Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 0 474 5728255 5666608 2022-08-06T18:31:51Z Vitosmo 50508 /* Splošna pravila */ wikitext text/x-wiki <!-- {{short description|sistem merskih enot za temeljne in izpeljane fizikalne količine}} --> {{Redirect|SI}} [[File:SI base units.svg|thumb|Osnovne enote SI {| |- ! Simbol !! Ime !! Količina |- | style="text-align: center;" | A ||[[amper]]|| električni tok |- | style="text-align: center;" | K ||[[kelvin]]|| temperatura |- | style="text-align: center;" | s ||[[sekunda]]|| čas |- | style="text-align: center;" | m ||[[meter]]|| dolžina |- | style="text-align: center;" | kg ||[[kilogram]]|| masa |- | style="text-align: center;" | cd ||[[kandela]]|| jakost svetlobe |- | style="text-align: center;" | mol ||[[mol (enota)|mol]]|| količina snovi |- |} ]] '''Mednarodni sistem enot''' ('''SI''', skrajšano iz [[Francoščina|francoskega]] ''{{Jezik|fr|Système international (d'unités)}}'') je sodobna oblika [[Metrični sistem enot|metričnega sistema]] in je najbolj razširjen [[Stare uteži in mere|sistem za merjenje]]. Gre za skladen sistem [[Merska enota|merskih enot,]] ki temelji na sedmih [[Osnovna enota SI|osnovnih enotah]] - [[amper]], [[kelvin]], [[sekunda]], [[meter]], [[kilogram]], [[kandela]], [[Mol (enota)|mol]] - in na dvajsetih [[Predpone SI|predponah]] za imena enot in simbole enot, ki se lahko uporabijo, kadar gre za večkratnike in dele enot. Sistem določa tudi imena za 22 [[Izpeljana enota SI|izpeljanih enot]], kot na primer [[lumen]] in [[watt]], za druge pogoste fizične količine. Osnovne enote so izpeljane iz invariantnih naravnih konstant, kot sta [[hitrost svetlobe]] v vakuumu in [[Trojna točka|trojna točka vode]], ki jih lahko opazujemo in merimo z veliko natančnostjo, in iz enega fizičnega artefakta. Artefakt je leta 1889 certificiran [[Kilogram|mednarodni prototip kilograma]] v obliki valja iz platine-iridija, ki ima nominalno enako maso kot en liter vode pri temperaturi tališča. Stabilnost tega prototipa je bila predmet velikih skrbi, tako da so se udeležene države odločile za revizijo na osnovi naravnih konstant, ki naj bi se začela veljati 20. maja 2019.<ref>{{Navedi revijo|title=Plot to redefine the kilogram nears climax|last=Cho|first=Adrian|journal=Science|doi=10.1126/science.356.6339.670|year=2017|issue=6339|volume=356|pages=670–671|pmid=28522473}}</ref><ref name="Milton16">{{Navedi splet|url=http://www.sim-metrologia.org.br/docs/2016Presentations/BIPM%202016.pdf#page=10|title=Highlights in the work of the BIPM in 2016|date=14 November 2016|last=Milton|first=Martin|page=10}}</ref><ref>[http://www.bipm.org/en/committees/cipm/meeting/105.html Sklep CIPM / 105-13 (oktober 2016)]</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nist.gov/news-events/news/2018/11/historic-vote-ties-kilogram-and-other-units-natural-constants|title=Historic Vote Ties Kilogram and Other Units to Natural Constants|last=Materese|first=Robin|date=2018-11-16|work=NIST|accessdate=2018-11-16|language=en}}</ref> Izpeljane enote se lahko opredelijo v smislu osnovnih enot ali drugih izpeljanih enot. Sprejete so z namenom, olajšati merjenje različnih količin. SI naj bi bil sistem, ki se s časom razvija; nove enote in predpone se ustvarjajo ter definicije enot spreminjajo z mednarodnim sporazumom, saj tehnologija merjenja napreduje in natančnost meritev se izboljšuje. Najnovejša pridobljena enota, [[katal]], je bila sprejeta leta 1999. Zanesljivost sistema SI ni odvisna samo od natančnega merjenja standardov za osnovne enote v smislu različnih fizikalnih konstant narave, ampak tudi od natančne opredelitve teh konstant. Množica temeljnih konstant se s časom spreminja, saj znanost odkriva bolj stabilne konstante ali pa je obstoječe mogoče natančneje izmeriti. Meter je na primer leta 1983 bil definiran kot razdalja, ki jo svetloba v vakuumu prepotuje v danem delu sekunde, tako da je vrednost svetlobne hitrosti z vidika definiranih enot ekzaktna. Razlog za razvoj SI je bila raznolikost enot, ki so nastale v okviru sistemov na osnovi [[Sistem enot CGS|centimeter-gram-sekunda]] (CGS) sistemov (zlasti neskladnost med sistematiko elektrostatičnih enot in [[Sistem enot CGS|elektromagnetnih enot]]), in neusklajenost med različnimi področji njih uporabe. [[Generalna konferenca za uteži in mere|Generalna konferenca o utežeh in merah]] (francosko: ''{{Jezik|fr|Conférence générale des poids et mesures}}'' - CGPM), ki je bila ustanovljena s [[Metrska konvencija|Konvencijo]] o [[Metrska konvencija|metrih iz]] leta 1875, je združila številne mednarodne organizacije, z namenom opredeliti definicije in standarde novega sistema ter standardizirati pravila za pisavo in predstavo meritev. Sistem je bil postal veljaven leta 1960 kot rezultat pobude, ki se je začela leta 1948. Temelji na [[Sistem enot MKS|sistemu enot meter-kilogram-sekunda]] (MKS) in ne na katerikoli varianti CGS. SI so odtlej sprejele vse [[Dežela|države]] z izjemo [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], [[Liberija|Liberije]] in [[Mjanmar]]a.<ref name="CIA Factbook Appendix G">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/appendix/appendix-g.html|title=The World Factbook Appendix G|accessdate=2017-10-26|publisher=CIA}}</ref> == Enote in predpone == Mednarodni sistem enot je sestavljen iz niza [[Osnovna enota SI|osnovnih enot]], [[Izpeljana enota SI|izpeljanih enot]] in niza decimalnih množiteljev, ki se uporabljajo kot [[Predpone SI|predpone]].<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|103–106}} Enote, brez enot s predponami, <ref group="Opombe">Iz zgodovinskih razlogov se kilogram namesto grama obravnava kot koherentna enota, kar pomeni izjemo za to karakterizacijo.</ref> tvorijo skladen sistem enot, ki temelji na sistemu količin tako, da imajo enačbe med številskimi vrednostmi, izraženimi v koherentnih enotah, popolnoma enako obliko, vključno s številskimi dejavniki, kot jo imajo ustrezne enačbe med količinami. Na primer: 1&nbsp;N = 1&nbsp;kg × 1&nbsp;m/s² pravi, da je ''en'' newton sila, potrebna za [[pospešek]] mase ''enega'' kilograma na ''en'' [[Meter na kvadratno sekundo|meter na sekundo na kvadrat]], kot izhaja po načelu skladnosti z enačbo ustreznih količin: {{Matematična formula|1=''F'' = ''m'' × ''a''}}. Izpeljane enote se uporabljajo za izpeljane količine, ki se lahko po definiciji izražajo v osnovnih količinah in zato niso neodvisne; na primer, [[Električni upor|električna prevodnost]] je inverzna [[Električni upor|električna upornost]], zaradi česar je siemens inverzni ohm in podobno se lahko ohm in siemens nadomestita z razmerjem enot ampera in volta.<ref group="Opombe">Ohmov zakon: {{Brez preloma|1=1 Ω = 1 V/A}} iz enačbe {{Brez preloma|1=''E''=''I''x''R''}}, kjer je ''E'' je elektromagnetna sila ali napetost (enota: volt), ''I'' je tok (enota: amper), in ''R'' je upornost (enota: ohm).</ref> Druge uporabne izpeljane količine se lahko določijo glede na osnove SI in izpeljanih enot, ki v sistemu SI niso imenovane, na primer pospešek, ki je opredeljen v enotah SI kot m/s². === Osnovne enote === {{glavni|osnovne enote SI}} Osnovne enote SI so gradniki sistema in vse druge enote so izpeljane iz njih. Ko je [[James Clerk Maxwell|Maxwell]] prvič predstavil koncept koherentnega sistema, je identificiral tri količine, ki bi jih lahko uporabili kot osnovne enote: maso, dolžino in čas. Giorgi je kasneje ugotovil potrebo po električni osnovni enoti, za katero je za SI bila izbrana enota električnega toka. Kasneje so dodali še tri osnovne enote (za temperaturo, količino snovi in jakost svetlobe). {| class="wikitable" style="margin:1em auto 1em auto" |+<big>osnovne enote SI</big><ref name="NIST330">{{Navedi knjigo|author-first1=Barry N. |author-last1=Taylor |author-first2=Ambler |author-last2=Thompson |title=Mednarodni sistem enot (SI) (Posebna publikacija 330) |url=https://www.nist.gov/sites/default/files/documents/2016/12/07/sp330.pdf |access-date=2017-08-04 |publisher=[[Narodni urad za standarde in tehnologijo]] |location=Gaithersburg, MD |date=2008}}</ref>{{Rp|23}}<ref name="BIPM1975"> [http://old.iupac.org/publications/books/author/mills.html Količine, enote in simboli v fizikalni kemiji], IUPAC</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=nOG0SxxEu64C&pg=PA240|pages=238–244|title=The International Bureau of Weights and Measures 1875–1975: NBS Special Publication 420|date=1975-05-20|editor-last=Page|publisher=[[National Bureau of Standards]]|location=[[Washington, D.C.]]}}</ref> !Enota<br /><br />ime !Enota<br /><br />simbol ![[Razsežnostna analiza|Dimenzija<br /><br />simbol]] ![[Fizikalna količina|Količina<br /><br />ime]] !Definicija<ref group="n">Začasne definicije se navajajo samo v primeru ''signifikantne'' razlike v definiciji.</ref> |- ![[meter]] | style="text-align:center" |m | style="text-align:center" |L |[[dolžina]] | * '''Prej''' (1793): {{Sfrac|{{val|10000000}}}} o[[poldnevnik]]a, ki vodi od severnega pola skozi Pariz do ekvatorja.^FG * '''Začasno''' (1960): {{Val|1650763,73}} [[Valovna dolžina]] v [[vakuum]]u [[Elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega sevanja]] pri prehodu med kvantnima nivojema 2p{{Sup|10}} in 5d{{Sup|5}} v [[atom]]u Kr-86. * '''Sedaj''' (1983): Razdalja, ki jo svetloba v vakuumu preleti v {{Sfrac|{{val|299792458}}}} sekunde. |- ![[kilogram]]<ref group="n">Kljub predponi "kilo-", je kilogram osnovna enota za maso. Kilogram, in ne gram, je koherentna enota in se uporablja v definiciji izpeljanih enot. Predpone pa se kljub temu določajo, kot da je osnova enota mase gram.