[Jean Lassalle]]
*[[Charles César de Fay de La Tour-Maubourg]]
*[[Louis-Alexandre de Launay, comte d'Antraigues]]
*[[Louis Philippe I]]
*[[Augustin Laurent]]
*[[Pierre Laurent]]
*[[Pierre Laval]]
*[[Philippe-François-Joseph Le Bas]]
*[[Albert François Lebrun]]
*[[Charles-François Lebrun]] 
*[[Jean Lecanuet]]
*[[Jean-Yves Le Drian]]
*[[Alexandre Auguste Ledru-Rollin]]
*[[André Joseph Lefèvre]]
*[[Stéphane Le Foll]]
*[[Gilles Le Gendre]]
*[[Pierre Lellouche]]
*[[Bruno Le Maire]]
*[[Catherine Lemorton]]
*[[Jean Leonetti]]
*[[François Léotard]]
*[[Thierry Lepaon]]
*[[Jean-Marie Le Pen]]
*[[Marine Le Pen]]
*[[Bruno Le Roux]]
*[[Philippe Le Royer]]
*[[Henry de Lesquen]]
*[[Valérie Létard]]
*[[Jean Letourneau]]
*[[Georges Leygues]]
*[[Jean-Baptiste Robert Lindet]]
*[[Gérard Longuet]]
*[[Jean Longuet]]
*[[Émile Loubet]]
*[[Paul Louis]]
*[[Ludvik XIV. Francoski]]
*[[Ludvik XV. Francoski]]
*[[Ludvik XVI. Francoski]]
*[[Ludvik XVIII. Francoski]]
*[[Ludvik Filip]]

== M ==
*[[Maurice MacMahon]] = [[Marie Mac Mahon]] ?
*[[Patrice de MacMahon]]
*[[Emmanuel Macron]]
*[[Alain Madelin]]
*[[André Maginot]]
*[[Sylvain Maillard]]
*[[Charles Malato]]
*[[Pierre Victor Malouet]]
*[[André Malraux]]
*[[Martin Malvy]]
*[[Georges Mandel]]
*[[Jean-Paul Marat]]
*[[Georges Marchais]]
*[[Sylvain Maréchal]]
*[[Jacques Marette]]
*[[André Marie]]
*[[Bernard Marie]]
*([[Marija Antoaneta]])
*[[Paul Marion]]
*[[Auguste Marmont]] 
*[[Philippe Martin]]
*[[Jean-Claude Martinez]]
*[[Philippe Martinez]]
*[[André Marty]]
*[[René Maheu]]
*[[Jean Mattéoli]]
*[[René Nicolas Charles Augustin de Maupeou]]
*[[Louis Maurin]]
*[[Pierre Mauroy]]
*[[Charles Maurras]]
*[[Daniel Mayer]]
*[[René Mayer]]
*[[Jules Mazarin]]
*[[Bruno Mégret]]
*[[Pierre Méhaignerie]]
*[[Jean-Luc Mélenchon]]
*[[Jules Méline]]
*[[Pierre Mendès France]]
*[[Louis Mermaz]]
*[[Adolphe Messimy]]
*[[Pierre Messmer]]
*[[Gustave Mesureur]]
*[[Albert Métin]]
*[[Jacques Mézard]]
*[[Pierre Mazeaud]]
*[[Louise Michel]] (1830-1905)
*[[Edmond Michelet]]
*[[Alexandre Millerand]]
*[[Raphaël Milliès-Lacroix]]
*[[Charles Millon]]
*[[Honoré Mirabeau]] (Honoré Gabriel Riqueti, comte de [[Mirabeau]])
*[[Hélène Missoffe]]
*[[Samuel de Missy]]
*[[François Mitterrand]] 
*[[Frédéric Mitterrand]]
*[[Jules Moch]]
*[[Louis-Mathieu Molé]]
*[[Guy Mollet]]
*[[Gaston Monnerville]]
*[[Jean Monnet]]
*[[René Monory]]
*[[Arnaud Montebourg]]
*[[André Morice]]
*[[Hervé Morin]]
*[[Pierre Moscovici]]
*[[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Charles de Montesquieu]]
*[[Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval]]
*[[Jean Moulin]]
*[[Jean Joseph Mounier]]

== N ==
*[[Sébastien Nadot]]
*[[Marcel-Edmond Naegelen]]
*[[Napoleon I. Bonaparte]]
*[[Napoléon III. Bonaparte]]
*[[Pierre Samuel du Pont de Nemours]]
*[[Louis Marc Antoine de Noailles]]
*[[Michel Noir]]
*[[Nicole Notat]]
*[[Françoise Nyssen]]

== O ==

*[[Patrick Ollier]]
*[[Émile Ollivier]]
*[[Louis Philippe II. Joseph d'Orléans, duc d'Orléans]]
*[[Dominique Orliac]]
*[[Michel d'Ornano]]
*[[François-Xavier Ortoli]]

== P ==

*[[Michel Pablo]]
*[[Jean-Nicolas Pache]]
*[[Paul Painlevé]]
*[[Françoise de Panafieu]]
*[[Florence Parly]]
*[[Charles Pasqua]]
*[[Étienne-Denis Pasquier]]
*[[Frédéric Passy]]
*[[François Patriat]]
*[[Joseph Paul-Boncour]]
*[[Valérie Pécresse]]
*[[Vincent Peillon]]
*[[Fleur Pellerin]]
*[[Camille Pelletan]]
*[[Eugène Pelletan]]
*[[Alda Pereira-Lemaitre]]
*[[Raoul Péret]]
*[[Achille Peretti]]
*[[Louis Périllier]]
*[[Henri Philippe Pétain]]
*[[Jérôme Pétion de Villeneuve]]
*[[Alain Peyrefitte]]
*[[Albert Peyronnet]]
*[[Édouard Philippe]]
*[[Pierre Pflimlin]]
*[[Stephen Pichon]]
*[[Antoine Pinay]]
*[[Christian Pineau]]
*[[Sylvia Pinel]]
*[[Éric Piolle]]
*[[Christian Piquet]]
*[[Marceau Pivert]]
*[[Jean-Pierre Plancade]]
*[[René Pleven]]
*[[Alain Poher]] (''Alain Émile Louis Poher'')
*[[Raymond Poincaré]]
*[[Alain Pompidou]]
*[[Georges Pompidou]]
*[[Christian Poncelet]]
*[[Michel Poniatowski]]
*[[Bernard Pons]]
*[[Auguste Henri Ponsot]]
*[[Jean Poperen]]
*[[Eugène Pottier]]
*[[Robert Poujade]]
*[[Philippe Poutou]]
*[[Charles-André Pozzo di Borgo]] 
*[[Aurélien Pradié]] 
*[[Pierre Louis Prieur]]
*[[Edmond Lefebvre du Prey]]
*[[Pierre-Joseph Proudhon]]
*[[Alexandre de Prouville]]
*[[Maurice Pujo]]
*[[Jean-Xavier Bureau de Pusy]]

== Q ==
*[[Henri Queuille]]
*[[Jean-Jack Queyranne]]
*[[Antoine Quinson]]

== R ==
*[[Valérie Rabault]]
*[[Jean-Pierre Raffarin]]
*[[Jean-Bernard Raimond]]
*[[Dominique Raimbourg]]
*[[Paul Ramadier]]
*[[Éric Raoult]]
*[[François Rebsamen]]
*[[Élisée Reclus]]
*[[Jean Jacques Régis de Cambacérès]] 
*[[Thierry Repentin]]
*[[Paul Reynaud]]
*[[Jean-François Rewbell]]
*[[Alexandre Ribot]]
*[[Alain Richard]]
*[[Armand Jean du Plessis de Richelieu]]
*[[Franck Riester]]
*[[Maximilien Robespierre]]
*[[Michel Rocard]]
*[[Camille de Rocca-Serra]] 
*[[Jean-Paul de Rocca-Serra]] 
*[[Waldeck Rochet]]
*[[Pierre Louis Roederer]]
*[[Jean-Marie Roland]]
*[[Madame Roland]] /Jeanne Manon Roland (née Marie-Jeanne Phlippon)
*[[Jean-Luc Romero]]
*[[Louis-Nathaniel Rossel]]
*[[José Rossi]]  
*[[Laurence Rossignol]]
*[[André Rossinot]]
*[[Eugène Rouher]]
*[[Fabien Roussel]]
*[[Maurice Rouvier]]
*[[Jacques Roux]]
*[[Stanislas Joseph François Xavier Rovère]]
*[[Ségolène Royal]]
*[[François de Rugy]]

== S ==

*[[Marie François Sadi Carnot]]
*[[Lucien Saint]]
*[[Jean-Paul Rabaut Saint-Étienne]]
*[[Louis Antoine Léon de Saint-Just]]
*[[Raoul-Albert-Louis Salan|Raoul Salan]]
*[[Roger Salengro]]
*[[Jean-Claude Sandrier]]
*[[Ange Santini]]
*[[Gilles Simeoni]] 
*[[Michel Sapin]]
*[[Émile Sari]]
*[[Nicolas Sarkozy]] 
*[[Marielle de Sarnez]]
*[[Albert Sarraut]]
*[[Maurice Sarraut]]
*[[Alain Savary]]
*[[Léon Say]]
*[[Edmond Henri Adolphe Schérer]] 
*[[Marlène Schiappa]]
*[[Victor Schoelcher]]
*[[Maurice Schumann]]
*[[Robert Schuman]]
*[[Roger-Gérard Schwartzenberg]]
*[[Philippe Séguin]]
*[[Jean-Baptiste Colbert Seignelay]]
*[[Louis Sellier]]
*[[Justin de Selves]]
*[[Pierre Sémard]]
*[[Jean-Jacques Servan-Schreiber]]
*[[Marcel Servin]]
*[[Jules Siegfried]]
*[[Emmanuel-Joseph Sieyès]]
*[[Yves-Thibault de Silguy]]
*[[Gilles Simeoni]]
*[[Jules Simon|Jules (Fran¸cois) Simon]]
*[[Danielle Simonnet]]
*[[Jean-Pierre Soisson]]
*[[Alain Soral]]
*[[Madame Sorgue]]
*[[René Souchon]]
*[[Jean-de-Dieu Soult]]
*[[Jacques Soustelle]]
*[[Georges Spénale]] 
*[[Théodore Steeg]]
*[[Jean-Pierre Stirbois]]
*[[Dominique Strauss-Kahn]]
*[[Jean-Pierre Sueur]]

== T ==

*[[Jean Taittinger]]
*[[Jean-Guy Talamoni]]
*[[Camille Tallart]]
*[[Charles Maurice de Talleyrand]]
*[[Jean-Lambert Tallien]]
*[[Bernard Tapie]]
*[[André Tardieu]]
*[[Catherine Tasca]]
*[[Christiane Taubira]]
*[[Henri Teitgen]]
*[[Rachid Temal]]
*[[Louis Terrenoire]]
*[[Catherine Théot]] ?
*[[Bernard Thibault]]
*[[Adolphe Thiers]]
*[[Eugène Thomas]]
*[[Maurice Thorez]]
*[[Christophe de Thou]]
*[[Jean Tiberi]]
*[[Charles Tillon]]
*[[Pierre Tirard]]
*[[Jean-Louis Tixier-Vignancourt]]
*[[Jacques Toubon]]
*[[Maurice Tréand]]
*[[Albert Treint]]
*[[Louis-Jules Trochu]]
*[[Raymond-Theodore Troplong]]
*[[Georges Trouillot]]

== V ==

*[[Roseline Vachetta]]
*[[Marc-Guillaume Alexis Vadier]]
*[[Daniel Vaillant]]
*[[Édouard Vaillant]]
*[[Paul Vaillant-Couturier]]
*[[Marie-Claude Vaillant-Couturier]] (neé Vogel)
*[[Najat Vallaud-Belkacem]]
*[[Xavier Vallat]]
*[[Ernest Vallé]]
*[[Jules Vallès]]
*[[Manuel Valls]]
*[[Najat Vallaud-Belkacem]]
*[[Eugène Varlin]]
*[[Henri Vaugeois]]
*[[Hubert Védrine]]
*[[Simone Veil]]
*[[Olivier Véran]]
*[[Louis Viannet]]
*[[Pierre Victurnien Vergniaud]]
*[[Frédérique Vidal]]
*[[Alain Vidalies]]
*[[Abel-François Villemain]]
*[[Jérôme Pétion de Villeneuve]]
*[[Dominique de Villepin]]
*[[Maurice Viollette]]
*[[René Viviani]]
*[[Mélanie Vogel]] 
*[[Dominique Voynet]]

== W ==

*[[William Waddington]]
*[[Antoine Waechter]]
*[[Pierre Waldeck-Rousseau]]
*[[Henri-Alexandre Wallon]]
*[[Henri Wallon]]
*[[Laurent Wauquiez]]
*[[Éric Woerth]]

== Z ==

*[[Jean Zay]]
*[[Éric Zemmour]]
*[[Émile Zuccarelli]]
*[[Jean Zuccarelli]] (ded in vnuk)

== Glej tudi ==
* [[seznam predsednikov Francije]]
* [[seznam predsednikov vlade Francije]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Francozov|Politiki]]
[[Kategorija:Francoski politiki|*]]</text>
      <sha1>o6wf49qm0hvg1838ssc5duoz09690eu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kraljeva vojna mornarica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67769</id>
    <revision>
      <id>5725257</id>
      <parentid>5582411</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:40:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1517" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška enota
|unit_name= Kraljeva vojna mornarica
|image=[[Slika:Royal Navy Sailors on Parade MOD 45155635.jpg|200px]]
|caption=Pripadniki Kraljeve vojne mornarice v paradnih uniformah
|dates=
|country=
|allegiance= 
|branch=
|type=[[Vojna mornarica]]
|role=
|size=
|command_structure=
|current_commander=
|garrison=
|ceremonial_chief=
|colonel_of_the_regiment=
|nickname=
|patron=
|motto=
|colors=
|march=
|mascot=
|battles=
|notable_commanders=
|anniversaries=
|decorations=
|battle_honours=
&lt;!-- Insignia --&gt;
|identification_symbol=[[Slika:Naval Ensign of the United Kingdom.svg|centre|border|200px]]
|identification_symbol_label=Pomorska zastava Kraljeve vojne mornarice
|identification_symbol_2=
|identification_symbol_2_label=
}}

'''Kraljeva vojna mornarica''' ([[angleščina|angleško]] ''Royal Navy''; [[kratica]] [[RN]]) je [[vojna mornarica]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]. Je najstarejša [[veja oboroženih sil]] in hkrati tudi najstarejša delujoča vojna mornarica na svetu. Danes je v sestavi [[Pomorska služba|Pomorske službe]].

== Poimenovanje ==

Kot najstarejša vojna mornarica [[kraljevina|kraljevin]] RN nima v nazivu nobene [[geografija|geografske]] oznake izvora, medtem ko jo druge kraljeve vojne mornarice imajo (na primer [[Kraljeva kanadska vojna mornarica]]).

{{Portal-Vojaštvo}}


{{mil-stub}}

[[Kategorija:Oborožene sile Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Kraljeva vojna mornarica|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lla8ljtak2hfwjed9wfdf68woaecg4f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Baltski Veneti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>68312</id>
    <revision>
      <id>5725330</id>
      <parentid>5511070</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T09:29:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6191" xml:space="preserve">'''Báltski Venéti''' ali '''Venédi''' so bili antično indoevropsko ljudstvo na ozemlju današnje [[Poljska|Poljske]]. Imeli so pomembno vlogo v etnogenezi [[Slovani|Slovanov]]. Ime tega ljudstva so [[Germani]] kasneje prenesli na [[Slovani|Slovane]].

== Arheološki viri ==

Novejše raziskave (npr. poljskega znanstvenika Jerzyja Okulicza; Pleterski 1995: 541) Venete povezujejo s pomorjansko arheološko kulturo in kulturo zvončastih grobov. O njihovi jezikovni dediščini je možno sklepati na podlagi predslovanskih rečnih imen v porečjih rek [[Visla|Visle]] in [[Odra|Odre]] (o primerih glej Gołąb 1992: 263-267). 

Proti koncu 3. stoletja pr. n. št. se del prebivalstva pomorjanske kulture zvončastih grobov preseli proti vzhodu, v območje Baltoslovanov. Omenjena selitev je arheološko dokazana ter je časovno in prostorsko povezana s selitvami [[Germani|Germanov]] proti jugovzhodu. 

Okoli leta 200 pr. n. št. se na območjih pripjatskega Polesja ter zgornjega in srednjega [[Dnjeper|Dnjepra]] pojavi [[zarubinska kultura|zarubinska arheološka kultura]], ki velja za začetek [[Slovani|Slovanov]] in traja nekako do 2. stoletja n. št.

Jezikovno najbližji sorodniki [[Slovani|Slovanov]] so [[Balti]]. Oboji- [[Slovani]] in [[Balti]]- imajo skupne prednike, Baltoslovane, ki so v 1. tisočletju pred n. št. naseljevali širše področje [[Belorusija|Belorusije]], severne in severozahodne [[Ukrajina|Ukrajine]] ter zahodne [[Rusija|Rusije]]. [[Zarubinska kultura]] je nastala na južnem obrobju tega področja. Arheološko gradivo njenih najzgodnejših stopenj kaže, da je nastala kot zlitje lastnosti krajevne milogradske kulture (ki pripada starejšemu baltoslovanskemu jedru) in tuje, pomorjanske kulture zvončastih grobov (katere možni nosilci so Veneti), izpričane pa so tudi lastnosti skitske in [[germanska kultura|germanske jastorfske kulture]]. Priselitev Venetov v južni del območja Baltoslovanov je verjeten vzrok za postopno oblikovanje novega ljudstva [[Slovani|Slovanov]], ki se je ločilo od predhodne baltoslovanske skupnosti. Na etnogenezo [[Slovani|Slovanov]] so sicer poleg Venetov vplivala tudi [[Germani|germanska]] in iranska ljudstva.

== Razmerje med Veneti in [[Slovani]] ==

Vzrok, zakaj so [[Germani]] [[Slovani|Slovane]] od najzgodnejših stikov imenovali ''Veneti'', gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v kulturni stik z Veneti, nato pa so to ime prenesli na  [[Slovani|Slovane]], ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. [[Slovani]] sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj njihovi germanski sosedje. Če drži domneva, da je etnonim ''Slovani'' izpeljan iz *''slovo'' (beseda), potem so [[Slovani]] sami sebe razlikovali po tem, da je bil njihov jezik drugačen od sosednjih in zato temelj njihove identitete (Pleterski 1995: 540-541, 547-548).

== Pisni viri ==

V pisnih virih se ime ''Veneti'' začne pojavljati v 1.  stoletju n. št. Prvi ga omenja rimski pisec [[Plinij starejši]] v delu Historia naturalis (Liber IV: 96-97), ki navaja, da deželo ''Aeningio'' do reke [[Visla|Visle]] naseljujejo ''Sarmatski Venedi'', ''Sciri'' in ''Hirri''. [[Tacit Kornelij|Tacit]] v delu Germania (46) omenja ''Venede'' skupaj z ljudstvoma ''Peucini'' in ''Fenni'', strokovnjaki pa (s pridržki) dopuščajo možnost umeščanja [[Tacit Kornelij|Tacitovih]] ''Venedov'' v območje zarubinske kulture. V 2. stoletju Venete z imenom ''Ouenedai'' omenja [[Ptolemaj|Ptolemej]] v delu De Geographia (III 5. 21.). Umešča jih ob [[Baltsko morje|Baltik]], na območju zarubinske kulture pa so v njegovih pričevanjih omenjeni ''Stauanoi'', kar je možno prepoznati kot prvo zgodovinsko omembo [[Slovani|Slovanov]] (o pomislekih in nadaljnji literaturi glej Pleterski 1995: 547). Zgodovinski dokument Tabula Peutingeriana (2. do 4. stoletje pr. n. št.) ločeno omenja ljudstvi ''Venedi'' in ''Venadi Sarmatae''; prvi so umeščeni blizu delte [[Donava|Donave]], drugi pa severno od [[Karpati|Karpatov]], na območje južne [[Poljska|Poljske]] (Pleterski 1995: 541, 547-548; Gołąb 1992: 287-290, 295-296).

Prvi vir, v katerem se venetsko ime izrecno nanaša na [[Slovani|Slovane]], je pričevanje gotskega pisca [[Jordanes]]a, ki leta 551 v delu Getica (30-35) omenja, da ''živi veliko ljudstvo Venethov, katerih ime se med različnimi rodovi in kraji spreminja, v glavnem pa se imenujejo Sclaveni in Anti''. [[Jordanes]] navaja, da ''Sclaveni'' prebivajo od mesta Novietunum ob spodnji [[Donava|Donavi]] (danes Isaccea v [[Romunija|Romuniji]]) in mursianskega jezera do [[Dnjester|Dnjestra]] in na severu do [[Visla|Visle]], Anti, ki so najmočnejši med njimi, pa od [[Dnjester|Dnjestra]] do [[Dnjeper|Dnjepra]]. Njegova pričevanja sovpadajo s časom, ko so [[Slovani]] vdirali na [[Balkan]] in v [[Grčija|Grčijo]]. Širjenje [[Slovani|Slovanov]] v tem obdobju izpričuje kompleks praške, penkivske in koločinske arheološke kulture (Mallory 1989: 76-78; glej tudi Jordanes: Getica 119).

== Viri ==

* {{navedi knjigo |author=Zbigniew Gołąb |year=1992 |title=The Origins of the Slavs: A Linguist's view. |publisher=Columbus: Slavica Publishers |isbn=0-89357-231-4 |cobiss=36703744 |pages=}}
* Jordanes: ''Iordanis de origine actibusque Getarum (Getica)''. Roma: Istituto storico italiano per il medio evo, 1991. ISSN 0392-1832. {{COBISS|ID=108638720}}
* Mallory, J. P. (1989). ''In Search of the Indo-Europeans''. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992). ISBN 0-500-27616-1. {{COBISS|ID=38414081}}
* Pleterski, Andrej (1995). ''Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav''. V: [[Zgodovinski časopis]] 49, št. 4 (1995). ISSN 0350-5774. Str. 537-556 Ilustr. {{COBISS|ID=4601165}}
* Schenker, Alexander M. (1996): ''The Dawn of Slavic: An introduction to Slavic philology''. New Haven, London: Yale University Press [http://yalepress.yale.edu/yupbooks/pdf/0300058462.pdf 74 stranski izvleček (pdf)]

== Glej tudi ==

* [[seznam starodavnih ljudstev]]

[[Kategorija:Staroveška ljudstva]]
[[Kategorija:Veneti]]
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
[[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]]</text>
      <sha1>9oaxr80wyau34tga893eyqtgv8vkliw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725354</id>
      <parentid>5725330</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T11:28:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Arheološki viri */ np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6237" xml:space="preserve">'''Báltski Venéti''' ali '''Venédi''' so bili antično indoevropsko ljudstvo na ozemlju današnje [[Poljska|Poljske]]. Imeli so pomembno vlogo v etnogenezi [[Slovani|Slovanov]]. Ime tega ljudstva so [[Germani]] kasneje prenesli na [[Slovani|Slovane]].

== Arheološki viri ==

Novejše raziskave (npr. poljskega znanstvenika Jerzyja Okulicza; Pleterski 1995: 541) Venete povezujejo s pomorjansko arheološko kulturo in [[Kultura zvončastih čaš|kulturo zvončastih čaš]]. O njihovi jezikovni dediščini je možno sklepati na podlagi predslovanskih rečnih imen v porečjih rek [[Visla|Visle]] in [[Odra|Odre]] (o primerih glej Gołąb 1992: 263-267). 

Proti koncu 3. stoletja pr. n. št. se del prebivalstva pomorjanske kulture zvončastih čaš preseli proti vzhodu, v območje Baltoslovanov. Omenjena selitev je arheološko dokazana ter je časovno in prostorsko povezana s selitvami [[Germani|Germanov]] proti jugovzhodu. 

Okoli leta 200 pr. n. št. se na območjih [[Pripjat, Ukrajina|pripjatskega]] Polesja ter zgornjega in srednjega [[Dneper|Dnepra]] pojavi [[zarubinska kultura|zarubinska arheološka kultura]], ki velja za začetek [[Slovani|Slovanov]] in traja nekako do 2. stoletja n. št.

Jezikovno najbližji sorodniki [[Slovani|Slovanov]] so [[Balti]]. Oboji- [[Slovani]] in [[Balti]]- imajo skupne prednike, Baltoslovane, ki so v 1. tisočletju pr. n. št. naseljevali širše področje [[Belorusija|Belorusije]], severne in severozahodne [[Ukrajina|Ukrajine]] ter zahodne [[Rusija|Rusije]]. [[Zarubinska kultura]] je nastala na južnem obrobju tega področja. Arheološko gradivo njenih najzgodnejših stopenj kaže, da je nastala kot zlitje lastnosti krajevne milogradske kulture (ki pripada starejšemu baltoslovanskemu jedru) in tuje, pomorjanske kulture zvončastih čaš (katere možni nosilci so Veneti), izpričane pa so tudi lastnosti skitske in [[germanska kultura|germanske jastorfske kulture]]. Priselitev Venetov v južni del območja Baltoslovanov je verjeten vzrok za postopno oblikovanje novega ljudstva [[Slovani|Slovanov]], ki se je ločilo od predhodne baltoslovanske skupnosti. Na etnogenezo [[Slovani|Slovanov]] so sicer poleg Venetov vplivala tudi [[Germani|germanska]] in iranska ljudstva.

== Razmerje med Veneti in [[Slovani]] ==

Vzrok, zakaj so [[Germani]] [[Slovani|Slovane]] od najzgodnejših stikov imenovali ''Veneti'', gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v kulturni stik z Veneti, nato pa so to ime prenesli na  [[Slovani|Slovane]], ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. [[Slovani]] sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj njihovi germanski sosedje. Če drži domneva, da je etnonim ''Slovani'' izpeljan iz *''slovo'' (beseda), potem so [[Slovani]] sami sebe razlikovali po tem, da je bil njihov jezik drugačen od sosednjih in zato temelj njihove identitete (Pleterski 1995: 540-541, 547-548).

== Pisni viri ==

V pisnih virih se ime ''Veneti'' začne pojavljati v 1.  stoletju n. št. Prvi ga omenja rimski pisec [[Plinij starejši]] v delu Historia naturalis (Liber IV: 96-97), ki navaja, da deželo ''Aeningio'' do reke [[Visla|Visle]] naseljujejo ''Sarmatski Venedi'', ''Sciri'' in ''Hirri''. [[Tacit Kornelij|Tacit]] v delu Germania (46) omenja ''Venede'' skupaj z ljudstvoma ''Peucini'' in ''Fenni'', strokovnjaki pa (s pridržki) dopuščajo možnost umeščanja [[Tacit Kornelij|Tacitovih]] ''Venedov'' v območje zarubinske kulture. V 2. stoletju Venete z imenom ''Ouenedai'' omenja [[Ptolemaj|Ptolemej]] v delu De Geographia (III 5. 21.). Umešča jih ob [[Baltsko morje|Baltik]], na območju zarubinske kulture pa so v njegovih pričevanjih omenjeni ''Stauanoi'', kar je možno prepoznati kot prvo zgodovinsko omembo [[Slovani|Slovanov]] (o pomislekih in nadaljnji literaturi glej Pleterski 1995: 547). Zgodovinski dokument Tabula Peutingeriana (2. do 4. stoletje pr. n. št.) ločeno omenja ljudstvi ''Venedi'' in ''Venadi Sarmatae''; prvi so umeščeni blizu delte [[Donava|Donave]], drugi pa severno od [[Karpati|Karpatov]], na območje južne [[Poljska|Poljske]] (Pleterski 1995: 541, 547-548; Gołąb 1992: 287-290, 295-296).

Prvi vir, v katerem se venetsko ime izrecno nanaša na [[Slovani|Slovane]], je pričevanje gotskega pisca [[Jordanes]]a, ki leta 551 v delu Getica (30-35) omenja, da ''živi veliko ljudstvo Venethov, katerih ime se med različnimi rodovi in kraji spreminja, v glavnem pa se imenujejo Sclaveni in Anti''. [[Jordanes]] navaja, da ''Sclaveni'' prebivajo od mesta Novietunum ob spodnji [[Donava|Donavi]] (danes Isaccea v [[Romunija|Romuniji]]) in mursianskega jezera do [[Dnjester|Dnjestra]] in na severu do [[Visla|Visle]], Anti, ki so najmočnejši med njimi, pa od [[Dnjester|Dnjestra]] do [[Dnjeper|Dnjepra]]. Njegova pričevanja sovpadajo s časom, ko so [[Slovani]] vdirali na [[Balkan]] in v [[Grčija|Grčijo]]. Širjenje [[Slovani|Slovanov]] v tem obdobju izpričuje kompleks praške, penkivske in koločinske arheološke kulture (Mallory 1989: 76-78; glej tudi Jordanes: Getica 119).

== Viri ==

* {{navedi knjigo |author=Zbigniew Gołąb |year=1992 |title=The Origins of the Slavs: A Linguist's view. |publisher=Columbus: Slavica Publishers |isbn=0-89357-231-4 |cobiss=36703744 |pages=}}
* Jordanes: ''Iordanis de origine actibusque Getarum (Getica)''. Roma: Istituto storico italiano per il medio evo, 1991. ISSN 0392-1832. {{COBISS|ID=108638720}}
* Mallory, J. P. (1989). ''In Search of the Indo-Europeans''. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992). ISBN 0-500-27616-1. {{COBISS|ID=38414081}}
* Pleterski, Andrej (1995). ''Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav''. V: [[Zgodovinski časopis]] 49, št. 4 (1995). ISSN 0350-5774. Str. 537-556 Ilustr. {{COBISS|ID=4601165}}
* Schenker, Alexander M. (1996): ''The Dawn of Slavic: An introduction to Slavic philology''. New Haven, London: Yale University Press [http://yalepress.yale.edu/yupbooks/pdf/0300058462.pdf 74 stranski izvleček (pdf)]

== Glej tudi ==

* [[seznam starodavnih ljudstev]]

[[Kategorija:Staroveška ljudstva]]
[[Kategorija:Veneti]]
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
[[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]]</text>
      <sha1>ibua7ukp2zm1b5c2plm4lg91c8tkvg9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725355</id>
      <parentid>5725354</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T11:32:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pisni viri */ pretiravanje np, tp, oblikovanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6119" xml:space="preserve">'''Báltski Venéti''' ali '''Venédi''' so bili antično indoevropsko ljudstvo na ozemlju današnje [[Poljska|Poljske]]. Imeli so pomembno vlogo v etnogenezi [[Slovani|Slovanov]]. Ime tega ljudstva so [[Germani]] kasneje prenesli na [[Slovani|Slovane]].

== Arheološki viri ==

Novejše raziskave (npr. poljskega znanstvenika Jerzyja Okulicza; Pleterski 1995: 541) Venete povezujejo s pomorjansko arheološko kulturo in [[Kultura zvončastih čaš|kulturo zvončastih čaš]]. O njihovi jezikovni dediščini je možno sklepati na podlagi predslovanskih rečnih imen v porečjih rek [[Visla|Visle]] in [[Odra|Odre]] (o primerih glej Gołąb 1992: 263-267). 

Proti koncu 3. stoletja pr. n. št. se del prebivalstva pomorjanske kulture zvončastih čaš preseli proti vzhodu, v območje Baltoslovanov. Omenjena selitev je arheološko dokazana ter je časovno in prostorsko povezana s selitvami [[Germani|Germanov]] proti jugovzhodu. 

Okoli leta 200 pr. n. št. se na območjih [[Pripjat, Ukrajina|pripjatskega]] Polesja ter zgornjega in srednjega [[Dneper|Dnepra]] pojavi [[zarubinska kultura|zarubinska arheološka kultura]], ki velja za začetek [[Slovani|Slovanov]] in traja nekako do 2. stoletja n. št.

Jezikovno najbližji sorodniki [[Slovani|Slovanov]] so [[Balti]]. Oboji- [[Slovani]] in [[Balti]]- imajo skupne prednike, Baltoslovane, ki so v 1. tisočletju pr. n. št. naseljevali širše področje [[Belorusija|Belorusije]], severne in severozahodne [[Ukrajina|Ukrajine]] ter zahodne [[Rusija|Rusije]]. [[Zarubinska kultura]] je nastala na južnem obrobju tega področja. Arheološko gradivo njenih najzgodnejših stopenj kaže, da je nastala kot zlitje lastnosti krajevne milogradske kulture (ki pripada starejšemu baltoslovanskemu jedru) in tuje, pomorjanske kulture zvončastih čaš (katere možni nosilci so Veneti), izpričane pa so tudi lastnosti skitske in [[germanska kultura|germanske jastorfske kulture]]. Priselitev Venetov v južni del območja Baltoslovanov je verjeten vzrok za postopno oblikovanje novega ljudstva [[Slovani|Slovanov]], ki se je ločilo od predhodne baltoslovanske skupnosti. Na etnogenezo [[Slovani|Slovanov]] so sicer poleg Venetov vplivala tudi [[Germani|germanska]] in iranska ljudstva.

== Razmerje med Veneti in [[Slovani]] ==

Vzrok, zakaj so [[Germani]] [[Slovani|Slovane]] od najzgodnejših stikov imenovali ''Veneti'', gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v kulturni stik z Veneti, nato pa so to ime prenesli na  [[Slovani|Slovane]], ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. [[Slovani]] sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj njihovi germanski sosedje. Če drži domneva, da je etnonim ''Slovani'' izpeljan iz *''slovo'' (beseda), potem so [[Slovani]] sami sebe razlikovali po tem, da je bil njihov jezik drugačen od sosednjih in zato temelj njihove identitete (Pleterski 1995: 540-541, 547-548).

== Pisni viri ==

V pisnih virih se ime ''Veneti'' začne pojavljati v 1.  stoletju n. št. Prvi ga omenja rimski pisec [[Plinij starejši]] v delu Historia naturalis (Liber IV: 96-97), ki navaja, da deželo ''Aeningio'' do reke [[Visla|Visle]] naseljujejo ''Sarmatski Venedi'', ''Sciri'' in ''Hirri''. [[Tacit Kornelij|Tacit]] v delu ''Germania'' omenja ''Venede'' skupaj z ljudstvoma ''Peucini'' in ''Fenni'', strokovnjaki pa (s pridržki) dopuščajo možnost umeščanja Tacitovih ''Venedov'' v območje zarubinske kulture. V 2. stoletju Venete z imenom ''Ouenedai'' omenja [[Ptolemaj]] v delu ''De Geographia'' (III 5. 21.). Umešča jih ob [[Baltsko morje|Baltik]], na območju zarubinske kulture pa so v njegovih pričevanjih omenjeni ''Stauanoi'', kar je možno prepoznati kot prvo zgodovinsko omembo Slovanov (o pomislekih in nadaljnji literaturi glej Pleterski 1995: 547). Zgodovinski dokument ''[[Tabula Peutingeriana]]'' (2. do 4. stoletje pr. n. št.) ločeno omenja ljudstvi ''Venedi'' in ''Venadi Sarmatae''; prvi so umeščeni blizu delte [[Donava|Donave]], drugi pa severno od [[Karpati|Karpatov]], na območje južne [[Poljska|Poljske]] (Pleterski 1995: 541, 547-548; Gołąb 1992: 287-290, 295-296).

Prvi vir, v katerem se venetsko ime izrecno nanaša na Slovane, je pričevanje gotskega pisca [[Jordanes]]a, ki leta 551 v delu ''Getica'' (30-35) omenja, da ''živi veliko ljudstvo Venetov, katerih ime se med različnimi rodovi in kraji spreminja, v glavnem pa se imenujejo Sclaveni in Anti''. Jordanes navaja, da ''Sclaveni'' prebivajo od mesta ''Novietunum'' ob spodnji [[Donava|Donavi]] (danes Isaccea v Romuniji) in mursianskega jezera do Dnestra in na severu do Visle, Anti, ki so najmočnejši med njimi, pa od Dnestra do Dnepra. Njegova pričevanja sovpadajo s časom, ko so Slovani vdirali na [[Balkan]] in v [[Grčija|Grčijo]]. Širjenje Slovanov v tem obdobju izpričuje kompleks praške, penkivske in koločinske arheološke kulture (Mallory 1989: 76-78; glej tudi Jordanes: Getica 119).

== Viri ==

* {{navedi knjigo |author=Zbigniew Gołąb |year=1992 |title=The Origins of the Slavs: A Linguist's view. |publisher=Columbus: Slavica Publishers |isbn=0-89357-231-4 |cobiss=36703744 |pages=}}
* Jordanes: ''Iordanis de origine actibusque Getarum (Getica)''. Roma: Istituto storico italiano per il medio evo, 1991. ISSN 0392-1832. {{COBISS|ID=108638720}}
* Mallory, J. P. (1989). ''In Search of the Indo-Europeans''. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992). ISBN 0-500-27616-1. {{COBISS|ID=38414081}}
* Pleterski, Andrej (1995). ''Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav''. V: [[Zgodovinski časopis]] 49, št. 4 (1995). ISSN 0350-5774. Str. 537-556 Ilustr. {{COBISS|ID=4601165}}
* Schenker, Alexander M. (1996): ''The Dawn of Slavic: An introduction to Slavic philology''. New Haven, London: Yale University Press [http://yalepress.yale.edu/yupbooks/pdf/0300058462.pdf 74 stranski izvleček (pdf)]

== Glej tudi ==

* [[seznam starodavnih ljudstev]]

[[Kategorija:Staroveška ljudstva]]
[[Kategorija:Veneti]]
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
[[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]]</text>
      <sha1>hns6adebh0aidmnfzg2cwu6dkm35gnx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725359</id>
      <parentid>5725355</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T11:35:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>pretiravanje z np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5986" xml:space="preserve">'''Báltski Venéti''' ali '''Venédi''' so bili antično indoevropsko ljudstvo na ozemlju današnje [[Poljska|Poljske]]. Imeli so pomembno vlogo v etnogenezi [[Slovani|Slovanov]]. Ime tega ljudstva so [[Germani]] kasneje prenesli na Slovane.

== Arheološki viri ==

Novejše raziskave (npr. poljskega znanstvenika Jerzyja Okulicza; Pleterski 1995: 541) Venete povezujejo s pomorjansko arheološko kulturo in [[Kultura zvončastih čaš|kulturo zvončastih čaš]]. O njihovi jezikovni dediščini je možno sklepati na podlagi predslovanskih rečnih imen v porečjih rek [[Visla|Visle]] in [[Odra|Odre]] (o primerih glej Gołąb 1992: 263-267). 

Proti koncu 3. stoletja pr. n. št. se del prebivalstva pomorjanske kulture zvončastih čaš preseli proti vzhodu, v območje Baltoslovanov. Omenjena selitev je arheološko dokazana ter je časovno in prostorsko povezana s selitvami Germanov proti jugovzhodu. 

Okoli leta 200 pr. n. št. se na območjih [[Pripjat, Ukrajina|pripjatskega]] Polesja ter zgornjega in srednjega [[Dneper|Dnepra]] pojavi [[zarubinska kultura|zarubinska arheološka kultura]], ki velja za začetek Slovanov in traja nekako do 2. stoletja n. št.

Jezikovno najbližji sorodniki Slovanov so [[Balti]]. Oboji- Slovani in Balti- imajo skupne prednike, Baltoslovane, ki so v 1. tisočletju pr. n. št. naseljevali širše področje današnje [[Belorusija|Belorusije]], severne in severozahodne [[Ukrajina|Ukrajine]] ter zahodne [[Rusija|Rusije]]. Zarubinska kultura je nastala na južnem obrobju tega področja. Arheološko gradivo njenih najzgodnejših stopenj kaže, da je nastala kot zlitje lastnosti krajevne milogradske kulture (ki pripada starejšemu baltoslovanskemu jedru) in tuje, pomorjanske kulture zvončastih čaš (katere možni nosilci so Veneti), izpričane pa so tudi lastnosti skitske in [[germanska kultura|germanske jastorfske kulture]]. Priselitev Venetov v južni del območja Baltoslovanov je verjeten vzrok za postopno oblikovanje novega ljudstva Slovanov, ki se je ločilo od predhodne baltoslovanske skupnosti. Na etnogenezo Slovanov so sicer poleg Venetov vplivala tudi germanska in iranska ljudstva.

== Razmerje med Veneti in [[Slovani]] ==

Vzrok, zakaj so Germani Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Veneti'', gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v kulturni stik z Veneti, nato pa so to ime prenesli na  Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj njihovi germanski sosedje. Če drži domneva, da je etnonim ''Slovani'' izpeljan iz *''slovo'' (beseda), potem so Slovani sami sebe razlikovali po tem, da je bil njihov jezik drugačen od sosednjih in zato temelj njihove identitete (Pleterski 1995: 540-541, 547-548).

== Pisni viri ==

V pisnih virih se ime ''Veneti'' začne pojavljati v 1.  stoletju n. št. Prvi ga omenja rimski pisec [[Plinij starejši]] v delu ''Historia naturalis'' (Liber IV: 96-97), ki navaja, da deželo ''Aeningio'' do reke Visle naseljujejo ''Sarmatski Venedi'', ''Sciri'' in ''Hirri''. [[Tacit Kornelij|Tacit]] v delu ''Germania'' omenja ''Venede'' skupaj z ljudstvoma ''Peucini'' in ''Fenni'', strokovnjaki pa (s pridržki) dopuščajo možnost umeščanja Tacitovih ''Venedov'' v območje zarubinske kulture. V 2. stoletju Venete z imenom ''Ouenedai'' omenja [[Ptolemaj]] v delu ''De Geographia'' (III 5. 21.). Umešča jih ob [[Baltsko morje|Baltik]], na območju zarubinske kulture pa so v njegovih pričevanjih omenjeni ''Stauanoi'', kar je možno prepoznati kot prvo zgodovinsko omembo Slovanov (o pomislekih in nadaljnji literaturi glej Pleterski 1995: 547). Zgodovinski dokument ''[[Tabula Peutingeriana]]'' (2. do 4. stoletje pr. n. št.) ločeno omenja ljudstvi ''Venedi'' in ''Venadi Sarmatae''; prvi so umeščeni blizu delte [[Donava|Donave]], drugi pa severno od [[Karpati|Karpatov]], na območje južne [[Poljska|Poljske]] (Pleterski 1995: 541, 547-548; Gołąb 1992: 287-290, 295-296).

Prvi vir, v katerem se venetsko ime izrecno nanaša na Slovane, je pričevanje gotskega pisca [[Jordanes]]a, ki leta 551 v delu ''Getica'' (30-35) omenja, da ''živi veliko ljudstvo Venetov, katerih ime se med različnimi rodovi in kraji spreminja, v glavnem pa se imenujejo Sclaveni in Anti''. Jordanes navaja, da ''Sclaveni'' prebivajo od mesta ''Novietunum'' ob spodnji [[Donava|Donavi]] (danes Isaccea v Romuniji) in mursianskega jezera do Dnestra in na severu do Visle, Anti, ki so najmočnejši med njimi, pa od Dnestra do Dnepra. Njegova pričevanja sovpadajo s časom, ko so Slovani vdirali na [[Balkan]] in v [[Grčija|Grčijo]]. Širjenje Slovanov v tem obdobju izpričuje kompleks praške, penkivske in koločinske arheološke kulture (Mallory 1989: 76-78; glej tudi Jordanes: Getica 119).

== Viri ==

* {{navedi knjigo |author=Zbigniew Gołąb |year=1992 |title=The Origins of the Slavs: A Linguist's view. |publisher=Columbus: Slavica Publishers |isbn=0-89357-231-4 |cobiss=36703744 |pages=}}
* Jordanes: ''Iordanis de origine actibusque Getarum (Getica)''. Roma: Istituto storico italiano per il medio evo, 1991. ISSN 0392-1832. {{COBISS|ID=108638720}}
* Mallory, J. P. (1989). ''In Search of the Indo-Europeans''. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992). ISBN 0-500-27616-1. {{COBISS|ID=38414081}}
* Pleterski, Andrej (1995). ''Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav''. V: Zgodovinski časopis 49, št. 4 (1995). ISSN 0350-5774. Str. 537-556 Ilustr. {{COBISS|ID=4601165}}
* Schenker, Alexander M. (1996): ''The Dawn of Slavic: An introduction to Slavic philology''. New Haven, London: Yale University Press [http://yalepress.yale.edu/yupbooks/pdf/0300058462.pdf 74 stranski izvleček (pdf)]

== Glej tudi ==
* [[seznam starodavnih ljudstev]]

[[Kategorija:Staroveška ljudstva]]
[[Kategorija:Veneti]]
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
[[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]]</text>
      <sha1>7ajam4m1w1i2hfbn4cx0ryvro1mg313</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Balantič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>69338</id>
    <revision>
      <id>5725135</id>
      <parentid>5725066</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T13:55:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>{{priimek}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="486" xml:space="preserve">'''Balantič''' je priimek na Slovenskem:

== Znani nosilci ==

* [[Ana Balantič]] (*1946), pesnica, pisateljica; klekljarica
* [[France Balantič]] (1921-1943), pesnik
* [[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]] (1908-1993), fotograf, filmski snemalec 
* [[Polona Balantič]], kulturna novinarka (TV) in publicistka
* [[Zvonko Balantič]] (*1960), organizator, univ. prof.

== Glej tudi ==

* priimek [[Balant]]
* priimek [[Balen]]
* priimek [[Valant]]

{{priimek|Slovenski priimki}}</text>
      <sha1>02j3twp0ckwzdfay6hknutl3urf1f2k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bell 412</title>
    <ns>0</ns>
    <id>70297</id>
    <revision>
      <id>5725183</id>
      <parentid>4954490</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T17:06:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>+img</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2983" xml:space="preserve">&lt;!-- text begins below this table - scroll down to edit--&gt;
{| cellpadding=&quot;2&quot; cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;margin: 0 0 1em 1em; border:3px solid #87CEEB;width:30%; font-family:Arial,Helvetica&quot; align=&quot;right&quot;
!bgcolor=&quot;#87CEEB&quot; colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; style=&quot;border-bottom:3px solid&quot;| Bell 412
|-
|colspan=2 |[[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|sredina|brezokvirja|276x276_pik]]
|-
|colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot;|Bell 412 26. letalskega polka SV leta 2022
|-
!bgcolor=&quot;#87CEEB&quot; colspan=&quot;3&quot;|Opis
|-
|Tip||colspan=&quot;2&quot;|Dvomotorni večnamenski helikopter
|-
|Posadka||colspan=&quot;2&quot;|2+1
|-
|Kapaciteta||colspan=&quot;2&quot;|2268 kg ali 14 vojakov
|-
|Prvi polet||colspan=&quot;2&quot;|avgust [[1979]]
|-
|Uveden v službo||colspan=&quot;2&quot;|januar [[1981]]
|-
|Proizvajalec||colspan=&quot;2&quot;|[[Bell Helicopter Textron]]
|-
!bgcolor=&quot;#87CEEB&quot; colspan=&quot;3&quot;|Mere
|-
|Dolžina|| 12,7 m
|-
|Razpon glavnega rotorja||14,02 m
|-
|Višina||4,57 m
|-
|Površina glavnega rotorja||154,4 m²
|-
!bgcolor=&quot;#87CEEB&quot; colspan=&quot;3&quot;|Teže
|-
|Prazno||3.066 kg
|-
|Opremljeno||5.080 kg
|-
|[[Največja vzletna masa|MTOW]]|| 5.397 kg 
|-
!bgcolor=&quot;#87CEEB&quot; colspan=&quot;3&quot;|Pogon
|-
|Motor|| 1x [[Pratt &amp; Whitney Canada PT6T3BE Turbo Twin-Pac]] 1.342 kW
|-
!bgcolor=&quot;#87CEEB&quot; colspan=&quot;3&quot;|Zmogljivost
|-
|Največja hitrost|| 241 km/h
|-
|Najdaljši dolet|| 745 km
|-
|Operativna višina||4.330 m
|-
|Hitrost vzpona||420 m/min
|-
!bgcolor=&quot;#87CEEB&quot; colspan=&quot;3&quot;|oborožitev
|-
|Bojni tovor||2x [[mitraljez]] [[kaliber|kal.]] 12,7[[milimeter|mm]], 4x [[BGM-71 TOW|TOW]], 2x večcevni raketni lanser, 4x [[raketa|rakete]] [[zrak-zrak]] ali rakete [[zrak-morje]] 
|-
|}
[[File:Bell_412_Line_Drawing.svg|thumb|Bell 412]]
'''Bell 412''' je [[večnamenski helikopter]], narejen v tovarni [[Bell Helicopter Textron]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Ta [[helikopter]] je nadgradnja modela [[Bell 212|B-212]]. Največja razlika je v štirikrakem glavnem [[rotor]]ju.

==Razvoj==

Razvoj helikopterja se je začel okoli leta [[1970]] s preureditvijo dveh [[Bell 212]]. Prvi preurejeni helikopter je vzletel avgusta [[1979]]. [[Certifikat]] za letenje je helikopter Bell 412 dobil v januarju leta [[1981]]. Še isti mesec so v Bellu dobili tudi prvo naročilo za izdelavo.

==Proizvodnja==

Narejenih je že več kot 420 helikopterjev v več različicah za civilne in [[vojska|vojaške]] namene. Leta [[1989]] se je proizvodnja B-412 preselila v Bellovo [[tovarna|tovarno]] v [[Kanada|Kanadi]].

==Uporaba==

Helikopterji so primerni predvsem za [[transport]]ne naloge in [[reševanje]] na težko dostopnih predelih. 

Osem teh helikopterjev, ki so [[orožje|oboroženi]], ima v svoji sestavi tudi [[Slovenska vojska]] in enega [[Policija (Slovenija)|policija]]. 

==Glej tudi==
{{kategorija v Zbirki|Bell 412}}
{{Portal-Vojaštvo}}
*[[Seznam vojaških helikopterjev]]
{{-}}
{{Bell Aircraft}}
[[Kategorija:Vojaški helikopterji]]
[[Kategorija:Helikopterji Bell]]</text>
      <sha1>jdr66sc6z4y5mems7b01qg1i2z5dmhp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih nogometnih trenerjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>71757</id>
    <revision>
      <id>5725296</id>
      <parentid>5699791</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T23:23:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Z */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1350" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[nogometni trener|nogometnih trenerjev]]'''

{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== B ==
[[Oliver Bogatinov]]

== E ==
[[Branko Elsner]] - [[Branko Elsner mlajši]] - [[Marko Elsner]] - [[Luka Elsner]]
== F ==
[[Dario Frandolič]]

== G ==
[[Primož Gliha]]

== H ==
[[Safet Hadžić]] - [[Branko Horvat]] (*1950)

== J ==
[[Bojan Jančar]]

== K ==
[[Srečko Katanec]] - [[Tomaž Kavčič]] - [[Matjaž Kek]] - [[Drago Kostanjšek]]

== M ==
[[Milan Miklavič]] - [[Darko Milanič]]

== O ==
[[Branko Oblak]] - [[Edin Osmanović]]

== P ==
[[Tomaž Petrovič]] - [[Pavel Pinni]] - [[Josip Pirmajer]] - [[Danilo Popivoda]] - [[Bojan Prašnikar]] - [[Marijan Pušnik]] -

== R ==
[[Simon Rožman]]-Džimi

== S ==
[[Simon Sešlar]] - [[Vojislav Simeunović]] - [[Dino Skender]] - [[Slaviša Stojanovič]] - [[Branko Smodič]]

== Š ==
[[Ante Šimundža]] - [[Rajko Štolfa]]

== T ==
[[Toni Tomažič]]

== V ==
[[Zdenko Verdenik]]

== Z ==
[[Janez Zavrl]] - [[Zoran Zeljković]]

==Glej tudi==
* [[seznam slovenskih nogometašev]]
* [[seznam slovenskih nogometnih reprezentantov]]

{{seznami narodov po poklicu|nogometnih trenerjev}}
{{Nogomet v Sloveniji}}

{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Seznami nogometnih trenerjev]]</text>
      <sha1>h66kc7qbvmapid9xghl9ekhvetcws8p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih etnologov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73571</id>
    <revision>
      <id>5725298</id>
      <parentid>5717071</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T23:32:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* S */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13842" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[etnolog]]ov.''' (Glej šeː [[seznam slovenskih antropologov]], [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]], [[seznam slovenskih muzikologov]], [[seznam slovenskih zgodovinarjev]], [[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] in [[seznam slovenskih sociologov]])

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Jurij Alič]]
*[[Miljutin Arko]]
*[[Maja Avsenik]]?

== B ==

* [[Saša Babič]]
* [[Andreja Bahar Muršič]]
*[[Blaž Bajič]]
* [[Tatiana Bajuk Senčar]]
* [[Marjetka Balkovec Debevec]]
* [[Friderik Irenej Baraga]]
*[[Ada Bar Janša]]
*[[Janko Barle]]
*[[Alenka Bartulović]]
* [[Angelos Baš]]
* [[Franjo Baš]]
* [[Eva Batista]]
* [[Jan Baudouin de Courtenay|Jan Ignacy Nieczysław Baudouin de Courtenay]]
*[[Rok Bavčar]] 
* [[Vitomir Belaj]]
*[[Mojca Bele]]
* [[Eda Belingar]]
* [[Eda Benčič Mohar]]
*[[Janko Benigar|Janko (Ivan, Juan) Benigar]]
*([[France Bezlaj]])
* [[Branka Berce Bratko]]
* V. Berce
* [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]]
* [[Etbin Bojc]]?
* [[Alojzij Bolhar]]
* [[Andreja Brancelj Bednaršek]]
* [[Ljudmila Bras]]
* [[Andrej Brence]]
*[[Inga Brezigar Miklavčič]]
* [[Borut Brumen]]
*[[Branko Brumen]]?
*

== C ==

* 
* [[Oroslav Caf]]
* [[Emilijan Cevc]]?
* [[Tone Cevc]]
* [[Luisa Cher]]
* [[Tatjana Cibic]]
* [[France Cigan]]
*[[Zvona Ciglič]]
* [[Štefka Cobelj]]
* [[Angel Peter Cracina]]
* [[Paola Cracina]]
* J. Csaba
* [[Marija Cvetek]]
*[[Igor Cvetko]]
* [[Jana Cvetko]]
*[[Nives Cvikl]]
* Karel Czoernig?

== Č ==

*[[Uršula Čebron Lipovec]] &gt;&gt; Lipovec Čebron
*[[Albin Čebular]] (1900–1952)
*[[Breda Čebulj Sajko]]
*[[Majda Čeh]]
*[[Ralf Čeplak Mencin]]
*[[Alenka Černelič Krošelj]]
*[[Franc Černigoj]]
*[[Viljem Černo]]
*[[Jože Čuješ]]?

== D ==

*[[Roberto Dapit]]
*([[Janez Debevec]])
*[[Zvezda Delak Koželj|Zvezda (Delak) Koželj]]
*[[Dino Del Medico]]
*[[Irena Destovnik]]
*[[Janez Dolenc]]
*[[Milan Dolenc]]
*[[Franc Domicelj]] ?
*[[Miha Dovžan]]
*[[Tatjana Dolžan Eržen]]
*[[Jana Drašler]]
*[[Alojz Dravec]] 
*[[Josip Dravec]] (slov.-hrv.)
*[[Marinka Dražumerič]]
*[[Ciril Drekonja]]
*[[Stanka Drnovšek]]
*[[Andrej Dular]]
*[[Jože Dular]]

== E ==

* [[Lambert Ehrlich]] 
* [[Fran Erjavec]]?
*[[Jože Eržen]]

== F ==

* [[Vilko Fajdiga]]
* [[Janez Fajfar]]
*[[Jasna Fakin Bajec]]
*[[Franc Ferk]]
*[[Mojca Ferle]]
* [[Jerneja Ferlež]] (r. Hederih)
*[[Peter Ficko]]
* [[Jurij Fikfak]]
* [[Manca Filak]]
* [[Fran Saleški Finžgar]]?
* [[Majda Fister]]
* ([[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]])
* [[Erazmus Francisci]]?
* [[Marko Frelih]] ?
* [[Josip Freuenfeld]]?
*[[Marija Ftičar]] = [[Marjanca Klobčar]]

== G ==

*[[Silvester Gaberšček]]
*[[Aleš Gačnik]]
*[[Maksim Gaspari]]?
*[[Karel Gašpar]]?
*[[Milovan Gavazzi]]
*[[Peter Pavel Glavar]]?
*[[Janko Glazer]]?
*[[Stanka Glogovič]]
*[[Joža Glonar]]?
*[[Mirjam Gnezda]]
*([[Ida Gnilšak]])
*[[Maja Godina Golija]]
*[[Edward Gobec|Edward (Edi) Gobec]] (1926-2020)
*[[Maja Godina Golija]]
*[[Marjetka Golež Kaučič]] 
*[[Alenka Goljevšček Kermauner]]? 
*[[Lojze Golobič]]
* 
* [[Boža Grafenauer Bratož]]?
* [[Ivan Grafenauer]]
*[[Marko Grego]]
*[[Jože Gregorič]] 
*[[Anton Gričnik]]
*[[Živa Gruden]]
*[[Vesna Guštin Grilanc]]
*[[Ožbalt Gutsman]]

== H ==

*[[Mateja Habinc]]
*[[Baltazar Hacquet]]?
*[[Albert Halasz|Albert Halász]]
*[[Avguštin Hallerstein]]?
*Aleksej Nikolajevič Haruzin?
*[[Vito Hazler]]
*Jerneja Hederih = Jerneja Ferlež
*[[Žiga Herberstein]]?
*[[Peter Hicinger]]
*[[Jože Hirnök]]
*Katalín Hirnök = [[Katalín Munda Hirnök]]
*Greta Hirschbach Merhar?
*[[Tanja Hohnec]] (Peršolja)
*[[Božena Hostnik]]
*[[Nataša Hrastnik]]
*[[Daša Hribar]] (-Koprivec)
*[[Katja Hrobat Virgolet]]
*[[Radoslav Hrovatin]]
*[[Franc Hubad]]
*[[Jože Hudales (etnolog)|Jože Hudales]]
*[[Mihaela Hudelja]]
*[[Aleksander Hudovernik]]
*[[Vanja Huzjan]]

== I ==

* [[Mojca Ifko]]
* ([[Gregor Ilaš]])
* [[Vesna Mia Ipavec]]
* [[Barbara Ivančič Kutin]]

== J ==

*[[Marija Jagodic]] = [[Marija Makarovič]]
*[[Dušan Jakomin]]
*[[Anton Janežič]]
*[[Anton Janša]]
*[[Janko Jarc]]?
*[[Sandra Jazbec]]
*[[Zorko Jelinčič]]
*([[Peter Josip Jeram]])?
*[[Anja Jerin]]
*[[Katja Jerman]]
*[[Božidar Jezernik]]
*Milan Jež?
*[[Luna Jurančič Šribar]]
*[[Josip Jurčič]]?
*[[Franco Juri]]?
*[[Marija Jurić Pahor]]
*[[Katarina Juvančič]]

== K ==

* [[Marko Anton Kapus]]
* [[Alma Karlin]]
* [[Jože Karlovšek]]
* [[Marjetka Kastelic]]?
* [[Jakob Kelemina]]
* [[Josip Kenda (učitelj)|Josip Kenda]] (1859-1929)
* [[Jožef Kerec]]
* [[Irena Keršič]]
*[[Jože Kimovec]] ?
* [[Simona Klaus]]?
* [[Marija Klobčar]] (Marjanca Klobčar, r. Ftičar)
* [[Vinko Ferreri Klun]] ?
*[[Darko Knez]]
*[[Duška Knežević Hočevar]] ?
*[[Bojan Knific]]
*[[Metka Knific]]
*[[Vladimir Knific]]
*[[Jurij Kobe (etnograf)|Jurij Kobe]] (ps. ''Jure Sodevski'') (1807—1858)
*[[Štefan Kociančič]]
*[[Urša Kocjan]]?
*[[Karla Kofol]]
*[[Katja Kogej]]
*[[Sonja Kogej Rus]]
*[[Nataša Kokošinek]]
*[[Borut Koloini]]
*[[Vlasta Terezija Komac]]?
*[[Maša Komavec]] - Marty
*[[Nataša Konestabo]]
*[[Jernej Kopitar]]?
*[[Daša Koprivec Hribar]] (Daša Hribar)
*[[Vlasta Koren]] (r. [[Beran]])
*[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]]?
*[[Jože Koruza]]
*[[Franc Kos (1912)|Franc Kos - Melhior]]
*L. Kos Bartol
*[[Maja Kostric Grubišić]]
* [[Jožef Košič]]
* [[Pavel Košir]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]]
* [[Rožana Koštiál]]
* [[Franko Košuta]] 
* [[Marta Košuta]]
* [[France Kotnik]]
* [[Kristina Kovačič]]
* [[Mojca Kovačič]]
*[[Marija Kozar Mukič]]
*[[Peter Kozler]]
*[[Miha Kozorog]]
* [[Zvezdana Koželj]] ([[Zvezda Delak Koželj]])
* [[Karel Krajcar]]
* [[Franc Kramar]]
* [[Luka Kramolc]]
* [[Boštjan Kravanja]]
*[[Bogomil Krek]]
*[[Gregor Krek]]
*[[Anton Krempl]]
*Vekoslav (Slavko) [[Kremenšek]]
* [[Leopold Kretzenbacher]]
* [[Nadja Kriščak]] ?
* [[Ivica Križ]]
* [[Naško Križnar]]
* [[Gašper Križnik]]
*[[Duša Krnel-Umek|Duša Krnel Umek]]
* [[Monika Kropej]] Telban
* [[Vera Kržišnik Bukić]]?
* [[Boris Kuhar]]
* [[Števan Kühar (slovstveni folklorist)|Števan Kühar]]
* [[Zmaga Kumer]]
* [[Dušica Kunaver]]
* Maria Kundegraber Lackner (avstr.)
* [[Drago Kunej]]
* [[Rebeka Kunej]]
* [[Ivan Kunšič]]
* [[Niko Kuret]]
* [[Benedikt Kuripečič]]?
* [[Števan Kühar (pisatelj)|Števan Kühar]]
* [[Lea Kužnik]]
*[[Ambrož Kvartič]]

==L==

*[[Maja Lamberger Khatib]]
*[[Alenka Lapornik]]
*[[Špela Ledinek Lozej]]
*[[Rado Lenček|Rado L. Lenček]]
*[[Zoltan Lendvai Kepe]]
*[[Ivana Leskovec]]
*[[Fran Levstik]]?
*[[Daša Ličen]]
*[[France Lipičnik]]
*[[Urška Lipovec Čebron]] (?)
*Bruno Lisjak Volpi ?
*[[Tone Ljubič]]
*[[Engelbert Logar]]
*[[Janko Lokar]]
*[[Helena Ložar-Podlogar]]
*[[Marta Ložar]] (1914-2008)
*[[Rajko Ložar]] (1904-1985)
*[[Slavka Ložar]] (1913-2012)
*[[Dušan Ludvik]]
*[[Vilja Lukan]]
*[[Marina Lukšič Hacin]]?
*[[Sarah Lunaček]]

== M ==

*[[Janko Mačkovšek]]?
*[[Aldo Madotto]]
*[[Mario Magajna]]?
*([[Anton Mailly]])
*[[Matija Majar - Ziljski]]
*[[Janez Majciger]]
*[[Gorazd Makarovič]]
* [[Marija Makarovič]]
* [[Josip Mal]]?
*[[Andrej Malnič]]
*[[Josip Mantuani]]?
*[[Karin Marc Bratina]]?
* [[France Marolt]]
* [[Tončka Marolt]] (zbirateljica)
* [[Milko Matičetov]]
* [[Herta Maurer-Lausegger]] (avstr.)
* [[Lilijana Medved]]
* [[Pavel Medvešček]]?
* ([[Anton Melik]])
* [[Mirjam Mencej]]
* [[Boris Merhar]]
* [[Ivan Merhar]]
* [[Pavle Merku]]
* [[Andreja Mesarič]]
* ([[Janez Mihelič]])
* ([[Nikolai Mikhailov]])
* [[Inga Miklavčič Brezigar]]
* ([[Fran Milčinski]])
* [[Tatjana Milčinski Oblak]]
* ([[Robert Gary Minnich]])
*[[Jana Mlakar Adamič]]
*[[Vlasta Mlakar]]
*[[Jernej Mlekuž]]
*[[Frančišek Mlinšek]]
*[[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]]
*[[Izidor Modic]]?
*[[Ivan Mohorič]]
*[[Anja Moric]]
*[[Branka Moškon]]?
*[[Milena Moškon]]?
*[[Ana Motnikar]]
*[[Josip Mravljak]]
*[[Boris Mravlje]]
*[[Anton Mrkun]]
*[[Katalin Munda Hirnök]]
* [[Matija Murko]]
* [[Rajko Muršič]]
* [[Francesco Musoni]]?

== N ==

*[[Ivan Navratil]]
*[[Luigia Negro]]?
*[[Anka Novak]]
*[[Franc Novak (etnološki zbiralec)|Franc (Ferenc) Novak]]
*[[Vilko Novak]]
*[[Tina Novak Pucer]]

== O ==

* [[Karla Oder]]
* [[Mira Omerzel]] &quot;Mirit&quot; (prej por. Terlep)
* [[Martina Orehovec]]
* [[Boris Orel (etnolog)|Boris Orel]]
* [[Rihard Orel]]
*[[Slavica Osterman]]
* [[Damjan J. Ovsec]]
* [[Milena Ožbolt]]?

== P ==

* [[Drago Pahor]]?
* [[Milan Pahor]]?
* [[Špela Pahor]]
* [[Jožef Pajek]]?
* [[Breda Pajsar]]
* [[Avgust Pavel]]
* [[Damjana Pediček Terseglav]]
*[[Magda Peršič]] 
*[[Jasna Majda Peršolja]]
*Tatjana (Peršolja) Hohnec
*[[Rajko Perušek]]
* [[Anton Petek]] ([[Tone Petek]])
*[[Hubert Svanibor Pettan]]
*[[Marjetka Pezdirc]]?
*[[Martina Piko Rustia]]
*[[Franc Pirc]]
*[[Marjeta Pisk]]
*[[Angela Piskernik]]
*([[Barbara Plestenjak]])
*([[Karel Plestenjak]])
*[[Andrej Pleterski]] (3. doktorat)
*([[Maks Pleteršnik]])
*([[Rihard Plohl]])
*[[Ivanka Počkar]]
*[[Breda Podbrežnik Vukmir]]
*[[Dan Podjed]]
*[[Špela Pogorelec]]
*[[Saša Poljak Istenič]]
*[[Tita Porenta]]
*Irene Portis Winner (ZDA)
*[[Blaž Potočnik]]?
*[[Dušan Prešern]] ?
*[[Tadeja Primožič]]
*[[Jelka Pšajd]]
*[[Alberto Pucer]]?
*[[Miran Puconja]]
*[[Rudolf Gustav Puff]]?
*[[Adela Pukl]]
*[[Tadej Pungartnik]]

== R ==

* [[Božo Račič]] (1887 - 1980)
*[[Manca Račič]]
* [[Mojca Račič Simončič]]
*[[Rado Radešček]]?
* Peter ̥Pavel Radics ?
* [[Brigita Rajšter]]
* [[Adela Ramovš]]
* ([[Fran Ramovš]])
* [[Mirko Ramovš]]
*[[Mojca Ramovš]]
* [[Mojca Ramšak]]
* [[Tomi Rauch]]
* [[Nada Ravbar Morato]]?
* [[Mojca Ravnik]]
* [[Bruno Ravnikar]]
* [[Matevž Ravnikar Poženčan|Matevž Ravnikar - Poženčan]]
*[[Magda Reja]]
*[[Urška Repar]]
* [[Jaka Repič]]
* [[Martina Repinc]]
* [[Tjaša Ribizel]]
* [[Polona Rigler Grm]]
*[[Dragotin Ferdinand Ripšl]]
*[[Anton Zvonko Robar]]?
*[[Bojana Rogelj Škafar]]
*[[Tanja Roženbergar Šega|Tanja Roženbergar]] Šega
* [[Luka Rožič]]
*[[Helena Rožman]] 
*[[Irena Rožman Pišek]]
*([[Jožef Rudež]])
*[[Niko Rupel]] ?
*[[Jože Rus (geograf)]]
*[[Marija Rutar]]
*[[Simon Rutar]] 

== S ==

* [[Paolo Santonino]]
* [[Janez Scheinigg]] (Šajnik)
* [[Walter Schmid]]
*[[Bojan-Ilija Schnabl]]?
* [[Ivan Sedej]] (1934-1994)
* [[Rudolf Selič]] ?
* [[Helena Senčar Šimonka]] (1934-1970)
*[[Jožica Senegačnik Snoj]]
*[[Anja Serec Hodžar]]
*[[Albert Sič]] in [[Franjo Sič]]
*[[Tomaž Simetinger]]
*[[Alenka Simikič]]
* [[Peter Simonič]]
*[[Monika Simonič Roškar]]
*[[Polona Sitar]]?
* [[Ivan Sivec]]
*[[Jelka Skalicky]]
*[[Polona Sketelj]]
*[[Štefan Skledar]]
*[[Darja Skrt]]
*[[Ingrid Slavec Gradišnik]]
* [[Štefan Smej]]
* [[Inja Smerdel]]
* [[Andrej Smole]]?
* [[Špela Smolej Milat]]
* [[Jasna Sok]]
* [[Ciril Soršak]]
*[[Herta Sorta]]?
* [[Barbara Sosič Možina]] 
* [[Leopold Stanek]]? 
* [[Marija Stanonik]]
* [[Tončka Stanonik]]?
*([[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]])
*[[Meta Sterle]]
*[[Iva Stiplovšek]]?
* [[Julijan Strajnar]]
* ([[Ivo Stropnik]])
* [[Dušan Strgar]]
* [[Gregor Strle]]?
*[[Josip Suchy]]?
* [[Lilijana Suhodolčan]]
* [[Nives Sulič Dular]]
*[[Magdalena Svetina Terčon]] 

== Š ==

*[[Fanči Šarf]]
*[[Josip Šašel]]
*[[Monika Šašel]] = [[Monika Kropej]]
*[[Ivan Šašelj]]
*[[Andrejka Ščukovt]] (r. Pavlin)
*[[Polona Šega]]
*[[Mojca Šifrer Bulovec]]
*[[Jana Šimenc]]
*[[Helena Šimonka]] (r. Senčar)
*[[Andreja Šipek]]
*[[Urša Šivic]]
*[[Božo Škerlj]] (antropolog)
*[[Vladimir Šlebinger]] (zbiralec)
*[[Vladimir Šlibar]]
*[[Zmago Šmitek]]
*[[Marija Šolar]] (zbiralka)
*[[Sara Špelec]]
*[[Miha Špiček]]
*[[Ivan Šprajc]]
*[[Katarina Šrimpf Vendramin]]
*[[Anja Štefan]]?
*[[Dušan Štepec]]
* [[Karel Štrekelj]]
* [[Pavla Štrukelj]]
* [[Josip Šuman]]
* [[Irena Šumi]]
* [[Andrej Šuster-Drabósnjak|Andrej Šuster- Drabosnjak]]
* [[Marija Šuštar]]
* [[Jernej Šusteršič]] (1921-89)

== T ==

* [[Blaž Telban]] (1952)
* ([[Borut Telban]])
* [[Mojca Tercelj Otorepec]] (1964)
*[[Mojca Terčelj]] ([[Marija Mojca Terčelj]]) (1958)
*[[Nadja Terčon]]
* [[Marko Terseglav]]
* [[Andrej Tomazin]]
*[[Jana Tomažič]]
*[[Tanja Tomažič]]
*[[Bogdana Tome Marinac]]
*[[Kristina Toplak]]
*[[Zora Torkar]]
*[[Zdenka Torkar Tahir]]
* [[Janez Trdina]]
*([[Franc Tretjak]])
* [[Ivan Trinko Zamejski]]
*[[Barbara Trnovec]]
*[[Milan Trobič]]
*[[Janko Trošt]] 
* [[Jože Trošt]]?
* [[Davorin Trstenjak]] ?
* [[Jurij Matej Trunk]]
* ([[Willhelm Tschinkel]])
*[[Alojz Turk]]
*[[Barbara Turk Niskač]]
*[[Teja Turk]]
*[[Metod Turnšek]]
 
== U ==

* 
*[[Tončica Urbas]]
* [[Viljem Urbas]]

== V ==

* [[Nadja Valentinčič Furlan]]
* [[Urša Valič]]
* [[Matija Valjavec]]
* [[Peter Vendramin]]
* [[Salvatore Venosi]]
* [[Blaž Verbič]]
* [[Suzana Vešligaj]]
* [[Aleksander Videčnik]]?
* [[Sergij Vilfan]]
* [[Nataša Visočnik Gerželj]]
* [[Jurij Vodovnik]]?
* [[Valens Vodušek]]
*[[Milan Vogel]]
*[[Zdenko Vogrič]]
*Adriana Volarič?
*[[Jakob Volčič]]
*[[Bruno Volpi Lisjak]]
* [[Stanko Vraz]]
* [[Robert Vrčon]]
* [[Natalija Vrečer]]
* [[Ana Vrtovec Beno]]
*[[Vili Vuk]]
* [[Stanko Vurnik]]

== W ==

* [[Irena Weber]]
*[[Sebastjan Weber]]

== Z ==

* [[Pavle Zablatnik]]
*[[Jože Zadravec]]?
*[[Mihaela Zajc-Jarc]]
*[[Mojca Zajc]]
* [[Jožef Zakotnik|Jožef (Dizma) Zakotnik]]
* [[Kazimir Zakrajšek]]
* [[Jože Zavertnik]]
* [[Sinja Zemljič Golob]]
* [[Miha Zobec]]
* ([[Emil Zonta]])
*([[Marjeta Zorec]])
* [[Niko Zupanič]]

== Ž ==

* [[Janja Žagar]] ([[Grgič]])
* [[Damjana Žbontar Furlan]] ?
* [[Nena Židov|Nena (Nevenka) Židov]]
* [[Urša Žigon]]?
* [[Zvone Žigon]]?
*[[Katarina Županič]] (mati Nika Zupaniča)
{{seznami narodov po poklicu|etnologov}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Etnologi]]
[[Kategorija:Slovenski etnologi|*]]</text>
      <sha1>1r4q1t903jg3derbyieeem7d6qgrmok</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih geografov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73602</id>
    <revision>
      <id>5725293</id>
      <parentid>5716415</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:47:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7343" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[geograf]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
{{div col|colwidth=24em}}
== A ==
* [[Marko Arnuš]]

== B ==
*[[Andrej Bandelj]]
*[[Franjo Baš]]
*[[Marjan Bat]]
*[[Marjan Batagelj]]
*[[Maja Besednjak]]
* [[Borut Belec]]
* [[Ciril Bernot]]
* [[France Bernot]]
*[[Štefka Bernot Škrk]]
*[[Maja Besednjak]]
*([[Bogdan Binter]])
*[[Mirko Bogić]] (1916-2016)
*[[Valter Bohinec]]
* [[David Bole]]
*[[Pavel Bosák]] (Čeh)
* [[Vladimir Bračič]]
*[[Franjo Bradaška]] (slov.-hrvaški)
*[[Rožle Bratec Mrvar]]
*[[Zvonimir Bratun]]
* [[Valentina Brečko Grubar]]
*[[Mateja Breg Valjavec]]
*[[Mitja Bricelj]]
* [[Slavko Brinovec]]
* [[Andrej Briški]]
*[[Roman Brvar]]
*[[Gojmir Budal]] 
* [[Milan Bufon]]
*[[Boštjan Burger]]

== C ==
*[[Karel Capuder]] 
*[[Aljaž Celarc]] ?
*[[Marjan Cencen]] ?
*[[Josip Cerk]]
*[[Dejan Cigale]]
*[[Rok Ciglič]]
*([[Pietro Coppo]])
*[[Karmen Cunder]]

== Č ==
*[[Edvard Čerček]]
*[[Jiři Čermák]] (Čeh)
*[[Andrej Černe]]
*[[Anton Čižman]] ([[Anton Edvard Zhishman|Anton Edvard Čižman]] - gl. Zhishman!)

== D ==
*[[Slavoj Dimnik]]?
*[[Marjan Dobovšek]]
*[[Gregor Dolar]]
*[[Mojca Dolgan Petrič]]
*[[Vladimir Drozg]]

== E ==
* [[Bojan Erhartič]]

== F ==
*[[Vlado Fajgelj]]
*[[Mateja Ferk]]
*[[Peter Ficko]]
*[[Ivan Dizma Florjančič|Janez Dizma Florjančič]]
*[[Peter Frantar]]
*[[Martina Frelih]]
*[[Jerneja Fridl]]
*[[Danilo Furlan]]

== G ==
* [[Matej Gabrovec]]
*[[Franci Gabrovšek]] ?
* [[Ivan Gams]]
*[[Primož Gašperič]]
* [[Artur Gavazzi]]
*[[Rado Genorio]]
*[[Matjaž Geršič]]
* [[Urban Golob]] 
*[[Zvonimir Gorjup]]
* [[Anton Gosar]]
*[[Lojze Gosar]]
*[[Petra Gostinčar]]
*[[Boža Grafenauer Bratož]]
*[[Aleš Grlj]]
*[[Andrej Grmovšek]]

== H ==
*[[France Habe]]
*[[Peter Habič]]
*[[Baltazar Hacquet]]
*[[Nataša Harl]]
*Irena /[[Marjeta Hočevar]]?
*Nikola Hočevar
*[[Uroš Horvat]]
*[[Mauro Hrvatin]]

== I ==
*[[Mojca Ilc Klun]]
*[[Svetozar Ilešič]]
*[[Borut Ingolič]]
*[[Danijel Ivajnšič]]

== J ==
*[[Aleksander Jakoš]]
*[[Matjaž Jeršič]]
*[[Janez Jesenko]]
*[[Božidar Jevševar]]
*[[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]]
*[[Božidar Jordan]]
*[[Damir Josipovič]]
*[[Igor Jurinčič]]

== K ==
*Anton Kašutnik ?
*[[Boštjan Kerbler]]
*[[Simon Kerma]]
*[[Božidar Kert]]
*[[Drago Kladnik]]
* [[Marijan M. Klemenčič]]
* [[Vladimir Klemenčič]]
*[[Klemen Klinar]]
*[[Vinko Fereri Klun]] (1823 - 1875)
*[[Dragomir Janko Knapič]]
*[[Martin Knez]] ?
*[[Ida Knez Račič]]
* [[Blaž Kocen]] ([[1821]] - [[1871]])
*[[Rado Kočevar]]
*[[Blaž Kodelja]]
*[[Miha Koderman]]
*[[Blaž Kogovšek]]?
*[[Žiga Kokalj]]
*[[Vera Kokole]]
*[[Vladimir Kokole]]
*[[Marko Kolbezen]] (1932; hidrolog/hidrograf)
*[[Nataša Kolega]]
*[[Karmen Kolnik|Karmen Kolenc Kolnik]]
*[[Blaž Komac]]
*[[Dušan Kompare]]
*[[Eva Konečnik Kotnik]]
*[[Vladimir Korošec (1955)]]
*[[Jože Kos]]
*[[Jože Kosmatin]]
*[[Marija Košak]]
* [[Gregor Kovačič]]
*[[Jani Kozina]]
*[[Peter Kozler]]
*[[Alenka Koželj]]
*[[Josip Kožuh]]
*[[Franc Kralj (teolog)|France Kralj]]
*[[Andrej Kranjc]]
*[[Silvo Kranjec]]
*[[Tatjana Kraut]]
* [[Marko Krevs]]
*[[Franc Ferdo Kukec]]
*[[Peter Kumer]]
*[[Jelka Kunaver]]
* [[Jurij Kunaver]]
*[[Pavel Kunaver]]
*[[Terezija Kürbus]]
*[[Zoran Kus]]
* [[Simon Kušar]]

== L ==
* [[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]]
*[[Barbara Lampič]]
*[[Stanko Lapuh]]
*[[Matej Lavtižar]]
*[[Vladimir Leban]]
*[[Jakob Lenardič]]
*[[Bojan Lenart]]
*[[Jože Lenič]] ?
*[[Veronika Leskovšek]]
*[[Ksenija Levak]] (por. Budal)
*[[Matej Lipar]]
*[[Vinko Lipovec]]?
* [[Igor Lipovšek]]
*[[Jože Lojk]]
*[[Mira Lojk]]
* [[Lučka Lorber]]
* [[Franc Lovrenčak]]

== M ==
*[[Janez Malačič]]
*[[Vincenc Malovrh|Vincenc (Cene) Malovrh]]
*[[Vital Manohin]]
*[[Tatjana Marn]]
*[[Janez Matos|Janez in Petra Matos]]
*[[Jože Maučec]]
*[[Felicita Medved]]
*[[Jakob Medved]]
*[[Anton Melik]] ([[1890]] - [[1966]])
*[[Borut Mencinger]] 
* [[Drago Meze]]
*[[Lydia Mihelic Pulsipher]]
*[[Andrej Mihevc (geograf)]]
*[[Pavel Mihevc]] ([[Pavle Mihevc]])
*([[Jernej Mlekuž]])
*[[Branko Mlinar]]
*[[Irena Mrak]] Merhar
*[[Jerica Mrak Pestotnik]]?

== N ==
*[[Magdalena Năpăruş-Aljančič]]
*[[Janez Nared]]
* [[Karel Natek]]
* [[Milan Natek]]

== O ==
* [[Anton Oblak (geograf)|Anton Oblak]]
*[[Polde Oblak]]
* [[Darko Ogrin]]
*[[Matej Ogrin]]
* [[Ludvik Olas]]
*[[Fran Orožen]]
* [[Milan Orožen Adamič]]
*[[Jaka Ortar]]?
*([[Krištof Oštir]])

== P ==
* [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]]
* [[Mirko Pak]]
* [[Miha Pavšek]]
* [[Stanko Pelc]]
*[[Borut Peric]]
* [[Drago Perko]]
*[[Borut Peršolja]]
* [[Franci Petek]] 
*[[Martina Petek]]
*[[Rudi Piletič]]
*[[Metka Petrič]] ?
*[[Primož Pipan]]
*[[Tanja Pipan]] ?
*[[Janez Pirc]]
*[[Matija Pirc]]
*[[France Planina]]
*[[Janez Planina]]
*[[Aljaž Plevnik]]
* [[Dušan Plut]]
*[[Mišel Podgorski]]
*[[Viljem Podgoršek]]
*[[Janez Polajnar]] (1960)
*[[Katarina Polajnar Horvat]]
*[[Janez Žiga Popovič]]
*[[Irma Potočnik Slavič]]
*[[Matko Potočnik]]
*[[Karel Prijatelj]] (1883-1980)
*[[Helena Pristov]]?
*[[Silvan Prodan]]
*[[Matjaž Puc]]
*[[Janko Pučnik]]
* [[Radovan Pulko]] 

== R ==
* [[Darko Radinja]]
*[[Mara Radinja]]
*([[Ivan Rakovec]])
*[[Slava Rakovec Lipoglavšek]]
*[[Fran Rakuša]]
* [[Marjan Ravbar]]
*[[Nika Razpotnik Visković]]
* [[Dejan Rebernik]]
* [[Irena Rejec Brancelj]]
* [[Blaž Repe]]
*[[Peter Repolusk]]
* [[Tatjana Resnik Planinc]]
*[[Oskar Reya]]
*[[Boštjan Rogelj]]
*[[Daniel Rojšek]]
* [[Rudolf Rothgang]]
*[[Ivo Rubić]]
*[[Jože Rus (geograf)|Jože Rus]]
*[[Petra Rus]]
*[[Simon Rutar]]

== S ==
*[[Roman Savnik]]
*([[Ferdinand Seidl]])
*[[Jurij Senegačnik]]
*[[Bela Sever]]
*[[Marko Simić]]
*[[Ivan Simonič]]
* [[Tadej Slabe]]
* [[Mirsad Skorupan]]
*[[Andrejka Slavec]]
*[[Ivan Slokar]]
* [[Aleš Smrekar]]
*[[Anton Sore]]
*[[Vojka Stepančič]]
* [[Uroš Stepišnik]]
*[[Boris Sterniša]]
*[[Pavel Stranj]]
*[[Aleksander Jurij Supan]]
*[[Blaž Svetelj]]

== Š ==
*[[Vinko Šarabon]]
*[[Stanka Šebela]] ?
*[[Milan Šifrer]]
*[[Tatjana Šifrer]]
*[[Mateja Šmid Hribar]]
*[[Renata Šolar]]
* [[Metka Špes]]
*[[Tomaž Štefe]]
*[[Emil Šterbenk]]
*[[Ljubica Šuligoj]]?

== T ==
*[[Jure Tičar]]
*[[Jernej Tiran]]
*[[Julij Titl]]
*[[Maja Topole]]
*[[Karel Toš]] 
*[[Tajan Trobec]]
*[[Stojan Trošt]]
*[[Jernej Trpin]]
*[[Mitja Trtnik]]
*[[Janja Turk]]

== U ==
*[[Maja Umek]]
*[[Mimi Urbanc]]
*[[Hinko Uršič]]

== V ==
*[[Janez Vajkard Valvasor]]
*[[Ljudevit Vazzaz|Ljudevit (Ludovik) Vazzaz]] (1880-1976)
*[[Jože Velikonja (geograf)]] ([[1923]]-2015)
*[[Miloš Verk]]
*[[Katja Vintar Mally]]
*[[Nataša Viršek Ravbar]]
*[[Luigi Visintin]]
*[[Milan Vreča]] (1926-2016)
* [[Igor Vrišer]]
* [[Metod Vojvoda]] (1937-2021)
*[[Manca Volk]] Bahun
* [[Ana Vovk Korže]]
*[[Ivan Vrhovec]]?
* [[Katja Vrtačnik Garbas]]

== Z ==
* [[Anton Edvard Zhishman]] 
* [[Mavricij Zgonik]]
*[[Vid Zor]]
* [[Matija Zorn]]
*[[Stane Zrimec]]
*[[Agneza Zupan]]
*[[France Zupan (učitelj)|France Zupan]]
*[[Nadja Zupan Hajna]]?
* [[Jernej Zupančič]]
*[[Žiga Zwitter]]?

== Ž ==
* [[Marjan Žagar]]
* [[Marko Žerovnik]]
* [[Igor Žiberna]]
* [[Jože Žumer]]
{{div col end}}

{{seznami narodov po poklicu|geografov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Geografi]]
[[Kategorija:Slovenski geografi|*]]</text>
      <sha1>2h4jrmumqwjievbz5odveafxq2nowcx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sebastijan Cavazza</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79231</id>
    <revision>
      <id>5725317</id>
      <parentid>5549532</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T08:50:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Filmi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7517" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| name        = Sebastijan Cavazza
|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption     = 
|children=2| birthname   = 
| birthdate   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birthplace  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| occupation  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|parents=[[Boris Cavazza]]|partner=[[Ajda Smrekar]]| yearsactive = [[1992]]–danes
}}

'''Sebastijan Cavazza''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališki igralec|gledališki]], [[Filmski igralec|filmski]] in televizijski igralec, * [[19. marec]] [[1973]], [[Kranj]]&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza|url=https://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/sebastian-cavazza/|website=www.mgl.si|accessdate=2020-04-06|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;

Z očetom [[Boris Cavazza|Borisom]] je skupaj nastopil v filmih ''[[Nahrani me z besedami]]'' ([[2012]]) in ''Lovec oblakov'' ([[2009]]). Leta [[2016]] sta bila glavna akterja poletne reklamne kampanje ''Dvoboj'' [[Pivovarna Laško|Pivovarne Laško]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo jo bo dobil: Boris ali Sebastian?|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/kdo-jo-bo-dobil-boris-ali-sebastian-420820|website=siol.net|accessdate=2020-04-06|language=sl|date=30. junij 2016|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 

Maja leta [[2018]] je postal prvi predsednik [[Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev|Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza bo vodil društvo, ki bo zastopalo slovenske avdiovizualne igralce|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/sebastian-cavazza-bo-vodil-drustvo-ki-bo-zastopalo-slovenske-avdiovizualne-igralce/454773|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-06|language=sl|date=13. maj 2018|publisher=|last=Štefančič|first=Nadina}}&lt;/ref&gt;

Odraščal je v [[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Gledališče ==
Po končani poljanski gimnaziji ([[1992]]) se je vpisal na ljubljansko [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]], na kateri je diplomiral leta [[1999]]. Naslednje leto je vpisal podiplomski študij igre in filmske režije.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sebastian in Boris Cavazza: Razlika je samo v letih|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/sebastian-in-boris-cavazza-razlika-je-samo-v-letih/|website=Govori.se|date=2016-07-23|accessdate=2020-04-06|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Od leta [[1998]] do [[2007]] je bil član ansambla [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana]], leta [[2010]] pa se je ustalil v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sebastijan Cavazza|url=https://sigledal.org/geslo/Sebastijan_Cavazza|website=sigledal.org|accessdate=2020-04-06|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Njegova partnerka je igralka [[Ajda Smrekar]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza in Ajda Smrekar: Sanjski gledališki par|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/sebastian-cavazza-in-ajda-smrekar-sanjski-gledaliski-par/|website=Govori.se|date=2018-09-09|accessdate=2020-04-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;

S prvo ženo ima dva odrasla sinova, njegova druga žena je bila vizažistka in nekdanji model Tina (Martina) Vrhovnik, s katero se je ločil leta [[2010]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza: Nije brak za mene - Gloria|url=https://www.gloria.hr/arhiva/sebastian-cavazza-nije-brak-za-mene/5100314/|website=www.gloria.hr|accessdate=2020-04-06|date=6. april 2012|publisher=|last=|first=|language=hrvaščina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title='SLOVENSKI GEORGE CLOONEY' Na snimanje svojeg novog filma došao sam kao Indijanac, sav depiliran, s irokezicom na glavi|url=https://www.jutarnji.hr/kultura/film-i-tv/slovenski-george-clooney-na-snimanje-svojeg-novog-filma-dosao-sam-kao-indijanac-sav-depiliran-s-irokezicom-na-glavi/7658139/|website=www.jutarnji.hr|accessdate=2020-04-06|date=27. julij 2018|publisher=|last=Korljan|first=Zrinka|language=hrvaščina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lepotni profil: Martina Vrhovnik|url=http://fashion.si/lepota/trendi-licenja/lepotni-profil-martina-vrhovnik/|website=fashion.si|accessdate=2020-04-06|date=5. oktober 2016|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/najbolj-seksi-slovenec-spet-samski.html|title=Najbolj seksi Slovenec spet samski|date=11. maj 2010|accessdate=6. april 2020|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Imel je starejšega brata [[Kristjan Cavazza|Kristjana]] (leta [[1990]] se je poškodoval med snemanjem videospota, umrl pa je leto kasneje) in brata dvojčka [[Damijan Cavazza|Damijana]] (umrl je leta [[2009]] zaradi zastoja srca).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cavazza|url=http://ljubki-nesmisel.si/2014/08/14/cavazza/|website=Ljubki Nesmisel|date=26. september 2015|accessdate=2020-04-06|language=sl-SI|first=Jure|last=Marolt|publisher=}}&lt;/ref&gt; Ima še polbrata iz očetovega zakona z Oriano Girotto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FOTO: Kakšno lepo presenečenje so pripravili Borisu Cavazzi|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/foto-po-kapi-se-je-boris-cavazza-vrnil-na-gledaliski-oder-155975|website=www.slovenskenovice.si|date=2019-03-03|accessdate=2020-04-06|language=sl-si|first=N.|last=Č}}&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==

=== Slovenija ===

==== Serije in nanizanke ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Naslov
!Leto
!Vloga
!TV kanal
|-
|[[Čokoladne sanje|''Čokoladne sanje'']]
|[[2004]]
|Egon
|[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]
|-
|[[Naša mala klinika|''Naša mala klinika'']]
|[[2005]]-[[2007]]
|Dr. Boris Vrabec
|[[POP TV]]
|-
|[[Moji, tvoji, najini|''Moji, tvoji, najini'']]
|[[2010]]
|Blaž Grom
|[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]
|-
|[[Jezero (TV-serija)|''Jezero'']]
|[[2019]]
|Taras Birsa
|[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]
|}

==== Filmi ====

* '''Gajin svet 2''' ([[2022]]) - Peter Ravnikar
* ''[[Gajin svet]]'' ([[2018]]) - Peter Ravnikar
* ''[[Izbrisana (film)|Izbrisana]]'' ([[2018]]) - ljubimec
* ''Nika'' ([[2016]]) - Robert Franko
*''[[Adrian (film)|Adrian]]'' (1998) - mladenič
*''[[Čamčatka]]'' (1996) - Jakob Hufnagel

*  
*  
*

=== Tujina ===

==== Serije ====

*''Senke nad Balkanom'' ([[2017]]) - Gabriel Maht
* Besa - Agim Sokolji (2018 - 2019)
* ''Poćivali v miru'' (2015 - Hrvaška) - Bruno Vilinski, mlajši
*''Naša mala klinika'' (Hrvaška), Perdo Perdec

==== Filmi ====

*''Moški ne jočejo'' ([[2017]]) - Ivan
*''Winnetou - Der letzte Kampf'' ([[2016]]) - Tokvi-Kava
*''Na poti'' ([[2010|2010)]] - Dejo
*Idila Fotograf
*Levji kralj 2019 (glas levjega Kralja)

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Cavazza, Sebastijan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1973]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Dvojčki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Severjevi nagrajenci]]

== Sklici ==
{{Reflist|30em}}

== Zunanje povezave ==

* [https://bsf.si/sl/ime/sebastijan-cavazza/ Sebastian Cavazza] v Bazi slovenskega filma
* [https://sigledal.org/geslo/Sebastijan_Cavazza Sebastian Cavazza] na gledališkem portalu Sigledal
*{{IMDb-ime|0147003}}
{{normativna kontrola}}

{{predloga za škrbino|Drama-icon.svg|35px|Dramska ikona|članek o '''[[igralec (umetnik)|igralcu]]'''|Škrbine o igralcih&lt;noinclude&gt;{{!}}*&lt;/noinclude&gt;}}</text>
      <sha1>82h32guktaqoxd2bwf9qjb1pg5ylc6q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725318</id>
      <parentid>5725317</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T08:50:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Filmi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7515" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| name        = Sebastijan Cavazza
|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption     = 
|children=2| birthname   = 
| birthdate   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birthplace  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| occupation  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|parents=[[Boris Cavazza]]|partner=[[Ajda Smrekar]]| yearsactive = [[1992]]–danes
}}

'''Sebastijan Cavazza''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališki igralec|gledališki]], [[Filmski igralec|filmski]] in televizijski igralec, * [[19. marec]] [[1973]], [[Kranj]]&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza|url=https://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/sebastian-cavazza/|website=www.mgl.si|accessdate=2020-04-06|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;

Z očetom [[Boris Cavazza|Borisom]] je skupaj nastopil v filmih ''[[Nahrani me z besedami]]'' ([[2012]]) in ''Lovec oblakov'' ([[2009]]). Leta [[2016]] sta bila glavna akterja poletne reklamne kampanje ''Dvoboj'' [[Pivovarna Laško|Pivovarne Laško]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo jo bo dobil: Boris ali Sebastian?|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/kdo-jo-bo-dobil-boris-ali-sebastian-420820|website=siol.net|accessdate=2020-04-06|language=sl|date=30. junij 2016|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 

Maja leta [[2018]] je postal prvi predsednik [[Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev|Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza bo vodil društvo, ki bo zastopalo slovenske avdiovizualne igralce|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/sebastian-cavazza-bo-vodil-drustvo-ki-bo-zastopalo-slovenske-avdiovizualne-igralce/454773|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-06|language=sl|date=13. maj 2018|publisher=|last=Štefančič|first=Nadina}}&lt;/ref&gt;

Odraščal je v [[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Gledališče ==
Po končani poljanski gimnaziji ([[1992]]) se je vpisal na ljubljansko [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]], na kateri je diplomiral leta [[1999]]. Naslednje leto je vpisal podiplomski študij igre in filmske režije.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sebastian in Boris Cavazza: Razlika je samo v letih|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/sebastian-in-boris-cavazza-razlika-je-samo-v-letih/|website=Govori.se|date=2016-07-23|accessdate=2020-04-06|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Od leta [[1998]] do [[2007]] je bil član ansambla [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana]], leta [[2010]] pa se je ustalil v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sebastijan Cavazza|url=https://sigledal.org/geslo/Sebastijan_Cavazza|website=sigledal.org|accessdate=2020-04-06|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Njegova partnerka je igralka [[Ajda Smrekar]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza in Ajda Smrekar: Sanjski gledališki par|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/sebastian-cavazza-in-ajda-smrekar-sanjski-gledaliski-par/|website=Govori.se|date=2018-09-09|accessdate=2020-04-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;

S prvo ženo ima dva odrasla sinova, njegova druga žena je bila vizažistka in nekdanji model Tina (Martina) Vrhovnik, s katero se je ločil leta [[2010]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza: Nije brak za mene - Gloria|url=https://www.gloria.hr/arhiva/sebastian-cavazza-nije-brak-za-mene/5100314/|website=www.gloria.hr|accessdate=2020-04-06|date=6. april 2012|publisher=|last=|first=|language=hrvaščina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title='SLOVENSKI GEORGE CLOONEY' Na snimanje svojeg novog filma došao sam kao Indijanac, sav depiliran, s irokezicom na glavi|url=https://www.jutarnji.hr/kultura/film-i-tv/slovenski-george-clooney-na-snimanje-svojeg-novog-filma-dosao-sam-kao-indijanac-sav-depiliran-s-irokezicom-na-glavi/7658139/|website=www.jutarnji.hr|accessdate=2020-04-06|date=27. julij 2018|publisher=|last=Korljan|first=Zrinka|language=hrvaščina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lepotni profil: Martina Vrhovnik|url=http://fashion.si/lepota/trendi-licenja/lepotni-profil-martina-vrhovnik/|website=fashion.si|accessdate=2020-04-06|date=5. oktober 2016|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/najbolj-seksi-slovenec-spet-samski.html|title=Najbolj seksi Slovenec spet samski|date=11. maj 2010|accessdate=6. april 2020|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Imel je starejšega brata [[Kristjan Cavazza|Kristjana]] (leta [[1990]] se je poškodoval med snemanjem videospota, umrl pa je leto kasneje) in brata dvojčka [[Damijan Cavazza|Damijana]] (umrl je leta [[2009]] zaradi zastoja srca).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cavazza|url=http://ljubki-nesmisel.si/2014/08/14/cavazza/|website=Ljubki Nesmisel|date=26. september 2015|accessdate=2020-04-06|language=sl-SI|first=Jure|last=Marolt|publisher=}}&lt;/ref&gt; Ima še polbrata iz očetovega zakona z Oriano Girotto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FOTO: Kakšno lepo presenečenje so pripravili Borisu Cavazzi|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/foto-po-kapi-se-je-boris-cavazza-vrnil-na-gledaliski-oder-155975|website=www.slovenskenovice.si|date=2019-03-03|accessdate=2020-04-06|language=sl-si|first=N.|last=Č}}&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==

=== Slovenija ===

==== Serije in nanizanke ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Naslov
!Leto
!Vloga
!TV kanal
|-
|[[Čokoladne sanje|''Čokoladne sanje'']]
|[[2004]]
|Egon
|[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]
|-
|[[Naša mala klinika|''Naša mala klinika'']]
|[[2005]]-[[2007]]
|Dr. Boris Vrabec
|[[POP TV]]
|-
|[[Moji, tvoji, najini|''Moji, tvoji, najini'']]
|[[2010]]
|Blaž Grom
|[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]
|-
|[[Jezero (TV-serija)|''Jezero'']]
|[[2019]]
|Taras Birsa
|[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]
|}

==== Filmi ====

* ''Gajin svet 2'' ([[2022]]) - Peter Ravnikar
* ''[[Gajin svet]]'' ([[2018]]) - Peter Ravnikar
* ''[[Izbrisana (film)|Izbrisana]]'' ([[2018]]) - ljubimec
* ''Nika'' ([[2016]]) - Robert Franko
*''[[Adrian (film)|Adrian]]'' (1998) - mladenič
*''[[Čamčatka]]'' (1996) - Jakob Hufnagel

*  
*  
*

=== Tujina ===

==== Serije ====

*''Senke nad Balkanom'' ([[2017]]) - Gabriel Maht
* Besa - Agim Sokolji (2018 - 2019)
* ''Poćivali v miru'' (2015 - Hrvaška) - Bruno Vilinski, mlajši
*''Naša mala klinika'' (Hrvaška), Perdo Perdec

==== Filmi ====

*''Moški ne jočejo'' ([[2017]]) - Ivan
*''Winnetou - Der letzte Kampf'' ([[2016]]) - Tokvi-Kava
*''Na poti'' ([[2010|2010)]] - Dejo
*Idila Fotograf
*Levji kralj 2019 (glas levjega Kralja)

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Cavazza, Sebastijan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1973]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Dvojčki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Severjevi nagrajenci]]

== Sklici ==
{{Reflist|30em}}

== Zunanje povezave ==

* [https://bsf.si/sl/ime/sebastijan-cavazza/ Sebastian Cavazza] v Bazi slovenskega filma
* [https://sigledal.org/geslo/Sebastijan_Cavazza Sebastian Cavazza] na gledališkem portalu Sigledal
*{{IMDb-ime|0147003}}
{{normativna kontrola}}

{{predloga za škrbino|Drama-icon.svg|35px|Dramska ikona|članek o '''[[igralec (umetnik)|igralcu]]'''|Škrbine o igralcih&lt;noinclude&gt;{{!}}*&lt;/noinclude&gt;}}</text>
      <sha1>s7ishcnk8gblg69kj5ylzso0feyd3z1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Teorija paleolitske kontinuitete</title>
    <ns>0</ns>
    <id>82924</id>
    <revision>
      <id>5725329</id>
      <parentid>5487496</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T09:27:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4640" xml:space="preserve">'''Teorija paleolitske kontinuitete''' (TPC ali PCT) je novejša [[avtohtonistična teorija]] izvora [[Evropa|evropskih]] [[narod]]ov in [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]ov.

== Nastanek in vsebina TPC ==
Novejšo tezo o [[avtohtonost]]i je utemeljil [[profesor]] na [[univerza|univerzi]] v [[Utrecht]]u, [[Mario Alinei]], [[Italijani|Italijan]], ki je ustanovitelj in direktor revije ''Quaderni di semantica'', predsednik ''Atlas Linguarum Europae'' pod pokroviteljstvom [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]], predsednik ''Societé Internationale de Geolinguistique et de Dialectologie''. Mario Alinei kot utemeljitelj ''teorije paleolitske kontinuitete'' zagovarja tezo, da se [[selitev narodov]] v [[Evropa|Evropi]] ni mogla zgoditi tako pozno (med [[4. stoletje|4.]] in [[6. stoletje|6. stoletja n. št.]]), pač pa naj bi etnični in jezikovni fenomeni v Evropi obstajali delno že od [[paleolitik]]a. Svojo tezo utemeljuje zlasti s kontinuiteto arheoloških kultur in novejšimi raziskavami genetskega materiala.

Alineijeve trditve so bile v mednarodni strokovni javnosti deležne številnih zavračanj, a tudi odobravanj. Njegovi skupini se je pridružilo še nekaj drugih strokovnjakov: [[zgodovinar]]ji [[Marcel Otte]], [[Alexander Häusler]] in [[Paolo Galloni]], [[jezikoslovec|jezikoslovci]] [[Franco Cavazza]], [[Xaverio Ballester]], [[Francesco Benozzo]], [[Michel Contini]], [[Gabriele Costa]], [[Jean Le Dû]], [[antropolog]] [[Henry Harpending]], idr. Zgledujejo se po predhodnih strokovnjakih, kot so [[Herbert Kühn]], [[Ernst Meyer]], [[Thomas Bürrow]], [[P. Bosch-Gimpera]], [[Vladimir I. Georgiev]], [[Marcello Durante]], [[Cicerone Poghirc]], [[Homer L. Thomas]].

== Kritična mnenja o teoriji ==
[[Zgodovinopisje]] danes [[etnogeneza|etnogenezo]] razlaga kot [[evolucija|evolutivni]] proces in izhaja iz predpostavke, da so etnične in jezikovne [[identiteta|identitete]] nestalni ter kulturno pogojeni fenomeni, ki se v času in prostoru spreminjajo.

Kritiki teorije paleolitske kontinuitete opozarjajo, da genetska kontinuiteta ne pomeni hkrati tudi etnolingvistične kontinuitete, jezikoslovci pa obenem poudarjajo, da jezikov ni možno primerjati brez ustreznega upoštevanja njihovih razvojnih zakonitosti in sprememb, ki se zgodijo v stoletjih.

Jezikoslovna dejstva in ugotovitve arheologije ne pritrjujejo Alienijevim tezam o Slovanih. [[Primerjalno jezikoslovje]] razvoj [[slovanski jeziki|slovanskih jezikov]] pojasnjuje kot postopno preoblikovanje dela prvotne [[baltoslovanska jezikovna skupnost|baltoslovanske]] [[jezikovna skupnost|jezikovne skupnosti]] ter pradomovino Slovanov postavlja v območje med srednjim Dnjeprom in Bugom, kjer so ugotovljena najbolj arhaična slovanska rečna imena (Gołąb 1992: 300). Oblikovanje praslovanščine velja za relativno pozen fenomen, ki je največjo enotnost in razvojno dinamiko dosegel v prvi polovici prvega tisočletja n. št. 

[[Arheologija]] postopno [[etnogeneza|etnogenezo]] [[Slovani|Slovanov]] povezuje s kulturami severovzhodne Evrope: od [[zarubinska kultura|zarubinske]], [[kijevska kultura|kijevske]] (ki predstavlja največjo kulturno enotnost Slovanov med 3. in 5. stoletja n. št.) in [[černjahivska kultura|černjahivske]] kulture do njihovega naslednika, kompleksa [[praška kultura|praške]], [[penkivska kultura|penkivske]] in [[koločinska kultura|koločinske]] kulture, ki izpričuje preseljevanje Slovanov med 5. in 7. stoletjem n. št.

== Glej tudi ==
* [[venetska teorija]]

== Viri ==
* Mario Alinei. ''Origini delle lingue d'Europa''. Vol. I, II: ''La teoria della continuitá''. Bologna, il Mulino, 1996, 2000, ISBN 88-15-05513-4.
* Xaverio Ballester. ''Las Primeras Palabras de la Humanidad. Del Origen del Habla al Origen de las Lenguas''. Valencia, Ediciones Tilde, 2002, ISBN 9-788495-314208
* Franco Cavazza. ''Lezioni di Indoeuropeistica con particolare riguardo alle lingue classiche (sanscrito, greco, latino, gotico)''. Pisa, Edizioni ETS, 2001, 2003/2004; ISBN 88-467-0254-9, ISBN 88-467-0746-X.
* Franco Cavazza. ''Questioni di ortoepia e di ortografia latina: un caso di neutralizzazione fonematica del latino''. Pisa, Edizioni ETS, 1999, ISBN 88-467-0220-4.
* {{navedi knjigo |author=Zbigniew Gołąb |year=1992 |title=The Origins of the Slavs: A Linguist's view. |publisher=Columbus: Slavica Publishers |isbn=0-89357-231-4 |cobiss=36703744 |pages=}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.continuitas.com Spletna stran TPC] ''(v [[angleščina|angleščini]])''

[[Kategorija:Avtohtonistične teorije|Paleolitska kontinuiteta]]
[[Kategorija:Paleolingvistika]]</text>
      <sha1>do6571l692r4hoxsh2dknusfkyrxnms</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Izola</title>
    <ns>0</ns>
    <id>88034</id>
    <revision>
      <id>5725280</id>
      <parentid>5724813</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:09:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>188.230.129.105</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Znani Izolani */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11580" xml:space="preserve">
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia     = #L410_T13_F10097665_b4
| latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E
|najdisi      = Izola
| drugo ime= Isola
|image        = Izola1.jpg
|grb          = Coat of arm Izola.png
|povrsina=7,5
|prebivalstvo=11682
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska    = 2
|postna       = 6310
|posta        = Izola
|obcina       = Izola
|pokrajina  = Primorska
|regija       = Obalno-kraška regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =    Izola - Mestno jedro 
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nslp &lt;!--nepremični spomenik lokalnega pomena--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  5. januar 1985   
 | refšt=193
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = 
 | občina = Izola
}}
{{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =   Izola - Delavsko naselje
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd &lt;!--registrirana nepremična kulturna dediščina--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt=21620
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola
 | občina = Izola
}}
}}

'''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ([[Italijanščina|italijansko]]: '''Isola d'Istria''') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}&lt;/ref&gt; s skoraj 12.000 prebivalci, središče [[občina Izola|istoimenske občine]]. 

Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}&lt;/ref&gt;, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole ([[Osnovna šola Dante Alighieri]] in [[Srednja šola Pietro Coppo Izola]] – ''Scuola media Pietro Coppo Isola'').

==Opis==
Naselje je locirano na južni obali [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], med mestoma [[Piran]] in [[Koper]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu nekdanjega otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva [[Viližan]] na severovzhodu, imenovanega »[[Polje]]«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »[[Livade]]« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]] z [[Urgentni center Izola|Urgentnim centrom Izola]]. Čeprav formalno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev.   
[[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|thumb|desno|280px|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]]
[[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|280px|thumb|desno|Izola leta 1910]]

== Zgodovina ==
Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki  in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. 
{{glavni|Beneška republika}}

Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]].

{{glavni|Ilirske province}}

Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.

{{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}}
Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]].

Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto.
Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je še danes v veljavi.

== Razvoj ==
Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile koncem 19. stoletja zgrajene tri tovarne za konzerviranje rib. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje Delamaris. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj Mehano), živilski industriji in ladjedelništvu (Ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma. Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livado in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]].

V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 od Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']], [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']], [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. 
{{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}}

===Turizem===
[[Slika:Isola, italienischer Name der slowenischen Stadt Izola auf der Halbinsel Istrien.jpg|250px|desno|sličica]]
[[Slika:Izola, marina.jpg|250px|thumb|desno|[[Mandrač]] v Izoli]]

====Znamenitosti====
* [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]]
* [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]]
* [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]]
* [[Palača Besenghi degli Ughi]]

== Prometne povezave ==
[[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|thumb|left|280px|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]]Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi.
===Cestni promet===
Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]].


== Znani Izolani ==
* [[Nino Benvenuti]] - boksar
* [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine
* [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf
* [[Faraoni]] - glasbena skupina
* [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka
* [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot
* [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik
* [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja
* [[Vasilij Žbogar]] - jadralec
* Darko Milanič - nogometni trener
* [[Lana Hrvatin]] - pevka
* medea piantoni - voznik rally-ja in podjetnik
* sunita rama - najvecji sp u izoli

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}}

==Glej tudi==
* [[Dobrava, Izola]]
* [[Jagodje]]
* [[Župnija Izola]]
* [[Simonov zaliv|Medea piantoni izola]]
*[[Splošna bolnišnica Izola]]

== Zunanje povezave ==

{{katzbirke}}
{{Wikipotovanje|Izola}}
* [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine
* [http://www.izola.eu/ Izola.eu], spletna stran mesta
* [http://www.izola.info/ Izola.info], izolski spletni informacijski portal
* [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli]

{{Mesta-Slovenija}}
{{Obalna naselja v Slovenski Istri}}
{{Istra}}
{{Izola}}
{{Otoki v Sloveniji}}
{{normativna kontrola}}
{{SloNaselje-stub}}

[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja Občine Izola]]
[[Kategorija:Izola| ]]
[[Kategorija:Slovenska Istra]]
[[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>fgy1o2e25xs5t5wfwnsav1s9jafxmek</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725309</id>
      <parentid>5725280</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T07:21:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/188.230.129.105|188.230.129.105]] ([[User talk:188.230.129.105|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11544" xml:space="preserve">
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia     = #L410_T13_F10097665_b4
| latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E
|najdisi      = Izola
| drugo ime= Isola
|image        = Izola1.jpg
|grb          = Coat of arm Izola.png
|povrsina=7,5
|prebivalstvo=11682
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska    = 2
|postna       = 6310
|posta        = Izola
|obcina       = Izola
|pokrajina  = Primorska
|regija       = Obalno-kraška regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =    Izola - Mestno jedro 
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nslp &lt;!--nepremični spomenik lokalnega pomena--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  5. januar 1985   
 | refšt=193
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = 
 | občina = Izola
}}
{{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =   Izola - Delavsko naselje
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd &lt;!--registrirana nepremična kulturna dediščina--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt=21620
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola
 | občina = Izola
}}
}}

'''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ([[Italijanščina|italijansko]]: '''Isola d'Istria''') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}&lt;/ref&gt; s skoraj 12.000 prebivalci, središče [[občina Izola|istoimenske občine]]. 

Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}&lt;/ref&gt;, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole ([[Osnovna šola Dante Alighieri]] in [[Srednja šola Pietro Coppo Izola]] – ''Scuola media Pietro Coppo Isola'').

==Opis==
Naselje je locirano na južni obali [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], med mestoma [[Piran]] in [[Koper]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu nekdanjega otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva [[Viližan]] na severovzhodu, imenovanega »[[Polje]]«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »[[Livade]]« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]] z [[Urgentni center Izola|Urgentnim centrom Izola]]. Čeprav formalno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev.   
[[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|thumb|desno|280px|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]]
[[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|280px|thumb|desno|Izola leta 1910]]

== Zgodovina ==
Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki  in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. 
{{glavni|Beneška republika}}

Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]].

{{glavni|Ilirske province}}

Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.

{{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}}
Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]].

Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto.
Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je še danes v veljavi.

== Razvoj ==
Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile koncem 19. stoletja zgrajene tri tovarne za konzerviranje rib. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje Delamaris. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj Mehano), živilski industriji in ladjedelništvu (Ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma. Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livado in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]].

V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 od Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']], [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']], [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. 
{{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}}

===Turizem===
[[Slika:Isola, italienischer Name der slowenischen Stadt Izola auf der Halbinsel Istrien.jpg|250px|desno|sličica]]
[[Slika:Izola, marina.jpg|250px|thumb|desno|[[Mandrač]] v Izoli]]

====Znamenitosti====
* [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]]
* [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]]
* [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]]
* [[Palača Besenghi degli Ughi]]

== Prometne povezave ==
[[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|thumb|left|280px|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]]Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi.
===Cestni promet===
Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]].


== Znani Izolani ==
* [[Nino Benvenuti]] - boksar
* [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine
* [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf
* [[Faraoni]] - glasbena skupina
* [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka
* [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot
* [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik
* [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja
* [[Vasilij Žbogar]] - jadralec
* Darko Milanič - nogometni trener
* [[Lana Hrvatin]] - pevka
* medea piantoni - voznik rally-ja in podjetnik

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}}

==Glej tudi==
* [[Dobrava, Izola]]
* [[Jagodje]]
* [[Župnija Izola]]
* [[Simonov zaliv|Medea piantoni izola]]
*[[Splošna bolnišnica Izola]]

== Zunanje povezave ==

{{katzbirke}}
{{Wikipotovanje|Izola}}
* [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine
* [http://www.izola.eu/ Izola.eu], spletna stran mesta
* [http://www.izola.info/ Izola.info], izolski spletni informacijski portal
* [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli]

{{Mesta-Slovenija}}
{{Obalna naselja v Slovenski Istri}}
{{Istra}}
{{Izola}}
{{Otoki v Sloveniji}}
{{normativna kontrola}}
{{SloNaselje-stub}}

[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja Občine Izola]]
[[Kategorija:Izola| ]]
[[Kategorija:Slovenska Istra]]
[[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>3im6w5uqqu0gcriistuyz2oyir2y1id</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725311</id>
      <parentid>5725309</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T08:30:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Znani Izolani */ --neumnost</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11496" xml:space="preserve">
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia     = #L410_T13_F10097665_b4
| latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E
|najdisi      = Izola
| drugo ime= Isola
|image        = Izola1.jpg
|grb          = Coat of arm Izola.png
|povrsina=7,5
|prebivalstvo=11682
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska    = 2
|postna       = 6310
|posta        = Izola
|obcina       = Izola
|pokrajina  = Primorska
|regija       = Obalno-kraška regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =    Izola - Mestno jedro 
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nslp &lt;!--nepremični spomenik lokalnega pomena--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  5. januar 1985   
 | refšt=193
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = 
 | občina = Izola
}}
{{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =   Izola - Delavsko naselje
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd &lt;!--registrirana nepremična kulturna dediščina--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt=21620
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola
 | občina = Izola
}}
}}

'''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ([[Italijanščina|italijansko]]: '''Isola d'Istria''') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}&lt;/ref&gt; s skoraj 12.000 prebivalci, središče [[občina Izola|istoimenske občine]]. 

Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}&lt;/ref&gt;, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole ([[Osnovna šola Dante Alighieri]] in [[Srednja šola Pietro Coppo Izola]] – ''Scuola media Pietro Coppo Isola'').

==Opis==
Naselje je locirano na južni obali [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], med mestoma [[Piran]] in [[Koper]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu nekdanjega otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva [[Viližan]] na severovzhodu, imenovanega »[[Polje]]«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »[[Livade]]« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]] z [[Urgentni center Izola|Urgentnim centrom Izola]]. Čeprav formalno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev.   
[[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|thumb|desno|280px|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]]
[[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|280px|thumb|desno|Izola leta 1910]]

== Zgodovina ==
Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki  in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. 
{{glavni|Beneška republika}}

Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]].

{{glavni|Ilirske province}}

Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo-ju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.

{{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}}
Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]].

Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto.
Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je še danes v veljavi.

== Razvoj ==
Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile koncem 19. stoletja zgrajene tri tovarne za konzerviranje rib. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje Delamaris. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj Mehano), živilski industriji in ladjedelništvu (Ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma. Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livado in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]].

V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 od Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']], [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']], [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. 
{{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}}

===Turizem===
[[Slika:Isola, italienischer Name der slowenischen Stadt Izola auf der Halbinsel Istrien.jpg|250px|desno|sličica]]
[[Slika:Izola, marina.jpg|250px|thumb|desno|[[Mandrač]] v Izoli]]

====Znamenitosti====
* [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]]
* [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]]
* [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]]
* [[Palača Besenghi degli Ughi]]

== Prometne povezave ==
[[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|thumb|left|280px|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]]Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi.
===Cestni promet===
Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]].


== Znani Izolani ==
* [[Nino Benvenuti]] - boksar
* [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine
* [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf
* [[Faraoni]] - glasbena skupina
* [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka
* [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot
* [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik
* [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja
* [[Vasilij Žbogar]] - jadralec
* Darko Milanič - nogometni trener
* [[Lana Hrvatin]] - pevka

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}}

==Glej tudi==
* [[Dobrava, Izola]]
* [[Jagodje]]
* [[Župnija Izola]]
* [[Simonov zaliv|Medea piantoni izola]]
*[[Splošna bolnišnica Izola]]

== Zunanje povezave ==

{{katzbirke}}
{{Wikipotovanje|Izola}}
* [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine
* [http://www.izola.eu/ Izola.eu], spletna stran mesta
* [http://www.izola.info/ Izola.info], izolski spletni informacijski portal
* [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli]

{{Mesta-Slovenija}}
{{Obalna naselja v Slovenski Istri}}
{{Istra}}
{{Izola}}
{{Otoki v Sloveniji}}
{{normativna kontrola}}
{{SloNaselje-stub}}

[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja Občine Izola]]
[[Kategorija:Izola| ]]
[[Kategorija:Slovenska Istra]]
[[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>716knho1lyy316vsq4rs269lldter6v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Peskovnik</title>
    <ns>4</ns>
    <id>94225</id>
    <revision>
      <id>5725133</id>
      <parentid>5725121</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T13:43:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>rv glava</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10360" xml:space="preserve">{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}
= Evropa = 
'''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko.

Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.
== Zgodovina == 
{{glavni|Zgodovina Evrope}}

Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]], nastalo je več [[germani|germanskih držav]], ki so v naslednjih stoletjih sprejele [[krščanstvo|krščansko vero]]. Najmočnejša je postala država [[Franki|Frankov]] pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]], ki pa je že v [[9. stoletje|9. stoletju]] razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima [[rimsko-nemško cesarstvo]] od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. [[Germani|Germanska]] in [[Romani|romanska]] ljudstva (zlasti [[Nemci]], [[Francozi]], [[Angleži]], [[Španci]], [[Italijani]], [[Nizozemci]]) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi [[slovani|slovanska]] ljudstva.

V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Francije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|19. stoletja]].

Z odkritji od [[16. stoletje|16. stoletja]] dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[SZ]] in nato [[Japonska]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem]] in leta 1933 v [[Tretji rajh|Nemčiji]] [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO]], vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom [[SZ]], včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko.

Leta [[2017]] je bil v [[Bruselj (občina)|Bruslju]] odprt muzej [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.
== Geografija == 
{{zemljevid Evrope|float=right}}
{{glavni|Geografija Evrope}}

Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&amp;nbsp;km daleč od najbližjega morja.
=== Delitev Evrope === 
Evropo lahko razdelimo na podlagi: 
* narodne sestave
* političnih razmerij
* gospodarskega razvoja
* lege
Glede na lego držav Evropo delimo na:
* Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska
* Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta.
* Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija
* Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija.
* Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija
* Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija
=== Podnebje Evrope === 
Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje.
=== Rastlinstvo === 
[[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]]
V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne.

80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %).

V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije.
== Demografija == 
[[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]]
== Nadnacionalne organizacije == 

{{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}}
{{-}}
== Sklici == 
{{sklici|1}}

{{wikislovar}}
{{Zbirka|Europe|Evropa}}

{{Evropa}}
{{Celine}}
{{Zemlja}}

[[Kategorija:Evropa| ]]
[[Kategorija:Celine]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>mrfyxf6l5rcev47xd68colhvot5xzp2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Serhij Honchar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>94758</id>
    <redirect title="Sergij Gončar" />
    <revision>
      <id>5725303</id>
      <parentid>537957</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T01:31:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Sergij Gončar]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Sergij Gončar]]</text>
      <sha1>qx95ozqkolh3g3oj8gobblivf9v8dax</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Predlogi za izbrane slike</title>
    <ns>4</ns>
    <id>99060</id>
    <revision>
      <id>5725185</id>
      <parentid>5724495</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T17:09:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Predlogi */ +1</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4044" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Izbrane_slike/Glava}}


|-
| width=&quot;60%&quot; style=&quot;border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF&quot; |
&lt;div style=&quot;font-size:14pt;text-align:center&quot;&gt;Navodila&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;font-size:11pt;text-align:center;&quot;&gt;
| valign=&quot;top&quot; style=&quot;border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF&quot; | 
&lt;div style=&quot;font-size:14pt;text-align:center&quot;&gt;Trenutni kandidati&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;font-size:11pt;text-align:center;&quot;&gt;

|-
| width=&quot;60%&quot; style=&quot;border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#FAF5FF;&quot; valign=top| 

Za '''Izbrane slike''' lahko predlagate dobre [[slika|slike]] in [[fotografija|fotografije]], ki zadostujejo vsem [[Wikipedija:Izbrane slike|kriterijem]]. Za stara glasovanja glejte [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Dnevnik|dnevnik]]. Če nobena slika ni izglasovana, lahko uporabite eno izmed izbranih slik v [[commons:Featured pictures|Wikimedijini zbirki]].

== Navodila ==
=== Dodajanje novih slik ===
Če želite dodati nov predlog, skopirajte ime datoteke s sliko v spodnje okence in sledite navodilom na vrhu podstrani za predlog, ki se odpre. Preden dodate nov predlog, se prepričajte, da slika ne krši [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorskih pravic]]. 

&lt;inputbox&gt;
type=create
width=70
buttonlabel=Dodaj nov predlog
default=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:
editintro=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Obrazec
&lt;/inputbox&gt;

Nato ročno dodajte pravkar ustvarjeno stran v poglavje [[#Predlogi|Predlogi]].

=== Glasovanje ===
Za glasovanje je potrebno biti registriran, v nasprotnem primeru se glas ne šteje. Obvezna je tudi vsaj 2-mesečna prisotnost ter 50 urejanj v tem obdobju na tem ali katerem izmed sorodnih projektov. 

&lt;ol&gt;
&lt;li&gt;Če se s predlogom strinjate, na konec razdelka dodajte:
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;* {{za}} --~~~~&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Če se s predlogom ne strinjate, na konec razdelka dodajte:
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;* {{proti}} --~~~~&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Če pa se s predlogom strinjate le delno, na konec razdelka dodajte:
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;* {{vzdržan}} --~~~~&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Če bi radi dodali komentar, na konec razdelka dodajte:
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;* {{komentar}} --~~~~&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Če bi radi dodali informacijo o sliki, na konec razdelka dodajte:
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;* {{info}} --~~~~&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ol&gt;

&lt;small&gt;Če se vaš glas še ni pojavil, poskusite &lt;span class=&quot;navadnapovezava&quot;&gt;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi?action=purge osvežiti predpomnjenje strani]&lt;/span&gt;.&lt;/small&gt;

===Navodila za ustvarjanje predloge ===
* Predlogo za naslednji teden v letu {{CURRENTYEAR}} se ustvari tako:
**v predlogo {{Nova_vsebina_za_glavno_stran|tl=da|vsebina=slika|preload=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-predloga|editintro=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-navodila}} se doda slika in njen opis.
**če je posnetek panoramski, se to ustrezno navede na [[Wikipedija:Izbrane slike/panorama|tej strani]]
*Urednik to stori najmanj dan pred menjavo (začetek novega tedna je ponedeljek)
*Glej tudi [[Wikipedija:Izbrane slike/Podrobna pravila|podrobna pravila]].
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;padding:1em; border:1px solid #A3B1BF; background-color:#FAF5FF;&lt;!-- font-size:90%; --&gt;&quot; |
__TOC__
|}

== Predlogi ==
&lt;!-- nove predloge dodajajte na vrh --&gt;
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg}}
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg}}
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg}} 
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Soca river near Kamno (8).jpg}}
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg}}
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg}}

== Glej tudi ==
* [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek]]

[[Kategorija:Organizacija izbranih slik]]</text>
      <sha1>7t9r33wbvjue29ri9fokxo0j3f8epm9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725190</id>
      <parentid>5725185</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T17:35:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Predlogi */ novi na vrh</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4044" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Izbrane_slike/Glava}}


|-
| width=&quot;60%&quot; style=&quot;border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF&quot; |
&lt;div style=&quot;font-size:14pt;text-align:center&quot;&gt;Navodila&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;font-size:11pt;text-align:center;&quot;&gt;
| valign=&quot;top&quot; style=&quot;border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF&quot; | 
&lt;div style=&quot;font-size:14pt;text-align:center&quot;&gt;Trenutni kandidati&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;font-size:11pt;text-align:center;&quot;&gt;

|-
| width=&quot;60%&quot; style=&quot;border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#FAF5FF;&quot; valign=top| 

Za '''Izbrane slike''' lahko predlagate dobre [[slika|slike]] in [[fotografija|fotografije]], ki zadostujejo vsem [[Wikipedija:Izbrane slike|kriterijem]]. Za stara glasovanja glejte [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Dnevnik|dnevnik]]. Če nobena slika ni izglasovana, lahko uporabite eno izmed izbranih slik v [[commons:Featured pictures|Wikimedijini zbirki]].

== Navodila ==
=== Dodajanje novih slik ===
Če želite dodati nov predlog, skopirajte ime datoteke s sliko v spodnje okence in sledite navodilom na vrhu podstrani za predlog, ki se odpre. Preden dodate nov predlog, se prepričajte, da slika ne krši [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorskih pravic]]. 

&lt;inputbox&gt;
type=create
width=70
buttonlabel=Dodaj nov predlog
default=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:
editintro=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Obrazec
&lt;/inputbox&gt;

Nato ročno dodajte pravkar ustvarjeno stran v poglavje [[#Predlogi|Predlogi]].

=== Glasovanje ===
Za glasovanje je potrebno biti registriran, v nasprotnem primeru se glas ne šteje. Obvezna je tudi vsaj 2-mesečna prisotnost ter 50 urejanj v tem obdobju na tem ali katerem izmed sorodnih projektov. 

&lt;ol&gt;
&lt;li&gt;Če se s predlogom strinjate, na konec razdelka dodajte:
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;* {{za}} --~~~~&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Če se s predlogom ne strinjate, na konec razdelka dodajte:
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;* {{proti}} --~~~~&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Če pa se s predlogom strinjate le delno, na konec razdelka dodajte:
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;* {{vzdržan}} --~~~~&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Če bi radi dodali komentar, na konec razdelka dodajte:
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;* {{komentar}} --~~~~&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Če bi radi dodali informacijo o sliki, na konec razdelka dodajte:
: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;* {{info}} --~~~~&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ol&gt;

&lt;small&gt;Če se vaš glas še ni pojavil, poskusite &lt;span class=&quot;navadnapovezava&quot;&gt;[http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi?action=purge osvežiti predpomnjenje strani]&lt;/span&gt;.&lt;/small&gt;

===Navodila za ustvarjanje predloge ===
* Predlogo za naslednji teden v letu {{CURRENTYEAR}} se ustvari tako:
**v predlogo {{Nova_vsebina_za_glavno_stran|tl=da|vsebina=slika|preload=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-predloga|editintro=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-navodila}} se doda slika in njen opis.
**če je posnetek panoramski, se to ustrezno navede na [[Wikipedija:Izbrane slike/panorama|tej strani]]
*Urednik to stori najmanj dan pred menjavo (začetek novega tedna je ponedeljek)
*Glej tudi [[Wikipedija:Izbrane slike/Podrobna pravila|podrobna pravila]].
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;padding:1em; border:1px solid #A3B1BF; background-color:#FAF5FF;&lt;!-- font-size:90%; --&gt;&quot; |
__TOC__
|}

== Predlogi ==
&lt;!-- nove predloge dodajajte na vrh --&gt;
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg}}
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg}}
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg}}
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg}} 
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Soca river near Kamno (8).jpg}}
{{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg}}

== Glej tudi ==
* [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek]]

[[Kategorija:Organizacija izbranih slik]]</text>
      <sha1>fid05etetq1s49iejivyygfcm50ohdi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kopno</title>
    <ns>0</ns>
    <id>99564</id>
    <revision>
      <id>5725348</id>
      <parentid>5417834</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T10:07:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hotimir998</username>
        <id>213810</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Dodal sem podrobnejše informacije glede kopnih  površin v % in kvadratnih kilometrih. Zapisal sem tudi deleže kopnega severne poloble in južne poloble. Dosledno sem tudi citiral vir.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="743" xml:space="preserve">[[Slika:Land hemisphere.png|thumb|right|200px|Zemeljska hemisfera]]
'''Kopno''' zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja ([[celina|celine]] in [[otok]]i); nasprotje so vodne površine ([[Morje|morja]], [[Jezero|jezera]]). Kopno zajema približno 30 % Zemlje.

Površina kopno znaša 148,9 milijona kvadratnih kilometrov, kar znaša 29,2 %. Morske in kopne površine so na severni in južni polobli neenakomerno razporejene. Na južni polobli je le 19 % kopnih in 81 % morskih površin, na severni pa je 39 % kopnih in 61 % morskih površin. Največ kopnih površin severne poloble je v zmernih geografskih širinah (Dušan Plut, Geografija vodnih virov, str 13).


{{geo-stub}}

[[Kategorija:Fizična geografija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>jg85af5edkvq89wtypl5stsg3h57kus</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mercedes-Benz</title>
    <ns>0</ns>
    <id>112148</id>
    <revision>
      <id>5725361</id>
      <parentid>5241008</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T11:40:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>86.120.190.41</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41655" xml:space="preserve">{{Infobox Company
| name = Mercedes-Benz AG
| logo = Mercedes-Benz Star 2022.svg
| image = Mercedes-Benz Museum 201312 08 blue hour.jpg
| hq_location_city = [[Stuttgart]]
| hq_location_country = Germany
| production_year = 1886-present
| parent = [[Mercedes-Benz Group]]
| website = https://www.mercedes-benz.com
}}[[Slika:Znaczek Mercedesa.jpg|thumb|170px|Znak podjetja]]
[[Slika:Mercedes-lastwagen-1932-Lo 2000.jpg|thumb|Mercedesov tovornjak iz leta 1932]]
[[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|thumb|Mestni avtobus MB Citaro G]]
'''Mercedes-Benz''' (skrajšano ''Mercedes'' ali ''Benz'') je [[Nemčija|nemški]] proizvajalec [[avto]]mobilov, [[avtobus]]ov in [[tovornjak]]ov, v lasti pa ga ima podjetje [[DaimlerChrysler AG|Daimler AG]]. V letu 2012 so proizvedli 1.455.650 vozil.

== [[Motošport]] ==
=== [[Dirke za Velike nagrade|Dirke za Veliko nagrado]] ===
Že obe podjetji sta bili uspešni v motošportu preden sta se združili leta [[1926]]. Tovarniško moštvo Daimler-Benz AG je med sezonama {{VN|1927}} in {{VN|1939}} nastopilo na 228-ih dirkah, na katerih je doseglo 38 zmag.

==== Zmage ====
[[Slika:Mercedes Silberpfeil-W25 1934 Vorderansicht.jpg|thumb|240px|right|Dirkalnik [[Mercedes-Benz W25]]]]
[[Slika:Mercedes Silberpfeil-W125 1937.jpg|thumb|240px|right|Dirkalnik [[Mercedes-Benz W125]]]]
[[Slika:NTM Prague - Mercedes Benz W154.JPG|thumb|240px|right|Dirkalnik [[Mercedes-Benz W154]]]]
[[Slika:Mercedes-Benz W 165, Bj. 1939 - 1984-05-12 auf dem Nürburgring.jpg|thumb|240px|right|Dirkalnik [[Mercedes-Benz W165]]]]
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%;&quot;
|-
! Leto
! Dirka
! Dirkač
! Dirkalnik
! Poročilo
|-
! rowspan=&quot;3&quot;|{{VN|1931}}
| [[Eifelrennen]]
| {{ikonazastave|Nemčija|empire}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz SSK]]
| [[Eifelrennen 1931|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Nemčije]]
| {{ikonazastave|Nemčija|empire}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz SSKL]]
| [[Velika nagrada Nemčije 1931|Poročilo]]
|-
| [[Avusrennen]]
| {{ikonazastave|Nemčija|empire}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz SSKL]]
| [[Avusrennen 1931|Poročilo]]
|-
! rowspan=&quot;4&quot;|{{VN|1934}}
| [[Eifelrennen]]
| {{ikonazastave|Nemčija|empire}} [[Manfred von Brauchitsch]]
| [[Mercedes-Benz W25]]
| [[Eifelrennen 1934|Poročilo]]
|-
| [[Coppa Acerbo]]
| {{ikonazastave|Italija|old}} [[Luigi Fagioli]]
| [[Mercedes-Benz W25]]
| [[Coppa Acerbo 1934|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Italije]]
| {{ikonazastave|Italija|old}} [[Luigi Fagioli]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Nemčija|empire}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W25]]
| [[Velika nagrada Italije 1934|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Španije]]
| {{ikonazastave|Italija|old}} [[Luigi Fagioli]]
| [[Mercedes-Benz W25A]]
| [[Velika nagrada Španije 1934|Poročilo]]
|-
! rowspan=&quot;9&quot;|{{VN|1935}}
| [[Velika nagrada Monaka]]
| {{ikonazastave|Italija|old}} [[Luigi Fagioli]]
| [[Mercedes-Benz W25B]]
| [[Velika nagrada Monaka 1935|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Tripolija]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W25B]]
| [[Velika nagrada Tripolija 1935|Poročilo]]
|-
| [[Avusrennen]]
| {{ikonazastave|Italija|old}} [[Luigi Fagioli]]
| [[Mercedes-Benz W25B]]
| [[Avusrennen 1935|Poročilo]]
|-
| [[Eifelrennen]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W25B]]
| [[Eifelrennen 1935|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Francije]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W25B]]
| [[Velika nagrada Francije 1935|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Penya Rhina]]
| {{ikonazastave|Italija|old}} [[Luigi Fagioli]]
| [[Mercedes-Benz W25B]]
| [[Velika nagrada Penya Rhina 1935|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Belgije]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W25B]]
| [[Velika nagrada Belgije 1935|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Švice]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W25B]]
| [[Velika nagrada Švice 1935|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Španije]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W25B]]
| [[Velika nagrada Španije 1935|Poročilo]]
|-
! rowspan=&quot;2&quot;|{{VN|1936}}
| [[Velika nagrada Monaka]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W25K]]
| [[Velika nagrada Monaka 1936|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Tunisa]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W25K]]
| [[Velika nagrada Tunisa 1936|Poročilo]]
|-
! rowspan=&quot;7&quot;|{{VN|1937}}
| [[Velika nagrada Tripolija]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Hermann Lang]]
| [[Mercedes-Benz W125]]
| [[Velika nagrada Tripolija 1937|Poročilo]]
|-
| [[Avusrennen]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Hermann Lang]]
| [[Mercedes-Benz W25K]]
| [[Avusrennen 1937|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Nemčije]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W125]]
| [[Velika nagrada Nemčije 1937|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Monaka]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Manfred von Brauchitsch]]
| [[Mercedes-Benz W125]]
| [[Velika nagrada Monaka 1937|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Švice]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W125]]
| [[Velika nagrada Švice 1937|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Italije]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W125]]
| [[Velika nagrada Italije 1937|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Masaryka]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W125]]
| [[Velika nagrada Masaryka 1937|Poročilo]]
|-
! rowspan=&quot;6&quot;|{{VN|1938}}
| [[Velika nagrada Tripolija]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Hermann Lang]]
| [[Mercedes-Benz W154]]
| [[Velika nagrada Tripolija 1938|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Francije]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Manfred von Brauchitsch]]
| [[Mercedes-Benz W154]]
| [[Velika nagrada Francije 1938|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Nemčije]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Richard Seaman]]
| [[Mercedes-Benz W154]]
| [[Velika nagrada Nemčije 1938|Poročilo]]
|-
| [[Coppa Ciano]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Hermann Lang]]
| [[Mercedes-Benz W154]]
| [[Coppa Ciano 1938|Poročilo]]
|-
| [[Coppa Acerbo]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W154]]
| [[Coppa Acerbo 1938|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Švice]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W154]]
| [[Velika nagrada Švice 1938|Poročilo]]
|-
! rowspan=&quot;6&quot;|{{VN|1939}}
| [[Grand Prix de Pau]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Hermann Lang]]
| [[Mercedes-Benz W154]]
| [[Grand Prix de Pau 1939|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Tripolija]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Hermann Lang]]
| [[Mercedes-Benz W165]]
| [[Velika nagrada Tripolija 1939|Poročilo]]
|-
| [[Eifelrennen]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Hermann Lang]]
| [[Mercedes-Benz W154]]
| [[Eifelrennen 1939|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Belgije]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Hermann Lang]]
| [[Mercedes-Benz W154]]
| [[Velika nagrada Belgije 1939|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Nemčije]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Rudolf Caracciola]]
| [[Mercedes-Benz W154]]
| [[Velika nagrada Nemčije 1939|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Švice]]
| {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Hermann Lang]]
| [[Mercedes-Benz W154]]
| [[Velika nagrada Švice 1939|Poročilo]]
|}

=== [[Formula 1]] ===
V [[Formula 1|Formuli 1]] so prvič nastopili v [[Formula 1 sezona 1954|sezoni 1954]] na dirki za [[Velika nagrada Francije 1954|Veliki nagradi Francije]], kjer so takoj dosegli dvojno zmago. Mercedes-Benz je dominiral v Formuli 1, [[Juan Manuel Fangio]] z Mercedes-Benzom osvojil dva zaporedna [[Seznam svetovnih prvakov-voznikov Formule 1|dirkaška naslova prvaka]], dokler se po [[Formula 1 sezona 1955|sezoni 1955]] niso načrtno umaknili. 

V [[Formula 1 sezona 1993|sezoni 1993]] so se vrnili v Formulo 1 kot dobavitelj motorjev najprej moštvu [[Sauber]]. V naslednji [[Formula 1 sezona 1994|sezoni 1994]] so se povezali z moštvom [[Moštvo McLaren|McLaren]], s katerim sodelujejo še danes. Kombinacija McLaren-Mercedes (oziroma ''Srebrne puščice'', kot jih mnogi imenujejo) je po začetnih težavah osvojila [[Seznam svetovnih prvakov-konstruktorjev Formule 1|konstruktorski naslov]] v [[Formula 1 sezona 1998|sezoni 1998]] in dva [[Seznam svetovnih prvakov-voznikov Formule 1|dirkaška naslova]], [[Finci|Finec]] [[Mika Häkkinen]] v sezonah {{F1|1998}} in {{F1|1999}}. V teh letih so bili večinoma pri vrhu saj so osvojili v konstruktorskih prvenstvih še štiri druga ({{F1|1999}}-{{F1|2001}}, {{F1|2005}}) in tri tretja mesta ({{F1|2002}}-{{F1|2003}}, {{F1|2006}}).

==== Prvenstveni rezultati ====
{{Glavni|Rezultati moštva Mercedes-Benz v Formuli 1}}
{{Glava za moštvo F1|21}}
|-
!rowspan=&quot;5&quot;| '''{{F1|1954}}'''
|rowspan=&quot;5&quot;| [[Mercedes-Benz W196]]
|rowspan=&quot;5&quot;| Mercedes-Benz 2.5 [[Straight-8|L8]]
|rowspan=&quot;5&quot;| {{Continental}}
|
| [[Velika nagrada Argentine 1954|ARG]]
| [[Indianapolis 500 1954|500]]
| [[Velika nagrada Belgije 1954|BEL]]
| [[Velika nagrada Francije 1954|FRA]]
| [[Velika nagrada Velike Britanije 1954|VB]]
| [[Velika nagrada Nemčije 1954|NEM]]
| [[Velika nagrada Švice 1954|ŠVI]]
| [[Velika nagrada Italije 1954|ITA]]
| [[Velika nagrada Španije 1954|ŠPA]]
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|rowspan=&quot;5&quot;| -
|rowspan=&quot;5&quot;| -
|-
|align=&quot;left&quot;| {{ikonazastave|ARG}} [[Juan Manuel Fangio]]
|
|
|
| style=&quot;background:#ffffbf;&quot;| '''1'''
| style=&quot;background:#dfffdf;&quot;| '''''4'''''
| style=&quot;background:#ffffbf;&quot;| '''1'''
| style=&quot;background:#ffffbf;&quot;| ''1''
| style=&quot;background:#ffffbf;&quot;| '''1'''
| style=&quot;background:#ffdf9f;&quot;| 3
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|align=&quot;left&quot;| {{ikonazastave|GER}} [[Karl Kling]]
|
| 
|
| style=&quot;background:#dfdfdf;&quot;| 2
| style=&quot;background:#cfcfff;&quot;| 7 
| style=&quot;background:#dfffdf;&quot;| ''4''
| style=&quot;background:#efcfff;&quot;| Ret
| style=&quot;background:#efcfff;&quot;| Ret
| style=&quot;background:#dfffdf;&quot;| 5
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|align=&quot;left&quot;| {{ikonazastave|GER}} [[Hans Herrmann]]
|
| 
|
| style=&quot;background:#efcfff;&quot;| ''Ret''
|
| style=&quot;background:#efcfff;&quot;| Ret
| style=&quot;background:#ffdf9f;&quot;| 3
| style=&quot;background:#dfffdf;&quot;| 4
| style=&quot;background:#efcfff;&quot;| Ret
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|align=&quot;left&quot;| {{ikonazastave|GER}} [[Hermann Lang]]
|
| 
|
|
|
| style=&quot;background:#efcfff;&quot;| Ret
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!rowspan=&quot;7&quot;| {{F1|1955}}
|rowspan=&quot;7&quot;| [[Mercedes-Benz W196]]
|rowspan=&quot;7&quot;| Mercedes-Benz 2.5 [[Straight-8|L8]]
|rowspan=&quot;7&quot;| {{Continental}}
|
| [[Velika nagrada Argentine 1955|ARG]]
| [[Velika nagrada Monaka 1955|MON]]
| [[Indianapolis 500 1955|500]]
| [[Velika nagrada Belgije 1955|BEL]]
| [[Velika nagrada Nizozemske 1955|NIZ]]
| [[Velika nagrada Velike Britanije 1955|VB]]
| [[Velika nagrada Italije 1955|ITA]]
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|rowspan=&quot;7&quot;| -
|rowspan=&quot;7&quot;| -
|-
|align=&quot;left&quot;| {{ikonazastave|ARG}} [[Juan Manuel Fangio|Fangio]]
| style=&quot;background:#ffffbf;&quot;| ''1''
| style=&quot;background:#efcfff;&quot;| '''''Ret'''''
|
| style=&quot;background:#ffffbf;&quot;| ''1''
| style=&quot;background:#ffffbf;&quot;| '''1'''
| style=&quot;background:#dfdfdf;&quot;| 2
| style=&quot;background:#ffffbf;&quot;| '''1'''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|align=&quot;left&quot;| {{ikonazastave|GER}} [[Karl Kling|Kling]]
| style=&quot;background:#dfffdf;&quot;| 4&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;
| 
|
| style=&quot;background:#efcfff;&quot;| Ret
| style=&quot;background:#efcfff;&quot;| Ret
| style=&quot;background:#ffdf9f;&quot;| 3
| style=&quot;background:#efcfff;&quot;| Ret
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|align=&quot;left&quot;| {{ikonazastave|GER}} [[Hans Herrmann|Herrmann]]
| style=&quot;background:#dfffdf;&quot;| 4&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;
| style=&quot;background:#f1f8ff;&quot;| PO
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|align=&quot;left&quot;| {{ikonazastave|UK}} [[Stirling Moss]]
| style=&quot;background:#dfffdf;&quot;| 4&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;
| style=&quot;background:#cfcfff;&quot;| 9
|
| style=&quot;background:#dfdfdf;&quot;| 2
| style=&quot;background:#dfdfdf;&quot;| 2
| style=&quot;background:#ffffbf;&quot;| '''''1'''''
| style=&quot;background:#efcfff;&quot;| ''Ret''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|align=&quot;left&quot;| {{ikonazastave|FRA}} [[André Simon (racing driver)|André Simon]]
|
| style=&quot;background:#efcfff;&quot;| Ret
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|align=&quot;left&quot;| {{ikonazastave|ITA}} [[Piero Taruffi]]
|
|
|
|
|
| style=&quot;background:#dfffdf;&quot;| 4
| style=&quot;background:#dfdfdf;&quot;| 2
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!rowspan=&quot;3&quot;| '''{{F1|2010}}'''
|rowspan=&quot;3&quot;| [[Mercedes MGP W01]]
|rowspan=&quot;3&quot;| Mercedes-Benz FO 108X 2.4 V8
|rowspan=&quot;3&quot;| {{Bridgestone}}
|
| [[Velika nagrada Bahrajna 2010|BAH]]
| [[Velika nagrada Avstralije 2010|AVS]]
| [[Velika nagrada Malezije 2010|MAL]]
| [[Velika nagrada Kitajske 2010|KIT]]
| [[Velika nagrada Španije 2010|ŠPA]]
| [[Velika nagrada Monaka 2010|MON]]
| [[Velika nagrada Turčije 2010|TUR]]
| [[Velika nagrada Kanade 2010|KAN]]
| [[Velika nagrada Evrope 2010|EU]]
| [[Velika nagrada Velike Britanije 2010|VB]]
| [[Velika nagrada Nemčije 2010|NEM]]
| [[Velika nagrada Madžarske 2010|MAD]]
| [[Velika nagrada Belgije 2010|BEL]]
| [[Velika nagrada Italije 2010|ITA]]
| [[Velika nagrada Singapurja 2010|SIN]]
| [[Velika nagrada Japonske 2010|JAP]]
| [[Velika nagrada Koreje 2010|KOR]]
| [[Velika nagrada Brazilije 2010|BRA]]
| [[Velika nagrada Abu Dabija 2010|ABU]]
|
|
|rowspan=&quot;3&quot; | '''214'''
|rowspan=&quot;3&quot; | '''4.'''
|-
|align=&quot;left&quot;| {{ikonazastave|GER}} [[Michael Schumacher]]
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 9 
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13  
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 4  
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|
|
|-
|align=&quot;left&quot;| {{ikonazastave|GER}} [[Nico Rosberg]]
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 5 
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 5 
|bgcolor=&quot;#FFDF9F&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#FFDF9F&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 5 
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#FFDF9F&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 5  
|bgcolor=&quot;#CFCFFF&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret    
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 4
|
|
|-
!rowspan=&quot;3&quot;| {{F1|2011}}
|rowspan=&quot;3&quot;| [[Mercedes MGP W02]]
|rowspan=&quot;3&quot;| Mercedes-Benz FO 108Y 2.4 [[V8 engine|V8]]
|rowspan=&quot;3&quot;| {{Pirelli}}
||
|| [[Velika nagrada Avstralije 2011|AVS]]
|| [[Velika nagrada Malezije 2011|MAL]]
|| [[Velika nagrada Kitajske 2011|KIT]]
|| [[Velika nagrada Turčije 2011|TUR]]
|| [[Velika nagrada Španije 2011|ŠPA]]
|| [[Velika nagrada Monaka 2011|MON]]
|| [[Velika nagrada Kanade 2011|KAN]]
|| [[Velika nagrada Evrope 2011|EU]]
|| [[Velika nagrada Velike Britanije 2011|VB]]
|| [[Velika nagrada Nemčije 2011|NEM]]
|| [[Velika nagrada Madžarske 2011|MAD]]
|| [[Velika nagrada Belgije 2011|BEL]]
|| [[Velika nagrada Italije 2011|ITA]]
|| [[Velika nagrada Singapurja 2011|SIN]]
|| [[Velika nagrada Japonske 2011|JAP]]
|| [[Velika nagrada Koreje 2011|KOR]]
|| [[Velika nagrada Indije 2011|IND]]
|| [[Velika nagrada Abu Dabija 2011|ABU]]
|| [[Velika nagrada Brazilije 2011|BRA]]
|
|
|rowspan=&quot;3&quot;| '''165'''
|rowspan=&quot;3&quot;| '''4.'''
|-
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GER}} [[Michael Schumacher]]
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#CFCFFF&quot;| 15
|
|
|-
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GER}} [[Nico Rosberg]]
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 7
|
|
|-
!rowspan=&quot;3&quot;| {{F1|2012}}
|rowspan=&quot;3&quot;| [[Mercedes F1 W03]]
|rowspan=&quot;3&quot;| Mercedes-Benz FO 108Z 2.4 [[V8 engine|V8]]
|rowspan=&quot;3&quot;| {{Pirelli}}
||
|| [[Velika nagrada Avstralije 2012|AVS]]
|| [[Velika nagrada Malezije 2012|MAL]]
|| [[Velika nagrada Kitajske 2012|KIT]]
|| [[Velika nagrada Bahrajna 2012|BAH]]
|| [[Velika nagrada Španije 2012|ŠPA]]
|| [[Velika nagrada Monaka 2012|MON]]
|| [[Velika nagrada Kanade 2012|KAN]]
|| [[Velika nagrada Evrope 2012|EU]]
|| [[Velika nagrada Velike Britanije 2012|VB]]
|| [[Velika nagrada Nemčije 2012|NEM]]
|| [[Velika nagrada Madžarske 2012|MAD]]
|| [[Velika nagrada Belgije 2012|BEL]]
|| [[Velika nagrada Italije 2012|ITA]]
|| [[Velika nagrada Singapurja 2012|SIN]]
|| [[Velika nagrada Japonske 2012|JAP]]
|| [[Velika nagrada Koreje 2012|KOR]]
|| [[Velika nagrada Indije 2012|IND]]
|| [[Velika nagrada Abu Dabija 2012|ABU]]
|| [[Velika nagrada ZDA 2012|ZDA]]
|| [[Velika nagrada Brazilije 2012|BRA]]
|
|rowspan=&quot;3&quot;| '''142'''
|rowspan=&quot;3&quot;| '''5.'''
|-
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GER}} [[Michael Schumacher]]
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#FFDF9F&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| ''7''
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 7
|
|-
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GER}} [[Nico Rosberg]]
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#DFFFDf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#DFDFDF&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| ''6''
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| ''7''
|bgcolor=&quot;#DFFFDE&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|
|-
!rowspan=&quot;3&quot;| {{F1|2013}}
|rowspan=&quot;3&quot;| [[Mercedes F1 W04]]
|rowspan=&quot;3&quot;| Mercedes-Benz FO 108Z 2.4 [[V8 engine|V8]]
|rowspan=&quot;3&quot;| {{Pirelli}}
||
|| [[Velika nagrada Avstralije 2013|AVS]]
|| [[Velika nagrada Malezije 2013|MAL]]
|| [[Velika nagrada Kitajske 2013|KIT]]
|| [[Velika nagrada Bahrajna 2013|BAH]]
|| [[Velika nagrada Španije 2013|ŠPA]]
|| [[Velika nagrada Monaka 2013|MON]]
|| [[Velika nagrada Kanade 2013|KAN]]
|| [[Velika nagrada Velike Britanije 2013|VB]]
|| [[Velika nagrada Nemčije 2013|NEM]]
|| [[Velika nagrada Madžarske 2013|MAD]]
|| [[Velika nagrada Belgije 2013|BEL]]
|| [[Velika nagrada Italije 2013|ITA]]
|| [[Velika nagrada Singapurja 2013|SIN]]
|| [[Velika nagrada Koreje 2013|KOR]]
|| [[Velika nagrada Japonske 2013|JAP]]
|| [[Velika nagrada Indije 2013|IND]]
|| [[Velika nagrada Abu Dabija 2013|ABU]]
|| [[Velika nagrada ZDA 2013|ZDA]]
|| [[Velika nagrada Brazilije 2013|BRA]]
||
|
|rowspan=&quot;3&quot; bgcolor=&quot;#DFDFDF&quot;| '''360'''
|rowspan=&quot;3&quot; bgcolor=&quot;#DFDFDF&quot;| '''2.'''
|-
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GER}} [[Nico Rosberg]]
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| '''9'''
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| '''6'''
|bgcolor=&quot;#FFFFBF&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#FFFFBF&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#CFCFFF&quot;| 19†
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#DFDFDF&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#FFDF9F&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 5
|
|
|-
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#FFDF9F&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#FFDF9F&quot;| '''3'''
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#CFCFFF&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#FFDF9F&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| '''4'''
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| '''5'''
|bgcolor=&quot;#FFFFBF&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#FFDF9F&quot;| '''3'''
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| ''9''
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#EFCFFF&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#DFFFDF&quot;| 9
|
|
|-
!rowspan=&quot;3&quot;| {{F1|2014}}
|rowspan=&quot;3&quot;| [[Mercedes F1 W05 Hybrid]]
|rowspan=&quot;3&quot;| PU106A Hybrid 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]]
|rowspan=&quot;3&quot;| {{Pirelli}}
|
|| [[Velika nagrada Avstralije 2014|AVS]]
|| [[Velika nagrada Malezije 2014|MAL]]
|| [[Velika nagrada Bahrajna 2014|BAH]]
|| [[Velika nagrada Kitajske 2014|KIT]]
|| [[Velika nagrada Španije 2014|ŠPA]]
|| [[Velika nagrada Monaka 2014|MON]]
|| [[Velika nagrada Kanade 2014|KAN]]
|| [[Velika nagrada Avstrije 2014|AVT]]
|| [[Velika nagrada Velike Britanije 2014|VB]]
|| [[Velika nagrada Nemčije 2014|NEM]]
|| [[Velika nagrada Madžarske 2014|MAD]]
|| [[Velika nagrada Belgije 2014|BEL]]
|| [[Velika nagrada Italije 2014|ITA]]
|| [[Velika nagrada Singapurja 2014|SIN]]
|| [[Velika nagrada Japonske 2014|JAP]]
|| [[Velika nagrada Rusije 2014|RUS]]
|| [[Velika nagrada ZDA 2014|ZDA]]
|| [[Velika nagrada Brazilije 2014|BRA]]
|| [[Velika nagrada Abu Dabija 2014|ABU]]
||
|
|rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''701'''
|rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1.'''
|-
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GER}} [[Nico Rosberg]]
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| ''1''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| '''''2'''''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| ''2''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| '''2'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#EFCFFF&quot;| '''Ret'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| '''''4'''''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| '''''2'''''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#EFCFFF&quot;| Ret
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| '''2'''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| '''2'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#CFCFFF&quot;| '''14'''
|
|
|-
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
|style=&quot;background-color:#EFCFFF&quot;| '''Ret'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#EFCFFF&quot;| Ret
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| ''1''
|style=&quot;background-color:#ffdf9f&quot;| ''3''
|style=&quot;background-color:#ffdf9f&quot;| 3
|style=&quot;background-color:#EFCFFF&quot;| Ret
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| ''1''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| ''2''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|
|
|-
!rowspan=&quot;3&quot;| {{F1|2015}}
|rowspan=&quot;3&quot;| [[Mercedes F1 W06 Hybrid|F1 W06 Hybrid]]
|rowspan=&quot;3&quot;| PU106B Hybrid 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]]
|rowspan=&quot;3&quot;| {{Pirelli}}
|
|| [[Velika nagrada Avstralije 2015|AVS]]
|| [[Velika nagrada Malezije 2015|MAL]]
|| [[Velika nagrada Kitajske 2015|KIT]]
|| [[Velika nagrada Bahrajna 2015|BAH]]
|| [[Velika nagrada Španije 2015|ŠPA]]
|| [[Velika nagrada Monaka 2015|MON]]
|| [[Velika nagrada Kanade 2015|KAN]]
|| [[Velika nagrada Avstrije 2015|AVT]]
|| [[Velika nagrada Velike Britanije 2015|VB]]
|| [[Velika nagrada Madžarske 2015|MAD]]
|| [[Velika nagrada Belgije 2015|BEL]]
|| [[Velika nagrada Italije 2015|ITA]]
|| [[Velika nagrada Singapurja 2015|SIN]]
|| [[Velika nagrada Japonske 2015|JAP]]
|| [[Velika nagrada Rusije 2015|RUS]]
|| [[Velika nagrada ZDA 2015|ZDA]]
|| [[Velika nagrada Mehike 2015|MEH]]
|| [[Velika nagrada Brazilije 2015|BRA]]
|| [[Velika nagrada Abu Dabija 2015|ABU]]
||
|
|rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''703'''
|rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1.'''
|-
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GER}} [[Nico Rosberg]]
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#ffdf9f&quot;| ''3''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#ffdf9f&quot;| 3
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| ''1''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 8
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| ''2''
|style=&quot;background-color:#CFCFFF&quot;| 17&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 4
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| '''2'''
|style=&quot;background-color:#EFCFFF&quot;| '''Ret'''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| '''''2'''''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|
|
|-
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| '''2'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| ''2''
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| '''3'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| '''2'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| '''6'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|style=&quot;background-color:#EFCFFF&quot;| Ret
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| ''1''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| ''2''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| ''2''
|
|
|-
!rowspan=&quot;3&quot;| {{F1|2016}}
|rowspan=&quot;3&quot;| [[Mercedes F1 W07 Hybrid|F1 W07 Hybrid]]
|rowspan=&quot;3&quot;| PU106C Hybrid 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]]
|rowspan=&quot;3&quot;| {{Pirelli}}
|
| [[Velika nagrada Avstralije 2016|AVS]]
| [[Velika nagrada Bahrajna 2016|BAH]]
| [[Velika nagrada Kitajske 2016|KIT]]
| [[Velika nagrada Rusije 2016|RUS]]
| [[Velika nagrada Španije 2016|ŠPA]]
| [[Velika nagrada Monaka 2016|MON]]
| [[Velika nagrada Kanade 2016|KAN]]
| [[Velika nagrada Evrope 2016|EU]]
| [[Velika nagrada Avstrije 2016|AVT]]
| [[Velika nagrada Velike Britanije 2016|VB]]
| [[Velika nagrada Madžarske 2016|MAD]]
| [[Velika nagrada Nemčije 2016|NEM]]
| [[Velika nagrada Belgije 2016|BEL]]
| [[Velika nagrada Italije 2016|ITA]]
| [[Velika nagrada Singapurja 2016|SIN]]
| [[Velika nagrada Malezije 2016|MAL]]
| [[Velika nagrada Japonske 2016|JAP]]
| [[Velika nagrada ZDA 2016|ZDA]]
| [[Velika nagrada Mehike 2016|MEH]]
| [[Velika nagrada Brazilije 2016|BRA]]
| [[Velika nagrada Abu Dabija 2016|ABU]]
|rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''765'''
|rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1.'''
|-
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|DEU}} [[Nico Rosberg]]
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| ''1''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|style=&quot;background-color:#efcfff&quot;| Ret
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 7
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| ''5''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 4
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| ''3''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| '''2'''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| '''4'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| ''3''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|-
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| '''2'''
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| '''3'''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 7
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#EFCFFF&quot;| '''Ret'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| ''1''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 5
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| ''3''
|style=&quot;background-color:#DFDFDF&quot;| '''2'''
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| 3
|style=&quot;background-color:#EFCFFF&quot;| '''Ret'''
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| 3
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|-
!rowspan=&quot;3&quot;| {{F1|2017}}
|rowspan=&quot;3&quot;| [[Mercedes AMG F1 W08 EQ Power+|F1 W08 EQ Power+]]
|rowspan=&quot;3&quot;| M08 EQ Power+ 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]]
|rowspan=&quot;3&quot;| {{Pirelli}}
|
|[[Velika nagrada Avstralije 2017|AVS]]
|[[Velika nagrada Kitajske 2017|KIT]]
|[[Velika nagrada Bahrajna 2017|BAH]]
|[[Velika nagrada Rusije 2017|RUS]]
|[[Velika nagrada Španije 2017|ŠPA]]
|[[Velika nagrada Monaka 2017|MON]]
|[[Velika nagrada Kanade 2017|KAN]]
|[[Velika nagrada Azerbajdžana 2017|AZE]]
|[[Velika nagrada Avstrije 2017|AVT]]
|[[Velika nagrada Velike Britanije 2017|VB]]
|[[Velika nagrada Madžarske 2017|MAD]]
|[[Velika nagrada Belgije 2017|BEL]]
|[[Velika nagrada Italije 2017|ITA]]
|[[Velika nagrada Singapurja 2017|SIN]]
|[[Velika nagrada Malezije 2017|MAL]]
|[[Velika nagrada Japonske 2017|JAP]]
|[[Velika nagrada ZDA 2017|ZDA]]
|[[Velika nagrada Mehike 2017|MEH]]
|[[Velika nagrada Brazilije 2017|BRA]]
|[[Velika nagrada Abu Dabija 2017|ABU]]
|
!rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 668
!rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1.
|-
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| '''2'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| ''2''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 4
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 7
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| '''5'''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| ''4''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 4
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;|'''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;|'''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;|''1''
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;|'''2'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;|'''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;|'''1'''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 9
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 4
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|
|-
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|FIN}} [[Valtteri Bottas]]
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| 3
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 6
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| '''3'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#EFCFFF&quot;| Ret
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 4
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| 3
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 5
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| 3
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 5
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| ''4''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 5
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| '''2'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;|'''''1'''''
|
|-
!rowspan=&quot;3&quot;| {{F1|2018}}
|rowspan=&quot;3&quot;| [[Mercedes AMG F1 W09 EQ Power+|F1 W09 EQ Power+]]
|rowspan=&quot;3&quot;| M09 EQ Power+ 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]]
|rowspan=&quot;3&quot;| {{Pirelli}}
|
| [[Velika nagrada Avstralije 2018|AVS]]
| [[Velika nagrada Bahrajna 2018|BAH]]
| [[Velika nagrada Kitajske 2018|KIT]]
| [[Velika nagrada Azerbajdžana 2018|AZE]]
| [[Velika nagrada Španije 2018|ŠPA]]
| [[Velika nagrada Monaka 2018|MON]]
| [[Velika nagrada Kanade 2018|KAN]]
| [[Velika nagrada Francije 2018|FRA]]
| [[Velika nagrada Avstrije 2018|AVT]]
| [[Velika nagrada Velike Britanije 2018|VB]]
| [[Velika nagrada Nemčije 2018|NEM]]
| [[Velika nagrada Madžarske 2018|MAD]]
| [[Velika nagrada Belgije 2018|BEL]]
| [[Velika nagrada Italije 2018|ITA]]
| [[Velika nagrada Singapurja 2018|SIN]]
| [[Velika nagrada Rusije 2018|RUS]]
| [[Velika nagrada Japonske 2018|JAP]]
| [[Velika nagrada ZDA 2018|ZDA]]
| [[Velika nagrada Mehike 2018|MEH]]
| [[Velika nagrada Brazilije 2018|BRA]]
| [[Velika nagrada Abu Dabija 2018|ABU]]
!rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 655
!rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1.
|-
|align=&quot;left&quot;|{{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| '''2'''
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| 3
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 4
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| 3
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 5
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#EFCFFF&quot;| Ret
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| '''2'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| ''1''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| '''2'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| ''1''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| '''''3'''''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 4
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| '''1'''
|-
|align=&quot;left&quot;|{{flagicon|FIN}} [[Valtteri Bottas]]
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 8
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| ''2''
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#CFCFFF&quot;| ''14''&lt;sup&gt;†&lt;/sup&gt;
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 5
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| ''7''
|style=&quot;background-color:#EFCFFF&quot;| '''Ret'''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 4
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 5
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| ''4''
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| 3
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 4
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| '''''2'''''
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 5
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| ''5''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| ''5''
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 5
|-
!rowspan=&quot;3&quot;| {{F1|2019}}
|rowspan=&quot;3&quot;| [[Mercedes AMG F1 W10 EQ Power+|F1 W10 EQ Power+]]
|rowspan=&quot;3&quot;| M10 EQ Power+ 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]]
|rowspan=&quot;3&quot;| {{Pirelli}}
|
| [[Velika nagrada Avstralije 2019|AVS]]
| [[Velika nagrada Bahrajna 2019|BAH]]
| [[Velika nagrada Kitajske 2019|KIT]]
| [[Velika nagrada Azerbajdžana 2019|AZE]]
| [[Velika nagrada Španije 2019|ŠPA]]
| [[Velika nagrada Monaka 2019|MON]]
| [[Velika nagrada Kanade 2019|KAN]]
| [[Velika nagrada Francije 2019|FRA]]
| [[Velika nagrada Avstrije 2019|AVT]]
| [[Velika nagrada Velike Britanije 2019|VB]]
| [[Velika nagrada Nemčije 2019|NEM]]
| [[Velika nagrada Madžarske 2019|MAD]]
| [[Velika nagrada Belgije 2019|BEL]]
| [[Velika nagrada Italije 2019|ITA]]
| [[Velika nagrada Singapurja 2019|SIN]]
| [[Velika nagrada Rusije 2019|RUS]]
| [[Velika nagrada Japonske 2019|JAP]]
| [[Velika nagrada Mehike 2019|MEH]]
| [[Velika nagrada ZDA 2019|ZDA]]
| [[Velika nagrada Brazilije 2019|BRA]]
| [[Velika nagrada Abu Dabija 2019|ABU]]
!rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 739
!rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1.
|-
|align=&quot;left&quot;|{{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| {{F1 race position|2|p}}
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| {{F1 race position|1|f}}
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| {{F1 race position|1|p}}
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| {{F1 race position|1|p}}
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 5
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| {{F1 race position|1|f}}
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| {{F1 race position|9|p}}
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| {{F1 race position|3|f}}
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 4
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| {{F1 race position|1|f}}
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| {{F1 race position|3|f}}
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 7
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| {{F1 race position|1|p|f}}
|-
|align=&quot;left&quot;|{{flagicon|FIN}} [[Valtteri Bottas]]
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| {{F1 race position|1|f}}
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| {{F1 race position|2|p}}
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| {{F1 race position|1|p}}
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| {{F1 race position|2|p}}
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| 3
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| {{F1 race position|4|f}}
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| 3
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| {{F1 race position|2|p}}
|style=&quot;background-color:#EFCFFF&quot;| Ret
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 8
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| 3
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 5
|style=&quot;background-color:#dfdfdf&quot;| 2
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| 1
|style=&quot;background-color:#FFDF9F&quot;| 3
|style=&quot;background-color:#ffffbf&quot;| {{F1 race position|1|p}}
|style=&quot;background-color:#EFCFFF&quot;| {{F1 race position|Ret|f}}
|style=&quot;background-color:#DFFFDF&quot;| 4
|}
* † - več dirkačev z istim dirkalnikom

==== Zmage ====
[[Slika:Mercedes-Benz Formel-1-Rennwagen W 196 R (1955) 1Y7A6181.jpg|thumb|200px|right|Dirkalnik [[Mercedes-Benz W196]]]]
[[Slika:Hakkinen.jpg|thumb|200px|right|[[Mika Häkkinen]] na [[Velika nagrada ZDA 2000|VN ZDA 2000]]]]
:''Roza ozadje označuje dirke, ki niso štele za Svetovno prvenstvo Formule 1''.
{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Sezona
!Dirka
!Dirkač
!Dirkalnik
!Poročilo
|-
! rowspan=&quot;5&quot;|{{F1|1954}}
| [[Velika nagrada Francije]]
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Mercedes-Benz W196]]
| [[Velika nagrada Francije 1954|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Nemčije]]
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Mercedes-Benz W196]]
| [[Velika nagrada Nemčije 1954|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Švice]]
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Mercedes-Benz W196]]
| [[Velika nagrada Švice 1954|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Italije]]
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Mercedes-Benz W196]]
| [[Velika nagrada Italije 1954|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| [[Avusrennen]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Karl Kling]]
| [[Mercedes-Benz W196]]
| [[Avusrennen 1954|Poročilo]]
|-
! rowspan=&quot;6&quot;|{{F1|1955}}
| [[Velika nagrada Argentine]]
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Mercedes-Benz W196]]
| [[Velika nagrada Argentine 1955|Poročilo]]
|- bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot;
| [[Velika nagrada Buenos Airesa]]
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Mercedes-Benz W196]]
| [[Velika nagrada Buenos Airesa 1955|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Belgije]]
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Mercedes-Benz W196]]
| [[Velika nagrada Belgije 1955|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Nizozemske]]
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Mercedes-Benz W196]]
| [[Velika nagrada Nizozemske 1955|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Velike Britanije]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Stirling Moss]]
| [[Mercedes-Benz W196]]
| [[Velika nagrada Velike Britanije 1955|Poročilo]]
|-
| [[Velika nagrada Italije]]
| {{ikonazastave|Argentina}} [[Juan Manuel Fangio]]
| [[Mercedes-Benz W196]]
| [[Velika nagrada Italije 1955|Poročilo]]
|}

=== Športni dirkalniki ===
==== Zmage ====
[[Slika:Mercedes-Benz 300 SLR 1986-08-16.jpg|thumb|300px|right|Dirkalnik [[Mercedes-Benz 300SLR]]]]
{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Sezona
!Dirka
!Dirkač
!Dirkalnik
!Poročilo
|-
! rowspan=&quot;3&quot;|[[Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov sezona 1955|1955]]
| [[Mille Miglia]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Stirling Moss]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Denis Jenkinson]]
| [[Mercedes-Benz 300SLR]]
| [[Mille Miglia 1955|Poročilo]]
|-
| [[Dundrod 150]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Stirling Moss]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[John Fitch]]
| [[Mercedes-Benz 300SLR]]
| [[Dundrod 150 1955|Poročilo]]
|-
| [[Targa Florio]]
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Stirling Moss]] &lt;br /&gt; {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Collins]]
| [[Mercedes-Benz 300SLR]]
| [[Targa Florio 1955|Poročilo]]
|}

== Viri in reference ==
* [http://www.racing-database.com/Newteamspag.asp?Entrant=Daimler-Benz%20AG www.racing-database.com] {{ikona en}}

== Glej tudi ==
{{Zbirka}}
* [[Seznam avtomobilskih znamk]]

{{start box}}
{{s-sports}}
{{succession box|title=[[Seznam svetovnih prvakov-konstruktorjev Formule 1|Konstruktorski prvak Formule 1]] |before=[[Red Bull Racing]]|after=''neznan''|years={{F1|2014}}−{{F1|2019}}}}
{{end box}}

{{Konstruktorji Formule 1}}
{{Avtomobilske znamke}}
{{Proizvajalci tovornjakov}}
{{Proizvajalci avtobusov}}
{{normativna kontrola}}

{{Škrbina o podjetju}}

[[Kategorija:Avtomobilska podjetja Nemčije]]
[[Kategorija:Proizvajalci avtomobilov]]
[[Kategorija:Proizvajalci avtobusov]]
[[Kategorija:Proizvajalci tovornjakov]]
[[Kategorija:Proizvajalci traktorjev]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1926]]
[[Kategorija:Konstruktorji Formule 1]]
[[Kategorija:Moštva Formule 1]]
[[Kategorija:Daimler AG]]
[[Kategorija:Mercedes-Benz|*]]</text>
      <sha1>8yol5q7mhopn5p73s4noc01gquk89n4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Berko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>115379</id>
    <revision>
      <id>5725188</id>
      <parentid>5724427</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T17:23:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>185.49.118.252</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4225" xml:space="preserve">{{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba
| name        = Berko
| birth_date  = 
| birth_place = 
| death_date  = 
| death_place = 
| other_names = France Berčič
| known_for   = [[umetnost|umetnik]]
| occupation  = 
}}
'''Berko''' ('''France Berčič'''), [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[grafika|grafik]], * [[8. marec]] [[1946]], [[Ljubljana]]. 

„ Berko, prvi hiperrealist v slovenskem slikarstvu.“       '''[[Aleksander Bassin]]''', 1983 

„Berko je eden redkih slovenskih slikarjev, ki je dojel  izhodišča v sedemdesetih letih tako modnega hiperrealizma in jih tudi dosledno uresničeval v svojih hladnih, razosebljenih podobah urbanega ambienta“.      Teleks, 1980

„ Berko iz Škofje Loke, ki zna  narediti pravo fotorealistično sliko, je brezprizivno dvodimenzionalen, čeprav je realist“.          '''[[Tomaž Brejc|dr. Tomaž Brejc]]''', 1992

Berko je eden redkih umetnikov v Sloveniji, ki se je v sedemdesetih letih s fotorealističnim upodabljanjem vsakdanjih motivov zavestno odvrnil od dominantne ekspresionistične prakse in abstraktne slike. Njegov opus obsega podobe vzete iz družinskega albuma, iz popularnega medijskega sveta in   izjemno zanimivo serijo kompleksnih hkratnih pogledov v interier in eksterier, ki se zrcalita v velikih steklenih površinah sodobne arhitekture. '''Vodnik po U3''', 2010

Škofjeloški slikar '''Berko''', daljše Franc Berčič, je prvi hiperrealist v slovenskem slikarstvu in istočasno tisti, ki je s svojim delom obveljal za najbližjega vzorom svojih tovrstno orientiranih ameriških kolegov.            '''Vojko Urbančič''' 2016

=== Življenjepis ===
Končal je Šolo za oblikovanje in fotografijo in Pedagoško akademijo (1968). Študijsko je potoval v Grčijo (1965), Italijo (1966) in po zahodni Evropi 1973. Od leta 1978 živi kot svobodni umetnik. Avtor nastopa le pod vzdevkom.

Imel je več kot 70 samostojnih razstav, sodeloval je na mnogih reprezentančnih razstavah jugoslovanske in slovenske umetnosti, ter na več kot 50ih bienalih, trienalih slikarstva in grafike. Za svoja dela je prejel več nagrad. FNT je lep

== Samostojne razstave ==

* Pregledna razstava, Loški muzej, Gorenjski muzej, MM Kamnik (2016)
* Pregledna razstava grafike, Salle Augustin Chenier, Ville Marie, Kanada (2007)
* Galerija Krka; [[Ljubljana]] (2005)
* Pregledna razstava, [[Šivčeva hiša]]; [[Radovljica]] (2003)
* [[Prešernova hiša]]; [[Kranj]] (1993)
* Galerija suvremene umjetnosti; [[Zagreb]] (1979)
* Galerija loškega muzeja; [[Škofja Loka]] (1976)

==Skupinske razstave==
* Evropsko figurativno slikarsvo 60ih in 70ih let, Galerija SANU, Kuča Legata, Beograd, Srbija (2021)
* Slovenija in neuvrščeni pop, UGM, Maribor (2016)
* Equrna POP, Galerija Equrna, Ljubljana (2016)
* Magija umetnosti, Protagonisti sodobne Slovenske umetnosti, Pasariano, Italija; Dunaj, Avstrija; Zagreb; Hrvaška (2014-2015)
* East of Eden, Photorealism-Versions of Reality, Ludwig Museum, [[Budimpešta]] (2011)
* Slovenska umetnost 1975-85, [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]]; Ljubljana (2003)
* Intermedijsko,Galerija sodobne umetnosti; [[Celje]], [[Benetke]] (2002)
* Sodobna jugoslovanska likovna umetnost 1978-83; Skenderija, [[Sarajevo]], [[Dubrovnik]] (1984)
* Medijska kultura in sodobna likovna praksa, Plavi salon; [[Zadar]] (1983)
* Sodeloval na 40 mednarodnih grafičnih bienalih, trienalih (1975-2006)

==Nagrade==
* Jakopičeva nagrada, Ljubljana (2010)
* Velika nagrada, 8.mednarodni bienale miniature; Ville-Marie, [[Kanada]] (2006)
* Premija, Miniprint international; Cadaques, [[Španija]] (2003)
* Prešernova nagrada gorenjskih občin; Kranj (1984)
* Odkupna nagrada, Ex-tempore; [[Piran]] (1980)
* Nagrada za slikarstvo, Bienale mladih Jugoslavije; [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Hrvaška]] (1979)

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
== Zunanje povezave ==
* http://www.berko-slikar.si/
* https://berko.splet.arnes.si/{{Slepa povezava}}
{{Predloga:Jakopičevi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{likovnik-stub}}
{{DEFAULTSORT:Berko}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski grafiki]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]
[[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>cj7x1dqqhu2jlo0rhq41sjk0xrory1w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725189</id>
      <parentid>5725188</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T17:23:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>185.49.118.252</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4214" xml:space="preserve">{{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba
| name        = Berko
| birth_date  = 
| birth_place = 
| death_date  = 
| death_place = 
| other_names = France Berčič
| known_for   = [[umetnost|umetnik]]
| occupation  = 
}}
'''Berko''' ('''France Berčič'''), [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[grafika|grafik]], * [[8. marec]] [[1946]], [[Ljubljana]]. 

„ Berko, prvi hiperrealist v slovenskem slikarstvu.“       '''[[Aleksander Bassin]]''', 1983 

„Berko je eden redkih slovenskih slikarjev, ki je dojel  izhodišča v sedemdesetih letih tako modnega hiperrealizma in jih tudi dosledno uresničeval v svojih hladnih, razosebljenih podobah urbanega ambienta“.      Teleks, 1980

„ Berko iz Škofje Loke, ki zna  narediti pravo fotorealistično sliko, je brezprizivno dvodimenzionalen, čeprav je realist“.          '''[[Tomaž Brejc|dr. Tomaž Brejc]]''', 1992

Berko je eden redkih umetnikov v Sloveniji, ki se je v sedemdesetih letih s fotorealističnim upodabljanjem vsakdanjih motivov zavestno odvrnil od dominantne ekspresionistične prakse in abstraktne slike. Njegov opus obsega podobe vzete iz družinskega albuma, iz popularnega medijskega sveta in   izjemno zanimivo serijo kompleksnih hkratnih pogledov v interier in eksterier, ki se zrcalita v velikih steklenih površinah sodobne arhitekture. '''Vodnik po U3''', 2010

Škofjeloški slikar '''Berko''', daljše Franc Berčič, je prvi hiperrealist v slovenskem slikarstvu in istočasno tisti, ki je s svojim delom obveljal za najbližjega vzorom svojih tovrstno orientiranih ameriških kolegov.            '''Vojko Urbančič''' 2016

=== Življenjepis ===
Končal je Šolo za oblikovanje in fotografijo in Pedagoško akademijo (1968). Študijsko je potoval v Grčijo (1965), Italijo (1966) in po zahodni Evropi 1973. Od leta 1978 živi kot svobodni umetnik. Avtor nastopa le pod vzdevkom.

Imel je več kot 70 samostojnih razstav, sodeloval je na mnogih reprezentančnih razstavah jugoslovanske in slovenske umetnosti, ter na več kot 50ih bienalih, trienalih slikarstva in grafike. Za svoja dela je prejel več nagrad.

== Samostojne razstave ==

* Pregledna razstava, Loški muzej, Gorenjski muzej, MM Kamnik (2016)
* Pregledna razstava grafike, Salle Augustin Chenier, Ville Marie, Kanada (2007)
* Galerija Krka; [[Ljubljana]] (2005)
* Pregledna razstava, [[Šivčeva hiša]]; [[Radovljica]] (2003)
* [[Prešernova hiša]]; [[Kranj]] (1993)
* Galerija suvremene umjetnosti; [[Zagreb]] (1979)
* Galerija loškega muzeja; [[Škofja Loka]] (1976)

==Skupinske razstave==
* Evropsko figurativno slikarsvo 60ih in 70ih let, Galerija SANU, Kuča Legata, Beograd, Srbija (2021)
* Slovenija in neuvrščeni pop, UGM, Maribor (2016)
* Equrna POP, Galerija Equrna, Ljubljana (2016)
* Magija umetnosti, Protagonisti sodobne Slovenske umetnosti, Pasariano, Italija; Dunaj, Avstrija; Zagreb; Hrvaška (2014-2015)
* East of Eden, Photorealism-Versions of Reality, Ludwig Museum, [[Budimpešta]] (2011)
* Slovenska umetnost 1975-85, [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]]; Ljubljana (2003)
* Intermedijsko,Galerija sodobne umetnosti; [[Celje]], [[Benetke]] (2002)
* Sodobna jugoslovanska likovna umetnost 1978-83; Skenderija, [[Sarajevo]], [[Dubrovnik]] (1984)
* Medijska kultura in sodobna likovna praksa, Plavi salon; [[Zadar]] (1983)
* Sodeloval na 40 mednarodnih grafičnih bienalih, trienalih (1975-2006)

==Nagrade==
* Jakopičeva nagrada, Ljubljana (2010)
* Velika nagrada, 8.mednarodni bienale miniature; Ville-Marie, [[Kanada]] (2006)
* Premija, Miniprint international; Cadaques, [[Španija]] (2003)
* Prešernova nagrada gorenjskih občin; Kranj (1984)
* Odkupna nagrada, Ex-tempore; [[Piran]] (1980)
* Nagrada za slikarstvo, Bienale mladih Jugoslavije; [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Hrvaška]] (1979)

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
== Zunanje povezave ==
* http://www.berko-slikar.si/
* https://berko.splet.arnes.si/{{Slepa povezava}}
{{Predloga:Jakopičevi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{likovnik-stub}}
{{DEFAULTSORT:Berko}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski grafiki]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]
[[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>nuich2qaj19y3ip6w2a1zniqp0du52a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pijava Gorica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>125187</id>
    <revision>
      <id>5725289</id>
      <parentid>5335036</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:42:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>84.52.131.15</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1307" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10112206_b4
| latd = 45 |latm = 57 |lats = 10 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 34 |longs = 22.83 |longEW = E
|image=Pijava Gorica Slovenia.JPG
|najdisi=Pijava+Gorica
|nadmorska=326,8
|povrsina=3,68
|prebivalstvo=819
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=1291
|posta=Škofljica
|obcina=Škofljica
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Pijava Gorica - Vaško jedro
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt= 29605
 | občina = Škofljica
}}
}}

'''Pijava Gorica''' je [[naselje]] v [[občina Škofljica|Občini Škofljica]].

Leži v okolici [[Škofljica|Škofljice]]. Znana je po [[cerkev (zgradba)|cerkvi]] sv. Simone in juda Tadeja. To naselje je velikokrat  omenjeno tudi, ko se govori o uspehih na [[gasilci|gasliskih]] tekmovanjih ([[PGD Pijava Gorica]]). V njej trenutno živi razvpiti razbojnik Domen Gorišek. 

== Sklici in opombe ==
{{Sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Gostilna Čot]]

==Zunanje povezave==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Pijava Gorica}}
*[http://pgdpijavagorica.si/ PDG Pijava Gorica]

{{Škofljica}}

[[Kategorija:Naselja Občine Škofljica]]
{{SloNaselje-stub}}</text>
      <sha1>rcckmb9izfsy5cxaats32m8n5tezhq8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725295</id>
      <parentid>5725289</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:51:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.142.42.156</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1249" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10112206_b4
| latd = 45 |latm = 57 |lats = 10 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 34 |longs = 22.83 |longEW = E
|image=Pijava Gorica Slovenia.JPG
|najdisi=Pijava+Gorica
|nadmorska=326,8
|povrsina=3,68
|prebivalstvo=819
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=1291
|posta=Škofljica
|obcina=Škofljica
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Pijava Gorica - Vaško jedro
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt= 29605
 | občina = Škofljica
}}
}}

'''Pijava Gorica''' je [[naselje]] v [[občina Škofljica|Občini Škofljica]].

Leži v okolici [[Škofljica|Škofljice]]. Znana je po [[cerkev (zgradba)|cerkvi]] sv. Simone in juda Tadeja. To naselje je velikokrat  omenjeno tudi, ko se govori o uspehih na [[gasilci|gasliskih]] tekmovanjih ([[PGD Pijava Gorica]]).

== Sklici in opombe ==
{{Sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Gostilna Čot]]

==Zunanje povezave==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Pijava Gorica}}
*[http://pgdpijavagorica.si/ PDG Pijava Gorica]

{{Škofljica}}

[[Kategorija:Naselja Občine Škofljica]]
{{SloNaselje-stub}}</text>
      <sha1>7jfpk7zonescn99j986ukzcoi5ckira</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Yerpo</title>
    <ns>3</ns>
    <id>126800</id>
    <revision>
      <id>5725156</id>
      <parentid>5723631</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T15:31:52Z</timestamp>
      <contributor deleted="deleted" />
      <comment deleted="deleted" />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47935" deleted="deleted" />
      <sha1 />
    </revision>
    <revision>
      <id>5725160</id>
      <parentid>5725156</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T15:41:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GeographieMan</username>
        <id>179499</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment deleted="deleted" />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47525" xml:space="preserve">{{Uporabnik:Yerpo/Glava}}
{| style=&quot;float:right; background:#FFFFFF;&quot; 
|{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}}
|-
| style=&quot;align:right&quot; | __TOC__
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;border: 1px solid #ccc;&quot;
|-
| style=&quot;padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;&quot; |
* '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.&lt;/small&gt;
* '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.&lt;/small&gt;
|- 
| style=&quot;padding:10px; text-align:center;&quot; |
'''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''&lt;br&gt;
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.&lt;br/&gt;Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.&lt;/div&gt;

Za vse drugo: &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&amp;action=edit&amp;section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]]
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.&lt;/div&gt;
|}
&lt;!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --&gt;

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== Wikimedia portali ==

Se lahko zaradi abusa prijavi druge portale, zgrajene na Wikimediini tehnologiji? Sprašujem za prijatelja ... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:08, 22. januar 2022 (CET)

:Dvomim, da boš kaj dosegel. Tista gnojnica je itak obskurna in je Google niti ne indeksira, tako da svetujem enostaven ignore. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:57, 23. januar 2022 (CET)
::OK. Hvala za pomoč včeraj zvečer in tvoj odgovor. Sedaj tole dobiva že crosswiki abuse na enega uporabnika. Včeraj revertal tako na en kot slwiki. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 23. januar 2022 (CET)

== Veliki flamingo ==
Ali mi prosim lahko poveš, zakaj najdem v različnih prispevkih  na netu poimenovanje ''Veliki flamingo'' in ne ''Veliki plamenec'' za ''Phoenicopterus roseus'' in kaj je končno pravilno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:25, 24. januar 2022 (CET)

:Rodu ''Phoenicopterus'' se slovensko reče plamenec, zato je prav veliki plamenec. Mnogi pisci (da ne rečem pisuni) niso tako razgledani in skopirajo kar angleški izraz po liniji najmanjšega odpora. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:24, 24. januar 2022 (CET)

== Clanek Lleida ==

Pozdravljen Yerpo!

Jordi tukaj. Hvala ker si revidiral clanek. Pravzaprav, sem ravno delal na njem, ko mi je crknil racunalnik in je tudi zato bilo se tako razmetano. To pa sem uspel se videt. 

Kakor koli ze: hvala vseeno. Bi me pa razveselilo, ce bi lahko (morda skupaj) delala na clanku tako, da se zadnja razlicica lepo bere v slovenscini. 
Lleida je namrec pomembno mesto v Kataloniji in menim, da bi bilo fino (celo pravicno), da ima svoj clanek v slovenscini. 

''e-mail pobrisan zaradi spamerjev''

Hvala!!
Jordi

:Zdravo. Tekst sem ti prestavil v [[Uporabnik:Jordi Magrinyà Domingo/Lleida]], da ga lahko v miru urediš. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:36, 30. januar 2022 (CET)

== Koza zate! ==

[[Slika:A aesthetic goat.JPG|left|150px]]
Na kozo, ker si legend (ne vem če je to sploh legalno)

[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 11:44, 30. januar 2022 (CET)
&lt;br style=&quot;clear: both;&quot;/&gt;

== prispevek k stranki ==

Pozdravljeni!

Zakaj si izbrisal moj post? Verjetno ne zaradi standardnih razlogov, navedenih zgoraj ?! {{nepodpisani|VladoIMIR|14:14, 10. februar 2022‎}}

:Pri [[Domovinska liga|DOM]]? Sem napisal v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Domovinska_liga&amp;diff=prev&amp;oldid=5648435 obrazložitvi reverta] - ker si brisal referencirane podatke. Poleg tega so bili novo dodani viri neprimerni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:58, 10. februar 2022 (CET)

== [[Znanstvena komunikacija]] ==

Bi morda lahko poskrbelo za eno smiselno kategorijo v tem članku? Sam je ne znam ravno določiti. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 22. februar 2022 (CET)

:{{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:01, 22. februar 2022 (CET)

== Short description ==

''The ShortDescription extension allows wikis to add short descriptions to wikitext pages, similar to the implementation on Wikipedia and Wikibase. On top of that, it replaces the site tagline with short description on pages with short description.''

Če želimo, da tole deluje, rabimo tole [https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:ShortDescription Extension:ShortDescription]. A misliš, da je vredno truda, ker nimam pojma kako se to naredi. Trenutno deluje sam na angleški Wikipediji. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:39, 28. februar 2022 (CET)

:Meni se zdi malo odveč, ker je temu namenjeno že polje &quot;description&quot; v Wikipodatkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:41, 28. februar 2022 (CET)

:: Sem za zanamce pogovor prestavila na [[Pogovor o predlogi:Short description]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:08, 1. marec 2022 (CET)

== [[Ivan Jenko (pesnik)]] ==

Yerpo, prosim vrni izbrisano redakcijo, ravno se učimo prilagajanja besedila s SBL na Wikipedijo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:36, 11. marec 2022 (CET)

:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Sem vrnil, vendar ne vidim, koliko smiselnega je v tem, da besedilo samo prilagodiš po neki osnovi. Tako se prag izvirnosti lahko še samo zmanjšuje. PS: avtor se lahko prijavi, sedaj je bil zabeležen kot IP. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:46, 11. marec 2022 (CET)
::Ker je SBL edini vir, nimamo izbire, smo pa v razredu, kjer se učimo izogibati plagiiranju, kar veliko spremenili (odpravili arhaizme, popravili napačno informacijo po preverbi na dlibu, polinkali, spremenili kompozicijo ipd.). Žal sem opazil, da delam neprijavljen, šele sredi ure, ko pa sem hotel shraniti nove popravke prijavljen, je bilo že prepozno. Zdajle bom po spominu popravil še enkrat, naslednji petek pa dokončamo. --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.251|193.2.70.251]] 10:11, 11. marec 2022 (CET)
:::Stara verzija je bila obnovljena; če pa bo urejanje pogostejše in nočeš, da ti &quot;drugi skačejo v zelje&quot;, pa lahko dodaš {{tl|v delu}}. Za odpravo arhaizmov pa bi lahko uporabili tudi [[WP:AWB]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:26, 11. marec 2022 (CET)

== Predlog za izbrani članek ==

Zdravo, sem tokrat poskusila s predlogom za izbrani članek s prispevkom [[Nicky Hayden]], na katerem sem delala kar nekaj časa in mislim, da ustreza kriterijem. Ampak sem šlampasto pogledala navodila za podajanje predloga in sem očitno narobe kodirala vse skupaj, ker čudno kaže sedaj na strani s predlogi, prosim te, da popraviš, ker mi res ni jasno, kaj naj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 18:47, 23. marec 2022 (CET)

:Vse štima. lp, — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:49, 23. marec 2022 (CET)

== Hello ==

Please modify the article [[Qaem Shahr]] and link it to the wiki data item. Thanks [[Uporabnik:Viera iran|Viera iran]] ([[Uporabniški pogovor:Viera iran|pogovor]]) 09:17, 27. marec 2022 (CEST)

:Ok, but such short articles (not even article, just one line) are not very useful and we prefer to avoid them. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:16, 27. marec 2022 (CEST)

== Prevod ==
Zdravo Yerpo! Hvala za prejšnjo dobrodošlico iz leta 2012. [[Slika:Face-wink.svg|20px]] Danes sem končal prevod članka '''[[Semenišče Leopoldinum]]''' iz hrvaščine v slovenščino: to sem naredil s pomočjo Googlovega prevajalnika, zato prosim preverite, koliko pravilen in sprejemljiv je ta prevod za slovensko Wikipedijo. Lep pozdrav, [[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]] ([[Uporabniški pogovor:Maestro Ivanković|pogovor]]) 19:20, 8. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]]: Sem pregledal, ni pripomb. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:47, 8. april 2022 (CEST)

:Podobno, samo par vejic sem popravil. Članek bi lahko štel za [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]], če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:11, 8. april 2022 (CEST)

== Predloga ==

Zdravo,
zadnje čase so mi postale zelo všeč predloge, ki jih na slovenski Wikipediji še kar manjka. Očitno sem se tokrat lotila prevelikega zaloga - nikakor mi ni jasno, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Bolezni srca]] (prevod angleške Heart diseases) - te lahko prosim, da še ti pogledaš? Ker se mi zdi, da so vsi zaklepaji in drugi znaki na pravem mestu, pa mi pokaže zmazek. Ali je kakšen problem z drugačnim kodiranjem na naši različici? - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 09:59, 11. april 2022 (CEST)

:Te zadeve so tako kompleksne, da jih lahko podre [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Bolezni_srca&amp;diff=5676720&amp;oldid=5676662 en pozabljen oglati zaklepaj]. Zdaj dela :) Predloge je po mojem bolje umeščati v vzporeden sistem kategorij, ne v vsebinske kategorije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:05, 11. april 2022 (CEST)

:Bom si malce sposodil nit pogovora. @[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: je dvakratna povezava na isti članek v razdelku Srčni zastoj namerna? Sedaj tako Srčni zastoj kakor Nenadna srčna smrt kažeta na isti članek. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:36, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], najlepša hvala! To sem pa res spregledala, sploh nisem pomislila, da bi bil problem tam.
@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], ja, namerno je takšna povezava, ker sem prevajala iz angleškega izvirnika, sem pa razmišljala (ker sama delam v medicini), da bi mogoče bilo bolj primerno, da bi bilo vsako posebej, ker je srčni zastoj bolj nadpomenka nenadne srčne smrti. Ne vem, to si bom pustila enkrat za prihodnost, prej nameravam postopno ustvarjati manjkajoče članke iz te predloge. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 22:18, 11. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]]: Prav, sem samo vprašal čemu tako. Če bodo pa članki v prihodnosti, pa še toliko bolje. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:24, 11. april 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:A09090091|A0909091]], enkrat zagotovo, samo čas se mora najti (vseeno je to samo moj hobi), pa še z drugimi temami se ukvarjam, da se dodaja vsakega nekaj. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:55, 12. april 2022 (CEST)
== CEE 2022 ==
Yerpo, Živjo! Na čez vprašam: po kakšnem ključu sta s pinky izbrala slovenske teme? Glej moj komentar pod pomlad CEE pod Lipo. da ponovim: 
 Wikimedia CEE Pomlad 2022 je možnost, spoznati se z drugimi wikipedijami, pa tudi slovensko vsebino razširiti na druge ekosisteme. Za to so pa potrebne angleške (ali pa nemške, italijanske...) strani. In seveda vnos v seznam tem, ki so drugim na voljo. Tule teme, ki sem jih (doslej) pripravil v ta namen: 
 [[Lojz Adamič]] - DE, EN - [https://en.wikipedia.org/wiki/Louis_Adamic louis Adamic]  [[Anton Peterlin]] - EN, [[Boris Pahor]] - EN, DE, [[Jožef Stefan]] - EN, DE, [[Jurij Vega]] - EN, DE, [[Anton Janša]] - EN, DE, [[Julius Kugy]] - EN, DE, [[Lojze Kovačič]] - EN, DE, [[Robert Blinc]] - EN, DE, [[Pavel Kunaver]] - EN, [[Aleš Kunaver]] - EN , [[Jure Šterk]] - EN , [[TIGR]] - EN , [[Križna jama]] - EN, [[Zorko Jelinčič]] - EN , [[Klement Jug]] - EN

&quot;kanoničnih&quot; tem (Prešeren, Cankar, Plečnik...) sploh ni (ker strani ni, ali pa je s tega vidika slovenija nezanimiva?)  Pa [[Zoisova zvončica]] je  na seznamu, vendar tuje verzije ni bilo (;). Sem prevedel v EN. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 11:12, 14. april 2022 (CEST)

:Splošni ključ so bile teme, ki so za nas pomembne, a manj znane. Z drugimi besedami, v grobem take, ki imajo manj kot 10 interwikijev v sodelujočih Wikipedijah. O Prešernu idr. so članki že skoraj povsod, zato ne bi imelo toliko haska. Se pa res pozna, če je članek v angleščini soliden. Tvoje predloge lahko vseeno mirno dodaš (po presoji glede na ključ, ), nikakor ne izključujeva novih idej. Za dodajanje ne rabiš nobenega poznavanja makrov, kar te je skrbelo pod lipo, samo Q številko svojega članka prebereš na povezavi &quot;Predmet v Wikipodatkih&quot; in jo dopišeš po enakem formatu kot so ostale na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2022/Structure/Slovenia]] - torej ločene z navpičnico v predlogi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 14. april 2022 (CEST)

== Državnozborske volitve v Sloveniji ==

Sicer ne vem, se ne spomnim, kdo je to stran prvi ustvaril. Ampak ni mi jasno zakaj je bila ta stran prvotno sploh izbrisana? Državnozborske volitve nimajo nobene osrednje strani, kjer bi lahko spremljal statistiko vseh volitev (procenti, stranke ki so zdaj nastopale v parlamentu itd..) na enem mestu. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji&amp;action=edit&amp;redlink=1 Državnozborske volitve v Sloveniji] [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:43, 25. april 2022 (CEST)

:Vsebina izbrisane strani je bila &quot;hojla kako si kaj&quot;, tako da s stališča Wikipedije tak članek še nikoli ni obstajal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:46, 25. april 2022 (CEST)
::Hvala. Torej ga bom sam na &quot;novo&quot; ustvaril. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Toplo vabljen k ustvarjanju. Predlagam, da se domenite z @[[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] in @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], ki sta v preteklosti že izkazala željo po takem članku. Lahko vam tudi pomagam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:36, 25. april 2022 (CEST)
::Kaj se bomo dogovorjali, sam bom ustvaril članek z najbolj zanimivo statistiko (zgodovino) vseh parlamentarnih volitev, pol pa folk že lahko edita naprej če hoče. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:04, 25. april 2022 (CEST)

== Ustvarjanje strani Nigga ==

Pozdravljen, danes sem hotel napisati stran Nigga (pogovorni izraz besede Nigger), pa sem zasledil, da je bila stran večkrat napisana s strani drugih neregistriranih uporabnikov v smislu vandalizma in sta jo ti in @Rude pobrisala. Hvala za to, ampak imam težavo, ker zdaj te strani ne morem ustvariti, vedno ko kliknem, da bi jo ustvaril, se mi prikaže samo, da stran ne obstaja, in da je bila pobrisana zaradi vandalizma ter da za ustvarjanje strani nimam zadostnih dovoljenj. Kako naj zdaj ustvarim stran? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:52, 28. april 2022 (CEST)

:Stran [[Nigga]] je {{u|Rude}} zaščitil pred ustvarjanjem, saj naj ta beseda ne bi imela mesta v Wikipediji. Predlagam, da razložiš njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:05, 28. april 2022 (CEST)

Prav, sem mu ravnokar pustil sporočilo na njegovi pogovorni strani. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 22:33, 28. april 2022 (CEST)

:{{ping|Zm05gamer}} če nameravaš tja napisati samo kratek povzetek članka [[:en:Nigga]], kot si mu povedal, bi bila po mojem boljša rešitev, da razširiš članek [[Nigger]] in se iz gesla [[Nigga]] naredi preusmeritev. Da ni toliko drobljenja vsebine. Kaj praviš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:33, 29. april 2022 (CEST)

Hja vidiš, to bi bila tudi zelo dobra ideja. Mogoče je res bolj smiselno narediti tako kot praviš. Se strinjam, naj bo tako. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:51, 29. april 2022 (CEST)

:Sem naredil preusmeritev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:48, 29. april 2022 (CEST)
::Mogoče bi jo bilo v prihodnosti v primeru vandalizma zakleniti za nedoločen čas. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:10, 29. april 2022 (CEST)
:::Če bo vandalizem, jo bomo po potrebi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:07, 29. april 2022 (CEST)

Sem še razširil stran in dodal več sklicev in nekaj slik. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:42, 29. april 2022 (CEST)

==Izbris strani==
Spoštovani, danes 1. 5. 2022 ste izbrisali stran z naslovom Matej Kolmanič, ki sem jo ustvaril včeraj zvečer in sem jo še urejal. 
Izbrisali ste jo z obrazložitvijo: &quot;Brez sklicev več kot en teden&quot; Stran pa je bila ustvarjena 30. 4. 2022 ob 22.05.

Menim, da kot urejevalec Wikipedije , vsaj v tem primeru, kršite pravila skupnosti, zato vas prosim, da stran Matej Kolmanič povrnete na Wikipedijo.

S prijaznimi pozdravi.

{{nepodpisani|Spid3rM}}
:{{ping|Spidr3rM}}: Naj obrazložim. Yerpo je stran za izbris, nad katerim si se pritožil, izbrisal 10. decembra 2019. Članek brez virov je zelo dober indikator, da subjekt morda ni pomemben za vnos v enciklopedijo ([[WP:POM]]). Danes pa sem ga zaradi istih razlogov izbrisal tudi jaz, kajti našel sem samo 2 intervjuja v Jani.--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:35, 1. maj 2022 (CEST)

== Skupina I.C.E. biografija ==

Pozdravljen,

Zanima me kaj je bilo &quot;napačno&quot; navedeno v biografiji banda, ki je bila spremenjena 3. maja, da je bil prispevek zopet umaknjen?

Hvala in pozdrav,

Renata Mohorič

:Ne gre za pravilnost ali napačnost, ampak za izrazito promocijski slog (glej [[WP:SPAM]]) in konflikt interesov (glej [[WP:KOI]]), kar v enciklopediji nima kaj početi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:04, 4. maj 2022 (CEST)

:Vzeto na znanje. Se naslovi skladb in albumov smatrajo kot promocijsko besedilo?  [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 18:23, 4. maj 2022 (CEST)

::Ne, govorim o glavnini - vezanem tekstu. Popravljanje osnovnih podatkov, kot so naslovi, člani ipd., načeloma ni sporno, tudi če ga izvaja nekdo, ki je direktno povezan s skupino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:34, 4. maj 2022 (CEST)
:::Hvala za pojasnilo. LP [[Posebno:Prispevki/94.140.68.230|94.140.68.230]] 00:49, 5. maj 2022 (CEST)

== Pomoč pri izbrisu strani za Prelaz Gailbergsattel ==

Pozdravljen, po pomoti sem izbral napačno ime ko sem naredil novo stran za [[Prelaz Gailbergsattel]] in bi rabil tvojo pomoč da jo izbrišem. {{nepodpisani|P̲̳l̳eo|00:40, 5. maj 2022‎}}

:Sem prestavil to stran na naslov [[Gailbergsattel]] in iz nje naredil preusmeritev, če bo kdo iskal pod nemškim imenom. Če boš še kdaj želel izbris kake svoje strani, ji dodaj predlogo {{tl|Briši ker}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:18, 5. maj 2022 (CEST)

:Hvala, si bom zapisal v mojo beležko. [[Uporabnik:P̲̳l̳eo|P̲̳l̳eo]] ([[Uporabniški pogovor:P̲̳l̳eo|pogovor]]) 08:45, 5. maj 2022 (CEST)

== Zakaj je bil izbran Svetovni dan kolesarjenja 3. junij ==

Razlog za izbris je bil sicer naveden da ni praznik, vendar če ste že tako dosledni potem prosim izbrišite tudi https://sl.wikipedia.org/wiki/1._junij dan pehote Slovenske vojske saj tudi to ni praznik (vsaj ne uraden) medtem ko je ta dan tudi uradno podprt s strani združenih narodov (https://www.un.org/en/observances/bicycle-day) in je mišljen kot obred, tako kot je naprimer Towel day oz. dan brisače, ki je tudi vpisan pod prazniki na dan 25.maj

:Wikipedija je odprt sistem, zato doslednost ni pogoj za brisanje. Lahko izbrišeš sam, ne uporabljaj pa tega kot argument za vnos še enega neprimernega podatka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:16, 18. maj 2022 (CEST)

== Članek potrebuje čiščenje ==

Jernej, pozdravljen,

za pomoč bi te prosila, in sicer sem nova na Wikipediji - kar se tiče urejanja strani. In bi lepo prosila za par smernic, kako lahko uredim naslednjo zahtevo: Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: neprimerna postavitev referenc kot medvrstičnih povezav. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.


Hvala za pomoč. {{nepodpisani|Kk spot|18:03, 31. maj 2022‎}}

:Kar se tega komentarja tiče je zdaj bolje, ampak zdaj je dodana vsebina povsem brez referenc, kar tudi ni ok. Tiste povezave na razne članke v drugih medijih je treba treba oblikovati kot medvrstične sklice, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Raiven&amp;type=revision&amp;diff=5703111&amp;oldid=5699303 takole za zgled]. Bo šlo? Mimogrede, ko vprašaš, če vam lahko pomagam izboljšati članek, kdo je to &quot;vi&quot;? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:46, 31. maj 2022 (CEST)

:FYI: Vi se nanaša na zadnjo poved predloge. Vseeno pisca originalnega komentarja naprošam k upoštevanju [[WP:KOI]]. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:56, 31. maj 2022 (CEST)

Hvala za usmeritev. Ne razumem tega z &quot;vi&quot;. Bomo pa vsekakor upoštevali WP:KOI {{nepodpisani|Kk spot|21:23, 31. maj 2022‎}}

:No, ker govoriš v prvi osebi množine, me zanima, kdo vse ste vi, ki prosite za pomoč (in ki boste upoštevali WP:KOI). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:29, 31. maj 2022 (CEST)

== Vladne slike ==

Živjo, zanima me kako ti je uspelo dobiti pravice za objavo [[c:File:13._vlada_Republike_Slovenije.jpg|slike 13. vlade RS]] pred par leti. Kot vir je naveden &quot;email/UKOM (Republic of Slovenia - Governmental PR Office)&quot; in ker nimam vpogleda v [[ticket:2018102410003702|ticket]] me zanima, če so ti dali pravice za uporabo samo tiste slike ali na splošno vso slikovno gradivo arhiva. Želel bi namreč (ko bo narejena) dobiti tudi pravice za objavo slike trenutne, pa morda tudi prejšnjih vlad in slik poslancev/ministrov, ker jih res veliko primanjkuje v Commonsih. Mi lahko poveš kaj so ti takrat dejali in kako je potekal postopek? V naprej hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:34, 1. junij 2022 (CEST)

:Hu, ne spomnim se. Možno, da je to {{u|ModriDirkac}} urejal, je pa bilo dovoljenje samo za poslane fotografije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:16, 1. junij 2022 (CEST)
::Bom uredil tudi za to vlado, zdaj celo poznam ljudi na UKOM.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:29, 2. junij 2022 (CEST)

:::Slike so v [https://www.flickr.com/photos/vladars/albums/72177720299439536 albumu na Flickrju], ampak so licencirane s CC BY-NC. Sem na tviterju poprosil, da odstranijo omejitev na nekomercialno, ampak če imaš direktno zvezo, super. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:31, 2. junij 2022 (CEST)
::::Hvala vama za pomoč! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Drugače a CC-BY-NC 2.0 ni dovolj prosta licenca za objavo v commonsih? Saj ne bomo uporabljali v komercialne namene. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:02, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Mi ne, naj bi bila pa [[Wikimedijina zbirka]] zbirka prostih datotek. (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:44, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::Aha, no to je pa res škoda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:17, 2. junij 2022 (CEST)
:slika je objavljena s pravilno licenco https://www.flickr.com/photos/vladars/52115320678/  oz cel album lp {{nepodpisani|ModriDirkac}}

::Tudi ta licenca je na žalost problematična ([[:Commons:Template:Flickr-public domain mark]]). Najboljše bi bilo Public Domain Dedication (CC0) ali Cc-by-sa ali Cc-by --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:31, 2. junij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: kot vidim so dali zdaj vse slike (trenutno 5,550) v &quot;public domain&quot;. Si prepričan, da to tudi ni ok, saj v linku ki si ga prej poslal [[Commons:Flickr files]] piše, da je ta licenca &quot;OK&quot;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:27, 2. junij 2022 (CEST)
:::p.s.: tukaj pa je še predloga: [[c:Template:PDMark-owner|Template:PDMark-owner]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:35, 2. junij 2022 (CEST)
:::: Gl. tudi [[c:Template:PD-author-FlickrPDM|Template:PD-author-FlickrPDM]] - ta je prav za Flickr PD narejena predloga. Ta licenca je za Zbirko problematična, ker se bojda ne da povsod po svetu dati svojega dela v javno last. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:48, 2. junij 2022 (CEST)
::::: Ja mogoče pride v poštev ta predloga (nism 100%; jo pa trenutno uporabljata samo dve sliki), bi bilo pa precej bolj enostavno, če se licenca spremeni npr. v CC0. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:50, 2. junij 2022 (CEST)
::::::Dobro, potem pa @[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] bi bilo možno, da jih poprosiš da spremenijo v licenco, ki jo predlaga @[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]? (CC0) [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:53, 2. junij 2022 (CEST)
::::::P.S.: @{{u|Sporti}}: tisto mojo predlogo pa uporablja precej slik. [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:WhatLinksHere/Template:PDMark-owner&amp;namespace=6&amp;limit=500 Glej tukaj]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:58, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::[[:commons:Commons:Requests_for_comment/Flickr and PD images]] ne velja več in bi bila PDMark-owner ok (The consensus here has been superseded by a June 2020 RfC which now allows Flickr PDM images under PDMark-owner). Še vedno pa je bolje na CC0, če bo uspelo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:19, 2. junij 2022 (CEST)
::::::::Tkole se zmenmo: poberite vse, kar bo uporabnega, in potem tle napišite, ko bo kategorija polna. Načeloma se obnašamo, kot da je licenca CC0, bom pa naknadno še poskusil dobiti potrditveno licenco. Osebno pa mislim, da kompliciramo. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:33, 2. junij 2022 (CEST)
:::::::::Jaz se strinjam s tabo, morda res malo preveč kompliciramo glede na to, da lahko objavljamo tudi pod to licenco na commonsih. Jaz jih bom začel nalagati v prihodnjih dneh, uporabnega je res veliko in dvomim, da bo kakšen problem, kajti slika, ki jo je naložil Sporti je bila potrjena. Še enkrat hvala za trud. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:48, 2. junij 2022 (CEST)

:Če bo ostala licenca PD (ki ni več problematična), bo treba datoteke ročno potrjevati ({{ping|MZaplotnik}}), ker jih bot da v kategorijo [[:Commons:Category:Flickr public domain images needing human review|Flickr public domain images needing human review]], kjer jih čaka že več kot 77.000. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 5. junij 2022 (CEST)
::{{u|Sporti}} in ostali, čez kakšen teden se lotim potrjevanja slik v Zbirki, priznam, da sem vlogo pregledovalca licenc zadnje čase malo zanemaril. Pred tem bi rad dodatno preveril, ali je pri nas pravno mogoče dati svoje ustvarjeno  delo izrecno v javno last. Sploh če to stori vlada ... {{u|TadejM}}? [[Pogovor:Javna last|Tule]] je navedeno, da ne, [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Licensing#Material_in_the_public_domain tule] pa, da je ''lahko'' problematično. Mislim, da je predlogo javna last za svoje slike najbolj uporabljal {{u|Žiga}}, tole je ena od debat v zvezi s tem: [[Uporabniški pogovor:Žiga#Tvoje slike]]. Glede na kopico Zbirkinih predlog se mi zdi, da tam razlikujejo med &quot;pravo&quot; javno domeno (ko pravice po 70 letih potečejo) in t. i. ''PDMark''? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:33, 14. julij 2022 (CEST)

:::Pozdravljen. Kontinentalno pravo v nasprotju s pravom ZDA ne omogoča uvrstitve dela v javno domeno,[https://en.wikipedia.org/wiki/Public_domain#Dedicating_works_to_the_public_domain][https://www.copytrack.com/blog/urheberrecht/european-us-copyright-difference] je pa nekaj podobnega mogoče storiti z licenco CC-0.[https://racunikt.splet.arnes.si/2020/09/15/kako-dam-svoje-delo-v-javno-domeno-cc0/] Glede del državnih organov glej tudi [https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf] (str. 40 in sled.). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:04, 14. julij 2022 (CEST)

::::Avgusta 2020 je bilo na Zbirki dogovorjeno, da so PDM slike OK ([[:Commons:Commons:Village_pump/Proposals/Archive/2020/08#Accept_files_published_by_the_copyright_holder_with_a_Public_Domain_Mark]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 14. julij 2022 (CEST)

== Obrez slike ==
Pozdravljeni, prosil bi samo za malo pomoči pri urejanju, in sicer me zanima, kako obrežem že naloženo sliko v commonsih? Opažam, da se ta metoda stalno uporablja, meni pa bi prišla prav, saj sem našel nekaj koristnih slik ki bi jih lahko nadomestil s tistimi, starimi tudi do 10 let. Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:27, 5. junij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: verjetno iščeš [[commons:Commons:CropTool]] '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 5. junij 2022 (CEST)
::To sem iskal ja, najlepša hvala! Ob tem bi samo še vprašal, kako se naloži slike s s strani Flickr, ki naj bi jo sedaj uporabljali za nalaganje slik aktualne vlade; našelm sem nekaj uporabnih in bi jih bilo smiselno naložiti oz. nadomestiti s starimi. Hvala [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: najbolje da se domeniš z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]om; vendar orodje je dostopno na [[commons:Commons:Flickr2Commons]]. Preberi si še zgoraj, kako označiti slike; po potrebi jih po naložitvi obreži (ter naloži kot verzijo slike) '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:40, 5. junij 2022 (CEST)
::::V redu, najlepša hvala za pomoč. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:47, 5. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], če již želiš naložiti sam pojdi na stran Wikimedia Commons, klikni Upload in nato klikni &quot;Sahre Images From Flickr&quot;. Nato daj notri ali URL slike ali albuma in sledi postopku. Ne pozabi dodati naslova (to je sicer avtomatsko), opisa (description v en in slo), kategorij. Pod zavihkom &quot;Release rights&quot; izberi opcijo &quot;Another reason not mentioned above&quot; in notri vnesi naslednje: &quot;&lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. Nato pa objavi sliko. Če boš delal obrezovanje slik (cropping) sledi istemu postopku, dodatko pa še pri opisu slike pod parameter &quot;other versions=&quot; dodaj še: &quot;|other versions=&lt;nowiki&gt;{{Extracted from|1=124. redna seja Vlade Republike Slovenije 21.jpg}}&lt;/nowiki&gt;&quot;. V kolikor ne bo šlo mi pošlji link do albuma in slike in bom naložil, v cilju imam tako ali tako naložiti vse slike od tam (trenutno sem jih okoli 100). Lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:08, 5. junij 2022 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] Najlepša hvala za pomoč in izčrpna navodila. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:11, 5. junij 2022 (CEST)
::::::Edini problem je, da nisem imel možnosti ''Other versions'', saj sem delal direktno v [https://croptool.toolforge.org/] (Croptoolu) in mi ni ponudilo te možnosti. Je to težava? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:25, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] Crop tool ti to doda samodejno, drugače pa bi lahko dodal tudi naknadno tako da daš &quot;edit code&quot; pri &quot;Summary&quot; na strani neke slike. Pozabil pa sem omenit še eno zelo pomembno zadevo: ko boš naložil ali naredil neko boljšo sliko od prejšnje (recimo Aleša Hojsa) jo dodaj tudi na Wikidata strani (recimo Aleša Hojsa: [[wikidata:Q10773771|tukaj]]) in ne direktno v infopolje, kot si to počel do [[Posebno:Prispevki/VidicK01|sedaj]]. Infopolja oseb so namreč narejena tako, da slike črpajo iz Wikipodatkov (to velja tudi v veliko drugih wikipedijah). Prosim upoštevaj to. Hvala in lp, [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 15:31, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::Hvala za opomnik, bom tudi to upošteval in nadoknadil za nazaj. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 15:35, 5. junij 2022 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] še tole: ko dodajaš licenco, jo dodaj prosim brez narekovajev (&quot;&quot;) torej samo &lt;nowiki&gt;{{PDMark-owner}}&lt;/nowiki&gt;. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:14, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::Hvala za opozorilo, lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:18, 5. junij 2022 (CEST)
::::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Zdravo, danes sem znova našel nekaj uporabnih slik, vendar ko vstavim naslov v [https://croptool.toolforge.org/], mi že cel dan piše ''This file is currently waiting for license review''. Morda veš v čem je problem? Včeraj s tem nisem imel težav. Hvala, Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:54, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::{{ping|VidicK01}} nekdo na Zbirki jih je označil za pregled. Samo malo bo treba počakati, da jih nekdo od administratorjev pregleda in potrdi licenco (ta korak so uvedli za boljši nadzor nad prispevki s Flickrja, ker so bile težave z njimi). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:03, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::Najlepša hvala za pojasnilo, lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:04, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::Običajno jih [[:commons:User:FlickreviewR 2|bot]] pregleda hitro, trenutno pa ne deluje. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:45, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::Kaj to pomeni za naprej? [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:49, 6. junij 2022 (CEST)
:::::::::::::::Popolnoma nič se ne bo za nas spremenilo, saj so slike v javni domeni, tako da lahko brez skrbi nadaljuješ z nalaganjem. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 20:10, 6. junij 2022 (CEST)
::::::::::::::::Potem pa super, hvala za vse odgovore. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 08:58, 7. junij 2022 (CEST)

Živjo, zanima me, zakaj ne morem naložiti slike državne sekretarke dr Kaje Širok z aplikacije Flickr, medtem ko pa lahko naložim sliko drugega sekretarja iz iste mape? Hvala že vnaprej in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:22, 13. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Lahko pošlješ link? Si nalagal z Filckr2Commons? To orodje preveri tudi Flickr licenco, mogoče ne ustreza Commons zahtevam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:43, 13. julij 2022 (CEST)
::Gre za to sliko, mislim da ni bila naložena istočasno kot ostale slike.. [https://www.flickr.com/photos/vladars/52211340529/in/album-72177720300213388/] [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 10:48, 13. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Licenca je CC-BY-NC 2.0, žal ni kompatibilna z Zbirko. Lahko pa pišeš na UKOM in jih vprašaš za strinjanje (ter nadaljnjo proceduro po [[:commons:COM:VRT]]). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 10:58, 13. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: Hvala lepa za odgovor, morda bom res pisal UKOMu. Lep dan še naprej [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 11:00, 13. julij 2022 (CEST)
::::{{ping|A09090091}} usmerjaj ljudi raje na naš lokalni VRT ([[WP:VRTIZJ]]), tu bo hitreje obdelan in dovoljenje je lahko v slovenščini. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:44, 13. julij 2022 (CEST)
:::::Hvala, Yerpo, za namig. Sem mislil, da dovoljenja za slike niso prenosljiva. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:29, 13. julij 2022 (CEST)
::::::CC-BY-SA je CC-BY-SA, ni tu nobene komplikacije. In jaz kot prostovoljec sistema VRT (oz. njegovega slovenskega dela) imam pooblastilo za označevanje licenc tudi na Zbirki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:45, 13. julij 2022 (CEST)
:::::::Hvala za obrazložitev, bom upošteval. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:59, 13. julij 2022 (CEST)

== Opravek za bota ==

Če imaš čas za take stvari: lotil sem se [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rak_(bolezen)&amp;diff=prev&amp;oldid=5710893 popravljanja po Pravopisu nepravilnega &quot;s čemer&quot; v &quot;s čimer&quot;], pa je malo preveč tega za ročno delo in bi bila dobrodošla pomoč avtomatike ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:42, 23. junij 2022 (CEST)

:To se sliši izvedljivo. Pogledam popoldan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:51, 23. junij 2022 (CEST)

::Oprosti, da se vtikam v pogovor, želim samo opozoriti na možnost, da bi bot popravljal tudi “pri čemer” v “pri čimer”, se pravi tudi peti sklon zaimka, kar je seveda napačno. Naj bo bot jasno ''poučen'', da ne popravlja vsak “čemer”. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:04, 24. junij 2022 (CEST)

:::Brez skrbi, ne bom ponovil Klemnovega kiksa z operacijo &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot; pred leti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:20, 24. junij 2022 (CEST)

:{{ping|Upwinxp}} {{opravljeno}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:55, 24. junij 2022 (CEST)

::Hvala! Kakšen kiks pa se je pripetil pri operaciji &quot;večimi&quot; -&gt; &quot;več&quot;? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:23, 24. junij 2022 (CEST)

:::Ni upošteval možnosti, da se niz &quot;večimi&quot; pojavlja še kje drugje in je masovno spremenil &quot;živečimi&quot; v &quot;živeč&quot;. Pa &quot;večih&quot; tudi, nekaj ostankov tega posega se celo še najde, glej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Berkelij&amp;diff=1683508&amp;oldid=1497516] v članku [[Berkelij]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:29, 24. junij 2022 (CEST)

== Trije peskovniki ==
Lepo bi prosil, če mi lahko napraviš tri peskovnike na moji pogovorni strani, če mogoče, čisto spodaj - zaradi kratkega ali daljšega življenjepisa, pa še prevedenega v dva jezika. Hvala. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 17:12, 8. julij 2022 (CEST)

:Žal ne razumem točno, kje in kako. Peskovnik si lahko narediš sam, samo povezave [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 2]], [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik 3]] itd. umestiš nekam, da jih boš našel. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:18, 8. julij 2022 (CEST)

== Neprimeren sklic NCBI ==

Pozdravljen. 

Zakaj je sklic na NCBI neprimeren? Pri športniku je recimo seznam uvrstitve sklic, pri raziskavi ali trditvi sem pač navedel vir, ki potrjujeje napisano.  Je problematičen &quot;prvi&quot;?

Hvala [[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]] ([[Uporabniški pogovor:Briangreene22|pogovor]]) 15:03, 19. julij 2022 (CEST)

:Sem razložil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor%3ABriangreene22&amp;type=revision&amp;diff=5721463&amp;oldid=5721419 tukaj], zakaj je neprimeren. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:13, 19. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]]: Pri piscih ne linkamo (referenciramo) študij in del; jih pa (v primeru pisatelja) povežemo s predlogo {{tl|COBISS}} (ali katerokoli iz [[:Kategorija:Predloge za povezovanje navzven]]). Vsekakor pa ne dodajamo sklicev na COBISS, Amazon in knjigarne kot samega. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:14, 19. julij 2022 (CEST)

== IBT Trbovlje ==

Zbrisal si IBT Trbovlje z razlogom, da gre za reklamo. 
Gre za podatek oz. informacijo o družbi, ki je bila pomembna Jugoslovanska in nato Slovenska družba, ki pa je prenehala delovati. Iz tega razloga brisanje neutemeljeno brisanja, saj je reklama brezpredmetna in ne bi imela učinka. Gre izključno za navedbo družbe, ki jo navaja tudi vir Wikipedija - Občina Trbovlje - Zgodovina - 9 odstavek in vir Wikipedija - Janez Lajovic, arhitekt, urbanist - Življenje in Delo - 3 odstavek. ZA brisdsanje bi bilo potrebno anvesti druge razloge.[[Uporabnik:Ajants|Ajants]] ([[Uporabniški pogovor:Ajants|pogovor]]) 13:12, 25. julij 2022 (CEST)

:Slog je bil promocijski (superlativi) in članek ni navajal nobenega vira. Tak neprimeren članek bi še vedno lahko funkcioniral kot reklama za podjetja, ki se opisujejo kot nasledniki IBT. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:17, 25. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>1k3tkt5ia8nf63z7360ua2vdrnr4bng</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Karel Putrih</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126801</id>
    <revision>
      <id>5725129</id>
      <parentid>5044118</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T13:26:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>G-Cup</username>
        <id>10746</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2122" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Karel Putrih''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[14. november]] [[1910]], [[Ljubljana]], † [[6. september]] [[1959]], [[Ljubljana]].

== Življenjepis ==
Šolal se je v Pragi. Uveljavil se je že v skupini Neodvisni pred začetkom druge svetovne vojne. Putrih je največ ustvarjal v [[kamen|kamnu]], žgani [[glina|glini]], [[bron]]u in [[vosek|vosku]]. Pogosto je  modeliral ženske [[akt (upodobitev)|akt]]e, drugo figuraliko in [[portret]]e.Pogosto je ustvarjal skupaj z Zdenkom Kalinom. 

Od leta 1950 do smrti je bil Putrih tudi [[profesor]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]].

Leta 1959 je skupaj z [[Zdenko Kalin|Zdenkom Kalinom]] prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] ''»za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS«''. Njegove plastike so urejene kot friz nad vhodi in pod okni. Simbolno učinkujejo kot balkonska ograja. Ponazarjajo različne ljudi, njihovo ustvarjalnost od učenja do elektrifikacije, rudarjenje, kmetijstvo in ribištvo. Levi rob oblikujejo tri žene, desni trije možje. Vse figure so gole. Portal parlamenta je nekakšen labodji spev Putrihovega ustvarjanja.

==Dela==
* ''Kopalka, akt'', Brdo pri Kranju, v parku
* ''Torzo''
* ''Spomenik talcem'', Ulica talcev, Ljubljana
* ''Odmev'', pred Moderno galerijo, Ljubljana
* Spomenik žrtvam fašizma na [[sv. Urh]]u pri Ljubljani
* Portal na tedanji Ljudski skupščini (današnji Državni zbor), Ljubljana
* ''Osnutek za spomenik neznanemu političnemu jetniku''

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih kiparjev]]

== Viri ==
* {{SBL|id=2362|avtor=France Stele|ime=Karel Putrih}}

{{-}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}


{{likovnik-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Putrih, Karel}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1910]]
[[Kategorija:Umrli leta 1959]]
[[Kategorija:Slovenski kiparji]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>2o3d2vsrber3pzvz1ytuv1dod1js882</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prelom (glasbena skupina)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>135665</id>
    <revision>
      <id>5725308</id>
      <parentid>4874502</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T07:15:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezt99</username>
        <id>191804</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Naslov singl plošče iz leta 1978</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1175" xml:space="preserve">'''Prelom''' je bila priljubljena slovenska [[glasbena skupina]], ki je delovala v 70. letih prejšnjega stoletja. Začeli so kot spremljevalna skupina takrat zelo popularnega pevca [[Zvone Bukovec|Zvoneta Bukovca]] in se kasneje odločili za avtorsko dejavnost. Sloveli so po izrednih vokalnih sposobnostih in razen lastnih, preigravali tudi uspešnice skupin, kot so Abba, Bee Gees in podobnih. Zaradi odhodov nekaterih članov v takratno JLA, se je zasedba z leti nekoliko spreminjala. V njihovih vrstah sta nekaj časa nastopala tudi [[Roman Medvešček]] in [[Peter Gruden]]. Njihove najbolj poznane skladbe: Vrnitev, Ljubezen iz šolskih dni, Nad srcem tvojim sije sonce ...  

==Originalna zasedba==
* [[Jani Tutta]] - [[bobni]],
* [[Tomaž Kozlevčar]] - [[klaviature]], vokal
* [[Miro Markič]] - [[kitara]], vokal
* [[Dušan (Duco) Markič]] - [[bas kitara]], vokal

==Diskografija==
* ''[[Ljubezen iz šolskih dni|Vrnitev, Ljubezen iz šolskih dni]]'' - [[singel plošča]] 1977
* ''Nad srcem tvojim sije sonce, Deset dni'' - singel plošča 1978

[[Kategorija:Slovenske pop skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1974]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>kd532y5jif4kfst4unkf7jnlcqr2o4e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Volkswagen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>145121</id>
    <revision>
      <id>5725357</id>
      <parentid>5593453</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T11:33:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>86.120.190.41</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2302" xml:space="preserve">{{Infobox_Company |
 company_name     = Volkswagen AG |
 company_logo     = VW-Logo.png|
 company_type     = Veja koncerna [[Volkswagen Group]] &lt;br /&gt; ({{ISIN|DE0007664005}})| |
 slogan   = ''Največji avto, ki ste ga kdarkoli videli'' |
 foundation       = [[1937]] |
 location         = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wolfsburg]] |
 key_people       = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Martin Winterkorn]], predsednik uprave |
 num_employees    = 344,900 &lt;Ref&gt;http://www.vw-personal.de/www/de/arbeiten/zahlen_fakten/belegschaftsdaten.htm&lt;/Ref&gt; |
 industry         = [[Avtomobilska industrija]] |
 products         = 6.258.333 avtomobilov (2012) |
 revenue          = {{profit}} 50.245 milijard [[euro|€]] (2005) |
net_income        = {{profit}} 741 milijonov € (2005) | 
 homepage         = [http://www.volkswagen.com/ Volkswagen International]
}}

'''Volkswagen AG''' (kratica '''VW''') je [[Nemčija|nemško]] [[avtomobil]]sko podjetje s sedežem v [[Wolfsburg]]u. Predstavlja jedro [[koncern]]a [[Volkswagen Group]] in je v svetovnem merilu tretji največji izdelovalec avtomobilov, takoj za [[Toyota|Toyoto]] in [[General Motors|GM]] in največji v [[Evropa|Evropi]]. Pripadajo mu blagovne znamke [[Audi]], [[Bentley]], [[Bugatti]], [[Lamborghini]], [[Seat]], [[Škoda]] in [[Volkswagen]]. Slednji pa je tudi, po prodajnih rezultatih, vodilni v koncernu. Ime podjetja v dobesednem prevodu pomeni »ljudski avto«.

== Zgodovina ==
Pobudnik ustanovitve je bil [[Adolf Hitler]] (11. februar 1933 v Berlinu na avtomobilski razstavi). Želel je avtomobil, ki lahko na avtocesti razvije trajno hitrost 100 km/h, ima 4 za družino primerne sedeže, skromno porabo goriva in stane manj kot 1000 takratnih Mark. Naročilnico za prototip je dobil leta 1934 [[Ferdinand Porsche]]. Kmalu je nastal [[Volkswagen hrošč|hrošč]] (''Maikäfer''). Ker nemška avtomobilska industrija ni bila zainteresirana, je bila izgradnja [[tovarna|tovarne]] zaupana DAF (nemški delavski fronti). 

== Viri in opombe ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam avtomobilskih znamk]]
{{Kategorija v Zbirki|Volkswagen}}

{{Škrbina o podjetju}}
{{Avtomobilske znamke}}
[[Kategorija:Avtomobilska podjetja Nemčije]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1937]]
[[Kategorija:Proizvajalci avtomobilov]]
[[Kategorija:Volkswagen|*]]</text>
      <sha1>gbjrhxhmg07wh0scjcbar5r17cdin80</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lamborghini</title>
    <ns>0</ns>
    <id>148097</id>
    <revision>
      <id>5725358</id>
      <parentid>5568120</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T11:34:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>86.120.190.41</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7007" xml:space="preserve">{{Infobox Company
| company_name     = Automobili Lamborghini S.p.A.
| company_logo     =Lamborghini Logo.svg 
| company_type     = Podružnica
| company_slogan   = 
| foundation       = 30.10.1963, [[Ferruccio Lamborghini]] kot Automobili Ferruccio Lamborghini S.p.A
| location_city    = {{flagicon|Italy}} Sant'Agata Bolognese, Italija
| location_country = [[Italija]]
| location         = Proizvodnja avtomobilov v [[Bologna|Bologni]]
| key_people       = Stephan Winkelmann (direktor), Ferruccio Lamborghini(ustanovitelj)
| num_employees    =831 (2013) 
| industry         = Avtomobilska industrija, traktorji
| revenue          = 
| homepage         = http://www.lamborghini.com/
| parent           = [[Audi|Audi AG]]
}}
'''Automobili Lamborghini S.p.A''' [lamborgíni] je italijanska blagovna znamka in proizvajalec luksuznih športnih avtomobilov in športnih terenskih vozil, ki je v lasti koncerna [[Volkswagen Group|Volkswagen]] preko svoje hčerinske znamke [[Audi]]. Proizvodni obrat in sedež Lamborghinija se nahajata v Sant'Agata Bolognese, Italija.

== Zgodovina ==
Ferruccio Lamborghini je ustanovil podjetje s ciljem, da bi z avtom &quot;grand tourer&quot; tekmoval z drugimi znamkami avtomobilov, kot so [[Ferrari]]. 

Prvi modeli avtomobilov so bili proizvedeni v 60.letih prejšnjega stoletja. Ti avtomobili so izstopali zaradi svoje izpopolnjenosti, moči in udobja. Lamborghini je leta 1966 pridobil veliko odobravanja zaradi Miure (športnega kupeja), ki je imel motor na sredini in pogon na zadnja kolesa. Ta razporeditev je postala osnovna razporeditev visoko zmogljivih avtomobilov tega obdobja.

Podjetje Lamborghini je v prvih desetletjih hitro raslo, leta 1973 pa so števila prodaj padle zaradi finančne recesije in naftne krize. Ferruccio Lamborghini je prodal podjetje Georges-Henri Rossettiju in René Leimerju in se upokojil leta 1974.

Podjetje je šlo leta 1978 v stečaj, leta 1984 pa je podjetje kupila družina Mimran, ki so veliko vlagali v širitev podjetja. V tem času je podjetje Lamborghini izdelovalo dva športna avtomobila ([[Lamborghini Countach|Countach]] in [[Lamborghini Jalpa|Jalpa]]) in visoko zmogljivo terensko vozilo [[Lamborghini LM002|LM002]] .

Družina Mimran je leta 1987 podjetje prodalo podjetju Chrysler. Po zamenjavi Countacha z Diablom in po prekinitvi izdelave Jalpe in LM002 je Chrysler podjetje prodal Malezijski skupini Mycom Setdco in indonezijski skupini V'Power Corporation, ki so leta 1998 podjetje naprej prodale koncernu Volkswagen in to Audiju. Leta 2001 so Diabla zamenjali z [[Lamborghini Murciélago|Murciélagom]], malo kasneje pa so začeli izdelovati športni avto [[Lamborghini Gallardo|Gallardo]], ki je bil nekakšen naslednik Jalpe.

V tem času je število prodaj naraslo, v času svetovne finančne krize in gospodarske krize pa je število prodaj padlo za skoraj 50%.

== Seznam modelov ==
*[[Lamborghini 350 GT|350 GT]] (1964-1966, 120 avtomobilov)

*[[Lamborghini 400 GT 2+2|400 GT 2+2]] (1966-1968, 247 avtomobilov)

*[[Lamborghini Miura|Miura]] (1966-1973, 764 avtomobilov, različice: P400, P400S, P400SV, P400 Jota, P400 SV/J, Roadster in P400 SV/J Spider)

*[[Lamborghini Espada|Espada]] (1968-1978, 1.217 avtomobilov)

*[[Lamborghini Islero|Islero]] (1968-1969, 225 avtomobilov, različice: navaden in S)

*[[Lamborghini Jarama|Jarama]] (1970-1976, 328 avtomobilov, različice: navaden in S)

*[[Lamborghini Urraco|Urraco]] (1973-1979, 791 avtomobilov, različice: P200, P250, P300 in P111)

*[[Lamborghini Countach|Countach]] (1974-1990, 2.049 avtomobilov, različice: LP400, LP400 S, LP500 S, LP Turbo S, 5000 Quattrovalvole, Countach 25.obletnice Countacha in Walter Wolfov Countach)

*[[Lamborghini Silhouette|Silhouette]] (1976-1979, 54 avtomobilov)

*[[Lamborghini Jalpa|Jalpa]] (1981-1988, 410 avtomobilov)

*[[Lamborghini LM002|LM002]] (1986-1993, 328 avtomobilov)

*[[Lamborghini Diablo|Diablo]] (1990-2001, 2.884 avtomobilov, različice: navaden, VT, SE30, SE30 Jota, SV in VT Roadster)

*[[Lamborghini Murciélago|Murciélago]] (2001-2010, 4.099 avtomobilov, različice: Coupé, Roadster, LP640, LP640 Roadster in LP670-4 SV)

*[[Lamborghini Gallardo|Gallardo]] (2003-2013, 13.992 avtomobilov, različice: navaden, Spyder, Superleggera, LP560-4, LP560-4 Spyder, LP560-4 Superleggera, LP560-4 Spyder Performante, LP550-2 Coupe, LP550-2 Spyder in še veliko posebnih različic, kot so Gallardo za Italijansko policijo)

*[[Lamborghini Reventón|Reventón]] (2008, 21 avtomobilov, različice: Coupé in Roadster)

*[[Lamborghini Aventador|Aventador]] (2011-, do konca 2014 3.646 avtomobilov, različice: LP700-4, LP700-4 Roadster, J, LP750-4 SV, LP750-4 SV Roadster, LP 740-4 S, LP 740-4 S Roadster, LP770-4 SVJ in še druge posebne različice.)

*[[Lamborghini Sesto Elemento|Sesto Elemento]] (2011, 20 avtomobilov)

*[[Lamborghini Veneno|Veneno]] (2013-2014, 5 avtomobilov, različice: navaden in Roadster)

*[[Lamborghini Egoista|Egoista]] (2013, 1 avtomobil)

*[[Lamborghini Huracán|Huracán]] (2014-, do konca 2014 1.616 avtomobilov, različice: LP610-4, LP610-4 Polizia, LP610-4 Avio, LP610-4 Spyder, LP580-2, LP580-2 Pope Francis, LP580-2 Spyder, LP640-4 Performante, LP640-4 Performante Spyder, LP620-2 Super Trofeo, GT3, Evo)

*[[Lamborghini Centanario|Centanario]] (2016-2017, 40 avtomobilov, različice: Coupé in Roadster)

*[[Lamborghini SC18 Alston|SC18 Alston]] (2018, 1 avtomobil)

*[[Lamborghini Urus|Urus]] (2018-)

== Seznam konceptov ==
*[[Lamborghini 350 GTV|350 GTV]] (1963),

*[[Lamborghini 400 GT Flying Star II|400 GT Flying Star II]] (1966),

*[[Lamborghini 400 GT Monza|400 GT Monza]] (1967),

*[[Lamborghini Marzal|Marzal]] (1967),

*[[Lamborghini Bravo|Bravo]] (1974),

*[[Lamborghini Cheetah|Cheetah]] (1977),

*[[Lamborghini Faena|Faena]] (1978),

*[[Lamborghini Athon|Athon]] (1980),

*[[Lamborghini LM001|LM001]] (1981),

*[[Lamborghini LMA002|LMA002]] (1982),

*[[Lamborghini Marco Polo|Marco Polo]] (1982),

*[[Lamborghini LM003|LM003]] (1982),

*[[Lamborghini LM004|LM004]] (1986),

*[[Lamborghini Portofino|Portofino]] (1987),

*[[Lamborghini Bertone Genesis|Bertone Genesis]] (1988),

*[[Lamborghini Calà|Calà]] (1995),

*[[Lamborghini Zagato Raptor|Zagato Raptor]] (1996),

*[[Lamborghini P147 Canto|P147 Canto]] (1998),

*[[Lamborghini P147 Acosta|P147 Acosta]] (1998),

*[[Lamborghini Concept S|Concept S]] (2005),

*[[Lamborghini Miura Concept|Miura Concept]] (2006),

*[[Lamborghini Estoque|Estoque]] (2008),

*[[Lamborghini Asterion|Asterion]] (2014).

== Glej tudi ==
* [[Seznam avtomobilskih znamk]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}}
* [http://www.lamborghini.com/ Uradna stran Lamborghini]
* [http://www.lamborghini.de/ Lamborghini Stuttgart]
{{Avtomobilske znamke}}
[[Kategorija:Dobavitelji motorjev Formule 1]]
[[Kategorija:Volkswagen]]
[[Kategorija:Lamborghini|*]]
[[Kategorija:Proizvajalci avtomobilov]]
[[Kategorija:Nekdanji proizvajalci traktorjev]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1963]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ddcg72oymph2hnf4qkj0t72rfm7q2i3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Volkswagen Group</title>
    <ns>0</ns>
    <id>150206</id>
    <revision>
      <id>5725356</id>
      <parentid>5001561</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T11:32:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>86.120.190.41</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3209" xml:space="preserve">{{Infobox_Company |
 company_name     = skupina Volkswagen |
 company_logo     = [[Slika:Volkswagen Group.svg|135px|VW Group]] |
 company_type     = delniška družba |
 foundation       = [[28. maj 1937]] |
 location         = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wolfsburg]], [[Nemčija]] |
 key_people       = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Martin Winterkorn]], Direktor |
 num_employees    = 501.956 ([[2011]]) |
 industry         = Seznam proizvodnje avtomobilov |
 products         = Seznam proizvodnje avtomobilov |
 revenue          = {{profit}} 159,3 milijarde [[Evro|€]] ([[2011]])&lt;ref name=&quot;volkswagen-ir&quot;&gt;http://volkswagen-ir.de/English_version.337.0.html&lt;/ref&gt; | 
 net_income       = {{profit}} 15,8 milijarde € ([[2011]])&lt;ref name=&quot;volkswagen-ir&quot;/&gt; |
 operating_income = {{profit}} 18,9 milijarde € ([[2011]])&lt;ref name=&quot;volkswagen-ir&quot;/&gt; |
 subsid           = [[Audi]], [[Bentley]], [[Bugatti]], [[Ducati]], [[Lamborghini]], [[MAN]], [[Neoplan]], [[Porsche]], [[Scania]], [[SEAT]], [[Škoda]], [[Volkswagen]] |
 homepage         = [http://www.volkswagen.com/ Volkswagen International]
}}

Skupina Volkswagen ali [[Nemčija|nemško]] '''Volkswagen Konzern''' je [[Nmečija|nemški]] [[proizvajalec avtomobilov]] in eno od največjih globalnih avtomobilskih podjetij z 94 proizvodnimi obrati v 26 državah sveta. Njena podružnična podjetja predstavljajo zelo znane znamke, kot so [[Audi]], [[Bentley]], [[Bugatti]], [[Ducati]], [[Lamborghini]], [[MAN SE|MAN]], [[Neoplan]], [[Porsche]], [[Scania]], [[SEAT]], [[Škoda]] in [[Volkswagen]] sam, kjer dnevno izdelajo 34,500 vozil iz skupine Volkswagen ter so prisotni v 153 državah sveta. Po analitičnih podatkih družbe [[OICA]] je bila skupina Volkswagen v letu [[2011]] s prodanimi 8,265 milijoni avtomobilov drugi največji proizvajalec avtomobilov na svetu z 12,3% tržnim deležem med osebnimi vozili, takoj za ameriško skupino [[General Motors|GM]], ki je prodala 9,01 milijona vozil.

== Zanimivosti ==

Z modelom [[VW Golf|Golf]], ki je bil predstavljen v začetku leta [[1974]], pa vse do danes, je bilo izdelanih preko 25,5 milijona vozil, predstavljenega v sedmih generacijah, s čimer so presegli svoj uspeh legendarnega [[VW Käfer|&quot;hrošča&quot;]], ki so ga izdelali okoli 23,5 milijona primerkov, vključno z novejšim modelom [[VW Beetle|Beetle]].

== Vodstvo ==

* [[1945]] - [[1948]]: [[Ivan Hirst]]
* [[1948]] - [[1967]]: [[Heinrich Nordhoff]]
* [[1968]] - [[1971]]: [[Kurt Lotz]]
* [[1971]] - [[1975]]: [[Rudolf Leiding]]
* [[1975]] - [[1982]]: [[Toni Schmucker]]
* [[1982]] - [[1993]]: [[Carl Hahn]]
* [[1. januar]] [[1993]] - [[16. april]] [[2002]]: [[Ferdinand Piëch]]
* [[16. april]] [[2002]] - [[31. december]] [[2006]]: [[Bernd Pischetsrieder]]
* [[1. januar]] [[2007]] - [[danes]]: [[Martin Winterkorn]]

== Viri ==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam avtomobilskih znamk]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.volkswagenag.com/vwag/vwcorp/content/en/homepage.html Volkswagen AG Corporate]
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Avtomobilske znamke}}
[[Kategorija:Avtomobilska podjetja Nemčije]]
[[Kategorija:Volkswagen|*]]
[[Kategorija:Proizvajalci avtomobilov]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1937]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>k4g7b4ki0tbyqchdeyk4zpb7xwfkw9h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Renesančno kiparstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>157150</id>
    <revision>
      <id>5725128</id>
      <parentid>5724934</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T13:17:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47941" xml:space="preserve">[[File:Michelangelo's_Pieta_5450_cropncleaned_edit.jpg|thumb|316x316px|[[Pietà (Michelangelo)|Vatikanska Pietà]], renesančno delo [[Michelangelo Buonarroti|Michelangela]].]]

'''Renesančno kiparstvo''' razumemo kot proces obnavljanja [[kiparstvo|kiparstva]] klasične [[antika|antike]]. [[Kipar]]ji so v umetniških ostankih in v odkritjih najdišč tistega minulega časa našli popoln navdih za svoja dela. Navdihovala jih je tudi narava. V tem kontekstu moramo upoštevati izjemo flamskih umetnikov v severni Evropi, ki so poleg tega, da so premagali figurativni slog gotike, spodbujali renesanso, tujo italijanski, zlasti na področju slikarstva.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Castelfranchi Vegas|1997|p=43}}&lt;/ref&gt; Ponovno rojstvo antike z opustitvijo srednjega veka, ki je bil za [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]] »svet Gotov«&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=10}}&lt;/ref&gt; in s priznavanjem klasike z vsemi njenimi različicami in niansami je bil pojav, ki se je razvil skoraj izključno v Italiji. [[Renesančna umetnost]] je uspela interpretirati Naravo in jo s svobodo in znanjem prevesti v množico mojstrovin. &lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=13}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
[[File:Bartolomeo_Colleoni_by_Andrea_del_Verrocchio.jpg|thumb|Konjeniški kip Bartolomea Colleonija v bronu, Verrocchio.]]
Renesančno kiparstvo je za osnovo in model vzelo dela klasične antike in njeno [[mitologija|mitologijo]] z novo vizijo [[humanizem|humanistične]] misli in funkcije kiparstva v umetnosti. Tako kot v grškem kiparstvu je bila naturalistična upodobitev golega človeškega telesa iskana z visoko dovršeno tehniko, zahvaljujoč natančnemu preučevanju človeške [[anatomija|anatomije]]. V Italiji so profane in verske teme enakovredno sobivale; tega ni bilo v drugih državah, kot sta Španija in Nemčija, kjer so prevladovale verske teme.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |title=La Gran Enciclopedia en català |publisher=Edicions 62 |year=2004 |isbn=84-297-5435-0 |volume=17 |location=Barcelona |language=Catalan}}&lt;/ref&gt;

Človeško telo je predstavljalo absolutno [[lepota|lepoto]], katere matematično ujemanje med deli je bilo dobro definirano, [[kontrapost]] pa se je nenehno uporabljal od [[Donatello|Donatella]] do [[Michelangelo|Michelangela]]. V tem času je bilo kiparstvo praktično osvobojeno arhitekturnega ogrodja, [[relief (umetnost)|reliefi]] so bili izdelani po pravilih [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]] in liki prikazani z dramatičnimi izrazi, ki so povzročili občutek velike ''terribilità'' (umetnosti, ki vzbuja grozo, strahospoštovanje ali občutek vzvišenega) v občutkih, izraženih v Michelangelovih skulpturah, kot v obraz njegovega ''Davida''.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=70–71}}&lt;/ref&gt;

Temeljno vlogo je odigral lik ''[[Mecen]]a'' - pokrovitelja, ki so ga predstavljali cerkev in plemiči, ki so si s svojim pokroviteljstvom pridobili družbeni ugled in politično propagando ter pokrivali vse teme: verske, mitološke, vsakdanje življenje, portrete oseb itd.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=La Gran Enciclopedia en català |publisher=Edicions 62 |year=2004 |isbn=84-297-5445-8 |volume=17 |location=Barcelona |language=Catalan}}&lt;/ref&gt;

Z renesanso se ponovno pojavi grško-rimska [[gliptika]], ki je bila v srednjem veku v finem kamnoseštvu (razen nekaj primerkov [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]]) skoraj povsem pozabljena, od 16. stoletja pa so klesali dragocene [[kameja|kameje]] klasičnega okusa, tako popolne, da bi jih včasih lahko zamenjali s starodavnimi. Vendar pa je bila uporaba finih kamnoseških rezbarij, ki so jih tako priljubljene grške in rimske civilizacije, komajda obnovljena. Ti majhni reliefi so služili kot model, ko so bili povečani, ki so jih kiparji okrasili v velikih medaljonih za palače v Italiji in Franciji.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=102}}&lt;/ref&gt;

=== Materiali ===
Renesančno kiparstvo je uporabljalo vse vrste materialov, predvsem [[marmor]], [[bron]] in [[les]]. Reprodukcije kipcev v bronu so bile v renesansi zaradi velikega števila zbirateljev zelo razširjene. V [[Firence|Firencah]] sta bila pobudnika [[Antonio del Pollaiuolo]] (''Herkul in Antej'') in [[Andrea del Verrocchio]] (''Krilati deček z ribo''), ki so ju naročili [[Medičejci]]. Iz delavnice [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] so ohranjeni majhni bronasti konji v višini 23 cm.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=54–55}}&lt;/ref&gt; Mantovski kipar Pier Jacopo Alari Bonacolsi, imenovan Antico, se je naselil v Rimu, da bi izdeloval bronaste redukcije starodavnega marmorja.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=703}}&lt;/ref&gt;

Les so uporabljali v državah, kot sta Nemčija in Španija, kjer je bilo veliko gozdno bogastvo in tradicionalna obdelava pobarvanega lesa globoko zakoreninjena; uporabljali so ga pri izvedbi verskih podob in oltarjev.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=120–121}}&lt;/ref&gt;

[[Terakota]] je bila uporabljena kot bolj ekonomičen material, v naravnih barvah in polikromaciji, kot sta jo uporabila [[Antonio Rossellino]] in njegov učenec Matteo Civitali v ''Devici Marijinega oznanjenja'' v cerkvi Služabnikov iz Lucce. Italijanski umetnik [[Pietro Torrigiano]] je v Španiji izdelal več skulptur v polikromirani glini, nekaj jih je ohranjenih v Muzeju lepih umetnosti v Sevilji.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=229}}&lt;/ref&gt; [[Luca della Robbia]], ki je sledil slogu Donatella, je zaslužen za izum [[emajl]]irane gline, ki jo je uporabil v [[tabernakelj|tabernaklju]] [[Bazilika Santa Maria Novella|Santa Maria Novella]] v Firencah v kombinaciji z marmorjem, da bi dal barvo delu, in kasneje v [[tondo (umetnost)|tondojih]] in [[Marija (umetnost)|Madonah]]; njegova delavnica, ki ji je sledil njegov nečak [[Andrea della Robbia]], je ustvarila veliko število del v emajlirani terakoti, ki so se razširila po vsej Evropi. To je doseglo različne dele sveta, saj je manifestacija čustev in zgodovine.

=== Tehnike ===
[[File:Giambologna_raptodasabina.jpg|thumb|''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna| Ugrabitev Sabink]]'', flamski kipar [[Giambologna]], kjer je kompozicija prikazana v spiralnem gibanju.]]
Tehnika klesanja marmorja je bila obnovljena v renesančnih časih s popolnostjo, ki jo je imela v klasičnem obdobju. Od renesanse naprej so uporabljali ročni vrtalnik ali trepan za odstranjevanje kamna do določene globine. To orodje je bilo uporabljeno ne glede na to, ali je bila skulptura izdelana v neposrednem rezbarstvu, kot je včasih počel [[Michelangelo]] ali pa je bila uporabljena preko točk modela, narejenega v mavcu, kot so običajno počeli umetniki, kot je [[Giambologna]], čigar označene točke je mogoče videti v številnih njegovih skulpturah. Donatello je uporabil grško metodo obdelave bloka v krogu, vendar ga je Michelangelo klesal z ene strani.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite book |title=Historia Universal del Arte |publisher=Sarpe |year=1984 |isbn=84-7291-596-4 |volume=8 |location=Madrid |language=Spanish}}&lt;/ref&gt; Takole ga je opisal Benvenuto Cellini:
{{quote|Najboljša metoda, ki jo je kdaj uporabil Michelangelo; potem ko je na blok narisal glavno perspektivo, je pričel odstranjevati marmor z ene strani, kot da bi nameraval narediti relief in tako korak za korakom izrisati celotno figuro.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Hodson|2000|p=42}}&lt;/ref&gt;|[[Benvenuto Cellini]]|''Miguel Angel, escultor.''}}

Za bronasta dela je bilo treba delo predhodno izdelati v glini ali vosku za kasnejše ulivanje; nato so jo brusili, da so odpravili morebitne napake pri vlivanju, površino pa polirali z abrazivi in dodali patine po kiparjevem okusu.

Rezbarjenje v lesu, ki se uporablja predvsem v severni Evropi in Španiji, je bilo mogoče izvesti tudi z neposrednim rezbarjenjem na leseni blok z izvedbo majhne skice za usmerjanje ali s predhodnim modelom v mavcu ali glini in ga tudi prenesti skozi točke, kot v marmor.

=== Kompozicija ===
* [[Skulptura|&lt;u&gt;Skulptura v krogu&lt;/u&gt;]]
Renesansa je sprejela osnovne elemente, ki jih je opisal [[Vitruvij]], ki je menil:
{{quote|... da naj bi razmerje človeške oblike služilo kot paradigma razmerij človekovih stvaritev. Ker je narava oblikovala človeško telo tako, da so njegovi členi pravilno sorazmerni s postavo kot celoto; zdi se, da so v antiki imeli dober razlog za svoje pravilo, ki pravi, da morajo biti v popolnih zgradbah različni členi v natančnih simetričnih odnosih s splošno shemo kot celoto. |[[Vitruvij]] (1. stoletje)|D'Architectura}}

Kompozicija človeške figure je temeljila na iskanju popolnosti v anatomiji, o kateri so mnogi umetniki tega obdobja pridobili pravo znanje s prakso seciranja za študij.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|1984|p=721}}&lt;/ref&gt; Prva renesančna prostostoječa skulptura, ki je pokazala harmonijo akta, je bil Donatellov ''[[David (Donatello)|David]]'' v [[quattrocento|quattrocentu]], v katerem je bilo mogoče ceniti vpliv [[Praksitel]]ovega sloga z rahlim [[kontrapost]]om za doseganje ravnotežja v kompoziciji. V naslednjih letih je poznavanje človeške anatomije pridobivalo na popolnosti, dokler ni doseglo popolnega kontraposta. Izrazi obrazov so prenehali biti hieratični in odsotni, da bi pokazali notranje občutke; tako imenovani renesančni ''terribilità'' (Michelangelov ''David'', okoli 1504). V kiparskih skupinah religioznega značaja se je pokazala kombinacija naturalizma z intenzivno ekspresivnostjo, florentinska spokojnost je izginila pred strastmi, ki so jih kazali liki z obrazi, deformiranimi od gest obupa in bolečine, vidni v ''Polaganju v grob'' Guida Mazzonija. in Niccolò dell'Arca.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Bozal|1983|p=198}}&lt;/ref&gt; Kiparstvo se je razvijalo v svoji zasnovi in v kompozicijah svojih skupin, dokler ni doseglo ''serpentinate'', značilne za [[manierizem]], kar je jasno prikazano v delih, kot sta ''[[Polaganje v grob (Michelangelo)|Florentinska Pietà]]'' (Michelangelo) ali ''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)| Ugrabitev Sabink]]'' Giambologna.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Bozal|1983|p=195}}&lt;/ref&gt;

* &lt;u&gt;[[Relief (umetnost)|Reliefna skulptura]]&lt;/u&gt; [[File:Wga_ghiberti_creation_of_adam_and_eve.jpg|thumb|Relief &quot;Adam in Eva&quot;, [[Lorenzo Ghiberti]].]]
[[File:Juliano_de_Médici,_por_Verrocchio.jpg|thumb|''Doprsni portret Giuliana de' Medicija'', delo [[Andrea del Verrocchio|Verrocchio]] (1475–1478).]]
V reliefu so arhitektura in na novo pridobljeni zakoni perspektive sestavljali ozadja upodobitev, kot v znamenitih Ghibertijevih ''Vratih Paradiža'' ali v reliefih s tehniko ''stiacciato'' za oltar [[Bazilika sv. Antona Padovanskega, Padova|baziliki sv. Antona]] v [[Padova|Padovi]] pri Donatellu. Arhitekturne strukture so bile sestavljene kot ozadje, tako kot je to počel [[Giotto]] v svojih protorenesančnih slikah. Nekaj italijanskih bronastih laud je bilo prepeljanih v Španijo, na primer tista v stolnici v Badaozu, ki jo je ustvaril Lorenzo Suárez de Figueroa.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Hernández Perera|1988|p=222}}&lt;/ref&gt;

Flamsko kiparstvo skupaj s kiparstvom germanskih držav se je razvilo z realizmom, ki je bil cenjen v vseh okrasnih podrobnostih, kjer je bilo kiparsko delo predstavljeno skoraj kot zlatarsko delo, ki je bilo uporabljeno v velikih oltarjih iz lesa. Tudi v Španiji se je gotsko-flamski vpliv skupaj z italijanskim odražal v reliefih, kot je tisti na enih od vrat [[Barcelonska stolnica|Barcelonske stolnice]], ki sta ga izdelala flamski kipar Michael Lochner in Bartolomé Ordóñez v italijanskem slogu. Reliefi okoli [[sarkofag]]ov so običajno predstavljali prizore iz življenja pokojnikov: njihovo življenje, čudeže in mučeništvo, če so bili verniki ali upodobitve bitk in vojaških dejanj, če so bili plemiči. Nagrobni spomeniki so razvijali različne faze kompozicije, od tradicionalne strukture nagrobne plošče ali kipa samotnega ležečega v njegovem sarkofagu, ki so ga uporabljali v srednjem veku, do grobov, pritrjenih z arhitekturnimi elementi uokvirjenimi na način [[slavolok]]a in z rezultatom, podobnim oltarju, kjer je bila v osrednjem delu žara običajno s figuro ležečega na njej in alegoričnimi figurami v stranskih delih. Nazadnje so bili izdelani s predstavitvijo pokojnika v molitvenem položaju, značilnem za Španijo in Francijo.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=46–50}}&lt;/ref&gt;

V času renesanse je v Španiji nastal slog [[plateresco]], ki je predstavljal spremembo v načinu okraševanja stavb s kiparskimi elementi v pretežno italijanskem slogu, ne le v kamnu na fasadah, temveč tudi v lesu in ometu v notranjosti stavb, ki temelji na zgodovinskih reliefih in rastlinskih okraskih, značilnih za zgodnjo renesanso (imenovanih ''in candelieri'') z velikimi heraldičnimi ščiti in kiti okoli njih.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=762}}&lt;/ref&gt;

* &lt;u&gt;[[Doprsni kip]]&lt;/u&gt; 
V quattrocentu so se še naprej uporabljali doprsni portreti z novim humanističnim konceptom, ki je vsiljeval upodobitev z veliko fizično podobnostjo, a tudi z afirmacijo osebnosti gledalca. Po [[Leon Battista Alberti| Albertijevih]] besedah je moral umetnik »okarakterizirati, a tudi vzpostaviti harmonične odnose«. Izdelani so bili v bronu, polikromirani terakoti in marmorju (Donatello, Verrocchio, Francesco Laurana).&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=56–57}}&lt;/ref&gt;

* &lt;u&gt;[[Konjeniški kip]]&lt;/u&gt;
[[Konjeniški kip]] v naravni velikosti v bronu so že obdelali rimski kiparji, kot je Mark Avrelij, ki je bil takrat v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu|sv. Janezu v Lateranu]]; tudi bronasti ''[[Konji svetega Marka]]'' v [[Benetke|Benetkah]] so služili kot model za italijansko renesanso in jih lahko štejemo kot navdih za Donatellov ''[[konjeniški kip Gattamelata]]'' in Verrocchiov ''[[Konjeniški kip Bartolomea Colleonija|Colleoni]]''. Študije Leonarda da Vincija so privedle do spremembe v predstavitvi konja, ki je bil postavljen na zadnje noge in v položaju, ko je skočil na sovražnika; ideja je bila verjetno vzeta iz reliefov antičnih sarkofagov.

== Italijansko kiparstvo ==
{{glavni|Italijansko renesančno kiparstvo}}
Zgodovinopisje to obdobje deli med 15. in 16. stoletjem na dve stopnji, ki ju imenujemo [[quattrocento]] in [[cinquecento]].

=== Quattrocento. Florentinski kiparji ===
[[File:Ghiberticompetition.jpg|left|thumb|Relief ''Žrtvovanje Izaka'', [[Lorenzo Ghiberti]].]]
Medtem ko je v preostalem delu Evrope še vedno prevladovala [[gotska umetnost]], se je v Italiji v 15. stoletju začel ''quattrocento'' ali zgodnja renesansa. To je bil trenutek zmage človeka in narave. Kiparstvo je prehitelo arhitekturo in slikarstvo ter se vrtoglavo razvijalo. Predhodnica se je zgodila na jugu Italije, na dvoru [[Friderik II. Sicilski|Friderika II.]], pod čigar zaščito se je rodila umetniška šola, ki je že prinesla pričakovane luči renesanse 15. stoletja. Območje [[Toskana|Toskane]] v prejšnjem obdobju ''trecenta'' je podedovalo ta nov način izdelave skulpture v liku [[Nicola Pisano|Nicoloja Pisana]], ki mu je sledil njegov sin [[Giovanni Pisano]], kasneje pa [[Andrea Pisano]] (prva bronasta vrata [[Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence|krstilnice v Firencah]]) in [[Nino Pisano]].
[[File:Pisa.Baptistery.pulpit01.jpg|thumb| Prižnica [[Krstilnica v Pisi|krstilnice v Pisi]], avtor Nicolò Pisano, predhodnik renesanse v Italiji.]]
Nicola Pisanus (s tem apelativom je podpisoval svoja dela), čigar ime je bilo Nicola de Apulia, je prišel iz te regije južne Italije, da bi se naselil v [[Pisa|Pisi]] (Toskana). V Pisi (tako kot v večini regij Evrope) se je še vedno ohranila [[romanska umetnost]] in se začela uporabljati gotska umetnost. Nicola Pisano je dobil naročilo, da izkleše [[prižnica|prižnico]] [[Krstilnica v Pisi|krstilnice]] tega mesta. To je naredil po novih trendih, ki so se jih naučili v [[Apulija|Apuliji]], pri čemer je posebej poudaril klasično obliko golega Herkula. To delo, prižnica, velja za predhodnika italijanske renesanse.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Angulo Íñiguez|1982|p=64}}&lt;/ref&gt;

Po tem ozadju bo mesto Firence (v tem času uspešno mesto z močno družino Medičejcev, meceni in promotorji umetnosti) prevzelo vodilno vlogo v liku svojega najboljšega predstavnika: [[Lorenzo Ghiberti|Lorenza Ghibertija]]. Od tega trenutka naprej ne bo več zaznati nobenih srednjeveških sledi ali balasta. Stoletje in pol je florentinska skulptura prevladovala na doprsnih portretih, konjeniških portretih, reliefih in v okroglih skulpturah. Material, uporabljen ''par excellence'' v tem obdobju, je bil [[marmor]], ki mu je sledil [[bron]].

Ghiberti, Donatello in [[Jacopo della Quercia]] kot najboljši, sledijo jim družina della Robbia, [[Verrocchio]], [[Antonio Pollaiuolo]] in [[Agostino di Duccio]], so tvorili skupino velikih kiparjev florentinske šole quattrocento. Ta stopnja quattrocenta se je začela s kiparskim delom na reliefih vrat firenškega krstilnice Lorenza Ghibertija, mladega kiparja pri svojih dvajsetih. Krstilnica je že imela dvoja vrata, ki jih je izrezljal Andrea Pisano leta 1330, leta 1401 pa je bil razpisan natečaj za preostali dve. Na tekmovanju je zmagal Ghiberti (v konkurenci z [[Filippo Brunelleschi|Brunelleschijem]]), ki je leta 1424 dokončal prva od obeh vrat; njegovo delo je bilo občudovano in visoko cenjeno, zato je mesto pri njem naročilo druga vrata. V izdelovanje vsakih je vložil približno dvajset let; je bilo tako rekoč njegovo življenjsko delo. Ta druga vrata, ki jih je izdelal Ghiberti in četrta v krstilnici so znana kot ''Vrata Paradiža'', tako jih je poimenoval Michelangelo in veljajo za eno od znamenitosti quattrocenta.
[[File:Donatello_david_plaster_replica_head_and_shoulders_front_right_1000px_wide.jpg|left|thumb|[[Donatello]]v [[David (Donatello)|David]].]]

Drugi veliki kipar tega obdobja je bil [[Donatello]], deset let mlajši od Ghibertija. Pri svojem delu je bil veliko bolj večplasten, osredotočen predvsem na človeško figuro. Donatello velja v umetnostni zgodovini za predhodnika Michelangela in je v resnici neodvisen, goreč in realističen umetnik. Njegovo glavno zanimanje je bila človeška figura v različnih obdobjih, ki zajema vse vrste tipov, raznolike kretnje in v svojem delu izraža najbolj heterogena duhovna stanja. Po drugi strani pa Donatello velja za velikega strokovnjaka za otroško tematiko, predvsem za izražanje otroškega veselja (tribune stolnic v [[Firenška stolnica|Firencah]] in [[Stolnica svetega Štefana, Prato|Pratu]]). V okrogli skulpturi je Donatello razširil renesančni portret doprsnega kipa, rezanega vodoravno na prsih in ne na podstavku (kot je bilo običajno v rimskem kiparstvu). Primeri: doprsni kip Antonia de Narnija, ki nosi veliko kamejo okoli vratu; terakotni doprsni kip sv. Lovrenca, upodobljen kot mlad diakon, v [[Stara zakristija|stari zakristiji]]  [[Bazilika svetega Lovrenca, Firence|baziliki San Lorenzo]] v Firencah. Takšen način prikazovanja portretnih doprsnih kipov so prevzeli renesančni kiparji in se je ohranil skoraj do [[barok]]a. V 16. stoletju so poprsje podaljševali, dokler niso prerezali v pasu. Tudi znotraj okrogle skulpture je bil Donatello predhodnik figure na konju (v bronu) v poklon veliki osebnosti in postavljen v središče javnega trga. Prvi Donatellov konjeniški kip je bil znan kot ''[[Konjeniški kip Gattamelata]]'' (kondotjer Erasmo de Narni).&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Angulo Íñiguez|1982|p=64}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Azcárate|1981|p=54}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Cite book |last=Pijoán |first=José |title=Arte del periodo humanístico trecento y cuattrocento |publisher=Summa Artis. Historia general del arte |volume=XIII |language=Spanish}}&lt;/ref&gt;
[[File:ItaliaSienaFontanaPiazzaCampo.jpg|thumb|350x350px| [[Fonte Gaia|Vodnjak Gaia]] v Sieni..]]

[[Jacopo della Quercia]] (umrl 1438) je tretji veliki kipar te firenške šole in edini v skupini, ki ni bil rojen v Firencah, temveč v [[Siena|Sieni]]. Pripada generaciji Ghibertija. Njegov slog je vzvišen in masiven, v nasprotju z Ghibertijevim detajlnim slogom. Njegova mojstrovina je bil osrednji portal San Petronio v Bologni, ki so ga začeli graditi leta 1425. To je niz reliefov, ki prikazujejo ''Genezo'' in ''Jezusovo otroštvo'', z doprsnimi kipi prerokov in podobo Device San Petronio. V njegovih reliefih prevladujeta monumentalnost in obdelava herkulovskih aktov, ki napovedujejo Michelangelov slog. Jacopo della Quercia je avtor [[Fonte Gaia|vodnjaka Gaia]] v Sieni, grobnic Ilaria del Caretto v Luci in Galeazza Bentivoglia v Bologni.

Skupino družine Robbia vodi [[Luca della Robbia]] (umrl 1482), ki se je skoraj v celoti posvetil obravnavi otroštva in mladosti ženske figure. Luca je ustvaril šolo, v kateri je uvedel tehniko glazirane gline, ki se je pojavljala v najrazličnejših temah, od majhnega reliefa do oltarja z bogatimi figurami. Delal je tudi v marmorju in bronu. [[Andrea della Robbia]], Lucin nečak, je bil najbolj nadarjen od njegovih privržencev.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Angulo Íñiguez|1982}}&lt;/ref&gt; Je avtor [[Tondo (umetnost)|tondov]] (okroglih medaljonov) otrok, izrezljanih v [[Ospedale degli Innocenti]] v Firencah. Zadnji v skupini je bil [[Giovanni della Robbia]], ki ni bil samo kipar, ampak tudi dekorater in občasno tudi lončar.&lt;ref&gt;He was the third son of [[Andrea della Robbia]]. [[Giorgio Vasari|Vasari]] in his biographies considers him the least gifted of the group. When in 1525 his brothers left the family workshop to go to work in other cities, Giovanni kept him active.&lt;/ref&gt;
[[File:Verrocchio_Lorenzo_de_Medici.jpg|thumb|''[[Lorenzo Medičejski Veličastni]]'', avtor [[Andrea del Verrocchio|Verrocchio]].]]

[[Andrea del Verrocchio]] (1435–1488) je bil pod močnim vplivom Donatellovih del do te mere, da je ponovil nekatere njegove teme, kot sta ''David'' v Firencah ali konjeniški kip condottiereja Colleoneja v Benetkah (oba v bronu). Za Verrocchia je značilna globoka anatomska študija. [[Antonio Pollaiuolo]] je bil tudi dober florentinski predstavnik interpretacije telesne energije in silovitega gibanja. Njegova mojstrovina v tem slogu je ''Herkul in Antej'', ki se hrani v muzeju Bargello. [[Agostino di Duccio]] (1418–1481) je bil tudi Donatellov privrženec, ki je posnemal njegov slavni ''schiacciato'', zlasti pri okrasju fasade oratorija San Bernardino v Perugii in v [[Tempio Malatestiano]] v [[Rimini]]ju.

Drugi veliki kipar, ki je deloval v [[Modena|Modeni]], je bil [[Guido Mazzoni]] (umrl 1518), čigar delo je bilo večinoma narejeno v poslikani [[terakota|terakoti]], tehniki, po kateri je bilo takrat veliko povpraševanje. Ena njegovih najbolj znanih kompozicij je bilo ''Objokovanje nad mrtvim Kristusom'' za cerkev San Giovanni v Modeni, ki je posledično verjetno vplivalo na istoimensko delo, ki ga je leta 1463 ustvaril Juan de Juni po potovanju v mesta Bologna, Modena in Firence.
&lt;gallery class=&quot;center&quot; widths=&quot;160&quot; heights=&quot;160&quot;&gt;
File:Mazzoni Compianto Modena.jpg|''Objokovanje nad mrtvim Kristusom'', Guido Mazzoni.
File:IMG 0793 - Perugia - San Bernardino - Agostino di Duccio -1457-61- - Angeli musicanti - Foto G. Dall'Ort.jpg| Reliefi Agostina di Duccia v oratoriju San Bernardino (Perugia).
&lt;/gallery&gt;

=== Cinquecento ===
Cinquecento ali [[visoka renesansa]] se je razvijala skozi celotno 16. stoletje z različnimi značilnostmi v vsaki od obeh polovic stoletja, pri čemer je v prvi polovici prevladoval [[klasicizem]], v drugi pa [[manierizem]]. To je bil triumf izkušenj quattrocenta. Ena njegovih glavnih značilnosti je okus po monumentalni veličini, pri čemer je vedno v mislih odkritje klasične skulpture ''[[Laokoontova skupina]]'', odkrite leta 1506. Medtem ko so umetniki quattrocenta ustvarili šolo v Firencah, so umetniki cinquecenta ustvarjali svoja dela in so svojo umetnost razvijali predvsem v mestu Rim, ki je postalo umetniško središče novega veka. Firence so ostale pomembno renesančno mesto in v toskanski prestolnici so v tem obdobju še naprej izdelovali umetniške mojstrovine, kot so ''David'', grobnice Medičejske kapele, Cellinijev ''Perzej'' itd. Reprezentativni umetnik tega obdobja je bil Michelangelo, značaj velike moči in osebnosti.
{{glavni| Michelangelo Buonarroti}}
[[File:'David'_by_Michelangelo_JBU03.JPG|left|thumb|364x364px|[[Michelangelo]]v [[David (Michelangelo)|David]].]]
[[Michelangelo Buonarroti]], tudi učenec florentinske šole, v svoji osebi povzema skoraj vso kiparsko umetnost svojega časa v Italiji (1475–1564). V prvih tridesetih letih svojega življenja je z dletom ohranil nekatere tradicije 15. stoletja in ustvaril zmerna in lepa, a živahna dela. Temu prvemu obdobju dolgujemo njegove visoko cenjene skulpture ''[[Marija iz Bruggea]]'' in ''[[Pietà (Michelangelo)|Pietà]]'' z nekaterimi ''[[Pijani Bakh (Michelangelo)|Bakhi]]'' in Kupidi ter ''[[David (Michelangelo)|Davidom]] iz Firenc. Toda od leta, ko so mu papeži začeli naročati gradnjo veličastnih spomenikov, je ustvaril velikanski slog, zelo živahen, poln strasti, neodvisen in imenovan ''terribilità'' edinstven zanj. Tega žanra so skulpture grobnic Medičejcev v njihovi kapeli v Firencah (Giuliana in njegovega brata Lorenza, čigar sedeči kip je zaradi svoje zamišljene drže znan pod imenom ''Il Pensieroso'') in kipi, ki jih je umetnik pripravil za ''[[Nagrobnik papeža Julija II.]]'', še posebej slavni ''[[Mojzes (Michelangelo)|Mojzes]], ki ga je našel v [[Bazilika svetega Petra v vezeh, Rim|baziliki San Pietro in Vincoli]].

[[Andrea Sansovino]] (njegovo pravo ime je Andrea Contucci) je bil umetnik, izobražen med florentinskimi umetniki, kar se kaže v njegovih skulpturah, ljubitelj zunanje oblike, anatomije in klasicizma, predvsem v kipih, ki krasijo [[mavzolej]]a kardinala [[Ascanio Sforza|Ascania Sforze]] in škofa Bassa Rovereja. v cerkvi [[Santa Maria del Popolo]], pa tudi druge v Firencah in Benetkah. Njegov učenec [[Jacobo Sansovino]] je deloval predvsem v Benetkah, saj je bil velik razširjevalec Michelangelovega dela. Eno njegovih najboljših kiparskih del je ''Bakh''.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=The Bacchus |url=https://web.archive.org/web/20100325190516/http://www.flg.es/fotos/1000/1468.jpg |archive-date=6 February 2007}}&lt;/ref&gt;
[[File:Persee-florence.jpg|thumb|''[[Perzej z Meduzino glavo]]'', [[Benvenuto Cellini]].]]

[[Benvenuto Cellini]] je bil poleg kiparja tudi velik zlatar. Njegovo monumentalno bronasto delo ''[[Perzej z Meduzino glavo]]'' je bilo simbol zmagoslavja družine Medičejcev nad Florentinsko republiko. Je avtor marmornatega ''Kristusa'' samostana [[El Escorial]].

Bandinelli in Ammanati sta bila dva Cellinijeva sodobnika, ki sta izklesala monumentalne kipe ''Herkul in Kak'' in ''Neptun'' za [[Piazza della Signoria]] v Firencah. Oba Leonija, Leone in Pompej (oče in sin) sta bila odlična livarja brona in sta delala predvsem v Španiji, med vladavino Filipa II.

=== Manierizem ===
{{glavni|Manierizem}}
Izraz manierizem se nanaša na slog s svojimi značilnostmi znotraj renesanse, v 16. stoletju, zlasti po letu 1520. Značilnost, ki ga najbolje opredeljuje, je nenehno iskanje nekonvencionalnega skupaj z rušenjem logičnega ravnovesja z uporabo deformirajočih linij oz. drže, kar je lahko na prvi pogled za gledalca moteče. Gre za zavrnitev ravnotežja s sprejemanjem prisilnih drž.
[[File:Firenze-pietà_dell'opera_del_duomo.jpg|left|thumb|333x333px|''[[Polaganje v grob (Michelangelo)| Polaganje v grob]]'', [[Michelangelo]]]]

V manierizmu je kiparstvo zavračalo klasicizem z iskanjem krivolinijskih in dinamičnih oblik, tako imenovanih ''serpentinat'' ali sestav krivin in protikrivin, v katerih so telesa zavita vase, v ozkih prostorih in včasih z zelo izrazitimi podaljški.

V Italiji manieristično kiparstvo predstavlja [[Giambologna]], na primer ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna| Ugrabitev Sabink]]'', Benvenuto Cellini in Michelangelo, od katerega najboljši primer je ''[[Polaganje v grob (Michelangelo)|Polaganje v grob]]'', kjer je Kristus prikazan v serpentinasti drži.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Bozal|1983}}&lt;/ref&gt;

Ta slog se je razširil po vsej Evropi zahvaljujoč obsežni zbirki gravur, zlasti na področju kiparstva v obilju malega brona iz Italije. Tako se je razvilo na evropskih dvorih [[Franc I. Francoski|Franca I.]] v [[Fontainebleau]]ju s [[Francesco Primaticcio |Francescom Primaticciem]], ki je skrbel za prinašanje kopij starin iz Rima.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=140}}&lt;/ref&gt; Razvil se je tudi na dvoru [[Rudolf II. Habsburški |Rudolfa II.]] v [[Praga|Pragi]] in [[Filip II. Španski|Filipa II.]] v El Escorialu, kjer je akademska korektnost zaznamovala slog manierizma, ki ga je uporabljala družina Leoni.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=707}}&lt;/ref&gt; Pod vplivom Michelangela je Gaspar Becerra svoj manieristični slog vsilil [[retabel|retablom]] [[Stolnica svete Marije, Astorga|stolnice v Astorgi]] in prav v [[Valladolid]]u, kjer je bil poleg Becerre Juan de Juni, je nastalo več kipov tega klasično-junaškega tipa.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=731}}&lt;/ref&gt;

== Francosko kiparstvo ==
[[File:450px-Le_Transi_Le_Transi_de_Ren_de_Chalon_Ligier_Richier-2.jpg|thumb|Spomenik srcu Renéja de Chalona v Bar-le-Ducu, avtor Ligier Richier..]]
Politični interes francoskih kraljev, da naselijo svoja gospostva v italijanskih deželah, je imel kulturne posledice, saj je bilo več italijanskih umetnikov, ki so se od druge polovice 15. stoletja naselili na francoskem dvoru, pri čemer je bil [[franc I. Francoski|Franc I.]] glavni mecen teh umetnikov, vključno z Leonardom da Vincijem. Okoli leta 1460 se je kipar [[Francesco Laurana]], ki velja za uveditelja renesanse v Franciji, naselil v Provansi in deloval predvsem v južnem delu države. Ena njegovih najbolj znanih skulptur je grobnica Karla IV. Anžujskega v [[Stolnica sv. Julijana iz Le Mansa, Le Mans|stolnici v Le Mansu]].&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Alcolea Gil|1988|p=318}}&lt;/ref&gt;

Ena najbolj obravnavanih tem v francoskem kiparstvu tega obdobja je pogreb in nagrobni spomeniki, kjer je figura ležečega obravnavana z velikim realizmom. Pokojnik je predstavljen kot truplo ali celo kot okostje; v času tranzicije, kot je primer Ivane Burbonske v Louvru. Te vrste sta dve deli [[Ligier Richier|Ligierja Richierja]] s polikromiranostjo v črni, beli in sivi barvi: ''[[spomenik Renéja de Chalona]]'' v [[Bar-le-Duc]]u, na katerem delno brezmesni okostnjak teži srce proti nebu; in shujšano ležeče telo ''Philippa de Gueldresa’’ v Cerkvi des Cordeliers v [[Nancy]]ju. Ta prispodoba o vstajenju mrtvih izvira iz italijanskega ''terribilità'' in razkritja notranjosti telesa, čeprav očem znanosti ne predstavlja popolne anatomije.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=158–159}}&lt;/ref&gt;

Z vplivom italijanskega dela izstopa Michel Colombe, kipar kraljice Ane Bretanske v začetku 16. stoletja, ki je v [[stolnica v Nantesu|stolnici v Nantesu]] naročil grobnico njenih staršev, vojvode Franca II. in Margarete de Foix. V ležečih figurah grobnice so še vidne gotske poteze, ne pa v okrasnih elementih in v štirih figurah Vrlin v naravni velikosti, postavljenih v vogalih nagrobnega spomenika.
[[File:Carnavalet_Jahreszeiten.jpg|left|thumb|278x278px|''Štirje letni časi'' Jeana Goujona, (okoli 1547) (Muzej Carnavalet, Pariz).]]

Njegov nečak Guillaume Regnault, prav tako kipar, ga je nasledil kot kraljičin kipar. Njegove mojstrovine so ležeči kipi kraljevega svetovalca Louisa Porcherja in njegove žene, ki so zdaj v muzeju Louvre.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Alcolea Gil|1988|pp=321–322}}&lt;/ref&gt;

Tudi v začetku 16. stoletja je Jean Goujon (imenovan francoski [[Fidija]]) začel svoje delo v [[Rouen]]u, leta 1544 pa je odšel v Pariz, da bi bil leta 1547 imenovan za kraljevega kiparja, kjer je izvedel številna naročila, kot so alegorije ''Štirje letni časi'', ''Nimfe'', nekaj kariatid za tribuno glasbenikov in izdelal znake zodiaka za staro mestno hišo v Parizu. V teh istih letih je Germain Pilon izdelal številne nagrobne spomenike z velikim vplivom Michelangela, med katerimi izstopa ''Vstali Kristus s figurami varuhov'', skupina za kapelo [[Henrik II. Francoski|Henrika II.]], ohranjena v muzeju Louvre, katere figure so navdihnile slikovne kompozicije, kot je ''Jožef iz Arimateje'' [[Rosso Fiorentino|Rossa Fiorentina]]. ''Mrtvi Kristus'' je podoben [[Parmigianino|Parmigianinovim]] gravuram, saj figure iščejo diagonale, podaljšanja pa so spektakularna, z napetimi in zelo tankimi gubami oblačil, ki spominjajo na reliefe klasične antike. Njegov učenec Bartholomew Prieur, ki je delal v službi [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], je bil zvest privrženec. Pierre Puget, imenovan »francoski Bernini«, je bil že poznorenesančni kipar; njegovo delo ''Milo iz Crotona'' je bilo izjemno.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Alcolea Gil|1988|pp=334–335}}&lt;/ref&gt;

== Špansko kiparstvo ==
Ideje in kiparske oblike italijanske renesanse so prodrle v Španijo s florentinskimi umetniki, ki so prišli delat na španski dvor v 15. stoletju in se še naprej širile z deli umetnikov različnih narodnosti in nekaterih Špancev, ki so se učili v Italiji od zadnjih let tega stoletja. Vendar pa se je novi slog trdno uveljavil šele ob nastopu španskega kralja [[Karel V. Habsburški|Karla I.]] na prestolu v začetku 16. stoletja.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=112}}&lt;/ref&gt;

Že leta 1339 je umetnost Pisancev prispela v [[Katalonija|Katalonijo]] z grobnico svete Eulalije v Barcelonski stolnici, ki jo je izklesal Lupo di Francesco, razen nekaterih drugih zgoraj opisanih vplivov. Skoraj stoletje pozneje je Firenčan Giuliano, Ghibertijev učenec, skupaj z drugimi Španci izklesal nekaj reliefov v retrokoru [[Stolnica v Valenciji|stolnice v Valenciji]]. Toda ti poskusi so ostali osamljeni do prihoda drugih mojstrov florentinske šole ob koncu 15. stoletja in v začetku naslednjega.
[[File:Ávila._Real_Monasterio_de_Santo_Tomás_2.JPG|thumb|250px|Sarkofag princa Ivana Asturijskega kiparja Domenica Fancellija.]]
Renesančno kiparstvo je svojo prisotnost čutilo prek treh različnih kanalov: italijanskih kiparjev, ki jih je poslal mecen in ki so delali v Španiji; uvožena dela, ki prihajajo iz italijanskih delavnic; prva generacija španskih umetnikov. V prvi skupini so kiparji Domenico Fancelli, Pietro Torrigiano in Jacopo Torni, imenovan tudi ''Indaco''.

*Domenico Fancelli je izrezljal grob infanta Ivana (sin katoliških monarhov, umrl leta 1497) v cerkvi samostana sv. Tomaža v Ávili, grob katoliških monarhov v Granadi in poslikavo mavzoleja Diega Hurtada de Mendoze v [[Stolnica svete Marije, Sevilja|stolnici v Sevilji]] (leto 1509).
*Pietro Torrigiano je bil velik kipar iz terakote, ki mu pripisujejo ''svetega Hieronima'' in ''kip Device'', ki sta trenutno v muzeju v Sevilji.
[[File:Sevilla2005July_097.jpg|left|thumb|''sv. Hieronim'', [[Pietro Torrigiano]]]]

Med deli, naročenimi iz Italije, so primeri ''sveti Janez'' iz Michelangelove delavnice za mesto Úbeda in nekaj reliefov iz delavnice družine Della Robbia.

Kar zadeva španske kiparje, so prvo generacijo sestavljali Vasco de la Zarza (kor stolnice v Avili), Felipe Bigarny (glavna oltarna slika stolnice v Toledu), Bartolomé Ordóñez (kor Barcelonske stolnice ) in Diego de Siloé (grobnica don Alonsa Fonsece v Santa Úrsula de Salamanca).&lt;ref&gt;Minimal sample of the work of each sculptor. More information on the page of each one.&lt;/ref&gt;

Alonso Berruguete in Juan de Juni, francoskega porekla in z delavnico v Valladolidu, avtor glavnih oltarnih podob v cerkvah Santiago in La Antigua ter mnogih drugih del, najdenih v Segoviji, Ciudad Rodrigu in drugih mestih v Kastilji, sta delovala v drugi tretjini 16. stoletja in nadaljevalo do leta 1577. Pojavili so se tudi drugi veliki mojstri španske renesanse, ki so po italijanskih standardih znali svojim delom dati čisto španski značaj in ustvarili šolo v različnih regijah države.

Tretja tretjina je prišla s klasicističnim okusom. Oba italijanska kiparja Leoni (Leone in Pompejo, oče in sin) sta delala na dvoru cesarja Karla in vlivala v bron kipe Karla I., Filipa II. in drugih članov kraljeve družine.
&lt;gallery widths=&quot;160&quot; heights=&quot;160&quot; class=&quot;center&quot;&gt;
File:Alonso Berruguete - Sacrificio de Isaac.jpg|''Žrtvovanje Izaka'' Alonsa Berrugueteja..
File:Juan de Juni-San Antonio de Padua.jpg|''Sveti Anton Padovanski'', Juan de Juni..
File:Felipe II (Leone y Pompeo Leoni, Prado E-272) 01a.jpg|''Filip II.'', Pompey in Leone Leoni.
&lt;/gallery&gt;

=== Plateresco ===
{{glavni| Plateresco}}
[[File:Cogolludo_Pal_Duques_de_Medinacelli_window.jpg|thumb|244x244px|Palača vojvod Medinaceli v Cogolludu (Guadalajara).]]
Znotraj renesanse je to čisto španska vrsta, ki ustreza portugalskemu ''[[manueline]]'' slogu. Imenujejo ga tudi [[Izabelina gotika|izabelin gotski slog]] ali slog [[katoliška kralja|katoliških kraljev]], ker se je začel z vladavino teh monarhov, čeprav sega do časa Filipa II. Izraz plateresco se običajno uporablja za arhitekturo, a ker gre za izključno dekorativno umetnost in kiparsko okrasje, jo lahko vključimo sem v ta majhen razdelek.
[[File:Ayuntamiento_003.jpg|left|thumb|Platereskna stranska fasada [[Casa consistorial de Sevilla, Sevilja|seviljske mestne hiše]].]]

Zanj je značilno ohranjanje nekaterih gotskih in [[Mudéjar |mudejarskih]] komponent v renesančnem slogu. Fasade so izklesane, kot da bi bile oltarne slike, in skupaj z značilnimi renesančnimi blazinjenji, stebri imajo groteske in so polni okrasja, okna so v gotski tradiciji. Obstaja množica tondov ali medaljonov in grbov, ki so nameščeni v [[sklepnik]]ih [[obok]]ov in v nadstropjih lokov. To je zelo dekorativna zvrst. Največji razmah je dosegel v Andaluziji. Dober primer je fasada seviljske mestne hiše Diega de Riaña.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|2004|pp=762–763}}&lt;/ref&gt;

== Nemško kiparstvo ==
[[File:St._Sebastian.jpg|thumb|Detajl ''Sv. Boštjana'', polikromirana lesena skulptura [[Tilman Riemenschneider]].]]
Blaginja nemških mest se je utrdila z razširitvijo gotskega obdobja, in je v prvih desetletjih 16. stoletja povzročila uvedbo renesančnega kiparstva z vplivom italijanske florentinske šole. Večina te skulpture je bila izdelana v lesu, zaradi velikega gozdnega bogastva nemških pokrajin in z veličastno polikromijo in pozlato. Nemški kiparji so se težko odrekli gotskim kostumom, njihovi liki so pridobili klasičnega duha, kar se lepo vidi v delih [[Veit Stoss|Veita Stossa]], v oltarni sliki [[Marijina bazilika, Krakov|Marijine bazilike]] v [[Krakov]]u, v reliefih [[Bamberška stolnica|stolnice v Bambergu]] ali pri ''Oznanjenju rožnega venca'' v [[Cerkev sv. Lovrenca, Nürnberg|cerkvi sv. Lovrenca]] v [[Nürnberg]]u. V istem slogu so tudi skulpture [[ Tilman Riemenschneider |Tilmana Riemenschneiderja]], izjemna dela, kot je ''Oltar Marijinega oznanjenja'' v cerkvi Creglingen.

Kot »izklesani svet« je znan značaj, ki ga je kiparstvo prevzelo v germanskih deželah v drugi polovici 15. stoletja, kar lahko vidimo na velikih [[poliptih]]ih oltarjev nekaterih nemških cerkva in stolnic. Pogosto so to [[krilni oltar]]ji z dvema ali celo štirimi polno oblikovanimi krili, s konicami in visokimi [[fiala]]mi, ki v svojem osrednjem delu hranijo »škatlo« z nabožnim prizorom. Vasari, poznavalec nemškega sloga, je o tem dejal:

{{quote|(...) potrpežljivost in velika tenkočutnost... kiparji delujejo neprekinjeno tako, da reducirajo stvari na tako subtilnost, da pustijo svet osupel.}}
[[File:Blaubeuren-Hochaltar-SchreinfigurenUebersicht.jpg|left|thumb|270px|Osrednja škatla oltarja Blaubeurer Michela Erharta.]]

[[Michel Erhart]] iz [[Ulm]]a je dosegel velik slogovni nadzor. Njegovo najpomembnejše delo je oltar benediktinskega samostana Blaubeurer ([[Baden-Württemberg]]), kjer je v škatli pet velikih polikromiranih skulptur. Na germanskih obrobnih ozemljih, na Južnem Tirolskem, je deloval kipar Michael Pacher; med njegovimi deli izstopa glavni oltar sv. Wolfganga, visok enajst metrov, kjer je slikarstvo mojstrsko združeno s kiparstvom.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Castelfranchi Vegas|1997|pp=197–198}}&lt;/ref&gt;

Nemško kiparstvo je bilo v obdobju renesanse kratkotrajno. [[Peter Vischer starejši]] je izstopal kot kipar skupaj z drugimi člani svoje družine, ki ga je neposredno navdihoval italijanski quattrocento, kot je razvidno iz grobnice sv. Sebalda (1507–1519) v Nürnbergu, pa tudi njegovo sodelovanje pri mavzoleju cesarja Maksimilijana v Innsbrucku, ki naj bi združevala štirideset kipov večjih od naravne velikosti in sto manjših kipcev s štiridesetimi doprsnimi kipi cesarjev. Le tretjina tega dela je bila dokončana, kipi pa so bili uliti v bron. [[Albrecht Dürer]] je bil prav tako vključen v to delo, za katerega je zasnoval glavo kralja Arturja in izdelal skulpturo celotnega telesa Vischerja z dekoracijo in oklepom v srednjeveškem slogu, vendar z jasnim kontrapostom antičnega junaka.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=352}}&lt;/ref&gt; 

== Kiparstvo na Nizozemskem ==
[[File:Eglise_de_Brou4_marguerite_d'autriche.jpg|thumb|270px|Detajl grobnice Marjete Avstrijske v [[Bourg-en-Bresse]], avtor Conrad Meit..]]
Na Nizozemskem se je umetnost v obdobju gotike v celoti razvila in utrdila na zelo visoki ravni, zaradi česar je razumljivo, da niso bili pripravljeni priznavati drugih meril. Tako je bilo sprejetje novega sloga, ki je prihajal iz Italije, pozno in so se gotske dekoracije še dolgo ohranile. Pri realizaciji oltarjev, korov in bogoslužnega pohištva, vključno s kiparstvom, je bilo uporabljeno rezbarstvo v lesu, v katerem so bili izdelani renesančni elementi po vzoru tistih, ki so jih izdelovali v langobardskem delu Italije.
[[File:San_Bartolome.Mons.jpg|left|thumb|Umetniško delo Jacquesa du Broeuqa.]]

Leta 1507 je [[Margareta Avstrijska]] postala guvernerka Nizozemske v imenu svojega nečaka Karla I. in ustanovila humanistični dvor v [[Mechelen]]u. Margaret je bila velika zbirateljica umetnin in je v svojo službo vzela vse vrste umetnikov, med njimi kiparja [[Conrad Meit|Conrada Meita]], rojenega v [[Wormsu]], ki se je ukvarjal s portretiranjem in majhnimi kipci iz pušpana ali brona. Margareta mu je naročila, naj izdela figure njenega moža Filiberta II. Savojskega, figure svoje matere [[Marija Burgundska|Marije Burgundske]] in svojo lastno za cerkev Brou v [[Bourg-en-Bresse]].&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=117}}&lt;/ref&gt;

Belgijec Herman Glosencamps je zgradil okrasne skulpture dimnika mestne hiše v [[Brugge]]u. V [[Utrecht]]u je več kipov kiparja Uriesa in Kéyserja, v katerih je v anatomskih detajlih in v gubah oblačil viden renesančni naturalizem, s popolnim sprejetjem novega sloga v drugi polovici 16. stoletja.

Jacquesa du Broeuqa, mojstra Janeza Bolonjskega, je Marija Avstrijska, hči španskega Karla I., imenovala za arhitekta in dvornega kiparja, za katero je izvedel številna dela, med njimi niz kipov iz [[alabaster|alabastra]] za [[kor (arhitektura|kor]] Sainte- Waudru de Mons. Njegovi reliefi so blizu sodobnim italijanskim kiparjem, v gubah oblačil pa se vidijo klasicistične poteze v slogu antične kiparske umetnosti. V večjih reliefih, kot je ''Vstajenje'', so figure prikazane s podolgovatimi silhuetami, skoraj zaokroženimi in zelo izrazitimi.

Delo kiparja in arhitekta [[Cornelius Floris de Vriendt |Corneliusa Florisa de Vriendta]] je bilo zelo podobno z italijanskim slogom na fasadi [[Antwerpenska mestna hiša|Antwerpenske mestne hiše]], v grobnicah danskih kraljev in pruskih vojvod v Königsbergu (sodobni [[Kaliningrad]]) ter v dekoraciji kora [[Stolnica v Tournaiju|stolnice v Tournaiaju]], ki je zelo podoben slogu Andree Sansovina.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Alcolea i Gil|1988|pp=336–337}}&lt;/ref&gt;

== Angleško kiparstvo ==
[[File:ShakespeareMonument_cropped.jpg|thumb|250px|Shakespearov nagrobnik v [[Cerkev Svete Trojice, Stratford-upon-Avon|cerkvi Sv. Trojice]] v Stratfordu, avtor Gerard Johnson.]]
Angleško kiparstvo 16. stoletja izhaja iz italijanskega kiparstva, najpomembnejši umetniki, ki delajo v Angliji, so iz slednje države. Da bi spodbudili umetniško življenje, so imeli monarhi zelo pomembno vlogo pri razvoju tega umetniškega gibanja. Med prvimi in glavnimi italijanskimi kiparji je bil [[Pietro Torrigiano]], ki mu dolgujemo grob [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII.]] in [[Elizabeta Yorška|Elizabete Yorške]]. Izdelan je iz marmorja in pozlačenega brona, z ležečimi figurami monarhov in na vsakem vogalu grobnice z angeli, ki držijo grbe; je v kapeli [[Westminstrska opatija|Westminstrske opatije]] v [[London]]u. Leta 1511 je izklesal grobnico Margarete Beaufort, matere Henrika VII. Iz leta 1516 je grob kraljevega arhivarja Johna Younga, ki ga je upodobil tudi na doprsnem kipu, shranjenem v Nacionalni galeriji portretov v Londonu.

Naročilo za svojo grobnico in grobnico svoje žene [[Katarina Aragonska|Katarine Aragonske]] je dobil tudi od [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VIII.]] leta 1518. Kljub kiparjevemu potovanju v Italijo, da bi najel pomočnike, razlogi, zakaj dela ni dokončal, niso znani in je zapustil angleški dvor, da bi se leta 1525 naselili v Španiji. To grobnico je med letoma 1524 in 1528 končno izdelal italijanski kipar Benedetto da Rovezzano.

Z uveljavitvijo protestantske reformacije je bilo v Angliji zatrto religiozno kiparstvo, prav tako stik z vsem, kar bi lahko prišlo iz Italije, ker je bilo prepoznano kot način papeškega vpliva. Samo v imenitnih panteonih in v spominskih kipih likov je od takrat nekaj življenja v plastičnih umetnostih, kot je tisti, ki ga je izdelal Anglež Richard Parker za grobnico grofa Rutlandskega (1543) v Bottesfordu.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Alcolea Gil|1998|pp=344–346}}&lt;/ref&gt;

Italijanski vpliv je nadomestil francoski in s prihodom flamskih umetnikov, med njimi Gerard Johnson (imenovan tudi Garret Jansen), ki je izdelal grobnico grofa Southamptonskega v Titchfieldu in nagrobni spomenik v čast Williamu Shakespearu v Stratfordu.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=718}}&lt;/ref

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*DDAA (2004). Historia del Arte Espasa (in Spanish). Espasa-Calpe. ISBN 84-670-1323-0.
*DDAA (1984). Historia Universal del Arte (in Spanish). Vol. 5. Madrid: Sarpe. ISBN 84-7291-593-X.
*Alcolea Gil, Santiago (1988). Historia Universal del Arte: Renacimiento (II) y Manierismo (in Spanish). Barcelona: Editorial Planeta. ISBN 84-320-8906-0.
*Angulo Íñiguez, Diego (1982). Historia del Arte (in Spanish). Vol. II. Madrid. ISBN 84-400-8723-3.
*Azcárate, José María de (1981). Historia del Arte en cuadros esquemáticos (in Spanish). Editorial E.P.E.S.A. ISBN 84-7067-099-9.
*Bozal, Valeriano (1983). Historia del Arte: La escultura del Renacimiento en Italia (in Spanish). Barcelona: Carroggio. ISBN 84-7254-313-7.
*Castelfranchi Vegas, Liana (1997). El arte en el Renacimiento (in Spanish). Barcelona: M. Moleiro. ISBN 84-88526-26-1.
*Ceysson, Bernard (1996). La Escultura: Siglos XV-XVI. El Renacimiento (in Spanish). Barcelona: Carroggio. ISBN 84-7254-245-9.
*Hernández Perera, Jesús (1988). Historia Universal del Arte: El Cinquecento italiano (in Spanish). Barcelona: Planeta. ISBN 84-320-8906-0.
*Hodson, Rupert (2000). Miguel Ángel, escultor (in Spanish). Florència: Faenza. ISBN 88-8138-044-7.
*Kahsnitz, Rainer (2006). Carved Altarpieces, Masterpieces of the late ghotihc. London: Thames &amp; Hudson Ltd. ISBN 978-0-500-51298-2.
*Morante López, Felisa; Ruiz Zapata, Ana María. Análisis y comentario de la obra de arte. Estudio de obras de pintura, arquitectura y escultura (in Spanish). Iniciación universitaria Edinumen. ISBN 84-85789-72-5.
*Sureda, Joan (1988). Historia Universal del Arte: El Renacimiento I (in Spanish). Barcelona: Planeta. ISBN 84-320-8905-2.

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Renaissance sculptures}}

[[Kategorija:Renesančno kiparstvo]]</text>
      <sha1>4rd8pjfmn7pzk5rl241gcjnt2rafs53</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725147</id>
      <parentid>5725128</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T14:46:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51741" xml:space="preserve">[[File:Michelangelo's_Pieta_5450_cropncleaned_edit.jpg|thumb|316x316px|[[Pietà (Michelangelo)|Vatikanska Pietà]], renesančno delo [[Michelangelo Buonarroti|Michelangela]].]]

'''Renesančno kiparstvo''' razumemo kot proces obnavljanja [[kiparstvo|kiparstva]] klasične [[antika|antike]]. [[Kipar]]ji so v umetniških ostankih in v odkritjih najdišč tistega minulega časa našli popoln navdih za svoja dela. Navdihovala jih je tudi narava. V tem kontekstu moramo upoštevati izjemo flamskih umetnikov v severni Evropi, ki so poleg tega, da so premagali figurativni slog gotike, spodbujali renesanso, tujo italijanski, zlasti na področju slikarstva.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Castelfranchi Vegas|1997|p=43}}&lt;/ref&gt; Ponovno rojstvo antike z opustitvijo srednjega veka, ki je bil za [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]] »svet Gotov«&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=10}}&lt;/ref&gt; in s priznavanjem klasike z vsemi njenimi različicami in niansami je bil pojav, ki se je razvil skoraj izključno v Italiji. [[Renesančna umetnost]] je uspela interpretirati Naravo in jo s svobodo in znanjem prevesti v množico mojstrovin. &lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=13}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
[[File:Bartolomeo_Colleoni_by_Andrea_del_Verrocchio.jpg|thumb|Konjeniški kip Bartolomea Colleonija v bronu, Verrocchio.]]
Renesančno kiparstvo je za osnovo in model vzelo dela klasične antike in njeno [[mitologija|mitologijo]] z novo vizijo [[humanizem|humanistične]] misli in funkcije kiparstva v umetnosti. Tako kot v grškem kiparstvu je bila naturalistična upodobitev golega človeškega telesa iskana z visoko dovršeno tehniko, zahvaljujoč natančnemu preučevanju človeške [[anatomija|anatomije]]. V Italiji so profane in verske teme enakovredno sobivale; tega ni bilo v drugih državah, kot sta Španija in Nemčija, kjer so prevladovale verske teme.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book |title=La Gran Enciclopedia en català |publisher=Edicions 62 |year=2004 |isbn=84-297-5435-0 |volume=17 |location=Barcelona |language=Catalan}}&lt;/ref&gt;

Človeško telo je predstavljalo absolutno [[lepota|lepoto]], katere matematično ujemanje med deli je bilo dobro definirano, [[kontrapost]] pa se je nenehno uporabljal od [[Donatello|Donatella]] do [[Michelangelo|Michelangela]]. V tem času je bilo kiparstvo praktično osvobojeno arhitekturnega ogrodja, [[relief (umetnost)|reliefi]] so bili izdelani po pravilih [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]] in liki prikazani z dramatičnimi izrazi, ki so povzročili občutek velike ''terribilità'' (umetnosti, ki vzbuja grozo, strahospoštovanje ali občutek vzvišenega) v občutkih, izraženih v Michelangelovih skulpturah, kot v obraz njegovega ''Davida''.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=70–71}}&lt;/ref&gt;

Temeljno vlogo je odigral lik ''[[Mecen]]a'' - pokrovitelja, ki so ga predstavljali cerkev in plemiči, ki so si s svojim pokroviteljstvom pridobili družbeni ugled in politično propagando ter pokrivali vse teme: verske, mitološke, vsakdanje življenje, portrete oseb itd.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=La Gran Enciclopedia en català |publisher=Edicions 62 |year=2004 |isbn=84-297-5445-8 |volume=17 |location=Barcelona |language=Catalan}}&lt;/ref&gt;

Z renesanso se ponovno pojavi grško-rimska [[gliptika]], ki je bila v srednjem veku v finem kamnoseštvu (razen nekaj primerkov [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]]) skoraj povsem pozabljena, od 16. stoletja pa so klesali dragocene [[kameja|kameje]] klasičnega okusa, tako popolne, da bi jih včasih lahko zamenjali s starodavnimi. Vendar pa je bila uporaba finih kamnoseških rezbarij, ki so jih tako priljubljene grške in rimske civilizacije, komajda obnovljena. Ti majhni reliefi so služili kot model, ko so bili povečani, ki so jih kiparji okrasili v velikih medaljonih za palače v Italiji in Franciji.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=102}}&lt;/ref&gt;

=== Materiali ===
Renesančno kiparstvo je uporabljalo vse vrste materialov, predvsem [[marmor]], [[bron]] in [[les]]. Reprodukcije kipcev v bronu so bile v renesansi zaradi velikega števila zbirateljev zelo razširjene. V [[Firence|Firencah]] sta bila pobudnika [[Antonio del Pollaiuolo]] (''Herkul in Antej'') in [[Andrea del Verrocchio]] (''Krilati deček z ribo''), ki so ju naročili [[Medičejci]]. Iz delavnice [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]] so ohranjeni majhni bronasti konji v višini 23 cm.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=54–55}}&lt;/ref&gt; Mantovski kipar Pier Jacopo Alari Bonacolsi, imenovan Antico, se je naselil v Rimu, da bi izdeloval bronaste redukcije starodavnega marmorja.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=703}}&lt;/ref&gt;

Les so uporabljali v državah, kot sta Nemčija in Španija, kjer je bilo veliko gozdno bogastvo in tradicionalna obdelava pobarvanega lesa globoko zakoreninjena; uporabljali so ga pri izvedbi verskih podob in oltarjev.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=120–121}}&lt;/ref&gt;

[[Terakota]] je bila uporabljena kot bolj ekonomičen material, v naravnih barvah in polikromaciji, kot sta jo uporabila [[Antonio Rossellino]] in njegov učenec Matteo Civitali v ''Devici Marijinega oznanjenja'' v cerkvi Služabnikov iz Lucce. Italijanski umetnik [[Pietro Torrigiano]] je v Španiji izdelal več skulptur v polikromirani glini, nekaj jih je ohranjenih v Muzeju lepih umetnosti v Sevilji.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=229}}&lt;/ref&gt; [[Luca della Robbia]], ki je sledil slogu Donatella, je zaslužen za izum [[emajl]]irane gline, ki jo je uporabil v [[tabernakelj|tabernaklju]] [[Bazilika Santa Maria Novella|Santa Maria Novella]] v Firencah v kombinaciji z marmorjem, da bi dal barvo delu, in kasneje v [[tondo (umetnost)|tondojih]] in [[Marija (umetnost)|Madonah]]; njegova delavnica, ki ji je sledil njegov nečak [[Andrea della Robbia]], je ustvarila veliko število del v emajlirani terakoti, ki so se razširila po vsej Evropi. To je doseglo različne dele sveta, saj je manifestacija čustev in zgodovine.

=== Tehnike ===
[[File:Giambologna_raptodasabina.jpg|thumb|''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna| Ugrabitev Sabink]]'', flamski kipar [[Giambologna]], kjer je kompozicija prikazana v spiralnem gibanju.]]
Tehnika klesanja marmorja je bila obnovljena v renesančnih časih s popolnostjo, ki jo je imela v klasičnem obdobju. Od renesanse naprej so uporabljali ročni vrtalnik ali trepan za odstranjevanje kamna do določene globine. To orodje je bilo uporabljeno ne glede na to, ali je bila skulptura izdelana v neposrednem rezbarstvu, kot je včasih počel [[Michelangelo]] ali pa je bila uporabljena preko točk modela, narejenega v mavcu, kot so običajno počeli umetniki, kot je [[Giambologna]], čigar označene točke je mogoče videti v številnih njegovih skulpturah. Donatello je uporabil grško metodo obdelave bloka v krogu, vendar ga je Michelangelo klesal z ene strani.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite book |title=Historia Universal del Arte |publisher=Sarpe |year=1984 |isbn=84-7291-596-4 |volume=8 |location=Madrid |language=Spanish}}&lt;/ref&gt; Takole ga je opisal Benvenuto Cellini:
{{quote|Najboljša metoda, ki jo je kdaj uporabil Michelangelo; potem ko je na blok narisal glavno perspektivo, je pričel odstranjevati marmor z ene strani, kot da bi nameraval narediti relief in tako korak za korakom izrisati celotno figuro.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Hodson|2000|p=42}}&lt;/ref&gt;|[[Benvenuto Cellini]]|''Miguel Angel, escultor.''}}

Za bronasta dela je bilo treba delo predhodno izdelati v glini ali vosku za kasnejše ulivanje; nato so jo brusili, da so odpravili morebitne napake pri vlivanju, površino pa polirali z abrazivi in dodali patine po kiparjevem okusu.

Rezbarjenje v lesu, ki se uporablja predvsem v severni Evropi in Španiji, je bilo mogoče izvesti tudi z neposrednim rezbarjenjem na leseni blok z izvedbo majhne skice za usmerjanje ali s predhodnim modelom v mavcu ali glini in ga tudi prenesti skozi točke, kot v marmor.

=== Kompozicija ===
* [[Skulptura|&lt;u&gt;Skulptura v krogu&lt;/u&gt;]]
Renesansa je sprejela osnovne elemente, ki jih je opisal [[Vitruvij]], ki je menil:
{{quote|... da naj bi razmerje človeške oblike služilo kot paradigma razmerij človekovih stvaritev. Ker je narava oblikovala človeško telo tako, da so njegovi členi pravilno sorazmerni s postavo kot celoto; zdi se, da so v antiki imeli dober razlog za svoje pravilo, ki pravi, da morajo biti v popolnih zgradbah različni členi v natančnih simetričnih odnosih s splošno shemo kot celoto. |[[Vitruvij]] (1. stoletje)|D'Architectura}}

Kompozicija človeške figure je temeljila na iskanju popolnosti v anatomiji, o kateri so mnogi umetniki tega obdobja pridobili pravo znanje s prakso seciranja za študij.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|1984|p=721}}&lt;/ref&gt; Prva renesančna prostostoječa skulptura, ki je pokazala harmonijo akta, je bil Donatellov ''[[David (Donatello)|David]]'' v [[quattrocento|quattrocentu]], v katerem je bilo mogoče ceniti vpliv [[Praksitel]]ovega sloga z rahlim [[kontrapost]]om za doseganje ravnotežja v kompoziciji. V naslednjih letih je poznavanje človeške anatomije pridobivalo na popolnosti, dokler ni doseglo popolnega kontraposta. Izrazi obrazov so prenehali biti hieratični in odsotni, da bi pokazali notranje občutke; tako imenovani renesančni ''terribilità'' (Michelangelov ''David'', okoli 1504). V kiparskih skupinah religioznega značaja se je pokazala kombinacija naturalizma z intenzivno ekspresivnostjo, florentinska spokojnost je izginila pred strastmi, ki so jih kazali liki z obrazi, deformiranimi od gest obupa in bolečine, vidni v ''Polaganju v grob'' Guida Mazzonija. in Niccolò dell'Arca.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Bozal|1983|p=198}}&lt;/ref&gt; Kiparstvo se je razvijalo v svoji zasnovi in v kompozicijah svojih skupin, dokler ni doseglo ''serpentinate'', značilne za [[manierizem]], kar je jasno prikazano v delih, kot sta ''[[Polaganje v grob (Michelangelo)|Florentinska Pietà]]'' (Michelangelo) ali ''[[Ugrabitev Sabink (Giambologna)| Ugrabitev Sabink]]'' Giambologna.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Bozal|1983|p=195}}&lt;/ref&gt;

* &lt;u&gt;[[Relief (umetnost)|Reliefna skulptura]]&lt;/u&gt; [[File:Wga_ghiberti_creation_of_adam_and_eve.jpg|thumb|Relief &quot;Adam in Eva&quot;, [[Lorenzo Ghiberti]].]]
[[File:Juliano_de_Médici,_por_Verrocchio.jpg|thumb|''Doprsni portret Giuliana de' Medicija'', delo [[Andrea del Verrocchio|Verrocchio]] (1475–1478).]]
V reliefu so arhitektura in na novo pridobljeni zakoni perspektive sestavljali ozadja upodobitev, kot v znamenitih Ghibertijevih ''Vratih Paradiža'' ali v reliefih s tehniko ''stiacciato'' za oltar [[Bazilika sv. Antona Padovanskega, Padova|baziliki sv. Antona]] v [[Padova|Padovi]] pri Donatellu. Arhitekturne strukture so bile sestavljene kot ozadje, tako kot je to počel [[Giotto]] v svojih protorenesančnih slikah. Nekaj italijanskih bronastih laud je bilo prepeljanih v Španijo, na primer tista v stolnici v Badaozu, ki jo je ustvaril Lorenzo Suárez de Figueroa.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Hernández Perera|1988|p=222}}&lt;/ref&gt;

Flamsko kiparstvo skupaj s kiparstvom germanskih držav se je razvilo z realizmom, ki je bil cenjen v vseh okrasnih podrobnostih, kjer je bilo kiparsko delo predstavljeno skoraj kot zlatarsko delo, ki je bilo uporabljeno v velikih oltarjih iz lesa. Tudi v Španiji se je gotsko-flamski vpliv skupaj z italijanskim odražal v reliefih, kot je tisti na enih od vrat [[Barcelonska stolnica|Barcelonske stolnice]], ki sta ga izdelala flamski kipar Michael Lochner in Bartolomé Ordóñez v italijanskem slogu. Reliefi okoli [[sarkofag]]ov so običajno predstavljali prizore iz življenja pokojnikov: njihovo življenje, čudeže in mučeništvo, če so bili verniki ali upodobitve bitk in vojaških dejanj, če so bili plemiči. Nagrobni spomeniki so razvijali različne faze kompozicije, od tradicionalne strukture nagrobne plošče ali kipa samotnega ležečega v njegovem sarkofagu, ki so ga uporabljali v srednjem veku, do grobov, pritrjenih z arhitekturnimi elementi uokvirjenimi na način [[slavolok]]a in z rezultatom, podobnim oltarju, kjer je bila v osrednjem delu žara običajno s figuro ležečega na njej in alegoričnimi figurami v stranskih delih. Nazadnje so bili izdelani s predstavitvijo pokojnika v molitvenem položaju, značilnem za Španijo in Francijo.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=46–50}}&lt;/ref&gt;

V času renesanse je v Španiji nastal slog [[plateresco]], ki je predstavljal spremembo v načinu okraševanja stavb s kiparskimi elementi v pretežno italijanskem slogu, ne le v kamnu na fasadah, temveč tudi v lesu in ometu v notranjosti stavb, ki temelji na zgodovinskih reliefih in rastlinskih okraskih, značilnih za zgodnjo renesanso (imenovanih ''in candelieri'') z velikimi heraldičnimi ščiti in kiti okoli njih.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=762}}&lt;/ref&gt;

* &lt;u&gt;[[Doprsni kip]]&lt;/u&gt; 
V quattrocentu so se še naprej uporabljali doprsni portreti z novim humanističnim konceptom, ki je vsiljeval upodobitev z veliko fizično podobnostjo, a tudi z afirmacijo osebnosti gledalca. Po [[Leon Battista Alberti| Albertijevih]] besedah je moral umetnik »okarakterizirati, a tudi vzpostaviti harmonične odnose«. Izdelani so bili v bronu, polikromirani terakoti in marmorju (Donatello, Verrocchio, Francesco Laurana).&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=56–57}}&lt;/ref&gt;

* &lt;u&gt;[[Konjeniški kip]]&lt;/u&gt;
[[Konjeniški kip]] v naravni velikosti v bronu so že obdelali rimski kiparji, kot je Mark Avrelij, ki je bil takrat v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu|sv. Janezu v Lateranu]]; tudi bronasti ''[[Konji svetega Marka]]'' v [[Benetke|Benetkah]] so služili kot model za italijansko renesanso in jih lahko štejemo kot navdih za Donatellov ''[[konjeniški kip Gattamelata]]'' in Verrocchiov ''[[Konjeniški kip Bartolomea Colleonija|Colleoni]]''. Študije Leonarda da Vincija so privedle do spremembe v predstavitvi konja, ki je bil postavljen na zadnje noge in v položaju, ko je skočil na sovražnika; ideja je bila verjetno vzeta iz reliefov antičnih sarkofagov.

== Italijansko kiparstvo ==
{{glavni|Italijansko renesančno kiparstvo}}
Zgodovinopisje to obdobje deli med 15. in 16. stoletjem na dve stopnji, ki ju imenujemo [[quattrocento]] in [[cinquecento]].

=== Quattrocento. Florentinski kiparji ===
[[File:Ghiberticompetition.jpg|left|thumb|Relief ''Žrtvovanje Izaka'', [[Lorenzo Ghiberti]].]]
Medtem ko je v preostalem delu Evrope še vedno prevladovala [[gotska umetnost]], se je v Italiji v 15. stoletju začel ''quattrocento'' ali zgodnja renesansa. To je bil trenutek zmage človeka in narave. Kiparstvo je prehitelo arhitekturo in slikarstvo ter se vrtoglavo razvijalo. Predhodnica se je zgodila na jugu Italije, na dvoru [[Friderik II. Sicilski|Friderika II.]], pod čigar zaščito se je rodila umetniška šola, ki je že prinesla pričakovane luči renesanse 15. stoletja. Območje [[Toskana|Toskane]] v prejšnjem obdobju ''trecenta'' je podedovalo ta nov način izdelave skulpture v liku [[Nicola Pisano|Nicoloja Pisana]], ki mu je sledil njegov sin [[Giovanni Pisano]], kasneje pa [[Andrea Pisano]] (prva bronasta vrata [[Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence|krstilnice v Firencah]]) in [[Nino Pisano]].
[[File:Pisa.Baptistery.pulpit01.jpg|thumb| Prižnica [[Krstilnica v Pisi|krstilnice v Pisi]], avtor Nicolò Pisano, predhodnik renesanse v Italiji.]]
Nicola Pisanus (s tem apelativom je podpisoval svoja dela), čigar ime je bilo Nicola de Apulia, je prišel iz te regije južne Italije, da bi se naselil v [[Pisa|Pisi]] (Toskana). V Pisi (tako kot v večini regij Evrope) se je še vedno ohranila [[romanska umetnost]] in se začela uporabljati gotska umetnost. Nicola Pisano je dobil naročilo, da izkleše [[prižnica|prižnico]] [[Krstilnica v Pisi|krstilnice]] tega mesta. To je naredil po novih trendih, ki so se jih naučili v [[Apulija|Apuliji]], pri čemer je posebej poudaril klasično obliko golega Herkula. To delo, prižnica, velja za predhodnika italijanske renesanse.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Angulo Íñiguez|1982|p=64}}&lt;/ref&gt;

Po tem ozadju bo mesto Firence (v tem času uspešno mesto z močno družino Medičejcev, meceni in promotorji umetnosti) prevzelo vodilno vlogo v liku svojega najboljšega predstavnika: [[Lorenzo Ghiberti|Lorenza Ghibertija]]. Od tega trenutka naprej ne bo več zaznati nobenih srednjeveških sledi ali balasta. Stoletje in pol je florentinska skulptura prevladovala na doprsnih portretih, konjeniških portretih, reliefih in v okroglih skulpturah. Material, uporabljen ''par excellence'' v tem obdobju, je bil [[marmor]], ki mu je sledil [[bron]].

Ghiberti, Donatello in [[Jacopo della Quercia]] kot najboljši, sledijo jim družina della Robbia, [[Verrocchio]], [[Antonio Pollaiuolo]] in [[Agostino di Duccio]], so tvorili skupino velikih kiparjev florentinske šole quattrocento. Ta stopnja quattrocenta se je začela s kiparskim delom na reliefih vrat firenškega krstilnice Lorenza Ghibertija, mladega kiparja pri svojih dvajsetih. Krstilnica je že imela dvoja vrata, ki jih je izrezljal Andrea Pisano leta 1330, leta 1401 pa je bil razpisan natečaj za preostali dve. Na tekmovanju je zmagal Ghiberti (v konkurenci z [[Filippo Brunelleschi|Brunelleschijem]]), ki je leta 1424 dokončal prva od obeh vrat; njegovo delo je bilo občudovano in visoko cenjeno, zato je mesto pri njem naročilo druga vrata. V izdelovanje vsakih je vložil približno dvajset let; je bilo tako rekoč njegovo življenjsko delo. Ta druga vrata, ki jih je izdelal Ghiberti in četrta v krstilnici so znana kot ''Vrata Paradiža'', tako jih je poimenoval Michelangelo in veljajo za eno od znamenitosti quattrocenta.
[[File:Donatello_david_plaster_replica_head_and_shoulders_front_right_1000px_wide.jpg|left|thumb|[[Donatello]]v [[David (Donatello)|David]].]]

Drugi veliki kipar tega obdobja je bil [[Donatello]], deset let mlajši od Ghibertija. Pri svojem delu je bil veliko bolj večplasten, osredotočen predvsem na človeško figuro. Donatello velja v umetnostni zgodovini za predhodnika Michelangela in je v resnici neodvisen, goreč in realističen umetnik. Njegovo glavno zanimanje je bila človeška figura v različnih obdobjih, ki zajema vse vrste tipov, raznolike kretnje in v svojem delu izraža najbolj heterogena duhovna stanja. Po drugi strani pa Donatello velja za velikega strokovnjaka za otroško tematiko, predvsem za izražanje otroškega veselja (tribune stolnic v [[Firenška stolnica|Firencah]] in [[Stolnica svetega Štefana, Prato|Pratu]]). V okrogli skulpturi je Donatello razširil renesančni portret doprsnega kipa, rezanega vodoravno na prsih in ne na podstavku (kot je bilo običajno v rimskem kiparstvu). Primeri: doprsni kip Antonia de Narnija, ki nosi veliko kamejo okoli vratu; terakotni doprsni kip sv. Lovrenca, upodobljen kot mlad diakon, v [[Stara zakristija|stari zakristiji]]  [[Bazilika svetega Lovrenca, Firence|baziliki San Lorenzo]] v Firencah. Takšen način prikazovanja portretnih doprsnih kipov so prevzeli renesančni kiparji in se je ohranil skoraj do [[barok]]a. V 16. stoletju so poprsje podaljševali, dokler niso prerezali v pasu. Tudi znotraj okrogle skulpture je bil Donatello predhodnik figure na konju (v bronu) v poklon veliki osebnosti in postavljen v središče javnega trga. Prvi Donatellov konjeniški kip je bil znan kot ''[[Konjeniški kip Gattamelata]]'' (kondotjer Erasmo de Narni).&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Angulo Íñiguez|1982|p=64}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Azcárate|1981|p=54}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Cite book |last=Pijoán |first=José |title=Arte del periodo humanístico trecento y cuattrocento |publisher=Summa Artis. Historia general del arte |volume=XIII |language=Spanish}}&lt;/ref&gt;
[[File:ItaliaSienaFontanaPiazzaCampo.jpg|thumb|350x350px| [[Fonte Gaia|Vodnjak Gaia]] v Sieni..]]

[[Jacopo della Quercia]] (umrl 1438) je tretji veliki kipar te firenške šole in edini v skupini, ki ni bil rojen v Firencah, temveč v [[Siena|Sieni]]. Pripada generaciji Ghibertija. Njegov slog je vzvišen in masiven, v nasprotju z Ghibertijevim detajlnim slogom. Njegova mojstrovina je bil osrednji portal San Petronio v Bologni, ki so ga začeli graditi leta 1425. To je niz reliefov, ki prikazujejo ''Genezo'' in ''Jezusovo otroštvo'', z doprsnimi kipi prerokov in podobo Device San Petronio. V njegovih reliefih prevladujeta monumentalnost in obdelava herkulovskih aktov, ki napovedujejo Michelangelov slog. Jacopo della Quercia je avtor [[Fonte Gaia|vodnjaka Gaia]] v Sieni, grobnic Ilaria del Caretto v Luci in Galeazza Bentivoglia v Bologni.

Skupino družine Robbia vodi [[Luca della Robbia]] (umrl 1482), ki se je skoraj v celoti posvetil obravnavi otroštva in mladosti ženske figure. Luca je ustvaril šolo, v kateri je uvedel tehniko glazirane gline, ki se je pojavljala v najrazličnejših temah, od majhnega reliefa do oltarja z bogatimi figurami. Delal je tudi v marmorju in bronu. [[Andrea della Robbia]], Lucin nečak, je bil najbolj nadarjen od njegovih privržencev.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Angulo Íñiguez|1982}}&lt;/ref&gt; Je avtor [[Tondo (umetnost)|tondov]] (okroglih medaljonov) otrok, izrezljanih v [[Ospedale degli Innocenti]] v Firencah. Zadnji v skupini je bil [[Giovanni della Robbia]], ki ni bil samo kipar, ampak tudi dekorater in občasno tudi lončar.&lt;ref&gt;He was the third son of [[Andrea della Robbia]]. [[Giorgio Vasari|Vasari]] in his biographies considers him the least gifted of the group. When in 1525 his brothers left the family workshop to go to work in other cities, Giovanni kept him active.&lt;/ref&gt;
[[File:Verrocchio_Lorenzo_de_Medici.jpg|thumb|''[[Lorenzo Medičejski Veličastni]]'', avtor [[Andrea del Verrocchio|Verrocchio]].]]

[[Andrea del Verrocchio]] (1435–1488) je bil pod močnim vplivom Donatellovih del do te mere, da je ponovil nekatere njegove teme, kot sta ''David'' v Firencah ali konjeniški kip condottiereja Colleoneja v Benetkah (oba v bronu). Za Verrocchia je značilna globoka anatomska študija. [[Antonio Pollaiuolo]] je bil tudi dober florentinski predstavnik interpretacije telesne energije in silovitega gibanja. Njegova mojstrovina v tem slogu je ''Herkul in Antej'', ki se hrani v muzeju Bargello. [[Agostino di Duccio]] (1418–1481) je bil tudi Donatellov privrženec, ki je posnemal njegov slavni ''schiacciato'', zlasti pri okrasju fasade oratorija San Bernardino v Perugii in v [[Tempio Malatestiano]] v [[Rimini]]ju.

Drugi veliki kipar, ki je deloval v [[Modena|Modeni]], je bil [[Guido Mazzoni]] (umrl 1518), čigar delo je bilo večinoma narejeno v poslikani [[terakota|terakoti]], tehniki, po kateri je bilo takrat veliko povpraševanje. Ena njegovih najbolj znanih kompozicij je bilo ''Objokovanje nad mrtvim Kristusom'' za cerkev San Giovanni v Modeni, ki je posledično verjetno vplivalo na istoimensko delo, ki ga je leta 1463 ustvaril Juan de Juni po potovanju v mesta Bologna, Modena in Firence.
&lt;gallery class=&quot;center&quot; widths=&quot;160&quot; heights=&quot;160&quot;&gt;
File:Mazzoni Compianto Modena.jpg|''Objokovanje nad mrtvim Kristusom'', Guido Mazzoni.
File:IMG 0793 - Perugia - San Bernardino - Agostino di Duccio -1457-61- - Angeli musicanti - Foto G. Dall'Ort.jpg| Reliefi Agostina di Duccia v oratoriju San Bernardino (Perugia).
&lt;/gallery&gt;

=== Cinquecento ===
Cinquecento ali [[visoka renesansa]] se je razvijala skozi celotno 16. stoletje z različnimi značilnostmi v vsaki od obeh polovic stoletja, pri čemer je v prvi polovici prevladoval [[klasicizem]], v drugi pa [[manierizem]]. To je bil triumf izkušenj quattrocenta. Ena njegovih glavnih značilnosti je okus po monumentalni veličini, pri čemer je vedno v mislih odkritje klasične skulpture ''[[Laokoontova skupina]]'', odkrite leta 1506. Medtem ko so umetniki quattrocenta ustvarili šolo v Firencah, so umetniki cinquecenta ustvarjali svoja dela in so svojo umetnost razvijali predvsem v mestu Rim, ki je postalo umetniško središče novega veka. Firence so ostale pomembno renesančno mesto in v toskanski prestolnici so v tem obdobju še naprej izdelovali umetniške mojstrovine, kot so ''David'', grobnice Medičejske kapele, Cellinijev ''Perzej'' itd. Reprezentativni umetnik tega obdobja je bil Michelangelo, značaj velike moči in osebnosti.
{{glavni| Michelangelo Buonarroti}}
[[File:'David'_by_Michelangelo_JBU03.JPG|left|thumb|364x364px|[[Michelangelo]]v [[David (Michelangelo)|David]].]]
[[Michelangelo Buonarroti]], tudi učenec florentinske šole, v svoji osebi povzema skoraj vso kiparsko umetnost svojega časa v Italiji (1475–1564). V prvih tridesetih letih svojega življenja je z dletom ohranil nekatere tradicije 15. stoletja in ustvaril zmerna in lepa, a živahna dela. Temu prvemu obdobju dolgujemo njegove visoko cenjene skulpture ''[[Marija iz Bruggea]]'' in ''[[Pietà (Michelangelo)|Pietà]]'' z nekaterimi ''[[Pijani Bakh (Michelangelo)|Bakhi]]'' in Kupidi ter ''[[David (Michelangelo)|Davidom]] iz Firenc. Toda od leta, ko so mu papeži začeli naročati gradnjo veličastnih spomenikov, je ustvaril velikanski slog, zelo živahen, poln strasti, neodvisen in imenovan ''terribilità'' edinstven zanj. Tega žanra so skulpture grobnic Medičejcev v njihovi kapeli v Firencah (Giuliana in njegovega brata Lorenza, čigar sedeči kip je zaradi svoje zamišljene drže znan pod imenom ''Il Pensieroso'') in kipi, ki jih je umetnik pripravil za ''[[Nagrobnik papeža Julija II.]]'', še posebej slavni ''[[Mojzes (Michelangelo)|Mojzes]], ki ga je našel v [[Bazilika svetega Petra v vezeh, Rim|baziliki San Pietro in Vincoli]].

[[Andrea Sansovino]] (njegovo pravo ime je Andrea Contucci) je bil umetnik, izobražen med florentinskimi umetniki, kar se kaže v njegovih skulpturah, ljubitelj zunanje oblike, anatomije in klasicizma, predvsem v kipih, ki krasijo [[mavzolej]]a kardinala [[Ascanio Sforza|Ascania Sforze]] in škofa Bassa Rovereja. v cerkvi [[Santa Maria del Popolo]], pa tudi druge v Firencah in Benetkah. Njegov učenec [[Jacobo Sansovino]] je deloval predvsem v Benetkah, saj je bil velik razširjevalec Michelangelovega dela. Eno njegovih najboljših kiparskih del je ''Bakh''.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=The Bacchus |url=https://web.archive.org/web/20100325190516/http://www.flg.es/fotos/1000/1468.jpg |archive-date=6 February 2007}}&lt;/ref&gt;
[[File:Persee-florence.jpg|thumb|''[[Perzej z Meduzino glavo]]'', [[Benvenuto Cellini]].]]

[[Benvenuto Cellini]] je bil poleg kiparja tudi velik zlatar. Njegovo monumentalno bronasto delo ''[[Perzej z Meduzino glavo]]'' je bilo simbol zmagoslavja družine Medičejcev nad Florentinsko republiko. Je avtor marmornatega ''Kristusa'' samostana [[El Escorial]].

Bandinelli in Ammanati sta bila dva Cellinijeva sodobnika, ki sta izklesala monumentalne kipe ''Herkul in Kak'' in ''Neptun'' za [[Piazza della Signoria]] v Firencah. Oba Leonija, Leone in Pompej (oče in sin) sta bila odlična livarja brona in sta delala predvsem v Španiji, med vladavino Filipa II.

=== Manierizem ===
{{glavni|Manierizem}}
Izraz manierizem se nanaša na slog s svojimi značilnostmi znotraj renesanse, v 16. stoletju, zlasti po letu 1520. Značilnost, ki ga najbolje opredeljuje, je nenehno iskanje nekonvencionalnega skupaj z rušenjem logičnega ravnovesja z uporabo deformirajočih linij oz. drže, kar je lahko na prvi pogled za gledalca moteče. Gre za zavrnitev ravnotežja s sprejemanjem prisilnih drž.
[[File:Firenze-pietà_dell'opera_del_duomo.jpg|left|thumb|333x333px|''[[Polaganje v grob (Michelangelo)| Polaganje v grob]]'', [[Michelangelo]]]]

V manierizmu je kiparstvo zavračalo klasicizem z iskanjem krivolinijskih in dinamičnih oblik, tako imenovanih ''serpentinat'' ali sestav krivin in protikrivin, v katerih so telesa zavita vase, v ozkih prostorih in včasih z zelo izrazitimi podaljški.

V Italiji manieristično kiparstvo predstavlja [[Giambologna]], na primer ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna| Ugrabitev Sabink]]'', Benvenuto Cellini in Michelangelo, od katerega najboljši primer je ''[[Polaganje v grob (Michelangelo)|Polaganje v grob]]'', kjer je Kristus prikazan v serpentinasti drži.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Bozal|1983}}&lt;/ref&gt;

Ta slog se je razširil po vsej Evropi zahvaljujoč obsežni zbirki gravur, zlasti na področju kiparstva v obilju malega brona iz Italije. Tako se je razvilo na evropskih dvorih [[Franc I. Francoski|Franca I.]] v [[Fontainebleau]]ju s [[Francesco Primaticcio |Francescom Primaticciem]], ki je skrbel za prinašanje kopij starin iz Rima.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=140}}&lt;/ref&gt; Razvil se je tudi na dvoru [[Rudolf II. Habsburški |Rudolfa II.]] v [[Praga|Pragi]] in [[Filip II. Španski|Filipa II.]] v El Escorialu, kjer je akademska korektnost zaznamovala slog manierizma, ki ga je uporabljala družina Leoni.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=707}}&lt;/ref&gt; Pod vplivom Michelangela je Gaspar Becerra svoj manieristični slog vsilil [[retabel|retablom]] [[Stolnica svete Marije, Astorga|stolnice v Astorgi]] in prav v [[Valladolid]]u, kjer je bil poleg Becerre Juan de Juni, je nastalo več kipov tega klasično-junaškega tipa.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=731}}&lt;/ref&gt;

== Francosko kiparstvo ==
[[File:450px-Le_Transi_Le_Transi_de_Ren_de_Chalon_Ligier_Richier-2.jpg|thumb|Spomenik srcu Renéja de Chalona v Bar-le-Ducu, avtor Ligier Richier..]]
Politični interes francoskih kraljev, da naselijo svoja gospostva v italijanskih deželah, je imel kulturne posledice, saj je bilo več italijanskih umetnikov, ki so se od druge polovice 15. stoletja naselili na francoskem dvoru, pri čemer je bil [[franc I. Francoski|Franc I.]] glavni mecen teh umetnikov, vključno z Leonardom da Vincijem. Okoli leta 1460 se je kipar [[Francesco Laurana]], ki velja za uveditelja renesanse v Franciji, naselil v Provansi in deloval predvsem v južnem delu države. Ena njegovih najbolj znanih skulptur je grobnica Karla IV. Anžujskega v [[Stolnica sv. Julijana iz Le Mansa, Le Mans|stolnici v Le Mansu]].&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Alcolea Gil|1988|p=318}}&lt;/ref&gt;

Ena najbolj obravnavanih tem v francoskem kiparstvu tega obdobja je pogreb in nagrobni spomeniki, kjer je figura ležečega obravnavana z velikim realizmom. Pokojnik je predstavljen kot truplo ali celo kot okostje; v času tranzicije, kot je primer Ivane Burbonske v Louvru. Te vrste sta dve deli [[Ligier Richier|Ligierja Richierja]] s polikromiranostjo v črni, beli in sivi barvi: ''[[spomenik Renéja de Chalona]]'' v [[Bar-le-Duc]]u, na katerem delno brezmesni okostnjak teži srce proti nebu; in shujšano ležeče telo ''Philippa de Gueldresa’’ v Cerkvi des Cordeliers v [[Nancy]]ju. Ta prispodoba o vstajenju mrtvih izvira iz italijanskega ''terribilità'' in razkritja notranjosti telesa, čeprav očem znanosti ne predstavlja popolne anatomije.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|pp=158–159}}&lt;/ref&gt;

Z vplivom italijanskega dela izstopa Michel Colombe, kipar kraljice Ane Bretanske v začetku 16. stoletja, ki je v [[stolnica v Nantesu|stolnici v Nantesu]] naročil grobnico njenih staršev, vojvode Franca II. in Margarete de Foix. V ležečih figurah grobnice so še vidne gotske poteze, ne pa v okrasnih elementih in v štirih figurah Vrlin v naravni velikosti, postavljenih v vogalih nagrobnega spomenika.
[[File:Carnavalet_Jahreszeiten.jpg|left|thumb|278x278px|''Štirje letni časi'' Jeana Goujona, (okoli 1547) (Muzej Carnavalet, Pariz).]]

Njegov nečak Guillaume Regnault, prav tako kipar, ga je nasledil kot kraljičin kipar. Njegove mojstrovine so ležeči kipi kraljevega svetovalca Louisa Porcherja in njegove žene, ki so zdaj v muzeju Louvre.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Alcolea Gil|1988|pp=321–322}}&lt;/ref&gt;

Tudi v začetku 16. stoletja je Jean Goujon (imenovan francoski [[Fidija]]) začel svoje delo v [[Rouen]]u, leta 1544 pa je odšel v Pariz, da bi bil leta 1547 imenovan za kraljevega kiparja, kjer je izvedel številna naročila, kot so alegorije ''Štirje letni časi'', ''Nimfe'', nekaj kariatid za tribuno glasbenikov in izdelal znake zodiaka za staro mestno hišo v Parizu. V teh istih letih je Germain Pilon izdelal številne nagrobne spomenike z velikim vplivom Michelangela, med katerimi izstopa ''Vstali Kristus s figurami varuhov'', skupina za kapelo [[Henrik II. Francoski|Henrika II.]], ohranjena v muzeju Louvre, katere figure so navdihnile slikovne kompozicije, kot je ''Jožef iz Arimateje'' [[Rosso Fiorentino|Rossa Fiorentina]]. ''Mrtvi Kristus'' je podoben [[Parmigianino|Parmigianinovim]] gravuram, saj figure iščejo diagonale, podaljšanja pa so spektakularna, z napetimi in zelo tankimi gubami oblačil, ki spominjajo na reliefe klasične antike. Njegov učenec Bartholomew Prieur, ki je delal v službi [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], je bil zvest privrženec. Pierre Puget, imenovan »francoski Bernini«, je bil že poznorenesančni kipar; njegovo delo ''Milo iz Crotona'' je bilo izjemno.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Alcolea Gil|1988|pp=334–335}}&lt;/ref&gt;

== Špansko kiparstvo ==
Ideje in kiparske oblike italijanske renesanse so prodrle v Španijo s florentinskimi umetniki, ki so prišli delat na španski dvor v 15. stoletju in se še naprej širile z deli umetnikov različnih narodnosti in nekaterih Špancev, ki so se učili v Italiji od zadnjih let tega stoletja. Vendar pa se je novi slog trdno uveljavil šele ob nastopu španskega kralja [[Karel V. Habsburški|Karla I.]] na prestolu v začetku 16. stoletja.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=112}}&lt;/ref&gt;

Že leta 1339 je umetnost Pisancev prispela v [[Katalonija|Katalonijo]] z grobnico svete Eulalije v Barcelonski stolnici, ki jo je izklesal Lupo di Francesco, razen nekaterih drugih zgoraj opisanih vplivov. Skoraj stoletje pozneje je Firenčan Giuliano, Ghibertijev učenec, skupaj z drugimi Španci izklesal nekaj reliefov v retrokoru [[Stolnica v Valenciji|stolnice v Valenciji]]. Toda ti poskusi so ostali osamljeni do prihoda drugih mojstrov florentinske šole ob koncu 15. stoletja in v začetku naslednjega.
[[File:Ávila._Real_Monasterio_de_Santo_Tomás_2.JPG|thumb|250px|Sarkofag princa Ivana Asturijskega kiparja Domenica Fancellija.]]
Renesančno kiparstvo je svojo prisotnost čutilo prek treh različnih kanalov: italijanskih kiparjev, ki jih je poslal mecen in ki so delali v Španiji; uvožena dela, ki prihajajo iz italijanskih delavnic; prva generacija španskih umetnikov. V prvi skupini so kiparji Domenico Fancelli, Pietro Torrigiano in Jacopo Torni, imenovan tudi ''Indaco''.

*Domenico Fancelli je izrezljal grob infanta Ivana (sin katoliških monarhov, umrl leta 1497) v cerkvi samostana sv. Tomaža v Ávili, grob katoliških monarhov v Granadi in poslikavo mavzoleja Diega Hurtada de Mendoze v [[Stolnica svete Marije, Sevilja|stolnici v Sevilji]] (leto 1509).
*Pietro Torrigiano je bil velik kipar iz terakote, ki mu pripisujejo ''svetega Hieronima'' in ''kip Device'', ki sta trenutno v muzeju v Sevilji.
[[File:Sevilla2005July_097.jpg|left|thumb|''sv. Hieronim'', [[Pietro Torrigiano]]]]

Med deli, naročenimi iz Italije, so primeri ''sveti Janez'' iz Michelangelove delavnice za mesto Úbeda in nekaj reliefov iz delavnice družine Della Robbia.

Kar zadeva španske kiparje, so prvo generacijo sestavljali Vasco de la Zarza (kor stolnice v Avili), Felipe Bigarny (glavna oltarna slika stolnice v Toledu), Bartolomé Ordóñez (kor Barcelonske stolnice ) in Diego de Siloé (grobnica don Alonsa Fonsece v Santa Úrsula de Salamanca).&lt;ref&gt;Minimal sample of the work of each sculptor. More information on the page of each one.&lt;/ref&gt;

Alonso Berruguete in Juan de Juni, francoskega porekla in z delavnico v Valladolidu, avtor glavnih oltarnih podob v cerkvah Santiago in La Antigua ter mnogih drugih del, najdenih v Segoviji, Ciudad Rodrigu in drugih mestih v Kastilji, sta delovala v drugi tretjini 16. stoletja in nadaljevalo do leta 1577. Pojavili so se tudi drugi veliki mojstri španske renesanse, ki so po italijanskih standardih znali svojim delom dati čisto španski značaj in ustvarili šolo v različnih regijah države.

Tretja tretjina je prišla s klasicističnim okusom. Oba italijanska kiparja Leoni (Leone in Pompejo, oče in sin) sta delala na dvoru cesarja Karla in vlivala v bron kipe Karla I., Filipa II. in drugih članov kraljeve družine.
&lt;gallery widths=&quot;160&quot; heights=&quot;160&quot; class=&quot;center&quot;&gt;
File:Alonso Berruguete - Sacrificio de Isaac.jpg|''Žrtvovanje Izaka'' Alonsa Berrugueteja..
File:Juan de Juni-San Antonio de Padua.jpg|''Sveti Anton Padovanski'', Juan de Juni..
File:Felipe II (Leone y Pompeo Leoni, Prado E-272) 01a.jpg|''Filip II.'', Pompey in Leone Leoni.
&lt;/gallery&gt;

=== Plateresco ===
{{glavni| Plateresco}}
[[File:Cogolludo_Pal_Duques_de_Medinacelli_window.jpg|thumb|244x244px|Palača vojvod Medinaceli v Cogolludu (Guadalajara).]]
Znotraj renesanse je to čisto španska vrsta, ki ustreza portugalskemu ''[[manueline]]'' slogu. Imenujejo ga tudi [[Izabelina gotika|izabelin gotski slog]] ali slog [[katoliška kralja|katoliških kraljev]], ker se je začel z vladavino teh monarhov, čeprav sega do časa Filipa II. Izraz plateresco se običajno uporablja za arhitekturo, a ker gre za izključno dekorativno umetnost in kiparsko okrasje, jo lahko vključimo sem v ta majhen razdelek.
[[File:Ayuntamiento_003.jpg|left|thumb|Platereskna stranska fasada [[Casa consistorial de Sevilla, Sevilja|seviljske mestne hiše]].]]

Zanj je značilno ohranjanje nekaterih gotskih in [[Mudéjar |mudejarskih]] komponent v renesančnem slogu. Fasade so izklesane, kot da bi bile oltarne slike, in skupaj z značilnimi renesančnimi blazinjenji, stebri imajo groteske in so polni okrasja, okna so v gotski tradiciji. Obstaja množica tondov ali medaljonov in grbov, ki so nameščeni v [[sklepnik]]ih [[obok]]ov in v nadstropjih lokov. To je zelo dekorativna zvrst. Največji razmah je dosegel v Andaluziji. Dober primer je fasada seviljske mestne hiše Diega de Riaña.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|2004|pp=762–763}}&lt;/ref&gt;

== Nemško kiparstvo ==
[[File:St._Sebastian.jpg|thumb|Detajl ''Sv. Boštjana'', polikromirana lesena skulptura [[Tilman Riemenschneider]].]]
Blaginja nemških mest se je utrdila z razširitvijo gotskega obdobja, in je v prvih desetletjih 16. stoletja povzročila uvedbo renesančnega kiparstva z vplivom italijanske florentinske šole. Večina te skulpture je bila izdelana v lesu, zaradi velikega gozdnega bogastva nemških pokrajin in z veličastno polikromijo in pozlato. Nemški kiparji so se težko odrekli gotskim kostumom, njihovi liki so pridobili klasičnega duha, kar se lepo vidi v delih [[Veit Stoss|Veita Stossa]], v oltarni sliki [[Marijina bazilika, Krakov|Marijine bazilike]] v [[Krakov]]u, v reliefih [[Bamberška stolnica|stolnice v Bambergu]] ali pri ''Oznanjenju rožnega venca'' v [[Cerkev sv. Lovrenca, Nürnberg|cerkvi sv. Lovrenca]] v [[Nürnberg]]u. V istem slogu so tudi skulpture [[ Tilman Riemenschneider |Tilmana Riemenschneiderja]], izjemna dela, kot je ''Oltar Marijinega oznanjenja'' v cerkvi Creglingen.

Kot »izklesani svet« je znan značaj, ki ga je kiparstvo prevzelo v germanskih deželah v drugi polovici 15. stoletja, kar lahko vidimo na velikih [[poliptih]]ih oltarjev nekaterih nemških cerkva in stolnic. Pogosto so to [[krilni oltar]]ji z dvema ali celo štirimi polno oblikovanimi krili, s konicami in visokimi [[fiala]]mi, ki v svojem osrednjem delu hranijo »škatlo« z nabožnim prizorom. Vasari, poznavalec nemškega sloga, je o tem dejal:

{{quote|(...) potrpežljivost in velika tenkočutnost... kiparji delujejo neprekinjeno tako, da reducirajo stvari na tako subtilnost, da pustijo svet osupel.}}
[[File:Blaubeuren-Hochaltar-SchreinfigurenUebersicht.jpg|left|thumb|270px|Osrednja škatla oltarja Blaubeurer Michela Erharta.]]

[[Michel Erhart]] iz [[Ulm]]a je dosegel velik slogovni nadzor. Njegovo najpomembnejše delo je oltar benediktinskega samostana Blaubeurer ([[Baden-Württemberg]]), kjer je v škatli pet velikih polikromiranih skulptur. Na germanskih obrobnih ozemljih, na Južnem Tirolskem, je deloval kipar Michael Pacher; med njegovimi deli izstopa glavni oltar sv. Wolfganga, visok enajst metrov, kjer je slikarstvo mojstrsko združeno s kiparstvom.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Castelfranchi Vegas|1997|pp=197–198}}&lt;/ref&gt;

Nemško kiparstvo je bilo v obdobju renesanse kratkotrajno. [[Peter Vischer starejši]] je izstopal kot kipar skupaj z drugimi člani svoje družine, ki ga je neposredno navdihoval italijanski quattrocento, kot je razvidno iz grobnice sv. Sebalda (1507–1519) v Nürnbergu, pa tudi njegovo sodelovanje pri mavzoleju cesarja Maksimilijana v Innsbrucku, ki naj bi združevala štirideset kipov večjih od naravne velikosti in sto manjših kipcev s štiridesetimi doprsnimi kipi cesarjev. Le tretjina tega dela je bila dokončana, kipi pa so bili uliti v bron. [[Albrecht Dürer]] je bil prav tako vključen v to delo, za katerega je zasnoval glavo kralja Arturja in izdelal skulpturo celotnega telesa Vischerja z dekoracijo in oklepom v srednjeveškem slogu, vendar z jasnim kontrapostom antičnega junaka.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Sureda|1988|p=352}}&lt;/ref&gt; 

== Kiparstvo na Nizozemskem ==
[[File:Eglise_de_Brou4_marguerite_d'autriche.jpg|thumb|270px|Detajl grobnice Marjete Avstrijske v [[Bourg-en-Bresse]], avtor Conrad Meit..]]
Na Nizozemskem se je umetnost v obdobju gotike v celoti razvila in utrdila na zelo visoki ravni, zaradi česar je razumljivo, da niso bili pripravljeni priznavati drugih meril. Tako je bilo sprejetje novega sloga, ki je prihajal iz Italije, pozno in so se gotske dekoracije še dolgo ohranile. Pri realizaciji oltarjev, korov in bogoslužnega pohištva, vključno s kiparstvom, je bilo uporabljeno rezbarstvo v lesu, v katerem so bili izdelani renesančni elementi po vzoru tistih, ki so jih izdelovali v langobardskem delu Italije.
[[File:San_Bartolome.Mons.jpg|left|thumb|Umetniško delo Jacquesa du Broeuqa.]]

Leta 1507 je [[Margareta Avstrijska]] postala guvernerka Nizozemske v imenu svojega nečaka Karla I. in ustanovila humanistični dvor v [[Mechelen]]u. Margaret je bila velika zbirateljica umetnin in je v svojo službo vzela vse vrste umetnikov, med njimi kiparja [[Conrad Meit|Conrada Meita]], rojenega v [[Wormsu]], ki se je ukvarjal s portretiranjem in majhnimi kipci iz pušpana ali brona. Margareta mu je naročila, naj izdela figure njenega moža Filiberta II. Savojskega, figure svoje matere [[Marija Burgundska|Marije Burgundske]] in svojo lastno za cerkev Brou v [[Bourg-en-Bresse]].&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=117}}&lt;/ref&gt;

Belgijec Herman Glosencamps je zgradil okrasne skulpture dimnika mestne hiše v [[Brugge]]u. V [[Utrecht]]u je več kipov kiparja Uriesa in Kéyserja, v katerih je v anatomskih detajlih in v gubah oblačil viden renesančni naturalizem, s popolnim sprejetjem novega sloga v drugi polovici 16. stoletja.

Jacquesa du Broeuqa, mojstra Janeza Bolonjskega, je Marija Avstrijska, hči španskega Karla I., imenovala za arhitekta in dvornega kiparja, za katero je izvedel številna dela, med njimi niz kipov iz [[alabaster|alabastra]] za [[kor (arhitektura|kor]] Sainte- Waudru de Mons. Njegovi reliefi so blizu sodobnim italijanskim kiparjem, v gubah oblačil pa se vidijo klasicistične poteze v slogu antične kiparske umetnosti. V večjih reliefih, kot je ''Vstajenje'', so figure prikazane s podolgovatimi silhuetami, skoraj zaokroženimi in zelo izrazitimi.

Delo kiparja in arhitekta [[Cornelius Floris de Vriendt |Corneliusa Florisa de Vriendta]] je bilo zelo podobno z italijanskim slogom na fasadi [[Antwerpenska mestna hiša|Antwerpenske mestne hiše]], v grobnicah danskih kraljev in pruskih vojvod v Königsbergu (sodobni [[Kaliningrad]]) ter v dekoraciji kora [[Stolnica v Tournaiju|stolnice v Tournaiaju]], ki je zelo podoben slogu Andree Sansovina.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Alcolea i Gil|1988|pp=336–337}}&lt;/ref&gt;

== Angleško kiparstvo ==
[[File:ShakespeareMonument_cropped.jpg|thumb|250px|Shakespearov nagrobnik v [[Cerkev Svete Trojice, Stratford-upon-Avon|cerkvi Sv. Trojice]] v Stratfordu, avtor Gerard Johnson.]]
Angleško kiparstvo 16. stoletja izhaja iz italijanskega kiparstva, najpomembnejši umetniki, ki delajo v Angliji, so iz slednje države. Da bi spodbudili umetniško življenje, so imeli monarhi zelo pomembno vlogo pri razvoju tega umetniškega gibanja. Med prvimi in glavnimi italijanskimi kiparji je bil [[Pietro Torrigiano]], ki mu dolgujemo grob [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII.]] in [[Elizabeta Yorška|Elizabete Yorške]]. Izdelan je iz marmorja in pozlačenega brona, z ležečimi figurami monarhov in na vsakem vogalu grobnice z angeli, ki držijo grbe; je v kapeli [[Westminstrska opatija|Westminstrske opatije]] v [[London]]u. Leta 1511 je izklesal grobnico Margarete Beaufort, matere Henrika VII. Iz leta 1516 je grob kraljevega arhivarja Johna Younga, ki ga je upodobil tudi na doprsnem kipu, shranjenem v Nacionalni galeriji portretov v Londonu.

Naročilo za svojo grobnico in grobnico svoje žene [[Katarina Aragonska|Katarine Aragonske]] je dobil tudi od [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VIII.]] leta 1518. Kljub kiparjevemu potovanju v Italijo, da bi najel pomočnike, razlogi, zakaj dela ni dokončal, niso znani in je zapustil angleški dvor, da bi se leta 1525 naselili v Španiji. To grobnico je med letoma 1524 in 1528 končno izdelal italijanski kipar Benedetto da Rovezzano.

Z uveljavitvijo protestantske reformacije je bilo v Angliji zatrto religiozno kiparstvo, prav tako stik z vsem, kar bi lahko prišlo iz Italije, ker je bilo prepoznano kot način papeškega vpliva. Samo v imenitnih panteonih in v spominskih kipih likov je od takrat nekaj življenja v plastičnih umetnostih, kot je tisti, ki ga je izdelal Anglež Richard Parker za grobnico grofa Rutlandskega (1543) v Bottesfordu.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Alcolea Gil|1998|pp=344–346}}&lt;/ref&gt;

Italijanski vpliv je nadomestil francoski in s prihodom flamskih umetnikov, med njimi Gerard Johnson (imenovan tudi Garret Jansen), ki je izdelal grobnico grofa Southamptonskega v Titchfieldu in nagrobni spomenik v čast Williamu Shakespearu v Stratfordu.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=718}}&lt;/ref

== Portuggalsko kiparstvo ==
[[File:Belem.Jeronimos37.jpg|thumb|300px|Portik samostana Jerónimos v Belému, avtor Nicolás Chanterenne.]]
Konec 15. stoletja je [[Andrea Sansovino]] odšel delat k portugalskemu kralju [[Ivan II. Portugalski|Ivanu II.]]; zdi se, da je obstajal občutek, da so Italijani s svojim skoraj izključnim monopolom nad starodavno umetnostjo imeli tudi dar za pravilnost v umetnosti.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|1984}}&lt;/ref&gt;

Žarišče [[humanizem|humanizma]] po vzoru italijanskih dvorov se je ustvarilo okoli dvora [[Ivan III. Potrugalski|Ivana III.]] Renesansa se je v mestih [[Coimbra]], [[Tomar]] in [[Évora]] vsilila s tako močjo, da je bilo v tej regiji Alentejo zelo težko kasnejše uveljavljanje [[barok]]a. Tudi portugalsko kiparstvo je bilo v svoji prvi renesansi italijanistično, njegova glavna dela pa so bili trije čudoviti reliefi v križnem hodniku cerkve Santa Cruz v Coimbri, ki so jih izklesali portugalski umetniki:
*''Kristus pred Pilatom''
*''Prehod križa na njegovih ramenih''
*''Maša svetega Gregorja''

Umetnik [[Nicolas de Chantereine]], ki prihaja iz Francije, je leta 1515 izdelal kraljeve grobnice za to cerkev v Coimbri. Leta 1517 so mu naročili osrednji [[portik]] [[Samostan sv. Hieronima |samostana Jerónimos]] v Belému in molitvene figure kralja [[Manuel I. Portugalski|Manuela]g in kraljice Marije; med številnimi deli tega kiparja je [[alabaster|alabastrna]] oltarna slika [[palača Pena|palače Pena]] za mesto [[Sintra]]. Chanterenne se je ukvarjal tudi z umetnostjo portretiranja z doprsnimi kipi velikega realizma. &lt;ref&gt;{{Harvard citation text|Ceysson|1996|p=109}}&lt;/ref&gt;

V Coimbri sta bila tudi dva druga francoska kiparja: Juan de Ruan in Felipe Duarte ali Orarte, ki je prišel iz Toleda in je bil najet za izdelavo skupine ''Večerja'', ki je bila dokončana leta 1534 z izrednim realizmom v vznemirjenih in silovitih držah. Skupina je trenutno shranjena v muzeju mesta Coimbra. Rouén je delal na oltarni sliki za kapelo zakramenta v stolnici tega mesta; omembe vredna je tudi [[prižnica]], ki jo je naredil za samostan Santa Cruz. Ta umetnik je ustanovil pomembno delavnico, kjer je nastalo veliko kiparskih del. Sredi tega stoletja je bilo mogoče španski vpliv ceniti v več delih samostana Belém, na primer v lesenem ''Križanem'', katerega slog je podoben tistemu iz kroga [[ Diego de Siloé |Diega de Siloéja]].&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=734}}&lt;/ref&gt;


== Hispano-ameriško kiparstvo ==
Na splošno je hispano-ameriško renesančno kiparstvo nastalo predvsem po zaslugi verskih redov in njihovega učiteljskega dela skupaj z razpoložljivostjo modelov del, prinesenih iz Španije, od koder je bila v mnogih primerih kopirana ikonografija slik, zlasti ikonografija podob.

V [[Ekvador]]ju sta prav frančiškanska misijonarja flamskega porekla Pedro Gosseal in Jodoco Ricke ustanovila prvo šolo  ''escuela quiteña'' v samostanu San Francisco v [[Quito|Quitu]], ki je poučevala znanje o umetnosti arhitekture in rezbarstva, tako v kamnu kot v lesu, pa tudi vera in pisave. Domači umetniki so dosegli dobre interpretacije, pomešane z motivi njihove tradicije z domiselnostjo obrazov podob, pa tudi polihromijo z bolj primarnimi barvami in veliko bolj presenetljivo, kar je mogoče videti na oltarjih, ki so bili zgrajeni v petnajstem stoletju. v Mehiki, kot tudi v okrasju, ki se uporablja v krstnih kamnih in v križih na samostanskih dvoriščih.&lt;ref&gt;{{Harvard citation text|DDAA|2004|p=733}}&lt;/ref&gt;

Pomemben kipar je Gvatemalec Quirio Cataño, ki je med drugim avtor podobe ''Črnega Kristusa iz Esquipulasa'' leta 1594.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Cristo Negro de Esquipulas |url=http://ceciza-gt.blogspot.com/2009/01/cristo-negro-de-esquipulas.html |access-date=19 February 2009}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*DDAA (2004). Historia del Arte Espasa (in Spanish). Espasa-Calpe. ISBN 84-670-1323-0.
*DDAA (1984). Historia Universal del Arte (in Spanish). Vol. 5. Madrid: Sarpe. ISBN 84-7291-593-X.
*Alcolea Gil, Santiago (1988). Historia Universal del Arte: Renacimiento (II) y Manierismo (in Spanish). Barcelona: Editorial Planeta. ISBN 84-320-8906-0.
*Angulo Íñiguez, Diego (1982). Historia del Arte (in Spanish). Vol. II. Madrid. ISBN 84-400-8723-3.
*Azcárate, José María de (1981). Historia del Arte en cuadros esquemáticos (in Spanish). Editorial E.P.E.S.A. ISBN 84-7067-099-9.
*Bozal, Valeriano (1983). Historia del Arte: La escultura del Renacimiento en Italia (in Spanish). Barcelona: Carroggio. ISBN 84-7254-313-7.
*Castelfranchi Vegas, Liana (1997). El arte en el Renacimiento (in Spanish). Barcelona: M. Moleiro. ISBN 84-88526-26-1.
*Ceysson, Bernard (1996). La Escultura: Siglos XV-XVI. El Renacimiento (in Spanish). Barcelona: Carroggio. ISBN 84-7254-245-9.
*Hernández Perera, Jesús (1988). Historia Universal del Arte: El Cinquecento italiano (in Spanish). Barcelona: Planeta. ISBN 84-320-8906-0.
*Hodson, Rupert (2000). Miguel Ángel, escultor (in Spanish). Florència: Faenza. ISBN 88-8138-044-7.
*Kahsnitz, Rainer (2006). Carved Altarpieces, Masterpieces of the late ghotihc. London: Thames &amp; Hudson Ltd. ISBN 978-0-500-51298-2.
*Morante López, Felisa; Ruiz Zapata, Ana María. Análisis y comentario de la obra de arte. Estudio de obras de pintura, arquitectura y escultura (in Spanish). Iniciación universitaria Edinumen. ISBN 84-85789-72-5.
*Sureda, Joan (1988). Historia Universal del Arte: El Renacimiento I (in Spanish). Barcelona: Planeta. ISBN 84-320-8905-2.

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Renaissance sculptures}}

[[Kategorija:Renesančno kiparstvo]]</text>
      <sha1>845xz245s0atezbfs68meg399l44np5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slika:Chevroletlogo.svg</title>
    <ns>6</ns>
    <id>157263</id>
    <revision>
      <id>5725365</id>
      <parentid>3147046</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T11:53:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>86.120.190.41</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Povzetek */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="172" xml:space="preserve">== Povzetek ==
logo podjetja Chevrolet prenos iz strani: http://ro.wikipedia.org/wiki/Image:Chevroletlogo.svg

== Dovoljenje ==
{{logo|Logotipi podjetij|članek=Chevrolet}}</text>
      <sha1>npw170p17du80vc70ej4sl4bp74auuh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Otrok in knjiga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>159647</id>
    <revision>
      <id>5725193</id>
      <parentid>5519377</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T18:56:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pedagoška fakulteta v Mariboru]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2536" xml:space="preserve">{{Infopolje Revija|title=Otrok in knjiga|cobiss=754692|issn=0351-5141}}

'''''Otrok in knjiga''''' je strokovna [[revija]] s področja mladinske [[književnost]]i, književne vzgoje ter tudi medijev, ki so povezani s [[knjiga|knjigo]], ki izhaja od leta 1972. Izdajajo jo [[Mariborska knjižnica]] (kjer je ves čas tudi sedež uredništva)), [[Pedagoška fakulteta v Mariboru]] in Pionirska knjižnica, enota [[Knjižnica Otona Župančiča|Knjižnice Otona Župančiča]] v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;dLIB&quot;&gt;Tancer Kajnih, Darka (1999): [http://www.dlib.si/preview/URN:NBN:SI:DOC-A7ESWNK7/7c429f48-172e-444e-8ede-274ed83e9bb9 Revija Otrok in knjiga], Na temeljih preteklosti snujemo prihodnost, 1999&lt;/ref&gt;

== Namen in poslanstvo ==

Njen prvotni namen je bil uveljaviti mladinsko književnost kot pomembno ustvarjalno področje, ki ga je potrebno strokovno in sistematično obravnavati ter enakovredno proučevati v sklopu literarne vede. Leta 1991, ob svoji dvajsetletnici, je spodbudila ustanovitev ''Centra za mladinsko književnost in didaktiko'' na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]] in ''Slovenske sekcije [[IBBY]]'', ki ima svoj sedež v Pionirski knjižnici, enoti [[Knjižnica Otona Župančiča|Knjižnice Otona Župančiča]], v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;dLIB&quot;/&gt;

== Izhajanje ==

Sprva je revija izhajala enkrat letno, leta 1977 je začela izhajati dvakrat na leto, od leta 2003 pa izidejo na leto tri številke. Od leta 2004 skupaj z [[Mariborska knjižnica|Mariborsko knjižnico]] izdaja monografske publikacije. 

== Strokovna posvetovanja==

Med oblike dejavnosti revije sodi tudi organizacija simpozijev, okroglih miz in oblikovanje tematskih številk in sicer so do sedaj pripravili posvetovanja o:
* stripu (1978), 
* prevodni mladinski književnosti (1983), 
* kiču v knjigah za otroke (1986), 
* tragičnem in komičnem v mladinski književnosti (1997), 
* perspektivah v mladinski književnosti (1999)

in zbornike referatov s srečanja ''Oko besede'':
* ali so knjige lahko bolne? (1996),
* mladinska književnost v času elektronskih medijev (1997),
* seksizem v mladinski književnosti (1998),

== Glej tudi ==

* [[slovenska mladinska književnost]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

* http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-HOXHQXEQ
* https://www.mb.sik.si/o-reviji.html

{{-}}{{GlazerjeviNagrajenci}}

[[Kategorija:Slovenske revije]]
[[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1972]]
[[Kategorija:Pedagoška fakulteta v Mariboru]]</text>
      <sha1>db1ov4799whcf2sfsnwmwsg5a4kuq23</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Elvira Kralj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>166699</id>
    <revision>
      <id>5725182</id>
      <parentid>5690382</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T17:04:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>188.196.239.160</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Življenje */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4733" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Elvira Kralj''', [[slovenci|slovenska]] [[igralec (umetnik)|igralka]], * [[16. avgust]] [[1900]], [[Trebče, Trst|Trebče]] pri [[Trst|Trstu]], † [[6. september]] [[1978]], [[Ljubljana]].

==Življenje==
Elvira Terezija Kralj je bila rojena materi Justini, gospodinji, in očetu Ivanu Kralju, ki je bil policijski inšpektor. Odraščala je v številčni družini. Od 12 otrok so številni umrli že v otroštvu. Dva brata, Dušan in Drago, sta v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], leta 1943 pri [[Grčarice|Grčaricah]] izgubila življenje&lt;ref name=&quot;pozabljena polovica&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Šelih Alenka|display-authors= ''et al.'' |year=2007 |title=Pozabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem |publisher=Tuma |isbn= |cobiss=234164736 |pages=364-368}}&lt;/ref&gt;. Družina Kralj je bila precej narodnozavedna in povezana s starejšim krilom društva [[Sokol (društvo)|Sokol]]&lt;ref name=&quot;pozabljena polovica&quot;/&gt;. Trst je leta 1918 z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] prešel pod Italijo in bil deležen fašističnih akcij. Družina Kralj se je kmalu po koncu prve svetovne vojne preselila v Maribor, stran od nevarnosti Italijanov. Tudi tu je Elvira sodelovala v društvih kot so Sokol, Jadran in Nanos. Slednji je povezoval več kot 10.000 primorskih beguncev&lt;ref name=&quot;pozabljena polovica&quot;/&gt;.

==Delo==
[[Slika:William Shakespeare, Hamlet, Narodno gledališče v Mariboru 1934.jpg|thumb|right|250px|Elvira Kralj v drami [[Hamlet]] leta 1934, [[SNG Maribor]]]]
Elvira Kralj se je z igralstvom srečala že v rani mladosti, ko je kot šolarka nastopala v tržaškem [[Narodni dom Balkan|Narodnem domu Balkan]]&lt;ref name=&quot;pozabljena polovica&quot;/&gt;. Pri devetih letih je nastopila v vlogi [[Pepelka|Pepelke]] v Trstu. Po dokončani nemški ljudski šoli in dveh razredih nemške višje trgovske dekliške šole v Trstu, je delala v odvetniški pisarni dr. J. Wilfana. Kasneje se je odločila za dramsko šolanje v [[Maribor]]u v igralski šoli [[Hinko Nučič|Hinka Nučiča]]&lt;ref name=&quot;pozabljena polovica&quot;/&gt;. Leta 1919 se je pridružila igralskemu ansamblu [[Mariborsko gledališče|Mariborskega gledališča]]. Po izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in prihodu Nemcev se je s šestnajstimi mariborskimi igralci umaknila v Ljubljano, kjer je po več kot 200-ih vlogah v Mariborskem gledališču začela igrati v ljubljanski [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Drami]]. Elvira Kralj je prepričljivo upodobila množico raznovrstnih ženskih likov, od prijazne babice, razumevajoče tete, trpeče matere, trdožive ženske, pa vse do hudobnih, ironičnih likov, ki jim je vlila življenje tako na gledaliških odrih, televizijskih zaslonih kot tudi na radiu. Prvič je v [[film]]u nastopila leta 1946, ko je dobila vlogo v sovjetskem filmu ''Vihar na Balkanu''. Kasneje je nastopila tudi v prvem slovenskem [[celovečerni film|celovečernem filmu]] ''[[Na svoji zemlji]]''. Njena najbolj razpoznavna vloga je vloga razumevajoče in hudomušne tete v filmu ''[[Vesna (film)|Vesna]]'' ter njegovem nadaljevanju ''[[Ne čakaj na maj]]''. Tudi po upokojitvi leta [[1952]] se ni odrekla igralstvu, ampak je odigrala še nekaj vlog. Umrla je leta 1978 v starosti 78 let. 

===Film===
{|
|- valign = &quot;top&quot;
|
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%;&quot;
|- class=&quot;hintergrundfarbe5&quot;
! Leto
! Naslov
|-
| 1952 || ''[[Svet na Kajžarju]]''
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |1953|| ''[[Jara gospoda (film)|Jara gospoda]]'' 
|-
|  ''[[Vesna (film)|Vesna]]''
|-
| 1957 || ''[[Ne čakaj na maj]]'' 
|-
| 1959 || ''[[Tri četrtine sonca]]'' 
|-
| 1962 || ''[[Naš avto]]'' 
|-
| 1966 || ''[[Madamigella di Maupin]]''  
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |1967|| ''[[Grajski biki]]'' 
|-
|  ''[[Zgodba, ki je ni]]'' 
|-
| 1969 || ''[[Leni (film)|Leni]]'' 
|-
| 1975 || ''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' 
|}
|}

==Nagrade==
Za svoje delo je prejela več priznanj, med drugim tudi Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan. Še danes velja za veliko igralko, ki je srce predala slovenskemu jeziku in igralstvu.

* [[Prešernova nagrada]] (1969), za življenjsko delo v gledališki umetnosti
* [[Borštnikov prstan]] (1970), prva igralka, ki je prejela Borštnikov prstan
{{-}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{BorstnikovPrstan}}

==Viri==
{{sklici|1}}

{{DEFAULTSORT:Kralj, Elvira}}
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski radijski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Feministični WikiMaraton]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gotru2d2yzfrrhcd069i0zkjiy4jh7c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uvala</title>
    <ns>0</ns>
    <id>174314</id>
    <revision>
      <id>5725325</id>
      <parentid>5566404</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T09:11:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>46.123.247.144</ip>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="910" xml:space="preserve">[[Slika:Uvala Ponikve.jpg|thumb|right|250px|Uvala v [[Ponikve|Ponikvah]]]]
'''Uvala''' je skledasta kotanja, večja od [[vrtača|vrtače]] in manjša od [[kraško polje|kraškega polja]]. Bistvena značilnost uvale je razgibano dno, ki je ali pa ni razčlenjeno z vrtačami, in strme stene. 

Slovenska kraška terminologija loči posebej med vrtačasto in dolasto uvalo&lt;ref&gt;http://www2.ntf.uni-lj.si/nimages/static/689/slovenska_kraska_terminologija_gams_1973.doc. Slovenska kraška terminologija&lt;/ref&gt;. Dolasta uvala je izrazito podolgovata, [[dol]]u podobna vdolbina. Vrtačasto uvalo pa sestavljajo zraščene razsežne vrtače.

==Uvale v Sloveniji==
Velike uvale v Sloveniji: 
* [[Senadolski dol]],
* [[Rakovška uvala]]
*uvala [[Velike Dole]] južno od [[Zagorica|Zagorice]]
* uvale na [[Nanos]]u.

==Viri==
{{opombe}}

==Glej tudi==
*[[Kraška dolina]]
*[[Kraško polje]]

[[Kategorija:Kraški pojavi]]</text>
      <sha1>dcj4i7so18e5io19kwwykyt1d5nkhhn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725327</id>
      <parentid>5725325</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T09:23:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="918" xml:space="preserve">[[Slika:Uvala Ponikve.jpg|thumb|right|250px|[[Ponikve (uvala)|Uvala v Ponikvah]]]]
'''Uvala''' je skledasta kotanja, večja od [[vrtača|vrtače]] in manjša od [[kraško polje|kraškega polja]]. Bistvena značilnost uvale je razgibano dno, ki je ali pa ni razčlenjeno z vrtačami, in strme stene. 

Slovenska kraška terminologija loči posebej med vrtačasto in dolasto uvalo&lt;ref&gt;http://www2.ntf.uni-lj.si/nimages/static/689/slovenska_kraska_terminologija_gams_1973.doc. Slovenska kraška terminologija&lt;/ref&gt;. Dolasta uvala je izrazito podolgovata, [[dol]]u podobna vdolbina. Vrtačasto uvalo pa sestavljajo zraščene razsežne vrtače.

==Uvale v Sloveniji==
Velike uvale v Sloveniji: 
* [[Senadolski dol]],
* [[Rakovška uvala]]
*uvala [[Velike Dole]] južno od [[Zagorica|Zagorice]]
* uvale na [[Nanos]]u.

==Viri==
{{opombe}}

==Glej tudi==
*[[Kraška dolina]]
*[[Kraško polje]]

[[Kategorija:Kraški pojavi]]</text>
      <sha1>dodms4qlrmm7v5fzh5cbvc1azmlvgyt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovensko avtocestno omrežje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>181903</id>
    <revision>
      <id>5725310</id>
      <parentid>5723335</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T08:29:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>51.37.51.127</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Cestninjenje */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5473" xml:space="preserve">[[Slika:Motorways-SLO-map 2018.jpg|sličica|300x300_pik|Zemljevid avtocestnega omrežja (stanje 2020)|alt=]]
[[Slika:Avtocesta A1 v Vodolah.jpg|sličica|300px|Avtocesta A1 na odseku Dragučova–Maribor skozi Vodole]]
'''Slovensko avtocestno omrežje''' (tudi avtocestni križ) obsega pet [[Avtocesta|avtocest]] in pet [[Hitra cesta|hitrih cest]], katerih skupna dolžina je januarja 2020 znašala 746 km.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6323|title=Uredba o kategorizaciji državnih cest|accessdate=1. 1. 2020|website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Avtocestno omrežje upravlja in vzdržuje [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] (DARS).

V Sloveniji veljajo omejitve hitrosti 130 km/h na avtocestah in 110 km/h na hitrih cestah.

Del slovenskega avtocestnega omrežja leži v smereh pomembnih X. in V. [[Pan-evropska prometna mreža|panevropskega prometnega koridorja]]. X. koridor poteka v smeri sever–jug preko Salzburga skozi predor Karavanke do Ljubljane–Zagreba–Beograda–Niša–Skopja do Soluna. V. koridor pa poteka v smeri vzhod–zahod, v Slovenijo pride iz Benetk–Trsta v Koper–Ljubljana–Maribor–Pince–Budimpešta–Užgorod–Lvov do Kijeva.

Prvih 30 kilometrov štiripasovne avtoceste v [[Slovenija|Sloveniji]] (in tudi v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]) je predstavljal odsek [[Vrhnika]]–[[Postojna]], ki je v uporabi od 29. decembra 1972.

== Avtoceste ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Avtocesta
!Potek
!Dolžina
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A1.svg|50px|link=Avtocesta A1]]
|[[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]] ([[Avstrija]])–[[Maribor]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]–[[Postojna]]–[[Koper]] (Srmin, H5)
|245,3&amp;nbsp;km
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A2.svg|50px|link=Avtocesta A2]]
|[[Avtocestni predor Karavanke|Karavanke]] ([[Avstrija]])–[[Kranj]]–[[Ljubljana]] (Kozarje, A1)–[[Ljubljana]] (Malence, A1)–[[Novo mesto]]–[[Obrežje, Brežice|Obrežje]] ([[Hrvaška]])
|175,5 km
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A3.svg|50px|link=Avtocesta A3]]
|[[Divača]] ([[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]], A1)–[[Sežana]]–[[Fernetiči, Italija|Fernetiči]] ([[Italija]])
|12,3 km
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A4.svg|50px|link=Avtocesta A4]]
|[[Maribor]] ([[Slivnica pri Mariboru|Slivnica]], A1)–[[Ptuj]]–[[Zgornje Gruškovje|Gruškovje]] ([[Hrvaška]])
|34,6 km
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Avtocesta A5.svg|50px|link=Avtocesta A5]]
|[[Maribor]] ([[Dragučova]], A1)–[[Murska Sobota]]–[[Pince]] ([[Madžarska]])
|79,6 km
|}

== Hitre ceste ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Hitra cesta
!Potek
!Dolžina
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 3.svg|50px|link=Hitra cesta H3]]
|[[Ljubljana]] ([[Zadobrova, Ljubljana|Zadobrova]], A1)–[[Ljubljana]] ([[Koseze, Ljubljana|Koseze]], A2)
|10,2&amp;nbsp;km
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 4.svg|50px|link=Hitra cesta H4]]
|[[Razdrto, Postojna|Razdrto]] ([[Nanos, Vipava|Nanos]], A1)–[[Ajdovščina]]–[[Vrtojba]] ([[Italija]])
|42,1&amp;nbsp;km
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 5.svg|50px|link=Hitra cesta H5]]
|[[Plavje]] ([[Italija]])–[[Koper]]
|7,8&amp;nbsp;km
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 6.svg|50px|link=Hitra cesta H6]]
|[[Koper]] ([[Škocjan, Koper|Škocjan]], H5)–[[Izola]]
|5,2&amp;nbsp;km
|-
|align=&quot;center&quot; |[[Slika:Hitra cesta 7.svg|50px|link=Hitra cesta H7]]
|[[Lendava]] ([[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]], A5)–[[Dolga vas, Lendava|Dolga vas]] ([[Madžarska]])
|3,5&amp;nbsp;km
|}

== Cestninjenje ==
[[Slika:Toll station Log Slovenia 1.jpg|sličica|Nekdanja cestninska postaja Log na avtocesti A1]]
Slovenija uporabo avtocest zaračunava s cestnino. Vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone cestnino plačujejo z nakupom [[Vinjeta|vinjete]], medtem ko vozila z nad 3,5 tonami največje dovoljene mase uporabljajo [[elektronsko cestninjenje]]. Posebej se na cestninski postaji plačuje cestnina za [[avtocestni predor Karavanke]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dars.si/CESTNINJENJE|title=Cestninski sistem|accessdate=6. 12. 2019|website=www.dars.si}}&lt;/ref&gt; 

Prve slovenske avtoceste so uporabljale zaprt sistem cestninjenja s cestninskimi postajami na uvozih in izvozih ter s plačilom cestnine glede na prevoženo razdaljo. Na kasneje zgrajenih odsekih je bil uveden odprti sistem cestninjenja z enkratnim plačilom cestnine na čelnih cestninskih postajah. Leta 1995 je bil uveden sistem avtomatskega brezgotovinskega cestninjenja (ABC), ki je omogočal samodejno plačilo cestnine brez ustavitve.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Cestnina za vse: od avtocest do gozdnih poti|date=13. 9. 2006|url=https://www.dnevnik.si/200714|newspaper=Dnevnik}}&lt;/ref&gt;

Od 1. julija 2008 je za osebna vozila pričel veljati vinjetni sistem. Vozila nad 3,5 tonami so cestninske postaje naprej uporabljala do 1. aprila 2018, ko so začela uporabljati elektronsko cestninjenje.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Od leta 2018 je potekalo rušenje cestninskih postaj (skupno jih je bilo 34), od tega jih je leta 2018 bilo odstranjenih 12, leto kasneje pa 21&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mojprihranek.si/izpostavljeno/druzba-in-zakonodaja/poslavlja-se-se-zadnja-cestninska-postaja/|title=Poslavlja se še zadnja cestninska postaja|accessdate=29. 10. 2021|website=www.mojprihranek.si}}&lt;/ref&gt;.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{zbirka|Highways in Slovenia}}
* [http://www.dars.si Dars.si]


{{Slovenske avtoceste}}

[[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji|*]]</text>
      <sha1>sghbdmyth8dxnp4ttl8uj0pjt5w21nk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Giambologna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>186679</id>
    <revision>
      <id>5725174</id>
      <parentid>5576375</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T16:35:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9593" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Giambologna''' [džambolónja], rojen kot '''Jean Boulogne''', znan tudi kot '''Giovanni Da Bologna''' in '''Giovanni Bologna''', [[Italijani|italijanski]] [[kipar]], * [[1529]], [[Douai]], [[Grofija Flandrija]] (danes [[Francija]]), † [[13. avgust]] [[1608]], [[Firence]], [[Italija]].

Giambologna (Jean Boulogne oz. Giovanni Bologna, 1529-1608) je bil po rodu iz severovzhodne Francije. Tako kot številni umetniki se je tudi on odpravil na učno potovanje v Italijo, najprej v Rim in nato v Firence, kjer je ostal.  Naredil je nekaj lepih vodnjakov in za park vile Medici v Pratolinu izklesal 10 m visok kip poosebitve boga Apenina, ki sloni na bregu jezera. Večina del je nastala za Cosima Medičejca, med drugim konjeniški kip in kipi, ki slavijo naročnika in Firence.

Bil je virtuozen kipar, ki se je ukvarjal z zahtevnimi, zvitimi držami, pogosto na robu ravnovesja. Najbolj znamenite so skupine oseb iz mitologije npr. ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'', ''Heraklej in Kentaver'', ''Nesus ugrabi Dejanejro''. Zelo ga je zanimal značaj površine. Dobil je mnogo naročil za nabožne kipe, a je bil manj drzen. 

== Življenjepis ==
Jean de Boulogne se je rodil v Douaiju v [[Flandrija|Flandriji]] (danes v Franciji) leta 1529. Po mladostnih študijah v [[Antwerpen|Antwerpnu]] pri arhitektu-kiparju Jacquesu du Broeucqu&lt;ref&gt;R. Wellens, ''Jacques du Broeucq, sculpteur et architecte de la renaissance'' (Brussels) 1962&lt;/ref&gt; se je leta 1550 preselil v Italijo in študiral v [[Rim]]u, kjer je podrobno študiral kipe klasične antike. Na njega je močno vplival tudi [[Michelangelo]], vendar je razvil svoj [[manierizem|manieristični]] slog, pri čemer je dal morda manj poudarka na čustva in več poudarka na rafinirane površine, hladno eleganco in lepoto. [[Papež Pij IV.]] je Giambologni dal prvo večje naročilo, ogromen kip bronastega ''Neptuna'' in pomožne figure za [[Neptunov vodnjak (Giambologna)|Neptunov vodnjak]] (osnovo je zasnoval Tommaso Laureti, 1566) v [[Bologna|Bologni]]. Giambologna je najplodnejša leta preživel v [[Firence|Firencah]], kjer se je naselil leta 1553. Leta 1563 je bil imenovan za člana (''Accademico'') prestižne Accademia delle Arti del Disegno, ki jo je pravkar ustanovil vojvoda [[Cosimo I. Medičejski]], 13. januarja 1563 je pod vplivom slikarja-arhitekta [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]] postal tudi eden najpomembnejših dvornih kiparjev [[Medičejci|Medičejcev]]. Umrl je v Firencah v starosti 79 let; Medičejci mu nikoli niso dovolili zapustiti Firenc, saj so se upravičeno bali, da ga bodo avstrijski ali španski Habsburžani premamili v stalno zaposlitev. Pokopan je bil v kapeli, ki si jo je zasnoval sam v Santissimi Annunziata.

== Delo ==
[[Image:Samson slaying a philistine.jpg|thumb|right|upright|''[[Samson ubija Filistejca]]'', okoli 1562]]
Giambologna je postal znan po finem občutku za delovanje in gibanje ter prefinjeni, diferencirani površini. Med njegovimi najbolj znanimi deli so ''Merkur'' (od tega je naredil štiri različice), ki je stoji na eni nogi, podprt z zefirjem. Bog dvigne eno roko in pokaže proti nebu v gesti, izposojeni iz repertoarja klasične retorike&lt;ref&gt;Compare the figure of Plato in Rafaelova ''School of Athens''.&lt;/ref&gt;, ki je značilna za Giambolognovo maniro.

Njegovo drugo najbolj znano delo je ''[[Ugrabitev Sabink]]'' (1574–82), marmornata skulptura, ki stoji v [[Loggia dei Lanzi]] na firenškem trgu [[Piazza della Signoria]]. Ta impresivna skulptura, ki vključuje tri celotne figure, je bila izklesana iz enega kosa [[marmor]]ja. Giambologna ga je izklesal brez misli na motiv, ime ''Ugrabitev Sabink'' pa je dobilo, potem ko je bilo nameščeno v ložo. Skulptura je bila izdelana za Francesca de’ Medicija, velikega vojvodo Toskane. Leta 1599 je bil v Loggia dei Lanzi postavljen še en njegov kip, ''Herkul, ki ubija kentavra''.&lt;ref&gt;{{Cite book|title = Giambologna: The Complete Sculpture|last = Avery|first = Charles|publisher = Moyer Bell|year = 1987|isbn = 0918825393|location = Mt. Kisco, N.Y.|pages = }}&lt;/ref&gt;

Giambolognovih več upodobitev ''Venere'' je vzpostavilo kanon proporcev in postavilo modele za upodobitev boginje, ki so vplivali na dve generaciji kiparjev v Italiji in na severu. Ustvaril je alegorije, ki so močno spodbujale medijsko politično propagando, na primer firenško nadvlado nad Piso in manj odkrito ''[[Samson ubija Filistejca]]'', za Francesca I. de' Medici (1562).&lt;ref&gt;Slika marmorja za vodnjak, ki je bila edina velika marmornata skupina Giambologne, ki je zapustila Firence, je bila v času pogajanj o španski tekmi podeljena vojvodi Lerme, nato Charlesu, valižanskemu princu; podaril jo je Jurij III. siru Thomasu Worsleyju v Hovingham Hallu v Norfolku; kupljena je bila leta 1953 za muzej Victoria in Albert prek Umetniškega sklada ({{cite web |url=http://www.artfund.org/artwork/2814/samson-slaying-a-philistine |title=Archived copy |accessdate=2007-03-16 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070926224757/http://www.artfund.org/artwork/2814/samson-slaying-a-philistine |archivedate=2007-09-26 }}; {{cite web |url=http://www.goldingyoung.com/Monkeys/monkeys12.htm |title=Archived copy |accessdate=2007-03-16 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080411141432/http://www.goldingyoung.com/Monkeys/monkeys12.htm |archivedate=2008-04-11 }}).&lt;/ref&gt;

Ob Michelangelovi smrti leta 1564 je Daniele da Volterra iz njegove posmrtne maske ustvaril več kipov kiparja. Potem, ko je Volterra umrl leta 1566, je bil eden od teh doprsnih znakov dostavljen Giambologni, ki je okrog leta 1570 za kip izklesal oblečen zgornji del trupa.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Casa Buonarroti |url=https://www.piccoligrandimusei.it/blog/portfolio_page/casa-buonarroti/ |website=Piccoli Grandi Musei |accessdate=21 August 2019 |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;

Konjeniški kip Cosima I. Medičejskega, prav tako v Firencah, je dokončal njegov asistent v studiu Pietro Tacca.

Giambologna je zagotovil številne skulpture za vrtne jame in fontane v firenških vrtovih Boboli in Pratolino ter bronasta vrata [[Stolnica v Pisi|stolnice v Pisi]]. Ustvaril je bronaste morske konjičke in nekatere druge skulpture za Neptunov vodnjak Bartolomea Ammannatija v Firencah.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Horner |first1=Susan |last2=Horner |first2=Joanna B. |title=Walks in Florence and Its Environs |url=https://archive.org/details/walksinflorencei01hornuoft |quote=FOUNTAIN OF NEPTUNE  florence bronze sea-horses by Giovanni da Bologna. |publisher=Smith |year=1884 |p=[https://archive.org/details/walksinflorencei01hornuoft/page/199 199]}}&lt;/ref&gt;

Za jamo medičejske vile v Castellu je izklesal vrsto študij posameznih živali iz življenja, ki si jih je zdaj mogoče ogledati v Bargelu. Majhni bronasti odbitki številnih njegovih skulptur so bili takrat in od takrat cenjeni, saj ugled Giambologne še nikoli ni bil pozabljen.

Giambologna je imel pomemben vpliv na poznejše kiparje prek svojih učencev Adriaena de Vriesa in Pietra Francaville, ki sta leta 1601 zapustila njegov atelje v Parizu, pa tudi Pierra Pugeta, ki je širil vpliv Giambologne po severni Evropi, v Italiji pa na Pietra Tacco, ki je prevzel Giambolognino delavnico v Firencah in v Rimu na Giana Lorenza Berninija in Alessandra Algardija.

&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
File:Giambologna raptodasabina.jpg|''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'' (1574–82), [[Loggia dei Lanzi]], Firence.
File:FloArch0.jpg|''Architettura'', Palazzo del Bargello, Firence. Ta skulptura ponazarja dolge ude Giambolognove vplivne idealne ženske.
File:Giambologna Female Figure.jpg|''[[Ženska figura (Giambologna)|Ženska figura]]'', (1571–73), J. Paul Getty Museum, Los Angeles
File:Giambologna herculesenesso.jpg|''Herkules in Nessus'', 1599, Loggia dei Lanzi, Firence
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
*A. Rudigier, B. Truyols: Giambologna. Court Sculptor to Ferdinando I. His art, his style and the Medici gifts to Henri IV, London, 2019, ISBN 978-1-912168-14-9.
*Gloria Fossi, et al., Italian Art, Florence, Giunti Gruppo Editoriale, 2000, ISBN 978-1-912168-14-9.
*Giambologna, 1529–1608: sculptor to the Medici: an exhibition organised by the Arts Council of Great Britain etc., catalogue edited by Charles Avery and Anthony Radcliffe. London, Arts Council of Great Britain, 1978, ISBN 0-7287-0180-4.

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Giambologna}}
* [http://www.kfki.hu/~arthp/bio/g/giovanni/bologna/biograph.html Biography with a portrait on kfki.hu]
* [http://www.mega.it/eng/egui/pers/giamb.htm Giambologna on mega.it]
* [http://collections.vam.ac.uk/item/O90431/river-god-statuette-giambologna/ &quot;Model of a River God&quot;, Sculpture. Victoria and Albert Museum]
* [https://web.archive.org/web/20090709071530/http://www.vam.ac.uk/collections/sculpture/stories/Giambologna's_Samson_Philistine/index.html ''Samson ubija Filistejca'', Sculpture. Victoria and Albert Museum.]
* [https://web.archive.org/web/20110312111214/http://qag.qld.gov.au/collection/international_art/giambologna &quot;Bičanje Kristusa&quot;. Red Wax Sculpture. Queensland Art Gallery.]
* [https://www.nortonsimon.org/art/detail/F.1965.1.127.S &quot;Ugrabitev Proserpine&quot;. Bron. Norton Simon Museum.]


{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Giambologna}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1529]]
[[Kategorija:Umrli leta 1608]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Flamski kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Giambologna|* ]]</text>
      <sha1>cwqr96pjs0y6svnf82rtmv232791y4w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725187</id>
      <parentid>5725174</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T17:17:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Delo */ [[Ugrabitev Sabink, Giambologna]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9623" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Giambologna''' [džambolónja], rojen kot '''Jean Boulogne''', znan tudi kot '''Giovanni Da Bologna''' in '''Giovanni Bologna''', [[Italijani|italijanski]] [[kipar]], * [[1529]], [[Douai]], [[Grofija Flandrija]] (danes [[Francija]]), † [[13. avgust]] [[1608]], [[Firence]], [[Italija]].

Giambologna (Jean Boulogne oz. Giovanni Bologna, 1529-1608) je bil po rodu iz severovzhodne Francije. Tako kot številni umetniki se je tudi on odpravil na učno potovanje v Italijo, najprej v Rim in nato v Firence, kjer je ostal.  Naredil je nekaj lepih vodnjakov in za park vile Medici v Pratolinu izklesal 10 m visok kip poosebitve boga Apenina, ki sloni na bregu jezera. Večina del je nastala za Cosima Medičejca, med drugim konjeniški kip in kipi, ki slavijo naročnika in Firence.

Bil je virtuozen kipar, ki se je ukvarjal z zahtevnimi, zvitimi držami, pogosto na robu ravnovesja. Najbolj znamenite so skupine oseb iz mitologije npr. ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'', ''Heraklej in Kentaver'', ''Nesus ugrabi Dejanejro''. Zelo ga je zanimal značaj površine. Dobil je mnogo naročil za nabožne kipe, a je bil manj drzen. 

== Življenjepis ==
Jean de Boulogne se je rodil v Douaiju v [[Flandrija|Flandriji]] (danes v Franciji) leta 1529. Po mladostnih študijah v [[Antwerpen|Antwerpnu]] pri arhitektu-kiparju Jacquesu du Broeucqu&lt;ref&gt;R. Wellens, ''Jacques du Broeucq, sculpteur et architecte de la renaissance'' (Brussels) 1962&lt;/ref&gt; se je leta 1550 preselil v Italijo in študiral v [[Rim]]u, kjer je podrobno študiral kipe klasične antike. Na njega je močno vplival tudi [[Michelangelo]], vendar je razvil svoj [[manierizem|manieristični]] slog, pri čemer je dal morda manj poudarka na čustva in več poudarka na rafinirane površine, hladno eleganco in lepoto. [[Papež Pij IV.]] je Giambologni dal prvo večje naročilo, ogromen kip bronastega ''Neptuna'' in pomožne figure za [[Neptunov vodnjak (Giambologna)|Neptunov vodnjak]] (osnovo je zasnoval Tommaso Laureti, 1566) v [[Bologna|Bologni]]. Giambologna je najplodnejša leta preživel v [[Firence|Firencah]], kjer se je naselil leta 1553. Leta 1563 je bil imenovan za člana (''Accademico'') prestižne Accademia delle Arti del Disegno, ki jo je pravkar ustanovil vojvoda [[Cosimo I. Medičejski]], 13. januarja 1563 je pod vplivom slikarja-arhitekta [[Giorgio Vasari|Giorgia Vasarija]] postal tudi eden najpomembnejših dvornih kiparjev [[Medičejci|Medičejcev]]. Umrl je v Firencah v starosti 79 let; Medičejci mu nikoli niso dovolili zapustiti Firenc, saj so se upravičeno bali, da ga bodo avstrijski ali španski Habsburžani premamili v stalno zaposlitev. Pokopan je bil v kapeli, ki si jo je zasnoval sam v Santissimi Annunziata.

== Delo ==
[[Image:Samson slaying a philistine.jpg|thumb|right|upright|''[[Samson ubija Filistejca]]'', okoli 1562]]
Giambologna je postal znan po finem občutku za delovanje in gibanje ter prefinjeni, diferencirani površini. Med njegovimi najbolj znanimi deli so ''Merkur'' (od tega je naredil štiri različice), ki je stoji na eni nogi, podprt z zefirjem. Bog dvigne eno roko in pokaže proti nebu v gesti, izposojeni iz repertoarja klasične retorike&lt;ref&gt;Compare the figure of Plato in Rafaelova ''School of Athens''.&lt;/ref&gt;, ki je značilna za Giambolognovo maniro.

Njegovo drugo najbolj znano delo je ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'' (1574–82), marmornata skulptura, ki stoji v [[Loggia dei Lanzi]] na firenškem trgu [[Piazza della Signoria]]. Ta impresivna skulptura, ki vključuje tri celotne figure, je bila izklesana iz enega kosa [[marmor]]ja. Giambologna ga je izklesal brez misli na motiv, ime ''Ugrabitev Sabink'' pa je dobilo, potem ko je bilo nameščeno v ložo. Skulptura je bila izdelana za Francesca de’ Medicija, velikega vojvodo Toskane. Leta 1599 je bil v Loggia dei Lanzi postavljen še en njegov kip, ''Herkul, ki ubija kentavra''.&lt;ref&gt;{{Cite book|title = Giambologna: The Complete Sculpture|last = Avery|first = Charles|publisher = Moyer Bell|year = 1987|isbn = 0918825393|location = Mt. Kisco, N.Y.|pages = }}&lt;/ref&gt;

Giambolognovih več upodobitev ''Venere'' je vzpostavilo kanon proporcev in postavilo modele za upodobitev boginje, ki so vplivali na dve generaciji kiparjev v Italiji in na severu. Ustvaril je alegorije, ki so močno spodbujale medijsko politično propagando, na primer firenško nadvlado nad Piso in manj odkrito ''[[Samson ubija Filistejca]]'', za Francesca I. de' Medici (1562).&lt;ref&gt;Slika marmorja za vodnjak, ki je bila edina velika marmornata skupina Giambologne, ki je zapustila Firence, je bila v času pogajanj o španski tekmi podeljena vojvodi Lerme, nato Charlesu, valižanskemu princu; podaril jo je Jurij III. siru Thomasu Worsleyju v Hovingham Hallu v Norfolku; kupljena je bila leta 1953 za muzej Victoria in Albert prek Umetniškega sklada ({{cite web |url=http://www.artfund.org/artwork/2814/samson-slaying-a-philistine |title=Archived copy |accessdate=2007-03-16 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070926224757/http://www.artfund.org/artwork/2814/samson-slaying-a-philistine |archivedate=2007-09-26 }}; {{cite web |url=http://www.goldingyoung.com/Monkeys/monkeys12.htm |title=Archived copy |accessdate=2007-03-16 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080411141432/http://www.goldingyoung.com/Monkeys/monkeys12.htm |archivedate=2008-04-11 }}).&lt;/ref&gt;

Ob Michelangelovi smrti leta 1564 je Daniele da Volterra iz njegove posmrtne maske ustvaril več kipov kiparja. Potem, ko je Volterra umrl leta 1566, je bil eden od teh doprsnih znakov dostavljen Giambologni, ki je okrog leta 1570 za kip izklesal oblečen zgornji del trupa.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Casa Buonarroti |url=https://www.piccoligrandimusei.it/blog/portfolio_page/casa-buonarroti/ |website=Piccoli Grandi Musei |accessdate=21 August 2019 |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;

Konjeniški kip Cosima I. Medičejskega, prav tako v Firencah, je dokončal njegov asistent v studiu Pietro Tacca.

Giambologna je zagotovil številne skulpture za vrtne jame in fontane v firenških vrtovih Boboli in Pratolino ter bronasta vrata [[Stolnica v Pisi|stolnice v Pisi]]. Ustvaril je bronaste morske konjičke in nekatere druge skulpture za Neptunov vodnjak Bartolomea Ammannatija v Firencah.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Horner |first1=Susan |last2=Horner |first2=Joanna B. |title=Walks in Florence and Its Environs |url=https://archive.org/details/walksinflorencei01hornuoft |quote=FOUNTAIN OF NEPTUNE  florence bronze sea-horses by Giovanni da Bologna. |publisher=Smith |year=1884 |p=[https://archive.org/details/walksinflorencei01hornuoft/page/199 199]}}&lt;/ref&gt;

Za jamo medičejske vile v Castellu je izklesal vrsto študij posameznih živali iz življenja, ki si jih je zdaj mogoče ogledati v Bargelu. Majhni bronasti odbitki številnih njegovih skulptur so bili takrat in od takrat cenjeni, saj ugled Giambologne še nikoli ni bil pozabljen.

Giambologna je imel pomemben vpliv na poznejše kiparje prek svojih učencev Adriaena de Vriesa in Pietra Francaville, ki sta leta 1601 zapustila njegov atelje v Parizu, pa tudi Pierra Pugeta, ki je širil vpliv Giambologne po severni Evropi, v Italiji pa na Pietra Tacco, ki je prevzel Giambolognino delavnico v Firencah in v Rimu na Giana Lorenza Berninija in Alessandra Algardija.

&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
File:Giambologna raptodasabina.jpg|''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'' (1574–82), [[Loggia dei Lanzi]], Firence.
File:FloArch0.jpg|''Architettura'', Palazzo del Bargello, Firence. Ta skulptura ponazarja dolge ude Giambolognove vplivne idealne ženske.
File:Giambologna Female Figure.jpg|''[[Ženska figura (Giambologna)|Ženska figura]]'', (1571–73), J. Paul Getty Museum, Los Angeles
File:Giambologna herculesenesso.jpg|''Herkules in Nessus'', 1599, Loggia dei Lanzi, Firence
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
*A. Rudigier, B. Truyols: Giambologna. Court Sculptor to Ferdinando I. His art, his style and the Medici gifts to Henri IV, London, 2019, ISBN 978-1-912168-14-9.
*Gloria Fossi, et al., Italian Art, Florence, Giunti Gruppo Editoriale, 2000, ISBN 978-1-912168-14-9.
*Giambologna, 1529–1608: sculptor to the Medici: an exhibition organised by the Arts Council of Great Britain etc., catalogue edited by Charles Avery and Anthony Radcliffe. London, Arts Council of Great Britain, 1978, ISBN 0-7287-0180-4.

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Giambologna}}
* [http://www.kfki.hu/~arthp/bio/g/giovanni/bologna/biograph.html Biography with a portrait on kfki.hu]
* [http://www.mega.it/eng/egui/pers/giamb.htm Giambologna on mega.it]
* [http://collections.vam.ac.uk/item/O90431/river-god-statuette-giambologna/ &quot;Model of a River God&quot;, Sculpture. Victoria and Albert Museum]
* [https://web.archive.org/web/20090709071530/http://www.vam.ac.uk/collections/sculpture/stories/Giambologna's_Samson_Philistine/index.html ''Samson ubija Filistejca'', Sculpture. Victoria and Albert Museum.]
* [https://web.archive.org/web/20110312111214/http://qag.qld.gov.au/collection/international_art/giambologna &quot;Bičanje Kristusa&quot;. Red Wax Sculpture. Queensland Art Gallery.]
* [https://www.nortonsimon.org/art/detail/F.1965.1.127.S &quot;Ugrabitev Proserpine&quot;. Bron. Norton Simon Museum.]


{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Giambologna}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1529]]
[[Kategorija:Umrli leta 1608]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Flamski kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Giambologna|* ]]</text>
      <sha1>6m61yilm0s81xyjteucbk1m4cxq2knw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Garrett</title>
    <ns>0</ns>
    <id>189190</id>
    <revision>
      <id>5725363</id>
      <parentid>4049541</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T11:49:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>86.120.190.41</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="468" xml:space="preserve">{{Infobox Company
| name = Garrett AG
| logo = Garrett Logo on side of steam lorry cab IMG 0405.jpg
| hq_location_city = [[Berlin]]
| hq_location_country = Germany
}}

'''Garrett''' je lahko:

== Kraji ==
* [[Garrett, Illinois]]
* [[Garrett, Indiana]]
* [[Garrett, Pensilvanija]]
* [[Garrett, Teksas]]
* [[Garrett, Washington]]
* [[okrožje Garrett, Maryland]]

== Ljudje ==
* [[Edmund H. Garrett]], [[umetnik]]
* [[Alwyn Ragnar Garrett]], [[general]]

{{razločitev}}</text>
      <sha1>5ltlx08bdjwflyqnklzayro2gs8yp2n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lado Senčar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>220225</id>
    <revision>
      <id>5725328</id>
      <parentid>4346963</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T09:23:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>93.137.167.7</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="767" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Lado Senčar''', [[slovenci|slovenski]] [[tek na smučeh|smučarski tekač]], * [[17. maj]] [[1909]], [[Ljubljana]], † [[1998]].

Senčar je za [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] nastopil na [[Zimske olimpijske igre 1936|Zimskih olimpijskih igrah 1936]] v [[Garmisch-Partenkirchen|Garmisch-Partenkirchnu]], kjer je sodeloval v teku na 50 [[kilometer|km]]. Osvojil je 31. mesto.

==Viri==
* {{sports-reference}}

{{škrbina o smučarskem tekaču}}

{{DEFAULTSORT:Senčar, Lado}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1908]]
[[Kategorija:Umrli leta 1998]]
[[Kategorija:Slovenski smučarski tekači]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]]
[[Kategorija:Smučarski tekači Zimskih olimpijskih iger 1936]]
[[Kategorija:Ljubljanski športniki]]</text>
      <sha1>e8n878dw200dkzh92g8zqaxbd2cvkdr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ufag C.I</title>
    <ns>0</ns>
    <id>220451</id>
    <revision>
      <id>5725307</id>
      <parentid>5486043</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T06:52:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nokturno</username>
        <id>45957</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Proizvodnja */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2069" xml:space="preserve">[[Slika:UFAG C.I(Ph).jpg|thumb|300 px|Phonix UFAG C.I ]]
'''Ufag C.I''' je bilo [[bojno letalo]] podjetja  [[Ufag]] oziroma ''Ungarische Flugzeugfabrik AG'' iz [[Madžarska|Madžarske]] za časa [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].

Letalo je proizvod tovarniške razvojne skupine, ki jo je vodil [[slovenci|slovenski]] [[inženir]] [[Stanko Bloudek]].

===Konstrukcija===
Konstrukcijsko je bil ''Ufag C I'' enomotorno [[dvokrilno letalo]] z dvema sedežema, za [[pilot]]a spredaj za motorjem in za opazovalca oziroma [[izvidnik]]a zadaj za njim. Zasnovano je bilo za ogledniške naloge nad [[bojišče]]m zato je imel opazovalec na voljo [[mitraljez]] nameščen na vrtljivem podstavku, s katerim je lahko streljal v obrambo pred napadom od zadaj. 

Letalo je poganjal 6-valjni zračno hlajeni vrstni motor z močjo 230 [[KM]].

=== Proizvodnja===
''Ufag C I'' so izdelovali v matični tovarni v [[Budimpešta|Budimpešti]] in po licenci v podjetju [[Phönix]], ki je tako kot ''Ungarische Flugzeugfabrik AG'' spadalo med tovarne, ki jih je imel v lasti finančnik in industriálec [[Camillo Castiglioni]].

V Ufagu so jih začeli delati proti koncu leta 1917, naredili prve tri, nato pa v naslednjem letu še 123.

== Značilnosti ==
*  '''Tehnični podatki '''
*   Dolžina: 7,5 [[meter|m]] 
*   Razpon kril: 10,5 m
*   Višina: 2,9 m
*   Prazna [[teža]]: 750 [[kg]]
*   Polna teža: 1.15o kg
*   Motor: 6-valjni ''Hiero'' (230 KM) 

* '''Zmogljivosti'''
* Največja [[hitrost]]: 190 km/h
* Vrhunec: 4.900 m
* Trajanje leta: max. 3 h

* '''Oborožitev''': 2-3 strojnice; 1-2 trdno nameščeni spredaj in ena premična zadaj 

==Viri in literatura==
* ''[[Sandi Sitar]]'': ''Letalstvo in Slovenci'' (1985)
* Keimel, Reinhard: Österreichs Luftfahrzeuge, Graz 1981, ISBN 3-900310-03-3
* ''Razstava -» Leteči človek: Stanko Bloudek«'', [[Tehniški muzej Slovenije]], 2009

==Zunanje povezave==
* [http://www.theaerodrome.com/aircraft/austrhun/ufag_ci.php Ufag C.I]. The Aerodrome
{{Dvokrilniki}}
[[Kategorija:Dvokrilniki]]
[[Kategorija:Propelerska letala]]</text>
      <sha1>9cyw61jeue753smqprp0k96bqzn6qq6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bela Peč, Italija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>226147</id>
    <revision>
      <id>5725201</id>
      <parentid>5650586</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:20:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2839" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Bela Peč}}
{{Infobox frazione
| name                = Bela Peč
| native_name         = Fusine in Valromana
| image_skyline       = Tarvisio Fusine in Valromana Parish church Saint Leonard 17082013 044.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Katoliška cerkev Sv. Lenarta
| image_shield        = 
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = {{coord|46|29|43|N|13|38|48|E|type:city(720)_region:IT|display=inline,title}}
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Videmska pokrajina|Videm]] (1927–2017)
| comune              = [[Trbiž]]
| area_footnotes      = 
| area_total_km2      = 
| population_footnotes = 
| population_total    = 467
| population_as_of    = 
| pop_density_footnotes = 
| gentilic            = 
| elevation_footnotes = 
| elevation_m         = 773
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = [[Lenart di Noblac|Sveti Lenart]]
| day                 = [[6. november]]
| postal_code         = 33018
| area_code           = 0428
| website             = 
| footnotes           = 
}}

[[File:2013-08-17 Lago di Fusine superiore -hu- A 4547.jpg|thumb|Zgornje Belopeško jezero z [[Mangart]]a]]

'''Bela peč''' (ali '''Fužine''', {{jezik-it|Villa Bassa}} oz. ''Fusine in Valromana'', {{jezik-fur|Fusinis}}, {{jezik-de|Weißenfels}}, staroitalijansko ''Roccalba'') je naselje med [[Kranjska Gora|Kranjsko goro]] in [[Trbiž]]em, ki je v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] pripadalo deželi [[Kranjska|Kranjski]] tik ob nekdanji meji med dvema kronskima deželama: [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Kranjska|Kranjsko]]. Z [[rapalska pogodba|rapalsko pogodbo]] je leta [[1920]] pripadlo [[Italija|Italiji]]. Do 60-tih let [[20. stoletje|20. stoletja]] je skozi kraj potekala železniška povezava [[Jesenice]]-[[Trbiž]]. Iz imena je izvedeno ime dveh jezer v bližini ([[Belopeški jezeri]]).

== Etimologija ==
''Bela peč'' pomeni »bela skala«. Isto velja za starinsko italijansko ime ''Roccalba'', ki je sestavljeno iz »rocca« (skalnati vrh ali grad na skali&lt;ref&gt;https://www.treccani.it/vocabolario/rocca/&lt;/ref&gt;) ali »roccia« (skala) in »alba« (bela). Isto velja za nemški toponim ''Weißenfels'', ki je sestavljen iz »weißen« (bela) in »Fels« (skala).

== Glej tudi ==
* [[Belopeška jezera]]
* [[Trbiž]]

== Zunanje povezave ==
[http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=17&amp;t=1672&amp;p=83890 O železnici in nekdanji deželni meji]

== Sklici ==

{{normativna kontrola}}

{{it-naselje-stub}}

[[Kategorija:Trbiž]]
[[Kategorija:Naselja v Italiji]]
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]</text>
      <sha1>qr1b0n6wxxi5wrqan1xian0c9vsnrx2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>France Kotnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>228150</id>
    <revision>
      <id>5725202</id>
      <parentid>5001304</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:20:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5465" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''France Kotnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[etnolog]], [[literarna zgodovina|literarni zgodovinar]] in [[publicist]], * [[20. november]] [[1882]], [[Dobrije]], † [[6. februar]] [[1955]], [[Ljubljana]].

== Življenjepis ==
France Kotnik, brat [[Janko Kotnik|J. Kotnika]], je od leta 1894 do 1902 obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] v [[Celovec|Celovcu]], eno leto služi v avstrijski armadi, ter nato odšel v [[Gradec]] kjer je od leta 1903 do 1907 študiral [[slavistika|slavistiko]]. Po zaključku študija je od 1908 do 1919 služboval kot profesor na gimnaziji v Celovcu, od 1919 do 1920 kot vodja gimnazije in učiteljišča v ustanavljanju v [[Velikovec|Velikovcu]], nato na realni gimnaziji na [[Ptuj]]u, od 1927 šolski inšpektor v [[Maribor]]u in od 1929 kot inškektor pri [[banovina|banski]] šolski upravi v Ljubljani.

Književno delo je Kotnik pričel že kot gimnazijec leta 1900 z leposlovnimi in narodopisnimi [[članek|članki]] v celovškem [[časopis|listu]] ''Mir''; na univerzi pa se je začel znanstveno ukvarjati s [[kultura|kulturo]] [[Koroški Slovenci|koroških Slovencev]], pred vsem z narodopisjem, pa tudi s kulturno in književno zgodovino, najtemeljiteje z življenjem in delom koroško-slovenskega ljudskega pesnika in pisatelja [[Andrej Šuster|A. Šusterja-Drabosnjaka]] in s [[pasijon]]skimi in podobnimi igrami na slovenskem [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. Namen mu je bil, da bi razložil hkrati s kulturnimi in književnimi posebnostmi koroških Slovencev tudi njih zvezo z ostalimi Slovenci glede značaja in razvoja. Kesneje je obrnil svojo pozornost tudi na [[Štajerski Slovenci|štajerske Slovence]]. Trudil se je tudi za organizacijo kulturnega in izobraževalnega dela na Koroškem.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU&lt;/ref&gt;

== Drugo delo ==
Kotnik je priredil prvo strokovno izdajo ljudske proze, prvi je tudi začel sistematično raziskovati slovensko ljudsko zdravilstvo. Pripravil je sintetičen pregled o koroških in štajerskih [[Ljudsko pesništvo|ljudskih pesnikih in pevcih]], o rokopisnih pesmaricah od [[18. stoletje|18. stoletja]] dalje, o [[prevajalec|prevajalcih]] in prepisovalcih nemških ljudskih knjig iz 18. in 19. stoletja; prvi slovenski pregled verskih ljudskih iger in uprizoritev od 16. stoletja dalje. Napisal je zgodovino etnološkega dela na Slovenskem. K popularizaciji etnologije pa je veliko prispeval tudi z objavamiv poljudnih časopisih.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Važnejši spisi ==
'''Narodopisni'''

''Donesek k zgodovini praznoverja na Koroškem'' (1906); ''O slovenski kmetski hiši'' (1906); ''Koroške narodopisne črtice'' (1908); ''Narodno blago s koroško-štajerske meje'' (1910);  ''Nov'ne žgati, nov'ne kopati, narodopisna črtica'' (1911); ''Slovenska legenda o sv. Ožbaltu'' (1924); ''Narodna noša v Mežiški dolini'' (1926); ''Narodna noša v Konjicah in Slovenski Bistrici'' (1926); ''O narodni noši v Savinjski dolini'' (1926); ''Narodna noša v laškem okraju'' (1927); ''Narodne noše ptujske okolice'' (1927); ''O narodni noši v ptujski okolici'' (1927); ''O naših narodnih nošah-Rogaški okraj in Posavje'' (1927); ''Božični običaji v ptujski okolici'' (1928); ''Pogodba za dobavo lesa, sklenjena med mozirskim tržanom in Zagrebčanom 1796'' (obravnava tudi splavljanje lesa po Savinji in Savi do Beograda in dalje) (Etnolog IV, 122–4); ''O svetem Štefanu zaščitniku konj'' (1928); ''Martinov násad'' (1929); ''Storije I, Koroške nar. pripovedke in pravljice'' (Mohorjeva knjižnica 3 (1924).
 
'''Književna in kulturna zgodovina'''

''Beiträge zur Volksliteratur Kärntens'' (o Drabosnjaku, Klagenfurt, 1910); ''Nekaj opomb o koroškem nar. pesniku in pisatelju A. Schusterju-Drabosnjaku'' (Čas, 1911); ''Ljudski poetje'' (Čas, 1911); ''Nekaj črtic o pasijonskih igrah na Koroškem'' (1912); ''Predstava Drabosnjakove pasijonske igre leta 1911'';  ''Andr. Schuster-Drabosnjak'' (1913); ''Predigra kostanjske pasijonske igre'' (1922); ''Drabosnjakov Ahasver'' (1922); ''Drabosnjakove »Bukelce od Matjaža«'' (1923); ''O uprizoritvi Drabosnjakove božične igre pred 20 leti'' (Naš dom 1926); ''Izviren Drabosnjakov rokopis'' (1931); ''Pasijonska igra iz Železne Kaple'' (1924); ''Nova brambovska pesem iz leta 1809'' (1906); ''Pesme za deželski bran'' (1911); ''O Grund(t)nerju''(1913); ''Pismo V. Oblaka Gr. Einspielerju'' (1914); ''Sprotuletna Vijolic- marib. dijaški list iz leta 1846'' (1919); ''Slomškov življenjepis p. Ožb. Rauscha D. J.''(1922); ''Prispevki k slov. bibliografiji'' (1923); ''Dvoje fevdnih priseg'' (1913) ''Mozirska tržanska prisega iz leta 1740'' (1926); ''Slov. prisega iz Hrastovca'' (1928); ''Letak graške Slovenije iz leta 1849'' (1914); ''Župnijska kronika v Logi vasi'', (1911); ''Črtice iz zgodovine kor. šolstva''  (1911); ''Celovška čitalnica'' (1913); ''Klagenfurt in den sechziger Jahren'' (1919); ''Ptuj v srednjem veku, Ptuj v novem veku'' (1926).

'''Biografije'''

''Josip Apih'' (1911); ''Jakob Sket'' (1912); ''Andrej Einspieler'' (1914); ''Slikar Mark Jež Pernhart'' (1923).&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt;

== Sklici in opombe ==
{{opombe}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kotnik, France}}
[[Kategorija:Slovenski etnologi]]
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]</text>
      <sha1>egg5b3drgqc067ujvqoajllfnv3pjr2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janko Kotnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>228151</id>
    <revision>
      <id>5725203</id>
      <parentid>5686144</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:21:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2733" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Janko Kotnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[romanski jeziki|romanist]] in [[leksikograf]], * [[22. december]] [[1885]], [[Dobrije]], † [[19. november]] [[1975]], [[Ljubljana]].

== Življenjepis ==
Janko Kotnik, brat [[France Kotnik|F. Kotnika]] je obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] v [[Celovec|Celovcu]]. Nato je študiral [[Slovanski jeziki|slovansko]] in [[romanski jeziki|romansko]] [[filologija|filologijo]] na univerzah v [[Univerza v Praga|Pragi]], [[Pariz]]u in [[Lausanne|Lausanni]] ter leta 1911 [[doktorat|doktoriral]] na filozofski fakulteti v [[Gradec|Gradcu]] z disertacijo o dobrškem narečju. Med letoma 1912 in 1913 je služboval na [[realka|realki]] v [[Gorica|Gorici]] ter med 1913 do 1914 in 1919 do 1920 na gimnaziji v [[Banja Luka|Banja Luki]], od 1. januarja 1921 pa na gimnaziji v [[Maribor]]u. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil ujet v [[Rusija|Rusiji]], kjer je kot prostovoljec vstopil v srbsko in pozneje v [[Rdeča armada|Rdečo armado]].&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{SloBio|id=295645|avtor=ur.|ime=Kotnik Janko|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Po koncu vojne je na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] urejal časopis ''Mir'' in bil član jugoslovanske [[Koroški plebiscit|plebiscitne komisije]]. Med letoma 1924 do 1940 je poučeval na realki v [[Maribor]]u. Leta 1948 je postal [[profesor]] za [[francoščina|francoščino]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je bil od 1956 do 1960 tudi znanstveni sodelavec za francoski jezik in [[Francoska književnost|francosko književnost]]. Sestavil je tudi več učbenikov in [[slovar]]jev (slovensko-ruski slovar; 1959, slovensko-italijanski slovar; 1965, slovensko-angleški slovar; 1945).&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1991). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Ostalo delo ==
Kotnik je od leta 1903 sodeloval s celovškim časopisom ''Mir'', kjer je pod psevdonimom Danimir objavil nad 30 podlistkov, deloma originalnih [[črtica (književnost)|črtic]], deloma prevodov iz [[češčina|češčine]], [[ruščina|ruščine]] in francoščine. Sodeloval je še pri drugih listih: pri ''Zori'', pri ''Nastavnem Vjesniku'' (letnik XXVIII: Revolucija in ruski pravopis), pri ''Mladi Jugoslaviji'' in ''Koroškem Slovencu''.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
 
== Glej tudi ==
* priimek [[Kotnik (priimek)|Kotnik]]

== Viri ==
{{opombe}}

{{normativna kontrola}}

{{scientist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kotnik, Janko}}
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski leksikografi]]
[[Kategorija:Slovenski filologi]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Gradcu]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]</text>
      <sha1>s14c8q53mpij0x9uzorvv7zhl00h60n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alfred Lavrič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>232741</id>
    <revision>
      <id>5725204</id>
      <parentid>5609095</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:22:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1961" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Alfred Lavrič
|lived=
|image=&lt;!-- WD --&gt;
|caption=Alfred Lavrič
|nickname=
|nationality=
|placeofbirth=&lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath=&lt;!-- WD --&gt;
|alma-mater=
|allegiance={{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]]
|branch=
|serviceyears=
|rank=
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Boji za severno mejo]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Alfred Lavrič''', [[Slovenci|slovenski]] [[častnik]] (major) v [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] armadi in [[Rudolf Maister|Maistrov]] borec, * [[27. junij]] [[1883]], [[Gruž, Dubrovnik|Gruž]], † [[21. junij]] [[1935]], [[Maribor]].

Lavrič je v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]] končal vojaško akademijo in leta 1912 vojno šolo na [[Dunaj]]u. Služboval je v [[41. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|41. pehotnem polku]] v [[Černovice|Černovicah]] na [[Češka|Češkem]] in v [[štab]]u 18. pehotne brigade v [[Praga|Pragi]]. V [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je bil [[komandant|poveljnik]] [[bataljon]]a v pretežno slovenskem [[17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|17. pehotnem polku]]. Po razpadu monarhije se je pridružil slovenski vojski, 18. novembra 1918 je bil imenovan za poveljnika na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. Vojaško je obvladoval območje južno od [[Drava|Drave]] med [[Podklošter|Podkloštrom]] do [[potok]]a Borovnica ([[Borovlje]]). Za zasluge na Koroškem je bil povišan v [[major]]ja. V bojih z Avstrijci je bil 7. januarja 1919 hudo ranjen in ujet. O bojih na Koroškem je napisal spomine.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{opombe}}
{{Portal-Vojaštvo}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lavrič, Alfred}}
[[Kategorija:Slovenski častniki]]
[[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Borci za severno mejo]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Diplomiranci Terezijanske vojaške akademije]]</text>
      <sha1>l69wdm71v6hro0mu2o0vq0hr5vx9ftp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Čitalnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>232883</id>
    <revision>
      <id>5725205</id>
      <parentid>5513276</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:22:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7415" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Čitalnica}}
'''Čitalnica''' je večji prostor v [[knjižnica|knjižnici]], namenjen [[branju]] [[knjiga|knjig]], periodičnega [[časopis|tiska]] ali drugega gradiva. V drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] je čitalnica na Slovenskem pomenila narodnokulturno [[društvo]] oziroma klub (krožek) za pospeševanje [[literatura|literarnega]] branja.

== Zgodovina čitalnic ==
Čitalniško gibanje se je na Slovenskem pričelo z letom 1861 v [[Trst]]u. V čitalnicah se je odvijalo kulturno – politično, narodno in družabno življenje. Začetki in zametki čitalnic so bila [[bralno društvo|bralna društva]].

Za ustanavljanje čitalnic na Slovenskem je bilo najpomembnejše obdobje v letih od 1860 do 1870. Ustanavljali so jih tudi kasneje, vendar so takrat nanje vplivali politični boji in nesoglasja med Slovenci, kar pa je slabo vplivalo na prvotne naloge čitalnic. Na Slovenskem so čitalnice sicer nastajale zlasti v mestih, trgih in manjših upravnih središčih. V njih se je zbiralo domače meščanstvo in narodno zavedna inteligenca. Kasneje so jih začeli ustanavljati tudi v manjših krogih, poleg podeželskih vplivnežev so se vanje začeli vključevati tudi kmetje. To je bilo v največji meri opaziti na primorskem podeželju.
V obdobju do leta 1864 je bilo ustanovljenih 14 čitalnic. V dveh letih se je število povečalo na 61, za kar sta bili odgovorni decembrska ustava iz leta 1867 in uvedba [[dualizem|dualizma]]. Vsega skupaj je delovalo 69 čitalnic: 12 na [[Kranjska|Kranjskem]], 26 na [[Goriška|Goriškem]], 12 na [[Tržaška|Tržaškem]], 13 na [[Štajerska|Štajerskem]], dve v slovenski [[Istra|Istri]], dve na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] in dve na Hrvaškem.

V drugem obdobju (1871–1880) se število čitalnic ni spremenilo na [[Kranjska|Kranjskem]] in na [[Primroska|Primorskem]]. To sta bili še zmeraj področji, kjer je število čitalnic prednjačilo pred ostalimi deli slovenskega ozemlja. Čitalnice so se pojavile tudi v krajih, ki so bili v bližini večjih mest: 12 jih je bilo na Kranjskem, 12 na Primorskem, 8 na Notranjskem. Območje, kjer niso ustanovili nobene čitalnice, je bilo na vzhodu Slovenije z izjemo [[Lendava|Lendave]], kjer je bila ustanovljena 1 čitalnica.

V obdobju v letih 1881–1890 je bilo največ čitalnic ustanovljenih na Kranjskem (12), enako na Primorskem (12), sledijo jim [[Notranjska]] (7), [[Dolenjska]] (5) in [[Bela krajina]] (2).
Vzhodna Slovenija (1) je dobila čitalnico v [[Ormož]]u.

Obdobje v letih 1891–1899 je bilo zelo pestro na področju nastajanja novih čitalnic in bralnih društev. V tem obdobju se je pojavil viden napredek v vzhodnem delu Slovenije: na Štajerskem in v Zasavju. Čitalnice so še vedno nastajale tudi na Kranjskem, Primorskem, Dolenjskem, Beli krajini in Koroškem.

== Naloga in namen čitalnic ==
Temeljni namen čitalnic je bil podoben namenu bralnih društev – oblikovati in razviti slovensko besedo in petje ter prebujenje narodne zavesti Slovencev. Čitalnice so odigrale pomembno vlogo tudi na področju razvoja slovenskega jezika. To je bil privlačen in zanimiv cilj tako za inteligenco, kot tudi za nižje plasti slovenskega naroda. Čitalnice so bile v tistem obdobju zelo pomembne za izobraževanje odraslih. To je bil prostor, kamor so ljudje hodili, da bi se družili, ob tem pa so se tudi učili. Zanimanje za čitalnice so ustvarjali s čim bolj razgibanim društvenim delovanjem, s poudarkom na kulturnem in družbenem življenju ter narodno-političnem prebujanju.

==Čitalniške prireditve in programi==
Čitalnica je bila prostor, kjer so se ljudje zbirali, izmenjevali svoja mnenja, se pogovarjali o znanstvenih, zgodovinskih, jezikoslovnih in drugih narodnih stvareh. Občasno so tudi peli in igrali. Prireditev, ki so jih organizirale čitalnice, so se
lahko udeležili le njeni člani. Največji dogodek je bil odprtje nove čitalnice. Čitalnica je bila deljena na dva prostora, večjega in manjšega. Večji prostor so uporabljali kot dvorano za družabne prireditve, v manjšem prostoru pa so bili
spravljeni časopisi, revije in knjige, zato so ta prostor imenovali »bralnica«. Praznovanja, ki
so jih imenovali »bésede«, so prirejali ob praznovanju državnih praznikov, ob obletnicah
smrti ali rojstev različnih slovenskih kulturnih mož, ob ustanovitvi čitalnic in njenih kasnejših obletnicah, ob praznovanju novega leta, [[pust]]a, [[martinovanje|martinovanju]] in v dobrodelne namene. Na teh društvenih prireditvah s poučnim in zabavnim programom se je težilo k uprizarjanju izvirnih dramskih del, dejansko pa največ posegalo po nemških predlogah.

===Dramsko-gledališki repertoar društev in čitalnic===
*''Črni Peter: Kratkočasna igra v enem djanju'', po nemškem prev. in založil Mitja Prelog (1866).
*''Detelja: Izvirna šaloigra v enem djanji'', Miroslav Vilhar (1865, samozaloženo v Vilharjevih igrah,Ta  1).
*''Domači prepir: Kratkočasna igra v enem aktu'', po A.Kotzebueju Jakob Zabukovec (Slovenske gledaliđščne igre, 2, 1864).
*''[[Krst pri Savici]]'', dramatizacija.
*''Strup: Vesela igra v enem djanji'', po nemšekm prev. Luiza Pesjak (''Slovenske gledališčne igre'', 4, 1865).
*''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', Linhartova priredba.
*''[[Tičnik]]: Kratkočasna spevoigra v enem dejanji'', po A.Kotzebueju prev. in prir. Mihael Lendovšek / Bogoslav Rogački (Slovenska Talija, 12 b, 1869).
*''[[Županova Micka]]'', po Linhartovi priredbi J. Richterja priredil tudi J. Bleiweis (1848; 1864 v ''Slovenskih gledališčnih igrah'', 1).

==Organizacija čitalnic==
V 19. stoletju čitalnice niso bile dostopne vsakemu. Vanje so se samostojno lahko vključevali le moški, ki so bili polnoletni. Ženske so se v čitalnico lahko vključile le preko svojega zakonskega partnerja. Kot vsaka druga organizacija je tudi čitalnica potrebovala svoja pravila zapisana po zakonskih predpisih, ki so bila osnova za delovanje. Pravila so oblikovali ustanovitelji čitalnic, ki so jih dali v potrditev deželni vladi.
Čitalnice naj bi bile namenjene celotnemu slovenskemu narodu, vendar se je kaj kmalu izkazalo, da so namenjene predvsem meščanom in inteligenci, kmetje pa niso imeli v njih nikakršnega mesta. Sestava ja bila jasno razvidna, saj so se v čitalnicah pojavili ljudje s poklici kot so: [[odvetnik]]i, [[sodnik]]i, [[notar]]ji, [[uradnik]]i, [[duhovnik]]i, [[zdravnik]]i, [[inženir]]ji, [[profesor]]ji, [[učitelj]]i, [[časnikar]]ji, posestniki ter višji sloji [[obrtnik]]ov.

== Viri ==
{{opombe}}
* Maruša Mlakar: ''Vpliv čitalnic na izobraževanje odraslih na Slovenskem'', dipl. Ljubljana: FF, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, 2010. 141. {{COBISS|ID=43972450}}
* Urška Perenič: ''Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empirične sistemske teorije: Kulturno-politična društva in čitalnice'', diss. Ljubljana: FF, Oddelek za slovenistiko, 2008. 292. {{COBISS|ID=37543522}}
* Ivan Prijatelj: ''Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848–1895'', II. knjiga, Ljubljana: DZS, 1955. {{COBISS|ID=1754369}}
* Sanja Uršič: Čitalnice – posebnost slovenske zgodovine: Nastanek, mreža in programi čitalnic v obdobju 1860–1900 ter njihov pomen za izobraževanje odraslih. ''Andragoška spoznanja'' V/3 (1999). 69–83. {{COBISS|ID=11751266}}
{{Portal: Literatura/povezava}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Knjižnice]]</text>
      <sha1>p1lm47eo00fhdavycax9gms5s5xgnt0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jožef Mrak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>232986</id>
    <revision>
      <id>5725206</id>
      <parentid>5013589</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:22:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2609" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Jožef Mrak''', [[Slovenci|slovenski]] [[geometer|zemljemerec]] in [[kartograf]], * [[25. februar]] [[1709]], [[Idrija]], † [[14. avgust]] [[1786]], Idrija.

V zgodovino se je zapisal kot vrhunski [[jamomerec]], [[geodet]], [[kartograf]], predavatelj na strokovnih šolah, [[slikar]] in še posebej kot graditelj »slovenskih piramid« - mogočnih [[Klavže (pregrada)|klavž]] na [[Idrijca|Idrijci]] in [[Belca|Belci]].
[[Slika:Jožef Mrak - Skica idrijskega rudnika živega srebra in tloris Idrije.jpg|sličica|levo|Skica idrijskega rudnika živega srebra in tloris Idrije (1770)]]
Mrak je bil vodja in glavni predstavnik t. i. idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot rudniški praktikant izdelal več načrtov [[rudnik]]a [[živo srebro|živega srebra]] in 1744 [[zemljevid]] Idrije. Mapiral je rudna nahajališča na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], v [[Karavanke|Karavankah]], [[Zasavje|Zasavju]] in na [[Moravska|Moravskem]]. Projektiral je novo rudniško žgalnico v Idriji, topilnico rude v [[Banska Štavnica|Banski Štavnici]] ([[Slovaška]]) ter [[klavže (pregrada)|klavže]] (''[[Brusove klavže]]'' in ''[[Putrihove klavže]]'' na Belci, ''Klavže na Idrijci'' in ''Smrečne klavže'' na Zali), po letu 1750 pa trasiral [[cesta|cesti]] Idrija-Godovič in Eisenetz-Trofaich ([[Avstrija]]). Leta 1752 je bil  predavatelj zemljemerstva na idrijski rudniški in od 1763 do 1769 na metalurško-kemijski šoli. Vzgojil je več kartografov, njegovo delo pa je nadaljeval sin Anton (1739-1801).&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1993). Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

Ob prenovitvi v [[18. stoletje|18. stoletju]] je s freskami okrasil župnijsko cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] v Spodnji Idriji.&lt;ref name=&quot;freske&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-spidrija.si/node/65 |title=Opomba k freskam Jožefa Mraka v župnijski cerkvi |accessdate=30. avgust 2013}}&lt;/ref&gt; Mrakovo obsežno in dragoceno kartografsko zapuščino hranijo [[muzej]]ske in [[arhiv]]ske ustanove od [[Idrija|Idrije]] in [[Ljubljana|Ljubljane]] do [[Dunaj]]a. Zaradi pomembnega prispevka k slovenski znanosti ga je raziskovalec zgodovine slovenske znanosti in tehnike [[Sandi Sitar]] uvrstil v knjigo ''Sto slovenskih znanstvenikov'' (1987).&lt;ref name=&quot;mrak&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.idrija.com/zalozba/051-mrak.htm |title=Jožef Mrak in njegov čas |accessdate=30. avgust 2013}}&lt;/ref&gt;
 
== Viri ==
{{opombe}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Mrak, Jožef}}
[[Kategorija:Slovenski geodeti]]
[[Kategorija:Slovenski kartografi]]
[[Kategorija:Idrija]]</text>
      <sha1>dc3a16s5elijrrzoaxss1o3e49keqwh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Josip Ciril Oblak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>233703</id>
    <revision>
      <id>5725207</id>
      <parentid>5014448</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:23:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2706" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Josip Ciril Oblak''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[potopis]]ec, planinski [[pisatelj]] in [[esejist]], * [[10. december]] [[1877]], [[Ljubljana]], † [[12. december]] [[1951]], [[Kredarica]].

Oblak je bil navdušen planinec, markacist, publicist, potopisec, tajnik in blagajnik Ziljske podružnice Slovenskega planinskega društva. Kot [[estetika|estet]] in [[etika|etik]] si je prizadeval za poglobljen, pristen odnos do narave in hoje po gorah, kamor je tudi sam rad zahajal. Smrtno se je ponesrečil pod Kredarico.

Oblak je [[gimnazija|gimnazijo]] obiskoval v Ljubljani, maturiral 1896, nato študiral [[pravo]] na [[Dunaj]]u in v [[Gradec|Gradcu]] kjer je leta 1902 [[doktorat|doktoriral]]. Nato je bil do 1906 sodniški prisednik brez glasovne pravicce (avskultant), [[odvetnik|odvetniški]] kandidat v [[Celovec|Celovcu]] 1906–1910 in nato odvetnik v Ljubljani. Kot gimnazijec je bil član dijaškega literarnega društva »Zadruga«, kjer je bil v prijateljskih stikih z [[Ivan Cankar|I. Cankarjem]].

V [[Planinski vestnik|Planinskem vestniku]] je od njegovega začetka objavljal prispevke. Leta 1895 je tam objavil pesmi: Oda Vodniku in Triglavu, ter prve turistične [[članek|članke]]: Na Krim! (1896), Velo polje in Vodnikova koča (1896), Iz Borovnice v Cerknico (1897). Kot visokošolec je deloval v »reklamnem odseku« Slovenskega planinskega društva ter v [[Praga|praški]] Politiki 1897 objavil  prvi pregled razvoja slovenskega planinstva: »Die Turistik u. die Slovenen« in v Slovenskih novicah članke: Naši turistični spisi (1897), Ob Ljubljanici (1898), Ob otvoritvi vrhniške železnice (1898) Spomini s Triglava (1899). S potovanja po Bosni in Hercegovini je objavil »Spomini na Bosno« (1900) in »Pismo iz Sarajeva« (1900). Napisal je tudi več [[satira|satiričnih]] člankov. 
&lt;ref&gt;''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU&lt;/ref&gt;

Oblak je napisal prvo slovensko knjigo s planinsko tematiko: ''Golica in Kadilnikova koča''. Objavljal pa je tudi članke o [[Koroška (pokrajina)|Koroški]] ter sodeloval ob prevratu v [[Avstrija|Avstriji]] 1918 pri narodnoobrambnem delu. V nasproju z [[Henrik Tuma|Tumo]], ki je poudarjal športno stran [[Planinec|planinstva]], je Oblak zagovarjal predvsem njegovo umetniško estetsko bistvo.&lt;ref&gt;''Mala splošna enciklopedija DZS''. (1975).  Knjiga 1. Ljubljana: DZS.&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{opombe}}

{{normativna kontrola}}

{{law-bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Oblak, Josip Ciril}}
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski odvetniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski esejisti]]
[[Kategorija:Slovenski planinci]]</text>
      <sha1>mgbjrrpai5kz3bcho62rr190vk0konk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Celovška Mohorjeva družba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>233709</id>
    <revision>
      <id>5725208</id>
      <parentid>5479498</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:23:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12530" xml:space="preserve">{{slog}}
== Politične razmere po letu 1945 ==

27. aprila 1945 je [[Karl Renner]] na osvobojenem [[Dunaj]]u iz predstav­nikov Avstrijske ljudske stranke, Socialistične stranke Avstrije in Komuni­stične stranke sestavil začasno [[vlada|vlado]], ki je razglasila izjavo o neodvisnosti Avstrije. V [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] je prevzela oblast [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]]. Dne 8. maja 1945 so angleške vojaške enote zasedle [[Koroška (pokrajina)|Koroško]]. Isti dan so dospele na Koroško tudi enote [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske armade]], ki so morale na pritisk zahodnih zaveznikov 20. maja 1945 Koroško spet zapustiti. Dne 26. maja 1945 je [[Josip Broz-Tito]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ponovil jugoslovanske teritori­alne zahteve do [[Avstrija|Avstrije]] in [[Italija|Italije]] v smislu programa [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], ki je vključeval zahteve po osvoboditvi in združitvi razkosanega slovenskega naroda. Celotna [[politika]] Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je bila usmerjena v boj za pri­ključitev s Slovenci naseljenega ozemlja k Jugoslaviji. Polagoma so se obnovile predvojne [[organizacija|organizacije]] [[koroški Slovenci|koroških Slovencev]] in se ustanovile nove. Vse organizacije so delovale po smernicah in pod vplivom OF. [[Mohorjeva družba]] je bila do ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev leta 1949 edina kulturno-politična organizacija, ki je usmerjala svojo dejavnost na osnovi [[krščanstvo|krščan­skih]] načel, in edino politično predstavništvo med koroškimi Slovenci. Vodilne osebnosti OF so se ravnale po navodilih Komunistične partije Jugoslavije. Ko je začela Mohorjeva družba v [[Celovec|Celovcu]] januarja 1946 z obnovitvenimi deli, je OF ostro napadla njene predstavnike in sodelavce, predvsem Valentina Podgorca in Janka Hornböcka.{{navedi vir}}

== Obnova delovanja Mohorjeve družbe ==

Dne [[28. januar]]ja 1946 se je v Celovcu konstituiral prvi provizorični odbor Družbe po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Državna [[policija]] je prvi odbor vzela na znanje, hkrati pa je provizoričnemu odboru naročila razpis občnega zbora. Celovška [[škofija]] je odbor potrdila. Zelo važna glede nadaljnjega razvoja Mohorjeve družbe je bila odborova seja avgusta [[1947]], kjer se je odločalo o tem, ali bo Mohorjeva družba poživila svoje delovanje kot bratovščina z lastno [[tiskarna|tiskarno]] ali pa naj bi poleg bratovščine ustanovili samostojno tipografično zadrugo.

V pismu z dnem 13. julija 1948 , naslovljeno na [[škof]]a dr. Jožefa Kostnerja, omenja dr. Janko Hornböck, da je  idejo o poživitvi delovanja Mohorjeve družbe po drugi svetovni vojni sprožil [[prelat]] dr. Rudolf Bluml. V takratnem času je bil politični razvoj koroških Slovencev popolnoma nejasen. Ena predvojna slovenska organizacija za drugo je prišla pod vpliv OF, tako se je OF polastila političnega monopola. Prelat dr. Rudolf Bluml je hotel zaradi tega Mohorjevo družbo zgraditi v močno versko-kulturno središče. Predlog prelata dr. Blumla je bil na seji avgusta 1947 z večino glasov sprejet.

V zvezi z obnovo in poživitvijo delovanja Mohorjeve družbe po drugi svetovni vojni je govoril dr. Janko Hornböck, dolgoletni odbornik in [[ravnatelj]] [[Mohorjeva družba|Družbe sv. Mohorja]] v Celovcu, o pionirskem delu, ki ga je opravil Va­lentin Podgorc. Hiše Družbe so bile zaradi bomb poškodovane, glavno poslopje na Viktringer Ringu pa so imeli zasedeno [[Angleži]] in [[politična stranka|stranke]]. Ko je Mohorjeva družba začela delati, so bili napadi nanjo hudi, politično ozračje pa je bilo nejasno in negotovo. Podgorc je užival tako pri deželni vladi kot pri Angležih veliko zaupanje. Tako se je med letoma [[1918]] in [[1920]] kot po letu 1945 zavzemal za ohranitev južnega dela Koroške pri Avstriji. Vzrokov, zakaj se je Valentin Podgorc opredelil za Avstrijo, je gotovo več. Dejstvo je, da je bil velik avstrijski patriot; v nekaterih razpravah ga označujejo kot [[monarhija|monarhista]]. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je videl državo z dolgoletno tradicijo, urejeno upravo in dobro socialno zaščito. Kot gospodarstvenik je trezno presojal o usodi južnokoroškega kmeta. [[Gospodarstvo]] južne Koroške je bilo od nekdaj tesno povezano z mestoma Celovec in [[Beljak]]. Ti gospodarski središči kmeč­ko prebivalstvo lahko doseže v kratkem času, medtem ko bi bila gospodarska središča Slovenije v primeru priključitve južne Koroške Jugoslaviji le težko dosegljiva.

Pri Podgorčevi odločitvi ne smemo prezreti, da je šlo za človeka, ki je bil tesno povezan z verskim, kulturnim, gospodarskim in social­nim gibanjem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Tedanjemu režimu v Jugoslaviji ni bilo prav, da bi se v Celovcu delo nekdaj osrednje versko-kulturne ustanove koroških Slovencev, Družbe sv. Mohorja, obnovilo. Z vrsto ukrepov je režim v Sloveniji to poskušal prepre­čiti. Tudi angleški [[vojak]]i so Mohorjev dom še naprej zasedali in vse privatne stranke in državni uradi so obdržali svoje stanovanjske pravice. Družba je morala vsem te pravice odkupiti.

== Vrnitev tiskarniške in založniške koncesije ==

Tudi za vrnitev tiskarniške in [[založba|založniške]] koncesije se je Mohorjeva morala boriti. Mestne in deželne oblasti so se izgovarjale in niso hotele. Šele ko se je močno zavzel za povrnitev tiskarniške koncesije Mr. Sharp, vodja slovenske sekcije pri angleški upravi, je celovški magistrat končno izdal obrtno dovoljenje za tiskarno. 
Le težko si je predstavljati, kako bi se razvijalo kulturno življenje med Slovenci na Koroškem, če bi takrat Mohorjeva ne bila dobila vrnjene tiskarniške konce­sije. Tiskarna je začela obratovati leta 1951.

Komaj se je raznesla po Koroškem novica, da je Mohorjeva pričela delo­vati, se je oglasila OF. Celjska Mohorjeva naj bi poskrbela za svojo lastno [[knjigarna|knjigarno]], da tako čim prej preplavi slovensko Koroško s svojimi [[knjiga]]mi in onemogoči kakršno koli samolastno izdajanje knjig celovške Mohorjeve družbe.

Ker je imel OF celjsko Mohorjevo za edino legitimno naslednico predvojne Mohorjeve družbe, je bil mnenja, da ima pravico do premoženja Mohorjeve v Celovcu le celjska Mohorjeva družba. Sledili so stalni napadi na Mohorjevo v Celovcu in obrekovanja v slovenskih listih na Koroškem in v Sloveniji. Kako velika je bila nejasnost med koroškimi Slovenci in kako močan je bil vpliv OF, je razvidno iz tega, da je bil tudi del koroških [[duhovnik]]ov mnenja, da je pametneje, da Družba v Celovcu ne začenja s svojim delovanjem ter da naj prejema knjige iz [[Celje|Celja]].

Večina koroških Slovencev je ravnanje OF v smislu [[komunizem|komunistične ideolo­gije]] odklanjala. S svojo politiko je OF v povojnih letih napravila prvi korak k politični in ideološki diferenciaciji med koroškimi Slovenci. Ustanovitev Narodnega sveta koroških Slovencev je bila na tej poti le drugi, vendar lo­gični in neizogibni korak. Od srede decembra 1945 naprej je v Celovcu spet izhajal cerkveni list Nedelja. Januarja 1949 je začelo izhajati pri Mohorjevi družbi versko-kulturno glasilo [[Družina in dom]]. Bilo je samo še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do ustanovitve politične organizacije koroških Slovencev na osnovi krščanskih in demokratičnih načel. Narodni svet koroških Slovencev je bil ustanovljen 28. junija 1949.

== Delovanje Mohorjeve družbe po letu 1951 ==

Delo Družbe sv. Mohorja je uspešno napredovalo. Svoj knjižni dar in publikacije je Družba tiskala do leta 1951 v tiskarni Carinthia. Dne 1. avgusta 1951 je začela Mohorjeva tiskarna obratovati. Mohorjeva je spre­jela prve delavce in nastavljence ter opremila tiskarno z dodatnim inventar­jem in stroji. Od leta 1952 je tiskala tudi ''[[Naš tednik]]'', glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev.

Mohorjeva je tedaj vodila tiskarno, založbo, knjigarno in trgovino s papirjem, od 1953 pa še dijaške domove.
V starem, danes obnovljenem poslopju Mohorjeve je 1954 Družba odprla dijaški dom za dekleta, ki so ga vodile (pozneje v [[Anton Martin Slomšek|Slomškovem]] domu) šolske sestre skoraj štirideset let. Dejansko so šolske sestre sogradile Mohorjevo. Slomškov dom je Mohorjeva zgradila potem, ko je leta 1966 kupila hišo na Ulici 10. oktobra.

Leta 1974 je škof dr. Jožef Kostner blagoslovil in odprl Slomškov dom. Že leta 1957, ko je Mohorjeva odprla dijaški dom za fante, je za vzgojitelje fantov pridobila [[salezijanci|salezijance]]. Ko ne bi bilo teh dijaških domov Mohorjeve družbe, v začetku šolskega leta 1957/58 ne bi mogla začeti delovati [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence]] v Celovcu. Na [[Dunaj]]u pa je [[pater]] [[Ivan Tomažič]] zgradil ob sodelovanju Mohorjeve visokošolski dom [[Korotan, Dunaj|Korotan]]. Blizu slovenske [[gimnazija|gimnazije]] je kupila Mohorjeva družba zemljišče za nov fantovski dijaški dom. V Modestovem domu so prevzeli vzgojo fantov salezijanci. Leta [[1998]] je družba ta dom spet prodala. Mohorjeva družba je po 2. svetovni vojni močno razvila založniško dejavnost. Družba je štela v sedemdesetih letih okrog 8000 članov, od teh več kot 4000 na Koroškem. V osemdesetih letih je začelo število članov upadati. Leta 1994 jih je bilo na Koroškem le še približno 2500. Žal je ta pojav povezan tudi z nazadovanjem števila Slovencev, z [[asimilacija|asimilacijo]], kateri so koroški Slovenci slej ko prej podvrženi.

== Delovanje Mohorjeve družbe danes ==

Družba izdaja danes tako knjige v [[slovenščina|slovenščini]] kakor tudi v [[nemščina|nemščini]], ter šolske knjige. Založba navezuje stike z drugimi avstrijskimi založbami, izdaja avstrijske [[pisatelj]]e v slovenskem pre­vodu, slovenske pa v nemškem. Posebno uspešna je na področju izdajanja otroških in mladinskih knjig. Spremenjene razmere v Sloveniji so omogočile družbi v Celovcu odprtje lastnega predstavništva v Ljubljani.

V novejšem času izdaja Mohorjeva založba (Hermagoras-Verlag) v zbirki AUSTRIACA vrsto prevodov avstrijskih av­torjev v slovenščino, v zbirki SLOVENICA pa prevode slovenskih avtorjev v nemščino. Prevodi so izraz povezovalnega dela Mohorjeve družbe med obema narodoma na Koroškem in med Avstrijo in Slovenijo. Leta 1994 je Mohorjeva založila in izdala esej [[Vaclav Havel|Vaclava Havla]] ''Živeti v resnici''. Mohorjeva založba izdaja tudi dvo­jezične otroške slikanice in avdiomedije domačih zborov in skupin, sprožila je Omanovo ustanovo, ki oskrbuje delo umetnika, koroškega Slovenca Valentina Omana. V knjigarni redno prireja likovne razstave in literarne večere, na leto pa izda med 40 in 50 samostojnih naslovov. Zelo pomembno za razvoj slovenskega in [[dvojezičnost|dvojezičnega]] [[šola|šolstva]] na Koro­škem je delo, ki ga opravlja Mohorjeva družba kot založba učnih knjig. Na Koroškem je slovenskega pouka na dvojezičnih osnovnih šolah, na glavnih in srednjih šolah deležnih okoli 3000 otrok. Učne knjige pripravljajo slovenski [[učitelj]]i predvsem v delovnih skup­nostih. Ker je učni jezik na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu sloven­ski, je bilo treba pripraviti za to šolo učbenike v slovenskem jeziku za [[latinščina|latinščino]], [[zgodovina|zgodovino]], [[verouk]], predvsem pa ustrezne knjige za pouk slovenščine za vse razrede slovenske gimnazije. Naklade teh knjig so seveda majhne, zato je tiskanje za Mohorjevo povezano z velikimi stroški. Z ustanovitvijo Dvojezične trgovske [[akademija (šola)|akademije]] v Celovcu in Višje šole za gospodarske po­klice v Šentpetru v [[Rož]]u je prevzela Mohorjeva družba kot založba učnih knjig dodatne naloge. Ob navzočnosti uglednih predstavnikov kulturnega, političnega in cerk­venega življenja je 28. oktobra 1994 odprl tedanji avstrijski [[minister]] za znanost, dr. Busek, obnovlje­ni visokošolski dom Korotan na Dunaju. Leta 2009 je študentski dom prevzela [[Republika Slovenija]]. Mohorjeva je morala prodati Modestov dom leta 1998 – domsko dejavnost so premestili v prostore nekdanjega dekliškega dijaškega doma. Obnovljeni Slomškov dom je odprl svoja vrata z začetkom šolskega leta 1999/2000.

== Glej tudi ==

* [[Mohorjeva družba]]

{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Podjetja Avstrije]]
[[Kategorija:Knjižne založbe]]</text>
      <sha1>ms5lqv4c3fizboaeh9t7z0of4iz5ssd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matko Potočnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>234453</id>
    <revision>
      <id>5725209</id>
      <parentid>4627595</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:23:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3239" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Matko Potočnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[gimnazija|gimnazijski]] [[profesor]] in [[zgodovinar]], * [[8. september]] [[1872]], [[Koroška Bela]], † [[6. julij]] [[1967]], [[Lesce]].

== Življenje in delo ==

Potočnik je do 10. leta v rojstnem kraju obiskoval enorazrednico, leta 1882 vstopil v 4-razredno ljudsko šolo v [[Kranj]]u, kjer je končal tudi nižjo gimnazijo; 5. razred gimnazije je obiskoval v [[Ljubljana|Ljubljani]], ostale pa v [[Beljak]]u, kjer je 4. julija 1895 tudi maturiral. Na [[Dunaj]]u se je prvo leto študija posvetil [[pravo|pravu]], nadaljnja 3 leta  pa [[filozofija|filozofiji]]. V šolskem letu 1899/1900 je bil [[suplent]] v [[Novo mesto|Novem mestu]], 1900/1901 pa na Dunaju za domačega učitelja. Leta 1901 opravil izpite iz [[zemljepis]]a in [[zgodovina|zgodovine]] kot glavna predmeta in slovenščine kot stranski predmet za srenje šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom. [[Doktorat|Doktoriral]] je l. 1902 z disertacijo ''Bemerkungen zum Leben und Tätigkeit des Themistokles''.

V letih 1902–1912 je deloval kot profesor na državnem moškem učiteljišču v [[Maribor]]u. Zaradi nesoglasij v profesorskem zboru je zamenjal mesto z M. Pircem na [[realka|realki]] v [[Idrija|Idriji]], kjer je služboval do mobilizacije v začetku [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Oproščen  vojaščine je od 1915–1919 služboval na gimnaziji v Kranju, 1919–1926 pa na I. državni gimnnaziji v Ljubljani. Leta 1926 je postal ravnatelj državnega ženskega in čez 2 tedna državnega moškega učiteljišča v Mariboru. Upokojen 26. junija 1932, a je bil že konec leta reaktiviran kot ravnatelj državnega moškega učiteljišča v [[Gospić]]u in kot tak končno upokojen 3. maja 1933.
 
Potočnik se je v šoli udejstvoval kot zaveden narodnjak in skrbnik socialno šibkega dijaštva. K njegovemu šolskemu delu spadata tudi šolska učbenika ''Zgodovinske učne snovi za ljudske šole V in VI,'' (Lj. 1906) kjer je obdelal dobo po 1835 ter gospodarski razvoj v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Kot zgodovinar in zemljepisec je Potočnik obravnaval predvsem [[Koroška (pokrajina)|Koroško]]. Njegov prvi spis Nova železnica na Slovenskem, Celovec-Podrožčica in Beljak-Podrožčica, je pod psevdonimom Belan izšel v [[Koledar Mohorjeve družbe|Koledarju Mohorjeve družbe]] za leto 1907. Spisal je tudi VI. del Slovenske zemlje; Vojvodino Koroško I (1909) in II (1910) z antropogeografskega, političnega, kulturnega in zgodovinskega vidika, ter za I. zvezek priredil narodnostni zemljevid Koroške. V Slovenskih spominih in jubilejih (Lj. 1911) je prikazal življenje [[Josip Apih|J. Apiha]]. V [[Koroški plebiscit|plebiscitni dobi]] je bil referent pri pokrajinski vladi in nato do 1922 izvedenec pri razmejitveni komisiji med Jugoslavijo in Avstrijo na črti [[Olševa]]-[[Peč (gora)|Peč]]. V tem času je deloval tudi žurnalistično s prispevki o Koroški.&lt;ref&gt;''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{opombe}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Potočnik, Matko}}
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]</text>
      <sha1>qsfp2bqdt9v313z3j3con9k02sffy8u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mirko Rajh</title>
    <ns>0</ns>
    <id>234850</id>
    <revision>
      <id>5725210</id>
      <parentid>4586895</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:23:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2290" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name= Mirko Rajh
|lived= [[16. julij]] [[1887]]-[[14. april]] [[1941]]  
|nickname=
|placeofbirth= [[Mota]]
|placeofdeath= [[Osijek]]
|allegiance= [[Avstro-Ogrska]]&lt;br /&gt;[[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]&lt;br&gt;[[Kraljevina Jugoslavija]]

|branch= [[pehota]]
|serviceyears= [[1907]] - [[1941]]
|rank= [[brigadni general]]
|unit=
|commands= komandant pehote v [[30. pehotna divizija »Osječka«|Osiješki diviziji]] 
|battles= več bitk v [[prva svetovna vojna|1. svet. vojni]] ([[Galicija]] in [[Karpati]] 1915-1915, [[Soška fronta]] 1915) 
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Mirko Rajh''', [[Slovenci|slovenski]] [[brigadni general]], * [[16. julij]] [[1887]], [[Mota]], †
[[14. april]] [[1941]], [[Osijek]].

Rajh je 1907 v [[Maribor]]u končal pehotno [[kadet]]sko šolo in kot [[praporščak]] (fähnrich) prišel v pehotni [[polk]] v [[Petrovaradin]]. Med [[prva svetovna vojna|1. svet. vojno]] se je udeležil bitk v [[Galicija|Galiciji]] in [[Karpati]]h (1914-1915), na [[Soška fronta|Soški fronti]] 1915 ([[Rombon]] in [[Javoršček]], kjer je bil oktobra ranjen). Leta 1918 je postal [[komandant]] [[bataljon]]a v 2. gorskem strelskem polku na Soški fronti in se udeležil preboja do reke [[Piava|Piave]]. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je sodeloval z [[Maister|Maistrom]] pri osvobajanju Maribora in v bojih na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. Od 1919 je bil častnik v vojski Kraljevine Jugoslavije. Služboval je v raznih krajih. Decembra 1939 je postal brigadni general in poveljnik pehote v Osiješki diviziji. Po okupaciji 1941 bi se moral v Osijeku prijavit [[gestapo|gestapu]], a je dan pred tem napravil [[samomor]].&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih generalov]]

== Viri ==
{{opombe}}

{{Portal-Vojaštvo}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Rajh, Mirko}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1887]]
[[Kategorija:Umrli leta 1941]]
[[Kategorija:Slovenski generali]]
[[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Borci za severno mejo]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Vojske Kraljevine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Vojaške osebnosti, ki so storile samomor]]</text>
      <sha1>1biwzdon287lqyxqq7aff798oj9pa6i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Judje v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>235317</id>
    <revision>
      <id>5725211</id>
      <parentid>5675015</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:23:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41156" xml:space="preserve">'''Slovenski Judi''' so organizirani v Judovsko skupnost Slovenije, JSS, s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]] (leta 2003 so dobili tudi dvoranico, poimenovano [[sinagoga]].&lt;ref&gt;[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/slovenia.html Judovska spletna knjižnica (v angleščini)]&lt;/ref&gt;) Uradni podatki o številu njenih članov niso javno dostopni. Toda med letoma 1953 in 2002, ko je bilo v Sloveniji zadnje splošno ljudsko štetje, se je za judovsko narodno pripadnost opredelilo največ prebivalcev leta 1971, in sicer 72, najmanj pa leta 1981, ko jih je bilo 9.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Statistični urad RS - Popis 2002|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&amp;st=7|website=www.stat.si|accessdate=2021-06-21}}&lt;/ref&gt; Za Jude po veroizpovedi se je leta 1991 izreklo 199 prebivalcev, leta 2002 pa 99.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Statistični urad RS - Popis 2002|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&amp;st=8|website=www.stat.si|accessdate=2021-06-21}}&lt;/ref&gt;

Po ljudskem štetju leta 1939 se je v Dravski banovini (ta ni obsegala Primorske) za Jude po veroizpovedi izreklo 1533 prebivalcev, od tega 270 v Murski Soboti in 210 v Lendavi ter 288 v Mariboru z okolico, 273 v Ljubljani z okolico in 66 v Celju z okolico.&lt;ref&gt;RUDOLF, A. 1939. Splošni pregled Dravske banovine. 1939. Ljubljana: Kraljeva banska uprava Dravske banovine.&lt;/ref&gt; Vojno jih je preživelo okoli 200.&lt;ref&gt;GOLDSTEIN, S. (1988) (Ed.). Židovi na tlu Jugoslavije. Katalog razstave 17. Zagreb: MTM: 191.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Pozna antika ===
Judovsko prisotnost na območju kasnejšega slovenskega ozemlja kaže oljenka z menoro iz 4. do 6. stoletja, najdena v Škocjanu pri Divači, nekaj nagrobnikov s Koroške in nekaj drugih najdb s Štajerske.&lt;ref&gt;Jelinčič Boeta, K. 2009a. Judje v Sloveniji v srednjem veku. Ljubljana: Slovenska matica: 169-175.&lt;/ref&gt;

=== Srednji vek ===
[[Slika:Holocaust Memorial and Synagogue in Maribor.jpg|sličica|Mariborska sinagoga je delovala kot središče srednjeveške judovske skupnosti v Mariboru.]]
Od leta 950 do 1050 lahko na Slovenskem govorimo o nastajanju tako imenovanih judovskih vasi (Judendorf), se pravi različnih krajev, ki so spomin na njihovo prisotnost ohranili v imenu. Lahko je šlo za začasne ali stalne trgovske postojanke, ki so jih ustanovili, kjer stalnih trgovskih središč še ni bilo in jim tako dali ime, dalje kraji, ki označujejo judovsko pokopališče, saj so se Judje že naselili v obstoječem kraju (Judendorf pri Beljaku, Judendorf pri Brežah), kraji, ki so se kasneje razvili v prava mesta (Judenburg na Štajerskem, [[Velikovec]], ki je prvič omenjen kot Judovski trg), in različne druge lokacije, ki so spomin nanje ohranile v imenu. Takih imen je na območju jugovzhodnih Alp več deset. Po letu 1100 ne nastajajo več, ker so se do takrat vsi Judje naselili v večjih mestih in trgih.{{Navedi vir}}

Po zamrtju judovske antične prisotnosti na tem prostoru se spet pojavijo v 9. in 10. stoletju, v neposredni zvezi s splošno trgovsko mrežo vzhodnoalpsko-panonskega prostora in vzhodne meje frankovske države, ko do leta 1100 poleg Judovske naselitve v [[Beljak]]u, [[Breže|Brežah]] in morda na [[Ptuj]]u nastanejo številni judovski kraji na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] in [[Štajerska|Štajerskem]], od katerih se dva, [[Velikovec]] in Judenburg, razvijeta tudi v trški naselbini, ki sta imeli številčno močno skupnost vse do izgona. Do leta [[1300]] lahko govorimo o njeni prisotnosti v [[Trst]]u, [[Beljak]]u, Brežah, Št. Vidu, [[Celovec|Celovcu]], [[Velikovec|Velikovcu]], [[Maribor]]u, [[Ptuj]]u in [[Ljubljana|Ljubljani]]. V teku 14. stoletja, ki velja za višek, se razširijo še v druge kraje, kjer pa so Judje več kot nekaj desetletij ostali le v [[Radgona|Radgoni]], [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]], [[Celje|Celju]], [[Piran]]u, [[Izola|Izoli]] in [[Koper|Kopru]]. Proti koncu 14. stoletja začnejo manjše skupnosti zamirati zaradi združevanja z večjimi in izseljevanja, temu pa se od začetka 15. stoletja pridružijo še pogromi ter delni, začasni in dokončni izgoni v Brežah, Ptuju, Celju, Gradcu in Judenburgu, čeprav je bilo še za časa 15. stoletja judovsko življenje v nekaterih mestih v polnem razcvetu.{{Navedi vir}}

V sklopu bogate in raznolike preteklosti v obdobju okoli petsto let vidimo, da so Judi prebivali po vseh večjih in pomembnejših urbanih središčih tega prostora, da so bistveno prispevali najprej k razvoju bančništva in denarnega gospodarstva, zatem še k splošnemu gospodarskemu napredku, in da so te skupnosti razvile polno organizirano življenje s pravno in politično samoupravo, enako kot v drugih delih diaspore srednjeveške krščanske Evrope. Izmed teh skupnosti je še najbolj zablestela tista v [[Maribor]]u s svojimi običaji, od koder nam je poleg [[Israel Isserlein|Israela Isserleina]] znanih še enajst drugih rabinov in katerega sodišče je bilo najpomembnejše na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem.{{Navedi vir}}

Kar iz celotne zelo bogate slike še najbolj izstopa, je predvsem relativno široka judovska prisotnost v 11. in 12. stoletju ter razmeroma majhno število pogromov do konca 14. stoletja, kar v določeni meri drži še celo za 15. stoletje vse do izgona, saj je v vsem tem času omenjen le en primer pravega pokola. Poleg tega na obravnavanem območju v tem času niso nikoli živeli izključno znotraj judovskih ulic, ki tudi niso bile izključno Judovske. Prebivalci tega zemljepisno-kulturnega prostora, ki so vsaj deloma govorili tudi takratno slovenščino in celo nosili slovanska imena, niso bili samo lastniki hiš, v katerih so živeli, temveč so imeli tudi zemljo, vinograde, polja in travnike pa celo cela gospostva, vasi in gradove. Prav tako tisti, ki so ob različnih priložnostih nosili tudi orožje, niso bili poslovno dejavni samo v trgovini in denarnih poslih, temveč tudi v kmetijstvu, poleg tega so se preživljali še kot fizični delavci in različni obrtniki. Obravnavana podoba njihovega življenja prikazuje izjemno raznolikost gospodarskih poslov, stikov z ne-judovskimi sosedi in, do izgona, čisto znosno sobivanje.&lt;ref&gt;Jelinčič Boeta, K. 2009b. Judje v Sloveniji. Celovec: Mohorjeva: 15-57.&lt;/ref&gt;

=== Izgon Judov ===
Uspeh nekaterih Judov je povzročil zamere med plemstvom in meščani, pri čemer mnogi niso hoteli poplačati judovskih posojilodajalcev, lokalni trgovci pa so Jude imeli za konkurente. Antisemitizem katoliške cerkve je imel tudi pomembno vlogo pri vzbujanju sovraštva do Judov. Cerkev je trdila, da so Judje zakrivili deicid, da so ubili utelešenega boga ' - Jezusa Kristusa.&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Cite web|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Kavcic-Jerneja.PDF|title=Judovstvo na Slovenskem|last=Kavčič|first=Jerneja}}&lt;/ref&gt; V ozračju judofobizma, ki je imel tak “teološki” temelj, je lahko uspela tudi najbolj absurdna obsodba - da Judje pijejo kri krščanskih otrok, da namerno širijo kugo...&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt;

Leta 1404 je salzburški nadškof Eberhard III. najprej zaprl vse ptujske Jude in jih potem iz mesta izgnal, vendar so se nekateri Judje v mestu ponovno pojavili do 1446.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zgodovina v šoli, 2010, št. 1-2, Pouk zgodovine o holokavstu|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/9597|website=www.sistory.si|accessdate=2022-04-05|language=sl|page=20}}&lt;/ref&gt; Nato sta štajerska in koroška zbora leta 1494-1495 ponudila avstrijskemu cesarju Maksimilijanu nagrado za izgon vseh Judov.&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt; Maksimilijan je ugodil njihovi prošnji in kot razlog za izgon navedel &quot;judovsko onesnaženje krščanskega zakramenta&quot;, &quot;obredne poboje krščanskih otrok&quot; in &quot;goljufanje dolžnikov&quot;.&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt; Judje so bili izgnani iz Maribora leta 1496, nakar so mariborsko sinagogo spremenili v katoliško cerkev. Po izgonu mariborski Judje so se izsellili v Trst, na Dunaj in južno Ogrsko, kasneje pa še v Italijo, Dalmacijo, na Poljsko in Češko. Veliko teh izgnancev je prevzelo priimek Marpurger, Marburger ali Morpurgo, kar pomeni &quot;iz Maribora.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marpurgi - potomci mariborskih Judov, ki so ime mesta ponesli v svet|url=https://maribor24.si/lokalno/marpurgi-potomci-mariborskih-judov-ki-so-ime-mesta-ponesli-v-svet|website=maribor24.si|date=2019-06-22|accessdate=2022-03-18|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

V Ljubljani je mesto na svojo roko, ne da bi deželni glavar in cesarjev komisar kaj vedela, izgnalo ali zaprlo Jude in jim prepovedalo uporabo cest ter obisk tedenskih sejmov, na katerih si je mestno prebivalstvo kupovalo življenjske  potrebščine.&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt; Cesar je tedaj vzel Jude v zaščito. Z ukazom 1. junija 1510 je naročil deželnemu glavarju in mestnemu svetu v Ljubljani, naj jim pustijo do tedanje pravice, mesto naj jim zopet odpre ceste in tedenske sejme, zaprte Jude pa naj izpustijo.&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt; 2. januarja 1516 cesar Maksimiljan je dovolil ljubljanskim Judom da odidejo v malo dolnjeavstrijsko mesto Eggenburg in se tam naselijo.&lt;ref name=&quot;bh.org2&quot;&gt;{{cite web|title=The Jewish Community of Ljubljana|url=https://dbs.bh.org.il/place/ljubljana|publisher=The Museum of the Jewish People at Beit Hatfutsot|access-date=24 June 2018}}&lt;/ref&gt; Edino območje na Slovenskem, kjer jim je Judom potem bilo dovoljeno prebivati, je bila severna beneška [[Istra]], Trst in Goriška.{{Navedi vir}}

=== Novejša doba ===
V času Napoleonovega kraljestva Ilirije Jud Abraham Heimann z Bavarske in dvoje sorodnikov so se pod zaščito francoskega guvernerja naselil v Ljubljani in odprli uradno menjalnico.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ljubljana|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/ljubljana|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2022-03-17}}&lt;/ref&gt; Ko je Ljubljana leta 1814 pripadla Avstriji, je cesar potrdil Heimannu pravico do prebivanja, vendar se je moral z občinskimi oblastmi boriti do revolucije 1848. Po Avstrijski emancipaciji Judov leta 1867 so se ponovno v manjših številih naselili v Ljubljani. Do leta 1910 jih je bilo 116, vendar brez organizirane skupnosti.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Judje so se naseljevali v Prekmurju predvsem v drugi polovici 19. stoletja. Prišli so iz Madžarske. Popisi kažejo da je 1793 v Prekmurju bilo 60 Judov, leta 1831 207, največ v Murski Soboti, in to 85. Leta 1853, se je število skoraj podvojilo: povečalo se je na 373 Judov, od tega jih je bilo v Murski Soboti 180 in v Dolnji Lendavi 120. Največ Judov je bilo popisano v Prekmurju leta 1880, ko je njihovo število doseglo 1.082.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Zgodovinski spomin na prekmurske Jude, str. 28-29|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4O95NYB|website=www.dlib.si|accessdate=2022-03-17|last=Toš|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;

Večina Judov v Prekmurju je živela od trgovine: trgovali so z medom, tobakom, usnjem, perjem, grobim suknom in z volno. Vse to so zbirali in odkupovali po vaseh. V habsburški monarhiji niso smeli biti člani državnih in političnih organov, ampak so bili potisnjeni v ozadje, saj so jih še vedno omejevali srednjeveški krščanski predpisi.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Izključeni so bili z nekaterih gospodarskih področij: iz poljedelstva, iz nekaterih vej industrije ter iz šol in s fakultet. Nalagali so jim tudi plačilo posebnih davkov.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Ponekod so morali Judje prevzeti nemška imena, spodbujali so jih k rabi nemškega jezika. Položaj Judov se je poboljšal z reformam [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I]]., posebej iz leta 1867, ki so bile korak k enakosti veroizpovedi v državi in k enakosti državljanskih pravic za pripadnike posamezne veroizpovedi.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

Kljub majhnem številu judovskih priseljencev na Slovenskem, pojavil se je antisemitizem, ki je izhajal iz visokih predstavnikov Rimskokatoliške cerkve, ter populističnega sovraštva do Judov; oba podkrepljena z nekritičnim zagovarjanjem predsodkov drugih delov monarhije, predvsem na Dunaju.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Margins of memory|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/873|date=2019-11-21|isbn=978-961-254-597-0|language=en|first=Oto|last=Luthar|page=134}}&lt;/ref&gt; Najbolj znana cerkvena dostojanstvenika z odprtimi antisemitskimi pogledi sta bila škof [[Anton Mahnič]] in [[Janez Evangelist Krek]]. Prvi je pozival k vojni proti judovstvu, drugi pa je skušal vernike prepričati, da so Judje prenašalci najbolj škodljivih vplivov, v prvi vrsti »individualizma«, »liberalizma«. in &quot;socializma&quot;. Jude je prikazal kot lene, arogantne in vulgarne, ter je trdil da kjer Judje pridejo na oblast, krščanska ljudstva so obsojena na smrt.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

=== Medvojno obdobje ===
[[Slika:Postcard of Murska Sobota 1931 (2).jpg|sličica|V medvojnem obdobju je pomembno vlogo pri judovski skupnosti v Prekmurju odigrala sinagoga v Murski Soboti, narejena po madžarskem stilu. Sinagoga je bila porušena po vojni.]]
Po priključitvi Prekmurja k Sloveniji je v obdobju med svetovnima vojnama število prekmurskih Judov je močno upadlo: iz 978 na zadnjem avstro-ogrskem popisu iz leta 1910 na samo 366 Judov leta 1941.{{sfn|Toš|p=45}} Kot drugod v Evropi je antisemtizem naraščal tudi v Sloveniji. Novembra 1918 so izbruhnili neredi zoper Judov in Madžarov v številnih krajih Prekmurja - v Dolnji Lendavi, Beltincih, Črenšovcih, Gomilici, na Hotizi, v Turnišču in Polani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://sinagoga-lendava.si/antisemitizem-1918-beltinski-pogrom/|title=Antisemitizem › 1918: BELTINŠKI POGROM|date=|accessdate=|website=Sinagoga - Lendava|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Posamezniki, ki so se vrnili s fronte, in skupine lokalnih prebivalcev so se namenili izropati Judovske in madžarske trgovine. 4. novembra 1918, v Beltincih, domačini so izropali judovska stanovanja in trgovine, mučili Jude, ter požgali sinagogo.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Prekmurski Slomšek. Antisemit?|url=http://www.mladina.si/181551/prekmurski-slomsek-antisemit/|website=Mladina.si|accessdate=2019-09-21}}&lt;/ref&gt; Po pogromu je čez noč izginila nekoč močna beltinska skupnost ortodoksnih Judov, ki je sredi 19. stoletja štela skoraj 150 pripadnikov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Posredno odgovornost za pogrom v Beltincih je znašalo tudi protijudovsko hujskanje prekmurskega duhovnika, politika, založnika in urednika, [[Jožef Klekl (politik)|Jožefa Klekla]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Klekl je v svojem vplivnem prekmurskem katoliškem časopisu, Novine, desetletja redno pisal o »Judih« kot »nesreči za našo krajino«, »Judih« kot »goljufih« in »izdajalcih Kristusa«.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|title=PO ROBOVIH SPOMINA - Antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Luthar|first=Oto}}&lt;/ref&gt; Drugi katoliški časopisi so tudi širili antisemtično propagando pred 2. svetovno vojno, kot npr. glavni slovenski katoliški dnevnik, Slovenec, ki je sporočil Judom da je njihova »pot iz Jugoslavije ... prosta« oz. da iz slovenskih krajev »tako blago [torej Jude op. p.] izvažamo brez kompenzacij«.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Irena Šumi piše o «predvojnem konfesionalnem in ideološkem antisemitizmu tedanje slovenske Rimskokatoliške cerkve in z njo tesno povezane največje politične stranke, Slovenske ljudske stranke«.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=2015|accessdate=|website=|publisher=Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo|last=Šumi|first=Irena|page=79}}&lt;/ref&gt; Vodja SLS-a in bivši duhovnik, [[Anton Korošec]], je Jude označil za državne sovražnike&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Rdeče in črno. Slovensko partizanstvo in domobranstvo|last=Gregor Tomc|first=Doroteja Lešnik|year=1995|location=Ljubljana|pages=38–39}}&lt;/ref&gt; in leta 1940 kot del svoje politke zbliževanja  z nacistično Nemčijo uvedel dva [[Antisemitizem|antisemitska]] zakona v kraljevini Jugoslaviji, s katerima se je prepovedalo delovanje Judov v živilski industriji in omejilo število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Ukrepi so močno prizadeli tudi slovenske Jude; tako da je npr. Šarika Horvat v svojih spominih znani ustanovi Fundacija šoa ([[Shoah Foundation]]) povedala, da »se je vse razbilo« že, ko je bil »na vladi Korošec«.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Judje so zaradi porasta antisemtizma in nacizma proti koncu tridesetih let pričeli množično vstopati v Evangeličansko in v Katoliško cerkev ter judovske priimke zamenjevati s &quot;krščanskimi&quot;.{{sfn|Toš|p=60}}

=== Druga svetovna vojna in holokavst ===
[[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|200px|right|thumb|Auschwitz, kjer so Nacisti umorili veliko večino slovenskih Judov. Ko je zmanjkalo prostora v krematorijih, so trupla sežigali tudi zunaj]]
Obdobje porasta [[Nacizem|nacizma]] v sosednjih državah in začetek represije okupacijskih sil je pomenilo konec večine lokalnih skupnosti, prisotnih vsepovsod po Sloveniji, zlasti v Prekmurju. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944, s pomočjo madžarske policije, zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Zgodovinski spomin na prekmurske Jude, str. 73-74|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4O95NYB|website=www.dlib.si|accessdate=2020-07-29|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Ljudi so namestili v krajevne sinagoge, od tam pa jih v živinskih vagonih odpeljali v taborišča smrti v Nemčiji in na Poljskem, večinoma v [[Auschwitz]].{{Navedi vir}} Judje so bili tudi med 80.000 »[[Druga svetovna vojna na Slovenskem#Izgoni Slovencev|rasno-manjvrednimi« Slovenci]] ki so jih [[Druga svetovna vojna na Slovenskem#Nemška politika|Nacisti izgnali iz Štajerske]] da bi ustvarili »rasno čisti Rajh«. Nekateri od teh so se znašli na Hrvaškem, v kolesju ustaškega uničevalnega stroja, ki je izvajal genocide nad Judi, Srbi in Romi.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta, str. 87-88|url=http://www.sistory.si/11686/30170|website=www.sistory.si|accessdate=2020-07-29|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Tako so Ustaše v največjem koncentracijskem taborišču Jasenovac leta 1942 pobili celotno družino ptujskega Juda Ignaca Sonnenscheina, med do 20.000 Judov ki so jih Ustaše iztrebile samo v Jasenovcu.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Zgodovina v šoli, 2010, št. 1-2, Pouk zgodovine o holokavstu|url=https://www.sistory.si/11686/9597|website=www.sistory.si|accessdate=2022-03-28|language=sl|page=23}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Heil Rupnik!|url=https://www.mladina.si/195399/heil-rupnik/|website=Mladina.si|accessdate=2022-03-29}}&lt;/ref&gt;, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; ter jih predala nacistom,&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; ki so jih nato deportirali v Auschwitz&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;, kjer večina ni preživela.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena - od okoli 1.500 Judov leta 1939. vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov, Med slovenskimi pokrajinami je bilo najbolj opustošeno Prekmurje, kjer je živela več kot polovica slovenskih Judov. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Nacistično morijo je uspelo preživeti le 63 prekmurskih Judov.{{Navedi vir}}

'''Odnos slovenskega domobranstva do Judov'''

Antisemitizem je bil eden izmed temeljev domobranske ideologije kljub minornemu deležu Judovskega prebivalstva na Slovenskem. Desno in katoliško usmerjen tisk - zlasti osrednji slovenski časnik [[Slovenec (časnik)|Slovenec]] - je že v desetletjih pred drugo svetovno vojno, in posebej med vojno, obsežno objavljal antisemitske vsebine.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenian Anti-Semitism, Buried Alive in the Ideology of Slovenian National Reconciliation|last=Šumi|first=Irena}}&lt;/ref&gt; Militantni antisemitizem je dosegel svoj vrhunec med vojno, pri čemer je [[Lambert Ehrlich]] utelešal stališča izjemno konservativnega političnega katolicizma in je vodil kampanjo proti &quot;judovskemu satanizmu&quot;, za katerega je trdil da si skuša prilastiti zaklade drugih narodov. Propagandna gonja proti Judom v domobranstvu je bila tako osrednja njihovem političnem programu, da &quot;Leon Rupnik v prav nobenem objavljenem govoru ni mogel prebiti brez napadov na Jude&quot;.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Časopis Slovensko domobranstvo je objavil: &quot;Judovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo judovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec judovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili Judje za ne Judovske narode. Tudi slovenski narod hoče Judovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno? Da!|url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}&lt;/ref&gt; Domobranska policija je direktno sodelovala pri izvajanju holokausta na Slovenskem; leta 1944 je aretirala in okupatorskim oblastem predala še preostanek ljubljanskih Judov, ki niso bili deportirani že v obdobju italijanske okupacije.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Judje in Partizani'''

Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=THE SLOVENIAN RIGHTEOUS AMONG NATIONS|last=Oto Luthar|first=Irena Šumi|publisher=|year=2016|isbn=|location=Ljubljana|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt; Zgodovinar Ivo Goldstein piše da se je 5.000, ali tretjina vseh preživelih jugoslovanskih Judov, uspelo rešiti z odhodom v partizane in na partizanski teritorij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zgodovina v šoli, 2010, št. 1-2, Pouk zgodovine o holokavstu|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/9597|website=www.sistory.si|accessdate=2022-04-07|language=sl|page=23}}&lt;/ref&gt; Deset Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|last2=Hajdinjak|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler-|last3=Jevnikar|first3=Ivo|first2=Boris|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&amp;pg=PA176&amp;lpg=PA176&amp;dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&amp;source=bl&amp;ots=d89cQFUFhA&amp;sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&amp;q=heroes&amp;f=false|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}&lt;/ref&gt;

==== Pravičniki med narodi ====
Za pomoč pri reševanju Judov med holokavstom je ustanova ''Jad Vašem'' (spominsko, muzejsko in dokumentacijsko središče v Jeruzalemu, namenjeno ohranjanju spomina na Jude, pobite v holokavstu, ki podeljuje tudi status pravičnika) sedem Slovencev imenovala za ''Pravičnike med narodi''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenskih Schindlerjev sploh ne poznamo|url=https://old.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/slovenskih-schindlerjev-sploh-ne-poznamo.html|website=old.delo.si|date=2014-02-01|accessdate=2022-03-24|language=sl-si|first=Katja Željan, Nova|last=Gorica}}&lt;/ref&gt;

=== Jugoslavija ===
Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28}}&lt;/ref&gt; Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; Povojna nacionalizacija je prizadela tudi Jude. Pri nacionalizaciji &quot;ni bila odločilna nacionalna, verska ali rasna pripadnost, temveč le razredna pripadnost.&quot;{{sfn|Toš|p=172}} Jude so obravnavali enako kot druge državljane, toda ker so bili nadpovprečno zastopljeni med podjetniki, trgovci in podobnimi, jih je nacionalizacija dodatno prizadela. Izraelski podatki kažejo da, se je od okoli 200 Judov, ki so vojno preživeli, po vojni 68 izselilo v Izrael.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Ker Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva ali tuje lasti nad neprimičninami, so se kot ostali državljani morali ob izselitvi odreči jugoslovanskemu državljanstvu in neprodanim nepremičninam.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

Judovska skupnost na Slovenskem je v času Jugoslavije nekaj časa delovala neorganizirano. Leta 1954 je bila ustanovljena »Jevrejska občina Ljubljana«, ki pa ni zajela vseh Judov oziroma njihovih potomcev. Leta 1969 štela je 84 članov.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; ''Jewish Virtual Library'' navaja: »Čeprav je bil režim v Jugoslaviji avtoritaren, je bila njegova notranja struktura najbolj liberalna od vseh vzhodnoevropskih držav, judovska skupnost pa je uživala svobodo pri organiziranju skupnega življenja, verskih in kulturnih dejavnostih ter stikov z mednarodnimi judovskimi organizacijami. Tako so delegati iz Jugoslavije redno sodelovali na srečanjih Svetovnega judovskega kongresa, Svetovne konference sinagog, itd&quot;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

=== Republika Slovenija ===
Leta 1991 je bila kot krovna verska organizacija ustanovljena »Judovska skupnost Slovenije«, JSS, in sicer s finančno podporo ameriškega Judovskega odbora, ki je najel prostore v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po izumrtju skupnosti in izgubi prostorov na Tržaški cesti, se judovsko življenje ne odvija več.{{Navedi vir}}

Ob razveljavitvi obsodbe domobranskem generalu [[Leon Rupnik|Leonu Rupiku]],&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Slovenian court voids executed Nazi collaborator’s 1946 treason conviction|url=https://www.timesofisrael.com/slovenian-court-voids-executed-nazi-collaborators-1946-treason-conviction/|website=www.timesofisrael.com|accessdate=2020-07-28|language=en-US|first=Cnaan|last=Liphshiz}}&lt;/ref&gt; Center Simona Wiesenthal v Izraelu je v protestnem pismu izjavil da »ta sramotna odločitev pomeni pretresljivo izkrivljanje zgodovine holokavsta in grozljivo žalitev številnih Rupnikovih žrtev in njihovih družin«.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Center Simona Wiesenthala protestira zaradi ‘sramotne‘ razveljavitve obsodbe generala Rupnika|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/center-simona-wiesenthala-protestira-zaradi-sramotne-razveljavitve-obsodbe-generala-rupnika-269228.html|website=www.delo.si|date=2020-01-14|accessdate=2020-07-28|language=sl-si|last=STA}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina po krajih ==

=== Prekmurje ===
: ''Glej članek [[Zgodovina Judov v Prekmurju]].''
[[Slika:Lendava-Judenfriedhof.jpg|thumb|Opuščeno judovsko pokopališče v [[Lendava|Lendavi]] septembra 2007]]
Na območju Prekmurja se številčnejša skupnost omenja v 18. stoletju. Tamkajšnji Judi so po poreklu izvirali pretežno iz [[Madžarska|Madžarske]].

Ena največjih in najaktivnejših skupnosti na Slovenskem je bila v [[Lendava|Lendavi]] (takrat Dolnja Lendava). Popis iz leta 1921 omenja 259 pripadnikov. Upravljali so skoraj celotno mestno gospodarstvo: bili so lastniki trgovin in hotela, lastniki gospodarskih obratov, uradniki, učitelji, odvetniki, knjigovodje, steklarji. Ustni in pisni viri navajajo, da so živeli v sožitju z ostalimi prebivalci, s svojim delovanjem pa so veliko prispevali h gospodarskemu in kulturnemu razvoju Lendave. Leta [[1873]] so namreč ustanovili prvi denarni zavod v Prekmurju, dolnjelendavsko hranilnico. Kulturno življenje je bilo bogato organizirano; Judovska skupnost je imela bralno in žensko društvo, glasbeni ansambel in pevski zbor. Redno so organizirali kulturne dogodke, izkupiček od vstopnin pa je šel za dobrodelne namene.Poleg teh kulturnih skupnosti so imeli [[sinagoga|sinagogo]], [[rabin]]a, versko šolo in pokopališče.&lt;ref&gt;Gašpar, Mirjana. ''Židje v Lendavi''. Lidnplast, Lendava, 1997.{{COBISS|ID=114945792}}&lt;/ref&gt;

Iz Lendave izvirata dva Juda, ki sta dosegla mednarodno prepoznavnost. Kipar [[György Zala]], rojen 16. aprila 1858 je najvidnejši predstavnik novobaročnega sloga v 19. stoletju. Je avtor plastik, ki krasijo Trg herojev v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Za svoje delo je dobil [[Madžarska|madžarsko]] državno odlikovanje.&lt;ref&gt;[http://www.zalagyorgy.info/lang1/index.html György Zala]&lt;/ref&gt; Drugi vidni umetnik je [[Marton Freyer]], rojen leta 1880. Bil je slikar, cenjen bolj na Madžarskem kot na Slovenskem; razstavljal je tudi v Narodnem salonu v Budimpešti.&lt;ref&gt;[http://www.pavelhaus.at/upload/media/signal/signal04_05.pdf Martin Freyer]&lt;/ref&gt;

Judi so pred holokavstom v Prekmurju tvorili viden del prebivalstva. Leta [[1889]] jih je bilo v pokrajini 1107, od tega 322 v Lendavi, 311 v Murski Soboti, 152 v Beltincih in 322 na podeželju.&lt;ref&gt;Jelinčič Boeta 2009b: 81-85.&lt;/ref&gt;

Leta [[1908]] je bila v Murski Soboti zgrajena večja sinagoga; v [[Beltinci]]h je stala ena zadnjih prekmurskih, porušena pa je bila leta 1937.&lt;ref&gt;Ibid. 83.&lt;/ref&gt;

=== Primorje ===
[[Slika:Ketuba from Slovenia.jpg|thumb|Poročna ''[[ketuba]]'' iz [[Piran]]a, izdelana novembra 1669]]
Na Primorskem se Judi sicer omenjajo že v antiki, vendar lahko o današnji skupnosti, ki se je ohranila še v Trstu, sledimo le do 12. in 13. stoletja, in sicer v srednjeveškem Ogleju in Čedadu. Prvi v Gorici so omenjeni leta 1288,&lt;ref&gt;Jelinčič Boeta 2009a: 300.&lt;/ref&gt; v Trstu najprej leta 1236 in nato 1348,&lt;ref&gt;Ibid. 316.&lt;/ref&gt; v Kopru leta 1386,&lt;ref&gt;Ibid. 307.&lt;/ref&gt; Piranu leta 1390&lt;ref&gt;Ibid. 311.&lt;/ref&gt; ter Izoli leta 1421.&lt;ref&gt;Ibid. 306.&lt;/ref&gt; Ob prihodu v mestu so morali podpisati pogodbo (condotta), ki jih obvezovala k različnim dolžnostim. Ob koncu 15. stoletja se je začel njihov položaj opazneje slabšati, pravice so se krčile. Ta vpliv se je širil zlasti iz [[Benetke|Benetk]], kjer so takrat že ustanovili geto.{{Navedi vir}}

Zadnji podatki o Judih v Kopru so iz leta 1550, v Piranu iz 1584., v Izoli pa iz 17. stoletja. Po izgonu iz Koroške, Štajerske in Kranjske se kar nekaj beguncev zateče na obalo, v Trstu in Gorici pa se začne novo obdobje v zgodovini lokalnega Judovstva, saj že leta 1509 sin mariborskega Juda iz Trsta Izak Morpurgo dobi od cesarja Maksimilijana I. (1508-1519) privilegij dvornega ali zaščitenega Juda (Hofjude). Leta 1556 dobi ta privilegij tudi družina Levi iz Trsta in [[1624]]. še veja družin Morpurgo iz Gradišča ob Soči, Pincherle iz Gorice in Parente iz Trsta. Privilegij je pomenil poleg proste trgovine in davčnih ugodnosti tudi prosto pot čez cesarstvo, brez posebnih oznak in z dovoljenjem za nošnjo orožja. Kljub številnim privilegiranim družinam pa so tudi na tem območju ustanovili gete, in sicer v Gradišču ob Soči (1769-1797), Gorici (1698-1797) in Trstu (1697-1785).{{Navedi vir}}

Prav veliko število privilegiranih družin je omogočilo dobre razmere za razcvet Judovskega razsvetljenstva (haskalah), katerega neločljiv del v 18. in 19. stoletju so ravno te tri primorske skupnosti. Gorice se je celo prijel vzdevek Jeruzalem na Soči. Med številnimi primorskimi judovskimi razsvetljenci (maskilim) sta najpomembnejša matematik rabin Ziona Portoso iz Trsta ter filozof in matematik rabin Izak Reggio (1784-1855) iz Gorice, ki je pri osnovanju prvega sodobnega rabinskega semenišča v Padovi leta 1829 (Collegio Rabbinico) sodeloval z znamenitim tržaškim rabinom Samuelom Luzzatom (1800-1865), ki je bil tudi hebrejski pesnik, znan pod akronimom Šdal (Shadal). Iz Trsta je tudi ena prvih modernih hebrejskih pesnic Rachele Morpurgo (1790-1871).{{Navedi vir}}

O prisotnosti Judov na Goriškem priča njihovo veliko pokopališče v Rožni dolini. Na seznamu iz leta 1938 jih je nekaj manj kot dvesto, živečih v [[Gorica|Gorici]]. Istega leta je [[Fašizem|fašistična]] [[Italija]] sprejela antisemitsko zakonodajo: spomladi [[1942]] so oblasti odredile, da morajo goriški Judi na prisilno delo. Na začetku decembra 1943 so jih 48 odpeljali v [[Auschwitz]] in taboriščni pekel sta preživela samo dva. Premoženje goriške skupnosti je bilo v celoti zaseženo, zasebna lastnina je bila zaplenjena ali uničena.&lt;ref&gt;[http://193.2.156.20/doc/ZGO_HOLOKAVST%20NA%20GORI%C5%A0KEM.doc Holokavst na Goriškem]&lt;/ref&gt;

=== Štajerska ===
[[Slika:Maribor Juda kvartalo.jpg|thumb|right|Nekdanja judovska četrt v Mariboru.]]
Najštevilnejša in gospodarsko zelo vplivna skupnost se je razvila v [[Maribor]]u na začetku 13. stoletja. Njeni pripadniki so živeli v jugovzhodnem delu tedaj obzidanega mesta, neposredno ob obzidju, kjer je bil kot utrdba zgrajen [[Židovski stolp, Maribor|Judovski stolp]]. Skupnost je imela stalnega rabina, [[Ješiva|Judovsko versko šolo]], [[Sinagoga Maribor|sinagogo]] in [[rabinat]]. Zaradi cerkvene uredbe, ki je NeJudom prepovedovala denarništvo, so bili zlasti trgovci in bančniki. Leta [[1496]] so s sodno prepovedjo vse pregnali iz Štajerske in Koroške. Zaradi močnih trgovskih vezi z [[Benetke|Benetkami]], [[Dubrovnik]]om in drugimi trgovskimi obalnimi mesti je gospodarska dejavnost po izgonu na tem območju upadla.&lt;ref&gt;[http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev Pokrajinski muzej Maribor]&lt;/ref&gt; V Mariboru je deloval tudi mednarodno priznani [[rabin]] [[Israel Isserlein]] (1390-1460).{{Navedi vir}}

Poleg Maribora je pomembno judovsko središče v srednjem veku predstavljali še Ptuj, Beltinci in nekatere druge mestne skupnosti, a po sodnem pregonu 1496 je judovska prisotnost v teh krajih zamrla.{{Navedi vir}}

== Družba ==

=== Sinagoge v Sloveniji ===
[[Slika:Inside of synagogue in Maribor.JPG|thumb|140px|right|Mariborska sinagoga služi danes za gostovanje kulturnih dogodkov.]]
Od nekdanjih sinagog sta danes v Sloveniji ohranjeni dve: [[Sinagoga Maribor|mariborska]] na Judovski ulici 4 in [[Sinagoga Lendava|lendavska]] na Trgu Györgya Zale 1. Redki pisni in ustni viri navajajo še druge, zlasti iz srednjega veka. Ostali kraji, kjer so nekoč stale sinagoge, so [[Ljubljana]] (Judovska steza 4), [[Celje]], [[Slovenska Bistrica]], [[Piran]] (okoli Judovskega trga), [[Dravograd]], [[Koper]], [[Novo mesto]], [[Gornja Radgona]] in [[Slovenj Gradec]].&lt;ref name=&quot;Povzetek zgodovine slovenskih Judov&quot;&gt;[http://193.2.156.20/doc/ZGO_UVOD%20V%20JUDOVSTVO_JELIN%C4%8CI%C4%8C%20BOETA.doc Povzetek zgodovine slovenskih Judov]&lt;/ref&gt; Na štajersko-prekmurskem območju so znane sinagoge stale še v Beltincih in na Ptuju. Sinagogo v Beltincih so lokalne oblasti porušile leta 1937, ker po pogromih Judov leta 1918 v naselju in okolici ni bilo več židovske skupnosti, ki bi skrbela zanj, Zadnjo zgrajeno so lokalne oblasti podrli v Murski Soboti leta 1954 ker tudi po nacističnih množičnih morijah Judov ni bilo več skupnosti ki bi skrbela zanj. Danes lendavska kot mariborska sinagoga služita za kulturne, ne verske namene.

Novembra 2021 so tudi v Ljubljani odprli prvo sinagogo. Ta velja za prvo stalno sinagogo v Sloveniji, s katero ne upravlja občina, ampak neposredno judovska skupnost. Sinagogo je odprlo Združenje judovskih skupnosti [[Gradec|Gradca]] in Ljubljane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/v-ljubljani-otvoritev-nove-sinagoge.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-09}}&lt;/ref&gt;

Edina delujoča Sinagoga v Sloveniji je od leta 2016 v Judovskem kulturnem centru na Križevniški 3 v Ljubljani, kjer se nahaja tudi sefer tora slovenske judovske skupnosti. Obredi so občasno za šabate in za večje judovske praznike.{{Navedi vir}}

=== Kulturni spomeniki ===

Poleg sinagog so najpogostejši dokaz za prisotnosti Judov na slovenskih tleh pokopališča in različni ohranjeni predmeti. Večinoma so povezani z večjimi mesti, s kraji v Prekmurju in s tistimi na Obali.

Pokopališče v Prekmurju je ohranjeno v [[Dolga vas, Lendava|Dolgi vasi]] pri Lendavi. Danes je opuščeno, še vedno pa ima 176 nagrobnikov, ki so v skladu s tradicijo obrnjeni proti [[Jeruzalem]]u. Napisi so v [[Hebrejščina|hebrejščini]] in [[Latinica|latinici]]. Oskrbovano in urejeno je bilo do srede [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], po vojni pa so tam pokopali samo še enega pokojnika. Sredi pokopališča stoji spomenik 387 žrtvam holokavsta, ki so ga leta [[1947]] postavili štirje preživeli interniranci.&lt;ref&gt;[http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Dolga-vas-pri-Lendavi,-Judovsko-pokopali%C5%A1%C4%8De.htm?kul_zgod_znamenitosti=6243&amp;lng=1 Pokopališče Dolga vas pri Lendavi]&lt;/ref&gt; Manjši park z nekaj nagrobniki označuje nekdanje pokopališče na robu Murske Sobote.{{Navedi vir}}

Pokopališče v [[Rožna Dolina|Rožni Dolini]] pri [[Nova Gorica|Novi Gorici]] je največje ohranjeno judovsko pokopališče na Slovenskem. Ima več kot 900 nagrobnikov, na najstarejšem je letnica [[1406]]. Starejši imajo napise v hebrejščini, novejši dvojezične ali pa samo nemške in italijanske. Pokopališče je bilo v uporabi vse do leta 1947,&lt;ref&gt;[http://www.ng.sik.si/index.php?view=article&amp;id=115%3Avabljeni-na-ogled-razstave-judje-na-gorikem&amp;Itemid=1&amp;option=com_content Judovsko pokopališče Rožna Dolina]&lt;/ref&gt; sinagoga pa je ostala na italijanski strani meje.

V sklopu [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|ljubljanskih Žal]] se nahaja tudi mlajše »Judovsko pokopališče«, leta 1964 preseljeno s prostora ob Tomačevski cesti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ljubljanske Žale|url=https://www.druzina.si/ICD/SPLETNASTRAN.NSF/all/C47FF94A2E4A0488C1256F3C003B75A4?OpenDocument|website=www.Družina.si|accessdate=2021-06-21}}&lt;/ref&gt;

V Lendavi je od leta 1845. obstojala judovska šola. Stala je v Župančičevi ulici 1, in kot zadnja judovska šola v Sloveniji je bila razglašena za kulturni spomenik. Kljub temu, in nasprotovanju mednarodne javnosti,{{sfn|Toš|p=127}} jo je leta 1999 dal porušiti takratni lendavski župan Jožef Kocon.{{sfn|Toš|p=124}}

== Pomembni Judje na Slovenskem ==

* 
* [[Luc Menaše]] (1925-2002), profesor umetnostne zgodovine, kritik, publicist
* [[Lev Menaše]], umetnostni zgodovinar, kritik, publicist
*Dr. Salamon Schwarz alias Aleksandar Švarc (Osijek 1919-1987, Ljubljana), dolgoletni predsednik Judovske skupnosti Slovenija
*Dr. Rosa Fertig-Schwarz (Sarajevo 1914-2001 Ljubljana), dolgoletna predsednica Judovske skupnosti Slovenija
*Mladen Aleksander Schwarz (1952-2001), filozof, novinar, demokratični politični aktivist, glavni tajnik in sopredsednik Judovske skupnosti Slovenija
* [[Mišo Alkalaj]], kolumnist, pisatelj, matematik
* [[Polona Vetrih]], igralka
* [[Ivan Borštner]], akter JBTZ
* [[Katja Boh]], političarka, diplomatka, ustanovna članica [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
* [[Israel Isserlein]] (1390-1460), pomemben mariborski rabin
* [[Paul Parin]], psihoanalitik, etnolog&lt;ref&gt;[http://www.celjskozasavski.si/osebe/parin-paul/127/]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.paul-parin.info/english]&lt;/ref&gt;
* [[Igor Vojtic]], veterinar&lt;ref&gt;[http://www.sta.si/vest.php?s=s&amp;id=1719407 Pred dnevom spomina na žrtve holokavsta opozorila o prisotnosti antisemitizma]&lt;/ref&gt;

== Viri ==
*Klemen Jelinčič Boeta. ''Judje na Slovenskem''. Mohorjeva družba, Celovec, 2009.
*Pomurski muzej: [http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/bibliografije/tematske-bibliografije/zidi-v-sloveniji Iz bibliografije o Judih v Sloveniji (Franc Kuzmič)]
*Pouk zgodovine o holokavstu, [https://www.sistory.si/11686/9597 Zgodovina v šoli, 2010, št. 1-2]. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana
*Toš, Marjan. &quot;Zgodovinski spomin na prekmurske Jude&quot;. Založba ZRC, ZRC SAZU. 2012

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Jud ali Žid]]

== Zunanje povezave ==
* {{sl icon}} {{en icon}} [http://www.jewish-community.si Judovska skupnost Slovenije]

{{Judje v Sloveniji}}

[[Kategorija:Judovstvo]]
[[Kategorija:Judje]]
[[Kategorija:Religija v Sloveniji]]</text>
      <sha1>d1ttbrjcq0vu6t4lxf7g107mdog9o99</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franc Simonič (duhovnik)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>235649</id>
    <revision>
      <id>5725212</id>
      <parentid>5020784</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:23:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2906" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Franc Simonič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in rodoljub, * [[30. november]] [[1803]], [[Levanjci]], † [[15. april]] [[1866]], [[Gaj nad Mariborom]].

== Življenje in delo ==
Simonič je obiskoval osnovno šolo v [[Destrnik]]u, gimnazijo v [[Maribor]]u in [[Gradec|Gradcu]], tu študiral [[filozofija|filozofijo]] in [[teologija|teologijo]] in bil 1832 [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] v duhovnika. Služboval je kot v [[kaplan]] v [[Bučkovci]]h (do 1840), [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih pri Ljutomeru]] (do 1846), v [[Lučane, Avstrija|Lučanah]] ([[nemščina|nem.]] Leutschach) na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] (do 1850), pri predmestni fari Device Marije v Mariboru (do 1857) in kot [[kurat]] v Gaju nad Mariborom.

Simoniča sta narodno prebudili dijaška slovovenska družba v Gradcu in poznanstvo s [[Anton Krempl|A.Kremplom]], ki je bil prav tako [[kaplan]] v bližnji [[Mala Nedelja|Mali Nedelji]]  pri Bučkovcih. Z njim se je kot »goreč Slovenec«  trudil za boljše osnovno šolstvo, prepričan, da resnično prosvetno delo uspeva le v domačem jeziku. V tem času se je verjetno mnogo družil tudi s [[Peter Dajnko|P. Dajnkom]] in [[Marko Glaser|M. Glaserjem]], prek [[Stanko Vraz|Vraza]] si je naročal ilirski [[slovar]], bil je prednaročnik Kremplovih Dogodivšin, naročnik Novic in Vrazovih del, član štajerskega zgodovinskega društva v Gradcu in [[Mohorjeva družba|Moherjeve družbe]] (1852). Kot Vrazov »istinski prijatelj« (podpis na enem od treh pisem Vrazu), je bil »jedini pošten Muž«, na katere se je Vraz lahko poleg kaplana E. Bratuša  in Ivana Gottweisa  obračal pri prodaji ilirskih knjig po vzhodni Štajajerski.

V Lučanah je Simonič poučeval slovenske otroke vse šolske predmete v slovenščini; podpiral nekatere dijake in graško Slovensko društvo; sledil delu [[Jurij Matjašič|J. Matjašiča]] in  [[Davorin Trstenjak|D. Trstenjaka]]. Se trudil za reorganizacijo šolstva v nekdanjem graškem predmestju Maribora in tu 1854 dosegel župnijsko trivialno šolo. Ker je daroval večje število slovenskih in ilirskih knjig, ga je vlada kot pospeševalca slovenstva osumila [[panslavizem|panslavizma]].
 
Po [[Julij Kleinmayr|J. Kleinmayru]] spada Simonič med tiste, ki »so nam podali zadnje leta molitvene knjige, dela pobožnega poučnega zerna« (Zgod. slov. slovstva 206), pravilneje ga ocenjuje [[Janko Glazer|J. Glazer]], ko ga šteje med slovenske duhovnike, ki sicer »niso bili pisatelji slovenski, vender so podpirali slovstveno gibanje.«&lt;ref&gt;''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{opombe}}

 
{{normativna kontrola}}

{{reli-bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Simonič, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]]</text>
      <sha1>dpa592c4vsbh2jtv3z6w0bbndbacw30</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Doroteja Vodnik Pegam</title>
    <ns>0</ns>
    <id>236224</id>
    <revision>
      <id>5725213</id>
      <parentid>5244545</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:23:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3225" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Doroteja Vodnik Pegam''', tudi '''Dora Vodnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[prevajalec|prevajalka]], [[pedagog]]inja in [[germanist]]ka, * [[2. februar]] [[1898]], [[Škofja Loka]], † [[6. februar]] [[1975]], [[Portorož]].

==Življenje in delo==
Rojena je bila v [[Karlovec, Škofja Loka|Karlovcu]] 34 v Škofji Loki kleparju Jožetu Pegamu in Jeri roj. Cirar, krščena je bila na ime [[Doroteja]], kasneje je uporabljala krajšo različico [[Dora]].

V Škofji Loki je obiskovala osnovno šolo in med [[1914]] in [[1918]] [[učiteljišče]] pri [[uršulinke|uršulinkah]]. V letih [[1919]]-[[1920|20]] je učila v [[Borovlje|Borovljah]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], kjer je pomagala rojakom v času pred [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] in se udeleževala predavanj [[filozofija|filozofije]] na [[Univerza v Gradcu|univerzi v Gradcu]]. Po plebiscitu je prišla v Ljubljano, kjer je opravila diferencialne izpite na klasični gmnaziji. Nato je od 1921 do 1925 študirala filozofijo, pedagogiko in nemščino na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Sodelovala je pri [[Študentsko novokatoliško gibanje|študentskem novokatoliškem gibanju]], ki ga je vodil pesnik in njen bodoči mož [[Anton Vodnik]], s katerim se je poročila leta [[1927]]. Po študiju je do aretacije leta [[1943]] učila na učiteljišču. Po vojni je bila do [[1948]] ravnateljica [[Gimnazija Bežigrad|bežigrajske gimnazije]], nato [[profesor]]ica nemščine na [[Gimnazija Poljane|Gimnaziji Poljane]] do [[1960]], ko se je upokojila.

Pred in po upokojitvi je honorarno še učila nemščino na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]] ([[1951]]-60, [[1962]]-[[1972|72]]). Aktivno je tudi sodelovala pedagoških zborovanjih. Leta [[1961]] je bila odlikovana s srebrnim vencem{{cn}}&lt;!--kaj je to--&gt;.

==Izbrana bibliografija==

===Članki===
Vzgojne članke je objavljala v listih [[Križ na gori]], [[Ženski svet]], [[Dejanje]], [[Mentor]], in [[Vigred]].

===Prevajalsko delo===
* Lippert, P. : Od duše do duše (1931) {{cobiss|ID=2283523}}
* Coolen, A. : Brabantski rod (1937) {{cobiss|ID=48611072}}
* Böll, H. : Biljard ob pol desetih (1962) {{cobiss|ID=2446645}}
* Ludwig, E. : Kleopatra (1963) {{cobiss|ID=2599937}}
* Friedländer, W. A.  in Pfaffenberger, H. : Osnovna načela in metode socialnega dela (1970) {{cobiss|ID=6254337}}
* Krščansko oznanilo (soprevajalka, 1971) {{COBISS|ID=1972995}}

===Učbeniki===
Napisala je več gimnazijskih učbenikov za nemščino (slovarčke, slovnice, nemška berila), sestavila je nemški učbenik za odrasle in za slepe v [[Braill]]ovi pisavi. Sodelovala je pri učbeniku F. Jakopina Möchten sie nicht slowenisch lernen? (1962).

==Viri==
* [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/ Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU]

{{normativna kontrola}}

{{literat-stub}}

{{DEFAULTSORT:Vodnik Pegam, Dora}}
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski germanisti]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]</text>
      <sha1>jilg71yzlgsfyter5m3qo0tua0g73zc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franc Trček (agrarni ekonomist)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>236389</id>
    <revision>
      <id>5725214</id>
      <parentid>5022210</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:23:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1423" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Franc Trček''', [[Slovenci|slovenski]] zadružnik in agrarni [[ekonomist]], * [[10. februar]] [[1895]], [[Medvedje Brdo]], † [[24. januar]] [[1990]], [[Ljubljana]].

== Življenje in delo ==
Trček je bil od 1916–1918 vojak na [[Soška fronta|soški fronti]], in nato 1918–1919  prostovoljec pri [[Rudolf Maister|Maistrovih]] borcih na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. Nato je do 1922 študiral agronomijo v [[Praga|Pragi]]. V letih 1923−1941 je bil ravnatelj Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, po končani [[druga svetovna vojna|vojni]] je delal v vladni službi, nato je bil svetovalec na Inštitutu za agrarno ekonomiko Kmetijskega znanstvenega zavoda Slovenije (1947-1953) in predavatelj na [[katedra|katedri]] za ekonomiko [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]] v Ljubljani (do 1971).

Napisal je knjigo ''Oris zadružništva'' (1936) in številne članke s področja agrarne politike, kmečkih dolgov in zadružnega gospodarstva.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=718992|avtor=Adamič France|ime=Trček Franc|vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Trček, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Borci za severno mejo]]
[[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>lbvyhvgfygkcozkayh9rv1opumlnod2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franc Biček</title>
    <ns>0</ns>
    <id>236471</id>
    <revision>
      <id>5725215</id>
      <parentid>5083982</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:24:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3234" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Franc Biček''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], * [[5. marec]] [[1910]], [[Prapetno Brdo]], † [[9. julij]] [[1984]], [[Ljubljana]].

==Življenjepis==

Franc Biček - Bruno se je rodil v vasi Prapetno Brdo, občina Tolmin, primorskim staršem Andreju Bičku in Marjani Beguš.Med obema svetovnima vojnama je bilo na Primorskem zaradi fašizma veliko Slovencev prisiljeno v konfinacijo na jug Italije oziroma so zbežali v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] (nad 100.000). Zato se je družina Biček leta 1929 preselila v [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] ([[Banja Luka]]). Franc se je kmalu vrnil v Slovenijo. Imel je brata partizana [[Henrik Biček|Henrika Bička.]] V treh zakonih so se mu rodili štirje otroci.

=== V partizanih ===
Takoj ob nemškem napadu na Jugoslavijo se je pridružil ljubljanskim prostovoljcem, ki so šli branit slovenske meje. V partizane je šel julija 1941 in se je pridružil partizanski četi na [[Jelovica|Jelovici]]. Po nemškem napadu na [[Rovte v Selški dolini|Rovte]] je formiral [[Selška četa|Selško četo]] in bil tri mesece njen komandir, nato je postal komandir [[Škofjeloška četa|Škofjeloške čete]] do 6. septembra 1942. Slednjo je avgusta 1942 popeljal čez mejo na [[Primorska|Primorsko]].

Maja 1943 je kot komandant Gorenjskega odreda vodil Jeseniško četo na [[Koroška (pokrajina)|Koroško]]. Sodeloval je pri mobilizaciji v partizane in formiral [[Prešernova brigada|Prešernovo brigado]]. Zaradi hrabrosti je iz vodnika hitro pridobil naziv komandir čete. Jeseni 1942 postane komandant Cankarjevega bataljona in bil do ustanovitve Prešernove brigade [[komandir]] Gorenjskega odreda. Po kapitulaciji Italije (1943) je bil imenovan za komandanta tankovskega odreda za Slovenijo. Iz te enote se je kasneje formirala Jugoslovanska tankovska armija.

Vodil je boje v [[Dražgoše|Dražgošah]] ter v Poljanski dolini in na [[Mošenjska planina|Mošenjski planini]].

Kot tankist je bil leta 1944 poslan v Egipt (Kairo), kasneje v Italijo (Bari, Rim, Neapelj) in v Grčijo (Solun).

Kot odličen vodja, jezikoslovec in finomehanik je postal ravnatelj tankovske šole in kasneje še ravnatelj avtomobilske šole v Italiji (Gravina in Puglia).

Marca 1945 je bil poslan s kolono vojaških kamionov v Jugoslavijo in se vključil v zadnje boje z Nemci. Osvoboditev je dočakal v [[Beograd]]u.

V [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] je bil vse do leta 1956, ko se je upokojil s činom majorja.

=== Življenje po upokojitvi ===
Po letu 1956 se je zaposlil v avtoprevozniškem podjetju, kjer je učil nove kadre. Od leta 1979 je vodil domicilni odbor [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]] do svoje smrti.

Živel je v [[Knape|Knapah]] pri [[Škofja Loka|Škofji]] Loki. Umrl je za posledicami prometne nesreče v [[UKC|Kliničnem centru]] v Ljubljani..

==Viri==
* Jan, I.: Dražgoška bitka
* Kavčič, F.: Francu Bičku v spomin; Loški razgledi, št. 31, 1984
* Dolenc, D.: Prvič na Koroškem

== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=1004130|avtor=Mlakar Boris|ime=Biček Franc|vir=PSBL}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Biček, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]</text>
      <sha1>hqpyfabdpo6u7yivhfs2h1voo2d34tu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ernest Turk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>237551</id>
    <revision>
      <id>5725216</id>
      <parentid>5405690</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:24:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1913" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Ernest Turk''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], * [[16. december]] [[1895]], [[Ljubljana]], † [[21. februar]] [[1979]], Ljubljana.

== Življenje in delo ==
Turk je osnovno šolo in gimnazijo (1906–1914) obiskoval v Ljlubljani, nato je študij [[zemljepis]]a in [[zgodovina|zgodovine]], do vpoklica k vojakom, nadaljeval na univerzi v [[Gradec|Gradcu]]. Boril se je na [[Soška fronta|soški]] in ruski [[fronta (vojaštvo)|fronti]]. Leta 1916 je prešel k [[Rusi|Rusom]] in se priključil jugoslovanskim prostovoljcem; boril se je v [[Dobrudža|Dobrudži]] in na [[Solunska fronta|solunski fronti]], 1919 pa sodeloval pri vojaških operacijah na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. Leta 1920 je nadaljeval študij v Ljubljani in tu [[doktorat|doktoriral]] z [[disertacija|disertacijo]] o freisinški posesti. V letih 1923−1927 je bil [[asistent]] na historičnem seminarju [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani, od 1927-1954 pa srednješolski profesor v Ljubljani. Velja za prvega asistenta na Zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete. Pisal je zlasti o značilnostih [[preporodovci|preporodovskega]] gibanja na Slovenskem v zadnjih dveh letih pred [[prva svetovna vojna|1. svet. vojno]] in prostovolcih.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; Skupaj z [[Josip Jesenik|J. Jesenikom]] in [[Rajko Paulin|R. Paulinom]] je uredil [[zbornik]] ''Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije 1912-1918'' {{COBISS|ID=784641}}

== Viri ==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=734980|avtor=Savnik Roman|ime=Turk Ernest|vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}

{{historian-stub}}

{{DEFAULTSORT:Turk, Ernest}}
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Borci za severno mejo]]
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Ljubljani]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]</text>
      <sha1>pww4a0wlg7ee78xa5xmwfnigst9hpyz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dušan Čop</title>
    <ns>0</ns>
    <id>238412</id>
    <revision>
      <id>5725217</id>
      <parentid>5404003</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:24:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1885" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| image     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| image_size     = 
| image_caption  = 
| name   = Dušan Čop
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| occupation     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''Dušan Čop''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]] in strokovnjak za [[Toponomastika|imenoslovje]], * [[14. september]] [[1921]], [[Spodnje Gorje]], † [[16. februar]] [[2016]], [[Ljubljana]].

== Življenje in delo ==
Po [[diploma|diplomi]] iz [[romanski jeziki|romanistike]] in [[angleščina|angleščine]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (1948) je prav tu v letih 1960−1988 predaval specialno metodiko pouka tujih jezikov. Leta 1985 je [[doktorat|doktoriral]] iz imenoslovja [[Zgornjesavska dolina|zgornjesavskih dolin]].&lt;ref&gt;Disertacija: Dušan Čop: Imenoslovje zgornjesavskih dolin. FF, 1983. {{COBISS|ID=18122752}}&lt;/ref&gt; Raziskoval je gorska, vodna, krajevna in ledinska imena predvsem slovenskega alpskega območja na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. O svojih izsledkih je pisal v domači in tuji strokovni literaturi ter v slavističnih in krajevnih zbornikih.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; Naučil se je kar 36 jezikov, bil je tudi amaterski ...

== Viri ==
* Silvo Torkar. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZLK2NAWY Devetdeset let Dušana Čopa.] ''Linguistica'' 52 (2012). 415–417.
{{opombe}}

==Zunanje povezave==
*[https://www.youtube.com/watch?v=SX-DGBJrZuQ Dušan Čop pripoveduje.] Youtube.

{{normativna kontrola}}

{{scientist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Čop, Dušan}}
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>exjqodthbevwl8wnpoem07lqhgqe96f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Coton de tulear</title>
    <ns>0</ns>
    <id>238846</id>
    <revision>
      <id>5725306</id>
      <parentid>5117532</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T02:18:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>777sms</username>
        <id>49712</id>
      </contributor>
      <comment>/* Značaj */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5412" xml:space="preserve">{{Nezanesljivi viri}}
{{Pasma psov
| name = Coton de Tuléar
| nickname = Coton, »Cotie«
| country = [[Madagaskar]]
| image = Coton de Tular 1.jpg
| image_caption = Coton de Tuléar
&lt;!-----Izgled-----&gt;
|maleweight   = 4–6 kg
|femaleweight = 3,5–5 kg
|maleheight   = 25–28 cm
|femaleheight = 23–25 cm
|coat         = 
|color        = 
|litter_size  = 
|life_span    = 12–15 let
&lt;!-----Razvrstitev in pasemski standardi-----&gt;
| fcigroup = 1
| fcinum = 283
| fcisection = 1
| fcistd = http://www.google.com/search?q=cache:2U-SYN_6UCwJ:www.fci.be/uploaded_files/283gb2000_en.doc+http://www.fci.be/uploaded_files/283gb2000_en.doc&amp;hl=en&amp;gl=ca&amp;ct=clnk&amp;cd=1
| ckcgroup = Skupina 5 - Toys
| ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&amp;BreedCode=CDT
| akcgroup = Družna skupina (FSS)
| akcstd = ?
| akcfss = 'akc fss breed'
| ukcgroup = Družni psi
| ukcstd = http://www.ukcdogs.com/WebSite.nsf/Breeds/CotonDeTulear
| kcukgroup = Toy
| kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/185
}}&lt;!-- End Infobox --&gt;

'''Coton de tulear''' je manjša [[pasma psa|pasma psov]], ki je svoje ime dobila po svoji kot [[bombaž]] (''coton'') mehki [[dlaka|dlaki]] in po mestu ''Tuléar'' (danes znano kot Toliara) na [[Madagaskar]]ju, od koder izhaja. Njihova glavna značilnost je dolga, puhasta dlaka, ki ne izpada, zato je ta pasma primerna tudi za alergike. Cotoni so običajno beli, lahko pa imajo črne ali rjave lise, ki s časoma postajajo vedno svetlejši. Na videz so podobni [[Maltežan|maltežanom]], kodrastim bišonom in [[Bolonjec|bolonjcem]].  So inteligentni, ljubeznivi, mirni, vodljivi in poslušni hišni psi, ki se izredno navežejo na svojega lastnika. So zelo družabni in obožujejo igro. Za razliko od drugih psov, ne potrebujejo veliko aktivnosti zunaj, zadostuje jim vsakodnevni sprehod in igra znotraj doma. Nimajo posebnih genetsko pogojenih [[Bolezen|bolezni]] in ob primerni negi veljajo za eno najbolj zdravih pasem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Coton de Tulear - predstavitev pasme|url=https://kuzek.si/coton-d-tulear/|accessdate=2019-04-01|language=sl-SI|last=kuzek}}&lt;/ref&gt;
== Videz ==
Coton de Tulear se od večine drugih psov razlikuje po posebni kvaliteti dlake, ki je na otip zelo mehka, brez vonja in ne odpada, zato ne povzroča [[Alergija|alergij]]. Je srednje dolga in ima izjemen volumen. Večina cotonov ima dvojno dlako, pri čemer je dolga zgornja plast mehka, suha in odporna na umazanijo, podlanka pa tanka, mehka in prožna. Večina odraslih psov, ki se ne udeležuje [[Razstava|razstav]] ima zaradi lažje nege krajše postriženo dlako. Običajno je v celoti bela, lahko pa ima rjave ali sive lise, ki se največkrat pojavijo na ušesih. Nekateri mladiči se rodijo z lisami tudi po telesu, kar do drugega leta starosti običajno zbledi, pri nekaterih pa lahko barva tudi ostane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pasma: Coton de tulear|url=https://www.mrpet.si/pasma-coton-de-tulear-p-16413.aspx|website=www.mrpet.si|accessdate=2019-04-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Coton de Tulear ~ Psarna COTTONLY|url=https://coton-de-tulear.si/|website=Coton de Tulear ~ Psarna COTTONLY|accessdate=2019-04-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;Coton de Tulear je majhna pasma. Samci merijo od 26 cm do 28 cm in tehtajo od 4 kg do 6 kg, samice pa merijo od 23 cm do 25 cm in tehtajo od 3,5 kg do 5 kg.&lt;ref&gt;&lt;nowiki&gt;http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/283g09-en.pdf&lt;/nowiki&gt; &lt;/ref&gt;
== Značaj ==
[[Slika:Cotondetulearfam.jpg|sličica|260x260_pik|Dlaka cotonov]]
[[Slika:Coton de Tulear 193.jpg|sličica|260x260_pik|Coton med igro|alt=]]
Cotoni so zelo inteligentni, igrivi, ljubeči, neagresivni, navihani in vdani. Hitro se prilagodijo različnim življenjskim stilom in se zelo navežejo na lastnika. So izjemno družabni in neradi preživljajo čas sami, svoje nezadovoljstvo pa hitro pokažejo z glasnim lajanjem in cviljenjem. Do ljudi in živali so prijazni in vljudni, radi so tudi v družbi otrok, obožujejo igro, so radovedni in radi raziskujejo. Pogosta lastnost cotonov je tudi ta, da postanejo posebej živahni ob večerih. So poslušni in učljivi, saj radi ustrežejo svojemu gospodarju. Coton za razliko od drugih pasem ne potrebuje veliko aktivnosti, zadostujejo mu dnevni sprehodi in igra znotraj doma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Coton de Tulear|url=http://calla.si/opis-pasme/|website=Coton Calla|accessdate=2019-04-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==                 
Zgodovina cotonov sega v leto 1500 v mesto Tulear na Madagaskarju. Obstaja veliko različnih zgodb o nastanku te pasme. Ena od njih pravi, da je coton mešanica različnih pasem, ki so jih mornarji, trgovci in ostali potniki v mesto Tulear pripeljali iz različnih evropskih mest. Cotoni so bili podobni predvsem francoskim kodrastim bišonom, maltežanom in italijanskim bolonjcem. Ta pasma je bila zunaj svoje izvorne dežele praktično neznana vse do zadnjih dvajsetih let, ko se je razširila tudi po [[Združene države Amerike|Ameriki]] in [[Evropa|Evropi]]. Že stoletja pred tem je bil coton priljubljeni spremljevalec premožnih meščanov in tudi danes ostaja predvsem odličen družni pes.
==Zunanje povezave==

* [http://www.usactc.org/index.shtml The United States of America Coton de Tulear Club]
* [http://www.coton.ca The Canadian Coton de Tulear Club]
* [http://www.cotonclub.com The Coton de Tulear Club of America]

== Viri ==
[[Kategorija:Pasje pasme]]
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>6ps8y3gmwvo6v2ncn14evcjjit80u11</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matija Naglič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>239391</id>
    <revision>
      <id>5725218</id>
      <parentid>5013924</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:24:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1959" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Matija Naglič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kmet]] in [[bukovništvo|bukovnik]], * [[20. februar]] [[1799]], [[Zgornja Bela]], † [[22. junij]] [[1854]], [[Preddvor]].

== Življenje in delo ==
V preddvorski šoli se je naučil lepo pisati in morda že tedaj dobil veselje do slovenske knjige. Bil je nenavadno pobožen, svojo pobožnost je dokazoval tudi v svojem [[bukovništvo|bukovniškem]] delu. Naglič, po domače Kosmat, slovenskih nabožnih in mističnih tekstov ni samo, kakor pred njim na [[Gorenjska|Gorenjskem]] npr. [[Žiga Zois|Zoisova]] nabiratelja Gubanc in Korbič, le zbiral, ampak jih je, kakor pred njim npr. Žegar ali [[Andrej Šuster]] in dolga vrsta drugih [[Koroška (pokrajina)|koroških]] bukovnikov, tudi prepisoval ali vsaj registriral. Njegova zveza s koroškimi bukovniki sicer ni dokazana, a gre nedvomno za podoben tip pobožnega slovenskega kmeta, ki tudi sosedom rad čita iz svojih bukev ali prepisov. Veliko razliko med Andrejem Šusterjem in Kosmatom pa je tvorila okoliščina, da Preddvorec po vsej verjetnosti ni imel nikakršnih nagnjenj in sposobnosti za samostojno oblikovanje tekstov. Znanih je nad 50 knjig iz obdobja 1680–1830, ki so tvorile njegovo knjižnico, a bilo jih je verjetno še več. Medtem ko so knjige sosedje raznesli in porazgubili, sta del Nagličevih rokopisov rešila duhovnik in šolnik [[Franc Rebol|F. Rebol]], ki je svojo najdbo popisal, in [[Tomo Zupan]], ki je rokopise shranil v svoji knjižnici. Za slovensko [[bibliografija|bibliografijo]] je med Nagličevimi rokopisi pomemben obsežen rokopisni [[zbornik]] »halištrov«, t. j. nekakih posnetkov vsebine prečitanih knjig, ki ga je začel Naglič pisati okoli leta 1823.

== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=384000|avtor=Kidrič France|ime=Naglič Matija|vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}

{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Naglič, Matija}}
[[Kategorija:Slovenski bukovniki]]
[[Kategorija:Slovenski kmetje]]</text>
      <sha1>dr0j90mav4ta5i6gzdp9ck9vcsily97</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Peter Musi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>239540</id>
    <revision>
      <id>5725219</id>
      <parentid>5466517</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:24:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5932" xml:space="preserve">{{slog}}
{{Infopolje oseba
| known_for  = pedagog, bibliotekar, kmetovalec, hranilničar
}}

'''Peter Musi''', [[Slovenci|slovenski]] [[pedagog]], [[bibliotekar]], [[kmet]]ovalec, [[hranilničar]], * [[26. junij]]a [[1799]], [[Vransko]], † [[6. marec|6. marca]] [[1875]], [[Šoštanj]].

== Življenje ==

Rodil se je 26. junija 1799 na Vranskem, kot sin posestnika Josipa Musija in Ane, rojene Trebouz.  Šolal se je na [[Vransko|Vranskem]]. Enoletni tečaj za učitelja je končal na celjski glavni šoli [[13. avgust]]a [[1818]]. Ta šola je bila takrat edina izobraževalnica za učitelje v [[lavantinska škofija|lavantinski škofiji]]. Umrl je 6. marca 1875 v Šoštanju, star 76 let.

== Delo ==

=== Službovanje ===

Musi je postal pomožni učitelj in od [[1. januar]]ja [[1819]] pa do [[30. oktober|30. oktobra]] [[1820]] je zasebno poučeval na gradu v [[Šmarje pri Jelšah|Šmarju pri Jelšah]]. Po dekretu lavantinskega konzistorija je [[18. november|18. novembra]] [[1820]] dobil začasno učiteljsko mesto v [[Škocjan v Podjuni|Škocjanu]] pri Dobri vasi na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]]. Med tem je [[4. julij]]a [[1822]] opravil izpit za poučevanje v 1. in 2. razredu nemških glavnih šol, [[10. oktober|10.oktobra]] [[1822]] je prosil za mesto učitelja v [[Šoštanj]]u, kjer je bil najprej provizorični učitelj (1822 – [[1823]]), nato učitelj (1823 – [[1827]]), še pozneje vzorni učitelj (1827 – [[1870]]) in končno nadučitelj do upokojitve [[1. november|1. novembra]] [[1872]] oz. [[27. marec|27. marca]], ko je izročil šolsko vodstvo. V Šoštanju je služboval več kot petdeset let.

=== Musi kot pedagog ===

Ob delavnikih je Musi opravljal elementarni pouk, ob nedeljah pa elementarni pouk za odrasle in ponavljalni pouk. V šolah se je takrat poučevalo v nemškem jeziku, vendar pa se je Musi s kmečkimi otroki pogovarjal slovensko.

=== Musi kot bibliotekar ===

Vzorni učitelj Peter Musi je 15. avgusta 1854 v Šoštanju ustanovil prvo javno predčitalniško knjižnico na [[Šaleška dolina|Šaleškem]]. Temeljila je na šolski bukvarni v občinski stavbi na [[trg]]u, kjer je Musi že pred tem vzdrževal svoje knjige, ki jih je posojal učencem in jih tako navajal na bralno kulturo. Na začetku je zbral 80 del v 174 zvezkih. Že v prvih dneh delovanja knjižnice je izposodil 145 zvezkov, to pa je skoraj vse kar je knjižnica premogla. Od bralcev ni zahteval nobenega plačila ali priloge za izposojene knjige. Delo knjižničarja je opravljal ves čas sam in brezplačno. Zaradi njegovega delovanja je šoštanjska šola postala vodilno kulturno središče Šaleške doline.

=== Musi kot kmetovalec ===

Peter Musi se je ukvarjal s [[čebelarstvo]]m in [[sadjarstvo]]m, poskušal je tudi z gojenjem [[sviloprejka|sviloprejk]]. Organiziral je tečaje sadjarstva, [[kmetijstvo|kmetijstva]] in [[vrtnarstvo|vrtnarstva]]. Sam je bil član kmetijske družbe v [[Gradec|Gradcu]] in vrtnarske družbe na [[Bavarska|Bavarskem]].

=== Musi kot hranilničar ===

Leta 1844 je v Šoštanju ustanovil prvo šolsko hranilnico, ta ni bila prva le na Slovenskem, temveč na celotnem ozemlju Avstro - Ogrske monarhije. Otroci so v šolo nosili denar in ga shranjevali v hranilnico in na tak način varčevali z denarjem.

== Odlikovanja ==

Peter Musi je za svoje delovanje dobil več odlikovanj. Zadnje in najvišje, zlati zasluženi križec s krono, so mu izročili [[27. september|27. septembra]] [[1871]].

== Objave, pomembna dela ==

Sodeloval je s [[Slomšek|Slomškom]] pri pisanju učbenikov, in sicer pri Malem berilu, Velikem berilu, Velikem berilu za slovensko nemške šole in pri Ponovilu. Napisal je tudi knjigo Navod za nedeljske šole. Kako je potreba učiti. Trije kasnejši ponatisi so dokaz vrednosti te knjige. V njej najdemo abecednik, zglede za pisanje in računanje ter nekaj beril.

Leta 1851 je od takratnega ministra za uk dobil nalogo za sestavo stenske začetnice, leta [[1852]] pa je izšel Musijev Slovkovar.

Peter Musi je bil eden prvih slovenskih učiteljev, ki je napisal slovenski abecednik Navod v branje za mladost nedeljskih šol, leta [[1832]].

Veliko je objavljal v časopisih. Od leta [[1844]] pa do leta [[1846]] je v Novice dopisoval in poročal iz Šoštanja o živalskih sejmih, krajevnih dogodkih, delitvi živine…

V Drobtinicah je leta [[1848]] objavil članka Pokrajši rajtingi iz glave in Pokušne za nedeljske šolarje, objavljal je tudi sestavke o živalih. V Šolskem prijatelju je v letih od 1852 do [[1857]] objavljal pedagoške članke. In članek z naslovom Kratek poduk o sadjereji posebno za šolsko mladino.
Peter Musi je na pesniškem področju ustvarjal po zgledih ljudskih pregovorov. Leta 1848 je napisal pesniški nekrolog Počivalnica F. Karku, šoštanjskemu župniku.

Zelo dragoceno delo Petra Musija je Vodilo modrega kmetovanja po Koroškem, [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Štajerska|Štajerskem]]. V letih od 1854 do 1866 so to delo večkrat ponatisnili.

== Viri ==

* Hribernik, F. (1998). Mesto Šoštanj. Velenje: Tiskarna Velenje.
* Bizjak, D. (2009). Razvoj javnega knjižničarstva v Šaleški dolini: od Musijeve bukvarnice do sodobno organiziranega centra. Diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
* Musi, P. (1985). Peter Musi. Ljubljana: Slovenski šolski muzej.

== Zunanje povezave ==
* [http://www.sostanj.info/infrastruktura.php?pid=5/ Informacijski portal Šoštanj.si]
* [http://www.muzej-velenje.si/razstave.php/ Spletna stran Muzeja Velenje]
* [http://www.kavarnasostanj.com/index1.php?LANG=si&amp;pid=2/ Spletna stran Kavarne Šoštanj]
* [http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&amp;task=blogcategory&amp;id=19&amp;Itemid=175/ Spletna stran Občine Šoštanj]
* [http://www.vel.sik.si/ Spletna stran Knjižnice Velenje]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Musi, Peter}}
[[Kategorija:Slovenski knjižničarji]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski kmetje]]</text>
      <sha1>sc0m7g3wlukacdhhbwo5yobwr2pe3ho</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slavistično društvo Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>240784</id>
    <revision>
      <id>5725220</id>
      <parentid>5698148</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:24:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pokrajinska društva */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10215" xml:space="preserve">[[Slika:LogoprZDSDS.jpg|thumb|''Logo društva, ki je v uporabi od leta 2008, sestavljajo črke, vzete iz Prešernovega rokopisa [[Zdravljica|Zdravljice]]'']]
'''Zveza društev Slavistično društvo Slovenije''' ([[kratica]] '''ZDSDS''' ali samo '''[[SDS]]''') je stanovsko združenje učiteljev [[slovenščina|slovenščine]] in ostalih [[slovanski jeziki|slovanskih jezikov]] ter drugih [[slavist]]ov.  Njegov namen je spodbujati znanstveno raziskovanje [[slovenski jezik|slovenskega jezika]] in [[slovenska književnost|književnosti]], urejati stanovska vprašanja učiteljev slovenščine in skrbeti za lepši jezik v javnosti. Društvo je organizirano kot zveza društev; pod okriljem krovnega vseslovenskega slavističnega društva tako deluje dvanajst pokrajinskih slavističnih društev.

== Zgodovina ==
Na ustanovnem občnem zboru Slavističnega društva [[Slovenija|Slovenije]] leta 1935 so bile določene njegove naloge: 
* [[znanstveno raziskovanje]] slovenskega jezika in [[slovenska književnost|literature]],
* izdajanje znanstvenih in praktičnih publikacij in
* skrb za učenje slovenščine in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]] na tedanji [[srednja šola|srednji]], [[meščanska šola|meščanski]] in [[ljudska šola|ljudski šoli]].

Prvo glasilo SDS je bilo ''[[Slovenski jezik (revija)|Slovenski jezik]]'', ki je izhajal od leta 1938 do 1941. Tega leta je društvo prenehalo delovati, nato pa se je leta 1945 obnovilo. Spremenilo se je samo to, da sta del predvojnih društvenih načrtov prevzela [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] in [[Ministrstvo za prosveto Ljudske republike Slovenije]] oz. [[Svet za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije]]. Društveno glasilo je začelo ponovno izhajati leta 1948 kot ''[[Slavistična revija]]'', leta 1955 pa je začel izhajati strokovno-pedagoški mesečnik ''[[Jezik in slovstvo]]''. V [[Maribor]]u je v petdesetih letih 20. stoletja začela delovati prva podružnica SDS, na podeželju pa so bili ustanovljeni strokovni aktivi, ki so krepili stanovsko zavest. Nagradam iz [[Kidrič-Prijateljev sklad|Kidrič-Prijateljevega sklada]] za najboljša literarnozgodovinska slovenistična dela se je leta 1958 pridružil še [[Nahtigal-Ramovšev sklad]] za jezikoslovna dela.

V začetku šestdesetih let so v okviru Društva nastale podružnice v [[Celje|Celju]], [[Novo mesto|Novem mestu]], [[Koper|Kopru]], [[Kranj]]u, [[Nova Gorica|Novi Gorici]], [[Ljubljana|Ljubljani]], na [[Jesenice|Jesenicah]] in v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] ter literarnozgodovinska, lingvistična in pedagoška sekcija, ki naj bi z znanstvenim delom podprle ''Jezik in slovstvo'' in ''Slavistično revijo''.

V začetku sedemdesetih let so nastale pobude za intenzivnejše sodelovanje z zamejskimi slavisti. Odbor se je natančneje seznanil s problematiko dvojezičnega [[šolstvo|šolstva]] v [[Prekmurje|Prekmurju]], Jeseniška podružnica je ustanovila sekcijo za strokovno sodelovanje s [[koroški Slovenci|koroškimi Slovenci]] in nastale so podružnice za [[Zasavje]] v [[Trbovlje|Trbovljah]], študente slavistike na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] ter tržaške sloveniste. Republiški odbor je redno članstvo v SDS ponudil tudi slavistom iz drugih jugoslovanskih [[univerza|univerz]] in sprejel predlog, naj se kot organizacijske enote ustreznih mednarodnih slavističnih komisij organizirajo slovenske komisije za [[fonetika|fonetiko]], [[slovnica|slovnico]], [[knjižni jezik]], [[terminologija|terminologijo]], [[stilistika|stilistiko]], [[leksikologija|leksikologijo]] in [[leksikografija|leksikografijo]], [[dialektologija|dialektologijo]], [[pravopis]] in [[lektoriranje]]. Društvo se je konec sedemdesetih let povezalo še z drugimi sorodnimi društvi – z [[zgodovinsko društvo|zgodovinskim]], [[umetnostnozgodovinsko društvo|umetnostnozgodovinskim]], [[etimološko društvo|etnološkim]], [[arheološko društvo|arheološkim]] in z [[Društvo za antične in humanistične vede|Društvom za antične in humanistične vede]]. Delovale so sekcije [[Znanost mladini]], [[Cankarjevo priznanje|Cankarjeva nagrada oz. priznanje]], [[Slovenščina v javnosti]], Muzej slovstva, knjige in tiska, Literarne poti, Strokovne ekskurzije in Sekcija za slovanske jezike.
 
V začetku osemdesetih let sta bili ustanovljeni še Sekcija za poučevanje slovenščine in Sekcija za znanstveno delo področnih društev. Zaradi takratnih družbeno-političnih razmer in oblikovanja slovenske državne samostojnosti v devetdesetih letih je bilo še posebej opazno delovanje sekcije Slovenščina v javnosti.

== Člani in predsedniki ==
Po vojni je Slavistično društvo Slovenije štelo 500 članov, po letu 1990 jih je okrog 800. Ustanovni člani SDS so bili [[Anton Bajec]], [[Josip Wester]], [[Jakob Šolar]] in [[Ivan Polovič]].

Predsedniki Slavističnega društva Slovenije od nastanka do danes: [[Rajko Nahtigal]] (1935–1937), [[Mirko Rupel]] (1937–1939), [[France Kidrič]] (1939–41), Fran Ramovš in Anton Breznik (1940–1941), [[Anton Ocvirk]] (1945–1947), [[Marja Boršnik]]ova (1947–1950, 1959, 1969), Alfonz Gspan (1950–1951), [[Anton Slodnjak]] (1951–1953), [[Janko Jurančič]] (1956–1958?), [[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] (1958–1959), [[Dušan Pirjevec]] (1959–1963), [[Bratko Kreft]] (1963–1968), [[Joža Mahnič]] (1969–1970), [[Franc Zadravec]] (1970–1972), [[Jakob Rigler]] (1972–1974), [[Breda Pogorelec]] (1974–1979), [[Janez Rotar]] (1980–1982), [[Štefan Barbarič]] (1983 –1984), [[Aleksander Skaza]] (1984–1987), [[Jože Toporišič]] (1987–1989), [[Martina Orožen]] (1988–1992), [[France Novak]] (1992–1996), [[Zoltan Jan]] (1996–2000), [[Marko Jesenšek]] (2000–2004), [[Miran Hladnik]] (2004–2006), [[Miran Košuta]] (2006–2008), [[Irena Novak Popov]] (2008–2010) in [[Boža Krakar Vogel]] (2010–2014), [[Andreja Žele]] (2014–2018), [[Matej Šekli]].

Delo tajnika društva so v zadnjih petnajstih letih opravljali: [[Jana Zemljarič Miklavčič]], [[Andrej Bartol]], Marjana Lavrič, [[Milena Mileva Blažić]], Matjaž Zaplotnik in Petra Jordan.

== Dejavnosti ==
[[Slika:Simona Bergoč.jpg|thumb|''Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik, na Slovenskem slavističnem kongresu 2013'']]
SDS se posveča šolski problematiki, stanovskim vprašanjem učiteljev slovenščine, učnim programom in učbenikom, hkrati pa opozarja na rabo slovenščine v javnosti in poudarja ter utrjuje pomen slovenskega jezika za državotvornost in nadaljnji razvoj slovenske družbe.

Društvo organizira znanstvena predavanja domačih in tujih strokovnjakov in strokovna posvetovanja, sodeluje pri organizaciji znanstvenih inštitutov ter utrjuje slovenščino v matičnem okolju in zamejstvu. V okviru Sekcije za jezik je od leta 1994 do 2011 deloval sektor oziroma Urad za slovenski jezik (zadnja leta ga je vodil [[Velimir Gjurin]], ki je skrbel za slovenščino predvsem v vlogi uradovalnega in državnega jezika). Po reorganizaciji državnih uradov ga je leta 2011 nadomestila Služba za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo, vodi jo [[Simona Bergoč]].&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/kultura/dediscina/razvrednotenje-slovenscine.html Razvrednotenje slovenščine], dostopno 22. 2. 2012&lt;/ref&gt;

=== Najpomembnejše dejavnosti ===
* publikacije (''[[Slavistična revija]]'', ''[[Jezik in slovstvo]]'', zborniki s kongresov Slavističnega društva Slovenije, ''Kronika Slavističnega društva Slovenije'', zborniki o tekmovanju v znanju [[materni jezik|materinščine]] za Cankarjevo priznanje);
* Slovenski slavistični komite, ki zastopa SDS na [[Mednarodni slavistični kongres|Mednarodnem slavističnem kongresu]];
* tekmovanje v znanju materinščine za [[Cankarjevo priznanje]] v sodelovanju z [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavodom Republike Slovenije za šolstvo]];
* Diskusijska skupina [[Slovlit]], diskusija na literarne, jezikovne, slovenistične, slavistične, humanistične, izobraževalne ... teme;
* CLF – [[Cankarjev literarni festival]] (naslednik tekmovanja za [[Cankarjevo priznanje]]);
* [[Slavistična knjižnica]];
* [[slavistični kongres]] (vsakoletno tridnevno zborovanje slavistov).

== Organizacija ==
* Izvršilni odbor SDS: predsednica [[Boža Krakar Vogel]], tajnica [[Petra Jordan]],
* nadzorni odbor SDS: [[France Novak]], [[Zinka Zorko]], [[Milena Mileva Blažić]],
* častno razsodišče SDS: [[Martina Orožen]], [[Zoltan Jan]], [[Tomo Korošec]].

=== Pokrajinska društva ===
* SD [[Celje]], SD [[Dolenjska|Dolenjske]] in [[Bela krajina|Bele krajine]], SD [[Nova Gorica]], SD [[Jesenice]], SD [[Koper]], SD [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], SD [[Kranj]], SD [[Ljubljana]], SD [[Maribor]], SD [[Posavje]], SD [[Prekmurje|Prekmurja]], [[Prlekija|Prlekije]] in [[Porabje|Porabja]], Meddruštveni odbor primorskih slavističnih društev, SD [[Trst]]–[[Gorica]]–[[Videm, Italija|Videm]].

=== Društvene sekcije ===
* Sekcija za slovenščino v javnosti;
* Slovenski slavistični komite;
* Sekcija za [[leksika|leksiko]];
* Sekcija za [[lektor]]je;
* Sekcija za [[didaktika|didaktiko]];
* Sekcija Znanost mladini;
* Študentska sekcija;
* Sekcija učiteljev [[ruščina|ruščine]] (nekdanja Sekcija za ruski jezik).

=== Ostali organi in dejavnosti ===
* Slavistična knjižnica;
* ''[[Jezik in slovstvo]]'';
* ''[[Slavistična revija]]'';
* ''Kronika Slavističnega društva Slovenije'';
* Diskusijska skupina Slovlit;
* CLF – Cankarjev literarni festival;
* zborniki s kongresov Slavističnega društva Slovenije;
* tiski Študentske sekcije.

== Viri in zunanje povezave ==
* {{official|https://zdsds.si}}
* [http://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/home Spletna stran Slovenskih slavističnih kongresov]
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/castni.html Častni člani Slavističnega društva Slovenije]

==Opombe==
{{opombe}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slavistično društvo Slovenije| ]]
[[Kategorija:Izobraževanje odraslih]]
[[Kategorija:Slavistika]]
[[Kategorija:Slovenistika]]
[[Kategorija:Univerza v Ljubljani]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1935]]
[[Kategorija:Slovenska društva]]
[[Kategorija:Stanovske organizacije v Sloveniji]]</text>
      <sha1>18qbl6vqqbmbg3xpxs2n9z5ytpd8qb0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Peter Urh</title>
    <ns>0</ns>
    <id>241530</id>
    <revision>
      <id>5725221</id>
      <parentid>5022809</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:25:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2162" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Peter Urh''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[pridigar]], * [[27. junij]] [[1829]], [[Tržič]], † [[24. junij]] [[1897]], [[Novo mesto]].

== Življenje in delo ==
Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo najprej v [[Ljubljana|Ljubljani]], nato pri [[benediktinci]]h v [[Šentpavel v Labotski dolini|Šentpavlu]] na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], končal pa jo je kot gojenec [[Alojzijevišče, Ljubljana|Alojzijevišča]] v Ljubljani, kjer je tudi maturiral (1850). V letih 1850–1854 je študiral [[teologija|bogoslovje]] na ljubljanskem bogoslovnem [[semenišče|semenišču]] in bil leta 1853 [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] kot prvi gojenec Alojzijevišča. V letih 1854–1859 je bil [[kaplan]] v [[Postojna|Postojni]] (tu tudi šolski vodja in [[katehet]]), 1859–1861 pri [[Cerkev svetega Jakoba, Ljubljana|sv. Jakobu]] v Ljubljani, 1861 do 1868 tu stolni kaplan in pridigar (imenoval ga je [[škof]] [[Jernej Vidmar|J. Vidmar]]), 1868–1882 [[kanonik]] v [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|ljubljanski stolnici]], nato pa od 1882 do smrti [[župnik]], [[prošt]] in [[Dekan (religija)|dekan]] v Novem mestu.

Urh je bil eden najbolj iskanih cerkvenih govornikov. Njegovi govori so bili vsebinsko bogati, jezikovno dognani in formalno dodelani; številni so bili tudi natisnjeni, nekateri kasneje tudi ponatisnjeni. Kot dober gospodar si je prizadeval za obnovitev stolnega [[župnišče|župnišča]] in stolnice v Ljubljani ter proštije v Novem mestu (le pomanjkanje denarja je preprečilo, da ni [[Cerkvena ladja|ladje]] [[Stolnica svetega Nikolaja, Novo mesto|kapiteljske cerkve]] podrl in prizidal novo stavbo), za [[organist]]a pa je pridobil [[Ignacij Hladnik|I. Hladnika]]. Bil je vzornik in svetovalec dolenjskim kmetom pri umnem gospodarjenju v [[vinograd]]ih in [[gozd]]ovih.

== Zunanje povezave ==
*{{SloBio|id=749913|avtor=Smolik Marijan|ime=Urh Peter|vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}

{{reli-bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Urh, Peter}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski pridigarji]]</text>
      <sha1>l404awvt2b1ntxth8t3mnd1597fo94l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Friderik I. Celjski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>241749</id>
    <revision>
      <id>5725222</id>
      <parentid>5404051</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:25:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7127" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| colour = 
| name   = Friderik I. Celjski
| title  = Celjski grof
| othertitles= 
| reign= [[1341]] - [[1359]]/[[1360|60]]
| coronation= 
| image  =
| caption= 
| predecessor = 
| successor = [[Ulrik I. Celjski|Ulrik I.]]
| consort = [[Diedmund von Walsee]]
| issue = [[Ulrik I. Celjski|Ulrik I.]] &lt;br /&gt; [[Herman I. Celjski|Herman I.]] &lt;br /&gt; Ana &lt;br /&gt; Katarina
| royal house= [[Celjski grofje]]
| father= [[Ulrik II. Žovneški|Ulrik II.]]
| mother= Katarina Vovbrška
| date of birth= &lt;!-- WD --&gt;
| place of birth= 
| date of death= &lt;!-- WD --&gt;
| place of death= 
| place of burial=
}}

'''Friderik I. Celjski''', rojen kot svobodni [[Žovneški gospodje|Žovneški gospod]] in od leta [[1341]] prvi [[Celjski grofje|Celjski grof]], * okoli [[1300]], † [[1359]].

V letih od [[1332]] do [[1350]] je bil deželni glavar [[Kranjska|Kranjske dežele]] in [[Slovenska marka|Slovenske marke]] ter v letih [[1337]] do [[1352]] advokat in zaščitnik [[Benediktinski samostan Gornji Grad|samostana Gornji Grad]].

== Življenje ==

Friderik je bil sin [[Ulrik II. Žovneški|Ulrika II. Žovneškega]] († 1316) in grofice Katarine [[Vovbrški grofje|Vovbrške]] (†po 1315 ).

Po izumrtju rodbine grofov [[Vovbrški grofje|Vovbrških]]  po moški liniji leta 1322 je podedoval ogromne posesti, gradove in gospostva, konsolidiral dediščino svojega strica brez otrok   ter s svojim ambicioznim in odločnim karakterjem vzpostavil temelje rodu v bodoče. Posledično ga je cesar [[Ludvik IV. Bavarski]] v Münchnu 16. aprila 1341  povzdignil v dedni naslov [[državni grof|državnega grofa]] s pridevnikom Celjski.

Leta 1351 je bil v sporu z Herdeggenom [[Ptujski gospodje|Ptujskim]]  glede [[Grad Kacenštajn|gradu Kacenštajn]]. Leta 1358 je Friderik v spremstvu Johanna Neuberškega opravil misijo na papeškem dvoru v [[Avignon]]u kot odposlanec vojvode [[Albreht II. Avstrijski|Albrechta II. Avstrijskega]] in madžarskega kralja [[Ludvik I. Madžarski|Ludvika I]].

=== Pridobitev Celja ===
[[Slika:Counts of Cilli in 1341.JPG|thumb|250px|left|Cesarjeva listina z dne 16. aprila 1341 je Friderika Žovneškega povišala v grofa Celjskega]]

Po izumrtju moške linije [[Vovbržani|Vovbržanov]]  1322 je Friderik podedoval polovico [[Celjski grad|Celja]] ( gradu, trga, sodišča vazalov, podložnikov itd.); drugo polovico pa je dobil [[grof Ulrik Pfannberški]].

Konrad [[Aufenštajnski]], glavar in kapetan dežele [[Koroška (vojvodina)|Koroške]], oče Adelheide vdove  po Frideriku, bratu zadnjega grofa Hermana [[Vovbrški grofje|Vovbrškega]],  je naslednje leto 1323 vložil zahtevek skupaj z Ulrikom Pfannberškim po polovici Celja, ki jo je zastavil Auffensteinom preminuli Friderik Vovbrški, ob trditvi, da vdova po Hermanu Vovbrškem Elizabeta (iz roda Goriških) ni upravičenka v dedovanju. Friderik je nato vodil dolga vendar brezuspešna pogajanja s Konradom, da umakne zahtevek. Vendar je Friderik Celje že imel v posesti in se ni bil pod nobenimi pogoji pripravljen odreči svojim ekspanzionističnim prizadevanjem.  Žovneški se je moral odslej boriti za svojo pozicijo moči v [[Savinjska dolina|Savinjski dolini]].

Najverjetneje je Friderik šele leta 1327 prišel do fevda po večletnem  plenjenju, požiganju in prelivanju krvi. Na Konradovi strani je stal njegov svak grof Meinhard I. [[Ortenburžani|Ortenburški]], deželni glavar Kranjske in Slovenske marke s svojim sinom Hermanom;  Friderika pa je podpiral njegov svak Ulrik von [[Walsee-Graški]], deželni glavar Štajerske.
Leta 1330 je Friderik vse svoje gradove in gospoščine zastavil Ulriku von Walsee za 8000 mark pfenigov in ga tako v spor vključil kot enega glavnih igralcev na teh fevdih; Ulrik Pfannberški  pa se je po drugi strani lahko umaknil iz boja za ta fevd.
Konec septembra 1331 je bil pod arbitrom vojvode Otta Avstrijskega sklenjen mir s poravnalnim sklepom, da mora Konrad za odstop od svojega zahtevka Frideriku v poravnavo prejeti od slednjega 250 srebrnih mark s povratno pisno potrditvijo. To se je zgodilo leta 1332. Že leta 1333 je pfannberška polovica Celja prešla na Friderika najprej v zastavo, ker je Ulrik Pfannberški potreboval denar za svoja bamberška gospostva na Koroškem; tako je bil Friderik leta 1341 izključni lastnik Celja.

== Potomci ==

Friderik je bil poročen z Diemut von [[Walsee]] († 1353/57), hčerko Ulrika I. von Walsee (+ 1329). Otroci:
* [[Ulrik I. Celjski|Ulrik I.]] (* okoli 1331; † 1368), Celjski grof, deželni glavar Kranjske, oo Adelheid [[Ortenburžani|Ortenburška]] († 1391)
* [[Herman I. Celjski|Herman I.]] (* 1332/34; † 1385), oo Katarina Kotromanić/Tvrtko (* okoli 1336; † okoli 1396), hči bosanskega kralja [[Štefan II. Kotromanić|Štefana II.]]
* Katarina, oo 1.) grof  [[Albert IV. Goriški|Albert IV.]] [[Goriški grofje|Goriški]] († 1374), oo 2.) Hans Waldburški
* Anna († po 1254), oo grof Otto IV. [[Ortenburžani|Ortenburški]]  ( † 1376)

== Pridobljene posesti ==

Poleg trajnih družinskih posesti - do leta 1308 alodialnih, takrat danih [[Habsburžani|Habsburžanom]] in prejetih v fevd - gradovi in gospoščine [[Grad Žovnek|Žovnek]], [[Grad Ojstrica|Ojstrica]], [[Grad Šenek|Šenek]], [[Grad Liebenstein|Liebenstein]], še posesti v fevdu (v glavnem od Oglejskega patriarha in Krške škofije) grad in gospostvo [[Grad Lemberg (Lengenburg)|Lemberg]] ter [[Grad Rogatec|Rogatec]] (kupljen 1301) je Friderik pridobil še:
* 1322 vovbrške gradove in gospostva v dolinah rek Savinje, Pake in Škal, mdr. [[Grad Šoštanj]] in [[Mozirje]]
* 1322 [[Grad Turn pri Velenju]]  pod Hrastovcem
* 1322, 1329 [[Grad Kostrivnica]] pri Rogaški Slatini
* 1324, (1340?) [[Grad Soteska]] (Škrlinov Grad), [[Grad Velenje]] (fevd Krške škofije)
* 1324, 1338, 1339 [[Grad Podsreda]] (Hörberg) (Podsreda, Kozje)
* 1328, 1332, 1334 [[Grad Smlednik]] (med Kranjem in Ljubljano)
* 1331, 1332, 1335 [[Celjski grad]]  (po poravnavi s Konradom Aufenštajnskim)
* 1334 [[Grad Ekenštajn]] (Eckenstein) ali Gorica pri Velenju
* 1334 odvetništvo nad posestjo [[Žička kartuzija|Kartuzije Žiče]]
* 1336 [[Grad Laško|Grad Tabor nad Laškim]] (Tüffer), [[Grad Freudeneck]], [[Grad Klauzenštajn]] (Klausenstein) nad Zidanim mostom in gospostvo [[Grad Radeče|Radeče]] (v upravljanju od deželnega kneza)
* 1336 [[Grad Forhtenek]]/Forchteneck (fevd samostana St. Pavel), [[Grad Šalek]] (Schalleck)  Velenje (fevd Krške škofije)
* 1337, 1339 [[Grad Mirna]] (na Kranjskem)
* 1337 odvetništvo nad samostanom [[Benediktinski samostan Gornji Grad|Gornji Grad]]
* 1339, 1341 [[Grad Planina]] (Montpreis)
* pred 1340 [[Grad Žebnik]]  (Siebeneck) pri [[Radeče|Radečah]]
* 1340, 1341 [[Grad Prežin]] (Presing)

== Viri ==

* [http://books.google.de/books?id=WqQEAAAAQAAJ&amp;pg=PA47 MHVSt Karlmann Tangl: Die Freien von Suneck (Schluss)]
* {{ADB|4|257|266|Cilli, Grafen von|Franz von Krones|ADB:Cilli}}

{{Celjski grofje}}
{{Deželni glavarji Kranjske}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Celjski, Friderik I.}}
[[Kategorija:Celjski grofje]]
[[Kategorija:Deželni glavarji Kranjske]]
[[Kategorija:Neznano leto rojstva]]</text>
      <sha1>azkfc523hpf1t57eh7vtk47qa2i2f2u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Martin Wutte</title>
    <ns>0</ns>
    <id>242024</id>
    <revision>
      <id>5725223</id>
      <parentid>4895055</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:25:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3477" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Martin Wutte
| image       = 
| caption     = 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| known_for   = nemški nacionalist
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
}}
'''Martin Wutte''', [[avstrijci|avstrijski]] [[zgodovinar]] in [[nemci|nemški]] nacionalist, * [[15. december]] [[1876]], [[Obermühlbach]] pri [[Šentvid ob Glini|Šentvidu ob Glini]], † [[30. januar]] [[1948]], [[Celovec]].

== Življenje in delo ==
Martin Wutte, rojen v družini kmeta Martina in Ane Wutte (rojene Ertl), je gimnazijo obiskoval v Celovcu (1888-1892) in [[Beljak]]u (1892-1896), študiral [[zgodovina|zgodovino]] in [[Germanski jeziki|germanistiko]] (1896-1898) ter zgodovino in [[geografija|geografijo]] (1898-1900) na [[Univerza v Gradcu|univerzi v Gradcu]], kjer je 1901 [[doktorat|doktoriral]]. Profesorski izpit je opravil 1902 iz zgodovine in zemljepisa, 1904 iz [[nemščina|nemščine]] (za nižjo gimnazijo). V letih 1901–1903 je bil [[suplent]] na realki v Gradcu, 1903/1904 profesor na učiteljišču v [[Maribor]]u, 1904–1922 na gimnaziji v Celovcu. Leta 1923 je postal direktor Koroškega deželnega arhiva v Celovcu. V letih 1907−1939 je bil tajnik Zgodovinskega društva za Koroško, 1913-1938 [[urednik]] ''[[Carinthia|Carinthie]]''. Ukvarjal se je med drugim s historično geografijo in [[kartografija|kartografijo]]. Raziskoval je jezikovne razmere na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], napisal razpravo o [[nemci|nemškem]] boju 1918–1920 za oblast nad slovenskim delom Koroške ''Kärntens Freiheitskampf'' (Celovec, 1922). Z germanizacijo postopoma razvijajoči se [[Vindišarska teorija|vindišarski]] teoriji, je leta 1927 poskušal nadeti verodostojnost z &quot;znanstveno&quot; utemeljitvijo.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|title=Jezik in slovstvo|url=http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/jis/lat2/043/55c05.htm}}&lt;/ref&gt;

V času boja za Koroško po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in pod vplivom publicistike nemško nacionalistične polične smeri je spremenil več svojih znanstvenih dognanj o narodnem razvoju na Koroškem; zanikal obstoj slovenskega etničnega ozemlja na Koroškem in zagovarjal pravilnost rezultatov ljudskih štetij. Z vindišarsko teorijo je skušal odtegniti del [[Koroški Slovenci|koroških Slovencev]] od skupnega narodnega boja. Z njo je ustvaril nemški nacionalni politiki podlago za [[germanizacija|germanizacijski]] pritisk na koroške Slovence. V letih 1933−1938 je svoje nazore še zaostril. Izoblikoval je celo teoretično podlago nemškemu boju za germanizacijo (teorija o vindišarstvu), kar se je stopnjevalo do podpore nemškemu [[Iredentizem|iredentizmu]] zoper [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in težnji po delu slovenskega ozemlja ([[Mežiška dolina]]), po 1941 pa z utemeljevanjem nemške pravice do delov okupiranega slovenskega ozemlja in teženj nemškega prodora do [[Trst]]a. Njegove poglede na narodnostni razvoj na Koroškem so nekritično prevzeli številni avtorji; s kritično distanco so jih avstrijski zgodovinarji obravnavali šele konec sedemdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]].&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==
*{{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer Bogo|ime=Wutte Martin|vir=SBL}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Wutte, Martin}}
[[Kategorija:Avstrijski zgodovinarji]]</text>
      <sha1>lieka748zf8j4ezsfjjmq9164gdgfy9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Katja Sturm-Schnabl</title>
    <ns>0</ns>
    <id>243537</id>
    <revision>
      <id>5725224</id>
      <parentid>5662154</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:25:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5827" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Katja (Stanislawa Katharina) Sturm-Schnabl''', [[Slovenci|slovenska]] [[jezikoslovka]] in [[literarna zgodovinarka]], * [[17. februar]] [[1936]], [[Svinča vas]].

==Življenje in delo==
Katja Sturm-Schnabl je bila rojena v slovenski družini na avstrijskem Koroškem. Obiskovala je ljudsko šolo in humanistično gimnazijo v [[Celovec|Celovcu]]. Študirala je slavistiko, južnoslovanske literature, jezikoslovje in umetnostno zgodovino. leta 1973 je doktorirala iz slovanskih in bizantinskih študij (disertacija o slovenskem [[narečje|narečju]] [[Celovško polje|Celovškega polja]]) ter bila med leti 1973 in 1984 znanstvena sodelavka Komisije za bizantinistiko Avstrijske akademije znanosti (ÖAW), kjer je sodelovala pri prozopografskem leksikonu dobe Paleologov (&quot;Prosopographischen Lexikons der Palaiologenzeit&quot;).

Od 1984 predava slovensko in južnoslovansko literaturo ter kulturne študije na Inštitutu za slavistiko [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]]. Njena glavna raziskovalna področja so slovenska in južnoslovanska [[literatura]] in [[kulturna zgodovina]], vplivi na druge literature in kulture ter [[slovenski jezik]] in literatura na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Je redna udeleženka in organizatorka mednarodnih strokovnih srečanj po različnih evropskih državah, prevaja strokovne članke, knjige in eseje iz slovenščine, srbščine, hrvaščine, nemščine, ruščine in francoščine v slovenščino in nemščino.
[[File:Katja Sturm-Schnabl.JPG|thumb|Zlato odlikovanje Republike Avstrije Katji Sturm-Schnabl|261x261_pik]]
30. septembra 2015 je prejela [[Zlato odlikovanje Republike Avstrije ]] iz rok ministra v uradu predsednika vlade Josefa Ostermayerja za svoja prizadevanja kot priča časa.&lt;ref&gt;http://fotoservice.bundeskanzleramt.at/bka-fotokategorie.html?galleryPath=/Neueste-Bilder/20150930ehrung&lt;/ref&gt;

8. maja 2016 ji je bil posvečen osrednji članek &quot;Korošica dneva&quot; pod naslovom &quot;Katja Sturm-Schnabl: Lebenswerk in drei Bänden&quot; v nemškem koroškem glasniku [[Kleine Zeitung]].&lt;ref&gt;http://www.kleinezeitung.at/k/kaernten/kaerntnerdestages/4983950/Kaerntnerin-des-Tages_Katja-SturmSchnabl_Lebenswerk-in-drei-Baenden?from=suche.intern.portal&lt;/ref&gt;

==Izbrana bibliografija==

'''Strokovni članki'''
* Novi pogledi na pomembnost dela [[Jernej Kopitar|Jerneja Kopitarja]] pri razvijanju prepletenosti evropske znanstvene misli. ''Sova'' 1 (1996). 7-8. {{COBISS|ID=1863380}}
* [[Fran Miklošič]], ustanovitelj slavistike na univerzi na Dunaju in njen prvi ordinarius. ''Sova'' 1 (2009). 9-12. {{COBISS|ID=1863636}}
* Ideja romantične svobode in občutenja v poeziji [[Urban Jarnik|Urbana Jarnika]] in [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. ''Koroški etnološki zapisi'' 2 (2003). 43-63. {{COBISS|ID=8939597}}
* Zgodovina slovenske literature v nemščini. ''Družina in dom'' 52/3 (2002). I. {{COBISS|ID=224416256}}
* Ženska kot avtorica in lik v [[novejša slovenska književnost|novejši slovenski književnosti]]. ''Jezik in slovstvo'' 43/3 (1997/98). 97-108. {{COBISS|ID=34709858}}
* Dunajska slavistika in njen prispevek k slovenski kulturi. ''Zgodovinski časopis'' 49/3 (1995). 411-420. {{COBISS|ID=4415053}}
* Slovenski narodni preporod in njegovi neposredni odnosi s francoskim razsvetljenstvom in janzenizmom. ''Zgodovinski časopis'' 43/3 (1989). 359-363. {{COBISS|ID=15318528}}
* ''Slowenische Lexikographie''. Berlin, New York: Walter der Gruyter, 1990. {{COBISS|ID=33708032}}

'''Monografije'''
* Katja Sturm-Schnabl: ''Der Briefwechsel Franz Miklosich's mit den Südslaven = Korespondenca Frana Miklošiča z Južnimi Slovani''. Maribor: Obzorja, 1991. {{COBISS|ID=29048833}}

'''Sodelovanje pri monografskih publikacijah'''
* Tatjana Feinig: ''Slovenščina v šoli: zgodovina pouka slovenščine na Koroškem''. Celovec: Drava, 2008. {{COBISS|ID=514395532}}
* Niko Sturm: ''Moč = Kraft''. Celovec: Drava, 2007. {{COBISS|ID=1537492}}
* [[Anton Tomaž Linhart]]: ''Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven Österreichs''. Klagenfurt: Wieser, cop. 2001. {{COBISS|ID=1178580}}
* Marija Mitrović: ''Geschichte der slowenischen Literatur, Von den Anfängen bis zur Gegenwart, Aus dem Serbokroatischen übersetzt, redaktionell bearbeitet und mit ausgewählten Lemmata und Anmerkungen ergänzt von Katja Sturm-Schnabl'', Klagenfurt/Celovec idr., Mohorjeva, 2001. {{COBISS|ID=809940}}

'''Uredništvo'''
* ''[[Berta Bojetu]] : prvi mednarodni simpozij : zbornik predavanj''. Celovec: Mohorjeva, 2005. {{COBISS|ID=222415872}}
* ''Bereiche der Slavistik : Festschrift zu Ehren von [[Josip Hamm]]''. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1975. {{COBISS|ID=30568193}}

'''[[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]]'''

* Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): ''Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942''. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 3. zv., 1603 str. {{COBISS|ID=1877638}}

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
==Viri==
* Doz. Ao.Univ.-Prof. Dr. Katja Sturm-Schnabl. Institut für Slawistik, Universität Wien. http://slawistik.univie.ac.at/mitarbeiter/sturm-schnabl-katja/
* Uni. prof. dr. Katja (Stanislawa Katharina) Sturm-Schnabl. CV. http://slawistik.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/inst_slawistik/Mitarbeiter/Mitarbeiter_CV/CV_Sturm.pdf

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Sturm-Schnabl, Katja}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1936]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi na Dunaju]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>lnob6xnf0gjtg89m6yevei41bni22pe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Michelangelo Zois</title>
    <ns>0</ns>
    <id>244092</id>
    <revision>
      <id>5725226</id>
      <parentid>5340024</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:25:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6808" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| image       = &lt;!--WD--&gt;
| caption     = Zois na portretu [[Janez Potočnik (slikar)|Janeza Potočnika]]
| birth_date  = &lt;!--WD--&gt;
| birth_place = &lt;!--WD--&gt;
| death_date  = &lt;!--WD--&gt;
| death_place = &lt;!--WD--&gt;
| occupation  = &lt;!--WD--&gt;
}}
'''Michelangelo [[Zois]]''' (cójs), [[podjetnik]] in zemljiški gospod [[Italijani|italijanskega rodu]], * [[14. marec]] [[1694]], [[Cacodelli]], Berbenno, [[Italija]], †  [[27. avgust]] [[1777]], [[Ljubljana]].

== Izvor družine ==
Michelangelo Zois, ljubljanski veletrgovec, zemljiški gospod in [[fužina]]r, rojen v kraju Cacodelli ([[Bergamo (pokrajina)|Bergamo]]) posestniku Antonu, umrl 27. avgusta 1777 v Ljubljani in pokopan v [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|ljubljanski stolnici]] ([[kapela]] sv. Križa). V Cacodelliju so imeli [[Zois]]ovi zemljiško posest in živeli gorjansko življenje; ko je bil Michelangelo že trgovec v Ljubljani, je posest z nakupi še povečal.  Po družinskem izročilu, ki ga je zapisal sin [[Žiga Zois|Žiga]], je rod izviral iz [[Švica|Švice]], po Michelangelovih navedbah 1760 v pismu cesarici [[Marija Terezija|Mariji Tereziji]] v zvezi z [[baron]]atom s [[Nizozemska|Holandskega]] (Amersfoort, provinca Utrecht), po več kot nezanesljivem pisanju v Švici 1986 umrlega Arthurja Zoisa pa iz [[Španija|Španije]] ali celo s [[Kreta|Krete]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url = http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi872267/|title = Zois plemeniti Edelstein, Michelangelo (1694–1777)|date = |accessdate = |website = Slovenska biografija|publisher = |last = |first = }}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==
Od Antonovih otrok sta Michelangelo in Frančišek (umrl, 1764) postala trgovca, prvi v Ljubljani, drugi v [[Benetke|Benetkah]]; Filip (u. po 1765) je bil nazadnje [[prošt]] v Berbennu; na domu je ostal Janez Krstnik (u. pred 1753), za njim je dedoval sin Bernardin (1719–1793), ki pa ni ostal na domu, marveč se tudi posvetil trgovini, prišel k Michelangelu v Ljubljano in postal njegov družbenik. Antonova hči Katarina poročena Reba je ostala v domačem kraju; njen sin Giacomo (rojen okoli 1750) je bil [[župnik]] v Berbennu in konec [[18. stoletje|18. stoletja]] edini sorodnik, ki so ga Zoisi še imeli na Bergamaškem.

Michelangelo je bil pred prihodom v Ljubljano nekaj let v Benetkah (morda tudi [[Trst]]u) in se usposabljal za trgovca, a zanesljivih podatkov ni. Najbrž je sredi 20-ih let 18. stol. prišel v Ljubljano, se zaposlil v trgovini [[Peter Anton Codelli|Petra Antona Codellija]] pl. Fahnenfelda (tudi ta se je priselil z Bergamaškega), ki je bil tedaj najpomembnejši ljubljanski veletrgovec. Codellijeva trgovina je trgovala na veliko največ z železom in železnino, volno in cenedskim suknom, opravljala pa tudi menjalniške posle. Ko je Codelli leta 1727 umrl, je trgovino podedoval nečak [[Avguštin Codelli]], osnoval trgovsko družbo, v katero sta vstopila kot družbenika Michelangelo in Štefan Gasparini; družba je prevzela posle Codellijeve trgovine. V tej zvezi je ljubljanski [[magistrat]] okoli 1727 obema podelil meščanstvo. Prvo hišo je Zois kupil 1728 v Ljubljani na Bregu od klarisinj (v kupni pogodbi označen kot menjalec in trgovec).

=== Družinsko življenje ===
Leta 1730 se je Michelangelo poročil z Marijo Jožefo Pernecker (Werneck), ki je umrla 1745. V tem zakonu so se rodili
* Franc Ksaver Avguštin (1731–1808), 
* Marija Frančiška Angelika (1733–?) poročena s častnikom Jožefom Avgustom pl. Pollinijem in 
* duhovnik Michelangelo Matija (1734–ok. 1780). 
Po smrti prve žene se je M. Zois 1. februarja 1747 poročil z Ivano Katarino Kappus pl. Pichelstein (1727–1798), hčerjo rudarskega nadzornika iz Ljubljane, ki je bila slovenskega rodu; bila je nečakinja ljubljanskega zdravnika Janeza Krizostoma Pollinija ter sestrična pianista in skladatelja [[Franc Pollini|Franca Pollinija]]. V zakonu z Ivano je bilo rojenih vsaj 8 otrok:
* [[Žiga Zois|Žiga]] (1747–1819); 
* Jožef Leopold (1748-1817), ustanovitelj kranjske linije Zoisov; 
* Marija Antonija Felicita (*1750),
* Filip Anton Ksaver (1751–1808), častnik , živel v Bremnu,
* [[Karel Zois|Karel Filip Evgen]] (1756–1799), botanik, 
* Marija Felicita Johana Nepomucena (1759–1801) poročena pl. Bonazza; 
* Janez Krstnik Alojzij (1761–1762); Peter Pavel Ignacij (1762–ok. 1784), ki je študiral pravo v [[Innsbruck]]u. 
Po mrliški knjigi je 29. junija 1757 umrla Marija Ana v poldrugem letu starosti. Po Michelangelovi smrti se je vdova Ivana Katarina 1782 porila z Johanom Wolfgangom Aichelburgom.&lt;ref&gt;[[Slovenski biografski leksikon]]&lt;/ref&gt;

=== Posestnik, podjetnik in fužinar ===
Michelangelo Zois je po pridobitvi meščanstva in ustanovitvi trgovske družbe (ok. leta 1727) v Ljubljani nakupil več hiš. Po bratu Frančišku je prevzel trgovino tudi v Benetkah in jo razširil v [[Nemčija|nemške dežele]], Švico in [[Mala Azija|Malo Azijo]], v Ljubljani pa je po odstopu Gasparinija vodil družbo sam. Leta 1768 je ustanovil že tretjo trgovsko družbo, v katero je poleg nečaka Bernarda vključil tudi sina Žigo. Družba je izkoristila naglo naraščnje pomena Trsta in se v njem še močneje uveljavila z nakupom skladišč in [[ladja|ladij]].

Kmalu po nakupu [[ruda|rudnih]] jam in [[Kopišče|kopišč]] 1743 v [[Bohinj]]u je kupil fužine v [[Stara Fužina|Stari Fužini]], [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]], 1752 v [[Mojstrana|Mojstrani]] in na ''Plavžu'' ([[Jesenice]]). Leta 1752 je kupil gospostvo ''Javornik'' z [[rudnik]]om in fužinami na Javorniku (Jesenice) in v dolini [[Radovna|Radovne]], leto za tem pa še železarno v [[Mislinja|Mislinji]]. Po nakupu fužine v [[Tržič]]u je nadzoroval skoraj vse pomembne [[Kranjska|kranjske]] fužine, še vedno pa je ostal predvsem trgovec, sa je zalagal s kmetijskimi pridelki tudi delavce v fužinah, kar je še povečalo dobičke.

Do 1767 se je M. Zois povzpel med najbogatejše Kranjce. Zaradi izjemne poslovne uspešnosti sta mu bila podeljena 1739 dedno [[plemstvo]] (plemeniti Edelstein) in 1760 baronat. Finančni uspeh je bil posledica [[monopol|monopolnega položaja]] pri prodaji kranjskega in [[Koroška (vojvodina)|koroškega]] [[železo|železa]] v Italijo. Opravljal je najuglednejše funkcije v trgovskih združenjih, njegove nasvete pa so upoštevali tudi na dunajskem dvoru.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]]

{{kategorija v Zbirki}}
==Sklici==
{{opombe}}
== Viri==
* Bobič, Pavlina, ''Tvorci slovenske pomorske identitete'', Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010 {{COBISS|ID=251599616}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Zois, Michelangelo}}
[[Kategorija:Slovenski plemiči]]
[[Kategorija:Slovenski poslovneži]]</text>
      <sha1>1shzvhdujihrepvwh9ei04t34cegys7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ulrik I. Žovneški</title>
    <ns>0</ns>
    <id>244405</id>
    <revision>
      <id>5725227</id>
      <parentid>4351408</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:26:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2185" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Ulrik I. Žovneški''', svobodni plemič iz rodbine Žovneških in prednik [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], * ?, † okoli [[1256]].

Bil je sin [[Konrad I. Žovneški|Konrada I.]] in brat [[Konrad II. Žovneški|Konrada II.]], [[Liutpold III. Žovneški|Liutpolda III.]] in  [[Gebhard III. Žovneški|Gebharda III.]]- sam je bil poročen z Ano Sternberško s [[Koroška (vojvodina)|Koroške]], z njo naj bi imel sina [[Ulrik II. Žovneški|Ulrika II.]], umrl pa naj bi že leta 1256.&lt;ref&gt;Habijan, Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana, Društvo 2000. Str. 66.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Grdina, Ivan (1994). ''Celjski knezi v Evropi''. Celje, Fit-Media. Rodovnik na prednji platnici.&lt;/ref&gt; Nekateri pa v času med 1255 in 1314 ne vidijo obstoja dveh Ulrikov, ampak ga imajo za eno in isto osebo.&lt;ref name=&quot;FGR13&quot;&gt;Fugger Germadnik, Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 13.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Sitar, Sandi (1999). ''Sto pričevanj o slovenski zgodovini''. Ljubljana. Prešernova družba. Str. 68.&lt;/ref&gt; Leta 1255 Gebharda III. najdemo kot zastopnika Žovneških, saj naj bi bili njegovi bratje še mladoletni.&lt;ref&gt;Orožen, Janko (1971): ''Zgodovina Celja in okolice, 1. Del''. '''Iz''': ''Celjski zbornik''. Celje, Kulturna skupnost v Celju. Str. 126.&lt;/ref&gt; Potemtakem bi bil Ulrik II. v resnici istoveten z Ulrikom I. in naj bi bil najprej poročen Ano Sternberško, kasneje pa s [[Katarina Vovbrška|Katarino Vovbrško]]. Ker je Ulrik II. kot Lemberški sklenil dedno pogodbo z Liutpoldom Žovneškim,&lt;ref&gt;Fugger Germadnik, Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 14.&lt;/ref&gt; lahko sklepamo, da je tudi Ulrik I. (če gre za dve različni osebnosti) živel na gradu Lemberg. Možno je, da moramo v Ulriku I. videti po imenu neznanega viteškega pesnika s priimkom [[Der von Sounegge]], ki je sredi 13. stoletja pisal lirične pesmi.&lt;ref name=&quot;FGR13&quot;/&gt;

== Opombe in sklici ==
{{opombe|2}}

{{Celjski grofje}}

{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:}}
[[Kategorija:Neznano leto rojstva]]
[[Kategorija:Umrli leta 1256]]
[[Kategorija:Celjski grofje]]</text>
      <sha1>sw2j19ud9djc3ny2corktd7m0kt78rn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vladimir Miselj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>244672</id>
    <revision>
      <id>5725228</id>
      <parentid>5013280</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:26:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10599" xml:space="preserve">{{Infopolje  Oseba}}

'''Vladimir Miselj''', [[Slovenci|slovenski]] [[diplomat]], * [[11. november]] [[1889]] , [[Črni Vrh, Idrija|Črni Vrh]], [[Avstro-Ogrska]], [[30. oktober]] [[1944]], [[Ženeva]], [[Švica]].

Rodil se je 11. novembra 1889 v [[Črni Vrh, Idrija|Črnem Vrhu]] nad [[Idrija|Idrijo]]. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je obiskoval klasično gimnazijo, šolanje je nato  nadaljeval na [[Dunaj]]u, kjer je dve leti (1910-1912) na dunajski univerzi študiral [[pravo]]. Vpoklic v avstro-ogrsko vojsko malo pred prvo svetovno vojno mu je preprečil, da bi diplomiral.

Ko je izbruhnila [[prva svetovna vojna]], so Mislja poslali na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodno fronto]], kjer pa je kmalu padel v ujetništvo. Po enoletnem ujetništvu v [[Sibirija|Sibiriji]] so mu [[Rusi]] dovolili, da preko [[Romunija|Romunije]] je odšel v [[Srbija|Srbijo]], kjer je srbske vojaške oblasti prepričal, da ga niso izbrali v enote za boj proti avstro-ogrski vojski, saj se ni želel boriti proti vojski, v kateri so bili tudi [[Slovenci]].

Pridružil se je  t. i. jugoslovanski legiji (prostovoljcem, znanim kot [[dobrovoljci]]), ter se v njenih vrstah boril proti Bolgarom, v bojih je bil ranjen in zato odlikovan. Med [[Albanska golgota|umikom srbske vojske na Krf]] pozimi 1915-1916 so mu zaupali skrb za petdeset otrok iz družin srbskih veljakov, ki so se bali, da se ne bi napadalci znesli nad njihovimi otroki.

Po umiku srbske vojske je dobil novo nalogo, da na [[Korzika|Korziko]] prepelje skupino srbskih otrok in poskrbi za njihovo šolanje. Leta 1917 je v [[Cambridge]]u začel študij politične ekonomije in modernih jezikov ter leta 1920 tam tudi diplomiral. Po končani prvi svetovni vojni se je vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano]] in se pridružil bojem za severno mejo. Kasneje  ga je takratna deželna vlada imenovala v plebiscitno komisijo za [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]].

S svojim bogatim znanjem in izkušnjami, je bil Miselj zelo primerna oseba za delo v mednarodnem okolju. Poleg poznavanja prava in politične ekonomije je imel bogato znanje tujih jezikov. Odlično je govoril angleško, francosko, nemško, rusko in srbohrvaško, poleg tega je zelo dobro govoril tudi italijansko, bolgarsko, češko in poljsko. Tako je, ko so iskali diplomate za Društvo narodov v Ženevi, poslal prošnjo za zaposlitev v [[Društvo narodov|Društvu narodov]], kjer so ga julija 1921 zaposlili v oddelku za mednarodni transport. Že po nekaj mesecih je postal član mnogo bolj pomembnega oddelka za administrativne komisije in manjšinska vprašanja.

Pomen oddelka za administrativne komisije je večji, kot bi sklepali le po imenu. Saj se je ukvarjalo z vprašanjem kako upravljati nemška območja, ki so bila postavljena pod skrbništvo Društva narodov (Saarland ali [[Posarje]]) oziroma pod njegovo varstvo (Danzig ali [[Gdansk]]) na podlagi [[Versajska mirovna pogodba|versajske mirovne pogodbe]] med zavezniki in  [[Weimarska republika|Nemčijo]] v okviru [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariške mirovne konference]].

Pogodba je med drugim ustanovila Saarsko območje (Posarje) in Svobodno mesto Danzig (Gdansk). Šlo je za povsem novi in izvirni rešitvi v mednarodnem pravu, na podlagi katerih je oblast nad omenjenima območjema izvajala nova mednarodna organizacija - Društvo narodov, ki je bilo ustanovljeno na pobudo tedanjega ameriškega predsednika [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]].

Pomen oddelka za administrativne komisije Društva narodov, katerega član je bil Miselj, je bil v tem, da je služil kot vezni člen med upravnimi organi na območju in svetom Društva narodov. Kot glavni izvršni in politični organ Društva narodov je svet sprejemal odločitve glede upravljanja in razvoja območij pod njegovo pristojnostjo.

Miselj ni neposredno sodeloval pri upravljanju Posarja, vseeno pa se ukvarjal s konkretnimi problemi, ki so zadevali Posarje . Poleti 1928 se je tako na oddelek za administrativne komisije obrnila gospodarska zbornica iz [[Coventry]]ja glede vprašanja carinskega statusa Posarja. Generalni sekretariat komisije v [[Saarbrücken|Saarbrücknu]] je pripravil mnenje, po katerem je Posarje gospodarsko del francoskega carinskega območja, v politično pa pod upravo Društva narodov. Tako so se lahko podjetja v Posarju sklicevala na tisto od obeh pravnih ureditev, ki  bila je za njih ugodnejša. To mnenje je na Misljev predlog odobril tudi sekretariat Društva narodov.

Januarja 1929 je Miselj obiskal [[Posarje]], kjer se je sestal s člani komisije, ki so upravljali z ozemljem. Predmet pogovorov je bila namera komisije, da za potrebe svojega ministrstva za javna dela in železnice  izda dolgoročno posojilo v znesku 250 milijonov tedanjih francoskih frankov in tako v času [[Velika gospodarska kriza|gospodarske krize]]  spodbudi javna dela na področju  javne infrastrukture (ceste, železnice...). Miselj je članom komisije predvsem svetoval, kako naj v formalnem smislu pripravijo prošnjo za odobritev posojila in jo naslovijo na svet Društva narodov. Pojavil pa se je problem, kdo bo jamčil za [[posojilo]] po izvedbi [[plebiscit]]a v letu 1935 na katerem naj bi dokončno dorekli status Posarja. Zaradi te nejasnosti svet omenjenega posojila na koncu ni odobril, komisija pa se je odločila izdati več kratkoročnih posojil v manjših zneskih.

Leta 1935 je bil izveden [[plebiscit]], na katerem so se prebivalci Posarja z več kot 90 procenti podprli priključitev k [[Tretji rajh|Nemčiji]]. Miselj je tedaj že nekaj let deloval v sekciji za mandate, kljub temu pa je Ludvigu Krabbeju, uslužbencu Društva narodov,ki je bil zadolžen za izvedbo plebiscita, na njegovo prošnjo pomagal z nasveti pri organizaciji plebiscita. Krabbe se je kasneje Mislju zahvalil v zahvalnem pismu. V njem je posebej pohvalil Misljevo podrobno poznavanje posarske problematike in sposobnost dobre presoje.

Za razliko od Posarja je [[Svobodno mesto Danzig]] delno imelo mednarodnopravno subjektiviteto. V skladu z Wilsonovim načelom o samoodločbi narodov so na pariški mirovni konferenci podprli ustanovitev Poljske. [[Poljska]] je zase zahtevala dostop do morja pri pomembnem pristaniškem mestu Danzig, ki pa je imelo večinsko nemško prebivalstvo. Ker bi priključitev Danziga Poljski nasprotovala sami Wilsonovi ideji o samoodločbi narodov, so zavezniki rešitev našli v ustanovitvi nekakšne mini državice z imenom Svobodno mesto Danzig , ki je bila pod zaščito Društva narodov.

Najpomembnejši in tudi najbolj avtorski prispevek Mislja v Društvu narodov je bil Priročnik o vprašanjih Gdanska. Priročnik  je napisal leta 1926 skupaj s Helmerjem Rostingom, kasnejšim visokim komisarjem za Danzig med letoma 1932-1934. Priročnik je bil namenjen predvsem organom Društva narodov kot pripomoček pri reševanju perečih vprašanj v Svobodnem mestu Danzig.

V njem sta avtorja  na več kot tristo straneh zbrala  oziroma povzela  dokumente in odločitve Društva narodov o aktualnih vprašanjih glede upravljanja mesta. Priročnik  je tako zajemal zgodovina mesta,vojaške zadeve, upravljanje s pristaniščem in mestom, pravice Poljske v mestu, upravljanje s transportom, vprašanja državljanstva. Sčasoma je priročnik postal tudi eden temeljnih bibliografskih virov za vsako resnejše znanstveno študijo o Svobodnem mestu Danzig in njegovem delovanju.

Zaradi zglednega in učinkovitega dela je Miselj leta 1929 napredoval v najvišji status uslužbenca znotraj sekretariata Društva narodov. Leta 1931 se je prezaposlil v sekcijo za mandate, kjer je prevzel bolj odgovorne naloge. Najbolj pomembna je bila ta, da je skrbel za delovanje posvetovalnega odbora proti [[suženjstvo|suženjstvu]].

Miselj je dejansko opravljal funkcijo sekretarja tega odbora. Posvetovalni odbor proti suženjstvu je bil nekakšen predhodnik sodobnih izvedenskih odborov [[Organizacija združenih narodov|OZN]] s področja [[Človekove pravice|človekovih pravic]]. Odbor je deloval na podlagi konvencije o suženjstvu iz leta 1926 s ciljem odpravljanja suženjstva. Med obema svetovnima vojnama, torej v času [[Društvo narodov|Društva narodov]] je bilo suženjstvo še vedno pereč problem.

Odbor se je sestajal enkrat letno. Sestavljalo ga je sedem strokovnjakov. Njihova naloga je bila obravnavati poročila držav in izdajati priporočila za odpravo suženjstva. Odbor je tako na primer obravnaval problematiko mui tsai na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] (deklice iz revnih družin, ki so jih starši oddali v delovno suženjstvo bogatejšim), sistema kamiauti v [[Indija|Indiji]] in razmerja peonaže v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]] (prisilno delo na podlagi neodplačanega dolga) in prisilnega dela otrok.

Z začetkom [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1939 je [[Društvo narodov]] izgubilo svoj smisel in pomen. Naslednje leto je prenehalo delovati, zato se je večina  njegovih uslužbencev upokojila, med njimi je bil tudi Miselj. V zahvalnem pismu ob Misljevi upokojitvi je generalni sekretar [[Joseph Avenol]] izrazil obžalovanje, ker se mora posloviti od uslužbenca, ki je bil predan ciljem Društva narodov in čigar delo so zelo cenili. Miselj pa je  po [[Aprilska vojna|okupaciji Jugoslavije]] leta 1941 vzpostavil tudi skrbno varovano zvezo med [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] ter jugoslovansko vlado v izgnanstvu  v [[London]]u in zavezniki, ki je v [[Švica|Švici]] neodkrito delovala vse do leta 1944, ko je Miselj 30. oktobra umrl in so ga v [[Thönex]]u pri [[Ženeva|Ženevi]] tudi pokopali. Leta 2004 ob 60 letnici njegove smrti so mu v  rojstnem kraju odkrili spominsko ploščo in uredili njegov  zapuščen grob v Švici, kjer pokopan skupaj z ženo, dolgoletno sodelavko [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovene zdravstvene organizacije]].

== Viri ==
* [http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042263238 Slovenska diplomatska zgodovina: Rudniki Posarja, pristanišče v Gdansku, boj proti suženjstvu]
* [http://issuu.com/matej1/docs/moja_slovenija_februar_2010 Vladimir Miselj]
* [http://zupnije.rkc.si/crni-vrh/Zgodovina.html]
*  [http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek_print&amp;id=39449 Pastor s švicarsko maturo]
* [http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/aktualno/1042219526 Šepet]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih diplomatov]]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Miselj, Vladimir}}
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Slovenski dobrovoljci]]
[[Kategorija:Borci za severno mejo]]
[[Kategorija:Slovenski diplomati]]
[[Kategorija:Jugoslovanski diplomati]]</text>
      <sha1>o4l21b5z4a0bvhy5r72d994q29lof54</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pavle Žaucer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>244954</id>
    <revision>
      <id>5725229</id>
      <parentid>5652888</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:26:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5578" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Pavle Žaucer''' ([[partizani|partizansko]] [[ime]] '''Matjaž'''), [[Slovenci|slovenski]] [[agronom]] in [[politika|politični]] delavec, * [[18. december]] [[1914]], [[Janževa Gora]], † [[31. oktober]] [[1986]], [[Ljubljana]].

== Življenje in delo ==
Klasično gimnazijo je obiskoval v [[Maribor]]u in tam 1934 [[matura|maturiral]]. Po maturi je v [[Zagreb]]u študiral agronomijo in 1940 [[diploma|diplomiral]]. Do aprila 1941 je delal v [[laboratorij]]u Tovarne dušika Ruše. Že kot gimnazijec se je opredelil za napredno delavsko gibanje in bil 1932 sprejet v [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]], 1936 pa v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. V Zagrebu je deloval v Akademskem klubu Triglav in Klubu študentov pacifistov. V času [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] je ilegalno vodil prostovoljce čez mejo v [[Karavanke|Karavankah]], [[Kamniško Savinjske Alpe|Kamniških Alpah]] in bližini Maribora in bil zaradi tega tudi nekaj časa zaprt, v letih 1938–1940 je bil med organizatorji narodnoobrambnih taborov.

Ob okupaciji je bil z materjo zaprt in izseljen v [[Srbija|Srbijo]] (Vračevšnica pri Gornjem Milanovcu; mater so 1944 ubili [[četniki]]), kjer je med izseljenimi Slovenci organiziral odbore [[Osvobodilna fronta|OF]] in odhode v partizane. Poleti 1941 se je tudi sam pridružil partizanom v Takovskem bataljonu, bil pomočnik [[politični komisar|komisarja]] v Čačanskem odredu, po formiranju slovenske čete Ivan Cankar novembra 1941 pa je postal njen komisar. Jeseni je sodeloval v boju za Užiško republiko, nato se s preživelimi slovenskimi borci vključil v 1. proletarsko brigado. 1941/1942 se je kot četni komisar udeležil legendarnega igmanskega pohoda, do oktobra 1942 bil v zaščitni četi [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]] v Foči, nato poslan v Slovenijo v Glavni štab [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]], od tod na Štajersko. Od novembra 1942 do junija 1943 je bil sekretar koroškega okrožja, nato član Pokrajinskega komiteja [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] za severno Slovenijo. Leta 1943 je bil na [[Kočevski zbor|Kočevskem zboru]] izvoljen v [[Slovenski narodnoosvobodilni odbor]], 1944 se udeležil zasedanja [[Osvobodilna fronta|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] v [[Črnomelj|Črnomlju]]. Od marca 1944 do kapitulacije [[Tretji rajh|Nemčije]] je bil sekretar oblastnega komiteja KPS za [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].

Po vojni je do marca 1947 politično delal na Koroškem, nato se je v zunanjem ministrstvu pri vladi [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]] ukvarjal z vprašanji [[Trst]]a in [[Svobodno tržaško ozemlje|cone B STO]] in bil med drugim jugoslovanski veleposlanik v [[Haag]]u (1948-1950), glavni direktor kemične industrije [[Ljudska republika Slovenija|LRS]] in predstavnik vlade FLRJ v Vojaški upravi Jugoslovanske armade v coni B STO v [[Koper|Kopru]] (1953-1954). Kot direktor Kmetijskega inštituta Slovenije (1954-1958) je med drugim organiziral selekcijsko službo v [[poljedelstvo|poljedelstvu]] in vrtnarstvu in uvedel več ukrepov za izboljšanje pridelovalnih in rejskih postopkov. Nato je bil predsednik republiškega zbora Skupščine LRS (1958-1962) in [[sodnik]] [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča]] [[Socialistična republika Slovenija|SRS]] (1963-1974). Bil je tudi predsednik Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije in Jugoslavije (1958-1966) in častni član Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije in Jugoslavije. Nazadnje je bil član Sveta federacije.

Veliko je pisal o predvojnem študentskem gibanju, razvoju partizanstva na Koroškem in povojnem delovanju koroških organizacij. Za svoje delo je prejel več  [[odlikovanje|odlikovanj]] in priznanj.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

Njegovi otroci so [[Matjaž Žaucer|Matjaž]], Vladimir Pavel, Alenka Rožca.

== Glej tudi ==
* [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]

== Odlikovanja ==
* [[Partizanska spomenica 1941]]
* [[Red bratstva in enotnosti|Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem]] (1945)
* [[Red zaslug za ljudstvo|Red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki]] (1947)
* [[Red za hrabrost]] (1951)
* [[Red ljudske osvoboditve]] (1953)
* [[Red republike|Red republike z zlatim vencem]] (1974)
* [[Red jugoslovanske zastave|Red jugoslovanske zastave na lenti]] (1983)

Prejel je še številna druga priznanja, diplome in plakete, med drugim zlati znak OF, Drabosnjakovo priznanje (1985), Petkovo priznanje (1986).

== Viri ==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==
{{SloBio|id=892935|avtor=Adamič France|ime=Žaucer Pavle|vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Žaucer, Pavle}}
[[Kategorija:Slovenski agronomi]]
[[Kategorija:Slovenski komunisti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski diplomati]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Prvoborci]]
[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]]
[[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zastave]]
[[Kategorija:Veleposlaniki SFRJ na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]]
[[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]]
[[Kategorija:Člani Zveze komunistične mladine Jugoslavije]]</text>
      <sha1>3pzr5t6lmxrftrjjp7738pa0w7f6i11</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lojze Žumer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>245737</id>
    <revision>
      <id>5725230</id>
      <parentid>4949060</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:26:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3700" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Lojze Žumer
| image       = 
| caption     = 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| known_for   = strokovnjak za lesnoindustrijsko predelavo
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt; 
}}

'''Lojze Žumer''' (tudi '''Alojz Žumer'''), [[Slovenci|slovenski]] [[gozdarstvo|gozdarski]] [[inženir]] in lesnoindustrijski strokovnjak, * [[26. junij]] [[1899]], [[Železniki]], † [[27. november]] [[1978]], [[Ljubljana]].

== Življenje in delo ==
Lojze Žumer, brat [[Matija Žumer|Matije]] in [[Srečko Žumer|Srečka Žumra]], je gimnazijo obiskoval v [[Kranj]]u (1909–1917), nato je bil mobiliziran in poslan na [[Soška fronta|soško fronto]], kot [[Rudolf Maister|Maistrov]] borec se je 1918–1919 udeležil še bojev na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]].