</ref> | style="text-align:center" |kg | style="text-align:center" |M |[[masa]] | * '''Prej''' (1793): Za maso (tedaj pod imenom ''teža'') so definirali enoto '''grave''' kot liter čiste vode pri temperaturi tališča.^FG * '''Sedaj''' (1889): Masa majhnega cilindra prostornine ~47 kubičnih centimetrov, narejenega iz zlitine platine in iridija, ki se hrani v Pavillon de Breteuil, Francija. Tudi, praktično, masa katerekoli od uradnih kopij.<ref group="Opombe">Gre za mednarodni prototipni Kilogram (IPK), malo poetični imenovan ''Le Grand K''.</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nist.gov/physical-measurement-laboratory/past|title=Redefining the Kilogram, The Past|date=7 October 2014|accessdate=22 August 2017|website=Nist.gov|last=Secula|first=Erik M.}}</ref> * '''V bodoče''' (2019): Kilogram naj bi se v bodoče definiral na temelju ekzaktne vrednosti {{Val|6,62607015|e=-34|u=J.s}} ({{Brez preloma|1=J = kg⋅m{{sup|2}}⋅s{{sup|−2}}}}) za [[Planckova konstanta|Planckovo konstanto]] ''h'', gelede na uporabo definicij za meter in sekundo.<ref name="draft-resolution-A"> {{Citat|title=Draft Resolution A "On the revision of the International System of units (SI)" to be submitted to the CGPM at its 26th meeting (2018)|url=https://www.bipm.org/utils/en/pdf/CGPM/Draft-Resolution-A-EN.pdf}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.abc.net.au/news/science/2018-11-16/the-definition-of-the-kilogram-is-about-to-change-heres-why/10502194|title=Motite se, če ste mislili da en kilogram tehta 1 kg (in definicija se bo spremenila)|date=2018-11-15}}</ref> |- ![[sekunda]] | style="text-align:center" |s | style="text-align:center" |T |[[čas]] | * '''Prej''': {{Sfrac|1|{{val|86400}}}} dneva, dolgega 24 ur po 60 minut po 60 sekund * '''Začasno''' (1956): {{Sfrac|{{val|31556925,9747}}}} [[Tropsko leto|tropskega leta]] za [[Efemeridni čas|ephemeridni čas]] leto 1900 Januar 0 ob 12:00. * '''Sedaj''' (1967): Čas trajanja {{Val|9192631770}} valov sevanja pri prehodu med hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma Cs-133. |- ![[Amper]] | style="text-align:center" |A | style="text-align:center" |I |[[električni tok]] | * '''Prej''' (1881): desetina enote za tok v sistemu CGS. Elektromagnetna enota za tok v [CGS] je tok, ki teče skozi krog s polmerom 1&nbsp;cm long of a circle 1&nbsp;cm, ki ustvarja polje jakosti 1 [[oersted]]a v središču kroga.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=m7c6AAAAIAAJ&pg=PA322|page=322|title=Magnetizem in elektrika|last=McKenzie|first=A. E. E.|publisher=[[Cambridge University Press]]|date=1961}}</ref> ^IEC * '''Sedaj''' (1946): Konstantni tok v dveh vzporednih prevodnikih neskončne dolžine in zanemarljivega krožnega preseka, ki bi na razdalji 1&nbsp;m v vakuumu ustvaril [[Sila|silo]] {{Val|2|2|e=-7}} [[newton]]ov na meter dolžine. * '''V bodoče''' (2019): amper definira enačba C = A⋅s, ob uporabi ekzaktne vrednosti za [[osnovni naboj]] ''e'' = {{val|1,602176634|e=-19|ul=C}} (C = A⋅s) in definicije za enoto časa, to je sekundo. |- ![[kelvin]] | style="text-align:center" |K | style="text-align:center" |Θ |[[Absolutna temperatura|termodinamična temperatura]] | * '''Prej''' (1743): '''centigradna lestvica''' se definira z dvema točkama, to je 0&nbsp;°C za temperaturo [[Tališče|tališča]] vode in 100&nbsp;°C za [[vrelišče]]. * '''Začasno''' (1954): [[Trojna točka]] (0.01&nbsp;°C) je definirana kot ekzaktno 273,16&nbsp;K.<ref group="n">1954 se je enota termodinamske temparture imenovala "stopinja Kelvina" (simbol °K; "Kelvin" z veliko začetnico "K"). Enoto so 1967 preimenovali v "kelvin" (simbol "K"; "kelvin" z malo začetnico "k").</ref> * '''Sedaj''' (1967): {{Sfrac|273,16}} of the [[Absolutna temperatura|termodinamske temperature]] trojne točke vode * '''V bodoče''' (2019): Za kelvin se pričakuje, da bo definiran na osnovi ekzaktne numerične vrednosti za [[Boltzmannova konstanta|Boltzmannovo konstanto]] ''k'' kot {{val|1,380649|e=-23|u=J⋅K⁻¹}}, (J = kg⋅m²⋅s⁻²), ob hkratni uporabi definicije za kilogram, meter in sekundo. |- ![[Mol (enota)|mol]] | style="text-align:center" |mol | style="text-align:center" |N |količina snovi | * '''Prej''' (1900):Stehiometrična količina, ekvivalentna masi[[Avogadrova konstanta|Avogadrove konstante]] molekul snovi v gramih.^ICAW * '''Sedaj''' (1967): Količina snovi v sistemu, ki vsebuje enako količino osnovniih entitet <ref group = "n">Kadar se uporablja mol, je treba določiti, kaj so osnovne entitete, lahko so [[atom]]i, [[molekule]). ], [[ion]]i, [[elektron]]i, kaki drugi delci ali določene skupine takih delcev.</ref>, kot jih ima 0,012 kilograma ogljika-12. * '''V bodoče''' (2019): Količina snovi natančno {{Val|6,02214076|e=23}} osnovnih entitet. To število je fiksna numerična vrednost za [[Avogadrova konstanta|Avogadrovo konstanto]], ''N''_A, če je izražena v enoti mol⁻¹ (Avogadrovo število). |- ![[kandela]] | style="text-align:center" |cd | style="text-align:center" |J |[[svetilnost]] | * '''Prej''' (1946): Vrednost nove kandele je definirana tako, da celotna svetilnost svetila pri temperaturi strjevanja [[Platina|platine]] znaša 60 novih kandel na kvadratni centimeter. * '''Sedaj''' (1979): Svetilnost v dani smeri za vir, ki oddaja monokromatično sevanje frekvence {{Val|5,4|e=14}} Hz z jakostjo intenziteto sevanja v dani smeri {{Sfrac|1|683}} watta na [[steradian]]]. : Opomba: obe definiciji, stara in nova, sta približno enaki svetilnosti sveče iz kitovega loja s konca 19. stoletja. |- | colspan="5" | ; Opombe {{reflist|group=n}} Avtorji definicij za razne osnovne enote pod '''Prej''' v tabeli zgoraj so: :* '''FG''' = francoska vlada :* '''IEC''' = [[Mednarodna komisija za elektrotehniko]] - (International Electrotechnical Commission) :* '''ICAW''' = [[Mednarodni odbor za atomske teže]] International Committee on Atomic Weights Za vse druge definicije so osnova odločitve CGPM ali CIPM in so dokumentirane v ''Brošuri SI''. |} Zgodnji metrični sistemi so definirali enoto teže kot osnovno enoto, SI pa opredeljuje analogno enoto mase. V vsakodnevni uporabi sta te večinoma medsebojno zamenljivi, vendar je v znanstvenih okvirih razlika pomembna. Masa, strogo inercialna masa, predstavlja količino snovi. Pospešek telesa se nanaša na uporabljeno silo preko [[Newtonovi zakoni gibanja|Newtonovega zakona]], {{Brez preloma|1=''F'' = ''m'' × ''a''}}: sila je enaka masi krat pospešek. Sila 1&nbsp;N (newton) bo maso 1&nbsp;kg pospešila s pospeškom 1&nbsp;m/s². To velja vedno, tako za maso v vesolju kot za maso v težnostnem polju, npr. na zemeljski površini. Teža je sila, ki deluje na telo zaradi težnosti, zato je teža mase odvisna od moči gravitacijskega polja. Teža 1&nbsp;kg mase na zemeljski površini je {{Brez preloma|''m''×''g''}} ; masa krat pospešek zaradi težnosti, kar znaša 9,81 Newtonov&nbsp; na površini Zemlje in približno 3,5&nbsp;Newtonov na Marsu. Ker je pospešek zaradi gravitacije lokalen in je odvisen od lokacije in nadmorske višine, teža za natančne meritve lastnosti snovi in kot osnovna enota ni primerna. === Izpeljane enote === {{glavni|izpeljane enote SI}} Izvedene enote v SI so oblikovane kot potence, zmnožki ali količniki osnovnih enot; njihovo število je neomejeno.<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|103}} <ref name="NIST330" />{{Rp|3}} Izpeljane enote so povezane z izpeljanimi količinami; [[hitrost]] je na primer količina, izpeljana iz osnovnih količin časa in dolžine, zato je dimenzija zanjo v SI meter na sekundo (simbol m/s). Z drugo besedo, dimenzije izvedenih enot se izrazijo z dimenzijami osnovnih enot. Kombinacije osnovnih in izpeljanih enot se lahko uporabijo za izražanje drugih izpeljanih enot. Na primer, SI enota [[Sila|sile]] je [[newton]] (N), SI enota [[tlak]]a je [[Paskal|pascal]] (Pa) - ki ga je mogoče definirati kot en newton na kvadratni meter (N/m²).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.theiet.org/students/resources/units-symbols.cfm|title=Enote in simboli za elektrotehnike|date=1996|accessdate=2013-08-19|publisher=Institution of Engineering and Technology|pages=8–11}}</ref> {| class="wikitable" style="margin:1em auto 1em auto;line-height:1.4" |+ style="font-size:larger;font-weight:bold;" |Izpeljane enote SI<ref name="NIST330" />{{Rp|3}} !Ime^{opomba 1} ![[Simbol]] ![[Fizikalna količina]] !V drugih enotah SI !V osnovnih enotah SI |- |'''[[radian]]'''^{note 2} | align="center" |rad |kot | align="center" |1 | align="center" |(m⋅m⁻¹) |- |'''[[steradian]]'''^{note 2} | align="center" |sr |[[prostorski kot]] | align="center" |1 | align="center" |(m²⋅m⁻²) |- |'''[[Herc|hertz]]''' | align="center" |Hz |[[Frekvenca]] | | align="center" |s⁻¹ |- |'''[[newton]]''' | align="center" |N |[[sila]], [[teža]] | | align="center" |kg⋅m⋅s⁻² |- |'''[[paskal]]''' | align="center" |Pa |[[tlak]] | align="center" |N/m² | align="center" |kg⋅m⁻¹⋅s⁻² |- |'''[[džul]]''' | align="center" |J |[[energija]], [[delo (fizika)|delo]], [[toplota]] | align="center" |N⋅m = Pa⋅m³ | align="center" |kg⋅m²⋅s⁻² |- |'''[[vat]]''' | align="center" |W |[[moč]] | align="center" |J/s | align="center" |kg⋅m²⋅s⁻³ |- |'''[[coulomb]]''' | align="center" |C |[[električni naboj]] ali [[količina elektrike]] | | align="center" |s⋅A |- |'''[[volt]]''' | align="center" |V |[[električna napetost]] ([[električni potencial]]), [[Jakost električnega polja|jakost el. polja]] | align="center" |W/A | align="center" |kg⋅m²⋅s⁻³⋅A⁻¹ |- |'''[[farad]]''' | align="center" |F |[[kapacitivnost]] | align="center" |C/V | align="center" |kg⁻¹⋅m⁻²⋅s⁴⋅A² |- |'''[[Om|ohm]]''' | align="center" |Ω |[[električni upor]], [[impedanca]], [[Reaktanca]] | align="center" |V/A | align="center" |kg⋅m²⋅s⁻³⋅A⁻² |- |'''[[Simens|siemens]]''' | align="center" |S |[[Električni upor|electrična prevodnost]] | align="center" |Ω⁻¹ | align="center" |kg⁻¹⋅m⁻²⋅s³⋅A² |- |'''[[Weber (enota)|weber]]''' | align="center" |Wb |[[magnetni pretok]] | align="center" |V⋅s | align="center" |kg⋅m²⋅s⁻²⋅A⁻¹ |- |'''[[Tesla (enota)|tesla]]''' | align="center" |T |[[Magnetno polje|magnetno polje (gostota magnetnega pretoka)]] | align="center" |Wb/m² | align="center" |kg⋅s⁻²⋅A⁻¹ |- |'''[[Henry (enota)|henry]]''' | align="center" |H |[[induktivnost]] | align="center" |Wb/A | align="center" |kg⋅m²⋅s⁻²⋅A⁻² |- |'''[[Celzijeva temperaturna lestvica|stopinja Celzija]]''' | align="center" |°C |[[temperatura]] relativno na 273,15 K | | align="center" |K |- |'''[[lumen]]''' | align="center" |lm |[[svetlobni tok]] | align="center" |cd⋅sr | align="center" |cd |- |'''[[Luks]]''' | align="center" |lx |[[osvetljenost]] | align="center" |lm/m² | align="center" |m⁻²⋅cd |- |'''[[Bekerel|beckverel]]''' | align="center" |Bq |[[radioaktivnost]] (razpadov na enoto časa) | | align="center" |s⁻¹ |- |'''[[Grej|gray]]''' | align="center" |Gy |[[absorbirana doza]] ([[Ionizirajoče sevanje|ionizirajočega sevanja]]) | align="center" |J/kg | align="center" |m²⋅s⁻² |- |'''sievert''' | align="center" |Sv |[[ekvivalentna doza]] ([[Ionizirajoče sevanje|ionizirajočega sevanja]]) | align="center" |J/kg | align="center" |m²⋅s⁻² |- |'''[[katal]]''' | align="center" |kat |[[Kataliza|katalitična aktivnost]] | | align="center" |mol⋅s⁻¹ |- | colspan="5" |<small>'''Opombe'''<br />1. Tabela je urejena tako, da izpeljana enota pride na vrsto po navedbi enot, s katerimi je definirana.<br />2. Radian in steradian sta definirana kot izpeljani enoti brez dimenzije.</small> |} === Predpone === Predpone se dodajo imenom enot za večkratnike in pod-večkratnike prvotne enote. Vedno gre za cele potence števila deset, nad sto ali pod stotinko pa cele potence števila tisoč. Na primer, ''kilo-'' pomeni večkratnik tisoč in ''mili-'' označuje večkratnik tisočinke, tako da je ima meter tisoč milimetrov, kilometer pa tisoč metrov. Predpone se nikoli ne kombinirajo, milijoninka metra je ''mikrometer'' in ne milimilimeter. Večkratniki kilograma se imenujejo. kot da je osnovna enota gram, zato je milijoninka kilograma ''miligram'' in ne mikrokilogram.<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|122}} <ref name="NIST811">{{Navedi knjigo|first=Ambler|last=Thompson|first2=Barry N.|last2=Taylor|date=2008|url=http://physics.nist.gov/cuu/pdf/sp811.pdf|title=Guide for the Use of the International System of Units (SI) (Special publication 811)|location=Gaithersburg, MD|publisher=[[Narodni urad za standarde in tehnologijo]]}}</ref>{{Rp|14}} Če predpone uporabljamo za oblikovanje večkratnikov in podskupin osnovne in izvedenih enot SI, nastale enote niso več koherentne.<ref name="SIBrochure" />{{Rp|7}} BIPM določa dvajset predpon za mednarodni sistem enot (SI): {| class="wikitable" id="430" style="padding: 0; text-align: center; width: 0" ! colspan="2" id="433" style="background:#ccf;" |<div id="434" style="text-align:center; position:relative; white-space:nowrap; ">[[SI prefix|SI predpone]]</div> |- | {| id="439" style="border: 1px #aaa solid" ! colspan="2" id="442" style="background:#edf; text-align: center" |Predpona ! rowspan="2" id="444" style="background:#edf; text-align: center" |Baza 1000 ! rowspan="2" id="446" style="background:#edf; text-align: center" |Baza 10 ! rowspan="2" id="448" style="background:#edf; text-align: center" |[[Decimalni številski sistem|Decimalno]] ! rowspan="2" id="453" style="background:#edf; text-align: center" |Sprejeto<ref group="nb">Predpone, sprejete pred 1960, so se že uporabljale pred SI. 1873 je leto, ko se je uvedel [[CGS sistem]].</ref> |- ! id="456" style="background:#edf; text-align: center" |ime ! id="458" style="background:#edf; text-align: center" |simbol |- |[[Jota (predpona)|jota]] | style="text-align:center;" |Y | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁸ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#1024|10²⁴]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000000000000000000000000</span></span> |1991 |- |[[zeta]] | style="text-align:center;" |Z | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁷ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#1021|10²¹]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000000000000000000000</span></span> |1991 |- |[[eksa]] | style="text-align:center;" |E | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁶ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#1018|10¹⁸]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000000000000000000</span></span> |1975 |- |[[peta (predpona)|peta]] | style="text-align:center;" |P | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁵ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#1015|10¹⁵]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000000000000000</span></span> |1975 |- |[[tera]] | style="text-align:center;" |T | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁴ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#1012|10¹²]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000000000000</span></span> |1960 |- |[[giga]] | style="text-align:center;" |G | style="text-align:left;" |&nbsp;1000³ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[milijarda|10⁹]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000000000</span></span> |1960 |- |[[mega]] | style="text-align:center;" |M | style="text-align:left;" |&nbsp;1000² | style="text-align:left;" |&nbsp;[[milijon|10⁶]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000000</span></span> |1873 |- |[[kilo]] | style="text-align:center;" |k | style="text-align:left;" |&nbsp;1000¹ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[1000 (število)|10³]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000</span></span> |1795 |- style="background-color:#FFF" |[[hekto]] | style="text-align:center;" |h | style="text-align:left;" |&nbsp;1000^2/3 | style="text-align:left;" |&nbsp;[[100 (število)|10²]] | style="text-align:right;" |100 |1795 |- style="background-color:#FFF" |[[deka]] | style="text-align:center;" |da | style="text-align:left;" |&nbsp;1000^1/3 | style="text-align:left;" |&nbsp;[[10 (število)|10¹]] | style="text-align:right;" |10 |1795 |- style="background-color:#EEE" | colspan="2" | | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁰ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[1 (število)|10⁰]] | style="text-align:center;" |1 |– |- style="background-color:#FFF" |[[deci]] | style="text-align:center;" |d | style="text-align:left;" |&nbsp;1000^−1/3 | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.921|10⁻¹]] | style="text-align:left;" |0,1 |1795 |- style="background-color:#FFF" |[[centi]] | style="text-align:center;" |c | style="text-align:left;" |&nbsp;1000^−2/3&nbsp; | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.922|10⁻²]] | style="text-align:left;" |0,01 |1795 |- |[[mili]] | style="text-align:center;" |m | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻¹ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.923|10⁻³]] | style="text-align:left;" |0,001 |1795 |- |[[mikro]] | style="text-align:center;" |μ | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻² | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.926|10⁻⁶]] | style="text-align:left;" |<span style="white-space:nowrap">0,000<span style="margin-left:0.25em">001</span></span> |1873 |- |[[nano]] | style="text-align:center;" |n | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻³ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.929|10⁻⁹]] | style="text-align:left;" |<span style="white-space:nowrap">0,000<span style="margin-left:0.25em">000001</span></span> |1960 |- |[[piko]] | style="text-align:center;" |p | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻⁴ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.9212|10⁻¹²]] | style="text-align:left;" |<span style="white-space:nowrap">0,000<span style="margin-left:0.25em">000000001</span></span> |1960 |- |[[femto]] | style="text-align:center;" |f | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻⁵ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.9215|10⁻¹⁵]] | style="text-align:left;" |<span style="white-space:nowrap">0,000<span style="margin-left:0.25em">000000000001</span></span> |1964 |- |[[ato]] | style="text-align:center;" |a | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻⁶ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.9218|10⁻¹⁸]] | style="text-align:left;" |<span style="white-space:nowrap">0,000<span style="margin-left:0.25em">000000000000001</span></span> |1964 |- |[[zepto]] | style="text-align:center;" |z | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻⁷ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.9221|10⁻²¹]] | style="text-align:left;" |<span style="white-space:nowrap">0,000<span style="margin-left:0.25em">000000000000000001</span></span> |1991 |- |[[jokto]] | style="text-align:center;" |y | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻⁸ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.9224|10⁻²⁴]]&nbsp; | style="text-align:left;" |<span style="white-space:nowrap">0,000<span style="margin-left:0.25em">000000000000000000001</span></span> |1991 |- | colspan="8" style="font-size:small;background:#EEE" | |} |} <references group="nb" /> Veliko znanstvenih, tehničnih in komercialnih literatur še vedno uporablja številne enote, ki jih SI ne vsebuje. Nekatere enote so globoko prepletene z zgodovino in kulturo, njihove SI alternative jih niso v celoti izrinile iz vsakodnevne uporabe. CIPM je priznala in pristala na te tradicije; sestavila je seznam enot, ki niso vključene v SI, ki pa so sprejete za uporabo s SI razvrščene v naslednje skupine:<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|123–129}} <ref name="NIST811">{{Navedi knjigo|first=Ambler|last=Thompson|first2=Barry N.