Leta 1919 se je vpisal na Kmetijsko-gozdarsko fakulteto v [[Zagreb]]u in 1922 [[diploma|diplomiral]]. Služboval je pri gozdni upravi v [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] (1923-1924) ter pri komisiji za agrarne operacije Pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani (1924-1926).

V letih 1926−1941 je bil direktor Gozdnolesnega (škofijskega) posestva Gornji Grad s sedežem v [[Nazarje|Nazarjah]], ki ga je razvil v eno največjih slovenskih podjetij te vrste; 1930 je organiziral in z najmodernejšimi stroji opremil obrat Zabojarna ter samostojno navezal poslovne stike z deželami [[Severna Afrika|Severne Afrike]] in [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]]. V času gospodarske krize (1929–1936) je organiziral zasebne gozdne posestnike v lesnoprodukcijske zadruge, ki so pod njegovim vodstvom ustanovili osrednjo izvozno centralo Marad v Ljubljani (Marijin Grad) za izvoz žaganega lesa in zabojev (1936–1941).

Med [[Tretji rajh|nemško]] [[okupacija|okupacijo]] so ga nemškutarji pregnali v Ljubljano, od pomladi 1942 je bil v zaporih, taboriščih in na osvobojenem ozemlju [[Gorenjska|Gorenjske]].

Po osvoboditvi je bil imenovan za načelnika lesnega odseka na Ministrstvu za gozdarstvo Slovenije v Ljubljani, 1949 je organiziral in do 1961 vodil oddelek za lesno gospodarstvo na Inštitutu za gozdarstvo in lesarstvo Slovenije, od 1961 bil zaposlen v Industrijskem biroju v Ljubljani in 1965 upokojen.

Od 1949 je sodeloval v [[terminologija|terminološki]] komisiji [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] za področje lesarstva ter pisal strokovne študije o oblikovanju gozdnogospodarskih območij v Sloveniji in ekonomskih utemeljitvah vedno višje stopnje obdelave in predelave lesa v Sloveniji.

V letih 1950–1955 je honorarno predaval na lesnem oddelku Tehniške srednje šole v Ljubljani, od 1960–1962 na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]] in od 1962 na Višji lesnoindustrijski šoli v Ljubljani. Leta 1961 je prejel naziv [[Svetnik (naziv)|znanstveni svetnik]].&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; Napisal je knjige: ''Naši gozdovi in žage'' (1938), ''Lesno gospodarstvo'' ([[Kidričeva nagrada|nagrada Sklada B. Kidriča]], 1968), ''Delež gozdov v slovenskem prostoru'' (1976).

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]]
 
== Viri ==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==
{{SloBio|id=910813|avtor=Adamič France|ime=Žumer Lojze|vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Žumer, Lojze}}
[[Kategorija:Predavatelji na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Borci za severno mejo]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Slovenski inženirji gozdarstva]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]</text>
      <sha1>qpyzrglqf5pu1g32uo1puvl9lljzt9g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Friderik II. Celjski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>249115</id>
    <revision>
      <id>5725231</id>
      <parentid>5685826</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:26:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20039" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| colour = 
| name   = Friderik II. Celjski
| title  =  knez Celjski &lt;br /&gt; [[Celjski grofje|grof Celjski]],  grof Zagorski, ban Slavonije, baron Krapinski 
| othertitles= 
| reign= knez Celjski [[1435]] - [[1454|54]] kot sovladar z [[Ulrik II. Celjski|Ulrikom II.]]
| coronation=
| image  = &lt;!-- WD --&gt;
| caption= Upodobitev Friderika II. iz leta 1464 ga prikazuje na turnirju v Konstanci leta 1415
| predecessor = [[Herman II. Celjski|Herman II.]] 
| successor = [[Ulrik II. Celjski|Ulrik II.]]
| consort = 1. [[Elizabeta Frankopanska|Elizabeta Modruško-Krčka]] &lt;br /&gt; 2. [[Veronika Deseniška]]
| issue =  [[Ulrik II. Celjski|Ulrik II.]] &lt;br /&gt; Friderik III.&lt;br&gt;  Hans
| royal house= 
| father= [[Herman II. Celjski|Herman II.]]
| mother= Ana Schaunberška
| date of birth= &lt;!-- WD --&gt;
| place of birth= 
| date of death= &lt;!-- WD --&gt;
| place of death= &lt;!-- WD --&gt;
| place of burial= Celje (v [[Marijina cerkev, Celje|Minoritski cerkvi]])
}}

'''Friderik II. Celjski''', celjski knez, [[Celjski grofje|celjski grof]], zagorski grof, slavonski ban in krapinski baron, * [[17. januar]] [[1379]]; † [[13. junij|13.]] ali [[20. junij]] [[1454]], [[grad Žovnek]].

== Otroštvo in rodbinske vezi ==
Friderik II. se je kot najstarejši sin rodil na celjskem dvoru grofu [[Herman II. Celjski|Hermanu II.]] in grofici Ani Schaunberški. Njegov oče je z vojnami in diplomacijo vztrajno širil in utrjeval vpliv Celjskih grofov. Že leta 1388 je Herman za svojega prvorojenca uredil zelo pomembno zaroko z [[Elizabeta Frankopanska|Elizabeto Frankopansko]],&lt;ref name=&quot;KC&quot;&gt;[http://www.knjiznica-celje.si/zgodilo/friderik2.htm ''Friderik II. Celjski''.] Knjižnica Celje&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;KN4041&quot;&gt;Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese. Str. 40-41.&lt;/ref&gt; ki je izhajala iz [[Frankopani|Frankopanov]], ene najvplivnejših in najbogatejših hrvaških grofovskih družin. Vloga Celjskih na področju stare [[Hrvaška|Hrvaške]] in stare [[Slavonija|Slavonije]] se je pričela krepiti potem, ko je Herman II. vzpostavil odlične odnose z ogrskim vladarjem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom Luksemburškim]]. Celjani so zase že leta 1399 pridobili Zagorsko grofijo in že tega leta je Herman II. dosegel, da je Sigismund za zagorsko grofijo določil dedni red, kjer naj bi pri dedovanju najprej prišel v poštev Herman III., nato Ludvik in nazadnje Friderik - v tem dednem redu verjetno ne gre za zapostavljanje najstarejšega sina Friderika, ampak za sredstvo, s katerim je hotel oče omogočiti politično kariero tudi mlajšim sinovom.&lt;ref&gt;Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese. Str. 27-28.&lt;/ref&gt; S povečano dejavnostjo Celjskih na področju Slavonije je vez s Frankopani postajala vse pomembnejša, saj je že v zaroki med Elizabeto in Friderikom zaročenkin oče Stjepan Frankopanski za doto določil tudi [[grad Steničnjak|Steničnjak]] z okolico.&lt;ref name=&quot;KN4041&quot;/&gt; Ta grad v bližini [[Karlovec|Karlovca]] je bil strateškega pomena – če bi ga v svoje roke dobili Celjski, bi Frankopanom zapirali dostop do [[Slavonija|Slavonije]]. Zaročenkina mati Katarina je po smrti moža Stjepana posredovala pri Ivanu Frankopanu, ki je dolgo časa nasprotoval velikanski doti. Dosegla je, da je popustil in privolil v doto, ki med drugim vključevala balo 20.000 goldinarjev, Steničnjak, polovico [[Senj]]a, polovico [[Krk]]a, [[Trsat]], [[Bribir]], [[Bakar]]. Leta 1405 ali 1406 je sledila tudi poroka, ki je bila verjetno nekje na [[Kranjska|Kranjskem]].&lt;ref name=&quot;KC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;KN4041&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;GB&quot;&gt;Grafenauer Bogo: [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4255/VIEW/ '' Veronika Deseniška''. Slovenski biografski leksikon].&lt;/ref&gt;

S poroko s frankopansko plemkinjo se ni le okrepila posest Celjskih na Hrvaškem in v Slavoniji, ampak je grof Herman svojemu sinu v upravo prepustil tudi več slavonskih in hrvaških (Steničnjak, [[Stari grad Samobor|Samobor]]) ter kranjskih posesti ([[Grad Mehovo|Mehovo]], [[Grad Krško|Krško]], [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevica]], [[Novo mesto]]), da bi sin lahko samostojno vladal, pri čemer je Friderikov dvor postal Krško.&lt;ref&gt;Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese. Str. 40.&lt;/ref&gt; Elizabeta je Frideriku rodila dva otroka – Ulrika in Friderika III., pri čemer je slednji umrl že kot otrok.&lt;ref&gt;Grdina Igor (1994). ''Celjski knezi v Evropi''. Celje, Fit-Media. Rodovnik na prednji platnici.&lt;/ref&gt; Odnos med zakoncema se je nato pričel krhati, tako da sta zadnjih osem let pred Elizabetino smrtjo (to je od leta 1415 dalje) bivala ločeno.&lt;ref name=&quot;KC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;GB&quot;/&gt; Leta 1415 se je Friderik II. v navezi s kraljem Sigismundom polastil ženinega gradu Steničnjaka.&lt;ref&gt;Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese. Str. 41.&lt;/ref&gt;  Z Elizabetino doto, ki je vključevala tudi ozemlje okrog Steničnjaka (danes na osrednjem Hrvaškem), se je Frankopanom namreč zapiral dostop v Slavonijo.&lt;ref&gt;Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese. Str. 42.&lt;/ref&gt;  Sicer je 20. marca 1415 na koncilu v Konstanci avstrijski vojvoda Friderik IV. Habsburški priredil viteški turnir, da bi prikril pobeg papeža [[Papež Janez XIII.|Janeza XXIII.]] iz mesta; na turnirju se je Habsburžan spopadel s Friderikom II. Celjskim, ki je v dvoboju zmagal in si tako prislužil dragoceno nagrado.&lt;ref&gt;Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 41.&lt;/ref&gt;

== Nepojasnjena smrt Elizabete Frankopanske ==
Leta 1422 je Elizabeta Frankopanska nenadoma umrla prav v noči, ki sta jo v Hermanovem poskusu pomiritve zakonca prebila skupaj v [[Krapina|Krapini]].&lt;ref name=&quot;KC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RFG16&quot;&gt;Fugger Germadnik Romanda (2006): ''K zvezdam in nazaj: Ob 550-letnici smrti poslednjega grofa celjskega''. Celje, Pokrajinski muzej Celje. Str. 16.&lt;/ref&gt; Zlasti po Slavoniji in na Hrvaškem so se razširile govorice, da je Elizabeto umoril kar sam Friderik.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;Grdina Igor (1994). ''Celjski knezi v Evropi''. Celje, Fit-Media. Str. XXI.&lt;/ref&gt; Po ljudski govorici naj bi do umora prišlo zaradi tega, da bi Friderik za ženo lahko vzel Veroniko Deseniško.&lt;ref name=&quot;GB&quot;/&gt;

Iz današnjih analiz je razvidno, da so Friderika kot morilca prikazovali tisti pisci, ki so bili tako ali drugače nastrojeni proti politiki Celjskih (npr. [[Papež Pij II.|Piccolomini]]), zato objektivno raziskovanje tega dogodka ne sme izključiti njihove pristranskosti .&lt;ref name=&quot;KN55&quot;/&gt; Na podlagi nekritične presoje virov je hrvaški zgodovinar Veljko Klaić predvideval, da se je Friderik po umoru izognil kazni, ker se je ogrski kralj Sigismund tedaj ukvarjal s husitsko vojno, v Slavoniji tedaj ni bilo bana, Friderika pa sta ščitila njegova sorodnika, ogrska kraljica [[Barbara Celjska]] (Friderikova sestra) in palatin Nikola Gorjanski (sestrin mož).&lt;ref name=&quot;KN55&quot;&gt;Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese. Str. 55.&lt;/ref&gt; Šele kasneje je hrvaška zgodovinarka Nada Klaić ponovno preučevala dogajanje okrog Elizabetine smrti in prišla do zaključka, da kljub nesporazumom med njima Friderik Elizabete zelo verjetno sploh ni umoril oziroma mu umora ni bilo mogoče dokazati. Klaićeva je svoje stališče uspela dobro argumentirati:

*  Dejstvo je, da si je Friderik po domnevnem umoru Elizabete z očetom delil bansko oblast v Slavoniji.&lt;ref&gt;Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese. Str. 47.&lt;/ref&gt;  Vsaj nominalno sta bila v letih 1423–1435 Herman II. in (občasno tudi) Friderik vladarja v Slavoniji, kjer sta oba nosila bansko čast.&lt;ref&gt;Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese. Str. 35.&lt;/ref&gt; Tako se je že v letu 1424 poleg očeta Hermana II. v banski vlogi pojavil tudi Friderik in taka prepustitev banskih poslov bi bila ob vpletenosti v domnevni umor Elizabete Frankopanske verjetno nemogoča, ker bi Friderikovemu banovanju nasprotoval ogrski kralj Sigismund.&lt;ref name=&quot;KN55&quot;/&gt;
* Frankopani pri podpihovanju govoric niso bili nepristranski, ampak so si od njih obetali materialne koristi; govorice o umoru so jim prišle prav, ker so na tej podlagi lahko opravičevali poskuse prisvajanja Elizabetine dote.&lt;ref name=&quot;KN56&quot;&gt;Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese. Str. 56.&lt;/ref&gt; Zaradi govoric oslabljeni Friderik je že 7. januarja 1424 ponudil Beneški republiki odkup posestev, ki jih je bil dobil kot nadomestilo za ženino doto, a je republika ponudbo zavrnila in so jih zasedli Elizabetini sorodniki.&lt;ref name=&quot;GB&quot;/&gt; Na to, da so te govorice zelo verjetno neutemeljene, kažeta dva povezana dogodka. Leta 1424 je v Budimu Ivan Frankopanski Friderika obdolžil ''posteljnega umora'' in ga pozval na dvoboj, kralj Sigismund pa je dvoboj prepovedal, za razsodnika določil danskega kralja Erika VIII., ki se je ravno tedaj mudil v Budimu, vendar o razpletu ne vemo ničesar – očitno pa je bil ta za Friderika ugoden.&lt;ref name=&quot;KN56&quot;/&gt; Do ženine smrti je Friderik užival dohodke polovice otoka Krka, dohodke Trsata, Bakarja in Bribirja, a jih je nato zaradi vpliva afere izgubil v korist Frankopanov.&lt;ref&gt;Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese. Str. 42-43.&lt;/ref&gt; Leta 1435 je prišlo do vračanja te odvzete dote – Friderikovemu sinu [[Ulrik II. Celjski|Ulriku II.]] so predali odvzeta materina posestva.&lt;ref name=&quot;KN56&quot;/&gt; Friderik II. se pred interesi Frankopanov po letu 1424 ni mogel braniti, ker je zaradi poroke z Veroniko Deseniško med visokim plemstvom na Ogrskem padel v nemilost, in ker ga je oče zaradi tega med letoma 1425 in 1426 držal v zaporu.

== Afera z Veroniko Deseniško ==
Še pred smrtjo Elizabete se je Friderik zapletel v romanco z [[Veronika Deseniška|Veroniko Deseniško]], zato so se (verjetno šele po poroki z Veroniko) pojavile nepreverjene ljudske govorice, da je Friderik ženo umoril in sicer zato, da bi se lahko poročil s svojo novo izbranko.&lt;ref name=&quot;GB&quot;/&gt; Poroka z Veroniko Deseniško je bila sporna, ker je bila nižjega plemiškega rodu. Herman II. ji je oporekal, kralj Sigismund pa jo je odsvetoval.&lt;ref name=&quot;KN56&quot;/&gt; Prav v povezavi z njo so se razvila velika nasprotja med Hermanom in njegovim sinom.&lt;ref name=&quot;RFG16&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;KN55&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;KN56&quot;/&gt; Poleg tega je še podžgala govorice, da je Friderik Elizabeto umoril.&lt;ref name=&quot;GB&quot;/&gt;

Friderik in Veronika sta po poroki v letu 1424 ali 1425&lt;ref&gt;Habijan Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana, Društvo 2000. Str. 66.&lt;/ref&gt; živela na gradu [[Grad Fridrihštajn|Fridrihštajn]] nad [[Kočevje]]m.&lt;ref name=&quot;GB&quot;/&gt; Herman II. je bil zaradi vseh teh dogodkov jezen, ker je bila čast celjske dinastije s Friderikovimi dejanji omadeževana,&lt;ref name=&quot;KT&quot;&gt;Košir Matevž, Tratnik Volasko Marjeta (1995). ''Čarovnice: Predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah.'' Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče. Str. 190.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kovačič  Mojca (2008). ''Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku''. Iz: Keber Katarina, Šter Katarina (2008). ''Historični seminar 6''. Ljubljana, ZRC. Str. 30.&lt;/ref&gt; in ker je imel s Friderikom druge načrte.&lt;ref name=&quot;KM32&quot;&gt;Kovačič  Mojca (2008). ''Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku''. '''Iz''': Keber Katarina, Šter Katarina (2008). ''Historični seminar 6''. Ljubljana, ZRC. Str. 32&lt;/ref&gt; Zaradi pritiskov očeta in ogrskega kralja je Friderik zaprosil Benetke za zatočišče, češ da ogrski kralj na očetovo zahtevo grozi njegovemu in ženinemu življenju. Beneški senat je o tem razpravljal 25. junija 1425, a prošnji ni ustregel.&lt;ref name=&quot;GB&quot;/&gt; Po tem udarcu je ogrski vladar Sigismund Friderika uspel zvabiti na svoj dvor, kjer pa ga je ukazal prijeti in ga nato izročil jeznemu Hermanu II.&lt;ref name=&quot;KN56&quot;/&gt; Herman je Friderika leta 1425 zaprl v stolp na gradu [[Grad Ostrovica|Ojstrica]],&lt;ref&gt;Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese. Str. 57.&lt;/ref&gt; in da bi zabrisal sled družinske sramote, je porušil je tudi grad Fridrihštajn, kjer sta Friderik in Veronika živela.&lt;ref name=&quot;GB&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese. Str. 58.&lt;/ref&gt; Med tem, ko je bil Friderik II. že v ujetništvu pri svojem očetu,  so Hermanovi ljudje iskali Veroniko, ki se je nekaj časa v veliki stiski in bedi skrivala v divjini, nekaj časa pa preživela skrita na gradu [[Grad Vurberk|Vurberk]] pri Frideriku IX. Ptujskem.&lt;ref name=&quot;GB&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;KM32&quot;/&gt; Ko so jo ujeli in privedli v Celje, jo je Herman II. obtožil, da ga je hotela zastrupiti, in da je s čarovništvom obnorela njegovega sina, da jo je poročil.&lt;ref name=&quot;GB&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;KT&quot;/&gt; Veronika je imela dobrega zagovornika, zato jo je sodišče na političnem procesu oprostilo krivde, kljub temu pa jo je dal Herman II. zapreti v grad [[Grad Ojstrica|Ojstrico]], kjer so jo  17. oktobra 1425 (ali 1427 ali 1428) umorili tako, da so jo utopili v kadi.&lt;ref name=&quot;KC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;GB&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RFG16&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;KT&quot;/&gt;

== Med svobodo in nasprotovanjem očetu ==
Friderik ni bil dolgo v zaporu, saj  je leta 1426 umrl njegov edini še živeči brat Herman III. Friderik je bil odtlej edini možni prestolonaslednik, zato ga je Herman dal osvoboditi.&lt;ref name=&quot;RFG16&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;  Po osvoboditvi sta ga Herman in Sigismund skušala rehabilitirati, toda Herman oblasti kljub temu ni več hotel deliti s sinom, prav tako mu tudi ni vrnil vseh posesti in ga je obenem držal proč od Slavonije.&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt; Friderik je na prostosti dve leti bival v Radovljici, nato je romal v Rim, na poti nazaj ga je zajel furlanski vojvoda, a je Friderikov sorodnik Henrik Goriški zanj izplačal odkupnino.&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RFG127&quot;&gt;Fugger Germadnik Romanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. Str. 127.&lt;/ref&gt; Čeprav so se odnosi med Hermanom in Friderikom za silo zgladili, je bilo med njima poslej čutiti rivalstvo. Friderik je leta 1429 od ogrskega kralja Sigismunda uspel izsiliti imenovanje za grofa Zagorskega, a mu je Herman morda oporekal. To bil lahko bil razlog za Friderikov upor očetu leta 1435, ko je s svojim sinom Ulrikom II. proti Hermanu posredoval za svoje koristi pri kralju Sigismundu, ki je bil v teh zdrahah razpet med Friderikom in Hermanom.&lt;ref&gt;Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese. Str. 59, 61.&lt;/ref&gt; To dogajanje je prekinila Hermanova smrt.

== Pridobitev knežje časti in umik v ozadje ==
[[Slika: Celje-1441.JPG|thumb|left|220px|Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen.]]

Po smrti Hermana II. sta bila 30. novembra 1436 Friderik II. in njegov sin [[Ulrik II. Celjski|Ulrik II.]] povišana v kneza. Celjski so s tem napredovanjem dobili pravico do ograjnega sodišča ter rudarski in novčni regal.&lt;ref&gt;Fugger Germadnik Romanda (2006): ''K zvezdam in nazaj: Ob 550-letnici smrti poslednjega grofa celjskega''. Celje, Pokrajinski muzej Celje. Str. 17.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Grdina Igor (1994). ''Celjski knezi v Evropi''. Celje, Fit-Media. Str. XXII.&lt;/ref&gt; Kneza sta bila med seboj v dobrih odnosih in sta si oblast delila tudi v Slavoniji, kar kaže med drugim to, da je v Ulrikovi odsotnosti banske posle opravljal Friderik.&lt;ref name=&quot;#3&quot;&gt;Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese. Str. 66.&lt;/ref&gt; Friderik II. je v času knežje oblasti največ bival v Krapini in na prvotnem družinskem gradu [[Grad Žovnek|Žovnek]], občasno pa tudi v Gradcu, kadar je opravljal banske posle pa še v Križevih in v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;#3&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RFG20&quot;&gt;&lt;Fugger Germadnik Romanda (2006): ''K zvezdam in nazaj: Ob 550-letnici smrti poslednjega grofa celjskega''. Celje, Pokrajinski muzej Celje. Str. 20.&lt;/ref&gt;

V nasprotju s svojim delovanjem do leta 1435 je Friderik dejavno politiko v obdobju od 1435 do svoje smrti v letu 1454 večinoma prepuščal sinu Ulriku. Posvečal se je predvsem ustanavljanju samostanov (ustanovil je Novi klošter na [[Polzela|Polzeli]] in Einzersdorf v [[Avstrija|Avstriji]] &lt;ref name=&quot;RFG20&quot;/&gt; in upravljanju posesti Celjskih.&lt;ref name=&quot;RFG127&quot;/&gt; Le izjemoma je posegel v dejavno politiki, predvsem v času med 1436 in 1443, ko se je med Celjskimi in Habsburžani razplamtela huda vojna. Vzpon celjske kneževine je ogrozil enotnost habsburških posesti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] in [[Štajerska|Štajerskem]], zato so nesoglasja že leta 1436 prerasla v oborožene spopade, iz katerih se je razvila večletna vojna. Po mnenju starejših zgodovinarjev so zmago slavili Celjski, novejše interpretacije pa so razkrile, da so Celjski kljub zmagovitim bojem pod vodstvom vojskovodje [[Jan Vitovec|Jana Vitovca]] morali popustiti, ker je bil Habsburžan Friderik III. že kronan za kralja. Leta 1443 je bila podpisana vzajemna [[dedna pogodba]] v primeru izumrtja dinastij, Celjski so Habsburžane priznali za deželne kneze na Štajerskem, od Habsburžanov dobili potrditev knežjega naslova, a brez deželnoknežjih pravic.&lt;ref&gt;Fugger Germadnik Romanda (2006): ''K zvezdam in nazaj: Ob 550-letnici smrti poslednjega grofa celjskega''. Celje, Pokrajinski muzej Celje. Str. 18-19.&lt;/ref&gt; V letih 1440–1441 je Friderik II. posegel v politične spletke svojega sina na Ogrskem, kjer se je še vedno bil boj za dediščino umrlega Sigismunda.&lt;ref name=&quot;RFG127&quot;/&gt; Leta 1450 je ostareli knez še enkrat romal v Rim,&lt;ref name=&quot;RFG127&quot;/&gt; 11. aprila 1451 pa je izdal listino, s katero je Celju podelil mestne privilegije.&lt;ref name=&quot;KC&quot;/&gt;  Umrl je na Žovneku 13. ali 20. (morda celo 9.) julija 1454, pokopan pa je bil v [[Marijina cerkev, Celje|Minoritski cerkvi]] v Celju.&lt;ref&gt;Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese. Str. 84.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Starejši viri pravijo, da naj bi umrl že 09. junija 1454: Več avtorjev (1874):''Letopis Matice slovenske''. Str. 80; Kovačič Franc (1928): ''Zgodovina Lavantiske Ưskofije, 1228-1928: Ob 700 letnici njene ustanovitve.'' Tisk Tiskarne sv. Cirila. Str. 135; (1974): ''Celjski zbornik''. Str. 413.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Fugger Germadnik Rolanda et al. (2001): ''Razstava Grofje Celjski (1999; Celje)''. Celje, Pokrajninski muzej Celje. 
* Fugger Germadnik Rolanda (2006): ''K zvezdam in nazaj: Ob 550-letnici smrti poslednjega grofa celjskega''. Celje, Pokrajinski muzej Celje.
* Grdina Igor (1994). ''Celjski knezi v Evropi''. Celje, Fit-Media. 
* Habijan Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana, Društvo 2000.
* Klaić Nada (1991): ''Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone''. Ljubljana-Celje, Založba Prese.
* Košir Matevž, Tratnik Volasko Marjeta (1995). ''Čarovnice: Predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah.'' Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče.
* Kovačič  Mojca (2008). ''Veronika Deseniška – nesrečne ljubezni in prepovedane poroke v srednjem veku''. Iz: Keber Katarina, Šter Katarina (2008). ''Historični seminar 6''. Ljubljana, ZRC.&lt;/div&gt;

== Zunanje povezave ==
* Grafenauer Bogo: [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4255/VIEW/ '' Veronika Deseniška''. Slovenski biografski leksikon].
* [http://www.knjiznica-celje.si/zgodilo/friderik2.htm ''Friderik II. Celjski''], Knjižnica Celje

{{-}}

{{Celjski grofje}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Friderik II. Celjski}}
[[Kategorija:Celjski grofje]]</text>
      <sha1>lj97oyaxdr6dpl56y7e5l18jh7xqjt5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Olga Vrabič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>257665</id>
    <revision>
      <id>5725232</id>
      <parentid>5293973</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:27:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3002" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Olga Vrabič
|lived=
|image=&lt;!--WD--&gt;
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=&lt;!--WD--&gt;
|placeofdeath=&lt;!--WD--&gt; 
|allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
|branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]]
|serviceyears=
|rank=[[Stotnik 1. razreda (SFRJ)|Stotnik 1. razreda]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Olga Vrabič''', [[Slovenci|slovenska]] [[politik|političarka]], [[farmacevtka]], * [[26. marec]] [[1916]], [[Šmohor]]/[[Hermagor]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] † 27. julij [[2001]], [[Celje]].

== Življenjepis ==
Leta 1936 je postala članica [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Čez tri leta je diplomirala na [[Farmacevtska fakulteta v Zagrebu|Farmacevtski fakulteti v Zagrebu]]. Junija 1941 je bila izseljena v Srbijo, kjer se je naslednje leto pridružila [[Narodnoosvobodilno gibanje|NOG]]; med vojno je opravljala različne partijsko-politične naloge.

Po vojni je delala v inštruktorski upravi CK KPS in KPJ, bila mdr. sekretarka celjskega komiteja ZKS (1952-55), nato članica izvršnega sveta Skupščine LRS in predsednica Sveta za ljudsko zdravje LR Slovenije, od 1958 sekretarka Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije do 1963, nato do 1967/68 predsednica socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SFRJ, kasneje predsednica občinske skupščine v Celju, članica CK ZKS in CK ZKJ (od 1958), predsednica sveta za družbeno aktivnost žensk pri predsedstvu RK SZDL (do 1974) in članica predsedstva Zvezne konference SZDL Jugoslavije, ustavna sodnica Slovenije (1974-81) ter članica Sveta federacije. Ukvarjala se je z vprašanji enakopravnosti žensk ter razvojem socialne in zdravstvene politike. Bila je nosilka partizanske spomenice 1941.

== Viri in opombe ==
{{opombe}}
* ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 10, str. 614.
* [[Enciklopedija Slovenije]]
* Leksikon Osebnosti, Ljubljana, 2008

== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [[seznam častnikov Jugoslovanske ljudske armade]]

{{CastniMescaniCelja}}
{{normativna kontrola}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Vrabič, Olga}}
[[Kategorija:Slovenski častniki]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski farmacevti]]
[[Kategorija:Slovenski politični komisarji]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski sindikalisti]]
[[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Izseljenci druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Častni meščani Celja]]
[[Kategorija:Župani Celja]]
[[Kategorija:Člani Sveta federacije SFRJ]]
[[Kategorija:Člani Izvršnega sveta Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Zagrebu]]</text>
      <sha1>miw9xjhepe4f2c7s83smdv0nqhumhp0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Otokar Rybář</title>
    <ns>0</ns>
    <id>258603</id>
    <revision>
      <id>5725233</id>
      <parentid>5522434</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:27:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8308" xml:space="preserve">{{Infopolje  Oseba
| name        = Otokar Rybář
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| image_size  = 
| caption     = 
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| other_names = 
| known_for   = 
| occupation = &lt;!-- Wikidata --&gt;  
| spouse = Terezina Kastelic 
| parents     = [[Jan Rybář]] &lt;br /&gt; Emilija Mahorčič
| relatives = [[Dušan Rybář]] (sin) &lt;br /&gt; [[Miloš Rybář (bančnik)|Miloš Rybář]]  (sin) &lt;br /&gt; [[Miran Rybář]] (sin) &lt;br /&gt; [[Vladimir Rybář]] (sin)   
}}

'''Otokar Rybář''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[diplomat]] češkega rodu, * [[12. september]] [[1865]], [[Postojna]], [[Avstrijsko cesarstvo]], † [[12. januar]] [[1927]], [[Beograd]], [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevina SHS]].

== Zgodnje delo ==
Otokar Rybář  se je rodil v družini češkega inženirja Jana in Slovenke Emilije Mahorčič (sestre sežanskega župana [[Rajmund Mahorčič|Rajmunda Mahorčiča]]) iz [[Motovun]]a pri [[Divača|Divači]]. Leta 1869 se je družina preselila na [[Dunaj]], kjer je Rybář obiskoval gimnazijo in študiral [[pravo]], iz prava je 1889 tudi doktoriral. Med bivanjem na Dunaju je bil član Slovanskega pevskega društva in [[Sokol (društvo)|češkega Sokola]].
Leta 1893 se poroči s Terezino Kastelic 1873-1936 iz Povžan. Rodijo se jima štirje sinovi in dve hčeri: Vladimir 1894-1946, diplomat, Miloš 1896-1971, bančni inšpektor, Dušan 1898-1959, novinar, Miran 1901-1977, ekonomist, ter Stana in Nevenka.

Naprej je delal pri deželnem sodišču v [[Trst]]u 1888–90, nato je postal koncipient pri odvetniku Anteju Dukiću, županu v [[Pazin]]u. Leta 1892 se je preselil k odvetniku Ostertagu v [[Sežana|Sežano]], kjer je bil član občinskega odbora, kot kandidat narodne stranke za goriški deželni zbor pa ni uspel, ker še ni imel predpisane starosti, nato je 1895 v Trstu odprl samostojno odvetniško pisarno.

== Delovanje v Trstu ==
V Trstu je veliko truda vložil v organizacijo in napredek tamkajšnjega slovenskega narodnega gibanja. Po češkem vzoru je z nadrobnim delom na vseh področjih javnega življenja in z enotno politično organizacijo utrdil gospodarski in politični vpliv primorskih Slovencev in Hrvatov. Delal je v odboru in vodstvu [[Edinost (razločitev)|Edinosti]], Slavjanske čitalnice, tržaškega Sokola, društva , društva  Narodni dom in podružnici [[Družba svetega Cirila in Metoda|Družbe svetega Cirila in Metoda]]. Bil je tudi  podstarosta Slovenske sokolske zveze v Ljubljani in član češkega Sokola v [[Praga|Pragi]]. Leta 1896 je postal odbornik [[Tržaška hranilnica in posojilnica|Tržaške hranilnice in posojilnice]] ter med ustanovitelji [[Jadranska banka|Jadranske banke]] in Splošne hranilnice v Trstu.

Na [[Kras (območje)|Krasu]] in v [[Istra|Istri]] je ustanovil hranilnice in posojilnice, stavbne zadruge in delavska društva, v Trstu pa Naš dom, splošno hranilno in stavbno zadrugo, ter Narodno delavsko organizacijo, ki ji je bil 1907–1914 odbornik in nadzornik. V letih 1912–1913 je kot predsednik tržaškega odbora [[Rdeči križ|Rdečega križa]] nabiral prispevke za srbski in črnogorski Rdeči križ zaradi izbruha [[Balkanski vojni|Balkanskih vojn]].

Pri državnozborskih volitvah 1900 je v Trstu v drugem krogu izgubil proti kandidatu italijanske narodno liberalne stranke, kjub temu pa je s tem ovrgel trditev o samo italijanskem značaju Trsta. Pri naslednjih volitvah 1907 na osnovi splošne volilne pravice je bil izvoljen za državnega  poslanca v 5. tržaškem volilnem okraju. V letih 1900–1914 je bil svetnik v tržaškem mestnem svetu.

V parlamentu je bil najprej član Zveze južnih Slovanov, nato je 1911 ustanovil poseben Narodni klub, ki se je hotel nasloniti na Šušteršičevo Hrvatsko-slovensko zajednico, kar pa je narodno napredna stranka onemogočila, zato je Rybar prestopil k Mladočeškemu klubu, 1917 pa v  novoustanovljeni [[Jugoslovanski klub]].

Kot poslanec državnega zbora na Dunaju je dosegel ponovitev ljudskega štetja za Gorico in Trst glede izrekanja o občevalnem jeziku ( drugič so našteli 24.971 Slovencev več). Dosegel je tudi, da je ministrstvo začelo na državnih nemških ljudskih in meščanskih šolah v Trstu nameščati slovenske učitelje potem jih pa dodeljevalo slovenskim šolam pri Sv. Jakobu.

Ob izbruhu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1914 je bil mobiliziran in leto kasneje poslan na [[Soška fronta|Soško fronto]], kjer je težko zbolel, vendar pa je moral ostati v vojski vse do sklica državnega zbora maja 1917. Medtem je 11. februarja 1915 skupaj z Gregorinom, M. Mandićem, J. Wilfanom in J. Mandićem podpisal pooblastilo [[Ante Trumbić|Trumbiću]] in [[Franjo Supilo|F. Supilu]], da zastopata narodne interese in se bojujeta za Primorje. Sodeloval je pri sestavi [[Majniška deklaracija (1917)|majniške deklaracij]]e in leta 1918 postal predsednik tržaškega pokrajinskega narodnega sveta, član [[Narodni svet SHS|Narodnega vijeća]] v [[Zagreb]]u in poverjenik za Trst in Primorsko pri [[Prva narodna vlada Slovenije|Narodni vladi SHS v Ljubljani]].

== Delovanje v diplomaciji ==
Decembra 1918 je bil poklican v [[Beograd]] in bil kot izvedenec poslan na m[[Pariška mirovna konferenca (1919)|mirovno konferenco v Pariz]] za katero je sestavil obširen memorandum o teritorialnih zahtevah [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], [[Štajerska|Štajerskem]] in v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenski krajini]] ([[Prekmurje]]). Ker so mu [[fašizem|fašisti]] medtem v Trstu razdejali in oplenili odvetniško pisarno, Italija pa je zasedla [[Primorska|Primorsko]], njemu samemu pa ni uspela ustalitev v [[Ljubljana|Ljubljani]], je sprejel ponujeno diplomatsko službo v Beogradu. Od leta 1922 bil izredni poslanik in pooblaščeni minister, titularno sicer najprej za [[Bruselj]], nato za [[Tirana|Tirano]], pozneje pa za [[Istanbul|Carigrad]] in končno za [[Sankt Peterburg]], dejansko pa je bil ves čas do smrti na zunanjem ministrstvu  v Beogradu, kjer je vodil oddelek za izvrševanje meddržavnih pogodb.

Po pariški mirovni konferenci je [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino SHS]] zastopal na 1. in 2. rimski konferenci  nasledstvenih  držav [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] (1921, 1922) ter ravno tako Rimu  na konferenci o likvidaciji [[Južna železnica|južne železnice]] (1923). Največ dela je vložil v pogajanja z Italijo 1921-1923 za ureditev pravnega stanja po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] (med drugim je dosegel, da so se Italijani umaknili iz [[Sušak, Reka|Sušaka]]) in nato za pripravo nettunske konvencije. Leta 1926 je sodeloval na pogajanjih v Beogradu z [[Albanija|Albanijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]. Na večini teh konferenc je bil vodja jugoslovanskih delegacij in pisec več ustreznih sporazumov oziroma konvencij.

Objavil je več kot 100 svojih govorov in interpelacij ter poročil o Slovencih. Pod psevdonimom Adriaticus je objavil brošuro Svetozar  Borojević: O vojni proti Italiji in celim imenom pa polemično razpravo zoper [[Ivan Žolger|Ivana Žolgerja]] ''Da li je naša kraljevina stara ili nova država'', v kateri je zastopal stališče, da je Kraljevina SHS v meddržavnih odnosih nasledila [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]].

Odlikovan je  bil z albanskim Skenderbegovim in črnogorskim Danilovim redom, z redom belgijske in italijanske krone ter češkim redom belega leva. Umrl je 12. januarja 1927 v Beogradu.

== Viri ==
* Bobič, Pavlina, ''Tvorci slovenske pomorske identitete'', Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010 {{COBISS|ID=251599616}}
*''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU
*  Enciklopedija Slovenije; knjiga 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996

== Glej tudi ==
*[[Seznam slovenskih diplomatov]]

== Zunanje povezave ==
{{SloBio|id=530001|avtor=Andrejka Rudolf, Čermelj Lavoslav|ime=Rybář Otokar|vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Rybář, Otokar}}
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski diplomati]]
[[Kategorija:Jugoslovanski diplomati]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]</text>
      <sha1>b9xfajhwyt0otn6kfpjutw3fsi9ihsh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Milko Vizjak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>258722</id>
    <revision>
      <id>5725234</id>
      <parentid>4994386</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:28:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenje in delo */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2108" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Milko Vizjak''', [[Slovenci|slovenski]] [[Domobranci|domobranski]] [[častnik]], * [[9. december]] [[1894]], [[Ljubljana]], † [[15. november]] [[1957]], Ljubljana.

== Življenje in delo ==

Po končani srednji šoli v Ljubljani (1913) se je v [[Avstro-Ogrska|avstrijskem]] [[Leoben|Leobnu]] in [[Gorica|Gorici]] šolal v enoletni [[kadet]]nici. Leta 1915 in 1916 je bil na [[Soška fronta|soški fronti]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|vojne]] se je pridružil [[general]]u [[Rudolf Maister|Maistru]] in sodeloval med [[boji za severno mejo]]. V [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|vojski Kraljevine Jugoslavije]] je dosegel [[Vojaški čin|čin]] [[podpolkovnik]]a. Leta 1942 je bil v [[italija]]nski internaciji, od aprila 1943 pa [[komandant|poveljnik]] legij v protirevolucionarnem taboru za ljubljansko okrožje [[Šiška]]. Oktobra 1943 se je vključil v Slovensko domobranstvo; v njem je bil pomočnik poveljnika Organizacijskega štaba, od februarja 1944 načelnik personalnega odseka in predsednik Domobranskega doma na Taboru v Ljubljani. Maja 1945 je zbežal na avstrijsko [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], spomladi 1946 so ga [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] zasedbene oblasti izročile [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]; avgusta je bil na [[Rupnikov proces|Rupnikovem procesu]] obsojen na 20 let prisilnega dela, vendar je bil po nekaj letih izpuščen.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Seznam slovenskih častnikov Jugoslovanske vojske v domovini]]

== Viri ==

{{Opombe}}
{{kategorija v Zbirki}}

{{Rupnikov proces}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Vizjak, Milko}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1957]]
[[Kategorija:Slovenski častniki]]
[[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Borci za severno mejo]]
[[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Slovenski domobranci]]
[[Kategorija:Kvizlingi]]
[[Kategorija:Častniki Slovenskega domobranstva]]</text>
      <sha1>56vy7gsc74ju36zpwxywel5ajz486f3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aragonit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>260761</id>
    <revision>
      <id>5725235</id>
      <parentid>5126297</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:28:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6388" xml:space="preserve">{{Infobox mineral
| name        = '''Aragonit'''
| category    = V. razred - Nitrati, karbonati in borati
| boxwidth    = 
| boxbgcolor  = 
| image       = Aragonite Salsigne France.jpg
| imagesize   = 
| caption     = Aragonit iz rudnika Salsignes Mine, departma [[Aude (departma)|Aude]], [[Francija]], velikost  30 × 30 × 20 cm 
| formula     = [[Kalcij]]ev [[karbonat]] CaCO&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;
| symmetry    = Ortorombska (2/m 2/m 2/m) - bipiramidna
| unit cell   = a = 4,95 Å, b = 7,96 Å, c = 5,74 Å; Z = 4
| molweight   = 
| color       = Bela, rdeča, rumena, oranžna, zelena, modra in rjava 
| habit       = Psevdoheksagonalni prizmatični kristali, igličast, stolpičast, grozdičast, ledvičast, grobo zrnat oolit, koralast, stalaktitski, v notranjosti obročast 
| system      = [[Ortorombski kristalni sistem|Ortorombski]] 
| twinning    = Polisintetično, vzporedno z {100}, ciklično na {110}
| cleavage    = Razločna na {010}, nepopolna na {110} in {011}
| fracture    = Podškoljkast
| tenacity    = Krhek
| mohs        = 3,5-4
| luster      = Steklast, na prelomih smolast  
| refractive  = n&lt;sub&gt;α&lt;/sub&gt; = 1,529 - 1,530 n&lt;sub&gt;β&lt;/sub&gt; = 1,680 - 1,682 n&lt;sub&gt;γ&lt;/sub&gt; = 1,685 - 1,686
| opticalprop = Dvoosen (-)
| 2V          = 18°
| birefringence = δ = 0,156
| pleochroism = 
| streak      = Bela
| gravity     = 2,95
| density     = 
| melt        = 
| fusibility  = 
| diagnostic  = 
| solubility  = Razredčene kisline
| impurities  = 
| alteration  = V 10&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt; do 10&lt;sup&gt;8&lt;/sup&gt; letih se bo pretvoril v [[kalcit]] 
| diaphaneity = Prosojen do prozoren
| other       = [[Fluorescenca]]: bledo rožnata, rumena, bela ali modrikasta; [[fosforescenca]]:  zelenkasta ali bela v dolgovalovni UV svetlobi, rumenkasta v kratkovalovni UV svetlobi 
| references  = &lt;ref name=Mindat&gt;[http://www.mindat.org/min-307.html Mindat.org]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Handbook&gt;[http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/aragonite.pdf Handbook of Mineralogy]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Webmin&gt;[http://webmineral.com/data/Aragonite.shtml Webmineral data]&lt;/ref&gt;
}}

'''Aragonit''' je [[karbonat]]ni [[mineral]], ena od treh [[kristalna struktura|kristalnih oblik]] [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]] CaCO&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;. Drugi obliki sta minerala  [[kalcit]] in [[vaterit]]. Aragonit nastaja v ozko določenih fizikalno-kemijskih razmerah, zato je manj pogost in manj obstojen od kalcita. Aragonit se izloča samo iz toplih vod z majhno vsebnostjo [[sulfat]]ov pri temperaturah nad 30&amp;nbsp;°C, zato ga pogosto najdemo v termalnih izvirih, kjer se po navadi nalaga v različno obarvanih plasteh.&lt;ref name=Vidrih&gt;R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 63-64&lt;/ref&gt;

Aragonit kristalizira v igličastih [[kristal]]ih v [[ortorombski kristalni sistem|ortorombskem]] kristalnem sistemu, zato se po obliki zelo razlikuje od kalcita, ki kristalizira v [[trigonalni kristalni sistem|trigonalnem]] sistemu. Ponavljajoče se [[dvojčičenje]] daje kristalom psevdo heksagonalno obliko. Aragonit je lahko stebričast ali vlaknat, včasih tudi razvejan v obliki [[stalaktit]]ov. Takšni kristali se imenujejo ''flos ferri'' – ''železovi cvetovi'', kot so jih imenovali v [[Koroška (pokrajina)|koroških]] [[rudnik]]ih [[železo]]ve [[ruda|rude]].

== Nahajališča ==
Tipična lokacija aragonita je Molina de Aragon v Guadalahari, [[Španija]], po kateri so ga poimenovali leta 1797.&lt;ref name=Mindat/&gt; V južni [[Slovaška|Slovaški]] je blizu Rožňave 300 m dolga slavna Ohtinska aragonitna kraška jama ([[slovaščina|slovaško]]: Ochtinská aragonitová jaskyňa), ki je polna aragonitnega okrasja in je vključena v UNESCOv seznam [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|svetovne naravne dediščine]]. Veliki skladi oolitskega aragonitnega peska so na morskem dnu na [[Bahami]]h.

V [[Slovenija|Sloveniji]] je najlepši aragonit v Ravenski jami pri [[Cerkno|Cerknem]], najdemo pa ga tudi v okolici [[Podčetrtek|Podčetrtka]]. V preteklosti so bila opisana tudi nahajališča v [[Litija|Litiji]], nad [[Bohinjska Bistrica|Bohinjsko Bistrico]], v okolici [[Šentjanž]]a in pod [[Blegoš]]em.&lt;ref name=Vidrih/&gt;

Aragonit se tvori v skoraj vseh lupinah [[mehkužci|mehkužcev]] in [[apnenec|apnenčastih]] skeletih kamnitih koralnjakov (''Scleractinia''). Odlaganje minerala v lupinah mehkužcev je zelo odvisno od biologije, zato so nekatere kristalne oblike biogenega aragonita značilno drugačne od oblik anorganskega aragonita. Nekateri mehkužci imajo lupino v celoti zgrajeno iz aragonita, drugi pa iz aragonita in kalcita.

Aragonit se tvori tudi v [[ocean]]ih kot morski cement in [[kraška jama|kraških jamah]]. Plast biserovine fosilnih aragonitnih lupin nekaterih izumrlih [[amonit]]ov tvori [[iridescenca|iridescentno]] snov, imenovano [[amolit]]. Amolit lahko poleg aragonita vsebuje tudi kalcit, [[kremen]], [[pirit]] in druge minerale in se uporablja za izdelavo [[nakit]]a.

Aragonit je metastabilen in se zato v fosilih običajno pretvori v kalcit. Aragonit, ki je starejši od [[karbon]]a, je skoraj nepoznan.&lt;ref&gt;Runnegar, B. (1985). &quot;Shell microstructures of Cambrian molluscs replicated by phosphate&quot;. Alcheringa: an Australasian Journal of Palaeontology 9: str. 245–257. doi:10.1080/03115518508618971.&lt;/ref&gt;

== Fizikalne lastnosti ==
Aragonit je pri standardni temperaturi in tlaku termodinamsko nestabilen in se bo v 10&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt; do 10&lt;sup&gt;8&lt;/sup&gt;  letih pretvoril v kalcit. Druga oblika kalcijevega karbonata, ki je v pogojih, ki vladajo na Zemljini površni, še bolj metastabilna, je vaterit ali μ-CaCO&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;.

== Sklici ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam mineralov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.ssj.sk/jaskyne/spristupnene/ochtinska-aragonitova/  Ohtinska aragonitna kraška jama]
* [http://www.kosovocaves.com/  Aragonitne tvorbe v jamah na Kosovu]
{{clear}}
== Galerija ==
&lt;gallery widths=&quot;150px&quot; heights=&quot;150px&quot; perrow=&quot;3&gt;
Slika:Aragonite 2 Enguidanos.jpg|Kristal aragonita iz Cuenca, Kastilja-LaManča, [[Španija]]
Slika:Aragonite-232887.jpg|Grozd aragonitnih dvojčkov iz [[Maroko|Maroka]] 
Slika:BaculitesSuturesAragonite.jpg|Ostanek biogenega aragonita (tanka, mavrično obarvana lupina) na amonitu ''Baculites'' iz pozne [[kreda|krede]] (Pierre Shale, [[Južna Dakota]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) 
&lt;/gallery&gt;

[[Kategorija:Kalcijevi minerali]]
[[Kategorija:Karbonatni minerali]]</text>
      <sha1>dw1jtumja0vooc7qqjldci3xgnplszt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih inženirjev gozdarstva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>261934</id>
    <revision>
      <id>5725291</id>
      <parentid>5716438</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:46:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10706" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[gozdarstvo|gozdarstva]] in lesarstva.'''

{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Marko Accetto]] (1936–2017)
*[[Miha Adamič]] (*1942)
*[[Boštjan Anko]] (1939–2013)
*[[Viktor Arh]] (1932–2011)
*[[Andrej Avsenek]]

== B ==

*[[Pravdoje Belia]] (1853–1923)
*[[Vladislav Beltram]] (1902–1986)
*Rajmund (Rajko) Bernik (*1932)
*Marijan Blažič
*[[Saša Bleiweis]] (1913–1991)
*Boris Bogovič
*[[Mojca Bogovič]]
*Albert Bois de Chesne (1871–1953) 
*[[Andrej Bončina]] (*1962)
*[[Franc Boštjančič]] (*1935)
* [[Cvetko Božič]] (1886–1973)
*[[Gregor Božič (gozdar)|Gregor Božič]] (*1964)
* [[Ivan Božič (politik)|Ivan Božič]] (*1939)
* [[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] (1928–2021)
*Janez Božič (*1968)
*[[Andrej Breznikar]]
*[[Marjan Brinar]]
*[[Miran Brinar]] (1909–2002)
*[[Rupert Brovet]] (1887–1970~)
*[[Robert Brus]] (*1965)
*[[Karmelo Budihna]] (1916–1991)
*[[Lojze (Alojz) Budkovič]] (*1953)

== C ==
* [[Tugomir Cajnko]] (1915–2002)
*[[Ivan Nepomuk Cerar]] (1789–1849)
* [[Dinko Cerjak]] (1895–1981)
*Marjeta (s. Pija) [[Cevc]] (*1970)
*[[Milan Ciglar]] (1923–1977)
*[[Mitja Cimperšek]] (*1937)
*[[Rudolf Cividini]] (1917–2016)
*[[Mateja Cojzer]]
* [[Stanislav Cvek]] (1915–1959)

== Č ==
*[[Lojze Čampa]] (1935–2000)
*[[Miran Čas]] (1952–2015)
*[[Matjaž Čater]]
*[[Janez Černač]] (*1937)
*([[Tone Černač]] 1905–1984)
*[[Rok Černe]] (*1978)
*[[Martin Čokl]] (1907–2014)
*([[Janez Čop]] 1927–2019)
* [[Boleslav Črnagoj]] (1894–1974)
* [[Katarina Čufar]] (*1958)

== D ==
*Gregor Danev
*[[Maruša Maja Danev]]
*[[Jurij Diaci]] (*1963)
*[[Ludvik Dimitz]] (1842–1912)
*[[Andrej Dobre]] (*1932)
* [[Igor Drakskobler]] (*1957)
*[[Dušan Dretnik]]
*[[Andrej Držaj]]

== E ==
*[[Klemen Eller]]
*[[Hans Em]] (Oehm) (1898–1992)
*[[Rihard Erker]] (1912–1986)

== F ==
*[[Tone Fabjan]] (1902–1971)
*[[Vladislav Fasan]] (1875–1963)
*[[Franc Ferlin]] (*1957)
*[[Andreja Ferreira]]
*[[Zlatko Ficko]]
*[[Gilbert Fuchs]]
*[[David Fučka]]
* [[Lojze Funkl]] (1907–1989)  

== G ==

* [[Marjan Gabrič]] (1931–2007)
*[[Franc Gašperšič]] (*1932)
*[[Brane Glavan]]
*([[Štefan Gnezda]])
*[[Aleksander Golob]] (*1954)
*[[Janez Gornjec]] (1923–?)
*[[Ivan Gosar]] (1888–1917)
*Branislav Gradišnik
*[[Tine Grebenc]]
*[[Jožica Gričar]]?
*Janez Grilc (1941–2021)
*Matjaž Guček
*[[Adolf Guttenberg]]
*[[Avgust Guzelj]] (1864–1931)

== H ==

* [[Špela Habič]] (*1964)
*[[Ivan Habjan]] (1928–2021)
*[[Polona Hafner]]
* [[Tomaž Hartman]] (*1957)
*[[Tine Hauptman]] ?
* [[David Hladnik]]
* [[Jurij Hočevar]] (1915–2010)
* [[Milan Hočevar]] (*1940)
*(Stana Hočevar 1922–1996)
* [[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022)
* [[Robert Hostnik]] 
*Aleš dr. Horvat (1957 - 2007)
*Tomaž Hrovat 
* [[Leopold Hufnagl]] (1857–1942)

== I ==

* [[Urban Ilc]]
*[[Primož Ilešič]] (*1956)
*[[Franc Ivanek]] (1929–1978)

== J ==

* [[Franc Jagodič]]
* [[Primož Jakop]]
* [[Jošt Jakša]] (*1962?)
*Franc Janež (*1935)
* [[Anže Japelj]]
* [[Ivo Jelačin]] (*1926)
*[[Samo Jenčič]] (*1958)
*[[Klemen Jerina]]
* Janez Jerman (1916–1989)
* [[Marko Jonozovič]]
* [[Oskar Jug]] (1900–1987)
*(Rudolf Anton Jugoviz 1868–1932) (Avstrija)
* [[Dušan Jurc]] (*1952)
* [[Maja Jurc]] (*1954)
* [[Franjo Jurhar]] (1901–1986)
* [[Ivan Juvan]]
*[[Branko Južnič]] (*1960) ?

== K ==
*[[Aleš Kadunc]]
*[[Avgust Kafol]] (1882–1955)
*[[Ciril Kafol]] (1915–1988)
*[[Drago Kajfež]] (1903–1963)
*[[Janko Kalan]] (*1933)
*[[Stanislav Kanc|Stanislav (Stanko) Kanc]] (?–1957)
*[[Miloš Kelih]] (1900–?)
*[[Bojan Kern]] (*1939)
*[[Leon Kernel]] (*1956)
*[[Viljem Kindler]] (1912–1994)
*[[Slavko Klančičar]] (1931–2014)
*[[Viktor Klanjšček]] (1918–2001)
*[[Ivan Klemenčič (gozdar)|Ivan Klemenčič]] (1899–1978)
*[[Andrej Klinar]] (1942–2011)
*[[Klemen Klinar]] (*1981)?
*Darko Klobučar
*[[Marko Kmecl]] (*1934)
*[[Milan Kobal]] (*1980)
*[[Tomaž Kočar]] (*1938)
*Jože Kolar (? - 1980)
*[[Jože Koller (gozdar)|Jožef Koller]] (1798/1805–1870)
*Marija Kolšek
*[[Katja Konečnik]]
*Vojko Koprivnik (1887–1949) 
*[[Slavko Korbar]] (*1932)
*[[Franjo Kordiš]] (1919–2017)
*[[Alenka Korenjak]]
*[[Vinko Korošak]] (*1934)
*[[Vladimir Korošec]] (1920–1975)
*Boštjan Košiček
*[[Boštjan Košir]] (*1948)
*Janez Košir (*1953)
*[[Živko Košir]] (1927–2020)
*[[John Kotar]] (*1939)
*[[Marijan Kotar]] (*1941)
*Andrej Kotnik
*[[Ludvik Kotnik]] (*1939)
*Jože Kovač (1930–2021)
*Štefan Kovač
*Simon Kovšca
*[[Edo Kozorog]]
*[[Darij Krajčič]] (*1965)
*Robert Kranjc
*Janez Krč   
*[[Amer Krivec]] (1928–1982)
*[[Igo Kraut]] (1888–1972)
*[[Peter Krma]]
*[[Miha Krofel]]?
*[[Rado Krpač]] (*1953)
*Anton Kržišnik (1913– ?)
*[[Milan Kuder]] (1915–1985)
*[[Karel Kumer]] (1905–1950) (športnik)
*([[Tomaž Kunstelj]] *1963)
*[[Lado Kutnar]] (*1966)

== L ==

* [[Tone Lah]]  (*1935?)
*[[Peter Lakota]] (*1937)
* [[Nikolaj Lapuh]] (1932–2009)
*''Anton Lesnik'', predsednik Pro Silva Slovenija
* [[Tom Levanič|Tom(islav) Levanič]] (*1964)
*[[Josip Levičnik]] (1878–1951)
*Janez Levstek (*? - 2022)
* [[Josip Likar]] (1858–1932)
* [[Karel Lipič]]
* [[Marjan Lipoglavšek]] (1941–2019)
* [[Anton Locker]] (1878–?)
* [[Janez Logar (gozdar)]]
*[[Jože Logar]] (*1933)

== M ==

* [[Boštjan Mali]]
*Jurij Marenče (*1957)
* [[Miha Marenče]] (*1974)
*[[Lojze Marinček]] (*1932)
*[[Aleksander Marinšek]]
*[[Lena Marion]] (arboristka)
*[[Matjaž Mastnak]] (*1963)
*[[Marko Matijašič]]
*[[Stanislav Mazi]] (1906–1976)
*[[Mirko Medved]] (*1959 - 2013)
*Janko Mehle
*Adolf Melliwa (1867–?)
*[[Franc Merzelj]] (1932–2002)
*[[Tomaž Mihelič]] (*1974)
*Viktor Miklavčič
*[[Jože Miklavžič]] (1901–1968)
*[[Dušan Mlinšek]] (1925–2020)
*Jože Mori
*[[Ivan Možina]] (1912–1979)
*[[Jožef Mrakič]]
*[[Tine Mulej]]
*[[Alenka Munda]] ? 

== N ==

* ''Thomas'' Andrew ''Nagel''
* [[Viktor Novak]] (1883–1950)

== O ==

*[[Josef Obereigner]] (1845–?)
*[[Franjo Oblak]] (1897–?)
*Stanislav Oblak (1911–1979)
*[[Nikica Ogris]]
*[[Alessandro Oman]] (*1956)
*[[Igo Oraš]] (?–1981)
*[[Damjan Oražem]]
*[[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] (1914–2004)
*[[Zdenko Otrin]] (1933–1994)

== P ==
*[[Franc Padar]] (1849–1907)
*[[Franjo Pahernik]] (1882–1976)
*[[Stane Pajk]] 
*[[Jože Papež]] (*1967) 
*[[Ferdo Papič]] (1929–?)
*[[Roman Pavlin]] (*1963)
*Damjan Pavlovec (1930-2017)                                                             
*[[Marjan Pavšer]] (1926–2009)
*Miro(slav)-Mirko Pečar (1925 - 2006)?
*Franc (Valentin) [[Perko]] (*1942)
*[[Mirko Perušek]]
*[[Janez Petkoš]] (*1947)
*[[Slavko Petrič]] (1928–2021)
*[[Rudolf Pipan]] (1895–1975)
*[[Saša Pirkmaier]] (*1937)
*[[Janez Pirnat (gozdar)|Janez Pirnat]] (*1960)
*[[Milan Piskernik]] (1925–2006)
*Rok Pišek?
*[[Barbara Piškur]] ?
*[[Jernej Piškur]] (*1938)
*[[Josip Plesničar]] (1842–1913)
*[[Bojan Počkar]] (1963–1996)
*(Edvard Pogačnik 1877–1962)
*Janez Pogačnik (1931 –)
*[[Leopold Pogačnik]] (1912–1980)?
*[[Nika Pogačnik]] ?
*Jure Pokorn
*[[Boštjan Pokorny]] (*1970)
*[[France Polanc]]
*[[Aleš Poljanec]]
*[[Hubert Potočnik]]
*[[Igor Potočnik]] (*1960)
*[[Martin Potočnik]] (1911–1993)
*[[Jože Prah]] (*1963)
*[[Nejc Praznik]]
*[[Anton Prelesnik]] (*1934)
*[[Slavko Preložnik]] (1930?–2013)
*[[Milan Prešeren]] (1931–1991)
*Darko Pristovnik
*[[Silvo Pritržnik]]
*[[Tomaž Prus]] (*1950)
*[[Josip Pucich]] (1850–?)
*[[Vladimir Puhek]] (*1936)
*[[Ivo Puncer]] (1931–1994) 
*[[Viljem Putick]] (1856–1929)

== R ==

* [[Franjo Rainer|Franc (Franjo) Rainer]] (1902–1991)
* [[Boris Rantaša]]
*Aleksander Ratajc
* [[Franc Razdevšek]] (1928–2013)
* [[Viktor Rebolj]] (1903–1970)
* [[Edvard Rebula]] (1936–2009)
* [[Hinko Rejic]] (?–1988)
* [[Ciril Remic]] (1923–2013)
*Monika Renko Avsenek
* [[Josef Ressel]]  (1793–1857)
*[[Robert Režonja]]
*[[Robert Robek]]
*[[Dušan Robič]] (1933–2013)
* [[Davorin Rogina]]
* [[Anton Rossipal]] (1852–1906)
*[[Josip Rustia]] (1861–1949)
* [[Ante Ružić]] (1886–?)

== S ==

*Ivan Salzer (1840–1895)
*Simon Schnarnaggl
*Herbert Schoeppl (1892–1982)
*[[Henrik Schollmayer-Lichtenberg]] (1860–1930)
*Janez Sedej (gozdar)
*Janko Seljak
*[[Alojz Serini]] (1929 - ?)
*Stanislav Sever ?
*[[Franjo Sevnik]] (1895–1980)
*[[Franjo Sgerm]] (1911–2001)
*Stanko Silan
*[[Primož Simončič]] (*1961)
*Tina Simončič
*[[Anton Simonič]] (1931–2001)
*Iztok Sinjur
*[[Mitja Skudnik]]
*[[Jože Skumavec]] (u. 2020?)
*Marko Slapnik
*[[Ivan Smole]] - Ivič (*1935)
*[[Igor Smolej]] (*1943)
*Anton Smrekar
*[[Stanko Sotošek]] (1903–1956)
*[[Matija Stergar]]
*Joseph Heinrich Stratil ?
*[[Jernej Stritih]] (*1962)
*Andrej Strniša
*[[Maks Sušek]] (*1932)
*[[Adi Svetličič]] (1913–2013)
*[[Baldomir Svetličič]] 

== Š ==

* [[Zdravko Šaubah]] (1925–1981)
* [[Marjan Šebenik|Marijan Šebenik]] (1915–2005)
*Anton Šepec
* [[Vinko Šeško]] (*1937)
*[[Milan Šinko]] (*1959)
* [[Anton Šivic]] (1879–1963)
* [[Jože Šlander]] (1894–1962)
* [[Jože Šlibar]]
* [[Marjan Šolar]] (1933–2018)
* [[Martin Šolar]]
*[[Bogomir Špiletič]]
*[[Alojz Štrancar]] (1885–1983)
* [[Tomaž Šturm]]
*[[Jakob Šubic]]?
*(Vladimir Šuklje 1878-1920) ?
* [[Vinko Šumrada]] (1916–1990)
* [[Mirko Šušteršič]] (1891–1984)

== T ==
*Matej Tajnikar
*[[Boštjan Tarman]] (1956 - 2018)
*[[Janez Titovšek]] (*1936)
*([[Pavel Tolar]] 1917–1989)
*[[Robert Tomazin]]
*[[Bernard Tonejc]] (*1932)
*[[Niko Torelli]] (*1940)
*[[Mirko Tratnik (1938)|Miro Tratnik]] (1938–2008)
*[[Vladimir Tregubov]] (1904–1974)
*[[Milan Tretjak]]
*[[Milan Trkman]] (*1948) 
*Ivo Trošt
*Anton Turk
* [[Zdravko Turk]] (1904–1991)
*Zdravko Turk (*1959)

== U ==

* [[Jernej Ude]] (1934–1989)
* [[Hieronim Ullrich]] (1811–1866)
*[[Martin Umek]]
*[[Ivan Urankar]] (?–1978)
* [[Janko Urbas]] (1877–1968)
*[[Franjo Urleb]] (1925–2011)

== V ==

*[[Andrej Verlič]]
*[[Živan Veselič]]
*[[Urška Vilhar]] (*1977)

== W ==

* [[Iztok Winkler]] (1939–2013)
*[[Franc Witschl]] (1825–1902)

== Z ==
*[[Zmago Zakrajšek]] (? –2022)
*[[Marijan Zemljič]] (1925–2013)
* [[Viktor Ziernfeld]] (1883–1942)
*[[Tomaž Zorman]]  (*1968)
*[[Tone Zimšek]] (1940–2012)
*[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]]? (1852–1907)
*[[Marjan Zupančič]] (*1935)
* [[Mitja Zupančič]] (*1931)

== Ž ==
* [[Bogdan Žagar]] (1901–1972)
*[[Vinko Žagar]] (*1944)
*[[Peter Železnik (gozdar)]]
*Lojze Žgajnar ?
*[[Ivan Žonta]] (*1935)
* [[Lojze Žumer]] (1899–1987)

{{stublist}}

[[kategorija:Slovenski inženirji gozdarstva|*]]</text>
      <sha1>55ljqpb9sr4sots63fp00xkotois4lp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Leopold II. Belgijski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>264145</id>
    <revision>
      <id>5725225</id>
      <parentid>5686465</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:25:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.142.27.86</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9295" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Leopold}} moj idol
{{Infopolje Oseba}}
'''Leopold II. Belgijski''', [[kralj Belgijcev]], * [[9. april]] [[1835]], [[Bruselj]], [[Belgija]], † [[17. december]] [[1909]], [[Laeken]], Bruselj, Belgija.

Bil je drugi monarh [[Kraljevina Belgija|Kraljevine Belgije]] po pridobitvi neodvisnosti leta [[1830]]  in prvi, ki se je rodil na ozemlju države. Vladal je med letoma 1865 in 1909, njegovo vladavino pa je zaznamovala predvsem njegova težnja po pridobitvi [[kolonija|kolonij]] in posledično njegova velika nepriljubljenost. Velja za najbolj nepriljubljenega belgijskega kralja v zgodovini.&lt;ref name=&quot;Cannuyer, Christian 2005&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Cannuyer, Christian |year=2005 |title=Histoire de la dynastie belge |publisher=Rennes : Ouest-France |isbn=9782737336775 |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==
Rodil se je [[9. april]]a [[1835]] kot drugi sin [[Leopold I. Belgijski|Leopolda I.]] in bosanske princese [[Luiza Marija Orleanska|Luize Marije Orleanske]], hčere [[Kralj Francozov|kralja Francozov]] [[Louis-Philippe Orleanski|Louisa-Philippa Orleanskega]], a njun prvorojenec je umrl že pred njegovim rojstvom, zato je vseskozi veljal za prestolonaslednika. Oče mu je leta [[1840]] podelil naziv [[Vojvoda Brabantski|vojvode Brabantskega]], kar je v Belgiji postalo uveljavljen naziv za prestolonaslednika. Ni bil posebno lepe zunanjosti, imel je predolg nos in je šepal. V mladosti naj bi bolehal na pljučih, vendar se mu je stanje po številnih pomorskih potovanjih od [[Egipt]]a do [[Indija|Indije]] in [[Kitajska|Kitajske]]&lt;ref&gt;Thomas Pakenham: ''The Scramble for Africa'', Georg Weidenfeld &amp; Nicolson, 1991, str. 13 &lt;/ref&gt; močno popravilo, tako da je bil v poznejših letih kar trdnega zdravja. [[10. avgust]]a [[1853]] se je poročil z avstrijsko [[nadvojvodinja|nadvojvodinjo]] [[Marija Henrieta Habsburško-Lotarinška|Marijo Henrieto]]. Njun zakon ni bil posebno srečen, rodili pa so se jima štirje otroci:
* ''[[Luiza, belgijska princesa|Louise Marie Amélie]]'' (* [[18. februar]] [[1858]], [[Bruselj]]; † [[1. marec]] [[1924]], [[Wiesbaden]]) ∞ Princ Philipp Sachsen-Coburg in Gotha.
* ''Leopold Ferdinand Elie Victor Albert Marie'', grof Hennegaus (kot najstarejši sin prestolonaslednika), [[vojvoda Brabantski]] (kot prestolonaslednik), (* [[12. junij]] [[1859]] Laeken; † [[22. januar]] [[1869]], Laeken).
* ''[[Štefanija, belgijska princesa|Stéphanie Clotilde Louise Hermine Marie Charlotte]]'' (* [[21. maj]] [[1864]], Laeken; † [[23. avgust]] [[1945]], [[opatija Pannonhalma]] pri [[Györszentmarton]]u, [[Madžarska]]) 
# ∞ [[nadvojvoda]] [[Rudolf Habsburško-Lotarinški]] (hči  Elizabeta) 
# ∞ [[Elemér Lónyay Nagy-Lónya in Vasaros-Nameny|Elemér Edmund, grof Lónyay Nagy-Lónya in Vásáros-Namény]] (brez otrok)
* ''[[Klementina, belgijska princesa|Clementine Albertine Marie Leopoldine]]'' (* [[30. julij]] [[1872]],  Laeken; † [[8. marec]] [[1955]], [[Nica]], [[Francija]]) ∞ princ [[Napoléon Victor Jérôme Frédéric Bonaparte]] (1862–1926).

Kasneje je imel številne ljubice, med njimi je najbolj znana [[Blanche Zélia Joséphine Delacroix]], ki mu je rodila dva otroka:

* Lucien Philippe Marie Antoine ([[9. februar]] [[1906]] – [[15. november]] [[1984]]), vojvoda [[Tervuren]]ski&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;http://www.genealogy.euweb.cz/wettin/wettin8.html&lt;/ref&gt;.
* Philippe Henri Marie François [[16. oktober]] [[1907]]– [[21. avgust]] [[1914]]), grof [[Ravenstein]]ski&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;.
Z njo se je že na smrtni postelji [[14. december|14. decembra]] [[1909]], le tri dni pred svojo smrtjo, poročil, vendar poroka po belgijskih zakonih ni bila veljavna.

== Notranja politika ==
Belgijski prestol je zasedel po smrti svojega očeta [[Leopold I. Belgijski|Leopolda I.]] [[10. december|10. decembra]][[1865]]. Še bolj kot oče se je v notranji politiki izogibal izrekanju o vprašanjih, o katerih belgijske stranke niso soglašale&lt;ref name=&quot;Cannuyer, Christian 2005&quot;/&gt;. Pridržal si je le vlogo na treh področjih, ki so ga posebej zanimala: urbanizem, obramba ter kolonialna politika in zunanja trgovina.
=== Urbanizem ===
Menil je, da se uspešnost države izraža tudi z arhitekturno politiko in ambicioznimi urbanističnimi načrti. Osebno se je zavzemal za uvedbo &quot;leopoldinskega arhitekturnega sloga&quot; &lt;ref name=&quot;Cannuyer, Christian 2005&quot;/&gt;, ki se je z obsežnimi gradnjami najbolj realiziral v [[Bruselj|Bruslju]], [[Antwerpen|Antwerpnu]], [[Ostende|Ostendu]] in [[Spa]]ju.
=== Obramba ===
Vseskozi se je zavedal težavnega geopolitičnega položaja svoje države, vkleščene med dve evropski velesili [[Francija|Francijo]] in [[Nemčija|Nemčijo]]. Položaj se je še zlasti zaostril po [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta [[1870]]. V zelo slabih odnosih je bil z nemškim cesarjem [[Viljem II. Nemški|Viljemom II.]], čeprav sta bila v sorodstvu. Po letu 1871 se je Leopold II. zavzemal za uvedbo splošne vojaške obveznosti, vendar je belgijski parlament tak zakon sprejel šele tik pred njegovo smrtjo leta 1909.
== Kolonialna politika ==
&quot;Nočem zamuditi dobre priložnosti za kos te čudovite afriške pogače.&quot;&lt;ref&gt;http://en.wikiquote.org/wiki/Leopold_II_of_Belgium&lt;/ref&gt;
O kolonialnih osvojitvah je sanjal že njegov oče, sam pa se je tega podjetja lotil sistematično. Zavedal se je, da se Belgija teritorialno ne more širiti v Evropi, zato si je pod krinko raziskovanja in &quot;širjenja civilizacije&quot; zamislil osvajanje v porečju reke [[Kongo (reka)|Kongo]]. Z lastnim denarjem je leta [[1876]] financiral ustanovitev African International Association, leta [[1878]] pa Odbora za raziskovanje zgornjega Konga (Comité d'Etudes du Haut-Congo)&lt;ref&gt;Zgodovina v slikah. 15. knjiga. DZS, Ljubljana 1980. stolpec 7015. {{COBISS|ID=18671873}}&lt;/ref&gt;. Najel je britanskega raziskovalca [[Henry Morton Stanley|Henryja Mortona Stanleya]], ki je med letoma 1877 in 1879 deželo raziskal in postavil njene mejnike&lt;ref&gt;Atlas svetovne zgodovine. CZ, DZS, Ljubljana, 1989. str. 240. ISBN 86-361-0547-1.{{COBISS|ID=446725}}&lt;/ref&gt;. Leta [[1885]] so na konferenci v [[Berlin]]u razglasili [[Svobodna država Kongo|Svobodno državo Kongo]], Leopoldu II. pa ponudili kraljevsko krono. Belgijski parlament mu je dovolil sprejem krone pod pogojem, da to ne bo pomenilo za Belgijo nobenih finančnih ali vojaških obveznosti&lt;ref name=&quot;Cannuyer, Christian 2005&quot;/&gt;. Tako je bil Leopold II. tako rekoč zasebni lastnik kolonije, ki so jo v njegovem imenu upravljale predvsem zasebne družbe. Dogajale so se hude grozote&lt;ref&gt;http://www.enotes.com/genocide-encyclopedia/king-leopold-ii-congo&lt;/ref&gt; (prisilno delo, sekanje udov ipd.) in prva poročila o njih so pretresla belgijsko in svetovno javno mnenje. Nastala je tudi cela vrsta literarnih in neliterarnih del, ki so obtožujoče govorila o Leopoldovi kolonialni vladavini, npr. [[Joseph Conrad]]: Srce teme, [[Arthur Conan Doyle]]:The Crime of the Congo itd. Leta [[1908]] je Leopold II. prenesel lastništvo kolonije na Belgijo, tako da se je do neodvisnosti leta [[1960]] imenovala [[Belgijski Kongo]].
== Dediščina ==
Vladavina Leopolda II. v Kongu velja za eno najbolj krutih kolonialnih vladavin v zgodovini, čeprav so po tem, ko je kolonija prešla v upravljanje belgijske države, nekateri belgijski zgodovinarji in politiki skušali zmanjšati pomen grozot, ki so se dogajale, in kraljevo vlogo pri tem&lt;ref&gt;http://www.deredactie.be/cm/vrtnieuws.english/news/1.808003&lt;/ref&gt;. V številnih belgijskih mestih, zlasti v Bruslju, še stojijo številne znamenite zgradbe, postavljene med njegovo vladavino, in v mnogih mestih stojijo njegovi spomeniki. Leta 2007 so izdali tudi poseben spominski zlatnik za 12, 50 evra, ki nosi njegovo podobo.
== Opombe in sklici ==
{{opombe|1}}

== Viri in literatura ==
* Zgodovina v slikah. 15. knjiga. DZS, Ljubljana 1980. stolpec 7015. {{COBISS|ID=18671873}}
* Atlas svetovne zgodovine. CZ, DZS, Ljubljana, 1989. str. 240. ISBN 86-361-0547-1.{{COBISS|ID=446725}}
* {{navedi knjigo |author=Cannuyer, Christian |year=2005 |title=Histoire de la dynastie belge |publisher=Rennes : Ouest-France |isbn=9782737336775 |cobiss= |pages=}}
* Bricard, Isabelle: ''Dynastie panujące Europy'', Świat książki, Varšava 2007. ISBN 978-83-7391-767-5. (prevod iz francoščine)

== Zunanji viri ==
* http://www.monarchie.be/nl/geschiedenis/leopold-ii (Uradna stran belgijske monarhije v 4 jezikih)
* http://www.britannica.com/EBchecked/topic/336654/Leopold-II# (Članek v Encyclopedii Britannici)
* http://www.enotes.com/genocide-encyclopedia/king-leopold-ii-congo (Poglavje iz knjige Adama Hochschilda King Leopold's Ghost o strahotah med njegovo kolonialno vladavino)
* http://www.nairaland.com/nigeria/topic-248670.0.html (Govor Leopolda II. iz leta 1883)
* http://socyberty.com/history/a-list-of-atrocities-committed-by-king-leopold-ii-of-belgium-in-the-belgian-congo-1885-1908/ (Seznam grozot v Belgijskem Kongu)
* http://www.deredactie.be/cm/vrtnieuws.english/news/1.808003 (Mnenje belgijskega politika Louisa Michela o vizionarstvu kralja)
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Leopold}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1835]]
[[Kategorija:Umrli leta 1909]]

[[Kategorija:Belgijski kralji]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Nosilci reda črnega orla]]
[[Kategorija:Nosilci reda podvezice]]</text>
      <sha1>dnl7ddve2wm52lnqi56ibbbrits2waz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pokrajinska povest</title>
    <ns>0</ns>
    <id>264147</id>
    <revision>
      <id>5725236</id>
      <parentid>4107415</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:28:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6144" xml:space="preserve">'''Pokrajinska''' ali '''regionalna povest''' je žanrski tip slovenske [[kmečka povest|kmečke povesti]] z začetkom takoj po koncu prve svetovne vojne in vrhom v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Pokrajinska povest izpostavlja značilnosti pokrajine, v kateri se dogaja.

== Slovenska pokrajinska povest ==
Glavni namen pokrajinske povesti je bil popularizirati manj znane slovenske pokrajine in njihove ljudi. Na nastanek slovenske pokrajinske povesti je vplivala upravna združitev slovenskih pokrajin leta [[1918]], ki ni vključevala [[Primorska|Primorske]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroške]]. Program [[zedinjena Slovenija|zedinjene Slovenije]] v 19. stoletju poudarjanju perifernih pokrajin še ni bil naklonjen.
Funkcija pokrajinske povesti dvajsetih let je bila nacionalno mobilizacijska. V ospredje je postavljala zapostavljene (obrobne) pokrajine  Slovenije, ki so si prizadevale ohraniti stik s centrom. Najbolj izrazita pokrajinska povest se je porajala na Primorskem, ki je v celoti pripadala Italiji, Koroškem, Štajerskem ter v Beli in Suhi krajini. Če so pri pokrajinski povesti prevladovali avtorji obrobnih pokrajin, so bili med vodilnimi pisci [[kmečka povest|kmečke povesti]] Gorenjci, pri [[zgodovinski roman|zgodovinskem romanu]] pa so prednjačili Štajerci. V tridesetih letih se pokrajinskim opisom pridruži še poudarjena socialna problematika ([[Miško Kranjec]], [[Prežihov Voranc]] ...) ali domačijstvo ([[Janko Kač]], [[Stanko Kociper]]). Po drugi svetovni vojni je pokrajinska povest začela hitro izginjati. Na slovenskem literarnem zemljevidu so se po zaslugi mlajših avtorjev pojavili tudi Brkini, Istra in  Prekmurje.

Velikokrat že sam naslov povesti pokaže na kraj dogajanja. Značilni so dvodelni naslovi iz imena osebe in kraja (''[[Aleš iz Razora]]'', ''[[Fant s Kresinja]]'', ''[[Nevesta s Korinja]]''). Fabula se v pokrajinski povesti umika in na njeno mesto stopijo pokrajinski, folklorni, potopisni ali lirski opisi. Z literarnim upodabljanjem manj znanih in zapostavljenih slovenskih pokrajin so si pokrajinski avtorji prizadevali spodbuditi medsebojno poznavanje med regijami in oblikovati enoten slovenski prostor (ideja zedinjene Slovenije).

== Pokrajinski avtorji ==
*'''[[Tolmin]]sko''':
**[[Ivan Pregelj]] (''Matkova Tina'', ''Runje'')
**[[Ciril Kosmač]] (''Iz moje doline'', 1958)
*'''[[Vipavska dolina|Vipavsko]]''':
**[[Narte Velikonja]] (''Besede'', 1937)
*'''[[Cerkljansko hribovje|Cerkljansko]]''':
**[[France Bevk]] (''Ljudje pod Osojnikom'', 1934)
*'''[[Brkini]]''':
**[[Milan Lipovec]] (''Ljudje ob cesti'', 1961)
*'''[[Istra]]''':
**[[Marjan Tomšič]] (''Olive in sol'' (istrske novele), 1983, ''Kažuni'' (istrske novele), 1990, ''Vruja''  (istrske novele), 1994, ''Glavo gor, uha dol'' (istrske pravljice), 1993, ''Začarana hiša'' (istrske pravljice), 1994, ''Noč je moja, dan je tvoj'' (istrske ljud. zgodbe), 1989) 
*'''[[Gorenjska]]''':
**[[Janez Jalen]]
*'''[[Škofjeloško hribovje|Škofjeloško]]''':
**[[Ivan Tavčar]] (''Med gorami'',''¨Slike iz loškega pogorja¨'', 1876-1888)
**[[Jan Plestenjak (pisatelj)|Jan Plestenjak]] (''Lovrač'', 1936, ''Bajtarji'', 1937, ''Mlinar Bogataj'', 1942, ''Herodež'', 1944)
*'''[[Pohorje]]''':
**[[Jože Kranjc]] (''Pot ob prepadu'', 1932)
*'''[[Slovenske gorice]]''':
**[[Stanko Kociper]] (''Goričanec'', 1942)
**[[Anton Ingolič]] (''Žeja'', 1946, ''Soseska'', 1939)
**[[Ivan Potrč]] (''Sin'', 1939)
**[[Janez Švajncer]] (''Streli na meji'', 1955)
**[[Manica Lobnik]] (''Gorniki in čas'', 1957)
**[[Ignac Koprivec]] (''Hiša pod vrhom'', 1957, ''Pot ne pelje v dolino'', 1961)
*'''[[Savinjska dolina]]''':
**[[Janko Kač]] (''Grunt'', 1932, ''Na novinah'', 1942)
*'''[[Prekmurje]]''':
**[[Miško Kranjec]]
*'''[[Koroška (pokrajina)|Koroška]]''':
**[[Prežihov Voranc]] (''Samorastniki'', 1940)
*'''[[Dolenjska]]''':
**[[Jože Dular]] (''Krka umira'', 1943)
*'''[[Bela krajina]]''':
**[[Lojze Zupanc]] (''Stari Hrk'', 1934, ''Tretji rod'', 1938, ''Mlini stoje'', 1945)
**[[Jože Dular]] (''Zemlja in ljubezen'', 1943)
*'''[[Suha krajina]]''':
**[[Fran Jaklič]] (''Naši vaščanje'', 1891)

== Pokrajinska povest v drugih književnostih ==
V nemški literaturi slovenskemu izrazu pokrajinska povest ustreza izraz [[regionalni roman]] oz. [[Heimatroman]] ([[:de:Heimatroman|Heimatroman]]), ki ga Nemci uvrščajo med [[trivialna literatura|trivialno literaturo]]. Kot nadrejeni pojem zajema žanre: [[vaška zgodba]] ([[:de:Dorfgeschichte|Dorfgeschichte]]), [[kmečka povest|kmečki roman]] (Buernroman) in [[planinska povest|planinski roman]] (Bergroman).

Francoska literatura razume pod izrazom pokrajinska povest »roman tal« ali »lokalni roman« ([[:fr:Roman du terroir|Roman du terroir]]). Ta tip romana naj bi spodbujal kmetijstvo in podeželjski način življenja na začetku [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]] v [[Kanada|Kanadi]] ([[Quebec]]).

Izraz [[lokalni kolorit]] (angl. [[:en:local color|local color]]) je povezan z izrazom [[regionalizem]] [http://www.ijs.si/lit/regional.html], ki se osredotoča na posebnosti določene regije, kot so običaji, narečja, zgodovinsko ozadje in topografija neke pokrajine oz. regije. Umestitev dogajanja v konkretno poimenovane in realno obstoječe kraje ali pokrajine je v žanru zgodovinskega romana celo pogostejša kot v kmečki povesti. Pri zgodovinskem romanu je bilo dogajanje največkrat postavljeno v Ljubljano. [[Ivan Pregelj|Pregljevo]] poimenovanje &quot;geografična povest&quot; (Iz poetike, ''Mentor'' 1916/17) se ni uveljavilo.

== Viri ==
*[[Miran Hladnik]] (1998). ''Regionalizem in slovenska književnost''. XXXIV SSJLK: Zbornik predavanj, str. 103-14. {{COBISS|ID=6583650}} ali [http://www.ijs.si/lit/pokrajin.html]
*[[Miran Hladnik]] (2009): ''[http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/szr.pdf Slovenski zgodovinski roman]''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.{{COBISS|ID=245948160}}

== Glej tudi ==
* [[pokrajinska literatura]]

{{Portal:Literatura/povezava}}

[[Kategorija:Povesti po zvrsti]]
[[Kategorija:Književnost]]

[[de:Heimatroman]]
[[en:Local color]]
[[fr:Roman du terroir]]</text>
      <sha1>pdqlasztafdvxjm0vfrk9npihsf91qe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Teodor Domej</title>
    <ns>0</ns>
    <id>264661</id>
    <revision>
      <id>5725237</id>
      <parentid>4929333</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:28:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1508" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Teodor Domej''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]] in [[narod]]nostni delavec na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], * [[15. september]] [[1949]], [[Celovec]].

Med študijem [[Slavistika|slavistike]] in [[Zgodovina|zgodovine]] na [[Univerza na Dunaju|dunajski univerzi]], na kateri je 1986 tudi [[Doktorat|doktoriral]], je bil predsednik Kluba slovenskih študentov, 1977-1980 predsednik Zveze slovenske mladine na Koroškem in že tedaj odbornik osrednjih [[politika|političnih]], [[kultura|kulturno]]-[[prosveta|prosvetnih]] in [[šola|šolskih]] organizacij [[Koroški Slovenci|koroških Slovencev]]. Urejal je razna mladinska [[časopis|glasila]], od 1979 tedenski [[bilten]] ''Informacije in komentarji'' Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, kjer se je tudi zaposlil kot raziskovalec jezikovne in kulturne zgodovine koroških Slovencev, njihovega odpora proti nemškemu [[nacionalizem|nacionalizmu]] in [[nacizem|nacizmu]] ter njihovega boja za [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovne]] pravice v šolstvu.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{opombe}}

{{normativna kontrola}}

{{historian-stub}}

{{DEFAULTSORT:Domej, Teodor}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1949]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Žagarjevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>axaujb9rbya9evk494tp26rpfv819fc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ignac Domej</title>
    <ns>0</ns>
    <id>264662</id>
    <revision>
      <id>5725238</id>
      <parentid>5217141</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:28:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1260" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Ignac Domej''', [[Slovenci|slovenski]] [[kmet|kmečki]] in [[narod]]nostni organizator na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], * [[30. julij]] [[1921]], [[Rinkole]] pri [[Pliberk]]u, † [[10. december]] [[1990]], Rinkole.

Kot napreden [[Koroški Slovenci|Koroški Slovenec]] in razgledan kmet iz Rinkol ([[nemščina|nem.]] ''Rinkolach'') je od srede petdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] sodeloval pri posodabljanju [[kmetijstvo|kmetijstva]] na narodnostno mešanem ozemlju Koroške. Dve desetletji je zastopal slovenske kmete v [[Velikovec|velikovški]] [[okraj]]ni kmetijski zbornici. V letih 1954−1985 je bil odbornik v občini Blato (tudi podžupan) in Pliberk. Bil je tudi dolgoletni predsednik Združenja staršev [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|Zvezne gimnazije za Slovence]] v [[Celovec|Celovcu]] ter od 1962-1968 in 1976-1987 pa podpredsednik [[Narodni svet koroških Slovencev|Narodnega sveta koroških Slovencev]].&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{opombe}}

{{normativna kontrola}}

{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Domej, Ignac}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]</text>
      <sha1>04irr3z24m33x3gdfoslk6vyq86sdeb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Planinska literatura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>265284</id>
    <revision>
      <id>5725239</id>
      <parentid>5670860</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:28:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zborniki */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5268" xml:space="preserve">'''Planinska literatura''' (redkeje tudi '''gorniška literatura''') je zbirni izraz za planinsko [[leposlovje]] ([[planinska povest|planinske povesti]], [[roman]]e, [[novela (književnost)|novele]], [[Poezija|pesmi]] ...), planinsko [[strokovna literatura|strokovno literaturo]] ([[Planinski vodnik, priročnik|vodniki]], [[zgodovina planinstva]]), [[publicistika|publicistiko]] ([[potopisje]], esejistiko, [[Dnevnik (književnost)|dnevnike]], [[spomini|spomine]], [[biografija|biografije]] ...) in planinske [[spletni dnevnik|spletne dnevnike]] in [[spletni forum|spletne forume]], ki sodijo v splošno sporazumevalno zvrst. Posebej govorimo o mladinskem segmentu planinske literature, nekateri ločujejo tudi med planinsko, [[gorništvo|gorniško]] in [[alpinistika|alpinistično]] literaturo, pri čemer pod prvo razumejo tisto, ki zadeva [[pohodništvo]] po markiranih poteh, pod drugo brezpotja in pod tretjo [[plezanje]], odprave in [[alpinistično smučanje]].

== Dokumentarne monografije ==

*[[Alba Hintner]], Berggänge: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide, 1900
*[[Henrik Tuma]], Imenoslovje Julijskih Alp, 1929, 2000, Pomen in razvoj alpinizma, 1930, Planinski spisi, 2000
*[[Julius Kugy]], Iz mojega življenja v gorah : Julijske Alpe, 1937,  Delo, glasba, gore, 1966, Iz življenja gornika, 1968, Iz minulih dni, 1971, Pet stoletij Triglava, 1973, Anton Ojcinger: Življenje gorskega vodnika, 1977, Vojne podobe iz Julijskih Alp, 1995
*[[Evgen Lovšin]], V Triglavu in v njegovi soseščini: Planinske študije in doživetja (1944, 1946)
*[[Janko Mlakar]], Jakob Aljaž, triglavski župnik, 1953, Iz mojega nahrbtnika, 1968, Med Šmarno goro in Mont Blancom, 1995
*[[France Avčin]], Kjer tišina šepeta, 1964
*[[Rafko Dolhar]], Pot v planine, 1965, Pot iz planin, 1974
*[[Jožko Kragelj]], Josip Abram - Trentar, 2000
*[[Aleš Kunaver]], Makalu, 1974
*[[Marijan Lipovšek]], Steze, smučišča, skale, 1978
*[[Danilo Cedilnik]], Congma je hodil spredaj, 1979
*[[Viki Grošelj]], Do prvih zvezd, 1987, V prostranstvih črnega granita, 1987, K2, Na smučeh od 0 do 8000, 2003, Gola gora, 2010
*[[Dušica Kunaver]], Aleš Kunaver, 1988, Od Triglava do treh vrhov sveta, 1994
*[[Nejc Zaplotnik]], Pot, 1990, 2000
*[[Staza Černič]], Poti v brezpotja, 1990
*[[Pavle Šegula]], Križemkražem po gorah, 2001
*[[Miha Potočnik]], Posušeni rožmarin: Spomini
*[[Ciril Praček]], Vrnite mi moje sinove z gore, 2000
*[[Stane Belak - Šrauf]], Veliki dnevi, 1997
*[[Zvonko Požgaj]], Ama Dablan: Odsanjane sanje, 1998
*[[Željko Kozinc]], Pot k očetu: Po sledeh Nejca Zaplotnika na Himalajo, 1998
*[[Milan Vošank]], Na poteh med gorami, 1994
*[[Iztok Tomazin]], Čo Oju - turkizna boginja, 1994
*[[Dušan Jelinčič]], Pod svinčenim nebom, 1994 (spomini na očeta [[Zorko Jelinčič|Zorka Jelinčiča]])
*[[Davo Karničar]], Alpinizem, samoljubje, ljubezen, 1996
*[[Marijan Krišelj]], Lotosov cvet, 1999
*[[Aldo Rupel]], Nočitve pod zvezdami
*[[Tone Strojin]], Poti skozi lepote, 1998, Strmine njunega življenja, 2000 (o [[Mira Marko Debelak|Miri Marko Debelak]] in [[Edo Deržaj|Edu Deržaju]])
*[[Tomaž Humar]], Ni nemogočih poti, 2001
*[[Tadej Golob]] in Davo Karničar, Z Everesta, 2000
*[[Maja Roš]], Prvi na smučeh z Everesta, 2000
*[[Tine Mihelič]], Klic gora, 2004
*[[Vladimir Habjan]], Živeti z gorami, 2013

==Zborniki==

*o [[Valentin Stanič|Valentinu Staniču]]
*o [[Jakob Aljaž|Jakobu Aljažu]]
*o [[Zorko Jelinčič|Zorku Jelinčiču]]
*o [[Koroška (pokrajina)|Koroški]]
*o [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskem planinskem društvu]] ob 100-letnici

==Zbirke==

*Domače in tuje gore

== Fotografske monografije==

*[[Janko Ravnik]], ''Odsevi in obličja'', 1980
*[[Jaka Čop]], ''Trenta in Soča'', 1990
*[[Igor Škamperle]], [[Matej Mejovšek]], ''Lastovičji let'', 1999
*[[Tomo Česen]], ''Sam'', 1990
*[[Vid Pogačnik]], ''[https://docs.google.com/viewer?a=v&amp;pid=explorer&amp;chrome=true&amp;srcid=0B6XGe7cDAGF5YzA1OTVlMDYtZWE0Yi00OTVmLTlkZmQtYjViZGFmOTBiMzIx&amp;hl=en Kar na Karnijce]'', 2011

==Poezija==

*Rudolf Baumbach, Zlatorog: Eine Sage aus den Julischen Alpen, 1877
*Rudolf Baumbach - Anton Funtek, Zlatorog: Planinska pravljica, 1886, 1968, 1986, 1995
*Rudi Klinar, Z vetrom, 1991
*Danica Petkovšek, Človek - gora - poezija, 1992
*Zvonko Čemažar, Pesmi gora, 2002
*[[Iztok Tomazin]], Iskanje Šembale, 1998
*Slavica Štirn, Bele sanje - kamnita resničnost, 2000
*Mojca Luštrek, Gora je moja muza, 2009

==Dramatika==

*Mirko Kunčič, Triglavska roža, 1940 (dramatizacija pravljice)

==Glej tudi==

*[[planinska povest]]
*[[planinski film]] (gorniški film)

== Planinska bibliografija==

*[[Jože Munda]] idr., Gore v besedi, podobi in glasbi: Slovenska planinska bibliografija, 1965.
*[[Tone Strojin]], [[:s:Gorniška književnost v Sloveniji|O alpski kulturi in književnosti: Gorniška književnost v Sloveniji]]. PV 1995/5-8.
*[[Stanko Klinar]], Leposlovna žetev zadnjega desetletja. ''Planinski zbornik'', 2003. 103-119.
*Jana Zgubin, Pregled slovenskega leposlovja s področja gorništva: Diplomsko delo, 2010. [http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22057060ZgubinJana.pdf]

{{:Portal:Literatura/povezava}}

[[Kategorija:Književnost]]
[[Kategorija:Planinstvo]]</text>
      <sha1>6e2i7kp975cgw5jo9mjooyh62jr3pfr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Druga operativna cona</title>
    <ns>0</ns>
    <id>265384</id>
    <revision>
      <id>5725240</id>
      <parentid>5482665</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:29:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3719" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška enota
|unit_name= II. operativna cona
|image=
|caption=
|dates= [[11. december]] [[1942]] - maja [[1943]]&lt;br&gt;[[24. junij]] 1943 - avgusta 1943
|country={{flagicon|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]]
|allegiance={{flagicon|Slovenija|1945}} [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]]
|branch=
|type= skupina [[Partizanske enote|partizanskih enot]]
|specialization=[[Gverilsko bojevanje]]
|size= sestavljena iz ene do dveh [[brigada|brigad]] in enega odreda
|command_structure=
|current_commander= 
|garrison=
|colonel_in_chief=
|colonel_of_the_regiment=
|nickname=
|patron=
|motto=
|colors=
|march=
|mascot=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|notable_commanders=
|anniversaries=
|decorations=
|battle_honours=
}}

'''Druga operativna cona''' (tudi '''II. operativna cona''' ali '''Notranjska operativna cona''' - do maja 1943 ali '''Gorenjska operativna cona''' - po juniju 1943) je bila ustanovljena z ukazom [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije|Glavnega poveljstva NOV in PO Slovenije]] dne [[11. december|11. decembra]] [[1942]].

== Ustanovitev in delovanje cone ==
=== Notranjska operativna cona ===
Drugo operativno cono so ustanovili 11. decembra 1942; poveljevala sta ji [[komandant]] [[Ivan Kavčič]] in [[politični komisar]] [[France Popit]]. Obsegala je območje [[Notranjska|Notranjske]] do železniške proge [[Ljubljana]] - [[Trst]]; podrejeni so ji bili [[1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«|Tomšičeva]] (do konca decembra) in [[2. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ljubo Šercer«|Šercerjeva brigada]] ter [[Notranjski odred (NOV in POS)|Notranjski odred]]. Pod poveljstvom štaba cone sta enoti napadali manjše sovražnikove postojanke ter s svojo dejavnostjo zavirale razvoj [[Prostovoljna protikomunistična milica|vaških straž]], ki so se širile po nekaterih notranjskih vaseh. Napadli sta tudi železniško progo Ljubljana - Trst. Dejavnost Šercerjeve brigade je bila v veliko pomoč skupini treh slovenskih in eni [[Hrvati|hrvaški]] brigadi, ki so bile v partizanski protiofenzivi na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. Ko so tudi Šercerjevo brigado začasno dodelili [[Prva operativna cona|I. operativni coni]], pozneje pa razpustili še Notranjski odred, je maja 1942 II. operativna cona prenehala obstajati.

=== Gorenjska operativna cona ===
Drugo operativno cono so na novo oblikovali 24. junija 1943 za [[Gorenjska|Gorenjsko]] (brez [[Kamnik|kamniškega]] območja) in zahodni del [[Koroška (pokrajina)|Koroške]]. Poveljevala sta ji komandant  [[Pero Popivoda]] in politični komisar [[Jože Brilej]]. Ko so sredi julija 1943 po obsežni mobilizaciji novincev ustanovili [[7. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »France Prešeren«|Prešernovo brigado]], ki se je kmalu po ustanovitvi premaknila v sestavo [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|14. divizije]] na Notranjsko, na Gorenjskem pa je ostal le [[Gorenjski odred (NOV in POS)|Gorenjski odred]], je štab cone v prvi polovici avgusta 1944 prenehal obstajati.

== Komandanta cone ==
* [[Ivan Kavčič]]
* [[Pero Popivoda]]

== Politična komisarja cone ==
* [[France Popit]]
* [[Jože Brilej]]

== Viri ==
* Enciklopedija Slovenije; knjiga 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988

== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[Partizanski odredi Slovenije]]
* [[Seznam slovenskih partizanskih brigad]]
* [[seznam slovenskih partizanskih divizij]]
* [[Operativne cone NOV in POS]]

{{NOVJ-stub}}

[[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1942]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1943]]
[[Kategorija:Operativne cone Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije]]</text>
      <sha1>rmk898w4x2dqor354vly5utsh6uxso6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ante Beg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>265929</id>
    <revision>
      <id>5725241</id>
      <parentid>4768849</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:29:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2358" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Ante Beg
| image       = 
| caption     = 
| birth_date  = 
| birth_place = 
| death_date  = 
| death_place = 
| other_names = 
| known_for   = pisec in narodni delavec
| occupation  = 
}}
'''Ante Beg''', [[Slovenci|slovenski]] [[učitelj]], [[publicist]] in narodni [[delavec]], * [[31. december]] [[1870]], [[Sveti Florijan, Rogaška Slatina]], † [[23. december]] [[1946]], [[Ljubljana]].

== Življenje in delo ==
V [[Celje|Celju]] je končal 6 razredov gimnazije ter se nato privatno pripravljal za učiteljsko usposobljenost; kot pomožni učitelj je služboval v [[Jurklošter|Jurkloštru]] in v [[Ribnica na Pohorju|Ribnici na Pohorju]]. Leta 1897 se je posvetil [[novinar]]stvu. Med drugim je izdajal in urejal ''Slovensko zadrugo'' in celjsko ''Domovino'', 1902 je vstopil v uredništvo ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]]'' kot naslednik [[Josip Nolli|Josipa Nollija]]. V letih 1909–1915 je bil potujoči učitelj in organizator Družbe sv. Cirila in Metoda ter v tem času sourednik ''Slovenskega branika'' in dopisnik ''[[Edinost (časnik)|Edinosti]], [[Soča (glasilo)|Soče]] in še nekaterih drugih listov. Po končani [[prva svetovna vojna|vojni]] je bil eno leto urednik tednika ''Domovina'', nato ''Kmetijskega lista'' in dve leti sourednik ''Jugoslavije''. V slovenščino je prevedel ''Nove pravljice iz 1001 noči'' (1901), za Dramatično društvo v Celju pa igri ''Gospod Jakob'' in ''Nova železnica''. V več knjigah je opisal Slovensko-nemško mejo do popisa 1900 na [[Štajerska|Štajerskem]] (1905), [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] (1908), Kočevskem (1911), Ustoličenje koroških vojvod (1908), sestavil ''Narodni kataster Koroške'' (1910) ter ''Slovensko šolstvo na Koroškem v preteklem stoletju'' (1912); v ''Slovanu'' je objavil [[potopis]]ni [[črtica (književnost)|črtici]] ''Črna gora'' (1907) in ''Po slovanskem jugu'' (1908) ter spisal poljudnoznanstveno knjigo ''Naše gobe'' (1923).

== Viri ==
{{kategorija v Zbirki}}
* ''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
* {{SloBio|id=136857|avtor=ur.|ime=Beg Ante|vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}

{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Beg, Ante}}
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]</text>
      <sha1>7949icqwh3g0ov3g9l6rg8696nahix3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dušan Benko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>266747</id>
    <revision>
      <id>5725242</id>
      <parentid>5412630</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:29:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2052" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Dušan Benko''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]] in [[zunanja politika|zunanjepolitični]] [[komentar|komentator]], * [[9. september]] [[1919]], [[Zidani Most]], † [[25. januar]] [[2016]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/politika/dusan-benko-1919-2016.html |title=Nekrolog: Dušan Benko (1919—2016) |accessdate=2. februarja 2016 |date=2. februar 2016 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}&lt;/ref&gt;.

== Življenje in delo ==
Pred [[druga svetovna vojna|vojno]] je študiral [[pravo]], v letih 1941−1945 pa je bil v [[Tretji rajh|nemških]] [[Taborišče za vojne ujetnike|taboriščih za vojne ujetnike]]. Po osvoboditvi je delal v uradu za informacije vlade [[Ljudska republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] (1945-1947) in bil v času zaostrenega odnosa z [[Avstrija|Avstrijo]] zaradi [[Koroška (pokrajina)|koroškega]] vprašanja dopisnik ''[[Ljudska pravica (časopis)|Ljudske pravice]]'' na [[Dunaj]]u (1948) in ''[[Tanjug]]a'' v [[Celovec|Celovcu]] (1948-1950). Potem je delal kot novinar, dopisnik in urednik zunanjepolitičnih rubrik pri [[časopis]]ih ''Ljudska pravica'' (1950-1953) in ''[[Slovenski poročevalec (časopis)|Slovenski poročevalec]]'' (1953-1958). Kot glavni urednik ''Tedenske tribune'' (1958-1960) in ''ITD'' (1970-1974) je začrtal vsebinske zasnove razvijajočega se informativnega tiska. Vrsto let je bil odgovorni urednik
''[[Delo (časopis)|Dela]]'' (1961-1970) nato urednik zunanjepolitičnega uredništva [[Radio Ljubljana|Radia Ljubljana]] (1974-1979). Za dosežke v novinarstvu je prejel več nagrad. 
&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

Njegov brat je bil utemeljitelj znanosti o mednarodnih odnosih v Sloveniji, zaslužni profesor [[Vlado Benko]].

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih novinarjev]]

== Viri ==
{{opombe}}

{{normativna kontrola}}

{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Benko, Dušan}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski komunisti]]</text>
      <sha1>9eok35vlg2hgco1zyrrn8hb18al5cj1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hidrocinkit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>267170</id>
    <revision>
      <id>5725244</id>
      <parentid>5555019</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:29:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4335" xml:space="preserve">{{Infobox mineral
| name        = Hidrocinkit
| boxwidth    = 300px
| boxbgcolor  = 
| image       = Hydrozinkit (Zinkblüte) - Bleiberg, Kärnten.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Hidrocinkit (cinkov cvet) iz Plajberka pri [[Beljak]]u 
| category    = V. razred - [[Karbonat]]i
| formula     = Cinkov karbonat hidroksid,&lt;br&gt;Zn&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;[(OH)&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;(CO&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;]
| strunz      = 05.BA.15
| dana        = 16a.04.01.01
| symmetry    = Monoklinska prizmatična (2/m),&lt;br&gt;[[prostorska skupina]] C 2/m
| unit cell   = a = 13,479 Å, b = 6,32 Å,&lt;br&gt;c = 5,368 Å, Z = 2, β = 95,6°,&lt;br&gt;V = 455,10 Å&lt;sup&gt;3&gt;/sup&gt;
| molweight   = 549,01 g/mol  
| color       = Bela, rumenkasto bela, sivkasto bela, rožnato bela, modrikasto bela
| habit       = Ploščičast, masiven, stalaktitski 
| system      = [[Monoklinski kristalni sistem|Monoklinski]]
| twinning    = Kontaktni dvojčki po {100}
| cleavage    = Popolna na {100}
| fracture    = Školjkast
| tenacity    = Krhek
| mohs        = 2 – 2,5
| luster      = Bisern, svilnat, v masivnih skupkih moten ali prsten
| streak      = Bela
| diaphaneity = Prozoren do neprozoren
| gravity     = 
| density     = 3,2 – 3,8 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;, Povprečna: 3,5 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| polish      = 
| opticalprop = Dvoosen (-) 
| refractive  = n&lt;sub&gt;α&lt;/sub&gt; = 1,630 ; n&lt;sub&gt;β&lt;/sub&gt; = 1,642 ; n&lt;sub&gt;γ&lt;/sub&gt;  = 1,750 
| birefringence = δ = 0, 120
| pleochroism = 
| 2V          = Izračunan: 40º, izmerjen: 40º
| dispersion  = 
| extinction  = 
| length fast/slow =
| fluorescence = Kratkovalovna UV: modro bela, dolgovalovna UV: modro bela
| absorption  = Relativno močna
| melt        = 
| fusibility  = 
| diagnostic  = 
| solubility  = 
| impurities  = [[Fe]], [[Pb]]
| alteration  = Cinkit (ZnO)
| other       = Nemagneten
| prop1       = 
| prop1text   = 
| references  = &lt;ref name=&quot;MinTable&quot;&gt;{{navedi knjigo |author1=N. Strunz|author2=E.H. Nickel |year=2001 |title=Strunz Mineralogical Tables |edition=9|publisher=Stuttgart : Schweizerbart, cop. |isbn=3-510-65188-X |cobiss=464222 |pages=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Webmineral&quot;&gt;[http://webmineral.com/data/Hydrozincite.shtml Webmineral - Hydrozincite]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Mindat&gt;Mineral Data Hydrozincite  http://webmineral.com/data/Hydrozincite.shtml&lt;/ref&gt;
| var1        = Druga imena
| var1text    = Cinkov cvet, marionit, cegamit 
}}

'''Hidrocinkit''', '''cinkov cvet''' ali '''marionit'''&lt;ref&gt;[http://www.indra-g.at/datenbanken/synonyme/startseite-synonyme/synonyme%20I-net.pdf Alte Mineralnamen und Synonyme - Marionit], str. 111.&lt;/ref&gt; je redek mineral iz razreda [[karbonat]]ov s kemijsko formulo Zn&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;[(OH)&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt; | (CO&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;].&lt;ref name=&quot;MinTable&quot; /&gt;  Kristalizira v [[monoklinski kristalni sistem|monoklinskem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]] in razvije neprozorne bele prstene ali masivne agregate, redko tudi drobne prozorne brezbarvne do svetlorumene  ploščičaste kristale. Kristali so včasih zaradi nečistoč tudi rožnato ali modro obarvani.

Hidrocinkit je sekundarni cinkov mineral, ki nastaja v oksidacijskih procesih iz cinkovega sulfida – [[sfalerit]]a. Večinom se pojavlja skupaj s sfaleritom in [[hemimorfit]]om. Pri segrevanju se pretvori v [[cinkit]] (ZnO).

==Zgodovina in ime==
Hidrocinkit je leta 1853 v Plajberku pri [[Beljak]]u na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] našel in opisal [[Gustav Adolf Kenngott]], ki je določil tudi njegovo kemijsko sestavo.

Ime je dobil po svoji kemijski sestavi, rudarsko ime ''cinkov cvet'' pa po značilnem videzu.

==Nahajališča==
Pomembnejša nahajališča hidrocinkita so [[Santander]] ([[Španija]]), Plajberk pri Beljaku ([[Avstrija]]), [[Rabelj (naselje)|Rabelj]] in [[Sardinija]] ([[Italija]]), Nova ves, Modra Štola in Zlate Hory ([[Češka]]). [[Nevada]] in [[Nova Mehika]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]), Long Kieng ([[Burma]]), Narlarla ([[Avstralija]]), [[Alžirija]] in drugod.

Med najlepše svetovne primerke hidrocinkita spadajo primerki iz rudnika [[Mežica]], ki imajo grozdaste, lupinaste, ledvičaste in sigaste oblike. Lahko so popolnoma beli ali rahlo rumenkasti.&lt;ref&gt;R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 66.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{opombe}}

[[Kategorija:Cinkovi minerali]]
[[Kategorija:Karbonatni minerali]]</text>
      <sha1>se94ytdgtf5dwu9b8miah6c9b8pkqyn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kanalska dolina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>268398</id>
    <revision>
      <id>5725245</id>
      <parentid>5650600</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:29:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8434" xml:space="preserve">[[File:Kirche_von_Tarvis2.jpg|thumb|right|275px|Cerkev v [[Trbiž]]u, centru doline]]
[[Slika:Rutte piccolo Alpe Giulie 24062007 01.jpg|275px|thumb|right|Male Rute]]
'''Kanalska dolina''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''Val Canale'', [[Furlanščina|furlansko]] ''Val Cjanâl'', [[Nemščina|nemško]] ''Kanaltal'') je ozka dolina v vzhodnih [[Alpe|Alpah]] na severovzhodu [[Italija|Italije]] v avtonomni [[italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]] ob avstrijsko-slovenski meji. Sega od vasi Kokovo (''Coccau'') blizu [[Trbiž]]a tik ob [[Avstrija|avstrijsko]]-[[italija]]nski meji do želežniškega stičišča [[Tablja]] na stičišču štirih kultur: slovenske, avstrijsko-nemške, italijanske in furlanske.

== Geografija ==
[[Slika:Fusine See mit Mangart 01.jpg|thumb|right|275px|Jezeri v Fužinah in [[Mangart]] v ozadju]]

''Kanalska dolina'' leži v [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alpah]]; vzhodno in jugovzhodno so [[Karavanke]] in [[Julijske Alpe]]. Njeno glavno os tvorita v vzhodno-zahodni smeri reka ''Bela'' (italijansko ''Fella''), ki je pritok reke Tilment ([[Italijanščina|italijansko]] ''Tagliamento'' in ''Tiliment'' v [[Furlanščina|furlanščini]]), katera se izliva v [[Jadransko morje|Jadran]] ter reka [[Ziljica]], ki se izliva v [[Zilja|Ziljo]] in [[Drava|Dravo]] ter v [[Črno morje]]. Med obema je [[Žabnice|žabniška]] razvodnica. Vzhodni del Kanalske doline je poleg vzhodnega dela [[Pustriška dolina|Pustriške doline]] (izvir Drave) edini košček Italije, ki je del črnomorskega (donavskega) povodja.

[[Janez Turk]] je izčrpno obdelal toponime [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]].&lt;ref&gt;[http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/ Janez Turk: ''Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah'' glej]&lt;/ref&gt;

== Kratka zgodovina ==
Zgodovinsko je Kanalska dolina pripadala deželi [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] naslednici [[Karantanija|Karantanije]] na tem ozemlju. Od tod tudi njena posebna jezikovna podoba. Do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] oz. do podpisa [[Saintgermainska mirovna pogodba (1919)|Saintgermainske mirovne pogodbe]] leta 1919 je spadala skupaj z [[Rabeljska dolina|Rabeljsko dolino]] pod [[Avstroogrska|Avstroogrsko]] monarhijo, kasneje pod [[Italija|Italijo]]. Do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil [[asimilacija|asimilacijski]] oz. germanizacijski pritisk usmerjen proti [[Slovenci|Slovencem]], kasneje, leta 1939, je na osnovi dogovora o &quot;optantih&quot; med Hitlerjem in Mussolinijem prišlo do izselitve preostalih Nemcev zlasti na preostalo [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]] s ciljem utrditve germanizacije le-te. Pribljižno 80 % Nemcev se je takrat odselilo, ki se po vojni v glavnem niso več vrnili. 
V dolini danes živijo večinoma [[Italijani]], poleg njih tudi [[Furlanija|Furlani]] ter po nekaterih podatkih 20 % [[Slovenci|Slovencev]] in Nemcev/staro-Avstrijcev.

Romarsko središče za celotno dolino oz. vseslovensko romarsko središče in v novejšem času večnacionalno romarsko središče so [[Višarje]].

== Jezikovna geografija ==
Zgodovina, zlasti pa naravna geografija s [[prelaz]]om [[Megvarje]] pri Vratah na [[Ziljska dolina|Zilji]] in s prehodi čez planine, vežeta Kanalsko dolino na [[Ziljska dolina|Ziljo]] do te mere, da tvorita obe dolini enotno [[slovenščina|slovensko]] [[narečje|narečno]] področje oz. področje [[Slovenska narečja|ziljščine]] ali ziljskega narečja. Človeške vezi in skupni jezik so v medvojnem času omogočali tihotapstvo in trgovanje s [[Trst]]om.

== Krajevna imena ==
[[File:Map of Kanaltal Valcanale Kanalska dolina OpenStreetMap.png|275px|thumb|right|Zemljevid Kanalske doline]]
=== Krajevna imena v Kanalski dolini in v dolini Jezernice ''(Ziljice)'' ===
Kraji Kanalske doline od vzhoda do zahoda:&lt;ref&gt;Jakob Medved (ur.), ''Zemljevid z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Benečiji - Carta dei nomi geografici con forma italiana e slovena nel Friuli-Venezia Giulia'', Ljubljana 1974.&lt;/ref&gt;

* Pri Jalnu? - Fusine laghi
* Fužine /Bela Peč? - Fusine in Valromana
* Ahlete - Aclete
* [[Koprivnik]] - Ortigara in Valromana
* Kokovo - Coccau
* Rute - Rutte grande (Tarvisio) / Rutte
* Male Rute - Rutte piccolo
* Fličl - Plezzut 
* Mrzla voda - Riofreddo 
* Muta - Muda 
* [[Rabelj]] - Cave del Predil
* [[Trbiž]] - Tarvisio 
* [[Zamline]] - Lussari
* [[Žabnice]] - Camporosso (Tarvisio) / Camporosso in Valcanale
* [[Svete Višarje|(Svete) Višarje]] - Monte (Santo di) Lussari
* [[Ovčja vas]] - Valbruna, v dolini Zajzera
* [[Ukve]] - Ugovizza
* [[Naborjet]] - Malborghetto (- Valbruna)
* Kuk - Cucco 
* [[Lužnice]] - Bagni di Lusnizza
* Šentkatrija - Santa Caterina 
* Lipalja vas (Dipalja vas) - San Leopoldo Laglesie 
* [[Tablja]] - Pontebba  
* Gornja Studena - Studena alta
* Dolnja Studena - Studena bassa

=== Štirijezična tabela krajevnih imen v Kanalski dolini ===
{| border=&quot;1&quot; class=&quot;prettytable sortable&quot;
!italijansko
!furlansko
!slovensko
!nemško
|-
|Bagni di Lusnizza || Lusnìts || Lužnica || Lusnitz
|-
| Camporosso || Cjampros || Žabnice || Saifnitz
|-
| Cucco || Cuc || Kuk || Kúk
|-
| Malborghetto || Malborghèt || Naborjet || Malborgeth
|-
| Pontebba || Pontebe || [[Tablja]] || Pontafel
|-
| S. Caterina || Sante Catarìne || Šenkatríja || Sankt Kathrein 
|-
| S. Leopoldo || S. Leopolt || Lipalja vas || Leopoldskirchen
|-
| Tarvisio || Tarvis || [[Trbiž]] || Tarvis
|-
| Ugovizza ||Ugovize || Ukve || Uggowitz
|-
| Valbruna || Valbrune || Ovčja vas || Wolfsbach
|}

=== Zanimivosti ===
==== Gozdni muzej - Museo della Foresta ====
Leta 1988 je bil ustanovljen gozdni muzej ob avtocesti A23 [[Videm, Italija|Videm]]-[[Trbiž]]. V njem se predstavlja [[Trbiški gozd]], ki ima površino 24.000 hektarjev. Botanična vrtova ob njem pa prikazujeta tipično domače rastlinstvo.

==== Slovensko kulturno središče Planika - Centro Culturale Sloveno Stella Alpina ====
Ustanovljeno je bilo leta 1997 na pobudo skupine Slovencev v Kanalski dolini (članov Slovenskega društva Planika, podružnice Glasbene matice, Glasbene šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini, Sklada za slovensko kulturo [[Ponce]] ter nekaj posameznikov) Cilj je bil širjenje delovanja in izbolšanje ponudbe ter boljše medsebojno povezovanje in omogočanje medkulturnega dialoga v Kanalski dolini in v širši regiji ter preko državnih meja. Od 21.06.2002 je [[Slovensko kulturno središče Planika]] v Kanalski dolini s strani dežele [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske Krajine]] priznano kot ustanova primarnega interesa slovenske manjšine.&lt;ref&gt;http://www.planika.it&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}}
* Jakob Medved (ur.), ''Zemljevid z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Benečiji - Carta dei nomi geografici con forma italiana e slovena nel Friuli-Venezia Giulia'', Ljubljana, 1974.
* Tone Ferenc, Milica Kacin-Wohinc, Tone Zorn, ''Slovenci v zamejstvu, Pregled zgodovine 1918-1945'', Ljubljana, 1974.
* Kanalska dolina. ''Enciklopedija Slovenije'', 4 (Hac-Kare), Ljubljana 1990, str. 392-395.
* ''Med Alpami in Jadranom, Slovenci v Evropski uniji'', Bruselj, Evropski urad za manj razširjene jezike, 1996.
* Roberto Dapit (idr.): ''Ovčja vas in njena slovenska govorica, Valbruna e la sua parlata slovena'', Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003, Stage di ricerca Val Canale, 2003, Ukve - Ljubljana, 2005.
* Janez Turk: ''Slovenski toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko dolino in Kanalsko dolino.'' V: Koroški koledar 2012, Celovec [2011], str. 140-149.
* Erik Dolhar, ''Boj za slovenstvo Kanalske doline: Od TIGR-a do volitev 1945''. Trst, 2002. 366 str. {{COBISS|ID=1918188}}

== Glej tudi==
* [[Trbiž]]
* [[Svete Višarje]]
* [[Žabnice]]
* [[Ovčja vas]]
* [[Zahodne Julijske Alpe]]
* [[Karnijske Alpe]]
* [[Ziljica]]
* Bela (Vella)
* [[Trbiški gozd]]
* [[Železna dolina]]
* [[Medobčinska zveza Železne in Kanalske doline]]

== Zunanje povezave ==
*

{{Kategorija v Zbirki|Val Canale|Kanalska dolina}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italija]]
[[Kategorija:Doline v Italiji]]
[[Kategorija:Furlanija - Julijska krajina]]
[[Kategorija:Zgodovinske pokrajine Slovenije]]
[[Kategorija:Koroška]]</text>
      <sha1>4v175fjtkl1r6weu47ev319y6ne0ncw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Turška povest</title>
    <ns>0</ns>
    <id>268707</id>
    <revision>
      <id>5725246</id>
      <parentid>5508684</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:29:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Turške povesti */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10348" xml:space="preserve">[[Slika:Jurij_kozjak.jpg|thumb|right|250px]]

'''Turška povest''' je eden izmed pomembnih žanrskih tipov [[zgodovinski roman|slovenskega zgodovinskega pripovedništva]]. Pokriva zgodovinsko obdobje od 1353 do 1715, ki je širše od obdobja [[turški vpadi|turških vpadov]] na slovensko ozemlje (1408-1593). Vzorčni primer turške povesti je Jurčičev [[Jurij Kozjak|''Jurij Kozjak, slovenski janičar'']], samih povesti pa je približno 40.

==Zgodovinski roman==

Zgodovinski roman je daljša pripovedna proza z zgodovinsko snovjo. Izpričane zgodovinske osebe, dogodki in atmosfera so lahko v ospredju ali pa služijo le za ozadje fiktivnega dogajanja. [[Josip Jurčič]] je utemeljitelj in glavni predstavnik slovenske zgodovinske povesti in romana v 19. stoletju. Pripovednoprozna besedila z zgodovinsko tematiko so sicer nastajala že pred njim, a Jurčič je tisti, ki naj bi k nam prinesel [[Walter Scott|Scottovo]] pripovedno maniro, ki tudi v svetovni književnosti pomeni začetek »pravega« zgodovinskega romana. Literarna zgodovina je precej govorila o Scottovem vplivu na Jurčičevo pisanje, dokaze zanj pa je v največji meri našla zunaj Jurčičeve zgodovinske povesti, npr. ob prvem slovenskem romanu ''[[Deseti brat]]'' (1866).  Jurčič je na Scotta naletel leta 1862. Pod njegovim vplivom je najprej napisal ''Jurija Kozjaka'' in ''[[Kloštrski žolnir]]''. Do tedaj so obsežnejše povesti z zgodovinsko tematiko izhajale sporadično, med letoma 1864 in 1869 pa je Jurčič poskrbel za kontinuiteto žanra, pri čemer je 7200 izvodov ''Jurija Kozjaka'' v treh zaporednih izdajah igralo pomembno vlogo. Jurčič je našel recept za realizacijo [[Fran Levstik|Levstikovega literarnega programa]]: združil je domače folklorno pripovedno izročilo, domača zgodovinska dejstva in Scottove sugestivne pripovedne tehnike.

===Turške povesti===

Turška povest je eden najbolj trdoživih žanrskih tipov zgodovinskega romana na Slovenskem. Turške epizode se pojavijo že v [[Ferdo Kočevar|Kočevarjevi]] povesti [[Mlinarjev Janez: Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov|''Mlinarjev Janez'']] iz leta 1859, pravi vzorec tega pripovedništva pa je leta 1864 pripravil Josip Jurčič s povestjo ''Jurij Kozjak, slovenski janičar''.

Turki so pomemben del snovnega, tematskega in motivnega repretorarja slovenske literature, največkrat se pojavljajo v [[ljudsko pesništvo|ljudski pesmi]] in poljudni pripovedni prozi. V slovenskem kulturnem spominu Turki sicer zavzemajo mesto nacionalnih sovražnikov, a kot sovražniki so tudi združevalni element, saj skupna nevarnost vedno pomirja socialna nasprotja znotraj nacije in jih združuje. Nase preusmerja socialne napetosti ter posledično prevzema vlogo socialnega strelovoda.

Zgodbena shema turških povesti je dvojna: prvo, kamor lahko štejemo ''Jurija Kozjaka'', lahko imenujemo družinsko-pustolovska, drugo, to je  npr. ''Miklova Zala'', pa ljubezensko-pustolovska. Osnovni spor se rodi med domačimi ljudmi, Turki pa so v obeh primerih le slučajni zgodovinski dejavnik, ki poganja doganjanje - če ne bi bilo Turkov, bi bili v tej vlogi tudi cigani ali roparji. Večerniška zgodovinska povest torej ne jemlje zgodovine kot nujne prvine dogajanja, zgodovina (Turki) je le slikovita kulisa.

Marsikateri del turške povesti se dogaja v tujini, daleč od domače dežele. V tujini slovenski junaki srečujejo svoje rojake in skozi to izkušnjo širijo prostor domačega. Čeprav se junaki vrnejo v domovino, so turške povesti izraz slovenskih ekspanzijskih teženj.
Ena tretjina korpusa turške povesti hkrati pripada tudi kateri drugi žanrski oznaki – recimo [[Uskoki|uskoški]], ciganski ali čarovniški povesti, odvisno od alternativne tematike, ki jo bolj ali manj enakovredno vključuje. Uskoki so bili pravoslavni Srbi, ki jih je avstrijski cesar najel za varuhe južne meje proti Turkom. Tematiko si s turško delijo v naslednjih povestih – [[Miroslav Malovrh]]: ''Strahovalci dveh kron'', [[Lea Fatur]]: [[:s:Za Adrijo!|''Za Adrijo!'']] in [[:s:Vilemir|''Vilemir'']]. V [[Gregor Žerjav|Žerjavovi]] povesti [[:s:Črna žena|''Črna žena'']] poleg Turkov nastopajo tudi cigani.

Prostor dogajanja turških povesti največkrat pokriva domače pokrajine [[Dolenjska|Dolenjsko]], [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Koroška (pokrajina)|Koroško]], [[Primorska|Primorsko]], [[Štajerska|Štajersko]], pa tudi [[Dunaj]], [[Vojna krajina|Vojno krajino]] in [[Turčija|Turčijo]]. Domači kraji so največkrat navedeni s konkretnim imenom kraja, verjetno z namenom nagovora lokalnega bralca.

Zgodovinsko povest s turško tematiko sta napovedala že Fran Levstik v svojem literarnem programu ''[[Popotovanje iz Litije do Čateža]]'' leta 1858 in katoliška založba Mohorjeva družba v svojem razpisu literarnih nagrad leta 1863. Turško povest je omenjal tudi [[Ivan Pregelj]]. Najbolj intenzivna proizvodnja turških povesti se je dogajala v 60. in 70. letih 19. stoletja in v prvih štirih desetletjih 20. stoletja.

V povestih se pojavljajo različni načini kolektivnega preživetja, največkrat so avtorji uporabili princip prevzema ali adaptacije tujega. Jurčič z ''Jurijem Kozjakom'' vzpostavi model sprenevedanja, gojenja iluzije, da tujega sploh ni. Tisto, kar je bilo na prvi pogled tuje, se izkaže za naše, domače. Model, kjer so Slovenci preoblečeni v Turke, se je potem pojavil še velikokrat, npr. [[Jurij Vranič]]: ''Mahmud'', [[Franc Valentin Slemenik]]: ''Križem sveta'' in ''Mati božja dobrega sveta''.

Da je turška povest zares trdoživ žanr, dokazuje nastanek sodobnih besedil s to tematiko. [[Ivan Sivec]] je leta 1997 napisal “povest iz turških časov iz Mengša” ''[[Krvava grajska svatba]]''.

==Turški vpadi==
[[Turški vpadi]] na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja. Današnja Slovenija je bila takrat razdeljena na več dežel - Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško in mesto Trst.
Turki so na ozemlje današnje Slovenije prvič vpadli 9. oktobra leta 1408, napadli so [[Bela Krajina|Belo krajino]] in izropali okolico [[Metlika|Metlike]]. O tem je poročal [[Janez Vajkard Valvasor]]. Vpadi so trajali približno 200 let, v določenih obdobjih so Turki napadali vsako leto. Najbolj so trpeli ljudje na [[Kočevsko|Kočevskem]], [[Kras]]u in v Beli krajini. Turški vpadi pa so se leta 1593 z zmago notranjeavstrijskih in hrvaških čet pri [[Sisak|Sisku]] končali.
Prvi turški vpadi v Slovenijo so bili roparski pohodi, požigali so vasi, pobijali ljudi, mlade fante so ugrabili ter jih vzgojili v [[janičar]]je, ostale ljudi, ki so bili dovolj močni, pa so odpeljali v suženjstvo. Kradli so živino, pridelke in denar ter se s plenom vračali nazaj v takratno [[Osmansko cesarstvo]].

==''[[Jurij Kozjak]]''==
Kot vzorčni primerek turške povesti nam služi Jurčičev [[:s:Jurij Kozjak|''Jurij Kozjak, slovenski janičar'']]. Jurčič ga je napisal leta 1864, zanj je pri Mohorjevi družbi dobil 100 goldinarjev (gre za prvo nagrajeno slovensko literarno delo). 
Jurij Kozjak se dogaja med 1464 in 1475, ko so Turki pod vodstvom Ahmed paše požgali stiški samostan, in v kronologiji ni preveč zvest zgodovinskemu dogajanju. Osnovne podatke je Jurčič povzel iz Valvasorja, ki govori o nekem Ludviku Kozjaku, ki je bil poražen v boju s Turki. Zgodba o ugrabljenem dečku, ki postane krut janičar, vendar prepozna svoje korenine in se vrne domov na Kranjsko in h katoliški veri, zgodovinsko ni izpričana. Ta motiv je v slovenski zgodovinski povesti precej pogost in ima verjetno osnovo v ljudskem izročilu. Pripoved danes spada na področje mladinske književnosti in je ena najbolj poznanih slovenskih knjig, saj gredo njene izdaje in prevodi v desetine.

==''[[Miklova Zala]]''==
[[:s:Miklova Zala|''Miklova Zala'']] je drugo najbolj znamenito besedilo turške povesti. Napisal jo je [[Jakob Sket]] leta 1884. Še danes je ponatiskovana, redno jo uprizarjajo tudi kot igro za ljudski oder. Temelji na ljubezenskem trikotniku med vrlim Mirkom, pošteno Zalo in zvijačno Židinjo Almiro, ki izda Turkom skrivni vhod v tabor, tako da Mirka ujamejo in v zameno za njegovo svobodo odpeljejo lepo Zalo v sužnost na sultanov dvor. Po sedmih letih pobegne iz Carigrada domov in zadnji trenutek prepreči Mirkovo poroko z Almiro.

==Mohorjeva družba==
Čeprav je bil Jurčič politično liberalen, se je v povestih, objavljenih pri katoliški [[Mohorjeva družba|Mohorjevi družbi]], ki je bila najpomembnejši producent tega žanrskega tipa, podredil konservativnim nazorom založbe. Pri Mohorjevi je izšla ena tretjina korpusa turških povesti in s pogostim pojavljanjem v visokonakladnih zbirkah te založbe je turška povest postala osrednji žanrski tip slovenske zgodovinske povesti. Povesti so utrjevale politično formulo Slovenca kot borca za [[krščanstvo]] proti Turkom.

==Ostale turške povesti in pisci turških povesti==
*[[Josip Jurčič]], ''Grad Rojinje'' (1866)
*[[Jernej Dolžan]], ''Mati božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen'' (1868, 1907)
*[[Franc Valentin Slemenik]], ''Izdajavec, zgodovinska povest iz turških časov'' (1873, 1907)
*''[[Pod turškim jarmom]]'' (1882, 1892, 1903)
*[[Josip Vošnjak]], ''Troje angeljsko češčenje'' (1886, 1914), ''Doma in na ptujem'' (1889) 
*[[Vitomil Feodor Jelenc]], ''Beligrajski biser'' (1905)
*[[Fran Zbašnik]], ''Na krivih potih'' (1893)
*[[Silvester Košutnik]], ''Ciganova osveta'' (1898, 1905, 1906, 1925)
*[[Josip Lavtižar]], ''Junaška doba Slovencev: Zgodovinska povest iz 15. stoletja: godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov'' (1935–36)
*[[Mimi Malenšek]], ''Marija Taborska: Zgodovinska povest iz dobe turških časov'' (1939–40)
*[[Karel Mauser]], ''Puntar Matjaž: Povest iz časov kmečkih puntov in turških bojev'' (1950)
*[[Rudi Šimac]], ''Legenda o sveti Heleni in sveti Marjeti'' (2008)
*[[Josip Podmilšak]]
*[[Miroslav Malovrh]]
*[[Lea Fatur]]
*[[Peter Bohinjec]]
*[[Ivan Lah]]
*[[Ivan Sivec]]

==Viri==
*Miran Hladnik: ''Turki v slovenski zgodovinski povesti''. [http://lit.ijs.si/turki.html]

==Glej tudi==
* Božidar Jezernik (ur.): ''Imaginarni Turčin''. Beograd: Knjižara Krug, 2010 (Biblioteka XX vek, 189).
* Božidar Jezernik (ur.): ''Imagining 'the Turk'''. Newcastle: Cambridge Scholars, 2010.

{{Portal:Literatura/povezava}}

[[Kategorija:Zgodovinski roman]]</text>
      <sha1>4v5hej1j1x3i3s0kotf27dldqjqj467</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Josef Friedrich Perkonig</title>
    <ns>0</ns>
    <id>269278</id>
    <revision>
      <id>5725247</id>
      <parentid>5278403</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:29:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6303" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
[[Slika:Annabichl Perkonig Grab 01.jpg|thumb|right|250px|Kip Perkoniga na nagrobniku]]
[[Slika:Ferlach Geburtshaus Perkonig 14092006 01.jpg|thumb|Rojstna hiša J. F. Perkoniga v Borovljah]]
[[Slika:Perkonig josef friedrich 2009.jpg|thumb|Spominska plošča na glavnem trgu v Borovljah]]

'''Josef Friedrich Perkonig''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[pripovednik]], [[dramatik]], [[filmski producent]], * [[3. avgust]] [[1890]], [[Borovlje]], † [[8. februar]] [[1959]], [[Celovec]].

== Življenje ==
Josef Friedrich Perkonig je bil sin puškarja in graverja slovenskega rodu Michaela Perkoniga ter Franziske Glantschnig, hčere nemškega veleposestnika. [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] se zaradi kratkovidnosti in srčne napake kot vojak ni udeležil, temveč je kot poročevalec, [[politik]] in propagandist zastopal nemške interese na Koroškem. Od leta 1922 do upokojitve 1950 je bil učitelj in od leta 1938 profesor na celovškem učiteljišču. Deloval je tudi v koroški politični organizaciji [[Koroški Heimatdienst|Heimatdienst]] in vodil časopis ''[[:de:Kärntner Landmannschaft|Kärntner Landmannschaft]]''. Z navdušenjem je 1938 sprejel Hitlerjevo priključitev Avstrije k Nemčiji in bil simpatizer [[nacionalsocializem|nacionalsocialistične]] ideologije.

== Delo ==
Perkonig je eden najbolj poznanih koroških pisateljev. Njegovo življenje in ustvarjanje priča o njegovi globoki navezanosti na koroško domovino. Je prvi predstavnik koroške [[domačijska literatura|domačijske literature]] (nem. [[:de:Heimatdichtung|Heimatdichtung]]). Njegov literarni opus obsega 50 del, v katerih opisuje razgibano [[zgodovina|zgodovino]] [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] ter problematična razmerja med koroško in slovensko [[etnična skupina|etnično skupino]]. Po naročilu [[Koroška deželna zveza|Koroške deželne zveze]] je zbiral in obdeloval vojne pripovedi. Te so izšle leta [[1930]] v knjigi ''[[:de:Kampf um Kärnten|Kampf um Kärnten]]''. Višek njegovega ustvarjanja predstavlja [[vojni roman]] ''[[:de:Menschen wie du und ich|Menschen wie du und ich]]'', izdan leta [[1932]], v katerem opisuje usodo in trpljenje ljudi med vojno. Podoben opis najdemo tudi v romanu ''[[:de:Patrioten (Perkonig)|Patrioten]]'' iz leta [[1950]].

== Perkonig in Slovenci ==
Zlasti v svojih zgodnjih delih je Perkonig kritičen do Slovencev. Po vojni pa se je od negativnih podob Slovencev poskušal distancirati. Zato se je tudi vzpostavila prevodna dejavnost. Perkonig si je  dopisoval s slovenskimi pisatelji: [[Herta Arko|Herto Arko]], [[Alojzij Benkovič|Alojzijem Benkovičem]], [[France Bevk|Francetom Bevkom]], [[Drago Druškovič|Dragom Druškovičem]] (Rokom Arihom) - strokovnjak za koroško literaturo, [[Vlado Habjan|Vladom Habjanom]], [[Silvester Škerl|Silvestrom Škerlom]], [[Lojze Ude|Lojzetom Udetom]]. V stik so stopili zaradi prevodnih načrtov, zato so si z njim dopisovali in tako je prihajalo tudi do izmenjave knjig. Perkonig je poskrbel za izdaje nemških prevodov slovenske literature. V nemščino je leta 1947 prevedel [[Ivan Cankar|Cankarjeve]] ''[[Zgodbe iz doline Šentflorjanske]]'' ''(Aus dem Florianital)'', 1948 [[Ivan Tavčar|Tavčarjevo]] povest ''[[Cvetje v jeseni (povest)|Cvetje v jeseni]]'' ''(Herbstblüte)'' in istega leta še ''[[Pravljice]]'' [[Fran Milčinski|Frana Milčinskega]] ''(Slowenische Volksmärchen: Fran Milčinski)''. Leta 1953 je prevedel še tri [[novela (književnost)|novele]] [[Miško Kranjec|Miška Kranjca]]: ''[[Beg s kmetov]]'' ''(Sprung in die Welt)'' ter ''[[Režonja na svojem]]'' in ''[[Martin Žalik na kmetih]]'' pod enim naslovom ''(Herr auf eigenem Grund)''. Edino njegovo delo, ki je prevedeno v slovenščino, je ''[[Ugrabljena strd]]'' (''[[:de:Honigraub|Honigraub]]''). Perkonig v treh svojih [[roman]]ih poleg Nemcev prikazuje tudi Slovence. To so romani: ''Die stillen Königreiche'', ''[[:de: Bergsegen|Bergsegen]]'' in ''Patrioten''.

''Die stillen Königreiche'' je roman o skupini desetih strelcev sredi lepe koroške pokrajine in lepih planin. Deseterica je dobila patruljno službo v Karavankah in sicer okrog Stola. Karavanke so bile njihova trdnjava, ki so jo poimenovali kraljestvo miru. Nekateri izmed njih so se zaljubili v slovenska dekleta. Velik del dogajanja pa zavzema ravno nasprotje med slovenskimi kmeti in nemškimi strelci. Pisatelj je tudi v ta roman vnesel mitični lik [[kralj Matjaž|kralja Matjaža]]. Slovenske osebe v romanu so kmečki ljudje, medtem ko na nemški strani ne najdemo nobenega kmečkega človeka. Slovenskim kmetom največ pomenijo vera in ponos, da so Slovenci. Pisatelj pa očitno stoji na strani nemških kmetov.

Roman ''Bergsegen'' (Blagoslov gora)  se dogaja v Karavankah, kamor pride umirat blaziran meščan. Doživi razmerje z lepo domačinko Ljubo Jugovo, ki je med okoliškimi Slovenci redka pozitivna oseba; drugi so kriminalci, divji lovci, grobijani. Prvobitna Slovenka in kultivirani Nemec se ne moreta poročiti, ona umre (zmrzne v snegu). Pripovedovalec sicer ceni primitivno folkloro Slovencev ([[mit]] [[kralj Matjaž|kralja Matjaža]]), vendar le na načelnem nivoju, kot refleks naravnosti, pristnosti, zdravja; slovenske človeške usode razrešuje negativno in tako kaže na njihovo neperspektivnost.

''Patrioten'' je roman o mešanju dveh jezikov in dveh kultur. Gre za boj med slovenskim in nemško-avstrijskim taborom med letoma 1918 in 1920. Korošci se borijo za del svoje države, Slovenci pa bi radi rešili svoje brate. Pisatelj je vseskozi na nemški strani. Slovenci na koncu umrejo ali pa obupajo.

== Priznanja ==

*[[1935]]: [[avstrijska državna nagrada za literaturo]]
*[[1950]]: častni občan Borovelj in Celovca
*[[1990]]: pisemska znamka ob 100. obletnici njegovega rojstva

==Viri==
*[[Urška Perenič]]: [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2005_4_7.pdf Stiki Josefa Friedricha Perkoniga s slovenskimi intelektualci in pisatelji]. ''Slavistična revija'' 53/4 (2005). 583-595.
*Klaudija Kapun: ''Podoba Slovencev v romanih Josefa Friedricha Perkoniga''. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1997. {{COBISS|ID=27587170}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Perkonig, Josef Friedrich}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1890]]
[[Kategorija:Umrli leta 1959]]
[[Kategorija:Avstrijski pisatelji]]</text>
      <sha1>e6elx1ejomm2024e1zkvcw5uf31dnd7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cojzit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>269795</id>
    <revision>
      <id>5725248</id>
      <parentid>5647688</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:30:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* top */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5998" xml:space="preserve">{{Infobox mineral
| name        = Cojzit
| boxwidth    = 300px
| boxbgcolor  = 
| image       = Zoisite-33616.jpg
| imagesize   = 200px
| alt         = 
| caption     = &lt;br&gt;Kristal rumenega cojzita; velikost: 17 x 10 x 8 mm
| category    = VIII. razred - [[Silikat]]i,&lt;br&gt;podrazred: otočni silikati (sorosilikati),&lt;br&gt;epidotska skupina
| formula     = Ca&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;Al&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;(SiO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;)(Si&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;7&lt;/sub&gt;)O(OH)
| strunz      = 09.BG.10
| dana        = 58.02.01b.01
| symmetry    = Ortorombska bipiramidna&lt;br&gt;(2/m 2/m 2/m),&lt;br&gt;[[prostorska skupina]] P nmc
| unit cell   = a = 16,24 Å, b = 5,58  Å, c = 10,1 Å,&lt;br&gt;Z = 4, V = 915,25 Å&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; 
| molweight   =  454,36 g/mol
| color       = Bela, siva, zelenkasto rjava, zelenkasto siva, jabolčno zelena, rjava, modra, rožnato rdeča,  škrlatna 
| habit       = Stolpičast, prizmatičen, nažlebljen
| system      = [[Ortorombski kristalni sistem|Ortorombski]]
| twinning    = 
| cleavage    = Popolna na {001} 
| fracture    = Raven
| tenacity    = 
| mohs        = 6,5
| luster      = Steklast, bisern
| streak      = Bela 
| diaphaneity = Prozoren do polprozoren
| gravity     = 
| density     = 3,3 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;,&lt;br&gt;izračunana: 3,30 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; 
| polish      = 
| opticalprop = Dvoosen (+)
| refractive  = n&lt;sub&gt;α&lt;/sub&gt; = 1,696 – 1,700,&lt;br&gt;n&lt;sub&gt;β&lt;/sub&gt; = 1,696 – 1,702&lt;br&gt;n&lt;sub&gt;γ&lt;/sub&gt; = 1,702 – 1,718
| birefringence = δ = 0,006 - 0,018
| pleochroism = x: bledo rožnat do rdeče vijoličen,&lt;br&gt;y: skoraj brezbarven do živo rožnat ali temno moder,&lt;br&gt;z: bledo rumen do rumeno zelen
| 2V          = Izračunan: 0 – 40,&lt;br&gt;izmerjen: 0 - 70
| dispersion  = Relativno močna
| extinction  = 
| length fast/slow =
| fluorescence = Ne
| absorption  = 
| melt        = 
| fusibility  = 
| diagnostic  = 
| solubility  = 
| impurities  = 
| alteration  = 
| other       = 
| prop1       = 
| prop1text   = 
| references  = &lt;ref name=Handbook&gt;http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/zoisite.pdf Handbook of Mineralogy&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Mindat&gt;http://www.mindat.org/min-4430.html Mindat&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Webmin&gt;http://webmineral.com/data/Zoisite.shtml Webmineral data&lt;/ref&gt;
| var1        = Druga imena 
| var1text    = Aniolit (zelen), [[tanzanit]] (moder, primesi [[Krom|Cr]] in [[Stroncij|Sr]]), tulit (rdeč, primesi [[Mangan|Mn]])
}}

'''Cojzit''' je precej redek [[kalcij]]ev [[aluminij]]ev hidroksi [[silikat]] iz [[epidot]]ske skupine s [[kemijska formula|kemijsko formulo]]  Ca&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;Al&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;(SiO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;(OH) in strukturno formulo Ca&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;AlOAl&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;(SiO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;)(Si&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;7&lt;/sub&gt;)(OH).

Ime je dobil po ljubljanjskem podjetniku, mineralogu  in mecenu baronu [[Žiga Zois|Žigi Zoisu]] (1747-1819), ki je ugotovil, da mineral, ki ga je leta 1805 odkril trgovec z minerali Simon Prešern na Svinški planini (Saualpe) na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], še ni poznan. Mineral so po njegovi tipski lokaciji poimenovali zaualpit.

Cojzit kristalizira v prizmatičnih [[ortorombski kristalni sistem|ortorombskih]] kristalih s [[Točkovna skupina|simetrijo]] (2/m 2/m 2/m), lahko pa je tudi masiven. Pojavlja se v [[metamorfna kamnina|metamorfnih]] ali [[pegmatit]]skih kamninah. Barva je lahko modra do vijolična, zelena, rjava, rožnata, rumena, siva ali brezbarvna. Ima steklast [[sijaj (mineralogija)|sijaj]] in školjkast do neraven [[lom (mineralogija)|lom]]. Kristali z zaključenimi kristalnimi ploskvami so vzporedno z glavno osjo (os c) nažlebičeni. Cojzit ima popolno [[razkolnost]] vzporedno z glavno osjo. Njegova [[Mohsova lestvica|trdota]] je malo večja od 6, njegova [[gostota]] pa je odvisna od različka in meri od 3,10 do 3,38 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;. Mineral je krhek in ima belo [[Barva črte (mineralogija)|barvo črte]]. Bolj pogost [[Polimorfizem (kristalografija)|polimorf]] cojzita je [[monoklinski kristalni sistem|monoklinski]] [[klinocojzit]].

[[Slika:Zoïsite.jpg|thumb|left|Aniolit iz [[Tanzanija|Tanzanije]], v katerem sta poleg zelenega  cojzita tudi črni čermakit in rdeči rubin; velikost: 12 cm]]

Prozorni primerki cojzita se brusijo v poldrage kamne, medtem ko se prosojni in neprozorni primerki običajno rezbarijo. Metamorfna kamnina [[aniolit]] je sestavljena iz zelenega cojzita in kristalov črnega [[čermakit]]a in rdečega [[rubin]]a.&lt;ref&gt;http://www.mindat.org/min-27151.html Mindat&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.cst.cmich.edu/users/dietr1rv/zoisite.htm Gemrocks&lt;/ref&gt; Rubini niso dovolj kakovostni za izdelavo nakita, njihova barva pa poudarja barvo zelenega cojzita in daje izdelkom posebno privlačnost.

Glavna nahajališča cojzita so v [[Tanzanija|Tanzaniji]] ([[tanzanit]]), [[Kenija|Keniji]] (aniolit), [[Norveška|Norveški]] (tulit), [[Švica|Švici]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Indija|Indiji]], [[Pakistan]]u in [[Združene države Amerike|ZDA]] ([[Washington, D.C.|Washington]]).

V [[Slovenija|Sloveniji]] so cojzit našli v [[eklogit]]u na [[Pohorje|Pohorju]] pri Visolah nad [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]],&lt;ref&gt;R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slobenije, Ljibljana (2002), str. 88-89.&lt;/ref&gt; v bližini [[Radlje|Radelj]] in ob potoku [[Polskava (potok)|Polskava]].&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://www.gore-ljudje.net/novosti/3529/ |title=Zoisit - imenovan po Žigi Zoisu |newspaper=Gore-ljudje |date=23. marca 2005 |first=Vili |last=Podgoršek}}&lt;/ref&gt;

==Glej tudi==
* [[Seznam mineralov]]
* [[Seznam mineralov v Sloveniji]]

==Sklici==
{{opombe}}

==Viri==
* {{navedi knjigo |author1=Hurlbut, Cornelius S.|author2=Klein, Cornelis |year=1985 |title=Manual of Mineralogy |edition=20|publisher=John Wiley &amp; Sons, New York |isbn=0-471-80580-7 |cobiss=12123141 |pages=}}
* Edition Dörfler: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0
* J. Ladurner in F. Purtscheller: Das große Mineralienbuch. Pinguin Verlag, Innsbruck (1970)

[[Kategorija:Kalcijevi minerali]]
[[Kategorija:Aluminijevi minerali]]
[[Kategorija:Silikatni minerali]]
[[Kategorija:Žiga Zois]]</text>
      <sha1>jaq1gbtvientaaayp57nltb5krd858m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gasilska zveza Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>270376</id>
    <revision>
      <id>5725264</id>
      <parentid>5499711</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T20:30:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>ureditev vsebine, kongres, vodstvo, sklici</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7540" xml:space="preserve">[[Slika:Gasilski logotip.png|sličica|Znak Gasilske zveze Slovenije]]'''Gasilska zveza Slovenije''' (kratica: '''GZS''') je krovna organizacija prostovoljnih [[gasilec|gasilk in gasilcev]] v Sloveniji. Ustanovljena je bila 2. oktobra 1949 V Ljubljani. Združuje več kot 162.000 članic in članov iz 1341 [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskih društev]] in je največja humanitarna, [[prostovoljstvo|prostovoljska]] in [[Civilna družba|civilnodružbena]] organizacija v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gasilska Zveza Slovenije – Gasilska Zveza Slovenije|url=https://gasilec.net/|accessdate=2022-07-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Organiziranost ==
Najvišji organ GZS je Kongres Gasilske zveze Slovenije, ki se praviloma sestane vsaka štiri leta. Na kongresu se izvoli Upravni odbor, Poveljstvo, Arbitražo, Nadzorni odbor, Predsednika in Poveljnika. Med dvema kongresoma je praviloma vsako leto sklican Plenum. GZS je organizirana v 17 gasilskih regij. Posamezne regije sestavljajo gasilske zveze, ki delujejo na območju ene ali več občin. Gasilske zveze sestavljajo prostovoljna gasilska društva.

=== Kongres ===
Kongres sestavljajo izvoljeni delegati, ki jih izvolijo najvišji organi GZ po naslednjih kriterijih:

* vsaka GZ, ki vključuje do 15 PGD in PIGD, ima 1 delegata;
* vsaka GZ, ki vključuje od 16 do 30 PGD in PIGD, ima 2 delegata;
* vsaka GZ, ki vključuje od 31 do 45 PGD in PIGD, ima 3 delegate;
* vsaka GZ, ki vključuje nad 45 PGD in PIGD, ima 4 delegate.

Mladino, članice in veterane zastopajo po trije predstavniki, ki jih med svojimi člani izvolijo posamezni sveti GZS. Na Kongresu sodelujejo kot delegati brez pravice glasovanja. To so člani upravnega odbora, člani Poveljstva, člani Nadzornega odbora, člani Arbitraže, častni funkcionarji gasilske zveze, dobitniki priznanja Matevža Haceta in predstavniki poklicnih gasilskih organizacij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KONGRES – Gasilska Zveza Slovenije|url=https://gasilec.net/kongres/|accessdate=2022-07-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Vodstvo ==
[[Slika:Predsednik in poveljnik Gasilske zveze Slovenije.png|sličica|Janko Cerkvenik in Franci Petek, predsednik in poveljnik Gasilske zveze Slovenije]]

* '''Predsednik:''' Janko Cerkvenik
* '''Podpredsednika:''' Milan Antolin in Jože Derlink
* '''Poveljnik:''' Franci Petek
* '''Namestnica predsednika:''' Janja Kramer Stajnko
* '''Namestnik poveljnika:''' Darko Muhič

== Kongresi ==

=== 1. kongres (ustanovni) ===
1. - Ustanovni-  kongres GZS, 2. oktober 1949, Ljubljana.
Kongres je pomenil tudi ustanovitev Gasilske zveze Slovenije. Na kongresu so izvolili prvega predsednika in poveljnika gasilske zveze. ''»Vsi, ki danes utrjujete, razvijate in širite prostovoljne gasilske organizacije, s tem prispevate znaten delež k izoblikovanju socializma v naši državi.«''
[[Slika:Gasilska zastava.png|sličica|Zastava Gasilske zveze Slovenije]]
Predsednik GZS: [[Matevž Hace]], poveljnik GZS: Miran Špicar.
Članstvo: 54.697, število PGD- jev: 855 gasilskih društev in 1.019 gasilskih čet

=== 2. kongres ===
31. marec in 1. april 1951, Ljubljana.
»Gasilske organizacije so zelo priljubljene med našim ljudstvom, posebno še med podeželjskim prebivalstvom, saj so bile vedno čuvar in branilec premoženja državljanov.«

Predsednik GZS: [[Matevž Hace]], poveljnik GZS: Miran Špicar.
Članstvo: 41.485, število PGD- jev: 810 gasilskih društev in 1.096 gasilskih čet.3

=== 3. kongres ===
24. in 25. april 1954, Bled.
»Noben predel LRS ne sme ostati zunaj požarnovarstvenega preventivnega območja gasilstva.«

Predsednik GZS: [[Matevž Hace]], poveljnik GZS: Miran Špicar.
Članstvo: 64.490, število PGD- jev: 1.266

=== 4. kongres ===
17. in 18. april 1958, Ljubljana.
»Posebno pozornost je treba nameniti vključevanju žensk in mladine v gasilsko organizacijo.«

Predsednik GZS: [[Matevž Hace]], poveljnik GZS Miran Špicar.
Članstvo: 44.223, število PGD- jev: 1.462

=== 5. kongres ===
16. in 17. november 1963, Ljubljana.
»Strokovni vzgoji gasilcev moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti.«

Predsednik GZS: Metod Rotar, poveljnik GZS: Miran Špicar.
Članstvo: 48.712, število PGD- jev: 1.379

=== 6. kongres ===
10. in 11. maj 1968, Kranj.
»Danes nam je bolj kot kdajkoli prej potrebna enotna in tehnično dobro opremljena gasilska služba.«

Predsednik GZS: Metod Rotar, poveljnik GZS: Milan Vrhovec.
Članstvo: 51.246, število PGD- jev: 1.309.

=== 7. kongres ===
10. in 11. junij 1972, Murska Sobota.
»Za varnost ljudi in premoženja, za krepitev vseljudskega odpora.«

Predsednik GZS: Metod Rotar, poveljnik GZS: Milan Vrhovec.
Članstvo: 51.746, število PGD- jev: 1.479.

=== 8. kongres ===
5. in 6. junij 1976, Nova Gorica.
»Požarna varnost je pomemben del družbene samozaščite.«

Predsednik GZS: [[Branko Božič]], poveljnik GZS: Milan Vrhovec.
Članstva: 65.384, število PGD- jev: 1.330.

=== 9. kongres ===
7. in 8. junij 1980, Brežice.
»Z množično gasilsko organizacijo krepimo gospodarsko moč in obrambno sposobnost.«

Predsednik GZS: [[Branko Božič]], poveljnik GZS: Milan Vrhovec.
Članstvo: 82.224, število PGD- jev: 1.403.

=== 10. kongres ===
22, 23. in 24. junijem 1984, Maribor.
» Z večjo strokovnostjo in množičnostjo do še bolj učinkovitega varovanja ljudi in premoženja.«

Predsednik GZS: [[Branko Božič]], poveljnik GZS: Anton Sentočnik.
Članstvo: 97.117, število PGD-jev: 1.432 (teritorialnih in industrijskih).

=== 11. kongres ===
17. in 18. junij 1988, Celje.
» Požarna varnost ni prednostna naloga le gasilskih organizacij – prostovoljnih in poklicnih – ampak vseh delovnih ljudi in občanov.«

Predsednik GZS: [[Branko Božič]], poveljnik GZS: Anton Sentočnik.
Članstvo: 108.082, število PGD-jev: 1.467 (teritorialnih in industrijskih).

=== 12. kongres ===
26. in 27. junij 1993, Slovenj Gradec.
»Prvi kongres v samostojni državi Sloveniji.«

Predsednik GZS: Ernest Eöry, poveljnik GZS: Anton Sentočnik.
Članstvo: 108.279, število PGD-jev: 1.454 (industrijskih in teritorialnih).

=== 13. kongres ===
30. in 31. maj 1998, Sežana
»Gasilci pripravljeni v novo tisočletje.«

Predsednik GZS: Ernest Eöry, poveljnik GZS: Matjaž Klarič.
Članstvo: 119.110, število PGD-jev: 1.405 (teritorialnih in industrijskih).

=== 14. kongres ===
24. in 25 maj 2003, Bled
»Boljša usposobljenost, boljša opremljenost, večja varnost.«

Predsednik GZS: Ernest Eöry, poveljnik GZS: Matjaž Klarič.
Članstvo: 123.087, število PGD- jev: 1.376 (teritorialnih in industrijskih).

=== 15. kongres ===
23. in 24. maj 2008 Krško.
»Visoka operativna pripravljenost je zagotovilo za večjo varnost«

Predsednik GZS: Anton Koren, poveljnik GZS: Matjaž Klarič.
Članstvo: 133.065, število PGD-jev: 1.363 (teritorialnih in industrijskih)

=== 16. kongres ===
25. maj 2013, Koper
»Moč v dlani dobrih misli«

Predsednik GZS: Jošt Jakša, poveljnik GZS: Franci Petek.
Članstvo: 151.156, število PGD-jev: 1.348 (teritorialnih in industrijskih)

=== 17. kongres ===
19. maj 2018, Ptuj

Predsednik GZS: [[Janko Cerkvenik]], poveljnik GZS: Franci Petek.
Članstvo: 162.575, število PGD-jev: 1.341 (teritorialnih in industrijskih)

== Glej tudi ==

* [[Planinska zveza Slovenije]]
* [[Nevladna organizacija]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==
*www.gasilec.net

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zveze v Sloveniji]]
[[Kategorija:Gasilska društva v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1949]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>er988m1x3mo7515k49z0ohn1vhrvmiv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edvard Ferjančič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>272634</id>
    <revision>
      <id>5725249</id>
      <parentid>4939949</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:30:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2082" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Edvard Ferjančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliški]] [[duhovnik]], * [[14. marec]] [[1898]], [[Vipava]], † [[19. september]] [[1957]], [[Kojsko]].

== Življenje in delo ==
Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju. Leta 1917 je moral kot sedmošolec [[Zavod svetega Stanislava|Zavoda svetega Stanislava]] k vojakom. Bojeval se je na raznih bojiščih, med drugim tudi na [[Soška fronta|Soški fronti]]. Vojaško službo pa je končal kot [[Rudolf Maister|Maistrov borec]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. Po končani gimnaziji je študiral [[teologija|bogoslovje]] v  [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[Gorica|Gorici]] in bil 6. avgusta 1922 [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]]. Najprej je v letih 1922−1925 služboval v [[Solkan]]u in nato v raznih krajih.  Leta 1944 ga je goriški [[nadškof]] imenoval za [[župnik]]a v Kojskem, tu je ostal, dokler se ni smrtno ponesrečil pri krasitvi [[cerkev (zgradba)|cerkve]] ob pripravi za [[Sveta birma|birmo]].

Ferjančič je marca 1943 z ilegalnim imenom Taras začel sodelovati z [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]]. Jeseni 1943 je bil izvoljen najprej za tajnika, nato pa za predsednika okrajnega narodnoosvobodilnega odbora. V tem času je reševal svoje vernike pred nemškimi vdori. Kasneje je sprejel mesto verskega referenta pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru. Po vojni je bil med soustanovitelji primorskega pokrajinskega odbora duhovnikov Osvobodilne fronte.&lt;ref&gt;''Primorski slovenski biografski leksikon'' (1977). Snopič 4. Gorica: Goriška Mohorjeva  družba {{COBISS|ID=7175168}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]]

== Viri ==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==
{{SloBio|id=1008670|avtor=Klinec Rudolf|ime=Ferjančič Edvard|vir=PSBL}}

{{normativna kontrola}}

{{reli-bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Ferjančič, Edvard}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Borci za severno mejo]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Smrtno ponesrečeni ljudje]]</text>
      <sha1>t12xtbxrm1l68g56bj0y1od44x8huru</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Letališče Slovenj Gradec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>274147</id>
    <revision>
      <id>5725250</id>
      <parentid>5519608</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:30:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* top */disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1985" xml:space="preserve">{{Infopolje Letališče
| name = Letališče Slovej Gradec
| nativename = 
| nativename-a = 
| nativename-r = 
| image = 
| image-width = 
| caption = 
| IATA = 
| ICAO = LJSG
| pushpin_map = Slovenija
| pushpin_map_caption = Lokacija letališča v Sloveniji
| pushpin_label = Letališče Slovenj Gradec
| pushpin_label_position = right
| type = Javno
| owner = 
| operator = AERODROM SLOVENJ GRADEC, d.o.o
| city-served = [[Koroška (pokrajina)|Koroška]]
| location = [[Slovenj Gradec]]
| metric-elev = Y
| elevation-f = 1640
| elevation-m = 500
| coordinates = {{Coord|46|28|18.83|N|015|7|11|E|type:airport_region:SI|display=inline,title|name=Letališče Slovenj Gradec}}
| website = [http://www.aerodrom-sg.si/index.php?stran=o_letaliscu&amp;sklop=main&amp;lang=en Letališče Slovenj Gradec]
| metric-rwy = Yes
| r1-number = 32/14
| r1-length-f = 3.281
| r1-length-m = 1.000
| r1-surface = [[Trava]]
| r2-number = 32/14
| r2-length-f = 3.937
| r2-length-m = 1.200
| r2-surface = [[Bitumen|Asfalt]]
| r3-number = 32/14
| r3-length-f = 2.034
| r3-length-m = 620
| r3-surface = [[Trava]]
| r4-number = 32/14
| r4-length-f = 1.575
| r4-length-m = 480
| r4-surface = [[Bitumen|Asfalt]]
| stat-year = 1955
| stat1-header = 
| stat1-data = 
| stat2-header = 
| stat2-data = 
| footnotes = 
}}

'''Letališče Slovenj Gradec ''' je letališče v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]].

== Zgodovina ==
Letališče je bilo ustanovljeno leta [[1937]]. Leta [[1979|1978]] so zgradili 1200 metrov dolgo in 23 metrov široko asfaltno stezo. 
Leta [[2002]] je bilo ustanovljeno podjetje Aerodrom Slovenj Gradec, ki se ukvarja s popravili in prodajo letal ter s hotelirstvom. Pozimi leta 2002 se je začela tudi popolna obnovitev stez ter izgradnja novega hangarja, hotela in parkirišča za 100 avtomobilov oz. 40 avtobusov.

== Aeroklub ==
Trenutno ima aeroklub v lasti samo jadralna letala. 
{{Letališča v Sloveniji}}

[[Kategorija:Letališča v Sloveniji|Slovenj Gradec]]
[[Kategorija:Slovenj Gradec]]</text>
      <sha1>5ex1p08ejip490nlx9l94sem2qtpin5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fister</title>
    <ns>0</ns>
    <id>274721</id>
    <revision>
      <id>5725288</id>
      <parentid>5650983</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:32:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1301" xml:space="preserve">'''Fister'''  je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 290  oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.373. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Anton Fister]] (1808—1881), teolog, filozof, revolucionar in politik
* [[Bojan Fister]] - Bojc (1951—2019), rokometaš
*[[Helfried Fister]] (*1952), avstrijsko-koroški violinist in pedagog (Celovec)
*[[Irena Fister]] (*1944), specialna pedagoginja, političarka
*[[Iztok Fister]] (st.&amp;ml.), inovatorja (UM)
*[[Maja Fister]], svetovna popotnica
*[[Majda Fister]] (*1939), etnologinja, bibliotekarka, strokovnjakinja za ljudsko stavbno dediščino in izročilo Koroške
*[[Peter Fister]] (1759—1800), pravnik in politik, ljubljanski župan
* [[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]] (*1940), arhitekt in restavrator, prof. FA za razvoj arhitekture in varstvo stavbne dediščine
*[[Polona Fister]], psihologinja, psihoterapevtka 
*[[Sonja Fister]], restavratorka arhitekture

==Glej tudi==
* priimke [[Fistravec]], [[Fistrovič]], [[Fistrič]], [[Fišer]], [[Fischer]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Fister}}
{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>g03qx3jj4ylfl6jb8bnminxoancymdl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>276430</id>
    <revision>
      <id>5725251</id>
      <parentid>4528020</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:30:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1450" xml:space="preserve">'''Deželni zbori''' so bili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] najvišji, zakonodajni organ [[kronska dežela|kronskih dežel]] v sklopu cesarstva.

{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;1&quot;
|-
! Dežela
! Deželni zbor
|-
| [[Spodnja Avstrija]]
| [[Deželni zbor Spodnje Avstrije]]
|-
| [[Zgornja Avstrija]]
| [[Deželni zbor Zgornje Avstrije]]
|-
| [[Salzburg]]
| [[Salzburški deželni zbor]]
|-
| [[Štajerska]]
| [[Štajerski deželni zbor]]
|-
| [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]
| [[Koroški deželni zbor]]
|-
| [[Kranjska]]
| [[Kranjski deželni zbor]]
|-
| [[Trst]]
| [[Tržaški deželni zbor]]
|-
| [[Istra]]
| [[Istrski deželni zbor]]
|-
| [[Poknežena grofija Goriško-Gradiščanska]]
| [[Deželni zbor Goriško-Gradiščanske]]
|-
| [[Poknežena grofija Tirolska]]
| [[Tirolski deželni zbor]]
|-
| [[Predarlska]]
| [[Deželni zbor Predarlske]]
|-
| [[Kraljevina Bohemija]]
| [[Deželni zbor Bohemije]]
|-
| [[Mejna grofija Moravska]]
| [[Deželni zbor Moravske]]
|-
| [[Avstrijska Šlezija]]
| [[Deželni zbor Avstrijske Šlezije]]
|-
| [[Kraljevina Galicija in Lodomerija]]
| [[Deželni zbor Galicije in Lodomerije]]
|-
| [[Bukovina]]
| [[Deželni zbor Bukovine]]
|-
| [[Dalmacija]]
| [[Deželni zbor Dalmacije]]
|-
| [[Bosna in Hercegovina]]
| [[Deželni zbor Bosne in Hercegovine]]
|}

== Glej tudi ==
* [[kronovina]]

{{hist-stub}}

[[Kategorija:Avstrijsko cesarstvo]]
[[Kategorija:Deželni zbori Avstrijskega cesarstva|*]]</text>
      <sha1>omlbtixxz7btgn0215yyizm4nf5x1nr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Deskloizit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>278436</id>
    <revision>
      <id>5725252</id>
      <parentid>5426220</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:30:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4787" xml:space="preserve">{{Infobox mineral
| name        = Deskloizit
| boxwidth    = 300px
| boxbgcolor  = 
| image       = Descloizite-168701.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Deskloizit iz rudnika Eukas (jugozahodna [[Afrika]]) iz Mineraloškega muzeja v [[Berlin]]u 
| category    = VII. razred - Fosfati, arzenati in vanadati
| formula     = (Pb,Zn)&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;VO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;OH
| strunz      = 08.BH.40
| dana        = 41.05.02.01
| symmetry    = Ortorombska dipiramidna&lt;br&gt; (2/m 2/m 2/m),&lt;br&gt;[[prostorska skupina]]: Pnam
| unit cell   = a = 7,593 Å, b = 6,057 Å,&lt;br&gt;c = 9,416 Å, Z = 4, V = 436,45 Å&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| molweight   = 404,54 g/mol
| color       = Rjavkasto rdeča, rdeče oranžna, rdečkasto do črno rjava, skoraj črna 
| habit       = Conirani ploščati kristali, inkrustacije, pernati skupki
| system      = [[Ortorombski kristalni sistem|Ortorombski]] 
| twinning    = 
| cleavage    = Brez razkolnosti
| fracture    = Nepravilen, podškoljkast 
| tenacity    = Krhek
| mohs        = 3 – 3,5
| luster      = Masten, oljnat
| streak      = Oranžna do rjavkasto zelena
| diaphaneity = Prozoren do neprozoren
| gravity     =
| density     = Izračunana: 6,16 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;,&lt;br&gt;izmerjena: 6,2 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| polish      = 
| opticalprop = [[Dvoosni mineral|Dvoosen (-)]]
| refractive  = n&lt;sub&gt;α&lt;/sub&gt; = 2,185,&lt;br&gt; n&lt;sub&gt;β&lt;/sub&gt; = 2,265,&lt;br&gt; n&lt;sub&gt;γ&lt;/sub&gt; = 2,350
| birefringence = δ = 0,165
| pleochroism = Viden
| 2V          = Izračunan: 88°,&lt;br&gt;izmerjen:  85° - 90° 
| dispersion  = Relativno močna r &gt; v,&lt;br&gt; redkeje r &lt; vm
| extinction  = 
| length fast/slow =
| fluorescence = 
| absorption  = 
| melt        = 
| fusibility  = 
| diagnostic  = 
| solubility  = 
| impurities  = [[Cu]]
| alteration  = 
| other       = 
| prop1       = 
| prop1text   = 
| references  = &lt;ref name=Mindat&gt;[http://www.mindat.org/min-1267.html Mindat.org]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Webmin&gt;[http://webmineral.com/data/Descloizite.shtml Webmineral data]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=HBM&gt;[http://www.handbookofmineralogy.com/pdfs/descloizite.pdf Handbook of Mineralogy]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=VM&gt;{{navedi knjigo |author1=Vidrih R.|author2=Mikuž V. |year=1995 |title=Minerali na Slovenskem, 1. izdaja |publisher=Ljubljana: Tehniška založba Slovenije |isbn=86-365-0184-9 |cobiss=53037312 |pages=379}}&lt;/ref&gt; 
| var1        = Domača imena
| var1text    = Bakrov vanadat, ramirit, svinčevo-cinkov vanadat, tritoklorit
}}
'''Deskloizit''' je redek [[mineral]] [[svinec|svinčev]] [[cink]]ov [[vanadij|vanadat]] s kemijsko formulo (Pb,Zn)&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;(OH)VO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;, ki kristalizira v [[ortorombski kristalni sistem|ortorombskem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]] in je izomorf z [[olivenit]]om.

Mineral je temno češnjevo rdeče do rjave do črne barve. Kristali so prozorni ali neprozorni z mastnim sijajem. Barva črte je oranžno rumena do rjavkasto rdeča. Različek [[motramit|kuprodeskloizit]] je motno zelene barve in vsebuje znatne količine bakra, ki zamenjuje cink,  in nekaj arzena, ki zamenjuje vanadij. V kristalni strukturi je tudi precej galija in germanija.

==Odkritje in nahajališča==
[[Slika:Descloizite-lth36x.jpg|thumb|left|Tanki koničasti kristali deskloizita iz Berg Aukasa, [[Namibija]]; velikost: 36 × 31 × 9 mm]]

Odkrili so ga leta 1854 v Sierra de Córdoba v [[Argentina|Argentini]] in ga poimenovali po francoskem mineralogu [[Alfred Des Cloizeaux|Alfredu Des Cloizeauxu]].&lt;ref name=Mindat/&gt; Mineral tvori majhne prizmatične ali piramidaste kristale v kopučasti skorji in stalaktitske skupke, včasih tudi vlaknate inkrustacije z  mamilarno površino.

Nahaja se v oksidiranih delih žil [[svinec|svinčevih]] [[ruda|rud]]. Spremljajo ga [[piromorfit]], [[vanadinit]], [[vulfenit]], [[motramit]], [[mimetit]] in [[ceruzit]].&lt;ref name=HBM/&gt;

Največja nahajališča vanadija so bila nekoč v Otavi Mountainland (Berg Aukas, Abenab, Baltika in Uitsab) v severni [[Namibija|Namibiji]],&lt;ref&gt;Boni in sodelavci, 2007, Genesis of vanadium ores in the Otavi Mountainland, Namibia. Economic Geology 102, str. 441-469.&lt;/ref&gt; v katerih sta bila glavna rudna minerala deskloizit in motramit. Rudišča so sedaj izčrpana. Druga nahajališča so v Sierra de Cordoba v Argentini, Lake Valleyu v [[Nova Mehika|Novi Mehiki]], [[Arizona|Arizoni]],  Phoenixvillu v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], [[Zimbabve]]ju, [[Demokratična republika Kongo|Katangi]], [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Železna Kapla-Bela|Železni Kapli]] na [[Avstrija|Avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

V [[Slovenija|Sloveniji]] so deskloizit našli v rudniku [[Mežica]].&lt;ref name=VM/&gt;

==Glej tudi==
* [[Seznam mineralov]]
* [[Seznam mineralov v Sloveniji]]

==Sklici==
{{opombe}}

[[Kategorija:Svinčevi minerali]]
[[Kategorija:Cinkovi minerali]]
[[Kategorija:Vanadijevi minerali]]</text>
      <sha1>sfhc6zq4kvf8ppucjdwc2g6uivh3jgb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pokrajinska literatura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279137</id>
    <revision>
      <id>5725253</id>
      <parentid>4469922</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:30:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig, drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12648" xml:space="preserve">'''Pokrajinska literatura''' ali '''regionalna literatura''' izpostavlja pokrajino, v kateri se dogaja, s čimer  omejuje svoj narativni značaj v korist [[lirika|lirskosti]], [[folklora|folklornosti]] ali [[potopis]]nosti.

== Regionalizem v literaturi ==
Regionalizem v literaturi pomeni poudarjanje pokrajinskih značilnosti v [[leposlovje|leposlovju]] oz. naravnanost na oblikovanje življenja posameznih pokrajin, regij z njihovimi naravnimi, pokrajinskimi, socialnimi in kulturnimi posebnostmi.

V slovenski literaturi predstavlja pojem regionalizma književnost regij, na katere se Slovenija oz. slovensko jezikovno področje tradicionalno deli: [[Kranjska]] s podenotami [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Notranjska|Notranjsko]] in [[Dolenjska|Dolenjsko]], ter južna [[Štajerska]], [[Prekmurje]], [[Primorska]], [[Koroška (pokrajina)|Koroška]] in del [[Istra|Istre]].

Zamejen je z letnicami 1918, ko osredjni jugovzhodni del slovenskega jezikovnega področja postane nacionalna upravna enota, najprej kot Dravska banovina, kasneje kot republika znotraj [[Jugoslavija|Jugoslavije]] (v tej dobi z zahodno pokrajino Primorske in Istro do Dragonje). Pred tem letom je regionalizem v književnosti in družbenem življenju, zlasti na Koroškem, izraz poudarjene identitete in v sozvočju s političnim programom [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] (npr. [[Prežihov Voranc]], [[Milka Hartman]]). Vrh doživi med letoma 1927 in 1935. O njem so s kritično distanco - torej na osnovi družbenopolitične analize in ne literarne analize, ki bi izvirala iz samega besedila - največ razpravljali v literarni reviji [[Ljubljanski zvon]] (npr. Božidar Borko, Anton Debeljak in Ivo Brnčić).

== Ruralizem ==
Znotraj regionalizma je časovno nekoliko bolj zamejen pojem ruralizma, tj. umetnostna smer, ki obravnava kmečko in podeželsko tematiko. V Sloveniji (oz. takratni Dravski banovini znotraj Jugoslavije) so o njem pisali med letoma 1932 in 1941, edini &quot;domači&quot; predstavnik pa je [[Anton Novačan]] (pojem &quot;domači&quot; je vsekakor znanstveno oporečen, ker so npr. tudi Koroški slovenski avtorji/raziskovalci na svojem domačini, enako velja za Kanalčane, oz. ker vsebuje sistemsko konceptualno izklučitev zamejskih Slovencev in enačenje slovenskega področja z R. Slovenijo). Pobude zanj so prišle  iz češke književnosti ([[Josef Knap]], [[Jan Čep]]).

Kritik [[Božidar Borko]] je ruralizem utemeljil kot odpor proti meščanski literaturi, njegovo vodilo nazaj k zemlji pa kot posledico pretresov prve svetovne vojne. Obema, tako češkemu kot slovenskemu ruralizmu, je skupen boj proti svetovljanstvu v literaturi (literatura mora biti tujcu tuja!).

Za pisatelje ruraliste je značilno, da večino svojega pisanja namenijo kmetu in zemlji, veliko jih je bilo tudi po rodu bajtarjev. V delih so ustvarjali poseben [[naturalizem]].

== Pokrajinska književnost ==
Poudarjanje vrednosti pokrajine se je na Slovenskem začelo najprej v liriki, saj so številni pesniki zasloveli s pesmimi na temo pokrajine:
* ''' Sorško polje '''
** [[Simon Jenko]]
* ''' Kras '''
** [[Srečko Kosovel]]
* ''' Goriška '''
** [[Simon Gregorčič]] (goriški slavček)
* ''' Goriška Brda'''
** [[Alojz Gradnik]]
* '''Prekmurje'''
** [[Miško Kranjec]] (poet prekmurskih ravnin)
* '''Istra''' 
** [[Marjan Tomšič]]
* '''Koroška''' (avstrijska, italijanska in &quot;republiško slovenska&quot;)
** [[Bukovništvo]]
** [[Prežihov Voranc]]
** [[Fran Eller]]
** [[Milka Hartman]]
** [[Florjan Lipuš]]
** [[Gustav Januš]]
** [[Andrej Kokot]]
** [[Anton Haderlap]]
** [[Valentin Polanšek]] (&quot;Karantanske pesmi&quot;)&lt;ref&gt;Valentin Polanšek: &quot;Karantanske pesmi&quot;. Celovec: založba Drava, 2010. ISBN 978-3-85435-636-3.&lt;/ref&gt;
** [[Tomaž Ogris]]&lt;ref&gt;Tomaž Ogris: Vamprat pa Hana. Celovec, [[založba Drava]], 2014)&lt;/ref&gt;
** [[Mirko Messner]]
** Bojan-Ilija Schnabl&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: [[Magnolija in tulipani]], Pripovedi in resnične pravljice s [[Celovško polje|Celovškega polja]]. Celovec, [[založba Drava]], 2014)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: &quot;Božja pot v Gospo Sveto in nazaj, ali, Večno mlade lipe&quot;. V: Koledar Mohorjeve družbe 2012. Celovec [2011], str. 112–116.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: &quot;Tamnah, Na Tamnach – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu gore nad Celovškim poljem&quot;. V: Koledar Mohorjeve družbe 2013. Celovec 2012, str. 135–138.&lt;/ref&gt;.

Prvi znanilec pokrajinske proze na Slovenskem je bil [[Fran Jaklič]], ki je svoje povesti poimenoval po krajih, v katerih se dogajajo. Razmah doživi pokrajinska proza v času [[socialni realizem|socialnega realizma]] (okoli leta 1930) z deli [[Miško Kranjec|Miška Kranjca]], [[Prežihov Voranc|Prežihovega Voranca]] in [[Anton Ingolič|Antona Ingoliča]].

Termin pokrajinske književnosti je v slovenski literarni zgodovini uvedel [[Anton Breznik]], ki si je prizadeval, da bi kot prevod nemškega termina [[:de:Heimatliteratur|Heimatliteratur]] uvedli termin pokrajinska in ne domačijska literatura. Kasneje se je med njima uvedlo razlikovanje: pokrajinska literatura poudarja pokrajino, ki usmerja delovanje in značaj literarnih oseb, domačijska literatura pa v ospredje postavlja dom, družino in rodbino, ki pogosto zasenčijo delovanje osrednjega lika. Poglavitna žanra pokrajinske literature sta regionalni roman in [[pokrajinska povest]].

Tendenca avtorjev pri ustvarjanju pokrajinske literature je bila upodobitev in s tem predstavitev obrobnih regij (zlasti [[Primorska|Primorske]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], ki sta bili od osrednjega slovenskega ozemlja najdlje ločeni). Obrobne regije so tako ohranjale stik s centrom, bralci osrednjih regij pa so spoznali eksotiko obrobja, kar je pripomoglo k medsebojnemu poznavanju in povezovanju regij. Najbolj pisateljsko zastopane regije so [[Primorska]], [[Koroška (pokrajina)|Koroška]] in [[Prekmurje]] ter [[Istra]].

Za avtorje regionalne literature je pomembno, da se bralci regije v delu prepoznajo in avtorja vzamejo za svojega (po njem poimenujejo knjižnice, šole, društva ...).

Vsekakor za novejšo koroško slovensko pokrajinsko obarvano leposlovje ni značilen soc-realistični prikaz socialnih ali političnih razmer (kot je to vznačilno za družbenopolitično pogojeno analizo za časa [[SFRJ]]), temveč jih prav nasprotno zaznamuje svetovljanska odprtost, ki povezuje mikrokozmos in nove družbene tendence (ekologija, ezoterika, univerzalna ljubezen itd., npr. &quot;[[Magnolija in tulipani]]&quot;, &quot;Božja pot v Gospo Sveto&quot;, &quot;Tamnah, Na Tamnach – Temna gora&quot;).

=== Avstrijsko koroška slovenska pokrajinska spominjska književnost ===
Posebnega pomena na avstrijskem Koroškem je lokalna spominjska literatura, zvrst med regionalno in zgodovinsko zaznamovano avtobiografijo in literaturo, ki je prav tako pokrajinska književnost. Le-ta je pogosto usmerjena v premostitev travm političnega in kulturnega zatiranja, deportacij leta 1942&lt;ref&gt;Avguštin Malle und Brigitte Entner (ur.): Die Vertreibung der Kärntner Slowenen 1942 / Pregon koroških Slovencev 1942. 2. Izdaja. Klagenfurt/Celovec: [[založba Drava]], 2012&lt;/ref&gt;  in splošnega družbenega nasilja.

Med avtorje štejemo: 
* [[Anton Haderlap]] (&quot;Graparji&quot;)&lt;ref&gt;[[Anton Haderlap]]: &quot;Graparji&quot;. Celovec: [[založba Drava]], 2007, ISBN 978-3-85435-460-4.&lt;/ref&gt;, &quot;Moje Zarje&quot;&lt;ref&gt;Anton Haderlap: Moje zarje, spomini. Celovec: [[založba Drava]], 2013, ISBN 978-3-85435-701-8)&lt;/ref&gt;, 
* Tone Jelen (&quot;Hoja za mavrico&quot;)&lt;ref&gt;Tone Jelen: Hoja za mavrico, Spomini iz temnih dni pričakovanja. Celovec: [[založba Drava]], 2002, ISBN 978-3-85435-393-5.&lt;/ref&gt;, 
* [[Andrej Kokot]] (&quot;Ko zori spomin&quot;&lt;ref&gt;Andrej Kokot: Ko zori spomin. 2. naklada. Celovec, [[založba Drava]], 2012, ISBN 978-3-85435-680-6&lt;/ref&gt;, 
* Lipej Kolenik (&quot;Mali ljudje na veliki poti&quot;&lt;ref&gt;Lipej Kolenik: Mali ljudje na veliki poti. Celovec: [[založba Drava]], 2003, ISBN 978-3-85435-293-8&lt;/ref&gt;, &quot;Znova&quot;&lt;ref&gt;Lipej Kolenik:Znova, Koroški Slovenci pod britansko zasedbeno oblastjo po letu 1945. Pričevanja, prispevki in poročila. Celovec: [[založba Drava]], 2008. ISBN 978-3-85435-406-2.&lt;/ref&gt;),
* Helena Kuchar (&quot;Jelka&quot;)&lt;ref&gt;Helena Kuchar: Jelka - Pričevanje koroške partizanke. Celovec: [[založba Drava]] 2012. ISBN 978-3-85435-597-7.&lt;/ref&gt;,
* [[Franc Kukovica]] (&quot;Nepozabljeno&quot;)&lt;ref&gt;Franc Kukovica: &quot;Nepozabljeno, Otrok med nacizmom&quot;. Celovec: [[založba Drava]], 2006. ISBN 978-3-85435-490-1.&lt;/ref&gt;
* [[Florjan Lipuš]] (&quot;Odstranitev moje vasi&quot;)&lt;ref&gt;Florjan Lipuš: &quot;Odstranitev moje vasi&quot;. Celovec: [[založba Drava]], 1983. ISBN 978-3-85435-007-1.&lt;/ref&gt;,
* [[Tomaž Ogris]] (&quot;Anisja&quot;)&lt;ref&gt;Tomaž Ogris: Anisja - Prisilna delavka na Koroškem / Zwangsarbeiterin in Kärnten, Spomini - Erinnerungen&quot;. Celovec, založba Drava, 2011. ISBN 978-3-85435-662-2.&lt;/ref&gt;.
* [[Tonči Schlapper]] (&quot;Iz življenja na obronkih&quot;)&lt;ref&gt;Tonči Schlapper: &quot;Iz življenja na obronkih&quot;. Celovec, [[založba Drava]], 2004. ISBN 978-3-85435-433-8.&lt;/ref&gt;.
* [[Katja Sturm-Schnabl]] (spominska besedila)&lt;ref&gt;Katja Sturm-Schnabl: &quot;0če naš v logorju&quot;. V: Koroški koledar 1988&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Katja Sturm-Schnabl: &quot;Iz spominov otroka na čas nacizma&quot;. V: Vestnik koroških partizanov 3-4 (Ljubljana: 1989) str. 56 - 62.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Katja Sturm-Schnabl: &quot;Zwei Erzählungen aus Kärnten von Prežihov Voranc im Spiegel erlebter Geschichte&quot;. V: Trans, Internet-Zeitschrift für Kulturwissenschaften, 7. (August 2000)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.inst.at/trans/7Nr/sturm7b.pdf&lt;/ref&gt;.

Dodatno štejemo med avtorje te zvrsti tudi avtorje kot so to&lt;ref&gt;http://www.slolit.at/spominska_literatura/index&lt;/ref&gt;.: 
* [[Franc Arnejc]]
* [[Tonči Dolinšek]]
* [[Franc Isop]]
* [[Ana Jug-Olip]]
* [[Slavka Kukovica]]
* [[Mirko Kumer]]
* [[Peter Mohar]]
* [[Franc Petek]]
* [[Karel Prušnik-Gašper]]
* [[Blaž Reichman]]
* [[Franc Resman]]
* [[Ciril Rudolf]]
* [[Josip Šašel]]
* [[Jurij Trunk]]
* [[Reginald Vospernik]]

== Regionalizem v drugih književnostih ==
Ameriški literarni prostor dojema regionalno oz. lokalno literaturo ([[:en:American Literary Regionalism|American Literary Regionalism]]) podobno: to je literatura, ki se osredotoča na like, navade, [[narečje|narečja]], [[topografija|topografijo]] in ostale posebnosti posamezne regije. Vrh je dosegla v času državljanske vojne in konec 19. stoletja. Pomembna je tudi v izobraževanju, predvsem na [[University of Michigan|Univerzi v Michiganu]], kjer izvajajo program [[New England Literature Program]], v okviru katerega študentje potujejo v posamezne regije in tam študirajo literaturo, ki se nanje nanaša. Ameriški regionalistični pisatelj je [[William Faulkner]].

Latinska Amerika pozna izraz [[:es:criollismo|criollismo]] oz. [[:es:costumbrismo|costumbrismo]]: to je gibanje, ki bi lahko bilo enakovredno regionalizmu, vendar ima svojevrsten izvor in oblike. V Franciji regionalno literaturo definirajo kot litterature de terroir ([[:fr:Régionalisme (littérature)|Régionalisme (littérature)]]).

V nemški književnosti se je uveljavil izraz [[:de:Heimatliteratur|Heimatliteratur]] oz. ([[:de:Heimatdichtung|Heimatdichtung]]). Nekateri avtorji nemškega literarnega regionalizma so kanonizirani ([[Jeremias Gotthelf]], [[J. P. Hebbel]], [[Adalbert Stifter]], [[Gottfried Keller]], [[Theodor Storm]], [[Peter Rosegger]], [[Ludwig Anzengrubber]], [[Wilhelm Raabe]]), nekatere pa uvrščajo v trivialno literaturo.

Po regionalizmu so poznani Skandinavci ([[Sigrid Undset]]); norveški pisatelj [[Knut Hamsun]] je dobil celo Nobelovo nagrado.

Regionalistični avtorji drugje: v Italiji [[Giovani Verga]] in [[Cesare Pavese]] - poleg številnih regionalno zaznamovanih avtorjev, zlasti v manjšinskih jezikih (Sicilijanci, Sardi ter Slovenci, med njimi [[Boris Pahor]] (&quot;Mesto v zalivu&quot;). Na Poljskem štejemo med avtorje te zvrsti: [[Władysław Stanisław Reymont|Władisław Stanisław Reymont]], na Hrvaškem [[Miroslav Krleža]] (Balade Petrice Kerempuha v kajkavščini) in dela [[Vladimir Nazor|Vladimirja Nazorja]] v čakavščini.

== Viri ==
* [[Miran Hladnik]] (1998). ''Regionalizem in slovenska književnost''. XXXIV SSJLK: Zbornik predavanj, str. 103-14. {{COBISS|ID=6583650}} ali [http://www.ijs.si/lit/pokrajin.html]
* ''Rečnik književnih termina''. Beograd: Nolit, 1985. {{COBISS|ID=15936001}}

== Glej tudi ==
*[[pokrajinska povest]]
*[[narečna književnost]]
{{Portal: Literatura/povezava}}

{{wikivir|Kategorija:Pokrajinska povest}}

[[Kategorija:Književnost]]

[[da:Regionalisme]]
[[de:Heimatroman]]
[[en:American Literary Regionalism|American Literary Regionalism]]
[[fr:Régionalisme (littérature)]]
[[ka:ლოკალური ფერი]]
[[pt:Regionalismo]]
[[wa:Sicrijheu redjonalisse]]</text>
      <sha1>7g2jrzby5a8yny9ztjsiq937xy3c59q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Pod lipo</title>
    <ns>4</ns>
    <id>282723</id>
    <revision>
      <id>5725154</id>
      <parentid>5724615</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T15:25:54Z</timestamp>
      <contributor deleted="deleted" />
      <comment deleted="deleted" />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37399" deleted="deleted" />
      <sha1 />
    </revision>
    <revision>
      <id>5725159</id>
      <parentid>5725154</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T15:41:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GeographieMan</username>
        <id>179499</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment deleted="deleted" />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36989" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
&lt;!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --&gt;
&lt;!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --&gt;
&lt;!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --&gt;
&lt;!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --&gt;
&lt;!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --&gt;
&lt;!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --&gt;


== Slike oseb z Wikipodatkov in njihovi napisi - ne prvič ==

Lahko prosim brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb neha biti rutinsko opravilo? Posledica [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jacinda_Ardern&amp;diff=prev&amp;oldid=5406721 takšnih] urejanj je, da napis pod sliko postane neustrezen v trenutku, ko se nekdo v Wikipodatkih spomni zamenjati sliko. Poleg tega ne razumem, od kod nekaterim tolika potreba, da se slika črpa iz Wikipodatkov - možnost je priročna, včasih pa tudi avtor članka želi za infopolje sam določiti sliko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 7. junij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: poanta črpanja iz Wikipodatkov je, da se slike nonstop posodabljajo in da tega na delamo ročno, kajti na slo. Wiki nas je občutno premalo, da bi ročno na vsakih toliko let pri vseh različnih osebah menjavali slike. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:56, 7. junij 2022 (CEST)

Brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb '''naj ne bi bilo''' rutinsko opravilo. Če se slika naloži iz WD, je treba zbrisati iz infopolja tudi njen opis. V WD naj bi bila najbolj reprezentativna slika osebe naložena na Zbirki. Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo. Pred časom sem iz infopolj odstranila oznake, da so podatki za posamezne parametre (slike, datumi rojstva, smrti, podpisi, ...) na voljo tudi v WD, ker so bile moteče ravno v takšnih primerih, ko je uporabnik želel k sliki dodati tudi pomenljiv opis slike. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. junij 2022 (CEST)

Ne le slika, tudi število prebivalcev se v zadnjem času briše iz infopolj v korist Wikipodatkom, ne da bi pri tem zbrisali tudi parameter &lt;code&gt;|prebivalstvo_od=&lt;/code&gt; ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mala_Gora,_Ko%C4%8Devje&amp;curid=124453&amp;diff=5711865&amp;oldid=5332345&amp;diffmode=source]). Če bomo tako delali, se bo podatek iz leta v leto podosabljal, ostajal pa bo označen z letnico 2020. {{u|Engelbert}}, bi se lahko dogovorili za drugačno delovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 25. junij 2022 (CEST)

Seveda, imaš kakšen predlog? --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 12:04, 25. junij 2022 (CEST)
: Vsebina paramatra {{para|prebivalstvo_od}} se ne upošteva, če so podatki za {{para|prebivalstvo}} prebrani iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:35, 25. junij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: glede &quot;''Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo.''&quot; mislim, da se motiš, glej lastnost ''[[:wikidata:Property:P2096|media legend]]'' (raba npr. v [[:wikidata:Q179|Boeing 747]]). Drugo pa je, da naša wikipedija tega (še?) elementa potem ne podpira. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:58, 26. junij 2022 (CEST)

== WMCEE meeting 2022, Ohrid ==

Makedonski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|WMCEE]], ki bo med 14. in 16. oktobrom na Ohridu (več: [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022]]). Bi koga zanimalo kot delegat Slovenske Wikipedije? Čas za prijavo je do 15. avgusta. Organizacija je bila na zadnjem v Beogradu na nivoju. Običajno sta dva delegata, ki potrebujeta potrditev skupnosti, ki se lahko prijavita za povračilo stroškov. Predlagam, da se zainteresirani vpišete spodaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)

@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Kje dobiš denar za 2 osebi? [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 18:34, 1. julij 2022 (CEST)
:: Izpolniš prijavnico, kjer je čisto na koncu možnost, da obkljukaš, da kandidiraš za štipendijo (bivanje in potni stroški). Potem pa čakaš na odobritev. Vsaj do sedaj je bilo to tako. V prijavnici navedeš tudi, da so te tukaj potrdili za delegata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 1. julij 2022 (CEST)
:::Ok. Dobro govoriš. To je tamo i sada. Kad neko hoće kao '''delegat''', tako onda mora ali '''do 15 augusta 2022'''. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:21, 1. julij 2022 (CEST)

Makedonski organizatorji nas prosijo za čimprejšnjo potrditev delegatov [[:m:Wikipedians of Slovenia User Group|naše Uporabniške skupine]]. Zato bi prosila, če je še kakšen kandidat, da se spodaj dopiše. Potem pa še potrditev skupnosti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:06, 10. julij 2022 (CEST)

1.  Jaz bi šla ... imam željo, čas in voljo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)
:* Seveda {{za}}, uživaj! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:48, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)
2. Jaz tudi kandidiram --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)

Srečno pot Veri in Andreju, oktobra. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:53, 17. julij 2022 (CEST)

== Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
{{int:please-translate}}
[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]

Hi, Greetings

The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced!

We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]'''

Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project.

We hope to have you contribute to the campaign next year.

'''Thank you,'''

'''Wiki Loves Folklore International Team'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST)

&lt;/div&gt;
&lt;!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&amp;oldid=23454230 --&gt;

== Enabling Section Translation: a new mobile translation experience ==

{{int:Hello}} Slovenian Wikipedians!

Apologies as this message is not in Slovenian language, {{Int:Please-translate}}.

The [[mw:Wikimedia_Language_engineering|WMF Language team]] is pleased to let you know that we will like to enable the [[mw:Content_translation/Section_translation|Section translation]] tool in Slovenian Wikipedia. For this, our team will love you to read about the tool and test it so you can:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Give us your feedback

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Ask us questions

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Tell us how to improve it.

Below is background information about Section translation, why we have chosen your community, and how to test it.

'''Background information'''

[[mw:Content_translation|Content Translation]] has been a successful tool for editors to create content in their language. More than one million articles have been created across all languages since the tool was released in 2015. The Wikimedia Foundation Language team has improved the translation experience further with the Section Translation. The WMF Language team enabled the early version of the tool in February 2021 in Bengali Wikipedia. Through their feedback, the tool was improved and ready for your community to test and help us with feedback to make it better.

[https://design.wikimedia.org/strategy/section-translation.html Section Translation] extends the capabilities of Content Translation to support mobile devices. On mobile, the tool will:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Guide you to translate one section at a time in order to expand existing articles or create new ones.

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Make it easy to transfer knowledge across languages anytime from your mobile device.

Slovenian Wikipedia seems an ideal candidate to enjoy this new tool since data shows significant mobile editing activity.

We plan to enable the tool on Slovenian Wikipedia in the coming weeks if there are no objections from your community. After it is enabled, we’ll monitor the content created with the tool and process all the feedback. In any case, feel free to raise any concerns or questions you may already have in any of the following formats:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; As a reply to this message

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; On [[mw:Talk:Content_translation/Section_translation|the project talk page]].

&lt;nowiki&gt;'''Try the tool'''&lt;/nowiki&gt;

Before the enablement, you can try the current implementation of the tool in [https://test.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation our testing instance]. Once it is enabled on your Wikipedia, you’ll have access to [[:ts:Special:ContentTranslation|https://sl&lt;nowiki/&gt;.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation]] with your mobile device. You can select an article to translate, and machine translation will be provided as a starting point for editors to improve.

&lt;nowiki&gt;'''Provide feedback'''&lt;/nowiki&gt;

Please provide feedback about Section translation in any of the formats you are most comfortable with. We want to hear about your impressions on:

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; The tool

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; What you think about our plans to enable it

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Your ideas for improving the tool.

Thanks, and we look forward to your feedback and questions.

[[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 23:46, 7. julij 2022 (CEST) On behalf of the WMF Language team

&lt;nowiki&gt;'''&lt;/nowiki&gt;PS&lt;nowiki&gt;'''&lt;/nowiki&gt;: Sending your feedback or questions in English is particularly appreciated. But, you can still send them in the language of your choice.

== Propose statements for the 2022 Election Compass ==

:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]]

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

;Here is the timeline for the Election Compass:

* July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass
* July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements
* July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
* August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
* August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
* August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''&lt;br /&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23215441 --&gt;

== &lt;span lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;Movement Strategy and Governance News – Issue 7&lt;/span&gt; ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;div style = &quot;line-height: 1.2&quot;&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:200%;&quot;&gt;'''Movement Strategy and Governance News'''&lt;/span&gt;&lt;br&gt;
&lt;span style=&quot;font-size:120%; color:#404040;&quot;&gt;'''Issue 7, July-September 2022'''&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;font-size:120%; float:right;&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]&lt;/span&gt; 
----
Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation.  

The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
&lt;/div&gt;&lt;div style=&quot;margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;&quot;&gt; 

* '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]])
* '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]])
* '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]])
* '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]])
* '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]])
* '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]])
* '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]])
* '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]])
* '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]])
* '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]])
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;msg-newsletter&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:37, 18. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23529147 --&gt;

== Implementacija Drafta oz. Osnutka ==

Pozdravljeni, danes sem zasledil, da se je nekaj na pogovorni strani @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] govorilo o t. i. Draftih (na enwiki). Za tiste, ki ne veste so &quot;osnutki&quot; na enwiki: &quot;''&lt;u&gt;strani v imenskem prostoru osnutkov, kjer se lahko za omejeno časovno obdobje ustvarjajo in razvijajo novi članki. Osnutki urednikom omogočajo, da razvijejo nove članke in prejmejo povratne informacije, preden se članki premaknejo v glavni imenski prostor Wikipedije. Če je uporabnik prijavljen, ustvarjanje osnutka ni obvezno in se pojavi le kot opcija. Uredniki se lahko namesto tega odločijo za ustvarjanje osnutkov strani v svojem uporabniškem imenskem prostoru ali novih člankov neposredno v glavnem imenskem prostoru, potem ko je uporabnik samodejno potrjen.&lt;/u&gt;''&quot; [[:En:Wikipedia:Drafts|Več si lahko preberete tukaj.]]

Zdi se mi, da je sedaj pravi čas, da bi to implementirali tudi mi, saj pogosto (če ne dnevno) nastajajo članki, ki res niso primerni za v glavni imenski prostor, saj jim manjkajo notranje povezave, sklici, viri, infopolja, idr. Z osnutki te površni članki ne bi šli neposredno v glavni imenski prostor, temveč bi ostali v t. i. &quot;imenskem prostoru za osnutke&quot; in bili šele, ko so vse napake odpravljene s strani administratorjev preneseni v glavni imenski prostor. Menim, da bi to temeljito olajšalo delo administratorjem, saj bi imeli vse te osntuke na enem mestu (v neki kategoriji recimo) in bi lažje na tistem mestu svetovali uporabnikom glede smernic, po drugi strani pa bi se morali tudi uporabniki bolj potruditi, da bi njihovi članki sploh bili objavljeni in bi se bili primorani seznaniti z ustreznimi pravili, kar dandanes počnejo le redki novinci.

Sedaj odpiram tu spodaj razpravo, po končani razpravi pa bo verjetno sledilo glasovanje. Jaz sem pripravljen v projekt investirati svoj čas, lahko pomagam s pripravo ustreznih predlog in modulov ter s pripravo ustreznih navodil za uporabo (tukaj se lahko zgledujemo bo že napisanih na enwiki). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:47, 22. julij 2022 (CEST)

:Hvala za ping. Osebno se mi ideja ne zdi zgrešena, imam pa ob preletu pravil enwiki kar nekaj pomislekov. Bomo uvedli novo funkcijo, npr. pregledovalec člankov ali kaj? Kaj je potemtakem smisel [Označi kot pregledano]? Uvedemo tudi čas 6 mesecev neaktivnosti (ker če ne bo ktgr le rasla in rasla) ... Predlagam tudi izključitev ukaza Prestavi v tem imenskem prostoru. Pomislekov imam kar nekaj, zato dokler ne bo več dorečeno, ne bom težil. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:53, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 1. Jaz ne bi ustvarjal nove funkcije &quot;pregledovalcev člankov&quot;, ampak bi pač bili to administratorji kot do sedaj. 2. Ne vem kaj točno misliš s tem. 3. Čas do avtomatskega? izbrisa bi jaz tudi uvedel, 6 mesecev je pmm kar preveč dolgo, tam nekje 2 meseca bi bila pmm dovolj. 4. Zakaj pa bi to funkcijo izključil? Pmm je smiselna, saj lahko z njo premaknemo članke iz in v imenski prostor osnutkov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:10, 22. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: 2.[Označite stran kot pregledano] je gumb na dnu še nepregledanih strani (npr. [[Gotšalk Zutphenski]]). Če imamo že tak gumb, bi ga lahko nastavili za urejevalce z x številom urejanj (sedaj gumba ni le na straneh, ki jih je ustvaril admin); saj bomo imeli osnutke za druge članke. 4. točka: hitel sem. Funkcijo bi sam izključil za novince (premikali bi lahko samo administratorji). Tako bi se izognili vandalizmu ob vztrajnem premikanju strani. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:02, 22. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 2. aha ja sedaj vem kaj misliš, ta funkcija je na nek način še vedno smiselna, saj sistema Osnutkov ne bo nujno potrebno obvezno uporabljati samodejno potrjenim prijavljenim uporabnikom bodo pa bili še vedno posamezni članki določenih (*kašelj*) uporabnikov, katerih članki bi morali biti pregledani in seveda po potrebi nato prestavljeni v imenski prostor osnutkov. 4. ja seveda, to funkcijo morajo imeti samo administratorji. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:14, 22. julij 2022 (CEST)

:Nisem prepričan, da tole rabimo glede na našo dinamiko. Uporabniški peskovniki lahko povsem zadovoljivo opravijo isto funkcijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:56, 22. julij 2022 (CEST)

:Podpiram predlog, da se uvede imenski prostor Osnutki, in sicer zato, ker omogoča urejanje osnutkov vsakomur in ne samo prvemu avtorju. Tako gradi sodelovanje oz. idejo, da gre pri pripravi in izdelavi člankov za skupinski projekt in ne zgolj za vaje v slogu posameznega uporabnika, prispeva k preglednejšemu upravljanju osnutkov ter tudi za osnutke vzpostavlja nekatera pravila (navajanje virov, omejitev na 2 meseca idr.). Nove uporabniške vloge se mi ne zdi potrebno uvajati oz. če že, naj se samodejno uvede za zanesljive uporabnike z določenim številom urejanj. Gumb za prestavljanje bi izklopil za popolne novince, omejitev izključno na administratorje pa je overkill in v nasprotju z duhom odprtosti Wikipedije. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:54, 22. julij 2022 (CEST)

== PIČ julij ==

Imamo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|dva zrela predloga]] (no, že malo prezrela) za izbrani članek; vabljeni h glasovanju, ker bi bilo škoda, da propadeta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:15, 22. julij 2022 (CEST)

== Združevanje v Wikipodatkih ==

Ob združevanju https://www.wikidata.org/wiki/Q60481080 in https://www.wikidata.org/wiki/Q105562269 prihajam v težave ... pa tudi v povezovanju z https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Poto%C4%8Dna_Vas.

Kak predlog za rešitev!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:46, 24. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]]: Si prepričan, da je tole aktualno? Q...1080 se mi lepo preusmeri na Q...2269. Kategorijo v Zbirki mi je tudi lepo povezalo '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:59, 24. julij 2022 (CEST)

Ja ... sedaj je bolje, očitno traja nekaj časa, da poveže ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:47, 24. julij 2022 (CEST)

== Aktualna slika ==

Predlagam, da ko bo požar na Krasu pogašen, da damo na glavno stran neko sliko za dva dneva, kot nam to omogoča [[WP:IS]]. Tako se bomo poklonili vsem osebam, ki so požar gasile ali v dogodku tudi kako drugače pomagale. Iz majhnega izbora slik predlagam [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]] ali [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]. Požar je največji zabeležen v zgodovini Slovenije in se mi zdi dogodek več kot vreden omembe, sploh če nimamo razdelka Aktualno. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:07, 24. julij 2022 (CEST)

:{{za}} drugo sliko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:20, 24. julij 2022 (CEST)
::{{urejeno}}, aktualna slika za kak dan ali dva. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 14:18, 25. julij 2022 (CEST)
A09, naredil si dober izbor iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' na Zbirki. Druga slika bi komot lahko bila tudi izbrana in objavljena kot slika tedna, škoda, da je tako kompresirana. Sliki bi bilo dobro določiti približno lokacijo (stran SV, ki je navedena kot vir slik, npr. omenja območje Miren - Kostanjevica, to je lahko v pomoč, če imamo v svoji sredi kakšnega Krašovca). Pa slika mora biti najprej uporabljena v katerem od člankov, preden se pojavi kot Aktualna slika, v članek o požaru pa je TadejM raje dal sliko iz leta 2013? [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 09:43, 25. julij 2022 (CEST)

:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Hvala za pohvale, nekatere slike iz medijev so mi bile sicer še bolj všeč; a je kar je. Sliko bom menjal kasneje ob pregledu članka, najverjetneje bom še sam kaj dodal. Po sliki in opremi sodeč bi rekel, da je to 19. julij, v ozadju je daljnovod Miren-Opatje Selo, saj tam čez gre tudi distribucijsko omrežje iz Posočja naprej proti Trstu (drugi krak pa gre iz Sežane). '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:50, 25. julij 2022 (CEST)
::{{u|A09090091}}, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo obeh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen:
::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]
::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656  Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:32, 25. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Sliko iz leta 2013 sem dal zato, ker je pri njej navedena lokacija in članek na tem mestu opisuje požar na Trstelju. Včeraj sem pregledoval slike, ki jih je naložil [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] in ni navedbe lokacije, zato so razmeroma neuporabne. Če imamo novejšo sliko požara na Trstelju, je dobrodošla. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 11:08, 25. julij 2022 (CEST)

== Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot;/&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Announcing the six candidates for the 2022 Board of Trustees election}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi everyone,

'''The Affiliate voting process has concluded.''' Representatives from each Affiliate organization learned about the candidates by reading candidates’ statements, reviewing candidates’ answers to questions, and considering the candidates’ ratings provided by the Analysis Committee. The selected 2022 Board of Trustees candidates are:

* Tobechukwu Precious Friday ([[:m:User:Tochiprecious|Tochiprecious]])
* Farah Jack Mustaklem ([[:m:User:Fjmustak|Fjmustak]])
* Shani Evenstein Sigalov ([[:m:User:Esh77|Esh77]])
* Kunal Mehta ([[:m:User:Legoktm|Legoktm]])
* Michał Buczyński ([[:m:User:Aegis Maelstrom|Aegis Maelstrom]])
* Mike Peel ([[:m:User:Mike Peel|Mike Peel]])

You may see more information about the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Results|Results]] and [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Stats|Statistics]] of this Board election.

Please take a moment to appreciate the Affiliate Representatives and Analysis Committee members for taking part in this process and helping to grow the Board of Trustees in capacity and diversity. These hours of volunteer work connect us across understanding and perspective. Thank you for your participation.

Thank you to the community members who put themselves forward as candidates for the Board of Trustees. Considering joining the Board of Trustees is no small decision. The time and dedication candidates have shown to this point speaks to their commitment to this movement. Congratulations to those candidates who have been selected. A great amount of appreciation and gratitude for those candidates not selected. Please continue to share your leadership with Wikimedia.

Thank you to those who followed the Affiliate process for this Board election. You may review the results of the Affiliate selection process.

'''The next part of the Board election process is the community voting period.''' [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022#Timeline|You may view the Board election timeline here]]. To prepare for the community voting period, there are several things community members can engage with in the following ways:

* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Read candidates’ statements]] and read the candidates’ answers to the questions posed by the Affiliate Representatives.
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Questions_for_Candidates|Propose and select the 6 questions for candidates to answer during their video Q&amp;A]].
* See the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Candidates|Analysis Committee’s ratings of candidates on each candidate’s statement]].
* [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Community Voting/Election Compass|Propose statements for the Election Compass]] voters can use to find which candidates best fit their principles.
* Encourage others in your community to take part in the election.

Best,

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot;/&gt;

[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 16:03, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;

== Vote for Election Compass Statements ==

&lt;section begin=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&amp;group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Vote for Election Compass Statements}}&amp;language=&amp;action=page&amp;filter= {{int:please-translate}}]&lt;/div&gt;''

Hi all,

Volunteers in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass/Statements|vote for statements to use in the Election Compass]]. You can vote for the statements you would like to see included in the Election Compass on Meta-wiki.

An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.

Here is the timeline for the Election Compass:

*&lt;s&gt;July 8 - 20: Volunteers propose statements for the Election Compass&lt;/s&gt;
*&lt;s&gt;July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements&lt;/s&gt;
*July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
*August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
*August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
*August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision

The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August

Best, 

Movement Strategy and Governance

''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''
&lt;/div&gt;&lt;section end=&quot;announcement-content&quot; /&gt;
[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] 23:01, 27. julij 2022 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&amp;oldid=23530132 --&gt;</text>
      <sha1>qyxn53e4qfmxaotyicy8l1e75avx091</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Josef Alois Jüstel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>291919</id>
    <revision>
      <id>5725314</id>
      <parentid>5380881</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T08:41:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="818" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Josef Alois Jüstel''', [[politik]] in [[moralni teolog]] * [[7. februar]] [[1765]], [[Leitmeritz]], † [[7. april]] [[1858]], [[Dunaj]].

Leta 1788 je bil Jüstel posvečen za duhovnika. 1783 je postal doktor filozofije, leta 1790 pa doktor teologije in profesor za moralno teologijo. 
Od leta 1798 do 1814 je bil Jüstel direktor univerzitetne knjižnice v Gradcu, ki je bila takrat bolj znana kot licejska knjižnica. Leta 1803 je postal referent za šolstvo na Štajerskem, leta 1815 pa dvorni svetnik. Leta 1823 in leta 1839 je bil rektor dunajske univerze.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Jüstel, Josef Alois}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1765]]
[[Kategorija:Umrli leta 1765]]
[[Kategorija:Avstrijski politiki]]
[[Kategorija:Avstrijski teologi]]</text>
      <sha1>88cklen0jrdqq0hbgy4fhnd0xjix4d3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725315</id>
      <parentid>5725314</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T08:41:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1765]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1765]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="755" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Josef Alois Jüstel''', [[politik]] in [[moralni teolog]] * [[7. februar]] [[1765]], [[Leitmeritz]], † [[7. april]] [[1858]], [[Dunaj]].

Leta 1788 je bil Jüstel posvečen za duhovnika. 1783 je postal doktor filozofije, leta 1790 pa doktor teologije in profesor za moralno teologijo. 
Od leta 1798 do 1814 je bil Jüstel direktor univerzitetne knjižnice v Gradcu, ki je bila takrat bolj znana kot licejska knjižnica. Leta 1803 je postal referent za šolstvo na Štajerskem, leta 1815 pa dvorni svetnik. Leta 1823 in leta 1839 je bil rektor dunajske univerze.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Jüstel, Josef Alois}}
[[Kategorija:Avstrijski politiki]]
[[Kategorija:Avstrijski teologi]]</text>
      <sha1>s719fgk11o2nbmih01amrl89nvflvla</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rosanda Sajko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>293681</id>
    <revision>
      <id>5725353</id>
      <parentid>5707413</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T11:20:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3931" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|birth_date=5. april 1930}}
'''Rosanda Sajko''' [''Rosanda Sajko''] je bila slovenska avtorica ter [[režiserka]] radijskih iger za otroke in odrasle&lt;ref name=&quot;Delo&quot;&gt;Gruden, Lučka. »Rosanda Sajko - osemdesetletnica«. Delo, letnik 52, številka 77 (3. april 2010), str. 18.&lt;/ref&gt;, * [[5. april]] [[1930]], [[Celje]], † [[31. maj]] [[2022]], [[Ljubljana]]. 

== Življenje in delo ==
=== Življenje === 
Rosanda Sajko se je rodila leta 1930. Po končani slavistki na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] se je vpisala na oddelek za režijo [[Akademija za igralsko umetnost|Akademije za igralsko umetnost]] in se še med študijem zaposlila na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]]. Kot režiserka je bila v gosteh domala v vseh radijskih ustanovah nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[Zagreb]], [[Skopje]], [[Beograd]], [[Sarajevo]], [[Novi Sad]]), pa tudi v tujini, v Zahodni [[Nemčija|Nemčiji]] ([[Berlin]]), na [[Madžarska|Madžarskem]] ([[Budimpešta]]) in v [[Avstrija|Avstriji]] ([[Dunaj]]). Posvetila se je tudi teoretskemu raziskovanju. 1966 je izšla v knjižni obliki njena diplomska dramaturška študija [[Henrik Ibsen]] in prve drame [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]].&lt;ref name=&quot;poeticnostzvoka&quot;&gt;Sajko, Rosanda (2006). ''Poetičnost zvoka : ustvarjalne možnosti radijske igre za otroke.'' Mariborska knjižnica, Revija Otrok in knjiga, Maribor.&lt;/ref&gt;.

V zadnjih letih svojega službovanja se je kot vodja Eksperimentalnega studia Radia Slovenije posvetila raziskovanju slušnih fenomenov. Svoja razmišljanja je večkrat predstavila tudi na domačih in evropskih strokovnih srečanjih.&lt;ref name=&quot;poeticnostzvoka&quot;/&gt;

Bila je tudi predsednica komisije Radia Slovenija za izbor iger za mednarodne festivale.&lt;ref name=&quot;Delo&quot;/&gt;

=== Delo ===
V letih od 1954 do 1999 je zrežirala več kot tristo šestdeset radijskih iger za otroke in odrasle in več kot dvakrat toliko drugih zahtevnih radijskih oddaj.&lt;ref name=&quot;poeticnostzvoka&quot;/&gt;

Njena zadnja režija na Radiu Slovenija je [[Antoine de Saint-Exupéry|Exuperyjev]] ''[[Mali princ]]'' iz leta 2000.&lt;ref name=&quot;Delo&quot;/&gt;

Obsežni ustvarjalni opus je Rosanda Sajko ob številnih teoretičnih radijskih oddajah in člankih leta 2006 zaokrožila z eno temeljnih študij s področja umetniške radiofonije – s knjigo [[Poetičnost zvoka]].

== Nagrade in priznanja ==
1966 je izšla v knjižni obliki njena diplomska dramaturška študija Henrik Ibsen in prve drame Ivana Cankarja, za katero je prejela [[študentska Prešernova nagrada|študentsko Prešernovo nagrado]].&lt;ref name=&quot;poeticnostzvoka&quot;/&gt;

Na tekmovanjih v nekdanjem jugoslovanskem radijoigrskem prostoru je prejela številne nagrade za režijo in za najboljše radijskoigrske stvaritve v celoti.&lt;ref name=&quot;poeticnostzvoka&quot;/&gt;

Največ priznanj je dosegla za zvočne realizacije besedil [[Frane Puntar|Franeta Puntarja]], ([[Medvedek zleze vase]], [[Cestožerka]], [[Vrata, ki škripljejo]], [[Hojladrija]], [[Drezanje v kamen]], [[Beli dan]], [[Lov na rep]]). Za ta režijski opus ter za režiji radijskih iger [[Dane Zajc|Daneta Zajca]] Likvidacija in [[Rudi Šeligo|Rudija Šelige]] Ali naj te z listjem posujem je leta 1973 prejela nagradi [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]].&lt;ref name=&quot;poeticnostzvoka&quot;/&gt;

Zlati glas Zveze dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo (2021).

== Viri ==
*  http://www.buca.si/index.php?nav1=knjigarna&amp;nav2=izdelek&amp;id=765
*  http://img.rtvslo.si/ars/content.php?id=41367

== Literatura ==
{{refsez}}

*  Plahuta Simčič, Valentina. ''Od prakse k teoriji : knjiga o žanru radijske igre za otroke : Poetičnost zvoka Rosande Sajko je temeljno delo domače radiofonske literature''. Delo, letnik 48, številka 245 (21. oktober 2006), str. 17.

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Sajko, Rosanda}}
[[Kategorija:Slovenski radijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]</text>
      <sha1>mi2wnsjij7ik0qrofz18kzgkaunvjjl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Praznik (priimek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>304660</id>
    <revision>
      <id>5725287</id>
      <parentid>5712535</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:27:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="963" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Praznik}}  
'''Praznik'''  je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Adrijan Praznik]] (*1988), slikar, grafik, stripar? 
*[[Aleš Praznik]], rokometaš
*[[Ana Praznik]] (*1982), pevka
*[[Ana Praznik]], šahistka
*[[Anton Praznik]] (*1949), šahist in šahovski sodnik
*[[Igor Praznik]], zdravnik
*[[Katja Praznik]] (*1978), doktorica sociologije (kulturologinja), gledališka in plesna teoretičarka
*[[Miha Praznik]], arhitekt, urbanist
*[[Mitja Praznik]], športni delavec
*[[Nejc Praznik]], arborist
*[[Niko Praznik]] (*1979), šahist
*[[Rok Praznik]] (*1980), rokometaš
*[[Stanko Praznik]] (*1946), duhovnik, mariborski kanonik
*[[Vida Praznik]], slikarka samoukinja
* [[Zdravko Praznik]] (1924-2020), ekonomist 
*[[Zvonka Praznik]] (*1949), jezikoslovka leksikologinja 

== Glej tudi ==

* priimek [[Pražnikar]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Praznik}}

{{priimek|Praznik}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>1aqqpifiynnf6zj17korr8zk7hjojae</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mavricij Oranski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>306487</id>
    <revision>
      <id>5725259</id>
      <parentid>4503370</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:46:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+koda za sklice</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9395" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=''Mavricij Nassavski Oranski''. Michiel Jansz. van Mierevelt, slikar nizozemske zlate dobe, olje na platnu}}

'''Mavricij Oranski''' ([[Nizozemščina|nizozemsko]]: ''Maurits van Oranje''), [[grof]] [[Nassau-Dillenburg|Nassavski]], [[knez]] [[Orange-Nassau|Oranski]] (od 1618), * [[13. november]] [[1567]], [[Dillenburg]], † [[23. april]] [[1625]], [[Haag]].

Mavricij je bil glavni poveljnik vojske [[Republika Nizozemska|Republike Nizozemske]] v času njenega [[Nizozemska osamosvojitvena vojna (prvi del)|osamosvajanja od Španije]] in državni namestnik (''stadhouder'') v petih provincah. Izkazal se je kot briljanten vojskovodja. V vojsko je vpeljal red in disciplino. Z novimi vojaškimi tehnikami ter metodami vojskovanja, gradnje in obleganja trdnjav je prispeval k razvoju vojaške doktrine. Kasneje, v času premirja, se je polastil oblasti in podredil upravne strukture v državi svojemu vplivu, kar je vodilo v hitro nazadovanje gospodarstva in oslabilo državo.

==V času bojevanja proti Španiji==

Mavricij je bil sin [[Viljem I. Oranski|Viljema I. Oranskega]] in Anne Sachsen, drugi Viljemov sin. Od otroštva se je zanimal za balistiko in vojaško tehniko. Študiral je na [[Univerza v Heidelbergu|univerzi v Heidelbergu]] in [[Univerza v Leidnu|univerzi v Leidnu]], kjer se je seznanil s Simonom Stevinom, izumiteljem novih vojaških naprav, in učenjakom in humanistom [[Justus Lipsius|Justusom Lipsiusom]], ki ga je podučil o antičnih metodah bojevanja (Lipsius je leta 1596 napisal knjigo ''De militia romana''). Po atentatu na očeta je bil leta 1585 imenovan v novoustanovljeni državni svet (''raad van state'') in leta 1586, sedemnajstleten, za ''stadhouderja'' v [[Holandija|Holandiji]] in [[Zelandija|Zelandiji]] ter vrhovnega poveljnika vojske. Leta 1589 je postal ''stadhouder'' tudi v provincah [[Utrecht]], [[Overijssel]] in [[Gelderland]], medtem ko je bil njegov bratranec Willem Lodewijk ''stadhouder'' v preostalih dveh provincah, [[Frizija|Friziji]] in [[Groningen]]u. Moža sta skupaj z [[Johan van Oldenbarnevelt|Johanom van Oldenbarneveltom]], državnikom, ki je skrbel za notranje in zunanje politično ravnotežje in organizacijo uprave, tvorila trojico, ki je uspela uravnovesiti in utrditi Republiko in jo ubraniti pred Španijo.

Začetkom 1590-ih je Oldenbarnevelt prepričal holandsko skupščino, da je zagotovila poseben denar za povečanje armade na 29.000 mož. Mavricij je ob pomoči Willema Lodewijka vpeljal v vojsko red in disciplino. Zagotovil je redno plačevanje vojakov v kratkih intervalih, redno urjenje, postavil pravila vedenja napram civilnemu prebivalstvu in jih podkrepil s strogimi kaznimi za prekrške (smrtna kazen za ugrabitev in posilstvo). Vpeljal je nove tehnike bojevanja, pri čemer je uporabil izume nizozemskih inženirjev (Simon Stevin); povečal je vlogo topništva, uporabil nove metode obleganja mest, transporta vojske, standardizacijo orožja in streliva. Organizacija v manjše enote in vojaški dril ob pomoči ilustriranih navodil so omogočali uvajanje tudi bolj zapletenih manevrov, kot npr. hitrejše streljanje ob zamenjavi prve in druge vrste ob vsaki salvi. Spremembe v nizozemski vojski so pomenile korak naprej v razvoju vojskovanja. Posnemala jih je vsa Evropa. (V filozofskem ozadju teh sprememb je bila neostoična etika Lipsiusa in drugih humanistov.)
[[slika:Siege_of_St._Geertruidenberg_by_Maurice_of_Orange_in_1595_-_Obsidio_St._Geertrvydenberg%27.jpg|thumb|right|''Obleganje Geertruidenberga leta 1593''. Atlas van Loon, avtor Baptista Boazio, 1649]]
S tako izvežbano vojsko je Mavricij leta 1591 začel ofenzivo proti Španiji. V naslednjih letih je osvojil španske trdnjave in ozemlja ob vzhodni in južni meji Republike, dobil nadzor nad velikimi mejnimi rekami ([[IJssel]], [[Ren]], [[Waal]] in [[Maas]]), kar je zagotavljalo hitre rečne transporte vojske in ponovno odprlo nekdanje trgovske poti. Hitro osvajanje trdnjav je bilo možno z novimi metodami obleganja, s številnimi topovi na mobilnih splavih (da niso potonili v močvirje), novimi načini kopanja jarkov in minirnih rovov , ki jih je pospešil še z dodatnim premijami za vojake-kopače. Nove tehnike so mu omogočale, da se je loteval obleganj, ki prej niso bila mogoča, kot npr. najbolj slavljeno obleganje močno utrjenega [[Geertruidenberg]]a ob reki Maas, ki je padel junija 1593 po štirih mesecih obleganja. Obleganje je postalo tudi turistična atrakcija evropske visoke družbe.

Leta 1600 je prišlo, ob neuspelem pohodu na [[Ostende]], do prvega večjega nesoglasja med Mavricijem in Oldenbarneveltom (Oldenbarnevelt je pohod potreboval, da bi pred javnostjo upravičil izdatke za vojsko, Willem Lodewijk mu je nasprotoval, Mavricij pa tudi ni bil navdušen nad načrtom). 

==V obdobju dvanajstletnega premirja in po njem==

[[slika:Pauwels_van_Hillegaert_-_Het_afdanken_der_waardgelders.jpg|thumb|right|Razoroževanje mestnih enot (''waardgelders'') se je začelo 31. julija 1618 v Utrechtu. V črno oblečena oseba v sredini prve vrste je Mavricij Oranski. Pauwels van Hillegaert, olje na platnu, 1627, Rijksmuseum, Amsterdam.]]

Njuno razhajanje je močno povečalo leta 1609 sklenjeno premirje s Španijo, ki je Mavriciju onemogočilo nadaljnje vojaške akcije na južnem Nizozemskem. Premirje je tudi zmanjšalo Mavricijev pomen in vpliv na dogajanja v Republiki. Do enakega razkola je prišlo tudi v nizozemski javnosti, med bojevitimi [[Kalvinizem|kalvinisti]] na eni strani in miroljubnimi gospodarstveniki, ki so morali vojsko plačevati, na drugi. Spor se je razširil še na versko-ideološka vprašanja. Mavricij je razkol izkoristil sebi v prid tako, da kot vrhovni vojaški poveljnik ni omejeval izgredov radikalnih kalvinistov (ki so imeli na svoji strani tudi široke množice), dokler Oldenbarnevelt v stiski ni storil premalo premišljene poteze s tem, da je v holandski skupščini uveljavil sklep, ki je dovoljeval mestnim oblastem za obrambo prebivalstva najemanje lastnih najemniških enot. Po Mavricijevi razlagi je bil to prekršek proti ustavi. Dosegel je, da je zvezna skupščina izglasovala sklep o razorožitvi teh enot. Sledila je aretacija Oldenbarnevelta in njegova obsodba na smrt. Mavricij prošenj vplivnih ljudi za pomilostitev 71-letnega državnika ni uslišal, češ da varnost države zahteva izvršitev sodbe.

S prevzemom oblasti doma je Mavricij stopil tudi na oder Evrope, ki je opazovala, kaj bo izkušeni vojskovodja in nevaren nasprotnik storil ob koncu premirja s Španijo. Mavricij je denarno in vojaško podpiral protestante na [[Češka|Češkem]] in v [[Palatinat]]u in se tajno pogajal s Španijo, dokler se premirje ni izteklo.

A z odstranitvijo Oldenbarnevelta se je vzdušje znotraj Republike popolnoma spremenilo. Mavricij je na vsa pomembna mesta v upravah mest in provinc pripeljal svoje ljudi. Ti strokovno niso bili usposobljeni za nove službe, poslušno so čakali na Mavricijeva navodila. Ta je izgoreval v delu, a nalogi ni bil kos, saj je bil predvsem vojak in bil kot vojaški poveljnik tudi veliko odsoten. Gospodarstvo je začelo pešati, vojsko je bilo mogoče za silo vzdrževati le ob višanju davkov. Protestanti na Češkem in v Palatinatu so na začetku [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]] izgubljali in katoliške vojske so se bližale Republiki. S prenehanjem premirja je Španija obnovila embargo na trgovino z Republiko in napadla njene meje. Pomanjkljivo vzdrževana Mavricijeva vojska se številčnejšim četam španskega vojskovodje [[Ambrogio Spinola|Ambrogia Spinole]] ni mogla upirati. Po začetnih uspehih je Spinola avgusta 1624 začel oblegati [[Breda, Nizozemska|Bredo]], ki je kot posest Oranskih imela tudi simbolni pomen. Ob Mavricijevi smrti aprila 1625 je bila Breda tik pred predajo, Republika pa gospodarsko in vojaško v nezavidljivem položaju, najslabšem po letu 1590.

==Osebne lastnosti==

Mavricij se je v mladostnem obdobju pokazal kot velik vojskovodja. Po značaju je bil previden, preračunljiv, metodičen, rad se je sam odločal, a bil je tudi sumničav, maščevalen, vzvišen, sposoben nasilnih dejanj, ambiciozen. Po smrti svojega katoliškega polbrata [[Filip Viljem Oranski|Filipa Viljema]], najstarejšega sina Viljema I. Oranskega, ki je umrl brez naslednikov, je postal tudi knez Oranski. Po prevzemu oblasti je knezova rezidenca v Haagu z bliščem in protokolom vse bolj kazala njegove monarhične težnje. Obdajal se je s plemstvom (domačim, nemškim, francoskim), zlasti še po letu 1621, ko je sprejel v zatočišče [[Friderik V. Palatinski|Friderika V. Palatinskega]], nesojenega češkega kralja in njegovo spremstvo.

Mavricij ni bil poročen in ni zapustil zakonitih naslednikov. Položaj glavnega poveljnika vojske (in kasneje tudi položaje ''stadhouderjev'' v provincah) so oblasti zaupale njegovemu polbratu [[Friderik Henrik Oranski|Frideriku Henriku]], ki je podedoval tudi knežji naslov.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri==
* {{navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan I.|title=The Dutch Republic. Its Rise, Greatness, and Fall|publisher= Oxford University Press |location=New York|year=1998|cobiss=644493}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Maurice of Nassau|Mavricij Oranski}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Oranski, Mavricij}}
[[Kategorija:Mavricij Oranski]]
[[Kategorija:Rodbina Orange-Nassau]]</text>
      <sha1>srjc4xmtql64w2l08p9b580qtyaxpyc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Senčar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>325476</id>
    <revision>
      <id>5725326</id>
      <parentid>5707620</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T09:22:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>93.137.167.7</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1030" xml:space="preserve">'''Senčar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Anka Senčar]] (1946–2018), manekenka in fotomodel
* [[Dušan Senčar]] (1925–2003), odvetnik, smučarski funkcionar
* [[Helena Senčar Šimonka]] (1934–1970), etnologinja in umetnostna zgodovinarka
*[[Igor Senčar]] (*1965), ekonomist, diplomat, publicist
* [[Lado Senčar]] (1909–1998), smučarski tekač
*[[Marjana Senčar Srdič]] (*1976), ekonomistka in tehnološka entuziastka/poznavalka novih tehnologij
* [[Mojca Senčar]] (1940–2019), zdravnica anesteziologinja, predsednica EuropaDonna
* [[Peter Senčar]] (*1937), kemijski tehnolog in ekonomist
* [[Sabina Senčar]] (*1970), zdravnica splošne prakse in ginekologinja, literarna analitičarka
*[[Tatiana Bajuk-Senčar]] (*1969), etnologinja, socialna antropologinja

==Glej tudi==
* priimek [[Seničar]] 
*priimek [[Senčič]]
*priimek [[Senica (priimek)|Senica]]
*priimek [[Senčur]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Senčar}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>l7mt3d48eysor3b6gihguo58og9gad4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Smolej</title>
    <ns>0</ns>
    <id>327023</id>
    <revision>
      <id>5725299</id>
      <parentid>5580732</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T23:33:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1599" xml:space="preserve">'''Smolej''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Anton Smolej]] (*1941), metalurg
* [[Avgusta Smolej]] (1915—2002), prevajalka
*[[Bogo Smolej]] (1919—1999), filmski prevajalec, urednik
* [[Franc Smolej (smučarski tekač)|Franc Smolej]] (1908—1996), smučarski tekač
* [[Franc Smolej (hokejist)|Franc Smolej]] (*1940), hokejist
* [[Igor Smolej]] (*1943), gozdarski strokovnjak
* [[Ivan Smolej]] (1873—1936), duhovnik in prosvetni delavec
*[[Jakob Smolej]] (19. stoletje), šolnik
* [[Jure Smolej]] (*1974), hokejist
*[[Klemen Smolej]], skladatelj, aranžer, kitarist
* [[Marko Smolej]] (*1968), hokejist
* [[Matija Smolej]] (1829—1871), duhovnik in nabožni pisatelj
* [[Miha Smolej]] (1920 - ?), kegljavec na ledu
*[[Mojca Smolej]] (*1973), jezikoslovka slovenistka, univ. prof.
*[[Nace Smolej]], amaterski igralec
* [[Pavel Smolej]] (*1940), defektolog, ilustrator, slikar akvarelist, pevec,zbiralec starin ...
* [[Roman Smolej]] (*1946), hokejist
* [[Slavko Smolej]] (1909—1961), umetniški fotograf, publicist, metaluški šolnik
* [[Špela Smolej Milat]], etnologinja, kustosinja
* [[Tone Smolej]] (*1972), literarni zgodovinar, komparativist, univ. profesor
*[[Uroš Smolej]] (*1974), igralec
*[[Viktor Smolej]] (1910—1992), literarni zgodovinar in kritik, slovakist, prevajalec, leksikograf
*[[Vito Smolej|Vito(mir) Smolej]] (*1948), fizik, prevajalec (Kanada)

== Glej tudi ==

* priimek [[Smole]] oz. [[Smolle]]
*priimke [[Smolar]], [[Smolnikar]] itd.

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Smolej}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>9fe6isb43jra5bpmsogz59mog78i1i4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725300</id>
      <parentid>5725299</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T23:34:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1599" xml:space="preserve">'''Smolej''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Anton Smolej]] (*1941), metalurg
* [[Avgusta Smolej]] (1915—2002), prevajalka
*[[Bogo Smolej]] (1919—1999), filmski prevajalec, urednik
* [[Franc Smolej (smučarski tekač)|Franc Smolej]] (1908—1996), smučarski tekač
* [[Franc Smolej (hokejist)|Franc Smolej]] (*1940), hokejist
* [[Igor Smolej]] (*1943), gozdarski strokovnjak
* [[Ivan Smolej]] (1873—1936), duhovnik in prosvetni delavec
*[[Jakob Smolej]] (19. stoletje), šolnik
* [[Jure Smolej]] (*1974), hokejist
*[[Klemen Smolej]], skladatelj, aranžer, kitarist
* [[Marko Smolej]] (*1968), hokejist
* [[Matija Smolej]] (1829—1871), duhovnik in nabožni pisatelj
* [[Miha Smolej]] (1920—?), kegljavec na ledu
*[[Mojca Smolej]] (*1973), jezikoslovka slovenistka, univ. prof.
*[[Nace Smolej]], amaterski igralec
* [[Pavel Smolej]] (*1940), defektolog, ilustrator, slikar akvarelist, pevec,zbiralec starin ...
* [[Roman Smolej]] (*1946), hokejist
* [[Slavko Smolej]] (1909—1961), umetniški fotograf, publicist, metaluški šolnik
* [[Špela Smolej Milat]], etnologinja, kustosinja
* [[Tone Smolej]] (*1972), literarni zgodovinar, komparativist, univ. profesor
*[[Uroš Smolej]] (*1974), igralec
*[[Viktor Smolej]] (1910—1992), literarni zgodovinar in kritik, slovakist, prevajalec, leksikograf
*[[Vito Smolej|Vito(mir) Smolej]] (*1948), fizik, prevajalec (Kanada)

== Glej tudi ==

* priimek [[Smole]] oz. [[Smolle]]
*priimke [[Smolar]], [[Smolnikar]] itd.

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Smolej}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>2n7djjvx7yrmaqri21lpydtdy9l607m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Suhadolnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>327330</id>
    <revision>
      <id>5725261</id>
      <parentid>5622481</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:58:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="788" xml:space="preserve">'''Suhadolnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Alenka Suhadolnik]], diplomatka, veleposlanica RS na Kitajskem
* [[Ariana Besednjak Suhadolnik|Ariana B. Suhadolnik]], menedžerka; zavod Miren Kras
*[[Gorazd Suhadolnik]] (*1962), novinar, urednik
* [[Iztok Suhadolnik]] (*1963), socialni delavec, direktor zveze &quot;Sonček&quot;
* [[Jelka Suhadolnik]] (1920–2013), pianistka, klavirska pedagoginja
* [[Jože Suhadolnik]] (*1966), fotograf
* [[Nataša Vampelj Suhadolnik]], sinologinja 
* [[Stane Suhadolnik]] (1919–1992), jezikoslovec, leksikograf, bibliograf

== Glej tudi ==
* [[Suhadolc]]
* [[Suhodolčan]]
* [[Suhi]]
*[[Suhi Dol]]
* [[Suhoj Su-27|Suhy]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Suhadolnik}}
{{priimek}}  
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>l226skdxqdnami2lg6ytjelu7n75itx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Quito</title>
    <ns>0</ns>
    <id>334699</id>
    <revision>
      <id>5725146</id>
      <parentid>5614480</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T14:44:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Staro mestno jedro */ tp, pp, np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27857" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
&lt;!--See Template:Infobox settlement for additional fields that may be available--&gt;
| name                   = Quito
| official_name          = San Francisco de Quito
| settlement_type        = glavno mesto
&lt;!-- images and maps -----------&gt;
|image_skyline   = Montaje_Quito.png
| image_caption           = V smeri urinega kazalca: Calle La Ronda, Iglesia de la Compañía de Jesús, El Panecillo, palača Carondelet, centralno-severni Quito, Parque La Carolina in Iglesia y Monasterio de San Francisco
| image_flag             = Flag of Quito.svg
| image_seal             = Coat of Arms of Quito.svg
| nickname               = ''Luz de América' (Luč Amerike),&lt;br&gt; ''Carita de Dios'' (Božji obraz),&lt;br&gt; ''Ciudad de los Cielos'' (Mesto nebes)
| map_caption            = 
| pushpin_map            = Ekvador
|pushpin_relief=1
| pushpin_map_caption    = Lega v Ekvadorju
&lt;!-- Location ------------------&gt;
| coordinates            = 
| latd  = 00 |latm  = 14 |lats  =  |latNS  = S
| longd = 78 |longm = 31 |longs =   |longEW = W 
| coordinates_type    = 
| coordinates_display = title
| subdivision_type = Country
| subdivision_name       = [[Ekvador]]
| subdivision_type1      = Provinca
| subdivision_name1      = Pichincha
| subdivision_type2      = Kanton
| subdivision_name2      = Quito
| established_title      = ustanovitev
| established_date       = 6. december 1534
| founder                = Sebastián de Benalcázar
| named_for              = Quitu
&lt;!-- Smaller parts (e.g. boroughs of a city) and seat of government --&gt;
| parts_type = Urban parishes
| parts_style = coll
| parts = 32 urban parishes
| p1 = Argelia, La
| p2 = Belisario Quevedo
| p3 = Carcelén
| p4 = Centro Histórico
| p5 = Chilibulo
| p6 = Chillogallo
| p7 = Chimbacalle
| p8 = Cochapamba
| p9 = Comité del Pueblo
| p10 = Concepción, La
| p11 = Condado, El
| p12 = Cotocollao
| p13 = Ecuatoriana, La
| p14 = Ferroviaria, La
| p15 = Guamaní
| p16 = Inca, El
| p17 = Iñaquito
| p18 = Itchimbía
| p19 = Jipijapa
| p20 = Kennedy
| p21 = Libertad, La
| p22 = Magdalena
| p23 = Mariscal Sucre
| p24 = Mena, La
| p25 = Ponceano
| p26 = Puengasí
| p27 = Quitumbe
| p28 = Rumipamba
| p29 = San Bartolo
| p30 = San Juan
| p31 = Solanda
| p32 = Turubamba
| p33 = Gebze Istasyon
&lt;!-- Politics -----------------&gt;
| government_type        = Župan in svet
| leader_party           = 
| leader_title           = 
| leader_name            = 
| leader_title1          = Župan
| leader_name1           = 
| area_footnotes         = {{small| (approx.)}}
&lt;!-- Area ---------------------&gt;
| area_total_km2         = 372,39
| area_land_km2          = 
| area_water_km2         = 0
| area_metro_km2         = 4217,95
&lt;!-- Elevation --------------------------&gt;
| elevation_m            = 2850
| elevation_ft           = 9350
&lt;!-- Population -----------------------&gt;
| population_total       = 1.978.376
| population_as_of       = 2019
| population_density_km2 = auto
| population_metro       = 2.700.000
| population_density_metro_km2 = auto
| population_blank1_title = Demonim
| population_blank1       = Quitonian&lt;ref&gt;{{citation |contribution=[[s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition/Ecuador|Ecuador]] |title=''[[s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition|''Encyclopædia Britannica'', 9th ed.]], [[s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition/Volume VII|Vol.&amp;nbsp;VII]]'' |editor-last=Baynes |editor-first=Thomas Spencer |display-editors=0 |publisher=Charles Scribner's Sons |location=New York |date=1878 |ref={{harvid|''EB''|1878}} |p=649 }}.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;Quiteño/a (''Spanish'')
&lt;!-- General information ---------------&gt;
| timezone                = [[Ecuador Time|ECT]]
|utc_offset = &amp;minus;5
| postal_code_type        = Postal code
| postal_code             = EC1701
| area_code               = (0)2
| blank_name              = [[Köppnova klimatska klasifikacija|Podnebje]]
| blank_info              = Cfb
| website                 = {{URL|http://www.quito.gob.ec}}
| footnotes = {{Infobox World Heritage Site
| child = yes
| WHS         = City of Quito
| Image       = 
| caption     = 
| Type        = Kulturno
| Criteria    = ii, iv
| ID          = 2
| Region      = Južna Amerika
| Year        = 1978
| Session     = 
|Area = 70,43 ha
| Link        = http://whc.unesco.org/en/list/2
}}
}}

[[Slika:0003 Quito (14).JPG|thumb|350 px|right|Pogled na Quito in vulkan Pichincha Rucu]]
'''Quito''' (izvirno San Francisco de Quito) je glavno mesto [[Ekvador]]ja 20 kilometrov južno od [[ekvator]]ja na nadmorski višini 2.850 v kotlini med verigama [[Andi|Andov]] in je tako drugo najvišje ležeče glavno mesto na svetu (za [[La Paz]]om, [[Bolivija]]). Mesto ima približno 2,5 milijona prebivalcev in je za [[Guayaquil]]om drugo največje mesto v državi. Je tudi glavno mesto province [[Pichincha]] in sedež metropolitanske regije Quito. Staro mestno jedro je od leta 1978 na [[Unescova svetovna dediščina|Unescovem]] seznamu svetovne dediščine.

[[File:Plaza de San Francisco en Centro histórico de Quito, Ecuador.JPG|thumb|center|577px|
Plaza San Fransisco ( Church and Convent of St. Francis ) in the Historic Center of Quito.]]
== Geografija ==
Quito je na severozahodnem delu [[Ekvador]]ja v andski regiji (Sierra), v vzhodni provinci [[Pichincha]]. Središče mesta je približno 22 kilometrov južno od [[ekvator]]ja na 0° 4'in 0° 20' južne zemljepisne širine ter med 78° 25'in 78° 33' zahodne zemljepisne dolžine.

Mesto ima podolgovato lego po osi sever-jug v tipični ozki kotlini med verigami [[Andi|Andov]], ki jo je ustvarila reka Guayllabamba (imenovana tudi kotlina Quito) in sodi v eno od osmih notranjih kotlin v Ekvadorju. Kotlina reke Guayllabamba se razteza okoli 50 kilometrov v dolžino in približno 4&amp;nbsp;km na široko. Na južnem koncu kotline jo omejuje gora Atacazo, na severu pa Pululagua (v bližini San Antonio de Pichincha). Na zahodni strani kotlino in samo mesto omejuje trenutno neaktivni [[stratovulkan]] [[Pichincha Rucu]] (4.690 m), ki ni pokrit s snegom. Vulkan Guagua Pichincha neposredno za njim je nekoliko bolj aktiven in višji (4794 m), vendar ga iz mesta ni mogoče videti. Na zahodni strani je vrsta manjših gora - [[vulkan]]ov. Južno od starega mesta Quita se nahaja kupolasta gora Panecillo, ki ločuje kotlino od severnega nižavja. Severna okrožja Quita so višje ležeča območja okoli vulkanov Iñaquito in Cotocollao.

Quito ima proti jugovzhodu čudovit pogled na vulkan [[Cotopaxi]] (5.897 m). Na širšem območju so dejavni tudi vulkani [[Cayambe]] (5790 m), [[Antisana]] (5753 m), [[Illiniza]] (5263 m) in številni manjši. Poleg Guayllabambe je pomembnejša še reka Machangara. Teče proti po dolini vzhodu, omejujejo jo strma pobočja, na koncu pa se nahajata vulkan Guápulo in dolina Tumbaco. Druge reke so še Monjas, Pita in Rio San Pedro, ki vse sodijo v porečje Guayllabambe.

== Geologija ==
Quito je skoraj v celoti na peščenih tleh vulkanskega izvora. [[Potres]]i in [[Vulkanski pepel|pepel]] so pogosto pretresali Quito tako v bližnji kot daljni preteklosti. Quito je obdan s 14 vulkani in od potresa uničene objekte v starem mestnem jedru, so že vsaj štirikrat obnovili. Zadnji večji izbruh je bil v septembru leta 2002. V tem času je izbruhnil vulkan [[Reventador]], ki se nahaja v vzhodnih Andih in je miroval več kot 20 let. Celotno mesto je bilo do gležnjev globoko pokrito s finim pepelom.

Ker je zemlja na območju mesta zelo plodna, se je mesto skozi stoletja oblikovalo kot podeželsko mesto. Danes to zaradi gostote prebivalstva ni več mogoče. [[Kmetijstvo]] je še razvito v dolinah predvsem zahodno in južno od Quita (vključno Tumbaco, Pifo in Píntag). [[Erozija]] je še posebej severno od mesta in v dolinah rek velik problem. Zahodno od Quita je delno zaradi erozije v vulkanskih plasteh popolnoma izginila plast zemlje in se je pojavil [[kremen]].

== Podnebje ==
Podnebje v Quitu je, kljub svoji legi ob [[ekvator]]ju, zaradi zmerne nadmorske višine, hladno tropsko. To pomeni tako vlažno kot suho. Povprečna letna temperatura je 13&amp;nbsp;°C, in se ne razlikuje bistveno glede na dan v letu. Temperature se gibljejo med približno 6-7&amp;nbsp;°C v nočnih urah in do 24-25&amp;nbsp;°C v vročih dneh. Quito je znan tudi kot &quot;mesto večne pomladi&quot;.

Letna količina padavin je okoli 1250&amp;nbsp;mm. Od septembra do novembra, od januarja do aprila je deževna sezona (v tem zaporedju) in je prva sezona običajno bolj izrazita. Čeprav so omenjeni meseci &quot;zima&quot;, temperaturne razlike v ostalih mesecih niso zelo drugačne. Je pa zaradi dnevnih padavin manj sončnih ur. Običajno dežuje okoli poldneva in nato pozno popoldne ponovno sije sonce.

Zaradi svoje lege ob ekvatorju so dnevi v letu približno enake dolžine. Sonce sije od 6:15-6:30 ure naprej in okoli 18.30 ure do 18:45 zaide. Mrak je zelo kratek.

== Zgodovina ==
=== Predkolumbovsko obdobje ===
Glede na arheološke najdbe je bil plato na mestu današnjega Quita naseljen že okoli leta 1500 pred našim štetjem. Tukaj naj bi živelo poljedelsko ljudstvo Cotocollao kulture, ki jo je mogoče datirati do približno 500 pr. n. št.. Zgodovinski podatki iz tega obdobja niso znani. V 14. in 15. stoletju je bilo več naselij v kotlini reke Guayllabamba z lokalnimi vldarji. Med njimi je obstajalo tudi naselje na območju današnjega Plaza San Francisco v starem mestnem jedru Quita (Španci so ga kasneje imenovali Tianguez). Ni dokazov, da so bila naselja pod eno politično oblastjo, vendar domnevajo, da so bili povezani z zakonskimi zvezami. Prebivalci severnega dela kotline naj bi se imenovali, po navedbah španskega kronista Pedra Cieza de Leona, Zambizas (področje med Quitom, Pillajos in Collaguazos). Območje današnjega starega dela Quita naj bi naseljevali prebivalci kulture Caras, medtem ko naj bi bili v južnem delu Panzaleos. Položaj je bil, poleg trgovskega in strateškega pomena, tudi stičišče andskih ljudstev Quijos iz nižin Amazonije in ljudstev Yumbo iz zahoda. Več kot štiri stoletja je bil Quito kraljestvo (shyris).

Ljudstvo Caras in njihovi zavezniki so bili poraženi v epskih bitkah Tiocajas in Tixán v letu 1462. Porazila jih je vojska 250.000 vojakov pod vodstvom 11. inkovskega cesarja [[Huayna Capac]]a, ki nato leta 1493 ustanovi drugo prestolnico [[Inkovski imperij|Inkovskega imperija]], Quito. Po Capacovi smrti je v Quitu leta 1530 prevzel oblast njegov sin [[Atahualpa]] in tik pred prihodom Špancev, v državljanski vojni premagal brata [[Huascar]]ja.

Inkovski imperij je imel obsežno upravo, ki je bila na čelu zapletenega sistema pokrajinskih prestolnic, kakršen je bil tudi Quito. Quito je bil trgovsko mesto, v današnjem starem delu Quita pa je bilo versko in politično središče. Območje je segalo od današnje [[Riobamba|Riobambe]] na jugu in [[Otavalo|Otavala]] na severu ter bilo poleg [[Cuzco|Cuzca]] in [[Cajamarca|Cajamarce]] eno najpomembnejših mest v inkovskem imperiju. Upravna oblast je bila centralizirana (za potrebe poljedelstva, zbiranja in razdeljevanja hrane, rokodelstva, upravljanja s cestami in mostovi). Vojska je skupaj s sistemom slov in utrdbami vzdrževala cesarjevo oblast. Imeli so delavnice za lončevino, tkanje in obdelavo kovin, kar so v okolici Quita še danes poznane obrti.

=== Obdobje španske vladavine ===
Neposredno po prihodu v Andsko višavje leta 1534 Španci zasedejo ozemlje današnjega Ekvadorja. 6. decembra 1534 [[konkvistador]] Sebastián de Belalcázar na ostankih starega Quita ustanovi mesto San Francisco de Quito.

V 16. stoletju je bil Quito regionalni center. Leta 1563 kralj [[Filip II. Španski]] ustanovi ''Real Audiencia de Quito'', to je vrhovno sodišče za območje, ki sega vse do juga današnje [[Kolumbija|Kolumbije]] na severu in do [[Peru]]ja na jugu ter na vzhodu do izliva reke [[Napa (reka)|Napa]] v [[Amazonka|Amazoniji]]. Predsednik sodišča je bil guverner Quita, sopredsedujoči pa podkralj Peruja.

Avtohtono prebivalstvo je živelo v naseljih v okolici, mestno prebivalstvo pa je nadaljevalo s trgovanjem in storitveno dejavnostjo. [[Frančiškani|frančiškanom]] so v 16. in 17. stoletju sledili [[dominikanci]], kasneje še [[avguštinci]] in [[jezuiti]].

V začetku španske kolonialne vladavine je bila družba dvojna: španski zavojevalci, lastniki zemljišč in redovniki na eni strani in avtohtono prebivalstvo na drugi strani. Od začetka 17. stoletja ima cvetoča proizvodnja volnenih tekstilij za posledico trajne povezave med mesti in podeželjem ter hitro rast mest.

Na začetku 18. stoletja je gospodarstvo nazadovalo, španska država je v svojih kolonijah zašla v finančne težave. Za Quito je to pomenilo predvsem zapiranje proizvodnje volnenih izdelkov. Dinamika rasti mesta je močno upadla. Vse več je bilo nezadovoljstva z davčno obremenitvijo, zato leta 1765 sledil upor proti monopolu države nad proizvodnjo in prodajo [[alkohol]]a in [[tobak]]a. Upor se je končal brez posledic.

Med letoma 1737 in 1743 je francosko-španska družba [[Geodesic Mission]] obiskala Ekvador. Vodil jo je [[Charles Marie de La Condamine]]. Namen je bil določiti točno lokacijo ekvatorja in pridobiti vpogled v obliko zemlje. Ekvador naj bi bil v tistem času najbolj ustrezen kraj za določitev ekvatorialne linije (drugje so bila bodisi neprehodna območja ali ocean).
[[Slika:56 Panesillo (9).JPG|thumb|350 px|right|Spomenik bitki za osvoboditev Quita]]

Kljub tujim vplivom je Quito ostal nedostopen za nove ideje. Do 18. stoletja prevladuje konservativna aristokracija in katoliški red. Najpomembnejši kritik teh razmer je bil Eugenio Espejo, ki je ideje razsvetljenstva skušal širiti tudi v latinskoameriške kraje.

V času [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] je 10. avgusta 1809 tudi v Quitu prišlo do gibanja, ki ga je vodil Juan Pio Montúfar, ki je imelo za cilj osvoboditev od Španije. Voditelji zvesti španski kroni so ta upor, s pobojem voditeljev v avgustu 1810, zatrli. Kasneje lokalni zgornji razred ''mestizos'' pridobi od oblastnikov v Španiji več vpliva. Boj za vpliv te elite je bil kasneje tudi pomembna gonilna sila vojne za neodvisnost. Veriga konfliktov je bila sklenjena 24. maja 1822, ko je [[Antonio José de Sucre]], pod poveljstvom [[Simon Bolivar|Simona Bolivarja]] vodil vojsko v bitki na pobočjih Pichinche. Njuna zmaga je prinesla neodvisnost Quitu in okolici.

Naslednjih osem let je bil Ekvador nato del [[Velika Kolumbija|Republike La Gran Colombia]] (območje je obsegalo današnjo Kolumbijo, [[Venezuela|Venezuelo]] in Ekvador). Leta 1830 se je Ekvador končno osamosvojil, za glavno mesto je bil določen Quito.

V nemirnem 19. stoletju so se oblasti zelo pogosto menjavale, ubitih, umorjenih, zastrupljenih je bila cela vrsta voditeljev in duhovnikov. 4. septembra 1895 je po več spopadih postal predsednik Ekvadorja liberalni poveljnik [[Eloy Alfaro]]. Ta je izvedel obsežen program modernizacije in sekularizacije države. Po dokončanih dveh mandatih se je leta 1911 preselil v Evropo. Ko se je leta 1912 vrnil v Ekvador, se je poskušal vrniti tudi na oblast a so ga 28. januarja 1912 aretirali, vrgli v ječo in umorili po tem ko so vdrli v zapor.

Obdobje liberalizma v Ekvadorju je bilo konec julija leta 1925, ko je sledil prvi v nizu vojaških udarov. Leta 1932 je izbruhnila štiridnevna državljanska vojna. Podobni nemiri so se nadaljevali skozi celo 20. stoletje. [[José María Velasco Ibarra]] je bil po dolgem času konservativni politik z dragoceno podporo v andski regiji. Bil je ustanovitelj liberalne stranke in nadarjen govornik. Predsednik je bil petkrat in štirikrat strmoglavljen s strani vojske. Zadnji padec Velasco Ibarra se je zgodil februarja 1972 po devetih letih vodenja vojaške diktature.

Po vrnitvi k demokraciji v letih 1978/79, je sledila gospodarska kriza, ki jo je povzročil padec mednarodnih cen nafte in velika rast prebivalstva. Prebivalci Quita so bili znani po uporništvu. Večkrat so organizirali množične demonstracije in splošne stavke s ciljem zamenjati predsednika: leta 1997 je bil prisiljen odstopiti Abdalá Bucaram, leta 2001 Jamil Mahuad, leta 2005 Lucio Gutierrez.

== Urbano območje ==
Mesto Quito ima površino okoli 290 kvadratnih kilometrov in 2.504.991 prebivalcev (2005). Mesto je razdeljeno na 19 mestnih občin (parroquias urbanas).
[[Slika:Coat of Arms of Quito.svg|thumb|200 px|right|Simbol Quita]]
Urbano območje, ki se nahaja v ozki dolini je le mestoma širše od dveh ali treh kilometrov in se razteza v vzdolžni smeri sever-jug približno 40 kilometrov. Mesto lahko razdelimo na tri glavne dele: 
* center s kolonialnim starim mestnim jedrom, 
* severni del je sodobni Quito, z visokimi stavbami, nakupovalnimi centri, finančnim okrožjem in stanovanjskimi območji višjega sloja prebivalstva in le nekaj delavskih stanovanjskih območjih; tukaj je tudi [[mednarodno letališče Mariscal Sucre]]
* južni del predvsem industrijski s stanovanjskimi soseskami delavskega razreda.

Kolonialni del mesta sega od Panecilla na jugu do parka Alameda na severu. V kolonialnem centru so Predsedniška palača, [[katedrala]], [[bazilika]] in druge [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], [[samostan]]i in posvetne zgradbe, ki jim je UNESCO dodelil status svetovne dediščine. V severni del mesta so se med letoma 1970 in 1980 preselile vladne službe, finančne ustanove, tukaj so tudi večji nakupovalni centri in stanovanjska območja srednjega in višjega razreda. Severno od letališča so tudi industrijska območja.

== Simbol mesta ==
Simbole mesta je cesar Karel V. podelil Quitu 14. marca 1541 in so zapisani v dokumentu Talavera.

Takrat je Quito dobil mestne pravice in pravice uporabljati orožje. [[Grb]] predstavlja &quot;palačo iz srebra med dvema hriboma ali skalama z jarkom v zeleni barvi na dnu vsakega, med njima stoji grad s križem iz zlata na zeleni podlagi, na stolpih sta dva črna orla z zlatimi všitki na krilih, celotno polje je rdeče, obrobljeno s trakom sv. Frančiška v zlatu na modrem polju, čisto na vrhu pa je viteška čelada z modro-rdečo perjanico položena na zelen lovorjev venec. &quot;

V skladu s študijo zgodovinarja in mestnega svetnika Quita, Pedro Pablo Traversarija iz leta 1914, je najstarejši preživeli dokument o grbu v avguštinskem samostanu iz leta 1573.

== Staro mestno jedro ==
Zgodovinsko mestno jedro Quita je eno najbolj ohranjenih mest v Ameriki. Skupaj s [[Krakov]]om ([[Poljska]]) je bil prvo mesto zapisano na seznam svetovne dediščine pri UNESCO-ju. Staro mestno jedro se nahaja v južnem predelu Quita in obsega površino 320 hektarjev. V njem je okoli 130 pomembnih objektov, trgov in ulic. Osrednji trg je '''Plaza de la Independencia''' (tudi Plaza Grande) s [[park]]om. Okrog parka se nahajajo:
* '''Palacio de Gobierno''' - vladna palača
* '''Palacio de Carondelet''' - predsedniška palača
* '''Administration Urbana''' - mestna hiša
* '''Palacio Arzobispal''' - nadškofijska palača

Tukaj je tudi '''La Catedral Metropolitana''' - glavna [[cerkev (zgradba)|cerkev]] v mestu in eden največjih verskih objektov katoliške skupnosti. Gradnja se je začela leta 1562, sedemnajst let po tem, ko je bil ustanovljen Quito (1545). Gradnja se je končala leta 1806. V tej cerkvi so pokopani ostanki maršala [[Antonio Jose de Sucre|de Sucreja]]. Poleg njega pa še več nekdanjih predsednikov republike, pa tudi škofje in duhovniki.

V ulici Calle Garcia Moreno je tik ob stolnici cerkev '''El Sagrario'''. V kolonialnih časih je bila cerkev El Sagrario eden od največjih arhitekturnih spomenikov v Quitu. Zgrajena je v italijanskem [[Renesansa|renesančnem]] slogu, v poznem 17 stoletju. Oltar krasijo kipi in okrasje, vse pozlačeno. Izdelal ga je Bernardo de Legard. Osrednja kupola je okrašena z odlično fresko svetopisemskih prizorov, ki jo je izdelal [[Francisco Alban]]. Oltarna slika je pozlačena in izdelek Legarda.

Nasproti te cerkve stoji '''Centro Cultural Metropolitano'''. Danes je v njem [[muzej]]. Prvotni lastniki zgradbe so bili [[Družba Jezusova|jezuiti]], kasneje so bili v njej nastanjeni španski kraljevi vojaki.

V nadaljevanju po isti ulici pridemo so cerkve '''La Compañía de Jesus'''. Gradnja se je pričela leta 1605 in je trajala 160 let. Leta 1765 je bilo delo opravljeno z izgradnjo pročelja. Pročelje je oblikovano v [[Barok|baročnem]] slogu in je ena od najbolj celovitih primerov umetnosti v Ameriki. Leta 1767 so cerkev zaprli zaradi izgona jezuitov iz Ekvadorja. Štirideset let kasneje, leta 1807, jo obnovi čilski pater Camilo HENRIQUEZA, ki je kasneje je sodeloval v bojih za neodvisnost svoje države. Stebri so kopija tistih, ki jih izdelal [[Grain Lorenzo Bernini|Bernini]] v [[Vatikan]]u. V notranjosti ima čudovite [[oltar]]je in [[Prižnica|prižnico]], vse pozlačeno. Oltar je delo Legarda.

Drugi največji trg je '''Plaza San Francisko''' imenovan po bližnjem [[samostan]]u '''Monasterio de San Francisco'''. Samostan s cerkvijo je največji arhitekturni kompleks v zgodovinskih središčih mest v Latinski Ameriki. Gradnja cerkve se je začela leta 1550. Delo je vodil flamski frančiškan Rique Jodoco. Gradnja je bila končana okrog leta 1680 in je mešanica različnih slogov (mudejar, [[manierizem]] in barok). Frančiškanski bratje so bili prvi, ki so se naselili v Quito. Privlačen je glavni oltar, stranske kapele in prižnica. Na glavnem oltarju je podoba Marije iz Quita, umetnika Bernarda de Legarda, mojstra umetniške šole iz Quita ''escuela quiteña''.

&lt;gallery&gt;
Slika:52 Quito glavni trg (12).JPG|Vladna palača - Palacio de Gobierno
Slika:Iglesia el Sagrario.JPG |Detajl iz cerkve El Sagrario
Slika:54 Iglesia de la Compania de Jesus (1).JPG|Pročelje cerkve la Compania de Jesus
Slika:54 Iglesia de la Compania de Jesus (9).jpg|Detajl iz cerkve La Compania de Jesus
Slika:55 Iglesia de San Francisco (1).JPG|Samostan San Francisco
Slika:55 Iglesia de San Francisco (9).JPG|Glavni oltar v samostanski cerkvi San Francisco
&lt;/gallery&gt;


[[File:Teleferico de quito23.JPG|thumb|right|400px|[[TelefériQo]]]]

===Guápulo, Quito===
&lt;gallery&gt;

File:(Guápulo) Buena Vista black and white.JPG
File:(Guápulo) Calle pic. z.JPG
File:(Guápulo) Calle pic. e.JPG
File:(Iglesia de Guápulo) vista to gonzalez suarez quito.JPG
File:(Iglesia de Guápulo) pic. b.JPG
File:(Guápulo) Calle pic. b.JPG
File:(Guápulo) Calle pic. a.JPG
&lt;/gallery&gt;

== Izobraževanje ==
Quito ima dve javni in več zasebnih univerz. To sta [[Universidad Central del Ekvador]] (Osrednja Univerza v Ekvadorju) in [[Universidad Nacional Politécnica]] (Državni zavod Politehnika). Med drugimi univerzami so pomembne še: [[Escuela Superior Politécnica del Ejército]] (Vojaška Politehnika), Papeškega Katoliška univerza v Ekvadorju, salezijanska univerza ([[Universidad Salesiana]]), [[Universidad Andina Simon Bolivar]] (Andska Univerza Simon Bolivar), [[Universidad Intercultural de las Nacionalidades y Pueblos Indígenas Amawtay Wasi]] (Medkulturna Univerza domorodnih ljudstev in narodov) in [[Universidad San Francisco de Quito]]. Od leta 2002 je zasebna univerza [[Universidad Internacional del Ekvador]], UIDE zgradila nov kampus, ki je največji v Ekvadorju. V Quitu, obstajajo tudi številne zasebne jezikovne šole.

Na splošno je stopnja izobrazbe v Quito je bistveno višja od državnega povprečja.

== Promet ==
V mestu že od leta 1995 deluje [[trolejbus]]. Je osrednji element integriranega javnega prometnega sistema v mestu. Proge potekajo skozi mesto od severa proti jugu in so popolnoma ločene od ostalih prometnih površin, zato je promet s trolejbusi hiter in neoviran. Za javni prevoz uporabljajo tudi zglobne [[avtobus]]e. Quito ima dve glavni avtobusni postaji iz katerih se povezujejo drugi kraji v državi. Zelo pomembno transportno sredstvo v Quitu je tudi [[kolo]]. Mesto ima 65&amp;nbsp;km [[kolesarska pot|kolesarskih poti]]. Posebne kolesarske poti potekajo med univerzitetnimi centri.

Leta 2016 bo odprta prve linija [[Podzemna železnica|podzemne železnice]] in bo delovala v povezavi z ostalim javnim prometnim omrežjem v Quitu. Metro s 15 postajami od severa do juga bo za javni prevoz predstavljal izjemen napredek.

V Quitu je skoraj v središču mesta mednarodno letališče [[Aeropuerto Internacional Mariscal Sucre]]. V kratkem ga bodo zaprli zaradi neustrezne lege in s tem povezanih varnostnih tveganjih ter pomanjkanja zmogljivosti in ga nadomestili z novim Quito International Airport, ki ga gradijo v primerni oddaljenosti od mesta proti severu države.

Na novo obnovljena železniška postaja [[Eloy Alfaro]] (Chimbacalle) je izhodišče za ekvadorsko železniško povezavo v Guayaquil (Duran). Del te proge je tudi znameniti odsek skozi kanjon [[Nariz del diablo]], kjer proga poteka cik-cak in se na razdalji 11,6&amp;nbsp;km dvigne/spusti za 560 m.

== Znameniti meščani ==
* [[José Ayala-Lasso]], diplomat in politik, prva visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice
* [[Rodrigo Borja]], politik, pravnik in univerzitetni predavatelj od leta 1988 do 1992 predsednik Republike Ekvador
* [[Jorge Carrera Andrade]], pesnik, pisatelj in diplomat
* [[Boris Cepeda]], pianist in diplomat
* [[Eugenio Espejo]], pisatelji, zdravniki, odvetniki in arhitekti neodvisnosti
* [[Oswaldo Guayasamín]], slikar in kipar
* [[Gerardo Guevara]], skladatelj
* [[Jorge Icaza]], pisatelj in gledališki režiser
* [[Mesias Maiguashca]], ekvadorski skladatelj
* [[Byron Moreno]], nekdanji ekvadorski FIFA sodnik
* [[Mariana de Jesús de Paredes y Flores]], Sveta. Dne 30. Novembra 1945 jo Parlament imenenuje za junakinjo domovine
* [[Manuela Sáenz]], južnoafriški borec za svobodo in ljubimec osvobodilnega junaka Južne Amerike Simona Bolivarja 
* [[Carlos María de la Torre]], nadškof Quita in kardinal rimske katoliške cerkve
* [[José María Velasco Ibarra]], petkratni predsednik Ekvadorja

== Spomenik ekvatorju ==
Na obrobju mesta leži [[park]] v njem pa obeležje '''Mitad del Mundo''', to je [[spomenik]] postavljen na mestu kjer leži [[ekvator]]. Spomenik je bil zgrajen med letoma 1979 in 1982, je visok 30 metrov iz armiranega betona in obložen z [[andezit]]om. Spomenik je v obliki [[Piramida|piramide]] katere vsaka stranica kaže določeno stran neba. V notranjosti je majhen [[muzej]] v katerem so predstavljeni eksponati avtohtonih kultur v Ekvadorju (oblačila, predmeti iz življenja,...). V parku so še drugi objekti: [[planetarij]], glavni trg, kjer se odvijajo razne prireditve, aleja [[Geometer|geometrov]].
 
Sam spomenik stoji 240 m južno od pravega ekvatorja na vzporednici 0° 0' 7,83&quot; južne zemljepisne širine. To so ugotovili z najnovejšimi meritvami s sistemom GPS in na tej novi lokaciji dokončno določili pravo mesto namišljene črte. Tukaj je postavljen tudi nov manjši muzej '''Solar Intiñan''' znotraj katerega lahko obiskovalci opravljajo različne poskuse z vodo, jajcem in podobno.

== Viri ==
* Paúl Aguilar u.a.: Enfoques y estudios históricos. Quito a través de la Historia, Dirección de Planificación. I. Municipio de Quito/Consejería de Obras Públicas y Transporte de la Junta de Andalucía, Quito 1992, (= Serie Quito 6).
* María Augusta Fernández de Castro: „Quito: Crecimiento y Dinámica de una Ciudad Andina“, Revista Geográfica del Instituto Panamericano de Geografía e Historia (Mexiko-City), Heft 110, Juli-Dezember 1989, S. 121–164.
* Jorge Salvador Lara: Quito, Editorial MAPFRE, Madrid 1992, ISBN 84-7100-437-2.
* Quito, Editorial Everest, S.A, Carretera Leon-La Coruna, Leon, Spain, ISBN 978-84-241-0550-1
* Equador&amp;Galapagos, Insight Guides, London, 2010 četrta izdaja

== Glej tudi ==
{{zbirka in kategorija}}
* http://www.everest.es
* [[seznam predsednikov Ekvadorja]]

[[Kategorija:Quito|* ]]
[[Kategorija:Mesta v Ekvadorju]]
[[Kategorija:Glavna mesta Južne Amerike]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1534]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rzhxngiwpmvh4huswge69n24xaez83n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Goriški grofje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>334773</id>
    <revision>
      <id>5725144</id>
      <parentid>5634811</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T14:20:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Posestva v Istri */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28959" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina
|coat_of_arms=Gorz.jpg
|coat_of_arms_size=250px
|caption=grb Goriških grofov
|predikat= von Görz / di Gorizia
|country= [[Goriška (grofija)|Goriška grofija]]
|origin= [[Pustriška dolina]]
|titles=grofje
|branches= [[Gorica |goriška]], [[Istra|istrska]], [[tirolska]]
}}

'''Goriški grofje''' so bili [[srednji vek|srednjeveška]] [[plemič|plemiška]] rodbina, po izvoru iz [[Pustriška dolina|Pustriške doline]] (nekdaj [[Grofija Bavarska|Bavarska]]), danes v vzhodni [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]].

V povezavi z naseljem [[Gorica]] se prvič omenjajo v dvajsetih letih 12. stoletja. Začetki rodbine so povezani s [[Hartvik]]om, ki je bil ob koncu 10. stoletja [[Palatin (naziv)|palatinski grof]] v [[Vojvodina Koroška|vojvodini Koroški]]. Njegov vnuk [[Majnhard I.|Majnhard]] se v pisnih virih pojavlja kot goriški grof ''(comes de Goerze)''. V 13. stoletju se je njegova rodbina povzpela med najvplivnejše fevdalce na jugu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskeega cesarstva]]. Njihova oblast je vključevala ozemlja na [[Tirolska|Tirolskem]], [[Vojvodina Koroška|Koroškem]], [[Kranjska|Kranjskem]], [[Goriška|Goriškem]] in [[Kras (območje)|Krasu]],  v [[Istra|Istri]] ter [[Furlanija|Furlaniji]]. Leta 1335 je tirolska veja rodbine ostala brez moškega naslednika; posesti na  Kranjskem in Koroškem so pripadla [[Habsburžani|Habsburžanom]], preostala rodbina pa se je leta 1342 razdelila na ožjo goriško vejo (s posestvi v [[Posočje|Posočju]], v Furlaniji, na [[Vipavska dolina|Vipavskem]] in na Krasu) ter Istrsko vejo (s posestvi v notranjosti Istre, na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in v [[Bela krajina|Beli krajini]]). Ko je leta 1374 izumrla istrska veja, so tudi ta ozemlja prevzeli Habsburžani, nato pa leta 1500, ob smrti zadnjega goriškega grofa Lenarta, še preostalo imetje.

== Izvor ==

Goriški grofje so bili nasledniki [[Bavarska|bavarskih]] palatinskih grofov, ki so imeli svoje matične rodbinske posesti na Zgornjem Koroškem (kjer so v Millstattu ustanovili samostan) in v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] (Pustertalu). Od tod so širili svojo oblast na Posočje in območje Gorice, ki je tedaj spadalo v grofijo Furlanijo, fevd [[Oglejski patriarhat|Oglejskih patriarhov]].

Oglejski patriarhi so kot cesarjevi podporniki v letih 1076-77 dobili od cesarja [[Henrik IV. Salijec|Henrika IV.]] v [[fevd]] mejne grofije Furlanijo, Kranjsko in Istro. Kot večina cerkvenih posestnikov so posvetna dela na svojih gospostvih (zaščito, vodenje gospodarstev, sodno službo) prepuščali okoliškemu plemstvu, ki je s tem dobivalo v svoje roke vse več pristojnosti, ki so jim dajale možnost, da so si sčasoma začeli prilaščati tudi dele cerkvenega ozemlja. Pri [[Oglejski patriarhat|Oglejskem patriarhatu]] je bil ta proces še bolj izrazit kot v bližnjih škofijah v [[Trento (pokrajina)|Trentu]] in [[Bressanone|Briksnu]].

== Grofje na Goriškem ==

V listinah iz začetka 12. stoletja so goriški grofje omenjeni kot Goriški gospodje in glavarji (upravitelji, namestniki) na posestvih Oglejskih patriarhov. Da pri upravljanju niso bili močno rahločutni, pripoveduje podatek, da je grof [[Engelbert II. Goriški|Engelbert II.]] (gospodaril približno v letih 1142-91), palatinski grof na Koroškem ter glavar v Millstattu, Ogleju in [[Sveti Peter, Piran|Sv. Petru]] v Istri, leta 1149 oglejskega patriarha celo zadrževal v zaporu in ga je izpustil šele na posredovanje štajerskih grofov [[Traungauci|Otokarjev]] (Traungaucev) in [[Andeški|Andeških]]&lt;ref&gt;Zöllner, str. 125&lt;/ref&gt;.

Goriški grofje so svoje prvotno raztresene, [[alod]]ialne in fevdne posesti postopoma širili in jih združevali v strnjena gospostva ter jih pravno in upravno ločili od grofije Furlanije. Leta 1217, v času [[Engelbert III. Goriški|Engelberta III.]] (okrog 1191-1220), je tako njihova posest v listinah že omenjena kot posebna grofija, ''comitatus Goritiensis''. Engelbert III. se je poročil s hčerko grofa [[Bertold III. Andeški|Bertolda III. Andeškega]], mejnega grofa na Kranjskem in v Istri, Matildo, in s poroko podedoval tudi glavarstvo v [[Pazin]]u. Engelbertu III. je sledil brat Majnhard (†1231).

== Dedovanje Tirolske ==

Engelbertov sin [[Majnhard III. Goriški]] (1231-1258, od 1253 tudi I. Tirolski), poročen s hčerko [[Tirolska|tirolskega]] grofa Alberta III., je bil zvest privrženec [[Staufovci|staufovskega]] cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]]; ta ga je leta 1246, po izumrtju [[Babenberžani|Babenberžanov]], imenoval za namestnika na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]] in leta 1250 tudi v [[Vojvodina Avstrija|Avstriji]]. Z obeh položajev ga je z vojsko pregnal češki princ in kasnejši kralj [[Otokar II. Přemysl]], ki mu je avstrijsko plemstvo namenilo nekdanjo vlogo Babenberžanov. Vendar Majnhard ni odnehal. Koroško je poskušal skupaj s tastom osvojiti z vojsko, a sta ga v bitki pri Greifenburgu premagala [[Spanheimi|spanheimski]] vojvoda [[Bernard Spanheimski|Bernard Koroški]] in njegov sin Filip (imenovan za škofa v [[Salzburg]]u); pri tem je tirolski grof prišel celo v ujetništvo. Poraz je Majnhardu prinesel ozemeljsko izgubo, izpolnitev mirovnih pogojev pa je moral salzburškemu škofu jamčiti s talcema, svojima sinovoma.

Majnhard III. je po tastovi smrti leta 1253 podedoval njegova južnotirolska ozemlja in raztresene posesti tirolskega grofa na Kranjskem in v Furlaniji. Severnotirolska ozemlja je dobil drugi Albertov zet, [[Vojvodina Bavarska|bavarski]] grof Gebhard von Hirschberg.

Majnharda III. je nasledil energični sin [[Majnhard IV. Goriški]] (II. Tirolski), ki si je leta 1263, ko je za Gebhardom von Hirschbergom umrla tudi njegova tirolska soproga in Majnhardova teta Elizabeta, prilastil tudi severnotirolska ozemlja. Odtlej se je v celoti posvetil Tirolski. Vse ostale rodbinske posesti je v letih 1267-71 prepustil svojemu mlajšemu bratu [[Albert I. Goriški|Albertu I. Goriškemu]]; te so obsegale posestva v Pustertalu in na Koroškem (vse kar je bilo vzhodno od Mühlbacher Klause), dalje posesti v Posočju, v Furlaniji, na Krasu in v Istri. Brata sta delovala politično precej usklajeno, kasneje pa so se vezi med tako nastalima vejama goriških grofov, majnhardinci in albertinci, vse bolj izgubljale.

== Majnhardinci (tirolska veja) ==
=== Na višku moči ===

[[Majnhard IV. Goriški|Majnhard II. Tirolski]] (IV. Goriški) je po tradiciji goriških grofov politično pripadal staufovskemu taboru. Poročil se je z vdovo kralja [[Konrad IV. Štaufovec|Konrada IV.]], Elizabeto Bavarsko, in postal s tem očim [[Konradin Štaufovec|Konradina]], katerega pohod v Italijo je podprl z odprtjem alpskih poti, medtem ko je brat Albert sodeloval v napadih na papeževe pristaše. [[Papež]] ju je zato izobčil, kar pa je bilo tedaj že nekoliko skrhano papeževo orožje.

Do cerkve se je Majnhard obnašal dokaj pragmatično. Po smrti pastorka Konradina (1268) in žene Elizabete (1273) je v njun spomin ustanovil [[Cistercijani|cistercijanski]] samostan Stams v dolini zgornjega [[Inn]]a, kjer je tudi grobnica tirolskih grofov. Samostan je bil deležen mnogih njegovih darov, medtem ko je samostana v Briksnu in Trentu obravnaval zelo mačehovsko. Pobral jima je večino ozemelj, prav tako sosednjim plemičem, ki jih je prisilil, da so postali njegovi [[ministerial]]i; iz njihovih in svojih ozemelj je ustvaril strnjeno ozemlje, ki ga danes razumemo kot dežela [[Tirolska]]. Organiziral je zgledno deželno upravo in dal napisati tirolsko deželno pravo. Grofija Tirolska je bila tako kmalu sprejeta kot enotno ozemlje in državni fevd.

Majnhard je dosledno sodeloval z [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfom I. Habsburškim]]. V odločilnem spopadu z [[Otokar II. Přemysl|Otokarjem II. Přemyslom]] je veljal kot zaveznik z veliko bojno močjo. Na prizorišče [[Bitka na Moravskem polju|bitke na Moravskem polju]] je njegova vojska prišla sicer prepozno, a Rudolf se je vseeno čutil dolžnega, da svojega najmočnejšega zaveznika nagradi: leta 1279 mu je prepustil v zastavo Kranjsko s [[Slovenska marka|Slovensko marko]] in [[Posavinje|Savnijo]] (Posavinjem), kar je obsegalo današnjo Gorenjsko, Dolenjsko in celjsko območje, leta 1286 pa je dobil v fevd [[Vojvodina Koroška|vojvodino Koroško]] in postal državni knez.

Nekaj let kasneje je skupaj z Rudolfovim sinom [[Albreht I. Habsburški|Albertom I.]] ubranil napad široke koalicije, ki se je zbrala okrog papeža, madžarskega in češkega kralja in bila naperjena proti novi habsburški teritorialni ureditvi; koaliciji so se pridružili tudi sovražni koroški in avstrijski plemiči, ki so bili po prvih uspehih odločilno premagani v bitki pri Wallersbergu, marca 1293.

Ob smrti je bil Majnhard eden od najbogatejših knezov svojega časa. Bil je dober gospodar, znal je delati z denarjem. Močno je povečal deželne dohodke. V [[Bolzano|Bolzanu]] in [[Merano|Meranu]] je ustanovil posojilne banke in v povezavi z italijanskimi bankirji kreditiral trgovce po vsem avstrijskem prostoru. Velike dohodke je imel iz tranzitnih carin in kovanja denarja. Uspel je skoraj popolnoma izločiti sodstvo zemljiških gospodov in ostal tako v dobrem spominu tudi tirolskem kmetom.

Majnhardovi sinovi Oton (†1310), Ludvik (†1305) in Henrik (†1335) so vladali skupaj, brez delitve ozemelj. Kralj Adolf Nassavski jim je odklonil potrditev fevdov, takoj po svoji zmagi pa jim jih je potrdil (1299) njegov naslednik, kralj [[Albreht I. Habsburški|Albert I.]], ki je bil poročen z njihovo sestro Elizabeto. Bratje so bili zvesti habsburški politiki, dokler leta 1307 češki stanovi, po smrti Albertovega sina Rudolfa III., niso izvolili za češkega kralja Henrika Koroškega, ki je bil zet umorjenega češkega kralja [[Václav II. Přemysl|Václava II. Přemysla]]. Habsburške čete so vdrle na Koroško in sreča uspeha, ki so ga goriško-tirolski grofje dotlej gradili na sodelovanju s Habsburžani, jim je bila odtlej manj naklonjena.

=== Pot navzdol ===

Po smrti kralja Alberta I. (1309) se je sicer zdelo, da se je položaj Henrika Koroškega popravil, a na Češkem se je pojavil nov tekmec, [[Ivan Češki|Ivan Luksemburški]], sin novega nemškega kralja [[Henrik VII. Luksemburški|Henrika VII.]], proti kateremu se Henrik Koroški ni mogel uveljaviti. Uspelo pa mu je doseči umik Habsburžanov s Koroške s tem, da jim je prepustil Savnijo (Posavinje). Uspel je tudi pridobiti namestništvo v trentski in briksenški škofiji.

Henrik Koroški je ves čas nihal med velikimi silami, ki so ga obkrožale in stegovale prste po njegovi deželi. Po smrti cesarja Henrika VII. je bil na volitvah nemškega kralja (1314) spet na strani Habsburžanov in je podprl [[Friderik Lepi|Friderika Lepega]] proti [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludviku Bavarcu]]. Leta 1325 je posredoval na pogajanjih za njuno poravnavo. Ker ni imel sina, ga je skrbelo nasledstvo; leta 1327 se je z Ivanom Luksemburškim dogovoril o zaroki med svojo hčerko Margareto, in Ivanovim drugim sinom Ivanom Henrikom. Ko je bila zaroka med otrokoma (Ivan Henrik 8 let, Margareta 12 let) leta 1330 v [[Innsbruck]]u uradno sklenjena, je češki kralj dobil prosto pot preko alpskih gorskih prelazov v severno Italijo, kamor je poslal svoje konjenike. Večina večjih [[Lombardija|lombardskih]] mest je tedaj sprejela njegovo zaščito.

To je spet povezalo [[Wittelsbachi|Wittelsbache]] in Habsburžane, ki so se v [[Augsburg]]u skrivaj odgovorili o delitvi posesti Henrika Koroškega po njegovi smrti. V skladu z dogovorom je cesar Ludvik Bavarec leta 1335, po smrti Henrika Koroškega, dodelil v fevd Habsburžanom Koroško, Kranjsko, [[Južna Tirolska|Južno Tirolsko]] in namestništvo v škofijah Briksen in Trent; severno Tirolsko je pridržal zase. Luksemburžani se s tem seveda niso strinjali in naslednje leto so z vojsko zasedli [[Zgornja Avstrija|Zgornjo Avstrijo]]. Grozila je vojna, vendar sta se obe strani še isto leto spametovali. Češki kralj se je odpovedal Koroški in Kranjski, Ludvik Bavarec pa se je umaknil iz Tirolske.

Tirolska je bila potem ozemlje, za katerega so se pulili Luksemburžani, Wittelsbachi in Habsburžani. Margarete niso mogli povsem ignorirati, ker je bilo na njeni strani tirolsko plemstvo. Margareta se je proti zunanjim silam borila, kakor je pač mogla
&lt;ref&gt;
Luksemburžani se na Tirolskem niso držali obljub, ki so jih dali plemstvu (privilegiji, vodilne službe). Zato je leta 1340, ob podpori Margarete, prišlo do upora tirolskega plemstva, ki so ga luksemburške oblasti zadušile in voditelje usmrtile. Margareta je tedaj prosila za pomoč cesarja in upor se je naslednje leto z njegovo podporo ponovil. Margareta je tedaj svojemu možu Ivanu Henriku preprečila vrnitev v domači grad Tirol in prenehala priznavati njun zakon, ki je bil brez otrok (obtožila ga je impotence in se sklicevala tudi na njuno bližnje sorodstvo, materi sta bili sestri). Leta 1342 se je poročila s cesarjevim sinom Ludvikom [[Brandenburg (volilna kneževina)#Wittelsbachi (1320-1373)|Brandenburškim]]. [[Papež Klemen VI.]] zakona ni priznal in je zakonca izobčil.

Ludvik je na Tirolskim trdo zavladal. Upor proti njemu, podprt s strani papeža in Luksemburžanov, ni uspel, povzročil je le, da je Ludvik zavladal še trše. Leta 1347 je novi češki kralj [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]] neuspešno oblegal grad Tirolo in na povratku v jezi požgal mesti Merano in Bolzano. Šele ko je postal cesar, se je pobotal z Ludvikom in Margareto.

Zakon med Ludvikom in Margareto je leta 1359 priznal [[papež Inocenc VI.]] (posredoval je avstrijski vojvoda Albert II.). Leta 1361 je umrl Ludvik in dve leti kasneje še Margaretin edini sin Majnhard III.
&lt;/ref&gt;.
Navsezadnje pa je leta 1363, po smrti svojega drugega moža Ludvika Brandenburškega in sina [[Majnhard III. Goriško-Tirolski|Majnharda III.]], Tirolsko prepustila sinu svojega bratranca [[Albreht II. Avstrijski|Alberta II.]], avstrijskemu vojvodi [[Rudolf IV. Habsburški|Rudolfu IV.]] Wittelsbachi so tedaj zasedli Tirolsko in jo šele z mirom v [[Schärding]]u za veliko odškodnino predali Habsburžanom.

== Albertinci (goriška veja) ==

Ozemlja albertinske veje so bila dokaj razdrobljena ter gospodarsko in prometno manj zanimiva od majnhardinskih ter so nudila slabše pogoje za oblikovanje močne vladavine. Poleg tega so Benečani, sosedi na jugu, vztrajno širili svojega ozemlja.

[[Albert I. Goriški|Albert I.]] (†1304) si je sicer prizadeval povečati svoje ozemlje na račun Oglejskih patriarhov, ko je leta 1272 češki princ [[Otokar II. Přemysl|Otokar Přemysl]] prodrl prav do Furlanije in postal glavni furlanski glavar. Albert I. je, tako kot njegov brat Majnhard II. Tirolski, v zadnjem spopadu z Otokarjem podprl kralja Rudolfa I. Habsburškega. Kasneje je bil zaveznik oglejskega patriarha proti Benečanom, ki so še za njegovega življenja zasedli vsa mesta na zahodni istrski obali.

Albertov sin Henrik (†1323)
&lt;ref&gt;ker je oštevilčenje goriških grofov v virih različno, se med seboj ne ujema, so tukaj številke izpuščene, grofje pa identificirani z letnicami smrti&lt;/ref&gt;
je imel nekaj uspehov pri širjenju ozemlja v Furlanijo; zavzel je mesti [[Čedad]] in [[Trbiž]], potem pa je njegova zgodnja smrt izničila njegova prizadevanja. Regentstvo za njegovega mladoletnega sina je prevzel brat Albert (†1325/27) in potem njegovi sinovi, ki so po smrti bratranca Ivana Henrika (†1338) posest razdelili na goriški in istrski del; odtlej sledimo ožji goriški in istrski podveji Goriških grofov.

Na ozemlju ožje goriške podveje sta se dotlej že izoblikovali dve samostojni strnjeni gospostvi: ''Grofija Goriška'' na ozemlju Posočja, Vipavske doline in Krasa s središčem v Gorici in ''Prednja grofija Goriška'' na ozemljih zgornje Koroške in Pustertala, s središčem v [[Lienz]]u.  Majnhard (†1385) je na njih gospodaril v sporih s sosedi in neprestanih dolgovih. Svojo rezidenco je prenesel iz Gorice v grad Bruck v Lienzu. Ob izumrtju tirolskih sorodnikov, majnhardincev (1363), ni imel dovolj politične in gospodarske moči, da bi lahko zahteval nasledstvo.

V istrski podveji je Albert (†1374) gospodaril bolje. Uspelo mu je izoblikovati dve samostojni, strnjeni in od sosednjih ozemlje upravno ločeni gospostvi: ''Pazinsko grofijo'' v osrednji Istri, ki je v [[Brseč]]u in [[Lovran]]u segala tudi do morja
&lt;ref&gt;{{citat|last1= Dolinar|first1= France M.|last2= … [et al.]|title= Slovenski zgodovinski atlas|publisher= Nova revija|location= Ljubljana|date= 2011|cobiss= 256791808|pages= 74}}&lt;/ref&gt;,
in [[Slovenska marka#Grofija v Marki in Metliki| ''Grofijo v Marki in Metliki'']] na Dolenjskem in v [[Bela krajina|Beli krajini]] z glavarstvom v [[Metlika|Metliki]]. Albert je bil poročen s hčerko celjskega grofa [[Friderik I. Celjski|Friderika I.]], Katarino. Ker nista imela otrok, je leta 1364 sklenil s habsburškim vojvodo Rudolfom IV. pogodbo o dedovanju, po kateri so Habsburžani ob njegovi smrti podedovali vsa ozemlja istrske podveje.

Goriška podveja pa se je nadaljevala še dve generaciji. Majnhardova vnuka Ivan (†1462) in Lenart (†1500) sta gospodarila skupaj. Leta 1456, po smrti celjskega grofa [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]], sta zase zahtevala dediščino celjskih grofov. Vendar zahteve proti cesarju [[Friderik III. Habsburški|Frideriku III.]] nista mogla uveljaviti. Po diktirani pogodbi, sklenjeni leta 1460 v Požarnici (Pusarnitz pri [[Spittal]]u), sta se morala odpovedati, ne le svoji zahtevi, ampak tudi svojim ozemljem na Koroškem in v Pustertalu, vključno z rezidenčnim gradom Bruck (Avstrijci so s tem dobili povezavo svojih posesti na Tirolskem in v Sprednji Avstriji z osrednjimi avstrijskimi ozemlji). Po Ivanovi smrti, ki je umrl brez otrok, je Lenart dobil ozemlja nazaj za čas svojega življenja. Ker pa je bil tudi on brez nasledstva, je med zainteresiranimi Benečani in Habsburžani malo pred smrtjo za dediče izbral slednje. [[Maksimilijan I. Habsburški]] je takoj po Lenartovi smrti zasedel Gorico.


== Družinski rodovnik Majnhardincev - Goriških grofov==

Izvor goriških Majnhardincev ni povsem jasen.

A: [[Markwart IV.|Markwart]] († 1074), grof v Viehbachgau-u in na Koroškem, mejni grof Istre-Kranjske in (domnevno:) Koroški vojvoda
:B: [[Meginhard (grof v Pustriški dolini)|Meginhard/Majnhard]] († okoli 1090), grof v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] (Goriški grof), iz rodbine '''[[Sieghardincev]]'''
::C: [[Engelbert I. Goriški|Engelbert I.]] (* 1103 † okoli 1122), Goriški grof, [[Palatinski grof]]  [[Bavarska|Bavarske]], odvetnik [[Milštatski samostan|Milštatskega samostana]]
::C: [[Majnhard I. Goriški|Majnhard I.]] (* 1102 † 1142), Goriški grof, Palatinski grof na Koroškem, odvetnik [[Oglejski patriarhat|Ogleja]], odvetnik Sv. Peter v [[Istra|Istri]]
:::D: [[Henrik I. Goriški|Henrik I.]] (*1139 † 1. nov. 1148/49), Goriški grof
:::D: [[Engelbert II. Goriški|Engelbert II.]] (* 1132- jan. ca. 1189), Goriški grof in tudi advokat Ogleja in Milštata
::::E: [[Majnhard II. Goriški|Majnhard II. starejši]] (* 1158 † 1232), Goriški grof, odvetnik Ogleja
:::::F: Hermingarda († 1230)
::::E: [[Engelbert III. Goriški|Engelbert III.]] (* 1186 † sept.1220), Goriški grof, odvetnik Milštata
:::::F: [[Albert Goriški|Albert I.]] (* 1218 † 1250)
:::::F: [[Majnhard I.|Majnhard III.]] (* 1221 † 1258),  Grof  [[Tirolska]] I. (1253–58), Goriške in Istre  tudi odvetnik Ogleja, Tridenta, Briksna in Bozna ⚭ Adelheid Tirolska (* ca. 1117, † po okt. 1278) Delitev:
:::::&lt;br /&gt;Majnhardinska linija ali '''Tirolski Majnhardinci''': [[Tirolska]], [[Koroška]]:
::::::G: [[Majnhard IV. Goriški|Majnhard]] Goriško (IV.) - Tirolski (II.)   (* 1239/40, † 30. okt.1295), (I.) Vojvoda Koroške in Kranjske od 1286, ⚭ Elizabeta Bavarska (* ca. 1227, † okt.1273), vdova po kralju Konrad IV., mati Konradincev
:::::::H: [[Elizabeta Goriško-Tirolska|Elizabeta]] (* 1262, †28.10.1313), ⚭  [[Albreht I. Habsburški]] († 1.5.1308)
:::::::H: [[Neža Goriško-Tirolska|Neža]] († 1293), žena Friderika I., Mejnega grofa Meißena
:::::::H: [[Oton III. Koroški|Oton II.]] († 25.10.1310), grof Tirolske, Vojvoda Koroške in Krajske
::::::::I: Ana (* ? † 1331)
::::::::I: Uršula (* ? † 1327)
::::::::I: Eufemija (* ? † 1330)
::::::::I: Elizabeta (* ? † 1347)
:::::::H: Albert II. († 24./30.4.1292), Tirolski grof, ⚭ Agnes Hohenberška
::::::::I: Margareta
:::::::H: Ludvik († 22.9.1305)
:::::::H: [[Henrik Koroški|Henrik VI.]] († 2.4.1335), Koroški vojvoda, vojvoda/mejni grof Kranjske, češki kralj, mejni grof Moravske, Tirolski grof,
::::::::I: Leopold
::::::::I: Adelajda
::::::::I: [[Margareta Tirolska|Margareta &quot;Maultasch&quot;]] (* 1316; † 1369), Tirolska grofica
:::::::::J: [[Majnhard III.]] (* 1344 – † 1363), poslednji Tirolski Majnhardinec
:::::&lt;br /&gt;Albertinska linija ali '''Goriški Majnhardinci ''': [[Gorica]], [[Pustriška dolina]] ([[Lienz]]):
::::::G: [[Albert I. Goriški|Albert I.]] (* 1240/1241,.† sept. 1304), Grof Goriške in Tirolske
:::::::H: [[Henrik III. Goriški|Henrik III.]] († 1323), ⚭ I. Beatrix de Camino, ⚭ II. Beatrix von Niederbayern († 1360)
::::::::I: I. Majnhard V. († po 1318), Goriški grof
::::::::I: II. [[Ivan Henrik IV.]] († 1338), Goriški grof ⚭ II. Ana Habsburška († 1343)
:::::::H: [[Albert III. Goriški|Albert III.]] († 1327), Goriški grof ⚭ I. Elizabeta Hessenska († 1308), ⚭ II. Eufemija von Mätsch († 1350)
::::::::I: I. [[Albert IV. Goriški|Albert IV.]] († 1374), Goriški grof
::::::::I: I. Elizabeta († 1338), ⚭ I. [[Herman Vovbrški]] († 1322), ⚭ II. Viljem Šaumberški - Trušenjski († 1338)
::::::::I: I. Katarina († 1329), ⚭ [[Ulrik von Waldsee]], Deželni glavar Štajerske
::::::::I: I. Klara  ⚭ [[Herdegen Ptujski]], Deželni maršal Štajerske
::::::::I: II. [[Henrik V. Goriški|Henrik V.]] († 1362), Goriški grof
::::::::I: II. [[Majnhard VI. Goriški|Majnhard VI./VII.]] († do 1385), Goriški grof, od 1365 [[državni knez]] ⚭ I. Katarina Pfannberška († 1374/75), hči grofa Ulrika III. ⚭ II. Utelhild von Mätsch(1376), hči Ulrika IV. (* 1348  †  1415)
:::::::::J: II. [[Henrik IV. Goriški|Henrik IV.]] (* 1376; † 1454), Goriški grof, Grof Kiršberški (Švabska), palatinski grof Koroške, državni knez, ⚭ I. 31.1.1400 Elizabeta Celjska (* 1382 - 1436), ⚭ II. 1437 Katarina Gorjanska
::::::::::K: I.  Ana  ⚭ Bruno della Scala († 1437)
::::::::::K: I.  Margareta († 1450), ⚭ grof Ivan Oettingen-Wallersteino († 1449)
::::::::::K: II. [[Ivan II. Goriški|Ivan II.]] († 1462), Goriški grof, državni knez
::::::::::K: II. [[Lenart Goriški|Lenart]] (* 1444; † 1500), Goriški grof, državni knez; poslednji iz rodbine Goriških
::::::::::K: II. [[Ludvik Goriški|Ludvik]] († 1456), Goriški grof in državni knez
:::::::::J: II. [[Ivan Majnhard Goriški|Ivan Majnhard]] († 1429), Palatinski grof na Koroškem, grof Kiršberški
::::::G: Adelajda (* ? † 1291) ⚭ Fridrik I. Ortenburški († 28.3.1304)

== Posestva in gradovi rodbine goriških grofov ==
[[slika:Castello di Gorizia con la neve.jpg|mini|right|300px|Grad [[Gorica]]]]
[[slika:Castello di Gorizia - Vista SUD OVEST.JPG|mini|right|300px|hochkant=1.4|Pogled na [[Gorica|Gorico]]]]
Ves obsežen goriški dominium - to je gospostva, posesti, odvetščine, sodstva in razne druge pravice - je bil po svoji strukturi raznovrsten. Pravih goriških alodov je bilo zelo malo. Pridobili so si nekaj neposrednih državnih fevdov. Številno ohranjeno gradivo tako kaže, da so največ svoje posesti imeli v fevdu od cerkve, to je od številnih škofij na področju med Alpami in Jadranom. Tako so goriški grofje bili vazali oglejskih patriarhov, salzburških nadškofov, škofov iz Brixna, Tridenta, Freisinga, Bamberga, Trsta, Poreča, Novega gradu, Pična, Pulja in celo nadškofije iz Ravenne.

=== Posestva na [[Goriška grofija|Goriškem]] ===
* [[Grad Gorica]] (sedež Goriških grofov) (1120–1500),
* [[Grad Solkan]] (1120–1320),
* [[Grad Dornberk]] (1224–1500),
* [[Grad Prem]] (1295–1500),
* [[Dvorec Renče]] (1256–1500),
* [[Grad Kromberk]] (1250–1500),
* [[Grad Vogrsko]] (1180–1500),
* [[Grad Kanal]] (1140–1500),
* [[Grad Rihemberk]] (1230–1500),
* [[Grad Ločnik]] (Lucinico) (1253–1500),
* [[Dvor Pevma]] v Goriških Brdih (1287–1500),
* [[Grad Cerovo]] v Goriških Brdih (1202–1500),
* [[Grad Višnjevek]] v Goriških Brdih (1277–1500),
* [[Grad Vipolže]] v Goriških Brdih (1170–1500),
* [[Grad Rittersberg]] v Goriških Brdih (1220–1500),
* [[Dvor Fojana]] v Goriških Brdih (1188–1280),
* [[Gradič Nozno]] v Goriških Brdih (1339–1500),
* [[Grad Tolmin]] (1379–1500),
* [[Dvor Ločnik pri Gorici]] (Lucinico) (1120–1500)

=== Posesti na [[Kras|Krasu]]  ===

* [[Grad Hošperk]] (1217–1435),
* [[Grad Švarcenek]] (Završnik) (1267–1374),
* [[Grad Golac]], (Karstperg) (1215-1267),
* [[Grad Vikumberg]] (1249–1361),
* [[Dvorec Štanjel]] pri Komnu (1195–1500),
* [[Grad Gotnik]] z gospostvom (1255–1374),
* [[Grad Rašpor]] (1264–1374),
* [[Novi grad (Neuhaus)]] (Podgrad pri Hrušici) (1270–1358).

=== Posestva na [[Kranjska|Kranjskem]] ===

* [[Dvor Naklo]] (1220–1251),
* [[Grad Lož]] (1368–1374),

=== Posestva v [[Slovenska marka|Slovenski marki]] v »Marki in Metliki« ===

* [[Grad Šumberk]] (1220–1374),
* [[Grad Žužemberk]] (1271–1374),
* [[Grad Mehovo]] (1277–1374),
* [[Grad Hmeljnik]] (1277–1374),
* [[Grad Gorenji Mokronog]] (1277–1311),
* [[Grad Črnomelj]] (1277–1374),
* [[Grad Rožek]] (1277–1374),
* [[Grad Kozjak]] (1277–1374),
* [[Grad Stara Soteska]] (1277–1374),
* [[Grad Metlika]] (1300–1374),
* [[Grad Gradac]] (1300–1374),
* [[Grad Višnja Gora]] (1307–1374),

=== Posestva na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] ===

* [[Grad Možberk]] pri Volšperku (pred 1150–1500),
* [[Grad Kamen v Podjuni]] (1153–1358), (1456-1460),
* [[Grad Kamen ob Gornji Dravi]] (1153–1440),
* [[Grad Svinec]] (Eberstein)  (1102–1500),
* [[Grad Flaschberg]]  pri Oberdrauburgu (1154–1460),
* [[Grad Rottenstein]] nad Heiligenblut-om (1142–1390),
* [[Grad Greifenburg]] (1335–1393),
* [[Grad Falkenstein]] v dolini Mölla (1160–1394),
* [[Grad Obervellach]] v dolini Mölla (1164–1460),
* [[Grad Winklern]] v dolini Mölla (1150–1460),
* [[Grad Groppenstein]] v dolini Mölla  (1308–1460),
* [[Grad Penk]] v dolini Mölla  (1308–1460),
* [[Grad Schwarzenau]]  v Spodnji Avstriji (1308–1460),
* [[Grad Mauthen]] (1200–1460),
* [[Grad Goldbestein]] v Ziljski dolini (1227–1460),
* [[Grad Grünburg]] v Dolini Krčice (1217–1460),
* [[Grad Grünburg (Šmohor)]] pri Šmohorju v Ziljski dolini (1384–1460),
* [[Grad Preißenegg]] (prej Malenthein) v Ziljski dolini (1335–1460),
* [[Grad Grafendorf]] (1206–1456),
* [[Grad Raggnitz]] pri kraju Lind (1141-1252, 1292–1460),
* [[Grad Vovbre]] (1362–1460),
* [[Grad Pittersberg]] v Ziljski dolini (1252–1460),
* [[Dvor Zossenegg (St. Štefan)]] v Svetem Štefanu na Zilji (1228–1460),
* [[Dvor Gröfelhof]] pri Rittersdorfu (1206 – 1460),
* [[Dvor Thurnhof (Kirchbach)]] v Ziljski dolini (1308 – 1460),
* [[Grad Weidenburg]] (1266–1460),
* [[Grad Waidegg]] v Ziljski dolini  (1288–1458),
* [[Grad Lind]] (1141-1252, 1292–1460),

=== Posestva  v [[Furlanija|Furlaniji]] ===

* [[Grad Latisana]] ali gospostvo ob Tagliamentu  (1110–1226), alod
* [[Grad Latisana]] ali gospostvo ob Tagliamentu  (1226–1500), v fevdu
* [[Grad Belgrado]] ob Tagliamentu (1142–1500),
* [[Grad Flambro]] (Castelluto) (1323–1500),
* [[Grad Precenico]] (1142–1500),
* [[Grad Codroipo]] (1429–1500),
* [[Grad Castelnuovo]] (1252–1500),
* [[Grad Krmin]] (1277–1497),

=== Posestva v [[Istra|Istri]] ===

* [[Grad Pazin]] z gospostvom (pred 1194–1374),
* [[Grad Lupoglav]] z gospostvom (1295–1374),
* [[Grad Zelengrad]] z gospostvom (1295–1374),
* [[Grad Kozljak]] z gospostvom (1194–1374),
* [[Grad Kršan]] z gospostvom (1274–1374),
* [[Grad Završje]] z gospostvom (1194–1374),
* [[Grad Momjan]] z gospostvom (1312–1340),
* [[Grad Belaj]] z gospostvom (1234–1374),
* [[Dvor Sovinjak]] z gospostvom (1277–1374),
* [[Dvor Barbana]] z gospostvom (1194–1374),
* [[Dvor Rakalj]] z gospostvom (1194–1374),

== Glej tudi ==
* [[Goriška (grofija)|Goriška grofija]]
* [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]]

== Opombe in sklici ==

{{sklici|1}}

== Viri ==

*''Goriški grofje'', Enciklopedija Slovenije, zv. 3, str. 288-289
* {{citat|last1= Zöllner|first1= Erich|title= Geschichte Österreichs : von den Anfängen bis zur Gegenwart |publisher= Verlag für Geschichte und Politik, R. Oldenbourg Verlag|location= Dunaj, München|date= 1990|ref= harv}}

{{plemiške rodbine na Slovenskem}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]]
[[Kategorija:Goriški grofje| ]]</text>
      <sha1>n6uthda0bdpwd2zpsmdiplxl059iw17</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih pravnikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>337268</id>
    <revision>
      <id>5725290</id>
      <parentid>5721289</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:44:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34677" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pravnik]]ov:'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Niko Abrahamsberg|Niko(laj) Abrahamsberg]] (1947–)
*[[Filip Abram]] (1835–1903)
*[[Josip Abram]] (1832–1907)
*Josip Abram (1865–1952)
*[[Matej Accetto]] (1974–)
*[[Zdenka Adamič]] (1910–1997)
*[[Juro Adlešič]] (1884–1968)
*[[Sara Ahlin Doljak]] (1974–)
*[[Matjaž Ambrož]] (1977–)
*[[Mihael Ambrož]] (1808–1864)
*[[Borut Ambrožič]]?
*[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948)
*[[Vilko Andronja|Vilko Androjna]] (1913–1984)
*[[Lidija Apohal Vučkovič]] (1954–)
*[[Pavel Apovnik]] (1935–)
* [[France Arhar]] (1948–)
*[[Andrej Auersperger Matić]]
*[[Matej Avbelj]] (1980–)

== B ==

* [[Janko Babnik]] (1861–1927)
*?? [[Bajec]] - zvezni sodnik?
*[[Stojan Albert Bajič]] (1901–1974)
*[[Vlado Balažic]]
*[[Vilko Baltič]] (1878–1959)                               
*[[Andrej Baraga]]
*[[Samo Bardutzky]]
* [[Lovro Baš]] (1849–1924)
* [[Fran Baša]] (1901–1972)
*[[Milan Baškovič]]
* [[Tone Batagelj]] (1894–1974)
* [[Ljubo Bavcon]] (1924–2021)
* [[Aleš Bebler]] (1907–1981)
*[[Ivan Bele]] (1902–1983)
*[[Ivan Bele]] (1937–2019)
*[[Marjan Bele]] (1906–?)
*[[Nataša Belopavlovič]] (1949–)
* [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] (1875–1943)
*[[Jaromir Beran]] (1909–2002)
*[[Andrej Berden]] (1949–)
*[[Katarina Bergant]]
*[[Vesna Bergant Rakočević]] (1970–)
*[[Jože Bernik]] (1924–2011)
*[[Katarina Bervar Sternad]]
*[[Engelbert Besednjak]] (1884–1968)
*[[Nina Betetto]]
* [[Božidar Bežek]] (1866–1935) 
*[[Rupert Bežek]] (1858–1903)
*([[Adolf Bibič]] 1933–1996)
* [[Josip Bitežnik]] (1891–1960)
*[[Mitja Bitežnik]] (1924–2008)
*Dušan Blaganje?
*[[Matej Blatnik]]
*[[Ivan Blažir]] (1820–1866)
*[[Lovro Bogataj]] (1889–1967)
*[[Maja Bogataj Jančič]] (1973–)
* [[Rado Bohinc]] (1949–)
* [[Joža Bohinjec]] (1880–1941) 
*[[Jurij Bohinjec]] (Georg/[[Jurij Wohiniz]]) (~1618–1684) 
* [[Borut Bohte]] (1932–)
*[[Jožica Boljte Brus]] (1953–)
* [[Jože Boncelj]] (1911–1986)
* [[Rado Bordon]] (1915–1992)
*[[Marko Bošnjak]] (1974–)
*[[Ana Božič Penko]]
* [[Anton Božič]] (1876–1933)
* [[Mirko Božič]] (1884–?)
* [[Erika Braniselj]] (?—2013)
*[[Borut Bratina]] (1957–)
* [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] (1910–1989)
*[[Janko Brejc]] (1869–1934)
*[[Mihael Brejc]] (1947–)
*[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964)
*[[Stana Brezar]] (1916–1994)
*[[Barbara Brezigar]] (1953–)
*[[Jaka Brezigar]]
* [[Milko Brezigar]] (1886–1958)
*[[Igor Breznik]] (1917–1945)
*[[Janez Breznik]] (1942–)
*[[Borut Brezovar]]
*[[Nejc Brezovar]] (1983–)
*[[Boštjan Brezovnik]]  (1976–)
*([[Milan Brglez]] 1967–)
* [[Arnošt Brilej]] (1891–1953)
*[[Jože Brilej]] (1910–1981)
*[[Franci Brinc]] (1935–)
*[[Maja Brkan]]
*[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] (1911–1984)
* [[Anton Brumen]] (1857–1930)
*[[Anjuta Bubnov Škoberne]] (1943–)
*([[Bojko Bučar]] 1951–)
* [[France Bučar]] (1923–2015)
*[[Janez Bučar]] (1822–1859)
* [[Julij Bučar]] (1857–1919)
* [[Pavel Budin]] (1952–2000)
*[[Bojan Bugarič]] (1965–)

== C ==
*[[Pavle Car]]
*[[France Casar - Ferko|France Casar]] (1910–1943)
*[[Bernard Cek]]
*[[Edvard Centrih]] (1933–1998)
*[[Božo Cerar]] (1949–)
*[[Miroslav Cerar]] (1939–)
*[[Miro Cerar ml.]] (1963–)
*[[Zdenka Cerar]] (1941–2013)
*[[Matej Cigale]] (1819–1889)
*[[Stojan Cigoj]] (1920–1989)
*[[Rafael Cijan]] (1935–)
* [[Joannes Rudolphus Coraduzzi|Janez Rudolf Coraduzzi]] (1663–1717)
*[[Dušan Cotič]] (1922–2015)
*[[Blaž Crobath]] (1797–1848)
*[[Katica Cukjati]] (1949–2016)
*[[Aleksej Cvetko]] (1945–2017)

== Č ==
*([[Tomaž Čas]])
*[[Janez Čebulj]] (1957–)
*[[Aleksander Čeferin]] (1967–)
*[[Emil Čeferin]] (1912–1997)
*[[Peter Čeferin]] (1938–)
*[[Rok Čeferin]] (1964–)
*[[Darko Černej]] (1906–1990)
*[[Samo Červek]] (1969–)
*[[Aleksander Čičerov]] (1949–2022)
*[[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874)
*[[Josip Čižman]]/Zhishman (1820–1894)
* [[Ivan Marija Čok]] (1886–1948)
* [[Vida Čok]] (1931–)
* [[Anton Čop]] (1786–1865)
*[[Janez Čop (1810)|Janez Čop]] (1810/3–1845)
*[[Uroš Čop]]

== D ==
*[[Mirjan Damaška]] (1931–) (hrv.?-amer.)
*[[Viktor Damjan]] (1915–1981)
*[[Janko Debelak]] (1868–1925)
*[[Slavko Debelak]] (1947—2013)
*[[Mitja Deisinger]] (1942–) 
* [[Jože Dekleva]] (1899–1969)
*[[Drago Demšar]] (1942–2017)
*[[Jožef Anton Demšar]] (? –1770)
* [[Josip Dermastia]] (1879–1952)
* [[Marijan Dermastia]] (1911–1971)
*[[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] (1876–1914)
*[[Edvard Dev]] (1834–1917)
*[[Miroslav Dev]]
* [[Oskar Dev]] (1868–1932)
*[[Silvo Devetak]] (1938–)
*[[Aljoša Dežman]]
*[[Zlatan Dežman]] (1951–)
*[[Avgust Dimitz]] (1827–1886)    
*[[Karel Dobida]] (1896–1964)
*[[Adolf Dobovišek]] (1907–1977)
*([[Bojan Dobovšek]] 1962–)
*[[Albin Dobrajc]] (1908–1980)
*[[Polonca Dobrajc]]
*[[Alojz Dobravec]] (1811–1871)
*[[Tone Dolčič]]
*[[Bojan Dolenc]] (1949–)
*[[Jurij Dolenc]] (–)
*[[Matija Dolenc]] (1810–1876)
* [[Metod Dolenc]] (1875–1941)
*[[Mile Dolenc]]
*[[Pavel Dolenc]] (1942–2018)
*[[Ščitomir Dolenc]]
*[[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858)
*[[Tomaž Dolinar]] (1760–1839)
*[[Josip Doljak]] (1820–1861)
*[[Matej Dolničar]] (1908–?)
*[[Janko Dolžan]] (1883–1949)
*[[Silvester Domicelj]] (1868–1938)
*[[Andrej Nikolaj Dominico]] (1869–1961)
*Fran Dominko (1870–1921)
*[[Andrej Dominkuš]] (1797–1851)
*[[Ferdinand Dominkuš]] (1829–1901) 
*[[Brigita Domjan Pavlin]] 
*[[Danilo Dougan]] (1909–1993)
*[[Gašper Dovžan]] (1976–)
*[[Mojca Drčar Murko]] (1942–)
*[[Simona Drenik]]
*[[Anton Drobnič]] (1928–2018)
*[[Živa Drol Novak]]
*[[Gregor Dugar]]
*[[Jana Dular]]
*[[Marijan Dular]] (1910–2005)
*[[Milan Dular (gospodarstvenik)|Milan Dular]] (1901–1980)
*[[Uroš Dular]] (1941–)

== E ==
*[[Erik Eberl]] (1885–1947)
*[[Stevo Eberl]] (1938–1985)
*[[Andrej Ekart]]
*[[Fran Eller]] (1873–1956)
*[[Franc Anton Erberg]] (1695–1756)
*[[Franc Jakob Erberg]] (1630–1690)
*[[Janez Adam Erberg]] (1668–1723)
*[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759)
*[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716)
*[[Jožef Ferdinand Erberg]] (1795–1847)
*[[Anže Erbežnik]] (1976–)
*[[Ivan Erhartič|Ivan (Janko) Erhartič]] (1859–?)
*[[Karl Erjavec]] (1960–)
*[[Silva Exel Škerlak]] (1906–1987)

== F ==

*[[Mohor Fajdiga]]
*[[Peter Falatov]] (1939–2020)
*[[Aleksander Fatur]] (1878–1946)
*[[Julij Felaher]] (1895–1969)
*[[Aleš Ferčič]]
*[[Josip Ferfolja]] (1880–1958)
*[[Andrej Ferjančič]] (1848–1927)
*[[Boštjan Ferk]] (1979–)
*[[Petra Ferk]]
*[[Andrej Ferlinc]]
*[[Oton Fettich-Frankheim]] (1885–1945)
*[[Ludvik Filipič]] (1850–1911)
*[[Andrej Fink|Andrej (Andés) Fink]] (1947–)
*[[Božidar Fink]] (1920–2013)
*[[Alojzij Finžgar]] (1902–1994)
*[[Peter Fister]] (1759–1800)
* [[Zvonko Fišer]] (1949–)
*[[Benjamin Flander]]
*[[Janvid Flere]] (1914–1996)
*[[Janez Štefan Florjančič]] (1663–1709)
*[[Vladimir Foerster]] (1868–1942)
*[[Tanja Frank Eler]]  
*[[Katja Franko]] Aas
*[[Franc Friškovec]] (? –1993)
*Anton Furlan (1867 - ?)
*[[Boris Furlan]] (1894–1957)
*[[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] (1921–1973)
*[[Harij Furlan]] (1965–)

== G ==
*[[Aleš Galič]] (1968–)
*[[Damjan Gantar]]
*[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002)
*[[Josip Gerdešič]] (1834–1914)
*[[Adalbert Gertscher]] (1846–1908)
*[[Anton Gertscher]]/Grčar ([[1817]]–[[1889]])
*[[Vladimir Glaser]] (1894–1975)
*[[Franc Glavan]] (1927–)
*[[Anton Globočnik]] (1825–1912)
*[[Viktor Globočnik]] (1852–1898)
*[[Vladimir Globočnik]] (1860–1939)
*[[Rupko Godec]] (1925–2022)
*[[Franc Godeša]] (1934–)
*[[Adolf Golia]] (1889–1976)
*[[Gustav Golia]] (1879–1947)
*[[Ludvik Golia]] (1846–?)
*[[Vladimir Golia]] (? –1966)
*[[Matija Golob]] (1922–[[1995]])
*Peter Golob (1964–)
*[[Alojz Goričan]] (1888–1968)
*[[Jože Goričar]] (1907–1985)
*[[Anton Gorjup]] (1812–1883)
*[[Mitja Gorjup]] (1943–1977)
*[[Miloš Gorkič]] (1922–2020)
*[[Primož Gorkič]]
*[[France Goršič]] (1877–1967)
* [[Andrej Gosar]] (1887–1970)
*[[Andrej Gostiša]] (1821–1875)
*[[Franc Grad]] (1948–)
*[[Alojz Gradnik]] (1882–1967)
*[[Božo Grafenauer]] (1950–)
*[[Mirko Grasselli]] (1874–1950)
*[[Peter Grasselli]] (1841–1933)
*[[Mateja Grašek]]
*[[Alojzij Gregorič]] (1843–1886)
*[[Florijan Gregorič]] (1883–1963)
*[[Matevž Grilc]] (1946–)
*[[Peter Grilc]] (1961–)
*[[Roland Grilc]]
*[[Vatroslav Grill]] (1899–1976)
*[[Davorin Gros]] (1897–1989)
*[[Jurij Groznik]]
*[[Ludvik Gruden]] (1903–1974)
*[[Ignacij Gruntar]] (1844–1922)

== H ==
* [[Miha Hafner]]
*[[Jurij Hladnik (pravnik)|Jurij Hladnik]] (1799–po 1848)
*[[France Hočevar]] (1913–1992)
* [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714)
*[[Ivan Hojnik]] (1884–1939)
*[[Janja Hojnik]] (1979–)
*[[Danijela Horvat]]
*[[Mitja Horvat]] (1961–)
*[[Vladimir Horvat]] (1958–)
*[[Stane Hribar]] (1907–2003)?
*[[Jože Hribernik]] (*1938)
*[[Tone Hribovšek]] (1935–)
* [[Aleksander Hudovernik]] (1861–1931)
*[[Jožko Humar]] (1914–2008)

== I ==

* [[Albin Igličar]] (1947–)
*[[Marko Ilešič]] (1947–)
*[[Mirko Ilešič]] (1950–1999)
*[[Charles F. Ipavec]] (1921–2012)
*[[Larisa Istenič]]
*[[Blaž Ivanc]]
*[[Tjaša Ivanc]]
*[[Šime Ivanjko]] (1938–)

== J ==
*[[Dunja Jadek Pensa]] (1959–)
*[[Irena Jager Agius]]
*[[Matjaž Jager]]
*[[Klemen Jaklič]] (1975–)
*[[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] (1848–1924)
*[[Jožef Jakopič]] (1841–1894)
*[[Vid Jakulin]] (1960–)
*[[Peter Jambrek]] (1940–)
*[[Jernej Jan]] (1935–2010)
*[[Martin Jančar]]
*[[Franc Jančigaj]] (1878–1945)
*[[Breda Janežič]] (1948–1995)
*[[Alojz Janko]] (1943–2019)
*[[Frančišek Jarc]] (1891–1978)
*[[Mihail Jasinski]] (1862–1935)
*[[Andraž Jeglič]] (1865–1937)
*[[Celestin Jelenc]] (1884–1968)
*[[Franc Ksaver Jelenc]] (1749–1805)
*[[Alenka Jelenc Puklavec]]
*[[Dušan Jelušič]] (1920–1998)
*[[Mihael Jenčič]] (1946–)
*[[Marjan Jenko]] (1913–2006)
*[[Hinko Jenull]] (1952–)
*[[Janko Jeri]] (1927–2002)
*[[Maks Jerič]] (1885–1949)
*[[Tone Jerovšek]] (1941–)
* [[Miro Jeršič]] (1902–1981)
*[[Rok Jesenko]] (1880–?)
*[[Maksimilijan Jezernik]] (1922–2015)
*[[Jože Juhart]] (1906–1967)
*[[Miha Juhart]] (1963–)
*[[Ilja Jurančič]] (1929–2006)
*[[Vladimir Jurančič]] (1927–)
*[[Josip Jurca]] (1884–1963)
*[[Peter Juren]] (1930–2021)
*[[Ivan Jurkovič]] (1952–) (cerkveni pravnik)
* [[Joso Jurkovič]] (1888–1940)
*[[Margerita Jurkovič]]
*[[Franc Jurtela]] (1853–1926)
*[[Ivan Justin]] (1930–)
*[[Friderik Juvančič]] (1873–1947)

== K ==

*[[Leopold Kacijanar]] (1665–1705)
*[[Zdravko Kalan]] (1906–1992)
*[[Marko Kambič]] (1963–)
*[[Miha Kambič]] (1888–1981)
*[[Mitja Kamušič]] (1924–1994)
*[[Zoran Kanduč]] (1962–)
*[[Franc Samuel Karpe]] (1747–1806)
*[[Vinko Kastelic (*1932)|Vinko Kastelic]] (1932–) 
*[[Igor Kaučič]] (1954–)
*[[Andreja Kavar Vidmar]] (1938–)
*[[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923)
*[[Jožef Kavčič]] (1821–1903)
*[[Matija Kavčič]] (1802–1863)
*[[Ivan Kavčnik]] (1858–1922)
*[[Janko Kersnik]] (1852–1897)
*[[Janko Kersnik ml.]] (1881–1937)
*[[Jožef Kersnik]] (1823–1877)
*[[Erik Kerševan]] (1974–)
*[[Ciril Keršmanc]]
*[[Urška Klakočar Zupančič]] (1977–)
*[[Ksenija Klampfer]] (1976–)
*[[Marta Klampfer]] (1953–2016)
*[[Goran Klemenčič]] (1972–)
*[[Nada Klemenčič]] (1939–)
*[[Tone Klemenčič]] (1913–2001)
*[[Josip Klepec]] (1887?–1938)
*[[Peter Klinar]] (st./ml.) (1900–1980 in sociolog 1934–1994)
*[[Vera Klopčič]] (r. [[Osolnik]]) (1950–)
*([[Klemen Klun]] 1971–)
*[[Bojana Kmetec Rošic]]
*[[Vladimir Knaflič]] (1888–1944?)
*[[Rajko Knez]] (1969–)
*[[Aleš Kobal]]
*[[Miloš Kobal]] (1926–2018)
* [[Božo Kobe]] (1913–1951)
*[[Peter Kobe]] (1916–1995)
*[[Gorazd Kobler]]
*[[Marijan Kocbek]] (1957–)
*[[Boris Kocijančič]] (1909–1968)
* [[Janez Kocijančič]] (1941–2020)
*[[Rudi Kocijančič]] (1939–?)
*[[Neža Kogovšek Šalamon]] (1978–)
*[[Lidija Koman Perenič]] (1945–)
*[[Milan Komar]] (1921–2006)
*[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833–1897)
*[[Polonca Končar]] (1947–)
*[[Mateja Končina Peternel]] (1966–)
*[[Kostja Konvalinka]] (1913–1988)
* [[Janez Kopač (pravnik)|Janez Kopač (Kopatch)]] (1793–1872)
*[[Rok Koren]] (1962–2021)
* [[Boštjan Koritnik]] (1979–)
*[[Damjan Korošec]] (1968–)
*[[Ivan Korošec]] (1913–1942)
* [[Viktor Korošec]] (1899–1985) 
*[[Etelka Korpič - Horvat]] (1948–)
*[[Albert Kos]] (1913–1947)
*[[Drago Kos]] (1961–)
*[[Marjan Kos]]
* [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884)
* [[Vida Kosi]] (1921–2021)
* [[Alenka Košir]] (1975–)
* [[Borut Košir]] (1954–)
*[[Fedor Košir]] (1908–1972)
*[[Mitja Kovač]]
*[[Polonca Kovač (pravnica)|Polonca Kovač]] (1971–)
* [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–1996)
*[[Blaž Kovačič Mlinar]]
*[[Maša Kovič Dine]]
*[[Boris Kovšca]] (1932–)
*[[Jože Kozina]] (1960–)
*[[Peter Kozler]] (1824–1879)
*[[Andreja Krabonja]]
*[[Dušan Kraigher]]-Jug (1908–1943)
*[[Vito Kraigher]] (1911–1945)
*[[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (1946–)
*[[Jožef Krajnc]] (1821–1875)
*[[Suzana Kraljič]]
*[[Jerca Kramberger Škerl]]
*[[Albert Kramer]] (1882–1943)
*[[Irena Kranjc]]
*[[Janez Kranjc]] (1949–)
*[[Vesna Kranjc]] (1956–)
*[[Ivan Kranjec]]
*[[Luka Kravina]]-Svitko (1891–1978)
*[[Viljem Krejči]] (1890–1962)
* [[Gregor Gojmir Krek]] (1875–1942)
*[[Miha Krek]] (1897–1969)
*[[Anton Kremžar]] (1867–1927)
*[[France Kremžar]] (1883–1954)
*[[Barbara Kresal]] (1969–)
*[[Katarina Kresal Šoltes]]
*[[Valentin Krisper (odvetnik)|Valentin Krisper]] (1860–1931)
*[[Marija Krisper Kramberger]] (1946–)
*[[Andrej Kristan]]
* [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (1930–)
* [[Matevž Krivic]] (1942–)
*[[Rudolf Krivic]] (1887–1983) 
*[[Vladimir Krivic]] (1914–1996)
*[[Anton Kržišnik]] (1890–1973)
*[[Ciril Kržišnik]] (1909–1999)
*[[Milan Kučan]] (1941–)
*[[Anton Kuder]] (1870–1944)
*[[Alenka Kuhelj]]
*[[Angelo Kukanja]] (1905–1977)
*[[Vladimir Kukman]] (1902–1982)
*[[Damjan Kukovec]]
*[[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951)
*[[Janko Kuster]] (1925–1998)
* [[Gorazd Kušej]] (1907–1985) 
* [[Radoslav Kušej]] (1875–1941)
* [[Bojana Kvas]]

== L ==
*[[Peter Laharnar]] (1858–1932),
*[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896–1977)
*[[Vid Lajovic]] (1917–1977)
*[[Rok Lampe]] (1973–)
*[[Ivan Lamut]] (1879–1937)
*[[Stanko Lapajne]] (1878–1941)
*[[Štefan Lapajne]] (1855–1912)
*[[Fran Lasič]] (1864?–1944)
*[[Henrik Lasič (?|Henrik Lasič]] (1868–1944)
*[[Stojan Lasič]]
*[[Jože Lavrič]] (1903–1973)
*[[Karel Lavrič]] (1818–1876)
*[[Darja Lavtižar Bebler]] (1950–)
*[[Milan Lemež]] (1891–1971)
*[[Janez Lenarčič]] (1967–)
*[[Stane Lenardič]] (1918–2008)
*[[Nikolaj Lenček]] (1858–1926)
*[[Tina Lesar]]
*[[Josip Leskovar]] (1875–1965)
*[[Jernej Letnar Černič]]
*[[Vladimir Levec]] (1877–1904)
*[[Albert Levičnik]] (1846–1932/34)
*[[Jože Levstik]] (1908–1987) 
*[[Nikolaj Ignacij Lipič]] (1746–1817)
*[[Martina Lippai]]
*[[Artur Anton Lokar]] (1865–1926)
*[[Tomaž Longyka]]
*[[Martin Lorbar]] (1922–2004)
*[[Lenard Lotrič]] (1882–1941)
*[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952)
*[[Franc Lubej]] (1898–1985)
*[[Marjana Lubej]] (1945-2021)
*[[Hinko Lučovnik]] (1902–1960)
*[[Lenard Lotrič]] (1882–1941)
*[[Miroslav Lukan]] (1875–1939)
*[[Ivan Lulik]] (1888–1947)
*[[Arnold Luschin]] (1841–1932)
*[[Karmen Lutman]]

== M ==
* [[Danilo Majaron]] (1859–1931)
*[[Ferdinand Majaron]] (1903–1996)
*[[Stanko Majcen]] (1888–1970)
*[[Aleksander Maklecov]] (1884–1948)
*[[Tadeja Marinič]]
*([[Boštjan Markič]] 1934–1994)
*[[Stane Markič]] (1928–2013)
*[[Rudolf Marn]] (1875–1947)
*[[Robert Marolt]] (1969–)
*[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] (1902–1945)
*[[Ivan Martelanc (1938)]]
*[[Benjamin Marušič]] (1914–1981)
* [[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] (1884–1964)
*[[Tomaž Marušič]] (1932–2011)
*[[Kornelija Marzel]]
*[[Branko Masleša]]
*[[Martin Matek]] (1860–1930)
*[[Arne Marjan Mavčič]] (1948–)
*[[Anton Mažgon]] (1812–1849)
*[[Ervin Mejak]] (1899–1989)
*[[Karel Mejak]] (1910–1994)
*[[Vera Mejak]] (1943–)
*[[Jelka Melik]] (1951–)
*[[Maja Menard]] 
* [[Jože Mencinger]] (1941–)
*[[Arne Mavčič]] (1948–)
*[[Božidar Merc]] (1951–)
*[[Peter Merc]]
*[[Špelca Mežnar]] (1976–)
*[[Franc Miklavčič]] (1921–2008)
*[[Tomaž Miklavčič]]
*([[Franc Miklošič]])
*[[Fran Milčinski]] (1867–1932)
* [[Janez Milčinski]] (1913–1993)
* [[Henrik Mislej]] (1801–1863)
*[[Jernej Mlakar]] (1924–1982)
*([[Zdravko Mlinar]] 1933–)
*[[Heli Modic]] (1906–1985)
*[[Milojka Modrijan]] (1945–)
*[[Fran Mohorič]] (1866–1928)
*[[Jakob Mohorič]] (1888–1976)
*[[Alfonz Mosche]]`(1839–1901)
*[[Miroslav Mozetič]] (1950–)
*[[Damjan Možina]]
*[[Anton Mrak]] (1883–1961)
*[[Miroslav Muha]] (1878– ?)
* [[Avgust Munda]] (1886–1971)
*[[Franc Munda]] (1831–1914)
*[[Jakob Munda]] (1849–1926)
*[[Ivo Murko]] (1909–1984)
*[[Vladimir Murko]] (1906–1986)
*[[Viktor Murnik]] (1874–1964)
*[[Aleksij Mužina]]

== N ==

* [[Andrej Naglič]] (1978–)
*[[Matjaž Nahtigal]] (1968–)
*[[Matjaž Nanut]] (1969–)
*[[Marko Natlačen]] (1886–1942)
*[[Janez Nemec]] (1912–2001)
*[[Sebastian Nerad]] (197?–)
*[[Aleš Novak]] (1974–)
*[[Anton Novak]] (1956–)
*[[Barbara Novak]] (1969–)
*[[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011)
*[[Darja Novak Krajšek]]
*[[Fran Novak]] (1877–1944)
*[[Janez Novak (pravnik)|Janez Novak]] (1939–)
*[[Janže Novak]] (1893–1934)
*[[Marko Novak]] (1967–)
*[[Mitja Novak]] (1947–)
*[[Vlasta Nussdorfer]] (1954–)

== O ==

*[[France Oblak]] (1845–po?1917)
*[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780–1858)
*[[Josip Oblak]] (1883–1956)
*[[Marjan Oblak]] (1926–2008)
* [[Josip Ciril Oblak]] (1877–1951)
* [[Janez Obreza]]
*[[Miran Ocepek]] (1950–)
*[[Fran Ogrin]] (1880–1958)
*[[Albin Ogris]] (1885–1959)
*[[Viljem Ogrinc]] (1845–1883)
*[[Stanko Ojnik]] (1932–2012)
*[[Ivan Okretič]] (1860–1931)
*[[Jožef Orel]] (1797–1874)
*[[Stanko Osterc]] (1909–1983)
*[[Matej Oštir]]
*[[Kristina Ožbolt]]

== P ==

* [[Anton Pace]] (1851–1923)
*[[Josip Pajk]]
*[[Anton Panjan]]
*[[Franc Papež]] (1838–1929)
*[[Oton Papež]] (1867–1940)
*[[Viktor Papež]] (1943–)
*Andrej Parma (1973-)
*[[Ingo Paš]] (1941–2021)
* [[Marijan Pavčnik]] (1946–)
*[[Tomaž Pavčnik]]
*[[Miloš Pavlica]] (1950–)
*[[Miroslav Pavlica]] (1910–1995)
*[[Martin Pavlič]] (1894–1979)
*[[Peter Pavlič]] (1912–1991) ?
*[[Stane Pavlič]] (1914–1996)
*[[Jože Pavličič]] (1916–2001)
* [[Marko Pavliha]] (1962–)
*[[Ciril Pavlin]] ([[1888|1888–]][[1964]])
*[[Janez Pečar]] (1924–2021)
*[[Mirko Pečarič]]
*[[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] (1878–1955)
*[[Martin Pegius]] (~1523–1592)
*[[Igo Pehani]] (1886–1942)
*[[Jerneja Penca]]
*[[Boštjan Penko]]
*[[Anton Perenič]] (1941–)
*[[Ljudevit Perič]] (1884–1926)
* [[Ivan Perne]] (1889–1933)
*[[Franc Pernek]] (1938–)
*[[Jože Pernuš]] (1916–1997)
*[[Milan Peroci]] (1922–2006)
*[[Nina Peršak]]
*[[Stanko Peterin]] (1913–1998)
*[[Ernest Petrič]] (1936–)
*[[Dragan Petrovec]] (1952–)
*[[Nataša Pirc Musar]] (1968–)
*[[Jakob Pirnat]] (1847–1924)
*[[Janez Pirnat (pravnik)|Janez Pirnat]] (1909?–1996)
*[[Rajko Pirnat]] (1951–)
*[[Andrej Pirš]] (1941–)
*[[Lojze Piškur]] (1908–1982)
* [[Leonid Pitamic]] (1885–1971)
*[[Hilda Marija Pivka]] (1943–2000)
*[[Konrad Plauštajner]] (1941–)
*[[Nina Plavšak]]
*[[Leopold Plenčič]] (1749–1830)
*[[Ivan Ples]] (1886–1958)
*[[Mojca Plesničar|Mojca M. Plesničar]] (-[[Mihelj]])
*[[Karel Pleško]] (1834–1899)
*[[Senko Pličanič]] (1963–)
*[[Jakob Ploj]] (1830–1899)
* [[Miroslav Ploj]] (1862–1944)
* [[Oton Ploj]] (1861–1947)
*[[Tanja Poberžnik]]
*[[Peter Podgorelec]]
*[[Karel Podgornik]] (1878–1962)
*[[Jernej Podlipnik]]
*[[Klemen Podobnik]]
*[[Jasna Pogačar]] (1953–)
*[[Peter Pogačar]] (1973–)
*[[Feodor Maria Pogačnik]] (1908–1991)
*[[Ferdinand Pogačnik]] (1839–1888)
*[[Lovro Pogačnik]] (1880–1919)
*[[Marjan Pogačnik (sodnik)]]
*[[Neda Pogačnik]] ([[Žirovnik]]) (1914–1979)
*[[Miha Pogačnik]] (1970–)
*[[Neža Pogorelčnik Vogrinc]]
*[[Janez Pogorelec]]
*[[Klemen Pohar]]
*[[Ada Polajnar Pavčnik]] (1947–)
*[[Ana Polak Petrič]] (1978–)
*[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975)
* [[Janko Polec]] (1880–1956)
*[[Julij Polec]] (1852–1941)
*[[Svetozar Polič]] (1916–2011)
*[[Vasilij Polič]] (1940–)
* [[Zoran Polič]] (1912–1997)
* [[Andra Pollak]] (vrhovna sodnica v Kanadi)
*[[Jernej Potočar]]
*[[Jožef Potočnik]] (1753–1808)
*[[Miha Potočnik]] (1907–1995)
*[[Ivo Potokar]] (1899–1945)
*[[Miran Potrč]] (1938–)
*[[Anton Požar]] (1861–1933)
*[[Danilo Požar]] (1914–2005)
*[[Dušan Požar]] (1928–?)
*[[Saša Prelič]] (
*[[Janez Premk]] (1939–2017)
*[[Branko Premrou]] (1909–1986)
*[[Miroslav Premrou]] (1871–1944)
*[[Ferdinand Prenj]] (1876–1957)
*[[Ljuba Prenner]] (1906–1977)
*[[Ivan Presker]] (1857–?)
*[[France Prešeren]] (1800–1849)
*[[Jakob Prešern]] (1888–1975)
*[[Stojan Pretnar]] (1909–1999)
*[[Matej Pretner]] (1858–1944)
*[[Valentin Prevec]] (19.stol.)
*[[Marko Prijatelj]] (1952–) 
*[[Karlo Primožič]] (1939–2020)
*[[Alojz Prinčič|Alojz (Lojze) Prinčič]] (1909–1976)
*[[Jerneja Prostor]]
*[[Boris Puc]] (1907–1975)
*[[Dinko Puc]] (1879–1945)
*[[Janko Pučnik]] (1957–)
*[[Vitodrag Pukl]] (1930–2001)
*[[August B. Pust]] (1938–)
*[[Vladimir Pušenjak]] (1882–1936)
*Mirko Ploj (1956-)

== R ==
*[[Zvezdan Radonjić]] (1961–)
*[[Aleksander Radovan]] (1926–1993)
*[[David Raišp]] 
*[[Barbara Rajgelj]] (1975–)
*[[Anton Rak]] (1803–1864)
*[[Iztok Rakar]] (1974–)
*[[Janez Lotar Rakovec]] (pl. Raigersfeld) (1729–1758)
*[[Marko Rakovec]]
*[[Mojca Ramšak Pešec]]
*[[Marko Rančigaj]]
*[[Andraž Rangus]]
*[[Franc Rapoc]] (1842–1882)
*[[Franc Rapotec]] (1887–1976) 
*[[Evgenij Ravnihar]] (1912–1949)
*[[Nikomed Ravnihar]] (1840–1928)
*[[Vladimir Ravnihar]] (1871–1954)
*[[Aleksander Ravnikar]] (1951–2009)
*[[Ludvik Ravnikar]] (1827–1901)
*[[Andrej Razdrih]] (1952–)
*[[Anton Rebek]] (1857–1934)
*[[Josip Regali]] (1880–1960)
* [[Franc Regally]] (1870–1924)
* [[Katja Rejec Longar]]
*[[Franc Rekar]] (1866–1950)
*[[Alojzij Remec]] (1886–1952)
*[[Peter Pavel Remec]] (1925–2020)
*[[Anton Remic]] (1748–1801)
*[[Anton Rems]] (1932–2019)
*[[Martina Repas]] 
*[[Franc Repič]] (1758–1812) 
*[[Borut Režek]] (1922–1971)
*[[Josip Režek]] (1883–1966)
*[[Miha Ribarič]] (1934–)
*[[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874)
* [[Ciril Ribičič]] (1947–)
*[[Nevenka Rihar]]
*[[Vesna Rijavec]] (1958–)
*[[Jurij (Jorge) Rode]] (1937–)
*[[Anton Rogina]] (1862–1944)
*[[Anton Rojc]] (1820–1876)
*[[Aleš Rosina]] (1937–2010)
*[[Franjo Rosina]] (1863–1924)
*[[Igor Rosina]] (1900–1969)
*[[Jožef Rosina]] (1810–1889)
*[[Anton Rous]] (1939–)
*[[Jože Rovan]] (1923–2009)
*[[Jernej Rovšek]] (1951–)
*[[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (1956–)
*[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rozman/Rosmann]] (1774–1837)
*[[Vilko Rozman]] (1912–2006)
*[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] (1891–1970)
*[[Matija Rulitz]] (1805–1880)
*[[Aljoša (Aleš) Rupel]] (1947?)
*[[Slavko Rupel]] (1921–2002)
*[[Janko Rupnik|Janko (Ivan) Rupnik]] (1931–2003)
*[[Vlado Rupnik]] (1899–1970)
*[[Josip Rus]] (1893–1985)
*[[Luka Rus]] (1767–1836)
*[[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856–1941)
*[[Miloš Rybář]] (1928–1995)
*[[Otokar Rybář]] (1865–1927)
*[[Vladimir Rybář]] (1894–1946)

== S ==
*[[Štefan Sagadin]] (1878–1947)
*[[Andrej Saje]] (1966–)
*[[Bogomir Sajovic]] (1925–2008)
*[[Ivan Sajovic]] (1884–1954)
*[[Rudolf Sajovic]] (1888–1961)
*[[Nataša Samec Berghaus]]
*[[Ana Samobor]]
*[[Vasilka Sancin]] (1979–)
*[[Jožef Savinšek]] (1831–1920)
*[[Franc Schaubach]] (1881–1954)
*[[Dolfe Schauer]] (1902–1953)
*[[Jožef Schneid-Treuenfeld|Jožef (Josef) Schneid-Treuenfeld]] (1839–1884)
*[[Nina Scortegagna Kavčnik]]
*[[Josip Sedej]] (1899–1977)
*[[Jernej Sekolec]] (1948–)
*[[Jernej Seljak|Jernej Selak]] (1789–1866)
*[[Polona Selič Zupančič]]
*[[Liljana Selinšek]]
*[[Simon Seljak]] (1815–?)
*[[Darja Senčur Peček]] (1965–)
*[[Davorin Senjor]] (1882–1960)
*[[Janko Sernec]] (1834–1909)
*[[Josip Sernec]] (1844–1925)
*[[France Sever]] (1897–1985)
*[[Tina Sever]]
*[[Teofil Simčič]] (1902–1997)
*[[Ivan Simič]] (1959–)
*[[Vladimir Simič]] (1950–)
*([[Iztok Simoniti]] 1948–)
*[[Bronislav Skaberne]] (1913–1977)
*[[Franc Skaberne]] (1877–1951)
*[[Artur Skedl]] (1860–1923)
*[[Jožef Mihael Skedl]] (1811–1868)
*[[Anton Skobir]] (1923–) 
*[[Stajka Skrbinšek]] (1959–) 
* [[Anton Skumovič]] (1864–1952)
*[[Franc Slabe]] (1931–2005)
*[[Leon Slak]]
*[[Karel Slanc]] (1851–1916)
* [[Stanislav Slatinek]] (1958–)
*[[Edvard Slavik]] (1865–1931)
*[[Ivan Slokar]] (1884–1970)
*[[Rudolf Smersu]] (1905–1998)
*[[Albin Smole]] (1883–1968)
*[[Alojz Snoj]] (1946–)
*[[Janez Snoj]] (1934–2005)
*[[Franc Sok]] (1905–1978)
*[[Guido Soklič]] (1894–1970)
*[[Jadranka Sovdat]] (1960–)
*[[Evgen Spektorski]] (1875–1951)
*[[Ana Srovin Coralli]]
*[[Ana Stanič]]
*[[Aleš Stanovnik]] (1901–1942)
*[[Ivan Stanovnik]] (1891–1978)
*[[Jože Stanovnik]] (1898–1983)
*[[Jernej Stante]] (1900–1966)
*[[Egon Stare]] (1882–1959)
*(Bruno) [[Hugo Stare]] (1886–1969)
*[[Josip Stare (pravnik)|Josip Stare]] (1847–1922)
*[[Miloš Stare]] (1905–1984)
*[[Marko Starman]] (1969–)
*[[Franc Stegenšek]] (1889–1969)
*[[Henrik Stepančič]] (1864–1940)
*[[Rudolf Sterle]] (1873–1948) 
*[[Henrik Steska]] (1880–1960)
* [[Anton Jožef Edvard Strahl]] (1817–1884)
* [[Karel Friderik Jožef Strahl]] (1850–1929)
*[[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]] (1938–)
*[[Grega Strban]] (1972?–)
*[[Francka Strmole]](-[[Hlastec]]) (1934–)
*[[Majda Strobl]] (1920–1997)
*[[Boris Strohsack]] (1929–1997)
*[[Tone Strojin|Anton (Tone) Strojin]] (1938–2016)
*[[Anja Strojin Štampar]] (1973–)
*[[Gregor Strojin]]
*[[Josip Suchy]] (1869–1941)
*[[Jože Suhadolc]] (1914–1987)
*[[Vinko Suhadolc]] (1916–1999)
*[[Josef Suppan]] (Jožef Supan) (1828–1902)
*[[Andrej Ferdinand Suppantschitsch]] (1806–1873)
*[[Pavle Svete]] (1933–2021)
*[[Luka Svetec]] (1826–1921)
* [[Lev Svetek]] (1914–2005)
*[[Anton Svetina]] (ml.) (1891–1987)
*[[Rok Svetlič]] (1973–)
*[[Andrej Svetličič]] (1974–) 

== Š ==

*[[Karel Šavnik mlajši|Karel Šavnik]] (1874–1928)
*[[Jasna Šegan]]
*[[Jože Šegedin]] (1911–1973)
*[[Alenka Šelih]] (1933–)
*[[Vladimir Baltazar Šenk]] (1902–1969)
*[[Miha Šepec]] (1955?/1974–)
*[[Marija Šeruga Trplan]]
*[[Vida Šibenik]] (1944–2020)
*[[Senka Šifkovič Vrbica]]
*[[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999)
*[[Janez Šinkovec]] (1928–2016)
*[[Ludvik Šivic]] (1859–1939)
*[[Silvo Šivic]] (1909–1982)
*[[Ivan Škarja]] (1879–1941)
*[[Milan Škerlj]] (1875–1947)
*[[Drago Šketa]] (1969–)
*[[Bojan Škof]] (1958–)
*[[Bojan Škrk]] (1924–2003)
*[[Mirjam Škrk]] (1947–)
*[[Boštjan Škrlec]] (1971–)
*[[Katja Škrubej]] (1971–)
*[[Albin Šmajd]] (1904–1946)
*[[Konrad Šmid]] (1886–1954)
*Lojze Šmid (1902–1969)
*[[Janez Šmidovnik]] (1921–2016)
*[[Boris Šnuderl]] (1926–2020)
* [[Makso Šnuderl]] (1895–1979)
*[[Štefan Šoba]] (1913–?)
*[[Igor Šoltes]] (1964–)
*[[Ivan Šorli]] (1853–1932)
*[[Ivo Šorli]] (1877–1958)
*[[Marko Šorli]] (1946–)
*[[Tomo Šorli]] (1881–1923)
*[[Bojan Špicar]] (1914–2008)
*[[Tilen Štajnpihler Božič]]
*[[Boris Štefanec]] (1954–) 
*[[Katja Štemberger]]
*[[Ivo Štempihar]] (1898–1955)
*[[Juri Štempihar]] (1891–1978)
*[[Franjo Štiblar]] (1947–)
*[[Stanko Štor]] (1890–1967)
*[[Rudi Štravs]] (1953–)
*[[Milan Štrukelj]]
*[[Anton Štuhec]] (1884–1948)
*[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]] (1820–1885)
*[[Leon Štukelj]] (1898–1999)
*[[Lovro Šturm]] (1938–2021)
*[[Milica Šturm]] (1939–)
*[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920–2016)
*[[Katja Šugman Stubbs]] (1966–)
*[[Vladimir Šuklje]] (1907–1984)
*[[Staša Šuster]] (1920—2021)
*[[Ivan Šušteršič]] (1863–1925)
*[[Dominika Švarc Pipan]] (1978–)
*[[Anton Švigelj]] (1868–1954)

== T ==
*[[Vlado Tance]]
*[[Tjaša Tanko]]
*[[Đorđe Tasić]] (1892–1943)
*[[Ivan Tavčar]] (1851–1923)
*[[Maruša Tekavčič Veber]]
*[[Matej Ternovec|(Bogdan) Matej Ternovec]] (1842–1913)
*[[Andraž Teršek]] (1975–)
*[[Franc Testen]] (1948–)
*[[Bojan Tičar]] (1965–)
*[[Luka Tičar]]
*[[Matej Tominc]] (1790–1832)
*[[Janez Tominec]] (1914–1980)
*[[Anka Tominšek]] (1935–)
*[[Fran Tominšek]] (1868–1943)
*[[Stanko Tominšek]] (1895–1961)
*[[Teodor Tominšek]] (1902–1996)
*[[Anton Tomšič]] (1842–1871)
*[[Ivan Tomšič (pravnik)|Ivan Tomšič]] (1902–1976)
*[[Stanko Tomšič]] (1901–1945)
*([[Tone Tomšič]] 1910–1942)
*[[Vida Tomšič]] (1913–1998)
*[[Frane Tončič]] (1893–1978)
*[[Jurij Toplak]] (1977–)
*[[Ludvik Toplak]] (1942–)
*[[Janez Toplišek]] (1941–2019)
*[[Albin Torelli]] (1898–1973)
*([[Niko Toš]] 1934–)
*[[Peter Toš]] (1939–)
*[[Miha Trampuž]] (1950–)
* [[Boštjan Tratar]] (1973–)
*[[Jože Tratnik]] (1941–)
*[[Maja Tratnik]]
*[[Matjaž Tratnik]] (1957–)
*[[Vladimir Travner]] (1886–1940)
*[[Drago Tribnik]] (1912–2009)
*[[Duša Trobec Bučan]] (1958–)
*[[Rudolf Trofenik]] (1911–1991)
*[[Gorazd Trpin]] (1951–)
*[[Alojzij Trstenjak]] (1887–1964)
*[[Verica Trstenjak]] (1962–)
*[[Boris Tuma]] (1909–1945)
*[[Ferdinand Lev Tuma]] (1883–1961)
* [[Henrik Tuma]] (1858–1935)
*[[Boštjan J. Turk]]
*[[Robert Turk]]
*[[Danilo Türk]] (1952–)
*[[Mirko Tušek]] (1918–2007)

== U ==

* [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (1896–1982)
*[[Lojze Ude]] (1936–)
*[[Marija Ude Marinček]] (1932–2012)
*[[Karel Ulepič]] (Karel Aleksander Adam Ullepitsch) (1811–1862)
*[[Matija Urankar]]
*Janez Ulrich (prof. v Innsbrucku)
*[[Anton Urbanc]] (1895–1956)
*[[Peter Urbanc]] (1924–2016)
*[[Franc Uršič (pravnik)|Franc Uršič]] (1855–1926)

== V ==
*[[Boštjan Valenčič]]
*[[Vlado Valenčič]] (1903–1999)
*[[Luigi Varanelli]]
*[[Ivan Vasič]] (1882–1967)
*[[Lado Vavpetič]] (1902–1982)
*[[Bojan Vavtar]] (1958-)
*[[Andrej Veble]] (1887–1979)
*[[Urška Velikonja]] (1978–)
*[[Gregor Velkaverh]] (1952–)
*[[Ivan Vencajz]] (1844–1913)
*[[Roman Vertovec]] (1934–)
*[[Janez Vesel|Janez (Jovan) Vesel]] - Koseski (1798–1884)
*[[Meta Vesel Valentinčič]] (1951–)
*[[Roman Vertovec]] (1934–)   
*[[Tomaž Vesel]] (1967–)
*[[Oton Vidic]] (1867–1944)
*[[Cvetko Vidmar]] (1932–2021)
*[[Jure Vidmar]] - Maastricht - prof. Medn. prava
*[[Vladimir Vidmar]] (1936–1996)
*[[Fran Vidovič]] (1879–1951)
*[[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]] (1878–1955)
*[[Joža Vilfan]] (1908–1987)
*[[Sergij Vilfan]] (1919–1996)
*[[Gregor Virant]] (1969–)
*[[Franc Višnikar]] (1848–1914)
*[[Ana Vlahek]]
*[[Patrick Vlačič]] (1970–)
*[[Janez Vlaj]]
*[[Stane Vlaj]] (1946–2014)
*[[Fran Vodopivec]] (1879–1930)
*[[Hilarij Vodopivec]] (1868–1930)
* [[Katja Vodopivec]] (1917–2012)
* [[Vlado Vodopivec]] (1916–1982)
*[[Zvone Vodovnik]] (1952–)
*[[Valens Vodušek]] (1912–1989)
*[[Žiga Vodušek]] (1913–2014)
*[[Lojze Vogrič]] (1902–1987)
*[[Andrej Vojska]] (1828–1903)
*[[Edvard Volčič]] (1858–1911)
*[[Andrej Volkar]] &quot;Hrabroslav&quot; (1847–1930)
*[[Rudi Vouk]] (1965–)
*[[Viktor Vovk]] (1893–1968)
*[[Edvard Vračko]] (1898–1984)
*[[Janko Vrančič]] (1889–1959)
* [[Branko Vrčon]] (1907–1990)
*[[Renato Vrenčur]] 
*[[Ivan Vrtačnik]] (? –1947)
*[[Mirko Vrtačnik]] (1950–2018)
*[[Vinko Vrhunec]] (1895–1981)
*[[Martina Vuk]] (1979–)

== W ==

* [[Nana Weber]]
*[[Dragica Wedam Lukić]] (1949–)
* [[Petra Weingerl]]
*[[Fran Windischer]] (1877–1955)
*[[Andrej Winkler]] (1825–1916)
*[[Janez Winkler]] (1927–)
*Georg/[[Jurij Wohiniz]]/[[Jurij Bohinjec]] (~1618–1684)
*[[Miha Wohinz]] (1930–2011)

== Z ==
*[[Bojan Zabel]] (1930–)
*[[Mojca Zadravec]]
*[[Saša Zagorc]] (1977–)
*Drago Zajc (star.) (? - 1944)
*([[Drago Zajc]] ml. 1938 -)
*[[Katarina Zajc]] (1967–)
*[[Marjan Zajec]] (1905–1985)
*[[Aleš Zalar]] (1961–)
*[[Boštjan Zalar]]
*[[Drago Zalar]] (1909–2000)
*[[Valentin Zarnik]] ([[1837|1837–]][[1888]])
*[[Roman Završek]]
*[[Aleš Završnik]]
*[[Fran Zbašnik]] (1855–1935)
*[[Josip Zdolšek]] (1876–1932)
*[[Ksenija Zeilhofer Orehek]]
*[[Sabina Zgaga Markelj]]
*[[Miša Zgonec Rožej]]
*[[Anton Edvard Zhishman]] (Čižman)
*[[Andraž Zidar]]  (197#–)
*[[Barbara Zobec]] (1955–)
*[[Ivan Zobec]] (1890–1979)
*[[Jan Zobec]] (195#–)
*[[Živko Zobec]] (1926–1988)
*[[Vinko Zorc]] (1893–1971)
*[[Anton-Nino Zupan]] (1906–1986)
*[[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (1947–)
* [[Karel Zupančič]] (1934–)
*[[Mihael Zupančič]] (197#–)

== Ž ==
*[[Mitja Žagar]] (1961–)
*[[Ciril Žakelj]] (1914–1979)
*[[Martin Žalik]] (1914–1969)
*[[Vesna Žalik]]
*[[Vid Žepič]]
*[[Gregor Žerjav]] (1882–1929)
*[[Jožko Žiberna|Jožko (Josip) Žiberna]] (1910–2002)
*[[Alojz Žigon]] (?–1964)
*[[Janko Žirovnik]] (1880–1960)
* [[Stanislav Žitko]] (1896–1970)
*[[Gašper Žitnik]] (~1535~1585)
*[[Ciril Žižek]] (1890–1974)
*[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] (1876–1938)
*[[Otokar Žlindra]] (?–1977)
*[[Josip Žmavec]] (1874–?)
*[[Boris Žnidarič]]
*[[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (1972–)
*[[Ivan Žolger]] (1867–1925)
*[[Josip Žontar]] (1895–1982)
*[[Bruna Žuber]] (1989–)
*[[Anton Žun]] (1907–1978)
*[[Valentin Žun]] (1873–1918)
*[[Jurij Žurej]] 
*[[Ivan Žužek]] (1924–2004) 
*[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938–1995)
*[[Leopold Žužek]] (1877–1927)

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih odvetnikov]]
* [[seznam slovenskih politikov]]

{{seznami narodov po poklicu|pravnikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki|*]]</text>
      <sha1>js0yolct12t49ft0wrm85kwnijelwjg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Primož Roglič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>347252</id>
    <revision>
      <id>5725342</id>
      <parentid>5720850</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T09:38:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Enodnevne dirke */ np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23762" xml:space="preserve">{{Infobox cyclist
| name          = Primož Roglič
| image         = &lt;!-- WD --&gt;
| nickname      = Rogla&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title=&quot;Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| birth_date    = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place   = &lt;!-- WD --&gt;
| height        = 177 cm&lt;ref name=&quot;Team Jumbo-Visma - Primož Roglič&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019}}&lt;/ref&gt;
| weight        = 65 kg&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}&lt;/ref&gt;
| currentteam   = {{ct|TLJ}}
| discipline    = cesta
| role          = kolesar
| ridertype     = vsestranski
| amateuryears1 =
| amateurteam1  =
| proyears1     = 2013–2015
| proteam1      = {{ct|ADR|2013}}
| proyears2     = 2016–
| proteam2      = {{ct|RAB|2016}}&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}&lt;/ref&gt;
| majorwins   = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]'''
::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]])
:'''[[Dirka po Italiji]]'''
::3 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]])
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::{{nowrap|'''Skupno''' ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]])}}
::Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]])
::9 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]])
'''Etapne dirke'''
:[[Critérium du Dauphiné]] (2022)
:[[Pariz–Nica]] (2022)
:[[Dirka po Romandiji]] (2018, 2019)
:[[Tirreno–Adriatico]] (2019)
:[[Dirka po Baskiji]] (2018, 2021)
:[[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019)
:[[Dirka po Algarveju]] (2017)
'''Enodnevne in klasične dirke'''
:Olimpijski kronometer ([[Kolesarstvo na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]])
:{{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|slovensko prvenstvo-cestna dirka]] (2020)}}
:[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|slovensko prvenstvo-kronometer]] (2016)
:[[Liège–Bastogne–Liège]] (2020)
:[[Giro dell'Emilia]] (2019, 2021)
:[[Milano–Torino]] (2021)
:[[Tre Valli Varesine]] (2019)
'''Ostalo''' &lt;br /&gt;
:UCI lestvica (2019, 2020)
:[[Zlato kolo]] (2020)
:UCI Europe Tour (2019, 2020)
| medaltemplates =
{{MedalCountry|{{SLO}}}}
{{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}}
{{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}}
{{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}}
{{MedalOlympic}}
{{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}}
{{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}}
{{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}}
}}
'''Primož Roglič''' {{audio|Primož Roglič.ogg|poslušati}}, slovenski [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. 

Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je kasneje po nesreči usmeril v cestno kolesarstvo. Kot kolesar je na vrhu svetovne lestvice UCI je kraljeval skupno 75 tednov, kar ga uvršča na 1. mesto večne lestvice. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Tour de France|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno.

== Kariera ==

=== Smučarski skoki ===
Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala.

Leta 2012 je končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. 

=== Kolesarstvo ===
[[Slika:Primož Roglič (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|250px|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]] 2020, [[Pokljuka]]]]
Od 2013 do 2015 je bil član kolesarske ekipe Adria Mobil, od leta 2016 naprej pa nizozemske ekipe Lotto Jumbo. Leta 2015 je osvojil [[dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter bil drugi na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]], leta 2016 je dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Giru d'Italia]] in deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]], leta 2017 je slavil na 17. etapi [[Tour de France]] in osvojil [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]]. 

Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebrno medaljo v kronometru. Leta 2018 je osvojil [[Dirka po Baskiji|Dirko po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] in drugič Dirko po Sloveniji, na [[Tour de France 2018|Tour de France]] je osvojil etapno zmago in skupno četrto mesto. Leta 2019 je osvojil [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirko po Združenih arabskih emiratih]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Dirko od Tirenskega do Jadranskega morja]] in Dirko po Romandiji. Na [[Giro d'Italia|Giru d'Italia]] je dosegel dve etapni zmagi na prologu in kronometru (9.etapa) ter osvojil skupno tretje mesto, pet dni je tudi nosil [[Rožnata majica|rožnato majico]] vodilnega v skupnem seštevku, kar je dosegel kot prvi slovenski kolesar. 

Na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji 2019]] je dosegel kot prvi slovenski kolesar skupno zmago na [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenski dirki]], zmagal je tudi na kronometru.

6. septembra 2020 je na [[Tour de France 2020|Dirki po Franciji]] Roglič kot prvi Slovenec osvojil [[Rumena majica|rumeno majico]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/ce-smo-ze-morali-izgubiti-rumeno-majico-je-dobro-da-jo-je-dobil-slovenec-533634|title=&quot;Če smo že morali izgubiti rumeno majico, je dobro, da jo je dobil Slovenec&quot;|publisher=Siol.net|date=2020-09-07 |accessdate=2020-09-08}}&lt;/ref&gt; Večino dirke je bil favorit za skupno zmago, a ga je v odločilni etapi prehitel rojak [[Tadej Pogačar]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2809062/primoz-roglic-tadej-je-bil-mocnejsi-in-je-zasluzeno-zmagal |title=Primož Roglič: Tadej je bil močnejši in je zasluženo zmagal |date=2020-09-19 |publisher=Slovenska tiskovna agencija |accessdate=2020-09-22}}&lt;/ref&gt;

Svojo jubilejno 50. zmago je dosegel 13. marca 2021 na 7. etapi dirke [[Pariz–Nica]] ter s tem utrdil skupno vodstvo na tej dirki,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/kraljevska-etapa-roglic-do-50-zmage-v-karieri-547836|title=Fenomenalno: Roglič do 50. zmage v karieri in udobnega vodstva v skupnem seštevku|date=13.3.2021|accessdate=13.3.2021|website=SiolNET|last=STA|first=|last2=Teran Košir|first2=Alenka}}&lt;/ref&gt; a je v zadnji etapi padel. Na [[Tour de France 2021|dirki po Franciji]] istega leta je v 9. etapi odstopil zaradi padca v 3. etapi. Po TDFju je nastopil tudi na Olimpijskih igrah 2020 ter bil v cestni dirki 28., na kronometru pa prejel naslov olimpijskega prvaka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zlati zasavski orel Primož Roglič pristal v domovini|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/zlati-zasavski-orel-primoz-roglic-pristal-v-domovini/589217|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; Leta 2021 je zmagal tudi La Vuelto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Primož Roglič v šampionskem slogu postal kralj Vuelte!|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-po-spaniji-21-etapa-padron-santiago-de-compostela-338-km-roglic-560612|website=siol.net|accessdate=2021-09-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; Leta 2022 je zmagal še dirko Pariz-Nica in [[Criterium du Dauphine]], na touru istega leta pa je odstopil zaradi padca v 5. etapi.

== Odlikovanja ==
Leta 2021 je prejel odlikovanje Zlati red za zasluge za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.&lt;ref&gt;{{navedi splet
| title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}&lt;/ref&gt;

== Oglaševanje ==
S partnerko Loro Klinc je leta 2021 postal obraz banke [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Z Loro Klinc ima sina.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Roglič ima odprto pot do slavja v Madridu|url=https://www.dnevnik.si/1042897011|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-18|date=3. september 2019}}&lt;/ref&gt; Z Loro Klinc se je 16. oktobra 2021 na zasebnem obredu poročil v Vili Vipolže v Goriških Brdih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==Pomembnejša tekmovanja==

=== Tritedenske etapne dirke ===
[[Slika:DSC03128 giro20149 roglic (48002256951).jpg|thumb|right|250px|Roglič na dirki [[Giro d'Italia]] leta 2019]]
[[Slika:TOU00108 roglic (50369599247).jpg|thumb|right|250px|Roglič v [[rumena majica|rumeni majici]] na dirki [[Tour de France]] leta 2020]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| 58
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''3'''
| —
| — 
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Franciji 2017|38]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |[[Dirka po Franciji 2018|4]]
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]'''
| [[Dirka po Franciji 2021|DNF]]
| [[Dirka po Franciji 2022|DNF]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:red;&quot;  |'''1'''
| style=&quot;background:red;&quot;  |'''1'''
| style=&quot;background:red;&quot;  |'''1'''
|
|}

=== Velike enotedenske etapne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot;  width=185px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 15
| style=&quot;background:yellow;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| 52
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| —
| style=&quot;background:dodgerblue;&quot; |'''1'''
|style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| 44
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |8
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;  |'''3'''
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
|}

=== Enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot;  width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| —
| 67
| —
| —
| —
| —
| 17
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| 13
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| 40
| 17
| style=&quot;background:#ddf;&quot;  |7
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;  |4
|
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Klasike
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2013
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2014
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2015
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2016
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2017
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2018
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2019
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2020
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} Omloop Het Nieuwsblad
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=4|UCI Europe Tour
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| 35
| 48
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1958
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} E3 Saxo Bank Classic
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1934
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} Gent–Wevelgem
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} {{Abbr|Mini Flandrija|Dwars door Vlaanderen}} 
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=4|UCI Europe Tour
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2|NH
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 69
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;  |'''2'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| 21
| DNF
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1996
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} Hamburg Cyclassics
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2|NH
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1931
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} {{Abbr|Bretonska klasika|Bretagne Classic}}
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Québec
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2 rowspan=2|NH 
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Montréal 	
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot;  width=185px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| 15
| 25
| bgcolor=#E8F48C|'''1'''
| — 
| —
| bgcolor=#E8F48C|'''1'''
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot;  width=185px| Olimpijske igre
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! scope=&quot;row&quot; | Cestna dirka
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| 26
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| 28
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2|NH
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope=&quot;row&quot; | Kronometer
| style=&quot;background:#ddf;&quot;  |10
| style=&quot;background:gold;&quot;  |'''1'''
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2013
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2014
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2015
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2016
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! scope=&quot;row&quot; | Cestna dirka
| —
| —
| — 
| — 
| 121
| 34
| DNF
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|6
| 48
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | Kronometer
| —
| — 
| — 
| 24
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
| 12
| —
| —
|
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2013
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2014
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2015
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2016
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1992
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|10
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|4
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|7
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|5
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|5
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|4
| style=&quot;background:gold;&quot;  |'''1'''
| — 
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1997
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;  |'''1'''
| — 
| — 
| — 
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| — 
| —
|}

==Sklici==
{{refsez}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{FISDB|JP|92161}}
* [http://www.procyclingstats.com/rider/Primoz_Roglic Profil] na procyclingstats.com
* {{official|https://www.primozroglic.com/}}
* {{facebook|Rogla007}}
* {{twitter|rogla}}
* {{instagram|primozroglic}}

{{Olimpijski prvaki v kronometru}}
{{Slovenski športnik leta}}
{{Normativna kontrola}}
{{škrbina o smučarskem skakalcu}}
{{škrbina o kolesarju}}

{{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}}
[[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]]
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Športniki več športov]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]]</text>
      <sha1>pa5as504arnk0dolo1n0wfae2sy3nxr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>BMW M</title>
    <ns>0</ns>
    <id>365055</id>
    <revision>
      <id>5725362</id>
      <parentid>4772235</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T11:45:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>86.120.190.41</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5262" xml:space="preserve">{{Infobox Company
| name = BMW M Performante AG
| logo = BMW M logo.svg
| hq_location_city = [[Bavaria]]
| hq_location_country = Germany
| parent = [[BMW]]
| website = https://www.bmw.en/m
}}[[Slika:BMW Z4 M Roadster02.JPG|thumb|Model BMW Z4 M Roadster (2006-2008)]]
'''BMW M GmbH''' je bil ustanovljen l.1972, kot hčerinska družba [[BMW|BMW AG]], ki proizvaja visokozmogljive športne modele BMW M za najzahtevnejše kupce. Dirkaške različice modelov sodelujejo tudi v raznih kategorijah avto-moto športa. Njihovi &quot;agregati&quot; so bili od leta 1999 največkrat nagrajeni za najboljše motorje po izboru [[International Engine of the Year]].

*1972-1975:
Podjetje BMW Motorsport GmbH je bilo ustanovljeno l.1972, na podlagi predstavljenega modela [[BMW 2002 Turbo]] in je hčerinska družba BMW AG in je odgovorno za razvoj in proizvodnjo visokozmogljivih športnih modelov. Z dirkaškimi modeli so sodelovali v različnih kategorijah [[Avtomobilistično dirkanje|avto-moto športa]]. V tem času so bili ostali športni avtomobili zelo uspešni v avto-moto športu, zato je bilo v vrhu podjetja BMW odločeno, da se izdela konkurenčen avtomobil. Istega leta so predstavili študijo [[BMW M1|BMW Turbo]], glavnega oblikovalca [[Paul Bracq|Paula Bracqa]]. Avto je imel dvižna vrata in je bil rdeče barve. Motor [[M10]] je bil vrstni štirivaljnik prostornine 2,0 litra.&lt;br /&gt;
Eden od prvih rezultatov BMW Motorsport GmbH je bil l.1974 predstavljeni dirkaški model [[BMW 3.0 CSL]] v sodelovanju s podjetjem [[Alpina Burkard Bovensiepen GmbH|Alpina]], ki je bil izdelan na osnovi modela [[BMW 2800 CS]]. Imel je 3498 cm³ motor z 440 KM pri 8500 obratih. Zmogel je 4 s od 0-100 km/h pri končni hitrosti 275 km/h. Sodelovanje s podjetjem Alpina je znatno olajšalo kasnejši razvoj pri modelih [[BMW E9]]. V letih 1973-1979 je bil predsednik uprave BMW Motorsport GmbH dirkač [[Jochen Neerpasch]], njegov dirkaški kolega [[Martin Braungart]] pa je postal tehnični direktor med leti l.1972-1979, vodja projekta pa je bil v letih 1977-1979 in odgovoren za celoten razvoj športnega avtomobila BMW M1, ki je bil podlaga za nadaljnje razvoje športnih vozil BMW M.&lt;br /&gt;
Z modelom BMW 3.0 CSL je bil l.1975 predstavljen tudi prvi [[BMW Art Car]]. Za poslikave na avtomobilu je poskrbel ameriški umetnik [[Alexander Calder]].

*1976-1980:
Serijski model [[BMW M1]], so začeli proizvajali l.1978 pa vse do l.1981. Najprej so ga načrtovali izdelovati v [[Lamborghini|Lamborghinijevi]] tovarni v [[Sant’Agata Bolognese]], [[Italija]]. Zaradi kasnejših finančnih težav Lamborghinija so model morali izdelovati v [[Stuttgart|Stuttgartu]] pri [[Baur|Baurju]]. Za obliko je bil odgovoren [[Giorgio Giugiaro]]. Glavne spremembe, glede na študijo, so bile, da ni imel dvižnih vrat, bil je oranžne barve in je imel vrstni šestvaljnik. Izdelali so vsega 460 primerkov tega avtomobila. Cestno verzijo BMW M1 je poganjal vrstni šestvaljni motor [[M88]] z 3,5 litra prostornine in 204 kW (277 KM) moči pri 6600 obratih ter z 330 Nm navora. Teža vozila je bila 1300 kg in je zmogel pospešek 0-100 km/h v 5,6 s in dosegel končno hitrost 262 km/h. Dirkaško verzijo pa je poganjal malo predelan motor, atmosferski z 345 kW (470 KM) moči, s turbino pa 626 kW (850 KM) moči. S tem modelom so ustanovili tudi svoje tekmovanje [[BMW M1 Procar Championship]]. Od l.1979 so proizvajali model [[BMW M535i]] (E12/1S) z vrstnim šestvaljnim motorjem in prostornino 3453 cm³ z 160 kW (218 KM) pri 5200 obratih ter z 310 Nm navora.

*1981-1990:
V [[Formula 1 sezona 1982|sezoni 1982 Formule 1]] so debitirali z motorjem [[M12]] v ekipi [[Brabham-BMW]] in leto kasneje je dirkač [[Nelson Piquet]] postal svetovni prvak. Leta 1983 so predstavili model [[BMW M635 CSi]] (E24) z vrstnim šestvaljnikom [[M88/3]] prostornine 3,5 litra in 210 kW (286 KM) pri 6500 obratih in 340 Nm navora. Zmogel je 6,4 s od 0-100 km/h in 255 km/h končne hitrosti. Tehtal je 1510 kg. Za ameriško tržišče je bil narejen enak model, le imenovali so ga [[BMW M6]], in z izboljšanim motorjem [[S38B35]] in [[katalizator|katalizatorjem]]. Zaradi teh ekoloških omejitev je zmogel &quot;le&quot; 192 kW (260 KM). Leta 1985 so predstavili [[BMW M5]] (E28S). Imel je enak motor kot BMW M635 CSi, pospešek od 0-100 km/h pa je znašal 6,5 s in dosegel je 245 km/h končne hitrosti. Tehtal je 1430 kg. V letu 1986 je bil predstavljen [[BMW M3]] (E30). Imel je vrstni štirivaljnik [[S14B23]] z 2302 cm³ prostornine in 143 kW (195 KM) moči, brez katalizatorja 147 kW (200 KM). Kasneje so izdelali še eno verzijo, z močnejšim motorjem [[S14B25]], moči 195 kW (238 KM) in prostornine 2453 cm³, imenovano [[BMW M3 Sport Evolution]]. Izdelali so omejeno serijo 600 primerkov med januarjem in marcem 1990.

*1991-2000:
Leta 1992 je bilo hčerinsko podjetje BMW Individual GmbH priključeno BMW Motorsport GmbH, l.1993 pa se je skupno podjetje preimenovalo v BMW M.

*2001-2010:
Da bi obeležili 30. obletnico BMW M1, so aprila 2008 predstavili študijo [[BMW M1 Hommage]]. Prvič pa so ga prikazali decembra 2009 na [[Dubai International Motor Show|Dubajskem avtosalonu]].

*2011-danes:

{{Kategorija v Zbirki}}

[[Kategorija:BMW]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1972]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>cii75638sxp3wq3ypj0bzt2lc611t75</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matej Mohorič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>368701</id>
    <revision>
      <id>5725340</id>
      <parentid>5724205</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T09:37:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Enodnevne dirke */ np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17550" xml:space="preserve">{{Infopolje Kolesar
| ridername      = Matej Mohorič
| nickname       =  
| dateofbirth    = &lt;!--WD--&gt;
| country        = {{SLO}}
| height         = 1,86 m
| weight         = 64 kg
| currentteam    = {{ct|TBM}}
| discipline     = cesta
| role           = kolesar
| ridertype      = Puncheur
| amateurteams   = [[Sava (kolesarski klub)|Sava]]
| amateuryears   = 2013
| proyears1      = 2014
| proteam1       = {{ct|CAN|2014}}
| proyears2      = 2015
| proteam2       = {{ct|GRS|2015}}
| proyears3      = 2016–2017
| proteam3       = {{ct|LAM|2016}}
| proyears4      = 2018–
| proteam4       = {{ct|TBM|2018}}&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|title=Bahrain Merida Pro Cycling Team|work=[[Merida Bikes]]|publisher=Merida Industry Co., Ltd.|access-date=1 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190101111509/https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|archive-date=1 January 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|url=https://www.cyclingnews.com/features/2020-team-preview-bahrain-mclaren/|title=2020 Team Preview: Bahrain McLaren|first=Daniel|last=Ostanek|work=[[Cyclingnews.com]]|date=26 December 2019|access-date=1 January 2020}}&lt;/ref&gt;
| majorwins      = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]'''
::2 etapni zmagi ([[Dirka po Franciji 2021|2021]])
:'''[[Dirka po Italiji]]'''
::1 etapna zmaga ([[Dirka po Italiji 2018|2018]])
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2017|2017]])
'''Etapne dirke'''
:[[BinckBank Tour]] (2018)
:[[Dirka po Nemčiji]] (2018)
'''Enodnevne in klasične dirke'''
:{{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|slovensko prvenstvo-cestna dirka]] (2018, 2021)}}
:[[Milano–San Remo]] (2022)
:[[GP Industria &amp; Artigianato di Larciano|GP Industria &amp; Artigianato]] (2018)
| medaltemplates = 
{{MedalCountry| {{SLO}} }}
{{MedalSport| [[Cestno kolesarstvo]] }}
{{MedalCompetition|Svetovno mladinsko prvenstvo}} 
{{MedalGold |Valkenburg 2012|Cestna dirka}}
{{MedalSilver |Valkenburg 2012|Kronometer}} 
{{MedalCompetition|Svetovno prvenstvo do 23 let}} 
{{MedalGold |[[2013 UCI Road World Championships|Tuscany 2013]]|do 23 let}}
}}
'''Matej Mohorič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[1994]], [[Slovenija]].

Mohorič je kariero začel v klubu [[Sava (kolesarski klub)|Sava]], leta 2014 je prestopil v [[Cannondale Pro Cycling Team|Cannondale]], leto 2016 je prevozil v klubu Lampre - Merida, od sezone 2017 pa je v klubu Bahrain Merida. Leta 2012 je postal svetovni mladinski prvak na cestni dirki, leta 2013 pa še svetovni prvak do 23 let. Leta 2014 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben mednarodni športni dosežek«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/bloudkove-nagrade-hitiju-margucu-vilfanu-in-remihu/328579 |title=Bloudkove nagrade Hitiju, Marguču, Vilfanu in Remihu |accessdate=29. januarja 2014 |date=28. januar 2014 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt; Leta 2017 je zmagal sedmo etapo (Lliria - Cuenca, 207 km) [[dirka po Španiji|Dirke po Španiji]], leta 2018 pa deseto etapo na [[Giro d'Italia|Giru d'Italia]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/matej-mohoric-zmagovalec-najdaljse-etape-gira/455004 |title=Matej Mohorič zmagovalec najdaljše etape Gira! |accessdate=15. maja 2018 |date=15. maj 2018 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;, [[Dirka po Beneluksu|Dirko po Beneluksu]] in [[Nemčiji po Beneluksu|Dirko po Nemčiji]]. Leta 2021 je postal [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak v cestni dirki]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matej Mohorič drugič v karieri državni prvak|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/kolesarstvo-drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-21|language=sl}}&lt;/ref&gt; ter z zmagama v 7. in 19. etapi dirke [[Tour de France 2021|Tour de France]] kot drugi slovenski kolesar dosegel etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoric-slavil-v-pikcasti-majici-roglic-izlocen-iz-boja-za-skupno-zmago/586335 |title=Mohorič slavil v pikčasti majici, Roglič izločen iz boja za skupno zmago |accessdate=2021-08-21 |date=2021-07-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt; Leta 2022 je zmagal na klasičnem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Milano–San Remo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/matej-mohoric-z-vrazjim-spustom-osvojil-klasiko-vseh-klasik/616283 |title=Matej Mohorič z vražjim spustom osvojil klasiko vseh klasik! |accessdate=2022-03-19 |date=2022-03-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

==Pomembnejša tekmovanja==
=== Tritedenske etapne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| 98
| 135
| 30
| —
| —
| DNF
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Franciji 2019|119]]
| [[Dirka po Franciji 2020|76]]
| [[Dirka po Franciji 2021|31]]
| [[Dirka po Franciji 2022|86]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| DNF
| —
| 30
| —
| —
| DNF
| —
|
|}

=== Velike enotedenske etapne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot;  width=185px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 20
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| 50
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| 87
| —
| 87
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| 62
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 55
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| 73
| —
| 58
| —
| 62
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
|}

=== Enodnevne dirke ===
[[Slika:Séptima etapa de La Vuelta Ciclista a España - 36402096640.jpg|thumb|right|250px|Mohorič ob etapni zmagi na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] leta 2017]]
[[Slika:20220424 Liege Bastogne Liege187 croped.jpg|thumb|right|250px|Mohorič na dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] leta 2022]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| —
| 57
| 25
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |5
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |10
| 11
| style=&quot;background:gold;&quot; | '''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 41
| —
| —
| 21
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 70
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| DNF
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |5
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| 127
| DNF
| —
| 93
| —
| 36
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |4
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |10
| 37
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 56
| —
| —
| DNF
| 
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Klasike
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2013
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2014
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2015
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2016
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2017
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2018
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2019
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2020
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} Omloop Het Nieuwsblad
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=4|UCI Europe Tour
| —
| —
| —
| —
| —
| 17
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| 80
| 11
| —
| 19
| 56
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1958
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} E3 Saxo Bank Classic
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 27
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |4
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1934
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} Gent–Wevelgem
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |9
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |9
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} {{Abbr|Mini Flandrija|Dwars door Vlaanderen}}  
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=4|UCI Europe Tour
| —
| —
| 15
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 |NH
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| 112
| DNF
| 99
| 86
| —
| 46
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |9
| 13
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| 137
| DNF
| —
| 127
| —
| 49
| 25
| 57
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1996
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} Hamburg Cyclassics
| —
| —
| —
| 70
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2|NH
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1931
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} {{Abbr|Bretonska klasika|Bretagne Classic}}
| —
| —
| —
| 116
| —
| —
| 11
| —
| —
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Québec
| —
| 78
| —
| 86
| —
| 22
| 36
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2 rowspan=2|NH 
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Montréal 	
| —
| 62
| —
| 28
| —
| 41
| 26
| 
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot;  width=185px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| 26
| 63
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''3'''
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |7
| 14
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot;  width=185px| Olimpijske igre
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! scope=&quot;row&quot; | Cestna dirka
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| DNF
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2|NH
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope=&quot;row&quot; | Kronometer
| —
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2013
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2014
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2015
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2016
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! scope=&quot;row&quot; | Cestna dirka
| — 
| — 
| — 
| — 
| 91
| DNF
| DNF
| — 
| 14
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | Kronometer
| —
| 56 
| — 
| — 
| —
| —
| —
| —
| —
|
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2013
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2014
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2015
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2016
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1992
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| 15
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |7
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot;  |'''1'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot;  |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1997
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
| — 
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| — 
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
|}

==Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{facebook|matmohoric}}
* {{twitter|matmohoric}}
* {{instagram|matmohoric}}
* [http://www.cyclingarchives.com/coureurfiche.php?coureurid=71405 Profil] na cyclingarchives.com
* [http://www.procyclingstats.com/rider/Matej_Mohoric Profil] na procyclingstats.com

{{škrbina o kolesarju}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mohorič, Matej}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]</text>
      <sha1>t6yuz33ckcb419gozmqd65yywq2s1c6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Milan Krušič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>371826</id>
    <revision>
      <id>5725284</id>
      <parentid>5409198</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:22:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1342" xml:space="preserve">{{Uredi}}{{Infopolje Oseba}}
'''Milan Krušič''' - '''Dr.Evil''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]], [[skladatelj]], * [[22. april]] [[1965]], [[Ljubljana]]. 

Od leta 1985 je bil član skupine [[Lene kosti]], ko pa jih je leta 2012 zapustil, je ustvaril svoj [[heavy metal]] bend, ki nosi ime po njem - Dr.Evil.  Vmes je bil tudi pevec [[speed metal]] benda '''Turbo''' (1987 - 1989). 

Ustvarja in dela predvsem v tujini, glasbo pa izdaja pri tuji glasbeni založbi No Remorse Records [http://noremorserecordseustore.bandcamp.com/track/slovenia-dr-evil-new-world-messiah]

Konec leta 2013 so nastopili tudi v [[Avstrija|avstrijskem]] mestu [[Graz]] [http://www.meinbezirk.at/graz/kultur/bone-breakers-ball-dr-evil-meets-badhoven-metal-meets-hardrock-d881169.html]

== Viri ==
* [http://noremorserecordseustore.bandcamp.com/track/slovenia-dr-evil-new-world-messiah]
* Uradna stran No Remorse Records [http://www.noremorse.gr/]
* Uradna stran Dr.Evil  [http://www.drevilofficial.com/]
* Rockline [http://www.rockline.si/podrobnosti-novice/dr-evil-je-nova-skupina-in-projekt-pevca-milana-krusica-15345]
* Intervju RockTheStage [http://www.rockthestage.si/2013/03/19/intervju-milan-krusic-dr-evil/]

{{normativna kontrola}}{{Musician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Krušič, Milan}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski rock glasbeniki]]</text>
      <sha1>6xy9du5stodddw5y45fv524uhogt1p6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Letalo VTOL</title>
    <ns>0</ns>
    <id>371857</id>
    <redirect title="Navpično vzletanje in pristajanje" />
    <revision>
      <id>5725302</id>
      <parentid>4230861</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T01:31:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Navpično vzletanje in pristajanje]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Navpično vzletanje in pristajanje]]</text>
      <sha1>4de72nr973an7w8na1aad8k86jqf385</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>VTOL</title>
    <ns>0</ns>
    <id>376221</id>
    <redirect title="Navpično vzletanje in pristajanje" />
    <revision>
      <id>5725304</id>
      <parentid>4230827</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T01:31:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Navpično vzletanje in pristajanje]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Navpično vzletanje in pristajanje]]</text>
      <sha1>4de72nr973an7w8na1aad8k86jqf385</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Amiotrofična lateralna skleroza</title>
    <ns>0</ns>
    <id>385864</id>
    <revision>
      <id>5725167</id>
      <parentid>5647413</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T16:10:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>212.15.177.38</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Zdravila */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24165" xml:space="preserve">{{infopolje bolezen
 | Name           = Amiotrofična lateralna skleroza
 | Image          = ALS Coronal.jpg
 | Caption        = [[magnetnoresonančno slikanje|Magnetnoresonančni posnetek]] možganov bolnika z ALS; povečan signal je viden v posteriornem delu interne kapsule, ki vodi do motoričnega predela možganske skorje.
 | DiseasesDB     = 29148
 | ICD10          = {{ICD10|G|12|2|g|10}}
 | ICD9           = {{ICD9|335.20}}
 | ICDO           =
 | OMIM           = 105400
 | MedlinePlus    = 000688
 | eMedicineSubj  = neuro
 | eMedicineTopic = 14
 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|emerg|24}} {{eMedicine2|pmr|10}}
 | MeshID         = D000690
}}
'''Amiotrofična lateralna skleroza''' (kratica '''ALS''') ali '''progresivna spinalna amiotrofija''' (tudi '''Charcotova''' ali '''Lou Gehrigova bolezen'''&lt;ref name=David/&gt;) je bolezen zgornjega in spodnjega [[motorični nevron|motoričnega nevrona]], ki se kaže z [[mišična atrofija|atrofijo mišic]] in spastičnimi znaki, pogosto tudi z znaki odpovedi spodnjih [[možganski živec|možganskih živcev]]. Gre za napredujočo bolezen, ki se navadno pojavlja posamič, poznane pa so tudi [[dedna bolezen|dedne oblike]].&lt;ref&gt;http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538866/skleroza?query=skleroza, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 18. 2. 2015.&lt;/ref&gt;

&lt;!-- Vzroki in mehanizem--&gt;
V 90 do 95 % primerov vzrok ni poznan,&lt;ref name=NINDS2014/&gt; v preostalih 5 do 10 % primerov pa gre za podedovano bolezen.&lt;ref name=&quot;Lancet2011&quot;&gt;{{cite journal|last1=Kiernan|first1=MC|last2=Vucic|first2=S|last3=Cheah|first3=BC|last4=Turner|first4=MR|last5=Eisen|first5=A|last6=Hardiman|first6=O|last7=Burrell|first7=JR|last8=Zoing|first8=MC|title=Amyotrophic lateral sclerosis.|journal=Lancet|date=12. 3. 2011|volume=377|issue=9769|pages=942–955|pmid=21296405}}&lt;/ref&gt; Polovico vseh podedovanih primerov bolezni povzroča [[mutacija]] v dveh določenih [[gen]]ih. Pri ALS odmrejo živci, ki nadzirajo mišice s hotenim krčenjem. Diagnoza temelji na [[bolezenski znak|bolezenskih znakih]] in simptomih, z opravljenimi dodatnimi preizkusi za izločitev drugih potencialnih vzrokov.&lt;ref name=NINDS2014&gt;{{cite web|title=Amyotrophic Lateral Sclerosis (ALS) Fact Sheet|url=http://www.ninds.nih.gov/disorders/amyotrophiclateralsclerosis/detail_ALS.htm|accessdate=2. 1. 2015|date=19. 9. 2014}}&lt;/ref&gt;

&lt;!-- Zdravljenje, prognoza, epidemiologija --&gt;
[[Zdravilo]], ki bi omogočilo ozdravitev, ni poznano.&lt;ref name=NINDS2014/&gt; Gre za [[redka bolezen|redko bolezen]], a hkrati najpogostejšo obliko bolezni motoričnega živca. Pogosteje obolevajo moški, pogostnost bolezni narašča s starostjo. Povprečna starost ob začetku je približno 58 let. ALS je povezan z majhnim preživetjem (v povprečju 3 do 4 leta).&lt;ref name=Kocijancic/&gt;

&lt;!-- Zgodovina --&gt;
Bolezen je prvič opisal [[Charles Bell]] leta 1824,&lt;ref name=&quot;Rowland2001&quot;/&gt; leta 1869 pa je [[Jean-Martin Charcot]] prvi opisal povezavo med simptomi in nevrološkimi vzroki ter leta 1874 tudi prvi uporabil izraz amiotrofična lateralna skleroza.&lt;ref name=&quot;Rowland2001&quot;&gt;{{cite journal | author = Rowland LP | title = How amyotrophic lateral sclerosis got its name: the clinical-pathologic genius of Jean-Martin Charcot | journal = Arch. Neurol. | volume = 58 | issue = 3 | pages = 512–515 | date = 2001 | pmid = 11255459 | doi = 10.1001/archneur.58.3.512 | url = http://archneur.jamanetwork.com.proxy1.athensams.net/article.aspx?articleid=778657}}&lt;/ref&gt; V svetovnem merilu je bolezen postala širše poznana leta 2014, in sicer s pomočjo javne kampanje ozaveščanja s spletnimi posnetki polivanja z mrzlo vodo (t. i. izziv z ledenim vedrom).&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Song|first1=P|title=The Ice Bucket Challenge: The public sector should get ready to promptly promote the sustained development of a system of medical care for and research into rare diseases.|journal=Intractable &amp; rare diseases research|date=August 2014|volume=3|issue=3|pages=94–96|pmid=25364651}}&lt;/ref&gt; Med znanimi osebami je za boleznijo v napredovali fazi bolehal [[Stephen Hawking]].&lt;ref name=dnevnik/&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|title=How Has Stephen Hawking Lived to 70 with ALS?|url=http://www.scientificamerican.com/article/stephen-hawking-als/|accessdate=23. 12. 2014|work=[[Scientific American]]|date=7 January 2012|quote=Q: How frequent are these cases of very slow-progressing forms of ALS? A: I would say probably less than a few percent.}}&lt;/ref&gt;

== Vzroki ==
Mehanizmi nastanka bolezni niso povsem pojasnjeni, nedavne raziskave pa podpirajo hipotezo, da je ALS kompleksna [[genetska bolezen]]. Približno 5 % bolnikov ima dedno obliko bolezni, ki jo povzroča več [[gen]]ov. Najpogostejši genetski vzrok so [[mutacija|mutacij]]e gena ''C9ORF72''. Preostalih 95 % primerov bolezni je sporadičnih, vendar so med temi bolniki tudi taki z mutacijami v genih, ki povzročajo ALS. Klinično se obe obliki med seboj ne razlikujeta.&lt;ref name=Stukovnik/&gt;

Pri nastanku sporadične oblike bolezni je hipotez več. Danes velja prepričanje, da je vzrokov več in da jih je pri posameznem bolniku lahko vpletenih več hkrati. Med hipotezami se omenjajo ekscitotoksično okvara živčnih celic, motnje imunskega odziva, [[okužba|okužbe]], pomanjkanje nevrotrofičnih faktorjev, zastrupitve, motnje v delovanju [[hormon]]ov in motnje v delovanju [[mitohondrij]]ev:&lt;ref name=Kocijancic/&gt;
* ekscitotoksična teorija temelji na podmeni, da čezmerno kopičenje spodbujevalnega (ekscitatornega) [[živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[glutamat]]a povzroči propad [[živčna celica|živčnih celic]]. V možganih bolnikov so res dokazali čezmerno kopičenje glutamata v primerjavi z zdravimi posamezniki&lt;ref name=&quot;advances&quot;&gt;{{cite journal | author1 = Al-Chalabi A|author2= Leigh PN | title = Recent advances in amyotrophic lateral sclerosis | journal = Current Opinion in Neurology | volume = 13 | issue = 4 | pages = 397–405 | date = 2000 | pmid = 10970056 | doi = 10.1097/00019052-200008000-00006 | issn = 1473-6551 }}&lt;/ref&gt;, a ni znano, ali gre za posledico čezmerne sinteze ali za motnjo v njegovem odstranjevanju;
* po imunski hipotezi naj bi se proti sestavinam normalnih gibalnih živčnih celic tvorila [[protitelo|protitelesa]] in jih tako uničevala;
* pri okužbah kot možnih vzrokih omenjajo viruse, ki povzročajo [[otroška ohromelost|otroško ohromelost]], [[aids]] in podobne;
* med zastrupitvami kot možnimi vzroki obstajajo hipoteze o zastrupitvi s [[svinec|svincem]], [[aluminij]]em, [[mangan]]om, [[kalcij]]em, [[selen]]om;
* nekateri kot vzrok navajajo tudi električno poškodbo živčevja;
* za nastanek ALS naj bi bili vsaj delno lahko odgovorni tudi tako imenovani [[prosti radikali]]. Normalno jih telo samo nevtralizira, v prevelikih količinah pa so zanj strupene;
* ena od hipotez pravi, da do razvoja bolezni pride zaradi napak v delovanju mitohondrijev, [[celični organček|celičnih organčkov]], ki zagotavljajo energijo za njihovo delovanje;
* kot možen mehanizem se navaja tudi prezgodnje aktiviranje [[programirana celična smrt|programirane celične smrti]] (apoptoze).

Zanimivo je, da je pojavnost bolezni zelo visoka med nekdanjimi italijanskimi igralci [[nogomet]]a, kar je povzročilo oblikovanje teorije o povezavi med  boleznijo in uporabo [[pesticid]]ov na nogometnih
igriščih. V študiji na Harvardu leta 2005 so ugotovili, da imajo večje tveganje za razvoj ALS-ja tudi moški, ki so služili v vojski. Teorije vključujejo izpostavljenost kemikalijam, poškodbe, intenzivno telesno dejavnost in okolijske dejavnike.&lt;ref name=David/&gt;

Že več let poteka raziskava mednarodnih raziskovalcev, ki odkrivajo povzročitelje bolezni in razne oblike zdravljenja ALS. Raziskavo vodita profesorja Jan Veldink in profesor Leonard van den Berg z Univerzitetnega kliničnega centra Utrecht na Nizozemskem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova raziskava: Odkrili nove gene, ki povzročajo nastanek ALS|url=https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/raziskava.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-12-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==Patofiziologija==
Značilnost amiotrofične lateralne skleroze je odmrtje tako zgornjih kot spodnjih motoričnih nevronov, ki izvirajo iz motoričnega predela možganske skorje, možganskega debla in hrbtenjače. Pred odmrtjem se v [[perikarion]]ih in [[akson]]ih teh nevronov tvorijo vključki (inkluzije), bogati z beljakovinami. Vzrok bi lahko bila motnja razkrajanje beljakovin.&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Deng HX |author2=Chen W |author3=Hong ST |author4=Boycott KM |author5=Gorrie GH |author6=Siddique N |author7=Yang Y |author8=Fecto F |author9=Shi Y |author10=Zhai H |author11=Jiang H |author12=Hirano M |author13=Rampersaud E |author14=Jansen GH |author15=Donkervoort S |author16=Bigio EH |author17=Brooks BR |author18=Ajroud K |author19=Sufit RL |author20=Haines JL |author21=Mugnaini E |author22=Pericak-Vance MA |author23=Siddique T |display-authors=5 | title = Mutations in UBQLN2 cause dominant X-linked juvenile and adult onset ALS and ALS/dementia | journal = Nature | volume = 477 | issue = 7363 | pages = 211–215 | date = 11. 8. 2011 | pmid = 21857683 | pmc = 3169705 | doi = 10.1038/nature10353 }}&lt;/ref&gt; 

== Potek bolezni ==
Gre za hitro napredujočo [[degenerativna bolezen|degenerativno bolezen]] motoričnega živčnega sistema; nastop in trajanje sta odvisna od starosti bolnika. Tipično se bolezen prične žariščno, najpogosteje v spodnjih udih telesa (spinalna oblika bolezni), v 20 % primerov pa v začetku prizadene [[podaljšana hrbtenjača|podaljšano hrbtenjačo]]. Z napredovanjem je v kasnejših fazah bolezni prizadeto vse telo, bolnik postaja čedalje slabše gibljiv in končno nastopi [[ohromelost]] (paraliza). Zaradi šibkosti dihalnih mišic se bolezen običajno v treh do štirih letih po nastopu simptomov konča s smrtjo.&lt;ref name=Stukovnik&gt;Štukovnik V., Zidar J., Repovš G. Kognitivna oškodovanost pri amiotrofični lateralni sklerozi – nevropsihološka perspektiva. Zdrav Vestn 2013; 82: str. 755–766.&lt;/ref&gt;

=== Simptomi v začetni fazi ===
V začetku bolezni [[simptom]]i pogosto sploh niso zaznavni.&lt;ref&gt;http://www.ninds.nih.gov/disorders/amyotrophiclateralsclerosis/detail_als.htm Amyotrophic Lateral Sclerosis (ALS) Fact Sheet&lt;/ref&gt; Med prvimi simptomi se praviloma pojavita mišična oslabelost oziroma mišična atrofija (usihanje mišičnega tkiva). Pojavijo se lahko tudi težave pri požiranju, krči ali otrdelost prizadetih mišic, oslabelost v okončinah, otežen govor. Del telesa, kjer se pojavijo prvi simptomi, je odvisen od tega, kateri motorični živci so najprej okvarjeni.

75 % bolnikov najprej opazi simptome (oslabelost ali mišično usihanje) v [[okončina]]h (tako imenovana spinalna oblika ALS). Pojavijo se lahko težave pri hoji in teku. Če je naprej prizadeta spodnja okončina, bolnik opazi težave pri hoji, teku, prizadeto nogo pri hoji opazno povleče za seboj. Če okvara povzroči najprej oslabelost v zgornji okončini, bolnik lahko opaža težave pri zapenjanju gumbov, pisanju, zaklepanju ... Včasih simptomi dolgo časa vztrajajo le v eni okončini; tedaj govorimo o monomelični amiotrofiji.

Pri okoli 25 % se bolezen izrazi najprej pojavi simptomi zaradi okvare možganskih živcev v podaljšani hrbtenjači (t. i. bulbarna oblika ALS): težave pri govoru in požiranju. Govor lahko postane nejasen, nosljaški ali tišji. Bolnik lahko občuti težave pri premikanju jezika. 

Le redki bolniki najprej opazijo težave z [[dihanje]]m, ker bolezen na začetku prizadene [[medrebrne mišice]], prav tako se le redko med prvimi simptomi pojavi [[frontotemporalna demenca]], ki se ji pri napredovanju bolezni pridružijo bolj tipični simptomi ALS.

Sčasoma bolniki izkušajo čedalje večje težave pri gibanju, požiranju, govoru in tvorbi besed. Simptomi zaradi okvare zgornjega motoričnega nevrona vključujejo otrdele, [[spastičnost|spastične]] mišice ter prekomerno izražene reflekse ([[hiperrefleksija]]), tudi pretiran [[žrelni refleks]].  Tudi [[Babinskijev znak]], nenormalen refleks pri draženju [[podplat]]a, je lahko znak okvare zgornjega motoričnega nevrona. Okvara spodnjega motoričnega nevrona se kaže kot oslabelost in usahlost mišic, mišični krči, [[fascikulacija|fascikulacije]] (majhne nehotene mišiče kontrakcije, vidne pod kožo), vendar slednje niso diagnostični bolezenski znak, temveč sopojav atrofije mišic. Za diagnozo bolezni morajo biti prisotni simptomi okvarjenih zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona, ki jih ne moremo pripisati drugim vzrokom.

Bolniki z ALS-jem lahko imajo težave tudi s hotenimi hitrimi premiki zrkla oziroma premikajo zrkla počasneje.&lt;ref name=&quot;multiplec&quot;&gt;Cohen B, Caroscio J. Eye movements in amyotrophic lateral sclerosis. J Neural Transm Suppl. 1983;19:305-15&lt;/ref&gt;

=== Napredovala bolezen ===
Zaporedje in jakost simptomov se sicer razlikujeta med bolniki, vendar pa pri napredovali bolezni večina bolnikov ni zmožna hoje ter uporabe rok. Prav tako bolniki izgubijo zmožnost govora in požiranja hrane in večina bolnikov pristane na prenosnih [[respirator]]jih. Hitrost napredovanja bolezni se lahko meri s pomočjo lestvice ALSFRS-R (''ALS Functional Rating Scale Revised''), ki temelji na vprašanjih, na katera odgovarja bolnik ter da oceno od 0 (huda oblika nezmožnosti) do 48 točk (normalno stanje). Razlike med bolniki so sicer velike, vendar se v povprečju glede na omenjeno lestvico v enem mesecu bolnikovo stanje poslabša za 0,9 točke. Pri manjšem deležu bolnikov je hitrost napredovanja bolezni bistveno počasnejša.&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Castrillo-Viguera C |author2=Grasso DL |author3=Simpson E |author4=Shefner J |author5=Cudkowicz ME | title = Clinical significance in the change of decline in ALSFRS-R | journal = Amyotroph Lateral Scler | volume = 11 | issue = 1–2 | pages = 178–80 | year = 2010 | pmid = 19634063 | doi = 10.3109/17482960903093710 | type = Journal Article }}&lt;/ref&gt; 

Ne glede na začetno prizadeti predel telesa se pri napredovanju mišična oslabelost in usahlost praviloma razširita na mišice celotnega telesa. Pri bolnikih, pri katerih se simptomi najprej pojavijo v določeni okončini, se bolezen običajno razširi na nasprotno okončino ter šele nato na druge predele telesa, medtem ko se pri bulbarni obliki simptomi po navadi razširijo najprej na roke, šele nato na noge.

Bolezen napreduje praviloma počasneje pri bolnikih, pri katerih se je bolezen pojavila pred 40. letom starosti,&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Sabatelli M |author2=Madia F |author3=Conte A |author4=Luigetti M |author5=Zollino M |author6=Mancuso I |author7=Lo Monaco M |author8=Lippi G |author9=Tonali P | title = Natural history of young-adult amyotrophic lateral sclerosis | journal = Neurology | volume = 71 | issue = 12 | pages = 876–881 | date = 16. 9. 2008 | pmid = 18596241 | doi = 10.1212/01.wnl.0000312378.94737.45 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17974351 [Survival in amyotrophic lateral s... [Srp Arh Celok Lek. 1997 Jan-Feb&amp;#93; - PubMed - NCBI&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt; imajo nekoliko povišano telesno težo,&lt;ref&gt;[http://hms.harvard.edu/news/mild-obesity-appears-improve-survival-als-patients-5-24-11 Mild Obesity Appears to Improve Survival in ALS Patients | HMS&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt; je bil najprej prizadet le en ud ter pri tistih, pri katerih se je najprej pojavila okvara zgornjega motoričnega nevrona.&lt;ref name=&quot;pmid21402743&quot;&gt;{{cite journal | author1 = Chiò A |author2=Calvo A |author3=Moglia C |author4=Mazzini L |author5=Mora G | title = Phenotypic heterogeneity of amyotrophic lateral sclerosis: A population based study | journal = Journal of Neurology, Neurosurgery &amp; Psychiatry | volume = 82 | issue = 7 | pages = 740–746 | year = 2011 | pmid = 21402743 | doi = 10.1136/jnnp.2010.235952 }}&lt;/ref&gt; Nasprotno je napredovanje bolezni hitrejše ter prognoza slabša pri bolnikih z začetno bulbarno ali respiratorno obliko ALS ali pri katerih se je najprej pojavila frontotemporalna demenca.&lt;ref name=&quot;pmid21402743&quot; /&gt;

===Pozni stadiji bolezni ===
Dihalna podpora lahko bolnikom olajša težave z dihanjem in podaljša njihovo preživetje, vendar ne vpliva na napredovanje bolezni. Večina bolnikov z ALS-jem umre zaradi odpovedi dihanja, praviloma v treh do petih letih po pojavu prvih simptomov.&lt;ref name=&quot;Turner&quot;&gt;{{cite journal | author1 = Turner MR |author2=Parton MJ |author3=Shaw CE |author4=Leigh PN |author5=Al-Chalabi A | title = Prolonged survival in motor neuron disease: a descriptive study of the King's database 1990–2002 | journal = J Neurol Neurosurg Psychiatry | volume = 74 | issue = 7 | pages = 995–997 | year = 2003 | pmid = 12810805 | pmc = 1738535 | doi = 10.1136/jnnp.74.7.995 }}&lt;/ref&gt; 

Zaradi oteženega žvečenja in požiranja je uživanje hrane zelo oteženo ter predstavlja tveganje za zadušitev ali vdih hrane v pljuča. V poznih stadijih bolezni se lahko pojavi [[aspiracijska pljučnica]]. Ohranjanje zdrave telesne teže je pogosto težavno in zahteva vstavitev sonde za hranjenje. Slabijo tudi medrebrne mišice in [[prepona]], ki omogočajo dihanje, zato se pljučna funkcija slabša ([[vitalna kapaciteta]] pljuč se manjša). Pri respiratorni obliki ALS-ja se lahko težave z dihanje pojavijo celo pred nastopom mišične oslabelosti v okončinah. Večina bolnikov z ALS-jem umre bodisi zaradi zastoja dihanja bodisi zaradi pljučnice.

V poznih stadijih bolezni so lahko prizadete tudi mišice, ki omogoča premikanje [[zrklo|zrkla]]. V terminalni fazi je lahko bolnikovo stanje podobno kot pri [[sindrom vklenjene zavesti|sindromu vklenjene zavesti]] (angl. ''locked-in syndrome'').&lt;ref&gt;James L. Bernat: Ethical Issues in Neurology, p. 336 http://books.google.pl/books?id=o732GWGjPQ4C&amp;pg=PA336&lt;/ref&gt;

== Pogostnost in razširjenost ==
Amiotrofična lateralna skleroza je s približno 86 % vseh primerov najpogostejša oblika bolezni motoričnega nevrona.&lt;ref name=Stukovnik/&gt; Zgornje ocene za [[razširjenost]] bolezni so od 6 do 8 bolnikov na 100.000 prebivalcev, [[pojavnost]] oziroma incidenca (število bolnikov, ki v enem letu na novo zboli) pa je od 1,5 do 2 na 100.000 prebivalcev na leto. Pogosteje obolevajo moški, pogostnost bolezni narašča s starostjo. Starost ob začetku bolezni je praviloma več kot 40 let, povprečna starost ob začetku je približno 58 let. Izjemoma lahko zbolijo tudi mladi odrasli ali pri nekaterih dednih oblikah celo otroci.&lt;ref name=Kocijancic&gt;http://www2.kclj.si/ikn/INFO/ALS/ALS.htm Kocijančič B. ''s sod.'' (2014). Amiotrofična lateralna skleroza (ALS), Nevrološka klinika, UKC Ljubljana, vpogled: 18. 2. 2015.&lt;/ref&gt;
V Sloveniji vsako leto zboli med 40 in 50 ljudi.&lt;ref name=dnevnik&gt;http://www.dnevnik.si/zdravje/arhiv/ujetniki-v-lastnem-telesu, vpogled: 18. 2. 2015.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Od polivanja z ledeno vodo do odkritij slovenskih znanstvenikov o bolezni ALS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/od-polivanja-z-ledeno-vodo-do-odkritij-slovenskih-znanstvenikov-o-bolezni-als/|website=N1|date=2021-12-09|accessdate=2021-12-09|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Zdravljenje ==
Vzorčnega zdravljenja še ne poznamo. Bolnikom lajšajo simptome s [[paliativa|paliativno oskrbo]].&lt;ref name=David&gt;David A, Kušar V. Amitrofična lateralna skleroza. Izzivi družinske medicine. Družinska medicina 2012, letnik 10, supplement 6 Maribor, december 2012: 113-121.&lt;/ref&gt;

=== Zdravila ===
Zdravilo  [[riluzol]] (Rilutek) je v raziskavah izkazalo podaljšanje preživetja, vendar le v omejenem obsegu.&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Carlesi C |author2=Pasquali L |author3=Piazza S |author4=Lo Gerfo A |author5=Caldarazzo Ienco E |author6=Alessi R |author7=Fornai F |author8=Siciliano G | title = Strategies for clinical approach to neurodegeneration in Amyotrophic lateral sclerosis | journal = Archives italiennes de biologie | volume = 149 | issue = 1 | pages = 151–167 | date = March 2011 | pmid = 21412722 | doi = 10.4449/aib.v149i1.1267 }}&lt;/ref&gt; Preživetje podaljša za nekaj mesecev in naj bi imelo boljši učinek pri bolnikih z bulbarno obliko bolezni. Prav tako podaljša čas do potrebe po uporabi respiratorja. Zdravilo povzroča pri okoli 10 % bolnikov jetrno toksičnost, zato je treba pri bolnikih, ki prejemajo riluzol, spremljati delovanje jeter.&lt;ref&gt;{{cite journal | author1 = Miller RG |author2=Mitchell JD |author3=Lyon M |author4=Moore DH | title = Riluzole for amyotrophic lateral sclerosis (ALS)/motor neuron disease (MND) | journal = Cochrane Database of Systematic Reviews | issue = 1 | pages = CD001447 | year = 2007 | pmid = 17253460 | doi = 10.1002/14651858.CD001447.pub2 | editor1-last = Miller | editor1-first = Robert G }}&lt;/ref&gt; Zdravilo sta odobrila tako [[Ameriški urad za prehrano in zdravila]] kot [[Evropska agencija za zdravila]]. Riluzol ne ublaži že prisotnih okvar motoričnega nevrona.&lt;ref name=&quot;Clinical Pharmacist&quot;&gt;{{cite journal | author1 = Russell P|author2= Harrison R | title = What is amyotrophic lateral sclerosis | url=http://www.pharmaceutical-journal.com/learning/learning-article/what-is-amyotrophic-lateral-sclerosis/20066424.article | journal = Clinical Pharmacist | volume = 6 | issue = 7 | year = 2014 }}&lt;/ref&gt;
Riluzol naj bi deloval protiglutamatno, torej naj bi zniževal koncentracijo spodbujevalnega živčnega prenašalca glutamata.&lt;ref name=Kocijancic/&gt;

Druga zdravila se uporabljajo za lajšanje simptomov, na primer za blaženje utrujenosti, mišičnih krčev, mišične spastičnosti, zaviranje čezmernega slinjenja ... Prav tako se uporabljajo [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinska zdravila]], [[antidepresivi]], [[uspavalo|uspavala]], odvajala ter zdravila za lajšanje požiranja. Za blaženje spastičnosti se pogosto predpisujeta [[baklofen]] in [[diazepam]], za olajšanje požiranja sine pa [[triheksifenidil]] in [[amitriptilin]].&lt;ref name=&quot;PubMed Health&quot;&gt;{{cite web|title=Amyotrophic lateral sclerosis|work=A.D.A.M. Medical Encyclopedia|date=27 August 2010|author1=Dugdale DC |author2=Hoch DB |author3=Zieve D|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMH0001708/}}&lt;/ref&gt;

=== Dihalna podpora ===
ALS v svojem poteku prizadene tudi dihanje, postopoma se namreč pojavlja paraliza dihalih mišic. Prizadete so tako mišice, ki skrbijo za vdih, kot tiste, ki skrbijo za izdih. Najprej se simptomi zaradi oteženega dihanja pokažejo zlasti ponoči (pogosto prebujanje, nenaden občutek pomanjkanja zraka, jutranji [[glavobol]] in utrujenost. Uvede se lahko občasno neinvazivno umetno predihavanje z aparati, ki prek nosne ali obrazne maske vzdržujejo pozitiven tlak v dihalnih poteh. Uporabni so zlasti v nočnem času, saj omilijo opisane simptome in izboljšajo kakovost življenja. Ob nadaljnjem napredovanju bolezni in odpovedovanju dihanja prihaja v poštev le še trajno umetno predihavanje na domu z aparatom za umetno dihanje. Ta poseg je namenjen podaljševanju življenja.&lt;ref name=Kocijancic/&gt;

=== Enteralna prehrana ===
Za ohranjanje bolnikove telesne teže v primerih, ko je požiranje hrane oteženo, se uporablja enteralno prehranjevanje prek cevke, vstavljene v želodec preko odprtine, ki se kirurško izvede s pomočjo [[perkutana endoskopska gastrostomija|perkutane endoskopske gastrostomije]].&lt;ref&gt;http://emedicine.medscape.com/article/1170097-overview#showall, vpogled: 21. 2. 2015.&lt;/ref&gt;

== Prognoza ==
Potek bolezni je za vsakega bolnika posebej težko natančno napovedati. Čeprav je ALS povezan z majhnim preživetjem (v povprečju 3 do 4 leta), približno 25 % bolnikov preživi več kot 5 let, 10 % bolnikov pa več kot 10 let. Statistični podatki v literaturi so pogosto zastareli, ker ne upoštevajo izboljšav v negi in tehnologiji.&lt;ref name=Kocijancic/&gt;

Daljše preživetje je povezano z nizko starostjo pri postavitvi diagnoze, moškim spolom, kasnejšim pojavom telesnih simptomov ter uporabo riluzola. Poročajo tudi o redkih primerih spontanih [[remisija|remisij]].&lt;ref name=David/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva]]
[[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]]
[[Kategorija:Redke bolezni]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>bee2y4b8t8awl82g4tz4lzx14dmh87d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lapinč</title>
    <ns>0</ns>
    <id>406190</id>
    <revision>
      <id>5725157</id>
      <parentid>5641370</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T15:32:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="788" xml:space="preserve">{{Infopolje Reka
|country=[[Avstrija]], [[Madžarska]]
|basin_size=1994 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|length=114 km}}

'''Lapinč''' ([[nemščina|nemško]] ''Lafnitz,'' [[madžarščina|madžarsko]] ''Lapincs'') je 114 km dolg pritok reke [[Raba|Rabe]], [[Avstrija|avstrijsko]]-[[Madžarska|madžarska]] reka.

Lapinč izvira iz [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijske Štajerske]] in teče skozi [[Gradiščanska|Gradiščansko]]. Pri [[Monošter|Monoštru]], v [[Slovensko Porabje|Slovenskem Porabju]] na Madžarskem se izliva v Rabo. Na Madžarskem je Lapinč najkrajša reka v državi.

== Zunanje povezave ==

* {{Zbirka-medvrstično||{{PAGENAME}}}}
{{normativna kontrola}}

{{river-stub}}
{{Škrbina-geo-at}}
{{Škrbina-geo-hu}}
[[Kategorija:Reke na Madžarskem]]
[[Kategorija:Reke v Avstriji]]</text>
      <sha1>k3xmmq2a9lyyrviblwckxdhg1jf90rh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725179</id>
      <parentid>5725157</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T16:49:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="779" xml:space="preserve">{{Infopolje Reka
|country=[[Avstrija]], [[Madžarska]]
|basin_size=1994 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|length=114 km}}

'''Lapinč''' ([[nemščina|nemško]] ''Lafnitz,'' [[madžarščina|madžarsko]] ''Lapincs'') je [[Avstrija|avstrijsko]]-[[madžarska]] reka in 114 km dolg pritok reke [[Raba|Rabe]].

Lapinč izvira na [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijskem Štajerskem]] in teče skozi [[Gradiščanska|Gradiščansko]]. Pri [[Monošter|Monoštru]] v [[Slovensko Porabje|Slovenskem Porabju]] na Madžarskem se izliva v Rabo. Na Madžarskem je Lapinč najkrajša reka v državi.

== Zunanje povezave ==

* {{Zbirka-medvrstično||{{PAGENAME}}}}
{{river-stub}}
{{Škrbina-geo-at}}
{{Škrbina-geo-hu}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Reke na Madžarskem]]
[[Kategorija:Reke v Avstriji]]</text>
      <sha1>j31vf0qguysxc5ors7wbmpj89bc8zgt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Popevka tedna na Valu 202</title>
    <ns>0</ns>
    <id>413700</id>
    <revision>
      <id>5725243</id>
      <parentid>5725003</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:29:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2022 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="134517" xml:space="preserve">Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]].

===Pred septembrom 2011===
Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi).

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir
|-
| Adam || Odnosi med srečnimi || &lt;ref&gt;http://www.ratoncrack.si/?cat=1&lt;/ref&gt;
|-
| Age of Ants || || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&amp;id=56028017052&lt;/ref&gt;
|-
| Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/anavrin/|title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[BHC]] || Manifest || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/bhc/|title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}&lt;/ref&gt;
|-
| Big Addiction || Odhajam od doma &lt;small&gt;(ft. Zlatko)&lt;/small&gt;, Morfij || 
|-
| [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || 
|-
| Blu.Sine || Začetki || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055&lt;/ref&gt;
|-
| [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || &lt;ref&gt;http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Division]] || Jokala sem || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662&lt;/ref&gt;
|-
| [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || &lt;ref name=&quot;eskobust&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust &amp; Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Eva Moškon]] &amp; Črnobelo || Ljubim se || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}&lt;/ref&gt;
|-
| Firefly || Lalalai || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/&lt;/ref&gt;
|-
| [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || &lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc&lt;/ref&gt;
|-
| Grimmski || || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}&lt;/ref&gt;
|-
| Gutti || This Love, Oceanlikes || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title=&quot;V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock&quot; |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || &lt;ref&gt;http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf&lt;/ref&gt;
|-
| Interceptor || Uničimo tabuje &lt;small&gt;(ft. Deja Mušič)&lt;/small&gt; || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305|title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline }}&lt;/ref&gt;
|-
| Jacuzzy Krall || Čeveljaza &lt;small&gt;(s Sausages)&lt;/small&gt;, Roke gor || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&amp;id=6171&amp;i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel &lt;small&gt;(dec 05)&lt;/small&gt; || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/|title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Lara-B]]|| Večno || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175&lt;/ref&gt;
|-
| Liquf || Krila, Iluzija || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html|title=&quot;Krila&quot; skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf&lt;/ref&gt;
|-
| Marzla Vada || Popoln umor || &lt;ref&gt;http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114&lt;/ref&gt;
|-
| Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || &lt;ref name=&quot;a&quot;&gt;https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike&lt;/ref&gt;
|-
| [[Metalsteel]]|| Spomin || &lt;ref&gt;https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf&lt;/ref&gt;
|-
| [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Puppetz]]|| V meni || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html|title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| RattleSnake || Ogenj al' led || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/|title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || 
|-
| [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || &lt;ref&gt;http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html&lt;/ref&gt;
|-
| The Tide || Decline || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || &lt;ref name=&quot;eskobust&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust &amp; Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| Toxic Heart || Ride Your Life || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&amp;izris=izpisiNovico&amp;st_pod=30&amp;jezik=slo&amp;templ=0|title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/|title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| Ultra || Dan za dva, Višje || &lt;ref name=&quot;a&quot;&gt;https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike&lt;/ref&gt;
|-
| [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/|title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}&lt;/ref&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| &lt;center&gt;20. 08.&lt;br&gt;2010&lt;/center&gt; || Papir&lt;br&gt;Pero Lovšin&lt;br&gt;Heavenix || Smashing Pumkins&lt;br&gt;Die Fantastischen 4&lt;br&gt;Linkin Park&lt;ref&gt;https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848&lt;/ref&gt;
|}

===2011===
Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]]
|-
| 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]&lt;br&gt;Kronika betona – Mirko&lt;br&gt;'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys&lt;br&gt;'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''&lt;br&gt;La Notte Dei Desideri – Jovanotti
|-
| 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]&lt;br&gt;Na drugem bregu – [[Bohem]]&lt;br&gt;'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z &amp; Kanye West&lt;br&gt;You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran&lt;br&gt;'''These Days – Foo Fighters'''
|-
| 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''&lt;br&gt;Hoću, neću – [[Gušti]]&lt;br&gt;Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''&lt;br&gt;It Will Rain – Bruno Mars&lt;br&gt;We Found Love – [[Rihanna]]
|-
| 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''&lt;br&gt;Najin ples – [[Neisha]] &amp; Tokac&lt;br&gt;Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers&lt;br&gt;'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''&lt;br&gt;My Home – Nneka
|-
| 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''&lt;br&gt;Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]&lt;br&gt;A vid'š, da me ni – Mitja &amp; Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]&lt;br&gt;Video Games – Lana Del Rey
|-
| 04. 11. || Pojdi stran – Corvus&lt;br&gt;Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]&lt;br&gt;'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia&lt;br&gt;Benvenuto – Laura Pausini&lt;br&gt;'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]'''
|-
| 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''&lt;br&gt;Rit pa srajca – L.S.D.&lt;br&gt;Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''&lt;br&gt;Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS&lt;br&gt;1996 – The Wombats
|-
| 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''&lt;br&gt;Trbowska – Red Five Point Star&lt;br&gt;Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian&lt;br&gt;'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''&lt;br&gt;Call It What You Want – Foster The People
|-
| 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh&lt;br&gt;Travnik in drevo – Gorazd Lampe&lt;br&gt;'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys&lt;br&gt;'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''&lt;br&gt;Wetsuit – The Vaccines
|-
| 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]]
|-
| 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble
|-
| 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse
|-
| 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Ta čas – Maja Keuc&lt;br&gt;Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''&lt;br&gt;Hurt – Leona Lewis&lt;br&gt;Cannonball – Little Mix
|-
| 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement&lt;br&gt;Kje si lubi – Manouche&lt;br&gt;'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''&lt;br&gt;Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]&lt;br&gt;Girl from Ipanema – Amy Winehouse
|}

===2012===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ&lt;br&gt;'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk &amp; Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Romanje – Tabu &amp; [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran&lt;br&gt;Somebody That I Used To Know – Gotye &amp; Kimbra&lt;br&gt;'''Home Again – Michael Kiwanuka'''
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''&lt;br&gt;Naše leto, naš glas – Zlatko&lt;br&gt;Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor&lt;br&gt;The Daily Mail – Radiohead
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero&lt;br&gt;'''Kaj naj naredim – Sell Out'''&lt;br&gt;Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''&lt;br&gt;My Valentine – Paul McCartney&lt;br&gt;Tattoo – Van Halen
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič &amp; Dejan Lapanja&lt;br&gt;'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''&lt;br&gt;Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey&lt;br&gt;'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Towers – Bon Iver
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''&lt;br&gt;Balada – Katja Koren&lt;br&gt;Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp&lt;br&gt;'''Love Interruption – Jack White'''&lt;br&gt;Pelican – The Maccabees
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''&lt;br&gt;1000 mest – Coma Stereo&lt;br&gt;Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj &amp; M.I.A.&lt;br&gt;'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''&lt;br&gt;Titanium – David Guetta ft. Sia
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt&lt;br&gt;Jst bom tle – Maya&lt;br&gt;'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran&lt;br&gt;Gold On The Ceiling – The Black Keys&lt;br&gt;'''In The End – Snow Patrol'''
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''&lt;br&gt;Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin&lt;br&gt;Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry&lt;br&gt;After Midnight – Blink 182&lt;br&gt;'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy&lt;br&gt;'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''&lt;br&gt;Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi&lt;br&gt;'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash
|-
| 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys
|-
| 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People
|-
| 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna
|-
| 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds
|-
| 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''&lt;br&gt;Morda – Panda&lt;br&gt;Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters&lt;br&gt;Endless Love – Lionel Richie &amp; Shania Twain&lt;br&gt;'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]'''
|-
| 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Get to know me – LeeLoojamais&lt;br&gt;Čarovnija – Peter Lovšin &amp; Španski Borci || Ill Manors – Plan B&lt;br&gt;'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence &amp; The Machine]]'''&lt;br&gt;You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators
|-
| 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''&lt;br&gt;Čudež − Papir&lt;br&gt;? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]'''
|-
| 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude&lt;br&gt;Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]&lt;br&gt;'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence &amp; The Machine ft. Josh Homme&lt;br&gt;'''Hit Or Miss – Tom Jones'''&lt;br&gt;Trouble Town – Jake Bugg
|-
| 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc&lt;br&gt;Tistega dne – Hiša&lt;br&gt;'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk &amp; Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White&lt;br&gt;'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''&lt;br&gt;Dead And Gone – The Black Keys
|-
| 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen
|-
| 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Tvoje moje – [[Muff]]&lt;br&gt;Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''&lt;br&gt;Varud – Sigur Ros&lt;br&gt;Perfect World – Gossip
|-
| 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie&lt;br&gt;Kaj naj – Emkej &amp; Polona&lt;br&gt;'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue&lt;br&gt;'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''&lt;br&gt;Wide Awake – Katy Perry
|-
| 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen
|-
| 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]&lt;br&gt;Led s severa – Big Foot Mama&lt;br&gt;'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''&lt;br&gt;Like A Prayer – Madonna&lt;br&gt;Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses
|-
| 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]&lt;br&gt;Kako si kaj? – Katja Koren&lt;br&gt;'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage&lt;br&gt;Disconnected – Keane&lt;br&gt;'''Spectrum – Florence &amp; The Machine'''
|-
| 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees&lt;br&gt;'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''&lt;br&gt;Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West &amp; Jay-Z&lt;br&gt;'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''&lt;br&gt;Only The Horses – Scissor Sisters
|-
| 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael
|-
| 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]]
|-
| 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]]
|-
| 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona&lt;br&gt;There Will Be Boys – Katja Šulc&lt;br&gt;'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink&lt;br&gt;Winner – Pet Shop Boys&lt;br&gt;'''New Day – Alicia Keys'''
|-
| 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov&lt;br&gt;Te čakam – [[In &amp; Out (glasbena skupina)|In &amp; Out]]&lt;br&gt;'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''&lt;br&gt;Whistle – Flo Rida&lt;br&gt;Settle Down – No Doubt
|-
| 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys
|-
| 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''&lt;br&gt;Texarcana – Vlado Kreslin &amp; Bambi Molesters&lt;br&gt;Drive – Polona Kasal || &lt;small&gt;Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] &amp; Mike Rutheford&lt;/small&gt;
|-
| 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox&lt;br&gt;'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes&lt;br&gt;Madness – Muse&lt;br&gt;'''Little Talks – Of Monsters And Men'''
|-
| 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran &amp; Janez Lamovšek&lt;br&gt;'''Hudič – [[Zoran Predin]] &amp; Coverlover'''&lt;br&gt;Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys&lt;br&gt;Teenage Icon – The Vaccines&lt;br&gt;'''Lover Alot – Aerosmith'''
|-
| 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''&lt;br&gt;Kaj si hotel – Avtomobili&lt;br&gt;Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''&lt;br&gt;We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift&lt;br&gt;Under the Westway – Blur
|-
| 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]]
|-
| 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''&lt;br&gt;Užitek na Replay – Big Foot Mama&lt;br&gt;Grem – Drago Mislej Mef &amp; NOB || Ride – Lana Del Rey&lt;br&gt;'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''&lt;br&gt;Flower – Kylie Minogue
|-
| 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''&lt;br&gt;Skrivnost – Nikka&lt;br&gt;Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''&lt;br&gt;Anna Sun – Walk the Moon&lt;br&gt;Night Light – Jessie Ware
|-
| 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren&lt;br&gt;Believe – Tide&lt;br&gt;'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin&lt;br&gt;'''Skyfall – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Miss Atomic Bomb – The Killers
|-
| 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Remember – Trash Candy&lt;br&gt;Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''&lt;br&gt;Looking Hot – No Doubt&lt;br&gt;Rock &amp; Roll Love Affair – Prince
|-
| 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay
|-
| 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Lion's Throat – Barely Modern&lt;br&gt;Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''&lt;br&gt;Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti&lt;br&gt;Mountain Sound – Of Monsters And Men
|-
| 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford &amp; Sons
|-
| 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn &amp; Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars
|-
| 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith
|-
| 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers
|-
| 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys
|-
| 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin&lt;br&gt;Nisva sama – Electrix&lt;br&gt;'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana&lt;br&gt;Breezeblocks – Alt-J
|-
| 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford &amp; Sons
|}

===2013===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan&lt;br&gt;DNK – Heavenix&lt;br&gt;'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro&lt;br&gt;Street Jesus – Aerosmith&lt;br&gt;'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''&lt;br&gt;Viva La Revolucion – Mirko Brass Band&lt;br&gt;You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend&lt;br&gt;'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy &amp; The Conspirators
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus&lt;br&gt;Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]&lt;br&gt;'''Samota – Sell Out''' || Suit &amp; Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z&lt;br&gt;Don't Save Me – Haim&lt;br&gt;'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] &amp; Adam Levine'''
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]]
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''&lt;br&gt;Ti greš – Nina Pušlar&lt;br&gt;Ujet – Semo &amp; Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;Always Allright – Alabama Shakes&lt;br&gt;If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] &amp; The Bad Seeds
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford &amp; Sons
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Tvoja sreča – 2B&lt;br&gt;Kisik – Jernej Zoran &amp; Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''&lt;br&gt;Mirrors – Justin Timberlake&lt;br&gt;Bad Mood – The Vaccines
|-
| 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan
|-
| 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''&lt;br&gt;Jutranja rosa – Flora &amp; Paris&lt;br&gt;Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons&lt;br&gt;Kasno je za ljubav – Urban &amp; 4&lt;br&gt;'''Biblical – Biffy Clyro'''
|-
| 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode
|-
| 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner
|-
| 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo &amp; Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart
|-
| 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware
|-
| 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]]
|-
| 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''&lt;br&gt;Sanje – Nula Kelvina&lt;br&gt;Zaplezali smo se – Zoran Predin &amp; Coverlover || '''Blind – Hurts'''&lt;br&gt;Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams&lt;br&gt;It's Allright, It's OK – Primal Scream
|-
| 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''&lt;br&gt;December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]&lt;br&gt;Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''&lt;br&gt;Alive – Empire Of The Sun&lt;br&gt;#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel
|-
| 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave &amp; The Bad Seeds
|-
| 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald
|-
| 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane
|-
| 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton
|-
| 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''&lt;br&gt;Goalless Confessions – Dandelion Children&lt;br&gt;Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''&lt;br&gt;Fiction – The XX&lt;br&gt;Still Swinging – Papa Roach
|-
| 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]]
|-
| 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]]
|-
| 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand
|-
| 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh&lt;br&gt;'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] &amp; Gaby Moreno'''&lt;br&gt;Home Again – Elton John&lt;br&gt;Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas
|-
| 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''&lt;br&gt;En od naju – D'Neeb&lt;br&gt;Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend&lt;br&gt;Lovesick – Peace&lt;br&gt;'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]'''
|-
| 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin &amp; Nina Pušlar&lt;br&gt;Mars in Venera – Tinkara Kovač&lt;br&gt;'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon&lt;br&gt;Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake&lt;br&gt;'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age'''
|-
| 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''&lt;br&gt;Objem &lt;small&gt;(rmx)&lt;/small&gt; − Papir&lt;br&gt;? || '''Valentine's Day – David Bowie'''
|-
| 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''&lt;br&gt;Ura je 8 – [[Lea Sirk]]&lt;br&gt;Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''&lt;br&gt;Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams&lt;br&gt;Dance Apocalyptic – Janelle Monáe
|-
| 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]]
|-
| 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''&lt;br&gt;Pod staro jablano – Niet in Severa&lt;br&gt;Ujet – Semo &amp; Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;Burn – Ellie Goulding&lt;br&gt;Melody Calling – The Vaccines
|-
| 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew &amp; Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]]
|-
| 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode
|-
| 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''&lt;br&gt;Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]&lt;br&gt;Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''&lt;br&gt;The Perfect Life – Moby &amp; Wayne Coyne&lt;br&gt;New – Paul McCartney
|-
| 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]]
|-
| 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo &amp; Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]]
|-
| 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]]
|-
| 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg
|-
| 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George
|-
| 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] &amp; Friends'''&lt;br&gt;I Guess – Balladero&lt;br&gt;S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé&lt;br&gt;You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur&lt;br&gt;'''Cheating – John Newman'''
|-
| 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams
|-
| 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin&lt;br&gt;'''Hodim naprej – Eskobars'''&lt;br&gt;Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''&lt;br&gt;NYC – Dido&lt;br&gt;Afterlife – Arcade Fire
|-
| 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''&lt;br&gt;Love Is Gone – Tide&lt;br&gt;Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''&lt;br&gt;I Belong To You – Caro Emerald&lt;br&gt;Quale senso abbiamo noi – Zucchero
|-
| 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes
|-
| 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen
|-
| 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]]
|-
| 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]]
|-
| 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]]
|-
| 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''&lt;br&gt;Sanjska – [[Billysi]]&lt;br&gt;Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''&lt;br&gt;Losing Sleep – John Newman&lt;br&gt;Forever – Haim
|}

===2014===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''&lt;br&gt;Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]&lt;br&gt;Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''&lt;br&gt;Black Skinhead – Kanye West&lt;br&gt;Adore You – Miley Cyrus
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]]
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''&lt;br&gt;Vzem' si čas – Anu&lt;br&gt;Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''&lt;br&gt;Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna&lt;br&gt;Demons – Imagine Dragons
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz&lt;br&gt;Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina&lt;br&gt;'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2&lt;br&gt;Tu sei lei – Ligabue&lt;br&gt;'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen'''
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''&lt;br&gt;Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara&lt;br&gt;Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''&lt;br&gt;Cambia-menti – Vasco Rossi&lt;br&gt;Runaway Baby – Bruno Mars
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]&lt;br&gt;'''Zadnja noč – Foršus'''&lt;br&gt;Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;Can't Rely On It – Paloma Faith&lt;br&gt;PretzelBodyLogic – Prince
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC&lt;br&gt;'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''&lt;br&gt;Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''&lt;br&gt;Let Her Down Easy – George Michael&lt;br&gt;Money On my Mind – Sam Smith
|-
| 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]]
|-
| 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]]
|-
| 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li
|-
| 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB&lt;br&gt;'''Shotgun Seat – EightBomb'''&lt;br&gt;Sijoča kulisa – Robert Jukič &amp; [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''&lt;br&gt;Liar, Liar – Chris Cab&lt;br&gt;There Is No Other Time – Klaxons
|-
| 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]&lt;br&gt;I Believe In ... – Elvis Jackson&lt;br&gt;'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc&lt;br&gt;'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''&lt;br&gt;Stay With Me – Sam Smith
|-
| 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars&lt;br&gt;'''1000-e luči – [[BO!]]'''&lt;br&gt;Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn&lt;br&gt;'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''&lt;br&gt;Heaven Knows – The Pretty Reckless
|-
| 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''&lt;br&gt;Burning – Thomas March &amp; The Snail Collective&lt;br&gt;Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''&lt;br&gt;Ti penso raramente – Biagio Antonacci&lt;br&gt;Rumble – Kelis
|-
| 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Jutranji striptis (2014) – Flirrt&lt;br&gt;Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza&lt;br&gt;'''West Coast – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Tennis Court – Lorde
|-
| 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] &amp; Nina Kay || Lazaretto – Jack White
|-
| 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay
|-
| 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk&lt;br&gt;'''Eurovision – Laibach'''&lt;br&gt;Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets
|-
| 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''&lt;br&gt;Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin&lt;br&gt;Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''&lt;br&gt;Imidiwan – Bombino&lt;br&gt;Swallowed Whole – Pearl Jam
|-
| 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers
|-
| 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''&lt;br&gt;Čas za sanje – Polona Leben &amp; Electric Boogie&lt;br&gt;Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian&lt;br&gt;'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''&lt;br&gt;?
|-
| 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra
|-
| 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon
|-
| 26. || 27. 06. || Valovi − In &amp; Out ft. Trkaj&lt;br&gt;'''Hot Air – Alice Blue'''&lt;br&gt;Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh&lt;br&gt;'''Tough Love – Jessie Ware'''&lt;br&gt;?
|-
| 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''&lt;br&gt;Roll The Dice – The Tide&lt;br&gt;Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg&lt;br&gt;'''Pretty Hurts – Beyonce'''&lt;br&gt;Show Me a Miracle – Klaxons
|-
| 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz
|-
| 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti&lt;br&gt;'''En knc wade – Smaal Tokk &amp; Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia&lt;br&gt;'''Am I Wrong – Nico &amp; Winz'''&lt;br&gt;?
|-
| 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]]
|-
| 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]]
|-
| 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp &amp; Robyn
|-
| 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo
|-
| 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran
|-
| 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar&lt;br&gt;Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] &amp; Mike Vale ft. Chris The Voice&lt;br&gt;'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille&lt;br&gt;Down the Wrong Way − Chrissie Hynde &amp; Neil Young&lt;br&gt;'''True Love – Coldplay'''
|-
| 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''&lt;br&gt;Muza – Denis Ali&lt;br&gt;Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini&lt;br&gt;'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''&lt;br&gt;Blame It on Me − George Ezra
|-
| 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] &amp; TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]]
|-
| 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''&lt;br&gt;Ujeta − Jamirko &amp; Maya&lt;br&gt;Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson&lt;br&gt;'''Clouds – Prince'''&lt;br&gt;?
|-
| 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit
|-
| 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]]
|-
| 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''&lt;br&gt;Go disco go – Koala Voice&lt;br&gt;Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry&lt;br&gt;Yellow Flicker Beat − Lorde&lt;br&gt;'''Happy Idiot – TV on the Radio'''
|-
| 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu&lt;br&gt;Sladka svetloba – Avtomobili&lt;br&gt;'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''&lt;br&gt;The Days – Avicii ft. Robbie Williams&lt;br&gt;?
|-
| 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13&lt;br&gt;Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band&lt;br&gt;'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters&lt;br&gt;'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''&lt;br&gt;?
|-
| 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''&lt;br&gt;Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]&lt;br&gt;All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani&lt;br&gt;These Days − Take That&lt;br&gt;'''Be Lucky – [[The Who]]'''
|-
| 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''&lt;br&gt;Kličem te − [[Alenka Godec]]&lt;br&gt;Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds
|-
| 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2
|-
| 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood
|-
| 48. || 28. 11. || Pol – Hamo &amp; Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars
|-
| 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''&lt;br&gt;Aha − Muff&lt;br&gt;Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''&lt;br&gt;Guirrero − Marco Mengoni&lt;br&gt;Like I Can − Sam Smith
|-
| 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko &amp; [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC
|-
| 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''&lt;br&gt;Kitara leti v nebo – Bilbi&lt;br&gt;Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''&lt;br&gt;Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel&lt;br&gt;?
|-
| 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys
|}

===2015===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2&lt;br&gt;Alles Klar – Lei'yh&lt;br&gt;'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence&lt;br&gt;'''Living for Love – [[Madonna]]'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]&lt;br&gt;'''Popoln dan – Sell Out'''&lt;br&gt;Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor&lt;br&gt;Sabato – Jovanotti&lt;br&gt;'''Miracles – [[Coldplay]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Hands – Fed Horses&lt;br&gt;Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd&lt;br&gt;Only One − Kanye West ft. Paul McCartney&lt;br&gt;'''Sugar – Maroon 5'''
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson&lt;br&gt;'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''&lt;br&gt;Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding&lt;br&gt;'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''&lt;br&gt;Nothing – Koala Voice&lt;br&gt;Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''&lt;br&gt;Incanto – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Handsome – The Vaccines
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars&lt;br&gt;Tell Me What U want – Can Of Bees&lt;br&gt;'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra&lt;br&gt;'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West &amp; [[Paul McCartney]]'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]&lt;br&gt;Live in Hope – NoAir&lt;br&gt;'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]]
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb&lt;br&gt;'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''&lt;br&gt;Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence &amp; The Machine]]'''&lt;br&gt;Fatti avanti amore – Nek&lt;br&gt;King – Years and Years
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''&lt;br&gt;Fall In Love – Arsov&lt;br&gt;Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran&lt;br&gt;'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''&lt;br&gt;Style – Taylor Swift
|-
| 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens&lt;br&gt;'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''&lt;br&gt;Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''&lt;br&gt;I'm a Ruin – Marina and the Diamonds&lt;br&gt;Fade Out Lines – The Avener
|-
| 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran &amp; Lara Poreber&lt;br&gt;'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''&lt;br&gt;Z roko v roki – Kevin Koradin &amp; [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier&lt;br&gt;Mi verdad – Mana ft. Shakira&lt;br&gt;'''Believe – Mumford &amp; Sons'''
|-
| 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba&lt;br&gt;Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band&lt;br&gt;'''Gli immortali – Jovanotti'''&lt;br&gt;?
|-
| 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak&lt;br&gt;Slow Down (Remix) − LastDayHere&lt;br&gt;'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]]
|-
| 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D&lt;br&gt;Hollywood kitsch – Daša Gradišek&lt;br&gt;'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers&lt;br&gt;Instant Crush − Natalie Imbruglia&lt;br&gt;'''Crystals – Of Monsters and Men'''
|-
| 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''&lt;br&gt;Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz&lt;br&gt;Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy&lt;br&gt;Hold My Hand − Jess Glynne&lt;br&gt;'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble'''
|-
| 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]&lt;br&gt;'''Julija – San di ego'''&lt;br&gt;Native Son – Gramatik ft. Raekwon &amp; Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti
|-
| 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''&lt;br&gt;Musicus – Mit&lt;br&gt;Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth&lt;br&gt;The Wolf − ?&lt;br&gt;'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes'''
|-
| 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]&lt;br&gt;[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]&lt;br&gt;'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!&lt;br&gt;'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''&lt;br&gt;Shut Up And Dance – Walk The Moon
|-
| 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur&lt;br&gt;Z mano greš – Alma&lt;br&gt;'''Tiho – Hamo &amp; Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura&lt;br&gt;Rimani tu – Raf&lt;br&gt;'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač&lt;br&gt;Ko sama boš – Anej Piletič&lt;br&gt;'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy &amp; Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald&lt;br&gt;'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''&lt;br&gt;Big Girls Cry – Sia
|-
| 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover&lt;br&gt;'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''&lt;br&gt;Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''&lt;br&gt;Did You Hear The Rain – George Ezra&lt;br&gt;New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora
|-
| 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall&lt;br&gt;Rider – John F. Doe&lt;br&gt;'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont&lt;br&gt;'''Sunny Side Up – Faith No More'''&lt;br&gt;Heroes – Måns Zelmerlöw
|-
| 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''&lt;br&gt;Brez skrbi − Samo Budna&lt;br&gt;Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj &amp; Afrojack'''&lt;br&gt;Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar&lt;br&gt;Ong Ong – Blur
|-
| 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi&lt;br&gt;'''Se ti laže – [[Sausages]]'''&lt;br&gt;V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''&lt;br&gt;Guai – Vasco Rossi&lt;br&gt;Want To Want Me – Jason Derulo
|-
| 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''&lt;br&gt;Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet&lt;br&gt;Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers&lt;br&gt;Today, Today, Today – James Taylor&lt;br&gt;'''Can't Feel My Face – The Weeknd'''
|-
| 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D&lt;br&gt;'''Mending Fences – Alice Blue'''&lt;br&gt;Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck&lt;br&gt;Buon viaggio – Cesare Cremonini&lt;br&gt;'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke&lt;br&gt;Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla&lt;br&gt;'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay&lt;br&gt;'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae &amp; Nile Rodgers'''&lt;br&gt;No Sleeep – Janet Jackson
|-
| 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]&lt;br&gt;'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''&lt;br&gt;Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years &amp; Years&lt;br&gt;'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''&lt;br&gt;Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend
|-
| 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars&lt;br&gt;'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''&lt;br&gt;Najine barve – Jernej Zoran &amp; Lara || Coffee – Miguel&lt;br&gt;'''L'estate addòsso – Jovanotti'''&lt;br&gt;Song for Someone – U2
|-
| 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;All - Torul&lt;br&gt;Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''&lt;br&gt;#SundayFunday – Magic!&lt;br&gt;Come And Get It – John Newman
|-
| 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''&lt;br&gt;Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]&lt;br&gt;Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico &amp; Winz&lt;br&gt;'''Eventually – Tame Impala'''&lt;br&gt;Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson
|-
| 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova &amp; Eva Beus&lt;br&gt;'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''&lt;br&gt;To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''&lt;br&gt;The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan&lt;br&gt;Leave a Trace – Chvrches
|-
| 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''&lt;br&gt;Kdo sploh sva – Lea Sirk&lt;br&gt;Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''&lt;br&gt;1998 – Banks ft. Chet Faker&lt;br&gt;The Mood That I'm In – Beth Hart
|-
| 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko&lt;br&gt;'''Piknik – Siddharta'''&lt;br&gt;Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith&lt;br&gt;'''High by the Beach – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Drag Me Down – One Direction
|-
| 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama&lt;br&gt;'''Sama je – Bort Ross &amp; Nina Radkovič'''&lt;br&gt;Gospa magister – Hamo &amp; Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj&lt;br&gt;Lo stadio – Tiziano Ferro&lt;br&gt;'''Growing Up – Macklemore &amp; Ryan Lewis ft. Ed Sheeran'''
|-
| 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]&lt;br&gt;Zato, ker smem – Demolition Group&lt;br&gt;'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne&lt;br&gt;'''From Eden – Hozier'''&lt;br&gt;Wildest Dreams – Taylor Swift
|-
| 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš&lt;br&gt;'''Ogledalo – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford &amp; Sons'''&lt;br&gt;Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti&lt;br&gt;What Do You Mean? − Justin Bieber
|-
| 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad&lt;br&gt;'''The French Say – Koala Voice'''&lt;br&gt;Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten&lt;br&gt;'''Mountain at My Gates – Foals'''&lt;br&gt;Roots − Imagine Dragons
|-
| 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane&lt;br&gt;'''Nekineki – [[Murat &amp; Jose]] X JAMirko'''&lt;br&gt;Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell&lt;br&gt;'''Demons – James Morrison'''&lt;br&gt;Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce &amp; Arrow Benjamin
|-
| 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank&lt;br&gt;Morebit − Mrigo &amp; Ghet&lt;br&gt;'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Bad Blood – Ryan Adams&lt;br&gt;Writing's on the Wall – Sam Smith
|-
| 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Living Again – Maraaya&lt;br&gt;Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party&lt;br&gt;Hotline Bling − Drake&lt;br&gt;'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''
|-
| 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D&lt;br&gt;Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov&lt;br&gt;'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding&lt;br&gt;'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff &amp; The Night Sweats'''&lt;br&gt;Locked Away - R. City feat. Adam Levine
|-
| 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''&lt;br&gt;Dlani – Okttober&lt;br&gt;Bežim – Raiven || Dominique – Anouk&lt;br&gt;'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''&lt;br&gt;Love Me Like You Do − Little Mix
|-
| 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec&lt;br&gt;Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba&lt;br&gt;'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele&lt;br&gt;Breathe Life – Jack Garratt&lt;br&gt;'''Love Gave Me More – Simply Red'''
|-
| 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses&lt;br&gt;Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]&lt;br&gt;'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''&lt;br&gt;If You Ever Want To Be In Love – James Bay&lt;br&gt;Bird Set Free – Sia
|-
| 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik&lt;br&gt;'''Beli grad – [[Mi2]]'''&lt;br&gt;Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson&lt;br&gt;'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''&lt;br&gt;Adventure of a Lifetime – Coldplay
|-
| 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''&lt;br&gt;Najina slika in ti – Neisha&lt;br&gt;Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede&lt;br&gt;Ex's and Oh's – Elle King&lt;br&gt;'''Jackie and Wilson – Hozier'''
|-
| 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''&lt;br&gt;Sanjaj me – Anette&lt;br&gt;Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni&lt;br&gt;Can't Get Enough Of Myself – Santigold
|-
| 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''&lt;br&gt;Nastalo bo – Siddharta&lt;br&gt;Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''&lt;br&gt;Hotline Bling – Drake&lt;br&gt;Sorry – Justin Bieber
|-
| 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew&lt;br&gt;'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''&lt;br&gt;Palms &amp; Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''&lt;br&gt;21 grammi – Fedez&lt;br&gt;You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy
|-
| 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Rdeči plašč – Bilbi&lt;br&gt;Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''&lt;br&gt;Stitches – Shawn Mendes&lt;br&gt;Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue
|-
| 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''&lt;br&gt;Veselega decembra – 30 stopinj v senci&lt;br&gt;Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''&lt;br&gt;Sweet Lovin’ – Sigala&lt;br&gt;The Girl Is Mine – 99 Souls
|}

===2016===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''&lt;br&gt;Stoletni ples – Panda&lt;br&gt;V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''&lt;br&gt;'Cause I'm A Man – Tame Impala&lt;br&gt;Il Rimpanto Di Te – Giosada
|-
| 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''&lt;br&gt;BSM (Bod sam moja) – Zlatko&lt;br&gt;Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''&lt;br&gt;Here – Alessia Cara&lt;br&gt;Love For That – Mura Masa
|-
| 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen&lt;br&gt;Sunrise – Gašper ft. Vanesa&lt;br&gt;'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Reapers – Sia&lt;br&gt;'''Lazarus – [[David Bowie]]'''
|-
| 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''&lt;br&gt;Čakam – [[Žan Serčič]]&lt;br&gt;Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer&lt;br&gt;'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''&lt;br&gt;Nerve − Don Broco
|-
| 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Remiss – Karmakoma&lt;br&gt;Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede&lt;br&gt;'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''&lt;br&gt;Delete – DMA's
|-
| 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''&lt;br&gt;Lokomotiva – Kill Kenny&lt;br&gt;Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''&lt;br&gt;Io di te non ho paura – Emma&lt;br&gt;Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé
|-
| 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose&lt;br&gt;To mi je všeč – Nina Pušlar&lt;br&gt;'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''&lt;br&gt;Pillowtalk – Zayn&lt;br&gt;Stressed Out – Twenty One Pilots
|-
| 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko&lt;br&gt;Čas je zdaj – Anja Kotar&lt;br&gt;'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham&lt;br&gt;Un giorno mi dirai – Stadio&lt;br&gt;'''Worry – Jack Garratt'''
|-
| 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''&lt;br&gt;Ladja norcev – Lačni Franz&lt;br&gt;Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals&lt;br&gt;Crier tout bas – Cœur de pirate&lt;br&gt;'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]'''
|-
| 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan &amp; Matevž Šalehar - Hamo&lt;br&gt;Zlati časi – Balladero&lt;br&gt;'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''&lt;br&gt;Volevo te – Giusy Ferreri&lt;br&gt;The Sound – 1975
|-
| 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart&lt;br&gt;'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''&lt;br&gt;Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey&lt;br&gt;'''J'sais pas – Brigitte'''&lt;br&gt;Best Fake Smile – James Bay
|-
| 12. || 18. 03. || Matica – Dan D&lt;br&gt;Greva naprej – Rudi Bučar&lt;br&gt;'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches&lt;br&gt;'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''&lt;br&gt;Gimme the Love – Jake Bugg
|-
| 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Home – Mistermarsh&lt;br&gt;Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''&lt;br&gt;Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran&lt;br&gt;Follow You – Bring Me the Horizon
|-
| 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz&lt;br&gt;Do kosti – Tabu&lt;br&gt;'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef &amp; NOB''' || One Strike – All Saints&lt;br&gt;'''Partigano reggiano – Zucchero'''&lt;br&gt;The Less I Know The Better – Tame Impala
|-
| 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla &amp; Neisha&lt;br&gt;Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence&lt;br&gt;'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen&lt;br&gt;'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''&lt;br&gt;Like I Would – Zayn
|-
| 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora&lt;br&gt;'''Rad imam dež – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau &amp; Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''&lt;br&gt;New Romantics – Taylor Swift&lt;br&gt;Keep Singing – Rick Astley
|-
| 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''&lt;br&gt;Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac&lt;br&gt;Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets&lt;br&gt;'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''&lt;br&gt;What If I Go – Mura Masa
|-
| 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''&lt;br&gt;One – Hyu ft. Eva Štirn&lt;br&gt;Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah&lt;br&gt;A Love Song – LadyHawke&lt;br&gt;'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]'''
|-
| 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh&lt;br&gt;'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell&lt;br&gt;Hold Up – Beyonce&lt;br&gt;'''Up &amp; Up – [[Coldplay]]'''
|-
| 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''&lt;br&gt;Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]&lt;br&gt;Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej &amp; Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''&lt;br&gt;Hoter Than Hell – Dua Lipa&lt;br&gt;This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna
|-
| 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose&lt;br&gt;Rain – Lina Rahne&lt;br&gt;'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses&lt;br&gt;'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Bored To Death – Blink 182
|-
| 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''&lt;br&gt;Frida Nipl – Koala Voice&lt;br&gt;Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele&lt;br&gt;'''Ragazza magica – Jovanotti'''&lt;br&gt;Empty – Garbage
|-
| 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''&lt;br&gt;Until Then – [[Haiku Garden]]&lt;br&gt;Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani&lt;br&gt;'''Vorrei ma non posto – J-AX &amp; Fedez'''&lt;br&gt;Cry – Sigma ft. Take That
|-
| 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Where You Left Me – Muff&lt;br&gt;Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura&lt;br&gt;'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''&lt;br&gt;Boyfriend – Tegan and Sara
|-
| 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Silence – Ditka&lt;br&gt;Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''&lt;br&gt;Siberian Nights – The Kills&lt;br&gt;Casual Party – Band Of Horses
|-
| 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''&lt;br&gt;Poletna – Sausages &amp; Marko Hatlak&lt;br&gt;Why You Keep Sayin' – Thomas March &amp; The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''&lt;br&gt;Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne&lt;br&gt;Wow! – Beck
|-
| 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''&lt;br&gt;Way Away – Sweven&lt;br&gt;Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara&lt;br&gt;The Getaway – Red Hot Chili Peppers&lt;br&gt;'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend'''
|-
| 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''&lt;br&gt;Noben me ne razume − Nipke&lt;br&gt;Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac &amp; Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''&lt;br&gt;Sledgehammer − Rihanna&lt;br&gt;Mama Said – Lukas Graham
|-
| 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''&lt;br&gt;Tension – Jardier&lt;br&gt;Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke &amp; Erik || Better Love – Hozier&lt;br&gt;'''Red Dress – Magic!'''&lt;br&gt;Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets
|-
| 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven&lt;br&gt;Suzanna Smiling – Daniel Vezoja&lt;br&gt;'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears&lt;br&gt;La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira&lt;br&gt;'''Good Grief – Bastille'''
|-
| 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo&lt;br&gt;'''Soulseller – Stray Train'''&lt;br&gt;Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners&lt;br&gt;'''Toi et moi – Paradis'''&lt;br&gt;Be As You Are – Mike Posner
|-
| 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu&lt;br&gt;Chasing You – Benjamin Shock&lt;br&gt;'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry&lt;br&gt;'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''&lt;br&gt;Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber &amp; MØ
|-
| 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar&lt;br&gt;'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''&lt;br&gt;Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay &lt;br&gt;Uno di questi giorni – Nek&lt;br&gt;'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya'''
|-
| 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh&lt;br&gt;'''Drugi breg želja – Ditka'''&lt;br&gt;Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval&lt;br&gt;Howl – Biffy Clyro&lt;br&gt;'''Carry On – Norah Jones'''
|-
| 35. || 26. 08. || Muza – BQL&lt;br&gt;'''Lepa – Adijo kultura'''&lt;br&gt;Divination – Werefox || Kids – OneRepublic&lt;br&gt;'''Bang Bang – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;Closer – Chainsmokers ft. Halsey
|-
| 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''&lt;br&gt;Gifts – Fed Horses&lt;br&gt;Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''&lt;br&gt;Ho creduto a me – Laura Pausini&lt;br&gt;Love on the Brain – Rihanna
|-
| 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''&lt;br&gt;Saviour of Love – Torul&lt;br&gt;Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World&lt;br&gt;Eterni – Zero Assoluto&lt;br&gt;'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]'''
|-
| 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant&lt;br&gt;Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai&lt;br&gt;'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''&lt;br&gt;White Tiger – Izzy Bizu&lt;br&gt;The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar
|-
| 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''&lt;br&gt;Fingertips – Sweven&lt;br&gt;Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''&lt;br&gt;Unici – Nek&lt;br&gt;Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver &amp; Kanye
|-
| 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] &amp; Borut Marolt'''&lt;br&gt;All Is Gone – Tidal Waves&lt;br&gt;Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den&lt;br&gt;'''Still Breathing – Green Day'''&lt;br&gt;Send Them Off – Bastille
|-
| 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo &amp; Tribute 2 Love'''&lt;br&gt;Player – Ina Shai&lt;br&gt;Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell&lt;br&gt;Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk&lt;br&gt;'''Party Like a Russian – Robbie Williams'''
|-
| 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz&lt;br&gt;Should Have Listened – Trash Candy&lt;br&gt;'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur&lt;br&gt;La Risposta – Samuel&lt;br&gt;'''Blended Family – Alicia Keys'''
|-
| 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat&lt;br&gt;Forgive the Weather – Toxine&lt;br&gt;'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars&lt;br&gt;Un mondo migliore – Vasco Rossi&lt;br&gt;'''Walls – Kings of Leon'''
|-
| 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri&lt;br&gt;Holly G – NoAir&lt;br&gt;'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga&lt;br&gt;Sexual – Neiked&lt;br&gt;'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar'''
|-
| 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Kristal – King Foo&lt;br&gt;Glasovi – Gora || '''Love &amp; Hate – Michael Kiwanuka'''&lt;br&gt;Potremmo ritornare – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Shout Out to My Ex – Little Mix
|-
| 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP&lt;br&gt;'''Vrhovi – [[Neisha]]'''&lt;br&gt;Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''&lt;br&gt;All Goes Wrong – Chase &amp; Status ft. Tom Grennan&lt;br&gt;Re-arrange – Biffy Clyro
|-
| 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke&lt;br&gt;'''Dva za mene – Katarina Mala'''&lt;br&gt;With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX&lt;br&gt;'''Oronero – Giorgia'''&lt;br&gt;True Disaster – Tove Lo
|-
| 48. || 25. 11. || Privid – 2B&lt;br&gt;Moč jeseni – Gal Gjurin&lt;br&gt;'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae&lt;br&gt;'''Water Under the Bridge – Adele'''&lt;br&gt;Lost on You – LP
|-
| 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu&lt;br&gt;Something to Be Free – Sweetsology&lt;br&gt;'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''&lt;br&gt;I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk&lt;br&gt;Love on the Weekend – John Mayer
|-
| 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''&lt;br&gt;Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar&lt;br&gt;Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''&lt;br&gt;All Night – Beyoncé&lt;br&gt;Fire – Justice
|-
| 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos&lt;br&gt;'''Led – Bort Ross'''&lt;br&gt;Ideal – Simon || Everglow – Coldplay&lt;br&gt;'''One Fine Day – Sting'''&lt;br&gt;Breaker's Roar – Sturgill Simpson
|-
| 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''&lt;br&gt;Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence&lt;br&gt;Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake &amp; Anna Kendrick&lt;br&gt;'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''&lt;br&gt;I don't Wanna Live Forever – Zayn &amp; Taylor Swift
|-
| 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March &amp; We'll Be Naked Collective&lt;br&gt;'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''&lt;br&gt;Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''&lt;br&gt;Completamente – Thegiornalisti&lt;br&gt;Season 2 Episode 3 – Glass Animals
|}

===2017===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''&lt;br&gt;Pada – Lean Kozlar Luigi&lt;br&gt;Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille&lt;br&gt;'''Suženi snovi – Repetitor'''&lt;br&gt;Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane
|-
| 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''&lt;br&gt;Lebdenje – King Foo&lt;br&gt;Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''&lt;br&gt;Neuanfang – Clueso&lt;br&gt;In My Mind – The Amazons
|-
| 3. || 20. 01. || Klasika – David&lt;br&gt;Old Memory – Daniel Vezoja&lt;br&gt;'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers&lt;br&gt;'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Magnificent (She Says) – Elbow
|-
| 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank&lt;br&gt;We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič&lt;br&gt;'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime &amp; Silence – Julien Dore&lt;br&gt;Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso&lt;br&gt;'''Chöre – Mark Forster'''
|-
| 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Milijon in ena – Klara Jazbec&lt;br&gt;Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp&lt;br&gt;'''Automaton – Jamiroquai'''&lt;br&gt;Say Something Loving – The XX
|-
| 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem&lt;br&gt;'''Poišči navdih – Sweetsology'''&lt;br&gt;Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''&lt;br&gt;Il Conforto –Tiziano Ferro &amp; Carmen Consoli&lt;br&gt;Honey Sweet – Blossoms
|-
| 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko&lt;br&gt;Dihava isti zrak – Moya&lt;br&gt;'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''&lt;br&gt;Moving On the Getting Over – John Mayer&lt;br&gt;Big Picture – London Grammar
|-
| 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt&lt;br&gt;Hešteg – Icotovi zobi&lt;br&gt;'''Ti lahko – Peter Lovšin &amp; Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks&lt;br&gt;'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''&lt;br&gt;(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha
|-
| 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran&lt;br&gt;Roka v roki – Monolits&lt;br&gt;'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Heavy – Linkin Park feat. Kiiara&lt;br&gt;Hey Bébé – Rhiannon Giddens
|-
| 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''&lt;br&gt;Če si rojen – Avtomobili&lt;br&gt;Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''&lt;br&gt;Ora mai – Lele&lt;br&gt;Green Light – Lorde
|-
| 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar &amp; Istrabend'''&lt;br&gt;On My Way – Omar Naber&lt;br&gt;Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''&lt;br&gt;You Look Good – Lady Antebellum&lt;br&gt;So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign
|-
| 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven&lt;br&gt;Rabim samo tebe – Žiga Rustja&lt;br&gt;'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man&lt;br&gt;'''Dirigent – Urban &amp; 4'''&lt;br&gt;Galway Girl – Ed Sheeran
|-
| 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček&lt;br&gt;Kozmonavt – Gora&lt;br&gt;'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer&lt;br&gt;Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar&lt;br&gt;'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth'''
|-
| 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo &amp; Tina Marinšek&lt;br&gt;'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''&lt;br&gt;Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''&lt;br&gt;Passionfruit – Drake&lt;br&gt;Shine on Me – Dan Auerbach
|-
| 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon&lt;br&gt;Resetiraj me – Bilbi&lt;br&gt;'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''&lt;br&gt;Ultralife – Oh Wonder&lt;br&gt;Le canzoni fanno male – Marianne Mirage
|-
| 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar&lt;br&gt;'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''&lt;br&gt;Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood&lt;br&gt;Sign of the Times – Harry Styles&lt;br&gt;'''Be Who You Are – The Kooks'''
|-
| 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored&lt;br&gt;Ob kavi – Anabel&lt;br&gt;'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''&lt;br&gt;Hard Times – Paramore&lt;br&gt;Stay – Zedd ft. Alessia Cara
|-
| 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''&lt;br&gt;Useless – Trash Candy&lt;br&gt;Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''&lt;br&gt;Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom&lt;br&gt;Ran – Future Islands
|-
| 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''&lt;br&gt;Nazaj – 2B&lt;br&gt;Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim&lt;br&gt;Slow Hands – Niall Horan&lt;br&gt;'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper'''
|-
| 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''&lt;br&gt;Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen &amp; White Moods&lt;br&gt;Red – The Margins || J-Boy – Phoenix&lt;br&gt;'''City Lights – Blanche'''&lt;br&gt;Chainsmoking – Jakob Banks
|-
| 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''&lt;br&gt;Affordable Amphetamines – persons from porlock&lt;br&gt;Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid&lt;br&gt;The Night We Met – Lord Huron&lt;br&gt;'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex'''
|-
| 22. || 02. 06. || Svila – Isobel&lt;br&gt;'''Zabluzu – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''&lt;br&gt;Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel&lt;br&gt;The System Only Dreams in Total Darkness – The National
|-
| 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek &amp; Proper&lt;br&gt;Chase Me – Maja Keuc - Amaya&lt;br&gt;'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar&lt;br&gt;'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''&lt;br&gt;Perfect Places – Lorde
|-
| 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera&lt;br&gt;It's Complicated – Maraaya ft. BQL&lt;br&gt;'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''&lt;br&gt;Secrets – The Weeknd&lt;br&gt;Life's What You Make It – Placebo
|-
| 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica&lt;br&gt;Skozi vitrino – Alex Volasko&lt;br&gt;'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''&lt;br&gt;Don't Matter Now – George Ezra&lt;br&gt;Young Dumb &amp; Broke – Khalid
|-
| 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''&lt;br&gt;Modro sonce – Gušti&lt;br&gt;Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''&lt;br&gt;Fontaine de lait – Camille&lt;br&gt;Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee
|-
| 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''&lt;br&gt;Mana – MATTER/persons from porlock&lt;br&gt;Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx&lt;br&gt;Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti&lt;br&gt;'''Waiting on a Song – Dan Auerbach'''
|-
| 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec&lt;br&gt;'''Valentina − Erik Platon'''&lt;br&gt;Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''&lt;br&gt;Thunder − Imagine Dragons&lt;br&gt;There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes
|-
| 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec &amp; Grabber Remix) – Pliš'''&lt;br&gt;Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple&lt;br&gt;Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson&lt;br&gt;New York – St. Vincent&lt;br&gt;'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur'''
|-
| 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh&lt;br&gt;Tisoč besed – King Foo&lt;br&gt;'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix&lt;br&gt;'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''&lt;br&gt;Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani
|-
| 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''&lt;br&gt;Zvezde v mlaju – Bordo&lt;br&gt;Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People&lt;br&gt;'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''&lt;br&gt;Electric Blue – Arcade Fire
|-
| 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya&lt;br&gt;Zdaj vem − Jackson&lt;br&gt;'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean&lt;br&gt;New Rules − Dua Lipa&lt;br&gt;'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice'''
|-
| 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''&lt;br&gt;Dej se ustav − Nipke&lt;br&gt;Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''&lt;br&gt;If We Were Vampires – Jason Isbell&lt;br&gt;Midnight – Jessie Ware
|-
| 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''&lt;br&gt;It's a Shame – Benjamin Shock &amp; Marina Martensson&lt;br&gt;Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg&lt;br&gt;Coco Caline – Julien Dore&lt;br&gt;'''What About Us − Pink'''
|-
| 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''&lt;br&gt;A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni&lt;br&gt;Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''&lt;br&gt;Look What You Made Me Do – Taylor Swift&lt;br&gt;Walk on Water – 30 Seconds to Mars
|-
| 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura&lt;br&gt;'''Zapleši z mano – Taša'''&lt;br&gt;Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Bad at Love – Halsey&lt;br&gt;Two Ghosts – Harry Styles
|-
| 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad&lt;br&gt;'''Proklete vijolice − Mi2'''&lt;br&gt;Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''&lt;br&gt;Keine Angst − Casper feat. Dransal&lt;br&gt;Too Good at Goodbyes − Sam Smith
|-
| 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''&lt;br&gt;Ulice – Emkej feat. Anina&lt;br&gt;Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus &amp; Julia Stone&lt;br&gt;'''Fenomenale – Gianna Nannini'''&lt;br&gt;Up All Night – Beck
|-
| 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj&lt;br&gt;'''Vreme za lubezen – Hamo &amp; Tribute 2 Love'''&lt;br&gt;Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers&lt;br&gt;'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''&lt;br&gt;Cry Baby – Paloma Faith
|-
| 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart&lt;br&gt;'''Shanti Shanti – Bilbi'''&lt;br&gt;Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks&lt;br&gt;Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage&lt;br&gt;'''Little of Your Love – Haim'''
|-
| 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''&lt;br&gt;Jump in the Water − July Jones&lt;br&gt;Za zmeraj − David &amp; Anja Baš || Winter − PVRIS&lt;br&gt;Younger Now − Miley Cyrus&lt;br&gt;'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah'''
|-
| 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur&lt;br&gt;'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''&lt;br&gt;Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware&lt;br&gt;'''Un' altra storia – Zucchero'''&lt;br&gt;Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds
|-
| 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''&lt;br&gt;Anakin – MRFY&lt;br&gt;Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''&lt;br&gt;Unknown (To You) – Jacob Banks&lt;br&gt;Dum Surfer – King Krule
|-
| 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu&lt;br&gt;Maska – BO!&lt;br&gt;'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''&lt;br&gt;Porto vecchio – Julien Dore&lt;br&gt;Life Goes On – E^ST
|-
| 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''&lt;br&gt;Utrip noči – King Foo&lt;br&gt;Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles&lt;br&gt;Taste – Rhye&lt;br&gt;'''Always Ascending – Franz Ferdinand'''
|-
| 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem&lt;br&gt;'''Šuolni − Iztok Mlakar'''&lt;br&gt;Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello&lt;br&gt;'''Oh, vita − Jovanotti'''&lt;br&gt;Call It What You Want − Taylor Swift
|-
| 47. || 24. 11. || LV – Muff&lt;br&gt;'''Talk About It – Koala Voice'''&lt;br&gt;Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce&lt;br&gt;'''Strangers – Sigrid'''&lt;br&gt;World Gone Mad – Bastille
|-
| 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk&lt;br&gt;Window – Seven Days in May&lt;br&gt;'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''&lt;br&gt;Poetica – Cesare Cremonini&lt;br&gt;Golden Slumbers – Elbow
|-
| 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili&lt;br&gt;'''Dust of Time – Jardier'''&lt;br&gt;Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''&lt;br&gt;Tell Me You Love Me – Demi Lovato&lt;br&gt;One Last Song – Sam Smith
|-
| 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''&lt;br&gt;Lepa si – Nina Pušlar&lt;br&gt;Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Saved – Khalid&lt;br&gt;Grace – Rag'n'bone Man
|-
| 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik&lt;br&gt;'''Božična − Neisha'''&lt;br&gt;Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''&lt;br&gt;Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man&lt;br&gt;Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo &amp; Alma
|-
| 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''&lt;br&gt;Roka v roki – Monolits&lt;br&gt;Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''&lt;br&gt;Gentle Storm – Elbow&lt;br&gt;Feel It Still – Portugal. The Man
|}

===2018===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 05. 01. || '''Erik Platon &amp; Problemi − Odveč'''&lt;br&gt;Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop&lt;br&gt;Flirrt − Nič od nič || Francis &amp; The Lights − Just for Us&lt;br&gt;'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''&lt;br&gt;The Wombats − Turn
|-
| 2. || 12. 01. || Orlek – Okna&lt;br&gt;'''Lea Sirk – Back to Being Me'''&lt;br&gt;BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy&lt;br&gt;Kendrick Lamar &amp; SZA – All the Stars&lt;br&gt;'''Bruno Mars &amp; Cardi B. – Finesse'''
|-
| 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja&lt;br&gt;'''Koala Voice – Sierra'''&lt;br&gt;Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff &amp; The Night Sweats – You Worry Me&lt;br&gt;Troye Sivan – My, My, My&lt;br&gt;'''Jack White – Connected by Love'''
|-
| 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Spomni se&lt;br&gt;Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''&lt;br&gt;Emma – L'Isola&lt;br&gt;Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game
|-
| 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''&lt;br&gt;Mito – Bratstvo in estradstvo&lt;br&gt;Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'&lt;br&gt;Detour – Bez tebe&lt;br&gt;'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me'''
|-
| 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''&lt;br&gt;Ketrin Nera – Morje je tam na levi&lt;br&gt;Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''&lt;br&gt;First Aid Kit – Fireworks&lt;br&gt;Kylie Minogue – Dancing
|-
| 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''&lt;br&gt;MRFY – Tretje oko&lt;br&gt;Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out&lt;br&gt;Drake – God's Plan&lt;br&gt;'''Rudimental &lt;small&gt;ft. Jess Glynne, Macklemore &amp; Dan Caplen&lt;/small&gt; – These Days'''
|-
| 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''&lt;br&gt;Liamere – Manitoba&lt;br&gt;Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''&lt;br&gt;James Bay – Wild Love&lt;br&gt;The Weeknd &amp; Kendrick Lamar – Pray for Me
|-
| 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu&lt;br&gt;'''Raiven – Daleč stran'''&lt;br&gt;Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''&lt;br&gt;Ermal Meta &amp; Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente&lt;br&gt;Ryan Adams – Baby, I Love You
|-
| 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver&lt;br&gt;'''Deadly Smile – Inside My Head'''&lt;br&gt;Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''&lt;br&gt;Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna&lt;br&gt;The Kills – List of Demands
|-
| 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Ona gre'''&lt;br&gt;Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''&lt;br&gt;Camille – Je ne mâche pas me mots&lt;br&gt;Soccer Mommy – Your Dog
|-
| 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg&lt;br&gt;'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''&lt;br&gt;El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''&lt;br&gt;Madame Monsieur – Mercy&lt;br&gt;Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand
|-
| 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna&lt;br&gt;'''Tabu – Hodi sam'''&lt;br&gt;Fed Horses – Love Tree || George Ezra &amp; First Aid Kit – Hold My Girl&lt;br&gt;Emma – Effetto domino&lt;br&gt;'''Wolf Alice – Sadboy'''
|-
| 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog&lt;br&gt;Hyu ft. Saša Lešnjek &amp; Heiwa – What It Means&lt;br&gt;'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''&lt;br&gt;Bausa – Was du Liebe nennst&lt;br&gt;James Bay – Pink Lemonade
|-
| 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede&lt;br&gt;'''Neisha – Prihaja maj'''&lt;br&gt;John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night&lt;br&gt;'''Laura Pausini – Frasi a metà'''&lt;br&gt;Shawn Mendes – In My Blood
|-
| 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''&lt;br&gt;Bordo – Lai lai svet&lt;br&gt;Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss&lt;br&gt;Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone&lt;br&gt;'''Florence + The Machine – Sky Full of Song'''
|-
| 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony &amp; Sunny – Pridi na Goričko'''&lt;br&gt;Amaya – Concrete&lt;br&gt;Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name&lt;br&gt;'''Hoshi – Ta marinière'''&lt;br&gt;Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk
|-
| 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''&lt;br&gt;Demolition Group – Nostalgija&lt;br&gt;Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia&lt;br&gt;'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''&lt;br&gt;Maître Gims ft. Vianney – La même
|-
| 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''&lt;br&gt;Duhovi – A boš zraven?&lt;br&gt;Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''&lt;br&gt;James Bay – Us&lt;br&gt;Editors – Darkness at the Door
|-
| 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par&lt;br&gt;'''MRFY – Ti dam'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''&lt;br&gt;Motta – La nostra ultima canzone&lt;br&gt;Ariana Grande – No Tears Left to Cry
|-
| 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''&lt;br&gt;Buh – Mesto&lt;br&gt;Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love&lt;br&gt;Lykke Li – Utopia&lt;br&gt;'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven'''
|-
| 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)&lt;br&gt;'''Junema – Odčarana'''&lt;br&gt;Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond&lt;br&gt;Alice in Chains – The One You Know&lt;br&gt;'''John Mayer – New Light'''
|-
| 23. || 08. 06. || Luto – Meso&lt;br&gt;'''Siddharta – Medrevesa'''&lt;br&gt;Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – Damn, dis-moi&lt;br&gt;Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You
|-
| 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov&lt;br&gt;Thomas March &amp; The Red Attic Collective – Last Chance&lt;br&gt;'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind&lt;br&gt;Carl Brave ft. Francesca Michielin &amp; Fabri Fibra – Fotografia&lt;br&gt;'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)'''
|-
| 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''&lt;br&gt;HYU feat. Saša Lešnjek &amp; C.T.B.M. – Worst&lt;br&gt;Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights&lt;br&gt;Boomdabash &amp; Loredana Bertè - Non ti dico no&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Low'''
|-
| 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''&lt;br&gt;K.A.T. – Secret Messiah&lt;br&gt;Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time&lt;br&gt;Detour – Vikend&lt;br&gt;'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy'''
|-
| 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram&lt;br&gt;Indigo – Tih deževen dan&lt;br&gt;'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun&lt;br&gt;Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me&lt;br&gt;'''Paul McCartney – Come On to Me'''
|-
| 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen&lt;br&gt;'''Seven Days in May – Kate Moss'''&lt;br&gt;Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate&lt;br&gt;Calogero – 1987&lt;br&gt;'''Snow Patrol – Empress'''
|-
| 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''&lt;br&gt;Deadly Smile – Although&lt;br&gt;Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me&lt;br&gt;'''Jovanotti - Viva la libertà'''&lt;br&gt;Tom Grennan – Barbed Wire
|-
| 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo&lt;br&gt;'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''&lt;br&gt;Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni&lt;br&gt;'''Muse – Something Human'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil)
|-
| 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse&lt;br&gt;'''Lea Sirk – Moj profil'''&lt;br&gt;El Kachon – Peti greh || Diplo &amp; MǾ  – Sun in Our Eyes&lt;br&gt;'''Hooverphonic – Romantic'''&lt;br&gt;Childish Gambino – Feels Like Summer
|-
| 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej&lt;br&gt;'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''&lt;br&gt;Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy&lt;br&gt;Twenty One Pilots – Jumpsuit&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex - Crush'''
|-
| 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon &amp; Problemi – Enako drugačna'''&lt;br&gt;Katja Koren – How Do I Do&lt;br&gt;Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman&lt;br&gt;'''Imagine Dragons – Natural'''&lt;br&gt;Kacey Musgraves – High Horse
|-
| 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''&lt;br&gt;Jure Lesar – Mestno kolo&lt;br&gt;Thomas March &amp; Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up&lt;br&gt;Robyn – Missing U&lt;br&gt;'''The Kooks – Four Leaf Clover'''
|-
| 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''&lt;br&gt;Nipke – Če ne boš probu&lt;br&gt;Žiga Rustja &amp; Anika – Nov list || Calvin Harris &amp; Sam Smith – Promises&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Mantra&lt;br&gt;'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino'''
|-
| 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta&lt;br&gt;'''Siddharta – A.M.L.P.'''&lt;br&gt;Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This&lt;br&gt;Christine and the Queens – 5 Dollars&lt;br&gt;'''Marshmello ft. Bastille – Happier'''
|-
| 37. || 14. 09. || Luka Sešek &amp; Proper – Mladost&lt;br&gt;'''MRFY – Umru zate'''&lt;br&gt;SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power&lt;br&gt;Malika Ayane – Stracciabudella&lt;br&gt;'''Twenty One Pilots – My Blood'''
|-
| 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''&lt;br&gt;Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''&lt;br&gt;Billie Marten – Mice&lt;br&gt;Sonya – Zjene kao sunca
|-
| 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat&lt;br&gt;Liamere – Dakota&lt;br&gt;'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford &amp; Sons – Guiding Light'''&lt;br&gt;Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity&lt;br&gt;Khalid – Better
|-
| 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko&lt;br&gt;Zala Kralj &amp; Gašper Šantl – S teboi&lt;br&gt;'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims - Le Pire&lt;br&gt;'''Tom Walker – Angels'''&lt;br&gt;Boris Štok – Dodiri
|-
| 41. || 12. 10. ||'''Leonart &amp; Bilbi – Daleč stran'''&lt;br&gt;Domen Don Holc – Getting High With You&lt;br&gt;Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga &amp; Bradley Cooper – Shallow'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – La marcheuse&lt;br&gt;Muse – Pressure
|-
| 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''&lt;br&gt;Nipke – Ina&lt;br&gt;Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''&lt;br&gt;Young the Giant – Superposition&lt;br&gt;Jess Glynne – 123
|-
| 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes&lt;br&gt;Zmelkoow – Ljubezen&lt;br&gt;'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime&lt;br&gt;Friendly Fires – Heaven Let Me In&lt;br&gt;'''Paloma Faith – Loyal'''
|-
| 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''&lt;br&gt;Hana Mačkovšek – Zdaj&lt;br&gt;Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good&lt;br&gt;Sidecars – Amasijo de huesos&lt;br&gt;'''Macy Gray – Over You'''
|-
| 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt&lt;br&gt;'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''&lt;br&gt;Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me&lt;br&gt;Rosalía – Pienso en tu mirá&lt;br&gt;'''Maggie Rogers – Fallingwater'''
|-
| 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''&lt;br&gt;Tretji kanu – Umakni se&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – If I Say'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet – You're the One
|-
| 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''&lt;br&gt;Werefox – Pretty Girl Needs a Bath&lt;br&gt;Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip&lt;br&gt;'''Zaz – Qué vendrá'''&lt;br&gt;Blossoms – How Long Will This Last?
|-
| 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''&lt;br&gt;Mirko Grozny – Svet je slep&lt;br&gt;Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''&lt;br&gt;Hedoneast – Putujem&lt;br&gt;Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints
|-
| 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''&lt;br&gt;Vazz – Individum&lt;br&gt;Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)&lt;br&gt;Marco Mengoni – Voglio&lt;br&gt;'''Elle King – Shame'''
|-
| 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''&lt;br&gt;Le Serpentine – Skalca&lt;br&gt;White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!&lt;br&gt;Sido – Tausend Tattoos&lt;br&gt;'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart'''
|-
| 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''&lt;br&gt;Gaja Prestor – Decembra&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here&lt;br&gt;'''Michael Bublé – Love You Anymore'''&lt;br&gt;John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me
|-
| 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži&lt;br&gt;BQL – Peru&lt;br&gt;'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''&lt;br&gt;Arctic Monkeys – Anyways&lt;br&gt;Razorlight – Carry Yourself
|}

===2019===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)&lt;br&gt;Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond&lt;br&gt;Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi&lt;br&gt;'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power'''
|-
| 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz&lt;br&gt;'''Bo! – Padava'''&lt;br&gt;Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo&lt;br&gt;'''Dermot Kennedy – Young &amp; Free'''&lt;br&gt;Amir – Longtemps
|-
| 3. || 18. 01. || Muff – Giselle&lt;br&gt;'''DMP – Padalo za strah'''&lt;br&gt;Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Medicine&lt;br&gt;'''Mia – Ovaj grad'''
|-
| 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''&lt;br&gt;Brutalna romantika – Clumsy Man&lt;br&gt;Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger&lt;br&gt;Ariana Grande – 7 Rings&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Neon Moon'''
|-
| 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''&lt;br&gt;Žiga – Not Knowing You&lt;br&gt;Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris &amp; Rag'n'Bone Man – Giant'''&lt;br&gt;Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators – Mind Your Manners&lt;br&gt;James Blake ft. Travis Scott &amp; Metro Boomin − Mile High
|-
| 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Vse ali nič&lt;br&gt;Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence &amp; The Machine  – Moderation'''&lt;br&gt;Dua Lipa – Swan Song&lt;br&gt;Dido – Give You Up
|-
| 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)&lt;br&gt;Samantha Maya – Do neba&lt;br&gt;'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''&lt;br&gt;Mahmood – Soldi&lt;br&gt;Brendi Carlile – Party of One
|-
| 8. || 22. 02. ||'''Hamo &amp; Tribute2Love – Lepe stvari'''&lt;br&gt;Okustični – Metulji plešejo&lt;br&gt;Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''&lt;br&gt;Bille Eilish – Bury a Friend&lt;br&gt;White Lies – Tokyo
|-
| 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen&lt;br&gt;'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''&lt;br&gt;Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored&lt;br&gt;Einar – Parole nuove&lt;br&gt;'''Vampire Weekend – Harmony Hall'''
|-
| 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.&lt;br&gt;'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''&lt;br&gt;Mrfy – Recall || Leon – You and I&lt;br&gt;'''Anna of the North – Leaning on Myself'''&lt;br&gt;Cardi B &amp; Bruno Mars – Please Me
|-
| 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov&lt;br&gt;Siddharta – Jaz&lt;br&gt;'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons – Beloved&lt;br&gt;'''Jade Bird – I Get No Joy'''
|-
| 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj&lt;br&gt;Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon&lt;br&gt;'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''&lt;br&gt;Marshmello ft. Chvrches – Here With Me&lt;br&gt;Khalid – Talk
|-
| 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''&lt;br&gt;Mrigo &amp; Ghet ft. Drill – Fonkdat&lt;br&gt;Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''&lt;br&gt;Dave – Black&lt;br&gt;Ligabue – Certe donne brillano
|-
| 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava&lt;br&gt;Werefox – This In-Sync-Thing&lt;br&gt;'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy&lt;br&gt;'''Tame Impala – Patience'''&lt;br&gt;Mahalia – Do Not Disturb
|-
| 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj&lt;br&gt;Raiven – Širni ocean&lt;br&gt;'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''&lt;br&gt;The Kolors &amp; Elodie – Pensare male&lt;br&gt;The Amazons – Mother
|-
| 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''&lt;br&gt;Lola in Red – Torn&lt;br&gt;Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''&lt;br&gt;BTS ft. Halsey – Boy With Luv&lt;br&gt;Levante – Andrà tutto bene
|-
| 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man&lt;br&gt;'''Lumberjack – Čist vse'''&lt;br&gt;Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice&lt;br&gt;'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''&lt;br&gt;Jade Bird – My Motto
|-
| 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''&lt;br&gt;Zala – A J&lt;br&gt;Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''&lt;br&gt;The National – Light Years
|-
| 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik&lt;br&gt;'''Manca Berlec – Kadilka'''&lt;br&gt;Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds&lt;br&gt;'''Rammstein – Radio'''&lt;br&gt;Vampire Weekend – This Life
|-
| 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''&lt;br&gt;Indigo – Ajdovska&lt;br&gt;Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford &amp; Sons – Woman'''&lt;br&gt;Urban &amp; 4 – Iskra&lt;br&gt;Ed Sheeran &amp; Justin Bieber – I Don't Care
|-
| 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''&lt;br&gt;Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones&lt;br&gt;Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''&lt;br&gt;Nek – La storia del mondo&lt;br&gt;Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better
|-
| 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh&lt;br&gt;Futurski – Bad Dreams&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''&lt;br&gt;Taron Egerton – Rocket Man&lt;br&gt;Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio
|-
| 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''&lt;br&gt;Persons from Porlock – Carnal Error&lt;br&gt;Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger&lt;br&gt;Hozier – Almost (Sweet Music)&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle'''
|-
| 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo&lt;br&gt;zalagasper – Come to Me&lt;br&gt;'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''&lt;br&gt;Sufjan Stevens – Love Yourself&lt;br&gt;Rosalía – Aute Cuture
|-
| 25. || 21. 06. || Thomas March &amp; Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Se ne vdam'''&lt;br&gt;Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down&lt;br&gt;Jovanotti – Nuova era&lt;br&gt;'''Liam Gallagher – Shockwave'''
|-
| 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje&lt;br&gt;Rudolf Gas – Svet planet&lt;br&gt;'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun&lt;br&gt;'''Ligabue – Polvere di stelle'''&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Mother Tongue
|-
| 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov&lt;br&gt;Indigo – Škržati&lt;br&gt;'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes &amp; Camila Cabello – Señorita&lt;br&gt;Madonna – God Control&lt;br&gt;'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People'''
|-
| 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Pomlad'''&lt;br&gt;Orlek – Bouncer Štefi || Angèle - Balance ton quoi&lt;br&gt;'''The Black Keys – Go'''&lt;br&gt;Revolverheld – So wie jetzt
|-
| 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)&lt;br&gt;Xequtifz – Iconic&lt;br&gt;'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''&lt;br&gt;Coez – Domenica&lt;br&gt;The National – Rylan
|-
| 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi&lt;br&gt;Ortox &amp; Ina Shai – Feel the Love&lt;br&gt;'''Kevin Koradin &amp; Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep&lt;br&gt;'''Blink 182 – Happy Days'''&lt;br&gt;Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes
|-
| 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem&lt;br&gt;Fabricca – Predobro&lt;br&gt;'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Western Stars'''&lt;br&gt;Blossoms – Your Girlfriend
|-
| 32. || 09. 08. || Loom – Led&lt;br&gt;Seven Days in May – Ready to Fight&lt;br&gt;'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles&lt;br&gt;'''Of Monsters and Men – Wars'''&lt;br&gt;Taylor Swift – The Archer
|-
| 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd&lt;br&gt;'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''&lt;br&gt;John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend&lt;br&gt;'''Foals – Black Bull'''&lt;br&gt;HAIM – Summer Girl
|-
| 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''&lt;br&gt;Posebni gostje – S teboj&lt;br&gt;Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You&lt;br&gt;Michael Kiwanuka &amp; Tom Misch – Money&lt;br&gt;'''The National – Rylan'''
|-
| 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''&lt;br&gt;Stella – Ocean&lt;br&gt;Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''&lt;br&gt;Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out&lt;br&gt;Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London
|-
| 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna&lt;br&gt;'''By the Books – Še enkrat'''&lt;br&gt;Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones&lt;br&gt;Levante &amp; Carmen Consoli – Lo stretto necesario&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Heavenly'''
|-
| 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice&lt;br&gt;Gušti – Še zorijo jagode&lt;br&gt;'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away&lt;br&gt;'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''&lt;br&gt;Post Malone – Circles
|-
| 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''&lt;br&gt;Mrigo &amp; Ghet – Naprvemmestu&lt;br&gt;Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''&lt;br&gt;Halsey – Graveyard&lt;br&gt;Sam Fender – The Borders
|-
| 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani&lt;br&gt;'''Dan D – Malo pekla'''&lt;br&gt;Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims &amp; Sting – Reste'''&lt;br&gt;Blink 182 – I Really Wish I Hated You&lt;br&gt;Jovanotti – Prima che diventi giorno
|-
| 40. || 04. 10. || Carina – Oči&lt;br&gt;Raiven – Kralj Babilona&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan &amp; Sara – I'll Be Back Someday&lt;br&gt;Foals – The Runner&lt;br&gt;'''Beth Hart – Bad Woman Blues'''
|-
| 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''&lt;br&gt;Koala Voice – Brainstorm&lt;br&gt;Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises&lt;br&gt;'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''&lt;br&gt;Lizzo – Good As Hell
|-
| 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši&lt;br&gt;Neomi – Family&lt;br&gt;'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up&lt;br&gt;Elisa – Tua per sempre&lt;br&gt;'''The Who – All This Music Must Fade'''
|-
| 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet&lt;br&gt;Otrok osemdesetih – Neon&lt;br&gt;'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Waiting for You'''&lt;br&gt;Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek&lt;br&gt;Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down
|-
| 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom&lt;br&gt;zalagasper – Signals&lt;br&gt;'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''&lt;br&gt;Marco Mengoni – Duemila volte&lt;br&gt;James Arthur – Quite Miss Home
|-
| 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''&lt;br&gt;K.A.T. – Un bacio di luna&lt;br&gt;Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together&lt;br&gt;Mumford and Sons – Blind Leading the Blind&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Don't Start Now'''
|-
| 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga&lt;br&gt;'''Lumberjack – Eden tistih'''&lt;br&gt;Mrfy – Heaven &amp; Hell ||'''George Michael – This Is How'''&lt;br&gt;Emma – Io sono bella&lt;br&gt;Ozzy Osbourne – Under the Graveyard
|-
| 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba&lt;br&gt;Lea Sirk – V dvoje&lt;br&gt;'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''&lt;br&gt;Beck – Everlasting Nothing
|-
| 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat&lt;br&gt;Fed Horses – Jaz in nebo&lt;br&gt;'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 &amp; A.R. Rahman – Ahimsa'''&lt;br&gt;Clara Luciani – Nue&lt;br&gt;Mark Ronson &amp; Anderson Paak – Then There Were Two
|-
| 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me&lt;br&gt;Leonart – Vrh sveta&lt;br&gt;'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark&lt;br&gt;'''Jovanotti – La Luna Piena'''&lt;br&gt;Harry Styles – Watermelon Sugar
|-
| 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)&lt;br&gt;Jakob Kobal – Mother&lt;br&gt;'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''&lt;br&gt;Weeknd – Heartless&lt;br&gt;Camila Cabello – Living Proof
|-
| 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar&lt;br&gt;Adrijana Lorber – Kdo ve&lt;br&gt;'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Before You Go&lt;br&gt;'''Haim – Hallelujah'''
|-
| 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama&lt;br&gt;'''Wckd Nation – The Swan King'''&lt;br&gt;Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You&lt;br&gt;'''Billie Eilish – xanny'''&lt;br&gt;Sam Fender – All Is On My Side
|}

===2020===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen&lt;br&gt;'''Bort Ross – Do takrat'''&lt;br&gt;Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles&lt;br&gt;Maren Morris – The Bones&lt;br&gt;'''Urban&amp;4 – Iskra'''
|-
| 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''&lt;br&gt;Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow&lt;br&gt;Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia&lt;br&gt;'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''&lt;br&gt;Stormzy – Do Better
|-
| 3. || 17. 01. || Itch – Dreams&lt;br&gt;'''Raiven – Ti (živo)'''&lt;br&gt;Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''&lt;br&gt;Justin Bieber – Yummy&lt;br&gt;Gabrielle Aplin &amp; Nina Nesbit – Miss You 2
|-
| 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Prva vrsta'''&lt;br&gt;Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''&lt;br&gt;Mahmood – Rapide&lt;br&gt;Mac Miller – Good News
|-
| 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''&lt;br&gt;Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature&lt;br&gt;Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''&lt;br&gt;Nathaniel Rateliff – What a Drag
|-
| 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper &amp; Ezra – Ubijalci sanj'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Zima&lt;br&gt;Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday&lt;br&gt;'''Alicia Keys – Underdog'''&lt;br&gt;Louis Tomlinson – Walls
|-
| 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''&lt;br&gt;Pia Nina – Tukaj in zdaj&lt;br&gt;Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill &amp; Justin Timberlake – Believe&lt;br&gt;'''Diodato – Fai rumore'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – People, I've Been Sad
|-
| 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''&lt;br&gt;Balladero – Ponesi me&lt;br&gt;Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame&lt;br&gt;'''The Weeknd – Blinding Lights'''&lt;br&gt;Hayley Williams – Simmer
|-
| 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni&lt;br&gt;NoAir – Igrá&lt;br&gt;'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''&lt;br&gt;Asgeir – Pictures&lt;br&gt;The Strokes – Bad Decisions
|-
| 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''&lt;br&gt;zalagasper – Box&lt;br&gt;Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History&lt;br&gt;Jessie Ware – Spotlight&lt;br&gt;'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr'''
|-
| 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''&lt;br&gt;Petra Ambrož – Lažje je vse&lt;br&gt;Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps&lt;br&gt;Harry Styles – Falling&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon'''
|-
| 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam&lt;br&gt;Darka – Sonce, zemlja, zvezde&lt;br&gt;'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution&lt;br&gt;Róisín Murphy – Murphy's Law&lt;br&gt;'''Coldplay – Champion of the World'''
|-
| 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Kaj nam fali?&lt;br&gt;Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''&lt;br&gt;BTS ft. Sia – On&lt;br&gt;Foals – Wash Off
|-
| 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo&lt;br&gt;Ana Soklič – Voda&lt;br&gt;'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''&lt;br&gt;Levante – Tikibombom&lt;br&gt;Incubus – Our Love
|-
| 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10&lt;br&gt;Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)&lt;br&gt;'''Martín &amp; Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''&lt;br&gt;Alessia Cara – I Choose&lt;br&gt;Sam Hunt – Hard to Forget
|-
| 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''&lt;br&gt;Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do&lt;br&gt;Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''&lt;br&gt;Black Pumas – Colors&lt;br&gt;Twenty One Pilots – Level of Concern
|-
| 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''&lt;br&gt;Seven Days in May – Norway&lt;br&gt;Dovč &amp; Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter&lt;br&gt;Drake – Tootsie Slide&lt;br&gt;'''Fiona Apple – Drumset'''
|-
| 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet&lt;br&gt;'''Generator – Sonce'''&lt;br&gt;Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''&lt;br&gt;Clueso – Tanzen&lt;br&gt;Evanescence – Wasted on You
|-
| 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello&lt;br&gt;'''Dan D – Ne naredi mi tega'''&lt;br&gt;Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''&lt;br&gt;Chvrches – Forever&lt;br&gt;Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change
|-
| 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''&lt;br&gt;Stray Train – Worked It Out Wrong&lt;br&gt;El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas&lt;br&gt;'''Ariana Grande &amp; Justin Bieber – Stuck with U'''&lt;br&gt;Pocket Palma – Sjećanja
|-
| 21. || 22. 05. ||'''Hamo &amp; Tribute2Love – Naprej (akustična)'''&lt;br&gt;Stalker – Ona&lt;br&gt;Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – Forever (Garage version)'''&lt;br&gt;Volbeat – Leviathan
|-
| 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti&lt;br&gt;Amaya – Trust Issues&lt;br&gt;'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks&lt;br&gt;Haim – Don't Wanna&lt;br&gt;'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)'''
|-
| 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''&lt;br&gt;By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7&lt;br&gt;T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith &amp; Demi Lovato – I'm Ready&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''&lt;br&gt;Sia – Together
|-
| 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''&lt;br&gt;Zala – Balance&lt;br&gt;Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss&lt;br&gt;Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Retrograde'''
|-
| 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''&lt;br&gt;freekind. – This Too Shall Pass&lt;br&gt;Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''&lt;br&gt;Sigma ft. John Newman – High on You&lt;br&gt;Jake Bugg – Rabbit Hole
|-
| 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop&lt;br&gt;'''Jacuzzy Krall &amp; Monstrumental – Pozabu sm nate'''&lt;br&gt;Murat &amp; Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter&lt;br&gt;Honne – No Song Without You&lt;br&gt;'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly'''
|-
| 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe&lt;br&gt;'''Hauptman – Waste Time'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way&lt;br&gt;'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''&lt;br&gt;Oh Wonder – Don't You Worry
|-
| 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''&lt;br&gt;zalagasper – Origami&lt;br&gt;Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''&lt;br&gt;Blackpink – How You Like That&lt;br&gt;Glass Animals – Heat Waves
|-
| 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc &amp; Thomas March Collective – Kam da dam &lt;small&gt;(Povej mi stvari)&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;AKA Neomi – The View&lt;br&gt;Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come &amp; Go&lt;br&gt;Levante – Sirene&lt;br&gt;'''Nothing But Thieves – Real Love Song'''
|-
| 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''&lt;br&gt;Bordo – Ghosts&lt;br&gt;Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight&lt;br&gt;'''The Rolling Stones – Criss Cross'''&lt;br&gt;Katy Perry - Smile
|-
| 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef &amp; NOB – Bel papir&lt;br&gt;'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''&lt;br&gt;Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart&lt;br&gt;Kylie Minogue – Say Something&lt;br&gt;'''Maroon 5 – Nobody's Love'''
|-
| 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube&lt;br&gt;Miró – Ne razumem&lt;br&gt;'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan&lt;br&gt;Bad Bunny, Dua Lipa &amp; Tainy – Un dia (One Day)&lt;br&gt;'''LP – The One That You Love'''
|-
| 33. || 14. 08. || Lara Love &amp; Sky – Greva en gir&lt;br&gt;Younite – Dvajseta&lt;br&gt;'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''&lt;br&gt;Tom Walker – Wait for You&lt;br&gt;Pretenders – I Didn't Know When to Stop
|-
| 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero&lt;br&gt;Sladica ft. Ghet – Se smejim&lt;br&gt;'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky&lt;br&gt;The Killers – My Own Soul's Warning&lt;br&gt;'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done'''
|-
| 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''&lt;br&gt;Grizl – Pod pritiskom&lt;br&gt;Gedore – Glej || The 1975 – Guys&lt;br&gt;'''Biffy Clyro – Space'''&lt;br&gt;LANY - you!
|-
| 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''&lt;br&gt;Dagi – In srce spet poleti&lt;br&gt;Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''&lt;br&gt;BTS – Dynamite&lt;br&gt;Annalisa – Graffiti
|-
| 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''&lt;br&gt;Infected – Bejbi&lt;br&gt;Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr&lt;br&gt;The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days&lt;br&gt;'''Deftones – Ohms'''
|-
| 38. || 18. 09. || Silence – Mladost&lt;br&gt;Andraž Hribar – Jaz se ne dam&lt;br&gt;'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over&lt;br&gt;'''Tiziano Ferro – Rimmel'''&lt;br&gt;Finneas – What They'll Say About Us
|-
| 39. || 25. 09. || '''Scotch &amp; Tomi M. – Bomo'''&lt;br&gt;Triiiple ft. Emkej &amp; Neisha – Slika&lt;br&gt;Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''&lt;br&gt;Celeste – Little Runaway&lt;br&gt;Billie Joe Armstrong – Kids in America
|-
| 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''&lt;br&gt;Jadranka Juras – Tih deževen dan&lt;br&gt;Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''&lt;br&gt;Marshmello &amp; Demi Lovato – OK Not to Be OK&lt;br&gt;Gus Dapperton – Bluebird
|-
| 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš&lt;br&gt;Tretji kanu – Čuvaji rek&lt;br&gt;'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You&lt;br&gt;'''Kylie Minogue – Magic'''&lt;br&gt;Royal Blood – Trouble's Coming
|-
| 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo&lt;br&gt;'''Mi2 – Midva'''&lt;br&gt;[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil&lt;br&gt;'''AC/DC – Shot in the Dark'''&lt;br&gt;Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love
|-
| 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''&lt;br&gt;Stalker ft. Cherie – Think It Over&lt;br&gt;KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron&lt;br&gt;Stevie Nicks – Show Them The Way&lt;br&gt;'''Tom Petty – Leave Virginia Alone'''
|-
| 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''&lt;br&gt;Orlek – Adijo, klape&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human&lt;br&gt;'''Harry Styles – Golden'''&lt;br&gt;Sharon Van Etten – Let Go
|-
| 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''&lt;br&gt;Smaal Tokk – Nestwy&lt;br&gt;Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage&lt;br&gt;Nothing but Thieves – Impossible&lt;br&gt;'''Ariana Grande – Positions'''
|-
| 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi&lt;br&gt;'''Lumberjack – Disko ljubav'''&lt;br&gt;Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''&lt;br&gt;Dua Lipa ft. Angèle – Fever&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Teardrops
|-
| 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet&lt;br&gt;'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight&lt;br&gt;Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Shame Shame'''
|-
| 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja&lt;br&gt;Anu – Priznajva si&lt;br&gt;'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Therefore I Am'''&lt;br&gt;The Weeknd – Save Your Tears
|-
| 49. || 04. 12. || '''Hamo &amp; Tribute2Love – Srce ne more več'''&lt;br&gt;The Crossroads – Eye of Lie&lt;br&gt;Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On&lt;br&gt;Levante ft. Altarboy – Vertigine&lt;br&gt;'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me'''
|-
| 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati&lt;br&gt;'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex&lt;br&gt;Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare&lt;br&gt;'''Arlo Parks – Green Eyes'''
|-
| 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi&lt;br&gt;Taja – Ko rabiš&lt;br&gt;'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''&lt;br&gt;Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice&lt;br&gt;Shawn Mendes &amp; Justin Bieber – Monster
|-
| 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej&lt;br&gt;Okustični – Novoletna&lt;br&gt;'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow&lt;br&gt;'''Paul McCarney – Find My Way'''&lt;br&gt;Sam Smith – The Lighthouse Keeper
|-
| 53. || 31. 12.&lt;br&gt;&lt;small&gt;(četrtek)&lt;/small&gt; || Okttober – Obljube&lt;br&gt;'''Fed Horses – Zahodno dekle'''&lt;br&gt;Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps&lt;br&gt;'''Chris Stapleton – Starting Over'''&lt;br&gt;Miley Cyrus – Midnight Sky
|}

===2021===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''&lt;br&gt;Bombyx Lori – Zaspiš&lt;br&gt;Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''&lt;br&gt;Celeste – Love Is Back&lt;br&gt;Harry Styles – Treat People with Kindness
|-
| 2. || 15. 01. || Mrigo &amp; Ghet ft. Mito – Bratu&lt;br&gt;'''Amaya – Goodbye'''&lt;br&gt;Gedore – S tabo || Ligabue &amp; Elisa – Volente o nolente&lt;br&gt;'''Kings of Leon – The Bandit'''&lt;br&gt;London Grammar – Lose Your Head
|-
| 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus&lt;br&gt;Anu – Modre luči&lt;br&gt;'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''&lt;br&gt;Selena Gomez – De una vez&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – Drivers License
|-
| 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''&lt;br&gt;Vesna &amp; Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)&lt;br&gt;Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''&lt;br&gt;Zucchero – Facile&lt;br&gt;Mogwai – Ritchie Sacramento
|-
| 5. || 05. 02. || Dagi &amp; Monika Avsenik – Tisoč polnoči&lt;br&gt;'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''&lt;br&gt;Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Waiting on a War'''&lt;br&gt;Arlo Parks – Hope
|-
| 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''&lt;br&gt;Pavlov – Odboj&lt;br&gt;Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight&lt;br&gt;The Kolors – Mal di gola&lt;br&gt;'''H.E.R. – Fight for You'''
|-
| 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''&lt;br&gt;Amaya – Sleep Alone&lt;br&gt;Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''&lt;br&gt;The Splitters – Barbara&lt;br&gt;Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version)
|-
| 8. || 26. 02. || Itch – Teči&lt;br&gt;Jernej Zoran – All They Say, All They Do&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope&lt;br&gt;'''Kings of Leon – Echoing'''&lt;br&gt;Kelly Rowland – Flowers
|-
| 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''&lt;br&gt;Corti Collective – Stone Child&lt;br&gt;Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above&lt;br&gt;Wolf Alice – The Last Man on Earth&lt;br&gt;'''AC/DC – Realize'''
|-
| 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky – Himna&lt;br&gt;'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars &amp; Anderson Paak – Leave the Door Open'''&lt;br&gt;Måneskin – Zitti e buoni&lt;br&gt;Leon Bridges &amp; Keith Young – Like a Ship
|-
| 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože&lt;br&gt;'''Regen – Wine'''&lt;br&gt;Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice&lt;br&gt;'''Kings of Leon – Stormy Weather'''&lt;br&gt;Madame – Voce
|-
| 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''&lt;br&gt;Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh&lt;br&gt;Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel&lt;br&gt;Jacob Banks – Found&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – White Dress'''
|-
| 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti&lt;br&gt;'''Koala Voice – Vukovi'''&lt;br&gt;Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You&lt;br&gt;'''Imelda May – Made to Love'''&lt;br&gt;Demi Lovato – Dancing with the Devil
|-
| 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama&lt;br&gt;'''Mi2 – Joj, joj, joj'''&lt;br&gt;Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''&lt;br&gt;Evanescence – Broken Pieces Shine&lt;br&gt;Ben Howard – What a Day
|-
| 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi&lt;br&gt;Eva Pavli – Mižim&lt;br&gt;'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu&lt;br&gt;'''Pink &amp; Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''&lt;br&gt;Kali Uchis – Telepatia
|-
| 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca&lt;br&gt;Hauptman – Sunlight&lt;br&gt;'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''&lt;br&gt;Jorja Smith – Addicted&lt;br&gt;Royal Blood – Limbo
|-
| 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping&lt;br&gt;'''Mrfy – Zaljubila'''&lt;br&gt;Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''&lt;br&gt;Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears&lt;br&gt;The Black Keys – Crawling Kingsnake
|-
| 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo&lt;br&gt;'''Klon – Dlan v dlan'''&lt;br&gt;2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline&lt;br&gt;Lord Huron – Mine Forever&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Your Power'''
|-
| 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute2Love – Lažnivec&lt;br&gt;Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile&lt;br&gt;'''Coldplay – Higher Power'''&lt;br&gt;Jessie Ware – Please
|-
| 20. || 21. 05. || '''Vazz &amp; Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''&lt;br&gt;KingFoo – The Numbers R Weird&lt;br&gt;Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono &amp; The Edge – We Are the People'''&lt;br&gt;Gibonni – Kiša (Z'naab)&lt;br&gt;Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More
|-
| 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''&lt;br&gt;Urban3some – So Long&lt;br&gt;Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down&lt;br&gt;BTS – Butter&lt;br&gt;'''Leon Bridges – Motorbike'''
|-
| 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov&lt;br&gt;Ninette – Pusti mi&lt;br&gt;'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – Good 4 U&lt;br&gt;Manic Street Preachers – Orwellian
|-
| 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš&lt;br&gt;XSKULL8 – Leaves Are Falling&lt;br&gt;'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''&lt;br&gt;Måneskin – Vent'anni&lt;br&gt;Pocket Palma – Zauvijek
|-
| 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama&lt;br&gt;'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''&lt;br&gt;freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Love Again'''&lt;br&gt;Nothing But Thieves – Futureproof
|-
| 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''&lt;br&gt;Legende – Zelena dežela&lt;br&gt;Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power&lt;br&gt;'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''&lt;br&gt;Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown
|-
| 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče&lt;br&gt;'''Koala Voice – Spaghettification'''&lt;br&gt;Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam&lt;br&gt;'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''&lt;br&gt;Ed Sheeran – Bad Habits
|-
| 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''&lt;br&gt;Balladero – Potujem&lt;br&gt;Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion&lt;br&gt;Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)'''
|-
| 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Zmagali smo&lt;br&gt;Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin - Beggin''''&lt;br&gt;Big Red Machine &amp; Taylor Swift – Renegade&lt;br&gt;AC/DC – Witch's Spell
|-
| 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Normalen (Akustika)&lt;br&gt;2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''&lt;br&gt;Pocket Palma – More&lt;br&gt;John Legend – Crowd Go Crazy
|-
| 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is&lt;br&gt;'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''&lt;br&gt;By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance&lt;br&gt;'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''&lt;br&gt;Sam Fender – Seventeen Going Under
|-
| 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim&lt;br&gt;Nipke – Kako se počutiš&lt;br&gt;'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo&lt;br&gt;'''Jack Savoretti – Too Much History'''&lt;br&gt;Post Malone – Motley Crew
|-
| 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga&lt;br&gt;'''Andraž Hribar – Barčica'''&lt;br&gt;Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''&lt;br&gt;Jungle – Truth&lt;br&gt;The Weeknd – Take My Breath
|-
| 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''&lt;br&gt;Peron – Norcev čas&lt;br&gt;Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''&lt;br&gt;Lizzo ft. Cardi B. – Rumors&lt;br&gt;Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground
|-
| 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj&lt;br&gt;'''Čedahuči – Odprta knjiga'''&lt;br&gt;White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring&lt;br&gt;Jake Bugg – About Last Night&lt;br&gt;'''Wolf Alice – How Can I Make It OK'''
|-
| 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje&lt;br&gt;Anu – Profite de la vie&lt;br&gt;'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey - I'm Not a Woman, I'm a God&lt;br&gt;Rag'n'Bone Man – Alone&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Happier Than Ever'''
|-
| 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen&lt;br&gt;'''Bo! – Dišiš po morju'''&lt;br&gt;Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''&lt;br&gt;Charli XCX – Good Ones&lt;br&gt;Kacey Musgraves – Justified
|-
| 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči&lt;br&gt;Mistermarsh – Udomačeni primati&lt;br&gt;'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers&lt;br&gt;Urban &amp; 4 – Sama&lt;br&gt;'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)'''
|-
| 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Self Service&lt;br&gt;Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''&lt;br&gt;Papa Roach – Kill the Noise&lt;br&gt;James Blake – Famous Last Words
|-
| 39. || 01. 10. || Žena – Gone&lt;br&gt;'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''&lt;br&gt;Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James&lt;br&gt;'''Guns n' Roses – Hard Skool'''&lt;br&gt;The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore
|-
| 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''&lt;br&gt;Rok Predin – Malo pepela&lt;br&gt;2B – Vzemi me || '''Elton John &amp; Stevie Wonder – Finish Line'''&lt;br&gt;White Lies – As I Try Not to Fall Apart&lt;br&gt;BTS &amp; Coldplay – My Universe
|-
| 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost&lt;br&gt;'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''&lt;br&gt;Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want&lt;br&gt;Dave Gahan &amp; Soulsavers – Metal Heart&lt;br&gt;'''Sam Fender – Spit of You'''
|-
| 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca&lt;br&gt;'''Gušti – Še je dobro'''&lt;br&gt;Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses&lt;br&gt;'''Adele – Easy on Me'''&lt;br&gt;Finneas – Love Is Pain
|-
| 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi&lt;br&gt;Torul – Resonate&lt;br&gt;'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor&lt;br&gt;'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''&lt;br&gt;Swedish House Mafia &amp; The Weeknd – Moth to a Flame
|-
| 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs&lt;br&gt;Simpatico – Spremembe&lt;br&gt;'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America&lt;br&gt;Ed Sheeran – Overpass Graffiti&lt;br&gt;'''Alicia Keys – Best of Me'''
|-
| 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup&lt;br&gt;freekind. – R.F.T.S.&lt;br&gt;'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''&lt;br&gt;Stromae – Sante&lt;br&gt;Post Malone &amp; The Weeknd – One Right Now
|-
| 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''&lt;br&gt;Jon Vitezič – Utrip&lt;br&gt;Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Lorde – Hold No Grudge&lt;br&gt;Beyonce – Be Alive
|-
| 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo&lt;br&gt;'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''&lt;br&gt;Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good&lt;br&gt;'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''&lt;br&gt;Rosalia &amp; The Weeknd – La Fama
|-
| 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu&lt;br&gt;Argo – Introspekcija&lt;br&gt;'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave &amp; Warren Ellis – We Are Not Alone'''&lt;br&gt;Self Esteem – I Do This All the Time&lt;br&gt;Eddie Vedder – The Haves
|-
| 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''&lt;br&gt;Lusterdam – Barve premoga so njene oči&lt;br&gt;Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow&lt;br&gt;White Lies – I Don't Want to Go to Mars
|-
| 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Vse lepo za vse'''&lt;br&gt;Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater&lt;br&gt;Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)&lt;br&gt;'''Ed Sheeran &amp; Elton John – Merry Christmas'''
|-
| 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''&lt;br&gt;Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl&lt;br&gt;'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''&lt;br&gt;Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators – The River Is Rising
|-
| 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi&lt;br&gt;'''Balladero – Najina'''&lt;br&gt;Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License&lt;br&gt;'''Greta Van Fleet – Heat Above'''&lt;br&gt;Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God
|}

===2022===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)&lt;br&gt;Monolits – Prej in potem&lt;br&gt;'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things&lt;br&gt;The War on Drugs – Change&lt;br&gt;'''Joss Stone – Never Forget My Love'''
|-
| 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''&lt;br&gt;Hoffman – Preproste stvari&lt;br&gt;Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love&lt;br&gt;'''Adele – Oh My God'''&lt;br&gt;The Weeknd – Sacrifice
|-
| 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno&lt;br&gt;Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)&lt;br&gt;'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer&lt;br&gt;'''Muse – Won't Stand Down'''&lt;br&gt;Beti – Bez ljubavi
|-
| 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''&lt;br&gt;Vazz – Luna&lt;br&gt;Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU&lt;br&gt;Laura Pausini – Scatola&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes'''
|-
| 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Tukaj sva'''&lt;br&gt;Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long&lt;br&gt;Elisa – A tempo perso&lt;br&gt;'''George Ezra – Anyone for You'''
|-
| 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''&lt;br&gt;Suburbian – Tvoji lasje&lt;br&gt;De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''&lt;br&gt;Holly Humberstone – London Is Lonely&lt;br&gt;Mahmood &amp; Blanco – Brividi
|-
| 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)&lt;br&gt;'''Le Serpentine – Ostani'''&lt;br&gt;2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly&lt;br&gt;PVRIS – My Way&lt;br&gt;'''The Linda Lindas – Growing Up'''
|-
| 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''&lt;br&gt;Gušti ft. Leyre – Nova romantika&lt;br&gt;zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''&lt;br&gt;Sharon Van Etten – Porta&lt;br&gt;Portugal. The Man – What, Me Worry?
|-
| 9. || 04. 03. || Marvin &amp; Zarja – 100 strganih strun&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Zato ker je mraz'''&lt;br&gt;K.A.T. &amp; Dacho – Ti || '''Florence &amp; The Machine – King'''&lt;br&gt;Tears for Fears – Break the Man&lt;br&gt;Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight
|-
| 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil&lt;br&gt;'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''&lt;br&gt;Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me&lt;br&gt;'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''&lt;br&gt;Haim – Lost Track
|-
| 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal&lt;br&gt;Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love&lt;br&gt;'''Stromae – Fils de joie'''&lt;br&gt;Dave – Starlight
|-
| 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama&lt;br&gt;'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife&lt;br&gt;Elodie – Bagno a mezzanotte&lt;br&gt;'''Band of Horses – Warning Signs'''
|-
| 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored&lt;br&gt;Bowrain &amp; Brina – Čas je&lt;br&gt;'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance&lt;br&gt;Lykke Li – No Hotel&lt;br&gt;'''Placebo – Sad White Reggae'''
|-
| 14. || 08. 04. || Lara Love &amp; Sky – O naju&lt;br&gt;zalagasper – oblike oblakov&lt;br&gt;'''Folk Idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was&lt;br&gt;Maren Morris – Humble Quest&lt;br&gt;'''Liam Gallagher – C'mon You Know'''
|-
| 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata&lt;br&gt;'''Joker Out – Barve oceana'''&lt;br&gt;Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''&lt;br&gt;Florence and the Machine – My Love&lt;br&gt;Foals – Looking High
|-
| 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je&lt;br&gt;Ditka – Cold Heart&lt;br&gt;'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls&lt;br&gt;'''Interpol – Toni'''&lt;br&gt;The Weeknd – Out of Time
|-
| 17. || 29. 04. || Drevored – Favona&lt;br&gt;Masayah – Ni panike&lt;br&gt;'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones&lt;br&gt;'''Lizzo – About Damn Time'''&lt;br&gt;Shawn Mendes – When You're Gone
|-
| 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija&lt;br&gt;'''I.C.E. – Kar te dela živega'''&lt;br&gt;NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – 2Step'''&lt;br&gt;Sigrid &amp; Bring Me the Horizon – Bad Life
|-
| 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Growing Old&lt;br&gt;Kevin Koradin &amp; 2B – Še včeraj || Maro - Saudade, saudade&lt;br&gt;Arcade Fire – The Lightning I, II&lt;br&gt;'''Lady Gaga – Hold My Hand'''
|-
| 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''&lt;br&gt;Jure Lesar – Gdč. Blond&lt;br&gt;Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst&lt;br&gt;'''Florence + The Machine – Free'''&lt;br&gt;Kendrick Lamar – The Heart Part 5
|-
| 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Večvredne romance&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking&lt;br&gt;'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''&lt;br&gt;Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up
|-
| 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''&lt;br&gt;freekind. – Visualize&lt;br&gt;Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion&lt;br&gt;Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino - Propaganda&lt;br&gt;'''George Ezra – Green Green Grass'''
|-
| 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi&lt;br&gt;Drone Society – Ellie&lt;br&gt;'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''&lt;br&gt;Jovanotti &amp; Sixpm – I Love You Baby&lt;br&gt;Def Leppard – Kick
|-
| 24. || 17. 06. || The Margins – Barve&lt;br&gt;'''Mrfy – San Francisco'''&lt;br&gt;Dr Um &amp; Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)&lt;br&gt;Paolo Nutini – Through the Echoes&lt;br&gt;'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip'''
|-
| 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate&lt;br&gt;Samantha Maya – Adrenalin&lt;br&gt;'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001&lt;br&gt;'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''&lt;br&gt;Drake – Falling Back
|-
| 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona&lt;br&gt;Lusterdam – Pikice&lt;br&gt;'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul&lt;br&gt;'''Pixies – There's a Moon On'''&lt;br&gt;Kacey Musgraves - Can't Help Falling in Love
|-
| 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo&lt;br&gt;'''Balladero – Marelice'''&lt;br&gt;Dimek in Davor Klarić &amp; Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''&lt;br&gt;Bilderbuch – Baby, dass du es weißt&lt;br&gt;Francesca Michielin – Bonsoir
|-
| 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''&lt;br&gt;King Foo – Sometimes I Talk with Myself&lt;br&gt;Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks&lt;br&gt;'''James Bay – Save Your Love'''&lt;br&gt;Pale Waves – Jealousy
|-
| 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''&lt;br&gt;Eva Pavli – Tuki zdej&lt;br&gt;Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' &lt;br&gt;Lola Marsh – Love Me on the Phone
|-
| 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli&lt;br&gt;'''Manca Berlec – Morje'''&lt;br&gt;Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)&lt;br&gt;Maggie Rogers – Horses&lt;br&gt;'''Pink – Irrelevant'''
|}

===Izvajalci z vsaj 7 popevkami tedna===
Domači izvajalci od septembra 2011.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%&quot;
|-
! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|20 || {{Nowrap|[[Hamo &amp; Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho &lt;small&gt;(ft. Vlado Kreslin)&lt;/small&gt;, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila &lt;small&gt;(ft. Rudi Bučar)&lt;/small&gt;, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|11 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco
|-
| rowspan=5 style=&quot;text-align:center&quot;|10 || [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju &lt;small&gt;(ft. Urban)&lt;/small&gt;, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu
|-
| [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj
|-
| Los Ventilos || Ne gledam nazaj &lt;small&gt;(ft. Tokac)&lt;/small&gt;, Punca, Odpri ventile &lt;small&gt;(ft. Grega Skočir)&lt;/small&gt;, Med vdihom in izdihom &lt;small&gt;(ft. Omar Naber)&lt;/small&gt;, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer
|-
| [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete &lt;small&gt;(X Roots in Session)&lt;/small&gt;, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno &lt;small&gt;(Eva Pavli ft.)&lt;/small&gt;, Ljujezen
|-
| [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup &lt;small&gt;(ft. Zoran Čalić)&lt;/small&gt;, Dvigam jadra
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|9 || [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje &lt;small&gt;(2×)&lt;/small&gt;, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji
|-
| rowspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|8 || Nula Kelvina || Možgani na paši, Nisem še vrgel, Včeraj, Med s trebuha, Maškerada; Smaal Tokka za precednika, Delejmo Watrwake, En knc wade &lt;small&gt;(ft. Small Tokk)&lt;/small&gt;
|-
| [[Dan D]] || Kamn, Pozitivne misli, Kamn, Boli me k, Ožina, Malo pekla, Ne naredi mi tega, Bits
|-
| [[Vlado Kreslin]] || Tam na koncu drevoreda, Preden zaspim, Sami naši &lt;small&gt;(ft. Vlatko Stefanovski)&lt;/small&gt;, Tiho &lt;small&gt;(Hamo &amp; Tribute 2 Love ft.)&lt;/small&gt;, Moji dnevi, Stari komadi, Tista zakartana ura, Nocoj bomo mi prižgali dan &lt;small&gt;(s Kombinatkami)&lt;/small&gt;
|-
| [[Koala Voice]] || The Good Old Days, The French Say, Talk About It, Sierra, Ker tu je vse tako lepo, Vertigo, Vukovi, Spaghettification
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot;|7 || [[Bilbi]] || Iskrice, Ko tvoja sem še bila, To ni blues, Pesem od včeraj, Shanti Shanti, Svet pod nama, Daleč stran &lt;small&gt;(z Leonart)&lt;/small&gt;
|-
| [[Rudi Bučar]] || Še malo, Samo ti &lt;small&gt;(&amp; Istrabend)&lt;/small&gt;, Tisti ljudje, Dolgo nisva pila &lt;small&gt;(s Hamo &amp; Tribute2Love)&lt;/small&gt;, Kakšni so takšni, Otroci tistega časa, Kambjale so čase
|-
| [[Fed Horses]] || Down, Sinner, Leaving, Ti ne poznaš konjev, Spremembe, Zahodno dekle, Argentina
|-
| [[I.C.E.]] || Stara gara, Spomni se, Na vrh sveta, Vse mogoče, Cukr pop, V barvah smisel je, Kar te dela živega
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==

* [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna]

[[Kategorija:Slovenska glasba]]
[[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]]
[[Kategorija:Oddaje na Valu 202]]</text>
      <sha1>39wd6ibxz4mxgqncf2habuy6ednkrd4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Werefox</title>
    <ns>0</ns>
    <id>415836</id>
    <revision>
      <id>5725297</id>
      <parentid>5411406</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T23:25:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Amanesciri2021</username>
        <id>205950</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5329" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name                = Werefox
| Img                 = 
| Img_capt            = 
| Landscape           = yes
| Background          = group_or_band
| Origin              = [[Slovenija]]
| Genre               = [[alternativni rock]]
| Years_active        = 2012–danes
| Label               = God Bless This Mess
| Associated_acts     = [[Psycho-Path]], Manul, [[Sphericube]], Bekko
| URL                 = 
| Current_members     = Melanija Fabčič - Melée&lt;br&gt;Sašo Benko - Bekko&lt;br&gt;David Halb&lt;br&gt;Manuel Hahn&lt;br&gt;Hannes Jaeckl
| Past_members    = 
}}
'''Werefox''' je [[Slovenci|slovenska]] [[rock|rokovska]] [[glasbena skupina]], ustanovljena leta 2012. Vokalistka [[Melanija Fabčič]] - Melée in kitarist Sašo Benko - Bekko sta bila pred nastankom Werefox člana skupine [[Psycho-Path]], Bekko pa je znan tudi po sodelovanju s [[Kleemar]]jem in kot član skupine Manul. Halb in Hahn sta bila nekoč člana skupine [[Sphericube]], vsi pa so bili del gibanja [[Prekmurje Noise Conspiracy]].&lt;ref name=&quot;mlena&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/120288/werefox-i-am-memory/ |title=Werefox: I Am Memory |date=2013 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |first=Veljko |last=Njegovan |accessdate=8. marec 2016}}&lt;/ref&gt;

Ime so si nadeli po nadnaravnemu bitju z imenom A Hu-Li oz. werefox (v angleškem prevodu), osrednjemu liku iz knjige ''Sveta knjiga volkodlakov'' [[Rusi|ruskega]] pisatelja [[Viktor Olegovič Pelevin|Viktorja Pelevina]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.siol.net/scena/glasba/novice/2012/12/werefox_nov_bend_pomeni_transformacijo_tudi_v_zasebnem_zivljenju.aspx |title=Werefox: Nov bend pomeni transformacijo tudi v zasebnem življenju |first=Špela |last=Sila |work=[[Planet SiOL.net]] |date=2012 |accessdate=8. marec 2016}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Skupina je bila ustanovljena leta 2012, takrat so začeli tudi snemati svoj prvenec ''[[I Am Memory]]''. Album je produciral Ivor Knafelj – Plueg. Pri pesmi »The Boy in Me, the Girl in You« so sodelovali s Scottom McCloudom, vokalistom [[Washington, D.C.|washingtonske]] [[indie rock]] skupine Girls Against Boys (z njim sta Melée in Bekko sodelovala že v skupini Psycho-Path pri snemanju albuma ''[[Terminal (album)|Terminal]]'' leta 1999).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://werefoxband.bandcamp.com/album/i-am-memory |title=I Am Memory |work=Bandcamp |accessdate=12. marec 2016}}&lt;/ref&gt; Album je izšel januarja 2013 in so ga glasbeni kritiki dobro ocenili.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mlena&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-recenzije/i-am-memory-4967 |title=Werefox: I Am Memory |work=[[Rockline]] |first=Sandi |last=Sadar Šoba |date=2013 |accessdate=12. marec 2016}}&lt;/ref&gt; Album so teden dni po izidu uradno predstavili v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Z njimi naj bi nastopil tudi McCloud, a je moral nastop zaradi bolezni odpovedati.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/119895/perfekcionisticni/ |title=Perfekcionistični »lisicodlaki« |work=Mladina |first=Petra |last=Tihole |date=2016 |accessdate=12. marec 2016}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je šla skupina ponovno v studio, tokrat z namenom snemanja svojega drugega albuma. Album je skupina naslovila ''[[Das Lied der Maschinen]]'' ([[nemščina|nemško]] za ''Pesem strojev'') Producent je bil tokrat J.Kell, ki je sodeloval tudi s skupino Psycho-Path, k sodelovanju pa je bil povabljen tudi [[Dominik Bagola]] ([[bobnar]] pri Psycho-Path), ki je prispeval klaviature, ksilofon in tolkala.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://werefoxband.bandcamp.com/ |title=Das Lied Der Maschinen |work=Bandcamp |accessdate=12. marec 2016}}&lt;/ref&gt; Album je izšel februarja 2016 in so ga glasbeni kritiki dobro ocenili.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/172341/werefox-das-lied-der-maschinen/ |title=Werefox: Das Lied der Maschinen |work=Mladina |first=Veljko |last=Njegovan |date=2016 |accessdate=12. marec 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-recenzije/das-leid-der-maschinen-11044 |title=Werefox: Das Leid der Maschinen |work=Rockline |first=Aleš |last=Podbrežnik |date=2016 |accessdate=12. marec 2016}}&lt;/ref&gt;

Decembra 2020 so izdali EP ''Live Radio Session'', ki so ga v živo posneli v studiu [[Radio Študent|Radia Študent]]. Na njem so izšle 4 pesmi (vse v live različici), ki so bile prvotno mišljene za tretji studijski album. EP predstavlja zadnjo fazo benda pred prenehanjem delovanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://werefoxband.bandcamp.com/album/live-radio-session-ep |title=Live Radio Session EP |work=Bandcamp |accessdate=17. december 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-122 |title=100 DECIBELOV |accessdate=17. 12. 2020 |date=15. 12. 2020 |format= |work=Radio Študent }}&lt;/ref&gt;

== Člani ==

* Melanija Fabčič - Melée — vokal
* Sašo Benko - Bekko — kitara
* Manuel Hahn — bas kitara
* David Halb — bobni
* Hannes Jaeckl — kitara
* Andi Gal — tonski tehnik

==Diskografija==
*''[[I Am Memory]]'' (2013)
*''[[Das Lied der Maschinen]]'' (2016)
* ''Live Radio Session'' (2020)
==Sklici==
{{reflist}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih rock skupin]]

[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2012]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>hmlsc1vdupi45tjwg0iah0epq3u1z4w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam osebnosti iz Občine Logatec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>442204</id>
    <revision>
      <id>5725292</id>
      <parentid>5652437</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:47:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>84.52.131.15</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5057" xml:space="preserve">'''Seznam osebnosti iz občine Logatec'''

==Družboslovci==
* [[Jernej Medved]] (23. avgust 1799 [[Logatec]] – 30. december 1857 [[Ljubljana]]), duhovnik, nabožni pisatelj, leksikograf
* [[Alojzij Pin|Alojzij Pin]] (1862 [[Ljubljana]] – 1905 [[Logatec]]), pesnik in učitelj
* [[Lev Svetek]] (1914 [[Logatec]] – 2005 [[Sežana]]), pesnik in pravnik
* [[Jane Kavčič]] (10. september 1923, [[Logatec]] – 20. marec 2007 [[Ljubljana]]), scenarist, režiser
* [[Ivan Malavašič]] (30. september 1927, [[Rovte]] – 11. marec 2019, [[Podlipa]]), pesnik, pisatelj, slikar, glasbenik
* [[Janez J. Švajncer]] (3. julij 1948 [[Ljubljana]]), brigadir, pisatelj, muzealec
* [[Marcel Štefančič st.]] (16. januar 1937 [[Dekani]]), novinar, slovenist
* [[Marcel Štefančič|Marcel Štefančič ml.]]  (25. maj 1960, [[Brežice]]), novinar, publicist, televizijski voditelj
* [[Andrej Žigon]] (9. januar 1952 – 2003 [[Logatec]]), pesnik, popotnik, dobrotnik, fotograf in igralec
* [[Alen Albin Širca]] (1981)
* [[Mojca Kumin Horvat]] jezikoslovka
* [[Mateja Jemec Tomazin]] (13. januar 1978), jezikoslovka
* [[Primož Jakopin]] (30. junij 1949), jezikoslovec

==Slikarji, arhitekti==
* [[Janez Madrijan]] (okoli 1820 [[Rovte]] – po 1858 [[Gorica]])
* [[Andrej Rovšek starejši]] (14. november 1836 [[Ljubljana]] – 11. februar 1903 [[Gabrje pod Limbarsko Goro]]), podobar
* [[Jernej Jereb|Jernej Jereb]] (22. avgust 1838 [[Vrh sv. Treh Kraljev|Vrh Svetih Treh Kraljev]] – 22. februar 1929 [[Hvar]]), podobar
* [[Milan Batista]] (26. februar 1924 [[Logatec]] – 14. april 2010 [[Golnik]]), slikar, grafik, likovni pedagog
* [[Drago Tršar]] (27. april 1927 [[Planina]]), kipar
* [[Slavka Čufer Sark]] (1941 [[Nemški Rovt]]), slikarka
* [[Lojze Nagode]] (1963 [[Vrh sv. Treh Kraljev|Vrh Svetih Treh Kraljev]] – 2003 [[Vrh sv. Treh Kraljev|Vrh Svetih Treh Kraljev]]), slikar

==Duhovniki==
* [[Andrej Furlan]] (18. oktobra 1870 [[Trst]] – 31. avgust 1951 [[Logatec]]), duhovnik, organizator
*[[Janez Hladnik]] (22. december 1902 [[Rovte]] – 20. junij 1965 [[Buenos Aires]], [[Argentina]]), duhovnik, misijonar
* [[Ivan Merlak]] (15. junij 1923 [[Logatec]] – 26. februar 2015 [[Ljubljana]]), duhovnik, profesor, urednik
*[[Janko Slabe]] (21. marec 1944 [[Rovte]] – 26. maj 2007 [[Celje]]), duhovnik, misijonar 
*[[Milan Žust]] (1967 [[Hleviše]]), duhovnik, jezuit, profesor

==Šolniki==
* [[Vojteh Ribnikar]] (23. april 1857 [[Tržič]] – 26. april 1895 [[Logatec]]), šolnik, sadjar
* [[Fran Verbic]] (14. maj 1880 [[Logatec]] – 12. december 1922 [[Ljubljana]]), šolnik, naravoslovec
* [[Albin Čebular]] (17. september 1900 [[Mokronog]] – 24. maj 1952 [[Logatec]]), šolnik, pesnik, organizator

==Glasbeniki==
* [[Anton Trepal]] (9. januar 1842 [[Rovte]] – 14. maj 1894 [[Rovte]]), glasbenik, skladatelj
* [[Franc Miglič]] (17. marec 1855 [[Stara Oselica]] – 11. december 1925 [[Vrh sv. Treh Kraljev|Vrh Svetih Treh Kraljev]]), glasbenik
* [[Ivan Milavec]] (22. februar 1874 [[Logatec]] – 18. januar 1915 [[Ljubljana]]), izdelovalec orgel
* [[Fran Ksaver Mlinar-Cigale]] (11. november 1887 [[Rovte]] – 5. februar 1972 [[Ljubljana]]), glasbenik in pravnik
* [[Ivan Rupnik]] (29. avgust 1911 [[Logatec]]), zborovodja, glasbeni pedagog, skladatelj
* [[Marjan Grdadolnik]] (1967 [[Logatec]]), glasbenik, dirigent
* [[Tanja Žagar]]

==Politiki in pravniki==
* [[Ignacij Gruntar]] (17. december 1844 [[Kobarid]] – 25. marec 1922 [[Ljubljana]]), pravnik, notar, mecen
* [[Matija Kunc]] (17. februar 1853 [[Logatec]] – 12. februar 1922 [[Ljubljana]]), politik in obrtnik
* [[Fran Arko]] (21. oktober 1857 [[Logatec]] – 20. julij 1923 [[Vrhnika]]), poslanec
* [[Adolf Ribnikar]] (17. junij 1880 [[Logatec]] – 7. januar 1946 [[Ljubljana]]), politik, publicist, gospodarstvenik
* [[Vladimir Travner]] (8. december 1886 [[Logatec]] – 14. april 1940 [[Maribor]]), pravnik, sodnik, zgodovinar, numizmatik, satirični pisec
* [[Andrej Gosar]] (30. november 1887 [[Logatec]] – 21. april 1970 [[Ljubljana]]), publicist, politik, pravnik
* [[Janez Drnovšek]] (17. maj 1950 [[Celje]] – 23. februar 2008 [[Zaplana]]), politik
* [[Jerca Korče]] (27. februar 1990 [[Ljubljana]]), poslanka

==Naravoslovci==
* [[Rado Lah]] (1. julij 1879 [[Trst]] – 9. november 1959 [[Logatec]]), agronom
* [[Josip Cerk]] (24. november 1881 [[Logatec]] – 4. april 1912 [[Stol]] v [[Karavanke|Karavankah]]), geograf, speleolog

==Športniki==
* [[Miha Šimenc]] (1995), tekač na smučeh
* [[Vane Truden Tivan]] (1991), e-športnik

==Viri==
* [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenska biografija.] Ljubljana: SAZU, 2009.
* [http://zupnija.rovte.eu/predstavitev-zupnije/ Spletna stran župnije Rovte.]
* [[Tone Kompare]] ur., ''Logatec: Črtice iz življenja kraja in obeh župnij.'' Logatec, 1990.
*[[Janez J. Švajncer]], ''Logatec v zgodovini.'' Logatec: Vojni muzej Logatec, 2004.


{{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}}

[[Kategorija:Občina Logatec]]
[[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Logatec]]</text>
      <sha1>90b381ungn67y69mfrvw3denktx3fiw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725294</id>
      <parentid>5725292</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:50:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VNE007</username>
        <id>213802</id>
      </contributor>
      <comment>Napačno informacijo</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5013" xml:space="preserve">'''Seznam osebnosti iz občine Logatec'''

==Družboslovci==
* [[Jernej Medved]] (23. avgust 1799 [[Logatec]] – 30. december 1857 [[Ljubljana]]), duhovnik, nabožni pisatelj, leksikograf
* [[Alojzij Pin|Alojzij Pin]] (1862 [[Ljubljana]] – 1905 [[Logatec]]), pesnik in učitelj
* [[Lev Svetek]] (1914 [[Logatec]] – 2005 [[Sežana]]), pesnik in pravnik
* [[Jane Kavčič]] (10. september 1923, [[Logatec]] – 20. marec 2007 [[Ljubljana]]), scenarist, režiser
* [[Ivan Malavašič]] (30. september 1927, [[Rovte]] – 11. marec 2019, [[Podlipa]]), pesnik, pisatelj, slikar, glasbenik
* [[Janez J. Švajncer]] (3. julij 1948 [[Ljubljana]]), brigadir, pisatelj, muzealec
* [[Marcel Štefančič st.]] (16. januar 1937 [[Dekani]]), novinar, slovenist
* [[Marcel Štefančič|Marcel Štefančič ml.]]  (25. maj 1960, [[Brežice]]), novinar, publicist, televizijski voditelj
* [[Andrej Žigon]] (9. januar 1952 – 2003 [[Logatec]]), pesnik, popotnik, dobrotnik, fotograf in igralec
* [[Alen Albin Širca]] (1981)
* [[Mojca Kumin Horvat]] jezikoslovka
* [[Mateja Jemec Tomazin]] (13. januar 1978), jezikoslovka
* [[Primož Jakopin]] (30. junij 1949), jezikoslovec

==Slikarji, arhitekti==
* [[Janez Madrijan]] (okoli 1820 [[Rovte]] – po 1858 [[Gorica]])
* [[Andrej Rovšek starejši]] (14. november 1836 [[Ljubljana]] – 11. februar 1903 [[Gabrje pod Limbarsko Goro]]), podobar
* [[Jernej Jereb|Jernej Jereb]] (22. avgust 1838 [[Vrh sv. Treh Kraljev|Vrh Svetih Treh Kraljev]] – 22. februar 1929 [[Hvar]]), podobar
* [[Milan Batista]] (26. februar 1924 [[Logatec]] – 14. april 2010 [[Golnik]]), slikar, grafik, likovni pedagog
* [[Drago Tršar]] (27. april 1927 [[Planina]]), kipar
* [[Slavka Čufer Sark]] (1941 [[Nemški Rovt]]), slikarka
* [[Lojze Nagode]] (1963 [[Vrh sv. Treh Kraljev|Vrh Svetih Treh Kraljev]] – 2003 [[Vrh sv. Treh Kraljev|Vrh Svetih Treh Kraljev]]), slikar

==Duhovniki==
* [[Andrej Furlan]] (18. oktobra 1870 [[Trst]] – 31. avgust 1951 [[Logatec]]), duhovnik, organizator
*[[Janez Hladnik]] (22. december 1902 [[Rovte]] – 20. junij 1965 [[Buenos Aires]], [[Argentina]]), duhovnik, misijonar
* [[Ivan Merlak]] (15. junij 1923 [[Logatec]] – 26. februar 2015 [[Ljubljana]]), duhovnik, profesor, urednik
*[[Janko Slabe]] (21. marec 1944 [[Rovte]] – 26. maj 2007 [[Celje]]), duhovnik, misijonar 
*[[Milan Žust]] (1967 [[Hleviše]]), duhovnik, jezuit, profesor

==Šolniki==
* [[Vojteh Ribnikar]] (23. april 1857 [[Tržič]] – 26. april 1895 [[Logatec]]), šolnik, sadjar
* [[Fran Verbic]] (14. maj 1880 [[Logatec]] – 12. december 1922 [[Ljubljana]]), šolnik, naravoslovec
* [[Albin Čebular]] (17. september 1900 [[Mokronog]] – 24. maj 1952 [[Logatec]]), šolnik, pesnik, organizator

==Glasbeniki==
* [[Anton Trepal]] (9. januar 1842 [[Rovte]] – 14. maj 1894 [[Rovte]]), glasbenik, skladatelj
* [[Franc Miglič]] (17. marec 1855 [[Stara Oselica]] – 11. december 1925 [[Vrh sv. Treh Kraljev|Vrh Svetih Treh Kraljev]]), glasbenik
* [[Ivan Milavec]] (22. februar 1874 [[Logatec]] – 18. januar 1915 [[Ljubljana]]), izdelovalec orgel
* [[Fran Ksaver Mlinar-Cigale]] (11. november 1887 [[Rovte]] – 5. februar 1972 [[Ljubljana]]), glasbenik in pravnik
* [[Ivan Rupnik]] (29. avgust 1911 [[Logatec]]), zborovodja, glasbeni pedagog, skladatelj
* [[Marjan Grdadolnik]] (1967 [[Logatec]]), glasbenik, dirigent
* [[Tanja Žagar]]

==Politiki in pravniki==
* [[Ignacij Gruntar]] (17. december 1844 [[Kobarid]] – 25. marec 1922 [[Ljubljana]]), pravnik, notar, mecen
* [[Matija Kunc]] (17. februar 1853 [[Logatec]] – 12. februar 1922 [[Ljubljana]]), politik in obrtnik
* [[Fran Arko]] (21. oktober 1857 [[Logatec]] – 20. julij 1923 [[Vrhnika]]), poslanec
* [[Adolf Ribnikar]] (17. junij 1880 [[Logatec]] – 7. januar 1946 [[Ljubljana]]), politik, publicist, gospodarstvenik
* [[Vladimir Travner]] (8. december 1886 [[Logatec]] – 14. april 1940 [[Maribor]]), pravnik, sodnik, zgodovinar, numizmatik, satirični pisec
* [[Andrej Gosar]] (30. november 1887 [[Logatec]] – 21. april 1970 [[Ljubljana]]), publicist, politik, pravnik
* [[Janez Drnovšek]] (17. maj 1950 [[Celje]] – 23. februar 2008 [[Zaplana]]), politik
* [[Jerca Korče]] (27. februar 1990 [[Ljubljana]]), poslanka

==Naravoslovci==
* [[Rado Lah]] (1. julij 1879 [[Trst]] – 9. november 1959 [[Logatec]]), agronom
* [[Josip Cerk]] (24. november 1881 [[Logatec]] – 4. april 1912 [[Stol]] v [[Karavanke|Karavankah]]), geograf, speleolog

==Športniki==
* [[Miha Šimenc]] (1995), tekač na smučeh

==Viri==
* [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenska biografija.] Ljubljana: SAZU, 2009.
* [http://zupnija.rovte.eu/predstavitev-zupnije/ Spletna stran župnije Rovte.]
* [[Tone Kompare]] ur., ''Logatec: Črtice iz življenja kraja in obeh župnij.'' Logatec, 1990.
*[[Janez J. Švajncer]], ''Logatec v zgodovini.'' Logatec: Vojni muzej Logatec, 2004.


{{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}}

[[Kategorija:Občina Logatec]]
[[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Logatec]]</text>
      <sha1>83sox5klrt7bk9u3sx8ok9ndh10fpv4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Žitna stenica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>442421</id>
    <revision>
      <id>5725191</id>
      <parentid>4923966</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T18:24:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Magnefl</username>
        <id>108227</id>
      </contributor>
      <comment>Nimfa</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2750" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| name = Žitna stenica
| image = Aelia.acuminata.7330.jpg
| image_width = 270px
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = [[Hemiptera]] (polkrilci)
| subordo = [[Heteroptera]] (stenice)
| familia = [[Pentatomidae]] (ščitaste stenice)
| genus = ''[[Aelia]]''
| species = '''''A. acuminata'''''
| binomial = ''Aelia acuminata''
| binomial_authority = ([[Linnaeus]], 1758)
| synonyms = ''Cimex acuminata'' &lt;small&gt;Linnaeus, 1758&lt;/small&gt;
}}

'''Žitna stenica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Aelia acuminata''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[stenice]] iz družine [[ščitaste stenice|ščitastih stenic]], razširjena po vsej [[Evropa|Evropi]] in po [[Severna Afrika|Severni Afriki]] ter [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]] (zahodni [[Palearktika|Palearktiki]]). Je zelo pogosta v vsem območju razširjenosti in najbolj razširjen predstavnik svojega [[rod (biologija)|rodu]].

Podobno kot ostali predstavniki rodu ''Aelia'' ima podolgovato telo z zašiljeno konico glave. Osnovna barva je svetlorjava z vzdolžnimi temnejšimi progami. Odrasli merijo 7,5 do 9,5 mm v dolžino. Od ostalih, zelo podobnih predstavnikov istega rodu jo je možno ločiti po paru črnih pik na srednjem in zadnjem paru nog.

Prehranjuje se z različnimi vrstami [[trave|trav]], preferira [[bilnica|bilnice]] (rod ''Festuca''), [[latovka|latovke]] (''Poa''), [[šopulja|šopulje]] (''Agrostis'') in nekaj drugih rodov, v odsotnosti običajnih hranilnih rastlin pa napada tudi nasade [[žito|žit]], zaradi česar velja za [[škodljivec|škodljivca]] v pridelavi žita.

&lt;gallery&gt;
Aelia acuminata-n1.jpg|Nimfa, prva faza
Aelia acuminata-n2.jpg|Nimfa, zadnja faza
&lt;/gallery&gt;

== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Panizzi |first1=Antônio R. |last2=McPherson |first2=J.E. |last3=James |first3=David G. |last4=Javahery |first4=M. |last5=McPherson |first5=Robert M. |year=2000 |chapter=Stink Bugs (Pentatomidae) |editor-last1=Schaeffer |editor-first1=Carl W. |editor-last2=Panizzi |editor-first2=Antônio R. |title=Heteroptera Economic Importance |publisher=CRC Press |isbn=0-8493-0695-7 |pages=421–474}}
* {{navedi knjigo |last=Wachmann |first=Ekkehard |title=Wanzen beobachten - kennenlernen |publisher=J. Neumann |location=Neudamm, Melsungen |year=1989 |isbn=3-7888-0554-4 |pages=90}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Aelia acuminata|žitna stenica}}

{{insect-stub}}
[[Kategorija:Ščitaste stenice]]
[[Kategorija:Škodljivci kmetijskih rastlin]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Žuželke Afrike]]
[[Kategorija:Žuželke Azije]]
[[Kategorija:Žuželke Evrope]]
[[Kategorija:Žuželke Slovenije]]</text>
      <sha1>iytab0os0w93onm1wjs9kokanund3v5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Turistično kulturno društvo Ivanjkovci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>452243</id>
    <revision>
      <id>5725281</id>
      <parentid>5721325</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:19:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>92.37.86.200</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3988" xml:space="preserve">{{Infobox organization
| name = Turistično kulturno društvo Ivanjkovci
| image = Tkd.png
| abbreviation = TKD Ivanjkovci
| merged = Kulturno društvo Ivanjkovci
| formation = 13. avgust 1997
| founder = Stanislav Žličar (1935-2019)
| founding_location = Ivanjkovci
| type = Nevladna organizacija
| region = Podravska
| owner = &lt;!-- or | owners = --&gt;
| leader_title = Predsednik
| leader_name = Mihael Črešnjevec
| leader_title2 = Podpredsednika
| leader_name2 = David Vidovič&lt;br&gt;Niko Veber
| leader_title3 = Vinska kraljica
| leader_name3 = Eva Leskovar
| leader_title4 = Predsednica kolegija vinske kraljice
| leader_name4 = Katja Kolarič
| board_of_directors = Marjan Feguš&lt;br&gt;Niko Veber&lt;br&gt;Maja Škrinjar&lt;br&gt;Cvetka Novak&lt;br&gt;Branko Fifnja&lt;br&gt;Tjaša Jerebič&lt;br&gt;David Vidovič&lt;br&gt;Danica Viher
| main_organ = Zbor članov
| staff = 
| volunteers = 200
| website = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
| formerly = Turistično društvo Ivanjkovci&lt;br&gt;Prosvetno društvo Ivanjkovci
| footnotes = 
}}'''Turistično kulturno društvo Ivanjkovci''' je eno izmed večjih društev v [[Občina Ormož|občini Ormož]]. Ustanovljeno je bilo leta 1997 sprva kot Turistično društvo. Leta  2007 pa se je Turističnemu društvo pridružilo še Kulturno društvo. Prvi predsednik društva je bil Stanislav Žličar, ki je društvu predsedoval kar dva mandata. 

Društvo predstavlja pomemben člen v občini Ormož in krajevni skupnosti [[Ivanjkovci]] saj izbira tudi vinsko kraljico [[Krajinski park Jeruzalemsko - Ormoške gorice|Jeruzalemsko Ormoških goric]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15586/na-svetinjah-okronali-tretjo-vinsko-kraljico-vtc-15-in-postavili-klopotec.html|title=Na Svetinjah okronali tretjo vinsko kraljico VTC 15 in postavili klopotec|first=Dejan |last=Razlag|date=|newspaper=Prlekija-on.net|accessdate=|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

V društvu aktivno delujejo 4 sekcije: Dramska skupina, folklorna skupina, pevski zbor in ljudska godba. 

Prvič v zgodovini društva je predsednik 19. februarja 2020 razrešil člane odborov ter jih prerazporedil. Iz dvanajstih članov upravnega odbora je bil odbor zmanjšan na osem članov.  

'''Seznam odborov in komisij:''' 

* Upravni odbor (4 leta)  - ''predsednik Mihael Črešnjevec''
* Nadzorni odbor (4 leta) - ''predsednica Alenka Slana''
* Disciplinski odbor (4 leta)  - ''predsednik Žiga Potočnik''
* Pododbor za članstvo (4 leta)  - ''predsednik Žiga Potočnik''
* Inventurna komisija (4 leta) - ''predsednica Mira Jerebič Cvetko''
* Kolegij vinske kraljice (4 leta) - ''predsednica Katja Kolarič''
* Komisija za priznanja (4 leta) - ''predsednica Špela Rajh''
* Komisija za turistično mladino (4 leta) - '' predsednica Tjaša Jerebič'' 

[[Kategorija:Slovenska društva]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]]
'''Seznam predsednikov društva''':

* Stanislav Žličar (1997 - 2005)
* Franc Polič (2005 - 2009)
* Samo Simonič (2009 - 2013)
* Stanislav Polak (2013 - 2017)
* Mihael Črešnjevec (2017 -  danes)

= Vinsko kraljestvo Jeruzalemsko-Ormoških goric =
Vinsko kraljestvo Jeruzalemsko-Ormoških goric je bilo ustanovljeno 1. oktobra 2017. Pred tem je obstajala vinska kraljica VTC 15. Trenutna vinska kraljica je Eva (Leskovar) iz Lešniškega Vrha. 
Sedež vinskega kraljestva je v Jeruzalemu (''[[de facto]]'').
Vinska kraljica se izbira vsaki dve leti.

;Vinske kraljice
* Urška Lesjak Smej, ''VTC 15'' (2013 - 2015)
* Mateja Šek, ''VTC 15'' (2015 - 2017)
* Katja Kolarič, ''JOG'' (15. Avgust 2017 - 15. Avgust 2019)
* Eva Leskovar, ''JOG'' (15. Avgust 2019 - danes)

Naziv vinske kraljice Jeruzalemsko-ormoških goric je neodtujljiv. Vinsko kraljico lahko izključno imenuje samo predsednik Turistično kulturnega društva Ivanjkovci.

==Glej tudi==
* [[Jeruzalem, Ljutomer]]
* [[Občina Ormož]]
* [[Ivanjkovci]]
*[[Eva Leskovar]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Ivanjkovci]]
[[Kategorija:Slovenska društva]]
[[Kategorija:Turistična zveza Slovenije|Ivanjkovci]]</text>
      <sha1>sp1bzid218x9jx5lbuquyu7tzmyorx2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725283</id>
      <parentid>5725281</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:22:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>92.37.86.200</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Vinsko kraljestvo Jeruzalemsko-Ormoških goric */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3990" xml:space="preserve">{{Infobox organization
| name = Turistično kulturno društvo Ivanjkovci
| image = Tkd.png
| abbreviation = TKD Ivanjkovci
| merged = Kulturno društvo Ivanjkovci
| formation = 13. avgust 1997
| founder = Stanislav Žličar (1935-2019)
| founding_location = Ivanjkovci
| type = Nevladna organizacija
| region = Podravska
| owner = &lt;!-- or | owners = --&gt;
| leader_title = Predsednik
| leader_name = Mihael Črešnjevec
| leader_title2 = Podpredsednika
| leader_name2 = David Vidovič&lt;br&gt;Niko Veber
| leader_title3 = Vinska kraljica
| leader_name3 = Eva Leskovar
| leader_title4 = Predsednica kolegija vinske kraljice
| leader_name4 = Katja Kolarič
| board_of_directors = Marjan Feguš&lt;br&gt;Niko Veber&lt;br&gt;Maja Škrinjar&lt;br&gt;Cvetka Novak&lt;br&gt;Branko Fifnja&lt;br&gt;Tjaša Jerebič&lt;br&gt;David Vidovič&lt;br&gt;Danica Viher
| main_organ = Zbor članov
| staff = 
| volunteers = 200
| website = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
| formerly = Turistično društvo Ivanjkovci&lt;br&gt;Prosvetno društvo Ivanjkovci
| footnotes = 
}}'''Turistično kulturno društvo Ivanjkovci''' je eno izmed večjih društev v [[Občina Ormož|občini Ormož]]. Ustanovljeno je bilo leta 1997 sprva kot Turistično društvo. Leta  2007 pa se je Turističnemu društvo pridružilo še Kulturno društvo. Prvi predsednik društva je bil Stanislav Žličar, ki je društvu predsedoval kar dva mandata. 

Društvo predstavlja pomemben člen v občini Ormož in krajevni skupnosti [[Ivanjkovci]] saj izbira tudi vinsko kraljico [[Krajinski park Jeruzalemsko - Ormoške gorice|Jeruzalemsko Ormoških goric]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15586/na-svetinjah-okronali-tretjo-vinsko-kraljico-vtc-15-in-postavili-klopotec.html|title=Na Svetinjah okronali tretjo vinsko kraljico VTC 15 in postavili klopotec|first=Dejan |last=Razlag|date=|newspaper=Prlekija-on.net|accessdate=|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

V društvu aktivno delujejo 4 sekcije: Dramska skupina, folklorna skupina, pevski zbor in ljudska godba. 

Prvič v zgodovini društva je predsednik 19. februarja 2020 razrešil člane odborov ter jih prerazporedil. Iz dvanajstih članov upravnega odbora je bil odbor zmanjšan na osem članov.  

'''Seznam odborov in komisij:''' 

* Upravni odbor (4 leta)  - ''predsednik Mihael Črešnjevec''
* Nadzorni odbor (4 leta) - ''predsednica Alenka Slana''
* Disciplinski odbor (4 leta)  - ''predsednik Žiga Potočnik''
* Pododbor za članstvo (4 leta)  - ''predsednik Žiga Potočnik''
* Inventurna komisija (4 leta) - ''predsednica Mira Jerebič Cvetko''
* Kolegij vinske kraljice (4 leta) - ''predsednica Katja Kolarič''
* Komisija za priznanja (4 leta) - ''predsednica Špela Rajh''
* Komisija za turistično mladino (4 leta) - '' predsednica Tjaša Jerebič'' 

[[Kategorija:Slovenska društva]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]]
'''Seznam predsednikov društva''':

* Stanislav Žličar (1997 - 2005)
* Franc Polič (2005 - 2009)
* Samo Simonič (2009 - 2013)
* Stanislav Polak (2013 - 2017)
* Mihael Črešnjevec (2017 -  danes)

== Vinsko kraljestvo Jeruzalemsko-Ormoških goric ==
Vinsko kraljestvo Jeruzalemsko-Ormoških goric je bilo ustanovljeno 1. oktobra 2017. Pred tem je obstajala vinska kraljica VTC 15. Trenutna vinska kraljica je Eva (Leskovar) iz Lešniškega Vrha. 
Sedež vinskega kraljestva je v Jeruzalemu (''[[de facto]]'').
Vinska kraljica se izbira vsaki dve leti.

;Vinske kraljice
* Urška Lesjak Smej, ''VTC 15'' (2013 - 2015)
* Mateja Šek, ''VTC 15'' (2015 - 2017)
* Katja Kolarič, ''JOG'' (15. Avgust 2017 - 15. Avgust 2019)
* Eva Leskovar, ''JOG'' (15. Avgust 2019 - danes)

Naziv vinske kraljice Jeruzalemsko-ormoških goric je neodtujljiv. Vinsko kraljico lahko izključno imenuje samo predsednik Turistično kulturnega društva Ivanjkovci.

==Glej tudi==
* [[Jeruzalem, Ljutomer]]
* [[Občina Ormož]]
* [[Ivanjkovci]]
*[[Eva Leskovar]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Ivanjkovci]]
[[Kategorija:Slovenska društva]]
[[Kategorija:Turistična zveza Slovenije|Ivanjkovci]]</text>
      <sha1>26z7ahwtmoc07sxx7tyy08oiacj3rp0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725285</id>
      <parentid>5725283</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:23:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>92.37.86.200</ip>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3977" xml:space="preserve">{{Infobox organization
| name = Turistično kulturno društvo Ivanjkovci
| image = Tkd.png
| abbreviation = TKD Ivanjkovci
| merged = Kulturno društvo Ivanjkovci
| formation = 13. avgust 1997
| founder = Stanislav Žličar (1935-2019)
| founding_location = Ivanjkovci
| type = Nevladna organizacija
| region = Podravska
| owner = &lt;!-- or | owners = --&gt;
| leader_title = Predsednik
| leader_name = Mihael Črešnjevec
| leader_title2 = Podpredsednika
| leader_name2 = David Vidovič&lt;br&gt;Niko Veber
| leader_title3 = Vinska kraljica
| leader_name3 = Eva Leskovar
| leader_title4 = Predsednica kolegija vinske kraljice
| leader_name4 = Katja Kolarič
| board_of_directors = Marjan Feguš&lt;br&gt;Niko Veber&lt;br&gt;Maja Škrinjar&lt;br&gt;Cvetka Novak&lt;br&gt;Branko Fifnja&lt;br&gt;Tjaša Jerebič&lt;br&gt;David Vidovič&lt;br&gt;Danica Viher
| main_organ = Zbor članov
| staff = 
| volunteers = 200
| website = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
| formerly = Turistično društvo Ivanjkovci&lt;br&gt;Prosvetno društvo Ivanjkovci
| footnotes = 
}}'''Turistično kulturno društvo Ivanjkovci''' je eno izmed večjih društev v [[Občina Ormož|občini Ormož]]. Ustanovljeno je bilo leta 1997 sprva kot Turistično društvo. Leta  2007 pa se je Turističnemu društvo pridružilo še Kulturno društvo. Prvi predsednik društva je bil Stanislav Žličar, ki je društvu predsedoval kar dva mandata. 

Društvo predstavlja pomemben člen v občini Ormož in krajevni skupnosti [[Ivanjkovci]] saj izbira tudi vinsko kraljico [[Krajinski park Jeruzalemsko - Ormoške gorice|Jeruzalemsko Ormoških goric]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15586/na-svetinjah-okronali-tretjo-vinsko-kraljico-vtc-15-in-postavili-klopotec.html|title=Na Svetinjah okronali tretjo vinsko kraljico VTC 15 in postavili klopotec|first=Dejan |last=Razlag|date=|newspaper=Prlekija-on.net|accessdate=|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

V društvu aktivno delujejo 4 sekcije: Dramska skupina, folklorna skupina, pevski zbor in ljudska godba. 

Prvič v zgodovini društva je predsednik 19. februarja 2020 razrešil člane odborov ter jih prerazporedil. Iz dvanajstih članov upravnega odbora je bil odbor zmanjšan na osem članov.  

== Odbori in komisije==

* Upravni odbor (4 leta)  - ''predsednik Mihael Črešnjevec''
* Nadzorni odbor (4 leta) - ''predsednica Alenka Slana''
* Disciplinski odbor (4 leta)  - ''predsednik Žiga Potočnik''
* Pododbor za članstvo (4 leta)  - ''predsednik Žiga Potočnik''
* Inventurna komisija (4 leta) - ''predsednica Mira Jerebič Cvetko''
* Kolegij vinske kraljice (4 leta) - ''predsednica Katja Kolarič''
* Komisija za priznanja (4 leta) - ''predsednica Špela Rajh''
* Komisija za turistično mladino (4 leta) - '' predsednica Tjaša Jerebič'' 

[[Kategorija:Slovenska društva]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]]
==Seznam predsednikov društva==

* Stanislav Žličar (1997 - 2005)
* Franc Polič (2005 - 2009)
* Samo Simonič (2009 - 2013)
* Stanislav Polak (2013 - 2017)
* Mihael Črešnjevec (2017 -  danes)

== Vinsko kraljestvo Jeruzalemsko-Ormoških goric ==
Vinsko kraljestvo Jeruzalemsko-Ormoških goric je bilo ustanovljeno 1. oktobra 2017. Pred tem je obstajala vinska kraljica VTC 15. Trenutna vinska kraljica je Eva (Leskovar) iz Lešniškega Vrha. 
Sedež vinskega kraljestva je v Jeruzalemu (''[[de facto]]'').
Vinska kraljica se izbira vsaki dve leti.

;Vinske kraljice
* Urška Lesjak Smej, ''VTC 15'' (2013 - 2015)
* Mateja Šek, ''VTC 15'' (2015 - 2017)
* Katja Kolarič, ''JOG'' (15. Avgust 2017 - 15. Avgust 2019)
* Eva Leskovar, ''JOG'' (15. Avgust 2019 - danes)

Naziv vinske kraljice Jeruzalemsko-ormoških goric je neodtujljiv. Vinsko kraljico lahko izključno imenuje samo predsednik Turistično kulturnega društva Ivanjkovci.

==Glej tudi==
* [[Jeruzalem, Ljutomer]]
* [[Občina Ormož]]
* [[Ivanjkovci]]
*[[Eva Leskovar]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Ivanjkovci]]
[[Kategorija:Slovenska društva]]
[[Kategorija:Turistična zveza Slovenije|Ivanjkovci]]</text>
      <sha1>l9tr3qyose40ap71ria4vi60z01hmzq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725286</id>
      <parentid>5725285</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:24:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>92.37.86.200</ip>
      </contributor>
      <comment>/* Vinsko kraljestvo Jeruzalemsko-Ormoških goric */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3982" xml:space="preserve">{{Infobox organization
| name = Turistično kulturno društvo Ivanjkovci
| image = Tkd.png
| abbreviation = TKD Ivanjkovci
| merged = Kulturno društvo Ivanjkovci
| formation = 13. avgust 1997
| founder = Stanislav Žličar (1935-2019)
| founding_location = Ivanjkovci
| type = Nevladna organizacija
| region = Podravska
| owner = &lt;!-- or | owners = --&gt;
| leader_title = Predsednik
| leader_name = Mihael Črešnjevec
| leader_title2 = Podpredsednika
| leader_name2 = David Vidovič&lt;br&gt;Niko Veber
| leader_title3 = Vinska kraljica
| leader_name3 = Eva Leskovar
| leader_title4 = Predsednica kolegija vinske kraljice
| leader_name4 = Katja Kolarič
| board_of_directors = Marjan Feguš&lt;br&gt;Niko Veber&lt;br&gt;Maja Škrinjar&lt;br&gt;Cvetka Novak&lt;br&gt;Branko Fifnja&lt;br&gt;Tjaša Jerebič&lt;br&gt;David Vidovič&lt;br&gt;Danica Viher
| main_organ = Zbor članov
| staff = 
| volunteers = 200
| website = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
| formerly = Turistično društvo Ivanjkovci&lt;br&gt;Prosvetno društvo Ivanjkovci
| footnotes = 
}}'''Turistično kulturno društvo Ivanjkovci''' je eno izmed večjih društev v [[Občina Ormož|občini Ormož]]. Ustanovljeno je bilo leta 1997 sprva kot Turistično društvo. Leta  2007 pa se je Turističnemu društvo pridružilo še Kulturno društvo. Prvi predsednik društva je bil Stanislav Žličar, ki je društvu predsedoval kar dva mandata. 

Društvo predstavlja pomemben člen v občini Ormož in krajevni skupnosti [[Ivanjkovci]] saj izbira tudi vinsko kraljico [[Krajinski park Jeruzalemsko - Ormoške gorice|Jeruzalemsko Ormoških goric]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15586/na-svetinjah-okronali-tretjo-vinsko-kraljico-vtc-15-in-postavili-klopotec.html|title=Na Svetinjah okronali tretjo vinsko kraljico VTC 15 in postavili klopotec|first=Dejan |last=Razlag|date=|newspaper=Prlekija-on.net|accessdate=|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

V društvu aktivno delujejo 4 sekcije: Dramska skupina, folklorna skupina, pevski zbor in ljudska godba. 

Prvič v zgodovini društva je predsednik 19. februarja 2020 razrešil člane odborov ter jih prerazporedil. Iz dvanajstih članov upravnega odbora je bil odbor zmanjšan na osem članov.  

== Odbori in komisije==

* Upravni odbor (4 leta)  - ''predsednik Mihael Črešnjevec''
* Nadzorni odbor (4 leta) - ''predsednica Alenka Slana''
* Disciplinski odbor (4 leta)  - ''predsednik Žiga Potočnik''
* Pododbor za članstvo (4 leta)  - ''predsednik Žiga Potočnik''
* Inventurna komisija (4 leta) - ''predsednica Mira Jerebič Cvetko''
* Kolegij vinske kraljice (4 leta) - ''predsednica Katja Kolarič''
* Komisija za priznanja (4 leta) - ''predsednica Špela Rajh''
* Komisija za turistično mladino (4 leta) - '' predsednica Tjaša Jerebič'' 

[[Kategorija:Slovenska društva]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]]
==Seznam predsednikov društva==

* Stanislav Žličar (1997 - 2005)
* Franc Polič (2005 - 2009)
* Samo Simonič (2009 - 2013)
* Stanislav Polak (2013 - 2017)
* Mihael Črešnjevec (2017 -  danes)

== Vinsko kraljestvo Jeruzalemsko-Ormoških goric ==
Vinsko kraljestvo Jeruzalemsko-Ormoških goric je bilo ustanovljeno 1. oktobra 2017. Pred tem je obstajala vinska kraljica VTC 15. Trenutna vinska kraljica je Eva (Leskovar) iz Lešniškega Vrha. 
Sedež vinskega kraljestva je v Jeruzalemu (''[[de facto]]'').
Vinska kraljica se izbira vsaki dve leti.

===Vinske kraljice===
* Urška Lesjak Smej, ''VTC 15'' (2013 - 2015)
* Mateja Šek, ''VTC 15'' (2015 - 2017)
* Katja Kolarič, ''JOG'' (15. Avgust 2017 - 15. Avgust 2019)
* Eva Leskovar, ''JOG'' (15. Avgust 2019 - danes)

Naziv vinske kraljice Jeruzalemsko-ormoških goric je neodtujljiv. Vinsko kraljico lahko izključno imenuje samo predsednik Turistično kulturnega društva Ivanjkovci.

==Glej tudi==
* [[Jeruzalem, Ljutomer]]
* [[Občina Ormož]]
* [[Ivanjkovci]]
*[[Eva Leskovar]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Ivanjkovci]]
[[Kategorija:Slovenska društva]]
[[Kategorija:Turistična zveza Slovenije|Ivanjkovci]]</text>
      <sha1>hdndvg4rmo4pkuwlggpozdkij7qimms</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tadej Pogačar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>461397</id>
    <revision>
      <id>5725341</id>
      <parentid>5724203</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T09:37:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Enodnevne dirke */ np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34161" xml:space="preserve">{{Infobox cyclist
| name           = Tadej Pogačar
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size     = 
| alt            = 
| caption        = 
| full_name      = Tadej Pogačar
| nickname       = »Pogi«
| birth_name     = &lt;!-- if different --&gt;
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date     = 
| death_place    = 
| spouse         = 
| height         = 176cm
|weight          = 66kg
| currentteam    = [[UAE Team Emirates]]
| discipline     = Cestno kolesarstvo
| role           = Kolesar
| ridertype      = Vsestranski, Specialist za etapne dirke
| amateuryears1  = 2018
| amateurteam1   = Ljubljana Gusto Xaurum
| amateuryears2  = 2008-2017
| amateurteam2   = ROG Ljubljana
| amateuryears3  = 
| amateurteam3   = 
| amateuryears4  = 
| amateurteam4   = 
| amateuryears5  = 
| amateurteam5   = 
| amateuryears6  = 
| amateurteam6   = 
| amateuryears7  = 
| amateurteam7   = 
| amateuryears8  = 
| amateurteam8   = 
| amateuryears9  = 
| amateurteam9   = 
| amateuryears10 = &lt;!-- up to amateuryears15 --&gt;
| amateurteam10  = &lt;!-- up to amateurteam15 --&gt;
| proyears1      = 2019-
| proteam1       = UAE Team Emirates
| proyears2      = 
| proteam2       = 
| proyears3      = 
| proteam3       = 
| proyears4      = 
| proteam4       = 
| proyears5      = 
| proteam5       = 
| proyears6      = 
| proteam6       = 
| proyears7      = 
| proteam7       = 
| proyears8      = 
| proteam8       = 
| proyears9      = 
| proteam9       = 
| proyears10     = &lt;!-- up to proyears25 --&gt;
| proteam10      = &lt;!-- up to proteam25 --&gt;
| manageyears1   = 
| manageteam1    = 
| manageyears2   = 
| manageteam2    = 
| manageyears3   = 
| manageteam3    = 
| manageyears4   = 
| manageteam4    = 
| manageyears5   = 
| manageteam5    = 
| manageyears6   = 
| manageteam6    = 
| manageyears7   = 
| manageteam7    = 
| manageyears8   = 
| manageteam8    = 
| manageyears9   = 
| manageteam9    = 
| manageyears10  = &lt;!-- up to manageyears25 --&gt;
| manageteam10   = &lt;!-- up to manageteam25 --&gt;
| majorwins      = 
'''[[Olimpijske igre]]'''
:3. mesto (cestna dirka) [[Poletne olimpijske igre 2020]]
'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Tour de France 2020]]''' in '''[[Tour de France 2021|2021]]'''
::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]]'''[[1. mesto v generalni razvrstitvi]]''' 
::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]]najboljši kolesar gorskih etap 
::[[Slika:Jersey white.svg|20px]][[Najboljši mladi kolesar Tour de France|mladi kolesarji]] 
::9 etapnih zmag 
:'''[[La Vuelta 2019]]'''
::'''[[3. mesto v generalni razvrstitvi]]'''
:: 3 etapne zmage (9.,13.,20.etapa)
:: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
'''[[Etapna dirka]]'''
:'''[[Dirka po Sloveniji 2021]]'''
::'''[[1. mesto v generalni razvrstitvi]]'''
:'''[[Volta ao Algarve 2019]]'''
:: [[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Rumena majica|Skupna razvrstitev]]'''
:: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
:: ena etapna zmaga (2. etapa)
:'''[[Amgen Tour of California 2019]]'''
:: [[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Rumena majica|Skupna razvrstitev]]'''
:: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
:: ena etapna zmaga (6. etapa)
:'''[[Tour of the Basque Country 2019]]'''
:: [[Slika:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
:: '''[[6. mesto v generalni razvrstitvi]]'''
'''[[Enodnevne dirke]]'''
:: [[Liège–Bastogne–Liège]] 2021
:: Državni prvak v vožnji na čas 2019
| medaltemplates = 
| show-medals    = 
}}

'''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec pri Komendi]]{{navedi vir}}. Trenutno je na vrhu svetovne lestvice [[Mednarodna kolesarska zveza|UCI]], kjer je skupno vodilni že 54 tednov.

Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Aprila 2022 je kot prvi kolesar v zgodovini presegel mejo 6000 točk.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-prvi-v-zgodovini-prek-sest-tisoc-tock/618307 |title=Pogačar prvi v zgodovini prek šest tisoč točk |accessdate=2022-04-05 |date=2022-04-05 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt; 

Že v prvi profesionalni sezoni 2019 je osvojil dve enotedenski etapni dirki, [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; in [[Dirka po Kaliforniji|Dirko po Kaliforniji]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;. V svojem prvem nastopu na [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], je osvojil tri etapne zmage in skupno tretje mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; 

Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]],&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}&lt;/ref&gt; z ubranitvijo zmage leta [[Dirka po Franciji 2021|2021]] je postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}&lt;/ref&gt; V svojem prvem nastopu na [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil bronasto medaljo na cestni dirki. Leta 2021 je zmagal tudi na dveh klasičnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]], [[Liège–Bastogne–Liège]] in [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]].

== Življenjepis ==
{{ton|datum=november 2019}}
Rodil se je v vasi [[Klanec, Komenda|Klanec]] pri Komendi, v šestčlanski družini. V Komendi je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda.

Za zamenjavo športa je zaslužen trener Miha Koncilja, ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]].  

Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje.

== Kariera kolesarja ==
Njegov prvi in v bistvu edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]]. Član kluba je postal pri devetih letih. V naslednjih letih so ga trenirali različni trenerji in od vsakega je prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. 
Zaradi konstantno dobrih rezultatov so ga opazili v profesionalni ekipi UAE in prvo predpogodbo je podpisal že leta 2017. Julija 2018 je s to ekipo podpisal pogodbo o sodelovanju. S 1. januarjem 2019 se je ekipi tudi dejansko pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju podaljšali do leta 2023.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

=== 2019: UAE Team Emirates ===
[[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|right|250px|Pogačar ob zmagi na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]] [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]] 2020]]
[[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|250px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|državnem prvenstvu v kronometru]] leta 2020 na [[Pokljuka|Pokljuki]]]]
Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]] Tour Down Under. Čeprav se je šel na dirko »učit« in opazovat, je dosegel v skupni razvrstitvi 13. mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Povsem nenačrtovano je sledila enotedenska dirka po [[Portugalska|portugalski]] pokrajini Algarve – Volta ao Algarve, kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title=
Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo več etapno zmago med profesionalci.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Sledila je enodnevna klasika Strade Bianche&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title=
Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; in [[Miguel Indurain]], nato pa enotedenska [[Dirka po Baskiji]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; 

Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]] in za njimi prvi cilj sezone, ki je bil v planu že od začetka, Dirka po [[Kalifornija|Kaliforniji]] – Amgen Tour of California. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je odločilno 6. etapo s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico vodilnega in naslednji dan s pomočjo ekipe na zadnji etapi majico uspel ubraniti. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo  |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; 

Junija je sledilo [[državno prvenstvo]] v [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]] kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka v vožnji na čas.

V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil četrto mesto v skupni razvrstitvi in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki. Obenem je bil v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in s tem skupne zmage.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042889630|title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državno prvenstvo]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost tekmovalci ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno sedmo mesto in tudi majico državnega prvaka v kategoriji do 23 let.

Septembra je štartal svoj prvi Grand Tour – La [[Dirka po Španiji|Vuelta]], za katerega v začetku sploh ni bil predviden. Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Osvojil je izjemne tri zmage v treh najtežjih etapah. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818|title=Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti  |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium
|accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja in slavil tri etapne zmage.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

=== 2018: Ljubljana Gusto Xaurum ===
Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; 

=== 2017: ROG Ljubljana ===
Prvo leto v članski kategoriji (l. 2017) je nabiral izkušnje in kljub mladosti že bil prvi mož ljubljanske ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi in prekaljenimi kolesarskimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. 

== Rezultati v mlajših selekcijah ==

Prvi kolesarski rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. 

Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih.

Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014.

Njegova pot navzgor pa se je začela v kategoriji starejših mladincev, najprej leta 2015, ko je zmagal na etapni dirki v [[Kranj|Kranju]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title=
Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; ter še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/|title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še tretje mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

==Pomembnejša tekmovanja==

=== Tritedenske etapne dirke ===
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|250px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] leta 2021]]
[[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|250px|Pogačar v [[rumena majica|rumeni majici]] ob drugi zmagi na dirke [[Tour de France 2021|Tour de France]]]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''3'''
| —
| —
|
|}

=== Velike enotedenske etapne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:dodgerblue;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:dodgerblue;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''3'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
|}

=== Enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| 12
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| 18
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| 
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Klasike
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2017
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2018
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2019
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2020
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} Omloop Het Nieuwsblad
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| 30
| 13
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |7
| style=&quot;background:gold;&quot;   |1
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1958
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} E3 Saxo Bank Classic
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1934
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} Gent–Wevelgem
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} {{Abbr|Mini Flandrija|Dwars door Vlaanderen}}  
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2|NH
| — 
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |10
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| DNF
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| 53
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |9
| DNF
| 12
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| DNF
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1996
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} Hamburg Cyclassics
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2|NH
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1931
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} {{Abbr|Bretonska klasika|Bretagne Classic}}  
| —
| —
| —
| —
| DNF
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Québec
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2 rowspan=2|NH 
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} Grand Prix de Montréal 	
| —
| —
| —
| 
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|5
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|4
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|4
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| bgcolor=#E8F48C |'''1'''
| bgcolor=#E8F48C |'''1'''
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| Olimpijske igre
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019 
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! scope=&quot;row&quot; | Cestna dirka
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2|NH
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope=&quot;row&quot; | Kronometer
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! scope=&quot;row&quot; | Cestna dirka
| —
| —
| 18
| 33
| 37
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | Kronometer
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |10
|
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:5px&quot;| 2022
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1992
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |7
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1997
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1''' 
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| —
|}

==Rezultati==
{{div col|colwidth=22em}}
;2016
: 1. mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak
: 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]]
::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah
::1 etapna zmaga - 3. Etapa 
: 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors
: 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji]]
;2017
: 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]]
: 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 
: 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]]
: 4.mesto Skupno [[Istrian Spring Trophy]]
: 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2017|Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] 
: 8.mesto [[GP Laguna]]
: 9.mesto [[GP Capodarco]]
: 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]]
: 10.mesto [[Giro del Belvedere]]
;2018
: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu
: Državno prvenstvo U23
::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Cestna dirka]]
::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]]
::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::ena etapna zmaga 3.etapa
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]]
: 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]]
: 3.mesto Skupno [[Istrian Spring Trophy]]
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 4.mesto [[Poreč Trophy]]
: 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]]
: 5.mesto [[GP Laguna]]
: 7.mesto [[UCI Road World Championships – Mlajši člani U-23 cestna dirka|Cestna dirka]], [[2018 UCI Svetovno prvenstvo v cestni vožnji|UCI Svetovno prvenstvo v cestni vožnji Mlajši člani U-23Road ]]
: 8.mesto [[Giro del Belvedere]]
;2019
: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour of California]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::1 etapna zmaga 6.etapa
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::1 etapna zmaga 2.etapa
: 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::3 etapne zmage: 9.etapa, 13.etapa in 20.etapa
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji 2019|Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]]
: 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]]
;2020
: 1. mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de France 2020]]
;2021
: 1. mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de France 2021]]
: 3. mesto [[Poletne olimpijske igre 2020]] Cestna dirka
{{div col end}}

==Odlikovanja==
Leta 2021 je prejel odlikovanje Zlati red za zasluge za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.&lt;ref&gt;{{navedi splet
| title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}&lt;/ref&gt;

Leta 2021 je dobil nagrado zlato kolo, ki jo konec vsake sezone podeljuje kolesarsko društvo Rog.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* {{official|https://tadej-pogacar.com/}}
* {{twitter|TamauPogi}}
* {{instagram|tadejpogacar}}

{{Slovenski športnik leta}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]]</text>
      <sha1>qoxgaq4z6ornq6orj9jspaad1erag88</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>15. polk vojaškega letalstva Slovenske vojske</title>
    <ns>0</ns>
    <id>469322</id>
    <revision>
      <id>5725181</id>
      <parentid>5484610</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T17:01:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>+img</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3572" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška enota
|unit_name=15. polk vojaškega letalstva Slovenske vojske
|image=[[File:15e régiment d&amp;#039;aviation slovéne.jpg|15e régiment d&amp;#039;aviation slovéne]]
|caption=
|country={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]
|allegiance=[[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]]
|type=[[Vojno letalstvo|Vojnoletalska]] enota
|branch=[[Kopenska vojska]]
|dates=[[2008]] - danes
|specialization=[[Letalsko bojevanje]]
|command_structure=[[1. operativno poveljstvo vojnega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske]]
|size=[[Brigada]]
|current_commander=
|garrison=[[Vojašnica Cerklje ob Krki]]&lt;br&gt;[[Letalska baza Slovenske vojske Brnik]]
|ceremonial_chief=[[Janez Gaube]]
|nickname=
|motto=
|colors=
|march=
|mascot=
|battles=
|notable_commanders=
|anniversaries=
|decorations=
|battle_honours=
|patron=
|colonel_of_the_regiment=
|colonel_in_chief=
&lt;!-- Insignia --&gt;
|identification_symbol=
|identification_symbol_label=
|identification_symbol_2=
|identification_symbol_2_label=
|}}

'''15. polk vojaškega letalstva Slovenske vojske''' ([[kratica]]: ''15. PVL SV'') je osrednja [[vojno letalstvo|letalska]] [[vojaške formacije|formacija]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]].

== Zgodovina ==
[[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 25. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|sličica|290x290_pik|Helikopter Bell 412]]


[[Polk]] je bila ustanovljen oziroma [[Brigada zračne obrambe in letalstva Slovenske vojske|iz brigade]] preimenovan leta 2008. Njegovo poslanstvo je izvajanje nadzora in varovanja zračnega prostora [[Republike Slovenije]], zračna podpora PE SV, sodeluje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči ter izgrajuje zmogljivosti za delovanje v operacijah [[KFOR]] in UNIFIL, modula za lahko bojno bataljonsko skupino in integracijo v strukturo zavezniških sil s področja nadzora in kontrole skupnega zračnega prostora držav članic zavezništva in zračnega prostora RS. Sestavljajo ga 151. helikopterska eskadrilja, 152. letalska eskadrilja, 153. letalsko-tehnična eskadrilja, Letalska šola Slovenske vojske, 107. letalska baza in 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora. Opremljena je s helikopterji različnih tipov He [[Bell 412]] in [[Eurocopter AS532 Cougar]], z letali [[Pilatus PC-9M]] Hudournik, [[Pilatus PC-6]], [[Turbolet]] in [[Dassault Falcon 2000]] EX.

== Poveljstvo ==
; Poveljnik
* [[podpolkovnik]] [[Janez Gaube]] ([[5. september]] [[2019]] - danes)
* [[polkovnik]] [[Bojan Brecelj]] (? - [[2019]])

== Organizacija ==
* [[Poveljstvo sil Slovenske vojske]]
* letalska tehnična [[eskadrilja]] [[Slovenska vojska|SV]]
* [[helikopterska večnamenska eskadrilja Slovenske vojske]]
* [[letalska bojna eskadrilja Slovenske vojske]]
* [[letalsko-helikopterski oddelek Slovenske vojske]]
* [[šolska trenažna eskadrilja Slovenske vojske]]
* [[letalski transportni oddelek Slovenske vojske]]
* [[šolski padalski oddelek Slovenske vojske]]

== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[Brigada zračne obrambe in letalstva Slovenske vojske]] (pred reformo 2013)
* [[seznam enot Slovenske vojske]]

{{Brigade_SV}}
{{unit-stub}}
[[Kategorija:Brigade Teritorialne obrambe Republike Slovenije|0015]]
[[Kategorija:Brigade Slovenske vojske|0015]]
[[Kategorija:Vojno letalstvo Slovenske vojske|0015]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1992|0015]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 2004|0015]]
[[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Cerkljah ob Krki|0015]]
[[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane na Brniku|0015]]</text>
      <sha1>gvixp3qz7xgw4qq2xegt4nokjp5erdm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ugrabitev Sabink</title>
    <ns>0</ns>
    <id>475223</id>
    <revision>
      <id>5725170</id>
      <parentid>5687906</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T16:27:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18048" xml:space="preserve">{{multiple image
 | direction = vertical
 | width = 300
 | footer = Dva rimska republikanska denarija, ki jih je koval Lucij Ticurij Sabin leta 89 pr. n. št. Na obeh obrazih je upodobljen sabinski kralj Tit Tacij. Reverzi prikazujejo ugrabitev Sabink s strani rimskih vojakov (zgoraj) in kaznovanje Tarpeia s strani Sabincev (spodaj). &lt;ref&gt;Crawford, ''Roman Republican Coinage'', pp. 352–356.&lt;/ref&gt; 
 | image1 = L._Titurius_L.f._Sabinus._denarius,_89_BC,_RRC_344-1a.jpg
 | image2 = L. Titurius L.f. Sabinus. denarius, 89 BC, RRC 344-2c.jpg|thumb
 }}
'''Ugrabitev [[Sabinci|Sabink]]''', včasih imenovano tudi kot '''Posilstvo Sabink''', je bil v [[rimska mitologija|rimski mitologiji]] incident, v katerem so rimski moški množično ugrabljali mlade ženske iz drugih mest v regiji. Motiv je bil pogost predmet umetnikov, zlasti v obdobju [[renesančna umetnost|renesanse]] in tudi po njej.

Beseda [[posilstvo]] je konvencionalni prevod latinske besede ''raptio'', ki se uporablja v antičnih pripovedih o incidentu. Sodobni znanstveniki navadno besedo razlagajo kot 'ugrabitev' v nasprotju s spolnim napadom. Vendar pa ostajajo sporna vprašanja, kako je treba presojati dejanja, storjena nad ženskami &lt;ref&gt;{{cite journal |author=Packman ZM |url=http://journals.co.za/docserver/fulltext/scholia/8/1/scholia_v8_a3.pdf?expires=1480217427&amp;id=id&amp;accname=guest&amp;checksum=4ABED64BF8B19FE8D2E3E99593E3DC0D |title=Rape and consequences in the Latin declamations |journal=Scholia: Studies in Classical Antiquity vol. 8 |date=January 1999 |page=34|accessdate=26 November 2016}}&lt;/ref&gt;.

== Zgodba ==
[[File:Cortona Rape of the Sabine Women 01.jpg|thumb|''[[Ugrabitev Sabink, Cortona| Ugrabitev Sabink]]'', [[Pietro da Cortona]], 1627–1629]]
Ugrabitev se izvedli Romul in njegovi večinoma moški privrženci v zgodnji zgodovini Rima, kmalu po ustanovitvi (sredi 8. stoletja pred našim štetjem). Iskali so ženske, da bi ustanovili družine. Rimljani so se  neuspešno pogajali s Sabinci, ki so poseljevali okolico. Sabinci so se bali nastanka rivalske družbe in niso dovoliti, da bi se ženske poročile z Rimljani. Posledično so Rimljani načrtovali ugrabitev Sabink med festivalom Neptuna Equesterja. Načrtovali in napovedali so čudovit festival, s katerim bodo privabili ljudi iz vseh bližnjih mest. Po Livijevih besedah se ga je udeležilo veliko ljudi iz sosednjih rimskih mest, tudi ljudje iz Caeninenses, Crustuminija in Antemnatesa ter številni drugi Sabinci. Na festivalu je Romul dal signal, na katerem so Rimljani pograbili Sabinke in se otepali Sabinskih moških. Ogorčene ugrabljenke je Romul kmalu pozval, naj sprejmejo rimske može &lt;ref&gt;[http://www.gutenberg.org/files/19725/19725-h/19725-h.htm#a10 Livy, Ab Urbe Condita Book 1 Ch. 9, p. 15].&lt;/ref&gt;.

[[Tit Livij]] trdi, da v zgodbi ni bilo nobenega neposrednega spolnega napada, vendar nekateri zapisi v primerjavi z dejansko zapisano zgodovino kažejo na zapeljevanje, ki temelji na obljubah Rimljanov. Livij pravi, da jim je Romul ponudil svobodno izbiro in ženskam obljubil državljanske in lastninske pravice. Po Livijevih besedah je Romul govoril z vsako osebno in izjavil »da je bilo to storjeno zaradi prevzetnosti njihovih očetov, ki niso privoliti v oddajo žensk v zakonsko zvezo svojim sosedom; ne glede na to pa se morajo pridružiti zakonitemu zakonskemu stanu, sodelovati pri vsem imetju in civilnih privilegijih in, od česar človeškemu srcu pri njihovih skupnih otrocih nič ne more biti dražje« &lt;ref name=&quot;Livy&quot;&gt;Livy, ''Ab urbe condita'' [http://www.gutenberg.org/files/19725/19725-h/19725-h.htm#a9 1.9].&lt;/ref&gt;.

== Vojna Sabincev in drugih plemen ==
[[File:Stella, Jacques, The Rape of the Sabines, mid 17th century.jpg|thumb|Jacques Stella, ''Ugrabitev Sabink'', sredi 17. stoletja, Princeton University Art Museum]]
[[File:Giambologna sabine.jpg|thumb|''Ugrabitev Sabink'', [[Giambologna]], v Loggia dei Lanzi v Firencah|left]]
Ogorčen nad tem dogodkom je kralj Caeninens prišel na rimsko ozemlje s svojo vojsko. Romul in Rimljani so v bitki srečali Caeninensa, ga ubili in razbili njihovo vojsko. Romul je pozneje napadel Caenino in jo prevzel ob prvem napadu. Ov vrnitvi v Rim je posvetil tempelj Jupitru Feretriju (po Liviju je bil prvi tempelj, posvečen v Rimu) in je plen sovražnega kralja ponudil kot ''spolia opima'' ('bogati plen'). Po ''Fasti Triumphales'' je Romul slavil zmagoslavje nad Caeninensom 1. marca 752 pred našim štetjem. &lt;ref&gt;Livy, ''Ab urbe condita'', [http://www.gutenberg.org/files/19725/19725-h/19725-h.htm#a10 1.10]&lt;/ref&gt;

Obenem je vojska Antemnatov napadla rimsko ozemlje. Rimljani so se maščevali, Antemnate v bitki porazili in njihovo mesto zajeli. Po ''Fasti Triumphales'' je Romul leta 752 pred našim štetjem slavil drugo zmagoslavje nad Antemnati.

Crustumini so tudi začeli vojno, vendar so bili tudi oni poraženi in njihovo mesto zajeto.

Romul je v Antemne in Crustumerium poslal rimske koloniste, v Rim pa so se preselili tudi številni državljani teh mest (zlasti družine ugrabljenih žensk).
Sami Sabinci so končno razglasili vojno, v boj pa jih je vodil njihov kralj Tit Tacij. Taciju je skoraj uspelo zajeti Rim, zahvaljujoč izdajstvu Tarpeia, hčerke Spurija Tarpeja, rimskega upravitelja citadele na Kapitolskem griču. Odprla je mestna vrata Sabincem v zameno za »tisto, kar so nosili na roki«, misleč, da bo dobila njihove zlate zapestnice. Namesto tega so jo Sabinci s svojimi ščiti pobili do smrti, truplo pa so pokopali ali vrgli s skale, ki je bila od nekdaj znana po njenem imenu, Tarpejska skala.

Rimljani so napadli Sabince, ki so zdaj držali citadelo. Rimsko napredovanje je vodil Host Hostilij,  obrambo Sabincev pa Mett Curtij. Hostilij je padel v boju in rimska linija je popustila. Umaknili so se do vrat Palatiuma. Romul je zbral svoje ljudi z obljubo, da bo na tem mestu postavil tempelj Jupitru Statorju. Nato jih je vodil nazaj v boj. Met Curtij je bil neprilagojen in je pobegnil peš, Rimljanom pa je kazalo, da bodo zmagali.

[[File:Johann Heinrich Schönfeld 004.jpg|thumb|''Ugrabitev Sabink'', Johann Heinrich Schönfeld]]
Na tej točki zgodbe pa so posegle Sabinke: 

:[One] ogorčene nad tem zakaj je nastala vojna, so premagale plahost zaradi takšnih groznih prizorov in se z razmršenimi lasmi in oblačili pogumno vrgle med leteče orožje in hitele deliti vojsko z jezo in ublažile njihov bes; prigovarjale svojim očetom na eni strani in svojim možem na drugi strani »da se tast in zet med seboj ne onesnažita z nečisto krvjo in ne obarvata svojih potomcev s ''paricidom'', tako kot njihove vnuke, druge njihove otroke. Če ste nezadovoljni s sorodnostjo med vami, če z našimi porokami obrnete svojo zamero proti nam; mi smo vzrok vojne, rane in prelivanja mož in staršev. Bolje bi bilo, da propademo, kot ostanemo žive vdove ali brez očetov, enega ali drugega«. &lt;ref&gt;Livy, ''Ab urbe condita'' [http://www.gutenberg.org/files/19725/19725-h/19725-h.htm#a13 1.13]&lt;/ref&gt;

Bitka se je končala in Sabinke so se dogovorile, da se bodo z Rimljani združili v en narod. Tit Tacij je skupaj z Romulom vladal vse do Tacijeve smrti pet let pozneje.

Novi sabinski prebivalci Rima so se naselili na kapitolskem griču, ki so ga zajeli v bitki.&lt;ref&gt;Livy, ''Ab urbe condita'', [http://www.gutenberg.org/files/19725/19725-h/19725-h.htm#a33 1:33]&lt;/ref&gt;

== Umetnikova predstavitev ==
Številne obravnave legende so združile primerno navdihujoč zgled žilavosti in poguma starih Rimljanov v priložnost, da so v močno strastnem boju upodobili več figur, vključno junaško polgole figure v izrazito strastnem spopadu.

Tema je bila priljubljena v času [[renesančna umetnost|renesanse]], saj simbolizira pomen zakonske zveze za kontinuiteto družine in kulture. Bila je tudi primer bojne teme, v kateri je umetnik lahko pokazal svojo spretnost pri upodabljanju ženskih in moških figur v skrajnih pozah, z dodano prednostjo seksualne teme. Redno je bila upodobljena na italijanski ''cassoni'' (poročna skrinja) iz 15. stoletja in pozneje na večjih slikah. Primerljivo priložnost iz [[Nova zaveza|Nove zaveze]] je ponudila tema ''Pokol nedolžnih''.

=== Edgar Degas ===
[[Edgar Degas]] je naslikal ''Ugrabitev Sabink'' [8] (kopija po Poussinu), c. 1861–1862.

»Mojstri morajo biti kopirani znova in znova« je dejal Degas »in šele potem, ko se izkažete za dobrega kopista, morate razumno dovoliti, da iz narave rišete redkev«. Degas je prvič dobil dovoljenje za kopiranje slik v [[Louvre|Louvru]] leta 1853, ko je imel osemnajst let. Najbolj so ga zanimala velika dela italijanske renesanse in lastna klasična francoska dediščina, od tod ta podrobna kopija Poussinove slike. [9

=== Giambologna ===
{{glavni|Ugrabitev Sabink (Giambologna)}}
Italijansko-flamski kipar iz 16. stoletja [[Giambologna]] je upodobil predstavitev te teme s tremi figurami (moški dvigne žensko v zrak, drugi moški pa kleči), izklesani iz enega samega kosa [[marmor]]ja. Ta skulptura velja za Giambolognevo mojstrovino. Prvotno je bila zamišljena kot demonstracija umetnikove sposobnosti, da ustvari zapleteno kiparsko skupino, njeno vsebino, legendarno ''Ugrabitev  Sabink'', pa je bilo treba izumiti. Francesco I. de' Medici, veliki vojvoda Toskane je ukazal, da se javno razstavi v loži [[Loggia dei Lanzi]] na [[Piazza della Signoria]] v [[Firence|Firencah]].

Predlagano mesto skulpture nasproti kipa ''Perzej'' [[Benvenuto Cellini|Benvenuta Celinija]] je spodbudilo namigovanja, da bi skupina ponazorila temo, povezano z nekdanjim delom, kot je ''Ugrabitev Andromede'' s strani Fineja. ''Ugrabitve Proserpine'' (grško [[Perzefona|Perzefone]]) in [[Helena (mitologija) |Helene]] so bile prav tako navedene kot možne teme. Na koncu je bilo odločeno, da je treba skulpturo identificirati kot eno od Sabinskih devic.

Delo je podpisano ''OPVS IOANNIS BOLONII FLANDRI MDLXXXII'' (''Delo Johannesa iz Boulogna Flanderskega'', 1582). Zgodnji pripravljalni bron, v katerem sta samo dva lika, je v muzeju Museo Nazionale di Capodimonte v Neaplju. Giambologna je nato revidiral shemo, tokrat s tretjo figuro, v dveh modelih z voskom, ki sta zdaj v muzeju Victoria in Albert v Londonu. Umetnikov celovit [[gesso]] za končno skulpturo, ki je bil izdelan leta 1582, je na ogled v Galleria dell'Accademia v Firencah.

Bronasta zmanjšanja skulptura, ki so jih izdelali v ateljeju Giambologna in so jih posnemali drugi, je bila osnovna zbirka poznavalcev v 19. stoletju.
[[File:Nicolas Poussin - L'Enlèvement des Sabines (1634-5).jpg|thumb|''Ugrabitev Sabink'',  Nicolas Poussin, (1634–1635) (Metropolitan Museum of Art)]]
[[File:Poussin RapeSabineLouvre.jpg|thumb|''Ugrabitev Sabink'', Nicolas Poussin, Rim, 1637–38 (Louvre Museum)]]

=== Nicolas Poussin ===
[[Nicolas Poussin]] je pripravil dve glavni različici tega predmeta, ki sta mu omogočili v celoti prikazati svoje neprekosljivo poznavanje antike, skupaj z obvladanjem zapletenih odnosov figur v dramatičnem srečanju. Eno, ki je zdaj v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku, je izdelal v Rimu v letih 1634–35. Na levi je prikazan Romul, ki Rimljanom daje signal za ugrabitev.

Druga različica 1636–37, ki je zdaj v muzeju v Louvru, kaže, da Poussin tega predmeta ni izčrpal, čeprav so nekatere glavne figure podobne. Arhitekturna postavitev je bolj razvita.