|last2=Taylor|date=2008|url=http://physics.nist.gov/cuu/pdf/sp811.pdf|title=Guide for the Use of the International System of Units (SI) (Special publication 811)|location=Gaithersburg, MD|publisher=[[Narodni urad za standarde in tehnologijo]]}}</ref>{{Rp|7–11}} <ref group="Opombe">Ta skupina izvira iz revizije 8. izdaje brošure SI (2006).</ref> [[Slika:CubeLitre.svg|desno|sličica| Liter je razvrščen kot enota, ki ni v SI, vendar ga je SI dovolil za uporabo. Liter se razlikuje od m{{Sup|3}}, koherentne enote SI za faktor 0,001 in zato ni s SI skladna merska enota.]] * '''Enote brez SI, ki so sprejete za uporabo s SI''' (tabela 6): *: Določene enote za čas, kot in stare enote brez SI imajo dolgo zgodovino dosledne uporabe. Večina družb je uporabila sončni dan in njegove ne-decimalne pododdelke kot osnovo časa, ki so za razliko od čevlja ali [[Funt (mera)|funta]] bile enake ne glede na to, kje so bile merjene. [[Radian]], ki je {{Sfrac|2π}} revolucije, ima matematične prednosti, vendar je za navigacijo okoren in, kot je pri času, so enote, ki se uporabljajo za navigacijo, v veliki meri skladni po vsem svetu. [[Tona|Tono]], [[liter]] in [[hektar]] je CGPM sprejel leta 1879 in jih obdržal kot enote, ki se lahko uporabljajo skupaj z enotami SI, saj imajo enolične simbole. Katalogizirane enote so [[minuta]], [[ura]], [[dan]], [[Kotna stopinja|stopnja loka]], minuta loka, sekunda, [[hektar]], [[liter]], [[tona]], [[astronomska enota]]. Nekatere od enot v tabeli 7 in 8 so prav tako sprejete za uporabo s SI. * '''Ne-SI enote, katerih vrednosti v enotah SI je treba pridobiti eksperimentalno''' (tabela 7): *: Fiziki pogosto uporabljajo merske enote, ki temeljijo na naravnih pojavih, zlasti kadar so količine, povezane s temi pojavi, veliko večje ali manjše od enakovredne enote SI. Najpogostejše so katalogizirane v SI brošuri, skupaj s konsistentnimi simboli in sprejetimi vrednostmi, vendar z opozorilom, da je treba njihove vrednosti meriti v enotah SI. *:: [[elektronvolt]] (simbol eV) in [[Enota atomske mase|daltonska/enotna atomska masna enota]] (Da ali u) [[Slika:Clinical_Mercury_Manometer.jpg|sličica| [[Sfigmomanometer]] - tradicionalna naprava za merjenje krvnega tlaka z uporabo [[Živo srebro|živega srebra]] v manometru. Pritiski so zabeleženi v " milimetrih živega srebra " - enoti, ki ni SI ]] * '''Druge enote, ki niso v''' '''SI''' (tabela 8): *: Številne enote, ki niso bile formalno odobrene s strani CGPM, se še vedno uporabljajo po vsem svetu na številnih področjih, vključno z [[Zdravstveno varstvo|zdravstvenim varstvom]] in [[Navigacija|navigacijo]]. Tako kot pri merskih enotah v tabelah 6 in 7 jih je CIPM katalogiziral v brošuri SI, da bi zagotovili dosledno uporabo, vendar s priporočilom, da jih morajo avtorji, ki jih uporabljajo, opredeliti povsod, kjer se uporabljajo. *::[[Bar (enota)|bar]], [[milimeter živega srebra]], [[Angstrem|Angström]], [[Morska milja|navtična milja]], barn, [[Vozel (enota)|vozel]], [[neper]], bel in [[decibel]] *: *: V interesu standardizacije zdravstvenih enot, ki se uporabljajo v jedrski industriji, je 12. CGPM (1964) sprejel nadaljnjo uporabo [[Kiri|curie]] (simbol Ci) kot ne-standardno enoto aktivnosti za radionuklide;<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|152}} Izvedene enote SI bekerel, sievert in gray so bile sprejete v poznejših letih. Podobno je bil za merjenje krvnega tlaka obdržan [[milimeter živega srebra]] (simbol mmHg).<ref name="SIBrochure" />{{Rp|127}} * '''S CGS in CGS-Gaussovim sistemom povezane enote, ki niso v SI''' (Tabela 9): *: SI priročnik tudi katalogizira številne opuščene merske enote, ki se uporabljajo na določenih področjih, kot sta [[geodezija]] in [[geofizika]], ali ki jih je najti v literaturi, zlasti v klasični in relativistični elektrodinamiki, kjer imajo določene prednosti. Enote, ki so katalogizirane, so: *:: [[erg]], [[Dina|din]]<nowiki/>a, [[poise]], [[Viskoznost|stokes]], [[Stilb (enota)|stilb]], [[Fot|phot]], [[Gal (enota)|gal]], [[Maxwell (enota)|maxwell]], [[Gavs|gauss]], in [[Oersted]] . === Skupni pojmi metričnih enot === Osnovne enote metričnega sistema, kot so bile prvotno opredeljene, so predstavljale skupne količine ali odnose v naravi. Predstavljajo jih še vedno - sodobne natančno določene količine so izboljšave definicije in metodologije, vendar še vedno z enakimi velikostmi. V primerih, ko laboratorijska natančnost morda ni potrebna ali na voljo, ali če so približki dovolj dobri, lahko zadostujejo prvotne opredelitve.<ref group="Opombe">Medtem ko je sekundo mogoče hitro določiti iz časa, potrebnega za rotacijo zemlje, je meter, kot je bil prvotno določen glede na velikost in obliko Zemlje, manj sprejemljiv; je pa obseg Zemlje zelo blizu 40.000&nbsp;km je lahko koristna pomoč za spomin.</ref> * Sekunda je 1/60 minute, ki je 1/60 ure, ki je 1/24 dneva, tako da je sekunda 1/86400 dneva; sekunda je čas, ki ga potrebuje trden predmet, da prosto pade 4,9 metra iz mirujoče lege. * Meter je blizu dolžine nihala, ki ima periodo 2 sekundi; mize so večinoma približno 0,75 metra visoke; zelo visok človek (košarkar) je visok približno 2 metra. * Kilogram je masa litra hladne vode; kubični centimeter ali mililiter vode ima maso enega grama; kovanec za 1 evro, 7,5&nbsp;g; Sacagawea ameriški kovanec za 1 dolar, 8,1&nbsp;g; kovanec za 50-penijev UK 8,0&nbsp;g. * Kandela je približno svetlost zmerno svetle sveče ali 1 moč sveče; a 60 W žarnica z žarilno nitko iz volframa ima svetilnost okoli 64 kandel. * Mol snovi ima maso, enako njeni [[Molekulska masa|molekulski masi]], izraženi v gramih; masa mola kuhinjske soli je 58,4&nbsp;g. * Temperaturna razlika enega kelvina je enaka eni stopinji Celzija: 1/100 temperaturne razlike med zmrzovališčem in vreliščem na morski višini; absolutna temperatura v kelvinih je temperatura v stopinjah Celzija plus približno 273; telesna temperatura je približno 37&nbsp;°C ali 310&nbsp;K. * Žarnica 60 W z žarilno nitko porabi 0,5 ampera pri 120&nbsp;V (ameriška omrežna napetost) in približno 0,26 ampera pri 230&nbsp;V (evropska omrežna napetost). == Leksikografske konvencije == === Imena enot === Simboli za enote SI naj bi bili eni in isti, ne glede na uporabljeni jezik,<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|130–135}} vendar pa so imena enot navadni samostalniki, uporabljajo nabor znakov ter sledijo slovničnim pravilom zadevnega jezika. Imena enot sledijo slovničnim pravilom, povezanim z [[Lastno ime|običajnimi samostalniki]]: v angleščini in francoščini se začnejo z malimi črkami (npr. newton, hertz, pascal), tudi če se simbol za enoto začne z veliko črko. To velja tudi za "stopinje Celzija", ker je "stopinja" enota.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unc.edu/~rowlett/units/symbol.html|title=Kako uporabljati okrajšave in simbole|date=2004-07-14|accessdate=2013-12-11|publisher=[[University of North Carolina]]|last=Rowlett|first=Russ}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.npl.co.uk/reference/measurement-units/si-conventions/|title=SI Conventions|accessdate=2013-12-11|publisher=National Physical Laboratory}}</ref> Uradna britanska in ameriška črkovanja se za nekatere enote SI razlikujejo - britanska angleščina, pa tudi avstralska, kanadska in novozelandska angleščina, črkujejo ''deca-,'' ''metre'' in ''litre,'' ameriška angleščina pa črkuje ''deka-,'' ''meter'' in ''liter''.<ref name="NIST330" />{{Rp|3}} === Simboli za enote in vrednosti količin === Čeprav je pisanje imen enot specifično za jezik, se zahteva, da se simboli za enote in vrednosti količin pišejo dosledno v vseh jezikih, zato vsebuje glede tega SI brošura posebna pravila glede njihovega pisanja.<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|130–135}} Smernice, ki jih je pripravil [[Narodni urad za standarde in tehnologijo|Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo]] (NIST) <ref name="nist style"> {{Navedi splet|url=http://physics.nist.gov/Pubs/SP811/sec07.html|title=NIST Guide to SI Units&nbsp;– Rules and Style Conventions|date=July 2008|accessdate=2009-12-29|publisher=[[Narodni urad za standarde in tehnologijo]]|last=Thompson|first=A.}}</ref> pojasnjujejo jezikovno specifična področja v zvezi z ameriško angleščino, ki jih je Brošura SI pustila odprta, vendar je sicer identična brošuri SI.<ref name="NISTInterprepation">{{Navedi revijo|url=http://edocket.access.gpo.gov/2008/pdf/E8-11058.pdf|title=Interpretation of the International System of Units (the Metric System of Measurement) for the United States|date=2008-05-09|journal=Federal Register|accessdate=2009-10-28|issue=96|volume=73|pages=28432–28433|id=FR Doc number E8-11058}}</ref> ==== Splošna pravila ==== Splošna pravila <ref name="generalrules" group="Opombe">Ta pravila so skupna tako Brošuri SI kot brošuri NIST, razen če ni posebej navedeno.</ref> za pisanje enot SI in količin se nanašajo na besedilo, ki je ročno napisano ali izdelano z avtomatiziranim postopkom: * Vrednost količine se zapiše kot število, ki mu sledi presledek (ki predstavlja znak množenja) in simbol enote; npr. 2,21&nbsp;kg, {{val|7.3|e=2|u=m²}}, 22&nbsp;K. To pravilo izrecno vključuje znak za odstotek (%) <ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|134}} in simbol za stopnje temperature (°C).<ref name="SIBrochure" />{{Rp|133}} Izjeme so simboli za ravninske kotne stopnje, minute in sekunde (°,&nbsp;′ in&nbsp;″), ki so postavljeni takoj za številko brez posrednega prostora. * Simboli so matematične entitete, ne pa okrajšave, in se kot taki ne končujejo s piko (.), razen če pravila slovnice to zahtevajo zaradi kakega drugega razloga, kot je na primer konec stavka. * Predpona je del enote in njen simbol je dodan simbolu enote brez ločila (npr. k v km, M v MPa, G v GHz, μ in μg). Sestavljene predpone niso dovoljene. Predpisana enota je atomska v izrazih (npr. Km² je enakovreden (km) ²). * Simboli za izpeljane enote, ki se tvorijo z množenjem, se spajajo s [[Množenje|središčnico]] () ali z neprekinjenim presledkom; npr. N⋅m ali N&nbsp;m. * Simboli za izpeljane enote, ki jih tvori delitev, so združeni s [[Poševnica|solidusom]] (/) ali pa so podani kot negativni [[Potenciranje|eksponent]]. Npr. "Meter na sekundo" se lahko zapiše m/s, m&nbsp;s ⁻¹, m⋅s ⁻¹ ali {{Sfrac|m|s}}. Solidus ne sme biti uporabljen več kot enkrat v danem izrazu brez oklepajev. da ne pride do dvoumnosti; npr. kg/(m⋅s²) in kg⋅m⁻¹ s⁻² sta sprejemljiva, kg/m/s² pa je dvoumen, zatorej nesprejemljiv. [[Slika:981ms2.png|sličica|Pospešek zaradi težnosti<br /><br /> Majhne črke (ne "metra" ne "sekunde" niso poimenovali po ljudeh), presledek med vrednostjo in enotami ter nadpisan znak "2" za "kvadrat".]] * Prva črka simbolov za enote, ki izhajajo iz imena osebe, je napisana z velikimi črkami ; v nasprotnem primeru so napisani z malimi črkami. Npr. Enota [[tlak]]a je poimenovana po [[Blaise Pascal|Blaiseu Pascalu]], zato je njen simbol napisan kot "Pa", vendar je simbol za mol napisan "mol". Tako je "T" simbol za [[Tesla (enota)|teslo]], enoto [[Magnetno polje|jakosti magnetnega polja]], in "t" simbol za [[Tona|tono]], merilo [[Masa|mase]]. Od leta 1979 se lahko [[liter]] izjemoma napiše z velikimi črkami "L" ali z malimi črkami "l"; vzrok za odločitev je podobnost male črke "l" in številke "1", zlasti pri nekaterih zalogah črk ali pri angleškem ročnem slogu pisave. Ameriški NIST priporoča, da se v Združenih državah uporablja "L" in ne "l". * Simboli nimajo množinske oblike, npr&nbsp;kg, vendar ne 25&nbsp;kgov. * Predpone velikih in malih črk niso zamenljive. Npr. Količini 1&nbsp;mW in 1&nbsp;MW predstavljajo dve različni količini (milivat in megavat). * Simbol za [[Decimalno ločilo|decimalno oznako]] je bodisi [[pika]] ali [[vejica]]. V praksi se decimalna pika uporablja v večini angleško govorečih držav in večini Azije, vejica pa po večini [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in v kontinentalnih evropskih državah .<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.councilscienceeditors.org/files/scienceeditor/v31n2p042-043.pdf|title=Period or Comma? Decimal Styles over Time and Place|date=March–April 2008|journal=Science Editor|accessdate=2012-05-19|issue=2|volume=31|page=42|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130228062258/http://www.councilscienceeditors.org/files/scienceeditor/v31n2p042-043.pdf|archivedate=2013-02-28}}</ref> * Kot [[Decimalno ločilo|ločilo]] naj se uporablja presledek ({{Val|1000000}}) namesto pik ali vejic (1.000.000 ali 1,000,000), da ne bi prihajalo do zmede zaradi razlik v različnih državah. * Deljenju vrstice znotraj številke, znotraj sestavljene enote ali med številko in enoto, se je treba izogibati. Kjer to ni mogoče, morajo prelomi vrstic sovpadati z ločili za tisoče. * Ker se pomeni "milijard" in "milijonov" in "bilijonov" od jezika do jezika razlikujejo, je bolje izogibati se brezrazsežnim izrazom, kot so "dnm", "ppb", "ppt" itd. Brošura SI za ta problem ne ponuja rešitve. ==== Tiskanje simbolov SI ==== Pravila za tiskanje količin in enot so del standarda ISO 80000-1: 2009.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:80000:-1:ed-1:v1:en|title=ISO 80000-1:2009(en) kvantities and Units—Past 1:General|date=2009|accessdate=2013-08-22|publisher=[[International Organization for Standardization]]}}</ref> Nadaljnja pravila <ref name="generalrules" group="Opombe">Ta pravila so skupna tako Brošuri SI kot brošuri NIST, razen če ni posebej navedeno.</ref> so določena v zvezi s proizvodnjo besedila s tiskarskimi stroji, [[Oblikovalnik besedil|urejevalniki besedil]], tiskalniki ipd. ==== Primeri različnih simbolov, ki se uporabljajo po celem svetu za kilometre na uro ==== <gallery mode="nolines"> Thailand road sign ตส-15-1-60.svg|Tajska Zeichen 380 - Richtgeschwindigkeit, StVO 1970.svg|Nemčija Geschwindigkeitsanzeigeanlage aus.jpg|Nemčija Belgian speed limits border 2.svg|Belgija National-speed-limit-sign-uk.svg|Združeno kraljestvo Hastighedsbegraensninger i DK - Hirtshals IX 2012 ubt-004.jpg|Danska Créancey-FR-21-limitation de vitesse-01.JPG|Francija Speed limits notice Mysore.jpg|Indija </gallery> Imenovalec "ura" (h) se pogosto prevaja v jezik države: <gallery mode="packed"> Sekolah Had Laju 30 kmj.png|Malezija Sweden road sign E11-9.svg|Švedska </gallery> Države z zgodovinskimi povezavami z Združenimi državami pogosto mešajo mednarodni "km/h" z ameriškim "MPH" <gallery mode="packed"> Philippines old road signs - Regulatory - Speed limit (60).svg|Filipini Samoa - Speed Limit.svg|Samoa </gallery> == Mednarodni sistem količin == {{glavni|Mednarodni sistem količin}} <div style="float:right; padding:1em; margin:0 0 0 1em; width:500px; border:1px solid; background:#faf3ee;"> ::::: <big>'''SI brošura'''</big> [[File:SI_Brochure_Cover.jpg|desno|sličica| Naslovnice brošure ''[http://www.bipm.org/en/publications/si-brochure/ Mednarodni sistem enot]'' ]] CGPM objavlja brošuro, ki opredeljuje in predstavlja SI.<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref> Njegova uradna različica je v francoščini v skladu s [[Metrska konvencija|Konvencijo]] o [[Metrska konvencija|metrih]].<ref name="SIBrochure" />{{Rp|102}} To pušča nekaj prostora za lokalno razlago, zlasti glede imen in izrazov v različnih jezikih.<ref group="Opombe">Na primer, [[Narodni urad za standarde in tehnologijo|Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo]] Združenih držav (NIST) je izdelal različico dokumenta CGPM (NIST SP 330), ki pojasnjuje lokalno tolmačenje za publikacije v angleškem jeziku, ki uporabljajo [[American English|ameriško angleščino.]]</ref><ref name="NIST330" /> Pisanje in vzdrževanje brošure CGPM izvaja eden od odborov Mednarodnega odbora za uteži in ukrepe (CIPM). Opredelitve pojmov "količina", "enota", "dimenzija" itd., Ki se uporabljajo v ''brošuri SI'' so tiste, ki so podane v mednarodnem besednjaku meroslovja .<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/publications/guides/vim.html|title=Mednarodni slovar metrologije (VIM)}}</ref> </div> Količine in enačbe, ki nudijo kontekst, v katerem so enote SI opredeljene, dandanes imenujemo ''Mednarodni sistem količin'' (ISQ). Sistem temelji na količinah, ki so osnova za vsako od sedmih osnovnih enot sistema SI. Druge količine, kot so [[površina]], [[tlak]] in [[Električni upor|električna upornost]], izhajajo iz teh osnovnih količin z jasnimi ne-protislovnimi enačbami. ISQ določa količine, ki se merijo z enotami SI.<ref>{{Navedi knjigo|title=International vocabulary of metrology – Basic and general concepts and associated terms (VIM)|date=2012|publisher=International Bureau of Weights and Measures (BIPM): Joint Committee for Guides in Metrology|edition=3rd|chapterurl=http://www.bipm.org/utils/common/documents/jcgm/JCGM_200_2012.pdf|accessdate=2015-03-28|chapter=1.16}}</ref> ISQ je definiran v mednarodnem standardu ISO / IEC 80000 in je dokončan leta 2009 z objavo ISO 80000-1 .<ref>S. V. Gupta, ''Units of Measurement: Past, Present and Future. International System of Units'', p. 16, Springer, 2009. {{ISBN|3642007384}}.</ref> {{Clear}} == Realizacija enot == [[Slika:Silicon_sphere_for_Avogadro_project.jpg|sličica| Krogla iz silicija za [[Kilogram|projekt Avogadro, ka]]<nowiki/>terega namen je realizirsti metodo za merjenje konstante Avogadrove konstante na relativno standardno odstopanje ne več kot {{val|2|e=-8}} <ref>{{Navedi splet|url=http://www.npl.co.uk/science-technology/mass-and-force/research/avogadro-project|title=Avogadro Project|accessdate=2010-08-19|publisher=National Physical Laboratory}}</ref> ]] Metrologi skrbno razlikujejo med definicijo enote in njeno realizacijo. Vsaka osnovna enota SI je opredeljena na enoličen način, kar zagotavlja dobro teoretično osnovo za kolikor je mogoče natančne in ponovljive meritve. Realizacije definicije enote je postopek, v katerem se opredelitev uporabi za določitev vrednosti in s tem povezane negotovosti za količino iste vrste kot je enota. Opis ''mise en pratique'' <ref group="Opombe" name="Translation">Ta izraz je [[International System of Units#Metre Convention|prevod]] uradnega [francoskega] besedila brošure SI.</ref> osnovnih enot je naveden v elektronskem dodatku k brošuri SI.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/si/new_si/mise-en-pratique.html|title=What is a mise en pratique?