=== Peter Paul Rubens ===
{{glavni| ''Ugrabitev Sabink'' (Rubens)}}
[[Peter Paul Rubens]] je slikal različico teme približno 1635–40. To je v Nacionalni galeriji v Londonu
Peter Paul Rubens painted a version of the subject about 1635–40. It is at the National Gallery, London. 

=== Jacques-Louis David ===
{{glavni|Posredovanje Sabink, David}}
[[File:F0440 Louvre JL David Sabines INV3691 rwk.jpg|thumb|''Posredovanje Sabink'' (1799), [[Jacques-Louis David]].]]
[[Jacques-Louis David]] je naslikal drugi konec zgodbe, ko so ženske posredovale, da bi pomirile bojevite strani. Sabinke, ki si prizadevajo za mir s tekom med borci, je dokončal leta 1799. Slika je v muzeju Louvre.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Citation|last=Jacques-Louis DAVID|title=The Intervention of the Sabine Women|date=1799|url=https://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/intervention-sabine-women|access-date=2020-02-11}}&lt;/ref&gt;

David se je ukvarjal s tem od leta 1796, ko je bila Francija v vojni z drugimi evropskimi narodi, po obdobju državljanskih sporov, ki so se končali z [[Jakobinska diktatura| Jakobinsko diktaturo]] in termidorsko reakcijo, med katerimi je bil David sam zaprt kot podpornik [[Maximilien Robespierre |Robespierra]]. Potem ko ga je Davidova odtujena žena obiskala v zaporu, je zasnoval idejo, da bi pripovedoval zgodbo, v čast svoji ženi, pri čemer je tema bila ljubezen, ki prevlada nad konfliktom. Na sliko so Francozi gledali tudi kot nagovor, da bi uskladili svoje razlike po krvavi francoski revoluciji.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

Na sliki je upodobljena Romulova žena Hersilija - hči Tita Tacija, voditelja Sabincev -, ki se postavi med moža in očeta in med njima postavlja svoje otroke. Močan Romul se pripravlja, da s sulico udari napol umikajočega Tacija, vendar se obotavlja. Drugi vojaki že pospravljajo svoje meče.

V ozadju je skalni izdanek, Tarpejska skala.

=== John Leech ===
[[File:Comic History of Rome p 010 The Romans walking off with the Sabine Women.jpg|thumb|Johna Leecha satirična različica ''Ugrabitve Sabink'']]
Angleški satirični slikar 19. stoletja John Leech je v svojo ''Comic History of Rome'' vključil upodobitev ugrabitev Sabink, kjer so ženske z namernim anahronizmom upodobljene v viktorijanskem kostumu in so bile odnesene iz ''Corone et Ancora'', običajna angleška oznaka za pub v obmorskih mestih.

=== Pablo Picasso ===
[[Pablo Picasso]] je to temo obiskal v več svojih različicah ''Ugrabitev Sabink'' (1962–63), od katerih je ena v Muzeju likovnih umetnosti v Bostonu. Te temeljijo na Davidovi različici. Povezujejo začetek in konec zgodbe, upodabljajo brhka Romula in Tacija, ki ignorirata in teptata izpostavljeno figuro Hersilije in njene otroke.&lt;ref&gt;[http://www.principisabini.it/glossario/zoom.php?id=23 La tomba del principe sabino — Glossario] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110102053759/http://www.principisabini.it/glossario/zoom.php?id=23 |date=2011-01-02 }}.&lt;/ref&gt;

=== Charles Christian Nahl ===
Charles Christian Nahl je to temo naslikal v triu del z naslovom ''Ugrabitev'', ''Ujetništvo'' in ''Invazija''.

== Literatura in uprizoritvene umetnosti ==
Stephen Vincent Benét je napisal kratko zgodbo z naslovom ''The Sobbin' Women'', ki je parodirala legendo. Kasneje prilagojena v muzikal ''Sedem nevest za sedem bratov'' pripoveduje zgodbo o sedmih nerodnih, a iskrenih rovtarjih, od katerih se eden poroči, druge pa spodbuja k iskanju partneric. Po družabnem druženju, kjer srečujejo dekleta, ki jih privlačijo, jim moški ne dovolijo dvorjenja. Po rimskem zgledu so dekleta ugrabili. Tako kot v izvirni zgodbi so tudi ženske sprva ogorčene, a jih na koncu premagajo.

Zgodbo je parodirala Lady Carlotta, nagajiv značaj v [[Saki]]jevi kratki zgodbi ''The Schartz-Metterklume Method''.&lt;ref&gt;H. H. Munro (Saki), ''Beasts and Super-Beasts: Beasts'', available at [http://www.readbookonline.net/readOnLine/372/ Read book online] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090106102640/http://www.readbookonline.net/readOnLine/372/ |date=2009-01-06 }}&lt;/ref&gt;

[[Midraš]] ''Sefer haYashar'' (prvič potrjen leta 1624) prikazuje zgodbo kot del vojne med Sabinci, ki izhajajo iz Tubala in rimskim Kittimom (Jašer 17: 1–15). Podrobnejša različica te pripovedi je v zgodnejšem srednjeveškem rabinskem delu ''Yosippon''.
Leta 1962 je bil na podlagi zgodbe posnet španski film ''meč in sandale'', ki ga je režiral Alberto Gout. Film je z naslovom ''El Rapto de las Sabinas'' izšel v ZDA pod naslovoma ''The Rape of the Sabine Women'' in ''The Shame of the Sabine Women''.

Najnovejša priredba je video film, ''The Rape of the Sabine Women'' brez dialoga, ki ga je leta 2005 producirala Eva Sussman in korporacija Rufus.&lt;ref&gt;{{cite news|title=The Rape of the Sabine Women: Present at an Empire’s Corrupted Birth|publisher=New York Times|author=Roberta Smith|url=https://www.nytimes.com/2007/02/21/arts/design/21sabi.html|date=February 21, 2007}}&lt;/ref&gt;


== Kulturni kontekst ==
[[File:Ca' Rezzonico - Ratto delle Sabine - Nicolo Bambini.jpg|thumb|Niccolò Bambini je predmet naslikal vsaj dvakrat]]
Učenjaki so navedli vzporednice med Ugrabitvijo Sabink, vojno Æsir – Vanir v norveški mitologiji in ''[[Mahabharata |Mahabharato]]'' iz hindujske mitologije, ki zagotavljata podporo proto-indoevropski 'funkciji vojne'. Arheolog J. P. Mallory glede teh vzporednic navaja:

:Vzporednice se v bistvu nanašajo na prisotnost predstavnikov funkcij prve (magično-pravne) in druge (bojevnice) na zmagovalni strani vojne, ki na koncu podre in vključi tretje funkcijske like, na primer Sabinke ali norveško Vanir. V resnici je bila v podobni luči tudi sama ''[[Iliada]]''. Končna struktura mita je torej ta, da so bile tri države proto-indoevropske družbe spojene šele po vojni med prvima dvema proti tretji.&lt;ref name=MALLORY139&gt;Mallory (2005:139).&lt;/ref&gt;

== Priredba ==
*The Abduction of the Sabine Women (1928 film), nemški nemi komični film
*The Abduction of the Sabine Women (1936 film), nemška komesija
*The Abduction of the Sabine Women (1954 film), Zahodnonemški musikal
*Il ratto delle sabine (1961, film)

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Livy, Ab urbe condita, 1.9–13.
*Michael Crawford, Roman Republican Coinage, Cambridge University Press, 1974–2001.
*Walter Friedlaender, Nicolas Poussin: A New Approach (New York: Abrams), 1964.
*Mallory, J. P (2005). In Search of the Indo-Europeans. Thames &amp; Hudson. ISBN 0-500-27616-1
*Pope-Hennessy, John, Italian High Renaissance &amp; Baroque Sculpture, London: Phaidon, 1996.

==Zunanje povezave==
{{commons category |Rape of the Sabine Women}}

[[Kategorija:Rimsko kraljestvo]]
[[Kategorija:Renesančna umetnost]]
[[Kategorija:Rimska mitologija]]</text>
      <sha1>qbpd3juvyeu1tbqgxbj50k6xeltk7u0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725172</id>
      <parentid>5725170</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T16:28:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Giambologna */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18047" xml:space="preserve">{{multiple image
 | direction = vertical
 | width = 300
 | footer = Dva rimska republikanska denarija, ki jih je koval Lucij Ticurij Sabin leta 89 pr. n. št. Na obeh obrazih je upodobljen sabinski kralj Tit Tacij. Reverzi prikazujejo ugrabitev Sabink s strani rimskih vojakov (zgoraj) in kaznovanje Tarpeia s strani Sabincev (spodaj). &lt;ref&gt;Crawford, ''Roman Republican Coinage'', pp. 352–356.&lt;/ref&gt; 
 | image1 = L._Titurius_L.f._Sabinus._denarius,_89_BC,_RRC_344-1a.jpg
 | image2 = L. Titurius L.f. Sabinus. denarius, 89 BC, RRC 344-2c.jpg|thumb
 }}
'''Ugrabitev [[Sabinci|Sabink]]''', včasih imenovano tudi kot '''Posilstvo Sabink''', je bil v [[rimska mitologija|rimski mitologiji]] incident, v katerem so rimski moški množično ugrabljali mlade ženske iz drugih mest v regiji. Motiv je bil pogost predmet umetnikov, zlasti v obdobju [[renesančna umetnost|renesanse]] in tudi po njej.

Beseda [[posilstvo]] je konvencionalni prevod latinske besede ''raptio'', ki se uporablja v antičnih pripovedih o incidentu. Sodobni znanstveniki navadno besedo razlagajo kot 'ugrabitev' v nasprotju s spolnim napadom. Vendar pa ostajajo sporna vprašanja, kako je treba presojati dejanja, storjena nad ženskami &lt;ref&gt;{{cite journal |author=Packman ZM |url=http://journals.co.za/docserver/fulltext/scholia/8/1/scholia_v8_a3.pdf?expires=1480217427&amp;id=id&amp;accname=guest&amp;checksum=4ABED64BF8B19FE8D2E3E99593E3DC0D |title=Rape and consequences in the Latin declamations |journal=Scholia: Studies in Classical Antiquity vol. 8 |date=January 1999 |page=34|accessdate=26 November 2016}}&lt;/ref&gt;.

== Zgodba ==
[[File:Cortona Rape of the Sabine Women 01.jpg|thumb|''[[Ugrabitev Sabink, Cortona| Ugrabitev Sabink]]'', [[Pietro da Cortona]], 1627–1629]]
Ugrabitev se izvedli Romul in njegovi večinoma moški privrženci v zgodnji zgodovini Rima, kmalu po ustanovitvi (sredi 8. stoletja pred našim štetjem). Iskali so ženske, da bi ustanovili družine. Rimljani so se  neuspešno pogajali s Sabinci, ki so poseljevali okolico. Sabinci so se bali nastanka rivalske družbe in niso dovoliti, da bi se ženske poročile z Rimljani. Posledično so Rimljani načrtovali ugrabitev Sabink med festivalom Neptuna Equesterja. Načrtovali in napovedali so čudovit festival, s katerim bodo privabili ljudi iz vseh bližnjih mest. Po Livijevih besedah se ga je udeležilo veliko ljudi iz sosednjih rimskih mest, tudi ljudje iz Caeninenses, Crustuminija in Antemnatesa ter številni drugi Sabinci. Na festivalu je Romul dal signal, na katerem so Rimljani pograbili Sabinke in se otepali Sabinskih moških. Ogorčene ugrabljenke je Romul kmalu pozval, naj sprejmejo rimske može &lt;ref&gt;[http://www.gutenberg.org/files/19725/19725-h/19725-h.htm#a10 Livy, Ab Urbe Condita Book 1 Ch. 9, p. 15].&lt;/ref&gt;.

[[Tit Livij]] trdi, da v zgodbi ni bilo nobenega neposrednega spolnega napada, vendar nekateri zapisi v primerjavi z dejansko zapisano zgodovino kažejo na zapeljevanje, ki temelji na obljubah Rimljanov. Livij pravi, da jim je Romul ponudil svobodno izbiro in ženskam obljubil državljanske in lastninske pravice. Po Livijevih besedah je Romul govoril z vsako osebno in izjavil »da je bilo to storjeno zaradi prevzetnosti njihovih očetov, ki niso privoliti v oddajo žensk v zakonsko zvezo svojim sosedom; ne glede na to pa se morajo pridružiti zakonitemu zakonskemu stanu, sodelovati pri vsem imetju in civilnih privilegijih in, od česar človeškemu srcu pri njihovih skupnih otrocih nič ne more biti dražje« &lt;ref name=&quot;Livy&quot;&gt;Livy, ''Ab urbe condita'' [http://www.gutenberg.org/files/19725/19725-h/19725-h.htm#a9 1.9].&lt;/ref&gt;.

== Vojna Sabincev in drugih plemen ==
[[File:Stella, Jacques, The Rape of the Sabines, mid 17th century.jpg|thumb|Jacques Stella, ''Ugrabitev Sabink'', sredi 17. stoletja, Princeton University Art Museum]]
[[File:Giambologna sabine.jpg|thumb|''Ugrabitev Sabink'', [[Giambologna]], v Loggia dei Lanzi v Firencah|left]]
Ogorčen nad tem dogodkom je kralj Caeninens prišel na rimsko ozemlje s svojo vojsko. Romul in Rimljani so v bitki srečali Caeninensa, ga ubili in razbili njihovo vojsko. Romul je pozneje napadel Caenino in jo prevzel ob prvem napadu. Ov vrnitvi v Rim je posvetil tempelj Jupitru Feretriju (po Liviju je bil prvi tempelj, posvečen v Rimu) in je plen sovražnega kralja ponudil kot ''spolia opima'' ('bogati plen'). Po ''Fasti Triumphales'' je Romul slavil zmagoslavje nad Caeninensom 1. marca 752 pred našim štetjem. &lt;ref&gt;Livy, ''Ab urbe condita'', [http://www.gutenberg.org/files/19725/19725-h/19725-h.htm#a10 1.10]&lt;/ref&gt;

Obenem je vojska Antemnatov napadla rimsko ozemlje. Rimljani so se maščevali, Antemnate v bitki porazili in njihovo mesto zajeli. Po ''Fasti Triumphales'' je Romul leta 752 pred našim štetjem slavil drugo zmagoslavje nad Antemnati.

Crustumini so tudi začeli vojno, vendar so bili tudi oni poraženi in njihovo mesto zajeto.

Romul je v Antemne in Crustumerium poslal rimske koloniste, v Rim pa so se preselili tudi številni državljani teh mest (zlasti družine ugrabljenih žensk).
Sami Sabinci so končno razglasili vojno, v boj pa jih je vodil njihov kralj Tit Tacij. Taciju je skoraj uspelo zajeti Rim, zahvaljujoč izdajstvu Tarpeia, hčerke Spurija Tarpeja, rimskega upravitelja citadele na Kapitolskem griču. Odprla je mestna vrata Sabincem v zameno za »tisto, kar so nosili na roki«, misleč, da bo dobila njihove zlate zapestnice. Namesto tega so jo Sabinci s svojimi ščiti pobili do smrti, truplo pa so pokopali ali vrgli s skale, ki je bila od nekdaj znana po njenem imenu, Tarpejska skala.

Rimljani so napadli Sabince, ki so zdaj držali citadelo. Rimsko napredovanje je vodil Host Hostilij,  obrambo Sabincev pa Mett Curtij. Hostilij je padel v boju in rimska linija je popustila. Umaknili so se do vrat Palatiuma. Romul je zbral svoje ljudi z obljubo, da bo na tem mestu postavil tempelj Jupitru Statorju. Nato jih je vodil nazaj v boj. Met Curtij je bil neprilagojen in je pobegnil peš, Rimljanom pa je kazalo, da bodo zmagali.

[[File:Johann Heinrich Schönfeld 004.jpg|thumb|''Ugrabitev Sabink'', Johann Heinrich Schönfeld]]
Na tej točki zgodbe pa so posegle Sabinke: 

:[One] ogorčene nad tem zakaj je nastala vojna, so premagale plahost zaradi takšnih groznih prizorov in se z razmršenimi lasmi in oblačili pogumno vrgle med leteče orožje in hitele deliti vojsko z jezo in ublažile njihov bes; prigovarjale svojim očetom na eni strani in svojim možem na drugi strani »da se tast in zet med seboj ne onesnažita z nečisto krvjo in ne obarvata svojih potomcev s ''paricidom'', tako kot njihove vnuke, druge njihove otroke. Če ste nezadovoljni s sorodnostjo med vami, če z našimi porokami obrnete svojo zamero proti nam; mi smo vzrok vojne, rane in prelivanja mož in staršev. Bolje bi bilo, da propademo, kot ostanemo žive vdove ali brez očetov, enega ali drugega«. &lt;ref&gt;Livy, ''Ab urbe condita'' [http://www.gutenberg.org/files/19725/19725-h/19725-h.htm#a13 1.13]&lt;/ref&gt;

Bitka se je končala in Sabinke so se dogovorile, da se bodo z Rimljani združili v en narod. Tit Tacij je skupaj z Romulom vladal vse do Tacijeve smrti pet let pozneje.

Novi sabinski prebivalci Rima so se naselili na kapitolskem griču, ki so ga zajeli v bitki.&lt;ref&gt;Livy, ''Ab urbe condita'', [http://www.gutenberg.org/files/19725/19725-h/19725-h.htm#a33 1:33]&lt;/ref&gt;

== Umetnikova predstavitev ==
Številne obravnave legende so združile primerno navdihujoč zgled žilavosti in poguma starih Rimljanov v priložnost, da so v močno strastnem boju upodobili več figur, vključno junaško polgole figure v izrazito strastnem spopadu.

Tema je bila priljubljena v času [[renesančna umetnost|renesanse]], saj simbolizira pomen zakonske zveze za kontinuiteto družine in kulture. Bila je tudi primer bojne teme, v kateri je umetnik lahko pokazal svojo spretnost pri upodabljanju ženskih in moških figur v skrajnih pozah, z dodano prednostjo seksualne teme. Redno je bila upodobljena na italijanski ''cassoni'' (poročna skrinja) iz 15. stoletja in pozneje na večjih slikah. Primerljivo priložnost iz [[Nova zaveza|Nove zaveze]] je ponudila tema ''Pokol nedolžnih''.

=== Edgar Degas ===
[[Edgar Degas]] je naslikal ''Ugrabitev Sabink'' [8] (kopija po Poussinu), c. 1861–1862.

»Mojstri morajo biti kopirani znova in znova« je dejal Degas »in šele potem, ko se izkažete za dobrega kopista, morate razumno dovoliti, da iz narave rišete redkev«. Degas je prvič dobil dovoljenje za kopiranje slik v [[Louvre|Louvru]] leta 1853, ko je imel osemnajst let. Najbolj so ga zanimala velika dela italijanske renesanse in lastna klasična francoska dediščina, od tod ta podrobna kopija Poussinove slike. [9

=== Giambologna ===
{{glavni|Ugrabitev Sabink, Giambologna}}
Italijansko-flamski kipar iz 16. stoletja [[Giambologna]] je upodobil predstavitev te teme s tremi figurami (moški dvigne žensko v zrak, drugi moški pa kleči), izklesani iz enega samega kosa [[marmor]]ja. Ta skulptura velja za Giambolognevo mojstrovino. Prvotno je bila zamišljena kot demonstracija umetnikove sposobnosti, da ustvari zapleteno kiparsko skupino, njeno vsebino, legendarno ''Ugrabitev  Sabink'', pa je bilo treba izumiti. Francesco I. de' Medici, veliki vojvoda Toskane je ukazal, da se javno razstavi v loži [[Loggia dei Lanzi]] na [[Piazza della Signoria]] v [[Firence|Firencah]].

Predlagano mesto skulpture nasproti kipa ''Perzej'' [[Benvenuto Cellini|Benvenuta Celinija]] je spodbudilo namigovanja, da bi skupina ponazorila temo, povezano z nekdanjim delom, kot je ''Ugrabitev Andromede'' s strani Fineja. ''Ugrabitve Proserpine'' (grško [[Perzefona|Perzefone]]) in [[Helena (mitologija) |Helene]] so bile prav tako navedene kot možne teme. Na koncu je bilo odločeno, da je treba skulpturo identificirati kot eno od Sabinskih devic.

Delo je podpisano ''OPVS IOANNIS BOLONII FLANDRI MDLXXXII'' (''Delo Johannesa iz Boulogna Flanderskega'', 1582). Zgodnji pripravljalni bron, v katerem sta samo dva lika, je v muzeju Museo Nazionale di Capodimonte v Neaplju. Giambologna je nato revidiral shemo, tokrat s tretjo figuro, v dveh modelih z voskom, ki sta zdaj v muzeju Victoria in Albert v Londonu. Umetnikov celovit [[gesso]] za končno skulpturo, ki je bil izdelan leta 1582, je na ogled v Galleria dell'Accademia v Firencah.

Bronasta zmanjšanja skulptura, ki so jih izdelali v ateljeju Giambologna in so jih posnemali drugi, je bila osnovna zbirka poznavalcev v 19. stoletju.
[[File:Nicolas Poussin - L'Enlèvement des Sabines (1634-5).jpg|thumb|''Ugrabitev Sabink'',  Nicolas Poussin, (1634–1635) (Metropolitan Museum of Art)]]
[[File:Poussin RapeSabineLouvre.jpg|thumb|''Ugrabitev Sabink'', Nicolas Poussin, Rim, 1637–38 (Louvre Museum)]]

=== Nicolas Poussin ===
[[Nicolas Poussin]] je pripravil dve glavni različici tega predmeta, ki sta mu omogočili v celoti prikazati svoje neprekosljivo poznavanje antike, skupaj z obvladanjem zapletenih odnosov figur v dramatičnem srečanju. Eno, ki je zdaj v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku, je izdelal v Rimu v letih 1634–35. Na levi je prikazan Romul, ki Rimljanom daje signal za ugrabitev.

Druga različica 1636–37, ki je zdaj v muzeju v Louvru, kaže, da Poussin tega predmeta ni izčrpal, čeprav so nekatere glavne figure podobne. Arhitekturna postavitev je bolj razvita.

=== Peter Paul Rubens ===
{{glavni| ''Ugrabitev Sabink'' (Rubens)}}
[[Peter Paul Rubens]] je slikal različico teme približno 1635–40. To je v Nacionalni galeriji v Londonu
Peter Paul Rubens painted a version of the subject about 1635–40. It is at the National Gallery, London. 

=== Jacques-Louis David ===
{{glavni|Posredovanje Sabink, David}}
[[File:F0440 Louvre JL David Sabines INV3691 rwk.jpg|thumb|''Posredovanje Sabink'' (1799), [[Jacques-Louis David]].]]
[[Jacques-Louis David]] je naslikal drugi konec zgodbe, ko so ženske posredovale, da bi pomirile bojevite strani. Sabinke, ki si prizadevajo za mir s tekom med borci, je dokončal leta 1799. Slika je v muzeju Louvre.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Citation|last=Jacques-Louis DAVID|title=The Intervention of the Sabine Women|date=1799|url=https://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/intervention-sabine-women|access-date=2020-02-11}}&lt;/ref&gt;

David se je ukvarjal s tem od leta 1796, ko je bila Francija v vojni z drugimi evropskimi narodi, po obdobju državljanskih sporov, ki so se končali z [[Jakobinska diktatura| Jakobinsko diktaturo]] in termidorsko reakcijo, med katerimi je bil David sam zaprt kot podpornik [[Maximilien Robespierre |Robespierra]]. Potem ko ga je Davidova odtujena žena obiskala v zaporu, je zasnoval idejo, da bi pripovedoval zgodbo, v čast svoji ženi, pri čemer je tema bila ljubezen, ki prevlada nad konfliktom. Na sliko so Francozi gledali tudi kot nagovor, da bi uskladili svoje razlike po krvavi francoski revoluciji.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

Na sliki je upodobljena Romulova žena Hersilija - hči Tita Tacija, voditelja Sabincev -, ki se postavi med moža in očeta in med njima postavlja svoje otroke. Močan Romul se pripravlja, da s sulico udari napol umikajočega Tacija, vendar se obotavlja. Drugi vojaki že pospravljajo svoje meče.

V ozadju je skalni izdanek, Tarpejska skala.

=== John Leech ===
[[File:Comic History of Rome p 010 The Romans walking off with the Sabine Women.jpg|thumb|Johna Leecha satirična različica ''Ugrabitve Sabink'']]
Angleški satirični slikar 19. stoletja John Leech je v svojo ''Comic History of Rome'' vključil upodobitev ugrabitev Sabink, kjer so ženske z namernim anahronizmom upodobljene v viktorijanskem kostumu in so bile odnesene iz ''Corone et Ancora'', običajna angleška oznaka za pub v obmorskih mestih.

=== Pablo Picasso ===
[[Pablo Picasso]] je to temo obiskal v več svojih različicah ''Ugrabitev Sabink'' (1962–63), od katerih je ena v Muzeju likovnih umetnosti v Bostonu. Te temeljijo na Davidovi različici. Povezujejo začetek in konec zgodbe, upodabljajo brhka Romula in Tacija, ki ignorirata in teptata izpostavljeno figuro Hersilije in njene otroke.&lt;ref&gt;[http://www.principisabini.it/glossario/zoom.php?id=23 La tomba del principe sabino — Glossario] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110102053759/http://www.principisabini.it/glossario/zoom.php?id=23 |date=2011-01-02 }}.&lt;/ref&gt;

=== Charles Christian Nahl ===
Charles Christian Nahl je to temo naslikal v triu del z naslovom ''Ugrabitev'', ''Ujetništvo'' in ''Invazija''.

== Literatura in uprizoritvene umetnosti ==
Stephen Vincent Benét je napisal kratko zgodbo z naslovom ''The Sobbin' Women'', ki je parodirala legendo. Kasneje prilagojena v muzikal ''Sedem nevest za sedem bratov'' pripoveduje zgodbo o sedmih nerodnih, a iskrenih rovtarjih, od katerih se eden poroči, druge pa spodbuja k iskanju partneric. Po družabnem druženju, kjer srečujejo dekleta, ki jih privlačijo, jim moški ne dovolijo dvorjenja. Po rimskem zgledu so dekleta ugrabili. Tako kot v izvirni zgodbi so tudi ženske sprva ogorčene, a jih na koncu premagajo.

Zgodbo je parodirala Lady Carlotta, nagajiv značaj v [[Saki]]jevi kratki zgodbi ''The Schartz-Metterklume Method''.&lt;ref&gt;H. H. Munro (Saki), ''Beasts and Super-Beasts: Beasts'', available at [http://www.readbookonline.net/readOnLine/372/ Read book online] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090106102640/http://www.readbookonline.net/readOnLine/372/ |date=2009-01-06 }}&lt;/ref&gt;

[[Midraš]] ''Sefer haYashar'' (prvič potrjen leta 1624) prikazuje zgodbo kot del vojne med Sabinci, ki izhajajo iz Tubala in rimskim Kittimom (Jašer 17: 1–15). Podrobnejša različica te pripovedi je v zgodnejšem srednjeveškem rabinskem delu ''Yosippon''.
Leta 1962 je bil na podlagi zgodbe posnet španski film ''meč in sandale'', ki ga je režiral Alberto Gout. Film je z naslovom ''El Rapto de las Sabinas'' izšel v ZDA pod naslovoma ''The Rape of the Sabine Women'' in ''The Shame of the Sabine Women''.

Najnovejša priredba je video film, ''The Rape of the Sabine Women'' brez dialoga, ki ga je leta 2005 producirala Eva Sussman in korporacija Rufus.&lt;ref&gt;{{cite news|title=The Rape of the Sabine Women: Present at an Empire’s Corrupted Birth|publisher=New York Times|author=Roberta Smith|url=https://www.nytimes.com/2007/02/21/arts/design/21sabi.html|date=February 21, 2007}}&lt;/ref&gt;


== Kulturni kontekst ==
[[File:Ca' Rezzonico - Ratto delle Sabine - Nicolo Bambini.jpg|thumb|Niccolò Bambini je predmet naslikal vsaj dvakrat]]
Učenjaki so navedli vzporednice med Ugrabitvijo Sabink, vojno Æsir – Vanir v norveški mitologiji in ''[[Mahabharata |Mahabharato]]'' iz hindujske mitologije, ki zagotavljata podporo proto-indoevropski 'funkciji vojne'. Arheolog J. P. Mallory glede teh vzporednic navaja:

:Vzporednice se v bistvu nanašajo na prisotnost predstavnikov funkcij prve (magično-pravne) in druge (bojevnice) na zmagovalni strani vojne, ki na koncu podre in vključi tretje funkcijske like, na primer Sabinke ali norveško Vanir. V resnici je bila v podobni luči tudi sama ''[[Iliada]]''. Končna struktura mita je torej ta, da so bile tri države proto-indoevropske družbe spojene šele po vojni med prvima dvema proti tretji.&lt;ref name=MALLORY139&gt;Mallory (2005:139).&lt;/ref&gt;

== Priredba ==
*The Abduction of the Sabine Women (1928 film), nemški nemi komični film
*The Abduction of the Sabine Women (1936 film), nemška komesija
*The Abduction of the Sabine Women (1954 film), Zahodnonemški musikal
*Il ratto delle sabine (1961, film)

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Livy, Ab urbe condita, 1.9–13.
*Michael Crawford, Roman Republican Coinage, Cambridge University Press, 1974–2001.
*Walter Friedlaender, Nicolas Poussin: A New Approach (New York: Abrams), 1964.
*Mallory, J. P (2005). In Search of the Indo-Europeans. Thames &amp; Hudson. ISBN 0-500-27616-1
*Pope-Hennessy, John, Italian High Renaissance &amp; Baroque Sculpture, London: Phaidon, 1996.

==Zunanje povezave==
{{commons category |Rape of the Sabine Women}}

[[Kategorija:Rimsko kraljestvo]]
[[Kategorija:Renesančna umetnost]]
[[Kategorija:Rimska mitologija]]</text>
      <sha1>hmiovuizddlqddtrgp410wpq8r7upq6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725176</id>
      <parentid>5725172</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T16:41:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>pp, np</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18077" xml:space="preserve">{{multiple image
 | direction = vertical
 | width = 300
 | footer = Dva rimska republikanska denarija, ki jih je koval Lucij Ticurij Sabin leta 89 pr. n. št. Na obeh obrazih je upodobljen sabinski kralj Tit Tacij. Reverzi prikazujejo ugrabitev Sabink s strani rimskih vojakov (zgoraj) in kaznovanje Tarpeia s strani Sabincev (spodaj). &lt;ref&gt;Crawford, ''Roman Republican Coinage'', pp. 352–356.&lt;/ref&gt; 
 | image1 = L._Titurius_L.f._Sabinus._denarius,_89_BC,_RRC_344-1a.jpg
 | image2 = L. Titurius L.f. Sabinus. denarius, 89 BC, RRC 344-2c.jpg|thumb
 }}
'''Ugrabitev [[Sabinci|Sabink]]''', včasih imenovano tudi kot '''Posilstvo Sabink''', je bil v [[rimska mitologija|rimski mitologiji]] incident, v katerem so rimski moški množično ugrabljali mlade ženske iz drugih mest v regiji. Motiv je bil pogost predmet umetnikov, zlasti v obdobju [[renesančna umetnost|renesanse]] in tudi po njej.

Beseda [[ugrabitev]] je konvencionalni prevod latinske besede ''raptio'', ki se uporablja v antičnih pripovedih o incidentu. Sodobni znanstveniki navadno besedo razlagajo kot 'ugrabitev' v nasprotju s spolnim napadom. Vendar pa ostajajo sporna vprašanja, kako je treba presojati dejanja, storjena nad ženskami &lt;ref&gt;{{cite journal |author=Packman ZM |url=http://journals.co.za/docserver/fulltext/scholia/8/1/scholia_v8_a3.pdf?expires=1480217427&amp;id=id&amp;accname=guest&amp;checksum=4ABED64BF8B19FE8D2E3E99593E3DC0D |title=Rape and consequences in the Latin declamations |journal=Scholia: Studies in Classical Antiquity vol. 8 |date=January 1999 |page=34|accessdate=26 November 2016}}&lt;/ref&gt;.

== Zgodba ==
[[File:Cortona Rape of the Sabine Women 01.jpg|thumb|''[[Ugrabitev Sabink, Cortona| Ugrabitev Sabink]]'', [[Pietro da Cortona]], 1627–1629]]
Ugrabitev se izvedli Romul in njegovi večinoma moški privrženci v zgodnji zgodovini Rima, kmalu po ustanovitvi (sredi 8. stoletja pred našim štetjem). Iskali so ženske, da bi ustanovili družine. Rimljani so se  neuspešno pogajali s Sabinci, ki so poseljevali okolico. Sabinci so se bali nastanka rivalske družbe in niso dovoliti, da bi se ženske poročile z Rimljani. Posledično so Rimljani načrtovali ugrabitev Sabink med festivalom Neptuna Equesterja. Načrtovali in napovedali so čudovit festival, s katerim bodo privabili ljudi iz vseh bližnjih mest. Po Livijevih besedah se ga je udeležilo veliko ljudi iz sosednjih rimskih mest, tudi ljudje iz Caeninenses, Crustuminija in Antemnatesa ter številni drugi Sabinci. Na festivalu je Romul dal signal, na katerem so Rimljani pograbili Sabinke in se otepali Sabinskih moških. Ogorčene ugrabljenke je Romul kmalu pozval, naj sprejmejo rimske može &lt;ref&gt;[http://www.gutenberg.org/files/19725/19725-h/19725-h.htm#a10 Livy, Ab Urbe Condita Book 1 Ch. 9, p. 15].&lt;/ref&gt;.

[[Tit Livij]] trdi, da v zgodbi ni bilo nobenega neposrednega spolnega napada, vendar nekateri zapisi v primerjavi z dejansko zapisano zgodovino kažejo na zapeljevanje, ki temelji na obljubah Rimljanov. Livij pravi, da jim je Romul ponudil svobodno izbiro in ženskam obljubil državljanske in lastninske pravice. Po Livijevih besedah je Romul govoril z vsako osebno in izjavil »da je bilo to storjeno zaradi prevzetnosti njihovih očetov, ki niso privoliti v oddajo žensk v zakonsko zvezo svojim sosedom; ne glede na to pa se morajo pridružiti zakonitemu zakonskemu stanu, sodelovati pri vsem imetju in civilnih privilegijih in, od česar človeškemu srcu pri njihovih skupnih otrocih nič ne more biti dražje« &lt;ref name=&quot;Livy&quot;&gt;Livy, ''Ab urbe condita'' [http://www.gutenberg.org/files/19725/19725-h/19725-h.htm#a9 1.9].&lt;/ref&gt;.

== Vojna Sabincev in drugih plemen ==
[[File:Stella, Jacques, The Rape of the Sabines, mid 17th century.jpg|thumb|Jacques Stella, ''Ugrabitev Sabink'', sredi 17. stoletja, Princeton University Art Museum]]
[[File:Giambologna sabine.jpg|thumb|''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'', [[Giambologna]], v Loggia dei Lanzi v Firencah|left]]
Ogorčen nad tem dogodkom je kralj Caeninens prišel na rimsko ozemlje s svojo vojsko. Romul in Rimljani so v bitki srečali Caeninensa, ga ubili in razbili njihovo vojsko. Romul je pozneje napadel Caenino in jo prevzel ob prvem napadu. Ov vrnitvi v Rim je posvetil tempelj Jupitru Feretriju (po Liviju je bil prvi tempelj, posvečen v Rimu) in je plen sovražnega kralja ponudil kot ''spolia opima'' ('bogati plen'). Po ''Fasti Triumphales'' je Romul slavil zmagoslavje nad Caeninensom 1. marca 752 pred našim štetjem. &lt;ref&gt;Livy, ''Ab urbe condita'', [http://www.gutenberg.org/files/19725/19725-h/19725-h.htm#a10 1.10]&lt;/ref&gt;

Obenem je vojska Antemnatov napadla rimsko ozemlje. Rimljani so se maščevali, Antemnate v bitki porazili in njihovo mesto zajeli. Po ''Fasti Triumphales'' je Romul leta 752 pred našim štetjem slavil drugo zmagoslavje nad Antemnati.

Crustumini so tudi začeli vojno, vendar so bili tudi oni poraženi in njihovo mesto zajeto.

Romul je v Antemne in Crustumerium poslal rimske koloniste, v Rim pa so se preselili tudi številni državljani teh mest (zlasti družine ugrabljenih žensk).
Sami Sabinci so končno razglasili vojno, v boj pa jih je vodil njihov kralj Tit Tacij. Taciju je skoraj uspelo zajeti Rim, zahvaljujoč izdajstvu Tarpeia, hčerke Spurija Tarpeja, rimskega upravitelja citadele na Kapitolskem griču. Odprla je mestna vrata Sabincem v zameno za »tisto, kar so nosili na roki«, misleč, da bo dobila njihove zlate zapestnice. Namesto tega so jo Sabinci s svojimi ščiti pobili do smrti, truplo pa so pokopali ali vrgli s skale, ki je bila od nekdaj znana po njenem imenu, Tarpejska skala.

Rimljani so napadli Sabince, ki so zdaj držali citadelo. Rimsko napredovanje je vodil Host Hostilij,  obrambo Sabincev pa Mett Curtij. Hostilij je padel v boju in rimska linija je popustila. Umaknili so se do vrat Palatiuma. Romul je zbral svoje ljudi z obljubo, da bo na tem mestu postavil tempelj Jupitru Statorju. Nato jih je vodil nazaj v boj. Met Curtij je bil neprilagojen in je pobegnil peš, Rimljanom pa je kazalo, da bodo zmagali.

[[File:Johann Heinrich Schönfeld 004.jpg|thumb|''Ugrabitev Sabink'', Johann Heinrich Schönfeld]]
Na tej točki zgodbe pa so posegle Sabinke: 

:[One] ogorčene nad tem zakaj je nastala vojna, so premagale plahost zaradi takšnih groznih prizorov in se z razmršenimi lasmi in oblačili pogumno vrgle med leteče orožje in hitele deliti vojsko z jezo in ublažile njihov bes; prigovarjale svojim očetom na eni strani in svojim možem na drugi strani »da se tast in zet med seboj ne onesnažita z nečisto krvjo in ne obarvata svojih potomcev s ''paricidom'', tako kot njihove vnuke, druge njihove otroke. Če ste nezadovoljni s sorodnostjo med vami, če z našimi porokami obrnete svojo zamero proti nam; mi smo vzrok vojne, rane in prelivanja mož in staršev. Bolje bi bilo, da propademo, kot ostanemo žive vdove ali brez očetov, enega ali drugega«. &lt;ref&gt;Livy, ''Ab urbe condita'' [http://www.gutenberg.org/files/19725/19725-h/19725-h.htm#a13 1.13]&lt;/ref&gt;

Bitka se je končala in Sabinke so se dogovorile, da se bodo z Rimljani združili v en narod. Tit Tacij je skupaj z Romulom vladal vse do Tacijeve smrti pet let pozneje.

Novi sabinski prebivalci Rima so se naselili na kapitolskem griču, ki so ga zajeli v bitki.&lt;ref&gt;Livy, ''Ab urbe condita'', [http://www.gutenberg.org/files/19725/19725-h/19725-h.htm#a33 1:33]&lt;/ref&gt;

== Umetnikova predstavitev ==
Številne obravnave legende so združile primerno navdihujoč zgled žilavosti in poguma starih Rimljanov v priložnost, da so v močno strastnem boju upodobili več figur, vključno junaško polgole figure v izrazito strastnem spopadu.

Tema je bila priljubljena v času [[renesančna umetnost|renesanse]], saj simbolizira pomen zakonske zveze za kontinuiteto družine in kulture. Bila je tudi primer bojne teme, v kateri je umetnik lahko pokazal svojo spretnost pri upodabljanju ženskih in moških figur v skrajnih pozah, z dodano prednostjo seksualne teme. Redno je bila upodobljena na italijanski ''cassoni'' (poročna skrinja) iz 15. stoletja in pozneje na večjih slikah. Primerljivo priložnost iz [[Nova zaveza|Nove zaveze]] je ponudila tema ''Pokol nedolžnih''.

=== Edgar Degas ===
[[Edgar Degas]] je naslikal ''Ugrabitev Sabink'' (kopija po Poussinu), c. 1861–1862.

»Mojstri morajo biti kopirani znova in znova« je dejal Degas »in šele potem, ko se izkažete za dobrega kopista, morate razumno dovoliti, da iz narave rišete redkev«. Degas je prvič dobil dovoljenje za kopiranje slik v [[Louvre|Louvru]] leta 1853, ko je imel osemnajst let. Najbolj so ga zanimala velika dela italijanske renesanse in lastna klasična francoska dediščina, od tod ta podrobna kopija Poussinove slike. [9

=== Giambologna ===
{{glavni|Ugrabitev Sabink, Giambologna}}
Italijansko-flamski kipar iz 16. stoletja [[Giambologna]] je upodobil predstavitev te teme s tremi figurami (moški dvigne žensko v zrak, drugi moški pa kleči), izklesani iz enega samega kosa [[marmor]]ja. Ta skulptura velja za Giambolognevo mojstrovino. Prvotno je bila zamišljena kot demonstracija umetnikove sposobnosti, da ustvari zapleteno kiparsko skupino, njeno vsebino, legendarno ''Ugrabitev  Sabink'', pa je bilo treba izumiti. Francesco I. de' Medici, veliki vojvoda Toskane je ukazal, da se javno razstavi v loži [[Loggia dei Lanzi]] na [[Piazza della Signoria]] v [[Firence|Firencah]].

Predlagano mesto skulpture nasproti kipa ''Perzej'' [[Benvenuto Cellini|Benvenuta Celinija]] je spodbudilo namigovanja, da bi skupina ponazorila temo, povezano z nekdanjim delom, kot je ''Ugrabitev Andromede'' s strani Fineja. ''Ugrabitve Proserpine'' (grško [[Perzefona|Perzefone]]) in [[Helena (mitologija) |Helene]] so bile prav tako navedene kot možne teme. Na koncu je bilo odločeno, da je treba skulpturo identificirati kot eno od Sabinskih devic.

Delo je podpisano ''OPVS IOANNIS BOLONII FLANDRI MDLXXXII'' (''Delo Johannesa iz Boulogna Flanderskega'', 1582). Zgodnji pripravljalni bron, v katerem sta samo dva lika, je v muzeju Museo Nazionale di Capodimonte v Neaplju. Giambologna je nato revidiral shemo, tokrat s tretjo figuro, v dveh modelih z voskom, ki sta zdaj v muzeju Victoria in Albert v Londonu. Umetnikov celovit [[gesso]] za končno skulpturo, ki je bil izdelan leta 1582, je na ogled v Galleria dell'Accademia v Firencah.

Bronasta zmanjšanja skulptura, ki so jih izdelali v ateljeju Giambologna in so jih posnemali drugi, je bila osnovna zbirka poznavalcev v 19. stoletju.
[[File:Nicolas Poussin - L'Enlèvement des Sabines (1634-5).jpg|thumb|''Ugrabitev Sabink'',  Nicolas Poussin, (1634–1635) (Metropolitan Museum of Art)]]
[[File:Poussin RapeSabineLouvre.jpg|thumb|''Ugrabitev Sabink'', Nicolas Poussin, Rim, 1637–38 (Louvre Museum)]]

=== Nicolas Poussin ===
[[Nicolas Poussin]] je pripravil dve glavni različici tega predmeta, ki sta mu omogočili v celoti prikazati svoje neprekosljivo poznavanje antike, skupaj z obvladanjem zapletenih odnosov figur v dramatičnem srečanju. Eno, ki je zdaj v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku, je izdelal v Rimu v letih 1634–35. Na levi je prikazan Romul, ki Rimljanom daje signal za ugrabitev.

Druga različica 1636–37, ki je zdaj v muzeju v Louvru, kaže, da Poussin tega predmeta ni izčrpal, čeprav so nekatere glavne figure podobne. Arhitekturna postavitev je bolj razvita.

=== Peter Paul Rubens ===
{{glavni| ''Ugrabitev Sabink'' (Rubens)}}
[[Peter Paul Rubens]] je slikal različico teme približno 1635–40. To je v Nacionalni galeriji v Londonu
Peter Paul Rubens painted a version of the subject about 1635–40. It is at the National Gallery, London. 

=== Jacques-Louis David ===
{{glavni|Posredovanje Sabink, David}}
[[File:F0440 Louvre JL David Sabines INV3691 rwk.jpg|thumb|''Posredovanje Sabink'' (1799), [[Jacques-Louis David]].]]
[[Jacques-Louis David]] je naslikal drugi konec zgodbe, ko so ženske posredovale, da bi pomirile bojevite strani. Sabinke, ki si prizadevajo za mir s tekom med borci, je dokončal leta 1799. Slika je v muzeju Louvre.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Citation|last=Jacques-Louis DAVID|title=The Intervention of the Sabine Women|date=1799|url=https://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/intervention-sabine-women|access-date=2020-02-11}}&lt;/ref&gt;

David se je ukvarjal s tem od leta 1796, ko je bila Francija v vojni z drugimi evropskimi narodi, po obdobju državljanskih sporov, ki so se končali z [[Jakobinska diktatura| Jakobinsko diktaturo]] in termidorsko reakcijo, med katerimi je bil David sam zaprt kot podpornik [[Maximilien Robespierre |Robespierra]]. Potem ko ga je Davidova odtujena žena obiskala v zaporu, je zasnoval idejo, da bi pripovedoval zgodbo, v čast svoji ženi, pri čemer je tema bila ljubezen, ki prevlada nad konfliktom. Na sliko so Francozi gledali tudi kot nagovor, da bi uskladili svoje razlike po krvavi francoski revoluciji.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

Na sliki je upodobljena Romulova žena Hersilija - hči Tita Tacija, voditelja Sabincev -, ki se postavi med moža in očeta in med njima postavlja svoje otroke. Močan Romul se pripravlja, da s sulico udari napol umikajočega Tacija, vendar se obotavlja. Drugi vojaki že pospravljajo svoje meče.

V ozadju je skalni izdanek, Tarpejska skala.

=== John Leech ===
[[File:Comic History of Rome p 010 The Romans walking off with the Sabine Women.jpg|thumb|Johna Leecha satirična različica ''Ugrabitve Sabink'']]
Angleški satirični slikar 19. stoletja John Leech je v svojo ''Comic History of Rome'' vključil upodobitev ugrabitev Sabink, kjer so ženske z namernim anahronizmom upodobljene v viktorijanskem kostumu in so bile odnesene iz ''Corone et Ancora'', običajna angleška oznaka za pub v obmorskih mestih.

=== Pablo Picasso ===
[[Pablo Picasso]] je to temo obiskal v več svojih različicah ''Ugrabitev Sabink'' (1962–63), od katerih je ena v Muzeju likovnih umetnosti v Bostonu. Te temeljijo na Davidovi različici. Povezujejo začetek in konec zgodbe, upodabljajo brhka Romula in Tacija, ki ignorirata in teptata izpostavljeno figuro Hersilije in njene otroke.&lt;ref&gt;[http://www.principisabini.it/glossario/zoom.php?id=23 La tomba del principe sabino — Glossario] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110102053759/http://www.principisabini.it/glossario/zoom.php?id=23 |date=2011-01-02 }}.&lt;/ref&gt;

=== Charles Christian Nahl ===
Charles Christian Nahl je to temo naslikal v triu del z naslovom ''Ugrabitev'', ''Ujetništvo'' in ''Invazija''.

== Literatura in uprizoritvene umetnosti ==
Stephen Vincent Benét je napisal kratko zgodbo z naslovom ''The Sobbin' Women'', ki je parodirala legendo. Kasneje prilagojena v muzikal ''Sedem nevest za sedem bratov'' pripoveduje zgodbo o sedmih nerodnih, a iskrenih rovtarjih, od katerih se eden poroči, druge pa spodbuja k iskanju partneric. Po družabnem druženju, kjer srečujejo dekleta, ki jih privlačijo, jim moški ne dovolijo dvorjenja. Po rimskem zgledu so dekleta ugrabili. Tako kot v izvirni zgodbi so tudi ženske sprva ogorčene, a jih na koncu premagajo.

Zgodbo je parodirala Lady Carlotta, nagajiv značaj v [[Saki]]jevi kratki zgodbi ''The Schartz-Metterklume Method''.&lt;ref&gt;H. H. Munro (Saki), ''Beasts and Super-Beasts: Beasts'', available at [http://www.readbookonline.net/readOnLine/372/ Read book online] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090106102640/http://www.readbookonline.net/readOnLine/372/ |date=2009-01-06 }}&lt;/ref&gt;

[[Midraš]] ''Sefer haYashar'' (prvič potrjen leta 1624) prikazuje zgodbo kot del vojne med Sabinci, ki izhajajo iz Tubala in rimskim Kittimom (Jašer 17: 1–15). Podrobnejša različica te pripovedi je v zgodnejšem srednjeveškem rabinskem delu ''Yosippon''.
Leta 1962 je bil na podlagi zgodbe posnet španski film ''meč in sandale'', ki ga je režiral Alberto Gout. Film je z naslovom ''El Rapto de las Sabinas'' izšel v ZDA pod naslovoma ''The Rape of the Sabine Women'' in ''The Shame of the Sabine Women''.

Najnovejša priredba je video film, ''The Rape of the Sabine Women'' brez dialoga, ki ga je leta 2005 producirala Eva Sussman in korporacija Rufus.&lt;ref&gt;{{cite news|title=The Rape of the Sabine Women: Present at an Empire’s Corrupted Birth|publisher=New York Times|author=Roberta Smith|url=https://www.nytimes.com/2007/02/21/arts/design/21sabi.html|date=February 21, 2007}}&lt;/ref&gt;


== Kulturni kontekst ==
[[File:Ca' Rezzonico - Ratto delle Sabine - Nicolo Bambini.jpg|thumb|Niccolò Bambini je predmet naslikal vsaj dvakrat]]
Učenjaki so navedli vzporednice med Ugrabitvijo Sabink, vojno Æsir – Vanir v norveški mitologiji in ''[[Mahabharata |Mahabharato]]'' iz hindujske mitologije, ki zagotavljata podporo proto-indoevropski 'funkciji vojne'. Arheolog J. P. Mallory glede teh vzporednic navaja:

:Vzporednice se v bistvu nanašajo na prisotnost predstavnikov funkcij prve (magično-pravne) in druge (bojevnice) na zmagovalni strani vojne, ki na koncu podre in vključi tretje funkcijske like, na primer Sabinke ali norveško Vanir. V resnici je bila v podobni luči tudi sama ''[[Iliada]]''. Končna struktura mita je torej ta, da so bile tri države proto-indoevropske družbe spojene šele po vojni med prvima dvema proti tretji.&lt;ref name=MALLORY139&gt;Mallory (2005:139).&lt;/ref&gt;

== Priredba ==
*The Abduction of the Sabine Women (1928 film), nemški nemi komični film
*The Abduction of the Sabine Women (1936 film), nemška komesija
*The Abduction of the Sabine Women (1954 film), Zahodnonemški musikal
*Il ratto delle sabine (1961, film)

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Livy, Ab urbe condita, 1.9–13.
*Michael Crawford, Roman Republican Coinage, Cambridge University Press, 1974–2001.
*Walter Friedlaender, Nicolas Poussin: A New Approach (New York: Abrams), 1964.
*Mallory, J. P (2005). In Search of the Indo-Europeans. Thames &amp; Hudson. ISBN 0-500-27616-1
*Pope-Hennessy, John, Italian High Renaissance &amp; Baroque Sculpture, London: Phaidon, 1996.

==Zunanje povezave==
{{commons category |Rape of the Sabine Women}}

[[Kategorija:Rimsko kraljestvo]]
[[Kategorija:Renesančna umetnost]]
[[Kategorija:Rimska mitologija]]</text>
      <sha1>jvmbj2y4w80ialnj2zqeksv6fzngwi3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bernarda Marovt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>483952</id>
    <revision>
      <id>5725254</id>
      <parentid>5722165</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:34:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Bernarda Marovt</username>
        <id>213202</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Zbrisala sem neresnico</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3843" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba|birth_date=1961|height=179 cm|home_town=[[Ljubno ob Savinji]]}}
'''Bernarda »Bernie« Marovt''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotomodel]] 

Zmagala je na tekmovanju Miss Jugoslavije 1983.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;''Nova miss jugoslavije'', zadnja stran, ''Delo'', 3. september 1983, letnik 25, številka 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1O0EN0U3}}&lt;/ref&gt; Na tekmovanju za [[miss sveta]] v [[London|Londonu]] je prišla med top 15 in osvojila nagrado za miss sveta, miss Fotogeničnosti..&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=1980-1989 - Pageantopolis (Miss World)|url=http://www.pageantopolis.com/1980-1989-3.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-16|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}&lt;/ref&gt;

Top model Italije, Top model Europe in sveta, nagrado za življenjsko delo, naziv za najbolj fotografiran obraz na svetu, po izboru za revijo Jana je dobila naziv Slovenska lepotica stoletja.

== Manekenstvo ==

=== Začetki ===
V Centru za sodobno oblačenje v Ljubljani je obiskovala manekensko šolo.&lt;ref&gt;''Ženske je treba včasih opomniti, da obstajajo: Bernarda Marovt, slovenska lepotica stoletja, o modelih in lepoti in tudi o staranju'', str. 40, Selišnik, Urška (28. februar 2013), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 68, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-K3QVZKM0}}&lt;/ref&gt;

=== Miss Jugoslavije za miss sveta ===
Ko je živela v [[Zagreb|Zagrebu]] kot fotomodel in manekenka, je osvojila naslov [[miss Jugoslavije]] 2. septembra 1983 v tamkajšnji dvorani doma športov. Sedemčlansko žirijo je vodila miss sveta Mariasela Lebron iz Dominikanske republike.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na to tekmovanje jo je naknadno povabil Džavid Husić, urednik revije ''As''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SUPER ITD, 1983: Bernarda Marovt, prvi intervju najlepše Jugoslovenke: Pripremam se za Miss sveta ozbiljnije od Ane Sasso|url=http://www.yugopapir.com/2019/04/bernarda-marovt-prvi-intervju-najlepse.html|accessdate=2020-09-20|date=oktober 1983|website=Yugopapir|publisher=|last=Strugar|first=Damir}}&lt;/ref&gt;
== Manekenska šola Bernie modeli ==
Leta 2017 je šel njen zavod Bernie modeli v likvidacijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.stop-neplacniki.si/zavod-bernie-modeli-zavod-za-izobraevanje-modo-estetiko-umetnost-kulturo-osebnostno-svetovan/|website=www.stop-neplacniki.si|accessdate=2020-09-16|title=ZAVOD BERNIE MODELI|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Leta 2018 je odprla društvo Bernie modeli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.stop-neplacniki.si/drustvo-za-modo-umetnost-kulturo-osebnostno-svetovanje-osebnostni-razvoj-in-akademija-za-zenske/|website=www.stop-neplacniki.si|accessdate=2020-09-16|title=DRUŠTVO BERNIE MODELI|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Odraščala je v [[Ljubno ob Savinji|Ljubnem ob Savinji]]. Ima sestro.&lt;ref&gt;''Fizična skladnost in nekaj v glavi'', str. 16-17, Petek, Rozmari (18. maj 2007), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 62, številka 39, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TR61XNXS}}&lt;/ref&gt; Visoka je 179 centimetrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bernie Marovt - Rita Axon Agency Milano|url=https://www.ritaaxon.it/modelle/bernie-marovt.asp|website=www.ritaaxon.it|accessdate=2020-09-16|date=|publisher=|last=|first=|language=italijanščina}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{reflist|30em}}

== Zunanje povezave ==

* Plakat (1994), {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:IMG-W8H867EW}}
* [https://www.berniemodels.org/ Bernie Models] manekenska šola
* [https://www.berniemyway.com/?lang=en Blog]v angleščini (Berniemyway)
* [https://urbnmodels.de/munich/women/model10550/bernie:marovt# Profil] na straneh agencije URBN Models (München)
* [https://www.ritaaxon.it/modelle/bernie-marovt.asp Profil] na straneh agencije Rita Axon (Milano)

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Marovt, Bernarda}}
[[Kategorija:Slovenski fotomodeli]]
[[Kategorija:Zmagovalke Miss Jugoslavije]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>1l1ex949vk18cn3yibp6gm7aas0vuzy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725255</id>
      <parentid>5725254</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:36:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Bernarda Marovt</username>
        <id>213202</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Zbrisala neresnico</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3241" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba|birth_date=1961|height=179 cm|home_town=[[Ljubno ob Savinji]]}}
'''Bernarda »Bernie« Marovt''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotomodel]] 

Zmagala je na tekmovanju Miss Jugoslavije 1983.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;''Nova miss jugoslavije'', zadnja stran, ''Delo'', 3. september 1983, letnik 25, številka 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1O0EN0U3}}&lt;/ref&gt; Na tekmovanju za [[miss sveta]] v [[London|Londonu]] je prišla med top 15 in osvojila nagrado za miss sveta, miss Fotogeničnosti..&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=1980-1989 - Pageantopolis (Miss World)|url=http://www.pageantopolis.com/1980-1989-3.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-16|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}&lt;/ref&gt;

Top model Italije, Top model Europe in sveta, nagrado za življenjsko delo, naziv za najbolj fotografiran obraz na svetu, po izboru za revijo Jana je dobila naziv Slovenska lepotica stoletja.

== Manekenstvo ==

=== Začetki ===
V Centru za sodobno oblačenje v Ljubljani je obiskovala manekensko šolo.&lt;ref&gt;''Ženske je treba včasih opomniti, da obstajajo: Bernarda Marovt, slovenska lepotica stoletja, o modelih in lepoti in tudi o staranju'', str. 40, Selišnik, Urška (28. februar 2013), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 68, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-K3QVZKM0}}&lt;/ref&gt;

=== Miss Jugoslavije za miss sveta ===
Ko je živela v [[Zagreb|Zagrebu]] kot fotomodel in manekenka, je osvojila naslov [[miss Jugoslavije]] 2. septembra 1983 v tamkajšnji dvorani doma športov. Sedemčlansko žirijo je vodila miss sveta Mariasela Lebron iz Dominikanske republike.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na to tekmovanje jo je naknadno povabil Džavid Husić, urednik revije ''As''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SUPER ITD, 1983: Bernarda Marovt, prvi intervju najlepše Jugoslovenke: Pripremam se za Miss sveta ozbiljnije od Ane Sasso|url=http://www.yugopapir.com/2019/04/bernarda-marovt-prvi-intervju-najlepse.html|accessdate=2020-09-20|date=oktober 1983|website=Yugopapir|publisher=|last=Strugar|first=Damir}}&lt;/ref&gt;
== Manekenska šola Bernie Models in akademija za zenske Donnakademy ==
== Zasebno ==
Odraščala je v [[Ljubno ob Savinji|Ljubnem ob Savinji]]. Ima sestro.&lt;ref&gt;''Fizična skladnost in nekaj v glavi'', str. 16-17, Petek, Rozmari (18. maj 2007), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 62, številka 39, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TR61XNXS}}&lt;/ref&gt; Visoka je 179 centimetrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bernie Marovt - Rita Axon Agency Milano|url=https://www.ritaaxon.it/modelle/bernie-marovt.asp|website=www.ritaaxon.it|accessdate=2020-09-16|date=|publisher=|last=|first=|language=italijanščina}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{reflist|30em}}

== Zunanje povezave ==

* Plakat (1994), {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:IMG-W8H867EW}}
* [https://www.berniemodels.org/ Bernie Models] manekenska šola
* [https://www.berniemyway.com/?lang=en Blog]v angleščini (Berniemyway)
* [https://urbnmodels.de/munich/women/model10550/bernie:marovt# Profil] na straneh agencije URBN Models (München)
* [https://www.ritaaxon.it/modelle/bernie-marovt.asp Profil] na straneh agencije Rita Axon (Milano)

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Marovt, Bernarda}}
[[Kategorija:Slovenski fotomodeli]]
[[Kategorija:Zmagovalke Miss Jugoslavije]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>ovtw1wudxs8jxh6v0nzpjw8x3bgfg89</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725256</id>
      <parentid>5725255</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:38:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Bernarda Marovt</username>
        <id>213202</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Pustila napisano kot je bilo prej</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3159" xml:space="preserve">'''Bernarda »Bernie« Marovt''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotomodel]] 

Zmagala je na tekmovanju Miss Jugoslavije 1983.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;''Nova miss jugoslavije'', zadnja stran, ''Delo'', 3. september 1983, letnik 25, številka 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1O0EN0U3}}&lt;/ref&gt; Na tekmovanju za [[miss sveta]] v [[London|Londonu]] je prišla med top 15 in osvojila nagrado za miss sveta, miss Fotogeničnosti..&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=1980-1989 - Pageantopolis (Miss World)|url=http://www.pageantopolis.com/1980-1989-3.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-16|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}&lt;/ref&gt;

Top model Italije, Top model Europe in sveta, nagrado za življenjsko delo, naziv za najbolj fotografiran obraz na svetu, po izboru za revijo Jana je dobila naziv Slovenska lepotica stoletja.

== Manekenstvo ==

=== Začetki ===
V Centru za sodobno oblačenje v Ljubljani je obiskovala manekensko šolo.&lt;ref&gt;''Ženske je treba včasih opomniti, da obstajajo: Bernarda Marovt, slovenska lepotica stoletja, o modelih in lepoti in tudi o staranju'', str. 40, Selišnik, Urška (28. februar 2013), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 68, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-K3QVZKM0}}&lt;/ref&gt;

=== Miss Jugoslavije za miss sveta ===
Ko je živela v [[Zagreb|Zagrebu]] kot fotomodel in manekenka, je osvojila naslov [[miss Jugoslavije]] 2. septembra 1983 v tamkajšnji dvorani doma športov. Sedemčlansko žirijo je vodila miss sveta Mariasela Lebron iz Dominikanske republike.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na to tekmovanje jo je naknadno povabil Džavid Husić, urednik revije ''As''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SUPER ITD, 1983: Bernarda Marovt, prvi intervju najlepše Jugoslovenke: Pripremam se za Miss sveta ozbiljnije od Ane Sasso|url=http://www.yugopapir.com/2019/04/bernarda-marovt-prvi-intervju-najlepse.html|accessdate=2020-09-20|date=oktober 1983|website=Yugopapir|publisher=|last=Strugar|first=Damir}}&lt;/ref&gt;
== Manekenska šola Bernie Models in akademija za zenske Donnakademy ==
== Zasebno ==
Odraščala je v [[Ljubno ob Savinji|Ljubnem ob Savinji]]. Ima sestro.&lt;ref&gt;''Fizična skladnost in nekaj v glavi'', str. 16-17, Petek, Rozmari (18. maj 2007), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 62, številka 39, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TR61XNXS}}&lt;/ref&gt; Visoka je 179 centimetrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bernie Marovt - Rita Axon Agency Milano|url=https://www.ritaaxon.it/modelle/bernie-marovt.asp|website=www.ritaaxon.it|accessdate=2020-09-16|date=|publisher=|last=|first=|language=italijanščina}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{reflist|30em}}

== Zunanje povezave ==

* Plakat (1994), {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:IMG-W8H867EW}}
* [https://www.berniemodels.org/ Bernie Models] manekenska šola
* [https://www.berniemyway.com/?lang=en Blog]v angleščini (Berniemyway)
* [https://urbnmodels.de/munich/women/model10550/bernie:marovt# Profil] na straneh agencije URBN Models (München)
* [https://www.ritaaxon.it/modelle/bernie-marovt.asp Profil] na straneh agencije Rita Axon (Milano)

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Marovt, Bernarda}}
[[Kategorija:Slovenski fotomodeli]]
[[Kategorija:Zmagovalke Miss Jugoslavije]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>b9xx0jp52gzcue3qf3ucr7pks9d6hh7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725277</id>
      <parentid>5725256</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T21:24:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Bernarda Marovt|Bernarda Marovt]] ([[User talk:Bernarda Marovt|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5081" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba|birth_date=1961|height=179 cm|home_town=[[Ljubno ob Savinji]]}}
'''Bernarda »Bernie« Marovt''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotomodel]] 

Zmagala je na tekmovanju Miss Jugoslavije 1983.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;''Nova miss jugoslavije'', zadnja stran, ''Delo'', 3. september 1983, letnik 25, številka 204, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1O0EN0U3}}&lt;/ref&gt; Na tekmovanju za [[miss sveta]] v [[London|Londonu]] je prišla med top 15 in osvojila nagrado za miss sveta, miss Fotogeničnosti..&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=1980-1989 - Pageantopolis (Miss World)|url=http://www.pageantopolis.com/1980-1989-3.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-16|date=|publisher=|last=|first=|language=angleščina}}&lt;/ref&gt;

Top model Italije, Top model Europe in sveta, nagrado za življenjsko delo, naziv za najbolj fotografiran obraz na svetu, po izboru za revijo Jana je dobila naziv Slovenska lepotica stoletja.

== Manekenstvo ==

=== Začetki ===
V Centru za sodobno oblačenje v Ljubljani je obiskovala manekensko šolo.&lt;ref&gt;''Ženske je treba včasih opomniti, da obstajajo: Bernarda Marovt, slovenska lepotica stoletja, o modelih in lepoti in tudi o staranju'', str. 40, Selišnik, Urška (28. februar 2013), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 68, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-K3QVZKM0}}&lt;/ref&gt;

=== Miss Jugoslavije za miss sveta ===
Ko je živela v [[Zagreb|Zagrebu]] kot fotomodel in manekenka, je osvojila naslov [[miss Jugoslavije]] 2. septembra 1983 v tamkajšnji dvorani doma športov. Sedemčlansko žirijo je vodila miss sveta Mariasela Lebron iz Dominikanske republike.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na to tekmovanje jo je naknadno povabil Džavid Husić, urednik revije ''As''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SUPER ITD, 1983: Bernarda Marovt, prvi intervju najlepše Jugoslovenke: Pripremam se za Miss sveta ozbiljnije od Ane Sasso|url=http://www.yugopapir.com/2019/04/bernarda-marovt-prvi-intervju-najlepse.html|accessdate=2020-09-20|date=oktober 1983|website=Yugopapir|publisher=|last=Strugar|first=Damir}}&lt;/ref&gt; 

Istega leta je pozirala gola za zagrebški ''Start'' (fotografije je posnel Čedo Komljenović),&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/96938/tako-mlada-pa-ze-slovenka/|title=Tako mlada, pa že Slovenka|date=17. februar 2006|accessdate=16. september 2020|website=mladina.si|publisher=|last=Novačić|first=Dejan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141124044310/https://www.mladina.si/96938/tako-mlada-pa-ze-slovenka/|archivedate=24. november 2014}}&lt;/ref&gt; ki jo je poslal v [[Rim]] na natečaj revije ''Penthouse''.&lt;ref&gt;''Življenje ni reklama za Coca Colo'', str. 10, Bauer, Marjan (22. september 1983), ''Dolenjski list'', letnik 34, številka 38, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KJBTS1V1}}&lt;/ref&gt; Ker je tekmovala na [[Miss sveta]], je njeno golo fotografijo objavil londonski ''Daily Mirror''.&lt;ref&gt;''Bernarda kakor Eva'', str. 12, ''Primorski dnevnik'', 17. november 1983, letnik 39, številka 11686, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-Z1MKDSJI}}&lt;/ref&gt; Leta 1984 je Marovtova tožila ''Start'' za milijon dinarjev, ker naj bi neupravičeno objavil njene fotografije.&lt;ref&gt;''Sporne fotografije neoblečenih lepotic'', str. 12, ''Primorski dnevnik'', 15. januar 1984, letnik 40, številka 11735, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-N40NJMZ7}}&lt;/ref&gt;

== Manekenska šola Bernie modeli ==
Leta 2017 je šel njen zavod Bernie modeli v likvidacijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.stop-neplacniki.si/zavod-bernie-modeli-zavod-za-izobraevanje-modo-estetiko-umetnost-kulturo-osebnostno-svetovan/|website=www.stop-neplacniki.si|accessdate=2020-09-16|title=ZAVOD BERNIE MODELI|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Leta 2018 je odprla društvo Bernie modeli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.stop-neplacniki.si/drustvo-za-modo-umetnost-kulturo-osebnostno-svetovanje-osebnostni-razvoj-in-akademija-za-zenske/|website=www.stop-neplacniki.si|accessdate=2020-09-16|title=DRUŠTVO BERNIE MODELI|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Odraščala je v [[Ljubno ob Savinji|Ljubnem ob Savinji]]. Ima sestro.&lt;ref&gt;''Fizična skladnost in nekaj v glavi'', str. 16-17, Petek, Rozmari (18. maj 2007), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 62, številka 39, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TR61XNXS}}&lt;/ref&gt; Visoka je 179 centimetrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bernie Marovt - Rita Axon Agency Milano|url=https://www.ritaaxon.it/modelle/bernie-marovt.asp|website=www.ritaaxon.it|accessdate=2020-09-16|date=|publisher=|last=|first=|language=italijanščina}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{reflist|30em}}

== Zunanje povezave ==

* Plakat (1994), {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:IMG-W8H867EW}}
* [https://www.berniemodels.org/ Bernie Models] manekenska šola
* [https://www.berniemyway.com/?lang=en Blog]v angleščini (Berniemyway)
* [https://urbnmodels.de/munich/women/model10550/bernie:marovt# Profil] na straneh agencije URBN Models (München)
* [https://www.ritaaxon.it/modelle/bernie-marovt.asp Profil] na straneh agencije Rita Axon (Milano)

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Marovt, Bernarda}}
[[Kategorija:Slovenski fotomodeli]]
[[Kategorija:Zmagovalke Miss Jugoslavije]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>s73706byllfcvgqamkdj7ro3hjbn1ai</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Deček, ki ga je ugriznil kuščar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>484148</id>
    <revision>
      <id>5725168</id>
      <parentid>5590172</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T16:13:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slog, slovnica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5645" xml:space="preserve">{{Infobox Artwork
| image_file=Michelangelo Caravaggio 061.jpg
| title= Deček, ki ga je ugriznil kuščar 
| artist=[[Caravaggio]]
| year=1594–1596
| medium=[[Olje na platnu]]
| height_metric=65
| width_metric=52
| metric_unit=cm
| museum=Fondazione Roberto Longhi, [[Firence]]
}}
{{Infobox Artwork
| image_file=Caravaggio - Boy Bitten by a Lizard.jpg
| title= Deček, ki ga je ugriznil kuščar 
| artist=[[Caravaggio]]
| year=1593–1594
| medium=[[Olje na platnu]]
| height_metric=66
| width_metric=49.5
| metric_unit=cm
| museum=National Gallery, [[London]]
}}

'''''Deček, ki ga je ugriznil kuščar''''' (italijansko: ''Ragazzo morso da un ramarro''), je slika italijanskega [[baročno slikarstvo|baročnega]] slikarja [[Caravaggio|Caravaggia]]. Obstaja v dveh različicah, obe naj bi bili Caravaggiovi deli, ena v Fondazione Roberto Longhi v Firencah, druga v Narodni galeriji v Londonu.

== Datacija ==
Obe različici naj bi nastali v obdobja 1594-1596. Po besedah umetnostnega zgodovinarja Roberta Longhija se zdi zadnji konec tega obdobja bolj verjeten kot čas nastanka, saj imata sliki vse znake zgodnjih del, naslikanih v hiši Caravaggiovega prefinjenega pokrovitelja kardinala Francesca Del Monteja in ker Caravaggio ni prišel v kardinalovo palačo Madama do leta 1595.&lt;ref&gt;{{citation|title=Caravaggio. Ediz. inglese |author= Roberto Longhi|year=1998|isbn=88-09-21445-5}}&lt;/ref&gt;

== Identiteta modela ==
Kot pri vseh zgodnjih delih Caravaggia tudi tu ostaja veliko odprtih vprašanj, tudi o identiteti modela se je precej razpravljalo.

Ena od teorij je, da je bil model Mario Minniti, Caravaggiov spremljevalec in model za številne druge slike iz tega obdobja; razkošni, kodrasti temni lasje in stisnjene ustnice izgledajo podobno, toda na drugih slikah, kot sta ''[[Deček s košaro sadja]]'' in ''[[Vedeževalka (Caravaggio)|Vedeževalka]]'', je Mario manj ženstven.

Michael Fried je namesto tega predlagal, da je slika prikrit Caravaggiov [[avtoportret]]. Fried trdi, da so roke - ena iztegnjena, druga dvignjena - v podobnem položaju kot slikar, ki med slikanjem drži paleto.&lt;ref&gt;Michael Fried, ''The Moment of Caravaggio'' (Princeton University Press, 2010), ch. 1.&lt;/ref&gt;

== Simbolizem ==
Po besedah Leonarda J. Slatkesa simbolika slike verjetno izhaja iz teme ''Apolona Sauroktonosa'', v kateri strupeni močerad zmaguje nad bogom, medtem ko razporeditev različnih sadežev nakazuje Štiri temperamente, pri čemer je močerad (kuščar) simbol ognja v času Caravaggia. Močerad je imel tudi falične konotacije, slikarja pa bi ga lahko navdihnil Martialov epigram: »Ad te reptani, puer insidiose, lacertae Parce: cupit digitis illa perire tuis''. (Prizanesi temu kuščarju, ki se plazi se proti tebi, izdajalski deček /  umreti hoče med tvojimi prsti).&lt;ref&gt;Leonard J.Slatkes &quot;Caravagio's '''Boy Bitten by a Lizard'''&quot;, in Print Review #5, Pratt Graphics Center 1976&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://scholar.lib.vt.edu/ejournals/ElAnt/V12N2/pdf/vandenbroeck.pdf 'FOULMOUTHED SHEPHERDS: SEXUAL OVERTONES AS A SIGN OF URBANITAS IN VIRGIL’S BUCOLICA 2 AND 3', by Stefan van den Broeck]&lt;/ref&gt;''

== Slog ==
Prizadeta poza je bila morda neizogibni rezultat eksperimenta, za katerega se zdi, da se ga je tukaj Caravaggio lotil: opazovanja in beleženja hudih čustev - presenečenja in strahu - v situaciji, ko je bilo resnično presenečenje nemogoče in kjer je bilo treba držati pozo precej časa. Kritiki Caravaggiovega vztrajanja pri slikanju le iz življenja bodo kasneje opozorili na to omejitev njegove metode: podredil se je čudovito realističnim (če teatralnim) statičnim kompozicijam, ne pa tudi prizorom, ki vključujejo gibanje in nasilje. Šele v poznem obdobju, ko se zdi, da je delal bolj iz domišljije, bo Caravaggio lahko popolnoma rešil to težavo. Kljub temu je ''Deček, ki ga je ugriznil kuščar'', pomembno delo v umetnikovem zgodnjem opusu ravno zato, ker prikazuje izhod iz brezzračne tišine zelo zgodnjih del, kot sta ''Deček, ki lupi sadež'' in ''Bolan Bakh'' in celo implicitno nasilje, vendar dejansko statiranje delu, kot so ''[[Kvartopirci (Caravaggio)|Kvartopirci]]''.

== Vir ==
[[File:Sofonisba_Anguissola_-_Asdrubale_Bitten_by_a_Crawfish_-_WGA00698.jpg|thumb|left|Sofonisba Anguissola, Dečka uščipne rak (ok. 1554)]]
Kot je prvi predlagal Roberto Longhi, je na Caravaggia verjetno vplivala slavna risba ''Dečka, ki ga je uščipnil rak'', renesančne slikarke [[Sofonisba Anguissola|Sofonisbe Anguissole]].&lt;ref name=sofonisba&gt;{{cite journal|last=Garrard|first=Mary D.|title=Here’s Looking at Me: Sofonisba Anguissola and the Problem of the Woman Artist|journal=Renaissance Quarterly|date=Autumn 1994|volume=47|issue=3|pages=556–622|url=http://myweb.rollins.edu/lboles/web%20page/ARH%20335/Articles/Garrard%20Here's%20Looking%20at%20Me%20Sofonisba%20Anguissola%20and%20the%20Problem%20of%20the%20Woman%20Artist.pdf|quote=Za moškega je neprimerno stališče, da je Caravaggio, ko si je izposodil motiv, skrbel za dostojanstvo z erotizacijo. Kot je prvič opazil Roberto Longhi, je Caravaggio verjetno od Anguissole odvzel motiv grizenja prstov v svojem &quot;Fant, ki ga je ugriznil kuščar&quot;; točka je ponovljena v novejši literaturi (npr. vnos v katalog Mine Gregori v ''The  Age  of Caravaggio'').|doi=10.2307/2863021}}{{dead link|date=July 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}


== Zunanje povezave ==
*[https://www.nationalgallery.org.uk/paintings/michelangelo-merisi-da-caravaggio-boy-bitten-by-a-lizard National gallery]

[[Kategorija:Slike 16. stoletja]]
[[Kategorija:Dela Caravaggia]]
[[Kategorija:Baročno slikarstvo]]</text>
      <sha1>1iqbggh7qlmyfxvb5117cw0a7js3qq2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Svet, ki speče konju cvet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>485840</id>
    <revision>
      <id>5725349</id>
      <parentid>5392112</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T10:22:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marmio</username>
        <id>68500</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7011" xml:space="preserve">{{Album infobox |
 Name = Svet, ki speče konju cvet |
 Type = [[studijski album]] |
 Artist = [[Širom]] |
 Cover = sirom_album_svet-ki-spece.jpg |
 Released = 30. avgust 2019 |
 Recorded = marec 2019 |
 Studio = Studio Metro, [[Ljubljana]] |
 Genre = [[avantgardna glasba|avantgardni]] [[ljudska glasba|etno]] |
 Length = 43:43 |
 Label = tak:til, Glitterbeat |
 Producer =  |
 Last album = ''[[Lahko sem glinena mesojedka]]'' &lt;br /&gt;(2017) |
 This album = '''''Svet, ki speče konju cvet'''''&lt;br /&gt;(2019) |
 Next album = ''[Utekočinjeni prestol preprostih]]'' &lt;br /&gt;(2022)
}} 

'''''Svet, ki speče konju cvet''''' (z angleškim naslovom '''''A Universe That Roasts Blossoms for a Horse''''') je tretji [[studijski album]] slovenske [[avantgardna glasba|avantgardne]] [[ljudska glasba|etno]] glasbene skupine [[Širom]], ki je izšel 30. avgusta 2019 pri nemških založbah tak:til in Glitterbeat.&lt;ref name=&quot;bc&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://sirom.bandcamp.com/album/a-universe-that-roasts-blossoms-for-a-horse |title=A Universe that Roasts Blossoms for a Horse by Širom |accessdate=7. 11. 2020 |work=Bandcamp}}&lt;/ref&gt;

==Glasba==
O glasbi je Borka za revijo ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' ugotovil: &quot;'Namišljena ljudska' glasba je za površno opisovanje trojca primerna '(samo)oznaka'. Poleg očitnega, da zaobjame tehnično komponento delovanja – namreč, velik del glasbil, ki jih druščina uporablja, je izrazito folkaški –, jo lahko priročno beremo tudi kot ohlapno sklicevanje na 'zamišljene skupnosti' irskega družboslovnega misleca Benedicta Andersona.&quot;&lt;ref name=&quot;ml&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/192553/sirom-svet-ki-spece-konju-cvet/ |title=Širom: Svet, ki speče konju cvet |author=Borka |date=23. 8. 2019 |accessdate=7. 11. 2020 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]]}}&lt;/ref&gt;

Politolog [[Benedict Anderson]] je v svoji knjigi ''Zamišljene skupnosti'' iz leta 1998 namreč opisal [[narod]] skozi koncept &quot;zamišljene skupnosti&quot;, namreč skupnosti, ki kot skupnost obstaja le, kolikor si njeni člani &quot;zamišljajo&quot;, da so del iste skupnosti. Sociolog [[Jože Vogrinc]] je v spremni besedi k slovenski izdaji zapisal: &quot;Glavna teza je v misli, da je nacija skupnost, ki so si jo njeni člani lahko zamislili šele s pomočjo knjig in časopisov, natisnjenih v njihovem skupnem jeziku, njihove komunikacijske prakse pa je mogoče obravnavati kot proces produkcije [[narod|razmeroma trajnih zgodovinskih skupnosti]], ki opremljajo posameznike z njihovo družbeno identiteto.&quot;&lt;ref&gt;Anderson, Benedict. ''Zamišljene skupnosti: o izvoru in širjenju nacionalizma''. Studia Humanitatis, 2003. {{COBISS|ID=126413056}}&lt;/ref&gt; Komentar se nanaša na protislovje skupine Širom, ki se poslužuje forme [[ljudska glasba|ljudske oz. etno glasbe]], ne da bi ta temeljila na etnični tradiciji – namesto tega avtorji improvizirajo v slogu [[jazz]] glasbe.&lt;ref name=&quot;ml&quot;/&gt;

==Kritiški odziv==
{{Ocene albuma
| MC = 82/100&lt;ref name=&quot;mc&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.metacritic.com/music/a-universe-that-roasts-blossoms-for-a-horse/sirom |title=A UNIVERSE THAT ROASTS BLOSSOMS FOR A HORSE by Sirom |website=[[Metacritic]]|publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=7. 11. 2020}}&lt;/ref&gt;
|rev1 = ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''
|rev1score = {{stars|5|5}}&lt;ref name=&quot;ml&quot;/&gt;
|rev2 = ''The Guardian''
|rev2score = {{stars|4|5}}&lt;ref name=&quot;grd&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/music/2019/aug/16/sirom-a-universe-that-roasts-blossoms-for-a-horse-review |title=Širom: A Universe That Roasts Blossoms for a Horse review – pan-global steampunk faux folk |author=Lewis, John |date=16. 8. 2019 |accessdate=7. 11. 2020 |work=The Guardian}}&lt;/ref&gt;
}}

Odziv na album je bil pozitiven, album pa je bil deležen tudi pozornosti tujih medijev.&lt;ref name=&quot;grd&quot;/&gt; Za [[Radio Študent]] je Mario Batelić album zoperstavil prejšnjima dvema: &quot;Če so nas zvoki s prejšnjih albumov zlahka posrkali vase in nas spodbudili v dejavno sanjarjenje ali sproščeno kontemplacijo, nas pet skladb z novega albuma prej ko ne premakne v stanje čuječnosti, pozornega poslušanja.&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/%C5%A1irom-svet-ki-spe%C4%8De-konju-cvet |title=Širom: Svet, ki speče konju cvet |author=Batelić, Mario |date=22. 9. 2019 |accessdate=7. 11. 2020 |work=Radio Študent}}&lt;/ref&gt; Borka je za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' v svoji recenziji zapisal: &quot;Že s prvencem ''I.'' in potem prelomnim nadaljevanjem ''Lahko sem glinena mesojedka'' se je hitro utrdil kot izrazito izviren, avtorski ustroj.&quot;&lt;ref name=&quot;ml&quot;/&gt;

Ob koncu leta je bil album uvrščen na prvo mesto na seznam Domače naj Tolpe bumov™ leta 2019, seznam najboljših slovenskih albumov leta.&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/dj-grafiti/naj-tolpe-bumov-2019 |title=Naj Tolpe bumov 2019 |date=28.12.2019 |accessdate=30.12.2019 |author= |work=[[Radio Študent]]}}&lt;/ref&gt;

===Priznanja===
{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! objava
! uvrstitev
! seznam
|-Ad
| [[Radio Študent]]
| align=center| 1.
| Domače naj Tolpe bumov™ leta 2019&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;&lt;/ref&gt;
|-Ad
| ''Beehype''
| align=center| -
| Best albums of 2019&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://beehy.pe/best-albums-of-2019/ |title=Best albums of 2019 |work=Beehype |accessdate=10. 11. 2020}}&lt;/ref&gt;
|-Ad
| Balkan World Music Chart
| align=center| 4.
| Top 10 of 2019&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://worldmusic.org.rs/2020/01/16/balkan-world-music-chart-the-annual-chart-top-10-of-2019/ |title=BALKAN WORLD MUSIC CHART – THE ANNUAL CHART 2019 |work=World Music Asociacija Srbije |accessdate=13. 11. 2020}}&lt;/ref&gt;
|}

== Seznam pesmi ==
Vse pesmi so napisali Ana Kravanja, Samo Kutin in Iztok Koren.&lt;ref name=&quot;bc&quot;&gt;&lt;/ref&gt;
{{track listing
|extra_column=Naslov v angleščini
|title1=Spran fantič iz vreče žabje vzema fosile
|extra1=&quot;A Washed Out Boy Taking Fossils from a Frog Sack&quot;	
|extra2	 = &quot;Sleight of Hand with a Melting Key&quot;
|extra3	= &quot;A Pulse Expels Its Brothers and Sisters&quot;	
|extra4	 = &quot;Low Probability of a Hug&quot;
|extra5	 = &quot;Same as the One She Hardly Remembered&quot;
|length1=2:43
|title2=Prekaljen v dlan prime ključ
|length2=15:17
|title3=Utrip izloča svoje brate in sestre
|length3=9:26
|title4=Brez velike verjetnosti objema
|length4=7:50
|title5=Enako kot katere se je komaj spomnila
|length5=8:29
|total_length=43:43
}}

==Osebje==
;Širom
* Ana Kravanja – violin, viola, ribab, gejčak, balafon, bendir, flavte, razni predmeti, vokal
* Samo Kutin – ikitelia, hurdy gurdy, tampura brač, lira, melodika, zvončki, tolkala, razni predmeti, vokal
* Iztok Koren – banjo, tristrunski banjo, balafon, gamelan, tank boben, tolkala, razni predmeti

;Tehnično osebje
* [[Janez Križaj (glasbeni producent)|Janez Križaj]] – snemanje
* Boštjan Janežič – snemanje
* Chris Eckman – miks
* Gregor Zemljič – mastering
* Marko Jakše – oblikovanje naslovnice

==Sklici==
{{Reflist}}

[[Kategorija:Albumi leta 2019]]
[[Kategorija:Albumi skupine Širom]]
[[Kategorija:Albumi, posneti v Studiu Metro]]
{{italic title}}</text>
      <sha1>tnyuozobv13jn9rdpgmbbbqzslxy5pg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725350</id>
      <parentid>5725349</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T10:23:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marmio</username>
        <id>68500</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7012" xml:space="preserve">{{Album infobox |
 Name = Svet, ki speče konju cvet |
 Type = [[studijski album]] |
 Artist = [[Širom]] |
 Cover = sirom_album_svet-ki-spece.jpg |
 Released = 30. avgust 2019 |
 Recorded = marec 2019 |
 Studio = Studio Metro, [[Ljubljana]] |
 Genre = [[avantgardna glasba|avantgardni]] [[ljudska glasba|etno]] |
 Length = 43:43 |
 Label = tak:til, Glitterbeat |
 Producer =  |
 Last album = ''[[Lahko sem glinena mesojedka]]'' &lt;br /&gt;(2017) |
 This album = '''''Svet, ki speče konju cvet'''''&lt;br /&gt;(2019) |
 Next album = ''[[Utekočinjeni prestol preprostih]]'' &lt;br /&gt;(2022)
}} 

'''''Svet, ki speče konju cvet''''' (z angleškim naslovom '''''A Universe That Roasts Blossoms for a Horse''''') je tretji [[studijski album]] slovenske [[avantgardna glasba|avantgardne]] [[ljudska glasba|etno]] glasbene skupine [[Širom]], ki je izšel 30. avgusta 2019 pri nemških založbah tak:til in Glitterbeat.&lt;ref name=&quot;bc&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://sirom.bandcamp.com/album/a-universe-that-roasts-blossoms-for-a-horse |title=A Universe that Roasts Blossoms for a Horse by Širom |accessdate=7. 11. 2020 |work=Bandcamp}}&lt;/ref&gt;

==Glasba==
O glasbi je Borka za revijo ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' ugotovil: &quot;'Namišljena ljudska' glasba je za površno opisovanje trojca primerna '(samo)oznaka'. Poleg očitnega, da zaobjame tehnično komponento delovanja – namreč, velik del glasbil, ki jih druščina uporablja, je izrazito folkaški –, jo lahko priročno beremo tudi kot ohlapno sklicevanje na 'zamišljene skupnosti' irskega družboslovnega misleca Benedicta Andersona.&quot;&lt;ref name=&quot;ml&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/192553/sirom-svet-ki-spece-konju-cvet/ |title=Širom: Svet, ki speče konju cvet |author=Borka |date=23. 8. 2019 |accessdate=7. 11. 2020 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]]}}&lt;/ref&gt;

Politolog [[Benedict Anderson]] je v svoji knjigi ''Zamišljene skupnosti'' iz leta 1998 namreč opisal [[narod]] skozi koncept &quot;zamišljene skupnosti&quot;, namreč skupnosti, ki kot skupnost obstaja le, kolikor si njeni člani &quot;zamišljajo&quot;, da so del iste skupnosti. Sociolog [[Jože Vogrinc]] je v spremni besedi k slovenski izdaji zapisal: &quot;Glavna teza je v misli, da je nacija skupnost, ki so si jo njeni člani lahko zamislili šele s pomočjo knjig in časopisov, natisnjenih v njihovem skupnem jeziku, njihove komunikacijske prakse pa je mogoče obravnavati kot proces produkcije [[narod|razmeroma trajnih zgodovinskih skupnosti]], ki opremljajo posameznike z njihovo družbeno identiteto.&quot;&lt;ref&gt;Anderson, Benedict. ''Zamišljene skupnosti: o izvoru in širjenju nacionalizma''. Studia Humanitatis, 2003. {{COBISS|ID=126413056}}&lt;/ref&gt; Komentar se nanaša na protislovje skupine Širom, ki se poslužuje forme [[ljudska glasba|ljudske oz. etno glasbe]], ne da bi ta temeljila na etnični tradiciji – namesto tega avtorji improvizirajo v slogu [[jazz]] glasbe.&lt;ref name=&quot;ml&quot;/&gt;

==Kritiški odziv==
{{Ocene albuma
| MC = 82/100&lt;ref name=&quot;mc&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.metacritic.com/music/a-universe-that-roasts-blossoms-for-a-horse/sirom |title=A UNIVERSE THAT ROASTS BLOSSOMS FOR A HORSE by Sirom |website=[[Metacritic]]|publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=7. 11. 2020}}&lt;/ref&gt;
|rev1 = ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''
|rev1score = {{stars|5|5}}&lt;ref name=&quot;ml&quot;/&gt;
|rev2 = ''The Guardian''
|rev2score = {{stars|4|5}}&lt;ref name=&quot;grd&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/music/2019/aug/16/sirom-a-universe-that-roasts-blossoms-for-a-horse-review |title=Širom: A Universe That Roasts Blossoms for a Horse review – pan-global steampunk faux folk |author=Lewis, John |date=16. 8. 2019 |accessdate=7. 11. 2020 |work=The Guardian}}&lt;/ref&gt;
}}

Odziv na album je bil pozitiven, album pa je bil deležen tudi pozornosti tujih medijev.&lt;ref name=&quot;grd&quot;/&gt; Za [[Radio Študent]] je Mario Batelić album zoperstavil prejšnjima dvema: &quot;Če so nas zvoki s prejšnjih albumov zlahka posrkali vase in nas spodbudili v dejavno sanjarjenje ali sproščeno kontemplacijo, nas pet skladb z novega albuma prej ko ne premakne v stanje čuječnosti, pozornega poslušanja.&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/%C5%A1irom-svet-ki-spe%C4%8De-konju-cvet |title=Širom: Svet, ki speče konju cvet |author=Batelić, Mario |date=22. 9. 2019 |accessdate=7. 11. 2020 |work=Radio Študent}}&lt;/ref&gt; Borka je za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' v svoji recenziji zapisal: &quot;Že s prvencem ''I.'' in potem prelomnim nadaljevanjem ''Lahko sem glinena mesojedka'' se je hitro utrdil kot izrazito izviren, avtorski ustroj.&quot;&lt;ref name=&quot;ml&quot;/&gt;

Ob koncu leta je bil album uvrščen na prvo mesto na seznam Domače naj Tolpe bumov™ leta 2019, seznam najboljših slovenskih albumov leta.&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/dj-grafiti/naj-tolpe-bumov-2019 |title=Naj Tolpe bumov 2019 |date=28.12.2019 |accessdate=30.12.2019 |author= |work=[[Radio Študent]]}}&lt;/ref&gt;

===Priznanja===
{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! objava
! uvrstitev
! seznam
|-Ad
| [[Radio Študent]]
| align=center| 1.
| Domače naj Tolpe bumov™ leta 2019&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;&lt;/ref&gt;
|-Ad
| ''Beehype''
| align=center| -
| Best albums of 2019&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://beehy.pe/best-albums-of-2019/ |title=Best albums of 2019 |work=Beehype |accessdate=10. 11. 2020}}&lt;/ref&gt;
|-Ad
| Balkan World Music Chart
| align=center| 4.
| Top 10 of 2019&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://worldmusic.org.rs/2020/01/16/balkan-world-music-chart-the-annual-chart-top-10-of-2019/ |title=BALKAN WORLD MUSIC CHART – THE ANNUAL CHART 2019 |work=World Music Asociacija Srbije |accessdate=13. 11. 2020}}&lt;/ref&gt;
|}

== Seznam pesmi ==
Vse pesmi so napisali Ana Kravanja, Samo Kutin in Iztok Koren.&lt;ref name=&quot;bc&quot;&gt;&lt;/ref&gt;
{{track listing
|extra_column=Naslov v angleščini
|title1=Spran fantič iz vreče žabje vzema fosile
|extra1=&quot;A Washed Out Boy Taking Fossils from a Frog Sack&quot;	
|extra2	 = &quot;Sleight of Hand with a Melting Key&quot;
|extra3	= &quot;A Pulse Expels Its Brothers and Sisters&quot;	
|extra4	 = &quot;Low Probability of a Hug&quot;
|extra5	 = &quot;Same as the One She Hardly Remembered&quot;
|length1=2:43
|title2=Prekaljen v dlan prime ključ
|length2=15:17
|title3=Utrip izloča svoje brate in sestre
|length3=9:26
|title4=Brez velike verjetnosti objema
|length4=7:50
|title5=Enako kot katere se je komaj spomnila
|length5=8:29
|total_length=43:43
}}

==Osebje==
;Širom
* Ana Kravanja – violin, viola, ribab, gejčak, balafon, bendir, flavte, razni predmeti, vokal
* Samo Kutin – ikitelia, hurdy gurdy, tampura brač, lira, melodika, zvončki, tolkala, razni predmeti, vokal
* Iztok Koren – banjo, tristrunski banjo, balafon, gamelan, tank boben, tolkala, razni predmeti

;Tehnično osebje
* [[Janez Križaj (glasbeni producent)|Janez Križaj]] – snemanje
* Boštjan Janežič – snemanje
* Chris Eckman – miks
* Gregor Zemljič – mastering
* Marko Jakše – oblikovanje naslovnice

==Sklici==
{{Reflist}}

[[Kategorija:Albumi leta 2019]]
[[Kategorija:Albumi skupine Širom]]
[[Kategorija:Albumi, posneti v Studiu Metro]]
{{italic title}}</text>
      <sha1>1olu4pq9rrq20spgijqii5vbwk2apkb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mladi forum Socialnih demokratov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>493162</id>
    <revision>
      <id>5725270</id>
      <parentid>5646629</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T20:52:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>HenrikBaun</username>
        <id>178102</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4821" xml:space="preserve">{{Infobox political party|country=Slovenia|position=[[leva sredina]]|colorcode=#ce0f02|logo=[[Slika:Mladi forum sd.jpg|150px]]|leader=[[Luka Goršek]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Na čelu Mladega foruma SD Luka Goršek|url=https://www.sta.si/2733550/na-celu-mladega-foruma-sd-luka-gorsek|website=www.sta.si|accessdate=2021-03-01}}&lt;/ref&gt;|secretary_general=Damijan Zrim|foundation=3. marec 1990|merger=|headquarters=[[Ljubljana]]|ideology=[[socialna demokracija]]|international=Mednarodna zveza socialistične mladine (IUSY)|youth_wing=|european=Evropska socialistična mladina (YES)|europarl=|colours=[[rdeča]]|seats1_title=|seats1=|seats2_title=|seats2=|website=https://mladiforum.org/}}
'''Mladi forum Socialnih demokratov''', pogosto le '''Mladi forum''', (kratica '''MF''') je slovenska mladinska politična organizacija, ki deluje kot podmladek stranke [[Socialni demokrati]] (SD). Ustanovljena je bila [[3. marec|3. marca]] [[1990]]. Gre za eno najstarejših demokratičnih političnih organizacij mladih v samostojni [[Slovenija|Sloveniji]]. Organizacija v svojem delovanju združuje mlade v starosti od 15 do 32 let. Podmladek deluje v obliki avtonomnih lokalnih odborov, ki so zastopani v vseh [[Statistične regije Slovenije|slovenskih regijah]]. Mladi forum je ustanovni član [[Mladinski svet Slovenije|Mladinskega sveta Slovenije]] in je pridružen družini Mladih evropskih socialistov (YES) ter Mednarodni zvezi socialistične mladine (IUSY).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Statut|url=http://mf-vrtnica.si/statut|website=Mladi forum Vrtnica|accessdate=2021-03-01|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mladi forum SD {{!}} SD Velenje|url=https://www.sd-velenje.si/page/mladi-forum/|website=www.sd-velenje.si|accessdate=2021-03-01}}&lt;/ref&gt;

== Organizacija ==

==== Predsedniki ====
[[Slika:Kongres Mladi forum SD.jpg|thumb|right|250px|Skupinska slika ob koncu 24. kongresa Mladega foruma SD, predsednik [[Luka Goršek]] v sredini.]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
!
!Predsednik
!Mandat
|-
!1.
|&lt;center&gt;[[Borut Pahor|'''Borut Pahor''']]&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;1990 - 1992&lt;/center&gt;
|-
!2.
|&lt;center&gt;'''Danilo Tomšič'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;1992 - 1996&lt;/center&gt;
|-
!3.
|&lt;center&gt;'''Ivi Žlogar Olenik'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;1996 - 1998&lt;/center&gt;
|-
!4.
|&lt;center&gt;'''Lojze Pečan'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;1998&lt;/center&gt;
|-
!5.
|&lt;center&gt;'''Jernej Brvar'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;''1998 (v. d.)''&lt;/center&gt;
|-
!6.
|&lt;center&gt;'''Sebastjan Jeretič'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;1998 - 1999&lt;/center&gt;
|-
!7.
|&lt;center&gt;'''Žiga Čebulj'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;''1999 (v. d.)''&lt;/center&gt;
|-
!8.
|&lt;center&gt;[[Aljuš Pertinač|'''Aljuš Pertinač''']]&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;1999 - 2001&lt;/center&gt;
|-
!9.
|&lt;center&gt;'''Luka Juri'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;2001 - 2003&lt;/center&gt;
|-
!10.
|&lt;center&gt;[[Dejan Levanič|'''Dejan Levanič''']]&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;2003 - 2007&lt;/center&gt;
|-
!11.
|&lt;center&gt;'''Marko Baruca'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;2007 - 2009&lt;/center&gt;
|-
!12.
|&lt;center&gt;'''Marko Kastelic'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;2009 - 2012&lt;/center&gt;
|-
!13.
|&lt;center&gt;'''Jan Škoberne'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;2012 - 2016&lt;/center&gt;
|-
!14.
|&lt;center&gt;'''Žiga Štajnbaher'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;2016 - 2017&lt;/center&gt;
|-
!15.
|&lt;center&gt;'''Andrej Omerzel'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;2017 - 2019&lt;/center&gt;
|-
!16.
|&lt;center&gt;'''Luka Goršek'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;&lt;small&gt;13. 11. 2019 - 28. 2. 2020 (v. d.)&lt;/small&gt; 
28. 2. 2020 - danes
&lt;/center&gt;
|}

==== Regijska in lokalna razdelitev ====
Mladi forum SD je organiziran v 61 lokalnih klubov, ki so razdeljeni v 14 regij.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Vloga in moč podmladkov slovenskih političnih strank v slovenskem političnem prostoru|last=Novak|first=Denis|publisher=UL Fakulteta za družbene vede|year=2005|location=Ljubljana|page=38}}&lt;/ref&gt; 

{| class=&quot;wikitable&quot;
!
!Regijska enota
!Število lokalnih klubov
|-
!1.
|&lt;center&gt;'''Istra'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;5&lt;/center&gt;
|-
!2.
|&lt;center&gt;'''Severna Primorska'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;6&lt;/center&gt;
|-
!3.
|&lt;center&gt;'''Notranjska'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;2&lt;/center&gt;
|-
!4.
|&lt;center&gt;'''Osrednjeslovenska'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;6&lt;/center&gt;
|-
!5.
|&lt;center&gt;'''Gorenjska'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;5&lt;/center&gt;
|-
!6.
|&lt;center&gt;'''Dolenjska in Bela krajina'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;5&lt;/center&gt;
|-
!7.
|&lt;center&gt;'''Zasavje'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;3&lt;/center&gt;
|-
!8.
|&lt;center&gt;'''Posavje'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;1&lt;/center&gt;
|-
!9.
|&lt;center&gt;'''Celjska'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;8&lt;/center&gt;
|-
!10.
|&lt;center&gt;'''Savinjsko-Šaleška&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;1&lt;/center&gt;
|-
!11.
|&lt;center&gt;'''Koroška'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;4&lt;/center&gt;
|-
!12.
|&lt;center&gt;'''Zgornje Podravje'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;3&lt;/center&gt;
|-
!13.
|&lt;center&gt;'''Spodnje Podravje'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;7&lt;/center&gt;
|-
!14.
|&lt;center&gt;'''Pomurje'''&lt;/center&gt;
|&lt;center&gt;5&lt;/center&gt;

|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Slovenske mladinske politične organizacije]]
[[Kategorija:Socialni demokrati (Slovenija)]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]]</text>
      <sha1>r18uzmo90odz4o5rrsmhhn6ycxf6314</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predsednik vlade Slovaške</title>
    <ns>0</ns>
    <id>495548</id>
    <revision>
      <id>5725265</id>
      <parentid>5543031</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T20:44:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>kartica</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6609" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Predsednik vlade
| termlength = 
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovakia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Eduard Heger]]
| incumbentsince = 1. aprila 2021
| member_of = [[Vlada Republike Slovaške]]&lt;br&gt;[[Evropski svet]]
| body = &lt;br /&gt;Slovaške republike
| named_for = 
| first = [[Štefan Sádovský]]
| residence = [[Modra hiša]]
| website = http://www.vlada.gov.sk/
| image = Visit_of_Eduard_Heger,_Slovak_Prime_Minister,_to_the_European_Commission_(cropped).jpg
| salary = 61.919 € letno
| nominator = politične stranke
| appointer = [[Predsednik Slovaške|Predsednik države]]
| seat = [[Letný arcibiskupský palác]]&lt;br&gt;[[Bratislava]], [[Slovaška]]
| native_name = &lt;small&gt;Predseda vlády Slovenskej republiky&lt;/small&gt;
}}'''Predsednik vlade Slovaške''' ([[slovaško]]: ''Predseda vlády Slovenskej republiky'') je vodja [[Vlada Republike Slovaške|Vlade]] [[Slovaška|Republike Slovaške]]. Formalno je nosilec te funkcije tretja najvišja uradna persona na Slovaškem, takoj za predsednikom republike in predsednikom državnega sveta; v praksi je premier vodilna politična osebnost države.

Od ustanovitve funkcije leta 1969 je trinajst oseb opravljalo funkcijo vodje vlade. Od leta 1993, ko je Slovaška postala neodvisna, je funkcijo opravljalo šest oseb. 1. aprila 2021 je Eduard Heger postal slovaški premier.

== Zgodovina ==
Kabinet predsednika slovaške vlade je bil ustanovljen leta 1969 z ustavnim zakonom o [[Češkoslovaška|Češkoslovaški federaciji]]. Podoben urad je obstajal od leta 1918, ko so različni uradniki predsedovali izvršnim organom, ki so upravljali slovaški del Češkoslovaške oziroma slovaško državo. Od leta 1993, ko je bila ustanovljena neodvisna [[Slovaška|Slovaška republika]], je bilo na tej funkciji šest oseb. Od 1. aprila 2021 je slovaški premier [[Eduard Heger]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovaška predsednica za novega premierja imenovala Eduarda Hegerja|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/slovaska-predsednica-za-novega-premierja-imenovala-eduarda-hegerja/575149|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Pristojnosti ==
Ker je Slovaška parlamentarna republika, je predsednik vlade odgovoren državnemu svetu. Slovaška ustava določa, da mora vsak predsednik vlade ob imenovanju na to funkcijo pridobiti in nato ohraniti zaupanje parlamenta. Takoj, ko premier izgubi zaupanje, ga mora predsednik razrešiti in imenovati novega [[Predsednik vlade|predsednika vlade]] ali razrešenega predsednika vlade pooblastiti, da opravlja le tekoče posle.

Premier je najmočnejša državna funkcija, saj predseduje vladi. Čeprav ministrov v kabinetu ne imenuje predsednik vlade, temveč [[Predsednik Slovaške|predsednik države]], pa jih le-ta imenuje po nasvetu predsednika vlade.

== Imenovanje ==
Imenovani slovaški premier (slovaško: designovaný predseda vlády) je neuradni naslov osebe, ki ji je predsednik Slovaške republike zaupal oblikovanje nove vlade in zamenjavo odhajajočega predsednika vlade. Ta naslov, pa tudi pooblastilo predsednika, da zaupa imenovanemu premierju, ni določen z aktom, temveč je pravna ali natančneje ustavna tradicija. Po tej tradiciji predsednik imenuje osebo, ki ima podporo večine poslancev v Državnem svetu.

== Seznam ==

=== Češkoslovaška (1989-1992) ===

* '''[[Milan Čič]]''', 10. december 1989-27. junij 1990
* [[Vladimir Mečiar|'''Vladimir Mečiar''']], 27. junij 1990-6. maj 1991
* '''[[Ján Čarnogurský]]''', 6. maj 1991-24. junij 1992

=== Slovaška republika (1993- ) ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; |#
! rowspan=&quot;2&quot; |Portret
! rowspan=&quot;2&quot; |Predsednik
! colspan=&quot;3&quot; |Mandat
! rowspan=&quot;2&quot; |Politična stranka
|-
!Začetek
!Konec
!Dnevi
|-
!'''1'''
|[[File:Vladimir_Meciar.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Vladimir_Meciar.jpg|150x150_pik]]
|'''[[Vladimír Mečiar]]'''
|24. junij 1992
|15. marec 1994
|{{age in days|1992|6|24|1994|3|15}}
|(HZDS)
|-
!'''2'''
|[[File:Jozef_Moravčík.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Jozef_Morav%C4%8D%C3%ADk.jpg|124x124_pik]]
|'''[[Jozef Moravčík]]'''
|15. marec 1994
|13. december 1994
|{{age in days|1994|3|15|1994|12|13}}
|(DEÚS)
|-
!'''(1)'''
|[[File:Vladimir_Meciar.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Vladimir_Meciar.jpg|150x150_pik]]
|'''[[Vladimír Mečiar]]'''
|13. december 1994
|30. oktober 1998
|{{age in days|1994|12|13|1998|10|30}}
|(HZDS)
|-
! rowspan=&quot;2&quot; |'''3'''
| rowspan=&quot;2&quot; |[[File:Mikulas_Dzurinda.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Mikulas_Dzurinda.jpg|140x140_pik]]
| rowspan=&quot;2&quot; |'''[[Mikuláš Dzurinda]]'''
|30. okober 1998
|15. oktober 2002
| rowspan=&quot;2&quot; |{{age in days|1998|10|30|2006|7|4}}
|(SDK)
|-
|16. oktober 2002
|4. julij 2006
|(SDKÚ)
|-
!'''4'''
|[[File:Robert_Fico_2017.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Robert_Fico_2017.jpg|130x130_pik]]
|'''[[Robert Fico]]'''
|4. julij 2006
|8. julij 2010
|{{age in days|2006|7|4|2010|7|8}}
|(SMER-SD)
|-
!'''5'''
|[[File:Portrait_of_Iveta_Radičová.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Portrait_of_Iveta_Radi%C4%8Dov%C3%A1.jpg|150x150_pik]]
|'''[[Iveta Radičová]]'''
|8. julij 2010
|4. april 2012
|{{age in days|2010|7|08|2012|4|4}}
|(SDKÚ-DS)
|- style=&quot;height:5em;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; |'''(4)'''
| rowspan=&quot;2&quot; |[[File:Robert_Fico_2017.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Robert_Fico_2017.jpg|130x130_pik]]
| rowspan=&quot;2&quot; |'''[[Robert Fico]]'''
|4. april 2012
|23. marec 2016
| rowspan=&quot;2&quot; |{{age in days|2012|4|4}}
| rowspan=&quot;2&quot; |(SMER-SD)
|- style=&quot;height:5em;&quot;
|23. marec 2016
|22. marec 2018
|-
!'''6'''
|[[File:Peter_Pellegrini_May_2019.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Peter_Pellegrini_May_2019.jpg|123x123_pik]]
|'''[[Peter Pellegrini]]'''
|22. marec 2018
|21. marec 2020
|{{age in days|2018|3|22|2020|3|21}}
|(SMER-SD)
|-
!'''7'''
|[[File:Igor_Matovič_after_an_interview_(2020).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Igor_Matovi%C4%8D_after_an_interview_(2020).jpg|131x131_pik]]
|'''[[Igor Matovič]]'''
|21. marec 2020
|1. april 2021
|{{age in days|2020|3|21|2021|4|1}}
|(OĽaNO)
|-
!'''8'''
|[[File:Visit of Eduard Heger, Slovak Prime Minister, to the European Commission (cropped).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Eduard_Heger_2021.png|120x120_pik]]
|'''[[Eduard Heger]]'''
|1. april 2021
|danes
|{{age in days|2021|4|1}}
|(OĽaNO)
|}

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Evropski svet}}
{{SlovakPMs}}

[[Kategorija:Predsedniki vlade Slovaške]]
[[Kategorija:Seznami predsednikov vlad|Slovaške, Predsednik vlade]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1969]]</text>
      <sha1>peqr79f72by8bjgq4gybuv1u0c51bbp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Radek/peskovnik</title>
    <ns>2</ns>
    <id>500964</id>
    <revision>
      <id>5725344</id>
      <parentid>5725088</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T09:39:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Radek</username>
        <id>89714</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10095" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik}}
&lt;!-- Urejajte pod to vrstico --&gt;
{{Campaign|state=collapsed
|raw_name = Zavezniška invazija na Italijo
|name = [[Zavezniška invazija na Italijo]]
|battles  = &lt;div&gt;
1943&lt;br /&gt;[[Operacija Corkscrew]] &amp;ndash; [[Invazija na Sicilijo|Sicilija]] &amp;ndash; [[Bombardiranje Rima]] &amp;ndash; [[Operacija Baytown|Kalabrija]] &amp;ndash; [[Operacija Achse]] &amp;ndash; [[Operacija Slapstick|Taranto]] &amp;ndash; [[Operacija Avalanche|Salerno]] &amp;ndash; [[Operacija Hrast]] &amp;ndash; [[Štiri neapeljski dnevi|Napoli]] &amp;ndash; [[Operacija Devon|Termoli]] &amp;ndash; [[Linija Volturno]] &amp;ndash; [[Linija Barbara]] &amp;ndash; [[Bombardiranje Barija]] &amp;ndash; [[Linija Bernhardt]] &amp;ndash; [[Bitka pri Monte Camino|Monte Camino]] &amp;ndash; [[Bitka pri Montelungo|Montelungo]]&amp;ndash; [[Bitka pri Caserti|San Pietro Infine]]  &amp;ndash; [[Bitke ob reki Moro|Reka Moro]] &amp;ndash; [[Bitka za Ortono|Ortona]] &amp;ndash; [[Linija Gustav]]
----
1944&lt;br /&gt;[[Bitka za Monte Cassino|Cassino]] &amp;ndash; [[Operacija Shingle|Anzio]] &amp;ndash; [[Bitka na Monte Marrone|Monte Marrone]] &amp;ndash; [[Osvoboditev Rima]] &amp;ndash; [[Operacija Brassard|Otok Elba]] &amp;ndash; [[Linija Albert]] &amp;ndash; [[Bitka za Ancono|Ancona]] &amp;ndash; [[Bombardiranje San Marina]] &amp;ndash; [[Bitka v Filottranu|Filottrano]] &amp;ndash; [[Bitka v Montecarottu|Montecarotto]] &amp;ndash; [[Bitka pri Cesanu (1944)|Cesano]] &amp;ndash; [[Bitka za Firenze|Firenze]] &amp;ndash; [[Bitka pri Monte Pulito|Monte Pulito]] &amp;ndash; [[Gotska linija]] &amp;ndash; [[Operacija Wintergewitter (1944)]]
----
1945&lt;br /&gt;[[Bitke pri Mortirolu|Mortirolo]] &amp;ndash; [[Bitka pri Romagnanu (1945)|Romagnano]] &amp;ndash; [[Druga bitka za Alpe|Alpe]] &amp;ndash; [[Operacija Grapeshot|Spomladanska ofenziva]] &amp;ndash; [[Predaja v Caserti]] &amp;ndash; [[Tržaška operacija]] &amp;ndash; [[Dirka za Trst]]
----
Glej tudi&lt;br /&gt;[[Italijansko odporniško gibanje]] &amp;ndash; [[Osvoboditev Italije]] &amp;ndash; [[Italijanska državljanska vojna (1943-1945)]] &amp;ndash; [[Italijanska socialna republika]]
|}}&lt;noinclude&gt;
&lt;/noinclude&gt;
-----------------------------------------------
----------------------------------------------------------
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Italijanska kampanja
| place             = [[Italija]], [[San Marino]], [[Vatikan]]
| image             = A Universal Carrier and mortar team of the Indian 6th Royal Frontier Force in Italy, 13 December 1943. NA9785.jpg
| caption           = Univerzalni vojaški prevoznik in minometna ekipa 6. indijskih kraljevih mejnih sil med Lancianom in Orsogno, 13. decembra 1943.
| date              = 9. julij 1943 — 2. maj 1945
| result            = Zmaga zaveznikov, padec fašističnega režima, konec nemške okupacije Italije.
| combatant1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;[[File:Flag of Free France (1940-1944).svg|22px]] [[Svobodna Francija]] (1943 - 1944)&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Indija}} [[Indija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Palestina}} [[Palestina]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Maroko}} [[Maroko]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Južna Afrika]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Brazilija}} [[Brazilija]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]&lt;br /&gt; {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]&lt;br /&gt;[[File:Flag of Italian Committee of National Liberation.svg|22px]] [[Italijansko odporniško gibanje]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (od 26. septembra 1943)
| combatant2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Kraljevina Italija]] (do 8. septembra 1943)&lt;br /&gt;[[File:War flag of the Italian Social Republic.svg|22px]] [[Italijanska socialna republika]] (od 23. septembra 1943)
| commander1        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Harold Alexander]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Mark W. Clark]]
| commander2        = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Albert Kesselring]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Heinrich von Vietinghoff]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kraljevina Italija}} [[Rodolfo Graziani]]
| casualties1       ='''Na Siciliji:''' 22.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov&lt;ref&gt;Liddell Hart 2009, stran 627&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;'''Na polotoku:''' 313.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih vojakov&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;+ okoli 8.000 letal&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;'''Med civilnim prebivalstvom:''' okoli 64.000 smrti zaradi bombardiranja;&lt;br /&gt;+ okoli 10.000 smrti zaradi nemških in fašističnih represalij;&lt;br /&gt;+ med 60.000 in 180.000 žrtev (vsaj 3.100 smrtnih) zaradi spolnega nasilja s strani francoskih kolonialnih čet;&lt;br /&gt;+ opustošenje celotnega italijanskega ozemlja vsled vojaških spopadov in letalskega bombardiranja.
| casualties2       ='''Na Siciliji:''' 29.000 mrtvih ali ranjenih nemških in italijanskih vojakov&lt;ref&gt;Atkinson, stran 204&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;+ okoli 140.000 ujetih vojakov&lt;ref&gt;Atkinson, stran 204&lt;/ref&gt;, od teh 5.500 nemških&lt;ref&gt;Liddell Hart 2009, stran 627&lt;/ref&gt;;&lt;br /&gt;'''Na polotoku:''' okoli 336.500 mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih nemških in italijanskih vojakov&lt;ref&gt;Morris, stran 492&lt;/ref&gt;.
}}
==Ozadje==
Jeseni 1942. so Britanci pod Montgomeryjevim vodstvom zavzeli El Alamein in s tem dejansko izpodrinili Nemce iz Afrike. Istočasno so Eisinhowerjeve čete uspešno pristale na severnih afriških obalah. Nemci so sicer kljub problemom pod Stalingradom poslali vojaški kontingent v Tunizijo, vendar niso mogli ustaviti zavezniškega osvajanja. Sredozemlje je bilo v zavezniških rokah, kar je dovolilo nemoten napad na Apeninski polotok, kjer se je fašistična oblast – kljub Mussolinijevemu optimizmu – vidno krhala. Britanci so bili prepričani, da bo njihov prihod na Sicilijo takoj povzročil padec italijanske vlade in odprl pot na sever; načrt je celo predvideval ustanovitev večje letalske baze v okolici Foggie, od koder naj bi zavezniški bombniki v kratkem času lahko dosegli osrednjo Evropo.&lt;ref&gt;Bauer, stran 37-38&lt;/ref&gt; 
Anglo-ameriški generali so sporazumno izdelali načrt operacije, vendar ga je britanski general Montgomery ostro kritiziral. Njegova različica je bila sicer vzeta v poštev, vendar z velikimi pomisleki. Razprave so se povlekle in končno je prevladalo Montgomeryjevo mnenje, čeprav so mnenja v vodstvu ostala globoko razdeljena. Vsekakor je Eisenhower podpisal načrt, ki je dodeljeval Britancu vodilno vlogo operacije, medtem ko so bili Američani postavljeni na rob dogajanj.&lt;ref&gt;Morris, stran 34-39&lt;/ref&gt;
==Sklici==
{{sklici|3}}
==Viri==
{{refbegin|2}}
* {{navedi knjigo |last=Atkinson |first=Rick |authorlink= |title=Il giorno della battaglia |url= |accessdate= |year=2008|publisher=Mondador|location=Milano |isbn=978-88-04-58396-7|page=}}
* {{navedi knjigo |last= Battaglia |first= Roberto |title= Storia della Resistenza italiana |year= 1964|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-01771-3}}
* {{navedi knjigo |last= Bauer |first= Eddy |title= Storia controversa della seconda guerra mondiale |year= 1971|publisher= De Agostini |location= Novara |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last= Deakin |first= Frederick William |title= La brutale amicizia |year= 1990|publisher= Einaudi |location= Torino |isbn= 88-06-11786-6}}
* {{navedi knjigo |last= D'Este |first= Carlo |title= 1943 Lo sbarco in Sicilia |year= 1990|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-33046-5}}
* {{navedi knjigo |last= Katz |first= Robert |title= Roma città aperta |year= 2009|publisher= il Saggiatore |location= Milano |isbn= 978-88-565-0047-9}}
* {{navedi knjigo |last= Kesselring |first= Albert |title= Soldato fino all'ultimo giorno |year= 2007|publisher= Libreria editrice goriziana |location= Gorizia |isbn= 978-88-6102-003-0}}
* {{navedi knjigo |last= Liddell Hart |first= Basil H. |title= Storia militare della seconda guerra mondiale |year= 2009|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 978-88-04-42151-1}}
*{{navedi knjigo |last1= Montanelli |first1= Indro | last2= Cervi |first2= Mario |title= L'Italia della disfatta: 10 giugno 1940-8 settembre 1943 |year= 1982|publisher= Rizzoli |location= Milano |isbn= }}
* {{navedi knjigo |last1= Montanelli |first1= Indro |last2= Cervi |first2= Mario |title=  L'Italia della guerra civile (8 settembre 1943-9 maggio 1946) |year= 1983|publisher= Rizzoli |location= Milano, |isbn= 88-17-42723-3}}  
* {{navedi knjigo |last= Montemaggi |first= Amedeo |title= Clausewitz sulla Linea Gotica |year= 2008|publisher= Angelini |location= Imola |isbn= 978-88-87930-37-5}}
* {{navedi knjigo |last= Morris |first= Eric |title= La guerra inutile. La campagna d'Italia 1943-45 |year= 1993|publisher= Longanes|location= Milano |isbn= 978-88-304-1154-8}}
* {{navedi knjigo |last= Picone Chiodo |first= Marco |title= In nome della resa. L'Italia nella seconda guerra mondiale (1940-1945) |year= 1990|publisher= Mursia |location= Milano |isbn= 88-425-0654-0}} 
* {{navedi knjigo |last= Rocca |first= Gianni |title= L'Italia invasa 1943-1945 |year= 1998|publisher= Mondadori |location= Milano |isbn= 88-04-42125-8}}
* {{navedi revijo |last= Rochat |first Giorgio = |date= 1977|title= Appunti sulla direzione politico-militare della guerra fascista 1940-1943,  |magazine= Belfagor n. 1|location= |publisher=  }}
* {{navedi knjigo |last= Zanella |first= Alessandro |title= L'ora di Dongo |year= 1993|publisher= Rusconi |location= Milano |isbn= 978-88-18-12113-1}} 
* {{navedi enciklopedijo |year= 2004|title = The Campaign in Sicily 1943 and The Campaign in Italy 3rd September 1943 to 31st March 1944|encyclopedia= History of the Second World War, The Mediterranean and Middle East, Volume V: |publisher= Naval &amp; Military Press, United Kingdom Military Series |location= Uckfield, UK |id=ISBN 1-84574-069-6 }}</text>
      <sha1>dk73yu56ehd7vb2josnx9ujcjj2enk7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nika Kovač</title>
    <ns>0</ns>
    <id>515517</id>
    <revision>
      <id>5725198</id>
      <parentid>5683160</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:06:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>dopolnitev življenjepisa</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5101" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Nika Kovač|birth_date=|image=|alma_mater=[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]|employer=Pionirski dom – center za kulturo mladih|movement=[[Inštitut 8. marec]]|party=[[Iniciativa za demokratični socializem]] (nekdanja)}}
'''Nika Kovač,''' [[Slovenci|slovenska]] [[Antropologija|antropologinja]] in [[Politika|politična]] aktivistka, * [[1993]].

Deluje kot direktorica [[Inštitut 8. marec|Inštituta 8.marec]].

== Življenjepis ==
Obiskovala je [[Gimnazija Poljane|Gimnazijo Poljane]] v Ljubljani, nato pa študij nadaljevala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je študirala [[Antropologija|antropologijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gimnazija Poljane, Ljubljana, Slovenija (Slovenia), Strossmayerjeva ulica 1, Ljubljana (2022)|url=https://www.schoolandcollegelistings.com/SI/Ljubljana/163868582394/Gimnazija-Poljane,-Ljubljana,-Slovenija-(Slovenia)|website=www.schoolandcollegelistings.com|accessdate=2022-07-29}}&lt;/ref&gt; Skupaj s [[Simon Maljavec|Simonom Maljavcem]] (uradni ustanovitelj [[Inštitut 8. marec|Inštituta 8. marec]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec - Ključne osebe na Biziju|url=https://www.bizi.si/ZAVOD-RAZISKOVALNI-INSTITUT-8-MAREC/kljucne-osebe/|website=www.bizi.si|accessdate=2022-03-26}}&lt;/ref&gt;) je koordinirala kampanjo [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|''Čas je ZA'']].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nika Kovač in Simon Maljevac: Bil je čas ZA|url=https://narobe.si/nika-kovac-in-simon-maljevac-bil-je-cas-za/|website=Narobe.si|date=2016-03-11|accessdate=2022-03-26|language=sl-SI|first=Roman|last=Kuhar}}&lt;/ref&gt; Skupaj s somišljeniki je ustanovila Inštitut 8. marec, v okviru katerega je sodelovala v mnogih kampanjah. Bila je članica stranke [[Iniciativa za demokratični socializem]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klepet z Iniciativo za demokratični socializem IDS|url=https://www.rtvslo.si/svet/klepet-z-iniciativo-za-demokraticni-socializem-ids/380419|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mesto naj čuva svojega človeka, ne obratno|url=https://old.delo.si/novice/ljubljana/mesto-naj-cuva-svojega-cloveka-ne-obratno.html|website=old.delo.si|date=2015-09-07|accessdate=2022-07-29|language=sl-si|first=Mojca Zabukovec|last=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;

Koordinirala je kampanjo nasprotnikov zakona na [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah|referendumu o vodi]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kvorum je presežen, zakon odločno zavrnjen|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zakon-o-vodah-na-preizkusnji/|website=www.delo.si|accessdate=2022-03-26|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Njena vloga koordinatorice kampanje je bil glavni razlog, da je postala [[Mladina (revija)|Mladinina]] osebnost leta&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Aktivistka, ki je skupaj s prijateljicami in prijatelji premagala Janeza Janšo|url=https://www.mladina.si/213042/aktivistka-ki-je-skupaj-s-prijateljicami-in-prijatelji-premagala-janeza-janso/|website=Mladina.si|accessdate=2022-03-26}}&lt;/ref&gt; in [[Slovenka leta]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenka leta je Nika Kovač|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/slovenka-leta-je-nika-kovac/612267|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Nominirana je bila tudi za Delovo osebnost leta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Delo - Vedeti več pomeni imeti moč|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/|website=www.delo.si|accessdate=2022-03-26|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Po izboru francoske vlade je bila izbrana za eno izmed Evropejk leta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nika ni samo Janina Slovenka leta, znašla se je tudi v eminentni družbi velikih Evropejk|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/623c3623e235a/nika-ni-samo-janina-slovenka-leta-znasla-se-je-tudi-v-eminentni-druzbi-velikih-evropejk|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; V študijskem letu 2021/2022 e bila povabljena k programu Obama Scholars, ki ga financira fundacija [[Barack Obama|Baracka Obame]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Onaplus - Fundacija Baracka Obame povabila k sodelovanju Slovenko kot edino Evropejko|url=https://onaplus.delo.si/fundacija-baracka-obame-povabila-k-sodelovanju-slovenko|website=onaplus.delo.si|accessdate=2022-07-29|language=sl|first=Nika|last=Vistoropski}}&lt;/ref&gt;

Njen oče je [[Miha Kovač]], redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Onaplus - Nika in Miha Kovač: Nevarne so politike trenutne vlade|url=https://onaplus.delo.si/nika-in-miha-kovac-nevarne-so-politike-trenutne-vlade|website=onaplus.delo.si|accessdate=2022-07-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Slovenka leta}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kovač, Nika}}
[[Kategorija:Slovenski antropologi]]
[[Kategorija:Slovenski aktivisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>dkuzexotuagwgo09t9v03lyw98f4wji</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Sergij Gončar</title>
    <ns>1</ns>
    <id>516591</id>
    <revision>
      <id>5725131</id>
      <parentid>5725023</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T13:40:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2892" xml:space="preserve">{{CEE Spring 2022|uporabnik=Sporti|tema=Šport|država=Ukrajina}}

{{ping|Sporti}} Zdravo! V ukrajinskem jeziku obstaja črka Г in obstaja črka Ґ. Različica imena Sergij je po mojem mnenju napaka, ne v ukrajinščini (Сергій = Serhij) ne v ruščini (Sergej, beri kot Sjergjej).  PS. Opravičujem se za morebitne napake. --[[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] ([[Uporabniški pogovor:Бучач-Львів|pogovor]]) 15:38, 28. julij 2022 (CEST)

:Ping poznavalcu @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Vseeno imamo v pravilih ([[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]) takole: &quot;Pri ruskih imenih se loči г od г, s katerim Rusi nadomeščajo tuji h: Ге́нрих, Генрихович, Горькый, Олег, Онегин, Фихтенго́льц - Genrih, Genrihovič, Gorki, Oleg, Onjegin, Fihtengolc (Fichtenholz), drugače pa: Беллинсгаузен, Герцен, Гофман – Bellinshausen, Gercen, Hofman (redkeje tudi Gercen, Gofman).&quot;. Kakšno je trenutno stališče SP, ne vem; vendar sem skoraj prepričan, da med prečrkovanjem ruščine in ukrajinščine v slovenščino ni razlik. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:48, 28. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: so razlike, glej [[Ukrajinska abeceda]]. Tam so zapisana tudi prečrkovanja Slovenskega pravopisa in Sergij Gončar je pravilno prečrkovanje Сергій Гончар. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:24, 28. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Hvala za popravek, vsekakor pa se strinjamo, da moje vračanje premika strani ostane; saj je slovenično zaenkrat pravilno. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:24, 28. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: res ne razumeš, da ne Ukrajina in Rusija nista ista stvar? --[[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] ([[Uporabniški pogovor:Бучач-Львів|pogovor]]) 10:24, 29. julij 2022 (CEST)
:::Nihče ne pravi, da sta ista, toda po slovenskem pravopisu se tudi črka Г prečrkuje v g. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:56, 29. julij 2022 (CEST)
:::Ja, kot je Yerpo dejal. Razlike so, kot so me že popravili drugi. Nobeden tega ne trdi, kar si ti prebral med vrsticami. Edino relevantno mnenje pa je mnenje slovenskega pravopisja. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:40, 29. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>ms05src76yhoci940aqi8hnhe0lc4bo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725143</id>
      <parentid>5725131</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T14:18:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>komentar</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3453" xml:space="preserve">{{CEE Spring 2022|uporabnik=Sporti|tema=Šport|država=Ukrajina}}

{{ping|Sporti}} Zdravo! V ukrajinskem jeziku obstaja črka Г in obstaja črka Ґ. Različica imena Sergij je po mojem mnenju napaka, ne v ukrajinščini (Сергій = Serhij) ne v ruščini (Sergej, beri kot Sjergjej).  PS. Opravičujem se za morebitne napake. --[[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] ([[Uporabniški pogovor:Бучач-Львів|pogovor]]) 15:38, 28. julij 2022 (CEST)

:Ping poznavalcu @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]. Vseeno imamo v pravilih ([[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]) takole: &quot;Pri ruskih imenih se loči г od г, s katerim Rusi nadomeščajo tuji h: Ге́нрих, Генрихович, Горькый, Олег, Онегин, Фихтенго́льц - Genrih, Genrihovič, Gorki, Oleg, Onjegin, Fihtengolc (Fichtenholz), drugače pa: Беллинсгаузен, Герцен, Гофман – Bellinshausen, Gercen, Hofman (redkeje tudi Gercen, Gofman).&quot;. Kakšno je trenutno stališče SP, ne vem; vendar sem skoraj prepričan, da med prečrkovanjem ruščine in ukrajinščine v slovenščino ni razlik. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:48, 28. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: so razlike, glej [[Ukrajinska abeceda]]. Tam so zapisana tudi prečrkovanja Slovenskega pravopisa in Sergij Gončar je pravilno prečrkovanje Сергій Гончар. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:24, 28. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Hvala za popravek, vsekakor pa se strinjamo, da moje vračanje premika strani ostane; saj je slovenično zaenkrat pravilno. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:24, 28. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: res ne razumeš, da ne Ukrajina in Rusija nista ista stvar? --[[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] ([[Uporabniški pogovor:Бучач-Львів|pogovor]]) 10:24, 29. julij 2022 (CEST)
:::Nihče ne pravi, da sta ista, toda po slovenskem pravopisu se tudi črka Г prečrkuje v g. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:56, 29. julij 2022 (CEST)
:::Ja, kot je Yerpo dejal. Razlike so, kot so me že popravili drugi. Nobeden tega ne trdi, kar si ti prebral med vrsticami. Edino relevantno mnenje pa je mnenje slovenskega pravopisja. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:40, 29. julij 2022 (CEST)
{{Ping|Бучач-Львів}} glas [[:uk:Дзвінкий гортанний фрикативний|ɦ]], ki se v ukrajinščini zapisuje z Г, je prisoten v zahodnih slovenskih narečjih v vlogi &quot;g&quot;; pa tudi češko glavno mesto se v slovenščini imenuje Praga, ne Praha. Zato se v slovenščini vedno zapisuje kot ''g'', kar ne pomeni nikakršnega siljenja ruskih pravil nad ukrajinščino. Angleški dogovori prečrkovanja niso relevantni za slovenščino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:18, 29. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>3x46yy55v970cct64i6ufdloea980in</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nina Krajnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>520607</id>
    <revision>
      <id>5725132</id>
      <parentid>5725059</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T13:41:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Politika */ tp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8871" xml:space="preserve">{{popravi|razlog=oblikovanje virov po [[WP:RS]] in [[WP:NV]]}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]],  [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]], [[politik|političarka]] in [[profesor|profesorica]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]].

Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti
[[James Joyce|Jamesa Joyca]].&lt;ref&gt;Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}&lt;/ref&gt;''

Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku.

Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.&lt;ref&gt;Nina Krajnik, 
''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}&lt;/ref&gt;
Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]].
Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika.  

== Kariera ==

=== Diplomacija ===
Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Psihoanaliza ===

Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, ja na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).&lt;ref&gt;
Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 &quot;Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost&quot;]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}&lt;/ref&gt; Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}&lt;/ref&gt; Nina Krajnik je ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm. Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar na temo znanosti, nevroznanosti in novih simptomov. 

=== Filozofija ===

Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga Slavoja Žižka lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.[https://www.sdzlp.si/mednarodni-poziv/] Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.[https://www.sdzlp.si/gibanje-zadig/] Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.[https://sobrevolandolacanquotidien.blogspot.com/2017/08/politica-lacaniana-lq-700.html]   

Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Humanitarno delo === 
Nina Krajnik je od leta 2004 do 2015 delovala v humanitarnih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.[http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html]

== Politika ==

Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==

Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.[http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih filozofov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>9zn84ew608w5ul182zck1h4yt5jz6ji</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725148</id>
      <parentid>5725132</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T15:10:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--&quot;profesorica&quot; (v življenjepisu ni nič o tem, sploh je pa uvodna vrstica za poklice, ne funkcije)</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8845" xml:space="preserve">{{popravi|razlog=oblikovanje virov po [[WP:RS]] in [[WP:NV]]}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]],  [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]] in [[politik|političarka]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]].

Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti
[[James Joyce|Jamesa Joyca]].&lt;ref&gt;Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}&lt;/ref&gt;''

Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku.

Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.&lt;ref&gt;Nina Krajnik, 
''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}&lt;/ref&gt;
Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]].
Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika.  

== Kariera ==

=== Diplomacija ===
Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Psihoanaliza ===

Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, ja na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).&lt;ref&gt;
Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 &quot;Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost&quot;]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}&lt;/ref&gt; Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}&lt;/ref&gt; Nina Krajnik je ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm. Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar na temo znanosti, nevroznanosti in novih simptomov. 

=== Filozofija ===

Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga Slavoja Žižka lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.[https://www.sdzlp.si/mednarodni-poziv/] Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.[https://www.sdzlp.si/gibanje-zadig/] Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.[https://sobrevolandolacanquotidien.blogspot.com/2017/08/politica-lacaniana-lq-700.html]   

Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Humanitarno delo === 
Nina Krajnik je od leta 2004 do 2015 delovala v humanitarnih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.[http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html]

== Politika ==

Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==

Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.[http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih filozofov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>gvss51izt8rb8ktxvi9qwlw770kfvc4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725149</id>
      <parentid>5725148</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T15:21:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.143.165.199</ip>
      </contributor>
      <comment>Viri</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9120" xml:space="preserve">{{popravi|razlog=oblikovanje virov po [[WP:RS]] in [[WP:NV]]}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]],  [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]] in [[politik|političarka]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]].

Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti
[[James Joyce|Jamesa Joyca]].&lt;ref&gt;Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}&lt;/ref&gt;''

Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku.

Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.&lt;ref&gt;Nina Krajnik, 
''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}&lt;/ref&gt;
Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]].
Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika.  

== Kariera ==

=== Diplomacija ===
Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Psihoanaliza ===

Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, je na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).&lt;ref&gt;
Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 &quot;Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost&quot;]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}&lt;/ref&gt; Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}&lt;/ref&gt; Nina Krajnik je s psihoanalitikom in filozofom [[Branimir Stojanović|Branimirjem Stojanovićem]] ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-02-24|title=Stojanović simbol slovenačko srpske psihoanalize|url=http://www.seecult.org/vest/nina-krajnik-stojanovic-simbol-slovenacko-srpske-psihoanalize|access-date=2022-02-26|website=Seecult|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt; Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar. 

=== Filozofija ===

Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga Slavoja Žižka lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.[https://www.sdzlp.si/mednarodni-poziv/] Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.[https://www.sdzlp.si/gibanje-zadig/] Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.[https://sobrevolandolacanquotidien.blogspot.com/2017/08/politica-lacaniana-lq-700.html]   

Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Humanitarno delo === 
Nina Krajnik je od leta 2004 do 2015 delovala v humanitarnih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.[http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html]

== Politika ==

Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==

Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.[http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih filozofov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>qc9pdkuqxp8elxcwmjla6r465pey1ya</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725153</id>
      <parentid>5725149</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T15:25:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.143.165.199</ip>
      </contributor>
      <comment>Dodajanje virov</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9423" xml:space="preserve">{{popravi|razlog=oblikovanje virov po [[WP:RS]] in [[WP:NV]]}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]],  [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]] in [[politik|političarka]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]].

Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti
[[James Joyce|Jamesa Joyca]].&lt;ref&gt;Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}&lt;/ref&gt;''

Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku.

Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.&lt;ref&gt;Nina Krajnik, 
''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}&lt;/ref&gt;
Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]].
Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika.  

== Kariera ==

=== Diplomacija ===
Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Psihoanaliza ===

Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, je na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).&lt;ref&gt;
Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 &quot;Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost&quot;]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}&lt;/ref&gt; Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}&lt;/ref&gt; Nina Krajnik je s psihoanalitikom in filozofom [[Branimir Stojanović|Branimirjem Stojanovićem]] ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-02-24|title=Stojanović simbol slovenačko srpske psihoanalize|url=http://www.seecult.org/vest/nina-krajnik-stojanovic-simbol-slovenacko-srpske-psihoanalize|access-date=2022-02-26|website=Seecult|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt; Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar. 

=== Filozofija ===

Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga Slavoja Žižka lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-02-24|title=Neustreznost imenovanja drustva za teoretsko psihoanalizo in opredelitve njegove dejavnosti|url=https://www.sdzlp.si/neustreznost-imenovanja-drustva-za-teoretsko-psihoanalizo-opredelitve-njegove-dejavnosti-2/|access-date=2022-02-26|website=Slovensko drustvo za lacanovsko psihoanalizo|language=slo}}&lt;/ref&gt; Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.[https://www.sdzlp.si/gibanje-zadig/] Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.[https://sobrevolandolacanquotidien.blogspot.com/2017/08/politica-lacaniana-lq-700.html]   

Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Humanitarno delo === 
Nina Krajnik je od leta 2004 do 2015 delovala v humanitarnih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.[http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html]

== Politika ==

Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==

Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.[http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih filozofov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>146p0eiw0aqzcq0ikdvnni6cki5slwf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725162</id>
      <parentid>5725153</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T15:48:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.143.165.199</ip>
      </contributor>
      <comment>Viri</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9546" xml:space="preserve">{{popravi|razlog=oblikovanje virov po [[WP:RS]] in [[WP:NV]]}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]],  [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]] in [[politik|političarka]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]].

Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti
[[James Joyce|Jamesa Joyca]].&lt;ref&gt;Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}&lt;/ref&gt;''

Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku.

Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.&lt;ref&gt;Nina Krajnik, 
''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}&lt;/ref&gt;
Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]].
Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika.  

== Kariera ==

=== Diplomacija ===
Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Psihoanaliza ===

Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, je na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).&lt;ref&gt;
Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 &quot;Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost&quot;]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}&lt;/ref&gt; Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}&lt;/ref&gt; Nina Krajnik je s psihoanalitikom in filozofom [[Branimir Stojanović|Branimirjem Stojanovićem]] ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-02-24|title=Stojanović simbol slovenačko srpske psihoanalize|url=http://www.seecult.org/vest/nina-krajnik-stojanovic-simbol-slovenacko-srpske-psihoanalize|access-date=2022-02-26|website=Seecult|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt; Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar. 

=== Filozofija ===

Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga Slavoja Žižka lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-02-24|title=Neustreznost imenovanja drustva za teoretsko psihoanalizo in opredelitve njegove dejavnosti|url=https://www.sdzlp.si/neustreznost-imenovanja-drustva-za-teoretsko-psihoanalizo-opredelitve-njegove-dejavnosti-2/|access-date=2022-02-26|website=Slovensko drustvo za lacanovsko psihoanalizo|language=slo}}&lt;/ref&gt; Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.[https://www.sdzlp.si/gibanje-zadig/] Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-05-24|title=La movida Zadig 1. Le réel de la vie.|url=https://www.amazon.com/movida-Zadig-num%C3%A9ro-R%C3%A9el-vie/dp/2916124489/|access-date=2022-02-26|website=Amazon|language=fr}}&lt;/ref&gt;
Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Humanitarno delo === 
Nina Krajnik je od leta 2004 do 2015 delovala v humanitarnih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.[http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html]

== Politika ==

Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==

Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.[http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih filozofov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>l0ww56lqjj2lvay9ux4tlfgllkl9kic</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725164</id>
      <parentid>5725162</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T16:00:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.143.165.199</ip>
      </contributor>
      <comment>Viri</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9713" xml:space="preserve">{{popravi|razlog=oblikovanje virov po [[WP:RS]] in [[WP:NV]]}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]],  [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]] in [[politik|političarka]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]].

Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti
[[James Joyce|Jamesa Joyca]].&lt;ref&gt;Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}&lt;/ref&gt;''

Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku.

Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.&lt;ref&gt;Nina Krajnik, 
''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}&lt;/ref&gt;
Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]].
Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika.  

== Kariera ==

=== Diplomacija ===
Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Psihoanaliza ===

Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, je na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).&lt;ref&gt;
Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 &quot;Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost&quot;]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}&lt;/ref&gt; Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}&lt;/ref&gt; Nina Krajnik je s psihoanalitikom in filozofom [[Branimir Stojanović|Branimirjem Stojanovićem]] ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-02-24|title=Stojanović simbol slovenačko srpske psihoanalize|url=http://www.seecult.org/vest/nina-krajnik-stojanovic-simbol-slovenacko-srpske-psihoanalize|access-date=2022-02-26|website=Seecult|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt; Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar. 

=== Filozofija ===

Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga Slavoja Žižka lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-02-24|title=Neustreznost imenovanja drustva za teoretsko psihoanalizo in opredelitve njegove dejavnosti|url=https://www.sdzlp.si/neustreznost-imenovanja-drustva-za-teoretsko-psihoanalizo-opredelitve-njegove-dejavnosti-2/|access-date=2022-02-26|website=Slovensko drustvo za lacanovsko psihoanalizo|language=slo}}&lt;/ref&gt; Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-05-24|title=Lacan Quotidien n 720|url=http://www.lacanquotidien.fr/blog/wp-content/uploads/2017/06/LQ-720.pdf/|access-date=2022-02-26|website=Lacan Quotidien|language=fr}}&lt;/ref&gt; Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-05-24|title=La movida Zadig 1. Le réel de la vie.|url=https://www.amazon.com/movida-Zadig-num%C3%A9ro-R%C3%A9el-vie/dp/2916124489/|access-date=2022-02-26|website=Amazon|language=fr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Humanitarno delo === 
Nina Krajnik je od leta 2004 do 2015 delovala v humanitarnih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.[http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html]

== Politika ==

Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==

Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.[http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih filozofov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>ivkhbndsouahrwevsuwj3qn7si6q79b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725165</id>
      <parentid>5725164</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T16:06:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.143.165.199</ip>
      </contributor>
      <comment>Viri</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9883" xml:space="preserve">{{popravi|razlog=oblikovanje virov po [[WP:RS]] in [[WP:NV]]}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]],  [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]] in [[politik|političarka]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]].

Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti
[[James Joyce|Jamesa Joyca]].&lt;ref&gt;Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}&lt;/ref&gt;''

Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku.

Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.&lt;ref&gt;Nina Krajnik, 
''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}&lt;/ref&gt;
Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]].
Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika.  

== Kariera ==

=== Diplomacija ===
Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Psihoanaliza ===

Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, je na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).&lt;ref&gt;
Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 &quot;Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost&quot;]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}&lt;/ref&gt; Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}&lt;/ref&gt; Nina Krajnik je s psihoanalitikom in filozofom [[Branimir Stojanović|Branimirjem Stojanovićem]] ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-02-24|title=Stojanović simbol slovenačko srpske psihoanalize|url=http://www.seecult.org/vest/nina-krajnik-stojanovic-simbol-slovenacko-srpske-psihoanalize|access-date=2022-02-26|website=Seecult|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt; Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar. 

=== Filozofija ===

Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga Slavoja Žižka lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-02-24|title=Neustreznost imenovanja drustva za teoretsko psihoanalizo in opredelitve njegove dejavnosti|url=https://www.sdzlp.si/neustreznost-imenovanja-drustva-za-teoretsko-psihoanalizo-opredelitve-njegove-dejavnosti-2/|access-date=2022-02-26|website=Slovensko drustvo za lacanovsko psihoanalizo|language=slo}}&lt;/ref&gt; Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-05-24|title=Lacan Quotidien n 720|url=http://www.lacanquotidien.fr/blog/wp-content/uploads/2017/06/LQ-720.pdf/|access-date=2022-02-26|website=Lacan Quotidien|language=fr}}&lt;/ref&gt; Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-05-24|title=La movida Zadig 1. Le réel de la vie.|url=https://www.amazon.com/movida-Zadig-num%C3%A9ro-R%C3%A9el-vie/dp/2916124489/|access-date=2022-02-26|website=Amazon|language=fr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Humanitarno in zdravstveno delo === 
Nina Krajnik je od leta 2004 do 2020 delovala v humanitarnih in zdravstvenih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lećenje raka pomoć lakanovske psihoanalize|url=http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html|website=Obcina Moravce|accessdate=2022-07-13|language=slo}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==

Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==

Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.[http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih filozofov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>19tocunkga4eow1mlu1yrymqu4tffwv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725166</id>
      <parentid>5725165</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T16:09:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.143.165.199</ip>
      </contributor>
      <comment>Viri</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10000" xml:space="preserve">{{popravi|razlog=oblikovanje virov po [[WP:RS]] in [[WP:NV]]}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]],  [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]] in [[politik|političarka]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]].

Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti
[[James Joyce|Jamesa Joyca]].&lt;ref&gt;Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}&lt;/ref&gt;''

Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku.

Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.&lt;ref&gt;Nina Krajnik, 
''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}&lt;/ref&gt;
Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]].
Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika.  

== Kariera ==

=== Diplomacija ===
Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Psihoanaliza ===

Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, je na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).&lt;ref&gt;
Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 &quot;Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost&quot;]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}&lt;/ref&gt; Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}&lt;/ref&gt; Nina Krajnik je s psihoanalitikom in filozofom [[Branimir Stojanović|Branimirjem Stojanovićem]] ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-02-24|title=Stojanović simbol slovenačko srpske psihoanalize|url=http://www.seecult.org/vest/nina-krajnik-stojanovic-simbol-slovenacko-srpske-psihoanalize|access-date=2022-02-26|website=Seecult|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt; Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar. 

=== Filozofija ===

Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga Slavoja Žižka lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-02-24|title=Neustreznost imenovanja drustva za teoretsko psihoanalizo in opredelitve njegove dejavnosti|url=https://www.sdzlp.si/neustreznost-imenovanja-drustva-za-teoretsko-psihoanalizo-opredelitve-njegove-dejavnosti-2/|access-date=2022-02-26|website=Slovensko drustvo za lacanovsko psihoanalizo|language=slo}}&lt;/ref&gt; Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-05-24|title=Lacan Quotidien n 720|url=http://www.lacanquotidien.fr/blog/wp-content/uploads/2017/06/LQ-720.pdf/|access-date=2022-02-26|website=Lacan Quotidien|language=fr}}&lt;/ref&gt; Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-05-24|title=La movida Zadig 1. Le réel de la vie.|url=https://www.amazon.com/movida-Zadig-num%C3%A9ro-R%C3%A9el-vie/dp/2916124489/|access-date=2022-02-26|website=Amazon|language=fr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Humanitarno delo === 
Nina Krajnik je od leta 2004 do 2020 delovala v humanitarnih in zdravstvenih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lećenje raka pomoć lakanovske psihoanalize|url=http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html|website=Obcina Moravce|accessdate=2022-07-13|language=slo}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==

Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==

Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Proslava 20 let samostojne Slovenije|url=http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm|website=Glas Slovenije|accessdate=2022-07-13|language=slo}}&lt;/ref&gt; 

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih filozofov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>8hpkqufyd0yyj60uh5cavokoewejw6a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725171</id>
      <parentid>5725166</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T16:28:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.143.165.199</ip>
      </contributor>
      <comment>Viri</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9937" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]],  [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]] in [[politik|političarka]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]].

Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti
[[James Joyce|Jamesa Joyca]].&lt;ref&gt;Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}&lt;/ref&gt;''

Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku.

Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.&lt;ref&gt;Nina Krajnik, 
''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}&lt;/ref&gt;
Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]].
Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika.  

== Kariera ==

=== Diplomacija ===
Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Psihoanaliza ===

Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, je na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).&lt;ref&gt;
Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 &quot;Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost&quot;]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}&lt;/ref&gt; Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}&lt;/ref&gt; Nina Krajnik je s psihoanalitikom in filozofom [[Branimir Stojanović|Branimirjem Stojanovićem]] ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-02-24|title=Stojanović simbol slovenačko srpske psihoanalize|url=http://www.seecult.org/vest/nina-krajnik-stojanovic-simbol-slovenacko-srpske-psihoanalize|access-date=2022-02-26|website=Seecult|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt; Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar. 

=== Filozofija ===

Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga Slavoja Žižka lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-02-24|title=Neustreznost imenovanja drustva za teoretsko psihoanalizo in opredelitve njegove dejavnosti|url=https://www.sdzlp.si/neustreznost-imenovanja-drustva-za-teoretsko-psihoanalizo-opredelitve-njegove-dejavnosti-2/|access-date=2022-02-26|website=Slovensko drustvo za lacanovsko psihoanalizo|language=slo}}&lt;/ref&gt; Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-05-24|title=Lacan Quotidien n 720|url=http://www.lacanquotidien.fr/blog/wp-content/uploads/2017/06/LQ-720.pdf/|access-date=2022-02-26|website=Lacan Quotidien|language=fr}}&lt;/ref&gt; Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-05-24|title=La movida Zadig 1. Le réel de la vie.|url=https://www.amazon.com/movida-Zadig-num%C3%A9ro-R%C3%A9el-vie/dp/2916124489/|access-date=2022-02-26|website=Amazon|language=fr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Humanitarno delo === 
Nina Krajnik je od leta 2004 do 2020 delovala v humanitarnih in zdravstvenih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lećenje raka pomoć lakanovske psihoanalize|url=http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html|website=Obcina Moravce|accessdate=2022-07-13|language=slo}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==

Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==

Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Proslava 20 let samostojne Slovenije|url=http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm|website=Glas Slovenije|accessdate=2022-07-13|language=slo}}&lt;/ref&gt; 

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih filozofov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>5xsyfvwbff2gljofdlho7xut2a3ww2a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725173</id>
      <parentid>5725171</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T16:30:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>89.143.165.199</ip>
      </contributor>
      <comment>Povezave</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9956" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Nina Krajnik''', [[filozof|filozofinja]],  [[psihoanalitik|psihoanalitičarka]] in [[politik|političarka]], * [[9. junij]] [[1985]], [[Kranj]].

Na dan državnosti, 25. junija 2022, je napovedala kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednico republike]] na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Maturirala je na [[Gimnazija Škofja Loka|gimnaziji v Škofji Loki]]. Leta 2009 je diplomirala na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. V diplomi, ki jo je izdelala pod mentorstvom [[Aleš Debeljak|Aleša Debeljaka]], je obravnavala filozofske in psihoanalitične vidike književnosti
[[James Joyce|Jamesa Joyca]].&lt;ref&gt;Nina Krajnik, ''Finnegans Wake skozi lacanovsko psihoanalizo : diplomsko delo {{COBISS|ID=28715869}}&lt;/ref&gt;''

Leta 2015 je dobila raziskovalno štipendijo ''Zurich James Joyce Foundation''.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Scholarships {{!}} ZURICH JAMES JOYCE FOUNDATION|url=https://www.joycefoundation.ch/foundation-scholars/|access-date=2021-10-26|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

V času študija je Nina Krajnik veliko potovala in objavljala svoje popotniške vtise s potovanj po Afriki, Aziji, Latinski Ameriki, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in Južnem Pacifiku.

Leta 2016 je pod mentorstvom [[Mladen Dolar|Mladena Dolarja]] doktorirala na Podiplomski šoli [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. V disertaciji je obravnavala vprašanje varovanja singularnosti posameznika v dobi znanstvenih in političnih poizkusov normalizacije.&lt;ref&gt;Nina Krajnik, 
''Znanost in psihoanaliza = razmerje diskurzov ob vprašanju subjekta : doktorska disertacija {{COBISS|ID=286683648}}&lt;/ref&gt;
Kot svoje filozofske vzore navaja [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]], [[Alain Badiou|Alaina Badiouja]], [[Louis Althusser|Louisa Althusserja]] in [[Hannah Arendt|Hanno Arendt]].
Prevaja iz angleškega, francoskega, španskega in srbskega jezika.  

== Kariera ==

=== Diplomacija ===
Prvo zaposlitev je Nina Krajnik dobila pri 23. letih kot politična analitičarka in asistentka veleposlanice na Veleposlaništvu Kraljevine Danske v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://bledstrategicforum.org/wp-content/uploads/2020/03/BSF-Conference-Report-2010.pdf|accessdate=2022-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Psihoanaliza ===

Leta 2010 je začela študirati [[psihoanaliza|psihoanalizo]] v Parizu na {{ill|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|lt=Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis|en|Paris 8 University Vincennes-Saint-Denis}}. {{ill|Jacques-Alain Miller|lt=Jacques-Alain Miller|en|Jacques-Alain Miller}}, [[Jacques Lacan|Lacanov]] intelektualni dedič, je na njej opravil osebnostno analizo in Krajnikova se je tako pridružila krogu ''École de la cause freudienne''. Klinično delo je opravljala v francoskih psihiatričnih bolnicah Sainte Anne, Ville-Évrard, Les Murets in v klinični enoti Jacquesa Lacana zdravstvenega centra Sud Francilien Evry. Je pionirka [[Jacques Lacan|lacanovske]] [[psihoanaliza|psihoanalize]] v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2021-03-10|title=Dr Nina Krajnik: Lakanovska borba borba protiv nametnute normalizacije|url=https://mediasfera.rs/2021/03/10/intervju-dr-nina-krajnik-lakanovska-borba-borba-protiv-nametnute-normalizacije/|access-date=2021-10-26|website=MediaSfera|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Pjano|first=Ognjen|date=2021-05-08|title=Dr. Nina Krajnik, lakanovska psihoanalitičarka: Nesvjesno – najvažnija knjiga koju možete pročitati|url=http://karike.ba/dr-nina-krajnik-lakanovska-psihoanaliticarka-nesvjesno-najvaznija-knjiga-koju-mozete-procitati/|access-date=2021-10-26|website=Kar!ke|language=hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Nina Krajnik: Smijeh je znak uživanja u otvorenosti za brojne mogućnosti našeg postojanja|url=https://polis.ba/nina-krajnik-smijeh-je-znak-uzivanja-u-otvorenosti-za-brojne-mogucnosti-naseg-postojanja/|access-date=2021-10-26|website=Polis.ba|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je ustanovila [[Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo]] (SDLP).&lt;ref&gt;
Nina Krajnik, Janko Blagojević, [http://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/download/481/485 &quot;Lacanovstvo v sebi vselej nosi določeno borbenost&quot;]. ''Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy'' 14(1/2):353-366, 2020 {{COBISS|ID=109718531}}&lt;/ref&gt; Je prva slovenska članica Nove lacanovske šole (AMP-NLS) in prva slovenska lacanovska psihoanalitčarka, ki jo je ta organizacija tudi uradno potrdila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.amp-nls.org/member-directory/?letter=k|title=Member directory: K}}&lt;/ref&gt; Nina Krajnik je s psihoanalitikom in filozofom [[Branimir Stojanović|Branimirjem Stojanovićem]] ustanoviteljica mednarodnega lacanovskega psihoanalitičnega gibanja Lakan Balkan, ki si prizadeva za razreševanje tranzicijskih in vojnih travm.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2022-02-24|title=Stojanović simbol slovenačko srpske psihoanalize|url=http://www.seecult.org/vest/nina-krajnik-stojanovic-simbol-slovenacko-srpske-psihoanalize|access-date=2022-02-26|website=Seecult|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt; Je glavna in odgovorna urednica knjižne zbirke Juno. Od leta 2017 vodi svoj mednarodni lacanovski psihoanalitični seminar. 

=== Filozofija ===

Leta 2017 je objavila iniciativo, s katero je slovensko in mednarodno javnost obvestila, da se slovenski filozofi iz kroga [[Slavoj Žižek|Slavoja Žižka]] lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in da so Lacanova dela v slovenski jezik prevajali brez avtorskih pravic, za kar so prejemali nesorazmerno visaka javna sredstva.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-02-24|title=Neustreznost imenovanja drustva za teoretsko psihoanalizo in opredelitve njegove dejavnosti|url=https://www.sdzlp.si/neustreznost-imenovanja-drustva-za-teoretsko-psihoanalizo-opredelitve-njegove-dejavnosti-2/|access-date=2022-02-26|website=Slovensko drustvo za lacanovsko psihoanalizo|language=slo}}&lt;/ref&gt; Svetovna psihoanalitična zveza je navedbe Nine Krajnik potrdila.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-05-24|title=Lacan Quotidien n 720|url=http://www.lacanquotidien.fr/blog/wp-content/uploads/2017/06/LQ-720.pdf/|access-date=2022-02-26|website=Lacan Quotidien|language=fr}}&lt;/ref&gt; Njeno delo na področju politike psihoanalize je junija 2017 postalo ena od glavnih smernic gibanja ZADIG - Zero Abjection Democratic International Group.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-05-24|title=La movida Zadig 1. Le réel de la vie.|url=https://www.amazon.com/movida-Zadig-num%C3%A9ro-R%C3%A9el-vie/dp/2916124489/|access-date=2022-02-26|website=Amazon|language=fr}}&lt;/ref&gt;

Leta 2021 je v praksi začela uvajati filozofijo za predšolske otroke v vrtcu. Zaradi njene trditve, da je pionirka na tem področju, je protestiralo Slovensko filozofsko društvo, ki je izpostavilo, da je samo uvedlo filozofijo v sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole in da je v Sloveniji v njihovi organizaciji že potekal projekt kritičnega mišljenja za otroke v starosti od 5 do 7 let. Krajnikova je odgovorila, da sama izvaja filozofijo za vse predšolske otroke, ne samo stare od 5 do 7 let in da o tem pripravlja strokovno literaturo. Krajnik je ob tem pozvala Filozofsko društvo, da odgovori zakaj se slovenski filozofi lažno predstavljajo kot lacanovski psihoanalitiki in zakaj ji na to vprašanje sedem let niso odgovorili. Filozofsko društvo odgovora ni podalo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Filozofsko društvo: Krajnik ni pionirka uvajanja filozofije v vrtce. Krajnik: O tem pišem knjigo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/filozofsko-drustvo-krajnik-ni-pionirka-uvajanja-filozofije-v-vrtce-krajnik-o-tem-pisem-knjigo/632653|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Humanitarno delo === 
Nina Krajnik je od leta 2004 do 2020 delovala v humanitarnih in zdravstvenih projektih za preprečevanje virusnih in kroničnih bolezni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lećenje raka pomoć lakanovske psihoanalize|url=http://rex.fondb92.org/sr/lecenje-raka-pomoc-lakanovske-psihoanalize-eid-737.1.213.html|website=Obcina Moravce|accessdate=2022-07-13|language=slo}}&lt;/ref&gt;

== Politika ==

Junija 2022 je Nina Krajnik napovedala kandidaturo na slovenskih [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah]] kot neodvisna kandidatka. Podpirajo jo nekateri znani Slovenci, med njimi pisec slovenske ustave [[Peter Jambrek]], sodnik in profesor [[Tone Jerovšek]], smučarski skakalec [[Lovro Kos]], astrofizik [[Bojan Kambič]], umetnostni zgodovinar [[Miklavž Komelj]], pisateljica [[Gabriela Babnik]], podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Nataša Elvira Jelenc.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidatka za predsednico Nina Krajnik: Moja politika je politika singularnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-nina-krajnik-moja-politika-je-politika-singularnega/632354|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==

Nina Krajnik živi v [[Moravče|Moravčah]], njen zasebni partner je [[Milan Balažic]]. Z njim je bila v času njegovega mandata veleposlanika Republike Slovenije v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indoneziji in ASEAN.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Proslava 20 let samostojne Slovenije|url=http://www.glasslovenije.com.au/20letSydneyParlament_2011.htm|website=Glas Slovenije|accessdate=2022-07-13|language=slo}}&lt;/ref&gt; 

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih filozofov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Krajnik, Nina}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]</text>
      <sha1>55b2enl9s8yvr9hq1qrkuy9h74wt5p0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Stebunik/peskovnik1</title>
    <ns>2</ns>
    <id>521149</id>
    <revision>
      <id>5725196</id>
      <parentid>5719191</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:02:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Bogoslovje */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="374615" xml:space="preserve">{{v delu}}

====== Stran je v pripravi, zato prosim ne popravljaj ničesar ======


=Bog vse obrača na dobro=
===Zlatomašnikovi spomini===
====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo:====
:»Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) 

===Uvod ===
Dolgo sem premišljeval in se pripravljal, da bi ob zlati maši – če mi jo bo dano dočakati, a to leto je 2022., vsaj nekaj malega napisal. Končno sem se odločil, da na papir vržem vsaj nekaj vrstic, ki bi bile kot spomini na prehojeno pot, pa tudi kot spodbuda mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom. To potovanje je najbolj zanimiva pustolovščina, ki je na nek način vedno razburljiva. 
če je danes pomanjkanje (dobrih) duhovnih poklicev, je obenem tudi pomanjkanje (dobrih) družinskih očetov in mater, (dobrih in poštenih) delavcev, itd. glavni vzrok je pomanjkanje čuta za nadnaravno. če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki te zavesti nima. 
Zavest, nad nami čuje Božja Previdnost, odganja strah bivanja: glede nas, glede potomcev, glede sedanjosti in glede prihodnosti. 
Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak Bog po krivih črtah človeške zmede piše Božjo zgodovino, ki je urejenost. 

Prvič sem se srečal s tem bivanjskim strahom pri neki opombi profesorja latinščine Milana Grošlja, ki je dejal nekako takole:
»Velik problem je, da bi sprejemali na svet nove ljudi, kajti sedanjost je tako zmedena in negotova.« To je bilo okoli leta 1966. Meni je taka izjava bila popolnoma čudna. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici sliki angelčkov. Na prvi je pisalo: »Ti o Bog si moj gospod, jaz tvoj služabnik.« na drugi pa: »Upaj v gospoda in delaj dobro!« če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. 
Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem. otrok (tudi nerojeni) je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu je Bog pri spočetju ustvaril neumrljivo dušo. Pred človekom je torej izbira: ali se bo odločal, da »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« 
Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj razmnoženih na ciklostilu, ki smo se jih naučili na pamet, in se je prvo vprašanje glasilo takole:

»Čemu smo na svetu? – na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.«
To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. 
Iz tega stališča potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »da bo dober kristjan in pošten državljan.«
Zato je vsako življenje – tudi še nerojeno – največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« 
Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet v času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: 
Pesem: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Pričakovanje rojstva (del)
|-
| &lt;poem&gt;
Četudi svet s sovraštvom te sprejema 
In zlobno posmehuje se obema, 
da včasih prav do smrti mi bridko je – 
Le s tvojim srčkom mi srce utripa – 
In željno tistega že čakam hipa,
Ko se v oči zazrem ti, dete moje!

(Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17)
&lt;/poem&gt;
|}

Če ima človek smisel življenja zase, ga bo imel tudi za druge in za sprejemanje potomstva. Iz tega sledi tudi odgovornost. če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro. Iz take usmeritve bodo rastli novi in dobri duhovni poklici, pa tudi vrli in pošteni katerikoli poklici. če je družina ogrožena – in danes hudič uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast ne le duhovnih poklicev, ampak sploh slehernega dobrega in poštenega poklica. 
   
Ne bo ta zapis podoben morda Liutprandovi (920-972) »antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar temeljito očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja. 

Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. 

Ne bo podoben niti življenjepisu našega upokojenega nadškofa salezijanca Zefa Gashija »Kujtimet e mia« (Moj življenjepis), kjer je dobro obdelano le obdobje do nove maše oziroma škofovstva, potem pa je pravzaprav dnevnik dogodkov. 

Končno ne bo podoben temeljitemu življenjepisu, ki ga je ob zlati maši dal natisniti moj sošolec Tone Krnc pod naslovom: »Vse zate in s teboj, zvesti Bog« (Salve, Ljubljana 2019). 

Bo pa v njem od vsega po nekaj. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini. Spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem dojemal. 

Če bo mogoče, bom seveda prevedel vsaj deloma svoje spomine tudi v srbohrvaščino in madžarščino – da bodo tudi moji tukajšnji verniki in številni prijatelji dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in da bodo našli vsak kako spodbudo za lepo življenje v slogi in miru in za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu; resničen je namreč naslov knjige, da »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo; se razume, da iz tega sledi tudi ljubezen do sočloveka in sebe. Moj profesor [[Anton Trstenjak]] je napisal knjigo ''&quot;[[Pota do človeka]]&quot;''; kakor na [[Triglav]] vodi več poti, tako tudi do človeka - podobno tudi do Boga vodi več poti, da ne govorimo o medsebojni povezavi enega in drugega - ko nekdo začne pri Bogu, drugi pri človeku. Kdor je odkritosrčen, ponižen in srčen, bo to povezavo prej ali slej našel, kajti ljubezen je cilj: &quot;Ljubi, ne posnemaj hudega, ampak to, kar je dobro. Kdor dela dobro, je od Boga; kdor pa dela húdo, Boga ni videl&quot; (3 Jn 1,11).

Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz zagate. Na ta način bi se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi ga bo uspelo odstreti izpod tenčice pozabe.  

Kolikor se spomnim, sem prvo pesem napisal v noviciatu. Takrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in je bil razpis. Javili smo se trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje.

Za konec tega uvoda pa naj bo prva pesem, ki mi jo je sploh kdo kdaj posvetil. Napisana je poleg tega v izbrani madžarščini od mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: tako jaz in pa tudi tisti, ki bo te vrstice dobronamerno prebiral. 

 {| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! &lt;center&gt; Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik) &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title= L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte |page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
! &lt;center&gt; Ladislav Kovač: Oče Janez (slovenski prevod)&lt;/center&gt;
|-
|
&lt;poem&gt;
Nagyon kedvelem ezt az embert 
Mindig a szeretet sugárzik belőle. 
Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében 
vezeti és a szeretet melegével 
elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester.  
Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. 
Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában.
A gyermeki szeretet és öröm jellemzi.  
Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes 
terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk 
&lt;/poem&gt;
|
&lt;poem&gt;
Zelo mi je všeč ta človek. 
vedno ljubezen iz njega odseva. 
Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; 
njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, 
prav kakor je nekoč to delal Učenik. Oravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih.
V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. 
Značilna zanj je otroška ljubezen in radost.  
Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni 
naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. 
(Prevedel Stebunik)
&lt;/poem&gt;
|}

=== Moja mati  ===
Moja mati je bila Marija r. Brenčič, po domače Gojerjeva. Bila je v prvi vrsti dobra žena možu Antonu Jelenu, nam otrokom dobra in skrbna mati. Ali je treba še več? V svojem času je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in publicistka. Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. 

Življenje Micke ni božalo. Rodila se je v revni družini očetu Francu in materi Mariji rojeni Cankar, po domače pri »Gojerju«. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 
1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah, kjer je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 

5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen 

Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. 

Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Takrat se je pisalo Št. Ilj ali Sv. Ilj. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. 
Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sesto-
ji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče.
Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. 

#Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore, ko je odšel z drugo.  
#Anton (1942-2022), 
#Janez (1944), to sem jaz. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. 
#Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946). Klicali smo jo Mara ali Marica ter je inženir agronomije in piše članke ter črtice.
#Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. 
#Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši, Benjamin, je na domu, hči Petra ima tudi tri otroke, najmlajši Klemen pa pet. 
#Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. 
#Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije.
#Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine; prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. 

Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje. verni – ki so to tudi na zunaj pokazali, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj ožalostila selitev. 
Med drugo svetovno vojno so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin. To je bila predvsem nekdanja Južna Štajerska in Gorenjska. Takrat so selili v Srbijo ali na Hrvaško predvsem izobražence in druge Slovence, ki so imeli kako vidnejšo vlogo. Med drugimi je bil izseljen pisatelj in pesnik Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, ali bo tudi on in kdaj na vrsti. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je spretno zasedlo partizanstvo in se postavilo za vodilno silo slovenskih ljudi zlasti na od Nemcev zasedenih ozemljih. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih so pisali v gotici nemščino, ki so se je morali učiti tudi odrasli.  

Med izseljevanjem so nesrečnikom prihajali v pomoč dobri ljudje, ki so prinašali hrano odraslim in mleko otrokom. 
Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli. – prišel do Maribora, jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil Josef Hummel, vojak z Dunaja:  prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas.  Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa:

»Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno kasarno v Mariboru. rešil jih je vojak – Dunajčan Josef Hummel. »spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942. na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti.« nista smela iti, ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. 
To tragično zgodbo s srečnim koncem je pa sama takole opisala: 

Bum, bum, bum! je zaropotalo po leseni steni naše kočice. 
Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »aufmachen! auf!« 
»Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož. vedela sem: »Po nas so prišli!«
In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila:

»Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! 
Takrat boste pa vi šli!«
In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma!

In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov. nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj. nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? naj-
prej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega. njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. 

Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku. on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov. starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka. v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. 

Še nekaj o maminem pesniškem uveljavljanju. Pesmi je začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''. objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! List je odpadel
|-
| &lt;poem&gt;
Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; 
od zelene veje droben list odpal je. 

Vse lesovje vztrepetalo je veselo, 
v mehkem vetriču objestno zašumelo. 

Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? 
Vse je v polni rasti – list pa že rumen je.

Ah, seveda, saj že tudi sred poletja 
list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. 

Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi 
mnogo lepih sanj umrje v duši mladi…
&lt;/poem&gt;
|}

Vse pesmi razen ene – ki pa je šaljiva »Maturantka« (92 – Griški) – so od moje mame v tistem koledarju – tako so jo takrat upoštevali!  
Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. 
Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. 
Med vojno ni pisala, saj  »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': 
''Spev tihe doline'' (1937), ''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), ''Vrisk jasne planine'' (1969) ter ''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku  z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3):
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Stopil bom k oltarju (del)
|-
| &lt;poem&gt;
Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje?
Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke:
z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – 
in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje!

Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… 
V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas.
Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – 
Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša!  
&lt;/poem&gt;
|}
 

Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). 

Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. 

Izdala je dve knjigi izvirno zanimivih črtic: ''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter ''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja  skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal. nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. 
Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. 

Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. 
Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil pritrkovalec na Rakovniku, pa tudi gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je javil, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem rogu. 
Od nje smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju, na šentiljskem pokopališču.

===Moj oče ===
Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen  

Na splošno so ga klicali kar Tonček, in je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. 
Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Menda je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene, ampak nekaj let tudi kar tri notredamke – pa ne le na oddih!

Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah. na mamino pobudo in z njeno pomočjo pa je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: ko si moral kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno z zamudo…    
Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001).
Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna),  Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. 
Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma.

Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. 
Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je bil Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. 
V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi:
:Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek.   
5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno pa je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času delovanja gospodinjske šole. Marija je bila tukaj gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki.
Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – tako smo jo klicali, ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila.  
Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval. 

V razne časopise je pošiljal strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!«
Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl pravega kristjana, ki ni pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov težko shajali. Drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so pa v komunizmu na ta način tako ali tako hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče.

Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. 
Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: njegov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval…
Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal:
»Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: 
»Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« 
»Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. 

Moj oče glede vere ni poznal šale. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep križ: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« 
On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. 

Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. 
Ko se je oče enkrat tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil. od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo. vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. 

Jaz, ki sem bil v tistih časih še zelo pikolovski in nezaupen, sem tudi očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje. vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa. 

Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Veliko veselje ste mi napravili z vašo spovedjo. Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; Nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej. 
Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev – zapisal: 

»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992). Ne bi dodal nadaljevanja, ob katerem so se pozneje brez potrebe lomila kopja.

Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor in njegov prijatelj, publicist in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: 

»Pred dnevi je  nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. 
Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ...
Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni!
Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992)
Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Klemšetovemu ateku (črkrospev)
|-
| &lt;poem&gt;
Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, 
Ledene sape posmodijo krasne cvetke; 
Enako – govorim seveda v prispodobi – 
Morilske za človeka so bolezni spletke. 
Šele nedavno – pa že tretje leto teče – 
Enkratnega možakarja smo izgubili: 
Toliko dobrega je storil v svitu sveče; 
Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili.
Velikokrat klečali ste na sveti zemlji:
Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; 
Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« 
A nas devet otrok je rastlo kot mladike. 
Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, 
Enkratna in pokončna ste osebnost stali – 
Kot malo jih slovenska mati je rodila – 
Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali!
&lt;/poem&gt;
|}


===Teta Hedvika ===
Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. 
Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis v celoti. Takole piše: 

Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo.

V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to.

Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla:
Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta.

Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ...

Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela.

Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina.
ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk.

Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. – sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji.  odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili. snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. ob zlati poroki sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra vesna v samostan. gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). on je namreč v vojvodini in mora preko Madžarske priti v slovenijo, zato pride zelo poredkoma. gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz. v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. 

Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996.

Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: 

Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: 
Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih;
Tvoje oko naj bo samó dobrohotno;
Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo;
Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -!
Ostani pridna!                                                    s. Hedvika
Mala Loka, dne 14. okt. 1939

Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala:
»Kateri razlog pa bi navedli?«
»Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: 
»Zakaj ste jih pa toliko rodili!« 
Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov.  
»V čem pa bi lahko sodelovali?«
»Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.«
»Kaj pa tiste družine, ki največkrat hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?«
»Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil. Lepo ali ne lepo – iz sodelovanja ni bilo nič!
Spomnil sem se namreč, koliko jih je naša mama morala požreti, pa ne le na davčnem uradu, ampak tudi od drugih. Saj sem nekoč slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo): 
»Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« 
Toda jaz sem že kot otroček vedel, da to ni ženski trebuh, ampak je to novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravnik, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor!« Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega« - del (Mir sinje višave, s. 16:)

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Klic nerojenega (del)
|-
| &lt;poem&gt;
Tako sem ti blizu, o mati, da morem
Ti zašepetati neslišno v srce:
Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril.
Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé!

Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam
Od tebe, pa vendar ni tvoja last!
Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano,
Da mogel živeti v Njegovo bom čast!

O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – 
In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric;
Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo 
In rože ti rdeče izpijemo z lic. 

Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo 
Na nas se bo tvoje ljubeče oko:
Za tvoje trpljenje za naša življenja
Bog večno življenje podaril ti bo! - - -    
&lt;/poem&gt;
|}


===Moje ime===
Moje ime – prej so me v šoli klicali Ivan; ko sem se vrnil od vojakov, pa Janez. Zakaj? Menim, da je to bil sad tedanjih sprememb. Prej je vladalo geslo: »Bratstvo in enotnost«, po vojaščini pa – ko nas je večina spoznalo, da je bil to samo pesek v oči, saj se je v resnici izvajalo drugače: »Vsak po svoje pesmi poje«. To sem v živo spremljal v Prištini, ko so demonstranti hoteli, da tudi Kosmet iz »oblasti« postane »pokrajina«, kot je to že bila Vojvodina. Celo noč smo bili pod orožjem 27. novembra 1968; pa nam – hvala Bogu! – ni bilo treba iti iz kasarne v žerjavico po kostanj – zoper vstajnike.  
Kar se pa ''Ivana'' tiče, je to prav tako slovensko kot ''Janez''. Čeprav se jaz imenujem ''Janez'', sem v šoli bil ''Ivan'', pravzaprav pa zapisan med vojno v rojstno knjigo – ki je bila obenem tudi krstna – kot ''Johann'' (rojen pod Nemčijo, ki je priključila Južno Štajersko in Gorenjsko). Res je pri nas obstajalo tudi ime ''Johan'', ''Hanza'' - čeprav je bilo bolj redko kot Ivan, Ivek, Ivo ali Janez. Celo čudili smo se, zakaj se je naš sorodnik Borčenov Ivan, ki je bil tudi direktor zadruge v Mirozanu, preimenoval v Janeza. Pozneje pa sem to isto »zagrešil« jaz sam – to je bilo v mladostni zagnanosti in narodnostnem navdušenju  - danes tega najbrž ne bi storil – tudi sprejel obliko ''Janez'', da bi me za gotovo spoznali za Slovenca. To je bilo nekaj tudi iz protesta zaradi neugodnih izkušenj, ki sem jih imel glede na izrivanje slovenskega jezika pri vojakih, ko je bil tam uradni jezik samo srbohrvaščina. 

Kot ima danes že vsak odrasli in otrok poleg imena tudi mobitel, tako ima tudi svojo stran na fejsbuku (časovnici); tudi moja je tam – z zanimivim slikami in albumi in številnimi prijatelji; lahko pa uživate tudi v mojih večjezičnih pesmih-črkospevih: https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Stebunik#Moje_pisanje:_pesem_in_proza 
Kar se pa drugih ljudi tiče, mi je prav vseeno, kako me kličejo – da me le ne tepejo! Če sem kot otrok kdaj nagajal, me je mama poklicala: »Ovče-Nagajovče«, pa je bil mir. 

Tukaj v Mužlji sem dolga leta bil dopisnik krajevnega mesečnika Muzslyai Újság, ki ga je skozi dolgo časa urejal pesnik in moj prijatelj László Kovács. Tudi on ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/L%C3%A1szl%C3%B3_Kov%C3%A1cs 
Pri teh člankih sem se redno podpisoval kot »János atya« – »oče Janez«. Teme so bile najrazličnejše: od opisa raznih praznikov, do perečih vprašanj, kot je boj za nerojena življenja, prizadevanje za slogo in mir v družini in med narodi, kar je zelo ugodno delovalo zlasti o božičnih praznikih, kjer je sporočilo miru najglasnejše ob angelski pesmi »Slava Bogu na višavah!« 
Ta časopis je začel izhajati v času, ko sem bil prestavljen v Mužljo za kaplana. V prvih številkah so imeli tudi versko stran, ki so jo izrabili adventisti, ki jim tod pravijo poljubno »sobotarji« (madžarsko »szombatisták«, srbohrvaško »subotari«) – ker praznujejo soboto. V tistem času so bili zelo dejavni in so po raznih prosvetnih domovih prirejali prave večdnevne seminarje, med katerimi so po svoji navadi »vrbovali« - tj. lovili nove vernike. To je bil 1989. čas demokratičnih sprememb, ko je – kot pravijo – »z železno zaveso padel tudi komunizem« - seveda, če res je; ljudje so namreč ostali isti: nekateri so sicer obrnili obleko po vetru, niso pa spremenili svoje ozkosrčne miselnosti. 
V vzhodno Evropo pravzaprav to dogajanje ni prineslo veliko sprememb, saj so na položajih večinoma ostali isti ljudje z istimi navadami, istimi zvezami in istim bogastvom, ki so si ga nakopičili v času socializma, ko smo bili vsi »enaki in enakopravni«, seveda nekateri malo bolj. 
Urednik je vprašal mojega kolega Stojana, če hoče pisati članke, pa je odklonil, češ da to ni naša zadeva. Jaz sem imel izkušnje z ločinarji, pa sem se ponudil, da bom pisal priložnostne članke jaz, da ne bi še naprej »vrbovali« naših vernikov, kot se je že začelo. Poleg tega smo katoličani v Mužlji oziroma krajevni skupnosti Mužlja v večini. Pravoslavcev je bilo okrog 15%, adventistov pa komaj za prste ene roke. Zakaj bi nam potem oni pamet solili? 

Na ta način sem začel pisati tudi priložnostne članke o pomembnejših vprašanjih vse dokler je bil Laci urednik. 
V njegovem času je bil ta obzornik zanimivo branje in je poleg mojega članka prinašal še kake novice iz življenja Cerkve. Na ta način sem lahko prek tiska širil Kristusovo blagovest o slogi, miru in sožitju, kar je bilo v teh zmešanih časih še kako potrebno. 
Prav v tem obzorniku je ob moji prometni nesreči izpod peresa Aranke Palatinus izšel članek, kjer me tako hvali, da se ne mogel prepoznati. Ko sem pa to bral, se mi je dobro zdelo, in sem sklenil, da bom res vedno bolj postajal »človek za druge«. 
Kot »János atya” – ali pa „Janez tisztelendőúr”, pa tudi „Janez atya” – sem s svojimi očetovskimi nasveti vedno bolj postajal kot eno s to zanimivo skupnostjo, »da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusa«. Kaj pa tisti, ki ne govorijo ogrsko? So me klicali kar »otac Janez«. 


=== Moja družina ===
Preden bom spregovoril par besed o svoji družini, bi rad omenil še svojo župnijo, o čemer sem že pisal. Tukaj bom to podal v pesniški obliki, kot se mi je zapisalo leta 1996:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! »ŠENTILJSKI VASI« (črkospev – sonet 29.VIII.1996)
|-
| &lt;poem&gt;

Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani
Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; 
Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani 
Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. 

Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova;
Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi!
Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – 
Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si 

Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, 
Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?!
Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote!

Ako želimo v tretje tisočletje varno priti 
Seveda moramo, Šentljani, čvrsto se združiti 
In z Bogom in Marijo tu in onkraj složni biti!
&lt;/poem&gt;
|}

Starše sem že omenil in jim posvetil dve poglavji: po eno očetu in materi. Sedaj so na vrsti bratje in sestre. Imel sem pet bratov in tri sestre, zato vsi ne bodo prišli na vrsto. Mirno bi lahko dejal o sestrah – kajti danes imajo povsod dame prednost: »Tri sestrice – tri svetnice.«

Jaz torej nisem bil sin edinec, ampak tretji med deveterimi otroki. Tako sem imel vedno dobro družbo. Spominjam se, kako žalosten je bil naš rajni sobrat Tone Maroša (1942-2015), ker je bil edinec. Kako si je želel vsaj kakega brata ali sestro! Jaz sem jih pa imel kar osem – kako bogastvo!

Kadar to povem tukaj v Mužlji, se navadno začudijo: »Toliko?!« Žal je tukaj kar v navadi »Zwei-kinder-sistem« ali celo »Ein-kinder-sistem« že od časov stare Avstro-Ogrske. Bogatini niso hoteli imeti več ko enega otroka, da bi se premoženje ne delilo. Taka »moda« je bila torej že davno razširjena med premožnejšimi mestnimi družinami. 
Bela kuga pa je razsajala tudi med nižjimi sloji. Tako piše v knjigi o Boki (pri Velikem Bečkereku), da takratne Hrvatice, ki so bile potomke plemičev iz Turopolja, ki jih je Marija Terezija preselila zaradi uvajanja Vojne krajine v Banat – ne želijo imeti otrok in da so zato hrvaške družine v Boki, posebno pa v sosednji Neuzini – na pragu izumrtja. Dandanašnji pa so v Neuzini že izumrle, v Boki jih je pa komaj kaj. 
Nekaj podobnega pa se je tudi pri nas čutilo po vojni, po nastopu socialistične ureditve. Mama je morala večkrat slišati očitek: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« namesto, da bi bila pohvaljena in nagrajena. Ali pa psovko: »Množijo se ko zajci!« 
Jaz glede tega nikoli nisem imel občutka manjvrednosti, ampak sem bil vesel, da sem bil vedno v družbi številnih bratov in sester, kakor tudi danes njih in njihovih prijaznih potomcev. Bil sem na mojo mamo in očeta ponosen – da sta se upirala duhu časa, ki ni vel le med posvetnimi ljudmi, ampak je vdiral tudi v Cerkev. 
Sosednji župnik je s kaplanom prišel po drevesca. Bil je vnet za »napredno« uravnavanje rojstev. »Tabletka – to je pa res prihodnost.« Mama je o tem podvomila, pa jo je gladko zavrnil, čemu je tako »nazadnjaška«. Pa je imela mama prav. Dejala je vsa žalostna:
»Pred kaplanom je hvalil greh, in kaplan je to poskusil s kuharico, ki je zanosila. Kaplan je pa zapustil duhovniški stan. In kdo ga je pohujšal? Njegov napredni župnik! Ali ni malo sumljivo, če celibater priporoča sredstva za preprečevanje spočetja?« Moja mama ni imela dlake na jeziku in je rekla bobu bob, popu pa pop. Danes se pa »naprednemu« duhovniku – pa ne le duhovniku, so še višji bolj v nevarnosti, da iščejo priljubljenost - nekateri prilizujejo in ga hvalijo, za hrbtom pa po njem udrihajo. 
In zakaj sta rada sprejemala novo življenje? Ker je otrok največji Božji dar, ki ga Bog lahko podari staršem, družini, narodu, Cerkvi. Večkrat sem si želel, da bi imel še eno sestro in nas bi bilo torej deset. V pesnitvah in pripovedkah o desetem bratu mora deseti po svetu – in to sem bil jaz. Razen Tona – ki se je pozneje vrnil iz Avstralije – jaz skoraj celo življenje potujem zunaj svoje ljubljene domovine – Slovenije. 
Zato bi rad omenil svoje brate in sestre. 
Pokazal bi mimogrede na eno zanimivo posameznost. V naši družini so bila ista imena kot v don Boskovi. Mama Marjeta je imela iz prvega zakona sina Antona, ki je bil močan in delaven, pa je včasih pokazal svoje mišice tudi polbratu Janezu, za katerim je sledil tihi in mirni Jožef. 
Tudi pri nas smo bili po istem vrstnem redu, le da smo imeli iste starše: Anton (1942), Janez (1944) in Jožef (1952). Da bi bila podobnost še večja, smo jo včasih – za sebe vsaj lahko trdim – od brata Antona tudi pošteno »fasali«. Oče je redno posredoval, vendar ne vedno uspešno, čeprav je bil srčno dober človek z najboljšimi namerami, vendar starimi metodami. 
Danes bi lahko dejali, da smo pač imeli enega s posebnimi potrebami – in tudi to je bilo delo Božje Previdnosti. Kdor namreč v življenju skusi kaj takega, bo lažje razumel druge, ki so v podobnih okoliščinah. 
Če smo že pri nasilju v družini – o katerem se danes toliko, včasih še pretirano govori – redko ali pa sploh ne omenjajo nasilja, ki ga zganjajo možje, sorodniki, sosedje ali celo zdravniki nad materami, ki pričakujejo otroka. Res da nekatere razglašajo, da hočejo imeti oblast nad svojim trebuhom – vendar gre za očitno laž: vsak ginekolog bo potrdil, da to ni trebuh kake tovarišice, ampak samostojno bitje in novo bitje, ki sta ga z možem sama priklicala v življenje, ki pa je sedaj Božja last. Marsikatera mlada žena ni pripravljena, da bi se pogumno soočila s tozadevnimi pritiski. 
Katera popusti, ne bo nikoli več ista osebnost, saj jo bo vest grizla do konca življenja in zato jih veliko duševno zboli, znori ali celo napravi samomor. Žal poznam veliko takih pretresljivih zgodb. 
Tukaj, v zrenjaninski bolnici baje na ginekologiji pri prvem pregledu vprašajo mlado mamico, ki vsa srečna pričakuje prvega otroka: »Ali želite zadržati vašega otroka?« Ko da so zdravniki postavljeni za sodnike, kdo naj živi ali kdo naj umrje in komaj čakajo, da bi ga umorili. Po drugi strani pa oblastniki tarnajo, kako pada število rojstev. Obenem pa z denarjem davkoplačevalcev število splavov vrtoglavo raste. Zdravniki pozabljajo na Hipokratovo prisego, po kateri morajo varovati vsako človeško življenje. 
Mama se je morala odločati glede tega že pri rojstvu prvorojenke Hedvike. Imela je namreč ošpice, kar lahko ima posledice. Zdravnik je zahteval splav, prav divjal je – pa sta se mati in oče složno uprla – in najstarejša se je rodila. Pozneje je bila Hedvika v največjo oporo staršem, zlasti dolga leta bolni materi.  


=== Brat Anton ===
Vprašanje imena je spremljalo tudi mojega brata Antona (1942-2022). Mi vsi smo ga poznali kot »Tona«. Od mene je bil dve leti starejši. V mladosti se spomnim, da je bil izredno druželjuben brat. Skupaj sva se igrala. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet. Zato se je že od mladosti rad igral vojno. Tam zadaj za drvarnico so bile stare deske, škatle in kište, iz katerih sva sestavljala »kanone«, tj. topove. Tudi pozneje je imel neko nagnjenost k zbiranju orožja in je imel težave on in še oče. Bil pa je pravi hrust in močan, mi mlajši in šibkejši smo to večkrat čutili. Moramo priznati, da ga večinoma nismo mogli ali pa hoteli razumeti. 

V marsičem je imel dobro namero, pa zaradi motenosti ni uspel zadeve pripeljati do cilja. Tako je nekoč mlajšega brata nosil silno daleč štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko! In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila. Takrat ni priznala niti stroka ne, da bivajo motene osebe, ljudje s posebnimi potrebami, ki potrebujejo posebno ravnanje. Če bi ta zavest takrat obstajala, bi ga verjetno zdravili že od mladosti – pa kaj, ko zasebni kmetje nismo mogli biti niti zdravstveno niti pokojninsko zavarovani – v tistih »zlatih Titovih časih« - ki so bili polni krivic.   
Ko sem bil že v srednji šoli v Križevcih, sem zvedel, da je brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v dežele Vzhodnega bloka. 
To posameznost vem zato, ker oče in mati nista dobila potnega lista niti tedaj ne, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml. On je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili iz Maribora nazaj domov. 
Namenjeni pa so bili za izselitev v Požego. Takrat so nemški okupatorji izseljevali cele družine v Slovencem tuje okolje. Tam so se nekateri popravoslavili, drugi so se poročili, nekateri so od hudin umrli – večina se je pa po vojni vrnila nazaj v Slovenijo. Tako kot takrat nacisti, danes počnejo Rusi v Ukrajini, ko izseljujejo cele družine in tudi posamezne otroke v prazne sibirske predele. 
Ko se bo ta strašna vojna končala, pa se bodo morebiti tudi te družine vrnile nazaj, vendar v razrušene, uničene in požgane domove – česar pa Nemci niso delali. Oni so bombardirali Beograd, drugih mest pa ne. Res pa je, da so požgali Dražgoše. Po besedah našega salezijanca Franca Jamnika (1925-2012), ki je bil iz Dražgoš, pa so Nemci požgali kraj in cerkev zato, ker so jih partizani izvabili iz doline, ker domačini niso hoteli sodelovati s komunisti 
Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Nikakršne prošnje niso pomagale, da bi mogli starši iti na njegov pogreb v Avstrijo, ker niso bili v partiji ampak so hodili v cerkev. 

Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Po sredi je bil nek nesporazum oziroma neka krivica, ki se mu je zgodila. Neki knap iz Kot je v naši drvarnici puščal kolo, ki je nekega dne izginilo. Osumili so za to Tona, in jih je nič kriv nič dolžen skupil. Pozneje se je kolo našlo. V mladostni zagnanosti je zato hotel na tuje. Kako je mogel pri tako strogem nadzoru meje čez, je še danes uganka. Najbrž ga je straža zamenjala s sosedovim sinom, kjer so imeli posestvo na avstrijski strani in so ga redno hodili obdelovat. Vsekakor – prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil. Iz zbirnega taborišča pa je odšel najdlje, kamor je bilo mogoče – v Avstralijo. Kako se je tam znašel, nam ni nikoli pravil. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem. Nagovoril me je, da sem ga obiskal malo pred njegovo smrtjo pri frančiškanih v Ljubljani, ko je bil zaradi bolezni priklenjen na posteljo, vendar je bil kljub temu po Frančiškovo veder in vesel. Morda mu je tudi on pomagal, da je dobival sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let. Sicer pa je bila po njegovem prihodu nazaj – od leta 1972 – bolj redka priložnost za pogovor z njim, saj sem del počitnic preživljal navadno v Ankaranu, pod gostoljubno streho že pokojnega župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico.
Omenjal je moj brat Tona, da je imel v Avstraliji prometno nesrečo in da čuti še vedno posledice, zlasti ob spremembi vremena. Moral se je zdraviti na psihiatriji, pa so ga mama večkrat peljali v Vojnik, pozneje pa sestra Marica. Na koncu ga je bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo odlično poskrbljeno tako za psihične kot druge potrebe. 
Ko sva ga s sestro Marico obiskala, ga niso iskali pod imenom Anton, ampak pod Franc. Razložil je, da je pod tem imenom zapisan v rojstni knjigi, ki je pod Nemčijo bila obenem tudi krstna knjiga in menda je imel obe imeni: Anton in Franc. Čeprav so za oskrbovance lepo skrbeli – ob nastopu korone 2020 so jih celo preselili po okoliških kmetijah, da ne bi bili na kupu – ga je vendarle kasneje prizadejala tudi ta potuhnjena nalezljiva bolezen, čeprav je bil dvakrat cepljen.  
Izgleda pa, da je podlegel zato, ker ga je mučil cel kup drugih zdravstvenih problemov, zlasti srčnih, saj ga je tudi srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. 

V zvezi s tem sem bil prijetno presenečen, ko sem lahko govoril z zdravnikom, ali ga lahko obiščem med svojim obiskom v Sloveniji. Prijazno mi je dovolil, vendar s pripombo, da le za deset minut, ker je bil na intenzivni negi. S sestro Marico sva se odpeljala tja in sva brez težave prišla do njegove sobe. Tam je bila prijazna sestra-negovalka, ki je velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali, kolikor je bilo mogoče, saj je zaradi bolezni zelo težko in pretrgano govoril. Prejel je tudi svete zakramente, kolikor je bil sposoben v teh izrednih okoliščinah. 
Ko se je vrnil na Impoljco, se mu je stanje poboljšalo ob skrbni negi. Je pa zopet zbolel in nas zapustil. Tudi pred smrtjo ga je lahko obiskal duhovnik in mu podelil zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. 
To posameznost glede možnosti obiskov v času hudega razsajanja korone in možnosti prejema zakramentov omenjam zato, ker tukaj v Srbiji te možnosti ni. Ko so uvedli 15. marca 2020 izredno stanje, so oblasti prepovedale poleg drugih previdnostnih ukrepov tudi obiske v bolnicah in domovih za onemogle. Žal obiski v bolnicah niti do danes (30. junij 2022) niso dovoljeni, niti sorodnikom niti duhovnikom, v gerontoliških centrih pa na primer v državnem domu onemoglih v Zrenjaninu – v katerem so skozi dolga leta delovale tudi slovenske šolske sestre – dovolijo obisk pod pogojem, da nosi obiskovalec krinko. V zasebnih domovih pa so še vedno obiski izredno omejeni, čeprav je kovid-19 v občutnem upadanju. 

To posameznost omenim zato, ker je glede tega v Sloveniji veliko bolje poskrbljeno – in je bilo že za časa komunizma lažje obiskovati bolnike kot pa tukaj, kjer bo treba še okrepiti duhovno oskrbo bolnikov in ostarelih. 
  
  
=== Brat Blaž ===
V ciklusu pridig »Izvoljeno ljudstvo« za leto A, ki je izšel pod naslovom »Jaz sem s teboj«, je na zadnji strani tudi slika naše družine in novomašnega pridigarja Maksimilijana Jezernika. Tam piše, da je brat Blaž (1955)  akademski slikar, ki je poskrbel za likovno opremo te knjige in voditelj Karitasa na Polzeli. 
Ta ciklus pridig, ki jih bogatijo zgledi iz sedanjosti in preteklosti, napoveduje pesmica, ki označuje celotno zbirko (Izvoljeno ljudstvo), ter pridige za leto A (Jaz sem s teboj), B (Pogumno naprej) ter C (Nikar se ne boj!):

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Ciklus pridig (motto)
|-
| &lt;poem&gt;
IZVOLJENO LJUDSTVO spodbuja Gospod:
Osamljeno nisi, saj JAZ SEM S TEBOJ;
Po poti ljubezni POGUMNO NAPREJ,
Sovražnikov hudih NIKAR SE NE BOJ!
&lt;/poem&gt;
|}

Kljub temu, da po Drugem vatikanskem koncilu ni več potrebna, je inšpektor zahteval cenzuro. Najbolj blag je bil ljubljanski pomožni škof Jože Kvas (1919-2005), ki je predlagal le eno spremembo: da naj se o Judovem izdajstvu ne govori  na Veliki četrtek, ko je v središču Rešnje telo; pa sem prestavil na drug dan.
Več sta zahtevala cenzorja drugih delov, oba pa tudi glede jezika: znani rokohitrec Mirko Žerjav (1919-1999 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/zerjav-mirko/) je omenil, da je glede na druge med zakramenti preširoko obdelan sedmi; bolj zahteven pa je bil salezijanski ljudski pridigar  Janez Jenko (1923-2010), ki je zahteval, da morajo pridige »pod nakovalo«. To bi pa pomenilo ponovno pisanje s strojem tipkanih pridig, in kdo ve, kdaj bi bilo to končano. Gordijski vozel je presekal jezikovni strokovnjak in moj osebni prijatelj – ki je podal ugodno jezikovno sodbo – Janez Gradišnik (1917-2009     https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Gradi%C5%A1nik):
V moje zadovoljstvo se je pokazalo, da je jezikovno znanje g. Jelena prav zadovoljivo. Kot poglavitno vrlino bi navedel, da se ga niso prijele napake današnjega pisanja, ki so sicer silno razširjene. Od doma ali iz šole je prinesel povsem solidno jezikovno znanje, ki mu omogoča, da se izraža v lepo tekoči, dovolj bogati in zares domači govorici. (Pogumno naprej »B«, platnice) To je bilo za cenzorja; osebno pa me je v priloženih vrsticah opozoril na neke malenkosti.

Gredoč omenim, da je brat Blaž oblikoval tudi vabila in podobice za mojo zlato mašo v domači vasi – žrtvoval se je, da je vse ročno pripravil. 
V času razpadanja tedanje Jugoslavije je zaradi osamosvojitvenih korakov Slovenije Miloševićeva Srbija uvedla blokado na izdelke iz Slovenije. Posledica tega je bila – pomanjkanje nekaterih pomembnih izdelkov, zlasti pa zdravil. Tedanje jugoslovansko tržišče je bilo namreč zelo povezano in med seboj odvisno. Sedemdeset let v eni državi ni malo. Če bi ta povezava ostala, bi bilo za vse bivše republike najboljša rešitev. 
Jaz sem se že od začetka svoje duhovniške poti poleg verouka najbolj posvečal obiskovanju bolnikov. Opazil sem namreč, da tudi v Sloveniji večkrat svojci pokličejo duhovnika le za pogreb – ne pa tudi za zakramente, dokler je še živ. Tako bolnik nima možnosti, da bi uredil svoje zadeve z Bogom in se pripravil na srečno večnost. Zato sem rad obiskoval bolnike po domovih, bolnicah, zavetiščih. Ob tej priložnosti so me zdaj v Mužlji začeli prositi za to in ono zdravilo. Moj brat Blaž pa je zaradi svojega položaja v Karitasu zvedel, da nekaterim zdravila ostajajo zlasti ob smrti kakega sorodnika, ali pa ob spremembi določenega zdravila. Zato sem imel priložnost, da sem pri obisku v Sloveniji dobil nekaj zdravil. Zaradi vse hujšega pomanjkanja – pozneje so bile Srbiji uvedene tudi sankcije in embargo – je bilo do zdravil vedno težje priti. 
Brat Blaž in njegova žena Zdenka pa sta mi jih lahko izprosila. V začetku s prevozom ni bilo težav. Pozneje pa so na meji – zaradi vojne na Hrvaškem smo morali potovati skozi Madžarsko –  postajali na carinah vedno bolj zahtevni. Morali smo pokazati seznam zdravil, kakor tudi zagotovilo, da jim ni potekel rok uporabe. Pri tem zamudnem delu sestavljanja ogromnih seznamov in pregledovanju vseh škateljc in s potrdilom in pečatom Karitasa za Karitas v Zrenjaninu – je imel moj brat Blaž levji delež. Naj Gospod poplača njemu, ženi in otrokoma s svojimi darovi.  

===Humanitarna pomoč===
Tega poglavja ne pišem, da bi hvalil sebe ali našo skupnost, ampak da bi pokazal, da smo v najtežjih okoliščinah – ko bi nas predstojniki na prvi migljaj premestili v Slovenijo – vztrajali v nenormalnih vojnih in povojnih razmerah – ter delali dobro tukajšnjim ljudem, tudi ob podpori iz Slovenije. Tudi zato, ker se kak zmrduje in pravi: »Kaj pa delaš tam doli, pridi raje v Slovenijo!« Tisti ne razume, kaj pomeni, da je katoliška Cerkev vesoljna, tj. poslana za vse ljudi vseh časov. Naši namembniki so pa tisti, ki hočejo sprejeti Kristusovo veselo oznanilo ali pa kakršnokoli pomoč, telesno ali duševno in sicer ne glede na vero, narodnost, raso ali položaj. 
Kaj vse sva midva z našim takratnim župnikom Stankom Tratnjekom podvzela, da bi lahko spravila zdravila varno čez mejo, ve samo ljubi Bog. Danes bi lahko mirno rekel, da sem imel več sreče ko pameti. Nisem poznal tozadevnih predpisov v različnih državah, skozi katere smo potovali in prenašali tako občutljiv tovor – za nekatere reči pa sploh ni bilo predpisov – in smo se tako mi kot cariniki prilagajali razmeram. Navadno je bilo tako: ko smo enkrat pripeljali zdravila čez mejo v Vojvodino, ni bilo več težav. Morali pa smo se seveda priglasiti v zrenjaninski carinarnici. Podjetje Tranšped, pri katerem je delala tudi požrtvovalna sestra zrenjaninskega župnika prelata Jenőja Tietzeja Valika (1945-2010), pa tudi mužljanska zakonca Peter in Mira Mezei – ima pri tem neprecenljive zasluge. Predpisi pa so postajali vse bolj togi in na kraju ni bilo mogoče več uvažati na naslov Karitasa. Jaz za to spremembo seveda nisem vedel in ko je pozneje enkrat uslužbenec na carini dejal: 
»Ker ne morete uvoziti, se raje odrecite zdravilom v korist države;« sem vzrojil: 
»Nisem se nikoli odrekel zdravil pod Miloševićem, pa se ne bom niti pod Tadićem« (to je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik po Miloševićem padcu 5. oktobra 2000). Ne vem, kako bi se bila zadeva končala, ampak prav tedaj je v neki zadevi prišel v zrenjaninsko carinarnico predsednik Maltežanov dr. György Szőlősi (1939 1909) – in se vljudno ponudil:
„Če ne morete uvoziti za Karitas, pa uvozite za Suvereni malteški red.” Tako je tudi bilo. Zdravila so morali poslati v Beograd; ko so jih dobili nazaj, so vsa odstopili nam v Mužlji, da smo jih mogli razdeliti. 
Na začetku je bil zadosti podpis zdravnika, ki je potrjeval, da so zdravila res za Karitas. Tega je rada dala dr. Agi Hallmai (1951), naša požrtvovalna mužljanska zdravnica. Drugače sicer v redu, vendar si doktor Dénes Ambrozi ni upal dati podpisa. Med drugim smo oddajali zdravila tudi zrenjaninski bolnici, ker je embargo in sankcije prizadel tudi nje. 
To je povzročilo tudi pomanjkanje bencina; mesečno smo dobivali bone za 20 litrov. Ko sem nekoč ravno prihajal iz carinarnice, sem imel med drugim tudi lepo pošiljko Krkinega azitromicina (sumameda). Miličnik, ki mi je dal bon, je hudo kašljal in dejal, da ima vnetje grla in še sladkorno, pa ne more nikjer do zdravil. 
»Jaz pa imam obojnega in vam bom dal, kolikor potrebujete.« Bil je Srb iz Mužlje – in mi je skupaj z ženo, ki še sedaj živi, ostal do konca življenja hvaležen. 
Sobrat je dejal: »Ljudje, ki so dobili, bodo kmalu pozabili; kdor pa ni dobil po želji, si bo zapomnil.« Včasih je bilo tako; večinoma so pa ljudje te naše nenaložene napore resnično cenili. 
Podeljevanje zdravil, pri čemer so nam pomagali ugledni zdravniki, nam je vzelo res veliko časa. Enkrat je bila pri čakanju na dvorišču taka gneča, da so neki ženski zlomili roko!
Na pomoč je prišla ne le dr. Piroška iz naše ambulante, ampak tudi iz splošne bolnice dr. Pál Babinszki, specialist na onkologiji; jaz sem mu pa prevajal navodila iz tujih jezikov. Kadar smo potem zaradi stiske s časom morali deliti v nedeljo, je redno prisostvoval tudi pri sveti maši. Žal je kmalu potem dobil tumor na pljučih, bil operiran in kmalu zatem umrl. Zaupal mi je, da je pred 15 leti opustil kajenje. 
»Posledic pa ni mogoče odpraviti – nekaj vedno ostane in tisto je greblo po pljučih, dokler se ni izcimil rak. Odrezali so mi pol pljuč.« Ko je umrl okrog 2000, so dejali njegovi skrbni kolegi, da je operacija sicer uspela: vendar pol pljuč ni moglo dovolj oskrbovati tako močne postave z dovolj kisika. To je nauk, da ni treba kaditi: kdor pa že, naj preneha rajši včeraj kot danes – kajti prej ko slej so lahko posledice usodne.  
Pri prenašanju zdravil iz Slovenije na Madžarsko nam je nesebično pomagal takratni lendavski župnik Jožef Bernád (1942 iz kraja Pince) tudi, ko je že bil v pokoju, kakor tudi oba župnika na madžarski strani: lentijski župnik in dekan Jožef Tüske in pokojni župnik v Tornyiszentmiklós-u. Lendavski župnik je večkrat prepeljal zdravila skoz maloobmejni prehod, kajti z madžarske strani so večkrat delali težave in so nas včasih kar vrnili nazaj v Slovenijo.  
Imeli smo pa pri tem Božji blagoslov. Sobrat Srečko Golob – ki je bil dolga leta dušni pastir v Mužlji in okolici – je nabavil celo antibiotike, pa tudi zdravilo zoper epilepsijo, in sicer naravnost iz Krke. 
Nekoč sva se vračala s Stankom iz Slovenije s polnim avtom zdravil. Na Madžarskem so takrat proslavljali praznik svetega Štefana Ogrskega – tudi v Lentiju. Drugi so bili na kosilu, midva sva pa preglejevala, če se ne bi med škatlice zamaknila kaka s poteklim rokom. Priporočila sva se svetemu Štefanu, češ da tako nosiva pomoč njegovemu ljudstvu. V Subotici je neki mlajši carinik začel delati težave in se obrnil na starejšega, ki nama je samo pomahal, da lahko voziva naprej – in tako sva lahko spet pomagala najpotrebnejšim. 
Zadeve pa so se vedno bolj zapletale. Enkrat je neki carinik v Subotici zahteval, da mu izplačamo 1000 mark, kar je bila za tedanje čase velika vsota. Slučajno sem imel tedaj denar za opravljanje maš, pa sem mu dal te marke, ki jih je verjetno spravil v svoj žep. 
Ob drugi priložnosti smo zaman poskušali: mejni prehod Bački Vinogradi, Tompa-Subotica, Röszke-Segedin – zastonj, povsod so bili neizprosni: »Embargo in sankcije ne dovoljujejo uvoza zdravil.« Začelo je snežiti, mračilo se je že - iz Segedina sva že krenila na slepo srečo proti Romuniji, če nas bodo morda tam spustili. Pa sem omenil, da se govori, da v Romuniji kradejo. Obrnila sva nazaj proti Segedinu, kjer so naju v semenišču prenočili. Po zajtrku je predsednik Karitasa napisal nekaj vrstic in s tem so naju madžarski cariniki pustili v Srbijo. In kaj je bilo tam napisano? Da je ta pomoč za Vox humana, humanitarno organizacijo pri stranki Madžarov v Vojvodini. 
Čez nekaj mesecev je prišlo pismo, v katerem madžarska carina sprašuje, kje so zdravila: na Madžarsko so namreč prišla, ven pa ne. Tedaj sem pomislil, da dobrodelnikov ne smem izdati, niti duhovnika niti carinika, pa sem napisal:
»Robo sva poskusila prepeljati na več prehodih, pa so naju povsod odbili. Potem pa se je našel eden, ki je bil ČLOVEK, in naju je spustil čez.« Nato ni bilo več povpraševanja.

===Joška Rašáj===
V zvezi z apostolatom in humanitarno dejavnostjo sem bil dolgo časa povezan s katoliškim gibanjem, ki je imelo pastoralno skrb za Cigane in druge selivce. Zgodilo pa se je takole:
Nekoč sem leta 1979 v cerkvi Srca Jezusovega v Nišu ravno končal mašo. Pa pride v zakristijo možakar v spremstvu mladega fanta s prošnjo, da bi rad maševal. Z brado je izgledal tako nenavadno, da ga ne bi mogel šteti k katoliškim duhovnikom, kot sem jih bil vajen. Zahteval sem od njega »celebret«. Ni ga imel, mi je pa pokazal kelih s pateno, češ da ima vse, kar je potrebno za maševanje – in sem mu seveda dovolil. Nato sem ga smel spremljati severno od nas, levo od proge, k neki muslimanski urejeni ciganski družini, ki je bila nekaj posebnega. Mlada zakonca nista mogla imeti otrok in sta po kosovski navadi – ne glede na to, ali so katoličani, pravoslavci ali muslimani – vsako leto za Veliki šmaren romala k Mariji v znano svetišče Letnica. Po 17 letih sta dobila otroka. Iz hvaležnosti do Bogorodice sta mu dala ime Marjan. Ob našem obisku je ta živahen fantiček imel 7 let. 
Od takrat sva bila povezana in me je zopet obiskal, ko sem 1984 bil prestavljen iz Beograda v Mužljo. Z menoj je obiskal skoraj vse ciganske družine od Mužlje do romunske meje, pa najsi so pripadale k plemenu Romi (ki so v večini), ali Sinte (nemški Cigani z mnogo nemških besed). K tem drugim spadajo večinoma tisti, ki se ukvarjajo ob proščenjih z vrtiljakom (ringlšpilom) – in taki so živeli tudi v naši soseščini. Povedal mi je, da se je tisti fant iz Niša navdušil za delo s Cigani in se naučil njihovega jezika; to delo pa zahteva od človeka veliko ljubezen do Boga – on pa na te napore ni bil pripravljen: vrnil se je k lagodnejšemu življenju in kar se je naučil, je tudi hitro pozabil. Tako je Joška star in bolan vodil križev pot na Vršečkem bregu, kjer so okoli cerkvice postaje križevega pota. Ko sva se zadnjič videla, je bil tako oslabelega srca, da sem moral namesto njega jaz govoriti pri nekaj postajah – on po cigansko, jaz pa seveda v srbohrvaško. 
O njem pa bi se moglo reči s Pavlom: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda.« Koliko je ta mož storil za evropske Cigane!  Sestavil jim je slovar in slovnico. Seveda so razlike med narečji v različnih državah – pa on je znal tudi ta narečja in še mene naučil nekaj najosnovnejših besed, kot na primer: »Taves bahtaló!« (Zbogom!) To malenkostno znanje mi je med Cigani povečalo ugled in pridobilo prijateljev ter tako olajšalo oznanjevanje Jezusove blagovesti miru in ljubezni.  
&quot;Joška Rašaj&quot; je napisal tudi cigansko slovnico in slovar, kar je prevedeno tudi v madžarščino:  BARTHLEMY, André: Cigányország útjain. [On the Roads of Gypsyland. – Po poteh Ciganske dežele.] Lámpás Kiadó: Abaliget, 1992. 191 p. Poznal je torej vse njihove dialekte in skupine. Od njega sem prvič zvedel, da obstajajo tudi Sinte in druge skupine. On je verjetno zanje storil veliko več kot tisti trobači, ki se trudijo za spremembo njihovega imena - ker so pač kot Cigani trpeli hudo preganjanje pod nacizmom - za njihovo dobrobit pa ne storijo ničesar - razen da nabirajo na njihov račun politične točke. Koliko Slovencev pa je trpelo preganjanje pod brati Slovenci za časa komunizma - zlasti v povojnih pobojih - pa bomo zato spremenili svojo narodnost? Tako je moj oče dejal devetdesetih let - ko je marsikaj prišlo prvič na dan: &quot;A taki smo mi Slovenci?&quot; - pa sem mu dejal: &quot;So taki nekateri, toda vi ne!&quot; 
Mimogrede naj omenim, da je Jožko Rašáj dejal, da je pravilen izraz »Cigani«. Oni se namreč sestojijo iz več različnih skupin, od katerih je večina z nazivom Romi, drugi so Sinti. Je pa še nekaj drugih skupin. Imenujete jih pa lahko kakorkoli – oni so prepoznavni po svojem posebnem načinu življenja in po svoji mentaliteti, ki je malce drugačna od naše.
Tako sem torej spoznal leta 1980 tega voditelja mednarodne katoliške organizacije za delo s Cigani C.C.I.T (Comité Catholique International pour les Tsiganes – Mednarodni katoliški odbor za a Cigane) Joška Rašaja (gospod Jožko), s priimkom Barthelemy, doma iz Belgije ali Francije. 
Ko sem prišel v Mužljo, sem začel dobivati Jožkova vabila za ta mednarodna srečanja, ki so bila vedno v drugi državi. Prvo je bilo tik pred bratomorno balkansko vojno februarja 1991 pri jezuitih na Jordanovcu v Zagrebu. 
Ko sem hodil na srečanja te mednarodne organizacije za pastoralno delo s Cigani, ki izdaja večjezično glasilo Nevi jag (nekaj časa je izhajalo tudi v slovenščini), sem večkrat dobil kaj zdravil. 
Od 4. do 6. marca 1994 sem bil tako na srečanju v Waldmünchen-u v Nemčiji (na češki meji) – med 75 udeleženci je bil tudi zadrski nadškof Marijan Oblak – ter sem prinesel s seboj nekaj vreč zdravil. Do Kölna so me pripeljali z avtom, naprej sem pa se mučil z dragocenim tovorom z vlakom. Srečno sem prestopil madžarsko mejo. V Subotici – kamor sem prispel zgodaj zjutraj, pa sem moral vreče oddati in carina jih je pozneje poslala k nam v Bečkerek. 
Ko smo bili naslednje leto na srečanju v Gödölő-ju vzhodno od Budimpešte, pa je priskrbel precej zdravil tamkajšnji župnik. Srečanja so bila tudi v Tuheljskih toplicah. 
Sčasoma sem dobil vtis, da organizatorji kljub lepim besedam nimajo veliko smisla za konkretno pomoč tukajšnjim Ciganom. Res je bila v ospredju duhovna pomoč, vendar oni iz Zahoda niso razumeli balkanskih problemov. Prav tukaj v Gödölőju me je zaprepastila izjava neke udeleženke. Dejala je, da muslimani s Kosova imajo tako malo znanje o koranu, da jih ona – katoličanka – poučuje! Omenil sem, da so njihovi predniki bili katoličani in če jih že kaj uči, naj jih poučuje katoliške verske resnice. Saj je to prava vera in prava smer za vsakega človeka.  
Jaz sem jim tudi priporočil, naj bi pomagali tukajšnjim prebivalcem, da se jim ne bi bilo treba seliti na Zahod, kjer so navadno povzročali nove probleme, ampak bi ostali tukaj. Dobil sem vtis – posebno na Hrvaškem-, kjer je bilo veliko teh organizacij in vsaka od njih je posebej črpala denar od države – da imajo mnogo odsekov, ne da bi delali, ampak da bi izkoriščali državljane, in da se tu poraja neki novi nacionalizem, ko da jih na prostoru bivše Jugoslavije ni bilo zadosti.  – Nisem več hodil na tozadevna srečanja, čeprav so mi vedno poravnali potne stroške. Nisem pa žel nobene podpore tako od sobratov kot od škofije – prej posmeh. 
CCIT se je rodil iz srečanj, ki so jih v Parizu v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja organizirali francoski duhovnik Joška Rašaj (André-Yoschka Barthélemy) ter belgijska zakonca Elisa in Léon Tambour, da bi se odzvali na zahtevo po mednarodni duhovni in človeški oskrbi ciganskih skupnosti. Od svoje ustanovitve 1976 je odbor deloval v sodelovanju s Cerkvijo in vzdrževal posebne povezave s Papeškim svetom za pastoralno oskrbo migrantov in potujočih ljudi. Poleg tega je CCIT nenehno v stiku s kaplani Ciganov in potujočih ljudi. http://www.laici.va/content/laici/fr/sezioni/associazioni/repertorio/ comitato-cattolico-internazionale-per-gli-zingari.html  
S Cigani in drugimi ljudmi v potrebah pa sem še danes v dobrih odnosih na celotnem področju. Tukaj ne živijo le Romi in Sinti, ampak tudi srbski in madžarski Cigani, ki so pa odlični muziki. V današnjem času – ko ljudje nimajo denarja – oni seveda to najbolj občutijo. Pri njih ne samo da blagoslavljamo hiše in krščujemo njihove otroke, ampak se je precej mladih parov tudi cerkveno poročilo. 

==== Iz Škocjana ====

 
Kot primer naj navedem, kaj se nam je zgodilo v Škocjanu na Dolenjskem. Pogovor je potekal takole. 
Prišla je k župniku Jakobu Bostnerju Brigita, ki bi rada krstila otroka.  seveda se je pisala Brajdič, kot večina njenih sonarodnjakov. 
„Kaj torej želš, Brigita?”
„Da bi krstila svojega otroka.” 
”Kje pa je oče?”
”V zaporu.”
”Ali sta poročena?”
”Po cigansko.” (Torej niti civilno niti cerkveno – koliko je danes podobnih parov!).
“Kje se je pa otrok rodil ? ”
”Pod smreko.”
Ko pride njen čas, baje navadno gre rodit pod smreko. 
Naša mama pa nas devetero otrok ni rodila pod smreko, ampak doma. Kdo je pa takrat hodil v bolnico? Saj še zavarovanja ni bilo za zasebne kmete. Babica je bila Škrjančeva teta – in je vse potekalo v redu. Podobno ciganske mamice redno rojevajo zdrave otroke. Vsak otrok je seveda največji Božji dar. 
Ko je bil na obisku Joška Rašaj, sem ga vprašal, ali imajo Cigani res veliko otrok – kot vlada prepričanje. Dejal je: 
»Če so verni, da; če pa niso verni, niso v načrtovanju družine nič bolj velikodušni od Gadžov.« (Gadže imenujejo Cigani vse, ki ne pripadajo njihovi skupnosti). 

Župnik Jakec je bil pravi faktotum. Takrat se je toliko delalo na popravilih pri mnogih podružnicah, da verjetno že dolgo ne – in marsikaj je sam napravil. Pomagal je tudi pri popravilu strehe na bučenski cerkvi svetega Matija, kjer sem zapletena opravila vodil pravzaprav jaz, saj sem hodil poučevat verouk in imel vso duhovno oskrbo na Bučki. Razen vikenda sem pomagal pri dušnem pastirstvu tudi v obsežni škocjanski fari, ki ima mnogo naselij. 
Po šoli sem imel verouk za nekaj ciganskih otrok, od katerih je eden jokal – hodil pa je nekako v tretji razred. Pa ga vprašam, kaj ga je tako hudo potrlo, da joka, saj je že velik fant. Med hlipanjem je izdavil: 
»Učiteljica mi je rekla, da sem Cigan.« 
Komaj komaj sem ga potolažil. »Veš, zato ti ni treba biti žalosten. Jaz na primer poznam Cigane, ki so zelo dobri, delavni in pošteni ljudje; nekateri pa niso taki. so pa malomarni in slabi tudi med Slovenci. Pravzaprav sploh ni važno, katere narodnosti človek je, ampak kakšen je. Bog med ljudmi ne dela razlike; mi vsi smo kot ena velika Božja družina, in se moramo med seboj imeti radi, si pomagati – ne pa si nagajati.« 
Fantek je prenehal jokati in je vprašal: 
»Potem pa nič hudega, če sem Cigan?« 
»Seveda ni nič hudega, kajti Jezus ljubi vse stvari, najbolj pa nas ljudi in tudi mi moramo biti polni ljubezni do drugih. Ne smemo pa gledati na to, kakšne narodnosti ali vere ali položaja je kdo. Kdor tako dela, misli, da so ljudje ko konji, ki jim gledajo na zobe, preden jih kupijo. Mi vsi in vsak posameznik pa smo za Boga izredno dragoceni, ker imamo neumrljivo dušo, ki je poklicana v nebeško veselje. Kdor pa ljudi sovraži ali jih skrega med seboj, bo prišel v peklenski ogenj, če se ne bo pokesal in popravil.« 

=== Bližnji sorodniki ===

V naši družini sem imel soimenjake: med strici Ivana, med tetami pa Ivanko. 
V Stari Jugoslaviji je bila naša, Klemšetova družina, kot tudi druge v sorodstvu in okolici, številna. Imel sem precej stricev in tet. 
Iz prvega maminega zakona je bila Neža (*1900), poročena z Martinom Cvikl (1893-1946) Imela sta 12 otrok. Naš ate je bil fotograf, ki je tudi sam izdeloval slike. Nekoč je slikal sorodnike Borčenove, kjer je bilo dvanajst otrok. Mala je vedno mignila z glavo in to se vidi tudi na sliki: ni bilo mogoče slikati s tako kratkim časom, kot je to sedaj. Ta je bila Anica, ki je padla s črešnje, dobila tetanus ter mlada umrla. (1926-1938)
Njen brat Tina (Martin 1931-25.V.1948) je delal v jami kot njegov oče. Bil je operiran v Slovenjgradcu za mandeljni in vse je potekalo v redu. Skozi grlo je imel cevko, da je lahko dihal. Moral bi zapustiti bolnico, pa so dobili novico, da je umrl. Bil je 17-leten fant in se je gibal, pa je cevka obribala arterijo v grlu in je nenadoma umrl. Takih primerov je bilo takrat več, zato so prenehali s takim načinom zdravljenja. Doma pri Borčenovih je bila velika žalost, saj je smrt prišla čisto nepričakovano. Spomnim se tega slovesa od doma, čeprav sem imel takrat šele štiri leta. Šli smo iz gozda navkreber proti njihovi hiši, bila je visoka trava, veliko ljudi je bilo okoli hiše, vse v črnem; pomladno sonce je sijalo – okrog pa jokanje, ki je segalo do srca – saj je komaj dve leti prej umrl oče. Stari Borčenovi so radi sprejemali otroke iz Božjih rok in zato je bilo vedno veselja na pretek. Radi so peli in delali, ker jih je spremljal Božji blagoslov. Od neke njihove hčerke pa sem slišal, da je govorila: 
»Mi nimamo možnosti, da bi imeli več ko dva otroka«; čeprav so rudarji imeli dobre plače in niso bili zapostavljeni v Titovi Jugoslaviji kot kmetje, ki niso imeli niti zavarovanja in nobene podpore. Kot »kulaki« - kot so jih zmerjali – so se morali znajti kakor so vedeli in znali. Zato še toliko bolj občudujem svoje starše, ki so v tistih železnih časih za ceno velikih odpovedi sprejeli kar devet otrok, od katerih nas je še osem živih.   
Iz drugega zakona moje stare mame Marije (†1953, stara 72 let), je bilo več otrok: 
Anton (14. I. 1907-17. X. 1992) – moj oče. 
Marija (Micka, 16.III.1912-15.IX. 1934) je hodila k šolskim sestram v gimnazijo v Celju, in je mlada umrla od jetike. Začela je kašljati, pa jo je zdravnik poslal na pregled na v Slovenjgradec, kjer ji je zdravnik dejal: »Saj si zdrava, ni ti nič.« Potem je pa bolje pogledal posnetek, in odkril veliko kaverno na pljučih. »Kam sem le prej gledal!« To odkritje pa ni nič pomagalo, saj proti jetiki takrat še ni bilo nobenega zdravila. Za primero imamo danes proti koroni celo vrsto cepiv. Kakor je bilo mogoče, sem se tudi jaz cepil s Pfeizerjevim cepivom. Obstajajo pa številne skupine nezadovoljnežev in objestnežev, ki zavračajo cepljenje, ki je edini način uspešne zaščite proti tej novi, nepoznani in potuhnjeni bolezni, ki vsak dan pobira nove žrtve: redno med necepljenimi, med cepljenimi veliko manj. 
Ugonobila je tudi Pavlo (11.VI.1944-15.IV.2021), ki je živela v Beogradu, me večkrat obiskala v Mužlji. Ravno za Veliko noč je padla v posteljo. Pred tem je na vikendici urejala kopalnico z željo, da bi se vsaj enkrat skopala. Pa ji ni bilo dano: zdrava ko dren je začela kašljati, dobila je vročino, srce ji je začelo preskakovati, pritisk ji je narastel – in je v osamljenosti umrla v najsodobnejši korona-bolnici na Batajnici. Verjetno se je okužila v mestnem prometu. 
Drugi sorodnik - Janko, je živel v kar se da zdravem okolju v hribih in daleč od ljudi – pa ga je korona vseeno našla. Zdravniki so se dolge mesece borili za njegovo življenje – pa je umrl v Mariboru. Oba sta bila necepljena – in bi ju ta neznatni pik rešil prerane smrti! 
Ivanka (* 2. IX. 1916 †12. XII. 1933) je tudi hodila k šolskim sestram v gimnazijo v Celje – in je prav tako mlada umrla od jetike.
Tilen (Tilek, mlajši od Tončeka), je tudi mlad umrl zaradi jetike. 
Aleksander – klicali so ga Lekš, je bil višješolec in je končal gimnazijo na Ptuju, kjer je njegov stric bil ravnatelj. Hotel je postati duhovnik in je pravil: »Jaz bom tako glasno pridigal, da se bo cerkev tresla!« Pa se je nalezel jetike in ko je med počitnicami prišel domov, je prišel z dil (=podstrešja) po stopnicah, samo bruhnil kri in omahnil mami v naročje: »Mama, umiram!« Lahko si mislimo, koliko bridkosti se je zgrnilo nad družino, zlasti na mater, ki je morala gledati umiranje svojih ljubljenih otrok, ne da bi jim mogla pomagati.
Jožefa (Zefka, r. 1908, †15. X. 1992) se je po drugi svetovni vojni poročila z Mežnarjevim Ivanom, Ograjenšekom. Nemci so ga vpoklicali k vojakom med drugo svetovno vojno. Niti ona niti Pepa nista vedela ničesar o svojih ženinih; potem pa sta istega dne dobili od njiju novice in sta obe od radosti jokali. Ivan je imel ravno nogo od šrapnela, ki mu je ostal v nogi. Sicer pa je bil maler-pleskar, in je od tega nekaj zaslužil. Ker je bil prepošten, za svoje zasluge ni zahteval večjega nadomestila, ampak je računal vedno enako, čeprav so cene šle gor in je bila v Novi Jugoslaviji občutna inflacija. Risal je tudi krasne slike, tudi v spominsko knjigo. 
S svojo ženo Zefko – ki je tudi trogala (hodila prodajat sadje in vrtnine na trg, največ v Velenje) – sta tako skromno, pa zadovoljno živela in rodila dve deklici: Pepiko in Vanko.
Pri njih doma sem bil vedno dobrodošel in so mi po svojih skromnih možnostih vedno postregli. Zefka je imela čudovit alt in kadar je v cerkvi zadonel njen »Presveto Srce slavo naj poje ti srce, le k Jezusu v višavo vsa srca naj gore!« so mislim, prisluhnili ne le navzoči verniki,  ampak tudi sami nebeški angeli. 
Na starost se ji je napravil nekakšen mozolec, ki se ji je razširil po obrazu; ni poslušala dobrohotnih nasvetov, da bi šla k zdravniku – pa jo je ta hudina spravila v grob. Umrla je le nekaj dni pred svojim bratom, mojim očetom. 
Ti bratje in sestre so se imeli zelo radi, čeprav so bili revni ko cerkvena miš. Moj oče ji je prepisal nekaj malega zemlje v Čretah, bratu Tinčeku pa nad Hribrom. Tako sta obe družini prišli do skromne domačije, kjer ne živijo le prijazni ljudje, ampak je od Zefke tudi najlepši razgled na Šentilj in z okolico, tudi na Goro Oljko. 

=== Stric Ivan ===
Ivan (1.VIII.1910-8.II.1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Na mojem grobu (epitaf)
|-
| &lt;poem&gt;
»Na mojem grobu rože so vzcvetele, 
na njih si med nabirajo čebele, 
ki zlato satje v panjih si gradijo… 
Le vlijte mi iz voska bele sveče! 
Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; 
za pokoj moje duše naj gorijo!«
&lt;/poem&gt;
|}

Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC, kar so s črnim humorjem označevali kot »ti boš crknil«. 

Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi izogibali.

Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Čebelni varuh
|-
| &lt;poem&gt;
»Čebelni varuh svet' Ambrož – 
daj nam dosti sladkih rož. 
Za čebele dosti hrane – 
da kaj tudi nam ostane.« 
&lt;/poem&gt;
|}

Zgoraj je pa bil pregovor: 

»Muha, daj mi kruha!« 

Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj je vladalo prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. 

Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan.

=== Stric Tinček ===
Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. 
V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal škofa Antona Bonaventura Jegliča. Tam je bila tudi izredno dragocena marmornata dvorane, ki so jo komunisti po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so brezbožniki ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. 
Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. 
On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. 
Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil.
  
=== Osnovna šola ===
Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število.  
Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. 
V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom Marjetico stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Če je prišlo do napetosti, so baje bili v uporabi »leteči krožniki«. Žal sta se z učiteljico Nežiko kmalu ločila. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Pri njem smo se naučili tele pesmi:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Majski večer (del)
|-
| &lt;poem&gt;
»Listje trepeče na drevju, 
slavec v njem žvrgoli – 
rože priklanjajo krone, 
potoček tajno šumi.«
&lt;/poem&gt;
|}

V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. 
Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček«.
V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo.  
Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero nikoli nisem imel kakega smisla. Pravili so, da je pozneje iz neke cerkve nakradel nekaj angelčkov, ki jih je živo rdeče pobarval. Stanoval je ravno nasproti milice in so ga zasledili. Mama pa so zmajali z glavo: »Koliko kapelic in kipov so komunisti razbili! Med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo, za katero se je ravno Arnold zanimal. Se je našel vsaj kdo, ki je ohranjal sveto dediščino.« Ta učitelj nam je prav zato priporočal, naj fotografiramo stare kapelice in znamenja, da bo od njih ostal vsaj kak spomin. 

V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval:
»Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej  ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih;  mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. 

Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom. Verjetno zato, ker je papež Pij XII. imenoval za kardinala Alojzija Stepinca, ki je bil obsojen zaradi zvestobe katoliški Cerkvi. Glavni vzrok pa je bil v tem, da je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Stepinčev primer pa je bil le pretveza za hujše preganjanje. On namreč ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve, pa je moral na sojenje in v zapor. Eden od ukrepov je bil tudi, da so vrgli verouk iz šol. Ker smo mi bili že v prvem razredu pri birmi, smo pozneje hodili k cerkvenemu verouku, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, bolj neredno, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. 
Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku – saj pravzaprav nisem hodil redno. Ko sem to doma povedal, je oče vzrojil: 

»Vidiš ga strahopetca. Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem pri drugem spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal.
Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: 
»Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. 
Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. 
Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so se zasmejali, od studa pa tudi zbežali iz kuhinje. 

Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe Bojerman, ki je sovražil duhovnike in jih imenoval »flašarji«. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je jezno končal. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili goreči šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) na Pohorje, http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&amp;tag=909 češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. Ne verjamem, da je kaj bilo na stvari, razen preganjanja vere. Za tega Bojermana so fantje-sošolci z žalostjo govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi fantje izredno občutljivi. 

Kot omenjeno, so za tega učitelja pravili čisto resno, da zapeljuje mladoletna dekleta. Vedelo se je, pa nihče ni nič ukrepal - je pač bil &quot;na liniji&quot;. 

Za drugega učitelja pa so pravili, da &quot;šlata&quot; fante. Verjetno je pri tem tudi ostalo. Sicer je bil tisti učitelj v redu - a ne vem, če se je javno vedelo za njegovo napačno usmerjenost. Ni govora, da bi se kaj podobnega slišalo o kakem duhovniku. To pa, da so zaradi vere preganjani in da včasih proti njim govorijo tudi neresnične stvari - oni pa se ne morejo ali niti nočejo braniti...

Med sošolci se spomnim na dogodek z Ivanom Sevčnikarjem. Ko smo bili na izletu na Bledu, nas je spremljal – mislim da je bil razrednik Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Eden je bil o moškemu, ki ga je mati prosila, naj ji pomaga nositi vrečo krompirja s trga. Ukazala mu je, naj se sleče. Nato je sklicala svoje otroke rekoč: »Glejte, ta stric je zato tako suh, ker ni hotel jesti kumaric.«  
Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »velenjčana«. Malo smo šli na sprehod. Midva s »Sivijem« sva potem zašla – kajti na vogalu ulice je bila enaka reklama – in midva sva šla v napačno smer ter le še videla, kako jo je velenjčan odsopihal. Potem sva pa šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. 
Sicer pa smo se v šoli lepo imeli. Velenje so takrat na veliko gradili – mi smo imeli tam še nekaj časa drevesnico. Enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Ate so delali v drevesnici, mi smo pa brisali drevesca, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo.

=== Srednja šola ===
V srednjo šolo sem se vpisal k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: najprej je bil tam noviciat, nato pa tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). 
V Križevcih pa se je imenoval aspirantat – priprava. 
Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanje v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik tako imenovane Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore.
V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), splet https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina pa je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso še prej.« Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Naj omenim nekatere, ki so postali duhovniki.
Tone Krnc (1937) je bil starejši poklic in je bil doma na 
Homu v fari Št. Rupert na Dolenjskem napisal je zapise iz svojega življenja z naslovom: »vse zate in s teboj, zvesti Bog.« Zlato mašo je imel že 2019, saj je bil posvečen 29. junija 1969. Z njim sem se prvič srečal na Rakovniku, ko smo potem skupaj potovali prek Zagreba v Križevce, ki so 64 km oddaljeni od Zagreba z železnico – takrat je to bila edina možna zveza. on je bil starejši poklic in je zato tudi prej bil posvečen. Mi mlajši smo nanj gledali kot na kakega starejšega brata, ki bo gotovo dal kak dober nasvet, in ki se razume na vse tehnične zadeve – ki so meni – pa tudi drugim – bile bolj tuje. Med svojim župnikovanjem na Kozjeku nad Velenjem je bil povezan tudi z našo družino. radi so obiskovali cerkev sv. Jošta, in tudi nevesti imata od tam dva moja brata: Florjan ima ženo Marjano, ki ima sorodnike v kozješki fari. dve leti mlajši brat Franc pa ima ženo Malčko, ki pa je prav iz kozješke fare. Zato so tudi sorodniki z zanimanjem prebirali njegovo življenjsko pot in dogodke, ki so jo popestrili. 
Ciril Slapšak (1943) je bil  odličen pevec in matematik, ter prav tako izhaja iz mučeniške fare Št. Rupert na Dolenjskem, in je bil posvečen 29. junija 1971. 
Tudi on je bil moj sošolec in sonovinec. Ko je imel novo mašo, se mu je približal tudi tisti sovaščan, ki je bil kriv smrti njegovega očeta med vojno. v Št. Rupertu so namreč partizani med in po vojni pobili ogromno število ljudi, saj vas ni hotela sodelovati z brezbožnim komunizmom. Mučili in pomorili so veliko število mož in fantov, pa tudi cele družine: z ženami, starci in otroki, kot na primer številno družino Mavsarjevo, o kateri je celo članek na Wikipediji z naslovom »Poboj družine Mavsar«. o teh grozotah priča tudi spomenik žrtvam z ogromnim številom imen na šentruperškem pokopališču. Žrtve so bili domobranci, med katerimi je bil tudi Cirilov oče. In ta nekdanji partizan mu je rekel ob priliki nove maše: »veš, oprosti, takrat so bili pač taki časi.« In Ciril – tako je pisalo v novomašni družini iz 1971 – mu je dejal: »seveda odpuščam. duhovniki smo zato, da pridigamo spravo in ljubezen po Jezusovem zgledu.« Mislim, da lepše nove maše ni bilo mogoče imeti kot take kronane s spravo. 
Ko je postal zlatomašnik, je že nosil križ bolezni in je objavil le kratke zapise. Iz svojega bogatega in plodovitega življenja, pa tudi iz svojih mladostnih spominov in poznejših izkušenj, bi nam bil seveda lahko marsikaj poučnega povedal.
Janez Ulaga bi tudi imel letos zlato mašo, če bi jo učakal. ni sicer bil moj sošolec v Križevcih – bil je namreč poznejši poklic – vendar sva bila pozneje skupaj v bogoslovju. 
Rojen je bil v Št.Rupertu nad Laškim. Ko je umrl v prometni nesreči – ki se je zgodila 12. septembra 1985 na takratni »cesti bratstva in edinstva« blizu Grosupljega, je bil star samo 49 let. Vozil je kombi iz Želimlja nekam na Dolenjsko ali v Belo krajino, da bi nabrali jabolk za zimo in so nosili s seboj »kište« (zabojnike). Bila je tudi megla – in pri trčenju je umrl en novinec, drugi je bil hudo poškodovan. To je bila za salezijance in domače huda preizkušnja. Pravili so, da se tudi sicer ni preveč držal desno. 
Njemu sem lahko hvaležen, da je moja nova maša potekala tako slovesno kot je; on mi je namreč posodil kelih, ki je bil izdelan po Plečnikovem načrtu; prav tako mi je posodil tudi svoj mašni plašč. Oba sva imela končno tudi istega pridigarja v osebi Maksimilijana Jezernika, ravnatelja papeškega zavoda Slovenik, po rodu sicer iz sosednje vasi Ponikva. Ker je bilo torej toliko stvari skupnih, nisva mogla imeti nove maše na isti dan. Prvi jo je obhajal on v Št. Rupertu nad Laškim, in sicer 9. julija 1972. Tudi jaz sem bil navzoč pri tej lepi slovesnosti. 
Žal sem tukaj naštel le nekaj svojih slovenskih sošolcev. veliko prijateljev pa sem imel tudi med hrvaškimi dijaki. nekateri od njih so že umrli. Med njimi je bil najodličnejši Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. Z Vitomirom Husakom iz Sređanov pri Badljevini sva se dobro razumela. Po duhovnih vajah pa sem z njim prekinil vsak stik, saj so nas predstojniki (pretirano) svarili pred »posebnim prijateljstvom«. Po moji sedanji presoji je pa to bilo čisto normalno in navadno prijateljstvo. Kljub temu pa me je prijetno presenetil, ko me je obiskal na Rakovniku, ko se je vračal od vojakov nekje na Primorskem. 
Tudi drugim bi lahko posvetil nekaj prostora, če ne bi zmanjkalo časa: zato se jih bom vseh spomnil v molitvi: rajnih in živih – in to tudi vam priporočam.  
=== Klasika ===
Pri salezijancih po končani srednji šoli opravi študent tako imenovani tirocinij ali salezijansko vzgojiteljsko delo v praksi. Navadno se to kaže v asistenci kaki skupini ali kakem razredu. Jaz sem tudi imel asistente: delavnega in pobožnega Petra Bogataja (* 28.VI.1935) v Križevcih v prvem razredu srednje šole, ki sem se z njim srečal pozimi na Kodeljevem, in je umrl prav medtem, ko to pišem, 7. julija 2022. 
V drugem razredu smo imeli za asistenta bolj resnega Janeza Poprijana, ki je bil nato zaposlen na nunciaturi v Beogradu, stanoval na Karaburmi, ter je umrl 23.II.1988 star komaj 47 let. Slučajno sem ga obiskal le kak dan pred smrtjo v Kliničnem centru. Imel je veliko zaupanje v bioenergijo; pa so mu poslali nekega bioenergetika meneč: če ne bo pomagalo, škodovalo tudi ne bo; pa res ni nič pomagalo. Tudi mene je ob obisku vprašal: 
»Ali imaš ti bioenergijo?« Rekel sem mu, da še nikoli nisem za kaj takega slišal, a kje da bi to poskusil. Pozneje sem slišal iz ust karizmatikov – tako Jamesa Manjackala kot tudi Mija Barada:
»Najprej se stanje prividno poboljša – potem se pa naglo poslabša. Vsa ta zadeva pa je povezana s ta črnim; prav tako iskanje vode s svinčnico in podobna praznoverja. Zato se je treba izogibati takih pomočnikov.« 
Izgleda, da je imel naš Janez tegobe že dolgo časa. Ko so ga po posredovanju sester križaric »preko veze i reda« pregledali v Gradski bolnici, je bolezen že tako napredovala, da je bila notranjost kot en sam blok – pa so samo nazaj zašili – in so ga z letalom prepeljali v Ljubljano. 
V noviciatu mi je bil asistent Jože Zver in neki grkokatolik, v klerikatu na Reki pa odličen pevec Venci Zadravec – oba sta si poiskala v življenju drugo pot.   
Mene pa je doletela čast, da so me poslali obenem študirat in obenem asistirat. Nadzorovati sem moral skupino fantičev, ki so skoraj vsi po vrsti bili iz Bosne. V Sloveniji naj bi se izučili kakega poklica, in bi potem ostali kot bratje pomočniki – kot smo tedaj dejali – v salezijanski družbi. Zgodilo pa se je, da so vsi po vrsti po končani šoli odfrčali vsak v svojo smer – le nekaj slovenskih kandidatov je doseglo cilj – služenje Bogu in ljudem; med njimi je bil tudi Nace Polajnar, ki se je povzpel visoko v javnem življenju. Duhovnik pa je postal Franc Strašek, ki je končal gostinsko in prinesel s seboj občudovanja uglajeno vedenje. Med drugimi je bil tudi brat mojega izredno nadarjenega sonovinca Miška Prskala; nekoč je napisal na klop v sobici, ki nam je rabila za obednico – in je bila pred našo veliko obednico pod stopnicami:
»Kad bi jelen imao krila – kakva bi to ptica bila!« - seveda je z Jelenom mislil na moj priimek. 
Tako asistiranje mi je v praksi pokazalo, kako malo vzgojiteljskih sposobnosti posedujem. Vzelo pa mi je skoraj ves prosti čas, saj sem dopoldne sem hodil na filozofsko fakulteto študirat grščino in latinščino. Ko me je inšpektor Jakob Avguštin poslal na ta študij, sem dejal, da ne bo šlo – pa me je tolažil, da bo že šlo – pa ni. Vzrokov za to je bilo več. 
Prvi je bil ta, da nikoli nisem bil navdušen za mrtve jezike, ampak za žive. Do tedaj sem se učil angleščino, nemščino in italijanščino. Z veseljem bi se podstopil kateregakoli živega jezika – predvsem pa slovenščine – pa sem se moral mučiti z mrtvima, ki ju nihče na svetu več ne govori. 
Tedaj je latinščini pravzaprav odzvonilo – ki je bila do drugega vatikanskega koncila uradni jezik katoliške Cerkve (maša, brevir). Spodrivali so jo vsepovsod živi jeziki. 
Nisem si sebe mogel predstavljati kot dolgočasnega profesorja nekega mrtvega jezika. rajši bi delal v dušnem pastirstvu z živimi ljudmi, predvsem z bolniki, pa tudi verouk bi rad poučeval. 
Predstojniki so podcenjevali zahtevnost študija. Namesto, da bi me poslali kam v tujino in me s tem osvobodili dodatnih obveznosti, so mi jih nepremišljeno še nalagali; pa tudi sam sem si jih rad naložil; zlasti rad sem popravljal pravopisne napake iz slovenščine. 
Pri študiju mi je stal ob strani starejši gospod, ki je nekdaj bil profesor na Salezijanski bogoslovni fakulteti na Rakovniku, svetniški Anton Logar, ki je latinščino odlično poznal in je tudi popravljal moje napake. Ni mi pa znal teh klasičnih jezikov približati in me zanju navdušiti. Šolski svetnik Valter Dermota – ki mi je tudi dal v pregled nekatera svoja škripta – saj je dolga leta preživel v Španiji in se navzel španskega načina izražanja – pa je mislil, da je postavljen le za bogoslovce in me ni nikoli vprašal, kako napredujem v klasiki. Tako je bil študij obsojen na neuspeh. 
Ko sem se 2011 pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani srečal s svojim nekdanjeim profesorjem grščine – profesor latinščine Milan Grošl je bil že davno umrl – je dejal, da je bil prepričan, da bom napravil pisne in ustne izpite. Ko sem mu povedal, da nisem imel rad teh predmetov, posebno latinščine ne, je letos umrli Kajetan Gantar (1930-2022) potrdil, da je tako siljenje samo mučenje človeka. Ta asketski in svetniško živeči kristjan, ki je prevedel in napisal neverjetno veliko knjig in člankov, je imel za moj položaj popolno razumevanje. Pri njem, je dejal, bi jaz napravil izpite; vendar sem po želji predstojnikov imel latinščino pod A, grščino pa pod B. Nekateri sošolci so se takrat iz mene norčevali. 
Profesor Milan me je po drugem neuspelem poskusu  močno »potolažil« z izjavo: »Pri meni ne boš nikoli izdelal.« In tudi nisem. 

=== Bogoslovje ===
Še danes sem prepričan, da bi študij kakega živega jezika uspešneje opravil kot je to bilo z mrtvo klasiko – kar je pokazal pozneje tudi moj uspeh v bogoslovju. Če ne bi bil prestavljen na svojo željo v diasporo, bi gotovo uspešno končal še magisterij – za prvi letnik po takratnem učnem načrtu sem namreč že s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu. Manjkala je samo še ustrezna naloga…
Polom v klasiki je bil zame dober življenjski nauk, da sem imel poslej veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Dotlej sem bil namreč vedno odličnjak in kot tak malo »važen« - ne misleč na to, da je nadarjenost Božji dar. Zgodilo pa se mi je podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. 

Kolikor je bilo v moji moči, sem odslej vedno nasprotoval, če so hoteli starši ali predstojniki siliti nekoga v šolo, ki je ni maral. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda proti Božji volji.  
Po neuspešnem študiju klasike sem se torej vpisal v bogoslovje – kar v drugo polletje in začel zelo dobro ter opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo 116. (najkrajši) psalm, in ga znam še danes.

Čim sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. 
Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. 
Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). enkrat je pokojni Igor Lovišček – to je pozneje sam izjavil na izletu v Romunijo – poslal vprašanje: 
»Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. 
Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. 
Takšnega odgovarjanja pa ni malo; navadno pa se tisti vsiljeni poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati, kajti drugače bo lahko polomija. 
Tako je bil z nami prvo leto v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja bil neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga usmeril drugam usmeril in se naslednje leto res ni vrnil v Križevce. Najbrž ni uspel v kakem duhovnem poklicu, saj ga v uradnem Šematizmu iz 1974 ni najti. Drži seveda, da nima vsak poklica – in je boljše, da odide prej ko poznej.  
Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral preki-
niti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je  pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. 


{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Škalsko mirje
|-
| &lt;poem&gt;
ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967)
Ob tihem jezeru zamišljen blodim.
»Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi.
Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo 
Sirene žvižg izgublja se v daljavi.

Po trhlih štorih stopa trudna noga;
Ozrem se vzdolž objokanega proda –  	
Gorjupa bol razjeda me in gloda,
Smrdljiv tovarniški se dim mi roga.
        
Šaleškega, o Š k a l e , biser raja,
Spomin na vas mi bridko bol poraja: 
Ostala brez srca si, vas uboga,
Pogoltnile sledi so ga premoga. 

Premoga? Ne! Zasula ga hudoba
Je tujega, brezbožnega trinoga;
Prihrula nekdaj nepoznana zloba –  	
Zažrla v te se kakor živa goba. 
    
Vedo povedat, da bilo hudo je – 
A upanje kljub temu ne jenjuje.
Le božji hram na griču v noč vzdihuje: 
»Umirati počasi – ah – grenko je!«
	 	
Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti!
Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti?  	
Povodenj je zalila dom nam zvesti –  	
Plahutajo skovirji v pusti hosti. 

Zidovje neuklonljivo se pogreza, 
ga brezna v sebe vlečejo nemila. 
»Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti:
Močnejša si hudobne sreče sila!«  	

Le hriber mali je, popotnik, priča,  	
da tukaj stalo vaško je središče;  	
ogromni, neutolažljivi solzi  	
očem zakrivata domov grobišče. 

In solzi rasteta vse dalje, širje, 
se zlivata čez greznato močvirje: 
Ime dobita: »Jezero velenjsko« 
a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!«
&lt;/poem&gt;
|}


Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem: 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Zaupaj mu skrbi 
|-
| &lt;poem&gt;
ZAUPAJ MU SKRBI 
(objavljeno Zvon Marije Pomočnice, št.3, leto I., 25. XII. 1969)
1. Prelepa noč, izlivaj mir 
v nemirna srca vseh ljudi. 
Bog, naša moč, veselja vir 
v ubožnem hlevcu se rodi. 
Pozabi bol, odženi greh, 
Zaupaj mu skrbi!

2.Opolnoči se zažari 
doslej teman nebesni svod. 
Množina angelov pojoč 
se proti zemlji razvrsti  	
In slavo Bogu pojejo  	
Ki usmili se ljudi.

3.Zatorej bratje tudi mi 
Iz spanja hitro vstanimo. 
Se proti Betlehemu zdaj 
vsi trumoma odpravimo!  	
odprimo srca in roke  	
Podajmo si krepko.

4.Sovraštvo zdaj preneha naj, 
Ljubezen mnogo lepša je!
Pač mir na zemlji vlada naj, 
Ki dete ga prineslo je  	
na zemljo vsem, ki verni so  
In blagega duha.

&lt;/poem&gt;
|}

=== »Moji« papeži ===
To poglavje govori o »mojih« papežih. Gre za tiste papeže, ki se jih na neki način spominjam, ki so živeli v času mojega življenja, ali pa sem se tudi srečal z njimi – in so torej na neki način vplivali na moje mišljenje, življenje in ravnanje. 
V naši družini je vladalo nepisano pravilo, da se o duhovnikih, škofih ali papežih govori vedno le dobro in spoštljivo. Sicer je bilo na splošno znano, da niti o sosedih, sorodnikih ali znancih pri nas nihče ni govoril v hiši kaj slabega ali raznašal čenč o drugih, pa niti o naši družini, po tistem modrem reku: »Kar se doma skuha, se doma poje.« 
Če se temu ni bilo mogoče izogniti, ker je bila napaka splošno znana, tedaj je govornik dotičnega skušal nekako opravičiti. Če je to veljalo za vse, je posebej veljalo za papeža. Zato bi nekaj povedal o svoji povezanosti s Kristusovim namestnikom na zemlji – papežem. V starejšem obdobju – pred 2. vatikanskim vesoljnim cerkvenim zborom – je bil položaj papeža pri katoličanih tako rekoč nedotakljiv. Sprejeli so za vodilo tisto geslo: »Roma locuta – causa finita.« To je bilo v pomenu: če je kaj papež določil, je bilo konec vsake razprave. 
To reklo poteka od Sv. Avguština v razpravi zoper krivoverske pelagijance z dne  23 septembra 417, govor cxxxi, poglavje 10, v PL XXXVIII, str. 734: 
''Jam enim de hac causa duo concilia missa sunt ad sedem apostolicam; inde etiam rescripta venerunt; causa finita est''. – »O tej zadevi sta bila poslani dve odposlanstvi na apostolski sedež; od tam so tudi prišla nazaj določila: torej je razpravljanje končano.«

Prišel pa je papež Janez XXIII. (1958-1963), ki je odprl okna Cerkve, da bi jo prepihal duh sedanjosti in svobodnega razpravljanja ter odnesel nepotrebno šaro v smislu: »Kar ni prepovedano, je dovoljeno.« Medtem ko naj bi prej nekako veljalo: »Kar ni dovoljeno, je prepovedano.«
Sklical je na svoja stara leta tudi 2. vatikanski koncil (1962-65). Na njem pa je bilo svobodno razpravljati prav o vseh vprašanjih. Pri teh debatah oziroma predlogih so se slišala večkrat različna mnenja, včasih tudi nasprotna. Nato so udeleženci z glasovanjem sprejemali posamezne odloke. Med razpravami 2300 koncilskih očetov je ta prej samoumevna resnica – na primer glede dogem katoliške Cerkve – večkrat bila postavljena pod vprašaj. Najprej so se namreč začele spremembe in prilagoditve v bogoslužju, pa so nekateri mislili, da se bodo zgodile podobne revolucionarne spremembe tudi v dogmatičnem in moralnem nauku: kaj verovati in kako živeti. Med »kako živeti« je bilo najbolj pereče vprašanje »uravnavanja rojstev«. 
Na koncilu so imeli škofje vsak svojega svetovalca; med njimi so bili tudi učeni in znani profesorji, kot na primer jezuit Karl Rahner, ki so bili izvedeni v različnih strokah in so jih škofje na razpravah večkrat vprašali za mnenje; a nekateri so še po koncilu zagovarjali svoje ločeno mnenje. 
V svetovnem obsegu je izstopal zlasti omenjeni profesor Hans Küng (1928-2021), ki je med drugim tudi papeževo nezmotnost, kakor je bila opredeljena na Prvem vatikanskem koncilu, izrečno postavil pod vprašaj v svoji oporečniški knjigi »Unfehlbar?« (1971 Nezmotljiv?) Razna oporekanja so zbrana tudi v knjigi profesorja Vladimirja Truhlarja (1912-1977) »Katolicizem v poglobitvenem procesu« (Mohorjeva družba Celje, 1971). Nesporazum je v tem, da je izšla v redni zbirki. Ob tej priliki je namreč urednik beograjske Blagovesti Alojz Turk zapisal, da se v tej knjigi – ki je prinašala celo vrsto koncilskih in pokoncilskih oporekanj in škandalov – »nahaja strup, pohujšljivo branje«. Na take in podobne objave so moji starši imeli trdno stališče: »Vsak naj pometa pred svojim pragom in naj se ne vtika v cerkvene zadeve.« Takrat smo živeli v komunizmu, ki o Cerkvi – pa tudi papežu, škofih, duhovnikih, vernikih – ni nikoli vedel nič dobrega, ampak le slabo. Zato so bili moji starši mnenja, da moramo braniti njihov ugled pred nasprotnimi napadi. Če brezbožniki ne verujejo in ne priznajo Boga, kako naj bi priznali in spoštovali tiste, ki vanj verujejo ali o njem poučujejo druge? Sedaj so se pa uvrstili med najostrejše kritike ne nasprotniki ali brezverci, ampak nekateri duhovniki in celo škofje in kardinali. 

Opazno je, da je to približevanje svetu prinašalo tudi dobre sadove. Ko je papež Janez XXIII. umiral z besedami »Ut omnes unum sint« (Da bi bili vsi eno), je skoraj ves svet sočustvoval z njim, kajti s svojim preprostim in ljubeznivim načinom je Cerkev zelo približal zlasti navadnim ljudem, pa tudi politikom. 

Pomanjkanje časa za pripravo zlatomašne knjige – in nič drugega – je vzrok, da sem pri »mojih« papežih
prišel le do Pavla VI., ki sem se z njim tudi osebno srečal. Zato jih le naštejem:

==== Janez Pavel I. ====
Njegova izvolitev je bila pravo presenečenje – imenovali so ga »Papež Smehljaj«.
Vladal je komaj 33 dni. Jaz sem bil ravno prestavljen v Niš, ko sem moral ljudem naznaniti, da je
ta papež – ki se je za resnim Pavlom VI. ljudem takoj priljubil – umrl. Ko sem to izrekel, sem med
mašo zajokal – in komaj sem mogel nadaljevati.

==== Janez Pavel II. ====
Oporečništvo po koncilu je tako rekoč prenehalo, ko je nastopil – sam udeleženec na koncilu, učeni papež Janez Pavel II. – Veliki. On ima tako rekoč skupaj z ameriškim predsednikom Reaganom zaslugo, da je »padel Berlinski zid« - in po mnogih delih sveta tudi komunizem. Bil je velik Marijin častilec in izredno prijazen človek. Kot takega ga pozna tudi Slovenija, ki jo je dvakrat obiskal. Pri njegovem prvem obisku je bila v Mariboru 1996 navzoča tudi moja mama, ki ni mogla prehvaliti njegove nalezljive dobrohotnosti in globoke vernosti.

==== Benedikt XVI. ====
Pravili so, da je Janez Pavel II. napolnil trge, Benedikt XVI. pa cerkve. On je menda največji učenjak današnjega časa. Njegovo nemško poreklo so nasprotniki obilno zlorabljali. Kot natančen Nemec je odstopil, ko je opazil, da ga telesne sile zapuščajo, že leta 2013! Pa so vzdržale vse do letos (2022), ko še zmeraj piše učene bogoslovne razprave in knjige.

==== Frančišek ====
Pravo njegovo nasprotje je njegov naslednik Frančišek, prvi papež iz Južne Amerike in prvi jezuit na prestolu svetega Petra.
Kakor je bil Benedikt XVI. predsednik Kongregacije za verski nauk in dosleden ter strog v načelih vere in morale, tako imajo nekateri vtis, da je Frančišek sicer strog do svojih uslužbencev – kardinalov, pa tudi duhovnikov, ki jih zna kritizirati celo pred verniki – izredno blag in popustljiv pa do drugih ljudi in do sveta. Le tako se je mogel 2016 srečati tudi z moskovskim patriarhom. 
Ko smo se z njim srečali 12. septembra 2022 v Budimpešti na 52. svetovnem evharističnem kongresu, je kljub letom in nedavni težki operaciji deloval živahno, sproščeno in prijazno – a s klenimi nagovori, ki jih sam sestavlja. Kar pomislite: imel je na Madžarskem in Slovaškem 12 popolnoma izvirnih govorov, kjer je prikazal izredno poznanje domačih in svetovnih razmer, ki jih je seveda ocenjeval in presojal iz svojega zornega kota. 
 
==== Papež Pij XII. ====
Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. 
Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. 
Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. 
Je pa bila vsa navdušena nad socializmom in Titom ter je mojemu očetu nekoč dejala v pogovoru: »Mladina bo naša.« Ate pa so ji dejali: »Bomo videli.« In sedaj, dandanes, smo res priče, da ni mladina (vsaj veliko nje) ne »naša« ne »vaša«, ampak hodi neko tretjo pot, »po liniji manjšega odpora«, nekako tako, kot poje pesem:
»Uzmi sve što ti život pruža: danas cvet, sutra vela ruža.«
Ne spomnim se, kaj smo se učili pri verouku, ampak da smo bili poredni in nagajivi prvošolčki, to bi vsekakor držalo. Pri eni veroučni uri smo dvigali roko ter drug drugega tožili, češ: »Prujsm, guspoud župnik, un je žljeht!« Pa je gospod Lebič dal dober nauk: »Ne tožite drugih, ampak rajši sebe. Recite: 'Prujsm, jasn žljeht!'« In smo potem drug za drugim dvigovali roko veleč: 'Prujsm, jasn žljeht!' (Prosim, jaz sem poreden!)
Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil zagrizen ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar dejal:
»Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.«  
Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. 
Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve.  
Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli:
»Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… 
Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. 
Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. 
O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« 

Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost.
Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. 
Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati.
Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. 
Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. 
Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati.    
==== Papež Janez XXIII. ====
Pa so kardinali kaj kmalu izvolili naslednika; preprosti kmečki sin Giuseppe Roncalli si je privzel ime Janez XXIII. Predhodnik je bil predstavnik starodavne rimske aristokracije, sedaj pa pride papež iz navadnega  stanu. Oba sta bila velika in zaslužna, toda vsak na svoj način. Pij XII. je že pripravljal novo usmeritev, ki jo je nadaljeval njegov naslednik. 
Takoj je Janez Dobri ganil ljudi s svojo dobroto in neposrednostjo ter sredi »hladne vojne« izdal spodbudno okrožnico polno topline –  »Mir na zemlji«, ki je bila sprejeta s splošnim odobravanjem. Pretrgal je prostovoljno papeško ujetništvo v Vatikanu, ko jim je Garibaldi ukradel Papeško državo. Sedaj se je začel nov in trajen dialog z današnjim svetom. 
Tudi s političnimi voditelji drugačnega prepričanja je skušal sprožiti dialog. Tako je bil pri njem na obisku Hruščovov zet Nikita Sergejevič Adžubej (žena Rada je bila Hruščovova hčerka), kar je na neki način pomagalo odtajati zamrznjene odnose med Sovjetsko zvezo in Vatikanom ter deželami, ki so ječale pod njenim škornjem. Njegovo neposrednost smo doživljali kot prihod pomladi. Prijel se ga je nadimek »Janez Dobri«. 
Nekoč nas je v Križevcih (tam sem bil aspirant od 1959-1961) obiskal goreč salezijanski duhovnik Tomaž Kelenc. Pri večernem govoru nam je ves ginjen in jokaje pravil o tem, kako je bil na avdienci pri papežu Janezu Dobremu, in kak veličasten vtis je napravil nanj in vse ostale s svojo srčno dobroto. 
»In bil sem tam čisto blizu, pa mi je stari papež po očetovsko božal roko, ko sem mu poljubil ribiški prstan na njegovi papeški roki. V tej moji roki nikoli več ne bo revmatizma,« je končal.
Ko smo bili na Reki najprej novinci, nato kleriki – v 3. in 4. gimnazijskem razredu Klasične gimnazije za pripravo duhovnikov – se je začel 2. vatikanski koncil. 11. oktobra 1962 smo gledali prenos otvoritvene slovesnosti prek televizije. Mislim, da naši še niso imeli TV in da smo šli k nekomu gledat. Ko se je potem koncil nadaljeval in so dobivale vedno večjo moč nekatere ideje, ki so nam in tradiciji bile tuje, je nastalo tako imenovano pokoncilsko obdobje, obdobje oporekanja in krize. Nekateri so hudomušno govorili, da Janez XXIII. ne bo mogel takoj v nebesa, ampak da se bo moral »vicati zaradi koncila«. On je bil zelo napreden in za svojo starost izredno odločen papež in je dejal, da je treba odpreti okna in vrata Cerkve, da jo bo prepihal veter Svetega Duha in odnesel, kar se je skozi stoletja v njej nabralo stare šare, nerabnega in nepotrebnega. Ta veter je res prevetril Cerkev, navade in  izročila, vendar je poleg nepotrebnih načel tudi nekatere potrebne zadeve.
Prav zaradi te zmede in prepiha, ki je poleg mnogo dobrega vnesel v Cerkev kot stranski pojav tudi duh oporekanja, nepokorščine in krivih poti, je njegov naslednik Pavel VI. nekoč vzkliknil, da je v Cerkev vdrl »hudičev dim«. 
Vodstvo Cerkve pa je le prepoznalo njegovo karizmatično daljnovidnost in ga je razglasilo za svetnika, ki je priprošnjik zlasti za zadeve krščanske edinosti. 
Papež Janez XXIII. je bil tudi velik prijatelj Slovencev. Ko so na Vejni gradili novo cerkev, so jo hoteli posvetiti »Kraljici Italije«. Ko je papež dobil naslov v potrditev – vedel pa je, da je to narodnostno slovensko in mešano ozemlje, je prečrtal naslov, ter dal drugo ime: »Mati in kraljica« (Madre e Regina) - pa ne le Italijanov ali Slovencev, ampak vseh ljudi. Tako je pokazal svojo pravičnost, ki jo je razlagal tudi v svojih okrožnicah, kjer kot prvi papež govori o pravicah narodnih manjšin. 
Naš Franc Štuhec, ki je bil dolga leta urednik Knjižic na Opčinah in potem na Rakovniku, je vedel glede tega svetišča še eno posebnost. Ko so začeli graditi oltarje v velikanski cerkvi, so želeli Slovenci postaviti tudi oltar svetima Cirilu in Metodu. Ovire na nižji ravni in pri škofu Santinu so se zdele kot gordijski vozel, ki ga je zopet presekal papež: »Oltar slovanskih apostolov bo!«

==== Papež Pavel VI. ====
Kot omenjeno, je zaradi naraščajočega oporečništva vzkliknil njegov naslednik papež Pavel VI.: 
»Koncil je odprl okna in vrata Cerkve, da bi jo prevetril Sveti Duh, pa je v njo vdrl hudičev duh.« Te besede, kakor so pesimistične, so izražale razočaranje zaradi hudega oporekanje, zlasti ko je izdal 1968 okrožnico »Humanae vitae« o uravnavanju rojstev. Drugi vatikanski koncil se glede uravnavanja rojstev ni hotel izjasniti, ampak je navedel načelno, da »zakonci sami v svetišču svoje vesti odločajo glede uravnavanja rojstev.« 
To pa so nekateri razlagali po svoje. Tako stališče je zastopal med predavanji in med pisanjem tudi profesor moralne teologije Štefan Šteiner, ki je vodil pravo papirnato bitko s profesorjem Jordanom Kuničićem, ki je   
https://hr.wikipedia.org/wiki/Jordan_Kuni%C4%8Di%C4%87 v celoti zagovarjal učenje okrožnice.  
Štefan Steiner (1926-1981) pa je menil, da zakonca lahko uporabljata sredstva zoper spočetje, če sama v vesti to uvidita: 
»Manjše zlo je, da uporabljata protispočetna sredstva, ko pa da bi se zakon razbil.« Na to vprašanje je odgovoril jasno šele papež Janez Pavel Veliki, ki je v svojem Pismu o družini zapisal ravno nasprotno: »Manjše zlo je, če zakonca sprejmeta več otrok, ko pa da bi uporabljala umetna sredstva za uravnavanje rojstev.« On nadaljuje, da se prav zaradi zavračanja Božjega in cerkvenega nauka marsikak zakon razbije; nikakor pa ne zaradi zvestobe zakonu, ki ga je Bog postavil v človeško naravo. Glede teh vprašanj pa je tedaj vladala prava zmeda – tako v posvetnih kot tudi cerkvenih krogih. 
Že papež Janez XXIII. je namreč ustanovil tozadevno komisijo iz cerkvenih in posvetnih strokovnjakov. Njena naloga je imela posvetovalno vlogo, in njeni izsledki bi papežu pomagali k ustrezni – dokončni odločitvi o tem kočljivem vprašanju. Ta komisija je nadaljevala delo tudi za časa naslednjega papeža. Javnost je nestrpno pričakovala rezultate komisije, in vsi so pričakovali, da bo »tabletko« zoper spočetje, ki so jo iznašli 1960, papež odobril in da bo ona nadaljevala svojo »zmagovito pot v družine«, kot so takrat pisali. Zgodilo se je nasprotno: papež Pavel VI. je po preučevanju cerkvenega učenja, zlasti svojih prednikov, po premišljevanju in molitvi napisal okrožnico Humanae vitae (1968), v kateri je prepovedana uporaba katerihkoli protispočetnih sredstev pri načrtovanju družine. V cerkvenih dokumentih nikjer ne piše, da so prepovedana abortivna sredstva, medtem ko bi bila neabortivna sredstva dovoljena – ampak je grešno kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja. Ta pravzaprav nepričakovana odločitev je povzročila hudo oporečništvo: ne le med drugoverci, kot je bil anglikanski primas in velik ekumenist Ramsey, ki je vzkliknil, da je to »bomba na ekumenizem«. Nasprotoval ji je zlasti nizozemski kardinal Suenens, ki je papežu zabrusil v obraz, da dela proti duhu Drugega vatikanskega koncila, zoper kolegijalnost škofov, ko jih za tako važno zadevo nič ne vpraša. 
Papež Pavel VI. pa se ni umaknil niti za ped in njegov naslednik Janez Pavel II. je to tradicionalno učenje vnovič potrdil. V zvezi s tem je papež Pavel VI. veliko trpel: po eni strani ga je spremljala zavest, da je ravnal prav in po vesti, po drugi strani pa se je dvignil val oporečništva, ki je škodoval ne le ekumenizmu, ampak tudi notranjemu cerkvenemu življenju in priljubljenosti katoliške Cerkve, ki se je z vatikanskim vesoljnim cerkvenim zborom zelo približala in priljubila ne le katoličanom, ampak tudi drugim kristjanom, drugim vernikom in celo nevernikom. 
Takrat so imeli na Nizozemskem tudi sinodo, ki je izdala tako imenovani Nizozemski katekizem, v katerem je odobrenih več verskih in moralnih zablod oziroma so nekatere zadeve nejasno oblikovane. To je imelo hude posledice na duhovništvo: veliko jih je izstopilo, število novih kandidatov pa se je hudo zmanjšalo. Svetniški profesor Anton Strle je v zvezi s tem nekoč izjavil: »Po anketah tretjina nizozemskih duhovnikov ne verjame v Jezusovo vstajenje. Ali je potem kaj čudnega, da odpadajo od duhovniške službe? Če duhovnik in sploh vernik ne verjame, da je Jezus Bog in da je vstal od mrtvih, ali bodo verjeli, da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje? Z Jezusovim vstajenjem je povezana tudi vera v njegov drugi prihod ter v obstoj nebeškega plačila za dobre, kakor tudi peklenske kazni za hudobne.« 
Pravili so, da je bila prej Nizozemska Cerkev skrajno konzervativna, podobno kot na Irskem. Imela pa je izredno veliko število dobrih duhovnih poklicev, tudi gorečih misijonarjev. Po teh novotarijah pa je potem zašla v drugo skrajnost. 
Moja sestra Marica (1946) - je bila takrat tam na Nizozemskem kot agronom na praksi. Pravila je, da so iz cerkva tam ven metali spovednice, rožne vence pa pokopavali skupaj z mrličem. Če je na TV govoril papež Pavel VI., so preklopili takoj na kako drugo postajo ali pa izključili televizor. Tako se godi, če duhovne zadeve vzamejo v svoje roke posvetneži. To smo žal doživeli tudi v naši fari, ko so bile prodajane celo note na koru, pa tudi kak spomenik.
Name pa je napravil ta pogumni papež poseben vtis, ko smo bili navzoči pri avdienci kot novomašniki v Castelgandolfu leta 1972. Imel sem srečo, da sem bil čisto v prvi vrsti. Ko je po dolgem govoru o čistosti – ki ga je imel enakega v štirih jezikih!  - prišel oziroma so ga pripeljali k prvi vrsti, je spremljevalec dejal: »Ne stiskajte mu rok, ker ga bolijo.« Imel je namreč težko artrozo in je svoje trpljenje daroval za Cerkev, v katero je po njegovih besedah namesto Božjega duha zdrave obnove vdrl hudičev dim razdiralnega oporekanja. 
Napravil je vtis utrujenega človeka in jaz sem mu zaklical v italijanščini: »Papež, mi smo s teboj.« On si je res upal reči pravo besedo, tudi ko je šlo za pravilno uravnavanje rojstev. Dejal je: »Ne tabletkam!« - čeprav so mnogi pričakovali ravno nasprotno. Je pač tako: dober zdravnik in dober duhovnik morata reči večkrat »ne« kot »da«. Toda za to je treba poguma, ki ga nima vsak. Pavel VI. ga je imel in je zato svetnik in pričevalec. Seveda – ni hotel zatreti svobodnega duha razpravljanja in različnega mišljenja, ki ga je prebudil koncil. 
Na Filipinih je bil ob svojem pastoralnem obisku v Manili 27. novembra 1970 skoraj žrtev atentata: umor je preprečil njegov spremljevalec, vendar je posledice uboda z nožem nosil do konca življenja. Dejal je, da ne more za Cerkev napraviti kaj velikega, lahko pa zanjo daruje svoje trpljenje. 
Za svoje prizanesljivo ravnanje z oporečniki je bil deloma vzrok sam papež. Ko je ponovno odprl oziroma nadaljeval 2. vatikanski koncil 29. septembra 1963, je podal štiri prioritetne cilje:
1.	Boljše razumevanje katoliške Cerkve 
2.	Prenovo oziroma obnovo Cerkev3. Pospeševanje edinosti kristjanov in 
4. dialog s sedanjim svetom.  
Zato je hotel dati svobodo pri iskanju novih poti, za uresničenje teh res velikih ciljev – in tega ni hotel ovirati s kakimi trdimi prepovedmi – to pač ni bilo v njegovem stilu. 


==== Uravnavanje rojstev ====
Značilno, da so salezijanci v tistem času oporečništva izdali to okrožnico »Humanae vitae« papeža Pavla VI. v poljudni knjižici z naslovom »Človeško življenje« izpod peresa profesorja moralke duhovnika Štefana Šteinerja. Takrat je bil ravnatelj Knjižic Franc Škrabl. V svoji razlagi in podajanju se razhaja s papeževim učenjem glede načina uravnavanja rojstev. Papež v svoji okrožnici trdno zagovarja in zastopa stališče, da umetna sredstva: najsi bodo tabletke, kondom ali spirala ipd., pri krščanskem uravnavanju rojstev ne pridejo v poštev. V knjižici – podobno kot pri predavanjih – je profesor zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo. 
Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole:
»Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.«
Jaz sem takrat skupaj s Francom Vidicem delal v knjižnici, pa sem brskal po tamkajšnjih knjigah, da bi našel ustrezen odgovor, kajti niti fakulteta niti škof niti papež niso dali popolnoma jasne razlage za tako zapleten in pravzaprav čisto nov primer. 
In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu, ki pa velja seveda le v izrednih okoliščinah. 
Če se človek najde na primer pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. 
Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane, ali pa v nemško vojsko. Nobena od teh odločitev ni bila brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so jih eni ali drugi ali tretji kar nasilno odpeljali. 
Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« ima torej več napak: 
1.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. 
2.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. 
3.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov.  
4.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: https://www.encyclopedia.com/religion/ encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur 
Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja.
V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana. 
Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. 
Tako učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. 
Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. 
Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. 
Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor.  
=== Predvojaška (pre)vzgoja ===
Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. 
Z disciplino tam nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. 
Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. 
V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. 
Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil svojo plemenito dušo. v bolnico, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Včeraj so ga , ki nas je znal res lepo voditi in smo mu zaupali. 
Drugo leto je bil naš asistent Janez  Poprijan, že davno pokojni, ki pa je bil malo bolj uraden. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega – Ivana Škrleca, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega – Vlada Kozino, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Poleg tega je čistil sobo našemu svetniškemu spovedniku Karlu Podkubovšku, tudi Slovencu. Po neprevidnosti je, ko je čistil pljuvalnik, zlil zraven v kanalizacijo tudi njegovo protezo – in je ni bilo mogoče več najti, čeprav so jo iskali. Kaj je bil pravi vzrok, pa ne vem. Vsekakor danes za take malenkosti ne bi nikogar odpustili. Hujše je bilo, ko je Ivan Babec, tam blizu iz Prigorja nekje doma, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je bilo tako takrat kot tudi danes po pravilih strogo prepovedano.
Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom.
Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. 
Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem ko s kako punco. Nauk je bil ta, da človek ne sme prestopiti meje, ki jo je Bog določil na tem področju – ker drugače neomejeno drvi v prepad nenravnosti. 
Da bi nas zadosti »prosvetlili«, je poskrbel tudi uslužbenec v kobilarni iz Križevcev, ki nam je podrobno razlagal, kako poteka »osemenjevanje«. To pa na nas verjetno ni imelo kakega slabega učinka, saj so to le bili pošteni fantje iz kmečkih in tržnih urejenih družin, kjer je bilo spolno življenje v spoštljivih okvirih Božje in cerkvene postave. 
V tistih časih ne le na kmetih, tudi po mestih skorajda ni bilo ločitev, in pravzaprav so se vsi mladi poročali v cerkvi. Kar pa otrok doživi ali izkusi in dobi nauk v lastni družini, v dobrem in zdravem okolju, se mu najgloblje vtisne v srce za celo življenje. Ni namreč na tem področju najvažnejše vedeti, ampak je pomembnejše, kako v teh zadevah ravnati.  
Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka  nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. 
Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. 
Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov.
 
=== Noviciat na Reki ===
Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. 
Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus; za posledicami je dobil tumor v glavi in kmalu umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« 
Od drugih iger sem rad sodeloval pri zastavi; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. 
Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil pesem, ko so morali oditi italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del)
|-
| &lt;poem&gt;
Oj zbogom more, i Rijeko predivna
Još prije zore bit ćeš mi daleka – 
Ja otić moram – došao je čas:
Adio per sempre bel mare Fjuma.
&lt;/poem&gt;
|}

Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Smušen breg (del)
|-
| &lt;poem&gt;
»Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg,
To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« 
&lt;/poem&gt;
|}

Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. 
Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na sveto goro pri gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so staro gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki pomeni pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega ravnanja z domobranci – pa tudi z zavezniki – končno Amerikanci podarili Italijanom. Zaman smo takrat poslušali parole: »Življenje damo – Trsta ne damo.« Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge nasprotnike dal strašno mučiti in pomoriti – po nekih ocenah do milijon mladih fantov in drugih neoboroženih ljudi. 
Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. 
Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – gmota kraškega kamenja in nizkega rastja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. 
Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav čez mejo. 
Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Naš izlet na goro Učko
|-
| &lt;poem&gt;
Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo.
Poglej zdaj malo naokrog! očaral te bo ta pogled:
tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled.
Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. 
Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo.

Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo.
In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin. vesela pesem zadoni a vetrc lice nam hladi.
dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo.
Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin.  

&lt;/poem&gt;
|}


=== Knjižničar v vojaški suknji ===
V slovenskem izročilu je služenje vojaščine nekakšno nujno zlo, ki ga tuji gospodarji nalagajo na pleča slovenskemu mladeniču, ki pa je miroljuben in bi želel biti svoboden. To nelagodje in že kar črtenje nevarnega poklica kažejo po vrsti vse slovenske narodne pesmi. Drugače je to pri Srbih – spominjajo se nekdanjih zmagovitih pohodov, ki so bili morda velikokrat povezani junaštvi, kot je ubijanje »sovražnikov«, ropanje, grabljenje obilnega plena, pijančevanje in posiljevanje. 
Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem ruski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. 
Na Rakovniku sem bil tisti čas knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Ko sem šel kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih.

Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Ko sem enkrat zaradi neke bolezni nekaj potožil zdravniku na Rakovniku, je dejal: »To je zato, ker si v tem celibatskem poklicu, ki je proti človeški naravi.« Te besede so se mi zelo zamerile. Jaz pa sem bral, da fantje čutijo na splošno nagnjenje do deklet; vendar jih nekaj odstotkov čuti nagnjenje do istega spola – ne glede na to, kako živijo. Za samca je to lažje, saj se premaguje že na splošno in živi čisto ne glede na naravno nagnjenje. Glede tega sem govoril še z nekim drugim zdravnikom, ki je bil pa razumevajoč in me je potolažil z besedami, ki jih tudi jaz velikokrat ponavljam ljudem v stiskah: »Vsak ima svoj križ, ki ga mora nositi. V nobenem stanu ni vse idealno, pa tudi ne vse črno. Veliko je treba povsod potrpeti. « 

Podobno me je pripravljal tudi takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob. »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Rebek nam je redno pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. 

24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Res ne vem, kaj je bilo temu vzrok. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. 

Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, oni so nas pa ogledovali bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. 
Na vojaščino pravzaprav nimam dobrih spominov. Sicer moram priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega. Toda takrat je po Sloveniji začela rasti narodna samozavest in v takem ozračju sem moral oditi k vojakom: tam pa vse srbsko – ne duha ne sluha o kakem bratstvu, ki se je tako poudarjalo in opevalo – doma pa vse slovensko. To bratstvo in enotnost je posebno prišlo do izraza, ko je pozneje srbska vojska pod krinko JLA napadla Slovenijo konec junija 1991, ali še bolj, ko je ruska vojska pod pretvezo, da se bori proti nacionalistom (beri Ukrajincem), napadla Ukrajino februarja 2022. Tisto bratstvo in edinost so bile le obrabljene fraze, kot pesek v oči, da bi se zamaskiral apetiti večjih narodov do manjših, močnejših do slabotnejših. Podobno je tudi z idejo panslavizma in jugoslovanstva, ki je bila le krinka za rusifikacijo in srbizacijo, kot je dejal že Maček: tam Sovjetske zveze, tukaj Jugoslavije: »Ko je jači – taj kvači!« 
Od predpostavljenih tako pri vojakih celo obdobje nisem slišal slovenske besede, čeprav so bili nekateri od oficirjev Slovenci. V znak neke trmaste zavednosti sem v začetku govoril samo slovensko. Moram priznati, da mi zaradi tega nihče ni oponašal – vendar se mi je pozneje zdelo neumno, da sem moral nekatere pojme kar naprej razlagati in jih prevajati v srbohrvaščino – pa sem »prešaltal« na srbohrvaščino – ki sem jo pravzaprav že tako obvladal iz srednje šole, ki smo jo obdelovali kar skozi pet let (skupaj z noviciatom): dve leti v Križevcih pri Zagrebu, tri leta na Reki. 

==== Vojaški spomini ==== 
Omenil bi iz vojaščine nekaj neprijetnih – pa tudi prijetnih  spominov. Tak način življenja je meni bil popolnoma tuj, kakor tudi večini drugih. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so celo poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor. Ko sedaj po Srbiji govorijo, da bodo znova uvedli obvezno vojaščino, češ da je to pomembno zaradi dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da uvedejo jo lahko – vzgajala pa ne bo.
Meni pa je bila vojaščina zoprna iz več razlogov: 
Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica Đorđević, pa tudi spolno vznemirjanja, ki mi ga je povzročal neki bosanski Srb Simo Simendić očitno pred vsemi, a da nihče ni ukrepal. 
Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja. 
Krščanstvu pa so bila čisto tuja in nasprotna nekatera načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije.
Drugo tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To je privedlo do zločinov nacizma, kakor tudi satanizma v današnji Ukrajini, kjer ubogljivi stroj – zdresirani ruski vojak - izvršuje tudi najbolj nore in nesprejemljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. 
Med služenjem v Prištini me je hudo prizadelo, ko je pri iztovarjanju premoga po nesreči umrl dober in vedno vesel vojak iz Bosne Munib Hasanbašić. Desetar je vprašal, kdo se prostovoljno javi za iztovarjanje premoga. Med drugimi se je javil tudi Munib, ki je bil vesel in družaben fant. Nekoč mi je sicer kot dežurni prepovedal sušiti ob peči gležnjake – ampak taka je bila zapoved od zgoraj. Ko je tokrat iztovarjal premog, je nenadoma začel tovornjak drseti proti vagonu, ker je šofer popustil zavoro. Nisem raziskoval, in menda niti niso mogli ugotoviti, kaj je temu bilo vzrok. Tovornjak je začel drseti, ker je bil teren malo nagnjen na prištinski tovorni postaji – ter je nesrečnega fanta pritisnilo ob vagon, da mu je zdrobilo prsa, ter je kmalu nato umrl. Huda žalost je zavladala v celi vojašnici; najbolj žalosten pa je bil šofer, ki tega ni storil nalašč. Kako žalostni so bile šele starši in žlahta! Veliko tolažbo mi je prinesel v Pirotu obisk Franca Jamnika, ki je bil v Nišu kaplan pri Hermanu Habiču. V Prištini pa sem skoraj redno lahko prihajal k spovedi in obhajilu, ker je tam služboval naš župnik Franc Skuhala. 
Kdo smo bili v Prištini v vodu? Za Pirot se ne spominjam imen nikogar, sicer pa smo bili tam od konca septembra 1967 do februarja naslednjega leta, ko smo odšli v prekomando. 
Milorad Manić je bil kapetan; kadil je sicer ko Turek, vendar je imel srce za vojaka in nam ni bilo sile. Naša stavba – 2. četa – je stala desno od vrat, blizu ograje. Tam smo posadili bore, ki smo jih v poletni vročini redno zalivali. Ostali so le pri nas – drugod po veliki vojašnici so se posušili, ker jih niso zalivali. 
V našem vodu je bil v Prištini moj desetar Bicak Jusuf iz okolice Peči na Kosovem, Tomislav Stojanovski iz Jabuke pri Pančevem, in Šuvalić Ređža iz vasi Šatorovići pri Modriči v Bosni, ki  pa je bil hodža. V enod drugih čet je bil tudi bogoslovec Tone Ferlic, ki pa ga niso »pogruntali«, da je bogoslovec, kot so mene. Na vojaškem odseku so mi namreč napisali v knjižico: »pop«. 
Mijo Korade je bil jezuitski bogoslovec iz Zagreba, njegovega kolega, ki je bil sicer odličen »čato«, pa so odgovorili od poklica. Med drugim sem prijateljeval tudi z nekim pravoslavnim bogoslovcem, pa z nekaj Slovenci iz drugih čet. Slovenci smo med seboj govorili vedno po domače. 
Kar se tiče moje oznake »pop« (»duhovnik«), čeprav to še nisem bil, meni ni pravzaprav nič škodovala. Le v začetku me je naš podporočnik v Pirotu odgovarjal od poklica, sicer so me pa celo vojaščino pustili pri miru.
Neki moj prijatelj pa se je hvalil, da ga le niso »pogruntali«. Kako je bilo to mogoče? Tudi na njegovem vojaškem oddelku so napisali kot njegovo karakteristiko, da je »pop«. Desetar pa je to prebral po cirilično: »ror«. 
»A kakvo zanimanje je to – ror?« 
»Jednostavno – mi pravimo rorove.« In niso si prišli gori do konca vojaščine, da je tudi on duhovniški pripravnik.   
Posebna je pa še zgodba s knjigami. Prinesel sem k vojakom namreč štiri knjige: »Hojo za Kristusom«, »Filozofijo – Janžekoviča – skripte«, »Življenje in vera« od Mihelčiča, ter še eno, katere naslova se ne spomnim. 
====Odgovarjanje od poklica====
Ko smo se peljali od Beograda proti Nišu, sem zaman iskal kako cerkev. Srbi so pravzaprav v tistem času malo hodili v cerkev, pa cerkva niso niti rabili niti jih zidali. Katere pa so bile po vaseh ali mestih, so bile na tako skritih krajih, da jih ni bilo z vlaka opaziti – mislim da je takrat bilo možno najbolj opaziti Saborno cerkev v Beogradu, pa tudi župnijsko pravoslavno cerkev v Paračinu. Oziral sem se po gričih in hribih, pa na nobenem cerkve – kot so bile po Sloveniji posejane po vseh pomembnejših hribih. Obenem so bili vsi hribi goli – brez drevja, ko da je gozdove pometel tajfun.  

PIROT. V Pirotu smo bili v starih vojašnicah, ki so bile še iz časa stare Srbije. Kasarna je bila kar velika – po dvorišču je bilo pa posajeno drevje – mislim da je bila neka vrsta javorja, da smo v jeseni imeli veliko dela, ko smo morali vsako jutro pometati listje. 
Nekega popoldneva, ko smo »čistili krug« - tj. dvorišče, je prišel naš podporočnik – doma sicer iz Pirota – Novica Đorđević. Poklical me je od dela in povabil, naj sedem na klop za pogovor. Nisem imel pojma, kaj namerava. V glavnih obrisih mi je pogovor še vedno v spominu. Pozneje sem premišljeval, da je pravzaprav bil glavni namen pogovora odvrnitev od duhovniškega poklica, kar mi je tudi direktno omenil. To se mi je zdelo poniževalno postopanje in pod častjo: sedaj torej, ko sem v vojaški službi in nisem samostojen, bo on hotel name vplivati kot moj predstojnik, ki mu po vojaških zakonih moram vedno odgovarjati: »Razumem, druže potpouručniče!« Zato sem se – ker sem o podobnih poskusih slišal že od drugih bogoslovcev – podzavestno postavil v obrambno držo. 
Takrat je bila ravno končana Šestdnevna vojna. Da spomnim: 
Šestdnevna vojna, ki je potekala od 5. do 10. junija 1967, je bila ena izmed arabsko-izraelskih vojn, ki ji Arabci pravijo tudi junijska vojna. V njej je Izrael – ki je imel za predsednico žensko Goldo Meier (1898-1978) – ki so jo nekateri imenoval kar »Judita«, premagal svoje arabske sosede, ki so ga napadli s treh strani: z zahoda Egipt, z vzhoda Jordanija, in s severa Sirija. 
https://www.bing.com/search?q=%C5%A0estdnevna+vojna+Izrael +Egipt+1967&amp;form=ANNTH1&amp;refig=b0e1e7c26b3747ada74327fa eea126d2
Potolkli so jih takorekoč “ametice”, kot pravijo Hrvatje, torej popolnoma – in sicer z malimi izgubami – manjšimi na strani Izraela – zajeli so pa veliko Arabcev. Svoje moštvo so prevažali hitro na različna bojišča po železnici. na vzhodu so zasedli Cisjordanijo (tj. del Palestine od smeri Jordan desni breg, ki je takrat bila del kraljevine Jordanije), na severu Golansko ravan, na zahodu pa cel sinajski polotok vse do Sueškega prekopa vključno. Naser je takrat najprej nacionaliziral Sueški prekop (1956 – sueška kriza), nato pa 1967 miniral Akabski zaliv, kjer je Izrael imel izhod na rdeče morje – kar so razumeli kot vojno napoved. (Gamal abd el Naser Husein 1918-1970) To je dalo povod za šestdnevno bliskovito vojno. 
Podporočnik je začel s tem dogajanjem in vpraša-
njem: „Arabci molili, namesto da bi se borili?” 
Jaz sem mu odgovoril: „‘Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.’ Ne moremo pričakovati pomoči od Boga, če sami ne storimo ničesar za dosego našega cilja.” S tem odgovorom se je strinjal tudi moj sogovornik. 
Pa je nadaljeval: „Vera tako ali tako človeku nič ne pomaga. Tudi moja stara mati je umrla, čeprav je verovala, molila in hodila v cerkev.« Na tak prav neumen protiverski ugovor pravzaprav nisem našel odgovora. Menda sem odgovoril, češ da pač moramo enkrat vsi umreti, tako verni kot neverni. Mislil sem si pa: »Koliko let pa bi morala živeti njegova stara mati, da bi on veroval?« Podoben ugovor mi je kako desetletje pozneje postavil neki brezverni Vene na Bučki, ki mu je pa umrla mati okrog 90 let stara! 
Podporočnik je sedaj speljal pogovor v drugo smer: 
»Stopi v partijo, pa ti bomo omogočili, da končaš šolanje.« Temu sem se zelo začudil. Pomislil sem, da pač sicer on ima o meni vse podatke, vendar še zdaleč ne ve o meni in okoliščinah vsega.  Bolj  zoprne zadeve, kot  je bilo nadaljevanje neuspešne klasike, mi ni mogel predložiti.


====Klasika====
Mene je namreč inšpektor Avguštin Jakob poslal študirat grščino in latinščino po končani klasični gimnaziji. Ta študij pa mi ni šel od rok, zlasti latinščina ne, iz več razlogov: 
#Tedaj so latinščino pravzaprav vrgli iz cerkvene upo-rabe. na drugem vatikanskem koncilu je bila dana možnost, da so deli maše (čemur je sledil tudi brevir) lahko v narodnem jeziku. Ljudje so to priložnost takoj zgrabili in tako je latinščina po dolgih stoletjih izgubila svoj privilegiran položaj. Zdelo se mi je neumno, zakaj se mučiti z jezikom, ki mu je odzvonilo.
#V srednji šoli sem bil res odličen dijak, kakor tudi prej v osnovni šoli. skoraj se mi ni bilo treba učiti. vendar pa je učenje v srednji šoli nekaj čisto drugega kot na fakulteti. Tam se nismo učili z »asimil« metodo – da bi lahko latinsko ali grško govorili, ampak le prevajanje. 
#Jaz sem imel pa veselje do živih jezikov. Učil sem se angleščine že od petega razreda osnovne šole, pa tudi nadaljeval v srednji šoli. v Križevcih nas je učil prijazni zagrebški profesor velimir sunić, ki je prihajal tja vsak ponedeljek z vlakom. Bil je navdušen navijač dinama. v zakonu pa ni imel sreče. ne vem, iz katerega razloga ga je žena zapustila. Takrat je napravil zaobljubo devištva in od takrat je bil srečen in zadovoljen. na obletnico svoje zaobljube se je vsako leto ostrigel na balin. Ker je bil med nami priljubljen, so ga nekateri v tem posnemali – med njimi tudi jaz, ki sem to leto dobil vlogo v igri o Dominiku Saviu. Naš šolski svetnik Mirko Bajić je bil ves nesrečen, ko me je videl ostriženega: »Kako boš pač igral Dominika, ki je imel dolge lase?« Pa ga je potolažil svetniški katehet Marin Mandić: »Saj se je Dominik tudi včasih ostrigel«. In tako je igra minila z ostriženim Dominikom in je bila vsem navzočim všeč. Imel sem torej veselje do živih jezikov in ne do mrtvih. To sem povedal tudi inšpektorju, ki je odvrnil, da bo že šlo. Pa ni šlo. ne vem zaradi česa mi je dejal profesor latinščine na ljubljanski fakulteti: »Ti ne boš pri meni nikoli napravil izpita.« In tako se je zgodilo po dveh letih študija, ko so bili izpiti: najprej pisni, ki je bil negativen – tako da do ustnega niti ni prišlo. Pri latinščini in grščini nas je bila mala skupina – nikoli ne več od pet-šest. 

Med njimi je bil tudi Franček Milavec iz Slomškove ulice v Ljubljani, ki je imel brata Dominika – frančiškana. On pa je vpisal latinščino iz veselja – in je poleg tega študiral še sumerščino in neke druge stare jezike. Tako sem moral prenehati študij latinščine (pod A) in grščine (pod B), čeprav bi samo grščino verjetno napravil. Tam je bil asistent dr. Kajetan Gantar, ki pa je bil veliko bolj razumevajoč kot tudi njegova sodelavka, katere imena se ne spomnim. 

Poleg žive angleščine me je še bolj mikala živa in razvijajoča se slovenščina – da bi nadomestil izgubo, ki smo je glede tega pretrpeli med petletnim bivanjem na Hrvaškem, ko slovenščine ni bilo niti za kanček – vse je bilo samo v hrvaščini, ko da bomo vsi delovali samo na tem področju. To je bila gotovo velika opustitev, čeprav je bilo tam zadosti slovenskih profesorjev, ki bi lahko vadili nas Slovence vsaj občasno tudi v jeziku verjetnega bodočega delovanja: Stane Okorn in Franc Oražem na Reki, v Križevcih pa že omenjeni Anton Bajuk; Slovenec je bil tudi spovednik Karel Podkubovšek, ki nam je imel verouk. 
#Latinščina pa mi ni šla od rok tudi zato, ker sem imel dolžnost asistence fantov, ki so iz Bosne prihajali na Rakovnik, da bi se šolali in nato postali sobratje pomočniki. Med njimi so bili tudi Slovenci, tako je bil naš gojenec tudi Nace Polajnar, ki je postal priznan politik. Imel pa sem zelo rad slovenščino in pod pokroviteljstvom velikega slavista Slaveka Duha sem popravljal razne zadeve, ki so  mi prišle pod roko ali pa mi jih je kdo dal za pregledat. Med njimi je bil tudi Valter Dermota, ki je bil dolga leta v Španiji in sem mu večkrat bolj ali manj srečno popravljal njegova skripta. Dermota je utiral na fakulteti katehetiki in verouku nove smeri – uporabljal je tim. Monakovsko metodo. Jaz sem mu pregledal celotna škripta. Glavni moj mentor pri latinščini je bil gospod Anton Logar, ki je imel poškodovano nogo – sicer pa živ svetnik. on mi je pomagal, da sem lahko prav napisal kake naloge, ki smo jih dobivali pri teh jezikih. 
#Torej, zakaj to omenjam? Zato, da boste videli, da sem bil latinščine in grščine sit do grla, saj sta me ta dva jezika spravila v sramoto, da sem padel pri izpitu – jaz, ki sem vedno bil v šoli odličnjak. Gotovo je Bog dopustil to ponižanje, da bi se naučil skromnosti in preprostosti, ki redko dičita odličnjake in ki sta potrebni pri dušnopastirskem delovanju, da si duhovnik pridobi zaupanje preprostih in malih. Nekateri bogoslovci pa so mi neuspeh privoščili in se iz mene norčevali; res je to bila velika manjšina – takrat je bilo na Rakovniku veliko bogoslovcev! Obupa me je rešila mamina tolažba, češ da naj si tega ne ženem k srcu – bo pa v bogoslovju šlo boljše!
In je res šlo, saj so mi bile bogoslovne znanosti pri srcu in jih nisem čutil kot neko breme, ampak sem jih osvajal zaradi prepričanja. Zato sem se v srcu posmehoval mojemu sogovorniku, ki mi je ponujal študij klasike. Dejal sem torej. 
»Ko je človek dopolnil svojih dvajset let, pač že ima svoje prepričanje in ga ne menja kar tako.« Bil sem med vojaki če že ne najstarejši, pa vsaj eden izmed starejših, kar je le bila neka prednost. večina vojakov jih je bilo namreč osemnajstletnikov, jaz pa sem bil s svojimi 23 leti menda v četi ali pa vsaj v vodu najstarejši, kar mi je večkrat prišlo prav – sem bil vsaj že malo od pubertetniških skušnjav, ki so se jim nekateri desetarji in vojaki brezvoljno predajali.
Tako se je torej najin pogovor – vsaj zanj – končal neuspešno. Podporočnik mi je dejal, da se bova še srečala in pogovarjala, pa je to bilo – hvala Bogu – prvič in zadnjič. Bil pa sem na sebe kar ponosen, da sem se dobro držal. v svoji notranjosti sem bil takrat neverjetno bojevito nastrojen in sem komaj čakal, da bi imel priložnost dokazati, da sem zvest svojim načelom. slišal sem namreč, da so marsikakšnega semeniščnika oziroma bogoslovca taki »prijateljski« nastopi njihovih oficirjev hudo zbegali in jih precej tudi odvrnili od njihovega svetega poklica.  
Ko sem bil pozneje kaplan na Karaburmi, sem večkrat rad obiskoval vojake. s tem sem jim dal možnost spovedi in obhajila, pa v kasarno zaprtemu človeku tudi priložnost, da je za nekaj časa dobil »izlaz«, tj. izhod iz vojašnice in vsaj malo svobodno zadihal. To so bili vsi po vrsti idealni fantje, od katerih je večina težko prenašala vojaško disciplino, pa tudi nesramnost, izživljanje in surovost, ki so jih večkrat morali prenašati. 
Spomnim se nekega bogoslovca, ne vem točno od kod je bil doma v sloveniji, ki je služil vojsko v Požarevcu. To pravzaprav ni bilo niti daleč od Beograda, pa sem ga nekoč obiskal. Bil je sicer dober fant, vendar je podlegel pritiskom. vsiljevali so mu razne pornografske revije – in mlademu razvijajočemu se mladeniču bi bilo potrebno res nadčloveških naporov, da bi se takim mikom izognil. In on se jim ni. res je ostal sicer dober fant, vendar je izgubil veselje do poklica, ki ga je prej imel zelo rad. ni se vrnil nazaj v svojo bogoslovsko in redovniško skupnost.   
==== Ugodne in neugodne iz Prištine ====
Vojak v Prištini sem bil od februarja 1968 do februarja 1969 – torej eno celo leto. čeprav se čudno sliši, je bilo v Prištini – vsaj kar se mene tiče - več ugodnosti kot v Pirotu. 
#obstajala je katoliška cerkev, ki jo je gradil Jože Bakan. Ko sem jaz bil tam pri vojakih, pa je župnikoval svetniški duhovnik Franc skuhala, ki je pred tem bil spiritual v semenišču v Zadru. Imel sem torej priložnost, kadar sem smel v mesto – mislim, da je bila možnost mesečno – da prisostvujem sveti maši. če pa maše ni bilo, pa sem lahko opravil spoved. Potem so mi sestre postregle z malico. Kakega posebnega duhovnega vodstva nisem imel, ker je župnik vedno hitel maševat na neko podružnico in ni našel tako časa za vojake. 
#Ni bilo niti spolnega niti drugačnega nadlegovanja, razen enkrat na straži, ko me je neki kosovski albanec izzival, češ »Ti pope, očeš da j. devojke«, pa sva se skoraj stepla. Komandant kasarne Milorad Manić je bil uvideven, pa me ni več pošiljal na stražo, ki ni bila daleč – vrata vojašnice Maršala Tita. 
#V Pirotu smo bili nastanjeni v starih vojašnicah, še izza stare kraljevine Srbije (stare okrog 100 let). Nato ni zbombardiral 1999 le tistih v Prištini, ampak tudi v Pirotu. A v Prištini so bile stavbe skoraj čisto nove, nekako po vzoru na tiste lepe velenjske stavbe, ki smo jim pravili četvorčki – ker so v eni stavbi lahko živele štiri družine. In tukaj in tam pa je bila pomanjkljivost, da je bilo pozimi dokaj hladno, ker so šparali z gorivom – premogom. v Pirotu se je to bolj občutilo. Zlasti pa smo prezebali, ko smo imeli zimske vojne vežbe, in smo kopali jarke, ravno za katoliški Božič 1968. Takrat smo spali v plehnatih halah, ki jih tisti mali ogenjček v sredini ni kaj dosti ogrel – in smo se na hladnem betonu nalezli revme. 
#Hrana je bila slej ko prej dokaj skromna. Medtem ko v Pirotu niti ni bila dobro pripravljena, je bila v Prištini dobro pripravljena. Za meso so govorili, da so najboljše kose pokradli oficirji in le redki je bil kuhar, ki se jim je upal zoperstaviti. Zato mesa skoraj nismo poznali med hrano. Je pa bilo hrane zadosti, zlasti za nas bolj suhe, drugi pa so večinoma lahko dobili repete. 
#Ni bilo nadlegovanja, ampak sem imel nekaj prijate-ljev; med njimi je bil Tone Ferlic, potem omenjeni Mijo Korade iz Zagreba, ki je bil jezuit, ki sem ga ob tistem srečanju na Jordanovcu,  - kamor me je poklical Joška Rašaj, in smo tam obravnavali pastoralo za Cigane in druge selivce, - tudi obiskal na Palmotičevi 31, kjer je narodno svetišče Srca Jezusovega. Pri vojakih smo se družili tudi s tistim pravoslavnim bogoslovcem, ki je s svojo resnostjo in vernostjo napravil dober vtis. 
#V cerkev takrat ni bilo prepovedano hoditi, ampak na kopanje v neko umetno jezero jugovzhodno od Prištine, kjer je utonilo že nekaj vojakov. Kolikor sem hodil v cerkev, se ne spomnim, da bi bil razen Toneta opazil tam še kakega vojaka. 
#Že omenjeni Milorad Manić je bil poštenjak, ki ni do-volil, da bi se kdo izživljal nad vojaki. Bil je major in neki njegov kolega je maltretiral vojake: atomska z leva, atomska z desna, poleti pod polno opremo trčečim korakom itd. Njemu je bilo zadosti, pa mu je prisolil zaušnico. Za kazen so ga degradirali na kapetana prve klase, namesto da bi nagradili njegov čut za pravičnost.  