|accessdate=2012-11-10|publisher=[[International Bureau of Weights and Measures]]}}</ref><ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|168–169}} Objavljena ''mise en pratique'' ni edini način, na katerega se osnovna enota lahko določi: SI brošura navaja, da se "lahko vsaka metoda, ki je skladna z zakoni fizike, uporabi za realizacijo katerekoli enote SI." <ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|111}} V sedanji (2016) izvedbi prenovljenih opredelitev osnovnih enot so različni posvetovalni odbori CIPM zahtevali, da se za določitev vrednosti vsake enote razvije več kot en ''mise en pratique''. V prvi vrsti: * Pri določanju [[kilogram]]a naj se opravijo najmanj trije ločeni poskusi z relativno standardno negotovostjo, ki ni večja od {{val|5|e=-8}} in med katerimi mora biti vsaj pri eni od teh meritev negotovost pod {{val|2|e=-8}}. V eksperimente je treba vključiti tako tehtnico Kibble kot [[Kilogram|projekt Avogadro]] in uskladiti vse medsebojne razlike.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/utils/common/pdf/CCM12.pdf#page=23|title=Recommendations of the Consultative Committee for Mass and Related kvantities to the International Committee for Weights and Measures|date=2010-03-26|accessdate=2012-06-27|website=12th Meeting of the CCM|publisher=Bureau International des Poids et Mesures|location=Sèvres}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/utils/common/pdf/CCQM16.pdf#page=40|title=Recommendations of the Consultative Committee for Amount of Substance – Metrology in Chemistry to the International Committee for Weights and Measures|date=15–16 April 2010|accessdate=2012-06-27|website=16th Meeting of the CCQM|publisher=Bureau International des Poids et Mesures|location=Sèvres}}</ref> * Ko se določa [[kelvin]], mora relativno sme [[Boltzmannova konstanta]], določena na osnovi dveh bistveno različnih metod (kot sta recimo zvočna plinska termometrija in dielektrična plinska termometrija s konstantnim tlakomi), odstopati za manj kot {{val|e=-6}}; te vrednosti treba potrditi z drugimi meritvami .<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/utils/common/pdf/CCT25.pdf#page=53|title=Recommendations of the Consultative Committee for Thermometry to the International Committee for Weights and Measures|date=6–7 May 2010|accessdate=2012-06-27|website=25th Meeting of the CCT|publisher=Bureau International des Poids et Mesures|location=Sèvres}}</ref> == Razvoj SI == === Spremembe v SI === [[Mednarodni urad za uteži in mere]] (BIPM) je SI opisal kot "sodobni metrični sistem".<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|95}} Spreminjajoča se tehnologija je privedla do razvoja opredelitev in standardov, ki so sledili dvema glavnima usmeritvama - spremembam v samem sistemu SI in razjasnitvi glede uporabe merskih enot, ki niso del sistema SI, pa se kljub temu še vedno po vsem svetu uporabljajo. Po letu 1960 je CGPM uvedel številne spremembe v SI, da bi zadovoljil potrebe posebnih področij, zlasti področji kemije in radiometrije. Tu gre večinoma za razširitve seznama imenovanih izpeljanih enot, med drugim za ''[[Mol (enota)|mol]]'' (simbol mol) za količino snovi, ''[[Paskal|pascal]]'' (simbol Pa) za [[tlak]], ''[[Simens|siemens]]'' (simbol S) za električno prevodnost, ''[[bekerel]]'' (simbol Bq).) za " aktivnost [[Radioaktivni izotop|radionuklid]]<nowiki/>ov", ''[[Grej|gray]]'' (simbol Gy) za ionizirajoče sevanje, ''sievert'' (simbol Sv) kot enoto za ekvivalentni odmerek sevanja, in ''[[katal]]'' (simbol kat) za [[Kataliza|katalitično aktivnost]].<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|156}} <ref>str. 221 - McGreevy</ref><ref name="SIBrochure" />{{Rp|156}} <ref name="SIBrochure" />{{Rp|158}} <ref name="SIBrochure" />{{Rp|159}} <ref name="SIBrochure" />{{Rp|165}} Z napredki v znanstveni natančnosti pri velikih in majhnih dimenzijah se je razpon odobrenih predpon med pico- (10⁻¹²) in tera- (10¹²) razširil na 10⁻²⁴ na 10²⁴.<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|152}} <ref name="SIBrochure" />{{Rp|158}} <ref name="SIBrochure" />{{Rp|164}} Definicijo standardnega metra iz leta 1960 na osnovi valovnih dolžin specifičnega sevanja atomov kriptona 86 je nadomestila razdalja, ki jo svetloba v vakuumu preleti v natanko {{Sfrac|{{val|299792458}}}} sekunde, tako da je hitrost svetlobe sedaj predstavlja ekzaktno določeno konstanto narave. Nekaj sprememb v konvencijah za oznake je pomagalo zmanjšati leksikografske dvoumnosti. Analiza pod okriljem CSIRO, ki jo je leta 2009 objavila [[Kraljeva družba|Royal Society]], je pokazala, da je cilj nedvoumnosti na ravni univerzalne strojne berljivosti uresničljiv.<ref name="Foster_2009">{{Citat|last=Foster|first=Marcus P.|year=2009|title=Disambiguating the SI notation would guarantee its correct parsing|journal=[[Proceedings of the Royal Society#Proceedings of the Royal Society A|Proceedings of the Royal Society A]]|volume=465|number=2104|pages=1227–1229|url=http://rspa.royalsocietypublishing.org/content/royprsa/465/2104/1227.full.pdf|doi=10.1098/rspa.2008.0343|postscript=.}}</ref> === Ponovne opredelitve leta 2019 === [[Slika:Relations_between_New_SI_units_definitions.svg|desno|sličica| Odvisnosti enot SI od sedmih [[Fizikalna konstanta|fizikalnih konstant]], ki so jim dodeljene numerične vrednosti. V nasprotju s prejšnjimi definicijami so vse osnovne enote izvedene izključno iz konstant narave. ]] Po ponovni določitvi metra leta 1960 je kilogram ostal edina osnovna enota SI, ki temelji neposredno na posebnem fizičnem artefaktu, [[Kilogram|mednarodnem prototipu kilograma]] (IPK), za njegovo opredelitev in tako edino enoto, ki je bila še vedno predmet rednih primerjav med nacionalnimi standardnimi kilogrami z IPK.<ref name="NPL kg">{{Navedi splet|url=http://www.npl.co.uk/educate-explore/redefining-the-kilogram/|title=Redefining the kilogram|accessdate=2014-11-30|publisher=UK National Physical Laboratory}}</ref> Med 2. in 3. periodičnim preverjanjem nacionalnih prototipov kilograma je prišlo do znatnega razhajanja med maso IPK in vsemi njenimi uradnimi kopijami, shranjenimi po vsem svetu: kopije so se znatno povečale glede na IPK. Med ''izrednimi preverjanji,'' leta 2014 ob pripravi na ponovno opredelitev metričnih standardov, nadaljnje odstopanje ni bilo ugotovljeno. Kljub temu pa je preostala nestabilnost fizičnega IPK, ki je ni bilo mogoče omejiti in zmanjšati, spodkopala zanesljivost celotnega metričnega sistema pri natančnih merjenjih od majhnih (atomskih) do velikih (astrofizikalnih) dimenzij Končni predlog je vseboval naslednje točke: * Poleg točne vrednosti za hitrost svetlobe je treba določiti točne vrednosti še za štiri naravne konstante, za [[Planckova konstanta|Planckovo konstanto]], [[Osnovni naboj|elementarni naboj]], [[Boltzmannova konstanta|Boltzmannovo konstanto]] in [[Avogadrova konstanta|Avogadrovo število]]. * Mednarodni prototipni kilogram izgubi svojo dotedanjo veljavo * Definicije za kilogram, amper, kelvin in mol se revidirajo * Besedilo definicij za osnovne enote naj namesto eksplicitnih enot poudari definicijo na temelju eksplicitnih konstant. Spremembe so sprejeli na 26. CGPM novembra 2018, začele bodo veljati maja 2019.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/cc/TGFC/Allowed/Minutes/CODATA_Minutes_14-BIPM-public.pdf|title=Poročilo srečanja delovne skupine CODATA za fundamentalne konstante|date=3–4 November 2014|last=Wood|first=B.|page=7|quote=Direktor BIPM Martin Milton je na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če ... bi CIPM ali CGPM glasovala proti predlogu, da se postopek redefinicije SI nadaljuje, odgovoril, da bo, ko enkrat do tega pride, odločitev za nadaljevanje samoumevna.}}</ref> [[CODATA|Delovna skupina CODATA za temeljne konstante]] je napovedala posebne roke za vročitev podatkov, na osnovi katerih se bodo izračunale ob tej priliki objavljene vrednosti <ref>{{Navedi revijo|url=http://codata.org/blog/2015/08/04/codata-recommended-values-of-the-fundamental-physical-constants-2014/|title=CODATA recommended values of the fundamental physical constants: 2014 – Summary|date=2015|journal=Zenodo|doi=10.5281/zenodo.22827|quote=Zaradi občutnega napredka, ki je bil dosežen tako eksperimentalno kot v teoriji od sklepa 31. decembra 2010 za prilagoditev CODATA 2010, so bile leta 2014 priporočene negotovosti za{{mvar | h}}, {{mvar | e}}, {{mvar | mvar | k}} in {{math | ''N''_A}} sedaj že na ravni, ki je potrebna za sprejetje revidiranega SI na 26. CGPM jeseni 2018. Formalni časovni načrt za ponovno opredelitev vključuje posebno prilagoditev temeljnih konstant CODATA z zaključnim datumom za nove podatke 1. julija 2017, da se lahko določijo ekzaktne številčne vrednosti {{mvar | h}}, {{mvar | e}}, {{mvar | {mvar | k}} in {{math | ''N''_A}}, ki bo uporabljen za definiranje novega SI. Druga prilagoditev CODATA z zaključnim datumom 1. julija 2018 bo izvedena tako, da bo na voljo 26. decembra CGPM popoln nabor priporočenih vrednosti, skladnih z novim SI.}}</ref> [[Slika:Alter_Grenzstein_Pontebba_01.jpg|sličica| Kamen, ki označuje [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrsko]] / italijansko mejo pri [[Tablja|Pontebbi, ki]] prikazuje miriametre, enoto dol#ine 10&nbsp;km, ki so jo uporabljali v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] v 19. stoletju (od takrat pa opustili).<ref name="Europa1842">{{Navedi splet|url=http://www.spasslernen.de/geschichte/groessen/mas1.htm|title=Amtliche Maßeinheiten in Europa 1842|accessdate=2011-03-26|language=de|trans-title=Official units of measure in Europe 1842|postscript=&nbsp;Text version of Malaisé's book:&nbsp;}}{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=TQgHAAAAcAAJ&printsec=frontcover|title=Theoretisch-practischer Unterricht im Rechnen|language=de|trans-title=Theoretical and practical instruction in arithmetic|first=Ferdinand von|last=Malaisé|location=München|date=1842|pages=307–322|accessdate=2013-01-07}}</ref> ]] === Improvizacija enot === Enote in enote velikosti metričnega sistema, ki so postale SI, so od srede 18. stoletja improvizirali po delih iz vsakodnevnih fizikalnih količin. Šele kasneje so jih prelili v ortogonalni koherentni decimalni sistem merjenja. Stopnja Celzija kot enota temperature izvira iz lestvice, ki jo je leta 1742 zasnoval švedski astronom [[Anders Celsius]]. Njegova lestvica je ne posebno intuitivno označila s 100 tališče vode in z 0 njeno vrelišče. Neodvisno od Celsiusa je leta 1743 francoski fizik Jean-Pierre Christin predlagal lestvico z 0 pri tališču vode in 100 pri vrelišču. Lestvica je postala znana kot centi-gradna ali 100-stopinjska temperaturna lestvica. Metrični sistem je od leta 1791 dalje razvijal odbor [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]], pooblaščen za oblikovanje enotnega in racionalnega sistema meril <ref>{{Navedi splet|url=http://www1.bipm.org/en/si/history-si/name_kg.html|title=The name 'kilogram'|accessdate=2006-07-25|publisher=[[International Bureau of Weights and Measures]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110514110300/http://www1.bipm.org/en/si/history-si/name_kg.html|archivedate=14 May 2011|url-status=dead}}</ref> Skupina, ki je vključevala pomembne francoske znanstvenike,<ref name="Alder">{{Navedi knjigo|title=The Measure of all Things—The Seven-Year-Odyssey that Transformed the World|last=Alder|first=Ken|date=2002|publisher=Abacus|location=London|isbn=978-0-349-11507-8}}</ref>{{Rp|89}} <ref name="Alder">{{Navedi knjigo|title=The Measure of all Things—The Seven-Year-Odyssey that Transformed the World|last=Alder|first=Ken|date=2002|publisher=Abacus|location=London|isbn=978-0-349-11507-8}}</ref> je uporabila ista načela za odnose med dolžino, prostornino in maso, ki jih je predlagal angleški duhovnik [[John Wilkins]] leta 1668 <ref>{{Navedi knjigo|url=http://www.worldcat.org/title/from-artefacts-to-atoms-the-bipm-and-the-search-for-ultimate-measurement-standards/oclc/705716998/viewport|title=From artefacts to atoms: the BIPM and the search for ultimate measurement standards|publisher=[[Oxford University Press]]|date=2012|page=xxvii|first=Terry|last=kvinn|quote=he [Wilkins] proposed essentially what became ... the French decimal metric system|isbn=978-0-19-530786-3}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|authorlink=John Wilkins|first=John|last=Wilkins|date=1668|title=An Essay towards a Real Character and a Philosophical Language|chapter=VII|pages=190–194|publisher=The Royal Society}}<br /><br />{{Navedi splet|url=http://www.metricationmatters.com/docs/WilkinsTranslationLong.pdf|title=Reproduction (33 MB)|accessdate=2011-03-06}}; {{Navedi splet|url=http://www.metricationmatters.com/docs/WilkinsTranslationShort.pdf|title=Transcription|accessdate=2011-03-06}}</ref> in zamisel, ki jo je leta 1670 prvotno predlagal francoski opat Mouton,da se kot osnovo za definicijo dolžine uporabi zemeljski [[poldnevnik]]. [[Slika:Carl_Friedrich_Gauss.jpg|levo|sličica|<center> [[Carl Friedrich Gauss]] </center>]] Marca 1791 je skupščina sprejela načela, ki jih je predlagal odbor za novi decimalni sistem meril, vključno z metrom, ki je definiran kot 1/10.000.000 dolžine četrtine zemeljskega poldnevnika skozi Pariz, in odobrila geodetski projekt, ki naj določi natančno dolžino poldnevnika. Julija 1792 je odbor predlagal iumena za ''[[Meter|merske enote]]'', in metre, are, litre in grave za enote dolžine, površine, prostornine in mase. Odbor je tudi predlagal, da se večkratniki in delni večkratniki teh enot označijo z decimalnimi predponami, kot so ''centi'' za stoti del in ''kilo'' za tisoč.<ref name="Tavernor">{{Navedi knjigo|title=Smoot's Ear: The Measure of Humanity|first=Robert|last=Tavernor|date=2007|publisher=[[Yale University Press]]|isbn=978-0-300-12492-7}}</ref>{{Rp|82}} {{multiple image|width1=140|image1=William Thomson 1st Baron Kelvin.jpg|alt1=William Thomson, (Lord Kelvin)|caption1=<center>[[William Thomson, 1st Baron Kelvin|Thomson]]</center>|width2=153|image2=PSM V78 D529 James Clerk Maxwell.png|alt2=James Clerk Maxwell|caption2=<center>[[James Clerk Maxwell|Maxwell]]</center>|footer=William Thomson (Lord Kelvin) in James Clerk Maxwell sta igrala pomembno vlogo pri razvoju principa koherence in pri imenovanju posameznih enot.<ref name="SIHistory"/><ref name="LordKelvin"/><ref name="special">{{cite journal |journal=Report on the Forty-third Meeting of the British Association for the Advancement of Science Held at Bradford in September 1873 |date=1874 |title=First Report of the Committee for the Selection and Nomenclature of Dynamical and Electrical Units |editor-last=Everett |pages=222–225 |quote=Special names, if short and suitable, would ... be better than the provisional designation 'C.G.S. unit of ...'. |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/94452 |access-date=2013-08-28}}</ref><ref name="BIPMCentenary"/><ref name="Maxwell2"/>}} Kasneje, med postopkom odobritve metričnega sistema, sta latinski ''[[gram]]'' in ''[[kilogram]]'' zamenjala z nekdanji državni imeni ''gravet'' (1/1000 ''grave'') in ''grave''. Junija 1799 so na podlagi meritev poldnevnika v francoskem državnem arhivu deponirali standarda ''mètre des Archives'' in ''[[Kilogram|kilogram des]]'' Archives. Kasneje istega leta je bil metrični sistem v Franciji sprejet z zakonom.<ref>{{Navedi knjigo|last=Bigourdan|first=Guillaume|authorlink=Guillaume Bigourdan|title=Le Système Métrikve Des Poids Et Mesures: Son Établissement Et Sa Propagation Graduelle, Avec L'histoire Des Opérations kvi Ont Servi À Déterminer Le Mètre Et Le Kilogramme (facsimile edition)|language=fr|trans-title=The Metric System of Weights and Measures: Its Establishment and its Successive Introduction, with the History of the Operations Used to Determine the Metre and the Kilogram|origyear=1901|date=2012|publisher=Ulan Press|asin=B009JT8UZU|asin-tld=co.uk|page=176}}</ref><ref>{{Navedi revijo|url=http://www.platinummetalsreview.com/article/44/3/125-134/|title=The Foundation of the Metric System in France in the 1790s: The importance of Etienne Lenoir's platinum measuring instruments|date=2000|journal=Platinum Metals Rev.|accessdate=2013-06-18|issue=3|volume=44|pages=125–134}}</ref> Francoski sistem je bil zaradi svoje nepriljubljenosti kratkotrajen. Napoleon ga je posmehoval in leta 1812 uvedel nadomestni sistem, ''mesures usuelles'' ali "običajne ukrepe", ki je obnovil veliko starih enot, vendar na novo opredeliti v smislu metrični sistem. V prvi polovici 19. stoletja izbira najprimernejših mnogokratnikov osnovnih enot ni bila enotna. Mnogokratnik miriameter ({{Val|10000}} m) se je uporabljal v Franciji in delih Nemčije, za maso pa se je uporabljal kilogram ({{Val|1000}} gramov) in ne miriagram.<ref name="Europa1842">{{Navedi splet|url=http://www.spasslernen.de/geschichte/groessen/mas1.htm|title=Amtliche Maßeinheiten in Europa 1842|accessdate=2011-03-26|language=de|trans-title=Official units of measure in Europe 1842|postscript=&nbsp;Text version of Malaisé's book:&nbsp;}}{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=TQgHAAAAcAAJ&printsec=frontcover|title=Theoretisch-practischer Unterricht im Rechnen|language=de|trans-title=Theoretical and practical instruction in arithmetic|first=Ferdinand von|last=Malaisé|location=München|date=1842|pages=307–322|accessdate=2013-01-07}}</ref> Leta 1832 je nemški [[matematik]] [[Carl Friedrich Gauss]], ki mu je pomagal [[Wilhelm Eduard Weber|Wilhelm Weber]], implicitno določil sekundo kot osnovno enoto, ko je za magnetno polje zemlje uporabil enoto na osnovi milimetrov, gramov in sekund.<ref name="SIHistory">{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/si/history-si/|title=Brief history of the SI|accessdate=2012-11-12|publisher=International Bureau of Weights and Measures}}</ref> Pred tem je bila moč zemeljskega magnetnega polja opisana le relativno. Tehnika, ki jo je uporabil Gauss, je bila uravnovesiti [[navor]] na suspendiranem magnetu z znano maso, ki ga povzroča magnetno polje zemlje, z vrtilnim navorom, kot posledico vpliva težnosti na enakovreden sistem. Izračunani rezultati so mu omogočili, da za magnetno polje določi dimenzije, ki temeljijo na masi, dolžini in času.<ref group="Opombe">Jakost polja na površini zemlje je bila določena kot 1&nbsp;G (gauss) ({{Brez preloma|1== 1 cm^−1/2⋅g^1/2⋅s⁻¹}}).</ref><ref>{{Navedi revijo|url=http://www.21stcenturysciencetech.com/translations/gaussMagnetic.pdf|title=The intensity of the Earth's magnetic force reduced to absolute measurement}}</ref> Kandela kot enota osvetljenosti je bila prvotno določena leta 1860 v angleškem pravosodju kot svetlost čiste sveče iz kitove masti, ki tehta 1/6 funta (76 gramov) in gori z navedeno hitrostjo. Francoski svetlobni standard je tedaj temeljil na svetlosti oljne svetilke Carcel. Enota je bila opredeljena kot svetlost svetilke, ki z določeno hitrostjo porablja čisto [[Repna ogrščica|olje]] iz [[Repna ogrščica|oljne repice]]. Deset standardnih sveč naj bi bilo približno enako eni svetilki Carcel. === Konvencija o metru === {| class="wikitable" style="font-size: 85%; float:right; margin-left: 1em;" |+ Besednjak CGPM ! Francosko ! angleščina ! Strani <ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref> |- | etaloni | [Tehnični] standard | align="center" | 5, 95 |- | prototip | [[Etalon|prototip]] [kilogram/meter] | align="center" | 5,95 |- | noms spéciaux | [Nekatere izpeljane enote imajo] posebna imena | align="center" | 16,106 |- | mise en pratique | ''mise en pratiquee'' [Praktična izvedba] <ref group="Opombe">Osma izdaja brošure SI (2008) ugotavlja, da [v času objave] izraz " ''mise en pratique'' " ni bil v celoti opredeljen.