Dogodila pa se mi je ravno v Prištini neka nevšečnost. Ko smo nekoč čistili orožje, je prišel neki nadzorni organ, nekakšen politkomisar, pregledat omarice. Pri meni so našli štiri nabožne knjige in so mi jih vzeli. V mladostni zagnanosti za pravičnost in v prepričanju, da bi jih po »Pravilu službe« smel imeti, sem se pritožil na vrhovnega komandanta – Tita. Pismo sem dal na pošto v Prištini, ko smo imeli »izlaz« ob nedeljah. 
Nestrpno in vznemirjeno sem pričakoval odgovor. Nekateri dobronamerni vojaki so me svarili, češ da sem storil predrznost, ki mi bo lahko samo škodovala. Čez kak mesec ali dva pa me je poklical komandir voda in me vprašal, če sem pisal Titu; rekel sem, da sem, ker so mi vzeli knjige, ki bi jih smel imeti. 
Tedaj mi je izročil knjige z besedami: »Smeš imeti v predalu samo eno knjigo, tudi če je verska; druge pošlji domov.« Toda ni bilo čisto tako: eno knjigo sem zadržal, druge sem pa razdelil med Slovence, ki jih je bilo kar nekaj v velikanski prištinski vojašnici Maršala Tita. Tako nisem imel verske literature le jaz, ampak še nekaj mojih prijateljev. 
Kar se pa verskega tiska tiče, smo ga lahko dobivala na naš vojaški naslov, zlasti Ognjišče in Glas koncila, ki pa je bil do takratnih oblasti precej kritičen.

=== Moja nova maša ===
Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogo-
slovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Takrat sem napisal tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v noviciatu 1962 ob izletu z reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. 
Zvon Marije Pomočnice /leto IV, 24. maja 1972, št. 2/ je objavil to pesnitev z naslovom »Potomci jo častijo« na naslovni strani glasila – ki ga je takrat urejal Stanis Kahne: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Potomci jo častijo
|-
| &lt;poem&gt;
Častili Živo predniki so v zmoti, 
postavili iz spoštovanja ji oltar; 
prišel je konec njihovi slepoti: 
aj niso krivi, da v temi živijo.

Od severa prihajajo po poti, 
Ki malok'teri jo premeri samotar, 
noseč ljubezen – romarji v tihoti; 
na Zelen otok misli jim hitijo. 

Jih reka ne ovira, hrib ne moti, 
Slovencem dati Kristusa želijo, 
Učiti o njegovi jih dobroti. 

Zaupanje prinašajo v Marijo,
Ki zbral za Mater si nebes jo je vladar; 
enako še potomci jo častijo. 
&lt;/poem&gt;
|}

Če je bilo zame mašniško posvečenje dne 29. junija 1972 
v celjski opatijski cerkvi – ko nas je 8 okoliških diakonov posvetil mariborski pomožni škof Vekoslav Grmič – izredno lep in doživet dogodek, je bila nova maša bolj povezana z različnimi skrbmi. 
#Prva skrb so bila povabila, ki jih je oblikoval sošolec Peter Požauko, čigar oče je bil arhitekt; tako da smo imeli vsi enaka, nekam modernistična rjavo-rdeče-barvna vabila. V takratnem pokoncilskem gledanju smo zaradi skromnosti želeli imeti novomašno slovesnost čim bolj skromno, s čim manj povabljenci, čeprav so bile v primeri z drugimi slovesnostmi – na primer s porokami – nove maše že prej sorazmerno skromne. Poleg tega pa slovesnosti navadno ni pripravljal novomašnik – saj niti ni imel nikakršnih sredstev v ta namen – ampak njegovi starši. Zato se je zataknilo že pri vabilih: ate so hoteli povabiti tudi nekaj naših sorodnikov, ki jih jaz nisem niti poznal. Jaz pa sem želel povabiti vse naše sosede, čeprav je eden od njih bil zaveden partijec. To pa seveda ni nič vplivalo na to, da ne bi živeli v dobrem sosedstvu tudi s Pušnerji. Končno pa sem le popustil očetu, da je lahko povabil še nekaj daljnih sorodnikov, ki jih jaz nisem niti poznal ne. Ker se vsi povabljeni niso odzvali, je ostalo še zadosti prostora. Na vabilu je bilo natisnjeno moje novomašno geslo, ki je najprej bilo: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14,6). To so Jezusove besede, ki naj bi kazale na to, da je v pokoncilskem vrenju in zmedi vendarle Jezus prava pot mimo vseh zmot, ki so se takrat širile. Tako geslo pa se mi je zazdelo vendarle preveč dogmatično, zato sem na podobico dal drugo geslo, ki nagovarja širši krog ljudi in vliva upanje: »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu!« (Rim 8,28). 
To je bilo napisano tudi na podobicah ob srebrni maši: v Mužlji smo imeli podobico natisnjeno v slovenščini, madžarščini in srbohrvaščini. V Sloveniji pa so v Št.Ilju in na Bučki (Škocjanu) natisnili posebne slovenske podobice. Za zlato mašo sem ohranil isto, saj boljšega in bolj tolažljivega gesla, kot je Rim 8,28, res ne bi mogel izbrati niti zase niti za vernike. To je spodbuda in upanje v današnjih zmedenih časih, ko manjka zaupanja. 
#Druga zadeva je bila uta. Mi smo živeli sicer v tako imenovani »koči«, ki jo je priredil oče, ko sta se z mamo 1939 poročila a na njej je bila letnica 1940. »Pri ta zgornjih«, v »hiši« iz 1881, kot smo pravili, je namreč živela stara mama, dekla in hlapec, pa tudi strici in tete. ate so namreč imeli drevesnico, ki je niso mogli sami obdelovati. Pri hiši smo po vojni še vse pridelali sami: lan, pšenico, koruzo, proso, krompir, peso, repo – samo hmelja pri nas nikoli nismo imeli. Imeli pa smo zato nekaj drugega, a to je bila drevesnica, ki je občasno zaposlila veliko pomočnikov. Pri manjših delih smo tam pomagali tudi otroci. »Koča« je bila seveda premajhna, da bi se v njej lahko zbralo več gostov. »Ta zgornja« hiša – ki so jo zgradili na mestu starejše stavbe iz 1881, pa tudi ni bila zadosti velika. Zato so tam kuhali in pekli – pod to novo stavbo pa so napravili uto. danes najamejo za tako slovesnost gostilno ali posebno dvorano – takrat je bilo pa treba vse pripraviti doma – in potem vso posodo in druge sposojene stvari točno vrniti. Jaz seveda nisem imel niti pojma, kake stroške in sitnosti so imeli s tem starši. 
#Tretja zadeva je bil tako imenovani ceremonijer ozi-roma slovensko obredar. On je imel nalogo, da vodi vsa dela v zvezi s pripravo na novo mašo, pa seveda tudi samo novomašno slovesnost. Morda bi med bogoslovci našel koga, pa sem imel – sam ne vem, zakaj – več zaupanja v dva bogoslovca iz Šoštanja: Rudija Koželjnika in Mencingerja. Šoštanjska fara je – zlasti pod župnikovanjem Jožeta Vesenjaka, ki je včasih maševal tudi v Št.Ilju – kar cvetela od duhovnih poklicev. Tisto leto sta imela novo mašo sedanji župnik in dekan Jože Pribožič ter mladinski duhovnik Vinko Potočnik. Ta fanta – bogoslovca iz fare Šoštanja – pa sta se res izkazala pri pripravah doma – saj mene ni bilo, kajti pred posvetitvijo smo imeli duhovne vaje na Mirnu, ki jih je vodil ravno Vesenjak. Pred novo mašo pa novomašnik ni smel priti domov, ampak šele za samo slovesnost. Problem je napravil Jože Imperl, ki je prekršil to prepoved in je pred posvetitvijo odšel na domači Razbor, vendar mu je inšpektor Jakob to spregledal – pa bi bilo bolje, da ne bi, kajti kot poznejši ravnatelj na Kodeljevem je zapustil naše vrste z dekletom. 
#Skoraj sem pozabil na Jakeca, kot smo ga klicali – Jakoba Bostnerja, ki je bil takrat bogoslovec. Sposoben kot je bil, se je ponudil, da bo prodajal mojo nedavno izšlo knjižico »Enkrat živimo«. Takrat je bil urednik Franc Štuhec; v upanju, da je bomo nekaj prodali pri novi maši, je tiskal več izvodov: pa mu je župnik Anton Šaruga prepovedal prodajo. Kaj je bilo vzrok – ali je bila njegova samovolja, ali pa takratne oblasti niso dovolile – lepa prilika je bila zamujena in ostalo je precej izvodov. Mama so pravili, da je on vedno živel v strahu in da je javljal, če je kdo pred cerkvijo parkiral. 
#Pa še nekoga moram omeniti – tistega, ki bi moral imeti zlato mašo tudi letošnje leto, če bi jo dočakal, pa je 1985 leta umrl v prometni nesreči. Janez Ulaga je bil poznejši poklic. razumel se je na vse – in je bil dalj časa tudi vzgojitelj v Celovcu, nato pa v Želimljem. Bil je izredno družaben in ustrežljiv, pa tudi pijače se ni branil. Kaj pa je pravzaprav botrovalo tisti strahoti, je še danes skrivnost. Ni gotovo, vendar so nekateri pravili, da se tudi poprej pri vožnji ni držal strogo desno. Ni gotovo, ali je bila vzrok tisti hudi nesreči neprespanost, neprevidnost, nepravilna vožnja, gosta megla ali pa tretji vzrok – en novinec je v njej umrl, drugi pa je bil hudo poškodovan. Umrl je tudi sam voznik Janez Ulaga. Kar se pa tiče moje nove maše, mi nihče ne bi šel toliko na roke kot on. on je imel čudovit mašni plašč in so mu naredili po Plečnikovem načrtu tudi kelih. oboje je posodil tudi meni, in celo pridigar nama je bil isti: rojak iz Ponikve pri Žalcu – rektor Slovenika – dr. Maksimilijan Jézernik. Zato sem počakal z novo mašo: on je imel slovesnost 9. julija 1972, jaz pa naslednjo nedeljo – 16. julija.   
#Sama novomašna slovesnost. Župnik Anton Šaruga je prijavil procesijo, da smo mogli iti od doma v cerkev v procesiji. Z očetom pa sva šla k županu Nestlu Žganku, ki je bil nekdaj mizar, nato se je povzpel do županskega mesta. Imel je hišo čisto na samem, nad današnjo rdečo dvorano, da je imel pogled na Novo Velenje, ki so ga brez pravega enotnega načrta gradili 
za njegovega časa in nam je prineslo tempirano bombo glede onesnaževanja okolja zaradi pretiranega izkopavanja Velenjskega rudnika, ki je oskrboval Šoštanjsko elektrarno – kakor tudi nacionalno bombo, zaradi velikega priliva delavcev z Juga, ki so pozneje seveda večinoma glasovali za levico, ki jih je gor prinesla. Pri tistem obisku smo se lepo pogovarjali z Žgankom in njegovo ženo in ju je oče povabil na novo mašo. Takrat je tudi bilo nekaj govora o Titu, ki ga je Žgank gledal kot kako božanstvo in je tudi po njegovi zaslugi dobilo Velenje pridevek Titovo, Tito pa naziv »trikratnega heroja«. Z županovim obiskom na novi maši pa seveda ni bilo nič. Ker smo ga tako nesmotrno obvestili, kdaj bo nova maša v Št.Ilju, je dal tisto nedeljo dopoldne (slučajno ali namerno) organizirati neko veliko srečanje v Velenju in sosednjih vaseh – mislim, da je bilo nekakšno gasilsko srečanje in veselica. Tja jih je šlo veliko, tudi taki, ki bi sicer prišli na novo mašo. Kljub temu pa je bila mala šentiljska cerkev polna. 

Zataknilo pa se je že na začetku. Začetek slovesa od doma je bil napovedan za ob 9h dopoldne. Domači župnik Šaruga je  pa pritiskal, da se je začelo že pol ure prej. Tako je naročeni fotograf zamudil začetek. Pevci so se tudi komaj zbrali do tedaj, da so nekaj zapeli. To slovo se je hitro končalo, potem smo pa krenili peš do cerkve, ki ni oddaljena od naše hiše niti kilometer, v procesiji v dvajsetih minutah. Potem smo pa v farovžu oziroma drugi v cerkvi čakali več kot pol ure na začetek maše. 
Takrat so salezijanske »Knjižice«, ki jih je urejal Franc Štuhec, kateremu sem kot bogoslovec tri leta hodil pomagat učit verouk (nižje razrede od 1. do 5.), izdal knjižico, ki sem jo napisal jaz: »Enkrat živimo«. Vinko Furlan je dal natisniti kakih tisoč izvodov več, kar bi se prodalo pri novi maši pred cerkvijo. organizator prodaje je bil sposobni bogoslovec Jakob Bostner. Prišla pa je prepoved. Tako je ostalo precej izvodov neprodanih. ne glede na te nevšečnosti, pa je bilo res slovesno. Zadnja nova maša je bila pred 52 leti in jo je imel Martin Ocepek, lazarist. Pri njem se je pa zapletlo zaradi zlatega plašča pri zlati maši. Župnik je menil, da je to za cerkev, slavljenec pa, da je zanj. 
#Kljub temo pa je bilo slovo čudovito lepo pripravljeno in tudi zelo ganljivo. Mama so imeli kratek, pa čudovito kleno sestavljen govor, ki sem ga ravno na dan 28. iii. 2022, ko sem tole sestavljal, slučajno našel v nekem koledarju Papirografike za 1965, kamor so mama vpisovali razne gospodarske dogodke, kot plačilo davkov, prodaja sadja in drevja, pa tudi osnutek za kako pesem, na primer »Včasih je lušno blo«. Le-ta pesem je ostra kritika takratnega načina življenja in še zlasti komunističnega pritiska na svobodnega kmeta. 

==== Slovo od doma ====
Pred novo mašo so mi torej doma pripravili cel spored. 
Cerkveni pevci so zapeli v slovo “oj hišica očetova”. 
Brat Blaž mi je izročil križ, ki ga je napravil isti umetnik iz Prekmurja, kot pa ga je napravil Mirku Zrimu, ki je bil doma nekje iz grada v SZ Prekmurju. Križ ni pobarvan ter je izrezljan iz rjavega lesa in ga imam še danes. niti ni bil ne vem kako drag. čudna zadeva je bila v tem, da je tisti umetnik med izdelovanjem križa po Mirkovih besedah baje hudo preklinjal. Moral bom moliti zanj, da mu Bog odpusti to nesmotrnost, saj je izdelek zelo lep. 
Nato je govoril oče, ki je dejal nekako takole:
»Danes je tvoj dan slovesnosti in slavja. Podobno, ko  je Jezus šel v Jeruzalem in je ljudstvo sekalo veje ter obleke razprostiralo pred njim, ko je jezdil na oslu. vzklikali so: 'Živel Jezus!' Tako ti tudi danes vsi kličejo: 'Živel Janez!' Pa bo prišel dan, ki bo podoben velikemu petku. Takrat je nahujskano ljudstvo vpilo: 'na križ z njim!' in tudi tebi bodo vpili: 'na križ z Janezom!' Zaupaj v Božjo pomoč in varstvo Marije Pomočnice tako tedaj, kadar te bodo slavili, kakor tudi tedaj, kadar te bodo obsojali. vedno išči le Božjo čast, pa boš nekoč prišel v nebeško slavo skupaj z dušami, ki si jih privedel k Jezusu, našemu odrešeniku.«
 
Mama pa je svoj govor natipkala na svojem starem pisalnem stroju Underwood iz leta 1922 in je ostal natipkan na papirju vse do danes, ter sem ga – kot omenjeno – pred kratkim našel med njenimi beležkami. 
Po govoru sta me mati in oče pokrižala in blagoslovila, brat Blaž pa mi je izročil križ. 
Mama je govorila naslednje: 

Ljubi sin!
Molitve neštetih rodov, do poslednje zdravamarije Tvojih starišev bodo uslišane danes, ko boš kot novomašnik stopil k božjemu oltarju!
Molitve neštetih rodov, pravim in to ni prazna beseda!
Tvoj prastric Aleksander je dejal nekoč svoji materi: 
»Ko bom jaz mašnik, bom pridigal tako, da se bo cerkev tresla!« Morebiti so bili takrat potrebni takšni pridigarji-gromovniki, ne vem. 
Ko je bil Aleksander v osmi gimnaziji, je zbolel. Bolan je ležal v podstrešni sobici. Strla ga je jetika, spremljevalka kmečkih študentov. 
Prihitel je po stopnicah in v veži omahnil materi v naročje:
»Mama – umiram!« so bile njegove zadnje besede, ko je bruhnil kri - - - 
Ali ni bil ta poslednji vzdih molitev za novomašnika, za tistega, ki bo dočakal dan in uro, ki je njemu ni bilo dano dočakati! - - - 
Tvoja teta Ivanka je umrla za jetiko, ko je bila v četrti meščanski šoli. Želela je postati redovnica – šolska sestra. Ni ji bilo dano!
Ali se niso vse njene molitve in žrtve zlivale v eno samo prošnjo: za nekoga, ki bo nastopil poslanstvo, ki ga sama ni mogla nastopiti!
Ne pozabi, da so vsi Tvoji predniki kmetje, ljudje, ki so s trdim delom trgali skopi zemlji sadove iz neder – da so pridelovali kruh in vino, ki ga boš Ti spreminjal v Telo in Kri Gospodovo!
Ne pozabi, da so Tvoji predniki poznali samo trdo delo, kristalno poštenje in so imeli v srcu zavest odgovornosti za svoja dejanja!
Naj Te ne zmedejo krivi preroki, ki govorijo vélike besede – naj Te ne zanese mehkužni tok današnjega časa!
Ne pústi se oblikovati čásu! – Ti moraš postati oblikovalec svojega časa!
Ne boj se, da Ti bo to pretežko!
Glej, v Tebi je izpolnjena in nad Tabo bdi molitev neštetih rodov, ki se ji danes pridružuje tudi molitev Tvojih bratov in sester, Tvojega očeta in matere!
Vsi Te blagrujmo in veseli pričakujemo Tvoj novomašni blagoslov, želimo Ti vse dobro, posebno pa Ti vse dobro želi Tvoja mati. 

Da mamin govor malo razložim. Aleksander, ki so mu doma pravili Lekš, je študiral v gimnaziji na Ptuju, kjer je bil njegov stric ravnatelj. Zbolel je za jetiko, in je umrl materi v naročju. Pa ne le on: jetika je kosila in skoraj iztrebila Klemšetov rod. Za jetiko je umrl moj stric Tilek kot mlad fant. Za jetiko sta umrli teti Micka in Ivanka, ki je hotela postati šolska sestra. Za jetiko je umrl tudi moj stric Ivan leta 1946 in po njem sem dobil ime. Jetiko je imel kot otrok tudi moj stric in organist Tinček. Pozdravil se je, ko ga je škof šestletnega birmal in je dočakal najvišjo starost v rodovini – 93 let! Za jetiko so bolehali tudi naš ate Anton kot otrok. Pa se je nekako zazdravila, in so zaradi svojega zdravega načina življenja – niso pili skoraj nič alkohola, niso kadili, pridno delali in skromno jedli – tudi lepo starost dočakali: častitljivih 86 let. Govorilo se je, da bodo Klemšetovi izumrli – pa se je očetu Antonu – ki se je poročil z 32 leti, in materi Mariji Gojerjevi, rojeni Brenčič, ki se je poročila dvajsetletna – rodilo kar devet otrok, samih jelenov in košut! Zato je omemba Lekša, ki je umirajoč za jetiko bruhnil kri, delovala še bolj presunljivo. Danes pa – vsega preobjedeni in podvrženi levičarski propagandi – množice protestirajo zoper cepljenje proti koroni, ki bi jih edino moglo obvarovati smrti ali težke oblike bolezni. To je prava mehkužnost in zaničevanje življenja, ki se kaže tudi v lahkotnem sprejemanju življenju sovražne miselnosti s sprejemanjem splava, spirale in drugih protispočetnih sredstev. na to so cikale mamine besede o mehkužnosti, saj je začela »tabletka« proti spočetju svojo zmagovito-smrtonosno pot nedavno, torej leta 1960 – in so jo na široko sprejemali ne le neverniki, ampak tudi verniki, nekateri duhovniki, profesorji moralke, celo nekateri škofje in še kak kardinal! Malo pred mojo novo mašo, 1968, je sveti papež Pavel VI. izdal okrožnico glede pravilnega uravnavanja rojstev »Humanae vitae«, ki pa je pri mnogih naletela na hud odpor.  

Kakor je bil župnik Šaruga  sicer do sitnosti natančen, pa je bil tudi do podrobnosti dober in sposoben organizator. Tako mu je uspelo obnoviti staro baročno cerkev, ki so v njej odkrili tudi gotske prvine. dejal je, da bi se bila tisto zimo streha gotovo podrla, tako je bilo vse strohnelo. Poleg tega je dal nabaviti srednji in veliki zvon, ki ju je vzela že prva svetovna vojna in smo potem imeli samo najmanjši zvon. Zvonova imata tako čudovit zven – je dejal, da so noter pomešali pri Feralitu v Žalcu tudi nekaj srebra. no – in je otroke čudovito pripravil, da so pred vhodom v cerkev izrekli pozdrav novomašniku.

===Tuje zelje ===
Razpad (nove – Titove) Jugoslavije je skoraj vsakdo drugače doživljal; jaz sem to doživljal zelo čustveno in prizadeto. 
Med vojaščino me je najbolj motilo, da je bila slovenščina čisto izbrisana iz vojaščine, ko da ne obstaja. če je tako pri najvažnejši veji oblasti, kaj bo potem šele v civilnem življenju. Bil sem prepričan, da bi namesto zlaganega bratstva – ko je bil en narod privilegiran – bil mnogo boljši švicarski model. To se je pokazalo že pri priseljevanju južnih bratov. nekateri pripadajo že tretjemu rodu, pa se še niso naučili slovensko, ali pa nočejo govoriti. v Švici kaj takega ni možno: kjer je nemški del, morajo vsi znati in tudi govoriti nemško; kjer je francoski, francosko, kjer je italijanski, italijansko in celo na malem retoromanskem delu se govori to narečje. v Jugoslaviji pa je Tito oziroma KPJ namerno mešala prebivalstvo, da bi namesto manjših narodov prevladalo nekako umetno ustvarjeno jugoslovanstvo s svojim jezikom. Tito je sam za to najboljši primer. čeprav mu je bila mati Slovenka iz Slovenije, se nikoli ni »zmotil«, da bi sploh kako besedo povedal po slovensko. In tega so se dosledno držali vsi komunistični veljaki: kadar so prišli v slovenijo ali se obračali iz Beograda Slovencem, se jim ni zdelo vredno vsaj en stavek ali eno besedo spregovoriti v slovenščini. veljalo je nepisano pravilo, da ima srbščina prednost, ne le po ozemlju, kjer so govorili srbohrvaščino, ampak tudi v Makedoniji in Sloveniji. 
Takrat so se začele v Jugoslaviji dogajati spremembe, ki so pripeljale do usmeritve k demokraciji in sedemdesetih let je bil v Sloveniji predsednik stane Kavčič, na Hrvaškem Savka Dabčevič-Kučar, v Bosni Džemal Bijedić. Tito, ki je bil načelno samodržec in v srcu zagrizem marksist, te usmeritve v demokracijo ni mogel prenesti in je zato po Titovem pismu vse te komunistične demokrate zamenjal s trdimi stalinistično usmerjenimi komunisti. Tako je v Sloveniji namesto Kavčiča prišel Popit, na Hrvaškem pa Milka Planinc. če ne bi tako nasilno vsilil »oblast delavskega razreda« oziroma »vodilno vlogo KPJ«, bi se Jugoslavija normalno razvijala in bi mirno prešla v demokracijo. Tedaj ne bi bilo možno, da je prek komunistične protekcije in zvez zlezel do oblasti Milošević in njegova druščina, ki je razbil Jugoslavijo in ni imel posluha za pogovor.   v znak protesta sem prve tedne – ko sem prišel k vojakom v Pirot, govoril samo slovensko. Menil sem, da drugi morajo tako ali tako razumeti ta sorodni slovanski jezik. Ker pa temu ni bilo tako, sem moral nekatere besede in stavčne zveze razlagati in sem zato bil nekako prisiljen preiti na srbohrvaščino, čeprav me direktno nihče k temu ni silil. 
Ko smo v začetku po večerji imeli prosto, smo se slovenski fantje zbirali okrog nekega visokega in lepega fanta iz slovenskih goric, ki je znal nič koliko slovenskih ljudskih (narodnih) pesmi in je imel čudovit glas. Med drugim se spomnim, da je pel tudi pesem »eno drevce mi je zrastlo«. Mi smo uživali v tem petju. Pa se je kmalu našla skupina Bosancev in Hercegovcev, ki so se nam približali in začeli glasno prepevati svoje »gange«, da so nas preglasili in onemogočili. da so nam res hoteli nagajati in nas motiti, se je pokazalo s tem, da potem, ko se mi Slovenci nismo več zbirali, tudi oni niso nikoli več prepevali niti gang niti česa drugega. verjetno so bili poslani od višjih, da bi omejili »slovenački nacionalizam«. 
Praktično so se nekateri rojaki temu »bratstvu i jedinstvu« tako prilagodili, da so popolnoma pozabili materinščino in so potem tudi doma govorili samo srbohrvaško, dokler se niso počasi zopet privadili na domačo »špraho«. Koliko je bila srbohrvaščina privilegirana, se je videlo tudi iz tega, kako so pisali v vojaško knjižico, ki je bila samo v srbščini, čeprav so načelno v FLRJ oziroma SFRJ jeziki narodov in narodnosti vsaj na papirju enakopravni. Tako je lahko oficir napisal oceno – karakteristiko – vojaka ne le v srbščini, ampak celo v cirilici. 
Jaz sem se »nalezel« precej hrvaških besed in stavčnih zvez že med petletnim srednjim šolanjem na Hrvaškem – in sem se potem trudil, da bi našel za to slovenske izraze.      

Da se zavedajo svojega višjega položaja, navadno Srbi ali drugi srbohrvaško govoreči častniki ali vojaki niso kazali. včasih pa je komu »slučajno« le ušla taka opazka. Jaz sem se dosledno držal tega, da sem vsaj s Slovenci vedno govoril slovensko, pa naj je to bilo drugim všeč ali ne. To isto sem pozneje delal v duhovniški službi v Beogradu, in je celo rojaka nadškofa Alojza Turka motilo, kajti tudi on je imel nekdanjo »jugoslovensko« miselnost ter je v imenu »ekumenizma« vsiljeval tudi hrvaškim duhovnikom ekavico namesto ijekavice. Ko je izdal pesmarico »Blagovest«, so bile res notri pesmi v obeh jezikih – molitve pa samo v hrvaščini! Niti ni čutil potrebe, da bi se naj slovenski otroci učili molitev tudi v materinščini. 
Ko sem nekoč z rojakom v Prištini v vojašnici govoril slovensko, mi je neki desetar – doma iz Beograda – zafrkljivo dejal: »Ti si obesil svoj jezik na žico, ko si vstopil v kasarno!« (vojašnice so bile namreč obdane z žično ograjo. 
Kar se tiče pesmi, niso nikoli predvajali niti vojaških niti kakih drugih slovenskih pesmi, ampak le srbske – in sicer prav nevzgojne, kot na primer tisto o nezvesti ženi, ki so jih z razglasa stalno ponavljali kričeče, do onemoglosti. eno besedilo bolj nasilno ali žaljivo nesramno ko drugo:

»Uzmi pušku pa je ubi, ne daj drugom da je ljubi.« 
Tako sem razumel jaz: »vzemi puško pa jo ubij, ne daj drugemu da jo ljubi.« v resnici pa se besedilo glasi: »vzemi puško in me ubij, ne daj drugemu da me ljubi.« Tukaj je priloženo celotno besedilo: v enem in drugem primeru to nikakor ni vzgojna pesem za mlade fante, 18-letne vojake, ki so takorekoč prisilno mobilizirani v JNA in nosijo s seboj vse polno ljubezenskih ran, zlasti zaradi nasilne ločitve od svojih ljubic, ki jih je večina v civilstvu imela, kot so pripovedovali. nekateri pa so bili že poročeni in so po kratkem poročnem času morali zapustiti in ženo in družino. Celo stari Izraelci so imeli v svetem pismu določilo, da naj novoporočenega moža ne vpokličejo k vojakom vsaj eno leto po poroki ne – naj razveseljuje svojo ženo. v JLA pa veljajo pravila vsemogočne komunistične države. Tista pesem se je pravzaprav v celoti glasila takole, in je imela zelo nasilno vsebino. Med drugim se je končala takole: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Uzmi pušku (del)
|-
| &lt;poem&gt;
Sedamdeset i dva dana 
na mom srcu leži rana
nije rana od bolesti već od tuge i žalosti
svaka rana srca moga 
Pratiće me sve do groba Uzmi pušku pa me ubi 
Ne daj drugoj da me ljubi 
&lt;/poem&gt;
|}

Potem pa druga, za mlade fante res pohujšljiva pesem, ki jo je napisal res neki seksualni manijak, ki je res menjal ženske tako, da sam ni vedel koliko. Kako hudo je bilo fantom, od katerih so nekateri morali doma pustiti mlade žene, celo otroke, drugi pa ljubice – poslušati take pesmi, ki so jih le še bolj žalostile:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Bez ljubavi sve je pusto (del)
|-
| &lt;poem&gt;
»Mnoge su me proklinjale, 
kada sam jih napuštao.
sad i mene kletve stižu,
sad ne znam, šta je sreća to – 
bez ljubavi sve je pusto!«
&lt;/poem&gt;
|}


==== Nerešeno vprašanje ====
Med celim služenjem vojaškega roka sem zelo pogrešal tiste lepe in poštene slovenske pesmi, kjer se nikjer ni govorilo o kakem ubijanju in nasilju, o varanju in maščevanju, ampak se je ljubezen izražala na spodoben, plemenit in romantičen način v vzvišenih verzih. Pomislil sem na primer na Gregorčičevo ponarodelo »Sinoči je pela…« 
Tukaj pa niti za kanček ni bilo slovenščine, niti po »razglasu«, kjer so dosledno dajali ne le srbska navodila, ampak tudi predvajali po jugoslovanskih vojašnicah dosledno le srbske pesmi (niti hrvaških ne). Enkrat edinkrat sem slišal neko slovensko pesem, in še to je bilo le med reklamo, ki jo je dajalo takrat po vsej Jugi znano Gorenje iz Velenja, ko smo šli v Prištini na kosilo. Takrat je bil z nami seveda tudi »čato« - pisarniški tajnik, in je radio oddajal nenadzorovano. 

Nekoč drugič nas je nekaj vojakov med odmorom 
v sobi oddajanja (tako imenovani razglasni stanici) poslušalo neke pesmi. Ko je gramofon prenehal – sem dal gor čisto malo ploščico – mislim da so bili Avseniki, in na tej plošči so bile nekatere ljudske pesmi kot: »Ti, pa jaz, pa židana marela«, potem »Kadar boš na rajžo šel...« - skratka, prav prijetne melodije. Pa je neki Hrvat iz Zagreba zgrabil ploščo in jo – prelomil na dvoje. Tako je še edina slovenska plošča, ki je verjetno slučajno »zalutala« med srbohrvaško druščino – storila svoj žalostni konec in šla po gobe. Taki majhni neljubi dogodki pa so razodevali, da je bilo ozračje že tedaj čisto drugačno, kot pa tako opevano »bratstvo i jedinstvo«. Če bi bilo med jugoslovanskimi narodi resnično bratstvo in edinost ter prava demokracija, ne bi ta prisiljena zveza končala z bratomorno vojno, ko se je večinski narod zoperstavil upravičenim težnjam po samostojnosti manjših narodov. Samo malo dobre volje je manjkalo, pa bi se dal doseči dogovor med republikami in bi prišlo do mirne ločitve. 
Te negativne vtise sem omenil zato, da bi se lahko slutilo, s kakimi čustvi sem spremljal vojno za samostojno Slovenijo. če primerjamo sedanji napad Rusije na Ukrajino, ima to nekatere podobnosti in bi se lahko ta vojna za Slovenijo podobno usodno končala. Zahodni mediji so že poročali, da bodo morale sosednje države sprejeti na stotisoče beguncev iz Slovenije, katere sprva kot samostojne države ni bil pripravljen priznati nihče na svetu, niti Združene države Amerike ne. Zato smo bili mi Slovenci, ki nas je usoda zanesla na jug, toliko bolj presenečeni – pa tudi veseli, da se je vojna končala drugače, kot je pa so ljudje načrtovali: repriza boja med Davidom in Goljatom. 
Nekdanji veliki Bečkerek – sedaj Zrenjanin – je soraz-
merno majhno mesto – skupaj z Mužljo ni nikoli dosegel sto tisoč prebivalcev – tam okrog 70.000 – in zato smo se med seboj na široko poznali – zlasti je ljudstvo poznalo in sprejemalo nas duhovnike. 
Na splošno so ljudje slovensko zmago sprejemali kot nekaj samo po sebi umevnega, zasluge so pa vsi po vrsti pripisovali Janezu Janšu. To je veljalo zlasti za Madžare, pa tudi za druge Vojvodince, za kar večino Srbov ali Lalov, kot jim tukaj pravijo. 

Bili so pa tudi drugačni toni. Nekoč sem se vračal – nekaj dni po bliskoviti slovenski zmagi - iz Lukinega sela. Takrat še ni bilo ceste Belo Blato – Lukino selo – Mužlja – Zrenjanin - , ampak smo morali voziti skozi Ečko. Bila je nedelja in sem na bencinski črpalki pred vhodom v mesto tankal bencin. Tisti delavec mi je dejal: 
»Zar te nije stid, što si Sslovenac?« Jaz sem mu pa kot iz puške odgovoril: »Nije me stid. Mene bi bilo stid, da idem u tuđi kupus.« Takrat se je vojna za Slovenijo ravno končala – ampak se je po drugih delih bivše Jugoslavije vedno bolj razplamtevala. Ko sem vozil nato domov proti Mužlji, mi je prišla v glavo naslednja koristna misel: 
»Jezik za zobe, fant! Včasih si lahko brez posledic izražal svoje mnenje. sedaj pa je napeto vojno stanje, in kdo se bo zavzel zate, če te bo kak prenapetež izza vogala gredoč počil. Zate je vseeno, ampak ni vseeno za duše, katerim si poslan. One te potrebujejo in zato takih izjav ne dajaj, saj bi bili oni oškodovani za enega dušnega pastirja.« Mislim, da je ta misel bila res od Svetega Duha. Odtlej sem pazil, da nisem izražal svojega mnenja o političnih zadevah skratka pred nikomer, saj je bilo to takrat skrajno nevarno. Mislil sem si: »Bo že prišel čas, ko bodo ljudje spoznali, kje je resnica in kako stvari pravzaprav stojijo.« Sedaj, po tridesetih letih od tiste nesrečne bratomorne vojne moram razočarano ugotavljati, da vsaj v te kraje ta čas še ni prodrl. 
                                                                                                         
Vodile so me tudi modre besede našega svetniškega profesorja dogmatike, Božjega služabnika Antona Strleta, ki nam je zabičeval – toda on je bil svetnik, jaz sem pa grešen in zmotljiv človek: »Gospodje, ne razlagat ljudem politike, pa če bi se vam zdelo to še tako potrebno. Razlagajte in oznanjajte jim Jezusa Kristusa, pa jih bo on razsvetlil, da si bodo tudi o posvetnih in političnih zadevah izoblikovali pravilno stališče.« Povedal nam je tudi en primer, ko je bil menda kakih deset let v strogem zaporu zaradi sicer resnične knjige o svojem učencu in sedaj blažencu Lojzetu Grozdetu. 

Med drugim je dejal Strle tudi nekako takole:

»Nekoč mi je udbaš dejal – menda je bil Zdenko Roter, ki je veliko vernikov in duhovnikov znal s sladkimi besedami premotiti – ko me je zasliševal: 'Ali niste vi rekli to in to?' In mi je povedal neki stavek, ki sem ga jaz resnično povedal svojemu najbolj zaupnemu prijatelju v zaporu. Odtlej nikomur, prav nikomur nisem več zaupal, in nikomur, niti sorodnikom niti prijateljem niti stanovskim tovarišem – nisem prav ničesar govoril o političnih zadevah. 

Nekateri zasliševalci pa niso bili tako diplomatski kot Roter, ampak so šli kar naravnost (seveda z manjšim uspehom). Rajni naš župnik Štefan Zorko (1915-1988) – ki je bil ljudski misijonar, a 1954 šmarnični pridigar v ljubljanski stolnici – je pripovedoval, da ga je med drugimi v zaporu zasliševal tudi Stane Dolanc in sicer je začel kar nič v rokavicah: »Ti svinja farovška!...« Res, veliko duhovnikov je bilo zaprtih po vojni. Nekateri so ravno zato vstopili v Cirilmetodovsko društvo, da bi jih oblasti pustile na miru in da bi lahko dušnopastirsko svobodno delovali. Tak je bil tudi »moj« Jože Vesenja, pa »naš« Franc Mihelčič, profesor in zgodovirnar Maks Miklavčič in še nekateri. 
Govorili so, da CMD ni doseglo namena socialističnih oblasti, da bi postalo nekakšen klin med škofi in oblastjo, ker so vanj vstopali najboljši in papežu ter škofom najbolj zvesti duhovniki. 


Sedaj se vrnemo v nesrečno leto 1991. Seveda smo mi Slovenci v Srbiji med bratomorno vojno imeli to srečo, da smo med vojno delovali med Madžari, ki so bili narodna manjšina in so kot taki čutili podobno kot Slovenci. Mnogi od njih so odšli v tujino, zlasti na Madžarsko, samo da jim ne bi bilo treba iti v bratomorno vojno, kjer bi morali streljati na Hrvaškem na svoje nekdanje znance in prijatelje. 

Tako mi je na začetku vojne – ko so začeli z vpoklici tudi starejših letnikov in sem jaz obiskoval bolnike – dejal profesor glasbe Kabók: »Pa nas inteligence – profesorjev – verjetno ne bodo klicali v vojsko.« Eden od njegovih sinov je hodil k meni k verouku. Ni sicer hodil redno, ker je hodil v glasbeno šolo in tisti so res težko uskladili svoje številne obveznosti z uro verouka. Pa sem mu dejal, kar mi je takrat prišlo na misel, ko sem opazoval, da vojna postaja vse bolj etnično čiščenje in neke vrste totalna vojna: »Pri teh rdečih hudičih nikoli ne veš, kaj bodo ukrenili.«

Še dolga leta mi je bilo žal, da sem temu dobremu profesorju, ki je imel dva šolarja, tako naravnostno odgovoril. Šele veliko let pozneje sem se o njem pogovarjal z nekim njegovim sorodnikom in prijateljem in sem mu povedal svojo izjavo rekoč, da mi je žal, da je odšel takoj po tistem s celo svojo družino v tujino. »Pa je imel razlog, da je odšel. Kmalu nato je dobil poziv za v vojsko, toda takrat je bil že varno na Madžarskem.« Tako je baje bilo: Srbi so dobivali pozive na dom, in so sami odhajali v vojsko. Madžarom pa ga je prinesel ali kurir ali vojna policija, in so morali takoj oditi po podpisu vabila, da gredo ne v vojsko, ampak na »orožne vaje«. Kdor pa ni hotel iti, so ga pretepli in na silo odpeljali. Slišal sem pozneje, da so ponekod po Bački  nekateri župani in tudi kurirji obveščali ljudi, da bodo tudi oni na vrsti in so se lahko pravočasno umaknili. Ne pa tako v Mužlji: v naši krajevni skupnosti jim niti na misel ni prišlo da bi koga opozarjali, saj so nekateri navdušeno podpirali Miloševića tudi v Mužlji.

==== Nadškof Bukatko ====
Poudarim: če hočemo biti pravični, od ljudi v Beogradu, kjer sem bil v dveh obdobjih, nikoli nisem slišal kake negativne pripombe zato, ker sem Slovenec. Med navadnimi ljudmi je bilo res veliko več razumevanja na splošno kot danes in niso gledali »drug drugemu na zobe«, torej katere narodnosti ali vere je kdo. To je na splošno veljalo tudi za duhovščino – zlasti za pravoslavno, s katerimi smo imeli lepe človeške odnose. Problem je bil pri eni družbi. Marijine sestre so se tedaj razdelile: od slovenske se je ločila hrvaška provinca, čeprav po mnenju poznavalcev še ni imela zadosti članic za samostojnost. sestre so imele možnost, da se opredelijo. Ne vem iz kakih razlogov se je nekaj sester iz Bosne, ki so delovale v Srbiji, odločilo za slovensko provinco, saj so bile zagrizene Hrvatice. Župnik Herman Habič mi je dejal (ali slučajno ali namerno) – naj z njimi govorim kar po slovensko, saj vse znajo. To je bilo pa kot bencin na ogenj – in nastali so hudi problemi: hudo so nasprotovale slovenskemu petju, še bolj pa govoru pri maši. 

Poleg tega pa smo takrat imeli še tako imenovani »ekumenski četrtek«, ko je bila maša na Karaburmi v slovenščini in so nanjo res prihajali Slovenci s Karaburme in drugod iz Beograda. Med drugimi je bil sorodnik Antona Bratuša, Forjan, ki je bral berilo v slovenščini. Eno berilo smo brali tako v slovenščini tudi ob nedeljah – pesmi pa sta bili dve slovenski in dve hrvaški – vsaj na Karaburmi. Ni bilo večjih težav, razen, ko je prišel četrtek na praznik. Takrat je pa prišlo k maši seveda večina ljudi, ki niso bili Slovenci. nekatere sestre – ne ljudje – so pa hudo nasprotovale slovenščini v katerikoli obliki. Če pravijo, da je mladost norost, sem tudi jaz postopal nediplomatsko. Danes bi take zadeve znal zgladiti, takrat sem bil pa še neizkušen in niti nisem hotel kompromisov, za katere sem smatral, da so nečastni – in so se napetosti brez potrebe stopnjevale. Veliko tega sem se naučil tudi tukaj v Vojvodini, kjer na splošno skladno živi več verskih skupnosti in več narodnosti. Oni ljubosumno čuvajo svoj jezik, obenem pa spoštujejo tujega. Tega se moramo priučiti tudi mi, ki prihajamo sem oznanjat Kristusa.
Povezal sem se tudi z drugimi Slovenci – ki jih je takrat bilo po beograjskih farah kar lepo število – in smo med drugim dosegli, da je frančiškanski župnik Avguštin na žegnanje svetega Antona Padovanskega v cerkvi na Crvenem krstu, ki so jo zgradili po Plečnikovih načrtih – bila med drugimi tudi maša v slovenščini. Veliko je prispevala odločitev modrega škofa Gabrijela Bukatka – ki je bil Rusin in Slovencem zelo naklonjen – in je po obisku slovenske delegacije dejal: »Če župnik pri Svetem Antonu dovoli, potem naj bo tam tudi slovenska maša.« Mi smo pa šli takoj od nadškofa k župniku, ki je v zadevo privolil. Tamkajšnji cerkveni zbor je pa vodil Slovenec Franc Ban, sin Rozike Ban in sorodnik Antona Korošca, ki je zadevo odlično speljal, saj je bilo precej pevcev tudi Slovencev – takrat seveda še. 
Poleg tega je po beograjskih cerkvah nastopal tudi »ekumenski moški zbor«, ki ga je ustanovil okrog 1970 Herman Habič. V njegovi sestavi so bili v večini Slovenci, pa tudi kak Srb in morda Hrvat. Sicer pa je bilo precej tudi mešanih družin. Nastopali pa so ob slovesnostih ne le po katoliških, ampak tudi po pravoslavnih cerkvah in so bili dobrodošli gostje povsod – tudi zaradi svoje kvalitete.   
V Beogradu sem se pravzaprav dobro počutil. Nas Slo-
vence so na splošno lepo sprejemali zlasti zaradi lepega vtisa, ki so ga napravljale sestre usmiljenke s svojim karitativnim delovanjem po bolnicah. To velja predvsem za moje prvo obdobje (1975-1978). Ko sem pa drugič, 1983, prišel zopet v Beograd, je to bilo že po Titovi smrti (1892-1980). Takrat so nacionalisti že začeli dvigovati glavo in prvič sem slišal od neke ženske – Srbkinje: »Vi Slovenci pojdite v svojo Slovenijo in ne jejte našega srbskega kruha.« Bil sem tako začuden, da od osuplosti nisem vedel, kaj bi odgovoril, saj na tak način »pozdravljanja« nisem bil navajen. 
Mlade in neizkušene marijine sestre pa so si izvolile za svojega duhovnega voditelja nekega »naprednega duhovnika«, ki pa je bil v napačno smer napreden. Tako je med drugim med študijem v Parizu slišal od nekega predstojnika, ki je bil vneto pokoncilsko usmerjen: »Boljše je dva koraka naprej, kot enega nazaj.«  Ta stavek bi bil čisto v redu, če bi bila te koraka v pravo smer – pa nista bila. On je zbiral mladino iz vseh beograjskih župnij. Za temelj jim je bil sporen učbenik, ki ga je izdala takrat izredno »napredna« hrvaška »Kršćanska sadašnjost« in je nosil naslov: »Muško i žensko stvori ih«. Med drugim je bilo v tem zmotnem učenju, da lahko imata fant in dekle spolne odnose, če se imata zares rada, tudi pred poroko. To je bilo v tistem pokoncilskem duhu, ko je tudi Mohorjeva družba izdala v svoji redni zbirki knjigo švicarskega protestanta Boveta, ki je učil isto. Stvar je šla tako daleč, da je z veroučno skupino razpra-
vljal cel večer sam beograjski nadškof Gabrijel Bukatko, in jih je skušal vrniti na pravo, tradicionalno učenje Cerkve, vendarle zaman. Posledica te liberalne usmeritve je bila, da se je župnik zbližal z nekim dekletom iz skupine, ki je imelo očeta Srba, mater pa Slovenko. Ko je pa ona zanosila, je njen oče – po poklicu general, zahteval, da se poročita. Zagrozil mu je, da ga bo v nasprotnem primeru ustrelil, pa naj se skrije kjerkoli na svetu. Tako se je proti svoji volji civilno poročil, ter zapustil duhovniški poklic. 
 Na Karaburmi so se zbirali tudi okoliški fantje, ker smo imeli namizni nogomet, ki jih je v tistem času zelo privlačil. Sčasoma so postali zelo zaupni in smo se lahko pogovarjali o vsem – kar mi je omogočalo, da sem jih lahko vsaj malo tudi duhovno usmerjal. Pa mi je dejal neki fant – ki sicer ni prišel igrat, ampak se je rad pogovarjal – in je bil zelo razgledan: »Kaj pa vendarle vi Slovenci počenjate v Sloveniji s Srbi?« Jaz o kakem škandalu nisem imel pojma, saj sem živel tukaj. Je pa že začela delovati nacionalistična propaganda in so pravzaprav pripravljali teren za napad na Slovenijo. Take zadeve so začenjali z mitingi, ki so pripravili »balvansko revolucijo« na Hrvaškem, medtem ko je bil miting v Ljubljani prepovedan. Časopisi pa so o teh narodnostnih napetostih na primer v Sloveniji – na široko pisali in tako širili sovraštvo. O tem je govorila tudi TV, kjer sedaj niti govorili niso več o kakem bratstvu. Mislim, da je v tem primeru šlo za neko dekle na Primorskem, ki ni hotelo plesati s prišlekom.  
Ob svojem prihodu v Beograd sem napisal za naše veroukarje 
tudi lepo pozdravno pesem za nadškofa Bukatka v slovenščini: 
ŠKOFU ZA GOD 

(Škofu Gabrijelu Bukatku v Beogradu 
21.IX.1977 za njegov cenjeni god; čestitali mladi s Karaburme)

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nadškofu za god
|-
| &lt;poem&gt;
»Pozdravljena Marija, Bog s teboj je,
Presrečna božja Mati boš postala!« Prinesel Gabrijel je to voščilo – devica višji volji se je vdala.

 	Podobno vam prišlo je sporočilo,  	da za visoko službo ste izbrani;  	Patron vaš Gabrijel vas je počastil  	In skupaj z njim nešteti nebeščani:

»Pozdravljen škof, apostolov naslednik,
Ki Jezusovo nadaljuješ delo, Z resnico hraniš svojo zvesto čredo, da bi po Bogu srce hrepenelo.«  

	Tako nebesa voščijo vesela
 	In hočejo ob strani zvesto stati  	Bojevniku za vero, mir, pravico,
 	In v stiskah vam obilno pomagati. 

Zato prišli smo tudi mi čestitat, želimo srečo vam za dan godovni; nebo vam daj še mnogo let veselih, dobrotno Bog vse želje vam izpolni!  

	Ni lahko vaše apostolsko delo:  	ramena križ vam dvojni obtežuje,  	Zato molitev naša naj podpira  	v življenju vas – težave olajšuje. 
&lt;/poem&gt;
|}

Zanimivo, da je imel nadškof Bukatko veliko več smisla za uporabo jezika narodnih manjšin pri bogoslužju, tudi slovenščine, kot pa pravi Slovenci – najsi bodo duhovniki ali škofje. Večini Slovencev tu na Jugu se je zdelo nekaj samo po sebi umevnega, da se v vsem prilagodijo večini – in nekateri, ki so se sicer imeli za zavedne Slovence, so tudi svoj jezik popolnoma, da, čisto popolnoma pozabili. Jaz tega nikoli nisem mogel razumeti, čeprav sem med šolanjem na Hrvaškem skozi pet let rabil za posamezne izraze srbohrvaške besede, ker se nisem spomnil ustreznih slovenskih. 

Rodom je bil Gabrijel Bukatko iz Slavonije od Rusinskih staršev. Rusini, ki so pravzaprav Ukrajinci, pa na splošno – tudi v Vojvodini – zelo cenijo svoja izročila, najsibo jezik, ljudski običaji, pesmi, folklora in vera. 

Drugo šolsko leto – 1960/61 – smo v Križevcih imeli nekaj grškokatoliških dijakov. Kot že njegovo predhodniki, je želel tudi Bukatko dobiti salezijance k Rusinom, zato je upal, da bo kdo od teh mladih študentov postal salezijanec, kar se je izjalovilo kljub njegovi stalni skrbi. 

Med dijaki je bil neki Peter, potem Holovčuk, menda Pavel, sicer iz Bosne. Džuro Fejsa, ki je bil starejši poklic (*1934) in se je temu primerno težje učil – zlasti matematike pri sorazmerno strogemu Antonu Bajuku – pa je imel častno nalogo: v ukrajinščini povedati nekaj besed na pamet častivrednemu godovnjaku. Ta dobričina je bil pozneje župnik nekje v Sremu na grškokatoliški župniji. Medvojne bratomorne grozote so njegovo občutljivo srce tako obremenile, da je nenadoma še sorazmerno mlad umrl. Slovesno pa je tega 25. marca 1960 začel svoj govor: 

»Prevsjaščéni naš vladéko! Njéška…«  &lt;ref&gt;Prevzvišeni naš škof! Danes…«&lt;/ref&gt;
Pa je ponovil dvakrat, trikrat »nješka« - in se je ustavilo. Njegov sonarodnjak Holovčuk iz Bosne, mislim da je bil Pavel, ki je bil zelo nadarjen in je menda že bil časnikar, pa je pozneje dokončal začinjeno s črnim humorjem: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nješka
|-
| &lt;poem&gt;
Prevsjaščeni naš vladeko!
Nješka, nješka,
Džuro se smeška
I po glavi češka 
Jer je tako teška!
&lt;/poem&gt;
|}
Razume se, da je dobrosrčni Bukatko, ki so mu na Drugem vatikanskem koncilu zaradi lepe, negovane bele brade pravili kar „Barba bianca” tj. „Bela brada”, bil zadovoljen tudi s tem nedokončanim voščilom. 
Naj še omenim, da nam je vedno napravil križec na čelu, kadar smo se srečali – in to se nam je zdelo silno imenitno! V tistem času je imel težave z žolčem. Zelo se nam je priporočal v molitev, ko je šel na operacijo v Rim. Takrat to še ni bilo rutinsko ko danes! In je srečno prestal – ter kasneje postal tudi beograjski nadškof.

=== Nadškof Turk ===
Na praznik sv. Jožefa Delavca je prišel maševat na Karaburmo novi nadškof Alojz Turk. v začetku je bilo zanj navdušenje, saj so pričakovali, da bo umiril neke pokoncilske tokove. Kljub pogovorom z duhovnikom in mladimi ni škof ničesar dosegel pri teh oporekovalcih. Alojz Turk je bil dolga leta urednik Blagovesti. Z leti je začel objavljati toliko samo svojih spominov, da so nekateri rekli, da to ni več Blagovest, ampak Turkovest. Ne le jaz osebno, tudi nekateri drugi so doživeli nad njim razočaranje. Bil je namreč stare vzgoje ter je tako rekoč v imenu nekakšnega ekumenizma preganjal vsako izražanje narodnosti, tako hrvaške kot slovenske, čeprav je bil po rodu Slovenec. Od hrvaških duhovnikov je zahteval, da morajo pri maši govoriti ekavsko, kar je bil en nesmisel. Pri bogoslužju je prepovedal obhajanje pod obema podobama, kar je bil še večji nesmisel, saj je to pri pravoslavcih nekaj običajnega. 

Zaradi »neustreznega načina« mojega dela s Slovenci je svetoval predstojnikom, da me prestavijo iz Beograda, kamor me je Bil prej sam povabil iz Slovenije v svesti si, da bom obiskoval bolnike doma in po bolnicah ter domovih za onemogle, kar sem tudi vestno izvrševal. Menil sem, da me bo pri delu za slovenščino kot Slovenec podprl, vendar me je v tem popolnoma razočaral. Ne tajim, da sem bil pri tem delu morda premalo upošteval tiste na vse strani zapletene beograjske okoliščine, zlasti obdobje po Titovi smrti, ko je dobil roge nacionalizem tako rekoč na vseh straneh.  Mene je pregnal iz Beograjske Karaburme 1984, potem mu je naslednji inšpektor odvzel generalnega vikarja Hermana Habiča, ki me je najprej glede dela za Slovence popolnoma podpiral, pozneje se je pa tudi on umaknil. Ob njegovem prihodu pa ga je naša mladina takole pozdravila: 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Non recuso laborem… (Ne branim se dela)
|-
| &lt;poem&gt;
Ko prvič prihajate v našo župnijo
Kot novi naslednik apostolov svetih, Vse naše misli v nebesa hitijo In srca so polna želj vnetih.
   Slovenija sončna vas je rodila,
   Ljubezni do duš vas je mati učila,    A božja Previdnost na jug vas poslala,    Med brate trpeče vodila.
Sedaj ste nadškof in dušni pastir,
Naš vodja, učitelj in oče; Povsod zdaj prinašajte Kristusov mir, Nadvse pa ljubezni, dobrote!
   Vaš grb je glasilo današnjega dne,
   Saj: NON RECUSO LABOREM
   Pomeni: »Gospod Bog, storil bom vse,
   Kar vem, da moram in morem.«
Cerkev svetega Petra blesti
Na vašem se grbu prekrasno – Kristusa Kralja cerkev stoji V sredi in kaže pot jasno:
   K Jezusu vaše misli hite
   In k Materi dobri njegovi:    Njuna nam srca vso srečo dele –    Tu temelj je pravi prenovi. 
Enotnost kristjanov vam prva je skrb – To Kristusa želja je glavna;
Vse to izraža bogati vaš grb: To pot je najbolj zveličavna.
   Izročamo srčno pozdrav vam goreč:
   Slovenci, Hrvatje in Srbi –    In drugi vsi: sreče vam mnogo želeč –    Zaupani vaši smo skrbi.
Naj sveti vam Jožef bo Delavec vzor, Kot bil je v duhovniški službi: In z vami še nas naj pripelje tja gor, K presrečni, izvoljeni družbi.
   Izročam sedaj vam ta šopek duhteč    Iz nageljnov in rožmarina:    Ljubezni vam naše naj znak bo goreč    In našega tudi spomina. 
Bog živi med nami še mnogo vas let
In vodi po sreče vas poti; Nekoč pa vas sprejme naj Jožef presvet V nebeški, neskončni krasoti. 
(Deklamirala Francka Gril)
&lt;/poem&gt;
|}


=== »Romanje« na Oplenac ===
Med svojim službovanjem v Beogradu – kakor tudi pozneje v Mužlji, sem večkrat obiskal znamenito cerkev na Oplencu pri Topoli, kjer so pokopani srbski kralji Karađorđevići. Pozneje je ekumenske romarje večkrat pripeljal odličen organizator in naš prijatelj in dobrotnik, salezijanec Sandi Osojnik, ki je rad privzel na avtobus kakega od nas, da je povedal kako zanimivost in posebnost teh krajev. 
Tukaj pa prinašam poročilo, kako so naši ljudje doživeli obisk te znamenitosti.
:Za dan 6. septembra je bil pri nas napovedan kot gost popotnik g. Jože Kunstelj, župnik cerkve Srca Jezusovega v Repnjah. Imenovani opravlja tu tudi službo hišnega samostanskega duhovnika.
Njegovo potovanje v Beograd je bilo vrnitev iz Vrbovskega na Hvaru, kjer je bil na letnem dopustu. Po 9-urni vožnji z vlakom Bar–Beograd je prispel v Beograd ob devetnajstih. Na kolodvoru sta ga pričakali s. Herma Jurkovič in s. Leonila Stopić. V provincialni hiši je še isti večer maševal.
Drugi dan zjutraj ob tri četrt na šest je bilo somaševanje: g. Jože Kunstelj in g. Janez Jelen, ki deluje kot kaplan na Karaburmi in je obenem naš hišni duhovnik. Ker se je pokazala lepa priložnost za izlet, je g. Jelen še isti dan odpeljal našega gosta na znameniti Oplenac, ki leži v predelu Šumadije. S s. Lucijo Miklič, ki je bila te dni pri nas, sva se mu na prijazno povabilo radi pridružili.
Po vožnji, ki je trajala uro in pol, smo obstali pred impozantno pravoslavno cerkvijo na Oplencu. Razdeljena je v zgornji in spodnji del. Vsi zidovi v njej so bogato dekorirani z mozaikom, ki je zmes stekla, porcelana in 14-karatnega zlata. V njem so prikazane freske 60 srbskih cerkva iz različnih obdobij zgodovine, največ iz časa od 13. do 
17. veka. Cela ekipa slikarjev je obšla mnogo srbskih samostanov in v njih kopirala freske. Po teh kopijah so bili potem izdelani kartoni za mozaik. Kartone je bilo treba nato prilagoditi velikosti in obliki zidnih površin cerkve na Oplencu. Tudi sama tehnika mozaika je zahtevala drugi način dela.
Zaradi teh in drugih sprememb, ki so se jim morali podvreči slikarji, je nastala v cerkvi na Oplencu nova originalno zamišljena likovna celina.
Niso pa dekorirani le zidovi cerkve. Tudi kapitlji stebrov so bogato okrašeni najprej z marmornatimi reliefi, a iz ozadja se svetlikajo kockice zlatega mozaika.
Nadalje smo videli v cerkvi na Oplencu freske, kipe in portrete, ki predstavljajo mnoge prizore iz evangelija kakor tudi srbske vladarje od 13. stoletja dalje.
Ko smo se spustili po stopnicah v spodnji del cerkve, smo se znašli v kripti, v kateri so v marmornatih tleh razporejeni grobovi vladarjev dinastija Karađorđevićev. Tudi kripta je vsa obložena z mozaikom. Ob vhodu vanjo so prikazani angeli varuhi in velika kompozicija dogodkov iz življenja svetega Sava. Vsa dekoracija v kripti spominja na umetnost srednjega veka. 
Po dvournem razgledovanju smo polni najlepših vtisov zapustili Oplenac, da smo mogli obiskati in pogledati še cerkev svetega Antona v Beogradu, delo velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. 

Sestra Mamerta je tudi pripovedovala, kako hudo je bilo na koncu vojne, ko so bombe padale – ena tudi na njihovo hišo v Vojvode Milenka 48 in je prebila vhod. Zadelali so ga nekako z omaro in takrat so prihajali ruski osvoboditelji. Eden je hotel brezuspešno noter in vpil: »Al devuška al babuška, vse ravno!« Sestre so goreče molile v kapelici in nevarnost je šla mimo. 

Sestra Mamerta in šolske setre, pa tudi druge - so bile za nas in vse tamkajšnje ljudi kot skrbne mamice, ki so v Kristusovem duhu služile ljudem. One so pred vojno imele zavod za dekleta, ki so prihajale v glavno mesto države iskat delo, da se niso izgubile na ulici. Pri koncu vojne so zavezniki Beograd večkrat bombardirali. 24. maja 1944 so bombardirali tudi okolico cerkve Blažene Device Marije na Neimaru. Takrat je bilo ubitih več civilov, drugi so pa ostali ujeti pod ruševinami. Izredno se je takrat izkazal redovnik asumpcionist Franc Kerec iz te cerkve. Hodil je okrog in jih izkopaval. Bil je tak heroj, da je po vojni od nove oblasti dobil odlikovanje. 
Žal njegovi sobratje niso bili več takega duha: po njegovi smrti se je njihov predstojnik Mato poročil, kakor tudi sobrat laik Roger – in tako je bilo konec edine njihove skupnosti v bivši Jugoslaviji. Tragikomičen sklep je bil v tem, da je bil Mato zelo nastrojen zoper Slovence – a puncina mati je bila – Slovenka! Pa tudi brat se je poročil – s pravo Slovenko. Leta 1974 pa je štela njihova skupnost še štiri duhovnike in enega brata. Sveti Avguštin bi glede tega posvaril: »Kdor misli, da stoji, naj gleda, da ne pade!« To velja za vsakogar, posebej pa za ljudi z zaobljubami. 

Kot sem že omenil, smo bili duhovno zelo povezani s šolskimi sestrami. 
Sestra Digna, predstojnica Marijinih sester na Karaburmi, je bila vedno bolna – pa je le dočakala visoko starost po njenih lastnih besedah: »Stokavci so tega sveta prebivavci!« 
Pripovedovala je, kako je Vida Tomšičeva pregnala vse redovnice iz bolnic in samostanov – pa so morale sleči redovne obleke. Zavetje so našle v Srbiji in Črni gori. Ko je pa bila njena mati hudo bolna, je prosila ravno Marijine sestre, naj jo negujejo – in spravljive, kot so, so jo! 

Kot je bila naša družina tesno povezano s sestro Hedviko, ki smo jo otroci klicali »teta Hedvika«, tako smo bili salezijanci v Beogradu povezani z »belimi angeli« - kot so redovnicam pravili Srbi – posebej pa še s šolskimi sestrami, h katerim sem tudi jaz nekaj let hodil vsak dan zgodaj zjutraj maševat. Naj jih Bog blagoslovi in jim da še veliko tako velikodušnih, nesebičnih in pobožnih poklicev, kot so bile one!
Omenjena sestra Lucija Miklič je nekaj časa skrbno, požrtvovalno in vestno gospodinjila tudi pri svetem Jožefu Delavcu na Karaburmi. Doma je bila iz Mirne peči na Dolenjskem. Navadno se je šalila: »Poleti je Mirna peč, pozimi pa Hud prepir« - , ko se otroci zgnetejo na peč, da bi se pozimi ogreli. Poleti je peč pač prazna.  
===Domovina, ti si zdravje ===
Ivan Cankar je napisal črtico: »Domovina, ti si kakor zdravje.« Jaz bi pa iz svojih izkušenj lahko vzkliknil enako, le da bi izpustil besedico 'kakor': »Domovina, ti si zdravje.«
17. novembra 2000 sem imel prometno nesrečo v Sefkerinu blizu Pančeva. Zgodilo se je tako, da me je – bilo je že ponoči – zadel neki starejši možakar z avtomobilom, ker je baje – po njegovih besedah – zaspal. Tega seveda ni povedal miličnikom. Takoj so me odpeljali v bolnišnico v Pančevo z rešilcem. Poklical jih je z mobijem, ki ga je neki fant – za čudo, že leta 2000! – imel pri sebi in ni bilo treba iskati telefona v vasi, ki je bila kaka dva kilometra oddaljena. 
Na poti so me spremljali trije mladi fantje: Žolti, ki je tudi 
bil poškodovan po obrazu, in je sedaj factotum v internatu Emavs, obenem pa pomaga na škofiji; brat duhovnika Zolija Ernő, ki je sedaj veroučitelj v osnovni šoli; pa še neki avtoštopar, ki smo ga gredoč pobrali. Onadva sta me spremljala, da bi mi pokazala pot do Ivanova, kraja blizu Pančeva, kjer so imeli žegnanje in bi jaz bil slovesni pridigar. Pač zato, da ponoči ne bi taval in iskal poti. Avtoštopar ni bil nič poškodovan in je takoj odšel, onadva sta ostala pri avtomobilu, mene pa so peljali na zračni blazini, tako da strtega desnega kolena nisem niti čutil. To se je hudo spremenilo, ko so me sneli iz avta. Začutil sem grozne bolečine. 
Nastala pa je težava – kdo bo to plačal! Zato so sredi noči 
klicali naša duhovnika Stanka in Stojana v Mužljo, da sta se takoj osebno pripeljala kakih osemdeset kilometrov daleč. Šele ko je bolnica dobila jamstvo, da bo moje zdravljenje plačano, so me sprejeli na oddelek. Res ni bilo veliko – za skoraj mesec dni okrog 300 mark. Če bi bili humani kot niso bili, bi me brezpogojno sprejeli – pa tedaj še ni bilo pogodbe o zavarovanju med Slovenijo in Srbijo. 
skratka: najprej so mi zašili jezik, ki sem si ga pregriznil ob trku; nato pa so operirali koleno in zvezali strto ploščico z neko žico. Tam sem ležal kot hlod in sem mislil, da ne bom mogel nikoli več hoditi, saj so mi nogo tudi dali v gips. Ni bilo nikakršnih vaj, in tako je telo vedno bolj hiralo. 
Ne bom omenjal malomarnosti in površnosti, s katero so nekateri delali – saj so me pustili tudi po uro čakati zunaj na mrazu, ko so me vozili na rentgen, ali pa so me hoteli kar brez odeje poslati nazaj v Zrenjanin v njihovem rešilcu. Gotovo bi bil zmrznil v hladnem avtomobilu, če bi mi potem le ne dali odeje ob jamstvu, da jo bomo vrnili bolnici. Skratka: nismo imeli nobenih zvez z bolnico. To, da smo prej prinašali tja precej zdravil, so že davnaj pozabili. Hodil me je sicer vadit neki terapevt-zdravnik, vendar se kosti še niso bile dovolj zarastle, ampak samo prividno, kot so ugotovili pozneje v Topolšici. Zato me je noga tako dolgo bolela. Končno so me poslali v Slovenijo. Peljal me je gospod Jože Hafner, ki je bil župnik pri BDM v Beogradu, in je gredoč ponoči obiskoval še svoje sorodnike po nekih hribih, ki jih polovico ni bilo doma. V Sloveniji pa presenečenje za presenečenjem. Najprej pri mojem osebnem zdravniku Boštjanu Hostniku, ki je za bolečo nogo predpisal hlajenje. Samo malo leda, pa se je bolečina – ki me je prej mučila dneve in dneve – kaj hitro umirila. 
Tam doli se pa tega nihče ni spomnil. Potem so me odpeljali v toplice Topolšica. 
Dobil sem dva tedna, a so mi podaljšali na tri. V toplicah 
so mi svetovali, naj prosim še za četrti teden. Res sem poklical in javila se je neka zdravnica, ki je bila res dobrega srca. Ko je slišala mojo prošnjo, je takoj dejala: 
»Kako vendar, da ste našli ravno mene, ki sem tako dobrosrčna. Četrti teden damo le za otroke – toda vi ga boste dobili.« Kaj naj še dodam! Bil sem ji neizmerno hvaležen, saj mi je tista terapija veliko pomenila in me okrepila. V znamenje hvaležnosti sem napisal v knjigo vtisov izvirno pesem – črkostih. 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! TOPLICE TOPOLŠICA (akrostih 20. II. 2001)
|-
| &lt;poem&gt;
Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: 
Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine.
 
Izvira zdravilni izvirk iz globine – 
Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: 
Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine.

Očara turiste iz daljne tujine
Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. 
Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! 
&lt;/poem&gt;
|}

Takrat v Topolšici smo imeli časa na pretek. Res je sicer, da so nas zaposlili s terapijami in sicer zelo resno. Neka maserka je hodila vsako jutro zgodaj zjutraj masirat in to z Dobrne! Pa je rame in vrat dobro zrihtala ne le meni, ampak tudi drugim. 
Bili pa so tam tudi vojaki na civilnem služenju vojaškega roka. To so bili pridni fantje, ki so vsestransko pomagali, saj je bil tam tudi center za bolne od skleroze multiplex. Za njihove mlade sile pa ni bilo vedno zadosti dela, pa so se dolgočasili in pogovarjali, ter s tem seveda motili osebje. Pa je bil načelnik odločen in je dal v sobano napis: »Kdor nima kaj delati, naj tega ne počne tukaj!« In je menda pomagalo. Včasih so me prišli obiskat tudi bratje in sestre, saj Topolšica ni daleč od moje rojstne vasi Šentilja. Nekatere so ob nedeljah vozili tudi k maši – jaz pa se za to še nisem čutil sposobnega in sem maševal kar v sobi. Da nisem imel družbe, ki bi me pri zbrani molitvi lahko ovirala, mi je ekonom Blaž Cuderman rad doplačal razliko in tako sem se res lahko v miru pogovarjal z ljubim Bogom. 
V tistem času so hoteli v slovenske šole uvesti tako imenovani »kondomat«, kjer bi šolarji lahko kupovali kondome-zaščitna sredstva kot drugje kavo, čaj ali čokolado. Temu se je odločno uprl naš salezijanski župnik v Radencih Peter Ivančič, in so ga v njegovi skrbi za mlade starši čvrsto podprli. Po časopisih so proti njemu zagnali hudo gonjo, in vanjo vpletli tudi škofa Grmiča, ki je menil, da se tako ne govori. Posledica pa je bila, da so kondomate umaknili. Moj spev nikjer ni bil objavljen; nima pa namena nikogar žaliti, ampak le hudomušno namigniti, da je spolni odnos in sploh človeški odnos nekaj več, kot pa popiti koka-kolo, pojesti piškot ali pokaditi cigareto. V zvezi s tem sem torej napisal črkostih: 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! KONDOMATA NIKAR! (sonet-akrostih 2001)
|-
| &lt;poem&gt;
Ko liberalci v parlamentu so sedeli,
»Osrečiti« slovenske mladce so hoteli. Ne dajo računalnika jim – avtomata,
Dovlečejo nesnago tujo – kondomata.

O, zdaj obeta Kranjcem se prihodnost zlata:
Moralo bo krojil napuh vam birokrata! A kadar zataji hudičeva naprava – Takoj odprta bližnjica je pač do – splava.

Al' pravijo otrokom skrbni oče, mati:
»Narava grehu zna se kruto maščevati. 
Prešernež hoče razbrzdano v greh bezljati.

Ko všeč nam bo, kar v vesti božji glas nam pravi – Ah, treba odgovornost v mladi nam državi – Razvijali se bomo res v svobodi pravi.«
&lt;/poem&gt;
|}

=== Dolgotrajno okrevanje ===
Po toplicah so me sprejeli na Rakovniku v oskrbo. Tam pa novo presenečenje: iz Soče je vsak dan pome prišel taksi, ki me je tudi pripeljal nazaj. Tako lahko rečem, da je bilo zdravljenje res temeljito in učinkovito. 
Napisal sem članek za revijo Zdravje, kjer sem vse to opisal. Ne spomnim se, ali sem ga tudi odposlal. Natisnjenega nisem videl nikoli. Naslov članka pa je bil: »Domovina, ti si kakor zdravje!« 
Kako ne bi bil navdušen: takšna skrb in strokovnost v Sloveniji, ki je v tistih časih manjkala – vsaj pri nekaterih – v Srbiji. Ali nisem nekje prej omenil, da so jo, zaradi takratne zgrešene politike vodilnih, zadele sankcije in embargo.
V Pančevem so mi nekatere dobre sestre dejale: »Vidite, saj smo nekatere dobre. Nismo vse take kot tista in tista.« In to je bilo res. 
Ko so me sredi noči pripeljali v Pančevem v bolniško sobo, so tam prav vsi kadili, da je bilo zadušljivo. Prosil sem jih, naj ne kadijo, pa so se mi posmehovali: »Če ti ni všeč, pa pojdi v drugo sobo.« - ko se nisem sploh mogel premikati. Tisti pa, ki je bil sicer res najbolj strasten kadilec, pa mi je v resnici največkrat pomagal, kolikor je mogel. Povsod se najdejo dobri ljudje. 
Po operaciji smo bili v šok-sobi samo trije in tam mislim, da ni bilo kajenja. Eden je bil miroljuben, drugi pa pretepač. Bil pa je silno močan. Ko se je vračal nekje iz polja, si je zlomil nogo. In s tako zlomljeno nogo se je pripeljal z motorjem do kraja, da so mu nudili prvo pomoč. Kraj je bil nekje blizu Pančeva – mislim, da Kovačica. Njegov oče je bil Srb, mati Slovakinja, on pa je bil fanatičen pristaš Arkana, s katerim je bil skupaj v vojski in njenem etničnem čiščenju. Groza me je prevzemala, ko sem moral poslušati njegove vojaške in ljubezenske dogodivščine. 
Ni pa poznal nobenega heca in me je – kljub temu, da je bil sam skoraj nepokreten – dvakrat hotel pretepsti. Prvič sem ga nekako sam umiril, drugič sem se pa na nagovarjanje sester pritožil pri zdravniku. Verjetno mu je zagrozil z odpustom, kajti pozneje me je pustil pri miru. 
Toda tudi on je bil samo bolnik, in je revež opolnoči prosil za kako sredstvo za lajšanje bolečin. Sestre so bile daleč, zvonca ni bilo nobenega v stari bolnici iz časa Marije Terezije, bolečine pa vedno hujše. Začel je klicati: »Sestra, sestra!« Pa ni bilo nobenega odziva. Tedaj v nesreči smo se pa združili, in vsi složno začeli klicati sestro. Tako vpitje pa so le slišale, in ni pritekla le ena, ampak kar štiri – in ravno proti meni, ki sem menda najbolj kričal. 
»Kaj tako vpiješ, kaj ti je treba?« »Ne meni, ampak našega kolega zelo boli noga in ne more spati.« No, sedaj je dobil, kar je iskal. »Bumf!« mu je udarila iglo v bedro, da je kar zastokal. »Sedaj ne vem, kje me bolj boli: ali tam, kjer je bil zlom, ali tam, kjer me je zbodla z iglo.« No, počasi je le začelo delovati in je revež končno zaspal. 
Velika tolažba so mi bili obiski duhovnikov. Pančevski župnik Mihály Erős mi je omogočil prejem zakramentov. Dobil sem tudi vino in hostije, da sem lahko v takem obupnem stanju vsaj maševal. Obiskala me je celo večkrat sestrična Pavla iz Beograda, ki mi je vedno kaj prinesla. 
Prišli so me obiskat tudi farani iz Mužlje, med njimi Aranka Palatinus , Terezika Szabó, pokojna Irén Gera, in še nekateri drugi. To mi je bilo res v veliko tolažbo in spodbudo. 

Prišla pa je tudi iz Pančeva gospa Mimica, Slovenka, ki je nekdaj delala v tej bolnici in je vedno prinesla pravo sonce v tisto žalostno staro stavbo in me skoraj vsak dan obiskala. Ona je požrtvovalno obiskovala tudi druge bolnike. Zaradi stresa po nesreči sem skoraj vsak dan jokal. Nič nisem mogel za to: kar samo je prišlo. Tisti jok je prenehal šele nekaj mesecev po nesreči, ko sem že bil na okrevanju v Topolšici. Pa me je ona nekoč vprašala, kako se imam. Ne vem, kaj da sem odgovoril, najbrže da se ne počutim dobro. 
Pa mi je dala modra Mimica moder nasvet:
»Kadar te vprašajo, kako se imaš, vedno reči, da se imaš dobro. Takrat te ne bodo nič več spraševali in bodo od nevoščljivosti popokali, da je kdo na svetu, ki mu je dobro.«  
=== Blagoslov hiš ===
Čeprav so o blagoslovu hiš mnenja deljena, je tukaj na Jugu nekaj samo po sebi umevnega, da duhovniki vsako leto obiščejo vernike in blagoslovijo hišo ali stanovanje. Ta blagoslov ne gre le hiši, ampak predvsem njenim prebivalcem. 
Pravoslavni imajo tak podoben obisk kar trikrat letno: o Božiču, o Veliki noči in ob krstni slavi. Zato smo lahko tudi pod komunizmom brez težav obiskovali katerekoli družine, češ da blagoslavljamo hišo. Ta blagoslov prinaša veliko dobrega: 
#Duhovnik lahko tako najde razlog, da obišče vse svoje farane in spozna njih in njihove potrebe. Navada je, da mu ljudje kaj malega darujejo »za kavo«, kar je v tistih težkih razmerah bila velika pomoč. 
#Možno se je dogovarjati glede delitve zakramentov. V hiši so morebiti nekrščeni otroci, mladi morda niso bili pri obhajilu ali birmi, zaročenci pa bi morebiti radi uredili cerkveno poroko. Tukaj je prilika, da se poučijo o veri in morali tudi tisti, ki sicer ne hodijo v cerkev in bi ne slišali verskega pouka. 
#Največjo korist pa imajo od takega obiska bolniki. Oni ne morejo v cerkev, čeprav bi mnogi od njih želeli k maši. Ne morejo k zakramentom, ker jih nima kdo peljati ali pa jih noče. Kot bolni imajo tudi to prednost, da lahko prejemajo zakramente tudi v neurejenih razmerah. Bolnik pravzaprav tako ne more grešiti. Če pa potrpežljivo prenaša bolezen in ni siten in prezahteven do svojih domačih, potem mu je ta čas preizkušnje celo v veliko duhovno korist.
#Glede gorečnosti za obiskovanje družin so nam dali zgled ravno pravoslavci. Neki mladi duhovnik mi je pravil, da jim je patriarh German naročil, naj hodijo vprašat v vsako stanovanje, ali hoče kdo »svetiti vodico«. Res so se napotili, tudi po zapuščenih predmestjih. Mislim da je bilo nekje na Petlovem brdu v Beogradu. Ta duhovnik je šel od vrat do vrat. Pri nekih vratih je stopil ven nek oficir. Ko je videl duhovnika in slišal njegovo željo, ga je pljunil v obraz. Duhovnik pa se ni dal zmesti in je mirno nadaljeval delo.  
=== Obisk bolnikov ===
Kot sem omenil, je mogoče pri blagoslovu hiš obenem priti v stik z najbolj ranljivimi verniki, a to so bolniki, posebno tisti, ki so vezani na posteljo. 
Ko je naša dobra soseda Obrezela morala na stara leta iti v dom, smo se pohujševali. Pa sem jo večkrat obiskal na Herberštajnu, kjer je bil takrat dom onemoglih. Kmalu sem se prepričal, da je za nekatere dom veliko boljša rešitev, ko pa da bi bili doma, kjer jim ne morejo ali nočejo ustrezno postreči. 

Ko sem hodil na Rudnik poučevat verouk tri leta pred novo mašo kot bogoslovec, je dejal župnik Franc Štuhec, da nekaterim zakrknjenim grešnikom odreče cerkveni pogreb. Jaz sem si tedaj mislil, da bo moje delovanje bolj vztrajno, zlasti glede obiskovanja bolnikov, in da bodo vsi prejeli zakramente. Nisem si mogel predstavljati, da je to bolj trd oreh, kot pa sem si mislil nekdaj. Človek je seveda svoboden pri odločitvah: veliko pa pomaga prijazen pristop, ponižnost in molitev.
 
V Cerknici se mi to nekajkrat ni posrečilo, in sem si to zelo gnal k srcu. Večkrat pa se je posrečilo celo tam, kjer ni bilo upanja, da se je bolnik spravil z Bogom. Prav pri odhodu iz Cerknice v Beograd sem imel glede tega sitnosti, ker sem nekega ponesrečenca v prometni nesreči mazilil. 
Skoraj vse bolnike pa se mi je posrečilo pripravita na odhod na drugi svet med kaplanovanjem na Bučki. Glavno odgovornost sem imel za to faro, ki je sicer velika po površini, štela je pa takrat malo manj kot 600 prebivalcev. Za čuda, da so zelo lepo hodili k mašam ob osmih in desetih, skoraj vedno je bila cerkev polna. Jaz sem se pa tudi trudil, da jim vedno povem kako zanimivo zgodbo in da razložim temeljito kako versko ali nravno resnico. 
Ko sem prišel 1975 v Beograd, v na novoustanovljeno župnijo, sem takoj opazil, da prihajajo le prijavljat pogrebe – in kar vsi po vrsti so umrli neprevideni. Zato sem krenil na blagoslov hiš po mestu Beogradu, pa tudi prek Donave, ker smo tudi to področje duhovno oskrbovali: po Borči, pa tudi po okoliških naseljih, ki jih je kar precej: Krnjača, Vrbovski, Jabučki rit, Glogonjski rit, Ovča. 
V Krnjači sem se srečal s starim pravoslavnim duhovnikom, ki je podobno križaril po teh vaseh, kjer je takrat bilo mnogo nekrščenih – in jih je krščeval kar doma. Ker tam ni bilo cerkve, je svojo hišo preuredil v Krnjači v cerkvico – ki še danes stoji. Oblasti so mu zagrozile, da bodo »na črno preurejeno cerkev« podrle – pa je dejal: »Če boste to storili, bodo v tujini za vašo nestrpnost takoj zvedeli« -  pa cerkve niso podrli. 
V Borči – kjer je bilo žegnanje za Povišanje svetega križa 14. septembra, smo si bili dobri tudi s pravoslavnim popom Perom, ki je bil sicer Rus po rodu. Za praznike smo se medsebojno obiskovali, kar je pred nekaj letih žal v Zrenjaninu prenehalo. Ta goreči duhovnik je dejal, da tudi on obiskuje bolnike – vendar se jih boji opomniti na prejem zakramentov, da se ne bi prestrašili. Jaz sem mu dejal, da jim jaz to ob prvi priliki omenim, in da večinoma sprejmejo povabilo. Večkrat se domači bolj bojijo poklicati duhovnika, kot pa sam prizadeti bolnik in sicer v vraževernem strahu, da bo, če bo prišel duhovnik, bolnik umrl. 

To vraževerno krivo vero pa lahko odpravi goreč duhovnik le s tem, da redno obiskuje vse bolnike. Takrat se družina in drugi prepričajo, da Jezus ne prinaša smrti, ampak življenje. 

Ko sem prišel ves goreč v Srbijo, so v Borči prosili za krst: mati pravoslavka, oče katoličan. Po pretirani slovenski praksi sem tudi jaz zahteval temeljito pripravo (pa so bili dobri verniki). Pa mi pravi oče Pero čez kak mesec:
»Kaj tako komplicirate – dajte vendar krstiti tega otroka; drugače ga bom jaz!« Na njegovo besedo nisem več zavlačeval. Pravili pa so, da je v tistem pokoncilskem času na splošno v Sloveniji, posebej pa še v Ljubljani, vladala taka strogost pri delitvi krsta, in da si je pravoslavni paroh mel roke, ker so se starši naveličali čakati in so mu tudi katoličani nosili svoje dojenčke. Na splošno je dal odlične smernice glede tega že sicer zahtevni, učeni renesančni mož, vendar blagi in razumevajoči cerkveni učitelj sveti Frančišek Saleški: »Zakramenti so bolje spravljeni v rokah tistih, ki jih delijo široko, kot tistih, ki jih delijo ozko!« O tem sem se pozneje sam prepričal, tudi glede obhajanja civilno poročenih – če le pokažejo malo dobre volje, da bodo živeli kot brat in sestra, ali pa če jih muči kaka resna bolezen ali starost.   

Podobno sem ravnal tudi po prihodu v Mužljo. Slišal sem, da je neki Mužljanec hudo bolan v bolnišnici. Bilo je 29. novembra 1984, ko je bil državni praznik. Šel sem ga obiskat s kolesom, pa mi je dol padla veriga na sredi pota. Nisem razumel tihega opomina, in sem nadaljeval do kirurgije. Takrat pa na oddelku naenkrat preplah – in so poklicali celo miličnika. Pozneje sem zvedel, da tam dela zagrizena brezbožnica, ki ne mara duhovnikov – in je ona poklicala policijo. Šel sem z njim v sprejemnico, kjer mi je dejal, da je moral priti, ker so ga poklicali. 
Vprašal me je, kaj je bilo. Povedal sem, da sem slišal, da na tem oddelku leži hudo bolan neki naš zelo goreč vernik (to sem si izmislil, menda je bil celo v partiji), pa sem ga obiskal. Ta miličnik je bil zelo razumevajoč in me je vprašal, če že znam kaj madžarsko. Dejal sem mu, da zelo malo, še manj pa razumem. 
»Tudi moja žena je Madžarica. Kajne, da je madžarščina težek jezik.« Seveda sem mu pritrdil. Poslovil se je z navodilom, naj bom pri obiskih bolnikov zelo obziren in zelo previden, kar sem mu rad obljubil.
Sicer pa v tistih časih osebje in zdravniki niso imeli ničesar zoper duhovnike, in se je dalo vsaj nekaj narediti v tem pogledu. 
Nekoč drugič sem obiskal nekega nezavestnega bolnika na oddelku v baraki, ki so mu pravili »Nervno«. Nisem mogel drugega, ko da sem ga mazilil, in sem se hitro oddaljil iz bolnice. Po nekaj mesecih mi je pripovedoval moj pravoslavni kolega Anđelko, kaj se je dogajalo potem:
»Ko sem prišel v bolnico, me vratar ni pustil naprej.« Oblečen sem bil v talar kot navadno. Pa sem vprašal: 
»Zakaj me ne pustite noter?« - »Zato, ker nepooblaščeno obiskujete bolnike. Pred kratkim ste bili pri enem takem bolniku, in ste nato odšli naglo iz bolnice.« 
»To pa že ne bo držalo; jaz hodim sedaj na obisk le k svoji ženi, ki leži na nekem drugem oddelku. Ne obiskujem drugih bolnikov v bolnici.« Tako je bilo. Nisem imel konkurence pri obiskovanju bolnikov v bolnici med pravoslavnimi, pa tudi ne med katoliškimi kolegi. A bi bilo dobro. 
Seveda so se razmere precej popravile po demokratičnih spremembah, najprej že 1989, nato pa 2000. V naši škofiji pa doslej stanje še ni bilo urejeno. Drugače je v Bački, kjer ima duhovnik neomejen dostop do vernikov. Tam je pa tudi veliko več katoličanov. 
Korona je pa te obiske zacementirala. Čeprav je glavna nevarnost že zdavnaj minila, velja prepoved obiskov za vse, tudi duhovnika, v bolnicah še danes, 30. junija 2022. Nastopila pa je veljavo, ko je bilo uvedeno izredno stanje zaradi korone 15. marca 2020. To dejstvo je žalostno, saj pušča vse, ne le kovid-bolnike, v osamljenosti, ko bi bili dobre in tolažilne besede, pa tudi duhovne tolažbe po molitvi in zakramentih, najbolj potrebni.    
Ko sem tako hodil na obiske, sem 1985 opazil na stavbi stare Ginekologije, v kletnem delu, papir z napisom: »Sveštenim licima zabranjen ulaz.« (Duhovniškim osebam prepovedan vstop). Jaz sem si to prepoved razlagal takole, češ da seveda velja za partijce, ker jo je sklenila partija. Jaz pa nisem komunist, zato zame ne velja. In sem po možnosti nadaljeval z obiski bolnikov, kar jim je prineslo veliko duhovnega veselja in tolažbe, marsikomu je pa Jezus tudi zdravje okrepil. 

=== Rudnik ===
Rudnik pri Ljubljani je bil župnija, kamor sem hodil za časa bogoslovja skozi tri leta poučevat verouk. Takrat je župnikoval Franc Štuhec, ki je bil prej urednik salezijanskih »Knjižic« na Opčinah pri Trstu. Župnija je bila šele v nastanku in so bila cela področja, od koder otroci niso hodili niti k verouku niti k maši. Mislim, da je bil najbolj veren del na hribovitih Orlah, kjer so živeli Ahlinovi, Marinčekovi in drugi, ki so redno hodili k maši in verouku. Novo naselje – Rudnik I, II, III in IV – med Rudnikom v dolini in Rakovnikom – skoraj brez izjeme ni imelo zveze s cerkvijo – niti z Rudnikom niti z Rakovnikom. Štuhec je imel navado, da je velike ministrante (iz višjih razredov) postavil med mašo kot nekake statiste: bili so poleg oltarja, čeprav niso ministrirali – in so tako vendarle vsako nedeljo bili pri maši. Vedno jim je tudi kaj podaril, kako sladkarijo itd, da jih je malo navezal na cerkev. Imeli smo tudi namizni nogomet, ki so ga zlasti fantje radi igrali. Jaz sem hodil na Rudnik navadno z avtobusom, včasih pa tudi peš. S seboj sem nosil magnetofon oziroma filmčke, ki smo jih potem gledali – to so bili dia-filmine od eledici iz Turina, ki jih je sobrat Vinko Furlan pretihotapil iz Trsta. On jih je tudi razmnoževal – in jim dal slovensko glavo z napisom. 

Med učenci mi je ostal v spominu angelsko dober deček Adolf Belak, ki je hodil takrat v 2. razred osnovne šole in je zbolel ter kmalu umrl za levkemijo. Imel sem nižje razrede vključno s petim, kjer pa so bili že nekateri navihanci, posebno eden, ki je bil malo prismuknjen in je motil veroučno uro. Drugače pa z njimi ni bilo težav. Verouk smo imeli ob sobotah in so sorazmerno redno prihajali. 

Neko prvo postno nedeljo je vprašal gospod Štuhec otroke: »Za-
kaj je danes vijoličasta barva v cerkvi?« Pa je eden pogumno odgovoril: »Ker je dan žena«. (Bil je namreč osmi marec – slučajno tisto leto na prvo postno nedeljo. Seveda so se vsi zasmejali. 
Za časa njegovega župnikovanja je imel novo mašo tudi Tine Erklavc (Martin, r. 11.xi.1941 – Ljubljana-rudnik, duhovniško posvečenje 29.vi.1970). Takrat je bila maša na prostem, pred župniščem, in vse skupaj velika slovesnost, a 1974 je bil kaplan v Dolenjskih Toplicah. Pri novomašnem slavju je pripovedoval, kako so ju oba z bratom hoteli komunisti strpati v zavod, kjer bi ju odtegnili krščanski vzgoji. Pred predatorji sta bežala tudi kar prek streh in sta uspešno pobegnila. Žal je Tine umrl še zelo mlad, ko je bil župnik nekje na Gorenjskem. Že njegov brat Franc (*1932, posvečen 1961) je bil duhovnik. Pozneje je bil župnik v Veliki dolini blizu hrvaške meje. Tam smo ga obiskali rudniški romarji. Pokazal je, kako je izoliral cerkev. Kakega pol metra so nad zemljo izolirali. spodaj so kamen samo fugirali in ne ometali. Tako bo ostalo stalno, da lahko vlaga gre ven. Kjer ponovno ometejo, vlaga pod ometom zopet gre gor in tako uničuje zid. Takrat smo bili gosti v gradu Mokrice. Kosilo je bilo zelo slovesno, vendar smo dolgo čakali in ljudje so se šalili, da so kuharji šli šele lovit kokoši. No, kosilo je trajalo dolgo, vendar je bilo odlično pripravljeno. 
Pozneje sem se z njim srečal kot kaplan v Škocjanu pri Novem mestu, kjer je bil župnik v Šentjerneju. Veliko je sam popravljal cerkve, zlasti podružnice. Pri tem ga je zadela kap in je nazadnje bil kanonik v novomeškem kapitlju. Kako je bil goreč, je povedal, da gre vsak prvi petek obiskat 87 bolnikov! Ko je bila priprava na birmo, so bili pri birmi tudi tisti otroci, ki so hodili v šolo v Šentjernej.    

Franc Štuhec je imel mnogo znancev in prijateljev v Trstu. eden izmed njih je bil tudi Linari, ki je izdeloval peči za ogrevanje velikih prostorov – zlasti cerkva. ogrevanje je bilo na mazut, ali pa tudi na premog, nafto, drva. Peč je bila zunaj prostora, notri pa dve odprtini z rešetkami. skozi eno je prihajal topel zrak, skozi drugo pa je odhajal mrzel zrak. Tako se je cerkev kmalu segrela. Štuhec se je zelo dal na širjenje teh peči po Jugoslaviji. Mislim, da je nekaj tudi pri tem zaslužil. govorili so tudi, da so imeli dvojne račune: za carino nižjega od resnične vrednosti, da bi bilo manj carine. Oblasti so na to gledale blagonaklono. Ko se je pa začela po Titovem pismu 1972. leta menjati oblast – namesto naprednih demokratično usmerjenih komunistov – so prišli drugače usmerjeni tudi v Sloveniji, kjer je bil Tito zamenjal demokratično usmerjenega Staneta Kavčiča. Na Hrvaškem je zamenjal Savko Dabčević-Kučar z Milko Planinc. v BiH se je smrtno ponesrečil demokratično usmerjeni musliman Džemal Bijedić. 
Seveda na take nagle in nepričakovane spremembe ljudje – zlasti pa duhovniki – niso bili pripravljeni. Tako je celo urednik krščanskega tednika Družina – Ivan Merlak – zaradi tozadevnih sprememb in omejitev svobodnega tiska moral nekaj časa jemati zdravila, ki mu jih je predpisal psihiater. Ob teh spremembah se je tudi tisk prilagajal. Glasilo občin Vič-Rudnik je objavilo članek z bomba-
stičnim naslovom: »Pri stoti peči se je vžgalo.« Cikali so na takratnega rudniškega župnika Štuheca, ki se je ukvarjal s pečmi. Tudi mene je nagovarjal, naj mu pri tem pomagam – pa sem odločno odbil: »To ni duhovniško delo.« In pokazalo se je, da sem imel prav. Morebiti me zaradi tega ni izbral oziroma zaprosil za kaplana po moji novi maši, ki je bila 16. julija 1972. Škoda – bil je sicer srčno dober, kot kak oče, pa tudi sposoben organizator. Zaradi javnih napadov je na skrivaj pobegnil nazaj v Trst, na Opčine, kjer je dočakal tudi svojo smrt.

=== Cerknica ===
Najprej, ko sem prišel v Cerknico, sem dobil po pošti va-
bilo, naj pristopim v Ciril-Metodovsko društvo katoliških duhovnikov. To je bilo društvo, ki so ga komunisti ustanovili, da bi bilo kot nasprotje škofom v imenu državi (bolj) zvestih duhovnikov. Pomota je bila v tem, da so vanj vstopali odlični duhovniki, da so lahko v miru opravljali svojo službo. Tako so bili v njem skoraj vsi profesorji na Teološki fakulteti, potem Jože Vesenjak – ki je bil takrat župnik v Šoštanju, pozneje spiritual, pa salezijanski pridigar misijonov Franc Mihelčič, in še nekaj drugih. To pomeni, da komunistična zamisel ni naletela na plodno tlo, saj so ti kot društvo lahko izdajali tudi odlične veroučne knjige, v miru pridigali in opravljali druge dušnopastirske dolžnosti, obenem pa bili zvesti škofom in papežu včasih še bolj od drugih duhovnikov. Jaz o tem društvu, ki je bilo preveč blizu komunistom, nisem imel dobrega mnenja že iz bogoslovja in sem napisal na kuverto: »Nazaj, ne sprejme!« Ko je nastopil službo 1978 novi papež Janez Pavel II., je takoj poudaril, da tako duhovniško društvo razdira Cerkev in eden od prvih, ki je javno iz njega izstopil, je bil Jože Vesenjak.
Druga zadeva, ki so jo začeli počenjati po Titovem pismu, je bilo motenje pogrebov. Krsta in poroke mi župnik Pungerčar ni prepuščal, morda kak krst. Tako se nisem v teh treh letih niti naučil poročati. opravil pa sem nekaj pogrebov. Pri enem od pogrebov – šli smo mimo kapelice blizu Loškega proti župnijski cerkvi. Kot navadno sta ob meni šla ministranta, naprej pa je šel večji ministrant s križem. Pa sta se kar med pogrebom vrinila dva komunista z zastavo, stopila pred križ in fanta križonosca nagnala nazaj k meni. Fant je prišel k meni, in rekel, da sta ga onadva nagnala. Poslal sem ga nazaj na čelo sprevoda, saj je od zmeraj bila navada, da križ gre naprej. Pa sta ga onadva spet nagnala nazaj. Tedaj sem rekel fantu: »Ti hodi kar tukaj pred menoj. Pred venci pa naj hodita onadva. Čeprav bi po stari navadi moral ti hoditi spredaj, se ne bomo igrali pri pogrebu politike kot oni, zlasti iz spoštovanja do pokojnega in do sorodnikov.« Tako je tudi bilo, in odslej vedno, da je naprej hodil eden ali dva možakarja s slovensko zastavo. Meni se je to zdelo za malo, ampak sem si mislil, da nima smisla zganjati cirkusa, kot ga komunisti, zlasti ne na pogrebih. In okoliščine so pokazale, da sem imel prav. 
Pa sem prišel v Cerknico za kaplana k Jožetu Pungerčaju, ki je bil njegovo pravo nasprotje.
V Cerknici so mi v najlepšem spominu ostali otroci. Tudi tukaj je imel starejše razrede župnik – pozneje je postal tudi dekan – Jože Pungerčar. nižje razrede sem pa poučeval večinoma jaz, nekaj pa tudi sestra v civilu, ki je stanovala v župnišču in je bila tudi organistinja gospa Justina. Razredi so bili številni in otroci so skoraj vsi redno prihajali k verouku. Še danes se čudim, kako je bilo mogoče, da so bili tudi v šestem razredu izredno mirni in pridni. Če sem primerjal tiste na Rudniku, je bilo res opaziti razliko. 
Moj predhodnik kaplan je menda rad ponočeval in je pozneje tudi zapustil duhovniški poklic. Čeprav jaz nisem imel te navade, je meni župnik strogo zabičal, da po osmi uri zvečer ne smem ven. Jaz sem mu to zameril in nisem šel niti tedaj, ko mi je dobra kuharica Ančka povedala, da je soseda pripravljena prejeti zakramente in seveda ponoči. Domači zanjo niso skrbeli, živela pa je v mali kočici blizu farovža. Redno je hodila k maši in obhajilu, nikoli pa k spovedi. Pravila je, da zato ne, ker je ona brez greha, ima ga pa neki župnik, tam daleč nekje nazaj, menda še za časa Avstro-Ogrske monarhije. V tistih časih so zlasti nekateri duhovniki zelo rohneli proti pohujšljivemu plesu, Kaj bi govorili šele danes, ko so vse vrste plesov, pa pijančevanje, pa nečistovanje in mamila kar na dnevnem redu! Pa takrat so bila dekleta v Marijini družbi in ni ga bilo večjega greha, ko da je dekle plesalo. In to dekle je župnik baje izpridigal: jo imenoval po imenu med pridigo. Za družino je bila to taka sramota, da se je dekle (ali sama ali z družino) izselila v Ameriko. Še naprej je hodila v cerkev, nikoli pa k spovedi. Za pogreb si ni želela duhovnika, ampak godbo. Cerkniški komunisti so delali veliko reklamo za civilne pogrebe: le pri takih je bila tudi godba, pri cerkvenih pa ne. no in tako je ta starka ostala brez spovedi – morebiti je Bog to dovolil, ker se je pravzaprav iz nje norčevala. Dali so jo nekam v Šiško, kamor so pošiljali baje le partijce – in je tam kmalu tudi umrla. Ko je za to zvedel bolniški duhovnik Jakob Turšič, je očital, zakaj mu nisem sporočil, da je ona tam, da bi jo previdel. Nisem na to možnost niti pomislil. Zame pa je to bil hud udarec. Sicer sem zelo rad obiskoval bolnike in jih prevideval. 

Celo pred drugimi se je iz moje mladostne gorečnosti norčeval, češ da pretiravam. 
Zgodilo pa se je tako: ko sem bil v Martinjaku za prvi petek na obisku bolnikov (mislim, da je bila ena Martinčičeva, zelo pobožna ženska), so mi rekli, da je ena druga tudi bolna. Ko sem jo obiskal, je pa rekla, da še ne misli umret. To je tisto vraževerje, češ da bo človek umrl, če ga obišče duhovnik. No, pa ni hotela zakramentov, ampak se je pritožila župniku Jožetu. On namesto da bi potegnil s pravilnim postopanjem kaplana, je potegnil z grešnico in se norčeval iz mene. Kmalu potem jo je infarkt, in potem je on tekel tja, da bi jo mazilil. Ne vem, če jo je še našel živo. Podobno se je zgodilo enkrat tudi v Cerknici z neko žensko, ki je odlašala zakramente. 
V Cerknici sicer ni bilo nič posebnega, le da so otroci radi gledali filmčke. Imel sem dobro ekipo mladih, ki so brali od Furlana prevedena besedila, vmes pa je igrala glasba s plošč – kar je zelo lahko uskladiti z besedilom, ko iglo premakneš na želeno mesto. Poleg tega smo pripravili tudi Miklavža, po Gržinčičevi opereti »Miklavž prihaja« - in je bilo veliko zanimanje. Napetosti so žal vodile tako daleč, da se ob romanju v Rim nisem hotel pridružiti kljub njegovemu vabilu. Bal sem se med drugim tudi tega, da bi najino nesoglasje ne prišlo preveč v javnost. Zato sem rajši inšpektorja prosil za dovoljenje, da grem v misijone. Namesto v misijone pa so me predstojniki poslali v Beograd – kjer pa je delo čisto drugačno: ne z novimi kristjani, ampak bolj z odpadlimi kristjani, ki večinoma vere niso prakticirali in so krmarili med ateističnim komunizmom ter pravoslavjem, ki pa je takrat bolj životarilo. 
Glede gorečnosti za bolnike malo razlage. Po novi maši 
sem v domači vasi obiskal vse težje bolnike in starejše. To sem delal brez poziva, saj dobri pastir po Jezusovih besedah sam išče izgubljeno ovco, dokler je ne najde, jo zadene na rame in odnese nazaj k čredi. 
Poleg tega na Rudniku – sicer blagi župnik Štuhec – ni odobril cerkvenega pogreba tistim, ki so umrli neprevideni ali pa so zavrnili svete zakramente. Tedaj sem sklenil, da bom jaz bolj obiskoval bolnike od njega, in jih vsekakor nagovoril, da prejmejo zakramente in se spravijo z Bogom. Sedaj pa nisem šel niti tedaj ne, ko so me klicali: ne sicer oseba sama, ampak naša verna kuharica. Zame je bil to šok. Skozi več dni ko da sem slišal besede pokojne: »Kako strašno trpim v tem peklenskem plamenu!« 
Kljub temu torej, da sem na splošno imel uspeha pri obiskovanju bolnikov zlasti za prvi petek, sem imel tudi nekaj neuspehov, kot na primer tega, ki je bil tudi posledica župnikove prepovedi. Menil sem, da bi predstojniki ne smeli dajati kaplanov tistim župnikom, ki z njimi ne znajo delati in se z njimi prijateljsko pogovarjati. Tudi iz Finžgarjevih spominov razberemo, da ga je skoraj vrglo iz duhovniških vrst, ko je kot mlad kaplan dobil podobnega župnika. 

Tisto leto sem še obiskoval teološko fakulteto v Ljubljani – šesti letnik. nato sem vpisal tudi magisterij in vse izpite v redu opravil. Mislim sem iti naprej študirat dogmatiko. vozil sem se z avtobusom, saj za avto še nisem imel izpita. Ko sem se vračal – včasih tudi po avtocesti – sem obiskal teto Cilko v domu onemoglih na Vrhniki. 
Bili so v starem domu onemoglih blizu cerkve sv. Pavla ob glavni cesti proti Postojni. Cilka je padla s kozolca in je bila hroma, z zlomljeno hrbtenico. Potem je sicer dobila voziček, da se je lahko malo peljala ven. Ko sem jo tako nekoč obiskal, je neka stara partizanka iz Starega trga pri Ložu izrazila željo, da bi se spovedala, pa mi je bilo nerodno – kaj bo pa s spovedno molčečnostjo, saj bodo vsi slišali. Teta je dejala, da saj hodijo tja duhovniki redno obiskovat bolnike. Starka pa je nenadoma umrla, še preden so prišli obiskat dom vrhniški duhovniki. To me je hudo prizadelo in sem sklenil, da bom obiskoval bolnike in starejše po domovih in bolnicah in jih tudi spovedoval, če bodo hoteli – pa četudi bo kak človek kaj slišal – saj tako ali tako ne bo naprej nosil in so tam večinoma vsi naglušni. 

Hudo me je pretresla tudi smrt mladega fanta – ministranta okrog 16-ih let. Končal je osnovno šolo. Mislim, da je bil tudi pri zakramentih – nekje iz Bosne ali Dalmacije je moral biti. sicer je bil priden fant, menda je celo nekaj časa ministriral. V Cerknici je bilo vedno veliko ministrantov – tudi večjih. Njegovi pa menda niso hodili v cerkev. Tudi to nedeljo so delali – ali so zidali novo hišo in podirali staro ali kaj. Fant je našel nek železen predmet in tolkel po njem: pa je bila bomba iz druge svetovne vojne in je eksplodirala ter ga hudo poškodovala. Ravno smo končali deseto mašo, ko je rešilec peljal poleg župnišča mimo cerkve do ambulante. Jaz sem poslal nekega ministranta, naj gre pogledat, kaj je na stvari in naj mi pride povedat. Seveda je fant šel pogledat, ni mi pa prišel javit in sem mislil, da zadeva ni tako huda. Poleg tega sem se pa bal, kaj bodo rekli komunisti, če se bom kot duhovnik noter silil, ko me niso nič klicali. Pa je zadeva bila huda. Takoj nato so ga peljali proti Ljubljani, a je izdihnil že v Podskrajniku. Naneslo je, da sem ga ravno jaz moral pokopavati. Bilo mi je hudo – in čeprav je bil razmesarjen, je bilo njegovo čelo nepoškodovano. Mislil sem si, da bi ga bil vendarle lahko mazilil. Lahko, da je bil še kak primer, ampak to je bilo nekaj očitnih neuspehov, česar si nisem mogel odpustiti. Tudi zato sem sklenil, da grem drugam, kjer bom lahko neovirano obiskoval bolne in potrebne. V tem smislu mi je bila želja na Jugu res izpolnjena, čeprav so se zgrnile name zaradi drugačnih razmer druge ovire in težave. 

Naslednji primer pa je druge vrste. Ko sem nekoč šel nadomeščat župnika Vinkota Čampa (*12.v.1931 Zapotok, Sodražica m. 29.vi.1959) na Rakek, so mi ljudje pred mašo povedali, da se je zgodila prometna nesreča. Dva avta sta se zaletela ali med seboj a menda tudi v tisti nevarni drevored, ki stoji na desni strani od Unca do Rakeka. To je bilo čisto blizu cerkve, pa sem takoj odšel tja. Enega so že odpeljali v Ljubljano v bolnico, drugega so pa ravno nesli v rešilca. Jaz sem se sklonil k njemu in ga na čelu mazilil, saj je bil sicer nezavesten. Tam navzoči miličnik mi je dejal, naj se umaknem, kar sem tudi storil. Po maši sem se šel zanimat na njegov dom v Rakeku, kako je z njim. Žena je dejala, da je prispel v bolnico. Omenil sem ji, da je tam bivši cerkniški župnik Jakob Turšič, ki ga lahko obišče. Ona se mi je zahvalila. Ko sem se vrnil v Cerknico, je dejal župnik Jože, da je tam bila milica in da me mislijo prijavit. Jaz sem mislil, da se šali. Ko sem pa tega leta bil prestavljen v Beograd na Karaburmo, sem se začel privajati na tamkajšnje delo, ki je bilo pravzaprav čisto drugačno kot v Sloveniji. Na rakeško zadevo sem že čisto pozabil – vendar sem po nekaj mesecih res dobil poziv od sodnika za prekrške. Na svoje presenečenje sem takoj ugotovil, da v Beogradu ni tiste slovenske ozkosti, zaplankanosti in partijske zagrizenosti, kot sem jo včasih občutil v Cerknici že v začetku svojega delovanja. Sodnik za prekrške je bil starejši, dobrodušen možakar, ki je prebral, kar je pisalo v prijavi iz Cerknice:

-Blizu Rakeka se je zgodila prometna nesreča. Pri reševanju ponesrečenca se je vmešal duhovnik, ki je oviral policaja pri njegovem delu in se ni hotel na njegov ukaz umakniti. Pozneje je šel še nadlegovat ženo ponesrečenca in ji je rekel, da naj se dotični v bolnici spove, na kar se je zelo prestrašila. 
Ko je sodnik to prebral, mi je prijazno dejal: »To smo dobili iz Slovenije. Vi pa kar povejte, kako je bilo, bomo vse zapisali.« Tajnica je res vse zapisala natančno kakor sem povedal.
»Tistega večera sem šel maševat na Rakek. Zvedel sem, da se je ponesrečil neki naš dober vernik (to sem si zmislil) in da želi, da ga obišče duhovnik. Takoj sem odšel tja, ker je bilo blizu cerkve in mu podelil sveto maziljenje, saj govoriti ni mogel, ker je bil v nezavesti. Miličnik mi je dejal, naj se umaknem in jaz ga nisem nič oviral, ampak sem se umaknil in odšel maševat. Po maši sem šel obiskat ženo od tistega ponesrečenca – stanovali so malo višje od cerkve. Dejal sem ji, da moža lahko obišče bolniški duhovnik, ki je bil tudi župnik v Cerknici. Ona se ni nič prestrašila, ampak se mi je še lepo zahvalila.« Ko sem to končal, sem odšel domov na Karaburmo. Čez nekaj časa je prispel odgovor iz Cerknice, da se postopek ustavi zaradi pomanjkanja dokazov.

=== Karaburma – Črni prstan ===
Drugo kaplansko mesto sem dobil torej v Beogradu. Žu-
pnik v Beogradu in dekan je bil takrat Herman Habič. Prej je bil župnik v osrednji škofijski župniji Kristusa Kralja na nekdanji ulici Krunski, v socializmu imenovani Proletarskih brigad št. 23. Škof Bukatko je tedaj ustanovil novo župnijo s 1. januarjen 1972 na Karaburmi, to je na zahodnem delu Beograda vse do reke Donave. Glede na področje je res bila velika, tudi glede na prebivavstvo: v resnici pa je bilo v njej katoličanov manj kot na kaki slovenski podružnici. Tako so se salezijanci – ki so več let lepo delovali v osrednji beograjski fari – morali preseliti na periferijo. Nova župnija je bila sestavljena iz več delov: en del je dobila od fare svetega Antona Padovanskega (bosanski frančiškani – Zvezdara in Mirijevo), en del pa od fare svetega Petra (hrvaško-slovenski jezuiti). Ljudje pa so še vedno – kolikor jih je seveda hodilo k maši – a to je bila velika manjšina katoličanov – hodili redno v svoji prejšnji fari. Sveti Peter je bil na Makedonski 23, v strogem starem centru – in so vozili avtobusi čisto do tja. 

Ko sem dobil premestitev, mi je moj novi župnik sporočil, da je nujno, da takoj pridem, naj pridem kar z letalom. Stvari s kovčkom sem poslal brzovozno z vlakom. Ker je bil (mislim, da ravno 7. septembra) pogreb moje tete Cilke Brenčičeve na Vrhniki, sem opravil še ta pogreb na pokopališču pri cerkvi svetega Pavla. Nato so me naši domači peljali na Brnik in sem se prvič peljal z letalom, ki je vozilo nad takratno Jugoslavijo kake pol ure. Zvečer okrog devetih smo prispeli v Beograd. Po župnikovi obljubi me bo nekdo čakal. Jaz sem pustil, da so ljudi odpeljali z avtobusom pričakujoč koga – ki ga pa ni bilo. Tako sem se vkrcal na zadnji avtobus, ki je peljal do cerkve svetega Marka. Tam sem pa naročil taksi – in prav sem napravil, kajti le taksist je takoj našel tisto malo uličico Pribojska 23 na stari Karaburmi, kjer je samevala v bregu nekdanja vila za filmskega igralca Milivoja Živanovića (1900-1976) – v katero pa se ni nikoli vselil – saj je stavba zaradi plazovitega področja in brez temeljev začela kmalu pokati. Nato je bila v njej indonezijska ambasada, pa še neko podjetje, in od tega so kupili hišo salezijanci. 
Kmalu sem dojel, da sem napravil slabo zamenjavo: veliko faro z številnimi veroučenci in verniki, pa tudi bolniki, sem zamenjal s sicer veliko faro, v kateri pa je bilo zelo malo katoličanov. 
Zato sem začel takoj obiskovati bolnike. Nad kapelo je bil „dom pokretnih” na Plješevički 2, kak kilometer na zahod pa je bil na Diljski 2 „dom nepokretnih”. Spomnim se, da sem že prvo nedeljo in sicer takoj po maši šel v dom nepokretnih. Tam sem našel neko bolnico z Reke, ki je bila nepokretna. Kljub temu pa je vse vedela, kdo je v domu od katoličanov, kdo je umrl ali na novo prišel. Tako sem si takoj lahko ustvaril predstavo in načrt dela. Kolikor se spominjam, niso delali težav glede obiskov, čeprav je bil v veljavi takrat še dokaj trd komunizem. Sploh sem dobil vtis, da je Beograd dokaj toleranten in odprto mesto. 
V zvezi z bolniki bi omenil tele prigode:

Ko sem hodil v dom onemoglih – v dom pokretnih – je bila tam neka Ruža Raspudić iz Hercegovine. To je bila zelo pobožna in verna ženska, ki je prejemala zakramente vsak prvi petek. Tudi ona je poznala vse katoličane v domu in me obveščala, ter jih tudi pripravljala na prejem zakramentov. V njeni sobi je bila tudi neka ženska iz Šumadije. Bila je pravoslavka in ni prejemala zakramentov, vendar je bila pobožna žena. Kadarkoli sem prišel na obisk, je jokala. Povedala pa je tudi vzrok: Imela je tri sinove in vsi so odšli na delo v Nemčijo (ali Avstrijo?) – nanjo pa popolnoma pozabili. »Vse sem jim dala, oni pa zame zdaj na mojo starost nimajo časa!« je tarnala. Ni se zavedala, da je bila napaka ravno v tem, da jim je vse dala – seveda materialno, dokler je mogla. Za vzgojo je mnogo važnejše, da se vcepi v mlado srce nesebičnost. da človek zna ne le sprejemati, ampak tudi rad dajati, po svetopisemsko: »Bolje je dajati kot prejemati« (Apd 20,35). Če bi mati naučila svoje otroke, da radi delijo z drugimi, reveži in dajejo za cerkvene potrebe, bi na starost znali deliti tudi s svojimi starši, ki jim sedaj (materialno) ne morejo več pomagati. Tisto reklo torej: »Moram dati svojim otrokom vse, česar jaz kot otrok nisem imel« - je torej popolnoma zmotno in prinaša polom vzgoje. Otrokom je marveč treba v srce vcepiti ljubezen do Boga in bližnjega, pa jih ne bo okužil najhujši virus – evro-virus! Zato je že blaženi Anton Martin Slomšek vedel: »Najlepša dota, ki jo lahko podarijo starši svojim otrokom, je sveta vera.«
Začel sem obiskovati bolnike. Takrat v Beogradu še niso zaklepali vrat – vsepovsod so bila odklenjena. Tako je bilo mogoče tudi v blokih in stolpnicah ugotoviti, kdo tu stanuje. In ni bilo nobene tajne. Napisana so bila imena vseh družinskih članov z letnicami njihovega rojstva, kakor seveda tudi številka stanovanja. Po priimkih in imenih sem hitro lahko sklepal na ljudi katoliškega izvora. Na ta način sem našel precej katoličanov. Večina je obisk rada sprejela; nekateri od teh na novo odkritih vernikov so hodili k maši v sosednjo župnijo, največ k sv. Petru. Tako družina Patafta, ki so bili doma nekje iz Zagorja ali Medžimurja, pa še nekaj drugih, kot Marija Prica, katere mož je bil Ljubljančan. 

Nekoč sem poleti okrog devetih zvečer obiskal družino na levi strani ceste vojvode Micka, nad tovarno Minel v skromnem zasebnem stanovanju. Ko se tako pogovarjamo, naenkrat pride milica in me odvede na milicijsko postajo – mislim, da je bilo nekje v centru Beograda. Kmalu mi je postalo jasno, da so jih poklicali oziroma jih je poklical kdo od družinskih članov. To so mi miličarji takoj povedali. Jaz pa sem dejal: 
»Jaz sem tukajšnji duhovnik, ki obiskuje bolnike. Naši verniki so mi povedali, da je v tej hiši en zelo pobožen katoličan, ki si želi obisk duhovnika, pa sem ga šel obiskat.« Na milici so imeli razumevanje za tako razlago in so me takoj izpustili. Blagoslov hiš ali obisk bolnikov je bil zelo olajšan zaradi podobne dejavnosti pri pravoslavnih, kjer je samo po sebi razumljivo, da pravoslavna družina »sveti vodicu« in da zato pride duhovnik na dom. Tako je bilo takrat – medtem ko danes večinoma prinesejo kolač v cerkev, kjer ga blagoslovi duhovnik – oziroma blagoslovi »vodico«, s katero vmesijo »kolač«. To je bilo dovoljeno tudi po takratni razlagi ustave in zato glede tega niso delali preglavic, razen če je bil kak družinski član »zagrizen« in je zato duhovnik s svojim obiskom težko ustregel vsem članom. nekoč je tako prišel Mirko Polgar, jezuitski (najprej kaplan, potem župnik) na obisk k neki družini. On je hodil okrog vedno v talarju. Jaz v talarju po družinah nikoli nisem hodil, večinoma pa sem imel kolar, pač glede na razmere. no in Mirko pozvoni pri vratih. Pride odpret mlad fant in pravi: »Kateri hudič je pa tebe prinesel?« Mirko mu ni ostal dolžan in je rekel: »Kateri me je prinesel, me bo tudi odnesel«. In se je obrnil in odšel. To je pripovedovala Angela Zorko, ki je vedela iz svoje prakse tudi drugo zgodbo. Takrat k bolnikom niso puščali duhovnikov: v bolnice v Beogradu. Ona je bila glavna sestra in je sporočila patru Polgarju, da na njenem oddelku leži hudo bolan katoličan, ki bi rad prejel svete zakramente. Dejala mu je, naj malo počaka na hodniku. Tedaj pa je prišla ravno vizita. Ona pa – energična kot je bila in da bi se zdelo, ko da nasprotuje obisku, se je obrnila k patru Mirku in mu prisolila zaušnico: »Ali nisem rekla, da se ne sme k bolniku.« In vizita je odšla naprej, ne da bi zdravniki kaj pripomnili. Po njihovem odhodu pa je patra Polgarja spustila k bolniku, da mu je lahko podelil svete zakramente. Tudi v mojem času (1975-78, 1982-84) ni bilo dosti boljše glede na duhovno oskrbo bolnikov. Zato sem vsako nedeljo šel na obisk k bolnikom v drugo bolnico, kar je bilo v Beogradu mogoče, ker so na različnih krajih. Anica Banova je tudi povedala, da so imeli velike borbe 
z upravo bolnice  tu v Beogradu, ker enemu od njenih sorodnikov niso dovolili obiska duhovnika. Čeprav je bila po ustavi veroizpoved svobodna, vendar te pravice pravoslavni v taki obliki niso izkoristili, pa smo bili katoličani kot bele vrane. Po tistem incidentu so Banovi napravili pritožbo na Tita, in potem je vsaj za nekaj časa bil pristop duhovnikov v bolnice olajšan. »Ta naš sorodnik je izboril možnost, da se lahko pokliče duhovnika k bolniku«. Ni pa bilo vedno lahko in to sem jaz sam najbolj izkusil. Da mi ne bi delali težav, sem obiskal bolnike v različnih bolnicah ob različnem času in tako me niso mogli uloviti. Tudi po bolnicah so bili namreč seznami z bolniki in če sem ugotovil, da je katoličan, sem ga obiskal in vprašal, če želi zakramente. na ta način sem obiskal vse bolnišnice po starem Beogradu, pa tudi v Zemunu, na Bežanijski kosi – ki so jo takrat šele gradili, pa tudi v stari in novi VMA. 
Prej je bila vojaška bolnica v stari VMA, blizu Pasteurove ulice. Pozneje so začeli graditi novo VMA na Banjici v Beogradu. Zanimivo, da na začetku ni bilo težav z obiski. Tako je bilo možno priti na obisk v času obiskov h kateremukoli bolniku. To sem jaz obilno izkoriščal, da sem obiskoval tamkajšnje bolnike in jih krepčal s svetimi zakramenti. Ta nova bolnica pa je bila najsodobnejša in so se odvijali postopki res kar po vojaško: kot po tekočem traku. Okrog 1982 sem v nedeljo šel skupaj z Benitom Stipčevićem – ki je bil doma iz Zadra in je z družino stanoval v Mirijevem. Takrat je bila Jugoslavija še enotna in je prišel na pregled in zdravljenje neki njegov prijatelj – profesor iz Zadra. Bil je pobožen mož in je želel pred zahtevno in težko operacijo prejeti svete zakramente. Ni bilo nobene težave. Pozneje so morali bolniki poslat posebno povabilo kakemu sorodniku, in sicer samo enemu – in je za duhovnika postal obisk skoraj nemogoč. To sem doživel, ko sem bil okrog leta 2010 na žegnanju v kraju Titel, kjer je zavetnica Marija Vnebovzeta. Po končanem kosilu, ki ga je pripravil župnik Franjo Lulić, sem se odpeljal k sestrični Pavli na Voždovac, Kumodraška 111, kjer je takrat stanovala s svojima sinovoma (mož je umrl že 1989 od infarkta). Tam sem dobil potrebna obvestila in sem se po telefonu pogovoril z dežurnim zdravnikom, da obiščem nekega bolnika iz Mužlje. To je bil mlad fant – moj nekdanji veroučenec, ki se je – verjetno pijan – z motorjem zaletel v hišo in se hudo poškodoval. Ko sem se pogovarjal s tistim zdravnikom, je dejal, da ni nobene težave za obisk. Ko sem pa prišel – takrat se je ravno vlila huda ploha in sem bil ves premočen – pa je dejal dežurni zdravnik (najbrže je bil že drugi), s kom sem govoril. Ker se dotični ni predstavil, nisem vedel in on je dejal, da ne dovoli nobenih obiskov. Tako sem se z dolgim nosom vrnil nazaj. Tukaj podaj malo zgodovine:
==== VMA====
Dan vojno-medicinske akademije obeležujemo 2. marca, kot spomin na 2. marec 1844, ko je knez Aleksander Karađorđević podpisal odlok o razglasitvi zakona o ureditvi osrednje vojaške bolnišnice. Ta vojaška bolnišnica v Beogradu je od svojega nastanka zamenjala šest lokacij, postopoma se je razvila od vojaške bolnišnice Podonavskega diverzacijskega območja in glavne vojaške bolnišnice Kopnenega območja, preko glavne vojaške bolnišnice NOVJ, do današnje stavbe na Banjici. Vojaškomedicinska akademija je bila ustanovljena leta 1949, skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije (FNRJ) pa je leta 1960 sprejela Zakon o vojaški medicinski akademiji. gradnja nove stavbe VMA na Banjici, ki je eden od simbolov Beograda, je bila končana leta 1981. S sklepom vlade republike Srbije z dne 13. decembra 2007 je vojomedicinska akademija s 1. januarjem 2008 funkcionalno vključena v republiški zdravstveni sistem s 40 odstotki svojih zmogljivosti.

==== Delo na Karaburmi in v Beogradu ====
Seveda je takrat vladal še hud komunizem, zlasti glede dušne oskrbe bolnikov. V Sloveniji so takrat že bili duhovniki v bolnišnicah, vsaj nekaterih. Po nekaterih pa jih ni bilo, in sem včasih šel sam na obisk h kakemu znancu. Tako na primer v Topolšico, v Slovenj Gradec, pa tudi v Celje ali Ljubljano. Največja ovira niso bili zdravniki ali sestre, ampak kak »pobožen« vernik, še bolj pa sorodniki ki so se praznoverno bali, da bo zaradi duhovnikovega obiska bolnik umrl. V resnici pa jih več in prej umrje zato, ker zavračajo Jezusa, ki ne prinaša smrti, ampak po svojih svetih zakramentih zdravje, milost in življenje, kar je pa najvažnejše – večno življenje. 
Kot sem omenil, na sami Karaburmi ni bilo veliko dušnopastirskega dela, ker je bilo malo vernikov. Verouk je v glavnem imela sestra Svetlana. 1976 sva si otroke razdelila: tako sem jaz imel starejše, ona pa mlajše. Tistega leta so imeli Hrvatje tisočletnico pokristjanjenja. Glas koncila oziroma njegov otroški dodatek Mali koncil je organiziral tekmovanje. Sestra Svetlana je računala, da bi kot edina skupina iz beograjske škofije lahko prišla s svojo skupino vsaj v finale, saj so se tekmovanja odvijala po škofijah, nato med zmagovalci. Mlajši pa seveda niso prišli v poštev. Jaz kot neizkušen bi bil moral prepustiti njej tudi starejše veroukarje – vendar župnik Herman Habič ni posredoval, kar bi bilo v tem primeru najboljša rešitev.

Glede verouka jaz torej ne bi bil na Karaburmi niti potreben. Imel pa sem proste roke v nahajanju novih vernikov in v skrbi za bolnike. Župnik Herman pa se je bal biti sam. Ko je mene zaradi delovanja za beograjske Slovence nadškof Turk odslovil iz škofije in sem prišel v Mužljo, pa je bil moj naslednik na Karaburmi Tonček Horvat, pa so predstojniki prestavili Hermana nazaj v Slovenijo. To je bilo za starejšega župnika, ki je bil obenem tudi nadškofov vikar, pa delegat v raznih odborih Jugoslovanske škofovske konference – seveda veliko ponižanje in hud udarec. Izgleda pa, da je mojo prestavitev zahteval strogi Turk proti volji mojih predstojnikov. Tako sem dobil sporočilo, češ da zbirajo podpise, da bi me dobili nazaj v Beograd. On mi je pa odvzel spovedno jurisdikcijo in na ta način nisem imel kaj iskati v Beogradu, čeprav so me nekateri klicali in so baje zbirali za mojo vrnitev tudi podpise, kot mi je pozneje pisala Markunova Rezka z Voždovca.  

=== Niš ===
Iz Beograda sem bil na svojo željo prestavljen, toda nisem izrazil kraja. Odpotoval sem torej v veliko in obsežno župnijo v središču Srbije – v Niš. Če bi si bil lahko predstavljal, kam bom prišel, koliko bom imel težav in nevšečnosti, ne bi bil nikoli prosil za premestitev iz Beograda. Ko da sem prišel z dežja pod kap. 
V Nišu je bilo na splošno manj povezanosti med župnikom in kaplanom, pa tudi preganjanje vere je bilo veliko hujše kot v Beogradu, kjer so ljudje veliko bolj svobodno dihali in ravnali, kot drugod po Srbiji. Pravili so, da so miličniki celo brez razloga pretepali ljudi, ki so na primer sedeli v gostilni. Tako jih je baje – po pripovedovanju veroukarjev – skupil pošteno tudi moj predhodnik. Izredna pomoč pri pastorali pa so bile šolske sestre, ki so jih vsi spoštovali. Vendar so imele one dolgoletni spor glede hiše na Nazorjevi, iz katere niso mogle spraviti vsiljivca. 
Policija pa ni preganjala le katoličanov, ampak tudi pravoslavne, zlasti pa sekte ali ločine, med katerimi so bili najbolj aktivni adventisti ali sobotarji. 
Tam sem hodil obiskovat bolnike po območju velikem kot Slovenija: na jugu do Preševa, kjer je bila neka slovenska družina Grahli, na severu pa vse do takratnega Svetozareva (danes ima staro ime Jagodina) - in Kruševca, kjer je bilo takrat le malo družin. Pri teh obiskih me je vodila res le skrb, da bi obiskal naše vernike in jih okrepčal z zakramenti, pa tudi z verskim poukom. 
Moj predhodnik Anton Horvat je med počitnicami celo uspel, da je pripeljal veroukarje iz oddaljenih krajev, ter je zanje v niškem župnišču imel verouk, na koncu pa prvo obhajilo ali birmo. Midva s Francem Kuharjem se tega nisva upala podstopiti, vendar je bila lepa veroučna skupina, ki jo je pa skoraj razbilo nespretno vmešavanje adventistov. Ko so župnika namreč nekoč obiskali, da bi mu oznanjali evangelij, jih je kar poslal k meni, češ, da naj gredo k verouku, ki ga imam za mladino. 
Tedaj sem spoznal, da ločin ne gre podcenjevati, kajti v svojih zadevah so zelo podkovani. Dobro poznajo sveto pismo, zlasti tiste citate, ki njim gredo v prid. Na ta način so zbegali naše mladince, da je eden iz radovednosti šel k njim na obisk. Le mamina odločnost  - bila je zavedna katoličanka Dalmatinka – in je sektaša javno napadla, je sina rešila odpada. 
V tistih časih ni bilo mogoče obiskovanje jetnikov. Slišal 
sem, da so nekega Slovenca iz Kruševca zaprli, ker da je nekaj poneveril. Želel sem ga obiskati, da bi ga okrepil s svetimi zakramenti, če bi želel. Seveda je vmešala vmes svoje prste Udba, ne da bi jaz za to vedel. Obiskal sem ga lahko, vendar le v prisotnosti stražarja, ter se ni mogel spovedati. Mislim pa, da sem ga vsaj malo potolažil. 
Kmalu potem me je inšpektor Rudi Borštnik premestil v Slovenijo, in to je bilo previdnostno – da sem se rešil morebitnih posledic. 
Udba je namreč preganjala tudi pravoslavce v Gornjem Matejevcu, ki so ob slavi imeli veliko procesijo ali litijo. Skozi vinograde so šli tudi s traktorji, da bi duhovnik blagoslovil polja, vinograde in gozdove. Iz strahu pred množično udeležbo so oblastniki to procesijo prepovedali. Ljudje so pa kljub temu šli. Nato so jih zasliševali v Nišu. Kdor je tajil, so mu pokazali fotografijo, češ, da je tudi on tam bil – in so jih kaznovali. Skratka, pravo preganjanje vere. 
Kar se pa tiče človeško-ekumenskih stikov, so pa takrat v tistih železnih časih bili boljši, kot so danes, ko je vera svobodna, pa se grejo kot v politiki: »Ko je jači, taj kvači.« (Kdor je močnejši, ta grabi). 
Med drugim so brezbožniki preganjali tudi pravoslavne menihe in njihove pripravnike, ki so stanovali v samostanu nad Matejevcem. Jaz sem si pa bil dober z vsemi in mi je bilo žal, da sem moral to mesto zapustiti, čeprav je bilo polno skritih in očitih nevarnosti. 
Čudil sem se, koliko splavov je v tem kraju. V Nišu so bili 
otroci in študenti še veliko bolj odprti za pogovor, kot v Beogradu, da ne rečem v Sloveniji, kje so že po naravi malo bolj rezervirani. Tako odkriti so bili, da so mi prav vse povedali. 
Tam blizu je bila fakulteta, in smo se večkrat pogovarjali. Študentje medicine so dejali, da »pomagajo« svojim »devojkam«, če slučajno zanosijo. Oni sami opravijo splav – koliko je pa tega še drugje! Srednješolci pa so v pogovoru pred šolo postavili vprašanje – eden od njih: »Kaka je razlika med padalom in kondomom?« odgovor je bil: »Če se predre padalo, je enega manj, če pa kondom, je enega več.« Jaz sem izkoristil priložnost, da sem jih poučil, da pred zakonom ne smejo imeti odnosov, pa potem ne bo treba niti drago plačevati kondomov, ter da naj s takimi zadevami počakajo do cerkvenega zakona, ko bodo radi sprejemali otroke iz Božjih rok in jih lepo vzgajali. In dali so mi prav. 


=== »Slovenska« cerkev ===
Kako? ali v Vojvodini in Banatu obstaja tudi kaka slovenska cerkev? – bo kdo začuden vprašal. V strogem pomenu besede res ne obstaja. Lahko bi pa to rekli v nekem pomenu za cerkev svetega Dominika Savia na Peskarni v Mužlji v Banatu, in sicer iz več razlogov. Najprej je tu oltarna podoba svetega Dominika Savia, ki je ustanovil družbico Brezmadežne in pod don Boskovim duhovnim vodstvom vodi mladino pod Marijinim blagoslovom k Presvetemu Rešnjemu telesu. To sliko je risal slovenski salezijanec, brat pomočnik Ciril Jerič, in sicer burnega leta 1994, ko je divjala na Balkanu bratomorna vojna. Tukaj je ostal kaka dva meseca in bi ga oblasti skorajda ne bile pustile oditi iz Srbije, ker ga ob prihodu niso prijavili. Takrat je bilo glede prijave še zelo strogo; vendar se je zadeva srečno uredila. Sam Jerič je pravil, da je to slika, ki mu je najbolj uspela in ki se mu zdi od vseh njegovih najlepša. Na njej je don Bosko, Dominik Savio in mladi. Ker je bilo takrat zelo razvejano skavtsko gibanje, je naslikal tudi skavta v značilni skavtski obleki. Verniki so kmalu začeli ugovarjati, da je naslikal le fante. To pa zato, ker je takrat bilo v navadi, da obstajajo le fantovski ali le dekliški zavodi. Znano je poleg tega, da je don Bosko dejal Moljevim, pri katerih je moral služiti zaradi nesoglasij s svojim polbratom Antonom, in so mu hoteli dati deklico v varstvo:
»Fantkov mi lahko daste kolikor hočete, deklic pa ne maram varovati.« V tistih časih si take skupne vzgoje ni bilo mogoče niti zamisliti; obenem pa je ljubosumno skrbel za čistost. Zato je pozneje skupaj s sveto Dominiko Marijo Mazzarello ustanovil tudi »salezijanke«, »hčere Marije Pomočnice«, ki so se podobno kot on za dečke, posvetile vzgoji ubožne in zapuščene ženske mladine. Slikar se je vdal prošnjam in je tam zadaj narisal tudi deklico-skavtinjo, ki prinaša šopek rož na oltar. 
Drugi razlog, da to cerkev lahko imenujemo slovensko, je dejstvo, da se je pravzaprav tukaj začela slovenska maša, ki je bila v začetku vsako soboto, in so k njej prihajale tudi hrvaške vernice. Zato je bila po potrebi v enem ali drugem jeziku, ali pa obenem v dveh. Na vrsto so prišli skoraj vsi znani okoliški jeziki – razen romunskega in albanskega.
Tretji razlog za to ime bi lahko bil to, da jo upravljajo salezijanci slovenske inšpektorije svetega Cirila in Metoda. Samo Mužljo so prevzeli leta 1965 s pogojem, da bodo tudi na tako imenovani »Koloniji« zgradili cerkev, kjer je takrat raslo novo naselje, ki je povezalo nekdanje mesto Bečkerek z nekdanjim naseljem Gornja Mužlja.  
To cerkev je blagoslovil škof Ladislav Huzsvár na žegnanje, 6. maja 1994. V tistem času je bilo na tem področju veliko otrok, ki so prihajali k verouku, pa tudi veliko starejšim je pomenila olajšano hojo k vsakdanji maši. Sosedje družine Péter so se radi ponudili, da bodo za cerkev skrbeli. Stara mati »Kati néni« je skrbela za cerkev in njeno okolico vse do svoje smrti; njena vnukinja Tereza pa je bila tam dolga leta kantorica oziroma organistinja. Po nesrečni balkanski bratomorni vojni se je veliko zlasti mladih družin odselilo, kar ima za posledico tudi veliko manjši obisk pri maši in verouku – kar se vse bolj seli v župnijsko mužljansko središče. 
Predlanskim je zaradi korone bilo uvedeno v Srbiji trajalo izredno stanje od 15. marca do 6. maja, ko je bilo ukinjeno in je istega dne odločba stopila v veljavo – bila maša ukinjena vključno z dnem žegnanja. Pozneje so bile volitve in ukrepov niso več poostrovali. 
Letos je bilo žegnanje zopet kot navadno. nekaj romarjev je prišlo tudi iz Mužlje, sicer pa so bili pri maši verniki, ki se navadno zbirajo v tej cerkvici vsake nedelje in tudi pojejo na koru. 
# Tako mlad pa že svetnik
Pridigar je bil karmeličan  Endre Nagy. Zaradi očetove bolezni so mu predstojniki dovolili bivanje v domačem Skorenovcu, kjer velikodušno pomaga pri tamkajšnjem dušnem pastirstvu. V izredno lepo sestavljeni pridigi je povedal, da je ob pripravi na pridigo prvič slišal za mladega svetnika Dominika Savija in z začudenjem odkril njegov izredni življenjepis. Presenetilo ga je dejstvo, da je Dominik že v svoji rani mladosti usmeril svoje življenje k Bogu, k duhovnosti. Ali ni danes večina mladih – po zgledu staršev in okolja – usmerjena zgolj k snovnosti: ne k Bogu, ampak k evru, kar prinaša s seboj vse negativne posledice in mnoga zavožena življenja. To končno prispeva k pomanjkanju duhovnih poklicev in rasti zakonskih ločitev, če se mladi sploh še odločajo za kakršnokoli obliko poroke – saj veliko parov živi skupaj ne le brez Božjega blagoslova, ampak sploh v zunajzakonski skupnosti. 
Ko je bil Dominik star tri leta, so ga včasih našli v kakem kotu, da je pobožno molil. S petimi leti je že bil reden mašni strežnik: nikoli ni zamudil, niti pozimi ne, čeprav je bila maša že ob 6h zjutraj. Včasih ga je mežnar našel klečečega na pragu, če je bila cerkev še zaprta. Koliko šoloobveznih otrok pa ne prihaja niti k nedeljski maši, pa četudi je ob desetih ali enajstih. Starši jih iz pomilovanja ne zbudijo za mašo, pa saj niti sami ne čutijo potrebe, da bi opravili svojo nedeljsko dolžnost. Današnji ljudje so na splošno verni – vendar z malomarnim odnosom tako do Boga kot do bližnjega, in ne na koncu do samega sebe. Kdor pa vestno izvršuje svoje obveznosti do Boga, bo lažje izvrševal tudi svoje dolžnosti do bližnjega in samega sebe. 
#Dominikovi sklepi kažejo na zrelost
Pridigarja je presenetila zrelost, ki jo je pokazal mali Dominik že s svojim sedmim letom starosti. Takrat so hodili k prvemu obhajilu otroci šele s štirinajstim letom. Zaradi njegove iskrene pobožnosti mu je župnik dovolil izjemo. Ob tej priložnosti pa je napravil naslednje sklepe, ki kažejo zrelega človeka.
To je v njem v tako nežnih letih naredila Božja milost, s katero je zvesto sodeloval in katero je njegov vzgojitelj don Bosko sam občudoval že ob prvem srečanju z njim. In katere so štiri odločitve, ki jih mali junak drži v rokah na tej sliki? 
##Moja prijatelja bosta Jezus in Marija. Dominik je bil izbirčen pri sklepanju prijateljstev. Izogibal se je lahkomiselnim tovarišem, zlasti tistim, ki so preklinjali ali govorili grdo. Zavedal se je, da človek postane to, kar je njegova družba. Toda hotel je postati svet in zato je izbiral za svoje prijatelje samo nepokvarjene tovariše. Ne le, da se ni dal vplivati – on sam je pozitivno vplival nanje. Ni bil enak slabičem, ki so vedno nenačelni v strahu, da se jim bodo drugi posmehovali.   
##Želim obhajati nedelje in praznike ter se redno udeleževati svete maše. Čeprav gre pravzaprav za malenkost, navzočnost pri nedeljski maši bi morala biti za kristjana nekaj samo po sebi umevnega in to še ni nikakršno herojsko delo – je dandanes malo mladih pa tudi starejših, ki bi se tega držali – a od praznovanja nedelje je odvisno, kakšen bo naš delavnik, življenje in večnost. 
##Pogosto bom hodil k spovedi in k obhajilu. Takrat vsakodnevno obhajilo še ni bilo običajno, ampak le s posebnim dovoljenjem spovednika. Danes pa se mnogi obhajajo, ne da bi se spraševali, kakšno je njihovo stanje vesti, saj obremenjeni s smrtnim grehom ne bi smeli pristopati h Gospodovi mizi. 
##Rajši umreti kot grešiti. Greh je bil edino, česar se je mali Dominik resnično bal. Preganjal ga je tako pri sebi kot v drugih. Zato je postal svetnik in vzornik mladim. 
Zato ga tudi mi prosimo: izprosi nam milost, da bi mi in naša mladina postali zares sveti. 

#Dodatek: 
Cerkev svetega Dominika Savia smo začeli graditi v najtežjih časih, v času bratomorne balkanske vojne, ki jo tukaj evfimistično imenujejo kar »razpad Jugoslavije«. Takrat je uvedla Srbija (slobodan Milošević) blokado Sloveniji zaradi referenduma o odcepitvi. Ko se je pa začela vojna, so Srbiji uvedli mednarodne sankcije in embargo. Zato je kmalu bilo čutiti pomanjkanje zdravil, pozneje pa takorekoč vsega. Bencin smo dobivali na bone – že za časa Jugoslavije. nato pa par-nepar – en dan so lahko vozili avti s parno, drugi dan pa z neparno številnko. Zato smo si prizadevali, da bi imeli dva avta z različnimi številkami, saj smo tedaj še soupravljali Boko s sosednjimi župnijami oziroma podružnicami, skupaj kar 7 cerkva in 11 naselij. Boka, Šurjan, Konak, stari Lec, Dužine, Jaša Tomič, Sečanja, Krajišnik, Banatsko Višnjičevo, Sutjeska, Lazarevo, Neuzina, Jarkovac, Banatska Dubica in Botoš. V vse te vasi sem prišel na obisk, iščoč bolnikov in drugih vernikov. Precej bolnikov sem tako lahko previdel. Okrog smo hodili izmenjaje. Najprej je bil župnik Srečko Golob v Boki, v Mužlji pa je bil Stanko Tratnjek. Pozneje je bil imenovan v Boki za župnika Stojan Kalapiš, ki je bil posvečen za duhovnika 1987 v Belem Blatu, še za časa škofa Tomaža Junga. Obiskovanje bolnikov je v glavnem pripadlo meni, kakor tudi blagoslov hiš. 
Kar se pa tiče gradnje Dominikove cerkve, je zanimivo, da smo se kar vsi strinjali, da naj bo posvečena malemu svetniku Ddominiku Saviju, saj na področju celotne Jugoslavije ni bilo niti ene cerkve, ki bi mu bila posvečena. Ker je pritiskalo vedno hujše pomanjkanje gradbenega materiala, in ker je bilo na Madžarskem vse cenejše kot tukaj, smo veliko materiala zvozili z Madžarskega, zlasti iz Segedina. 
Cerkev in zemljišče smo kupili od družine Kovács. Ker je bila hiša in malo zemljišče razdeljeno na več lastnikov, je bil pravi čudež, da je Stanko vse srečno izpeljal – in je seveda glavnemu lastniku nekaj dodal, da je pregovoril tudi druge o prodaji. Hiša in zemljišče sta stala 20.000 mark. Mislim, da je to bilo od Renovabisa. 
Ko je bil blagoslov cerkve, na 6. maja 1994, je bila lepa slovesnost. Po njej smo se pogovarjali pred cerkvijo. Neki sosed miličnik je bil zelo zoper cerkev. Omenil sem mu, da so vsi, ki so rovarili zoper katoliško Cerkev, žalostno končali. ne dolgo po tistem je tudi on žalostno končal: dal je svojo dušo hudiču. Zaradi nesoglasij z ženo se je namreč obesil, torej napravil samomor. Načelno je to seveda smrtni greh – kolika je pa človekova odgovornost, pa ve le Bog.

Čeprav bi nekateri »moderni« teologi hoteli vse ljudi spraviti v nebesa – tudi tiste, ki v Boga ne verujejo in celo tiste, ki tja nočejo – pri pravoslavcih še vedno velja, da samomorilca ne pokopljejo cerkveno – kot je to bilo nekdaj tudi pri katoličanih. Tudi njega niso hoteli cerkveno pokopati. 
Hočem to omeniti, a obenem pripomniti, da drugih nasprotnikov pravzaprav ni bilo. Na ulici Istvána Tótha so bili katoličani tedaj še v večini – in so načelno vsi bili veseli, da je cerkev prišla v njihovo bližino. 
»Nismo hodili v cerkev – nekaj tudi zato, ker je bila daleč – pa je cerkev sama prišla k nam.« 

==== Slovenska maša ====
Naš veliki prijatelj in podpornik je bil častni predsednik 
ali doajen zasebnih obrtnikov – Edvard Bobek. Njegova zgodovina je prav zanimiva. Rojen je bil istega leta kot moja mama Marija Jelen, r. Brenčič – 1919. In sicer v Salgótarjánu na severu Madžarske. 
Takrat so bili na oblasti – po vojni – rdeči. Pripovedoval je, da so vsi vstopili v partijo – tudi domači župnik. Pa so mu pozneje to očitali – češ da so komunisti brezbožniki. »Saj nisem mogel drugače: če ne bi bil vstopil v partijo, bi bil od lakote umrl. Samo člani partije so dobili karte za živež.« Ta sovjetska republika pa je bila kratkega veka. Njegov oče je bil Slovenec iz Štor – kjer je bila razvita železarska industrija – mati pa iz Šmarce pri Sevnici. Med prvo svetovno vojno so se selili v Gradec, kjer je bil oče eden glavnih inženirjev pri načrtovanju in izdelavi letal. 
Njegov brat Jože je tedaj zbolel za smrtonosno špansko gripo. Dobil je visoko vročino. Zaželel si je kislih kumaric. Mati jih je sredi zime kupila. Zdravnik je dejal: »Dnevi so mu šteti, lahko je, kar če, saj bo tako ali tako umrl.« Ko je pohrustal prvo, pa drugo, je zvečer vročina padla. In je ostal živ. Takrat še niso vedeli, da je vitamin C eden glavnih sredstev zoper gripo. Bili so trije bratje: Edvard, Jože in še tretji. 
no, Edvard je med vojno vzel pod svoje okrilje Slovence, ki so jih Nemci med 2. svetovno vojno izselili s Štajerskega. Med vojno je baje neki pridigar v bečkerečki cerkvi vzkliknil: »Gott straffe England!« &lt;ref&gt;Bog naj kaznuje Anglijo! &lt;/ref&gt; - ker so Angleži potapljali nemške ladje. Od takrat ni hodil več k maši, ker je bil zoper Nemce. 
Ko se je začela demokracija 1989, je postala njegova hčerka eden od ustanoviteljev slovenskega društva Planika. On je bil tudi eden od pobudnikov slovenske maše, ki je bila prvič 2005 v Zrenjaninu in jo je vodil beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Pri tisti maši sem usklajeval potek prav jaz. Naši pevci – ki so že prej sodelovali pri slovenski maši, so peli pod vodstvom Valerije Gulyás. Skrbel sem, da so v redu šla berila. Pred mašo je nastal nek nesporazum –ne vem točno, zaradi česa. Bil sem namreč prezaposlen z usklajevanjem maše: daleč gori na koru so bili naši mužljanski pevci, v cerkvi so bili pripravljeni bravci za berila in prošnje, po vrhu so se nam pa pridružili še člani nemškega društva. 
Resnici na ljubo je treba namreč priznati, da tukajšnji Nemci po večini ne znajo nič več nemško kot pa tukajšnji Slovenci slovensko. Karkoli je že bilo v ozadju - Hočevar je tisti nesporazm tako čudovito čisto mirno poslušal. Kot se lahko vidi iz slik, med mašo niti luči ni bilo prižganih. Sicer sva s tem župnikom prijatelja vse do danes, ko je v pokoju v svoji hiši, hiši svojih staršev, skupaj s svojim nečakom. 
Maša je vendarle lepo potekla – pretežno je bila pač v slovenščini – in tudi zbor ni znal nobene nemške pesmi – slovenske smo pa veselo prepevali že nekaj let pri Dominiku Saviu. Semkaj je prihajalo vsako soboto redno tudi nekaj hrvaških vernic iz Zrenjanina. Da bi njim in domačim Hrvaticam ustregli, smo mašo prilagajali – mešali tudi s hrvaškim besedilom in pesmimi. 
Po maši je bilo slikanje pred stolnico. Nato je bilo kosilo v hotelu Vojvodina in na njem je bil tudi prvi predsednik slovenskega društva Planika Vencel, pa tudi član društva Edvard Bobek, ki se je tedaj osebno srečal s Hočevarjem. 
Pozneje se je ravno z njim, tj. Venceljem, sprl. Na obisk v društvo Planika je bil namreč povabljen slovenski veleposlanik iz Beograda. Bobek je pripravil obširno poročilo o Slovencih, ki so bili pri njih v gosteh med drugo svetovno vojno, ko so bili izgnani s Štajerskega. Vencelju pa se je ta prispevek zdel predolg in ni dovolil, da bi Bobek z njim nastopil. 
Bobek od tedaj ni hodil več na sestanke društva in seveda tudi njegova hčerka Marija ne. Ona se je začela navduševati za nemško društvo in je pripravljal tudi po radiu oddaje v nemščini – tudi ob podpori iz Nemčije, češ da je nekdo iz njenega rodu – mati Cica r. Marók je bila iz Sutjeske (madžarsko oziroma prej Szárcsa – Sarča). Njeni starši so imeli tri dekleta – in »osvoboditelji« Rusi so ob koncu druge svetovne vojne vse tri posilili. Seveda dekleta niso bila nič kriva. Še danes se ljudje širom Vojvodine, pa tudi v Beogradu – o tem je pričala sestra Mamerta, ki je vse to doživljala -, spominjajo ruskih vojakov, ki so delali spolno nasilje nad ženskami in so jih družine skrivale po kleteh ali vodnjakih, da bi jih obvarovale nasilja. Tako so delali kot osvoboditelji – kaj še, če kam prihajajo kot okupatorji. 
K slovenski maši v Mužlji pa je Bobek rad hodil in je bral – prav lepo in s pravilnim poudarkom – berilo. Prav tako je brala tudi njegova hčerka Marija poročena Benak. njen mož Ervin je bil profesor glasbe. 
V tistem času je bilo veliko navdušenje nad slovensko mašo in je prihajala k njej tudi skrbnica cerkve – Kati néni. Pozneje pa je nekaj članov društva umrlo, nekaj se jih je izselilo v Slovenijo, v Mužlji pa ni bilo več nobenega slovenca – in se je ta maša počasi prelevila v hrvaško. Ko pa je izostalo prihajanje iz Zrenjanina in je prenehala vsakodnevna maša na Peskari, je prenehala tudi tako slovenska kot hrvaška maša.


===Bučka je pušeljc Dolenjske ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Prvo obhajilo na Bučki 
(7. VI. 1981; črkostih spesnil 26. V. 1981)
|-
| &lt;poem&gt;
Davi zgodaj sem se zbudil – 
Nisem več zaprl oči In zelo sem se začudil:
Mar pri nas se vse blešči?

	   	Davi vsi smo zgodaj vstali – 
	 	Mrak ovijal je zemljo;
 	   Ker pa Jezus k nam prihaja,  	   V srcih je bilo svetlo.

Sonce z žarki je obsjalo
Cerkev, hoste, Bučko vso In zvedavo spraševalo:
»Mar odprto je nebo?«  
 
 	Res, odprta so nebesa,    	Božji Sin prihaja k nam:    	Na stežaj odprimo srca,   Da ne bo prišel zaman!

 S čim najbolj razveselimo Bratje, sestre, Jezusa? Mar je on željan denarja, Mar se veseli zlata?

Nekaj lepšega imamo:
To so naša srčeca; Na jih, Jezus, tebi damo Biser dražji od zlata!
&lt;/poem&gt;
|}


»Bučka je pušeljc Dolenjske«, je dejal pokojni škof Stanislav Lenič. Res ima čudovito lego, prijetne vinograde, pa še bolj čudovite ljudi. 

Na Bučko sem prišel iz Niša, kjer sem bil le leto dni. 

Da omenim le bogoslužje. Takrat je v Nišu bilo še precej Slovencev – po moji oceni vsaj okrog četrtino vseh vernikov, ki so ostali tam še iz časov Stare Jugoslavije ali pa so jih Nemci preselili sem med drugo svetovno vojno. Organistkinja je bila sestra Ivona, Slovenka, ki je bila v Nišu pojem tudi zato, ker je bila izvedena v francoščini, tako, da je imela inštrukcije iz tega sicer dokaj težkega jezika. Slovenščine v bogoslužju ni bilo nič, imeli pa so vsaj pesmi. Na nekem posvetu župnijskega sveta pa so prinesli sklep, da je med mašo mogoče zapeti samo eno slovensko pesem – prej so pa po dve, in taka je bila navada tudi v večini beograjskih župnij. No – bili so še nekateri drugi nesporazumi in bil sem prestavljen na Bučko. 

Bučko so upravljali salezijanci iz župnije Škocjan na Dolenjskem z župnikom Jakobom Bostnerjem (ki so mu pravili kar Jakec) in kaplanom Andrejem Riglerjem, ki je bil odličen pevec. V Nišu je bil hud pritisk na katoliško Cerkev in njeno delovanje – pa tudi zoper pravoslavce – a zlasti na ločine, od katerih so bili najbolj dejavni adventisti. Glede tega je bilo ozračje v Sloveniji mnogo ugodnejše. Pritiska na Cerkev v tistem času ni bilo dosti čutiti, pravoslavcev v teh dveh farah pravzaprav ni bilo, ločinarjev ali sektašev pa tudi ne. 
Zanimivo je bilo tudi, kako so opravljali pogrebe. Ker so tudi iz Stare Bučke pokapali svoje rajne na pokopališču na Bučki, je tam šel križ naprej brez zastave. Medtem pa je pri pogrebih na Bučki bila obvezna tudi slovenska zastava – seveda z rdečo zvezdo v sredini – in križ je lahko šel šele za njo. To ni bila starodavna navada – vedno je bil na čelu križ brez kakršnekoli zastave. Po Titovem pismu 1972 su v Sloveniji v večini občin uvedli pogreb z nošenjem zastave, kar sem prvič doživel prav jaz v Cerknici. 

Pokopališče je bilo tik cerkve in je bilo takrat odvzeto cerkvi. Pogrebi pa so bili enaki in za ene in druge, saj ni bilo nobenega pogreba brez navzočnosti duhovnika in seveda pridnih ministrantov. 
Prvo obhajilo pa je pomenilo na Bučki res veliko slovesnost. Ko smo imeli pripravo, sem povabil na roditeljskem sestanku starše, naj prideta oba. Pa so prišle samo matere, kajti očetje so bili »bogaboječi« - in se niso upali izpostavljati. Prihodnje leto pa sem dejal na roditeljskem sestanku, da je lani izgledalo, da so vsi otroci sirote brez očetov, matere pa vdove brez mož, ker ni bilo nobenega v slovesnem sprevodu, ko so šli k prvem obhajilu iz župnišča. Pa je pomagalo: pri večini so sedaj poleg mater bili tudi očetje. 
Druga zadeva je bil blagoslov hiš. Doli na Jugu – tako v Beogradu kot v Nišu – je bila vsepovsod navada blagoslavljanja hiš, in sicer po prazniku Treh kraljev. Ko sem tako obiskoval bolnike, sem zvedel, da so imeli tudi na Bučki blagoslov hiš, in sicer pred ali med drugo svetovno vojno. Takrat, pred vojno, je blagoslavljal hiše župnik Frančič. Družine so se posvetile Srcu Jezusovemu in vsaka hiša je nabavila lepo podobo Srca Jezusovega.
V zvezi s tem, da so se starejši te posvetitve še živo spominjali in jim je ostala v prav lepem spominu, sem oznanil za 1981. leto blagoslov hiš v župniji Bučka. Leta 1881 je bila namreč poslikana župnijska kapelica Jezusovega križanja levo pod bučensko cerkvijo, blizu hiše Komljančevih. Na njej so bile še tedaj lepe Cejeve freske. Na ta način sem lahko obiskal pravzaprav vse bučenske družine po vseh njenih naseljih. Lahko sem prišel v vsako družino, in se srečal z njenimi prebivalci. Na ta način sem lahko ugotovil, če je bil kje kak bolnik potreben zakramentov. 

Tukaj se mi je prvič zgodilo, da je kdo jokal ob moji prestavitvi – in to celo predšolska deklica! Glavna pevka Mimi pa je bila navdušena za zbiranje podpisov predstojnikom, da me pustijo na fari. Škoda, da sem jo gladko zavrnil – sem bil še preveč dosleden, da mora duhovnik vedno ubogati škofa, redovnik pa predstojnika. Ubogal bi seveda – morda bi pa prošnja le vplivala na odločitev. Nisem hotel biti tak, kot nekateri škofijski duhovniki, ki nimajo treh obljub kot mi redovniki: uboštva, čistosti in pokorščine – ampak imajo eno samo obljubo: da bodo ubogali škofa (predvsem glede premestitve) – pa še tega ne držijo! 

Otroci so takorekoč vsi obiskovali verouk, pa tudi glede porok ni bilo potrebno kaj urejati. Problem niso bile civilne poroke ali da bi živeli v zunajzakonski skupnosti, ampak veliko starih fantov, ki sploh niso bili poročeni. Dekleta so se raje poročala kam v dolino, pa je tako veliko fantov ostajalo neporočenih, ker ni bilo zadosti deklet in pa si pravzaprav niso vzeli časa za poroko in ustanavljanje družine, ker so kar naprej delali – največ na kmetiji. 

Naj omenim še to, da  mi je na Bučki tako ugajalo, da sem napisal neobjavljeno povest  iz življenja Bučke – godila se je leta 1930! Naslov te večinoma resnične pripovedi z okrog 150 stranmi je : »Kaj sem ti storil!« Ko sem jo ponudil Ognjišču, me je g. Čuk zavrnil, češ da bi bila dobra za v Salezijanski vestnik; tam je niso sprejeli – drugam pa je nisem poskušal.  Stkana je iz življenjskih zgod tamkajšnjih prebivalcev. Bučka je bila ravno na meji med italijansko in nemško cono in je torej še bolj zanimiva.  Če bi bil uspel, sem nameraval napisati trilogijo: prva pred vojno, druga med vojno in tretja po vojni -  vse iz resničnih virov. Nekaj malega je omenjenega tudi tukaj.  

=== Srečanja sošolcev ===
S sošolci smo se srečevali – mislim, da vsakih pet let. Zaradi oddaljenosti in službenih obveznosti se teh srečanj nisem mogel vedno udeležiti. Ob petdesetletnici – 6. junija 2009 – pa sem bil navzoč pri srečanju v vili Široko pri Šoštanju. Peljal me je brat Jož, ki je bil hišnik v Kulturnem domu v Velenju. Z njim sva rajžala kar trikrat tudi na Koroško. enkrat v Žitaro vas, drugič do Gospe Svete, tretjič do Pliberka. 
To srečanje je bilo res lepo pripravljeno in je imel govor že pokojni Edi Jan. Med drugim je dejal:

Smo danes zbrali se za jubilej, jubilej spominov, ko vsi radoživi pokukali smo v svet neznani, skoz vrata skupnega nam bivališča; pred petdesetimi leti, vsi v radosti, v veri vase, optimizma polni smo stopili, iz dvorišča šole naše, v jasne, svetle, nove čase; da sklatimo z neba zvezde, da zavrtimo svet kot veli srce nam naše!
Smo klatili, smo vrteli, se ljbili, delali, se veselili in molili, sladkosti in grenkobe življenja zaužili; dobili kar smo zaslužili…
Naj oko danes utrne solzo sreče, solzo svetlega spomina, da srečen bodem jaz in ti in naša domovina! 

Osmi razred smo končali v Starem Velenju leta 1959 – pedtesetletnico pa smo proslavljali v Šoštanju – prizorišče je bila vila Široko dne 6.VI.2009, kamor me je peljal moj brat Jož. 
  
Jaz pa sem pozdravil družbo profesorjev (takrat so bili še skoraj vsi živi) in dijakov z izvirnim črkospevom, ki se glasi takole: 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! LEPI ZLATI JUBILEJ 
|-
| &lt;poem&gt;
Leta hitro so minila nam mladosti,
Enkrat skupaj smo sedeli v isti klopi, Polni skušenj smo sedaj, modrosti In kar dobro se godi nam tu v Evropi. 
Znova zbrani zvesti smo sošolci stari, 
Leta upogibajo nam hrbtenico,
Ampak srce naše za starost ne mari, Tovaršiji rad zapoje to zdravico. Ista je slovenska mati nas rodila, Je molitve, petja, govora učila:
Učna snov je naše znanje spopolnila:
Bilo nam je ko da bi dobili krila. 
Istega smo dne iz šole se ločili,
Lepo nam je spet, ker tukaj nismo sami.
Enkrat bomo z angelci se veselili:
Jezus in Marija bosta vedno z nami.&lt;/poem&gt;
|}

Čudovita so bila ta srečanja, žal vse preredka. Do danes pa so se naše vrste tako razredčile, da ni koga, ki bi nas sklical – kot imamo na primer vsakoletno srečanje duhovnikov, ki smo bili posvečeni leta 1972. Zadnje čase zaradi korone ni bilo tozadevnih srečanj – letos pa je spet bilo pri mojem sošolcu Ivanu Napretu v Šmartnem ob Paki. Če že nismo bili telesno navzoči, smo bili in še bomo v duhu, molitvi in resnici.  
===Restavrator ne sme biti šušmar ===
==== Zahvalna maša ob 25-letnici dekliškega zavoda »Karolina Szathmáry«====
Nekdanji Veliki Bečkerek – med vojnama je bil nekaj časa preimenovan v Petrovgrad – a danes še vedno partizanski Zrenjanin – je središče in največje mesto Banata, ki predstavlja del Vojvodine vzhodno od Tise. 
Tukaj deluje tudi edina redovna ženska družba v banatski (nekdanji čanadski) škofiji, ki je poprej dolga leta spadala pod slovensko provinco in ji pravijo »notredamke«. Članice te družbe so več let uspešno delovale tudi v župniji Mužlja, ki jo upravljajo slovenski salezijanci od 1965. Ljudje se radi spominjajo sestre Kornelije Bóth, ki je vodila ne samo petje, pomagala pri verouku in drugod, ampak skozi veliko let animirala mladinske skupine, ki so s svojimi ljudskimi igrami razveseljevale s svojimi nastopi prebivalce v mnogih krajih Vojvodine. Njihov glavni cilj je pa izobraževanje in vzgoja revnih in zapuščenih deklet in jim zato pravijo tudi „iskolanővérek” (»šolske sestre«). 
V Bečkereku je torej v soboto, dne 29. maja, potekala 25. obletnica od ustanovitve Dekliškega zavoda Karolina Szathmáry. Slovesnost se je začela z zahvalnim somaševanjem, ki ga je vodil škofov namestnik László Gyuris, a somaševali so protonotar Jenő Tietze, škofijski duhovniki József Mellár, Sándor Hajdú, verbit Elija Ohoiledwarin ter salezijanci Stanko Tratnjek, Rafo Pinosa in Janez Jelen. V svojem nagovoru je generalni vikar omenil, da je bila nekoč njihova učenka tudi Božja služabnica in redovnica Marija Marjeta Bogner (1905-1933), doma iz bližnjih Melencev, ki je po svoji ponižnosti, potrpežljivosti in vedrem prenašanju neozdravljive bolezni lahko vzornica ne le redovnicam, ampak tudi duhovnikom in vernikom. Zahvalil se je požrtvovalnim sestram notredamkam za teh 25 let, v katerih je lahko v banatskem središču študiralo več rodov deklet iz oddaljenih vasi. Tukaj je četrt stoletja obstajal študentski dom, v katerega so jih pošiljali skrbni starši v zavesti, da so njihova dekleta v dobrih rokah. 

====Rodovitna preteklost – negotova prihodnost ====
Po maši je v Kulturnem domu ravnatelj zavoda Jenő Karl je pozdravil vse številne goste in se obenem zahvalil za prenovljeno samostansko poslopje po vrsti vsem zaposlenim v tem izobraževalnem zavodu.
Prebral je tudi pismo madžarskega državnega sekretarja za narodnostno politiko Jánosa Árpáda Potápija, kjer pravi: »Šola, ki je bila ustanovljena pred 25 leti, je mnogim mladim zagotovila ne le bivanje, ampak tudi ljubeč, skrben in topel dom. Zahvaljujoč temu zavodu so se ohranile najpomembnejše madžarske izobraževalne ustanove in oddelki v tem mestu; zato upam, da bo ostal tu v osrčju Banata, ter še nadalje prispeval k trdni veri, čvrsti nravnosti, narodni istovetnosti in omiki tukajšnjih Madžarov po besedah vzgojiteljice Terezije Brunšvikove (1775-1861): »Izobraževanje naredi človeka, človek pa domovino!«
Sestra Gizela Rácz, ki je skupaj z rajno Margit Botka 
dosanjala zavod, se je ozrla na začetke in omenila ustanoviteljičino navodilo: „Ahova Isten küld, oda áldása is elkisér” (»Kamorkoli vas pošlje Bog, tja vas spremlja njegov blagoslov in izkusili boste njegovo usmiljeno ljubezen.«) Nekem ukazu prejšnjega škofa Ladislava Huzsvárja – ki je bolne sestre iz bečkereškega doma odposlal na madžarsko – gre zasluga, da je dom na Cara dušana 59 za bolne sestre ostal prazen. v tem vidimo prst Božje Previdnosti, ki lahko nekatere neugodne poteze koristno usmeri. V tem času je tukajšnje sestrinsko vodstvo iz slovenske prestopilo v madžarsko provinco. Tamkajšnje vodstvo je tedaj začrtala novo smer, in sicer se je to zgodilo 2. julija 1996 v Budimpešti. Provincialka Mária Jozefina in njene svetovalke so se odločile, da bodo v prazno hišo povabile madžarske dekleta iz zamaknjenih krajev vojvodina za ohranjanje njihove verske, pa tudi narodne zavesti. »V nemirnih vojnih časih se nismo smele predajati sanjarjenju, ampak smo morale zavihati rokave. Najprej sem dala pobudo v Božje roke,« je v svojem govoru povedala sestra Gizela – »in tako je Bog po naših rokah napravil čudovita dela.«

Predsednik vojvodinske skupščine István Pásztor se je 
v svojem govoru zahvalil katoliškim sestram ter vsem požrtvovalnim sodelavcem za izredno pričevanje. 
- »Mislim, da imata tu v Bečkereku dve cerkveni ustanovi in šoli izjemno pomembno vlogo: fantovski zavod v Mužlji, ki ga vodijo salezijanci in dekliški zavod, ki ga vodite vi sestre. Stanje, v katerem je zdaj dekliški zavod, in sicer da so sestre pred nekaj leti iz nekih razlogov prodale stavbo škofiji, ki daje poslopje – pa tudi stolnico – sestram v zameno za visoko najemnino, ni znosno. Zato bi bilo potrebno, da njihov samostan zopet preide v njihovo last.« 
Zbrane je pozdravila tudi provincialka Maria Andrea Ivanics in se ozrla v daljno preteklost, ko se je ustanoviteljica reda Marija Terezija Gerhardinger odločila, da bo sprejela vabilo takratnega čanadskega škofa Aleksandra Bonaza (škofoval od 1860 do 1889), ki je stoloval v Temišvaru in tako je sedem sester ustanovilo šolo za revna in zapuščena dekleta leta 1880. On je na splošno znan kot velik dobrotnik in mecen škofljanov. Ni mu prišlo na pamet, da bi podiral zapuščene cerkve ali kaj odprodajal; ni mu bilo žal denarja za nove cerkve in župnišča in za kupovanje potrebnih zemljišč; tako je po njegovi darežljivosti dobil kraj Ivanovo madžarsko ime Sándorfalva (Aleksandrova vas). On ni jemal od redovnikov ali redovnic ničesar, saj so pripadali revnim družbam, ki so skrbele za reveže, ampak jih je vsestransko gmotno podpiral. Danes pa ta zavod podpira madžarska vlada in brez te podpore bi tega dijaškega doma ne mogli vzdrževati, ker od škofije ne dobiva nikakršne podpore. 
Sledila so prepričljiva pričevanja bivših gojenk, ki so od-
zvenela v ugotovitev: »Našla sem prijateljev in prijateljic, ki mi pomenijo zaklad za celo življenje vse do danes.« Gojenke so na temelju ljudskega izročila predvajale zanimivo lutkovno-živo igro o vili Mariki, ki čuje nad razvalinami Arača, ostanki mogočne srednjeveške cerkve v bližini novega Bečeja. 
====Restavrator ne sme biti šušmar ====
Zanimivo odkritje nam je predstavil znani restavrator, ki je opravil izredno zahtevno delo. 
Pri starih stavbah, slikah, freskah in kipih so potrebni strokovnjaki, ki se na zadeve razumejo. Tak se je lotil restavracije 140 let stare podobe, ki so jo našli zanemarjeno med obnovo nekdanje sestrinske šole. To je restavrator Miodrag Mladenović iz restavratorskega zavoda v Pančevem. 
Kaj vse taka podoba skriva, se je pokazalo pri obnavljanju podobe svetega Karla Boromejskega, ki je bila zazidana po komunistični nacionalizaciji samostana (medtem ko je bila kapela izvzeta iz podržavljenja). Tja je komunizem vsilil srednjo medicinsko šolo vse do nedavnega, ko so dobili novo stavbo v središču sodobne četrti Bagljaš. Restavrator nam je poročal o zapletenem delu dobre obnove. Nekatere cerkvene odgovorne osebnosti namesto da bi stavbe, podobe in kipe restavrirali ali obnavljali, jih s poceni rešitvami uničujejo, saj cenenim pleskarjem zaupajo dela, za katera niso dorasli. Mimogrede omenim, da so okrog 1975 pri obnovi cerkve v Mužlji neki pleskarji iz Slovenije kar preprosto prepleskali kipe in oltarje z barvo, ki ni ustrezala izvirni poslikavi. Šušmarstvo lahko odkrijemo s prostim očesom. Izvirni kipi, freske in slike baroka, klasicizma in drugih starejših smeri so izdelani in pobarvani tako natančno, ko da bi šlo za čipke, litografije ali fotografije. Šušmarji pa jih kar na grobo, nenatančno in površno prebarvajo, da se opažajo poteze čopiča in tudi ostanki barve, ko da bi šlo za kako umetnino impresionizma. Taka »obnova« pa sploh ni cenejša, saj svoje delo dobro zaračunajo. Zavod za varstvo spomenikov ali nima za temeljito obnovo niti denarja niti izučenih strokovnjakov. Nekateri hočejo stvari vrniti v prvotno stanje; drugi hočejo umetnini vdihniti svoj osebni stil; pravi restavratorji-strokovnjaki pa skrbno odkrivajo in po potrebi dopolnjujejo, če kak delček manjka. Obenem predmet previdno očistijo, zavarujejo in utrdijo. Nestrokovni posege opažamo, kajti na »obnovljenih« površinah manjka natančnost in skladnost barv. To isto velja za pozlačevanje. Stari umetniki so nekatere dele pozlačevali z mat načinom, druge so kovali, spet drugje so lepili zlate lističe, drugje barvali z zlato barvo – vse je imelo svoj smisel in je dalo umetnini neponovljivo skladnost. Neustrezno obnovljeni kipi in slike postajajo podobni cenenemu »kiču«. Madžarska podpira temeljito obnovo cerkva (na primer v Lentiju) tako doma kot v soseski, kar bi lahko posnemala tudi slovenska pri obnavljanju cerkva in dragocenih biserov – kapelic, ki jih uničujejo ali zob časa ali nestrokovni šušmarji.  
Te podobe svetega Karla Boromejskega pa se je lotil pravi restavrator in je pri tem delu marsikaj našel. Na tej eni podobi je odkril neverjetne posameznosti, ki nam jih je podrobno razložil. Samo podobo je narisal 1880 Josef Keβler (ali madžarsko József Keszler 1827-1887) slikar iz nazarenske šole, ki so zgodovinsko zvesto in povedno napravili veliko pomembnih portretov v tedanjem času.  
Opazil je, da škof na sliki ne predstavlja Karla Boromej-
skega, ki ga poznamo iz zvestih njegovih portretov, kot so nam jih zapustili na primer Rare Tracce, Paolo de Maio, Orazio Borgianni in drugi. V nebeške zadeve zamaknjeni Karel, ki le s pogledom kaže sestram (redovnici na desni zgoraj) na njihovo poslanstvo – zapuščena dekleta (spodaj), za kar jih prosijo njihove revne matere (levo zgoraj) – je očitno nekdo drugi. S primerjanjem sodobnega portreta, ki ga je napravil znameniti dunajski slikar Leo Reiffenstein (1856-1924) in ga je prinesel kot litografijo ob njegovi smrti Vasárnapi újság 1889, je lahko zaključiti, da je služil za model Karlu Boromejskemu nihče drugi, kot največji dobrotnik notredamk, drugih redovnic in redovnikov ter ustanovitelj 17 novih župnij, v katerih je gradil nove cerkve – takratni čanadski škof Aleksander Bonaz (1812-1889), ki je škofoval od 1860 v Temišvaru. Takratna škofija je namreč obsegala današnjo temišvarsko v Romuniji, segedinsko na Madžarskem in banatsko v Srbiji. 
Restavrator Miodrag Mladenović trdi, kako pomembna je strokovna obnova in kako zahtevno je resno restavratorsko delo, – saj so po njegovih besedah takorekoč vse oltarne podobe umetnine velike vrednosti – pa tudi kipi in oltarji. To vse razodeva njegova knjiga z naslovom: »Borromeo szent Károly ikonjának új élete” („Novo življenje podobe svetega Karla Boromejskega«). 
====Agape ====
Po priložnostnem programu v Kulturnem domu je sledila za vse udeležence raznolika švedska miza. Za povabljence pa se je prireditev nadaljevala v obnovljenem dekliškem zavodu, kjer je bilo kosilo. 

Potem so si gostje ogledali zavod, ki je sedaj prenovljen, sodobno in po hotelsko urejen, kjer je nekdo pripomnil, da taka usmeritev morebiti pelje na pot mariborske škofije. 
Nato je bila predstavljena knjiga o blagodejnem delo-
vanju sester notredamk, ki jo je napisal Ferenc  Németh z naslovom: »A leánynevelés szolgálatában« (»V službi vzgoje deklet«). 
Molimo, da bi se rešili sedanji problemi ter da bi se uresničila želja sestre Gizele, da bi internat proslavljal nekoč petdesetletnico in tudi stoletnico obstoja svojega plodonosnega delovanja.  
=== Moje sanje – moje pesmi ===
Na koncu je še nekaj mojih pesmi, ki jih je mogoče prosto uporabljati ali pa jih celo uglasbiti. Druge moje pesmi in sestavke pa lahko najdete na spletni strani 
https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Stebunik#Moje_pisanje:_pesem_in_proza
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! RAJNI SALEZIJANCI (akrostih 8. III. 2012) 
|-
| &lt;poem&gt;
Rajnim v spomin naj se zdaj oglasijo Angelske strune premilo, prekrasno: Jasne jim pesmi naj v čast zadonijo – Našim se spevom pridružite glasno.
Isto poslanstvo kot mi, ste dobili, Salezijanski vas duh je navdajal,. Ali ste v Božji ljubezni hodili – Ljubi don Boskov dih vas je prerajal.
Ena vas mati je – Cerkev – rodila,
Zaobljubili ste Bogu zvestobo; Iskra gorečnosti vas je vodila,
Jezus vam var'val je dušo pred zlobo.
Adama, Evo, človeštvo trpeče
Novi je Adam – sam Jezus – odrešil. Cvetke, molitve in sij bele sveče
Iz vic v nebesa prehod bo pospešil. 
&lt;/poem&gt;
|}


{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Brezmadežna, nedolžnost nam obvaruj!
|-
| &lt;poem&gt;
V zelenem gaju lilija kraljuje,
Opojna, čista, snežnobela roža – Oči popotnih nase privlačuje. Brezmadežna, kot ljubo sonce greješ, Da bujno raste roža spomladanska.
	 	A kadar se neba obok stemni,
	 	Zastrejo hudourni ga oblaki
	 	In grom zaori se ter bliske kreše,
	 	Cvetica lepše le še zadehti
 	In iz spokojnega srca globin  	Se prošnja koprneča oglasi: Brezmadežna! Nedolžnost nam obvaruj, Naj ne oskruni zloba je pekla!
Brezmadežna! Pogumno se bojuje= mo, zate slednji je utrip srca!
	 	
Ljubljana-rakovnik, 8.XII.1966
&lt;/poem&gt;
|}


{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Cvetijo rože neštevilne po poljanah… (1970)

|-
| &lt;poem&gt;
Oko ozira se po razcveteni trati, zre rože bele, modre, rdeče in rumene, spominčice, tu, teloh, tam se slak košati, priklanja zvonček, ključe se trobenti zlati.
Premodri Stvarnik var'je travnike zelene. Postoj, prijatelj, občuduj, užij krasoto, ki varna je pred dihom zmrzlosti strupene… Odcvete ena, tisoč drugih cvetk požene.
Cvetijo rože neštevilne po poljanah, za sleherno na travi je dovolj prostora, čeprav drugač' diši, drugačno ima lepoto.
V življenju nas ljudi podobno, glej, resnico: 
različnega jezika, barve smo, nazora – do cvetja in brstenja vsak ima pravico.
&lt;/poem&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Pastir ostal boš… 
|-
| &lt;poem&gt;
Spomladno sonce tople žarke lije na zeleneča polja in vasice, na hribe – koder mlad pastirček vriska in pridno pase jagnjeta, ovčice. 
Je čreda mirna, dečku se zadremlje, zaziblje ga v presenetljive sanje. Zazre svetlobo – skoraj vid mu jemlje – in v njej Gospo, ki pravi mu smehljaje:
»Pastir ostal boš, menjal boš ovčice. Učil boš fante, vodil jih po poti molitve, pridnosti, miru, pravice.« Pogumno gre duhovništvu naproti. 
Ljubezen do Boga med mlade širi pastirček revni – sveti Janez Bosko. Poznamo sine: dobri so nam znanci – veseli delavci – salezijanci. 

(Don Bosko, 1970 objavljeno v Salezijanskem vestniku v januarski številki)
&lt;/poem&gt;
|}


{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Vsi svetniki
|-
| &lt;poem&gt;
Vsemogočni naš Gospod – vladar vesolja – vse stvari ohranja tvoja sveta volja; vse iz nič ustvaril si – nam Pismo pravi – zakone nespremenljive dal naravi. 
A človeka si ozaljšal z vso krasoto: razodeva svetu tvojo naj dobroto; dal v posest reči človeškemu si rodu – naj le čast skazuje svojemu Gospodu!
Kakor cvetke zale venejo oktobra, ko pobeli hrib in dol strupena slana – kot neurja sila v beg požene bobra, ko razdrla mu je dom zarana. 
Tak' so nad človeški rod prišle nesreče, ko za sadom prepovedanim drhteče Evine pregrešne roke so posegle – uste so pogubo Adamove jedle. Vendar Mater je Mesijevo obljubil že v začetku Bog, da človek ne bi zgubil upanja, da zopet prišel v raj bo srečni – ne sicer na zemlji, pač pa v zarji večni. 
Kristus omogoča nam prihodnost srečno – ne le tukaj doli, ampak neizrečno radost – ki svetniki vsi ste je deležni, ker premamiti se niste dali sreči bežni. 
Tudi nas vodite z zgledom po kamnitni poti, da nas nikdar zapeljivi greh ne zmoti: izprosite dušam v vicah raj nebeški in še nam pomagajte v nadlogi težki. 
Zgledi naši ste mogočni – vsi svetniki – v žrtvi in velikodušnosti – veliki; ko dari uživate nebes Vladarja dajte, da še nam napoči rajska zarja.
(Ljubljana-Rakovnik 20.X.1981)
&lt;/poem&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Oče in učitelj mladih (črkospev)
|-
| &lt;poem&gt;
OČE IN UČITELJ MLADIH 
1.	Oče in učitelj mladih,če bi spet med nas prišel, eno bi besedo šepnil v Uho in nežno nas objel:
»Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate:
Tudi vam zajamčim milost,
Enkrat v raj da pridete.«
2.	Let že dvesto je minilo,Jezusu si rad sledil. Mati dala je vodilo, da Ljubit mlade si učil: 
»Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate:
Tudi vam zajamčim milost,
Enkrat v raj da pridete.«
3.	Ah, grozijo nam skušnjave,duša je v nevarnosti. In če prosimo zaupno, res Hitro nam pomagaš ti:
»Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate:
Tudi vam zajamčim milost,
Enkrat v raj da pridete.«

(Odziv na natečaj ob dvestoletnici don Boskovega rojstva 
*16. VIII. 1815 Becchi  †31. I. 1888 Turin)
 
&lt;/poem&gt;
|}

Kazalo
Uvod	5
Moja mati	11
Moj oče	20
Teta Hedvika	27
Moje ime	32
Moja družina	34
Brat Anton	38
Brat Blaž	42
Humanitarna pomoč	44
Joška Rašáj	48
Bližnji sorodniki	53
Stric Ivan	57
Stric Tinček	59
Osnovna šola	61
Srednja šola	66
Bogoslovje	70
»Moji« papeži	76
Papež Pij XII	79
Papež Janez XXIII	83
Papež Pavel VI	85
Uravnavanje rojstev ===	89
Predvojaška (pre)vzgoja	93
Noviciat na Reki	96
Vojaščina v Pirotu in Prištini	100
Neprijetnosti	103
Odgovarjanje od duhovniškega poklica	106
Klasika	109
Pri vojakih ni bilo slovenščine	116
Ugodne in neugodne iz Prištine	117
Moja nova maša	120
Slovo od doma	126
Tuje zelje	130
Nerešeno vprašanje	134
Nadškof Bukatko	138
Nadškof Turk	143
»Romanje« na Oplenac	146
Domovina, ti si zdravje	149
Dolgotrajno okrevanje	153
Blagoslov hiš	156
Obisk bolnikov	158
Rudnik	162
Karaburma – Črni prstan	172
Niš	180
»Slovenska« cerkev	183
Slovenska maša	189
Bučka je pušeljc Dolenjske	192
Srečanja sošolcev	196
Restavrator ne sme biti šušmar	198
Moje sanje – moje pesmi	205

=== Sklici ===
{{sklici}}</text>
      <sha1>3kr7jfznzf1244h783j8nddwgs18c0t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725199</id>
      <parentid>5725196</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:07:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Uravnavanje rojstev */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="374620" xml:space="preserve">{{v delu}}

====== Stran je v pripravi, zato prosim ne popravljaj ničesar ======


=Bog vse obrača na dobro=
===Zlatomašnikovi spomini===
====Moje novomašno in tudi zlatomašno geslo:====
:»Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28) 

===Uvod ===
Dolgo sem premišljeval in se pripravljal, da bi ob zlati maši – če mi jo bo dano dočakati, a to leto je 2022., vsaj nekaj malega napisal. Končno sem se odločil, da na papir vržem vsaj nekaj vrstic, ki bi bile kot spomini na prehojeno pot, pa tudi kot spodbuda mladim, da bi se odločili za potovanje z Jezusom. To potovanje je najbolj zanimiva pustolovščina, ki je na nek način vedno razburljiva. 
če je danes pomanjkanje (dobrih) duhovnih poklicev, je obenem tudi pomanjkanje (dobrih) družinskih očetov in mater, (dobrih in poštenih) delavcev, itd. glavni vzrok je pomanjkanje čuta za nadnaravno. če se človek namreč zaveda, da ima nad seboj nekoga, kateremu je odgovoren in kateremu bo na koncu svojega življenja dajal odgovor, bo seveda drugače živel kot tisti, ki te zavesti nima. 
Zavest, nad nami čuje Božja Previdnost, odganja strah bivanja: glede nas, glede potomcev, glede sedanjosti in glede prihodnosti. 
Kljub temu, da živimo pravzaprav v času tretje svetovne vojne – saj ves svet čuti njene posledice – tako tisti, ki so vanjo vpleteni neposredno, kakor tudi tisti, ki jih tepe zaradi tega nastala draginja ali pomanjkanje – kristjana tolaži zavest, da ne pišejo zgodovine zemeljski veljaki, pa naj bo njihovo ime še tako zveneče in njihova moč še tako velika – ampak Bog po krivih črtah človeške zmede piše Božjo zgodovino, ki je urejenost. 

Prvič sem se srečal s tem bivanjskim strahom pri neki opombi profesorja latinščine Milana Grošlja, ki je dejal nekako takole:
»Velik problem je, da bi sprejemali na svet nove ljudi, kajti sedanjost je tako zmedena in negotova.« To je bilo okoli leta 1966. Meni je taka izjava bila popolnoma čudna. Iz domače družine – kljub mnogim preskušnjam in težavam med drugo svetovno vojno in še bolj po njej – sem ponesel v svet prepričanje, da Bog vodi našo usodo in da »kar Bog stori, vse prav stori, četudi nam se prav ne zdi.« V naši stari Klemšetovi hiši sta bili v spalnici sliki angelčkov. Na prvi je pisalo: »Ti o Bog si moj gospod, jaz tvoj služabnik.« na drugi pa: »Upaj v gospoda in delaj dobro!« če človek živi v tem zaupanju v Božjo vsevednost, vsemogočnost in vseprevidnost, potem bo rad sprejemal tudi potomstvo iz Božjih rok, kot so to delali moji starši. Kljub novim in »modernim« tokovom in metodam, kljub okolju, ki je bilo življenju sovražno, so v veri sprejemali otroke iz Božjih rok. Zavedali so se, da je največji dar, ki ga lahko dajo Cerkvi, narodu in človeštvu, novo otroško življenje. 
Človek namreč ne živi samo na tem svetu, ampak ima pred seboj vso večnost, za katero se odloča tu na tem svetu, s svojim življenjem. otrok (tudi nerojeni) je torej veliko večja vrednost, kot je avto ali hiša ali denar, saj bo večno živel, ker mu je Bog pri spočetju ustvaril neumrljivo dušo. Pred človekom je torej izbira: ali se bo odločal, da »pride nekoč v nebesa«, ali pa »da pride v pekel.« 
Tako smo se že v prvem razredu učili pri pripravi na birmo 1952, ko smo dobili okrog sto vprašanj razmnoženih na ciklostilu, ki smo se jih naučili na pamet, in se je prvo vprašanje glasilo takole:

»Čemu smo na svetu? – na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.«
To je tako preprosto, pa tudi tako zanesljivo, da pred tem onemi učenost tega sveta. 
Iz tega stališča potemtakem ima vsako človeško življenje neprecenljivo vrednost in ga je treba ohranjati, otroku omogočiti, da pride na ta svet in da prejme primerno vzgojo, kot je dejal don Bosko: »da bo dober kristjan in pošten državljan.«
Zato je vsako življenje – tudi še nerojeno – največja dragocenost vesolja, ali kakor bi dejal pokojni zdravnik in branitelj nerojenega življenja Anton Lisec: »Pri spočetju nastaja največja vrednota v najmanjši možni veličini in v najmanjšem prostoru.« 
Koliko nevšečnosti je morala naša mati prestajati ob pričakovanju nas otrok, ki smo prihajali na svet v času, ki številnim družinam ni bil naklonjen, izraža tale mamina pesem: 
Pesem: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Pričakovanje rojstva (del)
|-
| &lt;poem&gt;
Četudi svet s sovraštvom te sprejema 
In zlobno posmehuje se obema, 
da včasih prav do smrti mi bridko je – 
Le s tvojim srčkom mi srce utripa – 
In željno tistega že čakam hipa,
Ko se v oči zazrem ti, dete moje!

(Marija Jelen Brenčič: Pričakovanje. Samozaložba 1970, v: Mir sinje višave 17)
&lt;/poem&gt;
|}

Če ima človek smisel življenja zase, ga bo imel tudi za druge in za sprejemanje potomstva. Iz tega sledi tudi odgovornost. če se človek zaveda odgovornosti pred Bogom, in da mora dobro in pravilno uporabljati zmožnosti, ki mu jih je Bog dal, se bo varoval greha in bo delal dobro. Iz take usmeritve bodo rastli novi in dobri duhovni poklici, pa tudi vrli in pošteni katerikoli poklici. če je družina ogrožena – in danes hudič uporablja za njeno uničenje vsa sredstva – je seveda že v kali zatrta rast ne le duhovnih poklicev, ampak sploh slehernega dobrega in poštenega poklica. 
   
Ne bo ta zapis podoben morda Liutprandovi (920-972) »antapodosis« (Obračun, Maščevanje), kjer je znameniti zgodovinar temeljito očrnil svoje resnične in domnevne nasprotnike, tako iz posvetnega kot iz cerkvenega življenja. 

Niti ne bo podoba Avguštinovih »Izpovedi« ali Finžgarjovega »Leta mojega popotovanja«, kjer je veliko osebnih podatkov in notranjih dogodkov. 

Ne bo podoben niti življenjepisu našega upokojenega nadškofa salezijanca Zefa Gashija »Kujtimet e mia« (Moj življenjepis), kjer je dobro obdelano le obdobje do nove maše oziroma škofovstva, potem pa je pravzaprav dnevnik dogodkov. 

Končno ne bo podoben temeljitemu življenjepisu, ki ga je ob zlati maši dal natisniti moj sošolec Tone Krnc pod naslovom: »Vse zate in s teboj, zvesti Bog« (Salve, Ljubljana 2019). 

Bo pa v njem od vsega po nekaj. Ob tej priliki poudarjam, da so to spomini. Spomin je pa kot rešeto, skozi katero marsikaj gre v pozabo, drugi dogodki se pa prikažejo v osebno pobarvani luči. Zato morebiti kaka trditev ali sklep v knjigi ne odgovarja stvarnemu stanju, ampak je zapisano, kakor sem stvar slišal ali kakor sem dojemal. 

Če bo mogoče, bom seveda prevedel vsaj deloma svoje spomine tudi v srbohrvaščino in madžarščino – da bodo tudi moji tukajšnji verniki in številni prijatelji dobili vpogled v mojo življenjsko pot – in da bodo našli vsak kako spodbudo za lepo življenje v slogi in miru in za potrpežljivo prenašanje vseh težav po Jezusovem zgledu; resničen je namreč naslov knjige, da »Bog vse obrača na dobro« - seveda tistim, ki ga iskreno iščejo in ga v globini srca ljubijo; se razume, da iz tega sledi tudi ljubezen do sočloveka in sebe. Moj profesor [[Anton Trstenjak]] je napisal knjigo ''&quot;[[Pota do človeka]]&quot;''; kakor na [[Triglav]] vodi več poti, tako tudi do človeka - podobno tudi do Boga vodi več poti, da ne govorimo o medsebojni povezavi enega in drugega - ko nekdo začne pri Bogu, drugi pri človeku. Kdor je odkritosrčen, ponižen in srčen, bo to povezavo prej ali slej našel, kajti ljubezen je cilj: &quot;Ljubi, ne posnemaj hudega, ampak to, kar je dobro. Kdor dela dobro, je od Boga; kdor pa dela húdo, Boga ni videl&quot; (3 Jn 1,11).

Predstavljal sem si, naj bi to bil pravzaprav poučno-zanimiv življenjepis v poglavjih, ki pokrivajo posamezne teme oziroma področja, ki bi torej bralcu povedal nekaj novega, in mu morda prek opisanega dogajanja odgovoril na kako njegovo vprašanje ali pa mu pokazal izhod iz zagate. Na ta način bi se omejil le na nekatere zadeve in področja iz mojega dosedanjega življenja in delovanja, kolikor mi ga bo uspelo odstreti izpod tenčice pozabe.  

Kolikor se spomnim, sem prvo pesem napisal v noviciatu. Takrat smo šli novinci z magistrom Serafinom Peliconom na izlet na Učko – in je bil razpis. Javili smo se trije: Eno pesem je napisal Tone Krnc, drugo jaz, za tretjo se pa ne spomnim, kdo da jo je napisal. Med besedilom bo torej tudi kaka pesem, ki naj popestri moje pisanje.

Za konec tega uvoda pa naj bo prva pesem, ki mi jo je sploh kdo kdaj posvetil. Napisana je poleg tega v izbrani madžarščini od mužljanskega pesnika Lászla Kovácsa, in se v izvirniku glasi: „János atya”. V ustreznem prevodu bi to pomenilo isto kot »oče Janez«. Naj ta pesem pokaže, kako me moji Mužljanci imajo radi, skoraj tako, kot jaz njih – da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusovo ljubezen. Kdor bo to pesem v prozi prebral, se ne bo čudil, zakaj sem tako rad med temi dobrimi in prisrčnimi ljudmi, med katere me je Božja Previdnost poslala že davnega leta 1984. Se razume, da si ne domišljam, da sem tak v resnici: ampak to mi je vendarle spodbuda, da bi tak postajal vedno bolj: tako jaz in pa tudi tisti, ki bo te vrstice dobronamerno prebiral. 

 {| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! &lt;center&gt; Kovács László: JÁNOS ATYA (madžarski izvirnik) &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title= L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte |page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
! &lt;center&gt; Ladislav Kovač: Oče Janez (slovenski prevod)&lt;/center&gt;
|-
|
&lt;poem&gt;
Nagyon kedvelem ezt az embert 
Mindig a szeretet sugárzik belőle. 
Mindennapi munkáját a tiszta szándék harmata hinti meg gondjaira bízott nyáját az Úr Jézus szellemében 
vezeti és a szeretet melegével 
elhagyatottakat meg szegényeket látogat amint tette azt egykor a Mester.  
Beteglátogatást végez gyermekeknek, felnőtteknek. 
Angyali segítséget igyekszik biztosítani Isten szolgálatában.
A gyermeki szeretet és öröm jellemzi.  
Jézus szívének nagy tisztelője, szeretetének lelkes 
terjesztője a mi János atyánk, aki itt él velünk 
&lt;/poem&gt;
|
&lt;poem&gt;
Zelo mi je všeč ta človek. 
vedno ljubezen iz njega odseva. 
Svoje vsakodnevno delo škropi z roso čistega namena; 
njegovi skrbi zaupano čredo vodi v duhu gospoda Jezusa in s toplo ljubeznijo obiskuje zapuščene in revne, 
prav kakor je nekoč to delal Učenik. Oravlja obiskovanje bolnikov - tako otrkok kot odraslih.
V Božji službi si prizadeva zagotavljati angelsko pomoč. 
Značilna zanj je otroška ljubezen in radost.  
Je velik častilec Jezusovega srca in vnet razširjevalec njegove ljubezni 
naš oče Janez, ki živi tukaj z nami v Mužlji. 
(Prevedel Stebunik)
&lt;/poem&gt;
|}

=== Moja mati  ===
Moja mati je bila Marija r. Brenčič, po domače Gojerjeva. Bila je v prvi vrsti dobra žena možu Antonu Jelenu, nam otrokom dobra in skrbna mati. Ali je treba še več? V svojem času je bila najbolj slavljena mlada slovenska pesnica, v starejši dobi pa navdušena pisateljica in publicistka. Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki na Notranjskem, umrla pa je na prvi pomladanski dan, 21. marca 2000 v Arnačah, župnija Št. Ilj pri Velenju. 

Življenje Micke ni božalo. Rodila se je v revni družini očetu Francu in materi Mariji rojeni Cankar, po domače pri »Gojerju«. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je bila v letih 1938-1939 gojenka banovinske Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem, ki so jo vodile šolske sestre. Predstojnica je bila takrat izredno bistroumna, daljnovidna in uravnotežena Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica. 
1959 je izšla pri Mohorjevi založbi njena knjiga »Na ženi dom stoji«, ki si je prislužila na spletu takšnole omembo: »Nekoč verjetno praktičen priročnik za žene, matere in gospodinje, danes pa zabavno čtivo, ki spomni na čas, ko je bilo marsikaj drugače. Le dom je še danes v ženskih rokah.« Vsekakor, bila je izredno iznajdljiva, bi rekli, sodobna ženska, ki je tudi pod socializmom bila lahko ravnateljica »svojega«, sestrskega posestva v Repnjah, kjer je bil dolga leta hišni duhovnik slavni psiholog Anton Trstenjak. Da je lahko on kar »bruhal« knjige v času, ko še ni bilo računalnikov, je bila velika zasluga šolskih sester, ki so mu pri obsežnem delu nesebično pomagale. Pri šolskih sestrah torej je bila moja mati gojenka in je uredila šolsko spominsko glasilo ''Sončni žar'' s prispevki v prozi in pesmi, ki jih je napisala tako ona sama kakor tudi druge gojenke (1938-39). 

5. novembra 1939 je bila poroka v malološki Plečnikovi kapeli. Poročil ju je stolni župnik, dekan in skladatelj Franc Kimovec. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli, kjer je bila Marija gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole. Obstaja slika njune poroke, kakor tudi njena večjezična stran na spletu https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Bren%C4%8Di%C4%8D_Jelen 

Ob Marijinem slovesu z Vrhnike se je od nje poslovila vrhniška fantovska družba s posebno skupinsko razglednico, kjer je Marija prikazana kot pesniška muza. 

Po poroki na Mali Loki z drevesničarjem antonom Jelenom je odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetu« v Šentilj pri Velenju. Takrat se je pisalo Št. Ilj ali Sv. Ilj. Marsikdo zamenja naš Šentilj s tistim obmejnim pri Mariboru. Morda še ne veste, da poleg teh dveh obstaja še Šentilj pri Mislinjah, pa tudi Št.Ilj na Koroškem, v Rožu, blizu Celovca. Št.Ilj se imenuje tudi mestna fara v samem Celovcu. 
Naš Šentilj je fara v dekaniji Šaleška dolina, ki se sesto-
ji iz več »uradnih« zaselkov: Arnače, Silova, Podkraj, Laze (Zgornje in Spodnje) in Ložnica. Poleg teh obstajajo še »neuradni« manjši zaselki kot Podkoželj in Kote; sem spada tudi mali del zaselka Kavče.
Moja verna starša sta sprejela iz Božjih rok devet otrok. 

#Hedvika (1940) je prvorojenka. V njej smo mi mlajši gledali ne le skrbno sestro, ampak pravzaprav mamico. Mama je bila dolga leta bolna in zato je sestra Hedvika po osnovni šoli ostala doma. Ona se je žrtvovala za nas vse – do današnjega dne. Poročila se je z Otonom in sta dobila tri otroke. Lahko si mislimo, kako težko jih je bilo vzgajati in tudi materialno skrbeti zanje, ko je mož družino nenadoma zapustil brez kakršnekoli podpore, ko je odšel z drugo.  
#Anton (1942-2022), 
#Janez (1944), to sem jaz. Lahko omenim, da pišem članke v razne časopise v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini – včasih tudi italijanščini. Občasno pišem tudi pesmi, zlasti večjezične akrostihe (črkospeve). Nekaj sem napisal tudi proze, med drugim ciklus pridig z zgledi iz življenja s skupnim naslovom »Izvoljeno ljudstvo«. Posamezni naslovi pa so: »Jaz sem s teboj« (leto A, 1992), »Pogumno naprej!« (leto B, 1991) ter »Nikar se ne boj!« (za leto C, 1990). Knjige je založil salezijanski sobrat Vinko Furlan na Rakovniku, tiskane pa so bile pri Tipografu (Benito Superina) na Reki. 
#Dve leti mlajša od mene je sestra z maminim imenom Marija (1946). Klicali smo jo Mara ali Marica ter je inženir agronomije in piše članke ter črtice.
#Na posestvu je ostal Florjan (1948), ki se kot oče ukvarja s sadjarstvom ter ima drevesnico. Z ženo Marjano sta sprejela od stvarnika 6 otrok, od katerih je eden izgubil življenje v prometni nesreči. Pri Klemšetovih se počutim še vedno kot doma, s tako dobroto in ustrežljivostjo me vedno sprejemajo, kadar prihajam na počitnice ali po opravkih. 
#Naslednji je brat Franc (1950), poročen z Malčko, ki je rodila tri otroke. Najstarejši, Benjamin, je na domu, hči Petra ima tudi tri otroke, najmlajši Klemen pa pet. 
#Jož (1952) je prišel na svet dve leti nato in se je poročil z vdovo Slavico, ki je prinesla v zakon dva otroka in tudi njima se je rodil eden. 
#Blaž (1955) je razveselil starša tri leta nato. Blaž piše pesmi (največ akrostihe kot praznična voščila) in je ilustriral prozni knjižni zbirki matere Marije.
#Najmlajša pa je Ivanka (1958). Naša družina je bila tudi v najtežjih vojnih in povojnih časih vedno tesno povezana s šolskimi sestrami, zlasti prek sestre Hedvike, ki smo jo vsi klicali »teta Hedvika« in je po njej dobila ime tudi moja najstarejša sestra. Ivanka je postala šolska sestra z redovniškim imenom Vesna; pri prvih zaobljubah v Repnjah je prisostvovala cela naša družina. Vesna je študirala naprej in postala profesorica angleščine in nemščine; prevajalka in sodelavka pri tedniku Družina. 

Moje starše, zlasti mamo, je hudo prizadejala in za celo življenje zaznamovala druga svetovna vojna s svojimi grozotami, kakor tudi železni čas po njej, ko so verni ljudje, ki se niso hoteli pokoriti ukazom brezbožne vladavine, morali preživljati ne le pomanjkanje, ampak tudi vsakovrstno zapostavljanje in poniževanje. verni – ki so to tudi na zunaj pokazali, so bili vsekakor državljani drugega reda. Med samo vojno pa je našo družino najbolj ožalostila selitev. 
Med drugo svetovno vojno so nacisti začeli izseljevanje zavednih Slovencev iz zasedenih pokrajin. To je bila predvsem nekdanja Južna Štajerska in Gorenjska. Takrat so selili v Srbijo ali na Hrvaško predvsem izobražence in druge Slovence, ki so imeli kako vidnejšo vlogo. Med drugimi je bil izseljen pisatelj in pesnik Franc Ksaver Meško, pa tudi naš domači župnik Jurij Lebič. Nihče ni vedel, ali bo tudi on in kdaj na vrsti. S tem svojim nečloveškim postopanjem je Hitler pravzaprav nehote pripravil praznino, ki jo je spretno zasedlo partizanstvo in se postavilo za vodilno silo slovenskih ljudi zlasti na od Nemcev zasedenih ozemljih. Mama je hranila lepopisne zvezke, v katerih so pisali v gotici nemščino, ki so se je morali učiti tudi odrasli.  

Med izseljevanjem so nesrečnikom prihajali v pomoč dobri ljudje, ki so prinašali hrano odraslim in mleko otrokom. 
Moja sestra Hedvika je takrat bila stara komaj šest mesecev. Ko je transport z mnogimi izseljenci – ki se niso vsi vrnili nazaj, saj so nekateri v izseljenstvu umrli. – prišel do Maribora, jih je nadaljnjega potovanja v Slavonsko Požego rešil Josef Hummel, vojak z Dunaja:  prav tisti, ki je s kolegom ponoči ob pol dveh zjutraj prišel po njih z avtom; izposloval jim je celo na svojo odgovornost dovoljenje, da so se lahko še istega dne vrnili nazaj v domačo vas.  Takole je mama povedala časnikarki Kmečkega glasa:

»Vsak dan je bilo nekaj; vojska na Poljskem se je začela že, ko sem bila v Mali Loki; potem si pa vsak dan nekaj pričakoval, se bal. otroci so prihajali. Štiridesetega leta je bila Hedvika majhna, enainštiridesetega leta – neke nedelje v juliju – pa so Jelenove sredi noči že odpeljali v mestno kasarno v Mariboru. rešil jih je vojak – Dunajčan Josef Hummel. »spoznali smo se takrat, ob pol dveh zjutraj leta 1942. na njegov pogreb po vojni pa nisva smela iti.« nista smela iti, ker nista bila v partiji in ker sta hodila redno v cerkev skupaj z vso družino. 
To tragično zgodbo s srečnim koncem je pa sama takole opisala: 

Bum, bum, bum! je zaropotalo po leseni steni naše kočice. 
Jelen - Anton, Marie, Hedwig!« in spet: »aufmachen! auf!« 
»Po radio so prišli,« je v polspanju tolažil mož. vedela sem: »Po nas so prišli!«
In ko je končno mož, še ves zmeden, odprl vežna vrata, se vrnil v spalnico in povedal: »Mamica, iti moramo!« sem planila tujcem naproti in zavpila:

»Če moramo iti, bomo pa šli! Pa bomo tudi nazaj prišli! 
Takrat boste pa vi šli!«
In nisem čutila nobene žalosti, nisem kričala, ne zmerjala, čutila sem le globoko črtenje in odpor. Ko bi mogla uničiti te nasilnike, ki nas preganjajo od doma!

In ta sovražnik, ki je prišel po nas, da nas aretira in odpelje v Meljsko kasarno v Maribor in potlej naprej v slavonsko Požego, je bil prijazen Dunajčan, Josef Hummel. Ta je v pisarni v Mariboru tako dolgo govoril za nas, da smo se vrnili domov. nismo gledali na uro, kdaj je to bilo, a noč za nočjo, leta in leta sem se prebujala nekaj minut pred poldrugo uro zjutraj. nobene móre ne hudih sanj, le sunkovito prebujanje. Bdela sem do dveh in potlej spet zaspala, in nisem vedela, zakaj… (M. Brenčič-Jelen: »Zgodba mojega življenja, Tisoče so jih selili.« objavljeno je bilo v reviji Zdravje) čemu bi lahko pripisali to skoraj čudežno vrnitev? naj-
prej seveda pobožnosti, ki jo je cela naša družina gojila do Presvetega srca Jezusovega. njegova slika je kraljevala v dnevni sobi, ki smo ji pravili »hiša«. Pri nas se je vsak večer molilo pod vodstvom stare mame. 

Ko sem premišljeval te nenavadne dogodke, sem zaključil, da je na potek dogodkov vplival tudi prijazen sprejem neznanega vojaka Dunajčana, ki je doma pustil mlado ženo z dvema otrokoma – fantkom in deklico. vojaki seveda niso bili krivi, da so jih ponoči poslali na tako žalostno akcijo. Zato je stara mama postregla Jozefu, ki je čakal vrnitev kolega, da seli še drugo družino iz Šentandraža, s toplim čajem. ne le to: takrat so vrtnice, saj se je oče ukvarjal tudi z gojenjem vrtnic, najlepše cvetele in so jih šli pokazat temu vojaku. on pa se je tudi izkazal hvaležnega. Zapečatil je »kočo« - tako smo rekli spodnji hiši, kjer smo živeli mi »ta mladi«, dal stari mami ključ z besedami: »Koča je zapečatena. če bo kdo prišel iskat ključa, mu ga nikar ne dajte.« In je prišel – eden od naših sosedov. starša nikoli nista hotela izdati imena tistega, ki bi se bil rad polakomil lepo urejenega posestva z nasadom drevesnice in vrtnic. Mislim, da sta v čuvanju take skrivnosti bila moja starša prava junaka. v bojazni, da se ne bi kdo hotel maščevati, sta to skrivnost odnesla v grob. 

Še nekaj o maminem pesniškem uveljavljanju. Pesmi je začela pisati že v ljudski šoli in jih pozneje objavila v nedeljskih prilogah dnevnika Slovenca ''Mladem Slovencu'' in ''Družini''. objavljala je še v več drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Slovenčevem in Mohorjevem koledarju. Zanimivo: uredniki so njeno delo tako upoštevali, da je »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1939 objavil štiri pesmi: »Sreča vsa mi počiva v dnu srca«, (stran 45) »Vzklik« (80), »List je odpadel« (81), ki je tako značilna za njeno pesniško čutenje in razpoloženje: 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! List je odpadel
|-
| &lt;poem&gt;
Skoz drevesne krone vetrič zapihljal je; 
od zelene veje droben list odpal je. 

Vse lesovje vztrepetalo je veselo, 
v mehkem vetriču objestno zašumelo. 

Jaz pomislila sem: »Mar že res jesen je? 
Vse je v polni rasti – list pa že rumen je.

Ah, seveda, saj že tudi sred poletja 
list premnog odpade, zvene mnogo cvetja. 

Ne le sred poletja – v zgodnji že pomladi 
mnogo lepih sanj umrje v duši mladi…
&lt;/poem&gt;
|}

Vse pesmi razen ene – ki pa je šaljiva »Maturantka« (92 – Griški) – so od moje mame v tistem koledarju – tako so jo takrat upoštevali!  
Izdala pa je v samozaložbi štiri zbirke. Pesmi so se ji kar same porajale med delom na njivi ali travniku. Ko je prišla domov, jih je zapisala – tak neverjeten spomin je imela. Pisala je tudi sonetni venec in druge vrste – pravi čudežni otrok. 
Pesmi za prvo zbirko je sama zbrala in jih izdala v samozaložbi ter jih sama tudi največ prodala, vozeč se s kolesom po notranjskem in dolenjskem. Po poroki je občasno objavljala v verskem listu lavantinske škofije. 
Med vojno ni pisala, saj  »Inter arma tacent musae«. Tudi pozneje se je le redko oglašala, največ s pesmimi verske vsebine v družini. Konec šestdesetih let je pripravila še tri zbirke pesmi, ki s prvo tvorijo cikel s skupnim imenom ''Spev tihe doline'': 
''Spev tihe doline'' (1937), ''Vzdih cvetne dobrave'' (1968), ''Vrisk jasne planine'' (1969) ter ''Mir sinje višave'' (1970). To zadnjo pesniško zbirko je posvetila meni – novomašniku  z besedami: »Za spomin na Tvoj veliki dan!« To izraža zlasti pesem »Stopil bom k oltarju« (str. 3):
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Stopil bom k oltarju (del)
|-
| &lt;poem&gt;
Kaj naj ti povrnem, Gospod, za vse milosti tvoje?
Zveličanja kelih bom vzel v posvečene roke:
z zaupanjem klical bom dan na dan tvoje Ime – 
in ti boš sprejemal molitve in hvalnice moje!

Ob tvojem oltarju Magnificat poje mi duša… 
V samoti svetišča bom verno poslušal tvoj glas.
Pripravljeno moje srce je na vsak tvoj ukaz – 
Govóri, Gospod mi! – Tvoj vdani služabnik posluša!  
&lt;/poem&gt;
|}
 

Napisala je nekaj dramskih iger za otroke: radio Ljubljana je predvajal njeno radijsko igro v verzih: ''Mamica, spet si naša'' (1939). otroško opereto ''Mamice naše z dejanji slavimo'', ki jo je uglasbil Matija Tomc, so predstavili v opernem gledališču v Ljubljani (1939). Prispevala je besedila za glasbene vložke po narodnih motivih za igro, ki jo je napisal mož: ''Elektriko hočemo!'' (1947). 

Leta 1986 je začela pisati spominsko prozo. črtice in povesti, v katerih obuja spomine na mladost v svoji rodni dolini, je objavljala v Kmečkem glasu in drugi periodiki ter v dveh knjižnih zbirkah. Odmevna je bila njena povest ''Pravičnik in krivičnik'', ki je razburila duhove. Zase je dejala, da »ni in noče postati pisateljica, temveč je le pesnica, ki piše svoje spomine«. 

Izdala je dve knjigi izvirno zanimivih črtic: ''Naših njiv nihče več ne orje'' (Kmečki glas 1991) ter ''Sedem ključavnic'' (Ognjišče 1995), ki je zaradi lepe slovenščine bila obvezno branje v osnovni šoli. Precej pesmi in črtic je ostalo v rokopisu; med drugimi tudi izredno zanimivo pisanje »naš Miško« - o našem lipicancu z imenom Miško, ki nas je z vozom peljal sto kilometrov: od Šentilja  skozi takratno Ljubljano prek Vrhnike vse do mamine rojstne vasice Podlipe, kjer smo pri njeni mami preživeli prijetne počitniške dni. Ta naš Miško se je zelo bal avtomobilov, čeprav jih takrat še ni bilo veliko. Tokrat se jih pa v Ljubljani, ko smo se vozili po Tržaški cesti, ni prav nič bal – tako je bil utrujen. Toda preizkušnjo je izredno dobro prestal. nazaj smo se takrat vračali prek Repenj in Kamnika. 
Na stara leta mama kot vdova (1992) ni mogla prežaliti svojega dobrega soproga. Pripovedovala nam je, da so sestre redovnice rekle dekletom, naj ljubezenska pisma kar sežgejo, saj fantje lažejo. Pa je dejala, da oče ni bil tak. Kot fant ji je namreč napisal tudi tole: »Jaz sem preprost kmečki fant, ki Te iskreno ljubi in spoštuje. Kaj sem Ti pomenil in koga si izgubila, boš spoznala šele takrat, ko me ne bo več na svetu.« »In res je bilo tako, prav tak je bil, kot je napisal v ljubezenskem pismu« – je večkrat dejala. 

Mama se je zamotila z zbiranjem svojih rokopisov, ki jih je pretipkavala na starem pisalnem stroju Underwood iz 1922. leta. nekaj let po atekovi smrti smo cela družina šli še na njej tako ljubo »Urško«, kakor smo imenovali »Uršljo goro« nad Slovenjgradcem. Pozneje pa si je zlomila kolk in se je zdravila v Celju in v Laškem. Bila je prijetno presenečena, ko sem jo nekajkrat obiskal iz »tako zelo oddaljene Vojvodine«. Takrat smo dolgo časa morali potovati skozi Madžarsko, ker prek Hrvaške zaradi vojnih nevarnosti ni bilo mogoče potovati. 
Celo življenje v skrbeh za številno družino in pod pritiskom nenaklonjenega okolja – zlasti pod veri nasprotno vladavino – zadnje mesece pa v hudih bolečinah zaradi neozdravljive bolezni – se je pri koncu življenja popolnoma umirila ter je vedro pripovedovala nam neznane posameznosti iz njenega bogatega življenja, in skoraj veselo pričakovala okrepljena s svetimi zakramenti Božjo deklo smrt, ki jo je odpeljala na srečanje pri Bogu z ljubljenim možem in drugimi sorodniki, zlasti pa z bratom Francetom, ki je bil pritrkovalec na Rakovniku, pa tudi gibalo prosvetnega delovanja v Podlipi. Po vojni se je javil, pa so ga skupaj z drugimi nič krivimi umorili tam daleč od doma v Kočevskem rogu. 
Od nje smo se poslovili v pogrebu, ki je bil podoben zmagoslavju, na šentiljskem pokopališču.

===Moj oče ===
Tudi moj oče Anton Jelen ima svojo spletno stran:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jelen  

Na splošno so ga klicali kar Tonček, in je bil v prvi vrsti skrben oče in dober ter zvest mož svoje žene Marije, s katero se je poročil, ko je imel že spoštljivih 32 let. Po mojem osebnem mnenju je težko dobil nevesto v hišo, v kateri je razsajala jetika, ki je odnašala eno mlado življenje za drugim, saj takrat še ni bilo zdravila zanjo. 
Po domače se pri hiši pravi pri Klemšetovih – je že moral kdo od davnih prednikov imeti ime Klemen. Med drugim pa se je ukvarjal že v tistih časih amatersko s fotografiranjem. Menda je to nagnjenje zapisano že v naših genih – česar pa prejšnji banatski škof László Huzsvár (1931-2016) ni mogel razumeti – in me je menda zato poslal 2007 na neprostovoljne počitnice, na kar je moj veliki prijatelj, izreden dušni pastir in dobrotnik vseh potrebnih – polzelski župnik Jože Kovačec – nejeverno zmajal z glavo: »Zaradi slikanja?« Ni pa poslal le mene, ampak nekaj let tudi kar tri notredamke – pa ne le na oddih!

Oče je objavljal članke v raznih strokovnih revijah. na mamino pobudo in z njeno pomočjo pa je izdal tudi knjigo črtic iz svoje mladosti. Podobno sem tudi jaz na željo sobratov – po prihodu v Beograd – pošiljal poročila v razne liste, ki so bili v več jezikih: slovenska Družina, Med brati, Salezijanski vestnik (Ljubljana), hrvaški Glas koncila (Zagreb), Zvonik (Subotica), madžarski Hitélet (Novi Sad), Hírvivő (Totovo selo), včasih pa tudi v naše salezijansko glasilo Bollettino Salesiano (Turin). Poročilo brez slike pa ne pove veliko: zato sem članke opremljal z lastnimi fotkami. S tem je bilo pred nastopom digitalne fotografije izredno veliko dela: ko si moral kupiti film, poslikat, ga dati razvit, in šele nato si lahko poslal slike – vedno z zamudo…    
Moj oče je še znal na pamet staroavstrijsko himno in je tudi sicer rad pel, kot sploh vsi Klemšetovi. Poročil se je 1939 na Mali Loki z Marijo rojeno Brenčič. Skupaj z njo je napisal neke vrste opereto »Elektriko hočemo«. Po njegovi lastni pripovedi je sam šel z vozom po žico tja nekam v Dravograd. Posmrtno pa je izšla zbirka njegovih črtic »Moj križev pot« (Kmečki glas, Ljubljana 2001).
Priden kot mravlja je že ob pol petih zjutraj nahranil živino v hlevu. Mi otroci smo pasli krave in skoraj vedno smo imeli tri ali štiri. Liča je imela roge čisto v oči in je bila prívodna (=pohlevna),  Čebela mlajša in živahna, Bavča pa je imele roge navzgor in je pa bila precej muhasta. Kravam smo ukazovali na desno »čo«, na levo pa »hejc«, medtem ko smo konju Mišku na desno ukazali »tibo«, a na levo »bistahar«, nazaj pa »zurik« (nemško »nazaj«). Od kod so ti drugi izrazi, nimam pojma. Toliko krav je bilo potrebno, da je bilo za otroke in tudi drugo veliko družino vedno zadosti mleka pri hiši. Ko sem bil še majhen, smo vse pridelovali doma, tudi vse vrste žita: pšenico, koruzo, pa tudi oves, lan, proso in ajdo. Spominjam se še, kako smo na pokošenem travniku sušili lanena stebelca, iz katerih so potem dobivali temnosivo prejo. Dela na statvah – ki smo jih tudi imeli – se ne spomnim – spomnim pa se, da smo predli ovčjo volno, čeprav ovc pri hiši nikoli nismo redili. 
Stara hiša »pri ta zgornjih«, v kateri so se rodili moji strici in tete, je bila postavljena in je imela letnico na lesenih vratih 1881. Na tem mestu so zgradili novo hišo, le da so jo obrnili drugače, v pričakovanju moje nove maše že leta 1964 – kajti v tistih zlatih časih so bile take slovesnosti skoraj obvezno doma.

Oče Anton se je torej rodil 4. januarja 1907 v vasici Arnače; Šentilj je bil tedaj središče in občine in župnije. 
Že v zgodnji mladosti ga je zanimalo drevesničarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo; pritegnil ga je zgled sorodnikov bratov Dolinšek (p.d. Vrbajak), ki so se vsi ukvarjali s to panogo: Blaž na domu v Podkožlju, Vinko v Selnici ob Dravi, najbolj znan pa je bil Ivan, ki si je ustvaril dom v Kamnici pri Mariboru. Šentiljska zemlja je bila težka in ilovnata in dokaj nehvaležna za obdelovanje. Če si pa presadil drevesca iz težke šentiljske zemlje na primer v lažjo savinjsko, so izredno dobro uspevala. 
V mladosti je izgubil oče več bratov in sester zaradi neozdravljive jetike. Tudi sam je zbolel pri sedmem letu, vendar se je pri njem ko po čudežu zazdravila, da je dočakal skoraj 86 let. Kako rad je imel nas otroke, izpričuje tudi božično voščilo za Božič, ki mi ga je poslal v Beograd 16. decembra 1983, kjer takole pravi:
:Dragi Ivo! Premišljujem, kakšne lepe besede naj napišem sinku v daljni, mrzli tujini. Kar vem, da ne bom našel tiste odrešilne besede. »Vesele božične praznike in srečno novo leto!« so uporabljali že naši pradedje in dedje, četudi ne pove vsega, kar hoče povedati to ubogo srce. Vedno smo v duhu s Teboj. - Vsi Tvoji, posebno atek.   
5. novembra 1939 se je torej poročil z gojenko gospodinjske šole, ki so jo vodile šolske sestre v malološki Plečnikovi kapeli. Poročal je stolni dekan in skladatelj Franc Kimovec. Mama mi je pravila, da ju je poročal novomeški frančiškan pater Ciprijan Napast. Možno pa je, da je Kimovec kot priznan glasbenik pri tej maši orglal. To je bila prva poroka v tej grajski kapeli v času delovanja gospodinjske šole. Marija je bila tukaj gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki.
Marija Brenčič je po končani šoli odšla na njegovo domačijo, h »Klemšetovim« v Šentilju, kjer so poleg matere-vdove Marije živeli še njegovi neporočeni bratje in sestre: Ivan, Martin (organist), Jožefa. Zaradi dela v drevesnici je bila pri hiši vedno tudi še delovna sila, navadno kak bližnji sorodnik ali birmanec. oni so pomagali nam pri delu, v zameno pa so dobivali hrano, ki jo je takrat v povojnem času večkrat primanjkovalo. Tako je zame skrbela v moji mladosti in me v času bolezni mame in stare mame tako rekoč vzgajala sorodnica Borčenova Pepa (Jožefa Cvikl) – tako smo jo klicali, ki se je pozneje poročila z Goršekovim Francem, ki se je pa pisal Jelen, kot mi. V moji mladosti je bilo v naši vasi 12 družin s priimkom Jelen: jeleni in košute so se pa sčasoma v vasi neverjetno namnožili. Kot odlična cerkvena pevka je znala veliko starih pesmi, in me je nekaterih tudi naučila.  
Moj oče Anton se je začel ukvarjati z drevesničarstvom že pri svojih šestnajstih letih, ko je za lepo sadje dobil prvo priznanje. Kot omenjeno, je bil tudi amaterski fotograf, ki je slikal še na steklene plošče in potem odlične slike sam izdeloval. 

V razne časopise je pošiljal strokovne članke s svojega področja, pa tudi imel predavanja o sadjarstvu in drevesničarstvu po raznih krajih Slovenije, kamor sem ga včasih tudi jaz spremljal. Bil je v pravem pomenu napreden in umen gospodar, ki je spremljal razvoj. Imel je navado reči: »Kdor ne hodi s časom vštric, postane času stric!«
Trudil se je priskrbeti vsakdanji kruh do osemnajstčlanski družini. Motil bi se pa tisti, ki bi menil, da je bil sebičen. V njem sem nasprotno videl pravega kristjana, ki ni pobožen le v cerkvi, ampak je večkrat tudi gmotno podpiral ljudi, ki so bili v potrebi – čeprav v naši družini ni bilo bogastva in smo zaradi visokih davkov težko shajali. Drevesca je pa mogoče prodajati le jeseni – pa si je večkrat sposojal denar pri sosedih, ki so delali v velenjskem rudniku in so imeli redno in dobro plačo. Zasebnega kmeta so pa v komunizmu na ta način tako ali tako hoteli uničiti. Oče nam je večkrat dejal: »Nas 'kulakov', kakor nas zmerjajo, v komunizmu pravzaprav ne bi smelo več biti.« Kljub temu je vsak berač pri nas našel gostoljubno prenočišče.

Vse je žrtvoval, da bi svoje otroke vzgojil v poštene državljane in dobre kristjane. 
Zvedel je nekoč, da je neki učitelj govoril proti veri. Bilo pa je takole: njegov vnuk je prinesel domov nezaslišano novico, da en učitelj govori proti veri. Ta učitelj, ki je stanoval v Šentilju, je imel hčerko, ki je v šoli pred vsem razredom rekla, in je verjetno bila tako naučena: »V začetku so ljudje ustvarili Boga.« In on je nadaljeval…
Pri očetu pa je nedavno tega kupil mlada drevesca in ga prosil, naj mu obreže starejše drevje. Ko mu je sicer dobri učitelj držal lojtro in tako ni imel kam pobegniti, ga je oče vprašal:
»Ali vi res našim otrokom v šoli govorite da ni Boga?« Učitelj je v zadregi odgovoril: 
»Jaz imam pač tako prepričanje – pač ne verujem v Boga.« 
»Vi lahko imate tako prepričanje, ampak s tem še nimate pravice, da ga vsiljujete našim otrokom. Mi ne želimo, da bi se kaj takega delalo v šoli. Če mislite s tem nadaljevati, pojdite učit drugam, kjer vas bodo radi poslušali.« In učitelj je res začel učiti v Velenju. Kmalu pa se je temeljito razočaral nad »socialistično svetlo prihodnostjo«, nad katero je bil poprej tako navdušen: velenjska občina je namreč hotela zazidati središče naše vasi, in po načrtih bi podrli tudi njegovo lepo in novo hišo s sadovnjakom vred. To ga je hudo potrlo in verjetno si je to tako gnal k srcu, da je kmalu umrl. 

Moj oče glede vere ni poznal šale. Nekoč mi je dejal, ko sva se vračala iz velenja, tam nekje pri Krančeku, kjer je v slepem oknu bil postavljen lep križ: »Veš Ivo, človek mora imeti vero. Če ti vzamejo vero, potem te oropajo tistega najdragocenejšega in tak človek ne ve niti zakaj živi in kako naj živi. Ljudje brez prave vere so res nesrečni.« 
On pa je bil v svoji dobroti in nesebičnosti vedno vesel in srečen. Cela družina – s posli vred – je vsako nedeljo – razen če je bil kdo bolan – prisostvovala sveti maši. Redno smo molili pred jedjo in po jedi, pa tudi večerne molitve smo skupaj opravljali – in nam ni bilo težko. V tistih sicer težkih časih smo tudi zelo veliko skupaj prepevali. To se je dogajalo zlasti, kadar smo delali v vinogradu, na travniku, pri žetvi – posebno pa pri kožuhanju (=ličkanju) koruze. 

Kljub temu, da ga je v mladosti napadla jetika, je dočakal častitljivo starost in se je še vozil z mopedom: s tistim mopedom, s katerim je mene obiskal ponoči – z vožnjo 150 km čez hribe in doline v Križevcih, ko sem hotel nazaj domov ob spoznanju, da je tam »šola za pripravljanje duhovnikov« in ne »šola kar tako«. Pozneje pa sem se sam odločil za ta poklic in sem – z Božjo pomočjo – v njem vztrajal. 
Ko se je oče enkrat tako vozil, ga je dež dobro premočil in takrat se je prehladil. od tega si ni več opomogel in je moral v posteljo. vsak prvi petek ga je obiskoval župnik Jože Škrinjar in ga krepčal s svetimi zakramenti. 

Jaz, ki sem bil v tistih časih še zelo pikolovski in nezaupen, sem tudi očeta nekoč vprašal, ali se kaj spoveduje. vedeli smo namreč, da je hodil k celjskim kapucinom vsako leto za Porcijunkulo – in da se je tam spovedal in obhajal. Ko mu je nekoč ljudski misijonar Janez Jenko dobronamerno predlagal, naj hodi kot tak poštenjak bolj pogosto ali celo vsak dan k obhajilu, se je celo razhudil: »Kaj me bo le silil k temu, ko smo pa tako navajeni od mladosti.« Poznal je namreč ljudi, ki so pobožni samo v cerkvi, zunaj pa živijo drugače. On je bil pa dosleden: iskrena pobožnost, iskrena praksa. 

Je pa v zvezi s spovedjo dejal: »Ko sem bil pri spovedi pred poroko leta 1939, mi je spovednik dejal: 'Veliko veselje ste mi napravili z vašo spovedjo. Morem vam zagotoviti, da v življenju še niste napravili nobenega smrtnega greha; Nadaljujte sodelovanje z Božjo milostjo.'« In kolikor sem ga poznal, pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji bi mogli potrditi, da je živel čednostno tudi naprej. 
Ob njegovem pogrebu je sovaščan – Toničev – zapisal: 

»Od poznane Jelenove domačije je krenil dolg žalni sprevod proti Šentilju nizdol. Dvajset duhovnikov, prav toliko redovnic in številna množica je spremljala tudi žalujočo Jelenovo družino. V cerkvenem delu pogreba je bilo poudarjeno, da prisostvujemo obredu namenjenemu dobrotniku šentiljske fare. Ob odprtem grobu se je sin salezijanec očetu ganljivo zahvalil, enako je čutila hči Ivanka, redovnica Vesna. Poslovili smo se »od človeka, ki je pri svojem trudapolnem in Bogu dopadljivem delu v sloveniji največkrat pokleknil na spoštovano slovensko zemljo.« (Tone Tajnšek v naš čas, 29. oktobra 1992). Ne bi dodal nadaljevanja, ob katerem so se pozneje brez potrebe lomila kopja.

Teden dni pozneje pa je v njegov spomin naš profesor in njegov prijatelj, publicist in pesnik Vinko Šmajs pod naslovom – »Radi smo ga imeli« - v isti časopis zapisal: 

»Pred dnevi je  nenadoma preminul v Arnačah pri Velenju gospod Anton Jelen. Menda skoraj ni vrtičkarja, sadjarjev in vrtnarjev, ki bi se ne srečali z možem, ki je bil zelo prijazen. vsakomur je bil pripravljen dati koristen nasvet. Tisoče sadnih dreves je odhajalo vsako leto iz njegovega vrta in tisoče dreves je dajalo žlahten sad. drevo in vrtnica sta bila darovana z ljubeznijo. Zato domače in širše okolje čuti vpliv dobrotnika in strokovnjaka, ki je znal in je rad pomagal vsem, ki ljubijo bitja v naravi. Kamorkoli stopiš v tej dolini, povsod čutiš prisotnost strokovnjaka in moža, ki je bil tudi sam ves zaljubljen v svet vrtnic in dreves. 
Tudi drugače je bil pokojnik dober družinski oče in vzgojitelj številne družine. Bil je pobožen in predan mož vsemu, kar ga je v življenju teplo in božalo. njegov delovni čas je bil neomejen. delo ga je ohranilo čilega vse do tistega trenutka ...
Mnogo stvari sta snovala z ženo, tisto, ki ji je duhovni svet vedno odprt in ga še vedno odpira s pesmijo in prozo. Tudi mož je zapisal marsikaj strokovnega in tistega, kar je sodilo v njegovo poglobljeno misel. Kljub takemu bogatemu delu se je v delovni vnemi vedno rad pošali. Takega, darežljivega in delovnega, smo ga občudovali vsi! radi bi bili tudi mi taki: skromni, pošteni, modri in delavni!
Zazrem se v pusto jesensko naravo. Iz megle štrlijo kvišku veje, mnogo vej, teh, s katerih so še pred nedavnim bingljali bogati sadovi. vanje se je vpletel spomin, ki bo ostal. ostal ob možu, ki je s svojo trdno vero, znanjem in delom, gradil mostove med ljudmi. domača dolina mu bo zato hvaležna! (viš – »Naš čas«, Velenje, 5. novembra 1992)
Ob tretji obletnici pa sem mu posvetil sonet-črkospev-akrostih z naslovom: »Klemšetovmu ateku«. Mi otroci smo namreč starše vedno vikali; očetu smo rekli atek, materi pa mama – in pred nami sta se tudi onadva vedno med seboj vikala. 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Klemšetovemu ateku (črkrospev)
|-
| &lt;poem&gt;
Ko se jesen nagiba k tožni zimski dobi, 
Ledene sape posmodijo krasne cvetke; 
Enako – govorim seveda v prispodobi – 
Morilske za človeka so bolezni spletke. 
Šele nedavno – pa že tretje leto teče – 
Enkratnega možakarja smo izgubili: 
Toliko dobrega je storil v svitu sveče; 
Obilneje, ko tok smo v vas po njem dobili.
Velikokrat klečali ste na sveti zemlji:
Molili, skrbno vzgajali ljudi, sadike; 
Ubogim vse ste razdajali: »Kar še jemlji!« 
A nas devet otrok je rastlo kot mladike. 
Tedaj, ko plahe je brezbožnost uklonila, 
Enkratna in pokončna ste osebnost stali – 
Kot malo jih slovenska mati je rodila – 
Umrlo je telo – a v Bogu boste vstali!
&lt;/poem&gt;
|}


===Teta Hedvika ===
Ko je mama končala gospodinjsko šolo na Mali Loki, je še vedno ostala povezana s sestrami in drugim tamkajšnjim osebjem. Prav tako smo tudi mi otroci imeli radi te požrtvovalne redovnice in sestro Hedviko smo klicali kar “teta Hedvika”. Po njej je moja najstarejša sestra Hedvika (1940) tudi dobila ime. Ko sem odšel v semenišče k salezijancem, me teta Hedvika ni pozabila. občasno mi je poslala kak dinar z naročilom: „To pa je samo za tebe.” seveda sem bil jaz vesten in sem ves denar izročal predstojnikom – pa saj nisem ničesar potreboval – za vse je bilo poskrbljeno. Hrane smo imeli zadosti, od doma pa so ate redno pošiljali jabolka, ki smo jih za ozimnico dobivali tudi od drugod, zlasti iz Slavonije. 
Ker sem bil v šoli, nisem bil vedno na tekočem glede dogajanja doma, saj sem prihajal domov le ob počitnicah. Zato mi je še toliko dragocenejši mamin zapis, v katerem omenja teto Hedviko, pa tudi mene in druge iz naše družine. Iz pisma veje skrb in ljubezen, ki jo je čutila in kazala do vseh nas, zlasti pa do mene, ki sem bival najdalje. Zato prinašam njen zapis v celoti. Takole piše: 

Leta 1937. sem izdala majceno knjižico pesmi z naslovom Spev tihe doline. Odmev je bil precejšen, saj je n. pr. urednik Mladega junaka pisal, da »še nimamo primera v slovenskem slovstvu, da bi tako mlado kmetsko dekle pesmi samo izdalo in samo prodajalo.« v Slovencu in slovenskem domu je bilo nekaj pisanja in priporočanja, kakor tudi pri drugih listih, kjer sem sodelovala. veliko šuma, malo volne! Učiteljica albina Zakrajšček me je priporočala urednikom in se pobrigala za ustrezen honorar, to pa je bilo tudi vse. da bi na vsak način morala v šole, je bilo splošno mnenje, celo nasprotna politika se je zgražala in je pri tem ostalo.

V marcu 1938. leta je sestra Hedvika poslala absolventko malološke šole, Kristino Gubanc k nam v Podlipo, naj me vpraša, če bi bila voljna obiskovati to šolo. Takoj sva se dogovorili in do oktobra, ko se je šola začela, sem dobila vse ustrezne dokumente, pa nastopila šolanje. 8. majnika sva šli z gospo Albino pogledat na Malo Loko in takrat sem prvič videla sestro Hedviko in se dogovorila za sprejem v šolo, pa za sodelovanje v listu Kmečka žena, ki ga je sourejevala. v njem sem imela blizu petdeset pesmi – žal pa je izhajal le blizu štiri leta.– Ko je ob nekem shodu na Vrhniki notranji minister dr. Anton Korošec dal takratnemu županu Hrenu zame večjo vsoto in obljubil šolanje, če hočem tudi v inozemstvu, sem pomislila, da je nekoliko pozno za moj študij in je tudi ženin želel, da se po končanem šolanju na Mali Loki poročiva. sestra Hedvika je bila za to, tudi dr. Kimovec, ki je hodil za prve petke na Malo Loko poleg gospoda Koželja, je dejal, da inozemske šole niso nič več vredne kot naše. gospod Šašelj je bil vesel, da bo poroka na Mali Loki in po zaključeni šoli je bila poroka sedmega novembra 1939. Moževa mama, brat Tinček, organist v Gornjem gradu, pa moj brat Jože sta bila za pričo, Zefka za družico, še moja mama in nekaj deklet, ki so še ostale na šoli, pa sestre – in je bila vsa svatovska družba skupaj. naj še pripomnim, da je sestra Hedvika naročila pohištvo v Št. Lovrencu pri mizarju ostanku, nakupila posteljnino, posodo in obleko zame – še dr. Koroščev dar in podporo dr. Stanka Majcna je porabila za to.

Jutro po poroki smo stali po maši pred malološko kapelo. vse je bilo mokro po dolgem dežju, oblačno po celem nebu. Takrat pa je posijalo sonce samo na malološki grad, kapelo in na nas, ki smo tam začudeni obstali, tudi dr. Kimovec je bil zraven. Lahko bi rekla:
Bog obvaruj žar, ki vžgal ga je na Mali Loki! kakor sem zapisala v listu sončni žar, ki je izšel vsako leto. Izvoljena urednica sem bila jaz, v resnici ga je pa uredila sestra Hedvika, jaz sem le nekaj prispevala zraven, kakor druga dekleta.

Večkrat smo se pismeno pogovarjali, a med vojsko je skoraj vse prenehalo. 15. junija 1941 sva šla z možem na obisk na Malo Loko. na Mirni so naju vrgli Nemci z vlaka in sva jo mahnila peš »skozi pustinje in puščavo« na Malo Loko. Po telefonskem posredovanju sestre Hedvike sva smela na veliki Loki stopiti na vlak, z nama pa še Jakobova Zofka, ki je bila v šoli, pa je še mogla domov, dokler ni bilo trdne meje med nemčijo in Italijo. Po vojski so delali spet drugačne meje ...

Takrat sem šla na Vrhniko z vlakom. naša Cilka mi je posodila kolo in sem se peljala z njim iz Podlipe v Repnje. Ko sem prišla na dovoz pri sestrskem posestvu, ki je bilo že v posesti menda podjetja Emona /toliko je bilo tedaj lastnikov, da človek ni mogel vsemu slediti/ sem ugledala pred seboj tri sestre v redovnih oblekah. sestra Hedvika, Davida in Matjana. dohitela sem jih s kolesom, se ustavila in nisem mogla do besede. Ulile so se mi solze, ko sem pomislila, kako vse drugače je zdaj, kot je bilo na Mali Loki. Kako suženjska je bila ta naša tako težko pričakovana svoboda! Malo smo pokramljali, pa sem se peljala v Ljubljano prenočit. Ceste niso bile razsvetljene, celo na Celovški sem le od daleč videla en sam avtomobil z lučmi. vendar sem se peljala s kolesom brez luči po pločnikih. Polno ljudi, sprehajalcev je bilo po njih, a se ni nihče obregnil obme, lepo so se mi umikali, molče so hodili. nobenega veselja, nobenega smeha ali vedre besede nisem slišala. Prenočila sem v gostilni Pri Nacetu na Šmartinski cesti. domača hči je kupila pri nas jabolka in jih pripeljala v Ljubljano. Hiša je bila zaplenjena, le zgoraj so stanovali lastniki. Komaj sem jih našla, pa mi je ošabno dekle v gostilni dejalo, da oni nimajo zdaj nič več tukaj, starejši možak mi je pa le pokazal, da zgoraj stanujejo. Ko sem se drug dan vrnila domov, so povedali, da so naša jabolka že v Št. Andražu zaplenili, ker bi jih morali dati v zadrugo. čudili so se, ko sem rekla, da sem jih jaz sama videla v gostilni pri Nacetu v Ljubljani! Takrat je bilo v modi, vse zapleniti. naj še pripomnim, da so gospej, ki je kupila naša jabolka, Nemci med vojsko ustrelili moža, hkrati z možem Valenčakove Micke. oba sta bila inženirja na šahtu v Velenju. sestre so bile takrat v leseni baraki, ki je pozneje pogorela.

Lepe spomine imam na tisto barako. Z možem sva se peljala do Ljubljane z vlakom in kolesi dala na vlak. naprej sva se peljala s kolesi skozi Repnje. Mož je peljal malo Hedviko, jaz pa sem se peljala zraven na Brezje. Pred vojsko, 16. septembra 1940. je bila rojena naša prvorojenka Hedvika. Takrat sta prišli sestri Hedvika in Davida k nam na obisk in ji prinesli prelepo krstno pregrinjalo. Po vojski smo se ustavili v Repnjah tudi s konjem, ko smo z otroki šli v Podlipo. veliko hudega je bilo med vojsko in še več po njej. dekleta našega letnika smo se vendar večkrat sešle, tudi v Ljubljani, s sestrami in učiteljico Anico Šušteršič. Pozneje, ko je bila sestra Hedvika na Brezjah, sem jo večkrat obiskala, tudi z možem in z otroki, tako, da je zmeraj sledila dogajanjem z našimi otroki in sploh jo je zanimala cela Klemšetova družina.
ona sama je pa le enkrat prišla z dr. Kimovcem na obisk.

Večinoma sva se pogovarjali o naših otrocih, pa mi je tudi povedala, kako je odvetnica brez uspeha branila štiri obsojence na božičnem procesu. Povedala je krivičnim sodnikom, da so obsojenci popolnoma nedolžni, ker pa ni nič dosegla, se je odpeljala z avtom na Brezje in tam pred Marijo preklela te krivične sodnike. Potem je spomnila, da je sveti večer in je začela moliti ... Ta odvetnica je bila pozneje z Boltekovo Zefko v bolnišnici v Slovenjem Gradcu. – sestra Hedvika je povedala, kako so naščuvani Trboveljčani zmerjali in pretepali g. kaplana adolfa Volasko in ga pregnali, ker je učil veronauk v gimnaziji.  odpeljali so ga proti Trebnjem, da bi ga tam umorili. snelo se jim je kolo s kamiona in je g. Volasko v temi pobegnil, nekako prišel do neke hiše, kjer je lajal pes, tam pričakal jutra, sprosil na postaji uradnika, da mu je dal karto do sevnice, kjer ga je g. Šoba nekako oskrbel in je pozneje prišel v Repnje. ob zlati poroki sva šla z možem na Brezje in k sestri Hedviki in se zahvalila Bogu in njej za vse dobro v teh letih. Zelo je bila vesela, ko je Ivo imel novo mašo (1972) in ko je šla Ivanka kot sestra vesna v samostan. gotovo je tudi ona imela svoj delež molitve pri tem. In prav čudno je bilo, da je Ivo prišel domov ravno ob času smrti sestre Hedvike, tako, da je somaševal pri pogrebni maši (na Brezjah). on je namreč v vojvodini in mora preko Madžarske priti v slovenijo, zato pride zelo poredkoma. gotovo je bila vesela Ivota, Ivanke, pa tudi nas. Jožek je bil na pogrebu, pa Francek z Malčko in Klemenom, pa Marija (iz Borovnice) in jaz. v cerkvi sem se ji v imenu maloloških gojenk zelo na kratko zahvalila. Upam, da nas bo veselo sprejela, kadar jo v večnosti obiščemo, kakor nas je rada sprejemala na Mali Loki, v Repnjah in na Brezjah, kjer zdaj počiva. sestra Davida počiva v Repnjah, najmlajša sestra Jasna pa na Koroškem pri sv. Jakobu v Rožu. Mnogo več dobrega so storile za slovenski narod, kakor tisti, katerih imena strašijo vsak dan po listih in begajo ter vznemirjajo ljudi. 

Št. Ilj pri Velenju, 16. kimovca 1996.

Dodajmo še, kaj je moji mami teta Hedvika zapisala v spominsko knjigo: 

Sreča Tvoja bo takrat največja, ko boš videla srečne tiste, ki s Teboj žive. Zato naj: 
Tvoje roke nesebično delajo za srečo Tvojih dragih;
Tvoje oko naj bo samó dobrohotno;
Tvoja usta naj govore le besede, ki dvigajo, bodrijo, odpuščajo, osrečujejo;
Tvoje srce pa naj vdano moli za vse, ki Ti bodo od Boga dani, da jih osrečuješ in si z njimi srečna - - -!
Ostani pridna!                                                    s. Hedvika
Mala Loka, dne 14. okt. 1939

Vsekakor je mami v srcu celo življenje ostalo to vodilo. Osrečevala je ne le svojega ljubljenega Tončeka, ampak ves drobiž, ki ji ga je Bog podaril, tudi mene. Ko je kot revna kmečka mati šla v Šoštanj na občino po Drugi svetovni vojni prosit za davčno olajšavo, jo je tam sedeča mlada našminkana tovarišica ljubeznivo vprašala:
»Kateri razlog pa bi navedli?«
»Imam veliko malih otrok.« In jo je takoj neljubeznivo zavrnila: 
»Zakaj ste jih pa toliko rodili!« 
Pred nekaj leti mi je tudi tukaj v Mužlji predsednik RK predlagal sodelovanje. Jaz sem vedno za sodelovanje v dobro naših bližnjih, posebno pa naših ubogih faranov.  
»V čem pa bi lahko sodelovali?«
»Mi vsako leto za praznike odnesemo paket najrevnejšim starejšim občanom. Slišimo, da jih vi redno obiskujete. Zato bi nam dostavili seznam tistih najpotrebnejših.«
»Kaj pa tiste družine, ki največkrat hodijo prosit za kako pomoč, ker imajo veliko otrok?«
»Zakaj so jih pa toliko rodile!?« mi je prijazno odvrnil. Lepo ali ne lepo – iz sodelovanja ni bilo nič!
Spomnil sem se namreč, koliko jih je naša mama morala požreti, pa ne le na davčnem uradu, ampak tudi od drugih. Saj sem nekoč slišal sosedi, kako se pogovarjata (verjetno misleč na Klemšejlo): 
»Mi napredne ženske si pa že znamo pomagati!« - seveda z raznimi grešnimi sredstvi, pa naj se imenujejo splav, pa spirala, pa tabletke, pa hudič si ga vedi kaka mogoča in nemogoča nova sredstva! Saj mislijo te mame-ne-mame, da lahko delajo »s svojim trebuhom« karkoli hočejo. Pa so zato srečne? Dvomim; kajti vest se ne da preslepiti: ena od teh sogovornic se je zapila, sin druge pa je storil samomor! In takrat je žalovala: »Ko bi jih bila vsaj več imela!« 
Toda jaz sem že kot otroček vedel, da to ni ženski trebuh, ampak je to novo bitje, ki ima telo in dušo; zanj bo mati, pa mož, pa zdravnik, pa družbena občila, pa politiki, pa cela družba dajala Bogu nekoč odgovor!« Morda bi koga od njih le ganila mamina pesem »Klic nerojenega« - del (Mir sinje višave, s. 16:)

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Klic nerojenega (del)
|-
| &lt;poem&gt;
Tako sem ti blizu, o mati, da morem
Ti zašepetati neslišno v srce:
Tvoj Stvarnik in moj me je tebi podaril.
Živim! – Ne zavrzi me! Misli na mé!

Življenje, ki vsak dan ga znova prejemam
Od tebe, pa vendar ni tvoja last!
Bog hoče, da ti bdiš in čuvaš nad mano,
Da mogel živeti v Njegovo bom čast!

O, mati, kajne, saj ne boš me zavrgla – 
In z mano ne bratcev, ne mlajših sestric;
Čeprav ti s skrbmi prenapolnimo dušo 
In rože ti rdeče izpijemo z lic. 

Ko zadnjikrat blagoslovljaje ozrlo 
Na nas se bo tvoje ljubeče oko:
Za tvoje trpljenje za naša življenja
Bog večno življenje podaril ti bo! - - -    
&lt;/poem&gt;
|}


===Moje ime===
Moje ime – prej so me v šoli klicali Ivan; ko sem se vrnil od vojakov, pa Janez. Zakaj? Menim, da je to bil sad tedanjih sprememb. Prej je vladalo geslo: »Bratstvo in enotnost«, po vojaščini pa – ko nas je večina spoznalo, da je bil to samo pesek v oči, saj se je v resnici izvajalo drugače: »Vsak po svoje pesmi poje«. To sem v živo spremljal v Prištini, ko so demonstranti hoteli, da tudi Kosmet iz »oblasti« postane »pokrajina«, kot je to že bila Vojvodina. Celo noč smo bili pod orožjem 27. novembra 1968; pa nam – hvala Bogu! – ni bilo treba iti iz kasarne v žerjavico po kostanj – zoper vstajnike.  
Kar se pa ''Ivana'' tiče, je to prav tako slovensko kot ''Janez''. Čeprav se jaz imenujem ''Janez'', sem v šoli bil ''Ivan'', pravzaprav pa zapisan med vojno v rojstno knjigo – ki je bila obenem tudi krstna – kot ''Johann'' (rojen pod Nemčijo, ki je priključila Južno Štajersko in Gorenjsko). Res je pri nas obstajalo tudi ime ''Johan'', ''Hanza'' - čeprav je bilo bolj redko kot Ivan, Ivek, Ivo ali Janez. Celo čudili smo se, zakaj se je naš sorodnik Borčenov Ivan, ki je bil tudi direktor zadruge v Mirozanu, preimenoval v Janeza. Pozneje pa sem to isto »zagrešil« jaz sam – to je bilo v mladostni zagnanosti in narodnostnem navdušenju  - danes tega najbrž ne bi storil – tudi sprejel obliko ''Janez'', da bi me za gotovo spoznali za Slovenca. To je bilo nekaj tudi iz protesta zaradi neugodnih izkušenj, ki sem jih imel glede na izrivanje slovenskega jezika pri vojakih, ko je bil tam uradni jezik samo srbohrvaščina. 

Kot ima danes že vsak odrasli in otrok poleg imena tudi mobitel, tako ima tudi svojo stran na fejsbuku (časovnici); tudi moja je tam – z zanimivim slikami in albumi in številnimi prijatelji; lahko pa uživate tudi v mojih večjezičnih pesmih-črkospevih: https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Stebunik#Moje_pisanje:_pesem_in_proza 
Kar se pa drugih ljudi tiče, mi je prav vseeno, kako me kličejo – da me le ne tepejo! Če sem kot otrok kdaj nagajal, me je mama poklicala: »Ovče-Nagajovče«, pa je bil mir. 

Tukaj v Mužlji sem dolga leta bil dopisnik krajevnega mesečnika Muzslyai Újság, ki ga je skozi dolgo časa urejal pesnik in moj prijatelj László Kovács. Tudi on ima svojo spletno stran: https://sl.wikipedia.org/wiki/L%C3%A1szl%C3%B3_Kov%C3%A1cs 
Pri teh člankih sem se redno podpisoval kot »János atya« – »oče Janez«. Teme so bile najrazličnejše: od opisa raznih praznikov, do perečih vprašanj, kot je boj za nerojena življenja, prizadevanje za slogo in mir v družini in med narodi, kar je zelo ugodno delovalo zlasti o božičnih praznikih, kjer je sporočilo miru najglasnejše ob angelski pesmi »Slava Bogu na višavah!« 
Ta časopis je začel izhajati v času, ko sem bil prestavljen v Mužljo za kaplana. V prvih številkah so imeli tudi versko stran, ki so jo izrabili adventisti, ki jim tod pravijo poljubno »sobotarji« (madžarsko »szombatisták«, srbohrvaško »subotari«) – ker praznujejo soboto. V tistem času so bili zelo dejavni in so po raznih prosvetnih domovih prirejali prave večdnevne seminarje, med katerimi so po svoji navadi »vrbovali« - tj. lovili nove vernike. To je bil 1989. čas demokratičnih sprememb, ko je – kot pravijo – »z železno zaveso padel tudi komunizem« - seveda, če res je; ljudje so namreč ostali isti: nekateri so sicer obrnili obleko po vetru, niso pa spremenili svoje ozkosrčne miselnosti. 
V vzhodno Evropo pravzaprav to dogajanje ni prineslo veliko sprememb, saj so na položajih večinoma ostali isti ljudje z istimi navadami, istimi zvezami in istim bogastvom, ki so si ga nakopičili v času socializma, ko smo bili vsi »enaki in enakopravni«, seveda nekateri malo bolj. 
Urednik je vprašal mojega kolega Stojana, če hoče pisati članke, pa je odklonil, češ da to ni naša zadeva. Jaz sem imel izkušnje z ločinarji, pa sem se ponudil, da bom pisal priložnostne članke jaz, da ne bi še naprej »vrbovali« naših vernikov, kot se je že začelo. Poleg tega smo katoličani v Mužlji oziroma krajevni skupnosti Mužlja v večini. Pravoslavcev je bilo okrog 15%, adventistov pa komaj za prste ene roke. Zakaj bi nam potem oni pamet solili? 

Na ta način sem začel pisati tudi priložnostne članke o pomembnejših vprašanjih vse dokler je bil Laci urednik. 
V njegovem času je bil ta obzornik zanimivo branje in je poleg mojega članka prinašal še kake novice iz življenja Cerkve. Na ta način sem lahko prek tiska širil Kristusovo blagovest o slogi, miru in sožitju, kar je bilo v teh zmešanih časih še kako potrebno. 
Prav v tem obzorniku je ob moji prometni nesreči izpod peresa Aranke Palatinus izšel članek, kjer me tako hvali, da se ne mogel prepoznati. Ko sem pa to bral, se mi je dobro zdelo, in sem sklenil, da bom res vedno bolj postajal »človek za druge«. 
Kot »János atya” – ali pa „Janez tisztelendőúr”, pa tudi „Janez atya” – sem s svojimi očetovskimi nasveti vedno bolj postajal kot eno s to zanimivo skupnostjo, »da bi jih vsaj nekaj pridobil za Kristusa«. Kaj pa tisti, ki ne govorijo ogrsko? So me klicali kar »otac Janez«. 


=== Moja družina ===
Preden bom spregovoril par besed o svoji družini, bi rad omenil še svojo župnijo, o čemer sem že pisal. Tukaj bom to podal v pesniški obliki, kot se mi je zapisalo leta 1996:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! »ŠENTILJSKI VASI« (črkospev – sonet 29.VIII.1996)
|-
| &lt;poem&gt;

Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani
Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; 
Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani 
Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. 

Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova;
Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi!
Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – 
Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si 

Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, 
Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?!
Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote!

Ako želimo v tretje tisočletje varno priti 
Seveda moramo, Šentljani, čvrsto se združiti 
In z Bogom in Marijo tu in onkraj složni biti!
&lt;/poem&gt;
|}

Starše sem že omenil in jim posvetil dve poglavji: po eno očetu in materi. Sedaj so na vrsti bratje in sestre. Imel sem pet bratov in tri sestre, zato vsi ne bodo prišli na vrsto. Mirno bi lahko dejal o sestrah – kajti danes imajo povsod dame prednost: »Tri sestrice – tri svetnice.«

Jaz torej nisem bil sin edinec, ampak tretji med deveterimi otroki. Tako sem imel vedno dobro družbo. Spominjam se, kako žalosten je bil naš rajni sobrat Tone Maroša (1942-2015), ker je bil edinec. Kako si je želel vsaj kakega brata ali sestro! Jaz sem jih pa imel kar osem – kako bogastvo!

Kadar to povem tukaj v Mužlji, se navadno začudijo: »Toliko?!« Žal je tukaj kar v navadi »Zwei-kinder-sistem« ali celo »Ein-kinder-sistem« že od časov stare Avstro-Ogrske. Bogatini niso hoteli imeti več ko enega otroka, da bi se premoženje ne delilo. Taka »moda« je bila torej že davno razširjena med premožnejšimi mestnimi družinami. 
Bela kuga pa je razsajala tudi med nižjimi sloji. Tako piše v knjigi o Boki (pri Velikem Bečkereku), da takratne Hrvatice, ki so bile potomke plemičev iz Turopolja, ki jih je Marija Terezija preselila zaradi uvajanja Vojne krajine v Banat – ne želijo imeti otrok in da so zato hrvaške družine v Boki, posebno pa v sosednji Neuzini – na pragu izumrtja. Dandanašnji pa so v Neuzini že izumrle, v Boki jih je pa komaj kaj. 
Nekaj podobnega pa se je tudi pri nas čutilo po vojni, po nastopu socialistične ureditve. Mama je morala večkrat slišati očitek: »Zakaj ste jih pa toliko rodili!« namesto, da bi bila pohvaljena in nagrajena. Ali pa psovko: »Množijo se ko zajci!« 
Jaz glede tega nikoli nisem imel občutka manjvrednosti, ampak sem bil vesel, da sem bil vedno v družbi številnih bratov in sester, kakor tudi danes njih in njihovih prijaznih potomcev. Bil sem na mojo mamo in očeta ponosen – da sta se upirala duhu časa, ki ni vel le med posvetnimi ljudmi, ampak je vdiral tudi v Cerkev. 
Sosednji župnik je s kaplanom prišel po drevesca. Bil je vnet za »napredno« uravnavanje rojstev. »Tabletka – to je pa res prihodnost.« Mama je o tem podvomila, pa jo je gladko zavrnil, čemu je tako »nazadnjaška«. Pa je imela mama prav. Dejala je vsa žalostna:
»Pred kaplanom je hvalil greh, in kaplan je to poskusil s kuharico, ki je zanosila. Kaplan je pa zapustil duhovniški stan. In kdo ga je pohujšal? Njegov napredni župnik! Ali ni malo sumljivo, če celibater priporoča sredstva za preprečevanje spočetja?« Moja mama ni imela dlake na jeziku in je rekla bobu bob, popu pa pop. Danes se pa »naprednemu« duhovniku – pa ne le duhovniku, so še višji bolj v nevarnosti, da iščejo priljubljenost - nekateri prilizujejo in ga hvalijo, za hrbtom pa po njem udrihajo. 
In zakaj sta rada sprejemala novo življenje? Ker je otrok največji Božji dar, ki ga Bog lahko podari staršem, družini, narodu, Cerkvi. Večkrat sem si želel, da bi imel še eno sestro in nas bi bilo torej deset. V pesnitvah in pripovedkah o desetem bratu mora deseti po svetu – in to sem bil jaz. Razen Tona – ki se je pozneje vrnil iz Avstralije – jaz skoraj celo življenje potujem zunaj svoje ljubljene domovine – Slovenije. 
Zato bi rad omenil svoje brate in sestre. 
Pokazal bi mimogrede na eno zanimivo posameznost. V naši družini so bila ista imena kot v don Boskovi. Mama Marjeta je imela iz prvega zakona sina Antona, ki je bil močan in delaven, pa je včasih pokazal svoje mišice tudi polbratu Janezu, za katerim je sledil tihi in mirni Jožef. 
Tudi pri nas smo bili po istem vrstnem redu, le da smo imeli iste starše: Anton (1942), Janez (1944) in Jožef (1952). Da bi bila podobnost še večja, smo jo včasih – za sebe vsaj lahko trdim – od brata Antona tudi pošteno »fasali«. Oče je redno posredoval, vendar ne vedno uspešno, čeprav je bil srčno dober človek z najboljšimi namerami, vendar starimi metodami. 
Danes bi lahko dejali, da smo pač imeli enega s posebnimi potrebami – in tudi to je bilo delo Božje Previdnosti. Kdor namreč v življenju skusi kaj takega, bo lažje razumel druge, ki so v podobnih okoliščinah. 
Če smo že pri nasilju v družini – o katerem se danes toliko, včasih še pretirano govori – redko ali pa sploh ne omenjajo nasilja, ki ga zganjajo možje, sorodniki, sosedje ali celo zdravniki nad materami, ki pričakujejo otroka. Res da nekatere razglašajo, da hočejo imeti oblast nad svojim trebuhom – vendar gre za očitno laž: vsak ginekolog bo potrdil, da to ni trebuh kake tovarišice, ampak samostojno bitje in novo bitje, ki sta ga z možem sama priklicala v življenje, ki pa je sedaj Božja last. Marsikatera mlada žena ni pripravljena, da bi se pogumno soočila s tozadevnimi pritiski. 
Katera popusti, ne bo nikoli več ista osebnost, saj jo bo vest grizla do konca življenja in zato jih veliko duševno zboli, znori ali celo napravi samomor. Žal poznam veliko takih pretresljivih zgodb. 
Tukaj, v zrenjaninski bolnici baje na ginekologiji pri prvem pregledu vprašajo mlado mamico, ki vsa srečna pričakuje prvega otroka: »Ali želite zadržati vašega otroka?« Ko da so zdravniki postavljeni za sodnike, kdo naj živi ali kdo naj umrje in komaj čakajo, da bi ga umorili. Po drugi strani pa oblastniki tarnajo, kako pada število rojstev. Obenem pa z denarjem davkoplačevalcev število splavov vrtoglavo raste. Zdravniki pozabljajo na Hipokratovo prisego, po kateri morajo varovati vsako človeško življenje. 
Mama se je morala odločati glede tega že pri rojstvu prvorojenke Hedvike. Imela je namreč ošpice, kar lahko ima posledice. Zdravnik je zahteval splav, prav divjal je – pa sta se mati in oče složno uprla – in najstarejša se je rodila. Pozneje je bila Hedvika v največjo oporo staršem, zlasti dolga leta bolni materi.  


=== Brat Anton ===
Vprašanje imena je spremljalo tudi mojega brata Antona (1942-2022). Mi vsi smo ga poznali kot »Tona«. Od mene je bil dve leti starejši. V mladosti se spomnim, da je bil izredno druželjuben brat. Skupaj sva se igrala. On je bil najbrž še vedno pod pritiskom vojne, med katero je bil spočet in se rodil za ta neusmiljeni svet. Zato se je že od mladosti rad igral vojno. Tam zadaj za drvarnico so bile stare deske, škatle in kište, iz katerih sva sestavljala »kanone«, tj. topove. Tudi pozneje je imel neko nagnjenost k zbiranju orožja in je imel težave on in še oče. Bil pa je pravi hrust in močan, mi mlajši in šibkejši smo to večkrat čutili. Moramo priznati, da ga večinoma nismo mogli ali pa hoteli razumeti. 

V marsičem je imel dobro namero, pa zaradi motenosti ni uspel zadeve pripeljati do cilja. Tako je nekoč mlajšega brata nosil silno daleč štuporamo – vsaj dve uri hoda – celo na Goro Oljko! In namesto, da bi bil pohvaljen za to dobro delo, sta jih oba dobila. Takrat ni priznala niti stroka ne, da bivajo motene osebe, ljudje s posebnimi potrebami, ki potrebujejo posebno ravnanje. Če bi ta zavest takrat obstajala, bi ga verjetno zdravili že od mladosti – pa kaj, ko zasebni kmetje nismo mogli biti niti zdravstveno niti pokojninsko zavarovani – v tistih »zlatih Titovih časih« - ki so bili polni krivic.   
Ko sem bil že v srednji šoli v Križevcih, sem zvedel, da je brat 1960 odšel v Avstralijo. Takrat ni mogel nihče v socialistični Jugoslaviji dobiti potnega lista, razen če je bil v partiji, kot naši sosedje, ki so lahko vsako leto šli v tujino, vendar le v dežele Vzhodnega bloka. 
To posameznost vem zato, ker oče in mati nista dobila potnega lista niti tedaj ne, ko je umrl na Dunaju naš dobrotnik in rešitelj Jozef Humml. On je izposloval od zasedbenih oblasti v Mariboru, da so se lahko oče, mati in Hedvika vrnili iz Maribora nazaj domov. 
Namenjeni pa so bili za izselitev v Požego. Takrat so nemški okupatorji izseljevali cele družine v Slovencem tuje okolje. Tam so se nekateri popravoslavili, drugi so se poročili, nekateri so od hudin umrli – večina se je pa po vojni vrnila nazaj v Slovenijo. Tako kot takrat nacisti, danes počnejo Rusi v Ukrajini, ko izseljujejo cele družine in tudi posamezne otroke v prazne sibirske predele. 
Ko se bo ta strašna vojna končala, pa se bodo morebiti tudi te družine vrnile nazaj, vendar v razrušene, uničene in požgane domove – česar pa Nemci niso delali. Oni so bombardirali Beograd, drugih mest pa ne. Res pa je, da so požgali Dražgoše. Po besedah našega salezijanca Franca Jamnika (1925-2012), ki je bil iz Dražgoš, pa so Nemci požgali kraj in cerkev zato, ker so jih partizani izvabili iz doline, ker domačini niso hoteli sodelovati s komunisti 
Naš dobrotnik je bil sicer vojak v nemški vojski, vendar je bil zoper vojno in nasilje, ubijanje in rasizem. Ko je bil na službi v Šoštanju, je večkrat obiskal Klemšetove: »Tisto o nacijah in rasah je lari-fari. Jaz poznam le dve vrsti ljudi: dobre in slabe.« In on je bil dober avstrijski katoličan, ter je umrl za rakom. Nikakršne prošnje niso pomagale, da bi mogli starši iti na njegov pogreb v Avstrijo, ker niso bili v partiji ampak so hodili v cerkev. 

Moj brat Anton pa je brez potrebnih dokumentov šel nekje pri Dravogradu peš čez mejo in ga nihče ni niti ustavil niti nič vprašal. Po sredi je bil nek nesporazum oziroma neka krivica, ki se mu je zgodila. Neki knap iz Kot je v naši drvarnici puščal kolo, ki je nekega dne izginilo. Osumili so za to Tona, in jih je nič kriv nič dolžen skupil. Pozneje se je kolo našlo. V mladostni zagnanosti je zato hotel na tuje. Kako je mogel pri tako strogem nadzoru meje čez, je še danes uganka. Najbrž ga je straža zamenjala s sosedovim sinom, kjer so imeli posestvo na avstrijski strani in so ga redno hodili obdelovat. Vsekakor – prišel je srečno čez mejo in nato zaprosil za azil, ki ga je tudi dobil. Iz zbirnega taborišča pa je odšel najdlje, kamor je bilo mogoče – v Avstralijo. Kako se je tam znašel, nam ni nikoli pravil. Ohranil pa je v najlepšem spominu frančiškanskega patra Bernarda, ki je nesebično pomagal v vsakem pogledu slovenskim izseljencem. Nagovoril me je, da sem ga obiskal malo pred njegovo smrtjo pri frančiškanih v Ljubljani, ko je bil zaradi bolezni priklenjen na posteljo, vendar je bil kljub temu po Frančiškovo veder in vesel. Morda mu je tudi on pomagal, da je dobival sorazmerno lepo pokojnino za tisto ne ravno veliko število let. Sicer pa je bila po njegovem prihodu nazaj – od leta 1972 – bolj redka priložnost za pogovor z njim, saj sem del počitnic preživljal navadno v Ankaranu, pod gostoljubno streho že pokojnega župnika Iva Miklavca (1938-2022) – ki je pod trdo pohorsko skorjo skrival zlato srce. Kakršnakoli da je bila gneča, je za sobrata vedno našel kak kotiček: naslednjega dne pa že sobico.
Omenjal je moj brat Tona, da je imel v Avstraliji prometno nesrečo in da čuti še vedno posledice, zlasti ob spremembi vremena. Moral se je zdraviti na psihiatriji, pa so ga mama večkrat peljali v Vojnik, pozneje pa sestra Marica. Na koncu ga je bolezen – ki je bila najbrž posledica strahov, ki so se vanj zažrli že med Drugo svetovno vojno – končno pripeljala v Dom na Impoljci, kjer je bilo odlično poskrbljeno tako za psihične kot druge potrebe. 
Ko sva ga s sestro Marico obiskala, ga niso iskali pod imenom Anton, ampak pod Franc. Razložil je, da je pod tem imenom zapisan v rojstni knjigi, ki je pod Nemčijo bila obenem tudi krstna knjiga in menda je imel obe imeni: Anton in Franc. Čeprav so za oskrbovance lepo skrbeli – ob nastopu korone 2020 so jih celo preselili po okoliških kmetijah, da ne bi bili na kupu – ga je vendarle kasneje prizadejala tudi ta potuhnjena nalezljiva bolezen, čeprav je bil dvakrat cepljen.  
Izgleda pa, da je podlegel zato, ker ga je mučil cel kup drugih zdravstvenih problemov, zlasti srčnih, saj ga je tudi srčna kap in se je zdravil v bolnici v Brežicah. 

V zvezi s tem sem bil prijetno presenečen, ko sem lahko govoril z zdravnikom, ali ga lahko obiščem med svojim obiskom v Sloveniji. Prijazno mi je dovolil, vendar s pripombo, da le za deset minut, ker je bil na intenzivni negi. S sestro Marico sva se odpeljala tja in sva brez težave prišla do njegove sobe. Tam je bila prijazna sestra-negovalka, ki je velikodušno dovolila, da smo se lahko pogovarjali, kolikor je bilo mogoče, saj je zaradi bolezni zelo težko in pretrgano govoril. Prejel je tudi svete zakramente, kolikor je bil sposoben v teh izrednih okoliščinah. 
Ko se je vrnil na Impoljco, se mu je stanje poboljšalo ob skrbni negi. Je pa zopet zbolel in nas zapustil. Tudi pred smrtjo ga je lahko obiskal duhovnik in mu podelil zadnjo tolažbo. Na poslednji poti smo ga spremili ožji sorodniki na domači Božji njivi zraven cerkve v Št.Ilju dne 8. marca letos na krasen, prav spomladanski dan, ki nam je klical v spomin zarjo večnega življenja. 
To posameznost glede možnosti obiskov v času hudega razsajanja korone in možnosti prejema zakramentov omenjam zato, ker tukaj v Srbiji te možnosti ni. Ko so uvedli 15. marca 2020 izredno stanje, so oblasti prepovedale poleg drugih previdnostnih ukrepov tudi obiske v bolnicah in domovih za onemogle. Žal obiski v bolnicah niti do danes (30. junij 2022) niso dovoljeni, niti sorodnikom niti duhovnikom, v gerontoliških centrih pa na primer v državnem domu onemoglih v Zrenjaninu – v katerem so skozi dolga leta delovale tudi slovenske šolske sestre – dovolijo obisk pod pogojem, da nosi obiskovalec krinko. V zasebnih domovih pa so še vedno obiski izredno omejeni, čeprav je kovid-19 v občutnem upadanju. 

To posameznost omenim zato, ker je glede tega v Sloveniji veliko bolje poskrbljeno – in je bilo že za časa komunizma lažje obiskovati bolnike kot pa tukaj, kjer bo treba še okrepiti duhovno oskrbo bolnikov in ostarelih. 
  
  
=== Brat Blaž ===
V ciklusu pridig »Izvoljeno ljudstvo« za leto A, ki je izšel pod naslovom »Jaz sem s teboj«, je na zadnji strani tudi slika naše družine in novomašnega pridigarja Maksimilijana Jezernika. Tam piše, da je brat Blaž (1955)  akademski slikar, ki je poskrbel za likovno opremo te knjige in voditelj Karitasa na Polzeli. 
Ta ciklus pridig, ki jih bogatijo zgledi iz sedanjosti in preteklosti, napoveduje pesmica, ki označuje celotno zbirko (Izvoljeno ljudstvo), ter pridige za leto A (Jaz sem s teboj), B (Pogumno naprej) ter C (Nikar se ne boj!):

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Ciklus pridig (motto)
|-
| &lt;poem&gt;
IZVOLJENO LJUDSTVO spodbuja Gospod:
Osamljeno nisi, saj JAZ SEM S TEBOJ;
Po poti ljubezni POGUMNO NAPREJ,
Sovražnikov hudih NIKAR SE NE BOJ!
&lt;/poem&gt;
|}

Kljub temu, da po Drugem vatikanskem koncilu ni več potrebna, je inšpektor zahteval cenzuro. Najbolj blag je bil ljubljanski pomožni škof Jože Kvas (1919-2005), ki je predlagal le eno spremembo: da naj se o Judovem izdajstvu ne govori  na Veliki četrtek, ko je v središču Rešnje telo; pa sem prestavil na drug dan.
Več sta zahtevala cenzorja drugih delov, oba pa tudi glede jezika: znani rokohitrec Mirko Žerjav (1919-1999 https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/zerjav-mirko/) je omenil, da je glede na druge med zakramenti preširoko obdelan sedmi; bolj zahteven pa je bil salezijanski ljudski pridigar  Janez Jenko (1923-2010), ki je zahteval, da morajo pridige »pod nakovalo«. To bi pa pomenilo ponovno pisanje s strojem tipkanih pridig, in kdo ve, kdaj bi bilo to končano. Gordijski vozel je presekal jezikovni strokovnjak in moj osebni prijatelj – ki je podal ugodno jezikovno sodbo – Janez Gradišnik (1917-2009     https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Gradi%C5%A1nik):
V moje zadovoljstvo se je pokazalo, da je jezikovno znanje g. Jelena prav zadovoljivo. Kot poglavitno vrlino bi navedel, da se ga niso prijele napake današnjega pisanja, ki so sicer silno razširjene. Od doma ali iz šole je prinesel povsem solidno jezikovno znanje, ki mu omogoča, da se izraža v lepo tekoči, dovolj bogati in zares domači govorici. (Pogumno naprej »B«, platnice) To je bilo za cenzorja; osebno pa me je v priloženih vrsticah opozoril na neke malenkosti.

Gredoč omenim, da je brat Blaž oblikoval tudi vabila in podobice za mojo zlato mašo v domači vasi – žrtvoval se je, da je vse ročno pripravil. 
V času razpadanja tedanje Jugoslavije je zaradi osamosvojitvenih korakov Slovenije Miloševićeva Srbija uvedla blokado na izdelke iz Slovenije. Posledica tega je bila – pomanjkanje nekaterih pomembnih izdelkov, zlasti pa zdravil. Tedanje jugoslovansko tržišče je bilo namreč zelo povezano in med seboj odvisno. Sedemdeset let v eni državi ni malo. Če bi ta povezava ostala, bi bilo za vse bivše republike najboljša rešitev. 
Jaz sem se že od začetka svoje duhovniške poti poleg verouka najbolj posvečal obiskovanju bolnikov. Opazil sem namreč, da tudi v Sloveniji večkrat svojci pokličejo duhovnika le za pogreb – ne pa tudi za zakramente, dokler je še živ. Tako bolnik nima možnosti, da bi uredil svoje zadeve z Bogom in se pripravil na srečno večnost. Zato sem rad obiskoval bolnike po domovih, bolnicah, zavetiščih. Ob tej priložnosti so me zdaj v Mužlji začeli prositi za to in ono zdravilo. Moj brat Blaž pa je zaradi svojega položaja v Karitasu zvedel, da nekaterim zdravila ostajajo zlasti ob smrti kakega sorodnika, ali pa ob spremembi določenega zdravila. Zato sem imel priložnost, da sem pri obisku v Sloveniji dobil nekaj zdravil. Zaradi vse hujšega pomanjkanja – pozneje so bile Srbiji uvedene tudi sankcije in embargo – je bilo do zdravil vedno težje priti. 
Brat Blaž in njegova žena Zdenka pa sta mi jih lahko izprosila. V začetku s prevozom ni bilo težav. Pozneje pa so na meji – zaradi vojne na Hrvaškem smo morali potovati skozi Madžarsko –  postajali na carinah vedno bolj zahtevni. Morali smo pokazati seznam zdravil, kakor tudi zagotovilo, da jim ni potekel rok uporabe. Pri tem zamudnem delu sestavljanja ogromnih seznamov in pregledovanju vseh škateljc in s potrdilom in pečatom Karitasa za Karitas v Zrenjaninu – je imel moj brat Blaž levji delež. Naj Gospod poplača njemu, ženi in otrokoma s svojimi darovi.  

===Humanitarna pomoč===
Tega poglavja ne pišem, da bi hvalil sebe ali našo skupnost, ampak da bi pokazal, da smo v najtežjih okoliščinah – ko bi nas predstojniki na prvi migljaj premestili v Slovenijo – vztrajali v nenormalnih vojnih in povojnih razmerah – ter delali dobro tukajšnjim ljudem, tudi ob podpori iz Slovenije. Tudi zato, ker se kak zmrduje in pravi: »Kaj pa delaš tam doli, pridi raje v Slovenijo!« Tisti ne razume, kaj pomeni, da je katoliška Cerkev vesoljna, tj. poslana za vse ljudi vseh časov. Naši namembniki so pa tisti, ki hočejo sprejeti Kristusovo veselo oznanilo ali pa kakršnokoli pomoč, telesno ali duševno in sicer ne glede na vero, narodnost, raso ali položaj. 
Kaj vse sva midva z našim takratnim župnikom Stankom Tratnjekom podvzela, da bi lahko spravila zdravila varno čez mejo, ve samo ljubi Bog. Danes bi lahko mirno rekel, da sem imel več sreče ko pameti. Nisem poznal tozadevnih predpisov v različnih državah, skozi katere smo potovali in prenašali tako občutljiv tovor – za nekatere reči pa sploh ni bilo predpisov – in smo se tako mi kot cariniki prilagajali razmeram. Navadno je bilo tako: ko smo enkrat pripeljali zdravila čez mejo v Vojvodino, ni bilo več težav. Morali pa smo se seveda priglasiti v zrenjaninski carinarnici. Podjetje Tranšped, pri katerem je delala tudi požrtvovalna sestra zrenjaninskega župnika prelata Jenőja Tietzeja Valika (1945-2010), pa tudi mužljanska zakonca Peter in Mira Mezei – ima pri tem neprecenljive zasluge. Predpisi pa so postajali vse bolj togi in na kraju ni bilo mogoče več uvažati na naslov Karitasa. Jaz za to spremembo seveda nisem vedel in ko je pozneje enkrat uslužbenec na carini dejal: 
»Ker ne morete uvoziti, se raje odrecite zdravilom v korist države;« sem vzrojil: 
»Nisem se nikoli odrekel zdravil pod Miloševićem, pa se ne bom niti pod Tadićem« (to je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik po Miloševićem padcu 5. oktobra 2000). Ne vem, kako bi se bila zadeva končala, ampak prav tedaj je v neki zadevi prišel v zrenjaninsko carinarnico predsednik Maltežanov dr. György Szőlősi (1939 1909) – in se vljudno ponudil:
„Če ne morete uvoziti za Karitas, pa uvozite za Suvereni malteški red.” Tako je tudi bilo. Zdravila so morali poslati v Beograd; ko so jih dobili nazaj, so vsa odstopili nam v Mužlji, da smo jih mogli razdeliti. 
Na začetku je bil zadosti podpis zdravnika, ki je potrjeval, da so zdravila res za Karitas. Tega je rada dala dr. Agi Hallmai (1951), naša požrtvovalna mužljanska zdravnica. Drugače sicer v redu, vendar si doktor Dénes Ambrozi ni upal dati podpisa. Med drugim smo oddajali zdravila tudi zrenjaninski bolnici, ker je embargo in sankcije prizadel tudi nje. 
To je povzročilo tudi pomanjkanje bencina; mesečno smo dobivali bone za 20 litrov. Ko sem nekoč ravno prihajal iz carinarnice, sem imel med drugim tudi lepo pošiljko Krkinega azitromicina (sumameda). Miličnik, ki mi je dal bon, je hudo kašljal in dejal, da ima vnetje grla in še sladkorno, pa ne more nikjer do zdravil. 
»Jaz pa imam obojnega in vam bom dal, kolikor potrebujete.« Bil je Srb iz Mužlje – in mi je skupaj z ženo, ki še sedaj živi, ostal do konca življenja hvaležen. 
Sobrat je dejal: »Ljudje, ki so dobili, bodo kmalu pozabili; kdor pa ni dobil po želji, si bo zapomnil.« Včasih je bilo tako; večinoma so pa ljudje te naše nenaložene napore resnično cenili. 
Podeljevanje zdravil, pri čemer so nam pomagali ugledni zdravniki, nam je vzelo res veliko časa. Enkrat je bila pri čakanju na dvorišču taka gneča, da so neki ženski zlomili roko!
Na pomoč je prišla ne le dr. Piroška iz naše ambulante, ampak tudi iz splošne bolnice dr. Pál Babinszki, specialist na onkologiji; jaz sem mu pa prevajal navodila iz tujih jezikov. Kadar smo potem zaradi stiske s časom morali deliti v nedeljo, je redno prisostvoval tudi pri sveti maši. Žal je kmalu potem dobil tumor na pljučih, bil operiran in kmalu zatem umrl. Zaupal mi je, da je pred 15 leti opustil kajenje. 
»Posledic pa ni mogoče odpraviti – nekaj vedno ostane in tisto je greblo po pljučih, dokler se ni izcimil rak. Odrezali so mi pol pljuč.« Ko je umrl okrog 2000, so dejali njegovi skrbni kolegi, da je operacija sicer uspela: vendar pol pljuč ni moglo dovolj oskrbovati tako močne postave z dovolj kisika. To je nauk, da ni treba kaditi: kdor pa že, naj preneha rajši včeraj kot danes – kajti prej ko slej so lahko posledice usodne.  
Pri prenašanju zdravil iz Slovenije na Madžarsko nam je nesebično pomagal takratni lendavski župnik Jožef Bernád (1942 iz kraja Pince) tudi, ko je že bil v pokoju, kakor tudi oba župnika na madžarski strani: lentijski župnik in dekan Jožef Tüske in pokojni župnik v Tornyiszentmiklós-u. Lendavski župnik je večkrat prepeljal zdravila skoz maloobmejni prehod, kajti z madžarske strani so večkrat delali težave in so nas včasih kar vrnili nazaj v Slovenijo.  
Imeli smo pa pri tem Božji blagoslov. Sobrat Srečko Golob – ki je bil dolga leta dušni pastir v Mužlji in okolici – je nabavil celo antibiotike, pa tudi zdravilo zoper epilepsijo, in sicer naravnost iz Krke. 
Nekoč sva se vračala s Stankom iz Slovenije s polnim avtom zdravil. Na Madžarskem so takrat proslavljali praznik svetega Štefana Ogrskega – tudi v Lentiju. Drugi so bili na kosilu, midva sva pa preglejevala, če se ne bi med škatlice zamaknila kaka s poteklim rokom. Priporočila sva se svetemu Štefanu, češ da tako nosiva pomoč njegovemu ljudstvu. V Subotici je neki mlajši carinik začel delati težave in se obrnil na starejšega, ki nama je samo pomahal, da lahko voziva naprej – in tako sva lahko spet pomagala najpotrebnejšim. 
Zadeve pa so se vedno bolj zapletale. Enkrat je neki carinik v Subotici zahteval, da mu izplačamo 1000 mark, kar je bila za tedanje čase velika vsota. Slučajno sem imel tedaj denar za opravljanje maš, pa sem mu dal te marke, ki jih je verjetno spravil v svoj žep. 
Ob drugi priložnosti smo zaman poskušali: mejni prehod Bački Vinogradi, Tompa-Subotica, Röszke-Segedin – zastonj, povsod so bili neizprosni: »Embargo in sankcije ne dovoljujejo uvoza zdravil.« Začelo je snežiti, mračilo se je že - iz Segedina sva že krenila na slepo srečo proti Romuniji, če nas bodo morda tam spustili. Pa sem omenil, da se govori, da v Romuniji kradejo. Obrnila sva nazaj proti Segedinu, kjer so naju v semenišču prenočili. Po zajtrku je predsednik Karitasa napisal nekaj vrstic in s tem so naju madžarski cariniki pustili v Srbijo. In kaj je bilo tam napisano? Da je ta pomoč za Vox humana, humanitarno organizacijo pri stranki Madžarov v Vojvodini. 
Čez nekaj mesecev je prišlo pismo, v katerem madžarska carina sprašuje, kje so zdravila: na Madžarsko so namreč prišla, ven pa ne. Tedaj sem pomislil, da dobrodelnikov ne smem izdati, niti duhovnika niti carinika, pa sem napisal:
»Robo sva poskusila prepeljati na več prehodih, pa so naju povsod odbili. Potem pa se je našel eden, ki je bil ČLOVEK, in naju je spustil čez.« Nato ni bilo več povpraševanja.

===Joška Rašáj===
V zvezi z apostolatom in humanitarno dejavnostjo sem bil dolgo časa povezan s katoliškim gibanjem, ki je imelo pastoralno skrb za Cigane in druge selivce. Zgodilo pa se je takole:
Nekoč sem leta 1979 v cerkvi Srca Jezusovega v Nišu ravno končal mašo. Pa pride v zakristijo možakar v spremstvu mladega fanta s prošnjo, da bi rad maševal. Z brado je izgledal tako nenavadno, da ga ne bi mogel šteti k katoliškim duhovnikom, kot sem jih bil vajen. Zahteval sem od njega »celebret«. Ni ga imel, mi je pa pokazal kelih s pateno, češ da ima vse, kar je potrebno za maševanje – in sem mu seveda dovolil. Nato sem ga smel spremljati severno od nas, levo od proge, k neki muslimanski urejeni ciganski družini, ki je bila nekaj posebnega. Mlada zakonca nista mogla imeti otrok in sta po kosovski navadi – ne glede na to, ali so katoličani, pravoslavci ali muslimani – vsako leto za Veliki šmaren romala k Mariji v znano svetišče Letnica. Po 17 letih sta dobila otroka. Iz hvaležnosti do Bogorodice sta mu dala ime Marjan. Ob našem obisku je ta živahen fantiček imel 7 let. 
Od takrat sva bila povezana in me je zopet obiskal, ko sem 1984 bil prestavljen iz Beograda v Mužljo. Z menoj je obiskal skoraj vse ciganske družine od Mužlje do romunske meje, pa najsi so pripadale k plemenu Romi (ki so v večini), ali Sinte (nemški Cigani z mnogo nemških besed). K tem drugim spadajo večinoma tisti, ki se ukvarjajo ob proščenjih z vrtiljakom (ringlšpilom) – in taki so živeli tudi v naši soseščini. Povedal mi je, da se je tisti fant iz Niša navdušil za delo s Cigani in se naučil njihovega jezika; to delo pa zahteva od človeka veliko ljubezen do Boga – on pa na te napore ni bil pripravljen: vrnil se je k lagodnejšemu življenju in kar se je naučil, je tudi hitro pozabil. Tako je Joška star in bolan vodil križev pot na Vršečkem bregu, kjer so okoli cerkvice postaje križevega pota. Ko sva se zadnjič videla, je bil tako oslabelega srca, da sem moral namesto njega jaz govoriti pri nekaj postajah – on po cigansko, jaz pa seveda v srbohrvaško. 
O njem pa bi se moglo reči s Pavlom: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda.« Koliko je ta mož storil za evropske Cigane!  Sestavil jim je slovar in slovnico. Seveda so razlike med narečji v različnih državah – pa on je znal tudi ta narečja in še mene naučil nekaj najosnovnejših besed, kot na primer: »Taves bahtaló!« (Zbogom!) To malenkostno znanje mi je med Cigani povečalo ugled in pridobilo prijateljev ter tako olajšalo oznanjevanje Jezusove blagovesti miru in ljubezni.  
&quot;Joška Rašaj&quot; je napisal tudi cigansko slovnico in slovar, kar je prevedeno tudi v madžarščino:  BARTHLEMY, André: Cigányország útjain. [On the Roads of Gypsyland. – Po poteh Ciganske dežele.] Lámpás Kiadó: Abaliget, 1992. 191 p. Poznal je torej vse njihove dialekte in skupine. Od njega sem prvič zvedel, da obstajajo tudi Sinte in druge skupine. On je verjetno zanje storil veliko več kot tisti trobači, ki se trudijo za spremembo njihovega imena - ker so pač kot Cigani trpeli hudo preganjanje pod nacizmom - za njihovo dobrobit pa ne storijo ničesar - razen da nabirajo na njihov račun politične točke. Koliko Slovencev pa je trpelo preganjanje pod brati Slovenci za časa komunizma - zlasti v povojnih pobojih - pa bomo zato spremenili svojo narodnost? Tako je moj oče dejal devetdesetih let - ko je marsikaj prišlo prvič na dan: &quot;A taki smo mi Slovenci?&quot; - pa sem mu dejal: &quot;So taki nekateri, toda vi ne!&quot; 
Mimogrede naj omenim, da je Jožko Rašáj dejal, da je pravilen izraz »Cigani«. Oni se namreč sestojijo iz več različnih skupin, od katerih je večina z nazivom Romi, drugi so Sinti. Je pa še nekaj drugih skupin. Imenujete jih pa lahko kakorkoli – oni so prepoznavni po svojem posebnem načinu življenja in po svoji mentaliteti, ki je malce drugačna od naše.
Tako sem torej spoznal leta 1980 tega voditelja mednarodne katoliške organizacije za delo s Cigani C.C.I.T (Comité Catholique International pour les Tsiganes – Mednarodni katoliški odbor za a Cigane) Joška Rašaja (gospod Jožko), s priimkom Barthelemy, doma iz Belgije ali Francije. 
Ko sem prišel v Mužljo, sem začel dobivati Jožkova vabila za ta mednarodna srečanja, ki so bila vedno v drugi državi. Prvo je bilo tik pred bratomorno balkansko vojno februarja 1991 pri jezuitih na Jordanovcu v Zagrebu. 
Ko sem hodil na srečanja te mednarodne organizacije za pastoralno delo s Cigani, ki izdaja večjezično glasilo Nevi jag (nekaj časa je izhajalo tudi v slovenščini), sem večkrat dobil kaj zdravil. 
Od 4. do 6. marca 1994 sem bil tako na srečanju v Waldmünchen-u v Nemčiji (na češki meji) – med 75 udeleženci je bil tudi zadrski nadškof Marijan Oblak – ter sem prinesel s seboj nekaj vreč zdravil. Do Kölna so me pripeljali z avtom, naprej sem pa se mučil z dragocenim tovorom z vlakom. Srečno sem prestopil madžarsko mejo. V Subotici – kamor sem prispel zgodaj zjutraj, pa sem moral vreče oddati in carina jih je pozneje poslala k nam v Bečkerek. 
Ko smo bili naslednje leto na srečanju v Gödölő-ju vzhodno od Budimpešte, pa je priskrbel precej zdravil tamkajšnji župnik. Srečanja so bila tudi v Tuheljskih toplicah. 
Sčasoma sem dobil vtis, da organizatorji kljub lepim besedam nimajo veliko smisla za konkretno pomoč tukajšnjim Ciganom. Res je bila v ospredju duhovna pomoč, vendar oni iz Zahoda niso razumeli balkanskih problemov. Prav tukaj v Gödölőju me je zaprepastila izjava neke udeleženke. Dejala je, da muslimani s Kosova imajo tako malo znanje o koranu, da jih ona – katoličanka – poučuje! Omenil sem, da so njihovi predniki bili katoličani in če jih že kaj uči, naj jih poučuje katoliške verske resnice. Saj je to prava vera in prava smer za vsakega človeka.  
Jaz sem jim tudi priporočil, naj bi pomagali tukajšnjim prebivalcem, da se jim ne bi bilo treba seliti na Zahod, kjer so navadno povzročali nove probleme, ampak bi ostali tukaj. Dobil sem vtis – posebno na Hrvaškem-, kjer je bilo veliko teh organizacij in vsaka od njih je posebej črpala denar od države – da imajo mnogo odsekov, ne da bi delali, ampak da bi izkoriščali državljane, in da se tu poraja neki novi nacionalizem, ko da jih na prostoru bivše Jugoslavije ni bilo zadosti.  – Nisem več hodil na tozadevna srečanja, čeprav so mi vedno poravnali potne stroške. Nisem pa žel nobene podpore tako od sobratov kot od škofije – prej posmeh. 
CCIT se je rodil iz srečanj, ki so jih v Parizu v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja organizirali francoski duhovnik Joška Rašaj (André-Yoschka Barthélemy) ter belgijska zakonca Elisa in Léon Tambour, da bi se odzvali na zahtevo po mednarodni duhovni in človeški oskrbi ciganskih skupnosti. Od svoje ustanovitve 1976 je odbor deloval v sodelovanju s Cerkvijo in vzdrževal posebne povezave s Papeškim svetom za pastoralno oskrbo migrantov in potujočih ljudi. Poleg tega je CCIT nenehno v stiku s kaplani Ciganov in potujočih ljudi. http://www.laici.va/content/laici/fr/sezioni/associazioni/repertorio/ comitato-cattolico-internazionale-per-gli-zingari.html  
S Cigani in drugimi ljudmi v potrebah pa sem še danes v dobrih odnosih na celotnem področju. Tukaj ne živijo le Romi in Sinti, ampak tudi srbski in madžarski Cigani, ki so pa odlični muziki. V današnjem času – ko ljudje nimajo denarja – oni seveda to najbolj občutijo. Pri njih ne samo da blagoslavljamo hiše in krščujemo njihove otroke, ampak se je precej mladih parov tudi cerkveno poročilo. 

==== Iz Škocjana ====

 
Kot primer naj navedem, kaj se nam je zgodilo v Škocjanu na Dolenjskem. Pogovor je potekal takole. 
Prišla je k župniku Jakobu Bostnerju Brigita, ki bi rada krstila otroka.  seveda se je pisala Brajdič, kot večina njenih sonarodnjakov. 
„Kaj torej želš, Brigita?”
„Da bi krstila svojega otroka.” 
”Kje pa je oče?”
”V zaporu.”
”Ali sta poročena?”
”Po cigansko.” (Torej niti civilno niti cerkveno – koliko je danes podobnih parov!).
“Kje se je pa otrok rodil ? ”
”Pod smreko.”
Ko pride njen čas, baje navadno gre rodit pod smreko. 
Naša mama pa nas devetero otrok ni rodila pod smreko, ampak doma. Kdo je pa takrat hodil v bolnico? Saj še zavarovanja ni bilo za zasebne kmete. Babica je bila Škrjančeva teta – in je vse potekalo v redu. Podobno ciganske mamice redno rojevajo zdrave otroke. Vsak otrok je seveda največji Božji dar. 
Ko je bil na obisku Joška Rašaj, sem ga vprašal, ali imajo Cigani res veliko otrok – kot vlada prepričanje. Dejal je: 
»Če so verni, da; če pa niso verni, niso v načrtovanju družine nič bolj velikodušni od Gadžov.« (Gadže imenujejo Cigani vse, ki ne pripadajo njihovi skupnosti). 

Župnik Jakec je bil pravi faktotum. Takrat se je toliko delalo na popravilih pri mnogih podružnicah, da verjetno že dolgo ne – in marsikaj je sam napravil. Pomagal je tudi pri popravilu strehe na bučenski cerkvi svetega Matija, kjer sem zapletena opravila vodil pravzaprav jaz, saj sem hodil poučevat verouk in imel vso duhovno oskrbo na Bučki. Razen vikenda sem pomagal pri dušnem pastirstvu tudi v obsežni škocjanski fari, ki ima mnogo naselij. 
Po šoli sem imel verouk za nekaj ciganskih otrok, od katerih je eden jokal – hodil pa je nekako v tretji razred. Pa ga vprašam, kaj ga je tako hudo potrlo, da joka, saj je že velik fant. Med hlipanjem je izdavil: 
»Učiteljica mi je rekla, da sem Cigan.« 
Komaj komaj sem ga potolažil. »Veš, zato ti ni treba biti žalosten. Jaz na primer poznam Cigane, ki so zelo dobri, delavni in pošteni ljudje; nekateri pa niso taki. so pa malomarni in slabi tudi med Slovenci. Pravzaprav sploh ni važno, katere narodnosti človek je, ampak kakšen je. Bog med ljudmi ne dela razlike; mi vsi smo kot ena velika Božja družina, in se moramo med seboj imeti radi, si pomagati – ne pa si nagajati.« 
Fantek je prenehal jokati in je vprašal: 
»Potem pa nič hudega, če sem Cigan?« 
»Seveda ni nič hudega, kajti Jezus ljubi vse stvari, najbolj pa nas ljudi in tudi mi moramo biti polni ljubezni do drugih. Ne smemo pa gledati na to, kakšne narodnosti ali vere ali položaja je kdo. Kdor tako dela, misli, da so ljudje ko konji, ki jim gledajo na zobe, preden jih kupijo. Mi vsi in vsak posameznik pa smo za Boga izredno dragoceni, ker imamo neumrljivo dušo, ki je poklicana v nebeško veselje. Kdor pa ljudi sovraži ali jih skrega med seboj, bo prišel v peklenski ogenj, če se ne bo pokesal in popravil.« 

=== Bližnji sorodniki ===

V naši družini sem imel soimenjake: med strici Ivana, med tetami pa Ivanko. 
V Stari Jugoslaviji je bila naša, Klemšetova družina, kot tudi druge v sorodstvu in okolici, številna. Imel sem precej stricev in tet. 
Iz prvega maminega zakona je bila Neža (*1900), poročena z Martinom Cvikl (1893-1946) Imela sta 12 otrok. Naš ate je bil fotograf, ki je tudi sam izdeloval slike. Nekoč je slikal sorodnike Borčenove, kjer je bilo dvanajst otrok. Mala je vedno mignila z glavo in to se vidi tudi na sliki: ni bilo mogoče slikati s tako kratkim časom, kot je to sedaj. Ta je bila Anica, ki je padla s črešnje, dobila tetanus ter mlada umrla. (1926-1938)
Njen brat Tina (Martin 1931-25.V.1948) je delal v jami kot njegov oče. Bil je operiran v Slovenjgradcu za mandeljni in vse je potekalo v redu. Skozi grlo je imel cevko, da je lahko dihal. Moral bi zapustiti bolnico, pa so dobili novico, da je umrl. Bil je 17-leten fant in se je gibal, pa je cevka obribala arterijo v grlu in je nenadoma umrl. Takih primerov je bilo takrat več, zato so prenehali s takim načinom zdravljenja. Doma pri Borčenovih je bila velika žalost, saj je smrt prišla čisto nepričakovano. Spomnim se tega slovesa od doma, čeprav sem imel takrat šele štiri leta. Šli smo iz gozda navkreber proti njihovi hiši, bila je visoka trava, veliko ljudi je bilo okoli hiše, vse v črnem; pomladno sonce je sijalo – okrog pa jokanje, ki je segalo do srca – saj je komaj dve leti prej umrl oče. Stari Borčenovi so radi sprejemali otroke iz Božjih rok in zato je bilo vedno veselja na pretek. Radi so peli in delali, ker jih je spremljal Božji blagoslov. Od neke njihove hčerke pa sem slišal, da je govorila: 
»Mi nimamo možnosti, da bi imeli več ko dva otroka«; čeprav so rudarji imeli dobre plače in niso bili zapostavljeni v Titovi Jugoslaviji kot kmetje, ki niso imeli niti zavarovanja in nobene podpore. Kot »kulaki« - kot so jih zmerjali – so se morali znajti kakor so vedeli in znali. Zato še toliko bolj občudujem svoje starše, ki so v tistih železnih časih za ceno velikih odpovedi sprejeli kar devet otrok, od katerih nas je še osem živih.   
Iz drugega zakona moje stare mame Marije (†1953, stara 72 let), je bilo več otrok: 
Anton (14. I. 1907-17. X. 1992) – moj oče. 
Marija (Micka, 16.III.1912-15.IX. 1934) je hodila k šolskim sestram v gimnazijo v Celju, in je mlada umrla od jetike. Začela je kašljati, pa jo je zdravnik poslal na pregled na v Slovenjgradec, kjer ji je zdravnik dejal: »Saj si zdrava, ni ti nič.« Potem je pa bolje pogledal posnetek, in odkril veliko kaverno na pljučih. »Kam sem le prej gledal!« To odkritje pa ni nič pomagalo, saj proti jetiki takrat še ni bilo nobenega zdravila. Za primero imamo danes proti koroni celo vrsto cepiv. Kakor je bilo mogoče, sem se tudi jaz cepil s Pfeizerjevim cepivom. Obstajajo pa številne skupine nezadovoljnežev in objestnežev, ki zavračajo cepljenje, ki je edini način uspešne zaščite proti tej novi, nepoznani in potuhnjeni bolezni, ki vsak dan pobira nove žrtve: redno med necepljenimi, med cepljenimi veliko manj. 
Ugonobila je tudi Pavlo (11.VI.1944-15.IV.2021), ki je živela v Beogradu, me večkrat obiskala v Mužlji. Ravno za Veliko noč je padla v posteljo. Pred tem je na vikendici urejala kopalnico z željo, da bi se vsaj enkrat skopala. Pa ji ni bilo dano: zdrava ko dren je začela kašljati, dobila je vročino, srce ji je začelo preskakovati, pritisk ji je narastel – in je v osamljenosti umrla v najsodobnejši korona-bolnici na Batajnici. Verjetno se je okužila v mestnem prometu. 
Drugi sorodnik - Janko, je živel v kar se da zdravem okolju v hribih in daleč od ljudi – pa ga je korona vseeno našla. Zdravniki so se dolge mesece borili za njegovo življenje – pa je umrl v Mariboru. Oba sta bila necepljena – in bi ju ta neznatni pik rešil prerane smrti! 
Ivanka (* 2. IX. 1916 †12. XII. 1933) je tudi hodila k šolskim sestram v gimnazijo v Celje – in je prav tako mlada umrla od jetike.
Tilen (Tilek, mlajši od Tončeka), je tudi mlad umrl zaradi jetike. 
Aleksander – klicali so ga Lekš, je bil višješolec in je končal gimnazijo na Ptuju, kjer je njegov stric bil ravnatelj. Hotel je postati duhovnik in je pravil: »Jaz bom tako glasno pridigal, da se bo cerkev tresla!« Pa se je nalezel jetike in ko je med počitnicami prišel domov, je prišel z dil (=podstrešja) po stopnicah, samo bruhnil kri in omahnil mami v naročje: »Mama, umiram!« Lahko si mislimo, koliko bridkosti se je zgrnilo nad družino, zlasti na mater, ki je morala gledati umiranje svojih ljubljenih otrok, ne da bi jim mogla pomagati.
Jožefa (Zefka, r. 1908, †15. X. 1992) se je po drugi svetovni vojni poročila z Mežnarjevim Ivanom, Ograjenšekom. Nemci so ga vpoklicali k vojakom med drugo svetovno vojno. Niti ona niti Pepa nista vedela ničesar o svojih ženinih; potem pa sta istega dne dobili od njiju novice in sta obe od radosti jokali. Ivan je imel ravno nogo od šrapnela, ki mu je ostal v nogi. Sicer pa je bil maler-pleskar, in je od tega nekaj zaslužil. Ker je bil prepošten, za svoje zasluge ni zahteval večjega nadomestila, ampak je računal vedno enako, čeprav so cene šle gor in je bila v Novi Jugoslaviji občutna inflacija. Risal je tudi krasne slike, tudi v spominsko knjigo. 
S svojo ženo Zefko – ki je tudi trogala (hodila prodajat sadje in vrtnine na trg, največ v Velenje) – sta tako skromno, pa zadovoljno živela in rodila dve deklici: Pepiko in Vanko.
Pri njih doma sem bil vedno dobrodošel in so mi po svojih skromnih možnostih vedno postregli. Zefka je imela čudovit alt in kadar je v cerkvi zadonel njen »Presveto Srce slavo naj poje ti srce, le k Jezusu v višavo vsa srca naj gore!« so mislim, prisluhnili ne le navzoči verniki,  ampak tudi sami nebeški angeli. 
Na starost se ji je napravil nekakšen mozolec, ki se ji je razširil po obrazu; ni poslušala dobrohotnih nasvetov, da bi šla k zdravniku – pa jo je ta hudina spravila v grob. Umrla je le nekaj dni pred svojim bratom, mojim očetom. 
Ti bratje in sestre so se imeli zelo radi, čeprav so bili revni ko cerkvena miš. Moj oče ji je prepisal nekaj malega zemlje v Čretah, bratu Tinčeku pa nad Hribrom. Tako sta obe družini prišli do skromne domačije, kjer ne živijo le prijazni ljudje, ampak je od Zefke tudi najlepši razgled na Šentilj in z okolico, tudi na Goro Oljko. 

=== Stric Ivan ===
Ivan (1.VIII.1910-8.II.1946) ima grob sredi starega britofa v Št.Ilju. 8. marca 2022 so vanj položili truplo mojega starejšega brata Antona. Na spomeniku je poleg rojstnih podatkov tudi nagrobni napis – pesmica, ki jo je napisala moja mama Marija Jelen Brenčič, ki je bila v Stari Jugoslaviji priznana pesnica, med vojno pa ni pisala, saj »ko govori orožje, muze molčijo«. Ta epitaf je eden najlepših, kar sem jih kdaj bral. V njem je mimogrede povedano, da je bil tudi izvrsten čebelar: 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Na mojem grobu (epitaf)
|-
| &lt;poem&gt;
»Na mojem grobu rože so vzcvetele, 
na njih si med nabirajo čebele, 
ki zlato satje v panjih si gradijo… 
Le vlijte mi iz voska bele sveče! 
Naj v Božjo čast njih plamen se leskeče; 
za pokoj moje duše naj gorijo!«
&lt;/poem&gt;
|}

Ivan se je med vojno skrival v nekakšnem iz zemlje narejenem »bunkerju« pod našim nekdanjim vinogradom, na dnu brega proti Doli, v smeri proti Fundiževim. Njegovi ostanki so se še dolgo potem videli. Nakopal si je jetiko in za njo tudi umrl sredi mrzlega februarja 1946. Nabirala se mu je voda, pa takrat niso tako hodili k zdravniku kot zdaj, pa mu tako ne bi mogli pomagat. Streptomicin – prvi učinkoviti protivnet ali antibiotik zoper jetiko ali sušico, so tako iznašli šele leto dni po njegovi smrti, prepozno za cele rodove mojih sorodnikov, za Malo Cvetko, za Branka Radičevića in mnogo drugih. Šele to zdravilo je končno zaustavilo zmagoviti pohod smrtonosne tuberkuloze s kratico TBC, kar so s črnim humorjem označevali kot »ti boš crknil«. 

Bil pa je Ivan umen čebelar, in ni bil poročen. Večkrat sem si mislil, zakaj sem imel toliko neporočenih stricev in tet. Glavni vzrok je bil po mojem mnenju, da so se iz hiše, kjer je razsajala sušica, težko poročali, saj so se te hiše mladi izogibali.

Po njegovi smrti pa je čebele prevzela moja mama in tako smo kot otroci uživali pri točenju meda, zlasti ko smo sesali med iz satja. Panje pa je poslikal Zefkin Ivan. Bile so lepe klasične slike, in sicer sta bila na panjih dva napisa. Prvi se je glasil: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Čebelni varuh
|-
| &lt;poem&gt;
»Čebelni varuh svet' Ambrož – 
daj nam dosti sladkih rož. 
Za čebele dosti hrane – 
da kaj tudi nam ostane.« 
&lt;/poem&gt;
|}

Zgoraj je pa bil pregovor: 

»Muha, daj mi kruha!« 

Panji so bili pobarvani vsak z drugo barvo, saj je vladalo prepričanje, da tako čebele hitreje najdejo domov. Pozneje je ta zanimiva slikarija propadla, a čebelnjak so podrli. 

Ko je bil Ivan 1944 že hudo bolan, sem se rodil jaz, 25. julija 1944. Rekli so: »Prinesel je ime s seboj, ime mu bo Jakob.« Pa je dejal stric Ivan: »Dajte mu raje ime Ivan, naj ne bo Jakec, da bo vsaj kdo, ki bo imel ime po meni;« in tako sem dobil ime Ivan jaz. Okrog 1970 smo lahko izbirali, katero ime bomo ohranili: ali si zadržimo tisto ime, ki je zapisano v krstni oziroma rojstni knjigi, ali pa kako drugo. Jaz sem si izbral takrat ime Janez, čeprav so me klicali ali Ivo ali Ivek, v šoli pa Ivan.

=== Stric Tinček ===
Očetov brat Martin, ki so ga vsi klicali Tinček, je v celem sorodstvu dočakal najvišjo starost in sicer 93 let. V otroštvu pa je tudi on imel jetiko, ko je bil star okoli 6 let, in sicer v hrbtenici, da je postal nepokreten. Stalno je iz hrbtenice tekel gnoj. Mama Marija (Lovričeva, rojena Skaza) pa ga je kopala v bani, v katero je vlivala »čaj« iz hrastove skorje. Fantek ni mogel hoditi. Ko je bila birma, je rekla mama, da bi otroka rada poslala k birmi, čeprav fantek ne more hoditi. Pa je rekel škof: »Kar pripeljite ga z vozom, ga bom birmal.« In so ga res pripeljali. Po birmi se mu je stanje vidno izboljšalo in kmalu je shodil. Svojo tako rekoč čudežno ozdravitev je pripisoval učinkovanju svete birme. To je zakrament, ki nam podeli darove Svetega Duha. 
V Stari Jugoslaviji je bil organist v Gornjem gradu in se je rad spominjal škofa Antona Bonaventura Jegliča. Tam je bila tudi izredno dragocena marmornata dvorane, ki so jo komunisti po vojni uničili, kakor tudi celoten benediktinski samostan. Pokojni Janez Zorko, ki je bil tam dolga leta župnik, je pravil, da so brezbožniki ljudem obljubili, da bodo dobili obsežne cerkvene gozdove, če bodo cerkvene stavbe požgali in podrli. To se je res zgodilo in veličastno poslopje je nekaj dni gorelo; iz ostankov pa so zgradili nekaj stanovanjskih blokov. 
Med vojno je bil Tinček – ki se je preselil v Šentilj – v nevarnosti, da ga bodo vpoklicali v nemško vojsko. On – kot cela naša rodovina – smo želeli le, da bi se mir čimprej vrnil v domovino. Ko je bil na naboru na pregledu, se je delal, ko da hujša in ne more nič jesti. Zdravnik je hitro uvidel ukano, vendar je fanta hotel rešiti pred nevarnim vpoklicem. Poslal ga je v celjsko bolnico in tam tudi niso mogli ugotoviti, kaj mu pravzaprav je: kar je pojedel, vse je izbruhal. Ponoči pa je na skrivaj nekaj pojedel, da ni umrl od lakote. Po nekajdnevnem bivanju so ga odpustili kot nesposobnega za vojaško službo. Zdravnik-Slovenec je vedel za vzrok. 
On je bil potem organist v Št.Ilju pri Velenju. Prišla pa je zapoved, da v cerkvah ne smejo peti slovensko, ampak le nemško. Duhovni svetnik, pisatelj in župnik Franc Schreiner (1872-1943), ki je sicer bil Slovenec, vendar je imel nemški priimek in ga verjetno zato Nemci niso izselili, je poskušal ugoditi nemški zahtevi: maša je pa tako bila v latinščini. Zato je prevedel nekaj slovenskih cerkvenih pesmi v nemščino. Ker pevci niso znali brati nemško, je bilo napisano po izgovoru in so še dolgo ležala ta besedila na koru. Ko je pokojni salezijanec Štefan Ferenčak pisal doktorsko nalogo, in je obdelal najstarejšo slovensko pesem – »Lepa si, lepa si Roža Marija« - je uporabil tudi ta vir. Z roko sta bili na listu napisani dve pesmi: »Lepa si lepa« (»Šen bist du šen bist du roze Marija«…) ter »S cvetlicami te venčamo« (»Marija vir du rozen kranc…«). Nekega večera pa je dobil stric Tinček pismo: »Če boste še naprej peli po nemško, boste gor plačali!« s podpisom »Pozdrav bratci s Pohorja«. Posledica tega je bila, da so prenehali peti nemško. Zato potem skozi celo vojno v cerkvi niso nič peli, niti nemško niti slovensko. 
Zasebne pobožnosti, kot šmarnice in križev pot, pa so bile v slovenščini. Udeleževale so se jih tudi nemške učiteljice, ki slovensko niso razumele, pa so odgovarjale skupaj z drugimi pri litanijah namesto: »Sveta Marija – prosi za nas!« je ena učiteljica odgovarjala: »Prosi za mast!« Besedo »mast« je že razumela, saj je bilo med vojno veliko pomanjkanje ne le masti, ampak tudi drugih živil.
  
=== Osnovna šola ===
Ravno v tistem času je bila nekaj časa imenovana kot osnovna, nekaj časa pa kot osemletna šola ali osemletka. V zvezi s šolanjem bi rad omenil nekaj sošolcev in učiteljev. Omejil bi se torej le na najožje možno število.  
Iz prvega razreda osnovne šole bi omenil Jakoba Grošla, po domače Minkšovega, ki je ostal moj prijatelj in dobrotnik vse do danes. Čeprav se ne spomnim, da bi se bil on takrat ukvarjal s športom, kar je bilo meni vedno kot španska vas. Pozneje se je odlikoval zlasti v teku in si je nabral kar precej odlikovanj. Danes pa je srečno poročen in se ukvarja tudi s čebelarstvom in fotografiranjem. 
V prvem in drugem razredu nas je učila Venturinova Slava, ki se je pisala Kralj, v tretjem razredu pa Rudi Eberlinc, ki je z ženo in otrokom Marjetico stanoval v šoli. Zapomnil sem si njegov rek, ki ga je večkrat ponavljal: »Če bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.« Če je prišlo do napetosti, so baje bili v uporabi »leteči krožniki«. Žal sta se z učiteljico Nežiko kmalu ločila. V četrtem razredu pa nas je učil Mirko Grešovnik, ki je znal tudi dobro igrati na harmonij. Pri njem smo se naučili tele pesmi:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Majski večer (del)
|-
| &lt;poem&gt;
»Listje trepeče na drevju, 
slavec v njem žvrgoli – 
rože priklanjajo krone, 
potoček tajno šumi.«
&lt;/poem&gt;
|}

V Šentilju je bila sicer osnovna šola, vendar se niso učili tujega jezika. Kdor je hotel torej naprej v šolo, je moral v Velenje. Med njimi sem bil tudi jaz. 
Do Starega Velenja, kjer sta bili takrat dve stavbi osemletke oziroma osnovne šole od 5. do 8. razreda, je bilo kake tri kilometre, ki smo jih vedno prehodili peš. Vozil se je s kolesom samo Štoberjov Oto. V petem razredu je bila razredničarka Iva Srebotnik, ki se je poročila Brčkalja. Bili smo v tako imenovanih grajskih konjušnicah, pritlični rumeni stavbi ob Golovi žagi, blizu Vile Bijanke. Petje nas je učila Rozika Kmecl, žena Edvarda Kmecla, ki je zbolela na grlu. Še zadnjič smo z njo zapeli v 5. razredu njeno priljubljeno pesem »Prišel je ciganček«.
V šesti razred smo hodili v »nemško šolo« - rumeno stavbo poleg »konjušnic«. Ko se je začela šola, jih je prvo uro nekaj zamudilo, in nam je Rozika imela nam je nauk, kako je čas dragocen in koliko časa bomo zgubili, če ne bomo točni. Potem pa ni več predavala, ker ji je bolezen to preprečila in je kmalu nato tudi umrla. Njen pogreb je bil v njeni domači vasi nekje ob Savi. Razrednik pa nam je bil tisto leto njen mož Edvard, ki nas je poučeval zemljepis. Spomnim se, da sem bil nekoč vprašan, kaj je to »sleme«. Ne samo jaz, nihče od sošolcev tega ni vedel – pa nam je lepo razložil. Z njim smo bili skupaj na izletu v Celju in se kopali v Savinji. Naslednje leto sem zopet šel na izlet z njegovim razredom – šli so na Kum in je bilo zelo zanimivo.  
Tretje leto smo hodili v novo šolo v Novem Velenju, kjer so bile poleg Doma za onemogle zgradili čisto nove ločene učilnice, in jih je povezoval le hodnik. To je bilo zelo praktično in se razredi med seboj niso mešali ali se motili, četudi so morda imeli petje ali glasbo. Zaradi take razporeditve smo jih imenovali »kurniki«. Če kurniki, so bili vendarle imenitni in gosposki. Notri je bil parket – in smo smeli vstopati le v copatih. Tja sem hodil le eno leto, v osmi razred pa spet v Starem Velenju, kjer smo imeli manjše učilnice v stari, takoimenovani »nemški« šoli. Učitelj Arnold nas je učil risanja, za katero nikoli nisem imel kakega smisla. Pravili so, da je pozneje iz neke cerkve nakradel nekaj angelčkov, ki jih je živo rdeče pobarval. Stanoval je ravno nasproti milice in so ga zasledili. Mama pa so zmajali z glavo: »Koliko kapelic in kipov so komunisti razbili! Med drugimi tudi staro kužno znamenje na poti med Tišlerjem in šmarško cerkvijo, za katero se je ravno Arnold zanimal. Se je našel vsaj kdo, ki je ohranjal sveto dediščino.« Ta učitelj nam je prav zato priporočal, naj fotografiramo stare kapelice in znamenja, da bo od njih ostal vsaj kak spomin. 

V sedmem razredu nam je bil razrednik Milan Klančnik, ki je hodil poučevat iz Šoštanja in nas je učil slovenščino. Na Božič nas je vprašal takoj na začetku, če vemo, kaj je to »hora legalis«. Seveda od nas nihče ni vedel, da je to osma ura zvečer, ko dijaki brez spremstva staršev ne smejo biti zunaj. Nato je nadaljeval:
»Nekateri od vas pa so bili ponoči na polnočnici v cerkvi, torej po osmi uri zvečer; naj tisti vstanejo.« Vstali smo trije ali štirje učenci. Med njimi sva bila dva po ocenah najboljša – tako med dečki jaz in med deklicami Jelica. Učitelj torej  ni mogel reči, da hodijo k maši najslabši učenci – ampak je dejal, da v prihodnje tako ne bomo več šli ponoči ven, česar pa se mi s kmetov seveda nismo držali. Ni omenil, da smo bili pri maši vsi po vrsti v spremstvu staršev, saj so tudi oni bili verniki in so redno hodili k maši. Posledic ni bilo nobenih;  mislim pa, da je bilo pri maši več dijakov. 

Eden od predmetnih učiteljev je že enkrat prej delal nekakšno »anketo«. Vprašal je namreč, kdo hodi k verouku. K verouku smo hodili v šolo v Št. Ilju le pol leta – do zimskih počitnic 1951. Takrat pa je Tito pretrgal diplomatske stike z Vatikanom. Verjetno zato, ker je papež Pij XII. imenoval za kardinala Alojzija Stepinca, ki je bil obsojen zaradi zvestobe katoliški Cerkvi. Glavni vzrok pa je bil v tem, da je hotel komunizem uničiti vero, zlasti katoliško. Stepinčev primer pa je bil le pretveza za hujše preganjanje. On namreč ni hotel pretrgati vezi s papežem in ustanoviti hrvaške pravoslavne Cerkve, pa je moral na sojenje in v zapor. Eden od ukrepov je bil tudi, da so vrgli verouk iz šol. Ker smo mi bili že v prvem razredu pri birmi, smo pozneje hodili k cerkvenemu verouku, ki ga je imel dekan in župnik Jurij Lebič, bolj neredno, čeprav smo Klemšetovi fantje hodili redno k nedeljski maši in po možnosti tudi ministrirat skozi celo osnovno šolo. 
Takrat se torej – bilo je že v Velenju – nisem javil, da hodim k verouku – saj pravzaprav nisem hodil redno. Ko sem to doma povedal, je oče vzrojil: 

»Vidiš ga strahopetca. Jezus pravi: Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim nebeškim Očetom« (Mt 10,33). Nisem si bil v svesti, da bi bil zatajil Jezusa, vendar sem pri drugem spraševanju glede polnočnice tudi jaz vstal.
Resnici na ljubo pa moram povedati, da – čeprav je Velenje veljalo za »rdeče« - kot vsa rudarska mesta – nas v šoli nihče ni odvračal od vere. Tega vprašanja se v pogovorih nismo niti lotevali. Nekako smo vedeli v razredu, kateri smo verni in »hodimo v cerkev«, glede drugih pa si nismo belili glave. Samo enkrat je Rozika Kugoničeva, ki je bila doma nekje z Dolenjskega, pripovedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kamor so jo internirali med Drugo svetovno vojno. To ni bilo med šolsko uro, ampak mislim, da je bilo med odmorom, ko smo se o nečem sproščeno pogovarjali. Dejala je nekako takole: 
»Veliko smo molili, da bi se rešili, pa nam molitev ni nič pomagala. Takrat sem izgubila vero.« Ne na glas, ampak v srcu se z njo že takrat nisem strinjal. Pomislil sem, koliko njenih sojetnic je končalo internacijo s smrtjo ali hudimi zdravstvenimi posledicami. Ona pa se je le rešila, čeprav ne takoj in na način, za katerega je molila. Nisem videl nobenega razloga, da bi zato izgubila vero, ampak bi morala biti Bogu hvaležna, da jo je pripeljal iz tega pekla trpljenja, medtem ko so mnogi od sojetnikov in sojetnic tam pustili svoje kosti in mlada življenja. 
Pripovedovala je tudi, kako so bili Italijani – ki so že precej razumeli – nekoč kot straža pri maši. Ravno takrat je bil evangelij o tem, kako je Janez Krstnik jedel kobilice in divji med. »Slaba košta!« - je zamomljal vojak. 
Drugič pa je prišel k njim domov neki laški vojak, ki jih je prosil, naj mu pripravijo polže, in so mu ustregli. Rozikin brat pa je bil radoveden, kakšnega okusa so ti polži, ki so za Lahe bili taka poslastica. Ko je prosil za svoj delež, je njemu pripadla ravno polževa – glava! Vsi domači so se zasmejali, od studa pa tudi zbežali iz kuhinje. 

Od vere nas nihče ni odvračal, enkrat pa od duhovnikov, ko so nas na dvorišče »konjušnice« zbobnali menda vse razrede. Govoril je učitelj glasbe Bojerman, ki je sovražil duhovnike in jih imenoval »flašarji«. Pravil je, da je veliko mladih duhovnikov sklenilo protidržavno zaroto in jo podpisalo, kar da so dali v steklenico in zapečatili. »Od tedaj naprej teh duhovnikov ne imenujem drugače kot flašarje«, je jezno končal. Ali pa je bilo kaj na tem – nisem nikoli zvedel. Kmalu pa so premestili goreči šmarškega kaplana in glasbenika – Jožeta Tovšaka (1929-2008) na Pohorje, http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&amp;tag=909 češ da je tudi on sodeloval ali je bil celo glavni pri tej »zaroti«. Ne verjamem, da je kaj bilo na stvari, razen preganjanja vere. Za tega Bojermana so fantje-sošolci z žalostjo govorili, da zapeljuje dekleta, ki hodijo k njemu v glasbeno šolo, ki je bila nekako tam, kjer je danes Nama v Novem Velenju. Za take prestopke so v tistih časih bili sicer grobi fantje izredno občutljivi. 

Kot omenjeno, so za tega učitelja pravili čisto resno, da zapeljuje mladoletna dekleta. Vedelo se je, pa nihče ni nič ukrepal - je pač bil &quot;na liniji&quot;. 

Za drugega učitelja pa so pravili, da &quot;šlata&quot; fante. Verjetno je pri tem tudi ostalo. Sicer je bil tisti učitelj v redu - a ne vem, če se je javno vedelo za njegovo napačno usmerjenost. Ni govora, da bi se kaj podobnega slišalo o kakem duhovniku. To pa, da so zaradi vere preganjani in da včasih proti njim govorijo tudi neresnične stvari - oni pa se ne morejo ali niti nočejo braniti...

Med sošolci se spomnim na dogodek z Ivanom Sevčnikarjem. Ko smo bili na izletu na Bledu, nas je spremljal – mislim da je bil razrednik Bojerman. Zvečer pred spanjem nam je pripovedoval neslane vice. Eden je bil o moškemu, ki ga je mati prosila, naj ji pomaga nositi vrečo krompirja s trga. Ukazala mu je, naj se sleče. Nato je sklicala svoje otroke rekoč: »Glejte, ta stric je zato tako suh, ker ni hotel jesti kumaric.«  
Ko smo se vračali z Bleda, smo okrog desetih zvečer prišli z vlakom v Celje in čakali »velenjčana«. Malo smo šli na sprehod. Midva s »Sivijem« sva potem zašla – kajti na vogalu ulice je bila enaka reklama – in midva sva šla v napačno smer ter le še videla, kako jo je velenjčan odsopihal. Potem sva pa šla ponoči peš, da bi prišla pravi čas v šolo – kar 24 kilometrov do Šentilja, kjer sva pri nas doma prespala. 
Sicer pa smo se v šoli lepo imeli. Velenje so takrat na veliko gradili – mi smo imeli tam še nekaj časa drevesnico. Enkrat pod šmarško cerkvijo – tam blizu je stanoval učitelj Kmecl – drugič pa pri Ramšakovih – poleg železniške postaje. V prostem času smo pomagali staršem pri delu. Ate so delali v drevesnici, mi smo pa brisali drevesca, ki so jih potem cepili in ovijali z rafijo.

=== Srednja šola ===
V srednjo šolo sem se vpisal k salezijancem v Križevce, nadaljeval pa na Reki: najprej je bil tam noviciat, nato pa tako imenovani klerikat (tretji in četrti razred gimnazije). 
V Križevcih pa se je imenoval aspirantat – priprava. 
Tisto prvo leto je bilo odločilno za moj poklic ne le zaradi okoliščin – bivanje v semenišču – ampak tudi zaradi odličnih vzgojiteljev in sošolcev. Kakor nas je bilo v prvem razredu osnovne šole 32, seveda vsi iz Št.Ilja, nas je bilo tudi v prvem razredu srednje šole, ki se je imenovala »Škola za spremanje svećenika« - prav tako 32, vendar iz vseh republik tako imenovane Nove Jugoslavije, razen iz Makedonije in Črne gore.
V prvem razredu je bil ravnatelj šole in učitelj matematike Anton Bajuk, doma iz Bele krajine. Imel je še posledice ran, ko so partizani napadli procesijo, ki se je v Marijinem dvoru odvijala za praznik Marije Pomočnice. Šolski svetnik je bil Mirko Bajić, doma blizu Omiša na Hrvaškem. On je bil profesor latinščine, a od drugega razreda tudi grščine. Na fakulteti so imeli navado, da so diplomirancem nazdravili z vinom. On je bil pa tak odličnjak, da so mu nazdravili s šampanjcem. Seveda takrat še nismo imeli asimil metode, ampak smo ta klasična jezika le prevajali. Katehet je bil blagi Marin Mandić (1926-2011), splet https://hr.wikipedia.org/wiki/Marin_Mandi%C4%87_(sve%C4%87enik) ki je bil doma iz zaselka Mandići – tudi blizu Omiša. Bil je zaradi posta tako suh ko trlica. Nekoč je dejal: »Če telo hujša zaradi posta, se duša debeli; če pa se telo debeli zaradi preobilne jedače in pijače, takrat duša hujša.« Dijakom pa ni dovolil posta. Spovednik je bil Karel Podkubovšek, pri katerem smo odgovarjali verouk tako, da smo gledali v veroučno knjigo in iz nje brali. Dobričina pa je to najbrž videl, a si je mislil: »Bodo vsaj enkrat prebrali gradivo, če ga niso še prej.« Med sošolci nas je bilo v prvem razredu v Križevcih osem Slovencev. Naj omenim nekatere, ki so postali duhovniki.
Tone Krnc (1937) je bil starejši poklic in je bil doma na 
Homu v fari Št. Rupert na Dolenjskem napisal je zapise iz svojega življenja z naslovom: »vse zate in s teboj, zvesti Bog.« Zlato mašo je imel že 2019, saj je bil posvečen 29. junija 1969. Z njim sem se prvič srečal na Rakovniku, ko smo potem skupaj potovali prek Zagreba v Križevce, ki so 64 km oddaljeni od Zagreba z železnico – takrat je to bila edina možna zveza. on je bil starejši poklic in je zato tudi prej bil posvečen. Mi mlajši smo nanj gledali kot na kakega starejšega brata, ki bo gotovo dal kak dober nasvet, in ki se razume na vse tehnične zadeve – ki so meni – pa tudi drugim – bile bolj tuje. Med svojim župnikovanjem na Kozjeku nad Velenjem je bil povezan tudi z našo družino. radi so obiskovali cerkev sv. Jošta, in tudi nevesti imata od tam dva moja brata: Florjan ima ženo Marjano, ki ima sorodnike v kozješki fari. dve leti mlajši brat Franc pa ima ženo Malčko, ki pa je prav iz kozješke fare. Zato so tudi sorodniki z zanimanjem prebirali njegovo življenjsko pot in dogodke, ki so jo popestrili. 
Ciril Slapšak (1943) je bil  odličen pevec in matematik, ter prav tako izhaja iz mučeniške fare Št. Rupert na Dolenjskem, in je bil posvečen 29. junija 1971. 
Tudi on je bil moj sošolec in sonovinec. Ko je imel novo mašo, se mu je približal tudi tisti sovaščan, ki je bil kriv smrti njegovega očeta med vojno. v Št. Rupertu so namreč partizani med in po vojni pobili ogromno število ljudi, saj vas ni hotela sodelovati z brezbožnim komunizmom. Mučili in pomorili so veliko število mož in fantov, pa tudi cele družine: z ženami, starci in otroki, kot na primer številno družino Mavsarjevo, o kateri je celo članek na Wikipediji z naslovom »Poboj družine Mavsar«. o teh grozotah priča tudi spomenik žrtvam z ogromnim številom imen na šentruperškem pokopališču. Žrtve so bili domobranci, med katerimi je bil tudi Cirilov oče. In ta nekdanji partizan mu je rekel ob priliki nove maše: »veš, oprosti, takrat so bili pač taki časi.« In Ciril – tako je pisalo v novomašni družini iz 1971 – mu je dejal: »seveda odpuščam. duhovniki smo zato, da pridigamo spravo in ljubezen po Jezusovem zgledu.« Mislim, da lepše nove maše ni bilo mogoče imeti kot take kronane s spravo. 
Ko je postal zlatomašnik, je že nosil križ bolezni in je objavil le kratke zapise. Iz svojega bogatega in plodovitega življenja, pa tudi iz svojih mladostnih spominov in poznejših izkušenj, bi nam bil seveda lahko marsikaj poučnega povedal.
Janez Ulaga bi tudi imel letos zlato mašo, če bi jo učakal. ni sicer bil moj sošolec v Križevcih – bil je namreč poznejši poklic – vendar sva bila pozneje skupaj v bogoslovju. 
Rojen je bil v Št.Rupertu nad Laškim. Ko je umrl v prometni nesreči – ki se je zgodila 12. septembra 1985 na takratni »cesti bratstva in edinstva« blizu Grosupljega, je bil star samo 49 let. Vozil je kombi iz Želimlja nekam na Dolenjsko ali v Belo krajino, da bi nabrali jabolk za zimo in so nosili s seboj »kište« (zabojnike). Bila je tudi megla – in pri trčenju je umrl en novinec, drugi je bil hudo poškodovan. To je bila za salezijance in domače huda preizkušnja. Pravili so, da se tudi sicer ni preveč držal desno. 
Njemu sem lahko hvaležen, da je moja nova maša potekala tako slovesno kot je; on mi je namreč posodil kelih, ki je bil izdelan po Plečnikovem načrtu; prav tako mi je posodil tudi svoj mašni plašč. Oba sva imela končno tudi istega pridigarja v osebi Maksimilijana Jezernika, ravnatelja papeškega zavoda Slovenik, po rodu sicer iz sosednje vasi Ponikva. Ker je bilo torej toliko stvari skupnih, nisva mogla imeti nove maše na isti dan. Prvi jo je obhajal on v Št. Rupertu nad Laškim, in sicer 9. julija 1972. Tudi jaz sem bil navzoč pri tej lepi slovesnosti. 
Žal sem tukaj naštel le nekaj svojih slovenskih sošolcev. veliko prijateljev pa sem imel tudi med hrvaškimi dijaki. nekateri od njih so že umrli. Med njimi je bil najodličnejši Ambrozij Matušić iz Janjeva, ki je bil v dveh mandatih inšpektor hrvaške inšpektorije. Z Vitomirom Husakom iz Sređanov pri Badljevini sva se dobro razumela. Po duhovnih vajah pa sem z njim prekinil vsak stik, saj so nas predstojniki (pretirano) svarili pred »posebnim prijateljstvom«. Po moji sedanji presoji je pa to bilo čisto normalno in navadno prijateljstvo. Kljub temu pa me je prijetno presenetil, ko me je obiskal na Rakovniku, ko se je vračal od vojakov nekje na Primorskem. 
Tudi drugim bi lahko posvetil nekaj prostora, če ne bi zmanjkalo časa: zato se jih bom vseh spomnil v molitvi: rajnih in živih – in to tudi vam priporočam.  
=== Klasika ===
Pri salezijancih po končani srednji šoli opravi študent tako imenovani tirocinij ali salezijansko vzgojiteljsko delo v praksi. Navadno se to kaže v asistenci kaki skupini ali kakem razredu. Jaz sem tudi imel asistente: delavnega in pobožnega Petra Bogataja (* 28.VI.1935) v Križevcih v prvem razredu srednje šole, ki sem se z njim srečal pozimi na Kodeljevem, in je umrl prav medtem, ko to pišem, 7. julija 2022. 
V drugem razredu smo imeli za asistenta bolj resnega Janeza Poprijana, ki je bil nato zaposlen na nunciaturi v Beogradu, stanoval na Karaburmi, ter je umrl 23.II.1988 star komaj 47 let. Slučajno sem ga obiskal le kak dan pred smrtjo v Kliničnem centru. Imel je veliko zaupanje v bioenergijo; pa so mu poslali nekega bioenergetika meneč: če ne bo pomagalo, škodovalo tudi ne bo; pa res ni nič pomagalo. Tudi mene je ob obisku vprašal: 
»Ali imaš ti bioenergijo?« Rekel sem mu, da še nikoli nisem za kaj takega slišal, a kje da bi to poskusil. Pozneje sem slišal iz ust karizmatikov – tako Jamesa Manjackala kot tudi Mija Barada:
»Najprej se stanje prividno poboljša – potem se pa naglo poslabša. Vsa ta zadeva pa je povezana s ta črnim; prav tako iskanje vode s svinčnico in podobna praznoverja. Zato se je treba izogibati takih pomočnikov.« 
Izgleda, da je imel naš Janez tegobe že dolgo časa. Ko so ga po posredovanju sester križaric »preko veze i reda« pregledali v Gradski bolnici, je bolezen že tako napredovala, da je bila notranjost kot en sam blok – pa so samo nazaj zašili – in so ga z letalom prepeljali v Ljubljano. 
V noviciatu mi je bil asistent Jože Zver in neki grkokatolik, v klerikatu na Reki pa odličen pevec Venci Zadravec – oba sta si poiskala v življenju drugo pot.   
Mene pa je doletela čast, da so me poslali obenem študirat in obenem asistirat. Nadzorovati sem moral skupino fantičev, ki so skoraj vsi po vrsti bili iz Bosne. V Sloveniji naj bi se izučili kakega poklica, in bi potem ostali kot bratje pomočniki – kot smo tedaj dejali – v salezijanski družbi. Zgodilo pa se je, da so vsi po vrsti po končani šoli odfrčali vsak v svojo smer – le nekaj slovenskih kandidatov je doseglo cilj – služenje Bogu in ljudem; med njimi je bil tudi Nace Polajnar, ki se je povzpel visoko v javnem življenju. Duhovnik pa je postal Franc Strašek, ki je končal gostinsko in prinesel s seboj občudovanja uglajeno vedenje. Med drugimi je bil tudi brat mojega izredno nadarjenega sonovinca Miška Prskala; nekoč je napisal na klop v sobici, ki nam je rabila za obednico – in je bila pred našo veliko obednico pod stopnicami:
»Kad bi jelen imao krila – kakva bi to ptica bila!« - seveda je z Jelenom mislil na moj priimek. 
Tako asistiranje mi je v praksi pokazalo, kako malo vzgojiteljskih sposobnosti posedujem. Vzelo pa mi je skoraj ves prosti čas, saj sem dopoldne sem hodil na filozofsko fakulteto študirat grščino in latinščino. Ko me je inšpektor Jakob Avguštin poslal na ta študij, sem dejal, da ne bo šlo – pa me je tolažil, da bo že šlo – pa ni. Vzrokov za to je bilo več. 
Prvi je bil ta, da nikoli nisem bil navdušen za mrtve jezike, ampak za žive. Do tedaj sem se učil angleščino, nemščino in italijanščino. Z veseljem bi se podstopil kateregakoli živega jezika – predvsem pa slovenščine – pa sem se moral mučiti z mrtvima, ki ju nihče na svetu več ne govori. 
Tedaj je latinščini pravzaprav odzvonilo – ki je bila do drugega vatikanskega koncila uradni jezik katoliške Cerkve (maša, brevir). Spodrivali so jo vsepovsod živi jeziki. 
Nisem si sebe mogel predstavljati kot dolgočasnega profesorja nekega mrtvega jezika. rajši bi delal v dušnem pastirstvu z živimi ljudmi, predvsem z bolniki, pa tudi verouk bi rad poučeval. 
Predstojniki so podcenjevali zahtevnost študija. Namesto, da bi me poslali kam v tujino in me s tem osvobodili dodatnih obveznosti, so mi jih nepremišljeno še nalagali; pa tudi sam sem si jih rad naložil; zlasti rad sem popravljal pravopisne napake iz slovenščine. 
Pri študiju mi je stal ob strani starejši gospod, ki je nekdaj bil profesor na Salezijanski bogoslovni fakulteti na Rakovniku, svetniški Anton Logar, ki je latinščino odlično poznal in je tudi popravljal moje napake. Ni mi pa znal teh klasičnih jezikov približati in me zanju navdušiti. Šolski svetnik Valter Dermota – ki mi je tudi dal v pregled nekatera svoja škripta – saj je dolga leta preživel v Španiji in se navzel španskega načina izražanja – pa je mislil, da je postavljen le za bogoslovce in me ni nikoli vprašal, kako napredujem v klasiki. Tako je bil študij obsojen na neuspeh. 
Ko sem se 2011 pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani srečal s svojim nekdanjeim profesorjem grščine – profesor latinščine Milan Grošl je bil že davno umrl – je dejal, da je bil prepričan, da bom napravil pisne in ustne izpite. Ko sem mu povedal, da nisem imel rad teh predmetov, posebno latinščine ne, je letos umrli Kajetan Gantar (1930-2022) potrdil, da je tako siljenje samo mučenje človeka. Ta asketski in svetniško živeči kristjan, ki je prevedel in napisal neverjetno veliko knjig in člankov, je imel za moj položaj popolno razumevanje. Pri njem, je dejal, bi jaz napravil izpite; vendar sem po želji predstojnikov imel latinščino pod A, grščino pa pod B. Nekateri sošolci so se takrat iz mene norčevali. 
Profesor Milan me je po drugem neuspelem poskusu  močno »potolažil« z izjavo: »Pri meni ne boš nikoli izdelal.« In tudi nisem. 

=== Bogoslovje ===
Še danes sem prepričan, da bi študij kakega živega jezika uspešneje opravil kot je to bilo z mrtvo klasiko – kar je pokazal pozneje tudi moj uspeh v bogoslovju. Če ne bi bil prestavljen na svojo željo v diasporo, bi gotovo uspešno končal še magisterij – za prvi letnik po takratnem učnem načrtu sem namreč že s primerno oceno opravil izpite: celo pri strogemu Francu Rozmanu. Manjkala je samo še ustrezna naloga…
Polom v klasiki je bil zame dober življenjski nauk, da sem imel poslej veliko razumevanje do neuspešnih dijakov. Dotlej sem bil namreč vedno odličnjak in kot tak malo »važen« - ne misleč na to, da je nadarjenost Božji dar. Zgodilo pa se mi je podobno, kot najboljšemu dijaku v izredno zanimivem ter poučnem romanu »Golobček«, ki jo je napisal Jindřich Šimon Baar pod naslovom Holoubek (Kněžská idyla – Duhovniška idila), in je med vojno izšel pri Slovenčevi knjižici. Glavni junak in odličnjak je pred maturo dejal: »Če ne naredim teh izpitov, se vpišem v bogoslovje!« In se je zmotil pri matematiki zaradi enega minusa, pa je pri maturi padel. Res se je vpisal v bogoslovje, postal goreč duhovnik in marsikaj doživel. 

Kolikor je bilo v moji moči, sem odslej vedno nasprotoval, če so hoteli starši ali predstojniki siliti nekoga v šolo, ki je ni maral. Bog je namreč dal v srce vsakemu otroku določene sposobnosti a ne starši ali vzgojitelji, ki večkrat s svojim nasiljem pokvarijo Božji načrt. Podobno je seveda tudi z izbiro poklica ali zakonskega tovariša: otrokom – pa tudi staršem – je pri tej izbiri treba pustiti svobodo. Večkrat pa otroci svojemu ovdovelemu očetu ali materi pri tem postavljajo neverjetne ovire – kar je seveda proti Božji volji.  
Po neuspešnem študiju klasike sem se torej vpisal v bogoslovje – kar v drugo polletje in začel zelo dobro ter opravil vse izpite pravočasno. Celo iz hebrejščine pri Jakobu Aleksiču sem dobil desetko. Za tiste, ki so imeli desetko, so pravili, da so »mente captus«, torej malce prismojeni. Pa nič hudega, če je človek samo malo prismojen in le pri učenju; boljše malo prismuknjen kot hudoben. Tudi hebrejščina je bila mrtev jezik, vendar mi je bila zanimiva. Naučil sem se na pamet celo 116. (najkrajši) psalm, in ga znam še danes.

Čim sem se vpisal v bogoslovje, so me že imeli na piki na vojaškem odseku in me vpoklicali k vojakom. Bogoslovne študije so dijakom v Titovi Jugoslaviji radi prekinjali, da bi jih ovirali na poti k duhovniškemu poklicu. Pri vojakih so pa tako ali tako vsakega še posebej obdelovali in ga skušali odvrniti od poklica ali celo pridobiti za partijo. Tako sem 24. septembra 1967 zapustil Slovenijo in se napotil v Pirot, ki je bil za moje pojme mestece Bogu za hrbtom. 
Študiral sem nekaj tudi med vojaščino – zlasti filozofijo; ker nisem vedel, da študentje dobijo vprašanja in da se po njih lažje pripravijo na izpite, sem po vrnitvi iz filozofije pri Janezu Janžekoviču (1901-1988) dobil komaj prehodno oceno. 
Ni pa tako bilo pri drugih predmetih. Imeli smo takrat v bogoslovju odlične profesorje. nekateri so name napravili prav poseben vtis, zlasti asketski in učeni profesor dogmatike – Božji služabnik Anton Strle (1915-2003). enkrat je pokojni Igor Lovišček – to je pozneje sam izjavil na izletu v Romunijo – poslal vprašanje: 
»Kako da papež in škofje lahko oporekajo tako velikemu teologu, kot je Hans Küng”. Mož se je tako razburil, da bi ga skoraj kap. Ker je znal sveto pismo nove zaveza na pamet – naučil se ga je v večletnem komunističnem zaporu – nam je citiral cel odlomek iz pisma svetega Petra, kjer prvi papež opozarja: »Bratje, trezni bodite!« (1 Pt 5,8) In je nadaljeval, češ, mar škofje in papež res nimajo nobene veljave in avtoritete, kadar gre za pravi nauk? In ker je Hans velik teolog, mu ne bi smeli oporekati. In ker je Goethe velik pesnik – pa je dvomil o Jezusovem božanstvu – pa mu nihče ne bi smel oporekati, ker je pač velik pesnik. da ga drugič morda res ne bi zadela kap, so se bogoslovci dogovorili, da ne bodo napisanih vprašanj dajali profesorjem kar tako v roke, ampak, da jih bodo prej pregledali, ali niso morda samo izzivanje. Igor je pozneje dejal, da je hotel skrajšati uro, ki jo je menda goreči profesor že podaljšal – pa je bila zaradi tega dodatka še daljša. 
Psihologijo nam je predaval svetovno znani Anton Trstenjak (1906-1996), ki je zaslovel s svojimi poljudno-znanstvenimi knjigami prek Mohorjeve družbe po vsej Sloveniji. Tisto leto je bil tudi dekan Teološke fakultete in je zaradi zgleda redno prihajal na predavanja – kar mu sicer zaradi mnogih drugih obveznosti ni bilo vedno mogoče. Klicali pa so ga za izredna predavanja tudi v Ameriko in drugam. Imel je neverjetno dober spomin in predaval tako zanimivo, da je bila njegova predavalnica zmeraj nabito polna, tako samo še pri Strletu. Bil je osebni prijatelj mojih staršev. Ko sem že bil v Križevcih, nas je nekoč obiskal na domu skupaj s stolnim kanonikom Francem Kimovcem (1878-1964). Postavil mi je vprašanje, ali ne bi rajši šel k škofijskim. Nisem odgovoril pritrdilno, saj se mi je za malo zdelo, da me nagovarja sedaj, ko sem se že trdno odločil. 
Takšnega odgovarjanja pa ni malo; navadno pa se tisti vsiljeni poklic izjalovi. Poklic namreč daje Bog in ne ljudje, niti starši niti učitelji niti politiki – ampak oni morajo odkrivati, kaj se skriva v mladem človeku in ga tja usmerjati, kajti drugače bo lahko polomija. 
Tako je bil z nami prvo leto v Križevcih iz Hrvaškega Zagorja bil neki dober fant – Silvester Vorih, ki je imel vesel značaj, prav primeren za salezijanca. Pravili so, da ga je njegov župnik peljal po različnih krajih, da bi ga usmeril drugam usmeril in se naslednje leto res ni vrnil v Križevce. Najbrž ni uspel v kakem duhovnem poklicu, saj ga v uradnem Šematizmu iz 1974 ni najti. Drži seveda, da nima vsak poklica – in je boljše, da odide prej ko poznej.  
Na začetku bogoslovnega študija – ki sem ga moral preki-
niti zaradi vojaške obveznosti, sem napisal eno svojih prvih pesmi, ki se nanaša na Škale pri Velenju. Tam se je  pogreznila zaradi izkopa lignita in nezavarovanja hriba, na katerem je stala na skali, prafarna cerkev sv. Jurija s čudovitimi freskami, pa še župnišče, prosvetni dom, gostilna in še nekaj drugih pomembnih stavb, med njimi tudi gostilna, kamor se je poročila teta Ančka. 


{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Škalsko mirje
|-
| &lt;poem&gt;
ŠKALSKO MIRJE (Žalostinka Škalam 1967)
Ob tihem jezeru zamišljen blodim.
»Nikar naprej!« grozeč napis me ustavi.
Se vdira zemlja… Čudno in zamolklo 
Sirene žvižg izgublja se v daljavi.

Po trhlih štorih stopa trudna noga;
Ozrem se vzdolž objokanega proda –  	
Gorjupa bol razjeda me in gloda,
Smrdljiv tovarniški se dim mi roga.
        
Šaleškega, o Š k a l e , biser raja,
Spomin na vas mi bridko bol poraja: 
Ostala brez srca si, vas uboga,
Pogoltnile sledi so ga premoga. 

Premoga? Ne! Zasula ga hudoba
Je tujega, brezbožnega trinoga;
Prihrula nekdaj nepoznana zloba –  	
Zažrla v te se kakor živa goba. 
    
Vedo povedat, da bilo hudo je – 
A upanje kljub temu ne jenjuje.
Le božji hram na griču v noč vzdihuje: 
»Umirati počasi – ah – grenko je!«
	 	
Lepejna oblagoltna – stoj! zadosti!
Poslednjo mrvo misliš v blato zgnesti?  	
Povodenj je zalila dom nam zvesti –  	
Plahutajo skovirji v pusti hosti. 

Zidovje neuklonljivo se pogreza, 
ga brezna v sebe vlečejo nemila. 
»Se ne podaš?« - »ne morem več, priznam ti:
Močnejša si hudobne sreče sila!«  	

Le hriber mali je, popotnik, priča,  	
da tukaj stalo vaško je središče;  	
ogromni, neutolažljivi solzi  	
očem zakrivata domov grobišče. 

In solzi rasteta vse dalje, širje, 
se zlivata čez greznato močvirje: 
Ime dobita: »Jezero velenjsko« 
a vedi: prav bilo bi – »Škalsko mirje!«
&lt;/poem&gt;
|}


Med študijem bogoslovja sem napisal še drugo pesem: 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Zaupaj mu skrbi 
|-
| &lt;poem&gt;
ZAUPAJ MU SKRBI 
(objavljeno Zvon Marije Pomočnice, št.3, leto I., 25. XII. 1969)
1. Prelepa noč, izlivaj mir 
v nemirna srca vseh ljudi. 
Bog, naša moč, veselja vir 
v ubožnem hlevcu se rodi. 
Pozabi bol, odženi greh, 
Zaupaj mu skrbi!

2.Opolnoči se zažari 
doslej teman nebesni svod. 
Množina angelov pojoč 
se proti zemlji razvrsti  	
In slavo Bogu pojejo  	
Ki usmili se ljudi.

3.Zatorej bratje tudi mi 
Iz spanja hitro vstanimo. 
Se proti Betlehemu zdaj 
vsi trumoma odpravimo!  	
odprimo srca in roke  	
Podajmo si krepko.

4.Sovraštvo zdaj preneha naj, 
Ljubezen mnogo lepša je!
Pač mir na zemlji vlada naj, 
Ki dete ga prineslo je  	
na zemljo vsem, ki verni so  
In blagega duha.

&lt;/poem&gt;
|}

=== »Moji« papeži ===
To poglavje govori o »mojih« papežih. Gre za tiste papeže, ki se jih na neki način spominjam, ki so živeli v času mojega življenja, ali pa sem se tudi srečal z njimi – in so torej na neki način vplivali na moje mišljenje, življenje in ravnanje. 
V naši družini je vladalo nepisano pravilo, da se o duhovnikih, škofih ali papežih govori vedno le dobro in spoštljivo. Sicer je bilo na splošno znano, da niti o sosedih, sorodnikih ali znancih pri nas nihče ni govoril v hiši kaj slabega ali raznašal čenč o drugih, pa niti o naši družini, po tistem modrem reku: »Kar se doma skuha, se doma poje.« 
Če se temu ni bilo mogoče izogniti, ker je bila napaka splošno znana, tedaj je govornik dotičnega skušal nekako opravičiti. Če je to veljalo za vse, je posebej veljalo za papeža. Zato bi nekaj povedal o svoji povezanosti s Kristusovim namestnikom na zemlji – papežem. V starejšem obdobju – pred 2. vatikanskim vesoljnim cerkvenim zborom – je bil položaj papeža pri katoličanih tako rekoč nedotakljiv. Sprejeli so za vodilo tisto geslo: »Roma locuta – causa finita.« To je bilo v pomenu: če je kaj papež določil, je bilo konec vsake razprave. 
To reklo poteka od Sv. Avguština v razpravi zoper krivoverske pelagijance z dne  23 septembra 417, govor cxxxi, poglavje 10, v PL XXXVIII, str. 734: 
''Jam enim de hac causa duo concilia missa sunt ad sedem apostolicam; inde etiam rescripta venerunt; causa finita est''. – »O tej zadevi sta bila poslani dve odposlanstvi na apostolski sedež; od tam so tudi prišla nazaj določila: torej je razpravljanje končano.«

Prišel pa je papež Janez XXIII. (1958-1963), ki je odprl okna Cerkve, da bi jo prepihal duh sedanjosti in svobodnega razpravljanja ter odnesel nepotrebno šaro v smislu: »Kar ni prepovedano, je dovoljeno.« Medtem ko naj bi prej nekako veljalo: »Kar ni dovoljeno, je prepovedano.«
Sklical je na svoja stara leta tudi 2. vatikanski koncil (1962-65). Na njem pa je bilo svobodno razpravljati prav o vseh vprašanjih. Pri teh debatah oziroma predlogih so se slišala večkrat različna mnenja, včasih tudi nasprotna. Nato so udeleženci z glasovanjem sprejemali posamezne odloke. Med razpravami 2300 koncilskih očetov je ta prej samoumevna resnica – na primer glede dogem katoliške Cerkve – večkrat bila postavljena pod vprašaj. Najprej so se namreč začele spremembe in prilagoditve v bogoslužju, pa so nekateri mislili, da se bodo zgodile podobne revolucionarne spremembe tudi v dogmatičnem in moralnem nauku: kaj verovati in kako živeti. Med »kako živeti« je bilo najbolj pereče vprašanje »uravnavanja rojstev«. 
Na koncilu so imeli škofje vsak svojega svetovalca; med njimi so bili tudi učeni in znani profesorji, kot na primer jezuit Karl Rahner, ki so bili izvedeni v različnih strokah in so jih škofje na razpravah večkrat vprašali za mnenje; a nekateri so še po koncilu zagovarjali svoje ločeno mnenje. 
V svetovnem obsegu je izstopal zlasti omenjeni profesor Hans Küng (1928-2021), ki je med drugim tudi papeževo nezmotnost, kakor je bila opredeljena na Prvem vatikanskem koncilu, izrečno postavil pod vprašaj v svoji oporečniški knjigi »Unfehlbar?« (1971 Nezmotljiv?) Razna oporekanja so zbrana tudi v knjigi profesorja Vladimirja Truhlarja (1912-1977) »Katolicizem v poglobitvenem procesu« (Mohorjeva družba Celje, 1971). Nesporazum je v tem, da je izšla v redni zbirki. Ob tej priliki je namreč urednik beograjske Blagovesti Alojz Turk zapisal, da se v tej knjigi – ki je prinašala celo vrsto koncilskih in pokoncilskih oporekanj in škandalov – »nahaja strup, pohujšljivo branje«. Na take in podobne objave so moji starši imeli trdno stališče: »Vsak naj pometa pred svojim pragom in naj se ne vtika v cerkvene zadeve.« Takrat smo živeli v komunizmu, ki o Cerkvi – pa tudi papežu, škofih, duhovnikih, vernikih – ni nikoli vedel nič dobrega, ampak le slabo. Zato so bili moji starši mnenja, da moramo braniti njihov ugled pred nasprotnimi napadi. Če brezbožniki ne verujejo in ne priznajo Boga, kako naj bi priznali in spoštovali tiste, ki vanj verujejo ali o njem poučujejo druge? Sedaj so se pa uvrstili med najostrejše kritike ne nasprotniki ali brezverci, ampak nekateri duhovniki in celo škofje in kardinali. 

Opazno je, da je to približevanje svetu prinašalo tudi dobre sadove. Ko je papež Janez XXIII. umiral z besedami »Ut omnes unum sint« (Da bi bili vsi eno), je skoraj ves svet sočustvoval z njim, kajti s svojim preprostim in ljubeznivim načinom je Cerkev zelo približal zlasti navadnim ljudem, pa tudi politikom. 

Pomanjkanje časa za pripravo zlatomašne knjige – in nič drugega – je vzrok, da sem pri »mojih« papežih
prišel le do Pavla VI., ki sem se z njim tudi osebno srečal. Zato jih le naštejem:

==== Janez Pavel I. ====
Njegova izvolitev je bila pravo presenečenje – imenovali so ga »Papež Smehljaj«.
Vladal je komaj 33 dni. Jaz sem bil ravno prestavljen v Niš, ko sem moral ljudem naznaniti, da je
ta papež – ki se je za resnim Pavlom VI. ljudem takoj priljubil – umrl. Ko sem to izrekel, sem med
mašo zajokal – in komaj sem mogel nadaljevati.

==== Janez Pavel II. ====
Oporečništvo po koncilu je tako rekoč prenehalo, ko je nastopil – sam udeleženec na koncilu, učeni papež Janez Pavel II. – Veliki. On ima tako rekoč skupaj z ameriškim predsednikom Reaganom zaslugo, da je »padel Berlinski zid« - in po mnogih delih sveta tudi komunizem. Bil je velik Marijin častilec in izredno prijazen človek. Kot takega ga pozna tudi Slovenija, ki jo je dvakrat obiskal. Pri njegovem prvem obisku je bila v Mariboru 1996 navzoča tudi moja mama, ki ni mogla prehvaliti njegove nalezljive dobrohotnosti in globoke vernosti.

==== Benedikt XVI. ====
Pravili so, da je Janez Pavel II. napolnil trge, Benedikt XVI. pa cerkve. On je menda največji učenjak današnjega časa. Njegovo nemško poreklo so nasprotniki obilno zlorabljali. Kot natančen Nemec je odstopil, ko je opazil, da ga telesne sile zapuščajo, že leta 2013! Pa so vzdržale vse do letos (2022), ko še zmeraj piše učene bogoslovne razprave in knjige.

==== Frančišek ====
Pravo njegovo nasprotje je njegov naslednik Frančišek, prvi papež iz Južne Amerike in prvi jezuit na prestolu svetega Petra.
Kakor je bil Benedikt XVI. predsednik Kongregacije za verski nauk in dosleden ter strog v načelih vere in morale, tako imajo nekateri vtis, da je Frančišek sicer strog do svojih uslužbencev – kardinalov, pa tudi duhovnikov, ki jih zna kritizirati celo pred verniki – izredno blag in popustljiv pa do drugih ljudi in do sveta. Le tako se je mogel 2016 srečati tudi z moskovskim patriarhom. 
Ko smo se z njim srečali 12. septembra 2022 v Budimpešti na 52. svetovnem evharističnem kongresu, je kljub letom in nedavni težki operaciji deloval živahno, sproščeno in prijazno – a s klenimi nagovori, ki jih sam sestavlja. Kar pomislite: imel je na Madžarskem in Slovaškem 12 popolnoma izvirnih govorov, kjer je prikazal izredno poznanje domačih in svetovnih razmer, ki jih je seveda ocenjeval in presojal iz svojega zornega kota. 
 
==== Papež Pij XII. ====
Za časa Pija XII. smo imeli v Št.Ilju verouk, ko je moja sestra Hedvika (r. 1940) hodila v osnovno šolo. 
Ko sem začel hoditi v šolo septembra 1951 jaz, smo imeli šolski verouk le še prvo polletje. Učiteljica Venturinova Slava je tisto zadnjo uro šla iz učilnice, noter je pa prišel župnik in dekan Jurij Lebič. 
Ta učiteljica – čeprav je bila na liniji, nam nikoli ni govorila (kakor tudi drugi učitelji ne) kaj zoper vero. Neko pepelnično sredo smo jo vprašali, če je dovoljeno jesti krape (krofe), ki so pečeni na masti in da pri nas ne jemo krapov na Pepelnico, če so pečeni na masti in ne na olju. Pa je dejala, da se smejo jesti tudi tisti pečeni na masti. Takrat sem mislil, da se moti - pozneje sem ugotovil, da je po takratni postni postavi ona res imela prav. 
Je pa bila vsa navdušena nad socializmom in Titom ter je mojemu očetu nekoč dejala v pogovoru: »Mladina bo naša.« Ate pa so ji dejali: »Bomo videli.« In sedaj, dandanes, smo res priče, da ni mladina (vsaj veliko nje) ne »naša« ne »vaša«, ampak hodi neko tretjo pot, »po liniji manjšega odpora«, nekako tako, kot poje pesem:
»Uzmi sve što ti život pruža: danas cvet, sutra vela ruža.«
Ne spomnim se, kaj smo se učili pri verouku, ampak da smo bili poredni in nagajivi prvošolčki, to bi vsekakor držalo. Pri eni veroučni uri smo dvigali roko ter drug drugega tožili, češ: »Prujsm, guspoud župnik, un je žljeht!« Pa je gospod Lebič dal dober nauk: »Ne tožite drugih, ampak rajši sebe. Recite: 'Prujsm, jasn žljeht!'« In smo potem drug za drugim dvigovali roko veleč: 'Prujsm, jasn žljeht!' (Prosim, jaz sem poreden!)
Pravili so, da je takrat, ko je papež Pij XII. imenoval Alojzija Stepinca za kardinala, kot povračilni ukrep Tito hudo omejil delovanje Cerkve in vrgel verouk iz šol. Vendar to ne drži. Kardinal je postal Stepinac pozneje, in verouk je Tito vrgel iz šole že prej, česar se njegovi nasledniki držijo žal še danes. To je storil zato, ker je bil zagrizen ateist. Ko je našega očeta takoj po vojni Pečak predložil za člana partije, ne da bi ga vprašal, je na naslednji seji sekretar dejal:
»Doslej ste hodili na sestanke skupaj z delovnim ljudstvom in pred njimi nismo smeli vsega praviti. Sedaj smo pa sami partijci, pa vam povem odkrito: naš namen je podreti cerkve in pobiti duhovnike.« Ko je oče to slišal, ga ni bilo več na partijski sestanek – kar pa so mu zamerili. Oddolžili so se z visokimi davki, ki so skoraj prisilili očeta v zadrugo – vendar se skoraj po čudežu – ni uklonil. Ni si pa več delal utvar o novem družbenem redu – jasno mu je postalo, da je to bojevito brezboštvo, katerega nasledniki počenjajo tudi danes mutatis mutando – isto: očrniti duhovnike in razgnati vernike. Njegov občudovani prijatelj – krščanski socialist Edvard Kocbek – pa tega ni mogel dojeti do konca življenja, čeprav je prvi javno spregovoril o zločinskih povojnih pobojih. Strle pa je z grenkobo dejal: »Ko so brezbožneži pobijali naše verne fante po breznih, je Kocbek planinaril in nabiral cvetlice.«  
Glede verouka pa ni bilo po vseh šolah enako – ponekod se je verouk obdržal še nekaj časa, ponekod so ga ukinili že prej. Potem smo imeli verouk v cerkvi, bolj ali manj redno. Bilo je res vse na prostovoljni osnovi, saj smo bili pri birmi že na koncu tega šolskega leta. 
Ta birma je bila čisto nekaj posebnega – v znamenju divjaškega preganjanja katoliške Cerkve.  
Ko smo prišli k birmi, mislim da od prvega do osmega razreda, je bilo v cerkvi le tiho igranje. Mama so pozneje rekli:
»Vprašala sem se: 'Kako to, da stric Tinček ne pritisne vseh registrov, kot se za birmo spodobi?'« Pozneje so osumili ljudje matičarja, ki pa je verjetno dobil namig ali celo ukaz od višjih, da je to napravil. Ko so pevci prišli na kor, se jim je kislina oprijemala za obleko in razžirala in snov in kožo. Tako se je godilo tudi naši Pepi in teti Zefki. Obenem so bile uničene tudi orgle, pa zato Tinček ni mogel nanje igrati. Pozneje je ta matičar – ki sicer ni bil slab človek in si ni bil z nikomer v jezi – napravil samomor: s kolesom se je zapeljal v takrat nastajajoče Velenjsko jezero in utonil ter svojo skrivnost odnesel s seboj… 
Na tisto birmo smo se pripravljali z na pamet učenjem na ciklostil razmnoženih vprašanj in odgovorov – mislim, da jih je bilo nekaj čez sto. 
Kljub vsem nevšečnostim pa je birma sama v miru potekla. Birmal nas je škof Maksimilijan Držečnik, doma z Ribnice na Pohorju. 
O njem so pripovedovali anekdoto, da so ga prišli iz neke fare prosit za duhovnika. »Nimam vam koga poslat, vsi so zasedeni.« »Pa nam dajte kakega bolnega, bomo zanj lepo skrbeli.« - »Tudi takega bolnega nimam.« Pa so vseeno vztrajali: »Gospod škof, vsekakor nam dajte duhovnika, da ne bo fara brez maše. Dajte nam enega, pa četudi je Pohorc.« Škof pa jim je odvrnil: »Kaj smo res mi Pohorci tako zanič?« 

Pravijo, da je tudi on bil mnenja, da je »bolje dva koraka naprej, kot enega nazaj.« Ko je šlo za izbiro njegovega naslednika, je bil baje v Rimu in si je rekel, da naj bo njegov naslednik tisti, ki bo prvi prišel v cerkev. In je bil ta prvi – Vekoslav Grmič. Le-ta je bil sicer dober in družaben človek, vendar je verjetno šel predaleč v koncilski želji, da Cerkev približa današnjemu svetu, ter je noter vdrla posvetna miselnost.
Ko sem bil za kaplana na Bučki, mi je Selakova Tinca – kamor sem hodil poleg k Železnikovi Micki na kosilo – med drugim pravila, kako so njihovo družino takorekoč na silo spravili v zadrugo. 
Brezbožniki so pa istega 1952. leta, tudi tam napravili cirkus: sovražnik je pobral vse prte z oltarjev in jih je hotel politi z gnojnico. Toda zvonar Dolenškov Polde, ki je cerkev pustil odprto, je takrat že končal zvonjenje jutranjice in tako je nepridiprav pobegnil ter pozabil v naglici vedro z gnojnico. Škof Anton Vovk (1900-1963) je takrat birmal na Raki. Ko so mu povedali o izgredu, je dejal: »Prinesite navadne namizne prte in z njimi pokrijte oltarje. Birma bo.« In je res bila, zelo slovesna. Ljudje se niso dali ustrahovati.
Pozneje je bila cela razprava v Krškem. Obtožen pa ni bil nepridiprav, ki je prte vlekel celo do neke hiše pod cerkvijo in je hotel z gnojnico politi oltarje – ampak tisti, ki so zadevo prijavili. Krivec pa – ki je delal seveda po naročilu – ni dobil nobene kazni. 
Tistega leta se je zaostrilo preganjanje katoliške Cerkve ne le v Sloveniji, ampak po celi takratni Jugoslaviji, saj je šele 1953. leta bila objavljena ustava, ki je jamčila nekatere pravice tudi vernim – veljala pa je zlasti za svetovno javnost. Doma pa se je preganjanje nadaljevalo. Enega leta je bilo takrat zaprtih samo v Sloveniji 300 duhovnikov. 
Ko je papež Pij XII. umrl, se spominjam, da je visela z zvonika v Šentilju dolga, črna zastava. Bil je res velik papež, pri ljudeh zelo spoštovan. Spraševali so se, kaj bo zdaj s Cerkvijo, ko je tako sposoben papež umrl. Katoliška Cerkev pa ima jamstvo svojega ustanovitelja, da je »peklenska vrata na bodo premagala« (Mt 16,18) in torej ni odvisna le od ljudi in njihove krhkosti, celo niti od papeža niti od koga drugega: vodi jo namreč Sveti Duh, ki zna tudi po krivih črtah človeške zmotnosti in nepopolnosti ravno in pravilno pisati.    
==== Papež Janez XXIII. ====
Pa so kardinali kaj kmalu izvolili naslednika; preprosti kmečki sin Giuseppe Roncalli si je privzel ime Janez XXIII. Predhodnik je bil predstavnik starodavne rimske aristokracije, sedaj pa pride papež iz navadnega  stanu. Oba sta bila velika in zaslužna, toda vsak na svoj način. Pij XII. je že pripravljal novo usmeritev, ki jo je nadaljeval njegov naslednik. 
Takoj je Janez Dobri ganil ljudi s svojo dobroto in neposrednostjo ter sredi »hladne vojne« izdal spodbudno okrožnico polno topline –  »Mir na zemlji«, ki je bila sprejeta s splošnim odobravanjem. Pretrgal je prostovoljno papeško ujetništvo v Vatikanu, ko jim je Garibaldi ukradel Papeško državo. Sedaj se je začel nov in trajen dialog z današnjim svetom. 
Tudi s političnimi voditelji drugačnega prepričanja je skušal sprožiti dialog. Tako je bil pri njem na obisku Hruščovov zet Nikita Sergejevič Adžubej (žena Rada je bila Hruščovova hčerka), kar je na neki način pomagalo odtajati zamrznjene odnose med Sovjetsko zvezo in Vatikanom ter deželami, ki so ječale pod njenim škornjem. Njegovo neposrednost smo doživljali kot prihod pomladi. Prijel se ga je nadimek »Janez Dobri«. 
Nekoč nas je v Križevcih (tam sem bil aspirant od 1959-1961) obiskal goreč salezijanski duhovnik Tomaž Kelenc. Pri večernem govoru nam je ves ginjen in jokaje pravil o tem, kako je bil na avdienci pri papežu Janezu Dobremu, in kak veličasten vtis je napravil nanj in vse ostale s svojo srčno dobroto. 
»In bil sem tam čisto blizu, pa mi je stari papež po očetovsko božal roko, ko sem mu poljubil ribiški prstan na njegovi papeški roki. V tej moji roki nikoli več ne bo revmatizma,« je končal.
Ko smo bili na Reki najprej novinci, nato kleriki – v 3. in 4. gimnazijskem razredu Klasične gimnazije za pripravo duhovnikov – se je začel 2. vatikanski koncil. 11. oktobra 1962 smo gledali prenos otvoritvene slovesnosti prek televizije. Mislim, da naši še niso imeli TV in da smo šli k nekomu gledat. Ko se je potem koncil nadaljeval in so dobivale vedno večjo moč nekatere ideje, ki so nam in tradiciji bile tuje, je nastalo tako imenovano pokoncilsko obdobje, obdobje oporekanja in krize. Nekateri so hudomušno govorili, da Janez XXIII. ne bo mogel takoj v nebesa, ampak da se bo moral »vicati zaradi koncila«. On je bil zelo napreden in za svojo starost izredno odločen papež in je dejal, da je treba odpreti okna in vrata Cerkve, da jo bo prepihal veter Svetega Duha in odnesel, kar se je skozi stoletja v njej nabralo stare šare, nerabnega in nepotrebnega. Ta veter je res prevetril Cerkev, navade in  izročila, vendar je poleg nepotrebnih načel tudi nekatere potrebne zadeve.
Prav zaradi te zmede in prepiha, ki je poleg mnogo dobrega vnesel v Cerkev kot stranski pojav tudi duh oporekanja, nepokorščine in krivih poti, je njegov naslednik Pavel VI. nekoč vzkliknil, da je v Cerkev vdrl »hudičev dim«. 
Vodstvo Cerkve pa je le prepoznalo njegovo karizmatično daljnovidnost in ga je razglasilo za svetnika, ki je priprošnjik zlasti za zadeve krščanske edinosti. 
Papež Janez XXIII. je bil tudi velik prijatelj Slovencev. Ko so na Vejni gradili novo cerkev, so jo hoteli posvetiti »Kraljici Italije«. Ko je papež dobil naslov v potrditev – vedel pa je, da je to narodnostno slovensko in mešano ozemlje, je prečrtal naslov, ter dal drugo ime: »Mati in kraljica« (Madre e Regina) - pa ne le Italijanov ali Slovencev, ampak vseh ljudi. Tako je pokazal svojo pravičnost, ki jo je razlagal tudi v svojih okrožnicah, kjer kot prvi papež govori o pravicah narodnih manjšin. 
Naš Franc Štuhec, ki je bil dolga leta urednik Knjižic na Opčinah in potem na Rakovniku, je vedel glede tega svetišča še eno posebnost. Ko so začeli graditi oltarje v velikanski cerkvi, so želeli Slovenci postaviti tudi oltar svetima Cirilu in Metodu. Ovire na nižji ravni in pri škofu Santinu so se zdele kot gordijski vozel, ki ga je zopet presekal papež: »Oltar slovanskih apostolov bo!«

==== Papež Pavel VI. ====
Kot omenjeno, je zaradi naraščajočega oporečništva vzkliknil njegov naslednik papež Pavel VI.: 
»Koncil je odprl okna in vrata Cerkve, da bi jo prevetril Sveti Duh, pa je v njo vdrl hudičev duh.« Te besede, kakor so pesimistične, so izražale razočaranje zaradi hudega oporekanje, zlasti ko je izdal 1968 okrožnico »Humanae vitae« o uravnavanju rojstev. Drugi vatikanski koncil se glede uravnavanja rojstev ni hotel izjasniti, ampak je navedel načelno, da »zakonci sami v svetišču svoje vesti odločajo glede uravnavanja rojstev.« 
To pa so nekateri razlagali po svoje. Tako stališče je zastopal med predavanji in med pisanjem tudi profesor moralne teologije Štefan Šteiner, ki je vodil pravo papirnato bitko s profesorjem Jordanom Kuničićem, ki je   
https://hr.wikipedia.org/wiki/Jordan_Kuni%C4%8Di%C4%87 v celoti zagovarjal učenje okrožnice.  
Štefan Steiner (1926-1981) pa je menil, da zakonca lahko uporabljata sredstva zoper spočetje, če sama v vesti to uvidita: 
»Manjše zlo je, da uporabljata protispočetna sredstva, ko pa da bi se zakon razbil.« Na to vprašanje je odgovoril jasno šele papež Janez Pavel Veliki, ki je v svojem Pismu o družini zapisal ravno nasprotno: »Manjše zlo je, če zakonca sprejmeta več otrok, ko pa da bi uporabljala umetna sredstva za uravnavanje rojstev.« On nadaljuje, da se prav zaradi zavračanja Božjega in cerkvenega nauka marsikak zakon razbije; nikakor pa ne zaradi zvestobe zakonu, ki ga je Bog postavil v človeško naravo. Glede teh vprašanj pa je tedaj vladala prava zmeda – tako v posvetnih kot tudi cerkvenih krogih. 
Že papež Janez XXIII. je namreč ustanovil tozadevno komisijo iz cerkvenih in posvetnih strokovnjakov. Njena naloga je imela posvetovalno vlogo, in njeni izsledki bi papežu pomagali k ustrezni – dokončni odločitvi o tem kočljivem vprašanju. Ta komisija je nadaljevala delo tudi za časa naslednjega papeža. Javnost je nestrpno pričakovala rezultate komisije, in vsi so pričakovali, da bo »tabletko« zoper spočetje, ki so jo iznašli 1960, papež odobril in da bo ona nadaljevala svojo »zmagovito pot v družine«, kot so takrat pisali. Zgodilo se je nasprotno: papež Pavel VI. je po preučevanju cerkvenega učenja, zlasti svojih prednikov, po premišljevanju in molitvi napisal okrožnico Humanae vitae (1968), v kateri je prepovedana uporaba katerihkoli protispočetnih sredstev pri načrtovanju družine. V cerkvenih dokumentih nikjer ne piše, da so prepovedana abortivna sredstva, medtem ko bi bila neabortivna sredstva dovoljena – ampak je grešno kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja. Ta pravzaprav nepričakovana odločitev je povzročila hudo oporečništvo: ne le med drugoverci, kot je bil anglikanski primas in velik ekumenist Ramsey, ki je vzkliknil, da je to »bomba na ekumenizem«. Nasprotoval ji je zlasti nizozemski kardinal Suenens, ki je papežu zabrusil v obraz, da dela proti duhu Drugega vatikanskega koncila, zoper kolegijalnost škofov, ko jih za tako važno zadevo nič ne vpraša. 
Papež Pavel VI. pa se ni umaknil niti za ped in njegov naslednik Janez Pavel II. je to tradicionalno učenje vnovič potrdil. V zvezi s tem je papež Pavel VI. veliko trpel: po eni strani ga je spremljala zavest, da je ravnal prav in po vesti, po drugi strani pa se je dvignil val oporečništva, ki je škodoval ne le ekumenizmu, ampak tudi notranjemu cerkvenemu življenju in priljubljenosti katoliške Cerkve, ki se je z vatikanskim vesoljnim cerkvenim zborom zelo približala in priljubila ne le katoličanom, ampak tudi drugim kristjanom, drugim vernikom in celo nevernikom. 
Takrat so imeli na Nizozemskem tudi sinodo, ki je izdala tako imenovani Nizozemski katekizem, v katerem je odobrenih več verskih in moralnih zablod oziroma so nekatere zadeve nejasno oblikovane. To je imelo hude posledice na duhovništvo: veliko jih je izstopilo, število novih kandidatov pa se je hudo zmanjšalo. Svetniški profesor Anton Strle je v zvezi s tem nekoč izjavil: »Po anketah tretjina nizozemskih duhovnikov ne verjame v Jezusovo vstajenje. Ali je potem kaj čudnega, da odpadajo od duhovniške službe? Če duhovnik in sploh vernik ne verjame, da je Jezus Bog in da je vstal od mrtvih, ali bodo verjeli, da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje? Z Jezusovim vstajenjem je povezana tudi vera v njegov drugi prihod ter v obstoj nebeškega plačila za dobre, kakor tudi peklenske kazni za hudobne.« 
Pravili so, da je bila prej Nizozemska Cerkev skrajno konzervativna, podobno kot na Irskem. Imela pa je izredno veliko število dobrih duhovnih poklicev, tudi gorečih misijonarjev. Po teh novotarijah pa je potem zašla v drugo skrajnost. 
Moja sestra Marica (1946) - je bila takrat tam na Nizozemskem kot agronom na praksi. Pravila je, da so iz cerkva tam ven metali spovednice, rožne vence pa pokopavali skupaj z mrličem. Če je na TV govoril papež Pavel VI., so preklopili takoj na kako drugo postajo ali pa izključili televizor. Tako se godi, če duhovne zadeve vzamejo v svoje roke posvetneži. To smo žal doživeli tudi v naši fari, ko so bile prodajane celo note na koru, pa tudi kak spomenik.
Name pa je napravil ta pogumni papež poseben vtis, ko smo bili navzoči pri avdienci kot novomašniki v Castelgandolfu leta 1972. Imel sem srečo, da sem bil čisto v prvi vrsti. Ko je po dolgem govoru o čistosti – ki ga je imel enakega v štirih jezikih!  - prišel oziroma so ga pripeljali k prvi vrsti, je spremljevalec dejal: »Ne stiskajte mu rok, ker ga bolijo.« Imel je namreč težko artrozo in je svoje trpljenje daroval za Cerkev, v katero je po njegovih besedah namesto Božjega duha zdrave obnove vdrl hudičev dim razdiralnega oporekanja. 
Napravil je vtis utrujenega človeka in jaz sem mu zaklical v italijanščini: »Papež, mi smo s teboj.« On si je res upal reči pravo besedo, tudi ko je šlo za pravilno uravnavanje rojstev. Dejal je: »Ne tabletkam!« - čeprav so mnogi pričakovali ravno nasprotno. Je pač tako: dober zdravnik in dober duhovnik morata reči večkrat »ne« kot »da«. Toda za to je treba poguma, ki ga nima vsak. Pavel VI. ga je imel in je zato svetnik in pričevalec. Seveda – ni hotel zatreti svobodnega duha razpravljanja in različnega mišljenja, ki ga je prebudil koncil. 
Na Filipinih je bil ob svojem pastoralnem obisku v Manili 27. novembra 1970 skoraj žrtev atentata: umor je preprečil njegov spremljevalec, vendar je posledice uboda z nožem nosil do konca življenja. Dejal je, da ne more za Cerkev napraviti kaj velikega, lahko pa zanjo daruje svoje trpljenje. 
Za svoje prizanesljivo ravnanje z oporečniki je bil deloma vzrok sam papež. Ko je ponovno odprl oziroma nadaljeval 2. vatikanski koncil 29. septembra 1963, je podal štiri prioritetne cilje:
1.	Boljše razumevanje katoliške Cerkve 
2.	Prenovo oziroma obnovo Cerkev3. Pospeševanje edinosti kristjanov in 
4. dialog s sedanjim svetom.  
Zato je hotel dati svobodo pri iskanju novih poti, za uresničenje teh res velikih ciljev – in tega ni hotel ovirati s kakimi trdimi prepovedmi – to pač ni bilo v njegovem stilu. 


==== Uravnavanje rojstev ====
Značilno, da so salezijanci v tistem času oporečništva izdali to okrožnico »Humanae vitae« papeža Pavla VI. v poljudni knjižici z naslovom »Človeško življenje« izpod peresa profesorja moralke duhovnika Štefana Šteinerja. Takrat je bil ravnatelj Knjižic Franc Škrabl. V svoji razlagi in podajanju se razhaja s papeževim učenjem glede načina uravnavanja rojstev. Papež v svoji okrožnici trdno zagovarja in zastopa stališče, da umetna sredstva: najsi bodo tabletke, kondom ali spirala ipd., pri krščanskem uravnavanju rojstev ne pridejo v poštev. V knjižici – podobno kot pri predavanjih – je profesor zagovarjal uporabo umetnih sredstev pri uravnavanju rojstev, češ da to ni greh, ampak le manjše zlo. 

Načelo o manjšem zlu bi preprosto razložili takole:
»Če se človek mora odločiti med dvema zahtevama, ki sta obe neko zlo, naj izbere tisto, za katero misli v tem trenutku, da je manjše zlo.« Tukaj, v primeru uravnavanja rojstev, pa je bilo postavljeno vprašanje takole: »Eden od zakoncev ne želi katoliškega načina uravnavanja rojstev, in zato pride v nevarnost sama trdnost zakona. Da bi rešila zakon, se lahko odločita zakonca za manjše zlo – za uporabo kontracepcije, ne le kondoma, ampak tudi tabletk.«
Jaz sem takrat skupaj s Francom Vidicem delal v knjižnici, pa sem brskal po tamkajšnjih knjigah, da bi našel ustrezen odgovor, kajti niti fakulteta niti škof niti papež niso dali popolnoma jasne razlage za tako zapleten in pravzaprav čisto nov primer. 

In našel sem pri moralistu – jezuitu Arthurju Veermeschu (1858-1936), da opisuje ta problem, oziroma staro in sprejeto načelo o manjšem zlu, ki pa velja seveda le v izrednih okoliščinah. 
Če se človek najde na primer pred nujno odločitvijo, pa ima na razpolago samo dve možnosti, sme izbrati eno od njih. Ne greši, katerokoli izbere, dokler nima možnosti da se posvetuje o cerkvenem in Božjem nauku glede zadeve. 
Tako so bili naši fantje med drugo svetovno vojno pred izbiro, ali bodo šli med domobrance ali med partizane, ali pa v nemško vojsko. Nobena od teh odločitev ni bila brez možnosti za greh, vsaka je bila moralno tveganje, a večkrat niso mogli niti prostovoljno odločati, ker so jih eni ali drugi ali tretji kar nasilno odpeljali. 

Mnenje: »Zaradi nevarnosti, da zakon propade, lahko zakonca uporabljata kontracepcijo« ima torej več napak: 
#.Tu se ni treba posvetovati, kaj je prav, ker jasen cerkveni nauk pravi, da umetna kontracepcija ni dovoljena in da je grešna, pa najsi bo abortivna ali neabortivna, saj take razlike cerkveno učiteljstvo ne pozna. Poleg tega je uporaba tabletk abortivna – a v času okrožnice Humanae vitae tega še niso vedeli. To so odkrili šele mnogo pozneje. 
#.Ne sme se enačiti moralno zlo in fizično zlo. Moralno zlo je greh in se ga je treba izogibati in se mu tudi lahko izognemo, če hočemo, čeprav je treba za to včasih prispevati velike žrtve. Fizično zlo pa ni greh, in ga torej moramo trpeti, če bi se mu brez greha ne mogli izogniti. 
#.Glede vesti koncil pravi: »Na dnu vesti odkriva človek postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti (CS 16). To pomeni, da je glas vesti treba poslušati, ne pa vesti (pre)oblikovati po svojih grešnih željah, kot so to delali zagovorniki »spolne revolucije«, ki je takrat bila vsepovsod na pohodu, tudi v glasbi Beatles-ov.  
#.Janez Pavel II. je omenil prav ta problem v svoji okrožnici o družini. Tam nedvoumno spodbuja starše k velikodušnem sprejemanju otrok in pravi, da je manjše zlo, če starša sprejmeta še kakega otroka, ko pa da se sebično ogibata otrok zaradi svojega ugodja in uporabljata protispočetna sredstva. On je poudaril, da večkrat prav zaradi grešnega uravnavanja rojstev propade in razpade marsikak zakon. Vermeersh (1858-1936) ima tudi splet: 
https://www.encyclopedia.com/religion/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/vermeerscharthur 

Tako sem sam prišel do prepričanja, da je nauk Cerkve jasen: prepoveduje kakršnokoli namerno preprečevanje spočetja v krščanskem zakonu in da v tej točki moj sicer učeni profesor Steiner ne uči cerkvenega nauka. Zato sem ga nekoč pri predavanju vprašal prek listka: »Jaz ne vidim, kako bi vaš nauk uskladil s papeževim učenjem v Humanae vitae.« Pa se je diplomatsko izognil odgovoru rekoč, da je papeževo učenje je vredno upoštevanja.
V resnici pa je nekoč dejal, da mi kot spovedniki ne bi smeli spraševati ljudi glede njihovega načina uravnavanja rojstev. To bi seveda bilo upravičeno, če ne bi šlo za smrtni greh, ki se ga človek mora spovedati zaradi očiščenja duše in umiritve vesti. Koncil je sicer dejal, da si zakonci glede uravnavanja rojstev ustvarjajo svojo sodbo v svoji vesti: vendar ta vest mora biti pravilno oblikovana. 
Končno odločitev glede tega vprašanja – o katerem se pravzaprav koncilski očetje niso mogli zediniti – pa so prepustili papeževi odločitvi. Čakala ga je torej nehvaležna naloga, da razglasi odločitev glede tega vprašanja, ki ne bo nikogar zadovoljila. Preveč stroga se bo zdela tistim, ki so zagovarjali neomejeno uporabo tabletk pri uravnavanju rojstev ne vedoč, da ta uporaba povzroča ne le preprečitev spočetja, ampak tudi uničenje že spočetega življenja, in da je torej tudi abortivna. Po drugi strani pa so obstajali tudi nekateri, ki so zagovarjali še ožjo opredelitev. Poudarjali so, da je sklicevanje na vest pravzaprav protestantovsko načelo, ker oni nimajo najvišjega cerkvenega učiteljstva, ki bi usmerjalo človeško vest. Vest je pa seveda raztegljiva ko harmonika, posebno dandanes. 

Tako učenje je v dvom in stisko vesti spravilo veliko zakonskih parov – kar sem pozneje lahko spremljal v praksi, saj tisto sklicevanje na vest ni bilo ravno najbolj prepričljivo. Tako mi je neka žena dejala, da o takem ravnanju meni včasih, da je pravilno, včasih pa, da ni. Najbolj se je pa bala ustavljati se nasilnemu možu, ki se je požvižgal na take »malenkosti«. 
Jasen cerkveni nauk pa daje zakoncem oporo in možnost sklicevanja na vest, ki bi jo moral spoštovati, če ima ženo res rad. Še veliko bolj to velja za pravico žene, da rodi otroka. V svetu namreč ni redko nasilje nad ženami – ki ga občila redko omenjajo – da bi naredile splav. 

Koliko morajo nekatere ženske v tem smislu pretrpeti nasilja od neprijaznega okolja, ne bi človek verjel, če ne bi bral na primer takega pisma, ki ga je neka mamina prijateljica iz Podlipe pisala vsa obupana. V njem pravi, da jo je mož prisilil, da je proti svoji volji in vesti naredila splav v zavesti, da s tem umori svojega lastnega otroka. 
Ženske, ki trdijo, da je otrok njihov trebuh, s katerim lahko razpolagajo, prvič ne govorijo resnice, saj je znanstveno dokazano, da tu gre za novo bitje, ki ima lastne organa in lasten krvotok, kjer je celo krvna skupina večkrat različna od materine. Vsi verniki pa verujemo, da temu bitju v trenutku spočetja Bog vdihne neumrljivo dušo, za zveličanje katere bodo starši dajali Bogu nekoč odgovor.

=== Predvojaška (pre)vzgoja ===
Predvojaška vzgoja – tako so na Slovenskem imenovali takrat tisto obdobje, na srbohrvaškem področju pa »predvojnička obuka« - ko so fantje imeli pripravo na vojaščino. Mislim, da je trajala kak mesec dni in je bila obvezna. Jaz sem ravno končal drugi razred »Klasične gimnazije – škole za spremanje svećenika« v Križevcih na Hrvaškem. Tako je ta »vojaščina« prišla na vrsto ravno v počitnicah, in sem je bil deležen nekje v bližini tega sicer lepega prigorskega mesteca z bogato zgodovino. 
Z disciplino tam nisem imel težav, saj je bila naša v zavodu bolj zahtevna – pa tudi bolj prijetna. 
Tam ni bilo JNA-oficirjev kot pri vojakih, ampak so bili domačini. Predvojaško smo imeli nekje blizu Križevcev, nekje pod Kalnikom. 
V zavodu smo imeli svetniške vzgojitelje: ravnatelj je bil Anton Bajuk, Slovenec in Bele krajine, ki je po vojni od komunistov veliko trpel. Šolski svetnik je bil lumen Mirko Bajić, ki je bil iz istega kraja kot katehet Marin Mandić: iz kraja Mandići pri Omišu. 
Asistent je bil prav danes (7.VII.2022) v 87. letu starosti umrli Peter Bogataj. Zaradi tega, ker je dobil covid-19, ga niso sprejeli na onkologijo. Ko so ga končno včeraj sprejeli, je že ponoči izdihnil svojo plemenito dušo. v bolnico, kjer bi se moral zdraviti za rakom. Včeraj so ga , ki nas je znal res lepo voditi in smo mu zaupali. 
Drugo leto je bil naš asistent Janez  Poprijan, že davno pokojni, ki pa je bil malo bolj uraden. Vsekakor pa smo se v Križevcih dobro počutili – v prvem letniku 1959 nas je bilo 32. Enega – Ivana Škrleca, ki je bil doma tam nekje blizu – so odpustili. Mislim da je bila taka malenkost, da ni bila vredna omembe – menda je na dvorišču pobral eno hruško »ukradel«. Drugega – Vlada Kozino, iz Hercegovine, so pa odpustili menda zato, ker je med prvimi duhovnimi vajami prebiral neke partizanske zgodbe. Ni sicer bilo nič političnega, ampak nekaj za mladino, ilustrirano. Poleg tega je čistil sobo našemu svetniškemu spovedniku Karlu Podkubovšku, tudi Slovencu. Po neprevidnosti je, ko je čistil pljuvalnik, zlil zraven v kanalizacijo tudi njegovo protezo – in je ni bilo mogoče več najti, čeprav so jo iskali. Kaj je bil pravi vzrok, pa ne vem. Vsekakor danes za take malenkosti ne bi nikogar odpustili. Hujše je bilo, ko je Ivan Babec, tam blizu iz Prigorja nekje doma, zažgal iz maščevalnosti tisti ogromni marof na dvorišču, ukradel kobilo in hotel z njo na Madžarsko: takrat, ko je bila meja tako zastražena, da še miš ne bi mogla neopaženo čez. Pravili so, da so ga odpustili zaradi kajenja, ki je bilo tako takrat kot tudi danes po pravilih strogo prepovedano.
Na splošno pa smo se pridno učili, razvedrilo imeli v sprehodih, igri in salezijanskih filminah, ki jih je oskrboval Vinko Furlan iz Italije. Jaz sem se rad učil in na koncu drugega razreda sva bila po uspehu najboljša dijaka Blaž Topolovac iz Modriče v Bosni in jaz; glede na to, da je bilo vse v hrvaščini, je bil zame to velik napredek. Meni se je to vsekakor dobro zdelo, saj mi je pri prvi hrvaški šolski nalogi Mirko Bajić veliko popravil z rdečilom.
Meni je pač tisto življenje ugajalo: bilo je urejeno, zame nič pretežko, skušnjave pa ko da so zadremale. Izmenjavalo se je učenje, molitev, delo, razvedrilo. Pri predvojaški vzgoji pa je nadomestila molitev – kletev. Koliko so ti hrvaški pobi kleli! Še nikoli nisem slišal tako grdih in za katoliško vero žaljivih kletvin! Pri nas doma ni bilo kletvine, še »hudiča« ne. Pa so bili vsi ti mladeniči katoliške vere! Neverjetno! Res da se je preklinjalo tudi, ko sem bil pri vojakih v Pirotu in Prištini – pa tudi, kadar smo se vozili kam z vlakom – vendar toliko, kot so ti Zagorci oziroma Prigorci preklinjali Boga, Marijo, Srce Jezusovo – naše največje svetinje – menda nikjer. Mislim, da so celo Srbe – ki so imeli sicer zelo nesramne kletve in so nekateri preklinjali »sve po spisku« - posekali. Za nas, ki smo bili gojenci urejenega katoliškega zavoda, je to bilo res kot skok iz čiste vode v umazano mlakužo. Vendar nisem opazil, da bi nas kdo od fantov ali častnikov kaj pregovarjal ali odgovarjal od poklica – celo nekam naklonjeni so nam bili vsi po vrsti. Bil sem pa vseeno zelo srečen, ko je to neprostovoljno obdobje vendarle minilo. 
Sicer so se ti mladi fantje spodobno obnašali. Tako tudi pozneje večina sovojakov v Pirotu. Desetar kozavega obraza – da se ga je oče, ki me je tam obiskal, kar ustrašil – pa nas je med zanimanjem »zabaval« s svojimi osvajanji deklet. Pa mu to ni bilo dovolj: ko smo imeli čiščenje orožja v sobi po kosilu, se je objemal z drugim oblečenim desetarjem ko s kako punco. Nauk je bil ta, da človek ne sme prestopiti meje, ki jo je Bog določil na tem področju – ker drugače neomejeno drvi v prepad nenravnosti. 
Da bi nas zadosti »prosvetlili«, je poskrbel tudi uslužbenec v kobilarni iz Križevcev, ki nam je podrobno razlagal, kako poteka »osemenjevanje«. To pa na nas verjetno ni imelo kakega slabega učinka, saj so to le bili pošteni fantje iz kmečkih in tržnih urejenih družin, kjer je bilo spolno življenje v spoštljivih okvirih Božje in cerkvene postave. 
V tistih časih ne le na kmetih, tudi po mestih skorajda ni bilo ločitev, in pravzaprav so se vsi mladi poročali v cerkvi. Kar pa otrok doživi ali izkusi in dobi nauk v lastni družini, v dobrem in zdravem okolju, se mu najgloblje vtisne v srce za celo življenje. Ni namreč na tem področju najvažnejše vedeti, ampak je pomembnejše, kako v teh zadevah ravnati.  
Ko sem se po tej »predvojaški vzgoji« vrnil nazaj v zavod v Križevce, sem se vendarle počutil spočetka  nekam tuje, ko da je v mojo dušo vdrl nekakšen tuj, meni in mojim načelom sovražen svet – in ko da sem se vrnil na Zemljo s kakega tujega planeta. 
Ta občutek praznote in zbeganosti me je spremljal še dalj časa, dokler se nisem spet vklopil v ustaljeni življenjski ritem. Tista sladkost duhovnega življenja, odsotnost skušnjav in lahkota v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti – pa se je za vselej poslovila. Bilo mi je zelo težko s tem novim stanjem suhote se soočiti; jaz spremembe nisem razumel, drugi mi je pa ni znal razložitil. 
Bil sem pozneje pri vojakih v Pirotu in Prištini, pa se nikjer ni toliko preklinjalo, kot takrat na prigorski predvojaški »vzgoji«. Bila je vse, samo ne vzgoja. Pozneje sem bral, da mladi – pa tudi odrasli ljudje največkrat preklinjajo zato, ker zanemarijo molitev. Kdor se hoče odvaditi preklinjanja, naj začne redno moliti: ne le, da se bo rešil grde razvade – na sebe in na svojo okolico bo priklical Božji blagoslov.
 
=== Noviciat na Reki ===
Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda klasične gimnazije za pripravljanje duhovnikov, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenski hriboviti pokrajini. Tam v Prigorju so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je bilo poveznjeno starodavno mesto Križevci, a na enem bregu je stala tudi stolnica, v katero smo hodili k maši. na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, ki smo jih pomagali obdelovati. 
Reka pa je bila z okolico nekaj čisto drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje ter bedno grmičevje jo je oklepalo vse naokoli – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber – tudi od Podmurvic navzgor. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili seveda Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Zlatan Sušić, Zvonko Kristić. Ta zadnji je kmalu po posvetitvi imel hudo prometno nesrečo: hud veter je nekje pri Senju prevrgel njihov avtobus; za posledicami je dobil tumor v glavi in kmalu umrl. Na pogrebu na Mirogoju sem se poslovil kot sošolec od njega, ki »je prestal v Križevcih ognjeni krst – zdaj pa se je skozi ogenj vic preselil v večno blaženost.« 
Od drugih iger sem rad sodeloval pri zastavi; medtem sem bil za nogomet, odbojko ali košarko preneroden. 
Ivo Ljubić, ki je bil profesor in glasbenik, je bil tudi skladatelj ter je sestavil pesem, ko so morali oditi italijanski salezijanci – ki z Reke niso odnesli niti zobotrebca:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slovo italijanskih salezijancev z Reke (del)
|-
| &lt;poem&gt;
Oj zbogom more, i Rijeko predivna
Još prije zore bit ćeš mi daleka – 
Ja otić moram – došao je čas:
Adio per sempre bel mare Fjuma.
&lt;/poem&gt;
|}

Onje opeval na znano melodijo tudi naš breg: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Smušen breg (del)
|-
| &lt;poem&gt;
»Nema Reka lepšeg kraja negoli je smušen breg,
To je pravi komad raja, divne naše zemlje steg…« 
&lt;/poem&gt;
|}

Naši predhodniki so v noviciatu celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali: mi smo pa lahko igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. 
Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na sveto goro pri gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so staro gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki pomeni pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega ravnanja z domobranci – pa tudi z zavezniki – končno Amerikanci podarili Italijanom. Zaman smo takrat poslušali parole: »Življenje damo – Trsta ne damo.« Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge nasprotnike dal strašno mučiti in pomoriti – po nekih ocenah do milijon mladih fantov in drugih neoboroženih ljudi. 
Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo, kjer imajo letne duhovne vaje za duhovnike. 
Po več urah hoje smo prispeli na vrh. Kdor je prehiteval, je moral nositi nahrbtnik s hrano – kar pa je bilo za nas mlade in polne življenjske moči prava igrača. Učka (1396m) je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – gmota kraškega kamenja in nizkega rastja: vendar najvišja gora Istre. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben; pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal – z Reke smo jo sicer redno videli na zahodnem obzorju. 
Naš magister je imel zanimivo navado: vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je Aleksander Ranković prišel pri Titu v nemilost – in odslej so tudi navadni ljudje mogli brez težav čez mejo. 
Moja tozadevna pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – pa se glasi takole: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Naš izlet na goro Učko
|-
| &lt;poem&gt;
Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo.
Poglej zdaj malo naokrog! očaral te bo ta pogled:
tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled.
Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. 
Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo.

Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo.
In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin. vesela pesem zadoni a vetrc lice nam hladi.
dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo.
Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin.  

&lt;/poem&gt;
|}


=== Knjižničar v vojaški suknji ===
V slovenskem izročilu je služenje vojaščine nekakšno nujno zlo, ki ga tuji gospodarji nalagajo na pleča slovenskemu mladeniču, ki pa je miroljuben in bi želel biti svoboden. To nelagodje in že kar črtenje nevarnega poklica kažejo po vrsti vse slovenske narodne pesmi. Drugače je to pri Srbih – spominjajo se nekdanjih zmagovitih pohodov, ki so bili morda velikokrat povezani junaštvi, kot je ubijanje »sovražnikov«, ropanje, grabljenje obilnega plena, pijančevanje in posiljevanje. 
Pod Titom so bogoslovce vpoklicali k vojakom sredi šolskega leta ali sredi študija, da bi jih ja čim bolj zmedli. Niti bogoslovje niti srednje šole niso bile priznane od države, ampak so jih računali za edine dovoljene zasebne šole, ki so kot take obstajale. Čeprav je na Madžarskem in Poljskem ruski komunizem huje pritiskal, je dal Cerkvi glede šolstva večjo svobodo. 
Na Rakovniku sem bil tisti čas knjižničar skupaj s Francom Vidicem. Ko sem šel kupovat neko knjigo za knjižnico v »Mladinsko knjigo« v Ljubljani na tedanji Titovi cesti pred Nebotičnikom, sem se moral oglasiti tudi pri ravnatelju in pisatelju Ivanu Potrču (1913-1993). Še danes mi zvenijo v ušesih njegove besede, ki so bile kot besede očeta sinu: »Tistih vojaških ukazov ni treba dobesedno jemati in jih izvrševati, ampak mora človek misliti s svojo glavo.« Začudil sem se, da mi človek, ki sem ga imel za »rdečega«, daje take »pregrešne« nasvete zoper našo »idealno socialistično družbo«. Čeprav na to nisem nič odgovoril, menim, da mi je s tem veliko pomagal – me je pripravljal na razmere, ki so bile čisto drugačne od tistih samostanskih, čisto drugačne od normalnih.

Moram reči, da sem se pri salezijancih dobro počutil. Tudi poklic se mi je dopadel. Ko sem enkrat zaradi neke bolezni nekaj potožil zdravniku na Rakovniku, je dejal: »To je zato, ker si v tem celibatskem poklicu, ki je proti človeški naravi.« Te besede so se mi zelo zamerile. Jaz pa sem bral, da fantje čutijo na splošno nagnjenje do deklet; vendar jih nekaj odstotkov čuti nagnjenje do istega spola – ne glede na to, kako živijo. Za samca je to lažje, saj se premaguje že na splošno in živi čisto ne glede na naravno nagnjenje. Glede tega sem govoril še z nekim drugim zdravnikom, ki je bil pa razumevajoč in me je potolažil z besedami, ki jih tudi jaz velikokrat ponavljam ljudem v stiskah: »Vsak ima svoj križ, ki ga mora nositi. V nobenem stanu ni vse idealno, pa tudi ne vse črno. Veliko je treba povsod potrpeti. « 

Podobno me je pripravljal tudi takratni naš ravnatelj Avguštin Jakob. »Ko boš pri vojakih, se ti bo razbrzdanost pokazala v tako grdi luči, da te gotovo ne bo premotila.« Mislim, da je tako tudi bilo. Gospod Rebek nam je redno pošiljal – mislim da po 500 ali 1000 dinarjev. Mi smo bili takrat tako varčno vzgojeni, da sem ta denar dajal v hranilnico, in sem kar nekaj prišparal za našo družbo. Če bi danes bil v istih razmerah, bi si seveda s tem kaj malega privoščil, ali pa bi dal tistim, ki jim je manjkalo, saj jaz nisem pri vojakih ničesar potreboval. 

24. septembra 1967 smo morali biti na postaji v Velenju. Takrat vojaški naborniki še niso smeli potovati sami k vojakom kot pozneje, ampak le organizirano, po pozivu. V Zidanem mostu pa se je kompozicija iz Velenja in Celja ustavila. Ali je bilo to slučajno ali načrtovano, ne vem. Celo noč smo morali tam čakati. Res ne vem, kaj je bilo temu vzrok. Ni bilo hladno, ampak strašno dolgočasno in že kar obupno. Nekateri vojaki so bili pijani, pa so nekaj prepevali kot neko »Marijano«, drugi vzdihovali, tretji preklinjali usodo, četrti molče buljili pred sebe – pač smo se počutili na milost in nemilost prepuščeni svojim predpostavljenim. 

Imel sem podoben občutek kot na Reki, ko smo bili na naboru ali nekaj podobnega. Tri ure so nas gole imeli v neki veliki dvorani – in to vse skupaj vse vsem na ogled. Ne vem, zakaj je bilo potrebno, da smo bili čisto brez obleke tako dolgo. Morda so nam hoteli vladajoči dati do znanja, da imajo nad nami vso oblast in da čisto nič ne veljamo. Tiste formalnosti – ko smo z nekimi papirji tam stali v vrsti in hodili od enega oficirja do drugega, oni so nas pa ogledovali bi se dalo opraviti tudi v obleki, kot se za človeška bitja spodobi. 
Na vojaščino pravzaprav nimam dobrih spominov. Sicer moram priznati, da kot taka zame ni bila nekaj pretežkega. Toda takrat je po Sloveniji začela rasti narodna samozavest in v takem ozračju sem moral oditi k vojakom: tam pa vse srbsko – ne duha ne sluha o kakem bratstvu, ki se je tako poudarjalo in opevalo – doma pa vse slovensko. To bratstvo in enotnost je posebno prišlo do izraza, ko je pozneje srbska vojska pod krinko JLA napadla Slovenijo konec junija 1991, ali še bolj, ko je ruska vojska pod pretvezo, da se bori proti nacionalistom (beri Ukrajincem), napadla Ukrajino februarja 2022. Tisto bratstvo in edinost so bile le obrabljene fraze, kot pesek v oči, da bi se zamaskiral apetiti večjih narodov do manjših, močnejših do slabotnejših. Podobno je tudi z idejo panslavizma in jugoslovanstva, ki je bila le krinka za rusifikacijo in srbizacijo, kot je dejal že Maček: tam Sovjetske zveze, tukaj Jugoslavije: »Ko je jači – taj kvači!« 
Od predpostavljenih tako pri vojakih celo obdobje nisem slišal slovenske besede, čeprav so bili nekateri od oficirjev Slovenci. V znak neke trmaste zavednosti sem v začetku govoril samo slovensko. Moram priznati, da mi zaradi tega nihče ni oponašal – vendar se mi je pozneje zdelo neumno, da sem moral nekatere pojme kar naprej razlagati in jih prevajati v srbohrvaščino – pa sem »prešaltal« na srbohrvaščino – ki sem jo pravzaprav že tako obvladal iz srednje šole, ki smo jo obdelovali kar skozi pet let (skupaj z noviciatom): dve leti v Križevcih pri Zagrebu, tri leta na Reki. 

==== Vojaški spomini ==== 
Omenil bi iz vojaščine nekaj neprijetnih – pa tudi prijetnih  spominov. Tak način življenja je meni bil popolnoma tuj, kakor tudi večini drugih. Nekateri »fazani«, tj. novi vojaki, so celo poskušali napraviti zaradi težkih okoliščin celo samomor. Ko sedaj po Srbiji govorijo, da bodo znova uvedli obvezno vojaščino, češ da je to pomembno zaradi dobre vzgoje mladih fantov, mislim, da uvedejo jo lahko – vzgajala pa ne bo.
Meni pa je bila vojaščina zoprna iz več razlogov: 
Neprijetno in zoprno mi je bilo odgovarjanje od poklica – kar je opravljal podporočnik Novica Đorđević, pa tudi spolno vznemirjanja, ki mi ga je povzročal neki bosanski Srb Simo Simendić očitno pred vsemi, a da nihče ni ukrepal. 
Poleg tega je bilo pri vojakih – tudi med oficirji – veliko preklinjanja in grdega govorjenja. 
Krščanstvu pa so bila čisto tuja in nasprotna nekatera načela, ki so nam jih dan na dan vtepali v glavo, na primer: »Mrziti na neprijatelja!« (»Sovražiti sovražnika!«) Zakaj bi neki posameznik ali narod sovražil drugega, če mi pa ni nič hudega storil. Krščanstvo pa zahteva od človeka, ne da sovraži, ampak da ljubi vse, tudi sovražnike. Ker se navadno preprosti ljudje med seboj ne sovražijo, za podžiganje sovraštva poskrbi vojaški propagandni stroj, kar smo lahko spremljali tudi med zadnjo nesrečno balkansko vojno ob razpadu Jugoslavije.
Drugo tako nemoralno načelo je bilo: »Naređenje – izvršenje!« Malokdo ve, da to načelo izhaja iz pruske protestantovske vojske izza konca 19. stoletja, ki je hotela iz vojakov napraviti poslušen stroj, ki avtomatsko uboga zapovedi, pa četudi so nemoralne in grešne. To je privedlo do zločinov nacizma, kakor tudi satanizma v današnji Ukrajini, kjer ubogljivi stroj – zdresirani ruski vojak - izvršuje tudi najbolj nore in nesprejemljive ukaze, kar vodi do neverjetnih in gnusnih zločinov, množičnega ubijanja in uničevanja. 
Med služenjem v Prištini me je hudo prizadelo, ko je pri iztovarjanju premoga po nesreči umrl dober in vedno vesel vojak iz Bosne Munib Hasanbašić. Desetar je vprašal, kdo se prostovoljno javi za iztovarjanje premoga. Med drugimi se je javil tudi Munib, ki je bil vesel in družaben fant. Nekoč mi je sicer kot dežurni prepovedal sušiti ob peči gležnjake – ampak taka je bila zapoved od zgoraj. Ko je tokrat iztovarjal premog, je nenadoma začel tovornjak drseti proti vagonu, ker je šofer popustil zavoro. Nisem raziskoval, in menda niti niso mogli ugotoviti, kaj je temu bilo vzrok. Tovornjak je začel drseti, ker je bil teren malo nagnjen na prištinski tovorni postaji – ter je nesrečnega fanta pritisnilo ob vagon, da mu je zdrobilo prsa, ter je kmalu nato umrl. Huda žalost je zavladala v celi vojašnici; najbolj žalosten pa je bil šofer, ki tega ni storil nalašč. Kako žalostni so bile šele starši in žlahta! Veliko tolažbo mi je prinesel v Pirotu obisk Franca Jamnika, ki je bil v Nišu kaplan pri Hermanu Habiču. V Prištini pa sem skoraj redno lahko prihajal k spovedi in obhajilu, ker je tam služboval naš župnik Franc Skuhala. 
Kdo smo bili v Prištini v vodu? Za Pirot se ne spominjam imen nikogar, sicer pa smo bili tam od konca septembra 1967 do februarja naslednjega leta, ko smo odšli v prekomando. 
Milorad Manić je bil kapetan; kadil je sicer ko Turek, vendar je imel srce za vojaka in nam ni bilo sile. Naša stavba – 2. četa – je stala desno od vrat, blizu ograje. Tam smo posadili bore, ki smo jih v poletni vročini redno zalivali. Ostali so le pri nas – drugod po veliki vojašnici so se posušili, ker jih niso zalivali. 
V našem vodu je bil v Prištini moj desetar Bicak Jusuf iz okolice Peči na Kosovem, Tomislav Stojanovski iz Jabuke pri Pančevem, in Šuvalić Ređža iz vasi Šatorovići pri Modriči v Bosni, ki  pa je bil hodža. V enod drugih čet je bil tudi bogoslovec Tone Ferlic, ki pa ga niso »pogruntali«, da je bogoslovec, kot so mene. Na vojaškem odseku so mi namreč napisali v knjižico: »pop«. 
Mijo Korade je bil jezuitski bogoslovec iz Zagreba, njegovega kolega, ki je bil sicer odličen »čato«, pa so odgovorili od poklica. Med drugim sem prijateljeval tudi z nekim pravoslavnim bogoslovcem, pa z nekaj Slovenci iz drugih čet. Slovenci smo med seboj govorili vedno po domače. 
Kar se tiče moje oznake »pop« (»duhovnik«), čeprav to še nisem bil, meni ni pravzaprav nič škodovala. Le v začetku me je naš podporočnik v Pirotu odgovarjal od poklica, sicer so me pa celo vojaščino pustili pri miru.
Neki moj prijatelj pa se je hvalil, da ga le niso »pogruntali«. Kako je bilo to mogoče? Tudi na njegovem vojaškem oddelku so napisali kot njegovo karakteristiko, da je »pop«. Desetar pa je to prebral po cirilično: »ror«. 
»A kakvo zanimanje je to – ror?« 
»Jednostavno – mi pravimo rorove.« In niso si prišli gori do konca vojaščine, da je tudi on duhovniški pripravnik.   
Posebna je pa še zgodba s knjigami. Prinesel sem k vojakom namreč štiri knjige: »Hojo za Kristusom«, »Filozofijo – Janžekoviča – skripte«, »Življenje in vera« od Mihelčiča, ter še eno, katere naslova se ne spomnim. 
====Odgovarjanje od poklica====
Ko smo se peljali od Beograda proti Nišu, sem zaman iskal kako cerkev. Srbi so pravzaprav v tistem času malo hodili v cerkev, pa cerkva niso niti rabili niti jih zidali. Katere pa so bile po vaseh ali mestih, so bile na tako skritih krajih, da jih ni bilo z vlaka opaziti – mislim da je takrat bilo možno najbolj opaziti Saborno cerkev v Beogradu, pa tudi župnijsko pravoslavno cerkev v Paračinu. Oziral sem se po gričih in hribih, pa na nobenem cerkve – kot so bile po Sloveniji posejane po vseh pomembnejših hribih. Obenem so bili vsi hribi goli – brez drevja, ko da je gozdove pometel tajfun.  

PIROT. V Pirotu smo bili v starih vojašnicah, ki so bile še iz časa stare Srbije. Kasarna je bila kar velika – po dvorišču je bilo pa posajeno drevje – mislim da je bila neka vrsta javorja, da smo v jeseni imeli veliko dela, ko smo morali vsako jutro pometati listje. 
Nekega popoldneva, ko smo »čistili krug« - tj. dvorišče, je prišel naš podporočnik – doma sicer iz Pirota – Novica Đorđević. Poklical me je od dela in povabil, naj sedem na klop za pogovor. Nisem imel pojma, kaj namerava. V glavnih obrisih mi je pogovor še vedno v spominu. Pozneje sem premišljeval, da je pravzaprav bil glavni namen pogovora odvrnitev od duhovniškega poklica, kar mi je tudi direktno omenil. To se mi je zdelo poniževalno postopanje in pod častjo: sedaj torej, ko sem v vojaški službi in nisem samostojen, bo on hotel name vplivati kot moj predstojnik, ki mu po vojaških zakonih moram vedno odgovarjati: »Razumem, druže potpouručniče!« Zato sem se – ker sem o podobnih poskusih slišal že od drugih bogoslovcev – podzavestno postavil v obrambno držo. 
Takrat je bila ravno končana Šestdnevna vojna. Da spomnim: 
Šestdnevna vojna, ki je potekala od 5. do 10. junija 1967, je bila ena izmed arabsko-izraelskih vojn, ki ji Arabci pravijo tudi junijska vojna. V njej je Izrael – ki je imel za predsednico žensko Goldo Meier (1898-1978) – ki so jo nekateri imenoval kar »Judita«, premagal svoje arabske sosede, ki so ga napadli s treh strani: z zahoda Egipt, z vzhoda Jordanija, in s severa Sirija. 
https://www.bing.com/search?q=%C5%A0estdnevna+vojna+Izrael +Egipt+1967&amp;form=ANNTH1&amp;refig=b0e1e7c26b3747ada74327fa eea126d2
Potolkli so jih takorekoč “ametice”, kot pravijo Hrvatje, torej popolnoma – in sicer z malimi izgubami – manjšimi na strani Izraela – zajeli so pa veliko Arabcev. Svoje moštvo so prevažali hitro na različna bojišča po železnici. na vzhodu so zasedli Cisjordanijo (tj. del Palestine od smeri Jordan desni breg, ki je takrat bila del kraljevine Jordanije), na severu Golansko ravan, na zahodu pa cel sinajski polotok vse do Sueškega prekopa vključno. Naser je takrat najprej nacionaliziral Sueški prekop (1956 – sueška kriza), nato pa 1967 miniral Akabski zaliv, kjer je Izrael imel izhod na rdeče morje – kar so razumeli kot vojno napoved. (Gamal abd el Naser Husein 1918-1970) To je dalo povod za šestdnevno bliskovito vojno. 
Podporočnik je začel s tem dogajanjem in vpraša-
njem: „Arabci molili, namesto da bi se borili?” 
Jaz sem mu odgovoril: „‘Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal.’ Ne moremo pričakovati pomoči od Boga, če sami ne storimo ničesar za dosego našega cilja.” S tem odgovorom se je strinjal tudi moj sogovornik. 
Pa je nadaljeval: „Vera tako ali tako človeku nič ne pomaga. Tudi moja stara mati je umrla, čeprav je verovala, molila in hodila v cerkev.« Na tak prav neumen protiverski ugovor pravzaprav nisem našel odgovora. Menda sem odgovoril, češ da pač moramo enkrat vsi umreti, tako verni kot neverni. Mislil sem si pa: »Koliko let pa bi morala živeti njegova stara mati, da bi on veroval?« Podoben ugovor mi je kako desetletje pozneje postavil neki brezverni Vene na Bučki, ki mu je pa umrla mati okrog 90 let stara! 
Podporočnik je sedaj speljal pogovor v drugo smer: 
»Stopi v partijo, pa ti bomo omogočili, da končaš šolanje.« Temu sem se zelo začudil. Pomislil sem, da pač sicer on ima o meni vse podatke, vendar še zdaleč ne ve o meni in okoliščinah vsega.  Bolj  zoprne zadeve, kot  je bilo nadaljevanje neuspešne klasike, mi ni mogel predložiti.


====Klasika====
Mene je namreč inšpektor Avguštin Jakob poslal študirat grščino in latinščino po končani klasični gimnaziji. Ta študij pa mi ni šel od rok, zlasti latinščina ne, iz več razlogov: 
#Tedaj so latinščino pravzaprav vrgli iz cerkvene upo-rabe. na drugem vatikanskem koncilu je bila dana možnost, da so deli maše (čemur je sledil tudi brevir) lahko v narodnem jeziku. Ljudje so to priložnost takoj zgrabili in tako je latinščina po dolgih stoletjih izgubila svoj privilegiran položaj. Zdelo se mi je neumno, zakaj se mučiti z jezikom, ki mu je odzvonilo.
#V srednji šoli sem bil res odličen dijak, kakor tudi prej v osnovni šoli. skoraj se mi ni bilo treba učiti. vendar pa je učenje v srednji šoli nekaj čisto drugega kot na fakulteti. Tam se nismo učili z »asimil« metodo – da bi lahko latinsko ali grško govorili, ampak le prevajanje. 
#Jaz sem imel pa veselje do živih jezikov. Učil sem se angleščine že od petega razreda osnovne šole, pa tudi nadaljeval v srednji šoli. v Križevcih nas je učil prijazni zagrebški profesor velimir sunić, ki je prihajal tja vsak ponedeljek z vlakom. Bil je navdušen navijač dinama. v zakonu pa ni imel sreče. ne vem, iz katerega razloga ga je žena zapustila. Takrat je napravil zaobljubo devištva in od takrat je bil srečen in zadovoljen. na obletnico svoje zaobljube se je vsako leto ostrigel na balin. Ker je bil med nami priljubljen, so ga nekateri v tem posnemali – med njimi tudi jaz, ki sem to leto dobil vlogo v igri o Dominiku Saviu. Naš šolski svetnik Mirko Bajić je bil ves nesrečen, ko me je videl ostriženega: »Kako boš pač igral Dominika, ki je imel dolge lase?« Pa ga je potolažil svetniški katehet Marin Mandić: »Saj se je Dominik tudi včasih ostrigel«. In tako je igra minila z ostriženim Dominikom in je bila vsem navzočim všeč. Imel sem torej veselje do živih jezikov in ne do mrtvih. To sem povedal tudi inšpektorju, ki je odvrnil, da bo že šlo. Pa ni šlo. ne vem zaradi česa mi je dejal profesor latinščine na ljubljanski fakulteti: »Ti ne boš pri meni nikoli napravil izpita.« In tako se je zgodilo po dveh letih študija, ko so bili izpiti: najprej pisni, ki je bil negativen – tako da do ustnega niti ni prišlo. Pri latinščini in grščini nas je bila mala skupina – nikoli ne več od pet-šest. 

Med njimi je bil tudi Franček Milavec iz Slomškove ulice v Ljubljani, ki je imel brata Dominika – frančiškana. On pa je vpisal latinščino iz veselja – in je poleg tega študiral še sumerščino in neke druge stare jezike. Tako sem moral prenehati študij latinščine (pod A) in grščine (pod B), čeprav bi samo grščino verjetno napravil. Tam je bil asistent dr. Kajetan Gantar, ki pa je bil veliko bolj razumevajoč kot tudi njegova sodelavka, katere imena se ne spomnim. 

Poleg žive angleščine me je še bolj mikala živa in razvijajoča se slovenščina – da bi nadomestil izgubo, ki smo je glede tega pretrpeli med petletnim bivanjem na Hrvaškem, ko slovenščine ni bilo niti za kanček – vse je bilo samo v hrvaščini, ko da bomo vsi delovali samo na tem področju. To je bila gotovo velika opustitev, čeprav je bilo tam zadosti slovenskih profesorjev, ki bi lahko vadili nas Slovence vsaj občasno tudi v jeziku verjetnega bodočega delovanja: Stane Okorn in Franc Oražem na Reki, v Križevcih pa že omenjeni Anton Bajuk; Slovenec je bil tudi spovednik Karel Podkubovšek, ki nam je imel verouk. 
#Latinščina pa mi ni šla od rok tudi zato, ker sem imel dolžnost asistence fantov, ki so iz Bosne prihajali na Rakovnik, da bi se šolali in nato postali sobratje pomočniki. Med njimi so bili tudi Slovenci, tako je bil naš gojenec tudi Nace Polajnar, ki je postal priznan politik. Imel pa sem zelo rad slovenščino in pod pokroviteljstvom velikega slavista Slaveka Duha sem popravljal razne zadeve, ki so  mi prišle pod roko ali pa mi jih je kdo dal za pregledat. Med njimi je bil tudi Valter Dermota, ki je bil dolga leta v Španiji in sem mu večkrat bolj ali manj srečno popravljal njegova skripta. Dermota je utiral na fakulteti katehetiki in verouku nove smeri – uporabljal je tim. Monakovsko metodo. Jaz sem mu pregledal celotna škripta. Glavni moj mentor pri latinščini je bil gospod Anton Logar, ki je imel poškodovano nogo – sicer pa živ svetnik. on mi je pomagal, da sem lahko prav napisal kake naloge, ki smo jih dobivali pri teh jezikih. 
#Torej, zakaj to omenjam? Zato, da boste videli, da sem bil latinščine in grščine sit do grla, saj sta me ta dva jezika spravila v sramoto, da sem padel pri izpitu – jaz, ki sem vedno bil v šoli odličnjak. Gotovo je Bog dopustil to ponižanje, da bi se naučil skromnosti in preprostosti, ki redko dičita odličnjake in ki sta potrebni pri dušnopastirskem delovanju, da si duhovnik pridobi zaupanje preprostih in malih. Nekateri bogoslovci pa so mi neuspeh privoščili in se iz mene norčevali; res je to bila velika manjšina – takrat je bilo na Rakovniku veliko bogoslovcev! Obupa me je rešila mamina tolažba, češ da naj si tega ne ženem k srcu – bo pa v bogoslovju šlo boljše!
In je res šlo, saj so mi bile bogoslovne znanosti pri srcu in jih nisem čutil kot neko breme, ampak sem jih osvajal zaradi prepričanja. Zato sem se v srcu posmehoval mojemu sogovorniku, ki mi je ponujal študij klasike. Dejal sem torej. 
»Ko je človek dopolnil svojih dvajset let, pač že ima svoje prepričanje in ga ne menja kar tako.« Bil sem med vojaki če že ne najstarejši, pa vsaj eden izmed starejših, kar je le bila neka prednost. večina vojakov jih je bilo namreč osemnajstletnikov, jaz pa sem bil s svojimi 23 leti menda v četi ali pa vsaj v vodu najstarejši, kar mi je večkrat prišlo prav – sem bil vsaj že malo od pubertetniških skušnjav, ki so se jim nekateri desetarji in vojaki brezvoljno predajali.
Tako se je torej najin pogovor – vsaj zanj – končal neuspešno. Podporočnik mi je dejal, da se bova še srečala in pogovarjala, pa je to bilo – hvala Bogu – prvič in zadnjič. Bil pa sem na sebe kar ponosen, da sem se dobro držal. v svoji notranjosti sem bil takrat neverjetno bojevito nastrojen in sem komaj čakal, da bi imel priložnost dokazati, da sem zvest svojim načelom. slišal sem namreč, da so marsikakšnega semeniščnika oziroma bogoslovca taki »prijateljski« nastopi njihovih oficirjev hudo zbegali in jih precej tudi odvrnili od njihovega svetega poklica.  
Ko sem bil pozneje kaplan na Karaburmi, sem večkrat rad obiskoval vojake. s tem sem jim dal možnost spovedi in obhajila, pa v kasarno zaprtemu človeku tudi priložnost, da je za nekaj časa dobil »izlaz«, tj. izhod iz vojašnice in vsaj malo svobodno zadihal. To so bili vsi po vrsti idealni fantje, od katerih je večina težko prenašala vojaško disciplino, pa tudi nesramnost, izživljanje in surovost, ki so jih večkrat morali prenašati. 
Spomnim se nekega bogoslovca, ne vem točno od kod je bil doma v sloveniji, ki je služil vojsko v Požarevcu. To pravzaprav ni bilo niti daleč od Beograda, pa sem ga nekoč obiskal. Bil je sicer dober fant, vendar je podlegel pritiskom. vsiljevali so mu razne pornografske revije – in mlademu razvijajočemu se mladeniču bi bilo potrebno res nadčloveških naporov, da bi se takim mikom izognil. In on se jim ni. res je ostal sicer dober fant, vendar je izgubil veselje do poklica, ki ga je prej imel zelo rad. ni se vrnil nazaj v svojo bogoslovsko in redovniško skupnost.   
==== Ugodne in neugodne iz Prištine ====
Vojak v Prištini sem bil od februarja 1968 do februarja 1969 – torej eno celo leto. čeprav se čudno sliši, je bilo v Prištini – vsaj kar se mene tiče - več ugodnosti kot v Pirotu. 
#obstajala je katoliška cerkev, ki jo je gradil Jože Bakan. Ko sem jaz bil tam pri vojakih, pa je župnikoval svetniški duhovnik Franc skuhala, ki je pred tem bil spiritual v semenišču v Zadru. Imel sem torej priložnost, kadar sem smel v mesto – mislim, da je bila možnost mesečno – da prisostvujem sveti maši. če pa maše ni bilo, pa sem lahko opravil spoved. Potem so mi sestre postregle z malico. Kakega posebnega duhovnega vodstva nisem imel, ker je župnik vedno hitel maševat na neko podružnico in ni našel tako časa za vojake. 
#Ni bilo niti spolnega niti drugačnega nadlegovanja, razen enkrat na straži, ko me je neki kosovski albanec izzival, češ »Ti pope, očeš da j. devojke«, pa sva se skoraj stepla. Komandant kasarne Milorad Manić je bil uvideven, pa me ni več pošiljal na stražo, ki ni bila daleč – vrata vojašnice Maršala Tita. 
#V Pirotu smo bili nastanjeni v starih vojašnicah, še izza stare kraljevine Srbije (stare okrog 100 let). Nato ni zbombardiral 1999 le tistih v Prištini, ampak tudi v Pirotu. A v Prištini so bile stavbe skoraj čisto nove, nekako po vzoru na tiste lepe velenjske stavbe, ki smo jim pravili četvorčki – ker so v eni stavbi lahko živele štiri družine. In tukaj in tam pa je bila pomanjkljivost, da je bilo pozimi dokaj hladno, ker so šparali z gorivom – premogom. v Pirotu se je to bolj občutilo. Zlasti pa smo prezebali, ko smo imeli zimske vojne vežbe, in smo kopali jarke, ravno za katoliški Božič 1968. Takrat smo spali v plehnatih halah, ki jih tisti mali ogenjček v sredini ni kaj dosti ogrel – in smo se na hladnem betonu nalezli revme. 
#Hrana je bila slej ko prej dokaj skromna. Medtem ko v Pirotu niti ni bila dobro pripravljena, je bila v Prištini dobro pripravljena. Za meso so govorili, da so najboljše kose pokradli oficirji in le redki je bil kuhar, ki se jim je upal zoperstaviti. Zato mesa skoraj nismo poznali med hrano. Je pa bilo hrane zadosti, zlasti za nas bolj suhe, drugi pa so večinoma lahko dobili repete. 
#Ni bilo nadlegovanja, ampak sem imel nekaj prijate-ljev; med njimi je bil Tone Ferlic, potem omenjeni Mijo Korade iz Zagreba, ki je bil jezuit, ki sem ga ob tistem srečanju na Jordanovcu,  - kamor me je poklical Joška Rašaj, in smo tam obravnavali pastoralo za Cigane in druge selivce, - tudi obiskal na Palmotičevi 31, kjer je narodno svetišče Srca Jezusovega. Pri vojakih smo se družili tudi s tistim pravoslavnim bogoslovcem, ki je s svojo resnostjo in vernostjo napravil dober vtis. 
#V cerkev takrat ni bilo prepovedano hoditi, ampak na kopanje v neko umetno jezero jugovzhodno od Prištine, kjer je utonilo že nekaj vojakov. Kolikor sem hodil v cerkev, se ne spomnim, da bi bil razen Toneta opazil tam še kakega vojaka. 
#Že omenjeni Milorad Manić je bil poštenjak, ki ni do-volil, da bi se kdo izživljal nad vojaki. Bil je major in neki njegov kolega je maltretiral vojake: atomska z leva, atomska z desna, poleti pod polno opremo trčečim korakom itd. Njemu je bilo zadosti, pa mu je prisolil zaušnico. Za kazen so ga degradirali na kapetana prve klase, namesto da bi nagradili njegov čut za pravičnost.  

Dogodila pa se mi je ravno v Prištini neka nevšečnost. Ko smo nekoč čistili orožje, je prišel neki nadzorni organ, nekakšen politkomisar, pregledat omarice. Pri meni so našli štiri nabožne knjige in so mi jih vzeli. V mladostni zagnanosti za pravičnost in v prepričanju, da bi jih po »Pravilu službe« smel imeti, sem se pritožil na vrhovnega komandanta – Tita. Pismo sem dal na pošto v Prištini, ko smo imeli »izlaz« ob nedeljah. 
Nestrpno in vznemirjeno sem pričakoval odgovor. Nekateri dobronamerni vojaki so me svarili, češ da sem storil predrznost, ki mi bo lahko samo škodovala. Čez kak mesec ali dva pa me je poklical komandir voda in me vprašal, če sem pisal Titu; rekel sem, da sem, ker so mi vzeli knjige, ki bi jih smel imeti. 
Tedaj mi je izročil knjige z besedami: »Smeš imeti v predalu samo eno knjigo, tudi če je verska; druge pošlji domov.« Toda ni bilo čisto tako: eno knjigo sem zadržal, druge sem pa razdelil med Slovence, ki jih je bilo kar nekaj v velikanski prištinski vojašnici Maršala Tita. Tako nisem imel verske literature le jaz, ampak še nekaj mojih prijateljev. 
Kar se pa verskega tiska tiče, smo ga lahko dobivala na naš vojaški naslov, zlasti Ognjišče in Glas koncila, ki pa je bil do takratnih oblasti precej kritičen.

=== Moja nova maša ===
Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogo-
slovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Takrat sem napisal tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v noviciatu 1962 ob izletu z reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. 
Zvon Marije Pomočnice /leto IV, 24. maja 1972, št. 2/ je objavil to pesnitev z naslovom »Potomci jo častijo« na naslovni strani glasila – ki ga je takrat urejal Stanis Kahne: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Potomci jo častijo
|-
| &lt;poem&gt;
Častili Živo predniki so v zmoti, 
postavili iz spoštovanja ji oltar; 
prišel je konec njihovi slepoti: 
aj niso krivi, da v temi živijo.

Od severa prihajajo po poti, 
Ki malok'teri jo premeri samotar, 
noseč ljubezen – romarji v tihoti; 
na Zelen otok misli jim hitijo. 

Jih reka ne ovira, hrib ne moti, 
Slovencem dati Kristusa želijo, 
Učiti o njegovi jih dobroti. 

Zaupanje prinašajo v Marijo,
Ki zbral za Mater si nebes jo je vladar; 
enako še potomci jo častijo. 
&lt;/poem&gt;
|}

Če je bilo zame mašniško posvečenje dne 29. junija 1972 
v celjski opatijski cerkvi – ko nas je 8 okoliških diakonov posvetil mariborski pomožni škof Vekoslav Grmič – izredno lep in doživet dogodek, je bila nova maša bolj povezana z različnimi skrbmi. 
#Prva skrb so bila povabila, ki jih je oblikoval sošolec Peter Požauko, čigar oče je bil arhitekt; tako da smo imeli vsi enaka, nekam modernistična rjavo-rdeče-barvna vabila. V takratnem pokoncilskem gledanju smo zaradi skromnosti želeli imeti novomašno slovesnost čim bolj skromno, s čim manj povabljenci, čeprav so bile v primeri z drugimi slovesnostmi – na primer s porokami – nove maše že prej sorazmerno skromne. Poleg tega pa slovesnosti navadno ni pripravljal novomašnik – saj niti ni imel nikakršnih sredstev v ta namen – ampak njegovi starši. Zato se je zataknilo že pri vabilih: ate so hoteli povabiti tudi nekaj naših sorodnikov, ki jih jaz nisem niti poznal. Jaz pa sem želel povabiti vse naše sosede, čeprav je eden od njih bil zaveden partijec. To pa seveda ni nič vplivalo na to, da ne bi živeli v dobrem sosedstvu tudi s Pušnerji. Končno pa sem le popustil očetu, da je lahko povabil še nekaj daljnih sorodnikov, ki jih jaz nisem niti poznal ne. Ker se vsi povabljeni niso odzvali, je ostalo še zadosti prostora. Na vabilu je bilo natisnjeno moje novomašno geslo, ki je najprej bilo: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14,6). To so Jezusove besede, ki naj bi kazale na to, da je v pokoncilskem vrenju in zmedi vendarle Jezus prava pot mimo vseh zmot, ki so se takrat širile. Tako geslo pa se mi je zazdelo vendarle preveč dogmatično, zato sem na podobico dal drugo geslo, ki nagovarja širši krog ljudi in vliva upanje: »Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu!« (Rim 8,28). 
To je bilo napisano tudi na podobicah ob srebrni maši: v Mužlji smo imeli podobico natisnjeno v slovenščini, madžarščini in srbohrvaščini. V Sloveniji pa so v Št.Ilju in na Bučki (Škocjanu) natisnili posebne slovenske podobice. Za zlato mašo sem ohranil isto, saj boljšega in bolj tolažljivega gesla, kot je Rim 8,28, res ne bi mogel izbrati niti zase niti za vernike. To je spodbuda in upanje v današnjih zmedenih časih, ko manjka zaupanja. 
#Druga zadeva je bila uta. Mi smo živeli sicer v tako imenovani »koči«, ki jo je priredil oče, ko sta se z mamo 1939 poročila a na njej je bila letnica 1940. »Pri ta zgornjih«, v »hiši« iz 1881, kot smo pravili, je namreč živela stara mama, dekla in hlapec, pa tudi strici in tete. ate so namreč imeli drevesnico, ki je niso mogli sami obdelovati. Pri hiši smo po vojni še vse pridelali sami: lan, pšenico, koruzo, proso, krompir, peso, repo – samo hmelja pri nas nikoli nismo imeli. Imeli pa smo zato nekaj drugega, a to je bila drevesnica, ki je občasno zaposlila veliko pomočnikov. Pri manjših delih smo tam pomagali tudi otroci. »Koča« je bila seveda premajhna, da bi se v njej lahko zbralo več gostov. »Ta zgornja« hiša – ki so jo zgradili na mestu starejše stavbe iz 1881, pa tudi ni bila zadosti velika. Zato so tam kuhali in pekli – pod to novo stavbo pa so napravili uto. danes najamejo za tako slovesnost gostilno ali posebno dvorano – takrat je bilo pa treba vse pripraviti doma – in potem vso posodo in druge sposojene stvari točno vrniti. Jaz seveda nisem imel niti pojma, kake stroške in sitnosti so imeli s tem starši. 
#Tretja zadeva je bil tako imenovani ceremonijer ozi-roma slovensko obredar. On je imel nalogo, da vodi vsa dela v zvezi s pripravo na novo mašo, pa seveda tudi samo novomašno slovesnost. Morda bi med bogoslovci našel koga, pa sem imel – sam ne vem, zakaj – več zaupanja v dva bogoslovca iz Šoštanja: Rudija Koželjnika in Mencingerja. Šoštanjska fara je – zlasti pod župnikovanjem Jožeta Vesenjaka, ki je včasih maševal tudi v Št.Ilju – kar cvetela od duhovnih poklicev. Tisto leto sta imela novo mašo sedanji župnik in dekan Jože Pribožič ter mladinski duhovnik Vinko Potočnik. Ta fanta – bogoslovca iz fare Šoštanja – pa sta se res izkazala pri pripravah doma – saj mene ni bilo, kajti pred posvetitvijo smo imeli duhovne vaje na Mirnu, ki jih je vodil ravno Vesenjak. Pred novo mašo pa novomašnik ni smel priti domov, ampak šele za samo slovesnost. Problem je napravil Jože Imperl, ki je prekršil to prepoved in je pred posvetitvijo odšel na domači Razbor, vendar mu je inšpektor Jakob to spregledal – pa bi bilo bolje, da ne bi, kajti kot poznejši ravnatelj na Kodeljevem je zapustil naše vrste z dekletom. 
#Skoraj sem pozabil na Jakeca, kot smo ga klicali – Jakoba Bostnerja, ki je bil takrat bogoslovec. Sposoben kot je bil, se je ponudil, da bo prodajal mojo nedavno izšlo knjižico »Enkrat živimo«. Takrat je bil urednik Franc Štuhec; v upanju, da je bomo nekaj prodali pri novi maši, je tiskal več izvodov: pa mu je župnik Anton Šaruga prepovedal prodajo. Kaj je bilo vzrok – ali je bila njegova samovolja, ali pa takratne oblasti niso dovolile – lepa prilika je bila zamujena in ostalo je precej izvodov. Mama so pravili, da je on vedno živel v strahu in da je javljal, če je kdo pred cerkvijo parkiral. 
#Pa še nekoga moram omeniti – tistega, ki bi moral imeti zlato mašo tudi letošnje leto, če bi jo dočakal, pa je 1985 leta umrl v prometni nesreči. Janez Ulaga je bil poznejši poklic. razumel se je na vse – in je bil dalj časa tudi vzgojitelj v Celovcu, nato pa v Želimljem. Bil je izredno družaben in ustrežljiv, pa tudi pijače se ni branil. Kaj pa je pravzaprav botrovalo tisti strahoti, je še danes skrivnost. Ni gotovo, vendar so nekateri pravili, da se tudi poprej pri vožnji ni držal strogo desno. Ni gotovo, ali je bila vzrok tisti hudi nesreči neprespanost, neprevidnost, nepravilna vožnja, gosta megla ali pa tretji vzrok – en novinec je v njej umrl, drugi pa je bil hudo poškodovan. Umrl je tudi sam voznik Janez Ulaga. Kar se pa tiče moje nove maše, mi nihče ne bi šel toliko na roke kot on. on je imel čudovit mašni plašč in so mu naredili po Plečnikovem načrtu tudi kelih. oboje je posodil tudi meni, in celo pridigar nama je bil isti: rojak iz Ponikve pri Žalcu – rektor Slovenika – dr. Maksimilijan Jézernik. Zato sem počakal z novo mašo: on je imel slovesnost 9. julija 1972, jaz pa naslednjo nedeljo – 16. julija.   
#Sama novomašna slovesnost. Župnik Anton Šaruga je prijavil procesijo, da smo mogli iti od doma v cerkev v procesiji. Z očetom pa sva šla k županu Nestlu Žganku, ki je bil nekdaj mizar, nato se je povzpel do županskega mesta. Imel je hišo čisto na samem, nad današnjo rdečo dvorano, da je imel pogled na Novo Velenje, ki so ga brez pravega enotnega načrta gradili 
za njegovega časa in nam je prineslo tempirano bombo glede onesnaževanja okolja zaradi pretiranega izkopavanja Velenjskega rudnika, ki je oskrboval Šoštanjsko elektrarno – kakor tudi nacionalno bombo, zaradi velikega priliva delavcev z Juga, ki so pozneje seveda večinoma glasovali za levico, ki jih je gor prinesla. Pri tistem obisku smo se lepo pogovarjali z Žgankom in njegovo ženo in ju je oče povabil na novo mašo. Takrat je tudi bilo nekaj govora o Titu, ki ga je Žgank gledal kot kako božanstvo in je tudi po njegovi zaslugi dobilo Velenje pridevek Titovo, Tito pa naziv »trikratnega heroja«. Z županovim obiskom na novi maši pa seveda ni bilo nič. Ker smo ga tako nesmotrno obvestili, kdaj bo nova maša v Št.Ilju, je dal tisto nedeljo dopoldne (slučajno ali namerno) organizirati neko veliko srečanje v Velenju in sosednjih vaseh – mislim, da je bilo nekakšno gasilsko srečanje in veselica. Tja jih je šlo veliko, tudi taki, ki bi sicer prišli na novo mašo. Kljub temu pa je bila mala šentiljska cerkev polna. 

Zataknilo pa se je že na začetku. Začetek slovesa od doma je bil napovedan za ob 9h dopoldne. Domači župnik Šaruga je  pa pritiskal, da se je začelo že pol ure prej. Tako je naročeni fotograf zamudil začetek. Pevci so se tudi komaj zbrali do tedaj, da so nekaj zapeli. To slovo se je hitro končalo, potem smo pa krenili peš do cerkve, ki ni oddaljena od naše hiše niti kilometer, v procesiji v dvajsetih minutah. Potem smo pa v farovžu oziroma drugi v cerkvi čakali več kot pol ure na začetek maše. 
Takrat so salezijanske »Knjižice«, ki jih je urejal Franc Štuhec, kateremu sem kot bogoslovec tri leta hodil pomagat učit verouk (nižje razrede od 1. do 5.), izdal knjižico, ki sem jo napisal jaz: »Enkrat živimo«. Vinko Furlan je dal natisniti kakih tisoč izvodov več, kar bi se prodalo pri novi maši pred cerkvijo. organizator prodaje je bil sposobni bogoslovec Jakob Bostner. Prišla pa je prepoved. Tako je ostalo precej izvodov neprodanih. ne glede na te nevšečnosti, pa je bilo res slovesno. Zadnja nova maša je bila pred 52 leti in jo je imel Martin Ocepek, lazarist. Pri njem se je pa zapletlo zaradi zlatega plašča pri zlati maši. Župnik je menil, da je to za cerkev, slavljenec pa, da je zanj. 
#Kljub temo pa je bilo slovo čudovito lepo pripravljeno in tudi zelo ganljivo. Mama so imeli kratek, pa čudovito kleno sestavljen govor, ki sem ga ravno na dan 28. iii. 2022, ko sem tole sestavljal, slučajno našel v nekem koledarju Papirografike za 1965, kamor so mama vpisovali razne gospodarske dogodke, kot plačilo davkov, prodaja sadja in drevja, pa tudi osnutek za kako pesem, na primer »Včasih je lušno blo«. Le-ta pesem je ostra kritika takratnega načina življenja in še zlasti komunističnega pritiska na svobodnega kmeta. 

==== Slovo od doma ====
Pred novo mašo so mi torej doma pripravili cel spored. 
Cerkveni pevci so zapeli v slovo “oj hišica očetova”. 
Brat Blaž mi je izročil križ, ki ga je napravil isti umetnik iz Prekmurja, kot pa ga je napravil Mirku Zrimu, ki je bil doma nekje iz grada v SZ Prekmurju. Križ ni pobarvan ter je izrezljan iz rjavega lesa in ga imam še danes. niti ni bil ne vem kako drag. čudna zadeva je bila v tem, da je tisti umetnik med izdelovanjem križa po Mirkovih besedah baje hudo preklinjal. Moral bom moliti zanj, da mu Bog odpusti to nesmotrnost, saj je izdelek zelo lep. 
Nato je govoril oče, ki je dejal nekako takole:
»Danes je tvoj dan slovesnosti in slavja. Podobno, ko  je Jezus šel v Jeruzalem in je ljudstvo sekalo veje ter obleke razprostiralo pred njim, ko je jezdil na oslu. vzklikali so: 'Živel Jezus!' Tako ti tudi danes vsi kličejo: 'Živel Janez!' Pa bo prišel dan, ki bo podoben velikemu petku. Takrat je nahujskano ljudstvo vpilo: 'na križ z njim!' in tudi tebi bodo vpili: 'na križ z Janezom!' Zaupaj v Božjo pomoč in varstvo Marije Pomočnice tako tedaj, kadar te bodo slavili, kakor tudi tedaj, kadar te bodo obsojali. vedno išči le Božjo čast, pa boš nekoč prišel v nebeško slavo skupaj z dušami, ki si jih privedel k Jezusu, našemu odrešeniku.«
 
Mama pa je svoj govor natipkala na svojem starem pisalnem stroju Underwood iz leta 1922 in je ostal natipkan na papirju vse do danes, ter sem ga – kot omenjeno – pred kratkim našel med njenimi beležkami. 
Po govoru sta me mati in oče pokrižala in blagoslovila, brat Blaž pa mi je izročil križ. 
Mama je govorila naslednje: 

Ljubi sin!
Molitve neštetih rodov, do poslednje zdravamarije Tvojih starišev bodo uslišane danes, ko boš kot novomašnik stopil k božjemu oltarju!
Molitve neštetih rodov, pravim in to ni prazna beseda!
Tvoj prastric Aleksander je dejal nekoč svoji materi: 
»Ko bom jaz mašnik, bom pridigal tako, da se bo cerkev tresla!« Morebiti so bili takrat potrebni takšni pridigarji-gromovniki, ne vem. 
Ko je bil Aleksander v osmi gimnaziji, je zbolel. Bolan je ležal v podstrešni sobici. Strla ga je jetika, spremljevalka kmečkih študentov. 
Prihitel je po stopnicah in v veži omahnil materi v naročje:
»Mama – umiram!« so bile njegove zadnje besede, ko je bruhnil kri - - - 
Ali ni bil ta poslednji vzdih molitev za novomašnika, za tistega, ki bo dočakal dan in uro, ki je njemu ni bilo dano dočakati! - - - 
Tvoja teta Ivanka je umrla za jetiko, ko je bila v četrti meščanski šoli. Želela je postati redovnica – šolska sestra. Ni ji bilo dano!
Ali se niso vse njene molitve in žrtve zlivale v eno samo prošnjo: za nekoga, ki bo nastopil poslanstvo, ki ga sama ni mogla nastopiti!
Ne pozabi, da so vsi Tvoji predniki kmetje, ljudje, ki so s trdim delom trgali skopi zemlji sadove iz neder – da so pridelovali kruh in vino, ki ga boš Ti spreminjal v Telo in Kri Gospodovo!
Ne pozabi, da so Tvoji predniki poznali samo trdo delo, kristalno poštenje in so imeli v srcu zavest odgovornosti za svoja dejanja!
Naj Te ne zmedejo krivi preroki, ki govorijo vélike besede – naj Te ne zanese mehkužni tok današnjega časa!
Ne pústi se oblikovati čásu! – Ti moraš postati oblikovalec svojega časa!
Ne boj se, da Ti bo to pretežko!
Glej, v Tebi je izpolnjena in nad Tabo bdi molitev neštetih rodov, ki se ji danes pridružuje tudi molitev Tvojih bratov in sester, Tvojega očeta in matere!
Vsi Te blagrujmo in veseli pričakujemo Tvoj novomašni blagoslov, želimo Ti vse dobro, posebno pa Ti vse dobro želi Tvoja mati. 

Da mamin govor malo razložim. Aleksander, ki so mu doma pravili Lekš, je študiral v gimnaziji na Ptuju, kjer je bil njegov stric ravnatelj. Zbolel je za jetiko, in je umrl materi v naročju. Pa ne le on: jetika je kosila in skoraj iztrebila Klemšetov rod. Za jetiko je umrl moj stric Tilek kot mlad fant. Za jetiko sta umrli teti Micka in Ivanka, ki je hotela postati šolska sestra. Za jetiko je umrl tudi moj stric Ivan leta 1946 in po njem sem dobil ime. Jetiko je imel kot otrok tudi moj stric in organist Tinček. Pozdravil se je, ko ga je škof šestletnega birmal in je dočakal najvišjo starost v rodovini – 93 let! Za jetiko so bolehali tudi naš ate Anton kot otrok. Pa se je nekako zazdravila, in so zaradi svojega zdravega načina življenja – niso pili skoraj nič alkohola, niso kadili, pridno delali in skromno jedli – tudi lepo starost dočakali: častitljivih 86 let. Govorilo se je, da bodo Klemšetovi izumrli – pa se je očetu Antonu – ki se je poročil z 32 leti, in materi Mariji Gojerjevi, rojeni Brenčič, ki se je poročila dvajsetletna – rodilo kar devet otrok, samih jelenov in košut! Zato je omemba Lekša, ki je umirajoč za jetiko bruhnil kri, delovala še bolj presunljivo. Danes pa – vsega preobjedeni in podvrženi levičarski propagandi – množice protestirajo zoper cepljenje proti koroni, ki bi jih edino moglo obvarovati smrti ali težke oblike bolezni. To je prava mehkužnost in zaničevanje življenja, ki se kaže tudi v lahkotnem sprejemanju življenju sovražne miselnosti s sprejemanjem splava, spirale in drugih protispočetnih sredstev. na to so cikale mamine besede o mehkužnosti, saj je začela »tabletka« proti spočetju svojo zmagovito-smrtonosno pot nedavno, torej leta 1960 – in so jo na široko sprejemali ne le neverniki, ampak tudi verniki, nekateri duhovniki, profesorji moralke, celo nekateri škofje in še kak kardinal! Malo pred mojo novo mašo, 1968, je sveti papež Pavel VI. izdal okrožnico glede pravilnega uravnavanja rojstev »Humanae vitae«, ki pa je pri mnogih naletela na hud odpor.  

Kakor je bil župnik Šaruga  sicer do sitnosti natančen, pa je bil tudi do podrobnosti dober in sposoben organizator. Tako mu je uspelo obnoviti staro baročno cerkev, ki so v njej odkrili tudi gotske prvine. dejal je, da bi se bila tisto zimo streha gotovo podrla, tako je bilo vse strohnelo. Poleg tega je dal nabaviti srednji in veliki zvon, ki ju je vzela že prva svetovna vojna in smo potem imeli samo najmanjši zvon. Zvonova imata tako čudovit zven – je dejal, da so noter pomešali pri Feralitu v Žalcu tudi nekaj srebra. no – in je otroke čudovito pripravil, da so pred vhodom v cerkev izrekli pozdrav novomašniku.

===Tuje zelje ===
Razpad (nove – Titove) Jugoslavije je skoraj vsakdo drugače doživljal; jaz sem to doživljal zelo čustveno in prizadeto. 
Med vojaščino me je najbolj motilo, da je bila slovenščina čisto izbrisana iz vojaščine, ko da ne obstaja. če je tako pri najvažnejši veji oblasti, kaj bo potem šele v civilnem življenju. Bil sem prepričan, da bi namesto zlaganega bratstva – ko je bil en narod privilegiran – bil mnogo boljši švicarski model. To se je pokazalo že pri priseljevanju južnih bratov. nekateri pripadajo že tretjemu rodu, pa se še niso naučili slovensko, ali pa nočejo govoriti. v Švici kaj takega ni možno: kjer je nemški del, morajo vsi znati in tudi govoriti nemško; kjer je francoski, francosko, kjer je italijanski, italijansko in celo na malem retoromanskem delu se govori to narečje. v Jugoslaviji pa je Tito oziroma KPJ namerno mešala prebivalstvo, da bi namesto manjših narodov prevladalo nekako umetno ustvarjeno jugoslovanstvo s svojim jezikom. Tito je sam za to najboljši primer. čeprav mu je bila mati Slovenka iz Slovenije, se nikoli ni »zmotil«, da bi sploh kako besedo povedal po slovensko. In tega so se dosledno držali vsi komunistični veljaki: kadar so prišli v slovenijo ali se obračali iz Beograda Slovencem, se jim ni zdelo vredno vsaj en stavek ali eno besedo spregovoriti v slovenščini. veljalo je nepisano pravilo, da ima srbščina prednost, ne le po ozemlju, kjer so govorili srbohrvaščino, ampak tudi v Makedoniji in Sloveniji. 
Takrat so se začele v Jugoslaviji dogajati spremembe, ki so pripeljale do usmeritve k demokraciji in sedemdesetih let je bil v Sloveniji predsednik stane Kavčič, na Hrvaškem Savka Dabčevič-Kučar, v Bosni Džemal Bijedić. Tito, ki je bil načelno samodržec in v srcu zagrizem marksist, te usmeritve v demokracijo ni mogel prenesti in je zato po Titovem pismu vse te komunistične demokrate zamenjal s trdimi stalinistično usmerjenimi komunisti. Tako je v Sloveniji namesto Kavčiča prišel Popit, na Hrvaškem pa Milka Planinc. če ne bi tako nasilno vsilil »oblast delavskega razreda« oziroma »vodilno vlogo KPJ«, bi se Jugoslavija normalno razvijala in bi mirno prešla v demokracijo. Tedaj ne bi bilo možno, da je prek komunistične protekcije in zvez zlezel do oblasti Milošević in njegova druščina, ki je razbil Jugoslavijo in ni imel posluha za pogovor.   v znak protesta sem prve tedne – ko sem prišel k vojakom v Pirot, govoril samo slovensko. Menil sem, da drugi morajo tako ali tako razumeti ta sorodni slovanski jezik. Ker pa temu ni bilo tako, sem moral nekatere besede in stavčne zveze razlagati in sem zato bil nekako prisiljen preiti na srbohrvaščino, čeprav me direktno nihče k temu ni silil. 
Ko smo v začetku po večerji imeli prosto, smo se slovenski fantje zbirali okrog nekega visokega in lepega fanta iz slovenskih goric, ki je znal nič koliko slovenskih ljudskih (narodnih) pesmi in je imel čudovit glas. Med drugim se spomnim, da je pel tudi pesem »eno drevce mi je zrastlo«. Mi smo uživali v tem petju. Pa se je kmalu našla skupina Bosancev in Hercegovcev, ki so se nam približali in začeli glasno prepevati svoje »gange«, da so nas preglasili in onemogočili. da so nam res hoteli nagajati in nas motiti, se je pokazalo s tem, da potem, ko se mi Slovenci nismo več zbirali, tudi oni niso nikoli več prepevali niti gang niti česa drugega. verjetno so bili poslani od višjih, da bi omejili »slovenački nacionalizam«. 
Praktično so se nekateri rojaki temu »bratstvu i jedinstvu« tako prilagodili, da so popolnoma pozabili materinščino in so potem tudi doma govorili samo srbohrvaško, dokler se niso počasi zopet privadili na domačo »špraho«. Koliko je bila srbohrvaščina privilegirana, se je videlo tudi iz tega, kako so pisali v vojaško knjižico, ki je bila samo v srbščini, čeprav so načelno v FLRJ oziroma SFRJ jeziki narodov in narodnosti vsaj na papirju enakopravni. Tako je lahko oficir napisal oceno – karakteristiko – vojaka ne le v srbščini, ampak celo v cirilici. 
Jaz sem se »nalezel« precej hrvaških besed in stavčnih zvez že med petletnim srednjim šolanjem na Hrvaškem – in sem se potem trudil, da bi našel za to slovenske izraze.      

Da se zavedajo svojega višjega položaja, navadno Srbi ali drugi srbohrvaško govoreči častniki ali vojaki niso kazali. včasih pa je komu »slučajno« le ušla taka opazka. Jaz sem se dosledno držal tega, da sem vsaj s Slovenci vedno govoril slovensko, pa naj je to bilo drugim všeč ali ne. To isto sem pozneje delal v duhovniški službi v Beogradu, in je celo rojaka nadškofa Alojza Turka motilo, kajti tudi on je imel nekdanjo »jugoslovensko« miselnost ter je v imenu »ekumenizma« vsiljeval tudi hrvaškim duhovnikom ekavico namesto ijekavice. Ko je izdal pesmarico »Blagovest«, so bile res notri pesmi v obeh jezikih – molitve pa samo v hrvaščini! Niti ni čutil potrebe, da bi se naj slovenski otroci učili molitev tudi v materinščini. 
Ko sem nekoč z rojakom v Prištini v vojašnici govoril slovensko, mi je neki desetar – doma iz Beograda – zafrkljivo dejal: »Ti si obesil svoj jezik na žico, ko si vstopil v kasarno!« (vojašnice so bile namreč obdane z žično ograjo. 
Kar se tiče pesmi, niso nikoli predvajali niti vojaških niti kakih drugih slovenskih pesmi, ampak le srbske – in sicer prav nevzgojne, kot na primer tisto o nezvesti ženi, ki so jih z razglasa stalno ponavljali kričeče, do onemoglosti. eno besedilo bolj nasilno ali žaljivo nesramno ko drugo:

»Uzmi pušku pa je ubi, ne daj drugom da je ljubi.« 
Tako sem razumel jaz: »vzemi puško pa jo ubij, ne daj drugemu da jo ljubi.« v resnici pa se besedilo glasi: »vzemi puško in me ubij, ne daj drugemu da me ljubi.« Tukaj je priloženo celotno besedilo: v enem in drugem primeru to nikakor ni vzgojna pesem za mlade fante, 18-letne vojake, ki so takorekoč prisilno mobilizirani v JNA in nosijo s seboj vse polno ljubezenskih ran, zlasti zaradi nasilne ločitve od svojih ljubic, ki jih je večina v civilstvu imela, kot so pripovedovali. nekateri pa so bili že poročeni in so po kratkem poročnem času morali zapustiti in ženo in družino. Celo stari Izraelci so imeli v svetem pismu določilo, da naj novoporočenega moža ne vpokličejo k vojakom vsaj eno leto po poroki ne – naj razveseljuje svojo ženo. v JLA pa veljajo pravila vsemogočne komunistične države. Tista pesem se je pravzaprav v celoti glasila takole, in je imela zelo nasilno vsebino. Med drugim se je končala takole: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Uzmi pušku (del)
|-
| &lt;poem&gt;
Sedamdeset i dva dana 
na mom srcu leži rana
nije rana od bolesti već od tuge i žalosti
svaka rana srca moga 
Pratiće me sve do groba Uzmi pušku pa me ubi 
Ne daj drugoj da me ljubi 
&lt;/poem&gt;
|}

Potem pa druga, za mlade fante res pohujšljiva pesem, ki jo je napisal res neki seksualni manijak, ki je res menjal ženske tako, da sam ni vedel koliko. Kako hudo je bilo fantom, od katerih so nekateri morali doma pustiti mlade žene, celo otroke, drugi pa ljubice – poslušati take pesmi, ki so jih le še bolj žalostile:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Bez ljubavi sve je pusto (del)
|-
| &lt;poem&gt;
»Mnoge su me proklinjale, 
kada sam jih napuštao.
sad i mene kletve stižu,
sad ne znam, šta je sreća to – 
bez ljubavi sve je pusto!«
&lt;/poem&gt;
|}


==== Nerešeno vprašanje ====
Med celim služenjem vojaškega roka sem zelo pogrešal tiste lepe in poštene slovenske pesmi, kjer se nikjer ni govorilo o kakem ubijanju in nasilju, o varanju in maščevanju, ampak se je ljubezen izražala na spodoben, plemenit in romantičen način v vzvišenih verzih. Pomislil sem na primer na Gregorčičevo ponarodelo »Sinoči je pela…« 
Tukaj pa niti za kanček ni bilo slovenščine, niti po »razglasu«, kjer so dosledno dajali ne le srbska navodila, ampak tudi predvajali po jugoslovanskih vojašnicah dosledno le srbske pesmi (niti hrvaških ne). Enkrat edinkrat sem slišal neko slovensko pesem, in še to je bilo le med reklamo, ki jo je dajalo takrat po vsej Jugi znano Gorenje iz Velenja, ko smo šli v Prištini na kosilo. Takrat je bil z nami seveda tudi »čato« - pisarniški tajnik, in je radio oddajal nenadzorovano. 

Nekoč drugič nas je nekaj vojakov med odmorom 
v sobi oddajanja (tako imenovani razglasni stanici) poslušalo neke pesmi. Ko je gramofon prenehal – sem dal gor čisto malo ploščico – mislim da so bili Avseniki, in na tej plošči so bile nekatere ljudske pesmi kot: »Ti, pa jaz, pa židana marela«, potem »Kadar boš na rajžo šel...« - skratka, prav prijetne melodije. Pa je neki Hrvat iz Zagreba zgrabil ploščo in jo – prelomil na dvoje. Tako je še edina slovenska plošča, ki je verjetno slučajno »zalutala« med srbohrvaško druščino – storila svoj žalostni konec in šla po gobe. Taki majhni neljubi dogodki pa so razodevali, da je bilo ozračje že tedaj čisto drugačno, kot pa tako opevano »bratstvo i jedinstvo«. Če bi bilo med jugoslovanskimi narodi resnično bratstvo in edinost ter prava demokracija, ne bi ta prisiljena zveza končala z bratomorno vojno, ko se je večinski narod zoperstavil upravičenim težnjam po samostojnosti manjših narodov. Samo malo dobre volje je manjkalo, pa bi se dal doseči dogovor med republikami in bi prišlo do mirne ločitve. 
Te negativne vtise sem omenil zato, da bi se lahko slutilo, s kakimi čustvi sem spremljal vojno za samostojno Slovenijo. če primerjamo sedanji napad Rusije na Ukrajino, ima to nekatere podobnosti in bi se lahko ta vojna za Slovenijo podobno usodno končala. Zahodni mediji so že poročali, da bodo morale sosednje države sprejeti na stotisoče beguncev iz Slovenije, katere sprva kot samostojne države ni bil pripravljen priznati nihče na svetu, niti Združene države Amerike ne. Zato smo bili mi Slovenci, ki nas je usoda zanesla na jug, toliko bolj presenečeni – pa tudi veseli, da se je vojna končala drugače, kot je pa so ljudje načrtovali: repriza boja med Davidom in Goljatom. 
Nekdanji veliki Bečkerek – sedaj Zrenjanin – je soraz-
merno majhno mesto – skupaj z Mužljo ni nikoli dosegel sto tisoč prebivalcev – tam okrog 70.000 – in zato smo se med seboj na široko poznali – zlasti je ljudstvo poznalo in sprejemalo nas duhovnike. 
Na splošno so ljudje slovensko zmago sprejemali kot nekaj samo po sebi umevnega, zasluge so pa vsi po vrsti pripisovali Janezu Janšu. To je veljalo zlasti za Madžare, pa tudi za druge Vojvodince, za kar večino Srbov ali Lalov, kot jim tukaj pravijo. 

Bili so pa tudi drugačni toni. Nekoč sem se vračal – nekaj dni po bliskoviti slovenski zmagi - iz Lukinega sela. Takrat še ni bilo ceste Belo Blato – Lukino selo – Mužlja – Zrenjanin - , ampak smo morali voziti skozi Ečko. Bila je nedelja in sem na bencinski črpalki pred vhodom v mesto tankal bencin. Tisti delavec mi je dejal: 
»Zar te nije stid, što si Sslovenac?« Jaz sem mu pa kot iz puške odgovoril: »Nije me stid. Mene bi bilo stid, da idem u tuđi kupus.« Takrat se je vojna za Slovenijo ravno končala – ampak se je po drugih delih bivše Jugoslavije vedno bolj razplamtevala. Ko sem vozil nato domov proti Mužlji, mi je prišla v glavo naslednja koristna misel: 
»Jezik za zobe, fant! Včasih si lahko brez posledic izražal svoje mnenje. sedaj pa je napeto vojno stanje, in kdo se bo zavzel zate, če te bo kak prenapetež izza vogala gredoč počil. Zate je vseeno, ampak ni vseeno za duše, katerim si poslan. One te potrebujejo in zato takih izjav ne dajaj, saj bi bili oni oškodovani za enega dušnega pastirja.« Mislim, da je ta misel bila res od Svetega Duha. Odtlej sem pazil, da nisem izražal svojega mnenja o političnih zadevah skratka pred nikomer, saj je bilo to takrat skrajno nevarno. Mislil sem si: »Bo že prišel čas, ko bodo ljudje spoznali, kje je resnica in kako stvari pravzaprav stojijo.« Sedaj, po tridesetih letih od tiste nesrečne bratomorne vojne moram razočarano ugotavljati, da vsaj v te kraje ta čas še ni prodrl. 
                                                                                                         
Vodile so me tudi modre besede našega svetniškega profesorja dogmatike, Božjega služabnika Antona Strleta, ki nam je zabičeval – toda on je bil svetnik, jaz sem pa grešen in zmotljiv človek: »Gospodje, ne razlagat ljudem politike, pa če bi se vam zdelo to še tako potrebno. Razlagajte in oznanjajte jim Jezusa Kristusa, pa jih bo on razsvetlil, da si bodo tudi o posvetnih in političnih zadevah izoblikovali pravilno stališče.« Povedal nam je tudi en primer, ko je bil menda kakih deset let v strogem zaporu zaradi sicer resnične knjige o svojem učencu in sedaj blažencu Lojzetu Grozdetu. 

Med drugim je dejal Strle tudi nekako takole:

»Nekoč mi je udbaš dejal – menda je bil Zdenko Roter, ki je veliko vernikov in duhovnikov znal s sladkimi besedami premotiti – ko me je zasliševal: 'Ali niste vi rekli to in to?' In mi je povedal neki stavek, ki sem ga jaz resnično povedal svojemu najbolj zaupnemu prijatelju v zaporu. Odtlej nikomur, prav nikomur nisem več zaupal, in nikomur, niti sorodnikom niti prijateljem niti stanovskim tovarišem – nisem prav ničesar govoril o političnih zadevah. 

Nekateri zasliševalci pa niso bili tako diplomatski kot Roter, ampak so šli kar naravnost (seveda z manjšim uspehom). Rajni naš župnik Štefan Zorko (1915-1988) – ki je bil ljudski misijonar, a 1954 šmarnični pridigar v ljubljanski stolnici – je pripovedoval, da ga je med drugimi v zaporu zasliševal tudi Stane Dolanc in sicer je začel kar nič v rokavicah: »Ti svinja farovška!...« Res, veliko duhovnikov je bilo zaprtih po vojni. Nekateri so ravno zato vstopili v Cirilmetodovsko društvo, da bi jih oblasti pustile na miru in da bi lahko dušnopastirsko svobodno delovali. Tak je bil tudi »moj« Jože Vesenja, pa »naš« Franc Mihelčič, profesor in zgodovirnar Maks Miklavčič in še nekateri. 
Govorili so, da CMD ni doseglo namena socialističnih oblasti, da bi postalo nekakšen klin med škofi in oblastjo, ker so vanj vstopali najboljši in papežu ter škofom najbolj zvesti duhovniki. 


Sedaj se vrnemo v nesrečno leto 1991. Seveda smo mi Slovenci v Srbiji med bratomorno vojno imeli to srečo, da smo med vojno delovali med Madžari, ki so bili narodna manjšina in so kot taki čutili podobno kot Slovenci. Mnogi od njih so odšli v tujino, zlasti na Madžarsko, samo da jim ne bi bilo treba iti v bratomorno vojno, kjer bi morali streljati na Hrvaškem na svoje nekdanje znance in prijatelje. 

Tako mi je na začetku vojne – ko so začeli z vpoklici tudi starejših letnikov in sem jaz obiskoval bolnike – dejal profesor glasbe Kabók: »Pa nas inteligence – profesorjev – verjetno ne bodo klicali v vojsko.« Eden od njegovih sinov je hodil k meni k verouku. Ni sicer hodil redno, ker je hodil v glasbeno šolo in tisti so res težko uskladili svoje številne obveznosti z uro verouka. Pa sem mu dejal, kar mi je takrat prišlo na misel, ko sem opazoval, da vojna postaja vse bolj etnično čiščenje in neke vrste totalna vojna: »Pri teh rdečih hudičih nikoli ne veš, kaj bodo ukrenili.«

Še dolga leta mi je bilo žal, da sem temu dobremu profesorju, ki je imel dva šolarja, tako naravnostno odgovoril. Šele veliko let pozneje sem se o njem pogovarjal z nekim njegovim sorodnikom in prijateljem in sem mu povedal svojo izjavo rekoč, da mi je žal, da je odšel takoj po tistem s celo svojo družino v tujino. »Pa je imel razlog, da je odšel. Kmalu nato je dobil poziv za v vojsko, toda takrat je bil že varno na Madžarskem.« Tako je baje bilo: Srbi so dobivali pozive na dom, in so sami odhajali v vojsko. Madžarom pa ga je prinesel ali kurir ali vojna policija, in so morali takoj oditi po podpisu vabila, da gredo ne v vojsko, ampak na »orožne vaje«. Kdor pa ni hotel iti, so ga pretepli in na silo odpeljali. Slišal sem pozneje, da so ponekod po Bački  nekateri župani in tudi kurirji obveščali ljudi, da bodo tudi oni na vrsti in so se lahko pravočasno umaknili. Ne pa tako v Mužlji: v naši krajevni skupnosti jim niti na misel ni prišlo da bi koga opozarjali, saj so nekateri navdušeno podpirali Miloševića tudi v Mužlji.

==== Nadškof Bukatko ====
Poudarim: če hočemo biti pravični, od ljudi v Beogradu, kjer sem bil v dveh obdobjih, nikoli nisem slišal kake negativne pripombe zato, ker sem Slovenec. Med navadnimi ljudmi je bilo res veliko več razumevanja na splošno kot danes in niso gledali »drug drugemu na zobe«, torej katere narodnosti ali vere je kdo. To je na splošno veljalo tudi za duhovščino – zlasti za pravoslavno, s katerimi smo imeli lepe človeške odnose. Problem je bil pri eni družbi. Marijine sestre so se tedaj razdelile: od slovenske se je ločila hrvaška provinca, čeprav po mnenju poznavalcev še ni imela zadosti članic za samostojnost. sestre so imele možnost, da se opredelijo. Ne vem iz kakih razlogov se je nekaj sester iz Bosne, ki so delovale v Srbiji, odločilo za slovensko provinco, saj so bile zagrizene Hrvatice. Župnik Herman Habič mi je dejal (ali slučajno ali namerno) – naj z njimi govorim kar po slovensko, saj vse znajo. To je bilo pa kot bencin na ogenj – in nastali so hudi problemi: hudo so nasprotovale slovenskemu petju, še bolj pa govoru pri maši. 

Poleg tega pa smo takrat imeli še tako imenovani »ekumenski četrtek«, ko je bila maša na Karaburmi v slovenščini in so nanjo res prihajali Slovenci s Karaburme in drugod iz Beograda. Med drugimi je bil sorodnik Antona Bratuša, Forjan, ki je bral berilo v slovenščini. Eno berilo smo brali tako v slovenščini tudi ob nedeljah – pesmi pa sta bili dve slovenski in dve hrvaški – vsaj na Karaburmi. Ni bilo večjih težav, razen, ko je prišel četrtek na praznik. Takrat je pa prišlo k maši seveda večina ljudi, ki niso bili Slovenci. nekatere sestre – ne ljudje – so pa hudo nasprotovale slovenščini v katerikoli obliki. Če pravijo, da je mladost norost, sem tudi jaz postopal nediplomatsko. Danes bi take zadeve znal zgladiti, takrat sem bil pa še neizkušen in niti nisem hotel kompromisov, za katere sem smatral, da so nečastni – in so se napetosti brez potrebe stopnjevale. Veliko tega sem se naučil tudi tukaj v Vojvodini, kjer na splošno skladno živi več verskih skupnosti in več narodnosti. Oni ljubosumno čuvajo svoj jezik, obenem pa spoštujejo tujega. Tega se moramo priučiti tudi mi, ki prihajamo sem oznanjat Kristusa.
Povezal sem se tudi z drugimi Slovenci – ki jih je takrat bilo po beograjskih farah kar lepo število – in smo med drugim dosegli, da je frančiškanski župnik Avguštin na žegnanje svetega Antona Padovanskega v cerkvi na Crvenem krstu, ki so jo zgradili po Plečnikovih načrtih – bila med drugimi tudi maša v slovenščini. Veliko je prispevala odločitev modrega škofa Gabrijela Bukatka – ki je bil Rusin in Slovencem zelo naklonjen – in je po obisku slovenske delegacije dejal: »Če župnik pri Svetem Antonu dovoli, potem naj bo tam tudi slovenska maša.« Mi smo pa šli takoj od nadškofa k župniku, ki je v zadevo privolil. Tamkajšnji cerkveni zbor je pa vodil Slovenec Franc Ban, sin Rozike Ban in sorodnik Antona Korošca, ki je zadevo odlično speljal, saj je bilo precej pevcev tudi Slovencev – takrat seveda še. 
Poleg tega je po beograjskih cerkvah nastopal tudi »ekumenski moški zbor«, ki ga je ustanovil okrog 1970 Herman Habič. V njegovi sestavi so bili v večini Slovenci, pa tudi kak Srb in morda Hrvat. Sicer pa je bilo precej tudi mešanih družin. Nastopali pa so ob slovesnostih ne le po katoliških, ampak tudi po pravoslavnih cerkvah in so bili dobrodošli gostje povsod – tudi zaradi svoje kvalitete.   
V Beogradu sem se pravzaprav dobro počutil. Nas Slo-
vence so na splošno lepo sprejemali zlasti zaradi lepega vtisa, ki so ga napravljale sestre usmiljenke s svojim karitativnim delovanjem po bolnicah. To velja predvsem za moje prvo obdobje (1975-1978). Ko sem pa drugič, 1983, prišel zopet v Beograd, je to bilo že po Titovi smrti (1892-1980). Takrat so nacionalisti že začeli dvigovati glavo in prvič sem slišal od neke ženske – Srbkinje: »Vi Slovenci pojdite v svojo Slovenijo in ne jejte našega srbskega kruha.« Bil sem tako začuden, da od osuplosti nisem vedel, kaj bi odgovoril, saj na tak način »pozdravljanja« nisem bil navajen. 
Mlade in neizkušene marijine sestre pa so si izvolile za svojega duhovnega voditelja nekega »naprednega duhovnika«, ki pa je bil v napačno smer napreden. Tako je med drugim med študijem v Parizu slišal od nekega predstojnika, ki je bil vneto pokoncilsko usmerjen: »Boljše je dva koraka naprej, kot enega nazaj.«  Ta stavek bi bil čisto v redu, če bi bila te koraka v pravo smer – pa nista bila. On je zbiral mladino iz vseh beograjskih župnij. Za temelj jim je bil sporen učbenik, ki ga je izdala takrat izredno »napredna« hrvaška »Kršćanska sadašnjost« in je nosil naslov: »Muško i žensko stvori ih«. Med drugim je bilo v tem zmotnem učenju, da lahko imata fant in dekle spolne odnose, če se imata zares rada, tudi pred poroko. To je bilo v tistem pokoncilskem duhu, ko je tudi Mohorjeva družba izdala v svoji redni zbirki knjigo švicarskega protestanta Boveta, ki je učil isto. Stvar je šla tako daleč, da je z veroučno skupino razpra-
vljal cel večer sam beograjski nadškof Gabrijel Bukatko, in jih je skušal vrniti na pravo, tradicionalno učenje Cerkve, vendarle zaman. Posledica te liberalne usmeritve je bila, da se je župnik zbližal z nekim dekletom iz skupine, ki je imelo očeta Srba, mater pa Slovenko. Ko je pa ona zanosila, je njen oče – po poklicu general, zahteval, da se poročita. Zagrozil mu je, da ga bo v nasprotnem primeru ustrelil, pa naj se skrije kjerkoli na svetu. Tako se je proti svoji volji civilno poročil, ter zapustil duhovniški poklic. 
 Na Karaburmi so se zbirali tudi okoliški fantje, ker smo imeli namizni nogomet, ki jih je v tistem času zelo privlačil. Sčasoma so postali zelo zaupni in smo se lahko pogovarjali o vsem – kar mi je omogočalo, da sem jih lahko vsaj malo tudi duhovno usmerjal. Pa mi je dejal neki fant – ki sicer ni prišel igrat, ampak se je rad pogovarjal – in je bil zelo razgledan: »Kaj pa vendarle vi Slovenci počenjate v Sloveniji s Srbi?« Jaz o kakem škandalu nisem imel pojma, saj sem živel tukaj. Je pa že začela delovati nacionalistična propaganda in so pravzaprav pripravljali teren za napad na Slovenijo. Take zadeve so začenjali z mitingi, ki so pripravili »balvansko revolucijo« na Hrvaškem, medtem ko je bil miting v Ljubljani prepovedan. Časopisi pa so o teh narodnostnih napetostih na primer v Sloveniji – na široko pisali in tako širili sovraštvo. O tem je govorila tudi TV, kjer sedaj niti govorili niso več o kakem bratstvu. Mislim, da je v tem primeru šlo za neko dekle na Primorskem, ki ni hotelo plesati s prišlekom.  
Ob svojem prihodu v Beograd sem napisal za naše veroukarje 
tudi lepo pozdravno pesem za nadškofa Bukatka v slovenščini: 
ŠKOFU ZA GOD 

(Škofu Gabrijelu Bukatku v Beogradu 
21.IX.1977 za njegov cenjeni god; čestitali mladi s Karaburme)

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nadškofu za god
|-
| &lt;poem&gt;
»Pozdravljena Marija, Bog s teboj je,
Presrečna božja Mati boš postala!« Prinesel Gabrijel je to voščilo – devica višji volji se je vdala.

 	Podobno vam prišlo je sporočilo,  	da za visoko službo ste izbrani;  	Patron vaš Gabrijel vas je počastil  	In skupaj z njim nešteti nebeščani:

»Pozdravljen škof, apostolov naslednik,
Ki Jezusovo nadaljuješ delo, Z resnico hraniš svojo zvesto čredo, da bi po Bogu srce hrepenelo.«  

	Tako nebesa voščijo vesela
 	In hočejo ob strani zvesto stati  	Bojevniku za vero, mir, pravico,
 	In v stiskah vam obilno pomagati. 

Zato prišli smo tudi mi čestitat, želimo srečo vam za dan godovni; nebo vam daj še mnogo let veselih, dobrotno Bog vse želje vam izpolni!  

	Ni lahko vaše apostolsko delo:  	ramena križ vam dvojni obtežuje,  	Zato molitev naša naj podpira  	v življenju vas – težave olajšuje. 
&lt;/poem&gt;
|}

Zanimivo, da je imel nadškof Bukatko veliko več smisla za uporabo jezika narodnih manjšin pri bogoslužju, tudi slovenščine, kot pa pravi Slovenci – najsi bodo duhovniki ali škofje. Večini Slovencev tu na Jugu se je zdelo nekaj samo po sebi umevnega, da se v vsem prilagodijo večini – in nekateri, ki so se sicer imeli za zavedne Slovence, so tudi svoj jezik popolnoma, da, čisto popolnoma pozabili. Jaz tega nikoli nisem mogel razumeti, čeprav sem med šolanjem na Hrvaškem skozi pet let rabil za posamezne izraze srbohrvaške besede, ker se nisem spomnil ustreznih slovenskih. 

Rodom je bil Gabrijel Bukatko iz Slavonije od Rusinskih staršev. Rusini, ki so pravzaprav Ukrajinci, pa na splošno – tudi v Vojvodini – zelo cenijo svoja izročila, najsibo jezik, ljudski običaji, pesmi, folklora in vera. 

Drugo šolsko leto – 1960/61 – smo v Križevcih imeli nekaj grškokatoliških dijakov. Kot že njegovo predhodniki, je želel tudi Bukatko dobiti salezijance k Rusinom, zato je upal, da bo kdo od teh mladih študentov postal salezijanec, kar se je izjalovilo kljub njegovi stalni skrbi. 

Med dijaki je bil neki Peter, potem Holovčuk, menda Pavel, sicer iz Bosne. Džuro Fejsa, ki je bil starejši poklic (*1934) in se je temu primerno težje učil – zlasti matematike pri sorazmerno strogemu Antonu Bajuku – pa je imel častno nalogo: v ukrajinščini povedati nekaj besed na pamet častivrednemu godovnjaku. Ta dobričina je bil pozneje župnik nekje v Sremu na grškokatoliški župniji. Medvojne bratomorne grozote so njegovo občutljivo srce tako obremenile, da je nenadoma še sorazmerno mlad umrl. Slovesno pa je tega 25. marca 1960 začel svoj govor: 

»Prevsjaščéni naš vladéko! Njéška…«  &lt;ref&gt;Prevzvišeni naš škof! Danes…«&lt;/ref&gt;
Pa je ponovil dvakrat, trikrat »nješka« - in se je ustavilo. Njegov sonarodnjak Holovčuk iz Bosne, mislim da je bil Pavel, ki je bil zelo nadarjen in je menda že bil časnikar, pa je pozneje dokončal začinjeno s črnim humorjem: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Nješka
|-
| &lt;poem&gt;
Prevsjaščeni naš vladeko!
Nješka, nješka,
Džuro se smeška
I po glavi češka 
Jer je tako teška!
&lt;/poem&gt;
|}
Razume se, da je dobrosrčni Bukatko, ki so mu na Drugem vatikanskem koncilu zaradi lepe, negovane bele brade pravili kar „Barba bianca” tj. „Bela brada”, bil zadovoljen tudi s tem nedokončanim voščilom. 
Naj še omenim, da nam je vedno napravil križec na čelu, kadar smo se srečali – in to se nam je zdelo silno imenitno! V tistem času je imel težave z žolčem. Zelo se nam je priporočal v molitev, ko je šel na operacijo v Rim. Takrat to še ni bilo rutinsko ko danes! In je srečno prestal – ter kasneje postal tudi beograjski nadškof.

=== Nadškof Turk ===
Na praznik sv. Jožefa Delavca je prišel maševat na Karaburmo novi nadškof Alojz Turk. v začetku je bilo zanj navdušenje, saj so pričakovali, da bo umiril neke pokoncilske tokove. Kljub pogovorom z duhovnikom in mladimi ni škof ničesar dosegel pri teh oporekovalcih. Alojz Turk je bil dolga leta urednik Blagovesti. Z leti je začel objavljati toliko samo svojih spominov, da so nekateri rekli, da to ni več Blagovest, ampak Turkovest. Ne le jaz osebno, tudi nekateri drugi so doživeli nad njim razočaranje. Bil je namreč stare vzgoje ter je tako rekoč v imenu nekakšnega ekumenizma preganjal vsako izražanje narodnosti, tako hrvaške kot slovenske, čeprav je bil po rodu Slovenec. Od hrvaških duhovnikov je zahteval, da morajo pri maši govoriti ekavsko, kar je bil en nesmisel. Pri bogoslužju je prepovedal obhajanje pod obema podobama, kar je bil še večji nesmisel, saj je to pri pravoslavcih nekaj običajnega. 

Zaradi »neustreznega načina« mojega dela s Slovenci je svetoval predstojnikom, da me prestavijo iz Beograda, kamor me je Bil prej sam povabil iz Slovenije v svesti si, da bom obiskoval bolnike doma in po bolnicah ter domovih za onemogle, kar sem tudi vestno izvrševal. Menil sem, da me bo pri delu za slovenščino kot Slovenec podprl, vendar me je v tem popolnoma razočaral. Ne tajim, da sem bil pri tem delu morda premalo upošteval tiste na vse strani zapletene beograjske okoliščine, zlasti obdobje po Titovi smrti, ko je dobil roge nacionalizem tako rekoč na vseh straneh.  Mene je pregnal iz Beograjske Karaburme 1984, potem mu je naslednji inšpektor odvzel generalnega vikarja Hermana Habiča, ki me je najprej glede dela za Slovence popolnoma podpiral, pozneje se je pa tudi on umaknil. Ob njegovem prihodu pa ga je naša mladina takole pozdravila: 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Non recuso laborem… (Ne branim se dela)
|-
| &lt;poem&gt;
Ko prvič prihajate v našo župnijo
Kot novi naslednik apostolov svetih, Vse naše misli v nebesa hitijo In srca so polna želj vnetih.
   Slovenija sončna vas je rodila,
   Ljubezni do duš vas je mati učila,    A božja Previdnost na jug vas poslala,    Med brate trpeče vodila.
Sedaj ste nadškof in dušni pastir,
Naš vodja, učitelj in oče; Povsod zdaj prinašajte Kristusov mir, Nadvse pa ljubezni, dobrote!
   Vaš grb je glasilo današnjega dne,
   Saj: NON RECUSO LABOREM
   Pomeni: »Gospod Bog, storil bom vse,
   Kar vem, da moram in morem.«
Cerkev svetega Petra blesti
Na vašem se grbu prekrasno – Kristusa Kralja cerkev stoji V sredi in kaže pot jasno:
   K Jezusu vaše misli hite
   In k Materi dobri njegovi:    Njuna nam srca vso srečo dele –    Tu temelj je pravi prenovi. 
Enotnost kristjanov vam prva je skrb – To Kristusa želja je glavna;
Vse to izraža bogati vaš grb: To pot je najbolj zveličavna.
   Izročamo srčno pozdrav vam goreč:
   Slovenci, Hrvatje in Srbi –    In drugi vsi: sreče vam mnogo želeč –    Zaupani vaši smo skrbi.
Naj sveti vam Jožef bo Delavec vzor, Kot bil je v duhovniški službi: In z vami še nas naj pripelje tja gor, K presrečni, izvoljeni družbi.
   Izročam sedaj vam ta šopek duhteč    Iz nageljnov in rožmarina:    Ljubezni vam naše naj znak bo goreč    In našega tudi spomina. 
Bog živi med nami še mnogo vas let
In vodi po sreče vas poti; Nekoč pa vas sprejme naj Jožef presvet V nebeški, neskončni krasoti. 
(Deklamirala Francka Gril)
&lt;/poem&gt;
|}


=== »Romanje« na Oplenac ===
Med svojim službovanjem v Beogradu – kakor tudi pozneje v Mužlji, sem večkrat obiskal znamenito cerkev na Oplencu pri Topoli, kjer so pokopani srbski kralji Karađorđevići. Pozneje je ekumenske romarje večkrat pripeljal odličen organizator in naš prijatelj in dobrotnik, salezijanec Sandi Osojnik, ki je rad privzel na avtobus kakega od nas, da je povedal kako zanimivost in posebnost teh krajev. 
Tukaj pa prinašam poročilo, kako so naši ljudje doživeli obisk te znamenitosti.
:Za dan 6. septembra je bil pri nas napovedan kot gost popotnik g. Jože Kunstelj, župnik cerkve Srca Jezusovega v Repnjah. Imenovani opravlja tu tudi službo hišnega samostanskega duhovnika.
Njegovo potovanje v Beograd je bilo vrnitev iz Vrbovskega na Hvaru, kjer je bil na letnem dopustu. Po 9-urni vožnji z vlakom Bar–Beograd je prispel v Beograd ob devetnajstih. Na kolodvoru sta ga pričakali s. Herma Jurkovič in s. Leonila Stopić. V provincialni hiši je še isti večer maševal.
Drugi dan zjutraj ob tri četrt na šest je bilo somaševanje: g. Jože Kunstelj in g. Janez Jelen, ki deluje kot kaplan na Karaburmi in je obenem naš hišni duhovnik. Ker se je pokazala lepa priložnost za izlet, je g. Jelen še isti dan odpeljal našega gosta na znameniti Oplenac, ki leži v predelu Šumadije. S s. Lucijo Miklič, ki je bila te dni pri nas, sva se mu na prijazno povabilo radi pridružili.
Po vožnji, ki je trajala uro in pol, smo obstali pred impozantno pravoslavno cerkvijo na Oplencu. Razdeljena je v zgornji in spodnji del. Vsi zidovi v njej so bogato dekorirani z mozaikom, ki je zmes stekla, porcelana in 14-karatnega zlata. V njem so prikazane freske 60 srbskih cerkva iz različnih obdobij zgodovine, največ iz časa od 13. do 
17. veka. Cela ekipa slikarjev je obšla mnogo srbskih samostanov in v njih kopirala freske. Po teh kopijah so bili potem izdelani kartoni za mozaik. Kartone je bilo treba nato prilagoditi velikosti in obliki zidnih površin cerkve na Oplencu. Tudi sama tehnika mozaika je zahtevala drugi način dela.
Zaradi teh in drugih sprememb, ki so se jim morali podvreči slikarji, je nastala v cerkvi na Oplencu nova originalno zamišljena likovna celina.
Niso pa dekorirani le zidovi cerkve. Tudi kapitlji stebrov so bogato okrašeni najprej z marmornatimi reliefi, a iz ozadja se svetlikajo kockice zlatega mozaika.
Nadalje smo videli v cerkvi na Oplencu freske, kipe in portrete, ki predstavljajo mnoge prizore iz evangelija kakor tudi srbske vladarje od 13. stoletja dalje.
Ko smo se spustili po stopnicah v spodnji del cerkve, smo se znašli v kripti, v kateri so v marmornatih tleh razporejeni grobovi vladarjev dinastija Karađorđevićev. Tudi kripta je vsa obložena z mozaikom. Ob vhodu vanjo so prikazani angeli varuhi in velika kompozicija dogodkov iz življenja svetega Sava. Vsa dekoracija v kripti spominja na umetnost srednjega veka. 
Po dvournem razgledovanju smo polni najlepših vtisov zapustili Oplenac, da smo mogli obiskati in pogledati še cerkev svetega Antona v Beogradu, delo velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. 

Sestra Mamerta je tudi pripovedovala, kako hudo je bilo na koncu vojne, ko so bombe padale – ena tudi na njihovo hišo v Vojvode Milenka 48 in je prebila vhod. Zadelali so ga nekako z omaro in takrat so prihajali ruski osvoboditelji. Eden je hotel brezuspešno noter in vpil: »Al devuška al babuška, vse ravno!« Sestre so goreče molile v kapelici in nevarnost je šla mimo. 

Sestra Mamerta in šolske setre, pa tudi druge - so bile za nas in vse tamkajšnje ljudi kot skrbne mamice, ki so v Kristusovem duhu služile ljudem. One so pred vojno imele zavod za dekleta, ki so prihajale v glavno mesto države iskat delo, da se niso izgubile na ulici. Pri koncu vojne so zavezniki Beograd večkrat bombardirali. 24. maja 1944 so bombardirali tudi okolico cerkve Blažene Device Marije na Neimaru. Takrat je bilo ubitih več civilov, drugi so pa ostali ujeti pod ruševinami. Izredno se je takrat izkazal redovnik asumpcionist Franc Kerec iz te cerkve. Hodil je okrog in jih izkopaval. Bil je tak heroj, da je po vojni od nove oblasti dobil odlikovanje. 
Žal njegovi sobratje niso bili več takega duha: po njegovi smrti se je njihov predstojnik Mato poročil, kakor tudi sobrat laik Roger – in tako je bilo konec edine njihove skupnosti v bivši Jugoslaviji. Tragikomičen sklep je bil v tem, da je bil Mato zelo nastrojen zoper Slovence – a puncina mati je bila – Slovenka! Pa tudi brat se je poročil – s pravo Slovenko. Leta 1974 pa je štela njihova skupnost še štiri duhovnike in enega brata. Sveti Avguštin bi glede tega posvaril: »Kdor misli, da stoji, naj gleda, da ne pade!« To velja za vsakogar, posebej pa za ljudi z zaobljubami. 

Kot sem že omenil, smo bili duhovno zelo povezani s šolskimi sestrami. 
Sestra Digna, predstojnica Marijinih sester na Karaburmi, je bila vedno bolna – pa je le dočakala visoko starost po njenih lastnih besedah: »Stokavci so tega sveta prebivavci!« 
Pripovedovala je, kako je Vida Tomšičeva pregnala vse redovnice iz bolnic in samostanov – pa so morale sleči redovne obleke. Zavetje so našle v Srbiji in Črni gori. Ko je pa bila njena mati hudo bolna, je prosila ravno Marijine sestre, naj jo negujejo – in spravljive, kot so, so jo! 

Kot je bila naša družina tesno povezano s sestro Hedviko, ki smo jo otroci klicali »teta Hedvika«, tako smo bili salezijanci v Beogradu povezani z »belimi angeli« - kot so redovnicam pravili Srbi – posebej pa še s šolskimi sestrami, h katerim sem tudi jaz nekaj let hodil vsak dan zgodaj zjutraj maševat. Naj jih Bog blagoslovi in jim da še veliko tako velikodušnih, nesebičnih in pobožnih poklicev, kot so bile one!
Omenjena sestra Lucija Miklič je nekaj časa skrbno, požrtvovalno in vestno gospodinjila tudi pri svetem Jožefu Delavcu na Karaburmi. Doma je bila iz Mirne peči na Dolenjskem. Navadno se je šalila: »Poleti je Mirna peč, pozimi pa Hud prepir« - , ko se otroci zgnetejo na peč, da bi se pozimi ogreli. Poleti je peč pač prazna.  
===Domovina, ti si zdravje ===
Ivan Cankar je napisal črtico: »Domovina, ti si kakor zdravje.« Jaz bi pa iz svojih izkušenj lahko vzkliknil enako, le da bi izpustil besedico 'kakor': »Domovina, ti si zdravje.«
17. novembra 2000 sem imel prometno nesrečo v Sefkerinu blizu Pančeva. Zgodilo se je tako, da me je – bilo je že ponoči – zadel neki starejši možakar z avtomobilom, ker je baje – po njegovih besedah – zaspal. Tega seveda ni povedal miličnikom. Takoj so me odpeljali v bolnišnico v Pančevo z rešilcem. Poklical jih je z mobijem, ki ga je neki fant – za čudo, že leta 2000! – imel pri sebi in ni bilo treba iskati telefona v vasi, ki je bila kaka dva kilometra oddaljena. 
Na poti so me spremljali trije mladi fantje: Žolti, ki je tudi 
bil poškodovan po obrazu, in je sedaj factotum v internatu Emavs, obenem pa pomaga na škofiji; brat duhovnika Zolija Ernő, ki je sedaj veroučitelj v osnovni šoli; pa še neki avtoštopar, ki smo ga gredoč pobrali. Onadva sta me spremljala, da bi mi pokazala pot do Ivanova, kraja blizu Pančeva, kjer so imeli žegnanje in bi jaz bil slovesni pridigar. Pač zato, da ponoči ne bi taval in iskal poti. Avtoštopar ni bil nič poškodovan in je takoj odšel, onadva sta ostala pri avtomobilu, mene pa so peljali na zračni blazini, tako da strtega desnega kolena nisem niti čutil. To se je hudo spremenilo, ko so me sneli iz avta. Začutil sem grozne bolečine. 
Nastala pa je težava – kdo bo to plačal! Zato so sredi noči 
klicali naša duhovnika Stanka in Stojana v Mužljo, da sta se takoj osebno pripeljala kakih osemdeset kilometrov daleč. Šele ko je bolnica dobila jamstvo, da bo moje zdravljenje plačano, so me sprejeli na oddelek. Res ni bilo veliko – za skoraj mesec dni okrog 300 mark. Če bi bili humani kot niso bili, bi me brezpogojno sprejeli – pa tedaj še ni bilo pogodbe o zavarovanju med Slovenijo in Srbijo. 
skratka: najprej so mi zašili jezik, ki sem si ga pregriznil ob trku; nato pa so operirali koleno in zvezali strto ploščico z neko žico. Tam sem ležal kot hlod in sem mislil, da ne bom mogel nikoli več hoditi, saj so mi nogo tudi dali v gips. Ni bilo nikakršnih vaj, in tako je telo vedno bolj hiralo. 
Ne bom omenjal malomarnosti in površnosti, s katero so nekateri delali – saj so me pustili tudi po uro čakati zunaj na mrazu, ko so me vozili na rentgen, ali pa so me hoteli kar brez odeje poslati nazaj v Zrenjanin v njihovem rešilcu. Gotovo bi bil zmrznil v hladnem avtomobilu, če bi mi potem le ne dali odeje ob jamstvu, da jo bomo vrnili bolnici. Skratka: nismo imeli nobenih zvez z bolnico. To, da smo prej prinašali tja precej zdravil, so že davnaj pozabili. Hodil me je sicer vadit neki terapevt-zdravnik, vendar se kosti še niso bile dovolj zarastle, ampak samo prividno, kot so ugotovili pozneje v Topolšici. Zato me je noga tako dolgo bolela. Končno so me poslali v Slovenijo. Peljal me je gospod Jože Hafner, ki je bil župnik pri BDM v Beogradu, in je gredoč ponoči obiskoval še svoje sorodnike po nekih hribih, ki jih polovico ni bilo doma. V Sloveniji pa presenečenje za presenečenjem. Najprej pri mojem osebnem zdravniku Boštjanu Hostniku, ki je za bolečo nogo predpisal hlajenje. Samo malo leda, pa se je bolečina – ki me je prej mučila dneve in dneve – kaj hitro umirila. 
Tam doli se pa tega nihče ni spomnil. Potem so me odpeljali v toplice Topolšica. 
Dobil sem dva tedna, a so mi podaljšali na tri. V toplicah 
so mi svetovali, naj prosim še za četrti teden. Res sem poklical in javila se je neka zdravnica, ki je bila res dobrega srca. Ko je slišala mojo prošnjo, je takoj dejala: 
»Kako vendar, da ste našli ravno mene, ki sem tako dobrosrčna. Četrti teden damo le za otroke – toda vi ga boste dobili.« Kaj naj še dodam! Bil sem ji neizmerno hvaležen, saj mi je tista terapija veliko pomenila in me okrepila. V znamenje hvaležnosti sem napisal v knjigo vtisov izvirno pesem – črkostih. 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! TOPLICE TOPOLŠICA (akrostih 20. II. 2001)
|-
| &lt;poem&gt;
Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: 
Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine.
 
Izvira zdravilni izvirk iz globine – 
Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: 
Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine.

Očara turiste iz daljne tujine
Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. 
Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! 
&lt;/poem&gt;
|}

Takrat v Topolšici smo imeli časa na pretek. Res je sicer, da so nas zaposlili s terapijami in sicer zelo resno. Neka maserka je hodila vsako jutro zgodaj zjutraj masirat in to z Dobrne! Pa je rame in vrat dobro zrihtala ne le meni, ampak tudi drugim. 
Bili pa so tam tudi vojaki na civilnem služenju vojaškega roka. To so bili pridni fantje, ki so vsestransko pomagali, saj je bil tam tudi center za bolne od skleroze multiplex. Za njihove mlade sile pa ni bilo vedno zadosti dela, pa so se dolgočasili in pogovarjali, ter s tem seveda motili osebje. Pa je bil načelnik odločen in je dal v sobano napis: »Kdor nima kaj delati, naj tega ne počne tukaj!« In je menda pomagalo. Včasih so me prišli obiskat tudi bratje in sestre, saj Topolšica ni daleč od moje rojstne vasi Šentilja. Nekatere so ob nedeljah vozili tudi k maši – jaz pa se za to še nisem čutil sposobnega in sem maševal kar v sobi. Da nisem imel družbe, ki bi me pri zbrani molitvi lahko ovirala, mi je ekonom Blaž Cuderman rad doplačal razliko in tako sem se res lahko v miru pogovarjal z ljubim Bogom. 
V tistem času so hoteli v slovenske šole uvesti tako imenovani »kondomat«, kjer bi šolarji lahko kupovali kondome-zaščitna sredstva kot drugje kavo, čaj ali čokolado. Temu se je odločno uprl naš salezijanski župnik v Radencih Peter Ivančič, in so ga v njegovi skrbi za mlade starši čvrsto podprli. Po časopisih so proti njemu zagnali hudo gonjo, in vanjo vpletli tudi škofa Grmiča, ki je menil, da se tako ne govori. Posledica pa je bila, da so kondomate umaknili. Moj spev nikjer ni bil objavljen; nima pa namena nikogar žaliti, ampak le hudomušno namigniti, da je spolni odnos in sploh človeški odnos nekaj več, kot pa popiti koka-kolo, pojesti piškot ali pokaditi cigareto. V zvezi s tem sem torej napisal črkostih: 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! KONDOMATA NIKAR! (sonet-akrostih 2001)
|-
| &lt;poem&gt;
Ko liberalci v parlamentu so sedeli,
»Osrečiti« slovenske mladce so hoteli. Ne dajo računalnika jim – avtomata,
Dovlečejo nesnago tujo – kondomata.

O, zdaj obeta Kranjcem se prihodnost zlata:
Moralo bo krojil napuh vam birokrata! A kadar zataji hudičeva naprava – Takoj odprta bližnjica je pač do – splava.

Al' pravijo otrokom skrbni oče, mati:
»Narava grehu zna se kruto maščevati. 
Prešernež hoče razbrzdano v greh bezljati.

Ko všeč nam bo, kar v vesti božji glas nam pravi – Ah, treba odgovornost v mladi nam državi – Razvijali se bomo res v svobodi pravi.«
&lt;/poem&gt;
|}

=== Dolgotrajno okrevanje ===
Po toplicah so me sprejeli na Rakovniku v oskrbo. Tam pa novo presenečenje: iz Soče je vsak dan pome prišel taksi, ki me je tudi pripeljal nazaj. Tako lahko rečem, da je bilo zdravljenje res temeljito in učinkovito. 
Napisal sem članek za revijo Zdravje, kjer sem vse to opisal. Ne spomnim se, ali sem ga tudi odposlal. Natisnjenega nisem videl nikoli. Naslov članka pa je bil: »Domovina, ti si kakor zdravje!« 
Kako ne bi bil navdušen: takšna skrb in strokovnost v Sloveniji, ki je v tistih časih manjkala – vsaj pri nekaterih – v Srbiji. Ali nisem nekje prej omenil, da so jo, zaradi takratne zgrešene politike vodilnih, zadele sankcije in embargo.
V Pančevem so mi nekatere dobre sestre dejale: »Vidite, saj smo nekatere dobre. Nismo vse take kot tista in tista.« In to je bilo res. 
Ko so me sredi noči pripeljali v Pančevem v bolniško sobo, so tam prav vsi kadili, da je bilo zadušljivo. Prosil sem jih, naj ne kadijo, pa so se mi posmehovali: »Če ti ni všeč, pa pojdi v drugo sobo.« - ko se nisem sploh mogel premikati. Tisti pa, ki je bil sicer res najbolj strasten kadilec, pa mi je v resnici največkrat pomagal, kolikor je mogel. Povsod se najdejo dobri ljudje. 
Po operaciji smo bili v šok-sobi samo trije in tam mislim, da ni bilo kajenja. Eden je bil miroljuben, drugi pa pretepač. Bil pa je silno močan. Ko se je vračal nekje iz polja, si je zlomil nogo. In s tako zlomljeno nogo se je pripeljal z motorjem do kraja, da so mu nudili prvo pomoč. Kraj je bil nekje blizu Pančeva – mislim, da Kovačica. Njegov oče je bil Srb, mati Slovakinja, on pa je bil fanatičen pristaš Arkana, s katerim je bil skupaj v vojski in njenem etničnem čiščenju. Groza me je prevzemala, ko sem moral poslušati njegove vojaške in ljubezenske dogodivščine. 
Ni pa poznal nobenega heca in me je – kljub temu, da je bil sam skoraj nepokreten – dvakrat hotel pretepsti. Prvič sem ga nekako sam umiril, drugič sem se pa na nagovarjanje sester pritožil pri zdravniku. Verjetno mu je zagrozil z odpustom, kajti pozneje me je pustil pri miru. 
Toda tudi on je bil samo bolnik, in je revež opolnoči prosil za kako sredstvo za lajšanje bolečin. Sestre so bile daleč, zvonca ni bilo nobenega v stari bolnici iz časa Marije Terezije, bolečine pa vedno hujše. Začel je klicati: »Sestra, sestra!« Pa ni bilo nobenega odziva. Tedaj v nesreči smo se pa združili, in vsi složno začeli klicati sestro. Tako vpitje pa so le slišale, in ni pritekla le ena, ampak kar štiri – in ravno proti meni, ki sem menda najbolj kričal. 
»Kaj tako vpiješ, kaj ti je treba?« »Ne meni, ampak našega kolega zelo boli noga in ne more spati.« No, sedaj je dobil, kar je iskal. »Bumf!« mu je udarila iglo v bedro, da je kar zastokal. »Sedaj ne vem, kje me bolj boli: ali tam, kjer je bil zlom, ali tam, kjer me je zbodla z iglo.« No, počasi je le začelo delovati in je revež končno zaspal. 
Velika tolažba so mi bili obiski duhovnikov. Pančevski župnik Mihály Erős mi je omogočil prejem zakramentov. Dobil sem tudi vino in hostije, da sem lahko v takem obupnem stanju vsaj maševal. Obiskala me je celo večkrat sestrična Pavla iz Beograda, ki mi je vedno kaj prinesla. 
Prišli so me obiskat tudi farani iz Mužlje, med njimi Aranka Palatinus , Terezika Szabó, pokojna Irén Gera, in še nekateri drugi. To mi je bilo res v veliko tolažbo in spodbudo. 

Prišla pa je tudi iz Pančeva gospa Mimica, Slovenka, ki je nekdaj delala v tej bolnici in je vedno prinesla pravo sonce v tisto žalostno staro stavbo in me skoraj vsak dan obiskala. Ona je požrtvovalno obiskovala tudi druge bolnike. Zaradi stresa po nesreči sem skoraj vsak dan jokal. Nič nisem mogel za to: kar samo je prišlo. Tisti jok je prenehal šele nekaj mesecev po nesreči, ko sem že bil na okrevanju v Topolšici. Pa me je ona nekoč vprašala, kako se imam. Ne vem, kaj da sem odgovoril, najbrže da se ne počutim dobro. 
Pa mi je dala modra Mimica moder nasvet:
»Kadar te vprašajo, kako se imaš, vedno reči, da se imaš dobro. Takrat te ne bodo nič več spraševali in bodo od nevoščljivosti popokali, da je kdo na svetu, ki mu je dobro.«  
=== Blagoslov hiš ===
Čeprav so o blagoslovu hiš mnenja deljena, je tukaj na Jugu nekaj samo po sebi umevnega, da duhovniki vsako leto obiščejo vernike in blagoslovijo hišo ali stanovanje. Ta blagoslov ne gre le hiši, ampak predvsem njenim prebivalcem. 
Pravoslavni imajo tak podoben obisk kar trikrat letno: o Božiču, o Veliki noči in ob krstni slavi. Zato smo lahko tudi pod komunizmom brez težav obiskovali katerekoli družine, češ da blagoslavljamo hišo. Ta blagoslov prinaša veliko dobrega: 
#Duhovnik lahko tako najde razlog, da obišče vse svoje farane in spozna njih in njihove potrebe. Navada je, da mu ljudje kaj malega darujejo »za kavo«, kar je v tistih težkih razmerah bila velika pomoč. 
#Možno se je dogovarjati glede delitve zakramentov. V hiši so morebiti nekrščeni otroci, mladi morda niso bili pri obhajilu ali birmi, zaročenci pa bi morebiti radi uredili cerkveno poroko. Tukaj je prilika, da se poučijo o veri in morali tudi tisti, ki sicer ne hodijo v cerkev in bi ne slišali verskega pouka. 
#Največjo korist pa imajo od takega obiska bolniki. Oni ne morejo v cerkev, čeprav bi mnogi od njih želeli k maši. Ne morejo k zakramentom, ker jih nima kdo peljati ali pa jih noče. Kot bolni imajo tudi to prednost, da lahko prejemajo zakramente tudi v neurejenih razmerah. Bolnik pravzaprav tako ne more grešiti. Če pa potrpežljivo prenaša bolezen in ni siten in prezahteven do svojih domačih, potem mu je ta čas preizkušnje celo v veliko duhovno korist.
#Glede gorečnosti za obiskovanje družin so nam dali zgled ravno pravoslavci. Neki mladi duhovnik mi je pravil, da jim je patriarh German naročil, naj hodijo vprašat v vsako stanovanje, ali hoče kdo »svetiti vodico«. Res so se napotili, tudi po zapuščenih predmestjih. Mislim da je bilo nekje na Petlovem brdu v Beogradu. Ta duhovnik je šel od vrat do vrat. Pri nekih vratih je stopil ven nek oficir. Ko je videl duhovnika in slišal njegovo željo, ga je pljunil v obraz. Duhovnik pa se ni dal zmesti in je mirno nadaljeval delo.  
=== Obisk bolnikov ===
Kot sem omenil, je mogoče pri blagoslovu hiš obenem priti v stik z najbolj ranljivimi verniki, a to so bolniki, posebno tisti, ki so vezani na posteljo. 
Ko je naša dobra soseda Obrezela morala na stara leta iti v dom, smo se pohujševali. Pa sem jo večkrat obiskal na Herberštajnu, kjer je bil takrat dom onemoglih. Kmalu sem se prepričal, da je za nekatere dom veliko boljša rešitev, ko pa da bi bili doma, kjer jim ne morejo ali nočejo ustrezno postreči. 

Ko sem hodil na Rudnik poučevat verouk tri leta pred novo mašo kot bogoslovec, je dejal župnik Franc Štuhec, da nekaterim zakrknjenim grešnikom odreče cerkveni pogreb. Jaz sem si tedaj mislil, da bo moje delovanje bolj vztrajno, zlasti glede obiskovanja bolnikov, in da bodo vsi prejeli zakramente. Nisem si mogel predstavljati, da je to bolj trd oreh, kot pa sem si mislil nekdaj. Človek je seveda svoboden pri odločitvah: veliko pa pomaga prijazen pristop, ponižnost in molitev.
 
V Cerknici se mi to nekajkrat ni posrečilo, in sem si to zelo gnal k srcu. Večkrat pa se je posrečilo celo tam, kjer ni bilo upanja, da se je bolnik spravil z Bogom. Prav pri odhodu iz Cerknice v Beograd sem imel glede tega sitnosti, ker sem nekega ponesrečenca v prometni nesreči mazilil. 
Skoraj vse bolnike pa se mi je posrečilo pripravita na odhod na drugi svet med kaplanovanjem na Bučki. Glavno odgovornost sem imel za to faro, ki je sicer velika po površini, štela je pa takrat malo manj kot 600 prebivalcev. Za čuda, da so zelo lepo hodili k mašam ob osmih in desetih, skoraj vedno je bila cerkev polna. Jaz sem se pa tudi trudil, da jim vedno povem kako zanimivo zgodbo in da razložim temeljito kako versko ali nravno resnico. 
Ko sem prišel 1975 v Beograd, v na novoustanovljeno župnijo, sem takoj opazil, da prihajajo le prijavljat pogrebe – in kar vsi po vrsti so umrli neprevideni. Zato sem krenil na blagoslov hiš po mestu Beogradu, pa tudi prek Donave, ker smo tudi to področje duhovno oskrbovali: po Borči, pa tudi po okoliških naseljih, ki jih je kar precej: Krnjača, Vrbovski, Jabučki rit, Glogonjski rit, Ovča. 
V Krnjači sem se srečal s starim pravoslavnim duhovnikom, ki je podobno križaril po teh vaseh, kjer je takrat bilo mnogo nekrščenih – in jih je krščeval kar doma. Ker tam ni bilo cerkve, je svojo hišo preuredil v Krnjači v cerkvico – ki še danes stoji. Oblasti so mu zagrozile, da bodo »na črno preurejeno cerkev« podrle – pa je dejal: »Če boste to storili, bodo v tujini za vašo nestrpnost takoj zvedeli« -  pa cerkve niso podrli. 
V Borči – kjer je bilo žegnanje za Povišanje svetega križa 14. septembra, smo si bili dobri tudi s pravoslavnim popom Perom, ki je bil sicer Rus po rodu. Za praznike smo se medsebojno obiskovali, kar je pred nekaj letih žal v Zrenjaninu prenehalo. Ta goreči duhovnik je dejal, da tudi on obiskuje bolnike – vendar se jih boji opomniti na prejem zakramentov, da se ne bi prestrašili. Jaz sem mu dejal, da jim jaz to ob prvi priliki omenim, in da večinoma sprejmejo povabilo. Večkrat se domači bolj bojijo poklicati duhovnika, kot pa sam prizadeti bolnik in sicer v vraževernem strahu, da bo, če bo prišel duhovnik, bolnik umrl. 

To vraževerno krivo vero pa lahko odpravi goreč duhovnik le s tem, da redno obiskuje vse bolnike. Takrat se družina in drugi prepričajo, da Jezus ne prinaša smrti, ampak življenje. 

Ko sem prišel ves goreč v Srbijo, so v Borči prosili za krst: mati pravoslavka, oče katoličan. Po pretirani slovenski praksi sem tudi jaz zahteval temeljito pripravo (pa so bili dobri verniki). Pa mi pravi oče Pero čez kak mesec:
»Kaj tako komplicirate – dajte vendar krstiti tega otroka; drugače ga bom jaz!« Na njegovo besedo nisem več zavlačeval. Pravili pa so, da je v tistem pokoncilskem času na splošno v Sloveniji, posebej pa še v Ljubljani, vladala taka strogost pri delitvi krsta, in da si je pravoslavni paroh mel roke, ker so se starši naveličali čakati in so mu tudi katoličani nosili svoje dojenčke. Na splošno je dal odlične smernice glede tega že sicer zahtevni, učeni renesančni mož, vendar blagi in razumevajoči cerkveni učitelj sveti Frančišek Saleški: »Zakramenti so bolje spravljeni v rokah tistih, ki jih delijo široko, kot tistih, ki jih delijo ozko!« O tem sem se pozneje sam prepričal, tudi glede obhajanja civilno poročenih – če le pokažejo malo dobre volje, da bodo živeli kot brat in sestra, ali pa če jih muči kaka resna bolezen ali starost.   

Podobno sem ravnal tudi po prihodu v Mužljo. Slišal sem, da je neki Mužljanec hudo bolan v bolnišnici. Bilo je 29. novembra 1984, ko je bil državni praznik. Šel sem ga obiskat s kolesom, pa mi je dol padla veriga na sredi pota. Nisem razumel tihega opomina, in sem nadaljeval do kirurgije. Takrat pa na oddelku naenkrat preplah – in so poklicali celo miličnika. Pozneje sem zvedel, da tam dela zagrizena brezbožnica, ki ne mara duhovnikov – in je ona poklicala policijo. Šel sem z njim v sprejemnico, kjer mi je dejal, da je moral priti, ker so ga poklicali. 
Vprašal me je, kaj je bilo. Povedal sem, da sem slišal, da na tem oddelku leži hudo bolan neki naš zelo goreč vernik (to sem si izmislil, menda je bil celo v partiji), pa sem ga obiskal. Ta miličnik je bil zelo razumevajoč in me je vprašal, če že znam kaj madžarsko. Dejal sem mu, da zelo malo, še manj pa razumem. 
»Tudi moja žena je Madžarica. Kajne, da je madžarščina težek jezik.« Seveda sem mu pritrdil. Poslovil se je z navodilom, naj bom pri obiskih bolnikov zelo obziren in zelo previden, kar sem mu rad obljubil.
Sicer pa v tistih časih osebje in zdravniki niso imeli ničesar zoper duhovnike, in se je dalo vsaj nekaj narediti v tem pogledu. 
Nekoč drugič sem obiskal nekega nezavestnega bolnika na oddelku v baraki, ki so mu pravili »Nervno«. Nisem mogel drugega, ko da sem ga mazilil, in sem se hitro oddaljil iz bolnice. Po nekaj mesecih mi je pripovedoval moj pravoslavni kolega Anđelko, kaj se je dogajalo potem:
»Ko sem prišel v bolnico, me vratar ni pustil naprej.« Oblečen sem bil v talar kot navadno. Pa sem vprašal: 
»Zakaj me ne pustite noter?« - »Zato, ker nepooblaščeno obiskujete bolnike. Pred kratkim ste bili pri enem takem bolniku, in ste nato odšli naglo iz bolnice.« 
»To pa že ne bo držalo; jaz hodim sedaj na obisk le k svoji ženi, ki leži na nekem drugem oddelku. Ne obiskujem drugih bolnikov v bolnici.« Tako je bilo. Nisem imel konkurence pri obiskovanju bolnikov v bolnici med pravoslavnimi, pa tudi ne med katoliškimi kolegi. A bi bilo dobro. 
Seveda so se razmere precej popravile po demokratičnih spremembah, najprej že 1989, nato pa 2000. V naši škofiji pa doslej stanje še ni bilo urejeno. Drugače je v Bački, kjer ima duhovnik neomejen dostop do vernikov. Tam je pa tudi veliko več katoličanov. 
Korona je pa te obiske zacementirala. Čeprav je glavna nevarnost že zdavnaj minila, velja prepoved obiskov za vse, tudi duhovnika, v bolnicah še danes, 30. junija 2022. Nastopila pa je veljavo, ko je bilo uvedeno izredno stanje zaradi korone 15. marca 2020. To dejstvo je žalostno, saj pušča vse, ne le kovid-bolnike, v osamljenosti, ko bi bili dobre in tolažilne besede, pa tudi duhovne tolažbe po molitvi in zakramentih, najbolj potrebni.    
Ko sem tako hodil na obiske, sem 1985 opazil na stavbi stare Ginekologije, v kletnem delu, papir z napisom: »Sveštenim licima zabranjen ulaz.« (Duhovniškim osebam prepovedan vstop). Jaz sem si to prepoved razlagal takole, češ da seveda velja za partijce, ker jo je sklenila partija. Jaz pa nisem komunist, zato zame ne velja. In sem po možnosti nadaljeval z obiski bolnikov, kar jim je prineslo veliko duhovnega veselja in tolažbe, marsikomu je pa Jezus tudi zdravje okrepil. 

=== Rudnik ===
Rudnik pri Ljubljani je bil župnija, kamor sem hodil za časa bogoslovja skozi tri leta poučevat verouk. Takrat je župnikoval Franc Štuhec, ki je bil prej urednik salezijanskih »Knjižic« na Opčinah pri Trstu. Župnija je bila šele v nastanku in so bila cela področja, od koder otroci niso hodili niti k verouku niti k maši. Mislim, da je bil najbolj veren del na hribovitih Orlah, kjer so živeli Ahlinovi, Marinčekovi in drugi, ki so redno hodili k maši in verouku. Novo naselje – Rudnik I, II, III in IV – med Rudnikom v dolini in Rakovnikom – skoraj brez izjeme ni imelo zveze s cerkvijo – niti z Rudnikom niti z Rakovnikom. Štuhec je imel navado, da je velike ministrante (iz višjih razredov) postavil med mašo kot nekake statiste: bili so poleg oltarja, čeprav niso ministrirali – in so tako vendarle vsako nedeljo bili pri maši. Vedno jim je tudi kaj podaril, kako sladkarijo itd, da jih je malo navezal na cerkev. Imeli smo tudi namizni nogomet, ki so ga zlasti fantje radi igrali. Jaz sem hodil na Rudnik navadno z avtobusom, včasih pa tudi peš. S seboj sem nosil magnetofon oziroma filmčke, ki smo jih potem gledali – to so bili dia-filmine od eledici iz Turina, ki jih je sobrat Vinko Furlan pretihotapil iz Trsta. On jih je tudi razmnoževal – in jim dal slovensko glavo z napisom. 

Med učenci mi je ostal v spominu angelsko dober deček Adolf Belak, ki je hodil takrat v 2. razred osnovne šole in je zbolel ter kmalu umrl za levkemijo. Imel sem nižje razrede vključno s petim, kjer pa so bili že nekateri navihanci, posebno eden, ki je bil malo prismuknjen in je motil veroučno uro. Drugače pa z njimi ni bilo težav. Verouk smo imeli ob sobotah in so sorazmerno redno prihajali. 

Neko prvo postno nedeljo je vprašal gospod Štuhec otroke: »Za-
kaj je danes vijoličasta barva v cerkvi?« Pa je eden pogumno odgovoril: »Ker je dan žena«. (Bil je namreč osmi marec – slučajno tisto leto na prvo postno nedeljo. Seveda so se vsi zasmejali. 
Za časa njegovega župnikovanja je imel novo mašo tudi Tine Erklavc (Martin, r. 11.xi.1941 – Ljubljana-rudnik, duhovniško posvečenje 29.vi.1970). Takrat je bila maša na prostem, pred župniščem, in vse skupaj velika slovesnost, a 1974 je bil kaplan v Dolenjskih Toplicah. Pri novomašnem slavju je pripovedoval, kako so ju oba z bratom hoteli komunisti strpati v zavod, kjer bi ju odtegnili krščanski vzgoji. Pred predatorji sta bežala tudi kar prek streh in sta uspešno pobegnila. Žal je Tine umrl še zelo mlad, ko je bil župnik nekje na Gorenjskem. Že njegov brat Franc (*1932, posvečen 1961) je bil duhovnik. Pozneje je bil župnik v Veliki dolini blizu hrvaške meje. Tam smo ga obiskali rudniški romarji. Pokazal je, kako je izoliral cerkev. Kakega pol metra so nad zemljo izolirali. spodaj so kamen samo fugirali in ne ometali. Tako bo ostalo stalno, da lahko vlaga gre ven. Kjer ponovno ometejo, vlaga pod ometom zopet gre gor in tako uničuje zid. Takrat smo bili gosti v gradu Mokrice. Kosilo je bilo zelo slovesno, vendar smo dolgo čakali in ljudje so se šalili, da so kuharji šli šele lovit kokoši. No, kosilo je trajalo dolgo, vendar je bilo odlično pripravljeno. 
Pozneje sem se z njim srečal kot kaplan v Škocjanu pri Novem mestu, kjer je bil župnik v Šentjerneju. Veliko je sam popravljal cerkve, zlasti podružnice. Pri tem ga je zadela kap in je nazadnje bil kanonik v novomeškem kapitlju. Kako je bil goreč, je povedal, da gre vsak prvi petek obiskat 87 bolnikov! Ko je bila priprava na birmo, so bili pri birmi tudi tisti otroci, ki so hodili v šolo v Šentjernej.    

Franc Štuhec je imel mnogo znancev in prijateljev v Trstu. eden izmed njih je bil tudi Linari, ki je izdeloval peči za ogrevanje velikih prostorov – zlasti cerkva. ogrevanje je bilo na mazut, ali pa tudi na premog, nafto, drva. Peč je bila zunaj prostora, notri pa dve odprtini z rešetkami. skozi eno je prihajal topel zrak, skozi drugo pa je odhajal mrzel zrak. Tako se je cerkev kmalu segrela. Štuhec se je zelo dal na širjenje teh peči po Jugoslaviji. Mislim, da je nekaj tudi pri tem zaslužil. govorili so tudi, da so imeli dvojne račune: za carino nižjega od resnične vrednosti, da bi bilo manj carine. Oblasti so na to gledale blagonaklono. Ko se je pa začela po Titovem pismu 1972. leta menjati oblast – namesto naprednih demokratično usmerjenih komunistov – so prišli drugače usmerjeni tudi v Sloveniji, kjer je bil Tito zamenjal demokratično usmerjenega Staneta Kavčiča. Na Hrvaškem je zamenjal Savko Dabčević-Kučar z Milko Planinc. v BiH se je smrtno ponesrečil demokratično usmerjeni musliman Džemal Bijedić. 
Seveda na take nagle in nepričakovane spremembe ljudje – zlasti pa duhovniki – niso bili pripravljeni. Tako je celo urednik krščanskega tednika Družina – Ivan Merlak – zaradi tozadevnih sprememb in omejitev svobodnega tiska moral nekaj časa jemati zdravila, ki mu jih je predpisal psihiater. Ob teh spremembah se je tudi tisk prilagajal. Glasilo občin Vič-Rudnik je objavilo članek z bomba-
stičnim naslovom: »Pri stoti peči se je vžgalo.« Cikali so na takratnega rudniškega župnika Štuheca, ki se je ukvarjal s pečmi. Tudi mene je nagovarjal, naj mu pri tem pomagam – pa sem odločno odbil: »To ni duhovniško delo.« In pokazalo se je, da sem imel prav. Morebiti me zaradi tega ni izbral oziroma zaprosil za kaplana po moji novi maši, ki je bila 16. julija 1972. Škoda – bil je sicer srčno dober, kot kak oče, pa tudi sposoben organizator. Zaradi javnih napadov je na skrivaj pobegnil nazaj v Trst, na Opčine, kjer je dočakal tudi svojo smrt.

=== Cerknica ===
Najprej, ko sem prišel v Cerknico, sem dobil po pošti va-
bilo, naj pristopim v Ciril-Metodovsko društvo katoliških duhovnikov. To je bilo društvo, ki so ga komunisti ustanovili, da bi bilo kot nasprotje škofom v imenu državi (bolj) zvestih duhovnikov. Pomota je bila v tem, da so vanj vstopali odlični duhovniki, da so lahko v miru opravljali svojo službo. Tako so bili v njem skoraj vsi profesorji na Teološki fakulteti, potem Jože Vesenjak – ki je bil takrat župnik v Šoštanju, pozneje spiritual, pa salezijanski pridigar misijonov Franc Mihelčič, in še nekaj drugih. To pomeni, da komunistična zamisel ni naletela na plodno tlo, saj so ti kot društvo lahko izdajali tudi odlične veroučne knjige, v miru pridigali in opravljali druge dušnopastirske dolžnosti, obenem pa bili zvesti škofom in papežu včasih še bolj od drugih duhovnikov. Jaz o tem društvu, ki je bilo preveč blizu komunistom, nisem imel dobrega mnenja že iz bogoslovja in sem napisal na kuverto: »Nazaj, ne sprejme!« Ko je nastopil službo 1978 novi papež Janez Pavel II., je takoj poudaril, da tako duhovniško društvo razdira Cerkev in eden od prvih, ki je javno iz njega izstopil, je bil Jože Vesenjak.
Druga zadeva, ki so jo začeli počenjati po Titovem pismu, je bilo motenje pogrebov. Krsta in poroke mi župnik Pungerčar ni prepuščal, morda kak krst. Tako se nisem v teh treh letih niti naučil poročati. opravil pa sem nekaj pogrebov. Pri enem od pogrebov – šli smo mimo kapelice blizu Loškega proti župnijski cerkvi. Kot navadno sta ob meni šla ministranta, naprej pa je šel večji ministrant s križem. Pa sta se kar med pogrebom vrinila dva komunista z zastavo, stopila pred križ in fanta križonosca nagnala nazaj k meni. Fant je prišel k meni, in rekel, da sta ga onadva nagnala. Poslal sem ga nazaj na čelo sprevoda, saj je od zmeraj bila navada, da križ gre naprej. Pa sta ga onadva spet nagnala nazaj. Tedaj sem rekel fantu: »Ti hodi kar tukaj pred menoj. Pred venci pa naj hodita onadva. Čeprav bi po stari navadi moral ti hoditi spredaj, se ne bomo igrali pri pogrebu politike kot oni, zlasti iz spoštovanja do pokojnega in do sorodnikov.« Tako je tudi bilo, in odslej vedno, da je naprej hodil eden ali dva možakarja s slovensko zastavo. Meni se je to zdelo za malo, ampak sem si mislil, da nima smisla zganjati cirkusa, kot ga komunisti, zlasti ne na pogrebih. In okoliščine so pokazale, da sem imel prav. 
Pa sem prišel v Cerknico za kaplana k Jožetu Pungerčaju, ki je bil njegovo pravo nasprotje.
V Cerknici so mi v najlepšem spominu ostali otroci. Tudi tukaj je imel starejše razrede župnik – pozneje je postal tudi dekan – Jože Pungerčar. nižje razrede sem pa poučeval večinoma jaz, nekaj pa tudi sestra v civilu, ki je stanovala v župnišču in je bila tudi organistinja gospa Justina. Razredi so bili številni in otroci so skoraj vsi redno prihajali k verouku. Še danes se čudim, kako je bilo mogoče, da so bili tudi v šestem razredu izredno mirni in pridni. Če sem primerjal tiste na Rudniku, je bilo res opaziti razliko. 
Moj predhodnik kaplan je menda rad ponočeval in je pozneje tudi zapustil duhovniški poklic. Čeprav jaz nisem imel te navade, je meni župnik strogo zabičal, da po osmi uri zvečer ne smem ven. Jaz sem mu to zameril in nisem šel niti tedaj, ko mi je dobra kuharica Ančka povedala, da je soseda pripravljena prejeti zakramente in seveda ponoči. Domači zanjo niso skrbeli, živela pa je v mali kočici blizu farovža. Redno je hodila k maši in obhajilu, nikoli pa k spovedi. Pravila je, da zato ne, ker je ona brez greha, ima ga pa neki župnik, tam daleč nekje nazaj, menda še za časa Avstro-Ogrske monarhije. V tistih časih so zlasti nekateri duhovniki zelo rohneli proti pohujšljivemu plesu, Kaj bi govorili šele danes, ko so vse vrste plesov, pa pijančevanje, pa nečistovanje in mamila kar na dnevnem redu! Pa takrat so bila dekleta v Marijini družbi in ni ga bilo večjega greha, ko da je dekle plesalo. In to dekle je župnik baje izpridigal: jo imenoval po imenu med pridigo. Za družino je bila to taka sramota, da se je dekle (ali sama ali z družino) izselila v Ameriko. Še naprej je hodila v cerkev, nikoli pa k spovedi. Za pogreb si ni želela duhovnika, ampak godbo. Cerkniški komunisti so delali veliko reklamo za civilne pogrebe: le pri takih je bila tudi godba, pri cerkvenih pa ne. no in tako je ta starka ostala brez spovedi – morebiti je Bog to dovolil, ker se je pravzaprav iz nje norčevala. Dali so jo nekam v Šiško, kamor so pošiljali baje le partijce – in je tam kmalu tudi umrla. Ko je za to zvedel bolniški duhovnik Jakob Turšič, je očital, zakaj mu nisem sporočil, da je ona tam, da bi jo previdel. Nisem na to možnost niti pomislil. Zame pa je to bil hud udarec. Sicer sem zelo rad obiskoval bolnike in jih prevideval. 

Celo pred drugimi se je iz moje mladostne gorečnosti norčeval, češ da pretiravam. 
Zgodilo pa se je tako: ko sem bil v Martinjaku za prvi petek na obisku bolnikov (mislim, da je bila ena Martinčičeva, zelo pobožna ženska), so mi rekli, da je ena druga tudi bolna. Ko sem jo obiskal, je pa rekla, da še ne misli umret. To je tisto vraževerje, češ da bo človek umrl, če ga obišče duhovnik. No, pa ni hotela zakramentov, ampak se je pritožila župniku Jožetu. On namesto da bi potegnil s pravilnim postopanjem kaplana, je potegnil z grešnico in se norčeval iz mene. Kmalu potem jo je infarkt, in potem je on tekel tja, da bi jo mazilil. Ne vem, če jo je še našel živo. Podobno se je zgodilo enkrat tudi v Cerknici z neko žensko, ki je odlašala zakramente. 
V Cerknici sicer ni bilo nič posebnega, le da so otroci radi gledali filmčke. Imel sem dobro ekipo mladih, ki so brali od Furlana prevedena besedila, vmes pa je igrala glasba s plošč – kar je zelo lahko uskladiti z besedilom, ko iglo premakneš na želeno mesto. Poleg tega smo pripravili tudi Miklavža, po Gržinčičevi opereti »Miklavž prihaja« - in je bilo veliko zanimanje. Napetosti so žal vodile tako daleč, da se ob romanju v Rim nisem hotel pridružiti kljub njegovemu vabilu. Bal sem se med drugim tudi tega, da bi najino nesoglasje ne prišlo preveč v javnost. Zato sem rajši inšpektorja prosil za dovoljenje, da grem v misijone. Namesto v misijone pa so me predstojniki poslali v Beograd – kjer pa je delo čisto drugačno: ne z novimi kristjani, ampak bolj z odpadlimi kristjani, ki večinoma vere niso prakticirali in so krmarili med ateističnim komunizmom ter pravoslavjem, ki pa je takrat bolj životarilo. 
Glede gorečnosti za bolnike malo razlage. Po novi maši 
sem v domači vasi obiskal vse težje bolnike in starejše. To sem delal brez poziva, saj dobri pastir po Jezusovih besedah sam išče izgubljeno ovco, dokler je ne najde, jo zadene na rame in odnese nazaj k čredi. 
Poleg tega na Rudniku – sicer blagi župnik Štuhec – ni odobril cerkvenega pogreba tistim, ki so umrli neprevideni ali pa so zavrnili svete zakramente. Tedaj sem sklenil, da bom jaz bolj obiskoval bolnike od njega, in jih vsekakor nagovoril, da prejmejo zakramente in se spravijo z Bogom. Sedaj pa nisem šel niti tedaj ne, ko so me klicali: ne sicer oseba sama, ampak naša verna kuharica. Zame je bil to šok. Skozi več dni ko da sem slišal besede pokojne: »Kako strašno trpim v tem peklenskem plamenu!« 
Kljub temu torej, da sem na splošno imel uspeha pri obiskovanju bolnikov zlasti za prvi petek, sem imel tudi nekaj neuspehov, kot na primer tega, ki je bil tudi posledica župnikove prepovedi. Menil sem, da bi predstojniki ne smeli dajati kaplanov tistim župnikom, ki z njimi ne znajo delati in se z njimi prijateljsko pogovarjati. Tudi iz Finžgarjevih spominov razberemo, da ga je skoraj vrglo iz duhovniških vrst, ko je kot mlad kaplan dobil podobnega župnika. 

Tisto leto sem še obiskoval teološko fakulteto v Ljubljani – šesti letnik. nato sem vpisal tudi magisterij in vse izpite v redu opravil. Mislim sem iti naprej študirat dogmatiko. vozil sem se z avtobusom, saj za avto še nisem imel izpita. Ko sem se vračal – včasih tudi po avtocesti – sem obiskal teto Cilko v domu onemoglih na Vrhniki. 
Bili so v starem domu onemoglih blizu cerkve sv. Pavla ob glavni cesti proti Postojni. Cilka je padla s kozolca in je bila hroma, z zlomljeno hrbtenico. Potem je sicer dobila voziček, da se je lahko malo peljala ven. Ko sem jo tako nekoč obiskal, je neka stara partizanka iz Starega trga pri Ložu izrazila željo, da bi se spovedala, pa mi je bilo nerodno – kaj bo pa s spovedno molčečnostjo, saj bodo vsi slišali. Teta je dejala, da saj hodijo tja duhovniki redno obiskovat bolnike. Starka pa je nenadoma umrla, še preden so prišli obiskat dom vrhniški duhovniki. To me je hudo prizadelo in sem sklenil, da bom obiskoval bolnike in starejše po domovih in bolnicah in jih tudi spovedoval, če bodo hoteli – pa četudi bo kak človek kaj slišal – saj tako ali tako ne bo naprej nosil in so tam večinoma vsi naglušni. 

Hudo me je pretresla tudi smrt mladega fanta – ministranta okrog 16-ih let. Končal je osnovno šolo. Mislim, da je bil tudi pri zakramentih – nekje iz Bosne ali Dalmacije je moral biti. sicer je bil priden fant, menda je celo nekaj časa ministriral. V Cerknici je bilo vedno veliko ministrantov – tudi večjih. Njegovi pa menda niso hodili v cerkev. Tudi to nedeljo so delali – ali so zidali novo hišo in podirali staro ali kaj. Fant je našel nek železen predmet in tolkel po njem: pa je bila bomba iz druge svetovne vojne in je eksplodirala ter ga hudo poškodovala. Ravno smo končali deseto mašo, ko je rešilec peljal poleg župnišča mimo cerkve do ambulante. Jaz sem poslal nekega ministranta, naj gre pogledat, kaj je na stvari in naj mi pride povedat. Seveda je fant šel pogledat, ni mi pa prišel javit in sem mislil, da zadeva ni tako huda. Poleg tega sem se pa bal, kaj bodo rekli komunisti, če se bom kot duhovnik noter silil, ko me niso nič klicali. Pa je zadeva bila huda. Takoj nato so ga peljali proti Ljubljani, a je izdihnil že v Podskrajniku. Naneslo je, da sem ga ravno jaz moral pokopavati. Bilo mi je hudo – in čeprav je bil razmesarjen, je bilo njegovo čelo nepoškodovano. Mislil sem si, da bi ga bil vendarle lahko mazilil. Lahko, da je bil še kak primer, ampak to je bilo nekaj očitnih neuspehov, česar si nisem mogel odpustiti. Tudi zato sem sklenil, da grem drugam, kjer bom lahko neovirano obiskoval bolne in potrebne. V tem smislu mi je bila želja na Jugu res izpolnjena, čeprav so se zgrnile name zaradi drugačnih razmer druge ovire in težave. 

Naslednji primer pa je druge vrste. Ko sem nekoč šel nadomeščat župnika Vinkota Čampa (*12.v.1931 Zapotok, Sodražica m. 29.vi.1959) na Rakek, so mi ljudje pred mašo povedali, da se je zgodila prometna nesreča. Dva avta sta se zaletela ali med seboj a menda tudi v tisti nevarni drevored, ki stoji na desni strani od Unca do Rakeka. To je bilo čisto blizu cerkve, pa sem takoj odšel tja. Enega so že odpeljali v Ljubljano v bolnico, drugega so pa ravno nesli v rešilca. Jaz sem se sklonil k njemu in ga na čelu mazilil, saj je bil sicer nezavesten. Tam navzoči miličnik mi je dejal, naj se umaknem, kar sem tudi storil. Po maši sem se šel zanimat na njegov dom v Rakeku, kako je z njim. Žena je dejala, da je prispel v bolnico. Omenil sem ji, da je tam bivši cerkniški župnik Jakob Turšič, ki ga lahko obišče. Ona se mi je zahvalila. Ko sem se vrnil v Cerknico, je dejal župnik Jože, da je tam bila milica in da me mislijo prijavit. Jaz sem mislil, da se šali. Ko sem pa tega leta bil prestavljen v Beograd na Karaburmo, sem se začel privajati na tamkajšnje delo, ki je bilo pravzaprav čisto drugačno kot v Sloveniji. Na rakeško zadevo sem že čisto pozabil – vendar sem po nekaj mesecih res dobil poziv od sodnika za prekrške. Na svoje presenečenje sem takoj ugotovil, da v Beogradu ni tiste slovenske ozkosti, zaplankanosti in partijske zagrizenosti, kot sem jo včasih občutil v Cerknici že v začetku svojega delovanja. Sodnik za prekrške je bil starejši, dobrodušen možakar, ki je prebral, kar je pisalo v prijavi iz Cerknice:

-Blizu Rakeka se je zgodila prometna nesreča. Pri reševanju ponesrečenca se je vmešal duhovnik, ki je oviral policaja pri njegovem delu in se ni hotel na njegov ukaz umakniti. Pozneje je šel še nadlegovat ženo ponesrečenca in ji je rekel, da naj se dotični v bolnici spove, na kar se je zelo prestrašila. 
Ko je sodnik to prebral, mi je prijazno dejal: »To smo dobili iz Slovenije. Vi pa kar povejte, kako je bilo, bomo vse zapisali.« Tajnica je res vse zapisala natančno kakor sem povedal.
»Tistega večera sem šel maševat na Rakek. Zvedel sem, da se je ponesrečil neki naš dober vernik (to sem si zmislil) in da želi, da ga obišče duhovnik. Takoj sem odšel tja, ker je bilo blizu cerkve in mu podelil sveto maziljenje, saj govoriti ni mogel, ker je bil v nezavesti. Miličnik mi je dejal, naj se umaknem in jaz ga nisem nič oviral, ampak sem se umaknil in odšel maševat. Po maši sem šel obiskat ženo od tistega ponesrečenca – stanovali so malo višje od cerkve. Dejal sem ji, da moža lahko obišče bolniški duhovnik, ki je bil tudi župnik v Cerknici. Ona se ni nič prestrašila, ampak se mi je še lepo zahvalila.« Ko sem to končal, sem odšel domov na Karaburmo. Čez nekaj časa je prispel odgovor iz Cerknice, da se postopek ustavi zaradi pomanjkanja dokazov.

=== Karaburma – Črni prstan ===
Drugo kaplansko mesto sem dobil torej v Beogradu. Žu-
pnik v Beogradu in dekan je bil takrat Herman Habič. Prej je bil župnik v osrednji škofijski župniji Kristusa Kralja na nekdanji ulici Krunski, v socializmu imenovani Proletarskih brigad št. 23. Škof Bukatko je tedaj ustanovil novo župnijo s 1. januarjen 1972 na Karaburmi, to je na zahodnem delu Beograda vse do reke Donave. Glede na področje je res bila velika, tudi glede na prebivavstvo: v resnici pa je bilo v njej katoličanov manj kot na kaki slovenski podružnici. Tako so se salezijanci – ki so več let lepo delovali v osrednji beograjski fari – morali preseliti na periferijo. Nova župnija je bila sestavljena iz več delov: en del je dobila od fare svetega Antona Padovanskega (bosanski frančiškani – Zvezdara in Mirijevo), en del pa od fare svetega Petra (hrvaško-slovenski jezuiti). Ljudje pa so še vedno – kolikor jih je seveda hodilo k maši – a to je bila velika manjšina katoličanov – hodili redno v svoji prejšnji fari. Sveti Peter je bil na Makedonski 23, v strogem starem centru – in so vozili avtobusi čisto do tja. 

Ko sem dobil premestitev, mi je moj novi župnik sporočil, da je nujno, da takoj pridem, naj pridem kar z letalom. Stvari s kovčkom sem poslal brzovozno z vlakom. Ker je bil (mislim, da ravno 7. septembra) pogreb moje tete Cilke Brenčičeve na Vrhniki, sem opravil še ta pogreb na pokopališču pri cerkvi svetega Pavla. Nato so me naši domači peljali na Brnik in sem se prvič peljal z letalom, ki je vozilo nad takratno Jugoslavijo kake pol ure. Zvečer okrog devetih smo prispeli v Beograd. Po župnikovi obljubi me bo nekdo čakal. Jaz sem pustil, da so ljudi odpeljali z avtobusom pričakujoč koga – ki ga pa ni bilo. Tako sem se vkrcal na zadnji avtobus, ki je peljal do cerkve svetega Marka. Tam sem pa naročil taksi – in prav sem napravil, kajti le taksist je takoj našel tisto malo uličico Pribojska 23 na stari Karaburmi, kjer je samevala v bregu nekdanja vila za filmskega igralca Milivoja Živanovića (1900-1976) – v katero pa se ni nikoli vselil – saj je stavba zaradi plazovitega področja in brez temeljev začela kmalu pokati. Nato je bila v njej indonezijska ambasada, pa še neko podjetje, in od tega so kupili hišo salezijanci. 
Kmalu sem dojel, da sem napravil slabo zamenjavo: veliko faro z številnimi veroučenci in verniki, pa tudi bolniki, sem zamenjal s sicer veliko faro, v kateri pa je bilo zelo malo katoličanov. 
Zato sem začel takoj obiskovati bolnike. Nad kapelo je bil „dom pokretnih” na Plješevički 2, kak kilometer na zahod pa je bil na Diljski 2 „dom nepokretnih”. Spomnim se, da sem že prvo nedeljo in sicer takoj po maši šel v dom nepokretnih. Tam sem našel neko bolnico z Reke, ki je bila nepokretna. Kljub temu pa je vse vedela, kdo je v domu od katoličanov, kdo je umrl ali na novo prišel. Tako sem si takoj lahko ustvaril predstavo in načrt dela. Kolikor se spominjam, niso delali težav glede obiskov, čeprav je bil v veljavi takrat še dokaj trd komunizem. Sploh sem dobil vtis, da je Beograd dokaj toleranten in odprto mesto. 
V zvezi z bolniki bi omenil tele prigode:

Ko sem hodil v dom onemoglih – v dom pokretnih – je bila tam neka Ruža Raspudić iz Hercegovine. To je bila zelo pobožna in verna ženska, ki je prejemala zakramente vsak prvi petek. Tudi ona je poznala vse katoličane v domu in me obveščala, ter jih tudi pripravljala na prejem zakramentov. V njeni sobi je bila tudi neka ženska iz Šumadije. Bila je pravoslavka in ni prejemala zakramentov, vendar je bila pobožna žena. Kadarkoli sem prišel na obisk, je jokala. Povedala pa je tudi vzrok: Imela je tri sinove in vsi so odšli na delo v Nemčijo (ali Avstrijo?) – nanjo pa popolnoma pozabili. »Vse sem jim dala, oni pa zame zdaj na mojo starost nimajo časa!« je tarnala. Ni se zavedala, da je bila napaka ravno v tem, da jim je vse dala – seveda materialno, dokler je mogla. Za vzgojo je mnogo važnejše, da se vcepi v mlado srce nesebičnost. da človek zna ne le sprejemati, ampak tudi rad dajati, po svetopisemsko: »Bolje je dajati kot prejemati« (Apd 20,35). Če bi mati naučila svoje otroke, da radi delijo z drugimi, reveži in dajejo za cerkvene potrebe, bi na starost znali deliti tudi s svojimi starši, ki jim sedaj (materialno) ne morejo več pomagati. Tisto reklo torej: »Moram dati svojim otrokom vse, česar jaz kot otrok nisem imel« - je torej popolnoma zmotno in prinaša polom vzgoje. Otrokom je marveč treba v srce vcepiti ljubezen do Boga in bližnjega, pa jih ne bo okužil najhujši virus – evro-virus! Zato je že blaženi Anton Martin Slomšek vedel: »Najlepša dota, ki jo lahko podarijo starši svojim otrokom, je sveta vera.«
Začel sem obiskovati bolnike. Takrat v Beogradu še niso zaklepali vrat – vsepovsod so bila odklenjena. Tako je bilo mogoče tudi v blokih in stolpnicah ugotoviti, kdo tu stanuje. In ni bilo nobene tajne. Napisana so bila imena vseh družinskih članov z letnicami njihovega rojstva, kakor seveda tudi številka stanovanja. Po priimkih in imenih sem hitro lahko sklepal na ljudi katoliškega izvora. Na ta način sem našel precej katoličanov. Večina je obisk rada sprejela; nekateri od teh na novo odkritih vernikov so hodili k maši v sosednjo župnijo, največ k sv. Petru. Tako družina Patafta, ki so bili doma nekje iz Zagorja ali Medžimurja, pa še nekaj drugih, kot Marija Prica, katere mož je bil Ljubljančan. 

Nekoč sem poleti okrog devetih zvečer obiskal družino na levi strani ceste vojvode Micka, nad tovarno Minel v skromnem zasebnem stanovanju. Ko se tako pogovarjamo, naenkrat pride milica in me odvede na milicijsko postajo – mislim, da je bilo nekje v centru Beograda. Kmalu mi je postalo jasno, da so jih poklicali oziroma jih je poklical kdo od družinskih članov. To so mi miličarji takoj povedali. Jaz pa sem dejal: 
»Jaz sem tukajšnji duhovnik, ki obiskuje bolnike. Naši verniki so mi povedali, da je v tej hiši en zelo pobožen katoličan, ki si želi obisk duhovnika, pa sem ga šel obiskat.« Na milici so imeli razumevanje za tako razlago in so me takoj izpustili. Blagoslov hiš ali obisk bolnikov je bil zelo olajšan zaradi podobne dejavnosti pri pravoslavnih, kjer je samo po sebi razumljivo, da pravoslavna družina »sveti vodicu« in da zato pride duhovnik na dom. Tako je bilo takrat – medtem ko danes večinoma prinesejo kolač v cerkev, kjer ga blagoslovi duhovnik – oziroma blagoslovi »vodico«, s katero vmesijo »kolač«. To je bilo dovoljeno tudi po takratni razlagi ustave in zato glede tega niso delali preglavic, razen če je bil kak družinski član »zagrizen« in je zato duhovnik s svojim obiskom težko ustregel vsem članom. nekoč je tako prišel Mirko Polgar, jezuitski (najprej kaplan, potem župnik) na obisk k neki družini. On je hodil okrog vedno v talarju. Jaz v talarju po družinah nikoli nisem hodil, večinoma pa sem imel kolar, pač glede na razmere. no in Mirko pozvoni pri vratih. Pride odpret mlad fant in pravi: »Kateri hudič je pa tebe prinesel?« Mirko mu ni ostal dolžan in je rekel: »Kateri me je prinesel, me bo tudi odnesel«. In se je obrnil in odšel. To je pripovedovala Angela Zorko, ki je vedela iz svoje prakse tudi drugo zgodbo. Takrat k bolnikom niso puščali duhovnikov: v bolnice v Beogradu. Ona je bila glavna sestra in je sporočila patru Polgarju, da na njenem oddelku leži hudo bolan katoličan, ki bi rad prejel svete zakramente. Dejala mu je, naj malo počaka na hodniku. Tedaj pa je prišla ravno vizita. Ona pa – energična kot je bila in da bi se zdelo, ko da nasprotuje obisku, se je obrnila k patru Mirku in mu prisolila zaušnico: »Ali nisem rekla, da se ne sme k bolniku.« In vizita je odšla naprej, ne da bi zdravniki kaj pripomnili. Po njihovem odhodu pa je patra Polgarja spustila k bolniku, da mu je lahko podelil svete zakramente. Tudi v mojem času (1975-78, 1982-84) ni bilo dosti boljše glede na duhovno oskrbo bolnikov. Zato sem vsako nedeljo šel na obisk k bolnikom v drugo bolnico, kar je bilo v Beogradu mogoče, ker so na različnih krajih. Anica Banova je tudi povedala, da so imeli velike borbe 
z upravo bolnice  tu v Beogradu, ker enemu od njenih sorodnikov niso dovolili obiska duhovnika. Čeprav je bila po ustavi veroizpoved svobodna, vendar te pravice pravoslavni v taki obliki niso izkoristili, pa smo bili katoličani kot bele vrane. Po tistem incidentu so Banovi napravili pritožbo na Tita, in potem je vsaj za nekaj časa bil pristop duhovnikov v bolnice olajšan. »Ta naš sorodnik je izboril možnost, da se lahko pokliče duhovnika k bolniku«. Ni pa bilo vedno lahko in to sem jaz sam najbolj izkusil. Da mi ne bi delali težav, sem obiskal bolnike v različnih bolnicah ob različnem času in tako me niso mogli uloviti. Tudi po bolnicah so bili namreč seznami z bolniki in če sem ugotovil, da je katoličan, sem ga obiskal in vprašal, če želi zakramente. na ta način sem obiskal vse bolnišnice po starem Beogradu, pa tudi v Zemunu, na Bežanijski kosi – ki so jo takrat šele gradili, pa tudi v stari in novi VMA. 
Prej je bila vojaška bolnica v stari VMA, blizu Pasteurove ulice. Pozneje so začeli graditi novo VMA na Banjici v Beogradu. Zanimivo, da na začetku ni bilo težav z obiski. Tako je bilo možno priti na obisk v času obiskov h kateremukoli bolniku. To sem jaz obilno izkoriščal, da sem obiskoval tamkajšnje bolnike in jih krepčal s svetimi zakramenti. Ta nova bolnica pa je bila najsodobnejša in so se odvijali postopki res kar po vojaško: kot po tekočem traku. Okrog 1982 sem v nedeljo šel skupaj z Benitom Stipčevićem – ki je bil doma iz Zadra in je z družino stanoval v Mirijevem. Takrat je bila Jugoslavija še enotna in je prišel na pregled in zdravljenje neki njegov prijatelj – profesor iz Zadra. Bil je pobožen mož in je želel pred zahtevno in težko operacijo prejeti svete zakramente. Ni bilo nobene težave. Pozneje so morali bolniki poslat posebno povabilo kakemu sorodniku, in sicer samo enemu – in je za duhovnika postal obisk skoraj nemogoč. To sem doživel, ko sem bil okrog leta 2010 na žegnanju v kraju Titel, kjer je zavetnica Marija Vnebovzeta. Po končanem kosilu, ki ga je pripravil župnik Franjo Lulić, sem se odpeljal k sestrični Pavli na Voždovac, Kumodraška 111, kjer je takrat stanovala s svojima sinovoma (mož je umrl že 1989 od infarkta). Tam sem dobil potrebna obvestila in sem se po telefonu pogovoril z dežurnim zdravnikom, da obiščem nekega bolnika iz Mužlje. To je bil mlad fant – moj nekdanji veroučenec, ki se je – verjetno pijan – z motorjem zaletel v hišo in se hudo poškodoval. Ko sem se pogovarjal s tistim zdravnikom, je dejal, da ni nobene težave za obisk. Ko sem pa prišel – takrat se je ravno vlila huda ploha in sem bil ves premočen – pa je dejal dežurni zdravnik (najbrže je bil že drugi), s kom sem govoril. Ker se dotični ni predstavil, nisem vedel in on je dejal, da ne dovoli nobenih obiskov. Tako sem se z dolgim nosom vrnil nazaj. Tukaj podaj malo zgodovine:
==== VMA====
Dan vojno-medicinske akademije obeležujemo 2. marca, kot spomin na 2. marec 1844, ko je knez Aleksander Karađorđević podpisal odlok o razglasitvi zakona o ureditvi osrednje vojaške bolnišnice. Ta vojaška bolnišnica v Beogradu je od svojega nastanka zamenjala šest lokacij, postopoma se je razvila od vojaške bolnišnice Podonavskega diverzacijskega območja in glavne vojaške bolnišnice Kopnenega območja, preko glavne vojaške bolnišnice NOVJ, do današnje stavbe na Banjici. Vojaškomedicinska akademija je bila ustanovljena leta 1949, skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije (FNRJ) pa je leta 1960 sprejela Zakon o vojaški medicinski akademiji. gradnja nove stavbe VMA na Banjici, ki je eden od simbolov Beograda, je bila končana leta 1981. S sklepom vlade republike Srbije z dne 13. decembra 2007 je vojomedicinska akademija s 1. januarjem 2008 funkcionalno vključena v republiški zdravstveni sistem s 40 odstotki svojih zmogljivosti.

==== Delo na Karaburmi in v Beogradu ====
Seveda je takrat vladal še hud komunizem, zlasti glede dušne oskrbe bolnikov. V Sloveniji so takrat že bili duhovniki v bolnišnicah, vsaj nekaterih. Po nekaterih pa jih ni bilo, in sem včasih šel sam na obisk h kakemu znancu. Tako na primer v Topolšico, v Slovenj Gradec, pa tudi v Celje ali Ljubljano. Največja ovira niso bili zdravniki ali sestre, ampak kak »pobožen« vernik, še bolj pa sorodniki ki so se praznoverno bali, da bo zaradi duhovnikovega obiska bolnik umrl. V resnici pa jih več in prej umrje zato, ker zavračajo Jezusa, ki ne prinaša smrti, ampak po svojih svetih zakramentih zdravje, milost in življenje, kar je pa najvažnejše – večno življenje. 
Kot sem omenil, na sami Karaburmi ni bilo veliko dušnopastirskega dela, ker je bilo malo vernikov. Verouk je v glavnem imela sestra Svetlana. 1976 sva si otroke razdelila: tako sem jaz imel starejše, ona pa mlajše. Tistega leta so imeli Hrvatje tisočletnico pokristjanjenja. Glas koncila oziroma njegov otroški dodatek Mali koncil je organiziral tekmovanje. Sestra Svetlana je računala, da bi kot edina skupina iz beograjske škofije lahko prišla s svojo skupino vsaj v finale, saj so se tekmovanja odvijala po škofijah, nato med zmagovalci. Mlajši pa seveda niso prišli v poštev. Jaz kot neizkušen bi bil moral prepustiti njej tudi starejše veroukarje – vendar župnik Herman Habič ni posredoval, kar bi bilo v tem primeru najboljša rešitev.

Glede verouka jaz torej ne bi bil na Karaburmi niti potreben. Imel pa sem proste roke v nahajanju novih vernikov in v skrbi za bolnike. Župnik Herman pa se je bal biti sam. Ko je mene zaradi delovanja za beograjske Slovence nadškof Turk odslovil iz škofije in sem prišel v Mužljo, pa je bil moj naslednik na Karaburmi Tonček Horvat, pa so predstojniki prestavili Hermana nazaj v Slovenijo. To je bilo za starejšega župnika, ki je bil obenem tudi nadškofov vikar, pa delegat v raznih odborih Jugoslovanske škofovske konference – seveda veliko ponižanje in hud udarec. Izgleda pa, da je mojo prestavitev zahteval strogi Turk proti volji mojih predstojnikov. Tako sem dobil sporočilo, češ da zbirajo podpise, da bi me dobili nazaj v Beograd. On mi je pa odvzel spovedno jurisdikcijo in na ta način nisem imel kaj iskati v Beogradu, čeprav so me nekateri klicali in so baje zbirali za mojo vrnitev tudi podpise, kot mi je pozneje pisala Markunova Rezka z Voždovca.  

=== Niš ===
Iz Beograda sem bil na svojo željo prestavljen, toda nisem izrazil kraja. Odpotoval sem torej v veliko in obsežno župnijo v središču Srbije – v Niš. Če bi si bil lahko predstavljal, kam bom prišel, koliko bom imel težav in nevšečnosti, ne bi bil nikoli prosil za premestitev iz Beograda. Ko da sem prišel z dežja pod kap. 
V Nišu je bilo na splošno manj povezanosti med župnikom in kaplanom, pa tudi preganjanje vere je bilo veliko hujše kot v Beogradu, kjer so ljudje veliko bolj svobodno dihali in ravnali, kot drugod po Srbiji. Pravili so, da so miličniki celo brez razloga pretepali ljudi, ki so na primer sedeli v gostilni. Tako jih je baje – po pripovedovanju veroukarjev – skupil pošteno tudi moj predhodnik. Izredna pomoč pri pastorali pa so bile šolske sestre, ki so jih vsi spoštovali. Vendar so imele one dolgoletni spor glede hiše na Nazorjevi, iz katere niso mogle spraviti vsiljivca. 
Policija pa ni preganjala le katoličanov, ampak tudi pravoslavne, zlasti pa sekte ali ločine, med katerimi so bili najbolj aktivni adventisti ali sobotarji. 
Tam sem hodil obiskovat bolnike po območju velikem kot Slovenija: na jugu do Preševa, kjer je bila neka slovenska družina Grahli, na severu pa vse do takratnega Svetozareva (danes ima staro ime Jagodina) - in Kruševca, kjer je bilo takrat le malo družin. Pri teh obiskih me je vodila res le skrb, da bi obiskal naše vernike in jih okrepčal z zakramenti, pa tudi z verskim poukom. 
Moj predhodnik Anton Horvat je med počitnicami celo uspel, da je pripeljal veroukarje iz oddaljenih krajev, ter je zanje v niškem župnišču imel verouk, na koncu pa prvo obhajilo ali birmo. Midva s Francem Kuharjem se tega nisva upala podstopiti, vendar je bila lepa veroučna skupina, ki jo je pa skoraj razbilo nespretno vmešavanje adventistov. Ko so župnika namreč nekoč obiskali, da bi mu oznanjali evangelij, jih je kar poslal k meni, češ, da naj gredo k verouku, ki ga imam za mladino. 
Tedaj sem spoznal, da ločin ne gre podcenjevati, kajti v svojih zadevah so zelo podkovani. Dobro poznajo sveto pismo, zlasti tiste citate, ki njim gredo v prid. Na ta način so zbegali naše mladince, da je eden iz radovednosti šel k njim na obisk. Le mamina odločnost  - bila je zavedna katoličanka Dalmatinka – in je sektaša javno napadla, je sina rešila odpada. 
V tistih časih ni bilo mogoče obiskovanje jetnikov. Slišal 
sem, da so nekega Slovenca iz Kruševca zaprli, ker da je nekaj poneveril. Želel sem ga obiskati, da bi ga okrepil s svetimi zakramenti, če bi želel. Seveda je vmešala vmes svoje prste Udba, ne da bi jaz za to vedel. Obiskal sem ga lahko, vendar le v prisotnosti stražarja, ter se ni mogel spovedati. Mislim pa, da sem ga vsaj malo potolažil. 
Kmalu potem me je inšpektor Rudi Borštnik premestil v Slovenijo, in to je bilo previdnostno – da sem se rešil morebitnih posledic. 
Udba je namreč preganjala tudi pravoslavce v Gornjem Matejevcu, ki so ob slavi imeli veliko procesijo ali litijo. Skozi vinograde so šli tudi s traktorji, da bi duhovnik blagoslovil polja, vinograde in gozdove. Iz strahu pred množično udeležbo so oblastniki to procesijo prepovedali. Ljudje so pa kljub temu šli. Nato so jih zasliševali v Nišu. Kdor je tajil, so mu pokazali fotografijo, češ, da je tudi on tam bil – in so jih kaznovali. Skratka, pravo preganjanje vere. 
Kar se pa tiče človeško-ekumenskih stikov, so pa takrat v tistih železnih časih bili boljši, kot so danes, ko je vera svobodna, pa se grejo kot v politiki: »Ko je jači, taj kvači.« (Kdor je močnejši, ta grabi). 
Med drugim so brezbožniki preganjali tudi pravoslavne menihe in njihove pripravnike, ki so stanovali v samostanu nad Matejevcem. Jaz sem si pa bil dober z vsemi in mi je bilo žal, da sem moral to mesto zapustiti, čeprav je bilo polno skritih in očitih nevarnosti. 
Čudil sem se, koliko splavov je v tem kraju. V Nišu so bili 
otroci in študenti še veliko bolj odprti za pogovor, kot v Beogradu, da ne rečem v Sloveniji, kje so že po naravi malo bolj rezervirani. Tako odkriti so bili, da so mi prav vse povedali. 
Tam blizu je bila fakulteta, in smo se večkrat pogovarjali. Študentje medicine so dejali, da »pomagajo« svojim »devojkam«, če slučajno zanosijo. Oni sami opravijo splav – koliko je pa tega še drugje! Srednješolci pa so v pogovoru pred šolo postavili vprašanje – eden od njih: »Kaka je razlika med padalom in kondomom?« odgovor je bil: »Če se predre padalo, je enega manj, če pa kondom, je enega več.« Jaz sem izkoristil priložnost, da sem jih poučil, da pred zakonom ne smejo imeti odnosov, pa potem ne bo treba niti drago plačevati kondomov, ter da naj s takimi zadevami počakajo do cerkvenega zakona, ko bodo radi sprejemali otroke iz Božjih rok in jih lepo vzgajali. In dali so mi prav. 


=== »Slovenska« cerkev ===
Kako? ali v Vojvodini in Banatu obstaja tudi kaka slovenska cerkev? – bo kdo začuden vprašal. V strogem pomenu besede res ne obstaja. Lahko bi pa to rekli v nekem pomenu za cerkev svetega Dominika Savia na Peskarni v Mužlji v Banatu, in sicer iz več razlogov. Najprej je tu oltarna podoba svetega Dominika Savia, ki je ustanovil družbico Brezmadežne in pod don Boskovim duhovnim vodstvom vodi mladino pod Marijinim blagoslovom k Presvetemu Rešnjemu telesu. To sliko je risal slovenski salezijanec, brat pomočnik Ciril Jerič, in sicer burnega leta 1994, ko je divjala na Balkanu bratomorna vojna. Tukaj je ostal kaka dva meseca in bi ga oblasti skorajda ne bile pustile oditi iz Srbije, ker ga ob prihodu niso prijavili. Takrat je bilo glede prijave še zelo strogo; vendar se je zadeva srečno uredila. Sam Jerič je pravil, da je to slika, ki mu je najbolj uspela in ki se mu zdi od vseh njegovih najlepša. Na njej je don Bosko, Dominik Savio in mladi. Ker je bilo takrat zelo razvejano skavtsko gibanje, je naslikal tudi skavta v značilni skavtski obleki. Verniki so kmalu začeli ugovarjati, da je naslikal le fante. To pa zato, ker je takrat bilo v navadi, da obstajajo le fantovski ali le dekliški zavodi. Znano je poleg tega, da je don Bosko dejal Moljevim, pri katerih je moral služiti zaradi nesoglasij s svojim polbratom Antonom, in so mu hoteli dati deklico v varstvo:
»Fantkov mi lahko daste kolikor hočete, deklic pa ne maram varovati.« V tistih časih si take skupne vzgoje ni bilo mogoče niti zamisliti; obenem pa je ljubosumno skrbel za čistost. Zato je pozneje skupaj s sveto Dominiko Marijo Mazzarello ustanovil tudi »salezijanke«, »hčere Marije Pomočnice«, ki so se podobno kot on za dečke, posvetile vzgoji ubožne in zapuščene ženske mladine. Slikar se je vdal prošnjam in je tam zadaj narisal tudi deklico-skavtinjo, ki prinaša šopek rož na oltar. 
Drugi razlog, da to cerkev lahko imenujemo slovensko, je dejstvo, da se je pravzaprav tukaj začela slovenska maša, ki je bila v začetku vsako soboto, in so k njej prihajale tudi hrvaške vernice. Zato je bila po potrebi v enem ali drugem jeziku, ali pa obenem v dveh. Na vrsto so prišli skoraj vsi znani okoliški jeziki – razen romunskega in albanskega.
Tretji razlog za to ime bi lahko bil to, da jo upravljajo salezijanci slovenske inšpektorije svetega Cirila in Metoda. Samo Mužljo so prevzeli leta 1965 s pogojem, da bodo tudi na tako imenovani »Koloniji« zgradili cerkev, kjer je takrat raslo novo naselje, ki je povezalo nekdanje mesto Bečkerek z nekdanjim naseljem Gornja Mužlja.  
To cerkev je blagoslovil škof Ladislav Huzsvár na žegnanje, 6. maja 1994. V tistem času je bilo na tem področju veliko otrok, ki so prihajali k verouku, pa tudi veliko starejšim je pomenila olajšano hojo k vsakdanji maši. Sosedje družine Péter so se radi ponudili, da bodo za cerkev skrbeli. Stara mati »Kati néni« je skrbela za cerkev in njeno okolico vse do svoje smrti; njena vnukinja Tereza pa je bila tam dolga leta kantorica oziroma organistinja. Po nesrečni balkanski bratomorni vojni se je veliko zlasti mladih družin odselilo, kar ima za posledico tudi veliko manjši obisk pri maši in verouku – kar se vse bolj seli v župnijsko mužljansko središče. 
Predlanskim je zaradi korone bilo uvedeno v Srbiji trajalo izredno stanje od 15. marca do 6. maja, ko je bilo ukinjeno in je istega dne odločba stopila v veljavo – bila maša ukinjena vključno z dnem žegnanja. Pozneje so bile volitve in ukrepov niso več poostrovali. 
Letos je bilo žegnanje zopet kot navadno. nekaj romarjev je prišlo tudi iz Mužlje, sicer pa so bili pri maši verniki, ki se navadno zbirajo v tej cerkvici vsake nedelje in tudi pojejo na koru. 
# Tako mlad pa že svetnik
Pridigar je bil karmeličan  Endre Nagy. Zaradi očetove bolezni so mu predstojniki dovolili bivanje v domačem Skorenovcu, kjer velikodušno pomaga pri tamkajšnjem dušnem pastirstvu. V izredno lepo sestavljeni pridigi je povedal, da je ob pripravi na pridigo prvič slišal za mladega svetnika Dominika Savija in z začudenjem odkril njegov izredni življenjepis. Presenetilo ga je dejstvo, da je Dominik že v svoji rani mladosti usmeril svoje življenje k Bogu, k duhovnosti. Ali ni danes večina mladih – po zgledu staršev in okolja – usmerjena zgolj k snovnosti: ne k Bogu, ampak k evru, kar prinaša s seboj vse negativne posledice in mnoga zavožena življenja. To končno prispeva k pomanjkanju duhovnih poklicev in rasti zakonskih ločitev, če se mladi sploh še odločajo za kakršnokoli obliko poroke – saj veliko parov živi skupaj ne le brez Božjega blagoslova, ampak sploh v zunajzakonski skupnosti. 
Ko je bil Dominik star tri leta, so ga včasih našli v kakem kotu, da je pobožno molil. S petimi leti je že bil reden mašni strežnik: nikoli ni zamudil, niti pozimi ne, čeprav je bila maša že ob 6h zjutraj. Včasih ga je mežnar našel klečečega na pragu, če je bila cerkev še zaprta. Koliko šoloobveznih otrok pa ne prihaja niti k nedeljski maši, pa četudi je ob desetih ali enajstih. Starši jih iz pomilovanja ne zbudijo za mašo, pa saj niti sami ne čutijo potrebe, da bi opravili svojo nedeljsko dolžnost. Današnji ljudje so na splošno verni – vendar z malomarnim odnosom tako do Boga kot do bližnjega, in ne na koncu do samega sebe. Kdor pa vestno izvršuje svoje obveznosti do Boga, bo lažje izvrševal tudi svoje dolžnosti do bližnjega in samega sebe. 
#Dominikovi sklepi kažejo na zrelost
Pridigarja je presenetila zrelost, ki jo je pokazal mali Dominik že s svojim sedmim letom starosti. Takrat so hodili k prvemu obhajilu otroci šele s štirinajstim letom. Zaradi njegove iskrene pobožnosti mu je župnik dovolil izjemo. Ob tej priložnosti pa je napravil naslednje sklepe, ki kažejo zrelega človeka.
To je v njem v tako nežnih letih naredila Božja milost, s katero je zvesto sodeloval in katero je njegov vzgojitelj don Bosko sam občudoval že ob prvem srečanju z njim. In katere so štiri odločitve, ki jih mali junak drži v rokah na tej sliki? 
##Moja prijatelja bosta Jezus in Marija. Dominik je bil izbirčen pri sklepanju prijateljstev. Izogibal se je lahkomiselnim tovarišem, zlasti tistim, ki so preklinjali ali govorili grdo. Zavedal se je, da človek postane to, kar je njegova družba. Toda hotel je postati svet in zato je izbiral za svoje prijatelje samo nepokvarjene tovariše. Ne le, da se ni dal vplivati – on sam je pozitivno vplival nanje. Ni bil enak slabičem, ki so vedno nenačelni v strahu, da se jim bodo drugi posmehovali.   
##Želim obhajati nedelje in praznike ter se redno udeleževati svete maše. Čeprav gre pravzaprav za malenkost, navzočnost pri nedeljski maši bi morala biti za kristjana nekaj samo po sebi umevnega in to še ni nikakršno herojsko delo – je dandanes malo mladih pa tudi starejših, ki bi se tega držali – a od praznovanja nedelje je odvisno, kakšen bo naš delavnik, življenje in večnost. 
##Pogosto bom hodil k spovedi in k obhajilu. Takrat vsakodnevno obhajilo še ni bilo običajno, ampak le s posebnim dovoljenjem spovednika. Danes pa se mnogi obhajajo, ne da bi se spraševali, kakšno je njihovo stanje vesti, saj obremenjeni s smrtnim grehom ne bi smeli pristopati h Gospodovi mizi. 
##Rajši umreti kot grešiti. Greh je bil edino, česar se je mali Dominik resnično bal. Preganjal ga je tako pri sebi kot v drugih. Zato je postal svetnik in vzornik mladim. 
Zato ga tudi mi prosimo: izprosi nam milost, da bi mi in naša mladina postali zares sveti. 

#Dodatek: 
Cerkev svetega Dominika Savia smo začeli graditi v najtežjih časih, v času bratomorne balkanske vojne, ki jo tukaj evfimistično imenujejo kar »razpad Jugoslavije«. Takrat je uvedla Srbija (slobodan Milošević) blokado Sloveniji zaradi referenduma o odcepitvi. Ko se je pa začela vojna, so Srbiji uvedli mednarodne sankcije in embargo. Zato je kmalu bilo čutiti pomanjkanje zdravil, pozneje pa takorekoč vsega. Bencin smo dobivali na bone – že za časa Jugoslavije. nato pa par-nepar – en dan so lahko vozili avti s parno, drugi dan pa z neparno številnko. Zato smo si prizadevali, da bi imeli dva avta z različnimi številkami, saj smo tedaj še soupravljali Boko s sosednjimi župnijami oziroma podružnicami, skupaj kar 7 cerkva in 11 naselij. Boka, Šurjan, Konak, stari Lec, Dužine, Jaša Tomič, Sečanja, Krajišnik, Banatsko Višnjičevo, Sutjeska, Lazarevo, Neuzina, Jarkovac, Banatska Dubica in Botoš. V vse te vasi sem prišel na obisk, iščoč bolnikov in drugih vernikov. Precej bolnikov sem tako lahko previdel. Okrog smo hodili izmenjaje. Najprej je bil župnik Srečko Golob v Boki, v Mužlji pa je bil Stanko Tratnjek. Pozneje je bil imenovan v Boki za župnika Stojan Kalapiš, ki je bil posvečen za duhovnika 1987 v Belem Blatu, še za časa škofa Tomaža Junga. Obiskovanje bolnikov je v glavnem pripadlo meni, kakor tudi blagoslov hiš. 
Kar se pa tiče gradnje Dominikove cerkve, je zanimivo, da smo se kar vsi strinjali, da naj bo posvečena malemu svetniku Ddominiku Saviju, saj na področju celotne Jugoslavije ni bilo niti ene cerkve, ki bi mu bila posvečena. Ker je pritiskalo vedno hujše pomanjkanje gradbenega materiala, in ker je bilo na Madžarskem vse cenejše kot tukaj, smo veliko materiala zvozili z Madžarskega, zlasti iz Segedina. 
Cerkev in zemljišče smo kupili od družine Kovács. Ker je bila hiša in malo zemljišče razdeljeno na več lastnikov, je bil pravi čudež, da je Stanko vse srečno izpeljal – in je seveda glavnemu lastniku nekaj dodal, da je pregovoril tudi druge o prodaji. Hiša in zemljišče sta stala 20.000 mark. Mislim, da je to bilo od Renovabisa. 
Ko je bil blagoslov cerkve, na 6. maja 1994, je bila lepa slovesnost. Po njej smo se pogovarjali pred cerkvijo. Neki sosed miličnik je bil zelo zoper cerkev. Omenil sem mu, da so vsi, ki so rovarili zoper katoliško Cerkev, žalostno končali. ne dolgo po tistem je tudi on žalostno končal: dal je svojo dušo hudiču. Zaradi nesoglasij z ženo se je namreč obesil, torej napravil samomor. Načelno je to seveda smrtni greh – kolika je pa človekova odgovornost, pa ve le Bog.

Čeprav bi nekateri »moderni« teologi hoteli vse ljudi spraviti v nebesa – tudi tiste, ki v Boga ne verujejo in celo tiste, ki tja nočejo – pri pravoslavcih še vedno velja, da samomorilca ne pokopljejo cerkveno – kot je to bilo nekdaj tudi pri katoličanih. Tudi njega niso hoteli cerkveno pokopati. 
Hočem to omeniti, a obenem pripomniti, da drugih nasprotnikov pravzaprav ni bilo. Na ulici Istvána Tótha so bili katoličani tedaj še v večini – in so načelno vsi bili veseli, da je cerkev prišla v njihovo bližino. 
»Nismo hodili v cerkev – nekaj tudi zato, ker je bila daleč – pa je cerkev sama prišla k nam.« 

==== Slovenska maša ====
Naš veliki prijatelj in podpornik je bil častni predsednik 
ali doajen zasebnih obrtnikov – Edvard Bobek. Njegova zgodovina je prav zanimiva. Rojen je bil istega leta kot moja mama Marija Jelen, r. Brenčič – 1919. In sicer v Salgótarjánu na severu Madžarske. 
Takrat so bili na oblasti – po vojni – rdeči. Pripovedoval je, da so vsi vstopili v partijo – tudi domači župnik. Pa so mu pozneje to očitali – češ da so komunisti brezbožniki. »Saj nisem mogel drugače: če ne bi bil vstopil v partijo, bi bil od lakote umrl. Samo člani partije so dobili karte za živež.« Ta sovjetska republika pa je bila kratkega veka. Njegov oče je bil Slovenec iz Štor – kjer je bila razvita železarska industrija – mati pa iz Šmarce pri Sevnici. Med prvo svetovno vojno so se selili v Gradec, kjer je bil oče eden glavnih inženirjev pri načrtovanju in izdelavi letal. 
Njegov brat Jože je tedaj zbolel za smrtonosno špansko gripo. Dobil je visoko vročino. Zaželel si je kislih kumaric. Mati jih je sredi zime kupila. Zdravnik je dejal: »Dnevi so mu šteti, lahko je, kar če, saj bo tako ali tako umrl.« Ko je pohrustal prvo, pa drugo, je zvečer vročina padla. In je ostal živ. Takrat še niso vedeli, da je vitamin C eden glavnih sredstev zoper gripo. Bili so trije bratje: Edvard, Jože in še tretji. 
no, Edvard je med vojno vzel pod svoje okrilje Slovence, ki so jih Nemci med 2. svetovno vojno izselili s Štajerskega. Med vojno je baje neki pridigar v bečkerečki cerkvi vzkliknil: »Gott straffe England!« &lt;ref&gt;Bog naj kaznuje Anglijo! &lt;/ref&gt; - ker so Angleži potapljali nemške ladje. Od takrat ni hodil več k maši, ker je bil zoper Nemce. 
Ko se je začela demokracija 1989, je postala njegova hčerka eden od ustanoviteljev slovenskega društva Planika. On je bil tudi eden od pobudnikov slovenske maše, ki je bila prvič 2005 v Zrenjaninu in jo je vodil beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Pri tisti maši sem usklajeval potek prav jaz. Naši pevci – ki so že prej sodelovali pri slovenski maši, so peli pod vodstvom Valerije Gulyás. Skrbel sem, da so v redu šla berila. Pred mašo je nastal nek nesporazum –ne vem točno, zaradi česa. Bil sem namreč prezaposlen z usklajevanjem maše: daleč gori na koru so bili naši mužljanski pevci, v cerkvi so bili pripravljeni bravci za berila in prošnje, po vrhu so se nam pa pridružili še člani nemškega društva. 
Resnici na ljubo je treba namreč priznati, da tukajšnji Nemci po večini ne znajo nič več nemško kot pa tukajšnji Slovenci slovensko. Karkoli je že bilo v ozadju - Hočevar je tisti nesporazm tako čudovito čisto mirno poslušal. Kot se lahko vidi iz slik, med mašo niti luči ni bilo prižganih. Sicer sva s tem župnikom prijatelja vse do danes, ko je v pokoju v svoji hiši, hiši svojih staršev, skupaj s svojim nečakom. 
Maša je vendarle lepo potekla – pretežno je bila pač v slovenščini – in tudi zbor ni znal nobene nemške pesmi – slovenske smo pa veselo prepevali že nekaj let pri Dominiku Saviu. Semkaj je prihajalo vsako soboto redno tudi nekaj hrvaških vernic iz Zrenjanina. Da bi njim in domačim Hrvaticam ustregli, smo mašo prilagajali – mešali tudi s hrvaškim besedilom in pesmimi. 
Po maši je bilo slikanje pred stolnico. Nato je bilo kosilo v hotelu Vojvodina in na njem je bil tudi prvi predsednik slovenskega društva Planika Vencel, pa tudi član društva Edvard Bobek, ki se je tedaj osebno srečal s Hočevarjem. 
Pozneje se je ravno z njim, tj. Venceljem, sprl. Na obisk v društvo Planika je bil namreč povabljen slovenski veleposlanik iz Beograda. Bobek je pripravil obširno poročilo o Slovencih, ki so bili pri njih v gosteh med drugo svetovno vojno, ko so bili izgnani s Štajerskega. Vencelju pa se je ta prispevek zdel predolg in ni dovolil, da bi Bobek z njim nastopil. 
Bobek od tedaj ni hodil več na sestanke društva in seveda tudi njegova hčerka Marija ne. Ona se je začela navduševati za nemško društvo in je pripravljal tudi po radiu oddaje v nemščini – tudi ob podpori iz Nemčije, češ da je nekdo iz njenega rodu – mati Cica r. Marók je bila iz Sutjeske (madžarsko oziroma prej Szárcsa – Sarča). Njeni starši so imeli tri dekleta – in »osvoboditelji« Rusi so ob koncu druge svetovne vojne vse tri posilili. Seveda dekleta niso bila nič kriva. Še danes se ljudje širom Vojvodine, pa tudi v Beogradu – o tem je pričala sestra Mamerta, ki je vse to doživljala -, spominjajo ruskih vojakov, ki so delali spolno nasilje nad ženskami in so jih družine skrivale po kleteh ali vodnjakih, da bi jih obvarovale nasilja. Tako so delali kot osvoboditelji – kaj še, če kam prihajajo kot okupatorji. 
K slovenski maši v Mužlji pa je Bobek rad hodil in je bral – prav lepo in s pravilnim poudarkom – berilo. Prav tako je brala tudi njegova hčerka Marija poročena Benak. njen mož Ervin je bil profesor glasbe. 
V tistem času je bilo veliko navdušenje nad slovensko mašo in je prihajala k njej tudi skrbnica cerkve – Kati néni. Pozneje pa je nekaj članov društva umrlo, nekaj se jih je izselilo v Slovenijo, v Mužlji pa ni bilo več nobenega slovenca – in se je ta maša počasi prelevila v hrvaško. Ko pa je izostalo prihajanje iz Zrenjanina in je prenehala vsakodnevna maša na Peskari, je prenehala tudi tako slovenska kot hrvaška maša.


===Bučka je pušeljc Dolenjske ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Prvo obhajilo na Bučki 
(7. VI. 1981; črkostih spesnil 26. V. 1981)
|-
| &lt;poem&gt;
Davi zgodaj sem se zbudil – 
Nisem več zaprl oči In zelo sem se začudil:
Mar pri nas se vse blešči?

	   	Davi vsi smo zgodaj vstali – 
	 	Mrak ovijal je zemljo;
 	   Ker pa Jezus k nam prihaja,  	   V srcih je bilo svetlo.

Sonce z žarki je obsjalo
Cerkev, hoste, Bučko vso In zvedavo spraševalo:
»Mar odprto je nebo?«  
 
 	Res, odprta so nebesa,    	Božji Sin prihaja k nam:    	Na stežaj odprimo srca,   Da ne bo prišel zaman!

 S čim najbolj razveselimo Bratje, sestre, Jezusa? Mar je on željan denarja, Mar se veseli zlata?

Nekaj lepšega imamo:
To so naša srčeca; Na jih, Jezus, tebi damo Biser dražji od zlata!
&lt;/poem&gt;
|}


»Bučka je pušeljc Dolenjske«, je dejal pokojni škof Stanislav Lenič. Res ima čudovito lego, prijetne vinograde, pa še bolj čudovite ljudi. 

Na Bučko sem prišel iz Niša, kjer sem bil le leto dni. 

Da omenim le bogoslužje. Takrat je v Nišu bilo še precej Slovencev – po moji oceni vsaj okrog četrtino vseh vernikov, ki so ostali tam še iz časov Stare Jugoslavije ali pa so jih Nemci preselili sem med drugo svetovno vojno. Organistkinja je bila sestra Ivona, Slovenka, ki je bila v Nišu pojem tudi zato, ker je bila izvedena v francoščini, tako, da je imela inštrukcije iz tega sicer dokaj težkega jezika. Slovenščine v bogoslužju ni bilo nič, imeli pa so vsaj pesmi. Na nekem posvetu župnijskega sveta pa so prinesli sklep, da je med mašo mogoče zapeti samo eno slovensko pesem – prej so pa po dve, in taka je bila navada tudi v večini beograjskih župnij. No – bili so še nekateri drugi nesporazumi in bil sem prestavljen na Bučko. 

Bučko so upravljali salezijanci iz župnije Škocjan na Dolenjskem z župnikom Jakobom Bostnerjem (ki so mu pravili kar Jakec) in kaplanom Andrejem Riglerjem, ki je bil odličen pevec. V Nišu je bil hud pritisk na katoliško Cerkev in njeno delovanje – pa tudi zoper pravoslavce – a zlasti na ločine, od katerih so bili najbolj dejavni adventisti. Glede tega je bilo ozračje v Sloveniji mnogo ugodnejše. Pritiska na Cerkev v tistem času ni bilo dosti čutiti, pravoslavcev v teh dveh farah pravzaprav ni bilo, ločinarjev ali sektašev pa tudi ne. 
Zanimivo je bilo tudi, kako so opravljali pogrebe. Ker so tudi iz Stare Bučke pokapali svoje rajne na pokopališču na Bučki, je tam šel križ naprej brez zastave. Medtem pa je pri pogrebih na Bučki bila obvezna tudi slovenska zastava – seveda z rdečo zvezdo v sredini – in križ je lahko šel šele za njo. To ni bila starodavna navada – vedno je bil na čelu križ brez kakršnekoli zastave. Po Titovem pismu 1972 su v Sloveniji v večini občin uvedli pogreb z nošenjem zastave, kar sem prvič doživel prav jaz v Cerknici. 

Pokopališče je bilo tik cerkve in je bilo takrat odvzeto cerkvi. Pogrebi pa so bili enaki in za ene in druge, saj ni bilo nobenega pogreba brez navzočnosti duhovnika in seveda pridnih ministrantov. 
Prvo obhajilo pa je pomenilo na Bučki res veliko slovesnost. Ko smo imeli pripravo, sem povabil na roditeljskem sestanku starše, naj prideta oba. Pa so prišle samo matere, kajti očetje so bili »bogaboječi« - in se niso upali izpostavljati. Prihodnje leto pa sem dejal na roditeljskem sestanku, da je lani izgledalo, da so vsi otroci sirote brez očetov, matere pa vdove brez mož, ker ni bilo nobenega v slovesnem sprevodu, ko so šli k prvem obhajilu iz župnišča. Pa je pomagalo: pri večini so sedaj poleg mater bili tudi očetje. 
Druga zadeva je bil blagoslov hiš. Doli na Jugu – tako v Beogradu kot v Nišu – je bila vsepovsod navada blagoslavljanja hiš, in sicer po prazniku Treh kraljev. Ko sem tako obiskoval bolnike, sem zvedel, da so imeli tudi na Bučki blagoslov hiš, in sicer pred ali med drugo svetovno vojno. Takrat, pred vojno, je blagoslavljal hiše župnik Frančič. Družine so se posvetile Srcu Jezusovemu in vsaka hiša je nabavila lepo podobo Srca Jezusovega.
V zvezi s tem, da so se starejši te posvetitve še živo spominjali in jim je ostala v prav lepem spominu, sem oznanil za 1981. leto blagoslov hiš v župniji Bučka. Leta 1881 je bila namreč poslikana župnijska kapelica Jezusovega križanja levo pod bučensko cerkvijo, blizu hiše Komljančevih. Na njej so bile še tedaj lepe Cejeve freske. Na ta način sem lahko obiskal pravzaprav vse bučenske družine po vseh njenih naseljih. Lahko sem prišel v vsako družino, in se srečal z njenimi prebivalci. Na ta način sem lahko ugotovil, če je bil kje kak bolnik potreben zakramentov. 

Tukaj se mi je prvič zgodilo, da je kdo jokal ob moji prestavitvi – in to celo predšolska deklica! Glavna pevka Mimi pa je bila navdušena za zbiranje podpisov predstojnikom, da me pustijo na fari. Škoda, da sem jo gladko zavrnil – sem bil še preveč dosleden, da mora duhovnik vedno ubogati škofa, redovnik pa predstojnika. Ubogal bi seveda – morda bi pa prošnja le vplivala na odločitev. Nisem hotel biti tak, kot nekateri škofijski duhovniki, ki nimajo treh obljub kot mi redovniki: uboštva, čistosti in pokorščine – ampak imajo eno samo obljubo: da bodo ubogali škofa (predvsem glede premestitve) – pa še tega ne držijo! 

Otroci so takorekoč vsi obiskovali verouk, pa tudi glede porok ni bilo potrebno kaj urejati. Problem niso bile civilne poroke ali da bi živeli v zunajzakonski skupnosti, ampak veliko starih fantov, ki sploh niso bili poročeni. Dekleta so se raje poročala kam v dolino, pa je tako veliko fantov ostajalo neporočenih, ker ni bilo zadosti deklet in pa si pravzaprav niso vzeli časa za poroko in ustanavljanje družine, ker so kar naprej delali – največ na kmetiji. 

Naj omenim še to, da  mi je na Bučki tako ugajalo, da sem napisal neobjavljeno povest  iz življenja Bučke – godila se je leta 1930! Naslov te večinoma resnične pripovedi z okrog 150 stranmi je : »Kaj sem ti storil!« Ko sem jo ponudil Ognjišču, me je g. Čuk zavrnil, češ da bi bila dobra za v Salezijanski vestnik; tam je niso sprejeli – drugam pa je nisem poskušal.  Stkana je iz življenjskih zgod tamkajšnjih prebivalcev. Bučka je bila ravno na meji med italijansko in nemško cono in je torej še bolj zanimiva.  Če bi bil uspel, sem nameraval napisati trilogijo: prva pred vojno, druga med vojno in tretja po vojni -  vse iz resničnih virov. Nekaj malega je omenjenega tudi tukaj.  

=== Srečanja sošolcev ===
S sošolci smo se srečevali – mislim, da vsakih pet let. Zaradi oddaljenosti in službenih obveznosti se teh srečanj nisem mogel vedno udeležiti. Ob petdesetletnici – 6. junija 2009 – pa sem bil navzoč pri srečanju v vili Široko pri Šoštanju. Peljal me je brat Jož, ki je bil hišnik v Kulturnem domu v Velenju. Z njim sva rajžala kar trikrat tudi na Koroško. enkrat v Žitaro vas, drugič do Gospe Svete, tretjič do Pliberka. 
To srečanje je bilo res lepo pripravljeno in je imel govor že pokojni Edi Jan. Med drugim je dejal:

Smo danes zbrali se za jubilej, jubilej spominov, ko vsi radoživi pokukali smo v svet neznani, skoz vrata skupnega nam bivališča; pred petdesetimi leti, vsi v radosti, v veri vase, optimizma polni smo stopili, iz dvorišča šole naše, v jasne, svetle, nove čase; da sklatimo z neba zvezde, da zavrtimo svet kot veli srce nam naše!
Smo klatili, smo vrteli, se ljbili, delali, se veselili in molili, sladkosti in grenkobe življenja zaužili; dobili kar smo zaslužili…
Naj oko danes utrne solzo sreče, solzo svetlega spomina, da srečen bodem jaz in ti in naša domovina! 

Osmi razred smo končali v Starem Velenju leta 1959 – pedtesetletnico pa smo proslavljali v Šoštanju – prizorišče je bila vila Široko dne 6.VI.2009, kamor me je peljal moj brat Jož. 
  
Jaz pa sem pozdravil družbo profesorjev (takrat so bili še skoraj vsi živi) in dijakov z izvirnim črkospevom, ki se glasi takole: 

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! LEPI ZLATI JUBILEJ 
|-
| &lt;poem&gt;
Leta hitro so minila nam mladosti,
Enkrat skupaj smo sedeli v isti klopi, Polni skušenj smo sedaj, modrosti In kar dobro se godi nam tu v Evropi. 
Znova zbrani zvesti smo sošolci stari, 
Leta upogibajo nam hrbtenico,
Ampak srce naše za starost ne mari, Tovaršiji rad zapoje to zdravico. Ista je slovenska mati nas rodila, Je molitve, petja, govora učila:
Učna snov je naše znanje spopolnila:
Bilo nam je ko da bi dobili krila. 
Istega smo dne iz šole se ločili,
Lepo nam je spet, ker tukaj nismo sami.
Enkrat bomo z angelci se veselili:
Jezus in Marija bosta vedno z nami.&lt;/poem&gt;
|}

Čudovita so bila ta srečanja, žal vse preredka. Do danes pa so se naše vrste tako razredčile, da ni koga, ki bi nas sklical – kot imamo na primer vsakoletno srečanje duhovnikov, ki smo bili posvečeni leta 1972. Zadnje čase zaradi korone ni bilo tozadevnih srečanj – letos pa je spet bilo pri mojem sošolcu Ivanu Napretu v Šmartnem ob Paki. Če že nismo bili telesno navzoči, smo bili in še bomo v duhu, molitvi in resnici.  
===Restavrator ne sme biti šušmar ===
==== Zahvalna maša ob 25-letnici dekliškega zavoda »Karolina Szathmáry«====
Nekdanji Veliki Bečkerek – med vojnama je bil nekaj časa preimenovan v Petrovgrad – a danes še vedno partizanski Zrenjanin – je središče in največje mesto Banata, ki predstavlja del Vojvodine vzhodno od Tise. 
Tukaj deluje tudi edina redovna ženska družba v banatski (nekdanji čanadski) škofiji, ki je poprej dolga leta spadala pod slovensko provinco in ji pravijo »notredamke«. Članice te družbe so več let uspešno delovale tudi v župniji Mužlja, ki jo upravljajo slovenski salezijanci od 1965. Ljudje se radi spominjajo sestre Kornelije Bóth, ki je vodila ne samo petje, pomagala pri verouku in drugod, ampak skozi veliko let animirala mladinske skupine, ki so s svojimi ljudskimi igrami razveseljevale s svojimi nastopi prebivalce v mnogih krajih Vojvodine. Njihov glavni cilj je pa izobraževanje in vzgoja revnih in zapuščenih deklet in jim zato pravijo tudi „iskolanővérek” (»šolske sestre«). 
V Bečkereku je torej v soboto, dne 29. maja, potekala 25. obletnica od ustanovitve Dekliškega zavoda Karolina Szathmáry. Slovesnost se je začela z zahvalnim somaševanjem, ki ga je vodil škofov namestnik László Gyuris, a somaševali so protonotar Jenő Tietze, škofijski duhovniki József Mellár, Sándor Hajdú, verbit Elija Ohoiledwarin ter salezijanci Stanko Tratnjek, Rafo Pinosa in Janez Jelen. V svojem nagovoru je generalni vikar omenil, da je bila nekoč njihova učenka tudi Božja služabnica in redovnica Marija Marjeta Bogner (1905-1933), doma iz bližnjih Melencev, ki je po svoji ponižnosti, potrpežljivosti in vedrem prenašanju neozdravljive bolezni lahko vzornica ne le redovnicam, ampak tudi duhovnikom in vernikom. Zahvalil se je požrtvovalnim sestram notredamkam za teh 25 let, v katerih je lahko v banatskem središču študiralo več rodov deklet iz oddaljenih vasi. Tukaj je četrt stoletja obstajal študentski dom, v katerega so jih pošiljali skrbni starši v zavesti, da so njihova dekleta v dobrih rokah. 

====Rodovitna preteklost – negotova prihodnost ====
Po maši je v Kulturnem domu ravnatelj zavoda Jenő Karl je pozdravil vse številne goste in se obenem zahvalil za prenovljeno samostansko poslopje po vrsti vsem zaposlenim v tem izobraževalnem zavodu.
Prebral je tudi pismo madžarskega državnega sekretarja za narodnostno politiko Jánosa Árpáda Potápija, kjer pravi: »Šola, ki je bila ustanovljena pred 25 leti, je mnogim mladim zagotovila ne le bivanje, ampak tudi ljubeč, skrben in topel dom. Zahvaljujoč temu zavodu so se ohranile najpomembnejše madžarske izobraževalne ustanove in oddelki v tem mestu; zato upam, da bo ostal tu v osrčju Banata, ter še nadalje prispeval k trdni veri, čvrsti nravnosti, narodni istovetnosti in omiki tukajšnjih Madžarov po besedah vzgojiteljice Terezije Brunšvikove (1775-1861): »Izobraževanje naredi človeka, človek pa domovino!«
Sestra Gizela Rácz, ki je skupaj z rajno Margit Botka 
dosanjala zavod, se je ozrla na začetke in omenila ustanoviteljičino navodilo: „Ahova Isten küld, oda áldása is elkisér” (»Kamorkoli vas pošlje Bog, tja vas spremlja njegov blagoslov in izkusili boste njegovo usmiljeno ljubezen.«) Nekem ukazu prejšnjega škofa Ladislava Huzsvárja – ki je bolne sestre iz bečkereškega doma odposlal na madžarsko – gre zasluga, da je dom na Cara dušana 59 za bolne sestre ostal prazen. v tem vidimo prst Božje Previdnosti, ki lahko nekatere neugodne poteze koristno usmeri. V tem času je tukajšnje sestrinsko vodstvo iz slovenske prestopilo v madžarsko provinco. Tamkajšnje vodstvo je tedaj začrtala novo smer, in sicer se je to zgodilo 2. julija 1996 v Budimpešti. Provincialka Mária Jozefina in njene svetovalke so se odločile, da bodo v prazno hišo povabile madžarske dekleta iz zamaknjenih krajev vojvodina za ohranjanje njihove verske, pa tudi narodne zavesti. »V nemirnih vojnih časih se nismo smele predajati sanjarjenju, ampak smo morale zavihati rokave. Najprej sem dala pobudo v Božje roke,« je v svojem govoru povedala sestra Gizela – »in tako je Bog po naših rokah napravil čudovita dela.«

Predsednik vojvodinske skupščine István Pásztor se je 
v svojem govoru zahvalil katoliškim sestram ter vsem požrtvovalnim sodelavcem za izredno pričevanje. 
- »Mislim, da imata tu v Bečkereku dve cerkveni ustanovi in šoli izjemno pomembno vlogo: fantovski zavod v Mužlji, ki ga vodijo salezijanci in dekliški zavod, ki ga vodite vi sestre. Stanje, v katerem je zdaj dekliški zavod, in sicer da so sestre pred nekaj leti iz nekih razlogov prodale stavbo škofiji, ki daje poslopje – pa tudi stolnico – sestram v zameno za visoko najemnino, ni znosno. Zato bi bilo potrebno, da njihov samostan zopet preide v njihovo last.« 
Zbrane je pozdravila tudi provincialka Maria Andrea Ivanics in se ozrla v daljno preteklost, ko se je ustanoviteljica reda Marija Terezija Gerhardinger odločila, da bo sprejela vabilo takratnega čanadskega škofa Aleksandra Bonaza (škofoval od 1860 do 1889), ki je stoloval v Temišvaru in tako je sedem sester ustanovilo šolo za revna in zapuščena dekleta leta 1880. On je na splošno znan kot velik dobrotnik in mecen škofljanov. Ni mu prišlo na pamet, da bi podiral zapuščene cerkve ali kaj odprodajal; ni mu bilo žal denarja za nove cerkve in župnišča in za kupovanje potrebnih zemljišč; tako je po njegovi darežljivosti dobil kraj Ivanovo madžarsko ime Sándorfalva (Aleksandrova vas). On ni jemal od redovnikov ali redovnic ničesar, saj so pripadali revnim družbam, ki so skrbele za reveže, ampak jih je vsestransko gmotno podpiral. Danes pa ta zavod podpira madžarska vlada in brez te podpore bi tega dijaškega doma ne mogli vzdrževati, ker od škofije ne dobiva nikakršne podpore. 
Sledila so prepričljiva pričevanja bivših gojenk, ki so od-
zvenela v ugotovitev: »Našla sem prijateljev in prijateljic, ki mi pomenijo zaklad za celo življenje vse do danes.« Gojenke so na temelju ljudskega izročila predvajale zanimivo lutkovno-živo igro o vili Mariki, ki čuje nad razvalinami Arača, ostanki mogočne srednjeveške cerkve v bližini novega Bečeja. 
====Restavrator ne sme biti šušmar ====
Zanimivo odkritje nam je predstavil znani restavrator, ki je opravil izredno zahtevno delo. 
Pri starih stavbah, slikah, freskah in kipih so potrebni strokovnjaki, ki se na zadeve razumejo. Tak se je lotil restavracije 140 let stare podobe, ki so jo našli zanemarjeno med obnovo nekdanje sestrinske šole. To je restavrator Miodrag Mladenović iz restavratorskega zavoda v Pančevem. 
Kaj vse taka podoba skriva, se je pokazalo pri obnavljanju podobe svetega Karla Boromejskega, ki je bila zazidana po komunistični nacionalizaciji samostana (medtem ko je bila kapela izvzeta iz podržavljenja). Tja je komunizem vsilil srednjo medicinsko šolo vse do nedavnega, ko so dobili novo stavbo v središču sodobne četrti Bagljaš. Restavrator nam je poročal o zapletenem delu dobre obnove. Nekatere cerkvene odgovorne osebnosti namesto da bi stavbe, podobe in kipe restavrirali ali obnavljali, jih s poceni rešitvami uničujejo, saj cenenim pleskarjem zaupajo dela, za katera niso dorasli. Mimogrede omenim, da so okrog 1975 pri obnovi cerkve v Mužlji neki pleskarji iz Slovenije kar preprosto prepleskali kipe in oltarje z barvo, ki ni ustrezala izvirni poslikavi. Šušmarstvo lahko odkrijemo s prostim očesom. Izvirni kipi, freske in slike baroka, klasicizma in drugih starejših smeri so izdelani in pobarvani tako natančno, ko da bi šlo za čipke, litografije ali fotografije. Šušmarji pa jih kar na grobo, nenatančno in površno prebarvajo, da se opažajo poteze čopiča in tudi ostanki barve, ko da bi šlo za kako umetnino impresionizma. Taka »obnova« pa sploh ni cenejša, saj svoje delo dobro zaračunajo. Zavod za varstvo spomenikov ali nima za temeljito obnovo niti denarja niti izučenih strokovnjakov. Nekateri hočejo stvari vrniti v prvotno stanje; drugi hočejo umetnini vdihniti svoj osebni stil; pravi restavratorji-strokovnjaki pa skrbno odkrivajo in po potrebi dopolnjujejo, če kak delček manjka. Obenem predmet previdno očistijo, zavarujejo in utrdijo. Nestrokovni posege opažamo, kajti na »obnovljenih« površinah manjka natančnost in skladnost barv. To isto velja za pozlačevanje. Stari umetniki so nekatere dele pozlačevali z mat načinom, druge so kovali, spet drugje so lepili zlate lističe, drugje barvali z zlato barvo – vse je imelo svoj smisel in je dalo umetnini neponovljivo skladnost. Neustrezno obnovljeni kipi in slike postajajo podobni cenenemu »kiču«. Madžarska podpira temeljito obnovo cerkva (na primer v Lentiju) tako doma kot v soseski, kar bi lahko posnemala tudi slovenska pri obnavljanju cerkva in dragocenih biserov – kapelic, ki jih uničujejo ali zob časa ali nestrokovni šušmarji.  
Te podobe svetega Karla Boromejskega pa se je lotil pravi restavrator in je pri tem delu marsikaj našel. Na tej eni podobi je odkril neverjetne posameznosti, ki nam jih je podrobno razložil. Samo podobo je narisal 1880 Josef Keβler (ali madžarsko József Keszler 1827-1887) slikar iz nazarenske šole, ki so zgodovinsko zvesto in povedno napravili veliko pomembnih portretov v tedanjem času.  
Opazil je, da škof na sliki ne predstavlja Karla Boromej-
skega, ki ga poznamo iz zvestih njegovih portretov, kot so nam jih zapustili na primer Rare Tracce, Paolo de Maio, Orazio Borgianni in drugi. V nebeške zadeve zamaknjeni Karel, ki le s pogledom kaže sestram (redovnici na desni zgoraj) na njihovo poslanstvo – zapuščena dekleta (spodaj), za kar jih prosijo njihove revne matere (levo zgoraj) – je očitno nekdo drugi. S primerjanjem sodobnega portreta, ki ga je napravil znameniti dunajski slikar Leo Reiffenstein (1856-1924) in ga je prinesel kot litografijo ob njegovi smrti Vasárnapi újság 1889, je lahko zaključiti, da je služil za model Karlu Boromejskemu nihče drugi, kot največji dobrotnik notredamk, drugih redovnic in redovnikov ter ustanovitelj 17 novih župnij, v katerih je gradil nove cerkve – takratni čanadski škof Aleksander Bonaz (1812-1889), ki je škofoval od 1860 v Temišvaru. Takratna škofija je namreč obsegala današnjo temišvarsko v Romuniji, segedinsko na Madžarskem in banatsko v Srbiji. 
Restavrator Miodrag Mladenović trdi, kako pomembna je strokovna obnova in kako zahtevno je resno restavratorsko delo, – saj so po njegovih besedah takorekoč vse oltarne podobe umetnine velike vrednosti – pa tudi kipi in oltarji. To vse razodeva njegova knjiga z naslovom: »Borromeo szent Károly ikonjának új élete” („Novo življenje podobe svetega Karla Boromejskega«). 
====Agape ====
Po priložnostnem programu v Kulturnem domu je sledila za vse udeležence raznolika švedska miza. Za povabljence pa se je prireditev nadaljevala v obnovljenem dekliškem zavodu, kjer je bilo kosilo. 

Potem so si gostje ogledali zavod, ki je sedaj prenovljen, sodobno in po hotelsko urejen, kjer je nekdo pripomnil, da taka usmeritev morebiti pelje na pot mariborske škofije. 
Nato je bila predstavljena knjiga o blagodejnem delo-
vanju sester notredamk, ki jo je napisal Ferenc  Németh z naslovom: »A leánynevelés szolgálatában« (»V službi vzgoje deklet«). 
Molimo, da bi se rešili sedanji problemi ter da bi se uresničila želja sestre Gizele, da bi internat proslavljal nekoč petdesetletnico in tudi stoletnico obstoja svojega plodonosnega delovanja.  
=== Moje sanje – moje pesmi ===
Na koncu je še nekaj mojih pesmi, ki jih je mogoče prosto uporabljati ali pa jih celo uglasbiti. Druge moje pesmi in sestavke pa lahko najdete na spletni strani 
https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Stebunik#Moje_pisanje:_pesem_in_proza
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! RAJNI SALEZIJANCI (akrostih 8. III. 2012) 
|-
| &lt;poem&gt;
Rajnim v spomin naj se zdaj oglasijo Angelske strune premilo, prekrasno: Jasne jim pesmi naj v čast zadonijo – Našim se spevom pridružite glasno.
Isto poslanstvo kot mi, ste dobili, Salezijanski vas duh je navdajal,. Ali ste v Božji ljubezni hodili – Ljubi don Boskov dih vas je prerajal.
Ena vas mati je – Cerkev – rodila,
Zaobljubili ste Bogu zvestobo; Iskra gorečnosti vas je vodila,
Jezus vam var'val je dušo pred zlobo.
Adama, Evo, človeštvo trpeče
Novi je Adam – sam Jezus – odrešil. Cvetke, molitve in sij bele sveče
Iz vic v nebesa prehod bo pospešil. 
&lt;/poem&gt;
|}


{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Brezmadežna, nedolžnost nam obvaruj!
|-
| &lt;poem&gt;
V zelenem gaju lilija kraljuje,
Opojna, čista, snežnobela roža – Oči popotnih nase privlačuje. Brezmadežna, kot ljubo sonce greješ, Da bujno raste roža spomladanska.
	 	A kadar se neba obok stemni,
	 	Zastrejo hudourni ga oblaki
	 	In grom zaori se ter bliske kreše,
	 	Cvetica lepše le še zadehti
 	In iz spokojnega srca globin  	Se prošnja koprneča oglasi: Brezmadežna! Nedolžnost nam obvaruj, Naj ne oskruni zloba je pekla!
Brezmadežna! Pogumno se bojuje= mo, zate slednji je utrip srca!
	 	
Ljubljana-rakovnik, 8.XII.1966
&lt;/poem&gt;
|}


{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Cvetijo rože neštevilne po poljanah… (1970)

|-
| &lt;poem&gt;
Oko ozira se po razcveteni trati, zre rože bele, modre, rdeče in rumene, spominčice, tu, teloh, tam se slak košati, priklanja zvonček, ključe se trobenti zlati.
Premodri Stvarnik var'je travnike zelene. Postoj, prijatelj, občuduj, užij krasoto, ki varna je pred dihom zmrzlosti strupene… Odcvete ena, tisoč drugih cvetk požene.
Cvetijo rože neštevilne po poljanah, za sleherno na travi je dovolj prostora, čeprav drugač' diši, drugačno ima lepoto.
V življenju nas ljudi podobno, glej, resnico: 
različnega jezika, barve smo, nazora – do cvetja in brstenja vsak ima pravico.
&lt;/poem&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Pastir ostal boš… 
|-
| &lt;poem&gt;
Spomladno sonce tople žarke lije na zeleneča polja in vasice, na hribe – koder mlad pastirček vriska in pridno pase jagnjeta, ovčice. 
Je čreda mirna, dečku se zadremlje, zaziblje ga v presenetljive sanje. Zazre svetlobo – skoraj vid mu jemlje – in v njej Gospo, ki pravi mu smehljaje:
»Pastir ostal boš, menjal boš ovčice. Učil boš fante, vodil jih po poti molitve, pridnosti, miru, pravice.« Pogumno gre duhovništvu naproti. 
Ljubezen do Boga med mlade širi pastirček revni – sveti Janez Bosko. Poznamo sine: dobri so nam znanci – veseli delavci – salezijanci. 

(Don Bosko, 1970 objavljeno v Salezijanskem vestniku v januarski številki)
&lt;/poem&gt;
|}


{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Vsi svetniki
|-
| &lt;poem&gt;
Vsemogočni naš Gospod – vladar vesolja – vse stvari ohranja tvoja sveta volja; vse iz nič ustvaril si – nam Pismo pravi – zakone nespremenljive dal naravi. 
A človeka si ozaljšal z vso krasoto: razodeva svetu tvojo naj dobroto; dal v posest reči človeškemu si rodu – naj le čast skazuje svojemu Gospodu!
Kakor cvetke zale venejo oktobra, ko pobeli hrib in dol strupena slana – kot neurja sila v beg požene bobra, ko razdrla mu je dom zarana. 
Tak' so nad človeški rod prišle nesreče, ko za sadom prepovedanim drhteče Evine pregrešne roke so posegle – uste so pogubo Adamove jedle. Vendar Mater je Mesijevo obljubil že v začetku Bog, da človek ne bi zgubil upanja, da zopet prišel v raj bo srečni – ne sicer na zemlji, pač pa v zarji večni. 
Kristus omogoča nam prihodnost srečno – ne le tukaj doli, ampak neizrečno radost – ki svetniki vsi ste je deležni, ker premamiti se niste dali sreči bežni. 
Tudi nas vodite z zgledom po kamnitni poti, da nas nikdar zapeljivi greh ne zmoti: izprosite dušam v vicah raj nebeški in še nam pomagajte v nadlogi težki. 
Zgledi naši ste mogočni – vsi svetniki – v žrtvi in velikodušnosti – veliki; ko dari uživate nebes Vladarja dajte, da še nam napoči rajska zarja.
(Ljubljana-Rakovnik 20.X.1981)
&lt;/poem&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Oče in učitelj mladih (črkospev)
|-
| &lt;poem&gt;
OČE IN UČITELJ MLADIH 
1.	Oče in učitelj mladih,če bi spet med nas prišel, eno bi besedo šepnil v Uho in nežno nas objel:
»Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate:
Tudi vam zajamčim milost,
Enkrat v raj da pridete.«
2.	Let že dvesto je minilo,Jezusu si rad sledil. Mati dala je vodilo, da Ljubit mlade si učil: 
»Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate:
Tudi vam zajamčim milost,
Enkrat v raj da pridete.«
3.	Ah, grozijo nam skušnjave,duša je v nevarnosti. In če prosimo zaupno, res Hitro nam pomagaš ti:
»Če zares Marijo ljubite In jo v čednosti posnemate:
Tudi vam zajamčim milost,
Enkrat v raj da pridete.«

(Odziv na natečaj ob dvestoletnici don Boskovega rojstva 
*16. VIII. 1815 Becchi  †31. I. 1888 Turin)
 
&lt;/poem&gt;
|}

Kazalo
Uvod	5
Moja mati	11
Moj oče	20
Teta Hedvika	27
Moje ime	32
Moja družina	34
Brat Anton	38
Brat Blaž	42
Humanitarna pomoč	44
Joška Rašáj	48
Bližnji sorodniki	53
Stric Ivan	57
Stric Tinček	59
Osnovna šola	61
Srednja šola	66
Bogoslovje	70
»Moji« papeži	76
Papež Pij XII	79
Papež Janez XXIII	83
Papež Pavel VI	85
Uravnavanje rojstev ===	89
Predvojaška (pre)vzgoja	93
Noviciat na Reki	96
Vojaščina v Pirotu in Prištini	100
Neprijetnosti	103
Odgovarjanje od duhovniškega poklica	106
Klasika	109
Pri vojakih ni bilo slovenščine	116
Ugodne in neugodne iz Prištine	117
Moja nova maša	120
Slovo od doma	126
Tuje zelje	130
Nerešeno vprašanje	134
Nadškof Bukatko	138
Nadškof Turk	143
»Romanje« na Oplenac	146
Domovina, ti si zdravje	149
Dolgotrajno okrevanje	153
Blagoslov hiš	156
Obisk bolnikov	158
Rudnik	162
Karaburma – Črni prstan	172
Niš	180
»Slovenska« cerkev	183
Slovenska maša	189
Bučka je pušeljc Dolenjske	192
Srečanja sošolcev	196
Restavrator ne sme biti šušmar	198
Moje sanje – moje pesmi	205

=== Sklici ===
{{sklici}}</text>
      <sha1>e2gpcl1goi3gfy8x8o8592l8ovzplpu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ja, Chef!</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521248</id>
    <revision>
      <id>5725126</id>
      <parentid>5725049</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T12:29:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Liki */ pnp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5791" xml:space="preserve">{{DISPLAYTITLE:''Ja, Chef!'' (nanizanka)}}
{{Infopolje TV-serija
| naslov_serije              = Ja, Chef!
| slika                      = 
| naslov                     = 
| žanr                       = humoristična nanizanka
| čas_trajanja               = 25 minut
| avtor                      = 
| uvodna_špica               = 
| skladatelj                 = 
| glavni_igralci             = [[Klemen Janežič]]&lt;br&gt;[[Jurij Zrnec]]&lt;br&gt;[[Katarina Čas]]&lt;br&gt;[[Domen Valič]]&lt;br&gt;[[Mario Ćulibrk]]&lt;br&gt;[[Luka Cimprič]]&lt;br&gt;[[Jernej Kogovšek]]&lt;br&gt;[[Matej Puc]]&lt;br&gt;[[Tjaša Železnik]]&lt;br&gt;[[Bojan Emeršič]]&lt;br&gt;[[Faketa Salihbegović]]&lt;br&gt;[[Viktorija Bencik Emeršič]]&lt;br&gt;[[Tina Vrbnjak]]
| država                     = {{SLO}}
| jezik                      = [[slovenščina]]
| število_predvajanih sezon  = 4
| število_predvajanih epizod = 40
| network                    = [[VOYO]]
| produkcija                 = Produkcija
| izvršni_producent          = Matjaž Stražišar
| režiser                    = [[Marko Naberšnik]]&lt;br&gt;[[Igor Gajič]]
| lokacija snemanja          = Ljubljana
| produkcijska_hiša          = Bastard 9 za Pro Plus
| predvajanje                = Predvajanje
| network                    = [[VOYO]]
| začetek/konec_predvajanja  = 17. junij 2021 - ''danes''
| zunanje_povezave           = Zunanje povezave
| spletna_stran              = 
}}

'''Ja, Chef!''' je slovenska humoristična serija, ki je na voljo na platformi Voyo od 17. junija 2021.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/nasveti-jurija-zrneca-ob-gledanju-nove-serije.html |title=Nasveti Jurija Zrneca za gledanje nove serije |website=24ur.com |accessdate=2022-07-14}}&lt;/ref&gt;  Scenarij za serijo izvira iz ruskega izvirnika ''Kukhnya'' oziroma ''The Kitchen'', serije, ki je izhajala med leti 2012 in 2016.

== Sezone ==
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:95%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! colspan=2 style=&quot;background:#ccc;&quot; width=40|Sezona
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=45 |Epizode
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=140|Prvič na voljo
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=45|Sklic
|-align=center
 |style=&quot;background: #D3212D;&quot;|
 |align=&quot;center&quot;|1
 |10
 |17. junij 2021
 |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Humoristična serija presežkov Ja, Chef! prihaja 17. junija|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/originalna-humoristicna-serija-presezkov-ja-chef-prihaja-17-junija.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-align=center
 |style=&quot;background: #FFBF00;&quot;|
 |align=&quot;center&quot;|2
 |10
 |14. oktober 2021
 |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razkrivamo datum druge sezone priljubljene serije Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/razkrivamo-datum-druge-sezone-priljubljene-serije-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-align=center
 |style=&quot;background: #3C69E7;&quot;|
 |align=&quot;center&quot;|3
 |10
 |16. december 2021
 |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Serija Ja, Chef! se polna novih prigod vrača na VOYO|url=https://www.24ur.com/tv-oddaje/humoristicna-serija-ja-chef-se-vraca-na-male-ekrane.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-align=center
 |style=&quot;background: #ED872D;&quot;|
 |align=&quot;center&quot;|4
 |10
 |1. maj 2022
 |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poglejte napovednik nove sezone serije Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/poglejte-napovednik-nove-sezone-serije-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-align=center
 |style=&quot;background: #CD607E;&quot;|
 |align=&quot;center&quot;|5
 |10
 |21. julij 2022
 |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prihaja peta sezona serije Ja, Chef!|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/prihaja-peta-sezona-serije-ja-chef.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

== Liki ==

{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:94%; line-height:19px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;150&quot;|Igralec/-ka
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;220&quot;|Vloga
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=&quot;20&quot; |Sezona
|-
| colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#cccccc&quot; | Glavni liki
|-
|[[Klemen Janežič]]
|Luka Čeh, mladi kuhar
|1-4
|-
|[[Jurij Zrnec]]
|Ljubomir Bohinc, chef restavracije Chateau de Philippe
|1-4
|-
|[[Katarina Čas]]
|Pika Golob, vodja restavracije
|1-4
|-
|[[Matej Puc]]
|Štefan Čuk, pomočnik šefa
|1-4
|-
|[[Mario Ćulibrk]]
|Zdravko Keuc, kuhar na ribah
|1-4
|-
|[[Luka Cimprič]]
|Tomi Šuler, kuhar na zelenjavi
|1-4
|-
|[[Jernej Kogovšek]]
|Lovro Pesek, slaščičar
|1-4
|-
|[[Domen Valič]]
|Miha Kos, bar-man
|1-4
|-
|[[Viktorija Bencik Emeršič]]
|Nastja, natakarica
|1-4
|-
|[[Tina Vrbnjak]]
|Saša, natakarica
|1-4
|-
|[[Faketa Salihbegović]]
|Šefika
|1-4
|-
|[[Tjaša Železnik]]
|Marjeta Kolmanič, chefinja restavracije Casablanca
|1-4
|-
|[[Bojan Emeršič]]
|Rudi Kavčič, nekdanji lastnik restavracije Chateau de Philippe
|1-4
|-
|[[Liza Praprotnik]]
|Hostesa Moni
|1-4
|-
| colspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#cccccc&quot; | Stranski liki
|-
|[[Lea Mihevc]]
|Kristina, Rudijeva žena, lastnica restavracije Chateau de Philippe
|2-4
|-
|[[Zvezdana Mlakar]]
|Vera Čuk, Štefanova mama
|2-4
|-
|[[Gojmir Lešnjak]]
|Dobavitelj Jovo
|1-4
|-
|[[Janez Škof (1960)|Janez Škof]]
|Brezdomec Radovan
|1-4
|-
|[[Rok Vihar]]
|Igor, kupec restavracije Chateau de Philippe
|2-3
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* {{IMDb-naslov|id=tt14760316}}

[[Kategorija:Slovenske televizijske serije]]
[[Kategorija:Televizijske serije leta 2021]]
[[Kategorija:Humoristične televizijske serije]]</text>
      <sha1>fosd2idi693vvnyj5tg3juvxx9enrt7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:WisselPen</title>
    <ns>3</ns>
    <id>521432</id>
    <revision>
      <id>5725169</id>
      <parentid>5721821</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T16:13:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>WisselPen</username>
        <id>205371</id>
      </contributor>
      <comment>Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3345" xml:space="preserve">[[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, WisselPen. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/WisselPen|o katerih si pisal]] na Wikipediji - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. 

Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov.  

Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov:

*'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi.
*'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev.
*'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih.
*'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]).

Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]].

Hvala.&lt;!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. --&gt;[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]&lt;!-- Template:uw-coi --&gt;--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:36, 19. julij 2022 (CEST)

:A09090091, ali si ti povezan s temo in zato ustvarjaš omalovažujoč članek?  [[Uporabnik:WisselPen|WisselPen]] ([[Uporabniški pogovor:WisselPen|pogovor]]) 08:00, 20. julij 2022 (CEST)
::Omalovažujoč? Ti deluješ proti konsenzu, ne jaz. Poleg tega si odstranil referencirano vsebino, ki pa je bila v nasprotju s tvojim mnenjem primerna. Glede na to, da je bil odziv zabeležen v [[WP:RS]], zame &quot;izboljšati javno podobo posameznika ali organizacije&quot; oz. njegovo nasprotje ne velja; stvari nisem olepševal in ne omalovaževal. Vsekakor se oglasi na pogovorni strani. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:53, 20. julij 2022 (CEST)
:::Na začetku prispevka je opozorilo, da članek potrebuje čiščenje. V prispevku so viri navedeni. V čem je težava? [[Uporabnik:WisselPen|WisselPen]] ([[Uporabniški pogovor:WisselPen|pogovor]]) 18:13, 29. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>pw9gfzcnnxi4vx2hjqqsra08wl4m21k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725177</id>
      <parentid>5725169</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T16:42:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Odgovor</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3595" xml:space="preserve">[[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel v Wikipediji, WisselPen. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/WisselPen|o katerih si pisal]] na Wikipediji - zaradi tega si mogoče v [[WP:KOI|konfliktu interesov]]. 

Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov.  

Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov:

*'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi.
*'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev.
*'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih.
*'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]).

Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]].

Hvala.&lt;!-- SPODNJA KATEGORIJA se lahko odstrani, če je uporabnik blokiran, se izkaže, da nima konflikta interesov, ali na obvestilo že dlje časa ni odziva. --&gt;[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestilom Ou-koi|{{PAGENAME}}]]&lt;!-- Template:uw-coi --&gt;--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:36, 19. julij 2022 (CEST)

:A09090091, ali si ti povezan s temo in zato ustvarjaš omalovažujoč članek?  [[Uporabnik:WisselPen|WisselPen]] ([[Uporabniški pogovor:WisselPen|pogovor]]) 08:00, 20. julij 2022 (CEST)
::Omalovažujoč? Ti deluješ proti konsenzu, ne jaz. Poleg tega si odstranil referencirano vsebino, ki pa je bila v nasprotju s tvojim mnenjem primerna. Glede na to, da je bil odziv zabeležen v [[WP:RS]], zame &quot;izboljšati javno podobo posameznika ali organizacije&quot; oz. njegovo nasprotje ne velja; stvari nisem olepševal in ne omalovaževal. Vsekakor se oglasi na pogovorni strani. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:53, 20. julij 2022 (CEST)
:::Na začetku prispevka je opozorilo, da članek potrebuje čiščenje. V prispevku so viri navedeni. V čem je težava? [[Uporabnik:WisselPen|WisselPen]] ([[Uporabniški pogovor:WisselPen|pogovor]]) 18:13, 29. julij 2022 (CEST)
::::Oznake se ne odstranjujejo avtomatsko, težava je bila odstranjena. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:42, 29. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>ntxyw4rh22fb9ehgtjiwyngbxbvn6sb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slavko Stošicki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521483</id>
    <revision>
      <id>5725139</id>
      <parentid>5724681</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T13:58:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Slovenski strojniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7819" xml:space="preserve">
'''Slavko Stošicki''', slovenski [[strojnik]], [[publicist]], [[pesnik]], [[fotograf]], [[25. februar]] [[1954]], [[Trbovlje]]. 	
[[Slika:Slavko portret x-5738.jpg|sličica|Slavko Stošicki]]


==Življenjepis==

'''Slavko Stošicki''' se je rodil 25. februarja 1954 v Trbovljah. Po končanju osnovne in srednje tehniške šole z odliko se je vpisal na [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani | Fakulteto za strojništvo]] Univerze v [[Ljubljana | Ljubljani]], kjer je leta 1978 diplomiral. Kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval z lokalnim radijem, bil urednik mladinskega in športnega programa ter bil leta 1979 imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja [[Radio Kum | Radia Trbovlje]]. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani [[Zveza socialistične mladine Slovenije | Zveze socialistične mladine Slovenije]] z dvoletnim mandatom izvoljen za člana predsedstva [[Savez socijalističke omladine Jugoslavije | Zveze socialistične mladine Jugoslavije]]. 

Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti [[Trbovlje | Trbovlje]] in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev [[Anduht in Nohšiht | Nohšiht]] ter avtor razstave  Trbovlje XYZ oz. Trbovlje včeraj danes jutri.

V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v [[cementarna Trbovlje | cementarni Trbovlje]], v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno delovno skupino  za izdelavo metodologije otvoritvene bilance stanja  pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila [[American Society of Appraisers | Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA]] prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.

V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo [[Lions Clubs International|Lions clubs International]] in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja [[Lions Slovenija Distrikt 129|Lions Slovenija Distrikt 129]]. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo. 

Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po letu 2010 je več objavljal na različnih portalih in imel več samostojnih fotografskih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal  tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam. 

Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.

V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.

==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.

===Strokovna dela in objave===

*Ocenjevanje strojev in opreme {{COBISS|ID=76898048}}
*Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Revizor {{COBISS|ID=107002112}}
*Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; {{COBISS|ID=380162}}
*Vpliv trga na vrednost opreme; {{COBISS|ID=7034907}}
*Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; {{COBISS|ID=3801371}}
*Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo;  {{COBISS|ID=117250816}}
*Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev {{COBISS|ID=217949952}}
*Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev {{COBISS|ID=7036443}}
*Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki {{COBISS|ID=4360033}}
*Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije {{COBISS|ID=4400481}}
*Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji {{COBISS|ID=5491041}} 
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]

*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]

*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]

*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019

===Objave Lions===
*Delovanje Lions klubov
*Priznaja in odlikovanja

==Knjige==
*Pesmi za dva Slavko Stošicki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};

==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki, LION, avtorja - Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&amp;&amp;&amp;#!/ Interviju Slavko Stošicki, Delo, avtor - Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj] 
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/ Srce je doma v rodnem mestu SAVUS - avtor Marko Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON, avtor Stanislava Radunovič]

[[Kategorija:Slovenski strojniki]]</text>
      <sha1>jvkhvm9q6lj98o2r0hdoakru20xl56h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725140</id>
      <parentid>5725139</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T13:59:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>ip, nk, ds</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7834" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Slavko Stošicki''', slovenski [[strojnik]], [[publicist]], [[pesnik]], [[fotograf]], [[25. februar]] [[1954]], [[Trbovlje]]. 	

==Življenjepis==

'''Slavko Stošicki''' se je rodil 25. februarja 1954 v Trbovljah. Po končanju osnovne in srednje tehniške šole z odliko se je vpisal na [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani | Fakulteto za strojništvo]] Univerze v [[Ljubljana | Ljubljani]], kjer je leta 1978 diplomiral. Kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval z lokalnim radijem, bil urednik mladinskega in športnega programa ter bil leta 1979 imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja [[Radio Kum | Radia Trbovlje]]. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani [[Zveza socialistične mladine Slovenije | Zveze socialistične mladine Slovenije]] z dvoletnim mandatom izvoljen za člana predsedstva [[Savez socijalističke omladine Jugoslavije | Zveze socialistične mladine Jugoslavije]]. 

Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti [[Trbovlje | Trbovlje]] in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev [[Anduht in Nohšiht | Nohšiht]] ter avtor razstave  Trbovlje XYZ oz. Trbovlje včeraj danes jutri.

V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v [[cementarna Trbovlje | cementarni Trbovlje]], v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno delovno skupino  za izdelavo metodologije otvoritvene bilance stanja  pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila [[American Society of Appraisers | Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA]] prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.

V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo [[Lions Clubs International|Lions clubs International]] in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja [[Lions Slovenija Distrikt 129|Lions Slovenija Distrikt 129]]. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo. 

Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po letu 2010 je več objavljal na različnih portalih in imel več samostojnih fotografskih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal  tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam. 

Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.

V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.

==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.

===Strokovna dela in objave===

*Ocenjevanje strojev in opreme {{COBISS|ID=76898048}}
*Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Revizor {{COBISS|ID=107002112}}
*Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; {{COBISS|ID=380162}}
*Vpliv trga na vrednost opreme; {{COBISS|ID=7034907}}
*Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; {{COBISS|ID=3801371}}
*Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo;  {{COBISS|ID=117250816}}
*Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev {{COBISS|ID=217949952}}
*Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev {{COBISS|ID=7036443}}
*Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki {{COBISS|ID=4360033}}
*Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije {{COBISS|ID=4400481}}
*Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji {{COBISS|ID=5491041}} 
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]

*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]

*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]

*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019

===Objave Lions===
*Delovanje Lions klubov
*Priznaja in odlikovanja

==Knjige==
*Pesmi za dva Slavko Stošicki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};

==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki, LION, avtorja - Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&amp;&amp;&amp;#!/ Interviju Slavko Stošicki, Delo, avtor - Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj] 
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/ Srce je doma v rodnem mestu SAVUS - avtor Marko Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON, avtor Stanislava Radunovič]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Stošicki, Slavko}}
[[Kategorija:Slovenski strojniki]]</text>
      <sha1>rfua969pcushm07m6fl48nc39nglj6z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725141</id>
      <parentid>5725140</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T14:00:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7900" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Slavko Stošicki''', slovenski [[strojnik]], [[publicist]], [[pesnik]], [[fotograf]], [[25. februar]] [[1954]], [[Trbovlje]]. 	

==Življenjepis==

'''Slavko Stošicki''' se je rodil 25. februarja 1954 v Trbovljah. Po končanju osnovne in srednje tehniške šole z odliko se je vpisal na [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani | Fakulteto za strojništvo]] Univerze v [[Ljubljana | Ljubljani]], kjer je leta 1978 diplomiral. Kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval z lokalnim radijem, bil urednik mladinskega in športnega programa ter bil leta 1979 imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja [[Radio Kum | Radia Trbovlje]]. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani [[Zveza socialistične mladine Slovenije | Zveze socialistične mladine Slovenije]] z dvoletnim mandatom izvoljen za člana predsedstva [[Savez socijalističke omladine Jugoslavije | Zveze socialistične mladine Jugoslavije]]. 

Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti [[Trbovlje | Trbovlje]] in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev [[Anduht in Nohšiht | Nohšiht]] ter avtor razstave  Trbovlje XYZ oz. Trbovlje včeraj danes jutri.

V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v [[cementarna Trbovlje | cementarni Trbovlje]], v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno delovno skupino  za izdelavo metodologije otvoritvene bilance stanja  pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila [[American Society of Appraisers | Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA]] prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.

V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo [[Lions Clubs International|Lions clubs International]] in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja [[Lions Slovenija Distrikt 129|Lions Slovenija Distrikt 129]]. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo. 

Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po letu 2010 je več objavljal na različnih portalih in imel več samostojnih fotografskih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal  tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam. 

Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.

V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.

==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.

===Strokovna dela in objave===

*Ocenjevanje strojev in opreme {{COBISS|ID=76898048}}
*Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Revizor {{COBISS|ID=107002112}}
*Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; {{COBISS|ID=380162}}
*Vpliv trga na vrednost opreme; {{COBISS|ID=7034907}}
*Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; {{COBISS|ID=3801371}}
*Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo;  {{COBISS|ID=117250816}}
*Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev {{COBISS|ID=217949952}}
*Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev {{COBISS|ID=7036443}}
*Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki {{COBISS|ID=4360033}}
*Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije {{COBISS|ID=4400481}}
*Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji {{COBISS|ID=5491041}} 
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]

*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]

*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]

*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019

===Objave Lions===
*Delovanje Lions klubov
*Priznaja in odlikovanja

==Knjige==
*Pesmi za dva Slavko Stošicki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};

==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki, LION, avtorja - Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&amp;&amp;&amp;#!/ Interviju Slavko Stošicki, Delo, avtor - Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj] 
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/ Srce je doma v rodnem mestu SAVUS - avtor Marko Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON, avtor Stanislava Radunovič]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Stošicki, Slavko}}
[[Kategorija:Slovenski strojniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>e7vkgajigugg79uc3zgjh5ax5pp9kak</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Požar na Krasu (2022)</title>
    <ns>1</ns>
    <id>521524</id>
    <revision>
      <id>5725271</id>
      <parentid>5723808</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T21:08:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kaj je mogoče storiti, da bi bilo gašenje v podobnih okoliščinah lažje in uspešnejše */ nov razdelek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15328" xml:space="preserve">{{pogovor-glava}}
{{Število ogledov}}

== Satelitska slika ==

Obsežnost požara je razvidna na satelitskih slikah [https://www.earthdata.nasa.gov/learn/find-data/near-real-time/firms FIRMS], npr. [https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:2022-07-21..2022-07-22,2022-07-21;l:noaa20-viirs,viirs,modis_a,modis_t,countries;@13.6,45.8,13z tule]. Mislim, da je to, kar naredi [[NASA]], avtomatsko dovoljeno uporabljati v Zbirki, označi se lahko z &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;[[:commons:Template:PD-USGov-NASA|PD-USGov-NASA]]&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:19, 22. julij 2022 (CEST)

:Zemljevid požarišča na [https://emergency.copernicus.eu/mapping/system/files/components/EMSR604_AOI01_DEL_PRODUCT_r1_RTP01_v1.jpg], mislim da zadošča {{[[:commons:Template:PD-European-Commission|PD-European-Commission]]}}. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:03, 22. julij 2022 (CEST)

== Slike ==

Naložil sem nekaj slik slovenske vojske iz [https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovenska-vojska-pomaga-pri-gasenju-pozara-na-obmocju-k/], za katere imamo dovoljenje ([[:Commons:Template:MORS]]), na [[:Commons:Category:2022 fires in Slovenia]]. Na žalost so brez lokacije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:15, 22. julij 2022 (CEST)

:Odlično, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:45, 22. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Ali VRT zahtevek velja za vse slike, katere avtor je SV/MORS? Nekaj jih je bilo po člankih 24ur, pa bi jih rad naložil. Ali &lt;nowiki&gt;{{MORS}}&lt;/nowiki&gt; zadostuje? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:22, 22. julij 2022 (CEST)
::Na dovoljenju piše: »Slike, vzete s strani www.mo.gov.si in www.slovenskavojska.si, se lahko uporabljajo pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0.«, tako da PMM ne. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:24, 22. julij 2022 (CEST)
:::Škoda, vseeno hvala za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:29, 22. julij 2022 (CEST)

== Diferenciacija ==

@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Po podatkih Sentinela sta se požara združila. Kaj bomo pa sedaj? Če upoštevamo pravilo zdrave pameti, pa to, da mediji dogodek še vedno obravnavajo kot isti požar; se mi neka drobitev ne zdi smiselna. Kako bomo naprej? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:11, 23. julij 2022 (CEST)

:Predlagam, da nadaljujemo pod tem naslovom. Bom tekom dneva prenesel vsebino, če bo šlo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 02:51, 24. julij 2022 (CEST)

== Spartan ==

Po podatkih 24ur in Flightradar sta Spartana skupno naredila 4 odmete; 2 včeraj in 2 danes. Zadnji odmet je bil pred pol ure. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:31, 24. julij 2022 (CEST)

:Ok, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:36, 24. julij 2022 (CEST)

== Ime letala ==
Nekaj mi ni jasno. Kako se imenuje letalo? V tem članku je canadier, wiki članek je bombardier, za Nemce je viking, za Italijane canadair. Vsako od teh poimenovanj ima seveda svoj vzrok in pomen, vendar – katero je pravilno? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:46, 24. julij 2022 (CEST)

:Daleč najbolj uveljavljeno pomenovanje je {{ill|Canadair CL-415|en}}. Ne vem, zakaj imamo mi članek na Bombardier 415. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 19:44, 24. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Canadier je najbolj pogosto poimenovanje v slovenskih medijih in literaturi. Bombardier je nadpomenka, kasneje je letalo namreč izdelovalo to podjetje in je pogosto poimenovanje tudi za ostale tipe letal te znamke. Italijani in mi ga imenujemo po originalnemu izdelovalcu, &lt;s&gt;od kje je pa ime prišlo Nemcem pa ne bi znal točno povedati (verjetno kakšna asociacija na kljun letala oz. vikinški drakar).&lt;/s&gt; Nemci pa ga imenujejo po predelovalnem podjetju Viking, ki je letala nadgradila z elektroniko (tip CL415EAF) Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:46, 24. julij 2022 (CEST)

::Sicer pa opažam, da se zapisuje tudi kar generično ''kanader''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:54, 24. julij 2022 (CEST)

:::Hvala za razlago. Meni se zdi ''canadier'' malce popačeno, čeprav je res najbolj pogosto. Morali bi izbirati med ''canadair'' in ''kanader''. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:56, 25. julij 2022 (CEST)

== Galerija ==

@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Ne razumem zakaj si mi odstranil galerijo, navsezadnje so slike izredno pomemben del vsakega članka, da prikažejo še neko vizualno podobo. Za razlago si mi navedel: &quot;imamo zbirko&quot; + neko pravilo iz &lt;u&gt;angleške&lt;/u&gt; wiki. 1. kateri običajni uporabnik bo šel na wiki commons in si pogledal slike? Grem stavit, da 99 % bralcev (ne urednikov) niti ne ve kaj je Zbirka oz. Commons. 2. to pravilo tako ali tako ni na slo. wiki, se pa z njim tudi ne strinjam, saj kot sem že skoraj napisal, slike koristijo. Kako bi recimo izgledali članki o raznih slikarjih brez galerije slik na koncu članka. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:46, 25. julij 2022 (CEST)

:P.S.: sploh pa iz tistega pravila: &quot;Generally, a gallery or cluster of images should not be added so long as there is space for images to be effectively presented adjacent to text. A gallery section may be appropriate in some Wikipedia articles if a collection of images can illustrate aspects of a subject that cannot be easily or adequately described by text or individual images.&quot; — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:48, 25. julij 2022 (CEST)
:{{komentar}} Kot prvo se strinjam s komentarjem, da tega pravila ni in ta ne bo odločal o vključitvi. Postavljanje neimplementiranih pravil iz enwiki na slwiki je včasih že povzročilo iskrice. Menim, da je članek dovolj dolg, da se vključi kakovostne posnetke, ki pa niso kar vsi iz kategorije (npr: [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 5.jpg]] ter [[:Slika:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg]] nimata take uporabnosti, sploh prva). &quot;Kako bi recimo izgledali članki o raznih slikarjih&quot; pa se nanaša na zadnji odstavek, včasih si je dela težko predstavljati brez slik, detajli pa ti tu razkrijejo zgodbo, ki jo delo ponuja. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:50, 25. julij 2022 (CEST)

::Se zelo strinjam, da slike koristijo, obenem pa menim, da jih je treba vključiti na ustrezna mesta in da morajo ponazarjati vsebino članka. Tudi če stran [[:en:GALLERY]] še ni prevedena, imamo slogovno smernico [[WP:SLIKE]], v kateri je jasno zapisano: &quot;Slike morajo biti ustrezne in relevantne v kontekstu teme, ne pa predvsem dekorativne&quot; in &quot;Pretirano velike galerije v člankih niso zaželene. Predstavljanju večjega števila večpredstavnostnih vsebin je namenjena Zbirka.&quot; --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 12:03, 25. julij 2022 (CEST)

:::Meni so se te slike zdele relevantne, galerija pa tudi ni bila pretirano velika, imela je namreč le 9 slik, od tega dva videoposnetka. Slike nisem hotel dodajati na naključna mesta v članku, ker iz njih ni razvidno iz katerega dne so + v članku ni dovolj prostora. Galerijo bom povrnil in odstranil tisto sliko za ketero @A09 pravi, da &quot;sploh ni uporabna&quot;, druga se mi zdi primerna saj se levo zgoraj tudi vidi dim kamor helikopterja letita. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:39, 25. julij 2022 (CEST)
::::{{komentar}}: Nisem tako mislil, je pa motivsko morda neprimernejša kakor ostale. Vsekakor pri takih tematikah posameznik nima skupne zadnje besede, zato ne jemati mojega mnenja kot absolutnega. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:52, 25. julij 2022 (CEST)
:::::Saj ga ne, tudi jaz nisem mislil tečno izpasti (sedaj ko zgornje ponovno berem se res tako zdi), nekako le poskušam doseči nek konsenz, da bomo vsi zadovoljni. Tudi nimam nič proti, če se kakšno sliko iz galerije prestavi na ustreznejše mesto. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 14:08, 25. julij 2022 (CEST)

:To je problem pri teh slikah, da ni razvidno ne katerega dne ne na kateri lokaciji so bile posnete. Za splošno ponazoritev požara in gašenja bi bile mogoče primerne, za ilustracijo posameznih navedb v članku pa niti ne. S tega vidika se mi zdijo naključno nabrane in ne razumem čisto smisla te galerije. Kako pa je bil narejen izbor teh slik in koliko naj jih bi jih bilo sploh vključenih v galerijo? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:23, 25. julij 2022 (CEST)
Slike iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' so ustrezne in relevantne v kontekstu teme (požar(i) na Krasu 2022), tista iz leta 2013 pa pač ne. Kot pravi GeographieMan, številko slik nikakor ni bilo preveliko. Za tiste, ki jih je posnela Slovenska vojska, je znana približna lokacija, omenjena v članku na njihovi strani (območje Miren - Kostanjevica). Ni mi jasno, zakaj se ti brez mikrolokacije zdijo neuporabne. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 15:44, 25. julij 2022 (CEST)
:No, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo dveh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen:
::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]
::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656  Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:30, 25. julij 2022 (CEST)

:Vrtimo se v krogu. Še enkrat: Kako je bil narejen izbor teh slik in koliko naj jih bi jih bilo sploh vključenih v galerijo? Po kakšnem kriteriju si ocenil, da &quot;številko slik nikakor ni bilo preveliko&quot;? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 16:52, 25. julij 2022 (CEST)
::[[WP:SLIKE]] tega ne veleva. Pravi le, da so avtentične, kar slike so. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:58, 25. julij 2022 (CEST)
:::OK. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:08, 25. julij 2022 (CEST)
:::Samo še to bi dodal, kar dejansko piše o avtentičnosti: &quot;Slike morajo biti videti kot to, kar naj bi ponazarjale, ne glede na to, ali so dokazljivo avtentične.&quot;. Ne da bi bilo na tem mestu posebej relevantno, ampak da ne bo pomote. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:34, 25. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: izbral sem pač tiste, ki so izgledale najbolj kvalitetne in ponujajo dober vpogled v dogodek, nisem uporabil nobene posebne znanstvene metode :). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:20, 25. julij 2022 (CEST)
:::Ok, potem verjetno ne bo nič narobe, če jih še jaz dodam par, ki se mi zdijo najbolj kvalitetne? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:26, 25. julij 2022 (CEST)
::::Seveda, da jih lahko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:32, 25. julij 2022 (CEST)
:::Hvala za dovoljenje. Žal nisem našel nič primernega. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:46, 25. julij 2022 (CEST)

== Kaj je mogoče storiti, da bi bilo gašenje v podobnih okoliščinah lažje in uspešnejše ==

V razdelku [[Požar na Krasu (2022)#Slovenija|Požar na Krasu (2022)#Odprava škode]], je v razdelku Slovenija zapis o tem, da je predsednik vlade Robert Golob napovedal spremembo zakona o gasilstvu, ki pa vsebinsko ne spada v razdelek o obnovi, ampak v razdelek s podobnim imenom, kot je tu. 

V ta razdelek bi spadal tudi razmislek o tem, ali oziroma kako izboljšati sposobnosti Slovenije za gašenje iz zraka, npr. na osnovi tega vira. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/kaj-naj-kupi-slovenija-na-izbiro-so-kanader-spartan-zracni-traktor-helikopter/635306 |title=Kaj naj kupi Slovenija? Na izbiro so kanader, spartan, zračni traktor, helikopter ... |accessdate= |date=25. julij 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Iz kakšnega drugega vira bi bilo treba povzeti - mislim, da sem to nekje videl - da [[Bombardier 415|Canadair-ov]] trenutno ne izdelujejo, če je ta info točna. [[Air Tractor AT-802|Zračni traktor]] je verjetno dobavljiv in različica Fire Boss tudi lahko zajema vodo med poletom in jih ima tudi Hrvaška nekaj in je verjetno tudi ena od možnosti. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:08, 29. julij 2022 (CEST) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:08, 29. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>tocliwfq8k53smmzg8vlu46o17vea2z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725272</id>
      <parentid>5725271</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T21:17:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kaj je mogoče storiti, da bi bilo gašenje v podobnih okoliščinah lažje in uspešnejše - še en vir */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15731" xml:space="preserve">{{pogovor-glava}}
{{Število ogledov}}

== Satelitska slika ==

Obsežnost požara je razvidna na satelitskih slikah [https://www.earthdata.nasa.gov/learn/find-data/near-real-time/firms FIRMS], npr. [https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:2022-07-21..2022-07-22,2022-07-21;l:noaa20-viirs,viirs,modis_a,modis_t,countries;@13.6,45.8,13z tule]. Mislim, da je to, kar naredi [[NASA]], avtomatsko dovoljeno uporabljati v Zbirki, označi se lahko z &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;[[:commons:Template:PD-USGov-NASA|PD-USGov-NASA]]&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:19, 22. julij 2022 (CEST)

:Zemljevid požarišča na [https://emergency.copernicus.eu/mapping/system/files/components/EMSR604_AOI01_DEL_PRODUCT_r1_RTP01_v1.jpg], mislim da zadošča {{[[:commons:Template:PD-European-Commission|PD-European-Commission]]}}. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:03, 22. julij 2022 (CEST)

== Slike ==

Naložil sem nekaj slik slovenske vojske iz [https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovenska-vojska-pomaga-pri-gasenju-pozara-na-obmocju-k/], za katere imamo dovoljenje ([[:Commons:Template:MORS]]), na [[:Commons:Category:2022 fires in Slovenia]]. Na žalost so brez lokacije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:15, 22. julij 2022 (CEST)

:Odlično, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:45, 22. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Ali VRT zahtevek velja za vse slike, katere avtor je SV/MORS? Nekaj jih je bilo po člankih 24ur, pa bi jih rad naložil. Ali &lt;nowiki&gt;{{MORS}}&lt;/nowiki&gt; zadostuje? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:22, 22. julij 2022 (CEST)
::Na dovoljenju piše: »Slike, vzete s strani www.mo.gov.si in www.slovenskavojska.si, se lahko uporabljajo pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0.«, tako da PMM ne. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:24, 22. julij 2022 (CEST)
:::Škoda, vseeno hvala za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:29, 22. julij 2022 (CEST)

== Diferenciacija ==

@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Po podatkih Sentinela sta se požara združila. Kaj bomo pa sedaj? Če upoštevamo pravilo zdrave pameti, pa to, da mediji dogodek še vedno obravnavajo kot isti požar; se mi neka drobitev ne zdi smiselna. Kako bomo naprej? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:11, 23. julij 2022 (CEST)

:Predlagam, da nadaljujemo pod tem naslovom. Bom tekom dneva prenesel vsebino, če bo šlo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 02:51, 24. julij 2022 (CEST)

== Spartan ==

Po podatkih 24ur in Flightradar sta Spartana skupno naredila 4 odmete; 2 včeraj in 2 danes. Zadnji odmet je bil pred pol ure. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:31, 24. julij 2022 (CEST)

:Ok, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:36, 24. julij 2022 (CEST)

== Ime letala ==
Nekaj mi ni jasno. Kako se imenuje letalo? V tem članku je canadier, wiki članek je bombardier, za Nemce je viking, za Italijane canadair. Vsako od teh poimenovanj ima seveda svoj vzrok in pomen, vendar – katero je pravilno? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:46, 24. julij 2022 (CEST)

:Daleč najbolj uveljavljeno pomenovanje je {{ill|Canadair CL-415|en}}. Ne vem, zakaj imamo mi članek na Bombardier 415. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 19:44, 24. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Canadier je najbolj pogosto poimenovanje v slovenskih medijih in literaturi. Bombardier je nadpomenka, kasneje je letalo namreč izdelovalo to podjetje in je pogosto poimenovanje tudi za ostale tipe letal te znamke. Italijani in mi ga imenujemo po originalnemu izdelovalcu, &lt;s&gt;od kje je pa ime prišlo Nemcem pa ne bi znal točno povedati (verjetno kakšna asociacija na kljun letala oz. vikinški drakar).&lt;/s&gt; Nemci pa ga imenujejo po predelovalnem podjetju Viking, ki je letala nadgradila z elektroniko (tip CL415EAF) Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:46, 24. julij 2022 (CEST)

::Sicer pa opažam, da se zapisuje tudi kar generično ''kanader''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:54, 24. julij 2022 (CEST)

:::Hvala za razlago. Meni se zdi ''canadier'' malce popačeno, čeprav je res najbolj pogosto. Morali bi izbirati med ''canadair'' in ''kanader''. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:56, 25. julij 2022 (CEST)

== Galerija ==

@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Ne razumem zakaj si mi odstranil galerijo, navsezadnje so slike izredno pomemben del vsakega članka, da prikažejo še neko vizualno podobo. Za razlago si mi navedel: &quot;imamo zbirko&quot; + neko pravilo iz &lt;u&gt;angleške&lt;/u&gt; wiki. 1. kateri običajni uporabnik bo šel na wiki commons in si pogledal slike? Grem stavit, da 99 % bralcev (ne urednikov) niti ne ve kaj je Zbirka oz. Commons. 2. to pravilo tako ali tako ni na slo. wiki, se pa z njim tudi ne strinjam, saj kot sem že skoraj napisal, slike koristijo. Kako bi recimo izgledali članki o raznih slikarjih brez galerije slik na koncu članka. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:46, 25. julij 2022 (CEST)

:P.S.: sploh pa iz tistega pravila: &quot;Generally, a gallery or cluster of images should not be added so long as there is space for images to be effectively presented adjacent to text. A gallery section may be appropriate in some Wikipedia articles if a collection of images can illustrate aspects of a subject that cannot be easily or adequately described by text or individual images.&quot; — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:48, 25. julij 2022 (CEST)
:{{komentar}} Kot prvo se strinjam s komentarjem, da tega pravila ni in ta ne bo odločal o vključitvi. Postavljanje neimplementiranih pravil iz enwiki na slwiki je včasih že povzročilo iskrice. Menim, da je članek dovolj dolg, da se vključi kakovostne posnetke, ki pa niso kar vsi iz kategorije (npr: [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 5.jpg]] ter [[:Slika:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg]] nimata take uporabnosti, sploh prva). &quot;Kako bi recimo izgledali članki o raznih slikarjih&quot; pa se nanaša na zadnji odstavek, včasih si je dela težko predstavljati brez slik, detajli pa ti tu razkrijejo zgodbo, ki jo delo ponuja. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:50, 25. julij 2022 (CEST)

::Se zelo strinjam, da slike koristijo, obenem pa menim, da jih je treba vključiti na ustrezna mesta in da morajo ponazarjati vsebino članka. Tudi če stran [[:en:GALLERY]] še ni prevedena, imamo slogovno smernico [[WP:SLIKE]], v kateri je jasno zapisano: &quot;Slike morajo biti ustrezne in relevantne v kontekstu teme, ne pa predvsem dekorativne&quot; in &quot;Pretirano velike galerije v člankih niso zaželene. Predstavljanju večjega števila večpredstavnostnih vsebin je namenjena Zbirka.&quot; --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 12:03, 25. julij 2022 (CEST)

:::Meni so se te slike zdele relevantne, galerija pa tudi ni bila pretirano velika, imela je namreč le 9 slik, od tega dva videoposnetka. Slike nisem hotel dodajati na naključna mesta v članku, ker iz njih ni razvidno iz katerega dne so + v članku ni dovolj prostora. Galerijo bom povrnil in odstranil tisto sliko za ketero @A09 pravi, da &quot;sploh ni uporabna&quot;, druga se mi zdi primerna saj se levo zgoraj tudi vidi dim kamor helikopterja letita. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:39, 25. julij 2022 (CEST)
::::{{komentar}}: Nisem tako mislil, je pa motivsko morda neprimernejša kakor ostale. Vsekakor pri takih tematikah posameznik nima skupne zadnje besede, zato ne jemati mojega mnenja kot absolutnega. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:52, 25. julij 2022 (CEST)
:::::Saj ga ne, tudi jaz nisem mislil tečno izpasti (sedaj ko zgornje ponovno berem se res tako zdi), nekako le poskušam doseči nek konsenz, da bomo vsi zadovoljni. Tudi nimam nič proti, če se kakšno sliko iz galerije prestavi na ustreznejše mesto. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 14:08, 25. julij 2022 (CEST)

:To je problem pri teh slikah, da ni razvidno ne katerega dne ne na kateri lokaciji so bile posnete. Za splošno ponazoritev požara in gašenja bi bile mogoče primerne, za ilustracijo posameznih navedb v članku pa niti ne. S tega vidika se mi zdijo naključno nabrane in ne razumem čisto smisla te galerije. Kako pa je bil narejen izbor teh slik in koliko naj jih bi jih bilo sploh vključenih v galerijo? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:23, 25. julij 2022 (CEST)
Slike iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' so ustrezne in relevantne v kontekstu teme (požar(i) na Krasu 2022), tista iz leta 2013 pa pač ne. Kot pravi GeographieMan, številko slik nikakor ni bilo preveliko. Za tiste, ki jih je posnela Slovenska vojska, je znana približna lokacija, omenjena v članku na njihovi strani (območje Miren - Kostanjevica). Ni mi jasno, zakaj se ti brez mikrolokacije zdijo neuporabne. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 15:44, 25. julij 2022 (CEST)
:No, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo dveh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen:
::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]
::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656  Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:30, 25. julij 2022 (CEST)

:Vrtimo se v krogu. Še enkrat: Kako je bil narejen izbor teh slik in koliko naj jih bi jih bilo sploh vključenih v galerijo? Po kakšnem kriteriju si ocenil, da &quot;številko slik nikakor ni bilo preveliko&quot;? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 16:52, 25. julij 2022 (CEST)
::[[WP:SLIKE]] tega ne veleva. Pravi le, da so avtentične, kar slike so. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:58, 25. julij 2022 (CEST)
:::OK. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:08, 25. julij 2022 (CEST)
:::Samo še to bi dodal, kar dejansko piše o avtentičnosti: &quot;Slike morajo biti videti kot to, kar naj bi ponazarjale, ne glede na to, ali so dokazljivo avtentične.&quot;. Ne da bi bilo na tem mestu posebej relevantno, ampak da ne bo pomote. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:34, 25. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: izbral sem pač tiste, ki so izgledale najbolj kvalitetne in ponujajo dober vpogled v dogodek, nisem uporabil nobene posebne znanstvene metode :). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:20, 25. julij 2022 (CEST)
:::Ok, potem verjetno ne bo nič narobe, če jih še jaz dodam par, ki se mi zdijo najbolj kvalitetne? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:26, 25. julij 2022 (CEST)
::::Seveda, da jih lahko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:32, 25. julij 2022 (CEST)
:::Hvala za dovoljenje. Žal nisem našel nič primernega. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:46, 25. julij 2022 (CEST)

== Kaj je mogoče storiti, da bi bilo gašenje v podobnih okoliščinah lažje in uspešnejše ==

V razdelku [[Požar na Krasu (2022)#Slovenija|Požar na Krasu (2022)#Odprava škode]], je v razdelku Slovenija zapis o tem, da je predsednik vlade Robert Golob napovedal spremembo zakona o gasilstvu, ki pa vsebinsko ne spada v razdelek o obnovi, ampak v razdelek s podobnim imenom, kot je tu. 

V ta razdelek bi spadal tudi razmislek o tem, ali oziroma kako izboljšati sposobnosti Slovenije za gašenje iz zraka, npr. na osnovi tega vira. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/kaj-naj-kupi-slovenija-na-izbiro-so-kanader-spartan-zracni-traktor-helikopter/635306 |title=Kaj naj kupi Slovenija? Na izbiro so kanader, spartan, zračni traktor, helikopter ... |accessdate= |date=25. julij 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Iz kakšnega drugega vira bi bilo treba povzeti - mislim, da sem to nekje videl - da [[Bombardier 415|Canadair-ov]] trenutno ne izdelujejo, če je ta info točna. [[Air Tractor AT-802|Zračni traktor]] je verjetno dobavljiv in različica Fire Boss tudi lahko zajema vodo med poletom in jih ima tudi Hrvaška nekaj in je verjetno tudi ena od možnosti. Še en vir.&lt;ref&gt;{{navedi splet |https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62de799ae3b9d/v-nekaj-sekundah-s-hitrostjo-70-vozlov-pograbi-6000-litrov-vode-a-sloveniji-ne-disi-potrebujemo-manjsega-a-spretnejsega |title=V nekaj sekundah s hitrostjo 70 vozlov pograbi 6000 litrov vode, a Sloveniji ne diši, potrebujemo manjšega, spretnejšega |accessdate= |date=25. Jul 202 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;  --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:08, 29. julij 2022 (CEST) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:08, 29. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>0rwv38tnn32j3qjxzs30qalxr0v3knc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725273</id>
      <parentid>5725272</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T21:19:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Kaj je mogoče storiti, da bi bilo gašenje v podobnih okoliščinah lažje in uspešnejše */ popravek</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15735" xml:space="preserve">{{pogovor-glava}}
{{Število ogledov}}

== Satelitska slika ==

Obsežnost požara je razvidna na satelitskih slikah [https://www.earthdata.nasa.gov/learn/find-data/near-real-time/firms FIRMS], npr. [https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:2022-07-21..2022-07-22,2022-07-21;l:noaa20-viirs,viirs,modis_a,modis_t,countries;@13.6,45.8,13z tule]. Mislim, da je to, kar naredi [[NASA]], avtomatsko dovoljeno uporabljati v Zbirki, označi se lahko z &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;[[:commons:Template:PD-USGov-NASA|PD-USGov-NASA]]&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:19, 22. julij 2022 (CEST)

:Zemljevid požarišča na [https://emergency.copernicus.eu/mapping/system/files/components/EMSR604_AOI01_DEL_PRODUCT_r1_RTP01_v1.jpg], mislim da zadošča {{[[:commons:Template:PD-European-Commission|PD-European-Commission]]}}. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:03, 22. julij 2022 (CEST)

== Slike ==

Naložil sem nekaj slik slovenske vojske iz [https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovenska-vojska-pomaga-pri-gasenju-pozara-na-obmocju-k/], za katere imamo dovoljenje ([[:Commons:Template:MORS]]), na [[:Commons:Category:2022 fires in Slovenia]]. Na žalost so brez lokacije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:15, 22. julij 2022 (CEST)

:Odlično, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:45, 22. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Ali VRT zahtevek velja za vse slike, katere avtor je SV/MORS? Nekaj jih je bilo po člankih 24ur, pa bi jih rad naložil. Ali &lt;nowiki&gt;{{MORS}}&lt;/nowiki&gt; zadostuje? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:22, 22. julij 2022 (CEST)
::Na dovoljenju piše: »Slike, vzete s strani www.mo.gov.si in www.slovenskavojska.si, se lahko uporabljajo pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0.«, tako da PMM ne. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:24, 22. julij 2022 (CEST)
:::Škoda, vseeno hvala za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:29, 22. julij 2022 (CEST)

== Diferenciacija ==

@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Po podatkih Sentinela sta se požara združila. Kaj bomo pa sedaj? Če upoštevamo pravilo zdrave pameti, pa to, da mediji dogodek še vedno obravnavajo kot isti požar; se mi neka drobitev ne zdi smiselna. Kako bomo naprej? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:11, 23. julij 2022 (CEST)

:Predlagam, da nadaljujemo pod tem naslovom. Bom tekom dneva prenesel vsebino, če bo šlo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 02:51, 24. julij 2022 (CEST)

== Spartan ==

Po podatkih 24ur in Flightradar sta Spartana skupno naredila 4 odmete; 2 včeraj in 2 danes. Zadnji odmet je bil pred pol ure. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:31, 24. julij 2022 (CEST)

:Ok, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:36, 24. julij 2022 (CEST)

== Ime letala ==
Nekaj mi ni jasno. Kako se imenuje letalo? V tem članku je canadier, wiki članek je bombardier, za Nemce je viking, za Italijane canadair. Vsako od teh poimenovanj ima seveda svoj vzrok in pomen, vendar – katero je pravilno? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:46, 24. julij 2022 (CEST)

:Daleč najbolj uveljavljeno pomenovanje je {{ill|Canadair CL-415|en}}. Ne vem, zakaj imamo mi članek na Bombardier 415. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 19:44, 24. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Canadier je najbolj pogosto poimenovanje v slovenskih medijih in literaturi. Bombardier je nadpomenka, kasneje je letalo namreč izdelovalo to podjetje in je pogosto poimenovanje tudi za ostale tipe letal te znamke. Italijani in mi ga imenujemo po originalnemu izdelovalcu, &lt;s&gt;od kje je pa ime prišlo Nemcem pa ne bi znal točno povedati (verjetno kakšna asociacija na kljun letala oz. vikinški drakar).&lt;/s&gt; Nemci pa ga imenujejo po predelovalnem podjetju Viking, ki je letala nadgradila z elektroniko (tip CL415EAF) Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:46, 24. julij 2022 (CEST)

::Sicer pa opažam, da se zapisuje tudi kar generično ''kanader''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:54, 24. julij 2022 (CEST)

:::Hvala za razlago. Meni se zdi ''canadier'' malce popačeno, čeprav je res najbolj pogosto. Morali bi izbirati med ''canadair'' in ''kanader''. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:56, 25. julij 2022 (CEST)

== Galerija ==

@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Ne razumem zakaj si mi odstranil galerijo, navsezadnje so slike izredno pomemben del vsakega članka, da prikažejo še neko vizualno podobo. Za razlago si mi navedel: &quot;imamo zbirko&quot; + neko pravilo iz &lt;u&gt;angleške&lt;/u&gt; wiki. 1. kateri običajni uporabnik bo šel na wiki commons in si pogledal slike? Grem stavit, da 99 % bralcev (ne urednikov) niti ne ve kaj je Zbirka oz. Commons. 2. to pravilo tako ali tako ni na slo. wiki, se pa z njim tudi ne strinjam, saj kot sem že skoraj napisal, slike koristijo. Kako bi recimo izgledali članki o raznih slikarjih brez galerije slik na koncu članka. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:46, 25. julij 2022 (CEST)

:P.S.: sploh pa iz tistega pravila: &quot;Generally, a gallery or cluster of images should not be added so long as there is space for images to be effectively presented adjacent to text. A gallery section may be appropriate in some Wikipedia articles if a collection of images can illustrate aspects of a subject that cannot be easily or adequately described by text or individual images.&quot; — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:48, 25. julij 2022 (CEST)
:{{komentar}} Kot prvo se strinjam s komentarjem, da tega pravila ni in ta ne bo odločal o vključitvi. Postavljanje neimplementiranih pravil iz enwiki na slwiki je včasih že povzročilo iskrice. Menim, da je članek dovolj dolg, da se vključi kakovostne posnetke, ki pa niso kar vsi iz kategorije (npr: [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 5.jpg]] ter [[:Slika:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg]] nimata take uporabnosti, sploh prva). &quot;Kako bi recimo izgledali članki o raznih slikarjih&quot; pa se nanaša na zadnji odstavek, včasih si je dela težko predstavljati brez slik, detajli pa ti tu razkrijejo zgodbo, ki jo delo ponuja. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:50, 25. julij 2022 (CEST)

::Se zelo strinjam, da slike koristijo, obenem pa menim, da jih je treba vključiti na ustrezna mesta in da morajo ponazarjati vsebino članka. Tudi če stran [[:en:GALLERY]] še ni prevedena, imamo slogovno smernico [[WP:SLIKE]], v kateri je jasno zapisano: &quot;Slike morajo biti ustrezne in relevantne v kontekstu teme, ne pa predvsem dekorativne&quot; in &quot;Pretirano velike galerije v člankih niso zaželene. Predstavljanju večjega števila večpredstavnostnih vsebin je namenjena Zbirka.&quot; --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 12:03, 25. julij 2022 (CEST)

:::Meni so se te slike zdele relevantne, galerija pa tudi ni bila pretirano velika, imela je namreč le 9 slik, od tega dva videoposnetka. Slike nisem hotel dodajati na naključna mesta v članku, ker iz njih ni razvidno iz katerega dne so + v članku ni dovolj prostora. Galerijo bom povrnil in odstranil tisto sliko za ketero @A09 pravi, da &quot;sploh ni uporabna&quot;, druga se mi zdi primerna saj se levo zgoraj tudi vidi dim kamor helikopterja letita. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:39, 25. julij 2022 (CEST)
::::{{komentar}}: Nisem tako mislil, je pa motivsko morda neprimernejša kakor ostale. Vsekakor pri takih tematikah posameznik nima skupne zadnje besede, zato ne jemati mojega mnenja kot absolutnega. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:52, 25. julij 2022 (CEST)
:::::Saj ga ne, tudi jaz nisem mislil tečno izpasti (sedaj ko zgornje ponovno berem se res tako zdi), nekako le poskušam doseči nek konsenz, da bomo vsi zadovoljni. Tudi nimam nič proti, če se kakšno sliko iz galerije prestavi na ustreznejše mesto. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 14:08, 25. julij 2022 (CEST)

:To je problem pri teh slikah, da ni razvidno ne katerega dne ne na kateri lokaciji so bile posnete. Za splošno ponazoritev požara in gašenja bi bile mogoče primerne, za ilustracijo posameznih navedb v članku pa niti ne. S tega vidika se mi zdijo naključno nabrane in ne razumem čisto smisla te galerije. Kako pa je bil narejen izbor teh slik in koliko naj jih bi jih bilo sploh vključenih v galerijo? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:23, 25. julij 2022 (CEST)
Slike iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' so ustrezne in relevantne v kontekstu teme (požar(i) na Krasu 2022), tista iz leta 2013 pa pač ne. Kot pravi GeographieMan, številko slik nikakor ni bilo preveliko. Za tiste, ki jih je posnela Slovenska vojska, je znana približna lokacija, omenjena v članku na njihovi strani (območje Miren - Kostanjevica). Ni mi jasno, zakaj se ti brez mikrolokacije zdijo neuporabne. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 15:44, 25. julij 2022 (CEST)
:No, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo dveh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen:
::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]
::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656  Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:30, 25. julij 2022 (CEST)

:Vrtimo se v krogu. Še enkrat: Kako je bil narejen izbor teh slik in koliko naj jih bi jih bilo sploh vključenih v galerijo? Po kakšnem kriteriju si ocenil, da &quot;številko slik nikakor ni bilo preveliko&quot;? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 16:52, 25. julij 2022 (CEST)
::[[WP:SLIKE]] tega ne veleva. Pravi le, da so avtentične, kar slike so. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:58, 25. julij 2022 (CEST)
:::OK. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:08, 25. julij 2022 (CEST)
:::Samo še to bi dodal, kar dejansko piše o avtentičnosti: &quot;Slike morajo biti videti kot to, kar naj bi ponazarjale, ne glede na to, ali so dokazljivo avtentične.&quot;. Ne da bi bilo na tem mestu posebej relevantno, ampak da ne bo pomote. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:34, 25. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: izbral sem pač tiste, ki so izgledale najbolj kvalitetne in ponujajo dober vpogled v dogodek, nisem uporabil nobene posebne znanstvene metode :). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:20, 25. julij 2022 (CEST)
:::Ok, potem verjetno ne bo nič narobe, če jih še jaz dodam par, ki se mi zdijo najbolj kvalitetne? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:26, 25. julij 2022 (CEST)
::::Seveda, da jih lahko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:32, 25. julij 2022 (CEST)
:::Hvala za dovoljenje. Žal nisem našel nič primernega. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:46, 25. julij 2022 (CEST)

== Kaj je mogoče storiti, da bi bilo gašenje v podobnih okoliščinah lažje in uspešnejše ==

V razdelku [[Požar na Krasu (2022)#Slovenija|Požar na Krasu (2022)#Odprava škode]], je v razdelku Slovenija zapis o tem, da je predsednik vlade Robert Golob napovedal spremembo zakona o gasilstvu, ki pa vsebinsko ne spada v razdelek o obnovi, ampak v razdelek s podobnim imenom, kot je tu. 

V ta razdelek bi spadal tudi razmislek o tem, ali oziroma kako izboljšati sposobnosti Slovenije za gašenje iz zraka, npr. na osnovi tega vira. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/kaj-naj-kupi-slovenija-na-izbiro-so-kanader-spartan-zracni-traktor-helikopter/635306 |title=Kaj naj kupi Slovenija? Na izbiro so kanader, spartan, zračni traktor, helikopter ... |accessdate= |date=25. julij 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Iz kakšnega drugega vira bi bilo treba povzeti - mislim, da sem to nekje videl - da [[Bombardier 415|Canadair-ov]] trenutno ne izdelujejo, če je ta info točna. [[Air Tractor AT-802|Zračni traktor]] je verjetno dobavljiv in različica Fire Boss tudi lahko zajema vodo med poletom in jih ima tudi Hrvaška nekaj in je verjetno tudi ena od možnosti. Še en vir.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62de799ae3b9d/v-nekaj-sekundah-s-hitrostjo-70-vozlov-pograbi-6000-litrov-vode-a-sloveniji-ne-disi-potrebujemo-manjsega-a-spretnejsega |title=V nekaj sekundah s hitrostjo 70 vozlov pograbi 6000 litrov vode, a Sloveniji ne diši, potrebujemo manjšega, spretnejšega |accessdate= |date=25. Jul 202 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;  --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:08, 29. julij 2022 (CEST) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:08, 29. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>6gabwu9iid1ab4cr9hjiw6mnar0zq6b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725276</id>
      <parentid>5725273</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T21:24:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Kaj je mogoče storiti, da bi bilo gašenje v podobnih okoliščinah lažje in uspešnejše */  še en vif</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16011" xml:space="preserve">{{pogovor-glava}}
{{Število ogledov}}

== Satelitska slika ==

Obsežnost požara je razvidna na satelitskih slikah [https://www.earthdata.nasa.gov/learn/find-data/near-real-time/firms FIRMS], npr. [https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:2022-07-21..2022-07-22,2022-07-21;l:noaa20-viirs,viirs,modis_a,modis_t,countries;@13.6,45.8,13z tule]. Mislim, da je to, kar naredi [[NASA]], avtomatsko dovoljeno uporabljati v Zbirki, označi se lahko z &lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;[[:commons:Template:PD-USGov-NASA|PD-USGov-NASA]]&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:19, 22. julij 2022 (CEST)

:Zemljevid požarišča na [https://emergency.copernicus.eu/mapping/system/files/components/EMSR604_AOI01_DEL_PRODUCT_r1_RTP01_v1.jpg], mislim da zadošča {{[[:commons:Template:PD-European-Commission|PD-European-Commission]]}}. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:03, 22. julij 2022 (CEST)

== Slike ==

Naložil sem nekaj slik slovenske vojske iz [https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovenska-vojska-pomaga-pri-gasenju-pozara-na-obmocju-k/], za katere imamo dovoljenje ([[:Commons:Template:MORS]]), na [[:Commons:Category:2022 fires in Slovenia]]. Na žalost so brez lokacije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:15, 22. julij 2022 (CEST)

:Odlično, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:45, 22. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Ali VRT zahtevek velja za vse slike, katere avtor je SV/MORS? Nekaj jih je bilo po člankih 24ur, pa bi jih rad naložil. Ali &lt;nowiki&gt;{{MORS}}&lt;/nowiki&gt; zadostuje? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:22, 22. julij 2022 (CEST)
::Na dovoljenju piše: »Slike, vzete s strani www.mo.gov.si in www.slovenskavojska.si, se lahko uporabljajo pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0.«, tako da PMM ne. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:24, 22. julij 2022 (CEST)
:::Škoda, vseeno hvala za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:29, 22. julij 2022 (CEST)

== Diferenciacija ==

@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Po podatkih Sentinela sta se požara združila. Kaj bomo pa sedaj? Če upoštevamo pravilo zdrave pameti, pa to, da mediji dogodek še vedno obravnavajo kot isti požar; se mi neka drobitev ne zdi smiselna. Kako bomo naprej? '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:11, 23. julij 2022 (CEST)

:Predlagam, da nadaljujemo pod tem naslovom. Bom tekom dneva prenesel vsebino, če bo šlo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 02:51, 24. julij 2022 (CEST)

== Spartan ==

Po podatkih 24ur in Flightradar sta Spartana skupno naredila 4 odmete; 2 včeraj in 2 danes. Zadnji odmet je bil pred pol ure. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:31, 24. julij 2022 (CEST)

:Ok, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:36, 24. julij 2022 (CEST)

== Ime letala ==
Nekaj mi ni jasno. Kako se imenuje letalo? V tem članku je canadier, wiki članek je bombardier, za Nemce je viking, za Italijane canadair. Vsako od teh poimenovanj ima seveda svoj vzrok in pomen, vendar – katero je pravilno? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:46, 24. julij 2022 (CEST)

:Daleč najbolj uveljavljeno pomenovanje je {{ill|Canadair CL-415|en}}. Ne vem, zakaj imamo mi članek na Bombardier 415. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 19:44, 24. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Canadier je najbolj pogosto poimenovanje v slovenskih medijih in literaturi. Bombardier je nadpomenka, kasneje je letalo namreč izdelovalo to podjetje in je pogosto poimenovanje tudi za ostale tipe letal te znamke. Italijani in mi ga imenujemo po originalnemu izdelovalcu, &lt;s&gt;od kje je pa ime prišlo Nemcem pa ne bi znal točno povedati (verjetno kakšna asociacija na kljun letala oz. vikinški drakar).&lt;/s&gt; Nemci pa ga imenujejo po predelovalnem podjetju Viking, ki je letala nadgradila z elektroniko (tip CL415EAF) Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:46, 24. julij 2022 (CEST)

::Sicer pa opažam, da se zapisuje tudi kar generično ''kanader''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:54, 24. julij 2022 (CEST)

:::Hvala za razlago. Meni se zdi ''canadier'' malce popačeno, čeprav je res najbolj pogosto. Morali bi izbirati med ''canadair'' in ''kanader''. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:56, 25. julij 2022 (CEST)

== Galerija ==

@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Ne razumem zakaj si mi odstranil galerijo, navsezadnje so slike izredno pomemben del vsakega članka, da prikažejo še neko vizualno podobo. Za razlago si mi navedel: &quot;imamo zbirko&quot; + neko pravilo iz &lt;u&gt;angleške&lt;/u&gt; wiki. 1. kateri običajni uporabnik bo šel na wiki commons in si pogledal slike? Grem stavit, da 99 % bralcev (ne urednikov) niti ne ve kaj je Zbirka oz. Commons. 2. to pravilo tako ali tako ni na slo. wiki, se pa z njim tudi ne strinjam, saj kot sem že skoraj napisal, slike koristijo. Kako bi recimo izgledali članki o raznih slikarjih brez galerije slik na koncu članka. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:46, 25. julij 2022 (CEST)

:P.S.: sploh pa iz tistega pravila: &quot;Generally, a gallery or cluster of images should not be added so long as there is space for images to be effectively presented adjacent to text. A gallery section may be appropriate in some Wikipedia articles if a collection of images can illustrate aspects of a subject that cannot be easily or adequately described by text or individual images.&quot; — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:48, 25. julij 2022 (CEST)
:{{komentar}} Kot prvo se strinjam s komentarjem, da tega pravila ni in ta ne bo odločal o vključitvi. Postavljanje neimplementiranih pravil iz enwiki na slwiki je včasih že povzročilo iskrice. Menim, da je članek dovolj dolg, da se vključi kakovostne posnetke, ki pa niso kar vsi iz kategorije (npr: [[:Slika:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 5.jpg]] ter [[:Slika:Gašenje Kras Ramovs 17 jul 2022 1.jpg]] nimata take uporabnosti, sploh prva). &quot;Kako bi recimo izgledali članki o raznih slikarjih&quot; pa se nanaša na zadnji odstavek, včasih si je dela težko predstavljati brez slik, detajli pa ti tu razkrijejo zgodbo, ki jo delo ponuja. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:50, 25. julij 2022 (CEST)

::Se zelo strinjam, da slike koristijo, obenem pa menim, da jih je treba vključiti na ustrezna mesta in da morajo ponazarjati vsebino članka. Tudi če stran [[:en:GALLERY]] še ni prevedena, imamo slogovno smernico [[WP:SLIKE]], v kateri je jasno zapisano: &quot;Slike morajo biti ustrezne in relevantne v kontekstu teme, ne pa predvsem dekorativne&quot; in &quot;Pretirano velike galerije v člankih niso zaželene. Predstavljanju večjega števila večpredstavnostnih vsebin je namenjena Zbirka.&quot; --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 12:03, 25. julij 2022 (CEST)

:::Meni so se te slike zdele relevantne, galerija pa tudi ni bila pretirano velika, imela je namreč le 9 slik, od tega dva videoposnetka. Slike nisem hotel dodajati na naključna mesta v članku, ker iz njih ni razvidno iz katerega dne so + v članku ni dovolj prostora. Galerijo bom povrnil in odstranil tisto sliko za ketero @A09 pravi, da &quot;sploh ni uporabna&quot;, druga se mi zdi primerna saj se levo zgoraj tudi vidi dim kamor helikopterja letita. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:39, 25. julij 2022 (CEST)
::::{{komentar}}: Nisem tako mislil, je pa motivsko morda neprimernejša kakor ostale. Vsekakor pri takih tematikah posameznik nima skupne zadnje besede, zato ne jemati mojega mnenja kot absolutnega. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:52, 25. julij 2022 (CEST)
:::::Saj ga ne, tudi jaz nisem mislil tečno izpasti (sedaj ko zgornje ponovno berem se res tako zdi), nekako le poskušam doseči nek konsenz, da bomo vsi zadovoljni. Tudi nimam nič proti, če se kakšno sliko iz galerije prestavi na ustreznejše mesto. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 14:08, 25. julij 2022 (CEST)

:To je problem pri teh slikah, da ni razvidno ne katerega dne ne na kateri lokaciji so bile posnete. Za splošno ponazoritev požara in gašenja bi bile mogoče primerne, za ilustracijo posameznih navedb v članku pa niti ne. S tega vidika se mi zdijo naključno nabrane in ne razumem čisto smisla te galerije. Kako pa je bil narejen izbor teh slik in koliko naj jih bi jih bilo sploh vključenih v galerijo? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:23, 25. julij 2022 (CEST)
Slike iz kategorije ''2022 fires in Slovenia'' so ustrezne in relevantne v kontekstu teme (požar(i) na Krasu 2022), tista iz leta 2013 pa pač ne. Kot pravi GeographieMan, številko slik nikakor ni bilo preveliko. Za tiste, ki jih je posnela Slovenska vojska, je znana približna lokacija, omenjena v članku na njihovi strani (območje Miren - Kostanjevica). Ni mi jasno, zakaj se ti brez mikrolokacije zdijo neuporabne. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 15:44, 25. julij 2022 (CEST)
:No, po par poskusih mi je na Street View uspelo najti lokacijo dveh slik s ceste proti Lokvici, posneti sta le par metrov narazen:
::[https://www.google.com/maps/@45.8726065,13.5915026,3a,75y,244.03h,85.46t/data=!3m6!1e1!3m4!1sT4YjG9FsmXlVQwBk_Hgb0g!2e0!7i13312!8i6656 Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 1.jpg]]
::[https://www.google.com/maps/@45.873529,13.5932046,3a,75y,104.11h,92.29t/data=!3m6!1e1!3m4!1sZQRx3TZajo-FLH8V6x38iw!2e0!7i13312!8i6656  Lokacija] za [[:c:File:Slovenska vojska pomaga pri gašenju požara na območju Krasa 3.jpg]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:30, 25. julij 2022 (CEST)

:Vrtimo se v krogu. Še enkrat: Kako je bil narejen izbor teh slik in koliko naj jih bi jih bilo sploh vključenih v galerijo? Po kakšnem kriteriju si ocenil, da &quot;številko slik nikakor ni bilo preveliko&quot;? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 16:52, 25. julij 2022 (CEST)
::[[WP:SLIKE]] tega ne veleva. Pravi le, da so avtentične, kar slike so. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:58, 25. julij 2022 (CEST)
:::OK. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:08, 25. julij 2022 (CEST)
:::Samo še to bi dodal, kar dejansko piše o avtentičnosti: &quot;Slike morajo biti videti kot to, kar naj bi ponazarjale, ne glede na to, ali so dokazljivo avtentične.&quot;. Ne da bi bilo na tem mestu posebej relevantno, ampak da ne bo pomote. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:34, 25. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: izbral sem pač tiste, ki so izgledale najbolj kvalitetne in ponujajo dober vpogled v dogodek, nisem uporabil nobene posebne znanstvene metode :). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:20, 25. julij 2022 (CEST)
:::Ok, potem verjetno ne bo nič narobe, če jih še jaz dodam par, ki se mi zdijo najbolj kvalitetne? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:26, 25. julij 2022 (CEST)
::::Seveda, da jih lahko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:32, 25. julij 2022 (CEST)
:::Hvala za dovoljenje. Žal nisem našel nič primernega. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:46, 25. julij 2022 (CEST)

== Kaj je mogoče storiti, da bi bilo gašenje v podobnih okoliščinah lažje in uspešnejše ==

V razdelku [[Požar na Krasu (2022)#Slovenija|Požar na Krasu (2022)#Odprava škode]], je v razdelku Slovenija zapis o tem, da je predsednik vlade Robert Golob napovedal spremembo zakona o gasilstvu, ki pa vsebinsko ne spada v razdelek o obnovi, ampak v razdelek s podobnim imenom, kot je tu. 

V ta razdelek bi spadal tudi razmislek o tem, ali oziroma kako izboljšati sposobnosti Slovenije za gašenje iz zraka, npr. na osnovi tega vira. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/kaj-naj-kupi-slovenija-na-izbiro-so-kanader-spartan-zracni-traktor-helikopter/635306 |title=Kaj naj kupi Slovenija? Na izbiro so kanader, spartan, zračni traktor, helikopter ... |accessdate= |date=25. julij 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; Iz kakšnega drugega vira bi bilo treba povzeti - mislim, da sem to nekje videl - da [[Bombardier 415|Canadair-ov]] trenutno ne izdelujejo, če je ta info točna. [[Air Tractor AT-802|Zračni traktor]] je verjetno dobavljiv in različica Fire Boss tudi lahko zajema vodo med poletom in jih ima tudi Hrvaška nekaj in je verjetno tudi ena od možnosti. Še en vir, in o tem se je že razmišljalo pred leti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62de799ae3b9d/v-nekaj-sekundah-s-hitrostjo-70-vozlov-pograbi-6000-litrov-vode-a-sloveniji-ne-disi-potrebujemo-manjsega-a-spretnejsega |title=V nekaj sekundah s hitrostjo 70 vozlov pograbi 6000 litrov vode, a Sloveniji ne diši, potrebujemo manjšega, spretnejšega |accessdate= |date=25. Jul 2022 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/kupili-bodo-letali-za-gasenje-pozarov-za-gorisko.html |title=Kupili bodo letali za gašenje požarov za Goriško |accessdate= |date=28. julij 2006 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:08, 29. julij 2022 (CEST) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:08, 29. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>priia7avgkqv42wbctarwjj5kedoprj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg</title>
    <ns>4</ns>
    <id>521650</id>
    <revision>
      <id>5725324</id>
      <parentid>5724673</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T08:54:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg */ * {{za}} --~~~~</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1588" xml:space="preserve">===[[:Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg|Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg]]===
[[Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg|400px|Slika:Eurasian brown bear (Ursus arctos arctos) female 1.jpg]]
* {{info}} '''Samica evrazijskega [[rjavi medved|rjavega medveda]]''' (''Ursus arctos arctos'') v naravnem habitatu, [[Stari Kot]], Slovenija, foto [[:c:User:Charlesjsharp|Charles J. Sharp]]
* {{za}} Že izbrana na Zbirki. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 18:28, 25. julij 2022 (CEST)
* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:34, 25. julij 2022 (CEST)
* {{za}} Tudi mladiče bomo lahko imeli čez nekaj časa.--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:56, 25. julij 2022 (CEST)
* {{za}} Zelo zanimiva. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 19:57, 25. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 26. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:03, 28. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 10:54, 30. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>c73cnz0s3i64she0xossp1oyx3t7qup</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Soca river near Kamno (8).jpg</title>
    <ns>4</ns>
    <id>521653</id>
    <revision>
      <id>5725323</id>
      <parentid>5724672</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T08:54:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slika:Soca river near Kamno (8).jpg */ * {{za}} --~~~~</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="804" xml:space="preserve">===[[:Slika:Soca river near Kamno (8).jpg|Slika:Soca river near Kamno (8).jpg]]===
[[Slika:Soca river near Kamno (8).jpg|340px|Slika:Soca river near Kamno (8).jpg]]
* {{info}} '''[[Soča]] pri vasi [[Kamno]]''' med [[Kobarid]]om in [[Tolmin]]om, foto [[:c:User:Tournasol7|Krzysztof Golik]]
* {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 18:54, 25. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:03, 28. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 10:54, 30. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>7e40tpskwg4bw8rawlulcgk8k05zf2b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg</title>
    <ns>4</ns>
    <id>521663</id>
    <revision>
      <id>5725322</id>
      <parentid>5724669</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T08:53:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg */ * {{za}} --~~~~</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="985" xml:space="preserve">===[[:Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg|Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg]]===
[[Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg|400px|Slika:Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg]]
* {{info}} '''Dvorišče [[Grad Žužemberk|gradu Žužemberk]]''', foto [[Uporabnik:Pavle58|Pavle58]]
* {{za}} Ena od meni najzanimivejših (postavitev, linije strehe in senc, barve) z natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)|WLM 2021]], dobila je posebno omembo žirije. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 10:50, 26. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:02, 28. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 10:53, 30. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>cdjyc9jb8cw1jtpj4zjz09sec9sg6m9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kitajska metoda dvigovanja uteži</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521693</id>
    <revision>
      <id>5725137</id>
      <parentid>5724338</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T13:57:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Dviganje uteži]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3968" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
Kitajska je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja resno pristopila k treniranju dvigovanja uteži in mednarodnim tekmovanjem v tem športu. Rezultat je to, da so danes skorajda nepremagljivi v lahkih in srednjih kategorijah, tako ženskih kot moških.

Tehniko dviganja so dodelali do potankosti. Tako učinkovita ni nobena druga tehnika, zato so to tehniko začeli najprej uporabljati vsi vzhodnoazijski narodi, v zadnjem času pa lahko opazimo, da tudi vse več Evropejcev in prebivalcev Severne, Srednje in Južne Amerike uporablja to metodo.

== Kitajska tehnika dvigovanja uteži ==
Za razliko od t.i. ruske metode pri kitajski metodi začnemo dvig z boki precej nižje, kar pomeni, da dvignemo breme predvsem z nogami. Ko pride drog na kolena, ga po ruski metodi butnemo s stegni in pošljemo gor, pri kitajski metodi pa ga podrsamo po stegnih do prepogiba kolka in mu na ta način damo moment navzgor. V obeh primerih se moramo potegniti pod breme, le da je pri kitajski metod breme višje, ko mu damo moment navzgor in ga kot takšnega učinkoviteje ujamemo nad glavo (POTEG) oziroma na prsih spredaj (NALOG). Pod besedo »učinkoviteje« razumemo, da imamo manj spodletelih poskusov in posledično lahko dvignemo višjo težo, ker smo pri dvigovanju bolj učinkoviti.

== Sistem kitajskega dvigovanja uteži ==
Kitajsko dvigovanje uteži pa ni uspešno le zaradi izjemno učinkovite tehnike dviganja. Celoten sistem po celotni kitajski je narejen v smeri napredovanja, nagrajevanja in nadgrajevanja. Kaj to pomeni? Vsi trenerji imajo enako izobrazbo, kar pomeni, da katerikoli dvigovalec/ka dobi pri kateremkoli trenrju/ki enako znanje, kar pa je izjemno pomembno za začetnike. Nič ni prepuščeno naključju ali ugibanju. V vsakem trenutku dviga vsak dvigovalec/ka točno ve, kaj mora narediti, da bo dvig uspešen. Nič ni prepuščeno naključju ali ugibanju.

Zakaj je to pomembno? Ker imajo vsi dvigovalci/ke enako osnovno šolo dviganja, jih lahko prevzame katerikoli trener v naprednejši šoli. Imamo osnovno športno šolo, provincionalno šolo in na koncu najboljši pridejo v državno reprezentanco (imajo dve državni reprezentanci, ena je vojaška in druga vladna – ampak med njim ni kaj dosti razlike, to imajo bolj kot ne zaradi zdravega rivalstva).

== Nivoji kitajskega dvigovanja uteži ==
Na Kitajskem obstaja 5 nivojev trenerjev:

# Prvi nivo so trenerji v osnovni športni šoli. Ti trenerji učijo tehniko dviganja in osnovne vaje, ki se jih uporablja za trening. Otroci, ki pristopijo k treniranju dvigovanja uteži, so stari med 8 in 14 let, le redko so mlajši.
# Drugi nivo so provincialni trenerji. Te trenerji »pilijo tehniko« in pomagajo najti pri posameznikih, kaj jim najbolj ustreza (vendarle vsi dvigovalci ne dvigujejo enako, toda razike so tako majhne, da jih neuki ljudje ne opazijo). Ti trenerji tudi pripravljajo dvigovalce na nekoliko večja tekmovanja.
# Tretji nivo so trenerji v državni reprezentanci. Ti trenerji pripravljajo vrhunske dvigovalce na mednarodna tekmovanja in njihova naloga je, da dvigovalec/ka kar najbolje zastopa kitajsko na tujih tekmovanjih, kar pa ni lahka naloga ne za trenerja, ne za dvigovalca. Tukaj lahko še poudarimo, da se trenerji v zadnjih dveh nivojih nekoliko razlikujejo med trenerji za dekleta in fante, medtem ko trenerji v osnovni šoli trenirajo vse otroke in najstnike enako.
# Četrti in peti nivo so trenerji za prehrano in rehabilitacijo. Ti trenerji so samo v provincialnih šolah in državnih reprezentancah.

== Priljubljenost kitajskega dvigovanja uteži ==
Zaradi izjemno učinkovitega sistema kitajsko metodo dvigovanja uteži prevzema vse več držav. Zadnja, ki ga je prevzela in resnično uspešno vpeljala, je Italija. Zaradi tega se lahko pohvalijo z resnično izjemno kakovostno ekipo, tako moško kot žensko.

== Viri ==
Manuel Buitrago, 2020. ''Chinese Weightlifting Technical Mastery and Training.''

[[Kategorija:Dviganje uteži]]</text>
      <sha1>52bo2p8ql1h74ahehqnnyaci5kqzwrh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg</title>
    <ns>4</ns>
    <id>521711</id>
    <revision>
      <id>5725321</id>
      <parentid>5724671</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T08:53:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg */ * {{za}} --~~~~</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1459" xml:space="preserve">===[[:Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg|Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg]]===
[[Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg|340px|Slika:Common crab spider (Xysticus cristatus) female with prey Carniolan honey bee (Apis melifera carnica).jpg]]
* {{info}} Samica '''[[Potepuški rakovičar|potepuškega rakovičarja]]''' (''Xysticus cristatus'') in njen plen '''[[kranjska čebela]]''' (''Apis mellifera carnica''), fotografirano na [[Bled]]u, združen niz 7 slik, foto [[:c:User:Charlesjsharp|Charles J. Sharp]]
* {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 18:17, 27. julij 2022 (CEST)
* {{za}} Zanimiv in redek motiv.--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:24, 27. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:02, 28. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 10:53, 30. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>qhfjliyjt5fuzsn37ji0r3glqq22v1h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg</title>
    <ns>4</ns>
    <id>521712</id>
    <revision>
      <id>5725320</id>
      <parentid>5724670</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T08:52:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg */ * {{za}} --~~~~</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1122" xml:space="preserve">===[[:Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg|Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg]]===
[[Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg|400px|Slika:Large skipper (Ochlodes sylvanus) underside Bled.jpg]]
* {{info}} '''Rjasti vihravček''' (''Ochlodes sylvanus''), predstavnik poddružine ''Hesperiinae'' '''družine [[Debeloglavčki|debeloglavčkov]]''' (''Hesperiidae'') iz reda [[Dnevni metulji|dnevnih metuljev]] (''Lepidoptera''), fotografiran na [[Bled]]u, združen niz 15 slik, foto [[:c:User:Charlesjsharp|Charles J. Sharp]]
* {{za}} Že izbrana na Zbirki. --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 18:34, 27. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:02, 28. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 10:52, 30. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>i66p4a0aujcokxjcobh8egx6awfdibi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dekongestiv</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521721</id>
    <revision>
      <id>5725262</id>
      <parentid>5724737</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T20:15:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3148" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Dekongestív''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]], ki zmanjša lokalno prekrvljenost, otekanje [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in s tem lajša dihanje skozi nos ter blaži znake [[prehlad]]a.&lt;ref name=FS&gt;Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.&lt;/ref&gt; Običajno se uporablja v obliki obliki [[kapljice za nos|kapljic]] ali [[pršilo za nos|pršila]] za lokalno uporabo v nosu ('''nazalni dekongestivi''')&lt;ref name=FS/&gt;, lahko pa gre tudi za zdravila za sistemsko uporabo,&lt;ref name=MS&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511206/dekongestiv?query=Dekongestiv&amp;SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2022.&lt;/ref&gt; ki jih bolnik uporabi skozi usta.&lt;ref name=Madjar/&gt;

Kot dekongestivi se uporabljajo učinkovine iz skupine [[simpatikomimetik]]ov (na primer [[oksimetazolin]] za lokalno in [[psevdoefedrin]] za sistemsko uporabo). Za podobne namene se uporabljajo tudi [[antialergik]]i in lokalni [[glukokortikoid]]i.&lt;ref name=Madjar&gt;{{Navedi revijo|last=Madjar|first=Bojan|date=12. 4. 2019|title= Samozdravljenje rinitisa s pomočjo nasveta
farmacevta v lekarni|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=1–8}}&lt;/ref&gt; 

Dolgotrajna uporaba simpatomimetičnih nosnih dekongestivov vodi v [[tahifilaksija|tahifilaksijo]] (zmanjšano odzivnost organizma na zdravilo) in lahko škoduje, saj lahko simptomatiko celo poslabša in povzroči medikamentozni (z zdravili povzročen) rinitis. Uporaba nosnega dekongestiva se v [[samozdravljenje|samozdravljenju]] priporoča le občasno (največ enkrat na 3–4 tedne) in v neprekinjenem trajanju največ pet dni. Pod zdravnikovim nadzorom se lahko uporablja do sedem dni.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Zavrnik|first=Črt|last2=Poplas Susič|first2=Antonija|date=12. 4. 2019|title=Rinitis v ambulanti družinskega zdravnika|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=9–14}}&lt;/ref&gt;

== Mehanizem delovanja ==
Dekongestivi delujejo kot [[simpatomimetik]]i in povzročijo skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[krvna lasnica|lasnic]] v nosni sluznici ter posledično zmanjšujejo njeno nabreklost in s tem odmašijo nos. Zmanjšujejo tudi izločanje sluzi in tako zmanjšajo izcedek iz nosu. Učinek nastopi že po nekaj minutah, po nanosu na nosno sluznico pa delujejo do 12 ur.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/zloraba-lokalnih-dekongestivov|title=Zloraba lokalnih dekongestivov|date=april 2019|accessdate=28. 7. 2022|publisher=Pomurske lekarne|last=Madjar|first=Bojan}}&lt;/ref&gt; 

== Predstavniki ==
Kot dekongestivi se uporabljajo naslednje učinkovine s simpatomimetičnim delovanjem:&lt;ref name=Deckx&gt;Deckx L, De Sutter AI, Guo L, Mir NA, van Driel ML. Nasal decongestants in monotherapy for the common cold. Cochrane Database Syst Rev. 2016 Oct 17;10(10):CD009612. doi: 10.1002/14651858.CD009612.pub2. &lt;/ref&gt;
* [[fenilefrin]],
* [[psevdoefedrin]], 
* [[oksimetazolin]],
* [[ksilometazolin]]. 

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Dekongestivi|*]]</text>
      <sha1>23pn2r7j4qad7wohwobtwqb0j5nirxl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725263</id>
      <parentid>5725262</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T20:21:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3137" xml:space="preserve">'''Dekongestív''' je [[zdravilo]] ali [[učinkovina]], ki zmanjša lokalno prekrvljenost, otekanje [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in s tem lajša dihanje skozi nos ter blaži znake [[prehlad]]a.&lt;ref name=FS&gt;Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.&lt;/ref&gt; Običajno se uporablja v obliki obliki [[kapljice za nos|kapljic]] ali [[pršilo za nos|pršila]] za lokalno uporabo v nosu ('''nazalni dekongestivi''')&lt;ref name=FS/&gt;, lahko pa gre tudi za zdravila za sistemsko uporabo,&lt;ref name=MS&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511206/dekongestiv?query=Dekongestiv&amp;SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2022.&lt;/ref&gt; ki jih bolnik uporabi skozi usta.&lt;ref name=Madjar/&gt;

Kot dekongestivi se uporabljajo učinkovine iz skupine [[simpatikomimetik]]ov (na primer [[oksimetazolin]] za lokalno in [[psevdoefedrin]] za sistemsko uporabo). Za podobne namene se uporabljajo tudi [[antialergik]]i in lokalni [[glukokortikoid]]i.&lt;ref name=Madjar&gt;{{Navedi revijo|last=Madjar|first=Bojan|date=12. 4. 2019|title= Samozdravljenje rinitisa s pomočjo nasveta
farmacevta v lekarni|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=1–8}}&lt;/ref&gt; 

Dolgotrajna uporaba simpatomimetičnih nosnih dekongestivov vodi v [[tahifilaksija|tahifilaksijo]] (zmanjšano odzivnost organizma na zdravilo) in lahko škoduje, saj lahko simptomatiko celo poslabša in povzroči medikamentozni (z zdravili povzročen) rinitis. Uporaba nosnega dekongestiva se v [[samozdravljenje|samozdravljenju]] priporoča le občasno (največ enkrat na 3–4 tedne) in v neprekinjenem trajanju največ pet dni. Pod zdravnikovim nadzorom se lahko uporablja do sedem dni.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Zavrnik|first=Črt|last2=Poplas Susič|first2=Antonija|date=12. 4. 2019|title=Rinitis v ambulanti družinskega zdravnika|magazine=Strokovno srečanje: Rinitis - Zbornik sestanka|publisher=Alergološka in imunološka sekcija SZD|page=9–14}}&lt;/ref&gt;

== Mehanizem delovanja ==
Dekongestivi delujejo kot [[simpatomimetik]]i in povzročijo skrčenje [[arteriola|arteriol]] in [[krvna lasnica|lasnic]] v nosni sluznici ter posledično zmanjšujejo njeno nabreklost in s tem odmašijo nos. Zmanjšujejo tudi izločanje sluzi in tako zmanjšajo izcedek iz nosu. Učinek nastopi že po nekaj minutah, po nanosu na nosno sluznico pa delujejo do 12 ur.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/zloraba-lokalnih-dekongestivov|title=Zloraba lokalnih dekongestivov|date=april 2019|accessdate=28. 7. 2022|publisher=Pomurske lekarne|last=Madjar|first=Bojan}}&lt;/ref&gt; 

== Predstavniki ==
Kot dekongestivi se uporabljajo naslednje učinkovine s simpatomimetičnim delovanjem:&lt;ref name=Deckx&gt;Deckx L, De Sutter AI, Guo L, Mir NA, van Driel ML. Nasal decongestants in monotherapy for the common cold. Cochrane Database Syst Rev. 2016 Oct 17;10(10):CD009612. doi: 10.1002/14651858.CD009612.pub2. &lt;/ref&gt;
* [[fenilefrin]],
* [[psevdoefedrin]], 
* [[oksimetazolin]],
* [[ksilometazolin]]. 

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Dekongestivi|*]]</text>
      <sha1>929r8hcmk75o32wfwibgxad5m5qx3gl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Sergej Gončar</title>
    <ns>1</ns>
    <id>521734</id>
    <redirect title="Pogovor:Sergij Gončar" />
    <revision>
      <id>5725305</id>
      <parentid>5724722</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T01:31:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Sergij Gončar]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Pogovor:Sergij Gončar]]</text>
      <sha1>b06hxfxry4sujr7gpfg6ysg454j0jjg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Arnold, vojvoda Gelderski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521752</id>
    <revision>
      <id>5725125</id>
      <parentid>5724955</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T12:19:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>tp, oblika infp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5101" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič
|name=Arnold, vojvoda Gelderski
|image=Arnold van Egmond.png
|caption=Arnold, vojvoda Gelderski
|birth_date={{birth_date|1410|7|10|df=yes}}|birth_place=[[Egmond-Binnen]]|death_date={{death date and age|1473|2|23|1410|7|10|df=yes}}|death_place=[[Grave, Nizozemska|Grave]]
|noble family=[[Egmondski]]
|father=[[Jan II. Egmondski]]
|mother=[[Marija Arkelska]]
|spouse=[[Katarina Kleveška (1417–1479)|Katarina Kleveška]]
|issue={{plainlist|
* [[Marija Gelderska|Marija, kraljica Škotske]]
* Viljem
* [[Margareta Gelderska (1436–1486)|Margareta, palatinska grofica Simmerna]]
* [[Adolf, vojvoda Gelderski]]
* [[Katarina Gelderska|Katarina]]
}}
}}

'''Arnold Egmondski''' (14. julij 1410 &amp;#x2013; 23. februar 1473) je bil Vojvoda Gelderski, [[Grofje Zutphenski|grof Zutphenski]]. 

== Življenje ==
Arnold se je rodil v Egmond-Binnenu v [[Severna Holandija|Severni Holandiji]] kot sin Jana II. Egmondskega in Marije Arkelske .
[[Slika:Wapen_van_Egmont.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/76/Wapen_van_Egmont.svg/120px-Wapen_van_Egmont.svg.png|levo|sličica|132x132_pik| Grb Egmondskih]]
11. julija 1423 je Arnold, še deček, nasledil vojvodo Reinalda IV. Arnold je bil vnuk Reinaldove sestre Johane. Čeprav je [[Sigismund Luksemburški|cesar Sigismund podelil]] vojvodi Bergu vojvodino Gelders, je Arnold ohranil zaupanje stanov s povečanjem njihovih privilegijev in užival podporo vojvode [[Filip Dobri|Filipa Burgundskega]]. Arnold je bil zaročen in nato poročen s Katarino Kleveško, nečakinjo Filipa Burgundskega. Pozneje pa se je vojvoda Arnold sprl s svojim zaveznikom glede nasledstva knezo-škofije Utrechta, nakar se je Filip pridružil štirim glavnim mestom [[Vojvodina Gelders|Gelders]] {{Sfn|Vaughan|2004|p=292}} v uspešnem poskusu Arnoldovega sina Adolfa, da nadomesti oblast svojega očeta s svojo. Arnold se je odrekel svoji zahtevi po Jülich-u šele po njegovem porazu leta 1444 proti Gerhardu VII., vojvodi Jülich-Bergu . {{Sfn|Künker|2007|p=320}}

Ko je [[Karel Drzni]] leta 1467 postal burgundski vojvoda, so po zavrnitvi kompromisa Adolfa vrgli v ječo. Arnold je proti volji mest in deželnemu pravu zastavil svojo vojvodino Karlu za 300.000 renskih florintov (1471). {{Sfn|Künker|2007|p=320}} Po Arnoldovi smrti dve leti kasneje v Graveu je Karel prevzel vojvodino, kar je sprožilo vrsto vojn, ki bodo trajale več kot 70 let.

== Družina in otroci ==
Arnold se je poročil v Kleve-su 26. januarja 1430 s Katarino Kleveško (1417–1479),{{Sfn|Vaughan|2004|p=292}} hčerko Adolfa IV., vojvode Kleve-sa in Marije Burgundske. Njuni otroci so bili:

* Marija {{Sfn|Jansen|2002|p=262}} (okoli 1431 &amp;#x2013; 1463), poročena 3. julija 1449 s škotskim kraljem Jakobom II.
* Viljem (rojen okoli 1434), umrl mlad
* Margareta (okoli 1436 &amp;#x2013; 1486, [[Simmern]]), poročena 16. avgusta 1454 s Friderikom I., palatinskim grofom Simmerna .
* [[Adolf, vojvoda Gelderski|Adolf]] (1438 &amp;#x2013; 1477) {{Sfn|Vaughan|2004|p=292}}
* [[Katarina Gelderska|Katarina]] (1439–1496), regentka Gelderna v letih 1477–1481 &amp;#x2013; Leta 1464 je bila morda na skrivaj poročena z Louisom Bourbonskim, škofom Liègea.

== Predniki ==
{{Rodovnik|1. '''Arnold, vojvoda Gelderski'''|2. [[Jan II., grof Egmondski]]|3. [[Marija Arkelska]]|4. [[Arnold I., gospod Egmondski]]|5. Jolanta of Leiningenska|6. [[Janez V., gospod Arkelski]]|7. [[Joana Jüliška]]|8. [[Jan I., gospod Egmondski]]|9. Gvida IJsselsteinska|10. Friderik VII. Leningenski|11. Jolanta Jülich-Bergheimska|12. [[Oton, gospod Arkelski]]|13. Elizabeta Bar-Pierrepontska|14. [[Viljem II., vojvoda Jüliški]]|15. Marija Gelderska|16. [[Valter II., gospod Egmondski]]|17. Beatriks Doortogneška|18. [[Arnold, gospod IJsselsteinski]]|19. Marija Avesneška|20. Friderik VI. Leiningenski|21. Juta Isenburška|22. Gotfrid Jülich-Bergheimski|23. Elizabeta Kleveška|24. [[Jan IV., gospod Arkelski]]|25. Irmengarda Kleveška|26. Teobald Bar-Pierrepontski|27. Marija Flandrijska|28. [[Viljem V., vojvoda Jüliški]]|29. [[Joana Hainautska]]|30. [[Reginald II., vojvoda Gelderski]]|31. Sofija Berthout, gospa Mechelenska|boxstyle_1=background-color: #fcc;|boxstyle_2=background-color: #fb9;|boxstyle_3=background-color: #ffc;|boxstyle_4=background-color: #bfc;|boxstyle_5=background-color: #9fe;}}

== Sklici ==

== Viri ==

* {{Navedi knjigo|first=S.|last=Jansen|title=The Monstrous Regiment of Women: Female Rulers in Early Modern Europe|url=https://books.google.com/books?id=fF6IDAAAQBAJ&amp;pg=PA262|year=2002|publisher=Palgrave Macmillan US|isbn=978-0-230-60211-3|pages=262–}}
* {{Navedi knjigo|first=Fritz Rudolf|last=Künker|title=Künker Auktion 121 - The De Wit Collection of Medieval Coins|url=https://books.google.com/books?id=ShOnykzju1QC&amp;pg=PA320|publisher=GmbH &amp; Co. KG Numismatischer Verlag Künker|year=2007|pages=320–|id=GGKEY:XA7PPK6ZHF7}}
* {{Navedi knjigo|title=Philip the Good: The Apogee of Burgundy|volume=3|first=Richard|last=Vaughan|publisher=The Boydell Press|year=2004}}


[[Kategorija:Umrli leta 1473]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1410]]
[[Kategorija:Egmondski]]</text>
      <sha1>9ghhisqn0szqcx7qon1ec7os0kate8c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grofje in vojvode Gelderski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521757</id>
    <revision>
      <id>5725138</id>
      <parentid>5724972</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T13:58:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nizozemski plemiči]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3837" xml:space="preserve">[[Slika:Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_(Doubs).svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_%28Doubs%29.svg/125px-Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_%28Doubs%29.svg.png|sličica|138x138_pik| Originalni [[grb]] grofije in vojvodine Gelders]]
[[Slika:Guelders-Jülich_Arms.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Guelders-J%C3%BClich_Arms.svg/125px-Guelders-J%C3%BClich_Arms.svg.png|sličica|138x138_pik| Grb po letu 1379]]
Vladarji zgodovinske grofije in vojvodine [[Vojvodina Gelders|Gelders]] so bili:

== Grofje ==

=== Rodbina Wassenberških ===

* pred 1096–okoli 1129: Gerhard I.
* okoli 1129–okoli 1131: Gerhard II., sin Gerharda I.
* okoli 1131–1182: Henrik I., sin Gerharda II.
* 1182–1207: Oton I., sin Henrika I.
* 1207–1229: Gerhard III., sin Otona I.
* 1229–1271: [[Oton II. grof Gelderski|Oton II.]], sin Gerharda III.
* 1271–1318: [[Rainald I., grof Gelderski|Rainald I.]], sin Otona II.
* 1318–1343: [[Rainald II., vojvoda Gelderski|Rainald II]]., sin Reginalda I.

== Vojvode ==

=== Rodbina Wassenberških ===
Med vladavino Rainalda II. je bila grofija Gelders povzdignjena v vojvodino z Wessenberg-Maccan.

* 1318–1343: [[Rainald II., vojvoda Gelderski|Rainald II.]]
** 1343–1344: Eleonora, žena Rainalda II., regentka Rainalda III.
* 1343–1361: Rainald III., sin Rainalda II. in Eleanore
* 1361–1371: Edvard, sin Rainalda II.
* 1371: Rainald III., drugič

Po smrti Rainalda III. brez potomstva sta dve njegovi polsestri oporekali nasledstvu vojvodstva Guelders:

* 1371–1379 Matilda († 1384) in njen mož Janez II., grof Blois († 1381)
* 1371–1379 Marija (um. 1397) in njen mož Viljem II., vojvoda Jülišski (um. 1393)

=== Rodbina Jülich-Hengebach ===

* 1379–1402: Viljem I., sin Marije in Viljema II.
** 1371–1377: Viljem II., sin Viljema I.
* 1402–1423: Rainald IV., sin Viljema II.

=== Rodbine Egmondskih ===

* 1423–1436: [[Jan II. Egmontski, vojvoda Gelderski |Jan II.]], nečak Rainalda IV., regent Arnolda
* 1423–1465: [[Arnold, vojvoda Gelderski|Arnold]], sin Jana II.
* 1465–1471: [[Adolf, vojvoda Gelderski|Adolf]], sin Arnolda
* 1471–1473: [[Arnold, vojvoda Gelderski|Arnold]], drugič

Arnold je vojvodino Gelders prodal [[Karel Drzni|Karlu I.]], vojvodi [[Vojvodina Burgundija|Burgundije]], ki ga je cesar Svetega rimskega cesarstva priznal za vojvodo Geldersa.

=== Rodbina Burgundskih ===

* 1473–1477: [[Karel Drzni|Karel I]]
* 1477–1482: [[Marija Burgundska|Marija]], hči Karla I., [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanova]] žena

=== Habsburžani ===

* 1477–1482: [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], vladar ''jure uxoris''
* 1482–1492: [[Filip I. Kastiljski|Filip I.]], sin Marije in Maksimilijana I.

=== Rodbina Egmondskih ===
Družina Egmond ni opustila svojih zahtev po Geldersu in Karel Egmondski je leta 1492 osvojil vojvodino. Ostal je na oblasti s podporo francoskega kralja.

* 1492–1538: Karel II ., sin Adolfa

=== Rodbina La Marck ===

* 1538–1543: Viljem II ., daljni sorodnik in naslednik družine Egmond

=== Habsburžani ===

* 1543–1555: [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], sin Filipa I
* 1555–1598: [[Filip II. Španski|Filip II]]., sin Karla V.

== Glej tudi ==

* [[vojvodina Gelders]]

== Zunanje povezave ==

* {{Navedi splet|last=Marek|first=Miroslav|url=http://genealogy.euweb.cz/holland/geldern.html#O2|title=Geldern-Heinsberg|publisher=Genealogy EU}}
* {{Navedi splet|last=Marek|first=Miroslav|url=http://genealogy.euweb.cz/egmond/egmond2.html#R|title=House of Egmont|publisher=Genealogy EU}}
* [http://www.hoeckmann.de/germany/cleves.htm Map of Upper Guelders in 1789 – Northern Part]
* [http://www.hoeckmann.de/germany/limburg-map.htm Map of Upper Guelders in 1789 – Southern Part]

[[Kategorija:Nizozemski plemiči]]</text>
      <sha1>6m8bl8qr43g6eshflkpsh10a1qfpni0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725279</id>
      <parentid>5725138</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T22:00:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Rodbina Wassenberških */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3867" xml:space="preserve">[[Slika:Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_(Doubs).svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_%28Doubs%29.svg/125px-Blason_ville_fr_Avanne-Aveney_%28Doubs%29.svg.png|sličica|138x138_pik| Originalni [[grb]] grofije in vojvodine Gelders]]
[[Slika:Guelders-Jülich_Arms.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Guelders-J%C3%BClich_Arms.svg/125px-Guelders-J%C3%BClich_Arms.svg.png|sličica|138x138_pik| Grb po letu 1379]]
Vladarji zgodovinske grofije in vojvodine [[Vojvodina Gelders|Gelders]] so bili:

== Grofje ==

=== Rodbina Wassenberških ===

* pred 1096–okoli 1129: Gerhard I.
* okoli 1129–okoli 1131: Gerhard II., sin Gerharda I.
* okoli 1131–1182: [[Henrik I., grof Gelderski|Henrik I.]], sin Gerharda II.
* 1182–1207: Oton I., sin Henrika I.
* 1207–1229: Gerhard III., sin Otona I.
* 1229–1271: [[Oton II. grof Gelderski|Oton II.]], sin Gerharda III.
* 1271–1318: [[Rainald I., grof Gelderski|Rainald I.]], sin Otona II.
* 1318–1343: [[Rainald II., vojvoda Gelderski|Rainald II]]., sin Reginalda I.

== Vojvode ==

=== Rodbina Wassenberških ===
Med vladavino Rainalda II. je bila grofija Gelders povzdignjena v vojvodino z Wessenberg-Maccan.

* 1318–1343: [[Rainald II., vojvoda Gelderski|Rainald II.]]
** 1343–1344: Eleonora, žena Rainalda II., regentka Rainalda III.
* 1343–1361: Rainald III., sin Rainalda II. in Eleanore
* 1361–1371: Edvard, sin Rainalda II.
* 1371: Rainald III., drugič

Po smrti Rainalda III. brez potomstva sta dve njegovi polsestri oporekali nasledstvu vojvodstva Guelders:

* 1371–1379 Matilda († 1384) in njen mož Janez II., grof Blois († 1381)
* 1371–1379 Marija (um. 1397) in njen mož Viljem II., vojvoda Jülišski (um. 1393)

=== Rodbina Jülich-Hengebach ===

* 1379–1402: Viljem I., sin Marije in Viljema II.
** 1371–1377: Viljem II., sin Viljema I.
* 1402–1423: Rainald IV., sin Viljema II.

=== Rodbine Egmondskih ===

* 1423–1436: [[Jan II. Egmontski, vojvoda Gelderski |Jan II.]], nečak Rainalda IV., regent Arnolda
* 1423–1465: [[Arnold, vojvoda Gelderski|Arnold]], sin Jana II.
* 1465–1471: [[Adolf, vojvoda Gelderski|Adolf]], sin Arnolda
* 1471–1473: [[Arnold, vojvoda Gelderski|Arnold]], drugič

Arnold je vojvodino Gelders prodal [[Karel Drzni|Karlu I.]], vojvodi [[Vojvodina Burgundija|Burgundije]], ki ga je cesar Svetega rimskega cesarstva priznal za vojvodo Geldersa.

=== Rodbina Burgundskih ===

* 1473–1477: [[Karel Drzni|Karel I]]
* 1477–1482: [[Marija Burgundska|Marija]], hči Karla I., [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanova]] žena

=== Habsburžani ===

* 1477–1482: [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], vladar ''jure uxoris''
* 1482–1492: [[Filip I. Kastiljski|Filip I.]], sin Marije in Maksimilijana I.

=== Rodbina Egmondskih ===
Družina Egmond ni opustila svojih zahtev po Geldersu in Karel Egmondski je leta 1492 osvojil vojvodino. Ostal je na oblasti s podporo francoskega kralja.

* 1492–1538: Karel II ., sin Adolfa

=== Rodbina La Marck ===

* 1538–1543: Viljem II ., daljni sorodnik in naslednik družine Egmond

=== Habsburžani ===

* 1543–1555: [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], sin Filipa I
* 1555–1598: [[Filip II. Španski|Filip II]]., sin Karla V.

== Glej tudi ==

* [[vojvodina Gelders]]

== Zunanje povezave ==

* {{Navedi splet|last=Marek|first=Miroslav|url=http://genealogy.euweb.cz/holland/geldern.html#O2|title=Geldern-Heinsberg|publisher=Genealogy EU}}
* {{Navedi splet|last=Marek|first=Miroslav|url=http://genealogy.euweb.cz/egmond/egmond2.html#R|title=House of Egmont|publisher=Genealogy EU}}
* [http://www.hoeckmann.de/germany/cleves.htm Map of Upper Guelders in 1789 – Northern Part]
* [http://www.hoeckmann.de/germany/limburg-map.htm Map of Upper Guelders in 1789 – Southern Part]

[[Kategorija:Nizozemski plemiči]]</text>
      <sha1>1t5g3xfzkeqgssq8bvsthdki9opxy21</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Potsdamski sporazum</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521758</id>
    <revision>
      <id>5725145</id>
      <parentid>5725031</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T14:42:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Protokol */ nadaljevanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10795" xml:space="preserve">[[Slika:Potsdam big three.jpg|thumb|320px| &quot;Velika trojica&quot;: [[Clement Attlee|Attlee]], [[Harry S. Truman|Truman]] in [[Josif Stalin|Stalin]]]]

'''Potsdamski sporazum''' ([[angleško]] Potsdam Agreement, [[rusko]] Потсдамское соглашение, Potsdamskoe soglašenje) je bil sporazum, sklenjen avgusta 1945 med tremi velikimi zavezniki med drugo svetovno vojno: [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]]. Sporazum je bil plod [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] in se nanašal na vojaško okupacijo in obnovo [[Nemčija|Nemčije]], njenih mejah in celotnem evropskem vojnem prizorišču. Obravnaval je tudi demilitarizacijo Nemčije, odškodnine, pregon vojnih zločincev in množični izgon etničnih [[Nemci|Nemcev]] iz različnih delov Evrope.

Sporazum je bil napisan kot sporočilo in po mednarodnem pravu ni bil mirovni sporazum, čeprav je vseboval izpolnjena dejstva. Potsdamski sporazum je nadomestil  Sporazum o končni rešitvi zadev v zvezi z Nemčijo, podpisan 12. septembra 1990.

Ker [[Charles de Gaulle|De Gaulle]] ni bil povabljen na Potsdamsko konferenco, so se Francozi uprli izvajanju Potsdamskega sporazuma na svojem okupacijskem območju Nemčije. Zlasti Francozi so zavračali naselitev vseh izgnanih Nemcev z vzhoda v Zahodno Nemčijo. Poleg tega Francozi niso sprejeli nobene obveznosti spoštovanja Potsdamskega sporazuma v postopkih zavezniškega nadzornega sveta. Zlasti upirali so se vsem predlogom za vzpostavitev skupnih politik in institucij po vsej Nemčiji kot celoti in vsemu, kar bi lahko privedlo do ustanovitve enotne nemške vlade.&lt;ref name=&quot;Ziemke 1990 114&quot;&gt;{{cite book|last= Ziemke| first = Earl Frederick| title = The US Army and the Occupation of Germany 1944–1946| publisher = Center of Military History, United States Army| date = 1990| pages = 345}}&lt;/ref&gt;

==Pregled==
Po koncu druge svetovne vojne v [[Evropa|Evropi]] (1939–1945) in odločitvah prejšnjih konferenc v [[Teheranska konferenca|Teheranu]], [[Casablanška konferenca|Casablanki]] in [[Jaltska konferenca|Jalti]] so zavezniki z [[Berlinska deklaracija|Berlinsko deklaracijo]] 5. junija 1945 prevzeli vrhovno oblast nad Nemčijo.

Na Potsdamski konferenci so zahodnim zaveznikom predstavili Stalinovo ''fait accompli'', ki je sovjetski okupirani Poljski kot njeno zahodno mejo dodelil reko [[Odra|Odro]],&lt;ref&gt; James F. Byrnes. ''Speaking Frankly''. New York &amp; London, 1947. str. 79-81.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Charles L. Mee. ''Meeting at Potsdam''.  New York, 1975.&lt;/ref&gt;
kar je hkrati pomenilo, da sovjetska okupacijska cona zajema celotno ozemlje vzhodno od nje, z izjemo enklave [[Kaliningrad]],  [[Pomorjansko]] in večino [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]] z [[Gdansk|Danzigom]]. Nemško prebivalstvo, ki ni pobegnilo s tega ozemlja, je bilo izgnano, njihovo premoženje pa je zasegla Poljska država.&lt;ref&gt; Theodor Schnieder in drugi. ''The Expulsion of the German Population from the Territories East of the Oder-Neisse-Line''. FDR Ministry for Expellees, Refugees and War Victims, Bonn, West Germany, 1954.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Christian von Krokow. ''Hour of the Women''. Germany 1988, USA 1991, London 1992, ISBN 0-571-14320-2.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; R.J. Douglas. ''Orderly and Humane''. Yale University Press, 2012. ISBN 9-780300-198201.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Alfred Maurice de Zayas. ''A Terrible Revenge''.  Palgrave-Macmillan, New York, 1993/4, reprint 2006, ISBN 978-1-4039-7308-5.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Gunter Nitsch. ''Weeds Like Us''. Author House, Bloomington, IN., USA, ISBN 978-3-4389-3312-2.&lt;/ref&gt;  Predsednik Truman in britanski delegati so protestirali proti tem dejanjem.

Potsdamska konferenca treh zmagovitih sil je potekala od 17. julija do 2. avgusta 1945. Na njej so sprejeli protokol o zborovanju, podpisan 1. avgusta 1945 v palači Cecilienhof v Potsdamu. Podpisniki so bili sovjetski generalni sekretar [[Josif Stalin]], predsednik ZDA [[Harry S. Truman]] in predsednik britanske vlade [[Clement Attlee]], ki je po britanskih splošnih volitvah leta 1945 zamenjal [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] kot predstavnika Združenega kraljestva. Tri sile so se dogovorile, da povabijo k sodelovanju [[Francija|Francijo]] in [[Kitajska|Kitajsko]] kot članici Sveta zunanjih ministrov, ustanovljenega za nadzor sporazuma. Začasna vlada Francoske republike je povabilo sprejela 7. avgusta s ključnim pridržkom, da a priori ne bo sprejela nobene zaveze za morebitno rekonstitucijo centralne vlade v Nemčiji.

Ameriški državni sekretar James F. Byrnes je zapisal: ''&quot;Izrecno smo se vzdržali obljub, da bomo na nemški mirovni konferenci podprli katero koli posebno črto kot zahodno mejo Poljske&quot;''. Berlinski protokol je izjavil: ''&quot;Trije voditelji vlad ponovno potrjujejo svoje mnenje, da mora končna razmejitev zahodne meje Poljske počakati na [končno] mirovno rešitev&quot;''. Byrnes je nadaljeval: ''&quot;V luči zgodovine je težko verjeti kateri koli osebi, ki trdi, da je bila zahodna meja Poljske določena na konferencah ali da je obstajala obljuba, da bo vzpostavljena na določenem mestu&quot;''.&lt;ref&gt;Byrnes, 1947, str. 81.&lt;/ref&gt;

==Protokol==
V Potsdamskem sporazumu (Berlinska konferenca) so se zaveznice (Združeno kraljestvo, Sovjetska zveza, Združene države Amerike) dogovorile o naslednjih zadevah:&lt;ref&gt;{{cite book|author1=Senate Committee on Foreign Relations|title=A Decade of American Foreign Policy: Basic Documents, 1941–49|date=1950|publisher=U.S. Government Printing Office|location=Washington, DC|url=https://www.nato.int/ebookshop/video/declassified/doc_files/Potsdam%20Agreement.pdf}}&lt;/ref&gt;

#  Ustanovitev Sveta zunanjih ministrov, ki vključuje tudi Francijo in Kitajsko, zadolženega za pripravo mirovne poravnave za Nemčijo, ki naj bi jo sprejela nemška vlada, ko bo vzpostavljena in  primerna za ta namen. 
# Načela za obravnavo Nemčije v začetnem nadzornem obdobju. 
#*A. Politična načela
#: Povojna Nemčija bo razdeljena na štiri okupacijske cone pod nadzorom Velike Britanije, Sovjetske zveze, Združenih držav in Francije z vrhovnimi poveljniki sil vsake države, ki bodo izvajali suvereno oblast nad zadevami v svojih conah, medtem ko se bo oblast za 'Nemčijo kot celoto' izvajala preko Zavezniškega nadzornega sveta.
#: Demortatizacija. Obravnava Nemčije kot celote. Razorožitev in demilitarizacija. Odprava vsega nacističnega vpliva.
#*A. Gospodarska načela.
#: Zmanjšanje ali uničenje vse civilne težke industrije z vojnim potencialom, kot so ladjedelništvo, proizvodnja strojev in kemične tovarne. Prestrukturiranje nemškega gospodarstva v smeri kmetijstva in lahke industrije.
# Reparacije
#: Ta del je zajemal odškodninske zahtevke ZSSR iz sovjetskega okupacijskega območja v Nemčiji. Dogovorne strani so se strinjale, da se mora 10%  industrijskih zmogljivosti zahodnih con, nepotrebnih za nemško mirovno gospodarstvo, v dveh letih prenesti v Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza je umaknila svoje prejšnje ugovore proti francoskemu članstvu v Zavezniški reparacijski komisiji, ki je bila ustanovljena v Moskvi po Jaltski konferenci.
# Uničenje nemške vojne in trgovske mornarice 
#: Potopile naj bi se vse podmornice, razen tridesetih, preostanek nemškega ladjevja pa bi se  enakomerno razdelil med tri sile. 
#: Nemške trgovske ladje naj bi se enakomerno razdelile med tri sile; nekaj ladij naj bi dobili tudi drugi zavezniki. Do konca vojne z  [[Japonska|Japonskim cesarstvom]] naj bi vse ladje ostale pod oblastjo združenih pomorskih oblasti.  
# Mesto [[Königsberg]] in sosednja ozemlja (takrat [[Vzhodna Prusija]], zdaj [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajska oblast]]
#:Združene države in Velika Britanija sta razglasili, da bosta na mirovni konferenci podprli prenos Königsberga in sosednjega ozemlja Sovjetski Rusiji. 
# Vojni zločini 
#: Kratek člen je predvidel stvaritev [[Nüremberška listina|Londonske listine]] in kasneje Nüremberških sodišč:
# Avstrija 
#: Vlada Avstrije naj bi bila sprejeta po prihodu britanskih in ameriških sil na [[Dunaj]]. Avstriji naj ne bi bilo treba plačati nobenih vojnih odškodnin.
# Poljska
#:Poljska bi morala ustanoviti začasno vlado narodne enotnosti, ki bi jo priznale vse tri sile. Poljaki, ki so služili v formacijah britanske vojske,  bi se smeli svobodno vrniti na Poljsko. Začasna zahodna meja bi morala biti črta Odra–Nisa,  pri čemer bi bila ozemlja vzhodno od te meje izključena iz sovjetskega okupacijskega območja in postavljena pod poljsko in sovjetsko civilno upravo. Poljska bi dobila nekdanja nemška ozemlja na severu in zahodu, vendar bi morala dokončna razmejitev na zahodu  Poljske počakati na mirovni sporazum. Slednji se je zgodil šele leta 1990  kot Sporazum o končni poravnavi z Nemčijo.
# Sklenitev mirovnih sporazumov in sprejem v [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združeni narodov]] 
#: Ugotovljeno je bilo, da se je Kraljevina Italija borila na strani zaveznikov in dobro napredovala pri vzpostavljanju demokratične vlade in institucij ter da bodo po sklenitvi mirovnega sporazuma  tri zaveznice podprle prošnjo demokratične Italijanske vlade za članstvo v Združenih narodih. 
#:&lt;blockquote&gt;Vse tri vlade so zadolžile Svet zunanjih ministrov za pripravo mirovnih sporazumov  za Kraljevino Bolgarijo, Finsko, Kraljevino Madžarsko in Kraljevino Romunijo. Sklenitev mirovnih sporazumov  s priznanimi demokratičnimi vladami v teh državah bo omogočila trem vladam, da podprejo njihove prošnje za članstvo v Združenih narodih. Tri vlade soglašajo, da bodo vsako posebej v bližnji prihodnosti preučile glede na takratne razmere in še pred sklenitvijo mirovnih sporazumov s temi državami vzpostavile diplomatske odnose, kolikor bo to mogoče.&lt;/blockquote&gt;
#:O podrobnostih so razpravljali kasneje istega leta na Moskovski konferenci zunanjih ministrov, sporazumi pa so bili podpisani leta 1947 na Pariški mirovni konferenci.
#:Vlade Romunije, Bolgarije in Madžarske so bile takrat komunistične,
#Ozemeljsko skrbništvo
#:O nekdanjih italijanskih kolonijah bi se odločalo skupaj s pripravo mirovnega sporazuma z Italijo. Tako kot za večino drugih nekdanjih evropskih sil osi je bil tudi italijanski mirovni sporazum podpisan na Pariški mirovni konferenci leta 1947.
# Revidiran postopek Zavezniške nadzorne komisije v Romuniji, Bolgariji in na Madžarskem
#:Zdaj, ko so se sovražnosti v Evropi končale, bi morale zahodne zaveznice dati večji prispevek nadzornim komisijam Srednje in Vzhodne Evrope, zato je priloga k temu sporazumu vključevala podrobne spremembe delovanja zavezniške nadzorne komisije za Madžarsko.

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Sporazumi]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]</text>
      <sha1>qdd8biq9tkjqvtz9f0qjvlx97d5v0ix</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725158</id>
      <parentid>5725145</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T15:35:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Protokol */ nadaljevanje</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12840" xml:space="preserve">[[Slika:Potsdam big three.jpg|thumb|320px| &quot;Velika trojica&quot;: [[Clement Attlee|Attlee]], [[Harry S. Truman|Truman]] in [[Josif Stalin|Stalin]]]]

'''Potsdamski sporazum''' ([[angleško]] Potsdam Agreement, [[rusko]] Потсдамское соглашение, Potsdamskoe soglašenje) je bil sporazum, sklenjen avgusta 1945 med tremi velikimi zavezniki med drugo svetovno vojno: [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]]. Sporazum je bil plod [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] in se nanašal na vojaško okupacijo in obnovo [[Nemčija|Nemčije]], njenih mejah in celotnem evropskem vojnem prizorišču. Obravnaval je tudi demilitarizacijo Nemčije, odškodnine, pregon vojnih zločincev in množični izgon etničnih [[Nemci|Nemcev]] iz različnih delov Evrope.

Sporazum je bil napisan kot sporočilo in po mednarodnem pravu ni bil mirovni sporazum, čeprav je vseboval izpolnjena dejstva. Potsdamski sporazum je nadomestil  Sporazum o končni rešitvi zadev v zvezi z Nemčijo, podpisan 12. septembra 1990.

Ker [[Charles de Gaulle|De Gaulle]] ni bil povabljen na Potsdamsko konferenco, so se Francozi uprli izvajanju Potsdamskega sporazuma na svojem okupacijskem območju Nemčije. Zlasti Francozi so zavračali naselitev vseh izgnanih Nemcev z vzhoda v Zahodno Nemčijo. Poleg tega Francozi niso sprejeli nobene obveznosti spoštovanja Potsdamskega sporazuma v postopkih zavezniškega nadzornega sveta. Zlasti upirali so se vsem predlogom za vzpostavitev skupnih politik in institucij po vsej Nemčiji kot celoti in vsemu, kar bi lahko privedlo do ustanovitve enotne nemške vlade.&lt;ref name=&quot;Ziemke 1990 114&quot;&gt;{{cite book|last= Ziemke| first = Earl Frederick| title = The US Army and the Occupation of Germany 1944–1946| publisher = Center of Military History, United States Army| date = 1990| pages = 345}}&lt;/ref&gt;

==Pregled==
Po koncu druge svetovne vojne v [[Evropa|Evropi]] (1939–1945) in odločitvah prejšnjih konferenc v [[Teheranska konferenca|Teheranu]], [[Casablanška konferenca|Casablanki]] in [[Jaltska konferenca|Jalti]] so zavezniki z [[Berlinska deklaracija|Berlinsko deklaracijo]] 5. junija 1945 prevzeli vrhovno oblast nad Nemčijo.

Na Potsdamski konferenci so zahodnim zaveznikom predstavili Stalinovo ''fait accompli'', ki je sovjetski okupirani Poljski kot njeno zahodno mejo dodelil reko [[Odra|Odro]],&lt;ref&gt; James F. Byrnes. ''Speaking Frankly''. New York &amp; London, 1947. str. 79-81.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Charles L. Mee. ''Meeting at Potsdam''.  New York, 1975.&lt;/ref&gt;
kar je hkrati pomenilo, da sovjetska okupacijska cona zajema celotno ozemlje vzhodno od nje, z izjemo enklave [[Kaliningrad]],  [[Pomorjansko]] in večino [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]] z [[Gdansk|Danzigom]]. Nemško prebivalstvo, ki ni pobegnilo s tega ozemlja, je bilo izgnano, njihovo premoženje pa je zasegla Poljska država.&lt;ref&gt; Theodor Schnieder in drugi. ''The Expulsion of the German Population from the Territories East of the Oder-Neisse-Line''. FDR Ministry for Expellees, Refugees and War Victims, Bonn, West Germany, 1954.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Christian von Krokow. ''Hour of the Women''. Germany 1988, USA 1991, London 1992, ISBN 0-571-14320-2.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; R.J. Douglas. ''Orderly and Humane''. Yale University Press, 2012. ISBN 9-780300-198201.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Alfred Maurice de Zayas. ''A Terrible Revenge''.  Palgrave-Macmillan, New York, 1993/4, reprint 2006, ISBN 978-1-4039-7308-5.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Gunter Nitsch. ''Weeds Like Us''. Author House, Bloomington, IN., USA, ISBN 978-3-4389-3312-2.&lt;/ref&gt;  Predsednik Truman in britanski delegati so protestirali proti tem dejanjem.

Potsdamska konferenca treh zmagovitih sil je potekala od 17. julija do 2. avgusta 1945. Na njej so sprejeli protokol o zborovanju, podpisan 1. avgusta 1945 v palači Cecilienhof v Potsdamu. Podpisniki so bili sovjetski generalni sekretar [[Josif Stalin]], predsednik ZDA [[Harry S. Truman]] in predsednik britanske vlade [[Clement Attlee]], ki je po britanskih splošnih volitvah leta 1945 zamenjal [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] kot predstavnika Združenega kraljestva. Tri sile so se dogovorile, da povabijo k sodelovanju [[Francija|Francijo]] in [[Kitajska|Kitajsko]] kot članici Sveta zunanjih ministrov, ustanovljenega za nadzor sporazuma. Začasna vlada Francoske republike je povabilo sprejela 7. avgusta s ključnim pridržkom, da a priori ne bo sprejela nobene zaveze za morebitno rekonstitucijo centralne vlade v Nemčiji.

Ameriški državni sekretar James F. Byrnes je zapisal: ''&quot;Izrecno smo se vzdržali obljub, da bomo na nemški mirovni konferenci podprli katero koli posebno črto kot zahodno mejo Poljske&quot;''. Berlinski protokol je izjavil: ''&quot;Trije voditelji vlad ponovno potrjujejo svoje mnenje, da mora končna razmejitev zahodne meje Poljske počakati na [končno] mirovno rešitev&quot;''. Byrnes je nadaljeval: ''&quot;V luči zgodovine je težko verjeti kateri koli osebi, ki trdi, da je bila zahodna meja Poljske določena na konferencah ali da je obstajala obljuba, da bo vzpostavljena na določenem mestu&quot;''.&lt;ref&gt;Byrnes, 1947, str. 81.&lt;/ref&gt;

==Protokol==
V Potsdamskem sporazumu (Berlinska konferenca) so se zaveznice (Združeno kraljestvo, Sovjetska zveza, Združene države Amerike) dogovorile o naslednjih zadevah:&lt;ref&gt;{{cite book|author1=Senate Committee on Foreign Relations|title=A Decade of American Foreign Policy: Basic Documents, 1941–49|date=1950|publisher=U.S. Government Printing Office|location=Washington, DC|url=https://www.nato.int/ebookshop/video/declassified/doc_files/Potsdam%20Agreement.pdf}}&lt;/ref&gt;

#  Ustanovitev Sveta zunanjih ministrov, ki vključuje tudi Francijo in Kitajsko, zadolženega za pripravo mirovne poravnave za Nemčijo, ki naj bi jo sprejela nemška vlada, ko bo vzpostavljena in  primerna za ta namen. 
# Načela za obravnavo Nemčije v začetnem nadzornem obdobju. 
#*A. Politična načela
#: Povojna Nemčija bo razdeljena na štiri okupacijske cone pod nadzorom Velike Britanije, Sovjetske zveze, Združenih držav in Francije z vrhovnimi poveljniki sil vsake države, ki bodo izvajali suvereno oblast nad zadevami v svojih conah, medtem ko se bo oblast za 'Nemčijo kot celoto' izvajala preko Zavezniškega nadzornega sveta.
#: Demortatizacija. Obravnava Nemčije kot celote. Razorožitev in demilitarizacija. Odprava vsega nacističnega vpliva.
#*A. Gospodarska načela.
#: Zmanjšanje ali uničenje vse civilne težke industrije z vojnim potencialom, kot so ladjedelništvo, proizvodnja strojev in kemične tovarne. Prestrukturiranje nemškega gospodarstva v smeri kmetijstva in lahke industrije.
# Reparacije
#: Ta del je zajemal odškodninske zahtevke ZSSR iz sovjetskega okupacijskega območja v Nemčiji. Dogovorne strani so se strinjale, da se mora 10%  industrijskih zmogljivosti zahodnih con, nepotrebnih za nemško mirovno gospodarstvo, v dveh letih prenesti v Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza je umaknila svoje prejšnje ugovore proti francoskemu članstvu v Zavezniški reparacijski komisiji, ki je bila ustanovljena v Moskvi po Jaltski konferenci.
# Uničenje nemške vojne in trgovske mornarice 
#: Potopile naj bi se vse podmornice, razen tridesetih, preostanek nemškega ladjevja pa bi se  enakomerno razdelil med tri sile. 
#: Nemške trgovske ladje naj bi se enakomerno razdelile med tri sile; nekaj ladij naj bi dobili tudi drugi zavezniki. Do konca vojne z  [[Japonska|Japonskim cesarstvom]] naj bi vse ladje ostale pod oblastjo združenih pomorskih oblasti.  
# Mesto [[Königsberg]] in sosednja ozemlja (takrat [[Vzhodna Prusija]], zdaj [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajska oblast]]
#:Združene države in Velika Britanija sta razglasili, da bosta na mirovni konferenci podprli prenos Königsberga in sosednjega ozemlja Sovjetski Rusiji. 
# Vojni zločini 
#: Kratek člen je predvidel stvaritev [[Nüremberška listina|Londonske listine]] in kasneje Nüremberških sodišč:
# Avstrija 
#: Vlada Avstrije naj bi bila sprejeta po prihodu britanskih in ameriških sil na [[Dunaj]]. Avstriji naj ne bi bilo treba plačati nobenih vojnih odškodnin.
# Poljska
#:Poljska bi morala ustanoviti začasno vlado narodne enotnosti, ki bi jo priznale vse tri sile. Poljaki, ki so služili v formacijah britanske vojske,  bi se smeli svobodno vrniti na Poljsko. Začasna zahodna meja bi morala biti črta Odra–Nisa,  pri čemer bi bila ozemlja vzhodno od te meje izključena iz sovjetskega okupacijskega območja in postavljena pod poljsko in sovjetsko civilno upravo. Poljska bi dobila nekdanja nemška ozemlja na severu in zahodu, vendar bi morala dokončna razmejitev na zahodu  Poljske počakati na mirovni sporazum. Slednji se je zgodil šele leta 1990  kot Sporazum o končni poravnavi z Nemčijo.
# Sklenitev mirovnih sporazumov in sprejem v [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združeni narodov]] 
#: Ugotovljeno je bilo, da se je Kraljevina Italija borila na strani zaveznikov in dobro napredovala pri vzpostavljanju demokratične vlade in institucij ter da bodo po sklenitvi mirovnega sporazuma  tri zaveznice podprle prošnjo demokratične Italijanske vlade za članstvo v Združenih narodih. 
#:&lt;blockquote&gt;Vse tri vlade so zadolžile Svet zunanjih ministrov za pripravo mirovnih sporazumov  za Kraljevino Bolgarijo, Finsko, Kraljevino Madžarsko in Kraljevino Romunijo. Sklenitev mirovnih sporazumov  s priznanimi demokratičnimi vladami v teh državah bo omogočila trem vladam, da podprejo njihove prošnje za članstvo v Združenih narodih. Tri vlade soglašajo, da bodo vsako posebej v bližnji prihodnosti preučile glede na takratne razmere in še pred sklenitvijo mirovnih sporazumov s temi državami vzpostavile diplomatske odnose, kolikor bo to mogoče.&lt;/blockquote&gt;
#:O podrobnostih so razpravljali kasneje istega leta na Moskovski konferenci zunanjih ministrov, sporazumi pa so bili podpisani leta 1947 na Pariški mirovni konferenci.
#:Vlade Romunije, Bolgarije in Madžarske so bile takrat komunistične,
#Ozemeljsko skrbništvo
#:O nekdanjih italijanskih kolonijah bi se odločalo skupaj s pripravo mirovnega sporazuma z Italijo. Tako kot za večino drugih nekdanjih evropskih sil osi je bil tudi italijanski mirovni sporazum podpisan na Pariški mirovni konferenci leta 1947.
# Revidiran postopek Zavezniške nadzorne komisije v Romuniji, Bolgariji in na Madžarskem
#:Zdaj, ko so se sovražnosti v Evropi končale, bi morale zahodne zaveznice dati večji prispevek nadzornim komisijam Srednje in Vzhodne Evrope, zato je priloga k temu sporazumu vključevala podrobne spremembe delovanja zavezniške nadzorne komisije za Madžarsko.
# Urejena preselitev nemškega prebivalstva
#:&lt;blockquote&gt;Tri vlade, potem ko so vprašanje obravnavale v vseh njegovih vidikih, priznavajo, da bo treba opraviti preselitev nemškega prebivalstva ali njegovih delov, ki ostanejo na Poljskem, Češkoslovaškem in Madžarskem, v Nemčijo. Strinjajo se, da morajo biti vse preselitve izvedene na urejen in human način.&lt;/blockquote&gt;
#: Izraz &quot;Nemško prebivalstvo ali njegovi deli, ki ostanejo na Poljskem&quot;, se je nanašal na Nemce, ki so leta 1937 živeli znotraj meja Poljske do [[Curzonova linija|Curzonove linije]] na vzhodu. Teoretično bi lahko bili ti Nemci izgnani na začasno upravljano poljsko ozemlje v Šleziji, Pomorjanskem, Vzhodni Prusiji in vzhodnem Brandenburgu.
#: Ker so bile zavezniške okupacijske cone v Nemčiji pod velikim pritiskom, so češkoslovaško vlado, začasno poljsko vlado in Nadzorni svet na Madžarskem pozvali, naj predložijo oceno časa in hitrosti, s katero bi bilo mogoče izvesti nadaljnje premestitve, glede na sedanje razmere v Nemčiji in prekiniti nadaljnje izgone, dokler te ocene ne bodo vključene v načrte za pravično porazdelitev teh &quot;odstranjenih&quot; Nemcev med več okupacijskimi conami.
#Oprema za črpanje nafte v Romuniji
#Iran
#: Zavezniške enote naj bi se nemudoma umaknile iz [[Teheran]]a. Nadaljnje faze umika čet iz Irana se bo moralo obravnavati na zasedanju Sveta zunanjih ministrov, ki naj bi potekalo v Londonu septembra 1945. 
#Mednarodna cona [[Tanger]]
#: Mesto Tanger in območje okoli njega bi moralo ostati mednarodno. O njem bi se moralo še naprej razpravljati.
#Črnomorske ožine
#:Montreuxška konvencija o plovbi skozi [[Bospor]] in [[Dardanele]] bi morala biti revidirana sporazumno s turško vlado.
#Mednarodne notranje vodne poti 
#Konferenca o evropskem notranjem transportu 	
# Navodila vojaškim poveljnikom zavezniškega Nadzornega sveta za Nemčijo
# Uporaba zavezniške lastnine za satelitske odškodnine ali vojne trofeje 
#:Podrobnosti so bile opisane v Prilogi II
#Vojaški pogovori 
*Priloga I
*Priloga II

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Sporazumi]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]</text>
      <sha1>fz9cpnr3v9192j7k3n1583yz7gwv9it</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glazerjeva nagrada</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521760</id>
    <revision>
      <id>5725136</id>
      <parentid>5725111</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T13:56:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>{{wikificiraj}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3560" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}

'''1987'''

Sergej Vrišer, za življenjsko delo

Emil Baronik, listina

Tone Partljič, listina

Anica (Ana) Veble, listina


'''1988'''

Oton Polak, za življenjsko delo

Nada Gaborovič, listina

Anton Lešnik, listina

Jože Mlinarič, listina


'''1989'''

Bruno Hartman, za življenjsko delo

France Forstnerič, listina

Stane Jurgec, listina

Minu Kjuder, listina


'''1990'''

Gabrijel Kolbič, za življenjsko delo

Vlasta Hegedušič, listina

Zmago Jeraj, listina

Žarko Petan in Jože Pogačnik, listina


'''1991'''

Rudolf Kotnik, za življenjsko delo

Andrej Brvar, listina

Tomaž Pandur, listina

KUD Kobanci – lutkovno gledališče, Kamnica, listina


'''1992'''

Janko Šetinc, za življenjsko delo

Viktor Gojkovič, listina

Jože Šubic, listina

Mariborski oktet, listina


'''1993'''

Milena Muhič, za življenjsko delo

Dušan Krnjak, listina

Vili Ravnjak, listina

Likovna skupina Mi, listina


'''1994'''

Zlata Vokač, za življenjsko delo

Breda in Tine Varl, listina

Drama SNG Maribor, listina

Ženski pevski zbor Rotovž, listina


'''1995'''

Fran Žižek, za življenjsko delo

Slavko Kočevar Jug, listina

Jože Kovačič, listina

Minka Veselič Kološa, listina


'''1996'''

Slavko Kores, za življenjsko delo

Ksenija Mišič

Branko Šturbej

Zorko Simčič in Viktor Šest


'''1997'''

Iko Otrin, za življenjsko delo

Bogo Čerin, listina

Erika Vouk, listina


'''1998'''

Ondina Otta Klasinc, za življenjsko delo

Dragica Kovačič, listina

Simon Robinson, listina


'''1999'''

France Forstnerič, za življenjsko delo

Alojz Svete, listina


'''2000'''

France Filipič, za življenjsko delo

Mitja Čander, listina

Vlado Novak, listina


'''2001'''

Manica Špendal, za življenjsko delo

Andrej Brvar, listina

Alenka Laufer, listina


'''2002'''

Drago Jančar, za življenjsko delo

Primož Premzl, listina

Tomaž Svete, listina

Peter Ternovšek, listina


'''2003'''

Jože Mlinarič, za življenjsko delo

Bogdan Čobal, listina

Igor Štromajer, listina

Revija Otrok in knjiga, listina


'''2004'''

Rado Pavalec, za življenjsko delo

Anka Krašna, listina

Brigita Pavlič, listina

Petra Vidali, listina


'''2005'''

Karolina (Karla) Godič, za življenjsko delo

Tanja Baronik, listina

Samuel Grajfoner, listina

Zdenko Kodrič, listina


'''2006'''

Tone Partljič, za življenjsko delo

Anton Bogov, listina

Borut Gombač, listina

Bojan Labovič, listina


'''2007'''

Žarko Petan, za življenjsko delo

Peter Boštjančič, listina

Sergiu Moga, listina

Janja Vidmar, listina


'''2008'''

Zmago Jeraj, za življenjsko delo

Edward Clug, listina

Dragan Potočnik, listina

Irena Varga, listina


'''2009'''

Meta Gabršek Prosenc, za življenjsko delo

Jerneja Ferlež, listina

Karmina Šilec, listina

Godalni kvartet Feguš, listina


'''2010'''

Emil Baronik, za življenjsko delo

Milada Kalezić, listina

Danica Križanič Müller, listina

Marko Naberšnik, listina


'''2011'''

Stane Jurgec, za življenjsko delo

Darko Friš, listina

Luka Šulić, listina

Matjaž Wenzel, listina


'''2012'''

Peter Ternovšek, za življenjsko delo

Melita Forstnerič Hajnšek, listina

Nataša Matjašec Rošker, listina

Primož Premzl in Branimir Ritonja&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Petindvajset let Glazerjevih nagrad|last=Premzl|first=Primož|publisher=Umetniški kabinet Primož Premzl|year=2011|isbn=978-961-6055-31-4|location=Maribor|editor-last=Primož Premzl|last2=Ritonja|first2=Branimir}}&lt;/ref&gt;, listina

[[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]]</text>
      <sha1>2ljqetetejmmdbnobg5xk63zu3n0vhf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725155</id>
      <parentid>5725136</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T15:27:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>wiki, +uvod in viri</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4982" xml:space="preserve">'''Glazerjeva nagrada''' je priznanje za dosežke na področju [[kultura|kulture]], ki ga od leta 1987 podeljuje [[Mestna občina Maribor]]. Vsako leto podelijo nagrado za življenjsko delo in do tri Glazerjeve listine za konkretnejše dosežke. Poimenovano je po mariborskem pesniku [[Janko Glazer|Janku Glazerju]].

== Prejemniki ==

;1987
* [[Sergej Vrišer]], za življenjsko delo
* [[Emil Baronik]], listina
* [[Tone Partljič]], listina
* [[Anica Veble|Anica (Ana) Veble]], listina

;1988
* [[Oton Polak]], za življenjsko delo
* [[Nada Gaborovič]], listina
* [[Anton Lešnik]], listina
* [[Jože Mlinarič]], listina

;1989
* [[Bruno Hartman]], za življenjsko delo
* [[France Forstnerič]], listina
* [[Stane Jurgec]], listina
* [[Minu Kjuder]], listina

;1990
* [[Gabrijel Kolbič]], za življenjsko delo
* [[Vlasta Hegedušič]], listina
* [[Zmago Jeraj]], listina
* [[Žarko Petan]] in [[Jože Pogačnik]], listina

;1991
* [[Rudolf Kotnik]], za življenjsko delo
* [[Andrej Brvar]], listina
* [[Tomaž Pandur]], listina
* [[KUD Kobanci]] – lutkovno gledališče, Kamnica, listina

;1992
* [[Janko Šetinc]], za življenjsko delo
* [[Viktor Gojkovič]], listina
* [[Jože Šubic]], listina
* [[Mariborski oktet]], listina

;1993
* [[Milena Muhič]], za življenjsko delo
* [[Dušan Krnjak]], listina
* [[Vili Ravnjak]], listina
* [[Likovna skupina Mi]], listina

;1994
* [[Zlata Vokač]], za življenjsko delo
* [[Breda Varl|Breda]] in [[Tine Varl]], listina
* [[Drama SNG Maribor]], listina
* [[Ženski pevski zbor Rotovž]], listina

;1995
* [[Fran Žižek]], za življenjsko delo
* [[Slavko Kočevar Jug]], listina
* [[Jože Kovačič]], listina
* [[Minka Veselič Kološa]], listina

;1996
* [[Slavko Kores]], za življenjsko delo
* [[Ksenija Mišič]], listina
* [[Branko Šturbej]], listina
* [[Zorko Simčič]] in [[Viktor Šest]], listina

;1997
* [[Iko Otrin]], za življenjsko delo
* [[Bogo Čerin]], listina
* [[Erika Vouk]], listina

;1998
* [[Ondina Otta Klasinc]], za življenjsko delo
* [[Dragica Kovačič]], listina
* [[Simon Robinson]], listina

;1999
* [[France Forstnerič]], za življenjsko delo
* [[Alojz Svete]], listina

;2000
* [[France Filipič]], za življenjsko delo
* [[Mitja Čander]], listina
* [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], listina

;2001
* [[Manica Špendal]], za življenjsko delo
* [[Andrej Brvar]], listina
* [[Alenka Laufer]], listina

;2002
* [[Drago Jančar]], za življenjsko delo
* [[Primož Premzl]], listina
* [[Tomaž Svete]], listina
* [[Peter Ternovšek]], listina

;2003
* [[Jože Mlinarič]], za življenjsko delo
* [[Bogdan Čobal]], listina
* [[Igor Štromajer]], listina
* Revija [[Otrok in knjiga]], listina

;2004
* [[Rado Pavalec]], za življenjsko delo
* [[Anka Krašna]], listina
* [[Brigita Pavlič]], listina
* [[Petra Vidali]], listina

;2005
* [[Karolina Godič|Karolina (Karla) Godič]], za življenjsko delo
* [[Tanja Baronik]], listina
* [[Samuel Grajfoner]], listina
* [[Zdenko Kodrič]], listina

;2006
* [[Tone Partljič]], za življenjsko delo
* [[Anton Bogov]], listina
* [[Borut Gombač]], listina
* [[Bojan Labovič]], listina

;2007
* [[Žarko Petan]], za življenjsko delo
* [[Peter Boštjančič]], listina
* [[Sergiu Moga]], listina
* [[Janja Vidmar]], listina

;2008
* [[Zmago Jeraj]], za življenjsko delo
* [[Edward Clug]], listina
* [[Dragan Potočnik]], listina
* [[Irena Varga]], listina

;2009
* [[Meta Gabršek Prosenc]], za življenjsko delo
* [[Jerneja Ferlež]], listina
* [[Karmina Šilec]], listina
* [[Godalni kvartet Feguš]], listina

;2010
* [[Emil Baronik]], za življenjsko delo
* [[Milada Kalezić]], listina
* [[Danica Križanič Müller]], listina
* [[Marko Naberšnik]], listina

;2011
* [[Stane Jurgec]], za življenjsko delo
* [[Darko Friš]], listina
* [[Luka Šulić]], listina
* [[Matjaž Wenzel]], listina

;2012
* [[Peter Ternovšek]], za življenjsko delo
* [[Melita Forstnerič Hajnšek]], listina
* [[Nataša Matjašec Rošker]], listina
* [[Primož Premzl in Branimir Ritonja]], listina

;2013
* [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], za življenjsko delo

;2022
* [[Vili Ravnjak]], za življenjsko delo
* [[Alenka Zupan]], listina
* [[Boris Kolar]], listina
* [[Mateja Pucko]], listina

== Viri ==
* {{navedi splet |url=https://sigledal.org/geslo/Glazerjeva_nagrada |title=Glazerjeva nagrada |work=SiGledal |accessdate=2022-07-29}}
* {{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/glazerjevo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-prejme-vili-ravnjak/616642 |title=Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme Vili Ravnjak |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2022-07-29 |date=2022-03-22}}
* {{Navedi knjigo|title=Petindvajset let Glazerjevih nagrad|last=Premzl|first=Primož|publisher=Umetniški kabinet Primož Premzl|year=2011|isbn=978-961-6055-31-4|location=Maribor|editor-last=Primož Premzl|last2=Ritonja|first2=Branimir}}

[[Kategorija:Mestna občina Maribor]]
[[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1987]]</text>
      <sha1>ka181v9p2wgjlibubhksz0902jytnxo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725186</id>
      <parentid>5725155</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T17:15:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn.</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4986" xml:space="preserve">'''Glazerjeva nagrada''' je priznanje za dosežke na področju [[kultura|kulture]], ki ga od leta 1987 podeljuje [[Mestna občina Maribor]]. Vsako leto podelijo nagrado za življenjsko delo in do tri Glazerjeve listine za konkretnejše dosežke. Poimenovano je po mariborskem pesniku [[Janko Glazer|Janku Glazerju]].

== Prejemniki ==

;1987
* [[Sergej Vrišer]], za življenjsko delo
* [[Emil Baronik]], listina
* [[Tone Partljič]], listina
* [[Anica Veble|Anica (Ana) Veble]], listina

;1988
* [[Oton Polak]], za življenjsko delo
* [[Nada Gaborovič]], listina
* [[Anton Lešnik]], listina
* [[Jože Mlinarič]], listina

;1989
* [[Bruno Hartman]], za življenjsko delo
* [[France Forstnerič]], listina
* [[Stane Jurgec]], listina
* [[Minu Kjuder]], listina

;1990
* [[Gabrijel Kolbič]], za življenjsko delo
* [[Vlasta Hegedušič]], listina
* [[Zmago Jeraj]], listina
* [[Žarko Petan]] in [[Jože Pogačnik]], listina

;1991
* [[Rudolf Kotnik]], za življenjsko delo
* [[Andrej Brvar]], listina
* [[Tomaž Pandur]], listina
* [[KUD Kobanci]] – lutkovno gledališče, Kamnica, listina

;1992
* [[Janko Šetinc]], za življenjsko delo
* [[Viktor Gojkovič]], listina
* [[Jože Šubic]], listina
* [[Mariborski oktet]], listina

;1993
* [[Milena Muhič]], za življenjsko delo
* [[Dušan Krnjak]], listina
* [[Vili Ravnjak]], listina
* [[Likovna skupina Mi]], listina

;1994
* [[Zlata Vokač]], za življenjsko delo
* [[Breda Varl|Breda]] in [[Tine Varl]], listina
* [[Drama SNG Maribor]], listina
* [[Ženski pevski zbor Rotovž]], listina

;1995
* [[Fran Žižek]], za življenjsko delo
* [[Slavko Kočevar Jug]], listina
* [[Jože Kovačič]], listina
* [[Minka Veselič Kološa]], listina

;1996
* [[Slavko Kores]], za življenjsko delo
* [[Ksenija Mišič]], listina
* [[Branko Šturbej]], listina
* [[Zorko Simčič]] in [[Viktor Šest]], listina

;1997
* [[Iko Otrin]], za življenjsko delo
* [[Bogo Čerin]], listina
* [[Erika Vouk]], listina

;1998
* [[Ondina Otta Klasinc]], za življenjsko delo
* [[Dragica Kovačič]], listina
* [[Simon Robinson]], listina

;1999
* [[France Forstnerič]], za življenjsko delo
* [[Alojz Svete]], listina

;2000
* [[France Filipič]], za življenjsko delo
* [[Mitja Čander]], listina
* [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], listina

;2001
* [[Manica Špendal]], za življenjsko delo
* [[Andrej Brvar]], listina
* [[Alenka Laufer]], listina

;2002
* [[Drago Jančar]], za življenjsko delo
* [[Primož Premzl]], listina
* [[Tomaž Svete]], listina
* [[Peter Ternovšek]], listina

;2003
* [[Jože Mlinarič]], za življenjsko delo
* [[Bogdan Čobal]], listina
* [[Igor Štromajer]], listina
* Revija [[Otrok in knjiga]], listina

;2004
* [[Rado Pavalec]], za življenjsko delo
* [[Anka Krašna]], listina
* [[Brigita Pavlič]], listina
* [[Petra Vidali]], listina

;2005
* [[Karolina Godič|Karolina (Karla) Godič]], za življenjsko delo
* [[Tanja Baronik]], listina
* [[Samuel Grajfoner]], listina
* [[Zdenko Kodrič]], listina

;2006
* [[Tone Partljič]], za življenjsko delo
* [[Anton Bogov]], listina
* [[Borut Gombač]], listina
* [[Bojan Labovič]], listina

;2007
* [[Žarko Petan]], za življenjsko delo
* [[Peter Boštjančič]], listina
* [[Sergiu Moga]], listina
* [[Janja Vidmar]], listina

;2008
* [[Zmago Jeraj]], za življenjsko delo
* [[Edward Clug]], listina
* [[Dragan Potočnik]], listina
* [[Irena Varga]], listina

;2009
* [[Meta Gabršek Prosenc]], za življenjsko delo
* [[Jerneja Ferlež]], listina
* [[Karmina Šilec]], listina
* [[Godalni kvartet Feguš]], listina

;2010
* [[Emil Baronik]], za življenjsko delo
* [[Milada Kalezić]], listina
* [[Danica Križanič Müller]], listina
* [[Marko Naberšnik]], listina

;2011
* [[Stane Jurgec]], za življenjsko delo
* [[Darko Friš]], listina
* [[Luka Šulić]], listina
* [[Matjaž Wenzel]], listina

;2012
* [[Peter Ternovšek]], za življenjsko delo
* [[Melita Forstnerič Hajnšek]], listina
* [[Nataša Matjašec Rošker]], listina
* [[Primož Premzl]] in [[Branimir Ritonja]], listina

;2013
* [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], za življenjsko delo

;2022
* [[Vili Ravnjak]], za življenjsko delo
* [[Alenka Zupan]], listina
* [[Boris Kolar]], listina
* [[Mateja Pucko]], listina

== Viri ==
* {{navedi splet |url=https://sigledal.org/geslo/Glazerjeva_nagrada |title=Glazerjeva nagrada |work=SiGledal |accessdate=2022-07-29}}
* {{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/glazerjevo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-prejme-vili-ravnjak/616642 |title=Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme Vili Ravnjak |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2022-07-29 |date=2022-03-22}}
* {{Navedi knjigo|title=Petindvajset let Glazerjevih nagrad|last=Premzl|first=Primož|publisher=Umetniški kabinet Primož Premzl|year=2011|isbn=978-961-6055-31-4|location=Maribor|editor-last=Primož Premzl|last2=Ritonja|first2=Branimir}}

[[Kategorija:Mestna občina Maribor]]
[[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1987]]</text>
      <sha1>e8dpt68t4yxrm18oqdkfbipl4g75sfj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725194</id>
      <parentid>5725186</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T18:56:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */ {{Glazerjevi nagrajenci}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5012" xml:space="preserve">'''Glazerjeva nagrada''' je priznanje za dosežke na področju [[kultura|kulture]], ki ga od leta 1987 podeljuje [[Mestna občina Maribor]]. Vsako leto podelijo nagrado za življenjsko delo in do tri Glazerjeve listine za konkretnejše dosežke. Poimenovano je po mariborskem pesniku [[Janko Glazer|Janku Glazerju]].

== Prejemniki ==

;1987
* [[Sergej Vrišer]], za življenjsko delo
* [[Emil Baronik]], listina
* [[Tone Partljič]], listina
* [[Anica Veble|Anica (Ana) Veble]], listina

;1988
* [[Oton Polak]], za življenjsko delo
* [[Nada Gaborovič]], listina
* [[Anton Lešnik]], listina
* [[Jože Mlinarič]], listina

;1989
* [[Bruno Hartman]], za življenjsko delo
* [[France Forstnerič]], listina
* [[Stane Jurgec]], listina
* [[Minu Kjuder]], listina

;1990
* [[Gabrijel Kolbič]], za življenjsko delo
* [[Vlasta Hegedušič]], listina
* [[Zmago Jeraj]], listina
* [[Žarko Petan]] in [[Jože Pogačnik]], listina

;1991
* [[Rudolf Kotnik]], za življenjsko delo
* [[Andrej Brvar]], listina
* [[Tomaž Pandur]], listina
* [[KUD Kobanci]] – lutkovno gledališče, Kamnica, listina

;1992
* [[Janko Šetinc]], za življenjsko delo
* [[Viktor Gojkovič]], listina
* [[Jože Šubic]], listina
* [[Mariborski oktet]], listina

;1993
* [[Milena Muhič]], za življenjsko delo
* [[Dušan Krnjak]], listina
* [[Vili Ravnjak]], listina
* [[Likovna skupina Mi]], listina

;1994
* [[Zlata Vokač]], za življenjsko delo
* [[Breda Varl|Breda]] in [[Tine Varl]], listina
* [[Drama SNG Maribor]], listina
* [[Ženski pevski zbor Rotovž]], listina

;1995
* [[Fran Žižek]], za življenjsko delo
* [[Slavko Kočevar Jug]], listina
* [[Jože Kovačič]], listina
* [[Minka Veselič Kološa]], listina

;1996
* [[Slavko Kores]], za življenjsko delo
* [[Ksenija Mišič]], listina
* [[Branko Šturbej]], listina
* [[Zorko Simčič]] in [[Viktor Šest]], listina

;1997
* [[Iko Otrin]], za življenjsko delo
* [[Bogo Čerin]], listina
* [[Erika Vouk]], listina

;1998
* [[Ondina Otta Klasinc]], za življenjsko delo
* [[Dragica Kovačič]], listina
* [[Simon Robinson]], listina

;1999
* [[France Forstnerič]], za življenjsko delo
* [[Alojz Svete]], listina

;2000
* [[France Filipič]], za življenjsko delo
* [[Mitja Čander]], listina
* [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], listina

;2001
* [[Manica Špendal]], za življenjsko delo
* [[Andrej Brvar]], listina
* [[Alenka Laufer]], listina

;2002
* [[Drago Jančar]], za življenjsko delo
* [[Primož Premzl]], listina
* [[Tomaž Svete]], listina
* [[Peter Ternovšek]], listina

;2003
* [[Jože Mlinarič]], za življenjsko delo
* [[Bogdan Čobal]], listina
* [[Igor Štromajer]], listina
* Revija [[Otrok in knjiga]], listina

;2004
* [[Rado Pavalec]], za življenjsko delo
* [[Anka Krašna]], listina
* [[Brigita Pavlič]], listina
* [[Petra Vidali]], listina

;2005
* [[Karolina Godič|Karolina (Karla) Godič]], za življenjsko delo
* [[Tanja Baronik]], listina
* [[Samuel Grajfoner]], listina
* [[Zdenko Kodrič]], listina

;2006
* [[Tone Partljič]], za življenjsko delo
* [[Anton Bogov]], listina
* [[Borut Gombač]], listina
* [[Bojan Labovič]], listina

;2007
* [[Žarko Petan]], za življenjsko delo
* [[Peter Boštjančič]], listina
* [[Sergiu Moga]], listina
* [[Janja Vidmar]], listina

;2008
* [[Zmago Jeraj]], za življenjsko delo
* [[Edward Clug]], listina
* [[Dragan Potočnik]], listina
* [[Irena Varga]], listina

;2009
* [[Meta Gabršek Prosenc]], za življenjsko delo
* [[Jerneja Ferlež]], listina
* [[Karmina Šilec]], listina
* [[Godalni kvartet Feguš]], listina

;2010
* [[Emil Baronik]], za življenjsko delo
* [[Milada Kalezić]], listina
* [[Danica Križanič Müller]], listina
* [[Marko Naberšnik]], listina

;2011
* [[Stane Jurgec]], za življenjsko delo
* [[Darko Friš]], listina
* [[Luka Šulić]], listina
* [[Matjaž Wenzel]], listina

;2012
* [[Peter Ternovšek]], za življenjsko delo
* [[Melita Forstnerič Hajnšek]], listina
* [[Nataša Matjašec Rošker]], listina
* [[Primož Premzl]] in [[Branimir Ritonja]], listina

;2013
* [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], za življenjsko delo

;2022
* [[Vili Ravnjak]], za življenjsko delo
* [[Alenka Zupan]], listina
* [[Boris Kolar]], listina
* [[Mateja Pucko]], listina

== Viri ==
* {{navedi splet |url=https://sigledal.org/geslo/Glazerjeva_nagrada |title=Glazerjeva nagrada |work=SiGledal |accessdate=2022-07-29}}
* {{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/glazerjevo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-prejme-vili-ravnjak/616642 |title=Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme Vili Ravnjak |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2022-07-29 |date=2022-03-22}}
* {{Navedi knjigo|title=Petindvajset let Glazerjevih nagrad|last=Premzl|first=Primož|publisher=Umetniški kabinet Primož Premzl|year=2011|isbn=978-961-6055-31-4|location=Maribor|editor-last=Primož Premzl|last2=Ritonja|first2=Branimir}}

{{Glazerjevi nagrajenci}}
[[Kategorija:Mestna občina Maribor]]
[[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1987]]</text>
      <sha1>rt3zq9iz6setlur2621gdce671av7p9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725195</id>
      <parentid>5725194</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T19:01:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Prejemniki */ pnp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5090" xml:space="preserve">'''Glazerjeva nagrada''' je priznanje za dosežke na področju [[kultura|kulture]], ki ga od leta 1987 podeljuje [[Mestna občina Maribor]]. Vsako leto podelijo nagrado za življenjsko delo in do tri Glazerjeve listine za konkretnejše dosežke. Poimenovano je po mariborskem pesniku [[Janko Glazer|Janku Glazerju]].

== Prejemniki ==

;1987
* [[Sergej Vrišer]], za življenjsko delo
* [[Emil Baronik]], listina
* [[Tone Partljič]], listina
* [[Anica Veble|Anica (Ana) Veble]], listina

;1988
* [[Oton Polak]], za življenjsko delo
* [[Nada Gaborovič]], listina
* [[Anton Lešnik]], listina
* [[Jože Mlinarič]], listina

;1989
* [[Bruno Hartman]], za življenjsko delo
* [[France Forstnerič]], listina
* [[Stane Jurgec]], listina
* [[Minu Kjuder]], listina

;1990
* [[Gabrijel Kolbič]], za življenjsko delo
* [[Vlasta Hegedušič]], listina
* [[Zmago Jeraj]], listina
* [[Žarko Petan]] in [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]], listina

;1991
* [[Rudolf Kotnik]], za življenjsko delo
* [[Andrej Brvar]], listina
* [[Tomaž Pandur]], listina
* [[KUD Kobanci]] – lutkovno gledališče, Kamnica, listina

;1992
* [[Janko Šetinc]], za življenjsko delo
* [[Viktor Gojkovič]], listina
* [[Jože Šubic]], listina
* [[Mariborski oktet]], listina

;1993
* [[Milena Muhič]], za življenjsko delo
* [[Dušan Krnjak]], listina
* [[Vili Ravnjak]], listina
* [[Likovna skupina Mi]], listina

;1994
* [[Zlata Vokač]], za življenjsko delo
* [[Breda Varl|Breda]] in [[Tine Varl]], listina
* Drama [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]], listina
* [[Ženski pevski zbor Rotovž]], listina

;1995
* [[Fran Žižek]], za življenjsko delo
* [[Slavko Kočevar Jug]], listina
* [[Jože Kovačič]], listina
* [[Minka Veselič Kološa]], listina

;1996
* [[Slavko Kores]], za življenjsko delo
* [[Ksenija Mišić]], listina
* [[Branko Šturbej]], listina
* [[Zorko Simčič]] in [[Viktor Šest]], listina

;1997
* [[Iko Otrin]], za življenjsko delo
* [[Bogo Čerin]], listina
* [[Erika Vouk]], listina

;1998
* [[Ondina Otta Klasinc]], za življenjsko delo
* [[Dragica Kovačič]], listina
* [[Simon Robinson]], listina

;1999
* [[France Forstnerič]], za življenjsko delo
* [[Alojz Svete]], listina

;2000
* [[France Filipič]], za življenjsko delo
* [[Mitja Čander]], listina
* [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], listina

;2001
* [[Manica Špendal]], za življenjsko delo
* [[Andrej Brvar]], listina
* [[Alenka Laufer]], listina

;2002
* [[Drago Jančar]], za življenjsko delo
* [[Primož Premzl]], listina
* [[Tomaž Svete]], listina
* [[Peter Ternovšek]], listina

;2003
* [[Jože Mlinarič]], za življenjsko delo
* [[Bogdan Čobal]], listina
* [[Igor Štromajer]], listina
* Revija [[Otrok in knjiga]], listina

;2004
* [[Rado Pavalec]], za življenjsko delo
* [[Anka Krašna]], listina
* [[Brigita Pavlič]], listina
* [[Petra Vidali]], listina

;2005
* [[Karolina Godič|Karolina (Karla) Godič]], za življenjsko delo
* [[Tanja Baronik]], listina
* [[Samuel Grajfoner]], listina
* [[Zdenko Kodrič]], listina

;2006
* [[Tone Partljič]], za življenjsko delo
* [[Anton Bogov]], listina
* [[Borut Gombač]], listina
* [[Bojan Labovič]], listina

;2007
* [[Žarko Petan]], za življenjsko delo
* [[Peter Boštjančič]], listina
* [[Sergiu Moga]], listina
* [[Janja Vidmar]], listina

;2008
* [[Zmago Jeraj]], za življenjsko delo
* [[Edward Clug]], listina
* [[Dragan Potočnik]], listina
* [[Irena Varga]], listina

;2009
* [[Meta Gabršek Prosenc]], za življenjsko delo
* [[Jerneja Ferlež]], listina
* [[Karmina Šilec]], listina
* [[Godalni kvartet Feguš]], listina

;2010
* [[Emil Baronik]], za življenjsko delo
* [[Milada Kalezić]], listina
* [[Danica Križanič Müller]], listina
* [[Marko Naberšnik]], listina

;2011
* [[Stane Jurgec]], za življenjsko delo
* [[Darko Friš]], listina
* [[Luka Šulić]], listina
* [[Matjaž Wenzel]], listina

;2012
* [[Peter Ternovšek]], za življenjsko delo
* [[Melita Forstnerič Hajnšek]], listina
* [[Nataša Matjašec Rošker]], listina
* [[Primož Premzl]] in [[Branimir Ritonja]], listina

;2013
* [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], za življenjsko delo

;2022
* [[Vili Ravnjak]], za življenjsko delo
* [[Alenka Zupan]], listina
* [[Boris Kolar]], listina
* [[Mateja Pucko]], listina

== Viri ==
* {{navedi splet |url=https://sigledal.org/geslo/Glazerjeva_nagrada |title=Glazerjeva nagrada |work=SiGledal |accessdate=2022-07-29}}
* {{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/glazerjevo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-prejme-vili-ravnjak/616642 |title=Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme Vili Ravnjak |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2022-07-29 |date=2022-03-22}}
* {{Navedi knjigo|title=Petindvajset let Glazerjevih nagrad|last=Premzl|first=Primož|publisher=Umetniški kabinet Primož Premzl|year=2011|isbn=978-961-6055-31-4|location=Maribor|editor-last=Primož Premzl|last2=Ritonja|first2=Branimir}}

{{Glazerjevi nagrajenci}}
[[Kategorija:Mestna občina Maribor]]
[[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1987]]</text>
      <sha1>4ei94jvwacajb4kr4tihw5dg0iquqbe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grad Kršan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521762</id>
    <revision>
      <id>5725150</id>
      <timestamp>2022-07-29T15:23:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Kršan&lt;br /&gt; Stari grad Kršan ali Kršanski kaštel | image = Kastel_Krasan,_Croatia1.JPG | caption = Ostanki gradu Kršan | locmapin = Hrvaška  &lt;!--koordinate, zemljevid in lokacija--&gt; | lat_degrees = 45 |lat_minutes = 10 |lat_seconds = 16 |lat_direction = N | long_degrees= 14 |long_minutes = 08 | long_seconds= 14 |long_direction = E | coord_display = inline,title | location = Nad vasjo Kršan v Istri, | area = | bui...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5239" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Grad Kršan&lt;br /&gt; Stari grad Kršan ali Kršanski kaštel
| image = Kastel_Krasan,_Croatia1.JPG
| caption = Ostanki gradu Kršan
| locmapin = Hrvaška 
&lt;!--koordinate, zemljevid in lokacija--&gt;
| lat_degrees = 45 |lat_minutes = 10 |lat_seconds = 16 |lat_direction = N
| long_degrees= 14 |long_minutes = 08 | long_seconds= 14 |long_direction = E
| coord_display = inline,title
| location = Nad vasjo Kršan v Istri,
| area =
| built = prva polovica 13. stoletja 
| restored = deloma obnovljen
| architect = 
| architecture = grad
| governing_body = trdnjava in gosposko prebivališče plemičev 
| owner = Oglejski patriarh, Goriški grofje, Pazinski gospodje, Habsburžani, plemiči Tonetti iz Plomina, 
}}
[[Slika: Kastel_Krasan,_Croatia2.JPG|thumb|Kršanski kastel - notranjost]] 
[[Slika: Kastel_Krasan,_Croatia3.JPG|thumb|Kaštel Kršan]]
[[Slika: Valvasor_-_Kršan.jpg|thumb|Grad in trg Kršan; Johann Weichard Valvasor, bakrorez, 1679]]

'''Grad Kršan''' ([[hrvaščina|hrvaško]] ''Stari grad Kršan ali Kršanski kaštel '') je srednjeveški grad, ki stoji na vrhu vzpetine jugozahodno nad naseljem Kršan v istoimenski občini v [[Istrska županija|Istrski županiji]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]].

== Zgodovina ==
Grad se prvič omenja leta 1274 kot '' Castrum destructum Carsach'' v lasti Oglejskega patriarha, ki so ga porušili ljudje goriškega grofa. Tega leta je prešel v upravo pazinskih gospodov. Kdaj je bil zgrajen ni znano. V začetku 14. stoletja je bil zemljiški gospod Henrik Pazinski, začetnik kršanske veje pazinskih gospodov, ki so izhajal iz rodbine Kerstlein iz Pazina. Bil je ''nobilis et miles'', njegov brat Karel, prav tako ''miles'' je bil okrog leta 1304 glavar v Pazinu. Henrik je že leta 1297 kupil od Karstmana iz Kožljaka vas ''Olçeuih prope lacum de Cosglacho'', 1307 naj bi kupil vas Kršan in jo dobil od oglejskega patriarha v fevd&lt;ref&gt;Thesaurus, št. 1146: villa de Colton. Po C. de FRANCESCHI, I Castelli, 170, 171, in M. KOS, Doneski, 2, je to Kršan (?).&lt;/ref&gt;., že pred 1303 pa je v gradu Kršan sezidal na lastne stroške cerkev Janeza Krstnika, za katero je dobil 1303 od puljskega škofa patronatno pravico &lt;ref&gt;M. KOS, Doneski, št. 6. Puljski škofje so še 1309, 1322 in 1361 potrdili Henrikovim sinovom in vnukom to pravico (M. KOS, Doneski, št. 14, 17). Od puljske cerkve pa so imeli v fevdu še mlin na Raši in vas Gaigane\ potrditev fevda 1361; M. KOS, Doneski, št. 17. &lt;/ref&gt;. Henrik se tudi nikoli ni imenoval po Kršanu, iz dokumenta oglejskih patriarhov pa izhaja, da je imel v fevdu le polovico Kršana, kdo naj bi imel drugo polovico ni znano. Vsekakor so grad in gospostvo Kršan v začetku 14. stoletja imeli Goriški grofje, saj je leta 1331 goriška grofica Beatriksa sklenila z Beneško republiko dogovor, da jim za določen čas prepusti kršanski grad&lt;ref&gt;A. S. MINOTTO, Acta et Diplomata, 113 (Accipatur castrum Cresani in nostra custodia secundum pactum habitum cum d. comitissa); ISTI, Senato Misti, AMSI vol. III, 211 sl. To v zvezi z obleganjem Kožljaka. Gl. 3. 1.4. &lt;/ref&gt;. Goriški so si Kršan pridobil v fevd ali pa ozurpirali. Kakorkoli že, leta 1338 je nečak Henrika iz Pazina, Karel, sin pokojnega Henrika Krotendorferja iz Pazina, kupil tisto polovico, ki jo je imel njegov stric Henrik, in oglejski patriarh ga je investiral v fevd. V posesti od patriarha podeljene polovice Kršana so ostali točno 50 let. Listina avstrijskega, štajerskega, koroškega in kranjskega vojvode Alberta iz leta 1388 izpričuje, da sta mu Henrik, Karlov sin (Cherstleins sun) in Nikolaj der Krotendorfer resignirala ''das castell halbs zu Chorsan''. Nato jo je podelil gravarju na Kranjskem, Hugu Devinskemu. Torej je tudi ta polovica prešla v goriške roke in po smrti Albrechta IV. 1374 so Krotendorferji prejeli svojo polovico Kršana v fevd od novega fevdnega gospoda, Habsburžanov.
Naslednji lastnik gradu je bila družina Tonetti iz Plomina. Konec 15. stoletja je na gradu gospodoval Andrej Kršanski, ki je bil v letih med 1488 in 1500 kapitan Pazina. Njegov nagrabnik z njegovim grbom najdemo v cerkvi sv. Henrika v Belaju, kamor so ga prinesli iz nekdanjega pavlinskega samostana ob Ćepičkem jezeru. 

Sredi 19. stoletja je bil tu v gradu najden izvod istrskega mejnega opisa (1325), ki opisuje mejo med posestmi oglejskega patriarha, pazinskih grofov in Beneške republike. Ta dragocen zgodovinski dokument je leta 1852 izdal slavni hrvaški zgodovinar in politik Ivan Kukuljević Sakcinski. 

== Trenutno stanje gradu == 
Od srednjeveškega gradu so se ohranili kvadratni stolp in obrambno obzidje ter obzidje stanovanjskih stavb, ki so stale v gradu, ki so jih vključili v nove hiše. Na notranjem dvorišču gradu sta ohranjena pravokoten okvir gotskih vrat iz 15. stoletja in vklesan jašek vodnjaka iz leta 1666. Danes je kaštel zapuščen.

== Viri ==

* C. De Franceschi, I castelli della Val d’Arsa, AMSI, 1898, 14, 1899, 15;.
* H. Stemberger, Labinska povijesna kronika, povijesne skice Kožljaka, Čepića, Kršana, Šumbera, Labin 1983.
== Zunanje povezave ==
* [https://www.istrapedia.hr/hr/natuknice/1495/krsan]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;


[[Kategorija:Gradovi na Hrvaškem|Kršan]]</text>
      <sha1>3o6h3ssqj9cwdjmysmgkicyuyhhxcb4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725163</id>
      <parentid>5725150</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T15:58:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5507" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Grad Kršan&lt;br /&gt; Stari grad Kršan ali Kršanski kaštel
| image = Kastel_Krasan,_Croatia1.JPG
| caption = Ostanki gradu Kršan
| locmapin = Hrvaška 
&lt;!--koordinate, zemljevid in lokacija--&gt;
| lat_degrees = 45 |lat_minutes = 10 |lat_seconds = 16 |lat_direction = N
| long_degrees= 14 |long_minutes = 08 | long_seconds= 14 |long_direction = E
| coord_display = inline,title
| location = Nad vasjo Kršan v Istri,
| area =
| built = prva polovica 13. stoletja 
| restored = deloma obnovljen
| architect = 
| architecture = grad
| governing_body = trdnjava in gosposko prebivališče plemičev 
| owner = Oglejski patriarh, Goriški grofje, Pazinski gospodje, Habsburžani, de Fini, Turjaški, Rampelli, Benvenuti dell Argenti, Josip de Sussani, Francesco Scribani, plemiči Tonetti iz Plomina: Matija in zadnji Giovanni Tonetti - rdeči baron. 
}}
[[Slika: Kastel_Krasan,_Croatia2.JPG|thumb|Kršanski kastel - notranjost]] 
[[Slika: Kastel_Krasan,_Croatia3.JPG|thumb|Kaštel Kršan]]
[[Slika: Valvasor_-_Kršan.jpg|thumb|Grad in trg Kršan; Johann Weichard Valvasor, bakrorez, 1679]]

'''Grad Kršan''' ([[hrvaščina|hrvaško]] ''Stari grad Kršan ali Kršanski kaštel '') je srednjeveški grad, ki stoji na vrhu vzpetine jugozahodno nad naseljem Kršan v istoimenski občini v [[Istrska županija|Istrski županiji]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]].

== Zgodovina ==
Grad se prvič omenja leta 1274 kot '' Castrum destructum Carsach'' v lasti Oglejskega patriarha, ki so ga porušili ljudje goriškega grofa. Tega leta je prešel v upravo pazinskih gospodov. Kdaj je bil zgrajen ni znano. V začetku 14. stoletja je bil zemljiški gospod Henrik Pazinski, začetnik kršanske veje pazinskih gospodov, ki so izhajal iz rodbine Kerstlein iz Pazina. Bil je ''nobilis et miles'', njegov brat Karel, prav tako ''miles'' je bil okrog leta 1304 glavar v Pazinu. Henrik je že leta 1297 kupil od Karstmana iz Kožljaka vas ''Olçeuih prope lacum de Cosglacho'', 1307 naj bi kupil vas Kršan in jo dobil od oglejskega patriarha v fevd&lt;ref&gt;Thesaurus, št. 1146: villa de Colton. Po C. de FRANCESCHI, I Castelli, 170, 171, in M. KOS, Doneski, 2, je to Kršan (?).&lt;/ref&gt;., že pred 1303 pa je v gradu Kršan sezidal na lastne stroške cerkev Janeza Krstnika, za katero je dobil 1303 od puljskega škofa patronatno pravico &lt;ref&gt;M. KOS, Doneski, št. 6. Puljski škofje so še 1309, 1322 in 1361 potrdili Henrikovim sinovom in vnukom to pravico (M. KOS, Doneski, št. 14, 17). Od puljske cerkve pa so imeli v fevdu še mlin na Raši in vas Gaigane\ potrditev fevda 1361; M. KOS, Doneski, št. 17. &lt;/ref&gt;. Henrik se tudi nikoli ni imenoval po Kršanu, iz dokumenta oglejskih patriarhov pa izhaja, da je imel v fevdu le polovico Kršana, kdo naj bi imel drugo polovico ni znano. Vsekakor so grad in gospostvo Kršan v začetku 14. stoletja imeli Goriški grofje, saj je leta 1331 goriška grofica Beatriksa sklenila z Beneško republiko dogovor, da jim za določen čas prepusti kršanski grad&lt;ref&gt;A. S. MINOTTO, Acta et Diplomata, 113 (Accipatur castrum Cresani in nostra custodia secundum pactum habitum cum d. comitissa); ISTI, Senato Misti, AMSI vol. III, 211 sl. To v zvezi z obleganjem Kožljaka. Gl. 3. 1.4. &lt;/ref&gt;. Goriški so si Kršan pridobil v fevd ali pa ozurpirali. Kakorkoli že, leta 1338 je nečak Henrika iz Pazina, Karel, sin pokojnega Henrika Krotendorferja iz Pazina, kupil tisto polovico, ki jo je imel njegov stric Henrik, in oglejski patriarh ga je investiral v fevd. V posesti od patriarha podeljene polovice Kršana so ostali točno 50 let. Listina avstrijskega, štajerskega, koroškega in kranjskega vojvode Alberta iz leta 1388 izpričuje, da sta mu Henrik, Karlov sin (Cherstleins sun) in Nikolaj der Krotendorfer resignirala ''das castell halbs zu Chorsan''. Nato jo je podelil gravarju na Kranjskem, Hugu Devinskemu. Torej je tudi ta polovica prešla v goriške roke in po smrti Albrechta IV. 1374 so Krotendorferji prejeli svojo polovico Kršana v fevd od novega fevdnega gospoda, Habsburžanov.

Konec 15. stoletja je na gradu gospodoval Andrej Kršanski, ki je bil v letih med 1488 in 1500 kapitan Pazina. Njegov nagrabnik z njegovim grbom najdemo v cerkvi sv. Henrika v Belaju, kamor so ga prinesli iz nekdanjega pavlinskega samostana ob Ćepičkem jezeru. Poslednji lastnik gradu je bila družina Tonetti iz Plomina. Kaštel je bil poškodovan v požaru leta 1940. Od takrat je zapuščen, obnovitvena dela so se začela po več desetletjih. 

Sredi 19. stoletja je bil tu v gradu najden izvod istrskega mejnega opisa (1325), ki opisuje mejo med posestmi oglejskega patriarha, pazinskih grofov in Beneške republike. Ta dragocen zgodovinski dokument je leta 1852 izdal slavni hrvaški zgodovinar in politik Ivan Kukuljević Sakcinski. 

== Trenutno stanje gradu == 
Od srednjeveškega gradu so se ohranili kvadratni stolp in obrambno obzidje ter obzidje stanovanjskih stavb, ki so stale v gradu, ki so jih vključili v nove hiše. Na notranjem dvorišču gradu sta ohranjena pravokoten okvir gotskih vrat iz 15. stoletja in vklesan jašek vodnjaka iz leta 1666. Danes je kaštel zapuščen.

== Viri ==

* C. De Franceschi, I castelli della Val d’Arsa, AMSI, 1898, 14, 1899, 15;.
* H. Stemberger, Labinska povijesna kronika, povijesne skice Kožljaka, Čepića, Kršana, Šumbera, Labin 1983.
== Zunanje povezave ==
* [https://www.istrapedia.hr/hr/natuknice/1495/krsan]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;


[[Kategorija:Gradovi na Hrvaškem|Kršan]]</text>
      <sha1>m20qhznekrgpc0lr2l57gdgsbiw8gyy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:СЛАВОЉУБ ТОМАНИЋ ДРЖАВНА БЕЗБЕДНОСТ</title>
    <ns>3</ns>
    <id>521765</id>
    <revision>
      <id>5725161</id>
      <timestamp>2022-07-29T15:43:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GeographieMan</username>
        <id>179499</id>
      </contributor>
      <comment>trajna blokada</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1266" xml:space="preserve">&lt;!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --&gt;
{{Polje za ostale strani
| type = warning
| image = [[Slika:Octagon-warning.svg&lt;!-- STOP nuvola.svg --&gt;|48px]]
| text  = '''Urejanje Wikipedije smo ti morali trajno [[Wikipedija:Pravila blokiranja|preprečiti]].'''&lt;br&gt;
Izpraznitve strani, dodajanje naključnega besedila ali reklam, namerno zavajajoči podatki, kršitve avtorskih pravic ali ponavljajoče se in hude kršitve [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskega stališča]] se namreč obravnavajo kot [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]], blokada je trajna zaradi težine ali vztrajnega ponavljanja kršitev. &lt;!-- Predloga:Trajna blokada --&gt;&lt;br&gt;
&lt;!-- Skopiraj kodo, kot je prikazana na strani, ne kot je prikazana v oknu za urejanje - torej brez kode &quot;tlx|&quot;. --&gt;&lt;small&gt;Če meniš, da obstaja dober razlog, zakaj bi morala biti blokada umaknjena, preberi [[Wikipedija:Pravila blokiranja|pravila blokiranja]] in skopiraj naslednje pod to obvestilo: {{tlx|odblokiraj|2=razlog=''Tu vstavi obrazložitev &amp;#126;&amp;#126;&amp;#126;&amp;#126;''}}&lt;/small&gt;
}} Lp, — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 17:43, 29. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>nfe3pc10bdo3henw05rnt6oqs8dp7ry</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Giambologna</title>
    <ns>14</ns>
    <id>521766</id>
    <revision>
      <id>5725175</id>
      <timestamp>2022-07-29T16:36:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nova</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="78" xml:space="preserve">{{članek ktgr}}

[[Kategorija:Kategorije, poimenovane po ljudeh|Giambologna]]</text>
      <sha1>3i8n9rjacikxmcwzlxcwzlnwzueifwm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725178</id>
      <parentid>5725175</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T16:46:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>+[[Kategorija:Italijanski kiparji v 16. stoletju]]; +[[Kategorija:Renesančni kiparji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="163" xml:space="preserve">{{članek ktgr}}

[[Kategorija:Kategorije, poimenovane po ljudeh|Giambologna]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Renesančni kiparji]]</text>
      <sha1>bbvro8kkbwqgfnonmojt0mostsmnsjk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ugrabitev Sabink, Giambologna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521767</id>
    <revision>
      <id>5725180</id>
      <timestamp>2022-07-29T16:50:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12798" xml:space="preserve">{{italic title}}
[[File:Giambologna raptodasabina.jpg|thumb|upright=1.2|''Ugrabitev Sabink'', 1579–1583. višina: 410 cm. [[Loggia dei Lanzi]], [[Firence]]]]
'''''Ugrabitev Sabink''''' (včasih tudi '''''Posilstvo Sabink''''') je velik in zapleten marmorni kip flamskega kiparja in arhitekta [[Giambologna]]. Končan je bil med letoma 1579 in 1583&lt;ref&gt;Start dates as late as 1581 have also been suggested. See Cole (2008), p.340&lt;/ref&gt; za [[Cosimo I. Medičejski|Cosima I. Medičejskega]].&lt;ref name=&quot;j42&quot;&gt;Janson; Janson (2013), p.42&lt;/ref&gt; Giambologna je v svojem življenju dosegel veliko slavo in to delo na splošno velja za njegovo mojstrovino. V [[Loggia dei Lanzi]] v [[Firence|Firencah]] je od avgusta 1582.&lt;ref name=&quot;Kahn&quot;&gt;Pritchard, Shannon. &quot;[https://www.khanacademy.org/humanities/renaissance-reformation/high-ren-florence-rome/pontormo/a/giambologna-abduction-sabine-woman Giambologna, Abduction of a Sabine Woman]&quot;. Khan Academy. Retrieved 15 November 2020&lt;/ref&gt;

Kip je sestavljen v slogu ''figura serpentinata''. Upodablja tri gole figure: mladeniča v sredini, ki je navidezno grabi žensko obupanemu starejšemu moškemu pod njim. Domnevno temelji na dogodku ugrbitve Sabink iz zgodnje zgodovine Rima, ko je bilo v mestu razmeroma malo žensk, zaradi česar so njihovi moški zagrešili ''raptio'' ( latinski izraz za obsežne ugrabitve žensk ) mladih žensk iz bližnjih mest.

To je bil prvi od Giambolognovih kipov za Francesca de’ Medici iz Toskane&lt;ref&gt;&quot;Giambologna's bronze statuette of the rape of a Sabine: which will be sold at Christie's great rooms on Tuesday 5 December 1989&quot;. London: Christie's, 1989&lt;/ref&gt; in je izdelan v [[manierizem|manierističnem]] slogu,&lt;ref name=&quot;getty&quot;&gt;&quot;[http://vocab.getty.edu/page/cona/700008442 Rape of the Sabines]&quot;. J. Paul Getty Museum. Retrieved 15 November 2020&lt;/ref&gt; povezanem z italijansko [[visoka renesansa|visoko renesanso]]. Sestavljen je iz treh polnih figur in je izklesan iz enega bloka belega marmorja. Ime je dobilo šele potem, ko je bilo dokončano.&lt;ref&gt;Universal History of Art, Volume VI (1984), p. 783&lt;/ref&gt; Giambologna je bil običajno neobvezujoč glede teme svojega dela in v tem primeru je želel izdelati veliko, monumentalno skulpturo, ki bi pokazala njegovo virtuoznost. Približno v času, ko je bil dokončan in preden ga je Francesco dal namestiti v Loggia dei Lanzi, je Vincenzo Borghini predlagal naslov ''Ugrabitev Sabink'', zato je bil na podstavek dodan bronast relief, da bi ga povezal z rimskim mitom.

== Naslov in predmet ==
Kip je bil namenjen Francescu de’ Medici iz Toskane, ne po naročilu, temveč zato, da bi naredil vtis na vplivne Medičejce, za katere je umetnik pozneje izdelal številna dela, s čimer je ustvaril svojo kariero in ugled.&lt;ref name=&quot;c341&quot;&gt;Cole (2008), p. 341&lt;/ref&gt; Giambologna je bolj kot pripovedovanje zgodb ali zgodovinsko slikarstvo zanimala tehnika in kiparska oblika, svoja dela pa je običajno poimenoval šele po koncu njihovega dokončanja.&lt;ref name=&quot;c337&quot;&gt;Cole (2008), p. 337&lt;/ref&gt; Njegovi delovni naslovi za ta kip so v različnih obdobjih vključevali Parisa in Heleno, Plutona in Prozerpino ter Fineja in Andromedo, čeprav poimenovanje ni bila stvar, s katero se je ukvarjal. Po besedah umetnostnega zgodovinarja Johna Shearmana je bil kip »eksperiment v obliki in ne vsebini« in tipičen za svoj čas »izraz umetniških kvalitet«. &lt;ref name=&quot;e12&quot;&gt;Even (1991), p. 12&lt;/ref&gt; S tem se je strinjal zgodovinar Charles Avery, ki ga je opisal kot »čisto kot kompozicijsko vajo«. Avery je nadaljeval, da je Giambologna'a »zaradi pomanjkanja zanimanja za specifično temo ali globoko čustveno izražanje ... pustil svobodo, da se je lahko osredotočil na tehnični vidik in razširil svojo virtuoznost do meja materialov, s katerimi je delal«.&lt;ref&gt;Avery, Charles. &quot;[https://publishing.cdlib.org/ucpressebooks/view?docId=ft9n39p3vz&amp;chunk.id=d0e59&amp;toc.id=&amp;brand=ucpress Giambologna]&quot;. University of California Press. p. 1. Retrieved 15 November 2020&lt;/ref&gt;
[[File:Firenze enlevement des sabines.JPG|thumb|upright=1.4|left|Detajl spodnjega (tj. nizkega ali plitvega) reliefa na podstavku. 74 cm x 89 cm]]

Ko se je bližal zaključek, je Giambologna potreboval naslov in je zahteval prispevek številnih piscev. Italijanski menih, filolog in zbiralec umetnin Vincenzo Borghini je predlagal naslov ''La Rappia delle Sabine'' (Plenjenje sabinskih deklet). Po besedah umetnostnega zgodovinarja Michaela Colea se naslov morda nekako prilega, vendar je v bistvu nezadovoljiv ali morda nesmiseln, saj ne izraža umetnikove resnične namere. Kot pravi Cole, je »scena ... v skladu s tem, kar bi pričakovali pri upodobitvi Sabink, vendar nič ne razjasni identitete likov«. 
[[File:Firenze-palazzo vecchio 21.jpg|thumb|upright=0.8|[[Donatello]], ''[[Judita in Holofern (Donatello)|Judita in Holofern]]'', c. 1455. [[Palazzo Vecchio]], Firence]]
Sam Borghini se je zavedal kontekstualnih omejitev svojega naslova, vendar je kljub temu zapisal, da je Giambologna »tako upodobil prej omenjeno Sabinko kot mlado žensko, ki jo dvigujejo; njen ugrabitelj predstavlja Talasija. Tudi če je sam ni vzel v javnost, so jo njegovi možje vzeli za sebe, on pa jo je vzel na samem in ji ukradel nedolžnost. Starec spodaj pa predstavlja njenega očeta, saj zgodba, kot sem rekel, pripoveduje, da so Rimljani ugrabili Sabinke iz rok njihovih očetov«.&lt;ref name=&quot;c342&quot;&gt;Cole (2008), p. 342&lt;/ref&gt; Glede na to branje delo včasih primerjajo z [[Donatello]]vo ''[[Judita in Holofern (Donatello)|Judita in Holofern]]'', ki je v Loggii dei Lanzi od 1506 do 1919.&lt;ref&gt;Even (1991), pp. 11-12&lt;/ref&gt;

V kontekstu legende o Sabinkah naslovna beseda 'ugrabitev' temelji na klasičnem rimskem izrazu ''raptio'', ki se v grobem prevaja kot ''množična.

== Opis ==
''Ugrabitev Sabink'' je bila izdelana iz enega samega bloka belega marmorja, ki je postal največji blok, ki je bil kdaj prepeljan v Firence. Giambologna je želel ustvariti kompozicijo s ''figura serpentina'' (S-krivulja) in kačastim spiralnim gibanjem navzgor. Zasnovana je bila brez prevladujočega stališča; to pomeni, da delo daje drugačen pogled, odvisno od tega, iz katerega kota je gledano.&lt;ref&gt;Harris (2014), p. 86&lt;/ref&gt;

S 410 cm višine je kip večji od naravne velikosti, kar prispeva k njegovemu monumentalnemu vtisu. Na njem so upodobljene tri gole figure: starec, ki čepi na dnu, mladenič v sredini, ki nad svojo glavo dviga mlado žensko. Ženska, ki iztegne desno roko navzven in grabi za pomoč, se v življenjski nevarnosti bori, da bi se osvobodila svojega ugrabitelja. Videti je, da je starec poražen in obupan. Vidna je le polovica njegovega telesa in iz nekaterih zornih kotov je to očitno zato, ker stopala in kolena mlajšega silovito potiskajo in držijo navzdol. Glave treh figur so na nasprotni strani ne glede na točko gledanja; predvsem se zdi, da je starec vedno obrnjen stran od mlajše ženske, saj se zaveda, da jo je izgubil zaradi agresorja, zato je njegovo zvijanje obraza verjetno brati kot sram.&lt;ref name=&quot;c35&quot;&gt;Cole (2008), p. 345&lt;/ref&gt;
&lt;gallery widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;220px&quot; perrow=&quot;3&quot;&gt;
File:Rape of the Sabine Women 1583 by Giambologna at the Loggia dei Lanzi in Florence Italy MH 02.jpg|Detajl ženske figure
File:Ratto delle Sabine.jpg|Pogled od zadaj mladeniča
File:Rape of the Sabine Women by Giambologna-Loggia dei Lanzi-.jpg|Pogled od spredaj z ozadjem
&lt;/gallery&gt;

Giambologna je bil ambiciozen in tekmovalen ter je upal, da se bo izenačil s številnimi vplivneži, vključno z [[Michelangelo]]vim ''[[David (Michelangelo)|Davidom]]'' iz let 1501–04, ki je zdaj v Galeriji Accademia, in Baccia Bandinellija s ''Herkul in Kak'' iz let 1525–34 na Piazza della Signoria; oba v Firencah.[16]
Na podstavku je v nizkem reliefu napis &lt;small&gt;OPVS IOANNIS BOLONII FLANDRI MDLXXXII&lt;/small&gt; (''Delo Johannesa iz Boulogna Flandrijskega, 1582'').&lt;ref name=&quot;A254&quot;&gt;Avery; Finn (1994), p. 254&lt;/ref&gt;

== Študije in stanje ==
Originalni model iz mavca je zdaj v Gallerii dell'Accademia. Bronasti model iz c. 1579 je v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku.&lt;ref&gt;&quot;[https://www.metmuseum.org/art/collection/search/202972 Abduction of a Sabine Woman]&quot;. [[Metropolitan Museum of Art]]. Retrieved 15 November 2020&lt;/ref&gt;

Skulptura je bila obnovljena leta 2001 in ponovno leta 2007.

== Vpliv ==
Kip je bil zelo vpliven in naj bi prispeval k delom, kot so ''[[Ugrabitev Perzefone]]'' [[Gian Lorenzo Bernini|Giana Lorenza Berninija]] (1621-22), ''Laokoon'' Adriaena de Vriesa (1623) in ''Perzej in Andromeda'' (1684) Pierra Pugeta, med mnogimi drugimi.
&lt;gallery widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;220px&quot; perrow=&quot;3&quot;&gt;
File:RapeOfProserpina.jpg|''[[Ugrabitev Perzefone]]'', Gian Lorenzo Bernini, 1621–22. [[Galerija Borghese]], Rim
File:Praha, socha v zahradách Valdštejnského paláce 04.jpg|''Laokontova skupina'', [[Adriaen de Vries]], 1623. palača Wallenstein, Praga
File:Perseus Andromeda Puget Louvre MR2076.jpg|''Perzej in Andromeda'', [[Pierre Puget]], 1684. [[Louvre]], Pariz
&lt;/gallery&gt;

== Druge umetniške interpretacije ==
Ena najbolj navdihujočih rimskih legend v [[umetnostna zgodovina|umetnostni zgodovini]] je bila tista o ugrabitvi Sabink, ki so jo od renesanse razlagali kot simbol pomena zakonske zveze za kontinuiteto družin in kultur. Šlo je za redek primer znotraj bojnega žanra, a je umetnikom omogočilo, da so pokazali svoje poznavanje kompozicij in obvladovanje umetniške anatomije. Spodaj je nekaj njegovih najpomembnejših manifestacij:
* [[Pietro da Cortona]]; med svojimi mitološkimi slikami je leta 1629 naredil ''Ugrabitev Sabink'', ki je v Kapitolskih muzejih v Rimu.
* [[Peter Paul Rubens]] je med letoma 1635 in 1640 naslikal različico te teme, [[Narodna galerija, London]].
* [[Nicolás Poussin]] je ustvaril dve deli: prvo, ''[[Ugrabitev Sabink (Poussin)|Ugrabitev Sabink]]'', med letoma 1634 in 1635, ki jo hranijo v [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanskem muzeju umetnosti]] v [[New York]]u. Druga slika je bila ''Ugrabitev Sabink'', nastala med letoma 1636 in 1637. Čeprav so si nekatere figure zelo podobne, je arhitektura ozadja na tej bolj razvita. Hranijo jo v muzeju [[Louvre]].
* Slikar [[Johann Heinrich Schönfeld]] je naredil dve sliki s to isto temo: eni leta 1633-1639 in naslednji različici leta 1640, obe z naslovom ''Ugrabitev Sabink'' in ohranjeni v [[Ermitaž]]u iz [[Sankt Peterburg]]u.
* Francoski slikar [[Jacques-Louis David]] je ustvaril temo z naslovom »Posredovanje Sabink«, ki predstavlja dramatičen trenutek, v katerem Sabinke posredujejo, da bi dosegle mir med Rimljani, ki so že postali njihovi možje in njihovi sabinski sorodniki; Je iz leta 1799 in je v muzeju Louvre.
&lt;gallery&gt;
Cortona Rape of the Sabine Women 01.jpg|[[Pietro da Cortona]], 1629, Kapitolski muzeji
Johann Heinrich Schönfeld 004.jpg|[[Johann Heinrich Schönfeld]], 1633-39, Ermitaž 
Nicolas Poussin - L'Enlèvement des Sabines (1634-5).jpg|[[Nicolás Poussin]], 1634-1635, Metropolitanski muzej umetnosti 
Poussin RapeSabineLouvre.jpg|[[Nicolás Poussin]], 1637–38, Louvre
The_Intervention_of_the_Sabine_Women.jpg|[[Jacques-Louis David]], 1799, Louvre
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri ==
{{refbegin}}
* Ardigo, Achill. ''The statues of the Loggia della Signoria in Florence''. Giunti Editore, 2012.  {{isbn|978-8-8090-2620-9}}
* Avery, Charles; Finn, David. ''Giambologna: The Complete Sculpture''. NY: Phaidon Press, 1994. {{isbn|978-0-7148-2953-1}}
* Carroll, Margaret. &quot;The Erotics of Absolutism: Rubens and the Mystification of Sexual Violence&quot;. ''Representations'', No. 25, Winter 1989. pp. 3-30. {{jstor|2928464}}
* Cole, Michael. &quot;Giambologna and the Sculpture with No Name&quot;. ''Oxford Art Journal'', vol. 31, No. 3, 2008. pp. 339–359. {{jstor|20542849}}
* Even, Yael. &quot;The Loggia dei Lanzi: A Showcase of Female Subjugation&quot;. ''Woman's Art Journal'', volume 12, No. 1, Spring-Summer 1991. pp. 10–14. {{jstor|1358184}}
* Ann Sutherland Harris. ''Seventeenth-Century Art &amp; Architecture''. London: Laurence King Publishing, 2014. {{isbn|978-1-8566-9415-5}}
* Janson, Horst Woldemar; Janson, Anthony. ''History of Art: The Western Tradition''. NJ: Prentice-Hall, 2013. {{isbn|978-0-1318-2895-7}}
* Rudigier, Alexander. ''Giambologna: Court Sculptor to Ferdinando I''. London: Ad Ilissum, 2019. {{isbn|978-1-912168-14-9}}
*''Universal history of art, Volume VI: Baroque and Rococo''. Madrid: SARPE, 1984. {{isbn|978-8-4729-1594-7}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category| Rape of the Sabine Women at Loggia dei Lanzi}}
*[https://www.britannica.com/topic/Rape-of-the-Sabines] Ratto delle Sabine, su Enciclopedia Britannica, Encyclopædia Britannica, Inc.

[[Kategorija:Italijanska renesansa]]
[[Kategorija:Renesančno kiparstvo]]
[[Kategorija:Dela Giambologne]]
[[Kategorija:Dela leta 1583]]</text>
      <sha1>j1hkpw7mvsnyjot7zfr14jwp8fiy6qp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg</title>
    <ns>4</ns>
    <id>521768</id>
    <revision>
      <id>5725184</id>
      <timestamp>2022-07-29T17:09:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09090091</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="801" xml:space="preserve">
===[[:Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg]]===
[[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|400px|Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg]]
* {{info}} '''[[Bell 412]] 26. polka vojaškega letalstva SV leta 2022''', foto [[Uporabnik:]]
* {{za}} PMM precej redek motiv, med IS ni veliko slik vozil.--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:08, 29. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>pwwdp46qk1u4ulgnkina5v5p2b52a65</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725319</id>
      <parentid>5725184</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T08:52:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg */ * {{za}} --~~~~</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="914" xml:space="preserve">
===[[:Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg]]===
[[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|400px|Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg]]
* {{info}} '''[[Bell 412]] 26. polka vojaškega letalstva SV leta 2022''', foto [[Uporabnik:]]
* {{za}} PMM precej redek motiv, med IS ni veliko slik vozil.--'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:08, 29. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 10:52, 30. julij 2022 (CEST)</text>
      <sha1>boyo32loszrqmz0jke8oqrvyccabz1a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Raimondijeva kapela</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521769</id>
    <revision>
      <id>5725192</id>
      <timestamp>2022-07-29T18:32:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba brank</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz de wiki</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16471" xml:space="preserve">[[Slika:San Pietro in Montorio Cappella Raimondi.jpg|thumb|''Raimondijeva kapela'' in San Pietro in Montorio in Rom]]
''' Raimondijeva kapela''' je stranska [[kapela]] cerkve [[San Pietro in Montorio]] v [[Rim]]u. Oblikoval ga je [[Gian Lorenzo Bernini]].

Je družinska kapela Raimondijev. Oltarna slika in splošna zasnova kapele sta posvečena življenju sv. [[Frančišek Asiški|Frančiška Asiškega]]. Posebnost je likovna uprizoritev luči. ''Cappella Raimondi'' je bila »takrat najsvetlejša soba v Rimu«,&lt;ref name=&quot;IL23&quot;&gt;Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, ISBN 978-0-19-520184-0, S. 23.&lt;/ref&gt; eden od Berninijevih prvih poskusov, da bi njegov dizajn prišel do izraza s svetlobnimi učinki. Po mnenju Berninijevega raziskovalca Irvinga Lavina je za ''Cappello Raimondi'' značilen specifičen in zavesten princip oblikovanja. To naj bi podredilo vse elemente kapele - stene, grobnice, oltar, obok in tla - enotnemu sistemu.&lt;ref name=&quot;IL22&quot;&gt;Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 22.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Slika:San Pietro in Montorio Rome.jpg|thumb| Zunanji pogled na Raimondijevo kapelo]]
Raimondijeva kapela je ena od osmih kapel v cerkvi San Pietro in Montorio, naslovni cerkvi na vzhodnem pobočju Gianicola. Zasnoval ga je Bernini, izvedli pa so jo Francesco Barrata, Guidobaldo Abbatini, Nicolo Sale in Andrea Bolgi. V nasprotju z večkrat izrečenimi predpostavkami je malo verjetno, da je bil Bernini sam vpleten v tehnično in končno izvedbo. Cerkev je dvorana s podolgovatim korom in približno polkrožnim kornim zaključkom. Na vsaki strani ladje so prizidane štiri kapele. Medtem ko so bile kapele na jugovzhodni strani razširjene v začetku 17. stoletja in imajo drugačne tlorisne zasnove in dimenzije, je bila velikost kapel na severozahodni strani vnaprej določena, saj tu cerkev meji na frančiškanski samostan. Te kapele torej niso neposredno osvetljene z naravno svetlobo. V okviru kasnejše širitve je verjetno na nasprotni strani nastala tudi Raimondijeva kapela, kot jo je našel Bernini in se je ohranila do danes.

Na desni strani kapele je grobnica Francesca Raimondija, ki je umrl leta 1638. Na levi je grob Gerolama Raimondija, ki je umrl že leta 1628 in je bil prenesen v družinsko kapelo. Na podlagi teh dveh datumov smrti sta določena začetek gradnje in trajanje okrasitve kapele. Naročilo je Bernini verjetno prejel leta 1638, v letu smrti Francesca Raimondija. Izvajanje naj bi se začelo štiri leta pozneje in končalo leta 1646. Datum dokončanja je določen z drugimi pogodbami med Francescom Barrato in Nicolom Salesom, ki bi se sicer prekrivale s tem delom. Berninijeva pogodba se je nanašala le na zasnovo likovne zasnove obstoječega prostora. Tudi za Raimondijevo kapelo je Bernini uporabil arhitekturne elemente v antičnem slogu, spremenil klasične vzorce in izpopolnil uprizoritev prostora, arhitekture in kiparstva s pomočjo svetlobe. Oltarni [[relief (umetnost)|relief]], ki prikazuje ''Stigme sv. Frančiška'', je izdelal kipar Francesco Baratta, tesen Berninijev sodelavec. Doprsni kipi Andree Bolgisa subtilno odstopajo od prvotnih Berninijevih načrtov. Nizke reliefe na sprednji strani krst je izdelal Nicolo Sale. Prvotna stropna poslikava Guidobalda Abbatinija ni ohranjena. Današnja stropna poslikava je restavrirana ali rekonstruirana različica.

=== Družina darovalca ===
Monsinjor Marcello Raimond iz Savone je leta 1638 naročil družinsko kapelo, da bi pokopal svoja dva sorodnika, duhovnika monsinjorja Francesca Raimondija in njegovega strica monsinjorja Gerolama Raimondija. Grb je edina referenca na Raimondije. Prikazuje leoparda (leva, ki divja) na polju s kockami. Lev iz družine Raimondi nosi tako imenovano krono markiza. Umetniški in materialni napor kaže, da je bila družina Raimondi zelo bogata. Sicer pa o družini trenutno skoraj ni virov.
[[Slika:Gundriss der San Pietro in Montorio.svg|thumb|links| Tloris cerkve San Pietro in Montorio; št. 9: Capella Raimondi]]

== Arhitektura ==
Gledano od zunaj Raimondijeva kapela ni spektakularna stavba, njene stene krasi le prazen ščit, okrašen s školjko na vrhu. Ni znano ali je bil Berninijev okrašen grb dodan pozneje ali ko so zgradili obzidje. Ko je Bernini prejel naročilo, je prostorsko velikost 3,50 m globoko, 3,80 m visoko in 2,15 m široko podala obstoječa stavba.&lt;ref name=&quot;IL40&quot;&gt;Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 40.&lt;/ref&gt; 

Kapela je od cerkvene ladje ločena z ograjo iz belega marmorja, obarvanega v bledo sivi barvi. Podolžno pravokotni prostor kapele zapira apsida s tridelno apsidno kaloto. Zaradi dejstva, da je prostor v celoti obložen z belim marmorjem in številnimi viri svetlobe, je prostor videti zelo svetel, barvne poudarke daje le poslikan obokan strop. Tla iz belega marmorja deli grški križ iz temno sivega marmorja, ki po interpretaciji Irvinga Lavina odraža razdelitev stropa na eni strani in se simbolično nanaša na štiri kardinalne točke na drugi strani.

=== Oltar ===
Dve stopnici vodita do ravnega podstavka s preprosto menzo oltarja, na katerega je pritrjena dovršeno oblikovana [[edikula]] z oltarnim reliefom. Arhitekturna izdelava oltarja je zelo podobna glavnemu oltarju v cerkvi Santa Bibiana, kjer je Bernini razvil nov tip oltarja: lik naslovnega svetnika je umestil v arkadno nišo, uokvirjeno z antično edikulo. Tudi svetnica sama je od zgoraj osvetljena s skritim virom svetlobe.

=== Oltarni relief ===
Tema oltarnega reliefa je ''Stigme Frančiška Asiškega'', ki se prenaša v legendah, ki so se razvile po njegovi smrti.
[[Slika:Giotto - Legend of St Francis - -19- - Stigmatization of St Francis.jpg|thumb|left|[[Giotto]]: ‘’Stigme sv. Frančiška Asiškega'', zgornja cerkev v Assisiju, pred 1337]]
[[Slika:022San-Pietro-in-Montorio-Rome.jpg|thumb|Oltarni relief]]

Bernini odstopa od zelo priljubljene Giottove slikovne invencije teme, ki prikazuje svetnika ponižno na kolenih in z iztegnjenimi rokami, navdušen, ko prejema Kristusove stigme od serafa, poslanega iz nebes. Bernini se bolj usmerja k tipu podobe angelske pietà (''Imago pietatis''), tipu devocijske podobe, ki je bila priljubljena od 13. stoletja, razen v Franciji in predvsem v Italiji, kjer en ali dva angela predstavljata telo Kristusa gledalcu.&lt;ref&gt;[http://www.rdklabor.de/wiki/Engelpiet%C3%A0 Gert von der Osten: ''Engelpietà.'' In: Reallexikon zur Deutschen Kunstgeschichte, Band V (1960), Sp. 601–621; in: RDK Labor] abgerufen am 12. Juni 2017.&lt;/ref&gt; V Berninijevem delu je serafa kot glasnika zamenjala nebeška svetloba, ki se razliva nad prizoriščem.

Skupino figur spremljata dva majhna [[putto|putta]] in dve angelski glavici. Putto na desni strani svetnika opazuje dogodek z bolečim izrazom na obrazu. Putto ob njegovih nogah drži v levi roki pas, v desnici pa mučeniško dlan. Nizki relief na dnu slike prikazuje samostan La Verna, kjer je po legendi prišlo do stigmatizacije svetnika. Podpis Francesca Baratte je spodaj levo na kamnu, obdanem s travo.

=== Svetloba ===
Kapela je osvetljena z več viri svetlobe, ki omogočajo prečiščeno in ciljno osvetlitev. Svetla, nefiltrirana svetloba vstopa skozi dve veliki odprtini na obeh straneh oltarja, kar omogoča, da je relief živo oblikovan s svetlobo in senco. Drugo okno tik nad oltarnim reliefom zakriva [[Ogredje (arhitektura) |entablatura]] edikule in dramatizira le nekatere dele reliefa, na primer obraz svetnika in dejanja angelov, ki pod pazduho močno oprimejo mlahavo telo svetnika. S stropa pada svetloba iz štirih oken lanterne na strehi, ki ji dajejo zlat, nezemeljski sijaj naslikani zlati žarki v apsidni kaloti.

Svetlobo v odnosu do oltarnega reliefa in prostora, ki ga obdaja, lahko razumemo kot povezavo med skulpturo in kontekstom ter gledalcem.&lt;ref name=&quot;IL34&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 34.&lt;/ref&gt; Svetloba prihaja nežno od zgoraj in ne pada neposredno na skulpturo, kar ustvarja duhovno, sveto avro, ki bo povezana s preobrazbo. Okoli skupine figur nastaja svoj prostor. Bernini doseže ta učinek s konkavnim ozadjem, ki je bilo do tedaj tako redko uporabljeno v kompoziciji. Ta kompozicija spremeni ekstazo Frančiška Asiškega v »pravi čudež«.&lt;ref name=&quot;IL37&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 37.&lt;/ref&gt; Bernini uporablja naravno svetlobo za osvetlitev svoje visoke točke, Raimondijeve kapele in poskuša (zapleteno zaradi poteka sonca) ustvariti nadzorovan vpad svetlobe skozi štiri stranska, natančno izračunana okna.

V Raimondijevi kapeli Bernini uporablja tri različne slogovne prijeme svetlobe. Tvori prostor svetlobe, prostor brez materialne vrednosti, ki ga razmejujeta senca ali tema. To je bilo mogoče, ker je bil prej edini vir svetlobe majhna lučka v ladji. Stožci svetlobe, ki prihajajo skozi okna, krepijo občutek zatočišča in varnosti, saj nakazujejo intimnost in zasebnost.
[[Slika:Gianlorenzo bernini, cappella cornaro, 1644-52, estasi di s. teresa 01.jpg|thumb|[[Zamaknjenje svete Terezije]], ''Cappella Cornaro'' v [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]] v Rimu]]

=== Obok ===
Strop je ključni kamen, zadnja povezava v ciklu. Svetost je dosežena in krog življenja je sklenjen. Prejemnik je zdaj bližje svetemu božjemu golobu kot kdaj koli prej. Frančišek Asiški se razprostira na nebu, od spodaj pa ga prepoznamo po atributih. Iz gibanja proti nebu v oltarnem prostoru&lt;ref name=&quot;IL41&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 41.&lt;/ref&gt; se doseže ta preoblikovan položaj. Medtem ko se v oltarnem reliefu Frančišek Asiški (v simbolnem kontekstu tudi Raimondi) identificira z Jezusom, se v oblikovanju obokanega stropa identificira z apokaliptičnimi angeli.&lt;ref name=&quot;IL48&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 48.&lt;/ref&gt; Obe temi sta kot dve kinematografsko vzporedni niti, ki vodita k enemu cilju: svetosti, Bogu in svetlobi.

Sedanja slika v kapeli ni več original. Pravi strop je bil zamenjan in po rekonstrukciji so ostale le konstrukcije.&lt;ref name=&quot;IL49&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 49.&lt;/ref&gt;

Nekatera področja so prikazana enobarvno, druga v več barvah. Enobarvna struktura, prava in poslikana štukatura ter okvir ustrezajo originalni različici. Rekonstruirana je bila slikovna vsebina in prikazi. V sredini je motiv svetega Frančiška Asiškega, obdan s tremi putti. Na tej upodobitvi predstavlja stigme svoje desne roke, medtem ko z odprto kretnjo gleda proti nebu. Ob straneh sta dodana še dva okvirja, ki domnevno predstavljata prizore iz mitologije Frančiška Asiškega. Vsako držita dva putta. Druga polja so zapolnjena s personifikacijami, od katerih imajo nekatera le napol spremne simbole: jagnje zgoraj desno, snop žita levo, orodje, kot je kladivo, spodaj levo, a na spodaj desno.

Stropni del kora ima v središču svetega goloba, priljubljeno Berninijevo temo (znamenje svetosti, svetlobe in poti k Bogu).&lt;ref name=&quot;IL35&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 35.&lt;/ref&gt; Obdaja jo polkrog, iz katerega na strop krasijo zlati sončni žarki. Artikulacija karlote apside natančno sledi zasnovi [[pediment]]a in tvori tri lunete. V vsakem od treh polj sta dva putta, ki držita okvir. V srednjem okvirju lahko vidite Frančiška Asiškega, ki stoji pred svojimi učenci. V desnem okvirju mu ob nogah leži žival, verjetno jelen. Na levi ima v roki križ, torej je na misiji.

== Grobnice ==
Obokani stebri so tudi stene kapele. V območju zgibnih tal segajo do stropa in vsebujejo nagrobne spomenike Raimondijev. Arhitektura grobnic je zrasla skupaj s kapelo. Obzidje je iz belega marmorja, vsebinsko koherentno, a urejeno in strukturirano v oblikah in elementih.&lt;ref name=&quot;IL25&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 25.&lt;/ref&gt;  V navpični strukturi je najprej cokel, na kateri sedi druga. Ti cokli so neokrašeni. Zgornja podlaga nosi zavihano entablaturo, ki obdaja celotno sobo. Fino izklesan [[friz]] entablature je okrašen s trnastimi vejami vrtnic, cvetočimi vrtnicami in pticami. Jonski stebri s polovičnimi in četrtimi [[pilaster|pilastri]] uokvirjajo del stene s [[sarkofag]]i in doprsnimi kipi. Nosijo friz iz akantovih vitic. Venec in zobci ponovno obkrožajo celotno kapelo in jih lomijo le Raimondijevi grbi, nameščeni nad doprsnimi kipi.

Sami živahni doprsni kipi stojijo v nišah. Za ta čas je edinstvena tudi zasnova nagrobnih upodobitev. Standard za grobnice so bili običajno rimski modeli ali Michelangelova Medičejska kapela. V vsakem primeru je naravna (doprsna) upodobitev posameznega pokopa nad sarkofagom, v kateri je pokop upodobljen kot mrtva oseba. Putti spremljajo krsto in popestrijo dogajanje okoli pokojnikov, dvignejo pokrov in pogledajo v sarkofag.

Ta upodobitev življenja in smrti izhaja iz tradicije večplastnih grobnic francoskega srednjega veka.&lt;ref name=&quot;IL28&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 28.&lt;/ref&gt; Odprta krsta je pogosto uporabljen simbol vstajenja. Ta sopostavitev mrtvega in živega, smrtnega in nesmrtnega telesa tvori kontrast brez primere. To nenavadno soočenje, ki bi ga v času Berninijevega življenja vsekakor lahko razumeli kot kršitev tradicije, pojasnjuje s pomočjo dveh reliefov na trapezoidno oblikovani sprednji strani, ki ponovno obravnavata vsakokratni pokop in obravnavata ločevanje telesa in posameznika, snov in duh.
[[Slika:San Pietro in Montorio Francesco Raimondi.jpg|left|thumb|200px| Grobnica Francesca Raimondija]]
[[Slika:San Pietro in Montorio Girolamo Raimondi.jpg|thumb|200px| Grobnica Girolama Raimondija]]

Na obeh straneh se razteza lok, ki se dvigne na strani, obrnjeni proti oltarju in tvori [[slavolok]]. Gerolamo je zatopljen v knjigo, Sveto pismo, medtem ko Francesco gleda proti vhodu in se zdi, da sprejme obiskovalca.

=== Nagrobni relief Francesca ===
Franceskov relief lahko razdelimo na tri dele. Osrednja skupina ljudi se je zbrala pred bradatim moškim, ki skupino blagoslavlja. Ta prizor spremlja skupina trpečih ljudi in smrt, ki jo simbolizira okostje. Na drugi strani pa je upodobljen raj, čudovita telesa, ki sproščeno ležijo v senci drevesa.

=== Nagrobni relief Gerolama ===
Grobovi se s svojim slikovnim programom nanašajo na posameznega pokopanega. Relief Gerolamosa prikazuje skupino figur na levi, eno na desni tretjini in raztresene v ozadju. Ženska žaluje, medtem ko moški kaže na angela, ki lebdi nad dogajanjem v središču reliefa in trobi na trobento, kar je aluzija na Poslednjo sodbo, ko mrtvi plezajo iz grobov, da bi se pojavili pred svojim sodnikom. Tudi na reliefu so grobovi odprti, ven plezajo okostnjaki.


== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
*Charles Avery: Bernini. Mit Aufnahmen von David Finn. München: Hirmer 1997, ISBN 3-7774-7630-7.
*Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. London, New York: Oxford Univ. Press 1980. (The Franklin Jasper Walls lectures). ISBN 978-0-19-520184-0.
*Rudolf Wittkower: Art and Architecture in Italy. 1660–1750. Band 2. High Baroque. Yale Univ. Press 1999, S. 5–38. (Pelican History of Art.)
*Giovanni Battista Passeri: Vite dei pittori, scultori ed architetti che anno lavorato in Roma morti dal 1641 fino al 1673. 1772. Hrsg. von Jacob Hess. Leipzig: Keller 1934.

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|San Pietro in Montorio (Rome) - Cappella Raimondi }}

{{Coord|41|53|18|N|12|27|59|E|type:landmark|display=title}}

[[Kategorija:Kipi]]
[[Kategorija:Dela Gian Lorenza Berninija]]
[[Kategorija:Baročno kiparstvo]]
[[Kategorija:Dela leta 1646]]</text>
      <sha1>eaj97t5ui2k666xmtoxluxe9ccjb7g5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725316</id>
      <parentid>5725192</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T08:49:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16480" xml:space="preserve">[[Slika:San Pietro in Montorio Cappella Raimondi.jpg|thumb|''Raimondijeva kapela'' v cerkvi San Pietro in Montorio v Rimu]]
''' Raimondijeva kapela''' je stranska [[kapela]] cerkve [[San Pietro in Montorio]] v [[Rim]]u. Oblikoval jo je [[Gian Lorenzo Bernini]].

Je družinska kapela Raimondijev. Oltarna slika in splošna zasnova kapele sta posvečena življenju sv. [[Frančišek Asiški|Frančiška Asiškega]]. Posebnost je likovna uprizoritev luči. ''Cappella Raimondi'' je bila »takrat najsvetlejša soba v Rimu«,&lt;ref name=&quot;IL23&quot;&gt;Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, ISBN 978-0-19-520184-0, S. 23.&lt;/ref&gt; eden od Berninijevih prvih poskusov, da bi njegov dizajn prišel do izraza s svetlobnimi učinki. Po mnenju Berninijevega raziskovalca Irvinga Lavina je za ''Cappello Raimondi'' značilen specifičen in zavesten princip oblikovanja. To naj bi podredilo vse elemente kapele – stene, grobnice, oltar, obok in tla – enotnemu sistemu.&lt;ref name=&quot;IL22&quot;&gt;Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 22.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Slika:San Pietro in Montorio Rome.jpg|thumb|Zunanji pogled na Raimondijevo kapelo]]
Raimondijeva kapela je ena od osmih kapel v cerkvi San Pietro in Montorio, naslovni cerkvi na vzhodnem pobočju Gianicola. Zasnoval jo je Bernini, izvedli pa so jo Francesco Barrata, Guidobaldo Abbatini, Nicolo Sale in Andrea Bolgi. V nasprotju z večkrat izrečenimi predpostavkami je malo verjetno, da je bil Bernini sam vpleten v tehnično in končno izvedbo. Cerkev je dvorana s podolgovatim korom in približno polkrožnim kornim zaključkom. Na vsaki strani ladje so prizidane štiri kapele. Medtem ko so bile kapele na jugovzhodni strani razširjene v začetku 17. stoletja in imajo drugačne tlorisne zasnove in dimenzije, je bila velikost kapel na severozahodni strani vnaprej določena, saj tu cerkev meji na frančiškanski samostan. Te kapele torej niso neposredno osvetljene z naravno svetlobo. V okviru kasnejše širitve je verjetno na nasprotni strani nastala tudi Raimondijeva kapela, kot jo je našel Bernini in se je ohranila do danes.

Na desni strani kapele je grobnica Francesca Raimondija, ki je umrl leta 1638. Na levi je grob Gerolama Raimondija, ki je umrl že leta 1628 in je bil prenesen v družinsko kapelo. Na podlagi teh dveh datumov smrti sta določena začetek gradnje in trajanje okrasitve kapele. Naročilo je Bernini verjetno prejel leta 1638, v letu smrti Francesca Raimondija. Izvajanje naj bi se začelo štiri leta pozneje in končalo leta 1646. Datum dokončanja je določen z drugimi pogodbami med Francescom Barrato in Nicolom Salesom, ki bi se sicer prekrivale s tem delom. Berninijeva pogodba se je nanašala le na zasnovo likovne zasnove obstoječega prostora. Tudi za Raimondijevo kapelo je Bernini uporabil arhitekturne elemente v antičnem slogu, spremenil klasične vzorce in izpopolnil uprizoritev prostora, arhitekture in kiparstva s pomočjo svetlobe. Oltarni [[relief (umetnost)|relief]], ki prikazuje ''Stigme sv. Frančiška'', je izdelal kipar Francesco Baratta, tesen Berninijev sodelavec. Doprsni kipi Andree Bolgisa subtilno odstopajo od prvotnih Berninijevih načrtov. Nizke reliefe na sprednji strani krst je izdelal Nicolo Sale. Prvotna stropna poslikava Guidobalda Abbatinija ni ohranjena. Današnja stropna poslikava je restavrirana ali rekonstruirana različica.

=== Družina darovalca ===
Monsinjor Marcello Raimond iz Savone je leta 1638 naročil družinsko kapelo, da bi pokopal svoja dva sorodnika, duhovnika monsinjorja Francesca Raimondija in njegovega strica monsinjorja Gerolama Raimondija. Grb je edina referenca na Raimondije. Prikazuje leoparda (leva, ki divja) na polju s kockami. Lev iz družine Raimondi nosi tako imenovano krono markiza. Umetniški in materialni napor kaže, da je bila družina Raimondi zelo bogata. Sicer pa o družini trenutno skoraj ni virov.
[[Slika:Gundriss der San Pietro in Montorio.svg|thumb|links| Tloris cerkve San Pietro in Montorio; št. 9: Capella Raimondi]]

== Arhitektura ==
Gledano od zunaj Raimondijeva kapela ni spektakularna stavba, njene stene krasi le prazen ščit, okrašen s školjko na vrhu. Ni znano ali je bil Berninijev okrašen grb dodan pozneje ali ko so zgradili obzidje. Ko je Bernini prejel naročilo, je prostorsko velikost 3,50 m globoko, 3,80 m visoko in 2,15 m široko podala obstoječa stavba.&lt;ref name=&quot;IL40&quot;&gt;Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 40.&lt;/ref&gt; 

Kapela je od cerkvene ladje ločena z ograjo iz belega marmorja, obarvanega v bledo sivi barvi. Podolžno pravokotni prostor kapele zapira apsida s tridelno apsidno kaloto. Zaradi dejstva, da je prostor v celoti obložen z belim marmorjem in številnimi viri svetlobe, je prostor videti zelo svetel, barvne poudarke daje le poslikan obokan strop. Tla iz belega marmorja deli grški križ iz temno sivega marmorja, ki po interpretaciji Irvinga Lavina odraža razdelitev stropa na eni strani in se simbolično nanaša na štiri kardinalne točke na drugi strani.

=== Oltar ===
Dve stopnici vodita do ravnega podstavka s preprosto menzo oltarja, na katerega je pritrjena dovršeno oblikovana [[edikula]] z oltarnim reliefom. Arhitekturna izdelava oltarja je zelo podobna glavnemu oltarju v cerkvi Santa Bibiana, kjer je Bernini razvil nov tip oltarja: lik naslovnega svetnika je umestil v arkadno nišo, uokvirjeno z antično edikulo. Tudi svetnica sama je od zgoraj osvetljena s skritim virom svetlobe.

=== Oltarni relief ===
Tema oltarnega reliefa je ''Stigme Frančiška Asiškega'', ki se prenaša v legendah, ki so se razvile po njegovi smrti.
[[Slika:Giotto - Legend of St Francis - -19- - Stigmatization of St Francis.jpg|thumb|left|[[Giotto]]: ‘’Stigme sv. Frančiška Asiškega'', zgornja cerkev v Assisiju, pred 1337]]
[[Slika:022San-Pietro-in-Montorio-Rome.jpg|thumb|Oltarni relief]]

Bernini odstopa od zelo priljubljene Giottove slikovne invencije teme, ki prikazuje svetnika ponižno na kolenih in z iztegnjenimi rokami, navdušen, ko prejema Kristusove stigme od serafa, poslanega iz nebes. Bernini se bolj usmerja k tipu podobe angelske pietà (''Imago pietatis''), tipu devocijske podobe, ki je bila priljubljena od 13. stoletja, razen v Franciji in predvsem v Italiji, kjer en ali dva angela predstavljata telo Kristusa gledalcu.&lt;ref&gt;[http://www.rdklabor.de/wiki/Engelpiet%C3%A0 Gert von der Osten: ''Engelpietà.'' In: Reallexikon zur Deutschen Kunstgeschichte, Band V (1960), Sp. 601–621; in: RDK Labor] abgerufen am 12. Juni 2017.&lt;/ref&gt; V Berninijevem delu je serafa kot glasnika zamenjala nebeška svetloba, ki se razliva nad prizoriščem.

Skupino figur spremljata dva majhna [[putto|putta]] in dve angelski glavici. Putto na desni strani svetnika opazuje dogodek z bolečim izrazom na obrazu. Putto ob njegovih nogah drži v levi roki pas, v desnici pa mučeniško dlan. Nizki relief na dnu slike prikazuje samostan La Verna, kjer je po legendi prišlo do stigmatizacije svetnika. Podpis Francesca Baratte je spodaj levo na kamnu, obdanem s travo.

=== Svetloba ===
Kapela je osvetljena z več viri svetlobe, ki omogočajo prečiščeno in ciljno osvetlitev. Svetla, nefiltrirana svetloba vstopa skozi dve veliki odprtini na obeh straneh oltarja, kar omogoča, da je relief živo oblikovan s svetlobo in senco. Drugo okno tik nad oltarnim reliefom zakriva [[Ogredje (arhitektura) |entablatura]] edikule in dramatizira le nekatere dele reliefa, na primer obraz svetnika in dejanja angelov, ki pod pazduho močno oprimejo mlahavo telo svetnika. S stropa pada svetloba iz štirih oken lanterne na strehi, ki ji dajejo zlat, nezemeljski sijaj naslikani zlati žarki v apsidni kaloti.

Svetlobo v odnosu do oltarnega reliefa in prostora, ki ga obdaja, lahko razumemo kot povezavo med skulpturo in kontekstom ter gledalcem.&lt;ref name=&quot;IL34&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 34.&lt;/ref&gt; Svetloba prihaja nežno od zgoraj in ne pada neposredno na skulpturo, kar ustvarja duhovno, sveto avro, ki bo povezana s preobrazbo. Okoli skupine figur nastaja svoj prostor. Bernini doseže ta učinek s konkavnim ozadjem, ki je bilo do tedaj tako redko uporabljeno v kompoziciji. Ta kompozicija spremeni ekstazo Frančiška Asiškega v »pravi čudež«.&lt;ref name=&quot;IL37&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 37.&lt;/ref&gt; Bernini uporablja naravno svetlobo za osvetlitev svoje visoke točke, Raimondijeve kapele in poskuša (zapleteno zaradi poteka sonca) ustvariti nadzorovan vpad svetlobe skozi štiri stranska, natančno izračunana okna.

V Raimondijevi kapeli Bernini uporablja tri različne slogovne prijeme svetlobe. Tvori prostor svetlobe, prostor brez materialne vrednosti, ki ga razmejujeta senca ali tema. To je bilo mogoče, ker je bil prej edini vir svetlobe majhna lučka v ladji. Stožci svetlobe, ki prihajajo skozi okna, krepijo občutek zatočišča in varnosti, saj nakazujejo intimnost in zasebnost.
[[Slika:Gianlorenzo bernini, cappella cornaro, 1644-52, estasi di s. teresa 01.jpg|thumb|[[Zamaknjenje svete Terezije]], ''Cappella Cornaro'' v [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]] v Rimu]]

=== Obok ===
Strop je ključni kamen, zadnja povezava v ciklu. Svetost je dosežena in krog življenja je sklenjen. Prejemnik je zdaj bližje svetemu božjemu golobu kot kdaj koli prej. Frančišek Asiški se razprostira na nebu, od spodaj pa ga prepoznamo po atributih. Iz gibanja proti nebu v oltarnem prostoru&lt;ref name=&quot;IL41&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 41.&lt;/ref&gt; se doseže ta preoblikovan položaj. Medtem ko se v oltarnem reliefu Frančišek Asiški (v simbolnem kontekstu tudi Raimondi) identificira z Jezusom, se v oblikovanju obokanega stropa identificira z apokaliptičnimi angeli.&lt;ref name=&quot;IL48&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 48.&lt;/ref&gt; Obe temi sta kot dve kinematografsko vzporedni niti, ki vodita k enemu cilju: svetosti, Bogu in svetlobi.

Sedanja slika v kapeli ni več original. Pravi strop je bil zamenjan in po rekonstrukciji so ostale le konstrukcije.&lt;ref name=&quot;IL49&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 49.&lt;/ref&gt;

Nekatera področja so prikazana enobarvno, druga v več barvah. Enobarvna struktura, prava in poslikana štukatura ter okvir ustrezajo originalni različici. Rekonstruirana je bila slikovna vsebina in prikazi. V sredini je motiv svetega Frančiška Asiškega, obdan s tremi putti. Na tej upodobitvi predstavlja stigme svoje desne roke, medtem ko z odprto kretnjo gleda proti nebu. Ob straneh sta dodana še dva okvirja, ki domnevno predstavljata prizore iz mitologije Frančiška Asiškega. Vsako držita dva putta. Druga polja so zapolnjena s personifikacijami, od katerih imajo nekatera le napol spremne simbole: jagnje zgoraj desno, snop žita levo, orodje, kot je kladivo, spodaj levo, a na spodaj desno.

Stropni del kora ima v središču svetega goloba, priljubljeno Berninijevo temo (znamenje svetosti, svetlobe in poti k Bogu).&lt;ref name=&quot;IL35&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 35.&lt;/ref&gt; Obdaja jo polkrog, iz katerega na strop krasijo zlati sončni žarki. Artikulacija karlote apside natančno sledi zasnovi [[pediment]]a in tvori tri lunete. V vsakem od treh polj sta dva putta, ki držita okvir. V srednjem okvirju lahko vidite Frančiška Asiškega, ki stoji pred svojimi učenci. V desnem okvirju mu ob nogah leži žival, verjetno jelen. Na levi ima v roki križ, torej je na misiji.

== Grobnice ==
Obokani stebri so tudi stene kapele. V območju zgibnih tal segajo do stropa in vsebujejo nagrobne spomenike Raimondijev. Arhitektura grobnic je zrasla skupaj s kapelo. Obzidje je iz belega marmorja, vsebinsko koherentno, a urejeno in strukturirano v oblikah in elementih.&lt;ref name=&quot;IL25&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 25.&lt;/ref&gt;  V navpični strukturi je najprej cokel, na kateri sedi druga. Ti cokli so neokrašeni. Zgornja podlaga nosi zavihano entablaturo, ki obdaja celotno sobo. Fino izklesan [[friz]] entablature je okrašen s trnastimi vejami vrtnic, cvetočimi vrtnicami in pticami. Jonski stebri s polovičnimi in četrtimi [[pilaster|pilastri]] uokvirjajo del stene s [[sarkofag]]i in doprsnimi kipi. Nosijo friz iz akantovih vitic. Venec in zobci ponovno obkrožajo celotno kapelo in jih lomijo le Raimondijevi grbi, nameščeni nad doprsnimi kipi.

Sami živahni doprsni kipi stojijo v nišah. Za ta čas je edinstvena tudi zasnova nagrobnih upodobitev. Standard za grobnice so bili običajno rimski modeli ali Michelangelova Medičejska kapela. V vsakem primeru je naravna (doprsna) upodobitev posameznega pokopa nad sarkofagom, v kateri je pokop upodobljen kot mrtva oseba. Putti spremljajo krsto in popestrijo dogajanje okoli pokojnikov, dvignejo pokrov in pogledajo v sarkofag.

Ta upodobitev življenja in smrti izhaja iz tradicije večplastnih grobnic francoskega srednjega veka.&lt;ref name=&quot;IL28&quot;&gt; Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. (The Franklin Jasper Walls lectures). Oxford Univ. Press, London, New York 1980, S. 28.&lt;/ref&gt; Odprta krsta je pogosto uporabljen simbol vstajenja. Ta sopostavitev mrtvega in živega, smrtnega in nesmrtnega telesa tvori kontrast brez primere. To nenavadno soočenje, ki bi ga v času Berninijevega življenja vsekakor lahko razumeli kot kršitev tradicije, pojasnjuje s pomočjo dveh reliefov na trapezoidno oblikovani sprednji strani, ki ponovno obravnavata vsakokratni pokop in obravnavata ločevanje telesa in posameznika, snov in duh.
[[Slika:San Pietro in Montorio Francesco Raimondi.jpg|left|thumb|200px| Grobnica Francesca Raimondija]]
[[Slika:San Pietro in Montorio Girolamo Raimondi.jpg|thumb|200px| Grobnica Girolama Raimondija]]

Na obeh straneh se razteza lok, ki se dvigne na strani, obrnjeni proti oltarju in tvori [[slavolok]]. Gerolamo je zatopljen v knjigo, Sveto pismo, medtem ko Francesco gleda proti vhodu in se zdi, da sprejme obiskovalca.

=== Nagrobni relief Francesca ===
Franceskov relief lahko razdelimo na tri dele. Osrednja skupina ljudi se je zbrala pred bradatim moškim, ki skupino blagoslavlja. Ta prizor spremlja skupina trpečih ljudi in smrt, ki jo simbolizira okostje. Na drugi strani pa je upodobljen raj, čudovita telesa, ki sproščeno ležijo v senci drevesa.

=== Nagrobni relief Gerolama ===
Grobovi se s svojim slikovnim programom nanašajo na posameznega pokopanega. Relief Gerolamosa prikazuje skupino figur na levi, eno na desni tretjini in raztresene v ozadju. Ženska žaluje, medtem ko moški kaže na angela, ki lebdi nad dogajanjem v središču reliefa in trobi na trobento, kar je aluzija na Poslednjo sodbo, ko mrtvi plezajo iz grobov, da bi se pojavili pred svojim sodnikom. Tudi na reliefu so grobovi odprti, ven plezajo okostnjaki.


== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
*Charles Avery: Bernini. Mit Aufnahmen von David Finn. München: Hirmer 1997, ISBN 3-7774-7630-7.
*Irving Lavin: Bernini and the Unity of Visual Arts. London, New York: Oxford Univ. Press 1980. (The Franklin Jasper Walls lectures). ISBN 978-0-19-520184-0.
*Rudolf Wittkower: Art and Architecture in Italy. 1660–1750. Band 2. High Baroque. Yale Univ. Press 1999, S. 5–38. (Pelican History of Art.)
*Giovanni Battista Passeri: Vite dei pittori, scultori ed architetti che anno lavorato in Roma morti dal 1641 fino al 1673. 1772. Hrsg. von Jacob Hess. Leipzig: Keller 1934.

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|San Pietro in Montorio (Rome) - Cappella Raimondi }}

{{Coord|41|53|18|N|12|27|59|E|type:landmark|display=title}}

[[Kategorija:Kipi]]
[[Kategorija:Dela Gian Lorenza Berninija]]
[[Kategorija:Baročno kiparstvo]]
[[Kategorija:Dela leta 1646]]</text>
      <sha1>jm2o0z7wutmskc426q6xzz0sr6te50v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predsednik vlade Savdske Arabije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521771</id>
    <revision>
      <id>5725266</id>
      <timestamp>2022-07-29T20:48:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1096063750|Prime Minister of Saudi Arabia]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7681" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Predsednik vlade
| termlength = 
| image name = 
| image name1 = Royal_Standard_of_Saudi_Arabia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Salman bin Abdulaziz Al Saud]]
| incumbentsince = 23. januarja 2015
| member_of = 
| body = &lt;br /&gt;Savdske Arabije
| named_for = 
| first = 
| residence = 
| website = 
| image = Salman_of_Saudi_Arabia_-_2020_(49563590728)_(cropped).jpg
| salary = 
| nominator = 
| appointer = 
| seat = [[Palača Al Saud]]
| native_name = &lt;small&gt;رئيس وزراء المملكة العربية السعودية&lt;/small&gt;
}}'''Predsednik vlade Savdske Arabije''' (arabsko: رئيس وزراء المملكة العربية السعودية) je predsednik [[Svet ministrov Savdske Arabije|Sveta ministrov]] in uradni [[predsednik vlade|vodja vlade]] [[Saudova Arabija|Kraljevine Savdske Arabije]]. Od vladavine [[Faisal iz Savdske Arabije|kralja Faisala]] mesto [[Predsednik vlade|predsednika vlade]] zaseda [[Kralj Savdske Arabije|kralj]].

== Zgodovina ==
Funkcija je bil skupaj s Svetom ministrov ustanovljena 9. oktobra 1953 z odlokom [[Kralj Saud|kralja Sauda]]. Zaradi nemirov v kraljevi družini zaradi njegove vladavine je bil Saud prisiljen imenovati svojega polbrata, [[Faisal iz Savdske Arabije|prestolonaslednika Faisala]], za premierja. Nenehni boj za oblast med njima je privedel do Faisalovega odstopa leta 1960, kar je Saudu omogočilo, da je ponovno prevzel vlado, vendar se je zaradi nadaljnjega nezadovoljstva Faisal leta 1962 vrnil na mesto premierja. Po odstavitvi Sauda leta 1964 ga je Faisal nasledil kot kralj in ostal predsednik vlade. Od takrat sta bili ti dve funkciji združeni.&lt;ref&gt;{{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=GRLD_2ytRVM|archiveurl=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211221/GRLD_2ytRVM|archivedate=2021-12-21|title=أرشيف-شاهد على العصر-الأمير طلال بن عبد العزيز ج1|trans-title=Watch the Times – Prince Talal bin Abdul Aziz|publisher=Al Jazeera|language=ar|date=31 July 2016}}&lt;/ref&gt; Toda od vladavine kralja Khalida so drugi opravili velik del &quot;težkega dela&quot;, saj kralj bodisi ni hotel ali ni mogel nositi delovne obremenitve, zlasti ker je kraljestvo v devetdesetih in dvajsetih letih postalo [[gerontokracija]] . [[Najljubša|Kraljevski ljubljenci]] so dosegli moč in postali ''de facto'' premierji. Trenutni je kraljev sin [[Mohammad bin Salman Al Saud|Mohammad]], ki je očetov glavni pomočnik.

== Seznam ''de facto'' predsednikov vlad Savdske Arabije ==
{{Succession table monarch|name1='''[[Abdulaziz of Saudi Arabia|Abdulaziz]]'''|nickname1=Ibn Saud|native1={{lang|ar|عبد العزيز}}|life1={{Birth date|1875|1|15|df=y}} –&lt;br/&gt;{{Death date and age|1953|11|9|1875|1|15|df=y}}|reignstart1=22 September 1932 (aged 57)|reignend1=9 November 1953&lt;br/&gt;(death by natural causes)|notes1=Reign established by conquest|family1=[[House of Saud|Saud]]|image1=Ibn Saud.png|alt1=Ibn Saud of Saudi Arabia|name2='''[[Saud of Saudi Arabia|Saud]]'''|nickname2=|native2={{lang|ar|سعود}}|life2={{Birth date|1902|1|12|df=y}} –&lt;br/&gt;{{Death date and age|1969|2|23|1902|1|12|df=y}}|reignstart2=9 November 1953 (aged 51)|reignend2=2 November 1964&lt;br/&gt;(abdicated)|notes2=Son of Ibn Saud and Wadhah bint Muhammad bin 'Aqab|family2=Saud|image2=Saud of Saudi Arabia.jpg|alt2=Saud of Saudi Arabia|name3='''[[Faisal of Saudi Arabia|Faisal]]'''|nickname3=|native3={{lang|ar|فيصل}}|life3={{Birth date|1906|4|14|df=y}} –&lt;br/&gt;{{Death date and age|1975|3|25|1906|4|14|df=y}}|reignstart3=2 November 1964 (aged 58)|reignend3=25 March 1975&lt;br/&gt;(assassinated)|notes3=Son of Ibn Saud and Tarfa bint Abduallah bin Abdulateef al Sheekh|family3=Saud|image3=King Faisal bin Abdulaziz.jpg|alt3=Faisal of Saudi Arabia|name4='''[[Khalid of Saudi Arabia|Khalid]]'''|nickname4=|native4={{lang|ar|خالد}}|life4={{Birth date|1913|2|13|df=y}} –&lt;br/&gt;{{Death date and age|1982|6|13|1913|2|13|df=y}}|reignstart4=25 March 1975 (aged 62)|reignend4=13 June 1982 (death by natural causes)|notes4=Son of Ibn Saud and [[Al Jawhara bint Musaed Al Jiluwi|Al Jawhara bint Musaed bin Jiluwi]]|family4=Saud|image4=|alt4=Khalid of Saudi Arabia|name5='''[[Fahd of Saudi Arabia|Fahd]]'''|nickname5=|native5={{lang|ar|فهد}}|life5=16 March 1921 – 1 August 2005 (aged 84)|reignstart5=13 June 1982 (aged 61)|reignend5=1 August 2005 (death by natural causes)|notes5=Son of Ibn Saud and [[Hussa bint Ahmed Al Sudairi]]|family5=Saud|image5=Fahd of Saudi Arabia Portrait.jpg|alt5=Fahd of Saudi Arabia|name6='''[[Abdullah of Saudi Arabia|Abdullah]]'''|nickname6=|native6={{lang|ar|عبد الله}}|life6={{Birth date|1924|8|1|df=y}} –&lt;br/&gt;{{Death date and age|2015|1|23|1924|8|1|df=y}}|reignstart6=1 August 2005 (aged 81)|reignend6=23 January 2015 (death by natural causes)|notes6=Son of Ibn Saud and [[Fahda bint Asi Al Shuraim]]|family6=Saud|image6=Abdullah of Saudi Arabia Portrait.jpg|alt6=Abdullah of Saudi Arabia|name7='''[[Salman of Saudi Arabia|Salman]]'''|nickname7=|native7={{lang|ar|سلمان}}|life7={{Birth date and age|1935|12|31|df=y}}|reignstart7=23 January 2015 (aged 79)|reignend7=Incumbent|notes7=Son of Ibn Saud and [[Hussa bint Ahmed Al Sudairi]]|family7=Saud|image7=Rodrigo Duterte meets with Salman of Saudi Arabia (2017-04-11) (cropped).jpg|alt7=Salman of Saudi Arabia

&lt;!--| name8       = '''[[Mohammad bin Salman]]'''
| nickname8   = MBS
| native8     = {{lang|ar|محمد بن سلمان بن عبدالعزيز آل سعود}}
| life8       = {{birth date and age|1985|8|31| df=y}}
| reignstart8 = TBD
| reignend8   = Incumbent
| notes8      = Son of King Salman and [[Fahda bint Falah bin Sultan bin Hathleen al-Ajmi]]
| family8     = Saud
| image8      = Crown Prince Mohammad bin Salman Al Saud - 2017.jpg
| alt8        = Mohammad bin Salman of Saudi Arabia--&gt;}}

* [[Saud iz Savdske Arabije|Kralj Saud]]: 9. oktober 1953 – 16. avgust 1954 (prvič) &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.worldstatesmen.org/Saudi_Arabia.htm#Saudi|website=WorldStatesman|title=Saudi Arabia|publisher=Ben Cahoon|accessdate=2014-03-31}}&lt;/ref&gt;
* [[Faisal iz Savdske Arabije|Prestolonaslednik Faisal]] : 16. avgust 1954 – 21. december 1960 (prvič)
* Kralj Saud: 21. december 1960 – 31. oktober 1962 (drugič)
* Prestolonaslednik Faisal 31. oktober 1962 – 2. november 1964 (drugič)

Od časa državnega udara sta kraljevanje in premierstvo eno in isto.

* Kralj Faisal: 2. november 1964 – 25. marec 1975 (tretjič)
* [[Khalid iz Savdske Arabije|Kralj Khalid]] : 29. marec 1975 – 13. junij 1982
* [[Fahd iz Savdske Arabije|Kralj Fahd]] : 13. junij 1982 – 1. avgust 2005
* [[Abdullah iz Savdske Arabije|Kralj Abdulah]] : 1. avgust 2005 – 23. januar 2015
* [[Salman iz Savdske Arabije|Kralj Salman]] : 23. januar 2015 – danes

* Prestolonaslednik Fahd: 1975–1982; podpredsednik vlade in glavni svetovalec kralja Khalida.
* Prestolonaslednik Abdulah: 21. februar 1996–1. avgust 2005; regent za kralja Fahda.
* Mohammed bin Abdullah Al-Nuweisir, vodja kraljevega dvora in vodja osebja regenta/kralja Abdullaha 1996(?)&amp;#x2013;2005
* [[Khaled al-Tuwaijri]]: vodja osebja/zasebni tajnik in ''[[siva eminenca]]'' kralja Abdullaha z nazivom predsednika kraljevega dvora; 9. oktober 2005&amp;#x2013;23. januar 2015
* [[Mohammad bin Salman Al Saud|princ Mohammed bin Salman]], vodja kraljevega dvora, predsednik Sveta za gospodarske in razvojne zadeve ter minister za obrambo pod kraljem Salmanom; 23. januar 2015–danes

== Glej tudi ==

* [[Seznam kraljev Savdske Arabije]]

== Sklici ==
&lt;references group=&quot;&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;
[[Kategorija:Predsedniki vlad]]
[[Kategorija:Predsedniki vlade po državah]]
[[Kategorija:Saudova Arabija]]</text>
      <sha1>n83uh4cn8wrkf4uwl5y8065ulk5wlcy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725267</id>
      <parentid>5725266</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T20:49:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4385" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Predsednik vlade
| termlength = 
| image name = 
| image name1 = Royal_Standard_of_Saudi_Arabia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Salman bin Abdulaziz Al Saud]]
| incumbentsince = 23. januarja 2015
| member_of = 
| body = &lt;br /&gt;Savdske Arabije
| named_for = 
| first = 
| residence = 
| website = 
| image = Salman_of_Saudi_Arabia_-_2020_(49563590728)_(cropped).jpg
| salary = 
| nominator = 
| appointer = 
| seat = [[Palača Al Saud]]
| native_name = &lt;small&gt;رئيس وزراء المملكة العربية السعودية&lt;/small&gt;
}}'''Predsednik vlade Savdske Arabije''' (arabsko: رئيس وزراء المملكة العربية السعودية) je predsednik [[Svet ministrov Savdske Arabije|Sveta ministrov]] in uradni [[predsednik vlade|vodja vlade]] [[Saudova Arabija|Kraljevine Savdske Arabije]]. Od vladavine [[Faisal iz Savdske Arabije|kralja Faisala]] mesto [[Predsednik vlade|predsednika vlade]] zaseda [[Kralj Savdske Arabije|kralj]].

== Zgodovina ==
Funkcija je bil skupaj s Svetom ministrov ustanovljena 9. oktobra 1953 z odlokom [[Kralj Saud|kralja Sauda]]. Zaradi nemirov v kraljevi družini zaradi njegove vladavine je bil Saud prisiljen imenovati svojega polbrata, [[Faisal iz Savdske Arabije|prestolonaslednika Faisala]], za premierja. Nenehni boj za oblast med njima je privedel do Faisalovega odstopa leta 1960, kar je Saudu omogočilo, da je ponovno prevzel vlado, vendar se je zaradi nadaljnjega nezadovoljstva Faisal leta 1962 vrnil na mesto premierja. Po odstavitvi Sauda leta 1964 ga je Faisal nasledil kot kralj in ostal predsednik vlade. Od takrat sta bili ti dve funkciji združeni.&lt;ref&gt;{{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=GRLD_2ytRVM|archiveurl=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211221/GRLD_2ytRVM|archivedate=2021-12-21|title=أرشيف-شاهد على العصر-الأمير طلال بن عبد العزيز ج1|trans-title=Watch the Times – Prince Talal bin Abdul Aziz|publisher=Al Jazeera|language=ar|date=31 July 2016}}&lt;/ref&gt; Toda od vladavine kralja Khalida so drugi opravili velik del &quot;težkega dela&quot;, saj kralj bodisi ni hotel ali ni mogel nositi delovne obremenitve, zlasti ker je kraljestvo v devetdesetih in dvajsetih letih postalo [[gerontokracija]] . [[Najljubša|Kraljevski ljubljenci]] so dosegli moč in postali ''de facto'' premierji. Trenutni je kraljev sin [[Mohammad bin Salman Al Saud|Mohammad]], ki je očetov glavni pomočnik.

== Seznam ''de facto'' predsednikov vlad Savdske Arabije ==
* [[Saud iz Savdske Arabije|Kralj Saud]]: 9. oktober 1953 – 16. avgust 1954 (prvič) &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.worldstatesmen.org/Saudi_Arabia.htm#Saudi|website=WorldStatesman|title=Saudi Arabia|publisher=Ben Cahoon|accessdate=2014-03-31}}&lt;/ref&gt;
* [[Faisal iz Savdske Arabije|Prestolonaslednik Faisal]] : 16. avgust 1954 – 21. december 1960 (prvič)
* Kralj Saud: 21. december 1960 – 31. oktober 1962 (drugič)
* Prestolonaslednik Faisal 31. oktober 1962 – 2. november 1964 (drugič)

Od časa državnega udara sta kraljevanje in premierstvo eno in isto.

* Kralj Faisal: 2. november 1964 – 25. marec 1975 (tretjič)
* [[Khalid iz Savdske Arabije|Kralj Khalid]] : 29. marec 1975 – 13. junij 1982
* [[Fahd iz Savdske Arabije|Kralj Fahd]] : 13. junij 1982 – 1. avgust 2005
* [[Abdullah iz Savdske Arabije|Kralj Abdulah]] : 1. avgust 2005 – 23. januar 2015
* [[Salman iz Savdske Arabije|Kralj Salman]] : 23. januar 2015 – danes

* Prestolonaslednik Fahd: 1975–1982; podpredsednik vlade in glavni svetovalec kralja Khalida.
* Prestolonaslednik Abdulah: 21. februar 1996–1. avgust 2005; regent za kralja Fahda.
* Mohammed bin Abdullah Al-Nuweisir, vodja kraljevega dvora in vodja osebja regenta/kralja Abdullaha 1996(?)&amp;#x2013;2005
* [[Khaled al-Tuwaijri]]: vodja osebja/zasebni tajnik in ''[[siva eminenca]]'' kralja Abdullaha z nazivom predsednika kraljevega dvora; 9. oktober 2005&amp;#x2013;23. januar 2015
* [[Mohammad bin Salman Al Saud|princ Mohammed bin Salman]], vodja kraljevega dvora, predsednik Sveta za gospodarske in razvojne zadeve ter minister za obrambo pod kraljem Salmanom; 23. januar 2015–danes

== Glej tudi ==

* [[Seznam kraljev Savdske Arabije]]

== Sklici ==
&lt;references group=&quot;&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;
[[Kategorija:Predsedniki vlad]]
[[Kategorija:Predsedniki vlade po državah]]
[[Kategorija:Saudova Arabija]]</text>
      <sha1>gayxmwvb9iol3kayf9x4x3okygpv5w2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725268</id>
      <parentid>5725267</parentid>
      <timestamp>2022-07-29T20:51:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Pv21 je premaknil(-a) stran [[Predsednik vlade Saudove Arabije]] na [[Predsednik vlade Savdske Arabije]]: Savdske</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4385" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Predsednik vlade
| termlength = 
| image name = 
| image name1 = Royal_Standard_of_Saudi_Arabia.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Salman bin Abdulaziz Al Saud]]
| incumbentsince = 23. januarja 2015
| member_of = 
| body = &lt;br /&gt;Savdske Arabije
| named_for = 
| first = 
| residence = 
| website = 
| image = Salman_of_Saudi_Arabia_-_2020_(49563590728)_(cropped).jpg
| salary = 
| nominator = 
| appointer = 
| seat = [[Palača Al Saud]]
| native_name = &lt;small&gt;رئيس وزراء المملكة العربية السعودية&lt;/small&gt;
}}'''Predsednik vlade Savdske Arabije''' (arabsko: رئيس وزراء المملكة العربية السعودية) je predsednik [[Svet ministrov Savdske Arabije|Sveta ministrov]] in uradni [[predsednik vlade|vodja vlade]] [[Saudova Arabija|Kraljevine Savdske Arabije]]. Od vladavine [[Faisal iz Savdske Arabije|kralja Faisala]] mesto [[Predsednik vlade|predsednika vlade]] zaseda [[Kralj Savdske Arabije|kralj]].

== Zgodovina ==
Funkcija je bil skupaj s Svetom ministrov ustanovljena 9. oktobra 1953 z odlokom [[Kralj Saud|kralja Sauda]]. Zaradi nemirov v kraljevi družini zaradi njegove vladavine je bil Saud prisiljen imenovati svojega polbrata, [[Faisal iz Savdske Arabije|prestolonaslednika Faisala]], za premierja. Nenehni boj za oblast med njima je privedel do Faisalovega odstopa leta 1960, kar je Saudu omogočilo, da je ponovno prevzel vlado, vendar se je zaradi nadaljnjega nezadovoljstva Faisal leta 1962 vrnil na mesto premierja. Po odstavitvi Sauda leta 1964 ga je Faisal nasledil kot kralj in ostal predsednik vlade. Od takrat sta bili ti dve funkciji združeni.&lt;ref&gt;{{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=GRLD_2ytRVM|archiveurl=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211221/GRLD_2ytRVM|archivedate=2021-12-21|title=أرشيف-شاهد على العصر-الأمير طلال بن عبد العزيز ج1|trans-title=Watch the Times – Prince Talal bin Abdul Aziz|publisher=Al Jazeera|language=ar|date=31 July 2016}}&lt;/ref&gt; Toda od vladavine kralja Khalida so drugi opravili velik del &quot;težkega dela&quot;, saj kralj bodisi ni hotel ali ni mogel nositi delovne obremenitve, zlasti ker je kraljestvo v devetdesetih in dvajsetih letih postalo [[gerontokracija]] . [[Najljubša|Kraljevski ljubljenci]] so dosegli moč in postali ''de facto'' premierji. Trenutni je kraljev sin [[Mohammad bin Salman Al Saud|Mohammad]], ki je očetov glavni pomočnik.

== Seznam ''de facto'' predsednikov vlad Savdske Arabije ==
* [[Saud iz Savdske Arabije|Kralj Saud]]: 9. oktober 1953 – 16. avgust 1954 (prvič) &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.worldstatesmen.org/Saudi_Arabia.htm#Saudi|website=WorldStatesman|title=Saudi Arabia|publisher=Ben Cahoon|accessdate=2014-03-31}}&lt;/ref&gt;
* [[Faisal iz Savdske Arabije|Prestolonaslednik Faisal]] : 16. avgust 1954 – 21. december 1960 (prvič)
* Kralj Saud: 21. december 1960 – 31. oktober 1962 (drugič)
* Prestolonaslednik Faisal 31. oktober 1962 – 2. november 1964 (drugič)

Od časa državnega udara sta kraljevanje in premierstvo eno in isto.

* Kralj Faisal: 2. november 1964 – 25. marec 1975 (tretjič)
* [[Khalid iz Savdske Arabije|Kralj Khalid]] : 29. marec 1975 – 13. junij 1982
* [[Fahd iz Savdske Arabije|Kralj Fahd]] : 13. junij 1982 – 1. avgust 2005
* [[Abdullah iz Savdske Arabije|Kralj Abdulah]] : 1. avgust 2005 – 23. januar 2015
* [[Salman iz Savdske Arabije|Kralj Salman]] : 23. januar 2015 – danes

* Prestolonaslednik Fahd: 1975–1982; podpredsednik vlade in glavni svetovalec kralja Khalida.
* Prestolonaslednik Abdulah: 21. februar 1996–1. avgust 2005; regent za kralja Fahda.
* Mohammed bin Abdullah Al-Nuweisir, vodja kraljevega dvora in vodja osebja regenta/kralja Abdullaha 1996(?)&amp;#x2013;2005
* [[Khaled al-Tuwaijri]]: vodja osebja/zasebni tajnik in ''[[siva eminenca]]'' kralja Abdullaha z nazivom predsednika kraljevega dvora; 9. oktober 2005&amp;#x2013;23. januar 2015
* [[Mohammad bin Salman Al Saud|princ Mohammed bin Salman]], vodja kraljevega dvora, predsednik Sveta za gospodarske in razvojne zadeve ter minister za obrambo pod kraljem Salmanom; 23. januar 2015–danes

== Glej tudi ==

* [[Seznam kraljev Savdske Arabije]]

== Sklici ==
&lt;references group=&quot;&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;
[[Kategorija:Predsedniki vlad]]
[[Kategorija:Predsedniki vlade po državah]]
[[Kategorija:Saudova Arabija]]</text>
      <sha1>gayxmwvb9iol3kayf9x4x3okygpv5w2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predsednik vlade Saudove Arabije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521772</id>
    <redirect title="Predsednik vlade Savdske Arabije" />
    <revision>
      <id>5725269</id>
      <timestamp>2022-07-29T20:51:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>Pv21 je premaknil(-a) stran [[Predsednik vlade Saudove Arabije]] na [[Predsednik vlade Savdske Arabije]]: Savdske</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predsednik vlade Savdske Arabije]]</text>
      <sha1>1wdhnsrgvpn1f6d6u3le9sbia8cmdhz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Henrik I., grof Gelderski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521773</id>
    <revision>
      <id>5725278</id>
      <timestamp>2022-07-29T21:55:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1027667002|Henry I, Count of Guelders]]«</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1006" xml:space="preserve">'''Henrik I., grof Gelderski''' (1117–1182) je bil grof [[Vojvodina Gelders|Gelderski]] od 1131 do 1182. Bil je sin Gerharda II. Guelderskega in Ermgarde Zutphenske.

Leta 1138 je Henrik po materi podedoval grofijo [[Zutphen]].

Henrik je bil pod ogromnim pritiskom [[Knezo-škofija Utrecht|škofije Utrecht]] in [[Grofija Holandija|grofije Holandije]], zato ga je Holandija prisilila, da se je pogajal o pogodbi z [[Utrecht|mestom Utrecht]]; to je vodilo v problematičen odnos s [[Škofija Utrecht (695–1580)|škofom iz Utrechta]].

Leta 1135 se je Henrik poročil z Nežo Arnsteinsko, hčerko grofa Ludvika III. Arnsteinskega. Njuna hči Adelajda se je poročila z Gérhardom II., grofom Loozom. Henrik je umrl leta 1182 in nasledil ga je njegov sin Oton I. Gelderski. Pokopan je v Kloosterkampu, verjetno v prestižni cistercijanski opatiji Kloster Kamp. Imel je hčer Margareto Geldersko, ki se je poročila z Engelbertom I. Berškim.
[[Kategorija:Umrli leta 1182]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1117]]</text>
      <sha1>mv2w7w8th1vp94lsfp9q3lnisuls25i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Clásica de San Sebastián</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521774</id>
    <revision>
      <id>5725331</id>
      <timestamp>2022-07-30T09:31:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8897" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Clásica de San Sebastián
| current_event= 
| image       = [[File:Cl sica san sebasti n (226519450).jpg|200px]]
| date        = konec [[julija]] ali začetek [[avgust]]a
| region      = [[Baskija]], [[Španija]]
| localnames  = Clásica de San Sebastián {{in lang|es}}&lt;br /&gt;Donostia-Donostia Klasikoa {{in lang|eu}}
| nickname    = Ronda Donostiarra
| discipline  = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition = [[UCI World Tour]]
| type        = [[enodnevna dirka]]
| organiser   = Organizaciones Ciclistas Euskadi
| director    = José Luis Arrieta
| first       = 1981
| number      = 40
| final       = 
| firstwinner = {{flagathlete|[[Marino Lejarreta]]|ESP}}
| mostwins    = {{flagathlete|[[Marino Lejarreta]]|ESP}} (3 zmage)
| mostrecent  = {{flagathlete|[[Neilson Powless]]|USA}}
}}
'''Donostia-Donostia Klasikoa&amp;nbsp;— Clásica San Sebastián-San Sebastián''' je [[enodnevna dirka|enodnevna]] [[kolesarska dirka]], ki od leta 1981 poteka po severni [[Španija|Španiji]] okoli [[San Sebastián]]a. Velja za najpomembnejšo enodnevno dirko v Španiji, po prestižu in točkovanju za lestvico [[UCI World Ranking]] je le za klasičnimi [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] ter je ena od treh poletnih klasik. Znana je po razgibani trasi, ki favorizira agresivne kolesarje, dobre na vzponih. Vključuje tudi vzpon na [[Alto de Jaizkibel]], kjer se pogosto odloča dirka.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Clásica de San Sebastián: the festival of the climbers |url=https://www.uci.org/road/news/2020/clasica-de-san-sebastian-the-festival-of-the-climbers |website=UCI |publisher=UCI |access-date=26 July 2021}}&lt;/ref&gt; 

Štart in cilj dirke sta bila vedno v mestu San Sebastián, vmesna trasa pa se je skozi zgodovino spreminjala, najpogosteje je bila dolga 230 km.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://clasica-san-sebastian.diariovasco.com/2009/recorrido/index.html |title=Rutómetro de la Clásica San Sebastián- San Sebastián (2008-2009) |access-date=12 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140812205406/http://clasica-san-sebastian.diariovasco.com/2009/recorrido/index.html |archive-date=12 August 2014 }}&lt;/ref&gt; Tradicionalno se zaključi na ''Boulevard de San Sebastián'', glavni cesti v mestnem središču. Dirko organizira [[Organizaciones Ciclistas Euskadi]], direktor dirke je José Luis Arrieta. [[Marino Lejarreta]] je postal prvi zmagovalec dirke leta 1981 in je s tremi zmagami tudi najuspešnejši v zgodovini dirke.

== Zmagovalci ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
| 1981
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Graham Jones]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]]
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Jesús Rodríguez Magro]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Antonio Coll]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|CHE}} [[Niki Rüttimann]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Celestino Prieto]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iñaki Gastón]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Fernández Martín]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iñaki Gastón]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Fernández Martín]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Arroyo]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Federico Echave]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Gert-Jan Theunisse]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Enrique Aja]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|AUT}} [[Gerhard Zadrobilek]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Antequera]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Alcalá]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Eddy Bouwmans]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Faresin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Volpi]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Della Santa]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Della Santa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|DEU}} [[Udo Bölts]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Cattai]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Podenzana]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Oleksandr Hončenkov]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Colagè]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Axel Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Leonardo Piepoli]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Verbrugghe]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuliano Figueras]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|NLD}} [[Erik Dekker]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrei Tchmil]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Romāns Vainšteins]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor Astarloa]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Missaglia]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|Miguel Á. Martín Perdiguero]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|ESP}} [[Constantino Zaballa]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Eddy Mazzoleni]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Xavier Florencio]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrej Kašečkin]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Leonardo Bertagnolli]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Manuel Gárate]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksandr Kolobnev]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Barredo]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Roman Kreuziger]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Mickaël Delage]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|ESP}} [[Luis León Sánchez]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Barredo]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|ESP}} [[Luis León Sánchez]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gianni Meersman]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tony Gallopin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Roman Kreuziger]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|GBR}} [[Adam Yates]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tony Gallopin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tony Gallopin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Anthony Roux]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Marc Hirschi]]
|-
|2020
|colspan=3 align=center|''odpoved zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|Pandemije koronavirusne bolezni 2019]]''&lt;ref&gt;{{cite web|language=it|url=https://cyclingpro.net/spaziociclismo/continental/coronavirus-calendario-stravolto-lelenco-delle-corse-cancellate/|title=Coronavirus, calendario stravolto: l’elenco delle corse cancellate}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2021
|{{ikonazastave|USA}} [[Neilson Powless]]
|{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mohorič]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Mikkel Frølich Honoré]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki|Donostiako Klasikoa}}
* {{official|https://clasica-san-sebastian.diariovasco.com/}}

{{UCI World Tour}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Španiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1981]]
[[Kategorija:Baskija]]</text>
      <sha1>tly9mkkzrbev6mektt24eyyx2vtpcma</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725337</id>
      <parentid>5725331</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T09:35:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zmagovalci */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8896" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Clásica de San Sebastián
| current_event= 
| image       = [[File:Cl sica san sebasti n (226519450).jpg|200px]]
| date        = konec [[julija]] ali začetek [[avgust]]a
| region      = [[Baskija]], [[Španija]]
| localnames  = Clásica de San Sebastián {{in lang|es}}&lt;br /&gt;Donostia-Donostia Klasikoa {{in lang|eu}}
| nickname    = Ronda Donostiarra
| discipline  = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition = [[UCI World Tour]]
| type        = [[enodnevna dirka]]
| organiser   = Organizaciones Ciclistas Euskadi
| director    = José Luis Arrieta
| first       = 1981
| number      = 40
| final       = 
| firstwinner = {{flagathlete|[[Marino Lejarreta]]|ESP}}
| mostwins    = {{flagathlete|[[Marino Lejarreta]]|ESP}} (3 zmage)
| mostrecent  = {{flagathlete|[[Neilson Powless]]|USA}}
}}
'''Donostia-Donostia Klasikoa&amp;nbsp;— Clásica San Sebastián-San Sebastián''' je [[enodnevna dirka|enodnevna]] [[kolesarska dirka]], ki od leta 1981 poteka po severni [[Španija|Španiji]] okoli [[San Sebastián]]a. Velja za najpomembnejšo enodnevno dirko v Španiji, po prestižu in točkovanju za lestvico [[UCI World Ranking]] je le za klasičnimi [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] ter je ena od treh poletnih klasik. Znana je po razgibani trasi, ki favorizira agresivne kolesarje, dobre na vzponih. Vključuje tudi vzpon na [[Alto de Jaizkibel]], kjer se pogosto odloča dirka.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Clásica de San Sebastián: the festival of the climbers |url=https://www.uci.org/road/news/2020/clasica-de-san-sebastian-the-festival-of-the-climbers |website=UCI |publisher=UCI |access-date=26 July 2021}}&lt;/ref&gt; 

Štart in cilj dirke sta bila vedno v mestu San Sebastián, vmesna trasa pa se je skozi zgodovino spreminjala, najpogosteje je bila dolga 230 km.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://clasica-san-sebastian.diariovasco.com/2009/recorrido/index.html |title=Rutómetro de la Clásica San Sebastián- San Sebastián (2008-2009) |access-date=12 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140812205406/http://clasica-san-sebastian.diariovasco.com/2009/recorrido/index.html |archive-date=12 August 2014 }}&lt;/ref&gt; Tradicionalno se zaključi na ''Boulevard de San Sebastián'', glavni cesti v mestnem središču. Dirko organizira [[Organizaciones Ciclistas Euskadi]], direktor dirke je José Luis Arrieta. [[Marino Lejarreta]] je postal prvi zmagovalec dirke leta 1981 in je s tremi zmagami tudi najuspešnejši v zgodovini dirke.

== Zmagovalci ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
| 1981
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Graham Jones]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]]
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Jesús Rodríguez Magro]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Antonio Coll]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|CHE}} [[Niki Rüttimann]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Celestino Prieto]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iñaki Gastón]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Fernández Martín]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iñaki Gastón]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Fernández Martín]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Arroyo]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Federico Echave]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Gert-Jan Theunisse]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Enrique Aja]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|AUT}} [[Gerhard Zadrobilek]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Antequera]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Alcalá]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Eddy Bouwmans]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Faresin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Volpi]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Della Santa]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Della Santa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|DEU}} [[Udo Bölts]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Cattai]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Podenzana]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksandr Gončenkov]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Colagè]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Axel Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Leonardo Piepoli]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Verbrugghe]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuliano Figueras]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|NLD}} [[Erik Dekker]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Romāns Vainšteins]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor Astarloa]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Missaglia]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|Miguel Á. Martín Perdiguero]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|ESP}} [[Constantino Zaballa]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Eddy Mazzoleni]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Xavier Florencio]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrej Kašečkin]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Leonardo Bertagnolli]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Manuel Gárate]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksandr Kolobnev]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Barredo]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Roman Kreuziger]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Mickaël Delage]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|ESP}} [[Luis León Sánchez]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Barredo]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|ESP}} [[Luis León Sánchez]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gianni Meersman]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tony Gallopin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Roman Kreuziger]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|GBR}} [[Adam Yates]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tony Gallopin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tony Gallopin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Anthony Roux]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Marc Hirschi]]
|-
|2020
|colspan=3 align=center|''odpoved zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|Pandemije koronavirusne bolezni 2019]]''&lt;ref&gt;{{cite web|language=it|url=https://cyclingpro.net/spaziociclismo/continental/coronavirus-calendario-stravolto-lelenco-delle-corse-cancellate/|title=Coronavirus, calendario stravolto: l’elenco delle corse cancellate}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2021
|{{ikonazastave|USA}} [[Neilson Powless]]
|{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mohorič]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Mikkel Frølich Honoré]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki|Donostiako Klasikoa}}
* {{official|https://clasica-san-sebastian.diariovasco.com/}}

{{UCI World Tour}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Španiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1981]]
[[Kategorija:Baskija]]</text>
      <sha1>g80ecrt0nh6cujherlopizh8rt2uahe</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725343</id>
      <parentid>5725337</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T09:39:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zmagovalci */ pp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8898" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Clásica de San Sebastián
| current_event= 
| image       = [[File:Cl sica san sebasti n (226519450).jpg|200px]]
| date        = konec [[julija]] ali začetek [[avgust]]a
| region      = [[Baskija]], [[Španija]]
| localnames  = Clásica de San Sebastián {{in lang|es}}&lt;br /&gt;Donostia-Donostia Klasikoa {{in lang|eu}}
| nickname    = Ronda Donostiarra
| discipline  = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition = [[UCI World Tour]]
| type        = [[enodnevna dirka]]
| organiser   = Organizaciones Ciclistas Euskadi
| director    = José Luis Arrieta
| first       = 1981
| number      = 40
| final       = 
| firstwinner = {{flagathlete|[[Marino Lejarreta]]|ESP}}
| mostwins    = {{flagathlete|[[Marino Lejarreta]]|ESP}} (3 zmage)
| mostrecent  = {{flagathlete|[[Neilson Powless]]|USA}}
}}
'''Donostia-Donostia Klasikoa&amp;nbsp;— Clásica San Sebastián-San Sebastián''' je [[enodnevna dirka|enodnevna]] [[kolesarska dirka]], ki od leta 1981 poteka po severni [[Španija|Španiji]] okoli [[San Sebastián]]a. Velja za najpomembnejšo enodnevno dirko v Španiji, po prestižu in točkovanju za lestvico [[UCI World Ranking]] je le za klasičnimi [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] ter je ena od treh poletnih klasik. Znana je po razgibani trasi, ki favorizira agresivne kolesarje, dobre na vzponih. Vključuje tudi vzpon na [[Alto de Jaizkibel]], kjer se pogosto odloča dirka.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Clásica de San Sebastián: the festival of the climbers |url=https://www.uci.org/road/news/2020/clasica-de-san-sebastian-the-festival-of-the-climbers |website=UCI |publisher=UCI |access-date=26 July 2021}}&lt;/ref&gt; 

Štart in cilj dirke sta bila vedno v mestu San Sebastián, vmesna trasa pa se je skozi zgodovino spreminjala, najpogosteje je bila dolga 230 km.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://clasica-san-sebastian.diariovasco.com/2009/recorrido/index.html |title=Rutómetro de la Clásica San Sebastián- San Sebastián (2008-2009) |access-date=12 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140812205406/http://clasica-san-sebastian.diariovasco.com/2009/recorrido/index.html |archive-date=12 August 2014 }}&lt;/ref&gt; Tradicionalno se zaključi na ''Boulevard de San Sebastián'', glavni cesti v mestnem središču. Dirko organizira [[Organizaciones Ciclistas Euskadi]], direktor dirke je José Luis Arrieta. [[Marino Lejarreta]] je postal prvi zmagovalec dirke leta 1981 in je s tremi zmagami tudi najuspešnejši v zgodovini dirke.

== Zmagovalci ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
| 1981
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Graham Jones]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]]
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Jesús Rodríguez Magro]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Antonio Coll]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|CHE}} [[Niki Rüttimann]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Celestino Prieto]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iñaki Gastón]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Fernández Martín]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iñaki Gastón]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Fernández Martín]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Arroyo]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Federico Echave]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Gert-Jan Theunisse]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Enrique Aja]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|AUT}} [[Gerhard Zadrobilek]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Antequera]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Alcalá]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Eddy Bouwmans]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Faresin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Volpi]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Della Santa]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Della Santa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|DEU}} [[Udo Bölts]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Cattai]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Podenzana]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksandr Gončenkov]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Colagè]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Axel Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Leonardo Piepoli]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Verbrugghe]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuliano Figueras]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|NLD}} [[Erik Dekker]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Romāns Vainšteins]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor Astarloa]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Missaglia]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|Miguel Á. Martín Perdiguero]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|ESP}} [[Constantino Zaballa]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Eddy Mazzoleni]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Xavier Florencio]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrej Kašečkin]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Leonardo Bertagnolli]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Manuel Gárate]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Barredo]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Roman Kreuziger]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Mickaël Delage]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|ESP}} [[Luis León Sánchez]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Barredo]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|ESP}} [[Luis León Sánchez]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gianni Meersman]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tony Gallopin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Roman Kreuziger]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|GBR}} [[Adam Yates]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tony Gallopin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tony Gallopin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Anthony Roux]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Marc Hirschi]]
|-
|2020
|colspan=3 align=center|''odpoved zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|Pandemije koronavirusne bolezni 2019]]''&lt;ref&gt;{{cite web|language=it|url=https://cyclingpro.net/spaziociclismo/continental/coronavirus-calendario-stravolto-lelenco-delle-corse-cancellate/|title=Coronavirus, calendario stravolto: l’elenco delle corse cancellate}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2021
|{{ikonazastave|USA}} [[Neilson Powless]]
|{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mohorič]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Mikkel Frølich Honoré]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki|Donostiako Klasikoa}}
* {{official|https://clasica-san-sebastian.diariovasco.com/}}

{{UCI World Tour}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Španiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1981]]
[[Kategorija:Baskija]]</text>
      <sha1>2uugyeh32vf3yx8zsazeh2jh1s7ku1z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725345</id>
      <parentid>5725343</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T09:41:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dp</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8975" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Clásica de San Sebastián
| current_event= 
| image       = [[File:Cl sica san sebasti n (226519450).jpg|200px]]
| date        = konec [[julija]] ali začetek [[avgust]]a
| region      = [[Baskija]], [[Španija]]
| slovene     = Klasika San Sebastián
| localnames  = Clásica de San Sebastián {{in lang|es}}&lt;br /&gt;Donostia-Donostia Klasikoa {{in lang|eu}}
| nickname    = Ronda Donostiarra
| discipline  = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition = [[UCI World Tour]]
| type        = [[enodnevna dirka]]
| organiser   = Organizaciones Ciclistas Euskadi
| director    = José Luis Arrieta
| first       = 1981
| number      = 40
| final       = 
| firstwinner = {{flagathlete|[[Marino Lejarreta]]|ESP}}
| mostwins    = {{flagathlete|[[Marino Lejarreta]]|ESP}} (3 zmage)
| mostrecent  = {{flagathlete|[[Neilson Powless]]|USA}}
}}
'''Donostia-Donostia Klasikoa&amp;nbsp;— Clásica San Sebastián-San Sebastián''' ({{jezik-sl|Klasika San Sebastián}}) je [[enodnevna dirka|enodnevna]] [[kolesarska dirka]], ki od leta 1981 poteka po severni [[Španija|Španiji]] okoli [[San Sebastián]]a. Velja za najpomembnejšo enodnevno dirko v Španiji, po prestižu in točkovanju za lestvico [[UCI World Ranking]] je le za klasičnimi [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] ter je ena od treh poletnih klasik. Znana je po razgibani trasi, ki favorizira agresivne kolesarje, dobre na vzponih. Vključuje tudi vzpon na [[Alto de Jaizkibel]], kjer se pogosto odloča dirka.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Clásica de San Sebastián: the festival of the climbers |url=https://www.uci.org/road/news/2020/clasica-de-san-sebastian-the-festival-of-the-climbers |website=UCI |publisher=UCI |access-date=26 July 2021}}&lt;/ref&gt; 

Štart in cilj dirke sta bila vedno v mestu San Sebastián, vmesna trasa pa se je skozi zgodovino spreminjala, najpogosteje je bila dolga 230 km.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://clasica-san-sebastian.diariovasco.com/2009/recorrido/index.html |title=Rutómetro de la Clásica San Sebastián- San Sebastián (2008-2009) |access-date=12 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140812205406/http://clasica-san-sebastian.diariovasco.com/2009/recorrido/index.html |archive-date=12 August 2014 }}&lt;/ref&gt; Tradicionalno se zaključi na ''Boulevard de San Sebastián'', glavni cesti v mestnem središču. Dirko organizira [[Organizaciones Ciclistas Euskadi]], direktor dirke je José Luis Arrieta. [[Marino Lejarreta]] je postal prvi zmagovalec dirke leta 1981 in je s tremi zmagami tudi najuspešnejši v zgodovini dirke.

== Zmagovalci ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
| 1981
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Graham Jones]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]]
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Jesús Rodríguez Magro]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Antonio Coll]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|CHE}} [[Niki Rüttimann]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Celestino Prieto]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iñaki Gastón]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Fernández Martín]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iñaki Gastón]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Fernández Martín]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Arroyo]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Federico Echave]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Gert-Jan Theunisse]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Enrique Aja]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|AUT}} [[Gerhard Zadrobilek]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Antequera]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Alcalá]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Eddy Bouwmans]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Faresin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Volpi]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Della Santa]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Della Santa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|DEU}} [[Udo Bölts]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Cattai]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Podenzana]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksandr Gončenkov]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Colagè]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Axel Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Leonardo Piepoli]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Verbrugghe]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuliano Figueras]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|NLD}} [[Erik Dekker]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Romāns Vainšteins]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor Astarloa]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Missaglia]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|Miguel Á. Martín Perdiguero]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|ESP}} [[Constantino Zaballa]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Eddy Mazzoleni]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Xavier Florencio]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrej Kašečkin]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Leonardo Bertagnolli]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Manuel Gárate]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Barredo]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Roman Kreuziger]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Mickaël Delage]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|ESP}} [[Luis León Sánchez]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Barredo]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|ESP}} [[Luis León Sánchez]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gianni Meersman]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tony Gallopin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Roman Kreuziger]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|GBR}} [[Adam Yates]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tony Gallopin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tony Gallopin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Anthony Roux]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Marc Hirschi]]
|-
|2020
|colspan=3 align=center|''odpoved zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|Pandemije koronavirusne bolezni 2019]]''&lt;ref&gt;{{cite web|language=it|url=https://cyclingpro.net/spaziociclismo/continental/coronavirus-calendario-stravolto-lelenco-delle-corse-cancellate/|title=Coronavirus, calendario stravolto: l’elenco delle corse cancellate}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2021
|{{ikonazastave|USA}} [[Neilson Powless]]
|{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mohorič]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Mikkel Frølich Honoré]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki|Donostiako Klasikoa}}
* {{official|https://clasica-san-sebastian.diariovasco.com/}}

{{UCI World Tour}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Španiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1981]]
[[Kategorija:Baskija]]</text>
      <sha1>qwcb56a2xhh0odruzd1q798s5sw7bk6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>5725346</id>
      <parentid>5725345</parentid>
      <timestamp>2022-07-30T09:41:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:San Sebastián]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9005" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Clásica de San Sebastián
| current_event= 
| image       = [[File:Cl sica san sebasti n (226519450).jpg|200px]]
| date        = konec [[julija]] ali začetek [[avgust]]a
| region      = [[Baskija]], [[Španija]]
| slovene     = Klasika San Sebastián
| localnames  = Clásica de San Sebastián {{in lang|es}}&lt;br /&gt;Donostia-Donostia Klasikoa {{in lang|eu}}
| nickname    = Ronda Donostiarra
| discipline  = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition = [[UCI World Tour]]
| type        = [[enodnevna dirka]]
| organiser   = Organizaciones Ciclistas Euskadi
| director    = José Luis Arrieta
| first       = 1981
| number      = 40
| final       = 
| firstwinner = {{flagathlete|[[Marino Lejarreta]]|ESP}}
| mostwins    = {{flagathlete|[[Marino Lejarreta]]|ESP}} (3 zmage)
| mostrecent  = {{flagathlete|[[Neilson Powless]]|USA}}
}}
'''Donostia-Donostia Klasikoa&amp;nbsp;— Clásica San Sebastián-San Sebastián''' ({{jezik-sl|Klasika San Sebastián}}) je [[enodnevna dirka|enodnevna]] [[kolesarska dirka]], ki od leta 1981 poteka po severni [[Španija|Španiji]] okoli [[San Sebastián]]a. Velja za najpomembnejšo enodnevno dirko v Španiji, po prestižu in točkovanju za lestvico [[UCI World Ranking]] je le za klasičnimi [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] ter je ena od treh poletnih klasik. Znana je po razgibani trasi, ki favorizira agresivne kolesarje, dobre na vzponih. Vključuje tudi vzpon na [[Alto de Jaizkibel]], kjer se pogosto odloča dirka.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Clásica de San Sebastián: the festival of the climbers |url=https://www.uci.org/road/news/2020/clasica-de-san-sebastian-the-festival-of-the-climbers |website=UCI |publisher=UCI |access-date=26 July 2021}}&lt;/ref&gt; 

Štart in cilj dirke sta bila vedno v mestu San Sebastián, vmesna trasa pa se je skozi zgodovino spreminjala, najpogosteje je bila dolga 230 km.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://clasica-san-sebastian.diariovasco.com/2009/recorrido/index.html |title=Rutómetro de la Clásica San Sebastián- San Sebastián (2008-2009) |access-date=12 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140812205406/http://clasica-san-sebastian.diariovasco.com/2009/recorrido/index.html |archive-date=12 August 2014 }}&lt;/ref&gt; Tradicionalno se zaključi na ''Boulevard de San Sebastián'', glavni cesti v mestnem središču. Dirko organizira [[Organizaciones Ciclistas Euskadi]], direktor dirke je José Luis Arrieta. [[Marino Lejarreta]] je postal prvi zmagovalec dirke leta 1981 in je s tremi zmagami tudi najuspešnejši v zgodovini dirke.

== Zmagovalci ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
| 1981
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Graham Jones]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]]
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Jesús Rodríguez Magro]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Antonio Coll]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|CHE}} [[Niki Rüttimann]]
|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Celestino Prieto]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iñaki Gastón]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Fernández Martín]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iñaki Gastón]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Fernández Martín]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Arroyo]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Federico Echave]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|NLD}} [[Gert-Jan Theunisse]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Enrique Aja]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|AUT}} [[Gerhard Zadrobilek]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Antequera]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Alcalá]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Eddy Bouwmans]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Faresin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Volpi]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]]
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Della Santa]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Della Santa]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|DEU}} [[Udo Bölts]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Cattai]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Massimo Podenzana]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksandr Gončenkov]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Colagè]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Axel Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Leonardo Piepoli]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Verbrugghe]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuliano Figueras]]
|-
| 2000
|{{ikonazastave|NLD}} [[Erik Dekker]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Andrej Čmil]]
|{{ikonazastave|LVA}} [[Romāns Vainšteins]]
|-
| 2001
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Casagrande]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor Astarloa]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Missaglia]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|Miguel Á. Martín Perdiguero]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|ESP}} [[Constantino Zaballa]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Eddy Mazzoleni]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ESP}} [[Xavier Florencio]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrej Kašečkin]]
|-
| 2007
|{{ikonazastave|ITA}} [[Leonardo Bertagnolli]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Manuel Gárate]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]]
|-
| 2009
|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Barredo]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Roman Kreuziger]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Mickaël Delage]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|ESP}} [[Luis León Sánchez]]
|{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Barredo]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|ESP}} [[Luis León Sánchez]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Gianni Meersman]]
|-
| 2013
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tony Gallopin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|CZE}} [[Roman Kreuziger]]
|-
| 2014
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]]
|-
| 2015
|{{ikonazastave|GBR}} [[Adam Yates]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tony Gallopin]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Tony Gallopin]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|{{ikonazastave|NLD}} [[Bauke Mollema]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Anthony Roux]]
|-
| 2019
|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|{{ikonazastave|CHE}} [[Marc Hirschi]]
|-
|2020
|colspan=3 align=center|''odpoved zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|Pandemije koronavirusne bolezni 2019]]''&lt;ref&gt;{{cite web|language=it|url=https://cyclingpro.net/spaziociclismo/continental/coronavirus-calendario-stravolto-lelenco-delle-corse-cancellate/|title=Coronavirus, calendario stravolto: l’elenco delle corse cancellate}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2021
|{{ikonazastave|USA}} [[Neilson Powless]]
|{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mohorič]]
|{{ikonazastave|DNK}} [[Mikkel Frølich Honoré]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
{{kategorija v zbirki|Donostiako Klasikoa}}
* {{official|https://clasica-san-sebastian.diariovasco.com/}}

{{UCI World Tour}}
{{normativna kontrola}}
{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]]
[[Kategorija:Športne prireditve v Španiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1981]]
[[Kategorija:Baskija]]
[[Kategorija:San Sebastián]]</text>
      <sha1>5kbez2jnqefeetr1rdfiz0txxtfx00y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Clasica de San Sebastian</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521775</id>
    <redirect title="Clásica de San Sebastián" />
    <revision>
      <id>5725332</id>
      <timestamp>2022-07-30T09:31:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Clásica de San Sebastián]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Clásica de San Sebastián]]</text>
      <sha1>6q0s445c51w3ypwvs6tnaiiaynv2rm1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Donostia-Donostia Klasikoa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521776</id>
    <redirect title="Clásica de San Sebastián" />
    <revision>
      <id>5725333</id>
      <timestamp>2022-07-30T09:32:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Clásica de San Sebastián]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Clásica de San Sebastián]]</text>
      <sha1>6q0s445c51w3ypwvs6tnaiiaynv2rm1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Clásica San Sebastián-San Sebastián</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521777</id>
    <redirect title="Clásica de San Sebastián" />
    <revision>
      <id>5725334</id>
      <timestamp>2022-07-30T09:32:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Clásica de San Sebastián]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Clásica de San Sebastián]]</text>
      <sha1>6q0s445c51w3ypwvs6tnaiiaynv2rm1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Clásica San Sebastián</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521778</id>
    <redirect title="Clásica de San Sebastián" />
    <revision>
      <id>5725335</id>
      <timestamp>2022-07-30T09:32:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Clásica de San Sebastián]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Clásica de San Sebastián]]</text>
      <sha1>6q0s445c51w3ypwvs6tnaiiaynv2rm1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Clasica San Sebastian</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521779</id>
    <redirect title="Clásica de San Sebastián" />
    <revision>
      <id>5725336</id>
      <timestamp>2022-07-30T09:32:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Clásica de San Sebastián]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Clásica de San Sebastián]]</text>
      <sha1>6q0s445c51w3ypwvs6tnaiiaynv2rm1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Klasika San Sebastián</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521780</id>
    <redirect title="Clásica de San Sebastián" />
    <revision>
      <id>5725338</id>
      <timestamp>2022-07-30T09:36:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Clásica de San Sebastián]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Clásica de San Sebastián]]</text>
      <sha1>6q0s445c51w3ypwvs6tnaiiaynv2rm1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Klasika San Sebastian</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521781</id>
    <redirect title="Clásica de San Sebastián" />
    <revision>
      <id>5725339</id>
      <timestamp>2022-07-30T09:36:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Clásica de San Sebastián]]</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Clásica de San Sebastián]]</text>
      <sha1>6q0s445c51w3ypwvs6tnaiiaynv2rm1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:CS1 viri v jeziku baskovščina (eu)</title>
    <ns>14</ns>
    <id>521782</id>
    <revision>
      <id>5725347</id>
      <timestamp>2022-07-30T09:51:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22" xml:space="preserve">{{CS1 viri v jezikih}}</text>
      <sha1>gn6jh60ffcu80w6dm4i4442uc33jf6z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Filipini</title>
    <ns>1</ns>
    <id>521783</id>
    <revision>
      <id>5725351</id>
      <timestamp>2022-07-30T10:27:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>{{WikiProjekt 1000 nujnih}}</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45" xml:space="preserve">{{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=škrbina}}</text>
      <sha1>szf3cks6j3udpxfny4x1b47j9qxu7kh</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>