</ref> | align="center" | 82, 171 |} Na francosko pobudo za mednarodno sodelovanje v metrologiji je leta 1875 17 držav podpisalo [[Metrska konvencija|Konvencijo]] o [[Metrska konvencija|metrih]], imenovano tudi Pogodba o Metru, za 17 držav.<ref group="Opombe">Argentina, Avstro-Ogrska, Belgija, Brazilija, Danska, Francija, Nemško cesarstvo, Italija, Peru, Portugalska, Rusija, Španija, Švedska in Norveška, Švica, Otomansko cesarstvo, Združene države in Venezuela.</ref><ref name="Alder">{{Navedi knjigo|title=The Measure of all Things—The Seven-Year-Odyssey that Transformed the World|last=Alder|first=Ken|date=2002|publisher=Abacus|location=London|isbn=978-0-349-11507-8}}</ref>{{Rp|353–354}} Sprva je konvencija zajemala le standarde za meter in kilogram. Leta 1921 so Konvencijo o Metru razširili na vse fizične enote, tako da je CGPM dobil možnost lotiti se nedoslednosti v rabi metričnega sistema.<ref name="LordKelvin">{{Navedi knjigo|title=Lord Kelvin, His Influence on Electrical Measurements and Units|first=Paul|last=Tunbridge|url=https://books.google.com/?id=bZUK624LZBMC&pg=PR2|pages=42–46|isbn=978-0-86341-237-0|publisher=Peter Pereginus Ltd|date=1992}}</ref><ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|96}} Britansko podjetje za specialno metalurgijo je iz zlitine [[Platina|platine]] (90%) in [[Iridij|iridija (10%)]] izdelalo 30 prototipov za meter in 40 prototipov za kilogram, <ref group="Opombe">Besedilo v "''Des comparaisons périodiques des étalons nationaux avec les prototypes internationaux''" ({{Jezik-en|the periodic comparisons of national standards with the international prototypes}}) in article 6.3 of the [http://www.bipm.org/utils/common/documents/official/metre-convention.pdf Metre Convention] distinguishes between the words "standard" ([http://www.oed.com/view/Entry/188962?rskey=CZQ845&result=1#eid OED: "The legal magnitude of a unit of measure or weight"]) and "prototype" ([http://www.oed.com/view/Entry/153327?rskey=G9OW8z&result=1#eid OED: "an original on which something is modelled"]).</ref>, ki jih je CGPM leta 1889 odobrila. Po enega njih so izbrali naključno za uradni mednarodni prototipni meter in [[Kilogram|mednarodni prototipni kilogram,]] ki sta nadomestil ''mètre des Archives'' oziroma ''[[Kilogram|kilogramme des Archives]]''. Vsake države članica so dobile pravico do enega od preostalih prototipov, ki naj bi jim služil kot nacionalni prototip za njihove potrebe.<ref name="Nelson">{{Navedi revijo|url=http://www.physics.umd.edu/lecdem/services/refs_scanned_WIP/1%20-%20Krishna's%20LECDEM/A101/GetPDFServlet.pdf|title=Foundations of the international system of units (SI)|date=1981|journal=Physics Teacher|page=597}}{{inconsistent citations}}</ref> Pogodba je vzpostavila tudi številne mednarodne organizacije, ki nadzirajo upoštevanje mednarodnih meril:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/convention/|title=The Metre Convention|accessdate=2012-10-01|publisher=Bureau International des Poids et Mesures}}</ref><ref> * [[General Conference on Weights and Measures]] (''Conférence générale des poids et mesures'' or CGPM) * [[International Committee for Weights and Measures]] (''Comité international des poids et mesures'' or CIPM) * [[International Bureau of Weights and Measures]] (''Bureau international des poids et mesures'' or BIPM) – an international metrology centre at [[Sèvres]] in France that has custody of the International prototype kilogram, provides [[metrology]] services for the CGPM and CIPM,</ref> === Sistemi cgs in MKS === [[Slika:US_National_Length_Meter.JPG|desno|sličica| Bližnji posnetek nacionalnega prototipa za meter, serijska številka 27, ki je bil dodeljen Združenim državam]] V 60. letih 19. stoletja so [[James Clerk Maxwell]], [[William Thomson]] (kasnejši Lord Kelvin) in drugi pod pokroviteljstvom britanskega združenja za napredek znanosti gradili na temeljih Gaussovega dela in formalizirali koncept skladnega sistema enot z osnovnimi in izpeljanimi enotami, ki so ga leta 1874 krstili [[Sistem enot CGS|centimeter – gram – sekunda sistem enot]]. Načelo koherentnosti so uspešno uporabili za definiranje številnih merskih enot, ki temeljijo na CGS, kot je [[Energija|energijo]] [[erg]] za [[Energija|energijo]], [[Dina|dyne]] za [[Sila|silo]], [[barye]] za [[tlak]], [[poise]] za [[Viskoznost|dinamično viskoznosti]] in [[Viskoznost|stokes]] za [[Viskoznost|kinematično viskoznost]].<ref name="BIPMCentenary">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=nOG0SxxEu64C&pg=PA240|page=12|title=The International Bureau of Weights and Measures 1875–1975: NBS Special Publication 420|date=1975-05-20|editor-last=Page|publisher=[[National Bureau of Standards]]|location=Washington, D.C.}}</ref> Leta 1879 je CIPM objavil priporočila za pisanje simbolov za dolžino, površino, prostornino in maso, vendar pa so priporočila za druge količine bila izven njegovih kompetenc. Od leta 1900 so fiziki, ki so dotlej uporabljali simbol "μ" (mu) za "mikrometre" ali "mikron", "λ" (lambda) za "mikroliter" in "γ" (gama) za "mikrogram", začeli uporabljati simbole "μm", "μL" in "μg".<ref>{{Navedi knjigo|first=Thomas|last=McGreevy|editor-last=Cunningham|title=The Basis of Measurement: Volume 2 – Metrication and Current Practice|pages=222–224|isbn=978-0-948251-84-9|date=1997|publisher=Pitcon Publishing (Chippenham) Ltd}}</ref> Konec 19. stoletja so obstajali trije različni sistemi merskih enot za električne meritve: :[[Sistem enot CGS|CGS-sistem za elektrostatične enote]], znan tudi kot Gaussov ali ESU-sistem, :[[Sistem enot CGS|CGS-sistem za elektromehanske enote]] (EMU) in :Mednarodni sistem, na temelju enot, predeljenih v Konvenciji o metrih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Weights, Measures and Units|first=Donald|last=Fenna|at=International unit|isbn=978-0-19-860522-5|publisher=[[Oxford University Press]]|date=2002}}</ref> za električne distribucijske sisteme. Poskusi z uporabo [[Razsežnostna analiza|dimenzijske analize]] razgraditi električne enote na osnovi dolžine, mase in časa, so bremenile težave - dimenzije so bile odvisne od tega, ali se uporablja sistem ESU ali EMU.<ref name="Maxwell2">{{Navedi knjigo|title=A treatise on electricity and magnetism|volume=2|first=J. C.|last=Maxwell|authorlink=|date=1873|publisher=Clarendon Press|location=Oxford|url=https://archive.org/stream/electricandmag02maxwrich|pages=242–245|accessdate=2011-05-12}}</ref> Ta anomalija je bila rešena leta 1901, ko je Giovanni Giorgi objavil članek, v katerem je zagovarjal uporabo četrte osnovne enote ob obstoječih treh osnovnih enotah. Kot četrto enoto lahko izberemo [[električni tok]], [[Električna napetost|napetost]] ali [[Električni upor|električno upornost]].<ref name="IECGiorgi">{{Navedi splet|url=http://www.iec.ch/about/history/beginning/giovanni_giorgi.htm|title=Historical figures: Giovanni Giorgi|date=2011|accessdate=2011-04-05|publisher=[[International Electrotechnical Commission]]}}</ref> Kot osnovna enota je bil izbran električni tok z imenovano enoto „amper“, druge električne količine pa so bile izvedene iz fizikalnih zakonov. Ta odločitev je postala temelj sistema enot MKS. V poznem 19. in v začetku 20. stoletja so se pojavile številne neskladne merske enote, ki so temeljile na gramu/kilogramu, centimetru/metru in sekundo, kot na primer ''[[Konjska moč|Pferdestärke]]'' (metrična konjska moč) za [[moč]],<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ptb.de/cms/fileadmin/internet/Themenrundgaenge/hueterin_der_einheiten/einheiten_d.pdf|title=Die gesetzlichen Einheiten in Deutschland|accessdate=2012-11-13|publisher=[[Physikalisch-Technische Bundesanstalt]] (PTB)|page=6|language=de|trans-title=List of units of measure in Germany}}</ref><ref group="Opombe">Pferdestärke (PS), nemško konjska moč, je moč, ki je potrebna, da se proti vplivu težnosti dviga 75&nbsp;kg s hitrostjo enega metra na sekundo. ({{Brez preloma|1=1 PS = 0.985 HP}}).</ref> darcy za prepustnost <ref>{{Navedi splet|url=http://www.cmse.ed.ac.uk/MSE3/Topics/MSE-permeability.pdf|title=Porous materials: Permeability|date=2001|accessdate=2012-11-13|website=Module Descriptor, Material Science, Materials 3|publisher=Materials Science and Engineering, Division of Engineering, The [[University of Edinburgh]]|page=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130602124630/http://www.cmse.ed.ac.uk/MSE3/Topics/MSE-permeability.pdf|archivedate=2 June 2013|url-status=dead}}</ref> in " mmHg" za [[Zračni tlak|barometrični]] in [[krvni tlak]]; nekatere med njimi so vključevale standardno težnost v svoje definicije.<ref group="Opombe">Ta vrednost ni zanesljiva, ker se od točke do točke na zemlji spreminja.</ref> Ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] se je po vsem svetu uporabljalo veliko različnih sistemov merjenja. Nekateri med njimi so bili različni metrični sistemi; drugi so temeljili na [[Stare uteži in mere|običajnih sistemih]] merjenja, kot sta običajni sistem ZDA in ikmperialni sistem Združenega kraljestva in britanskega imperija. === ''Praktični sistem enot'' === Leta 1948 je 9. CGPM naročil študijo za oceno potreb po meritvah znanstvenih, tehničnih in izobraževalnih skupnosti ter "za priporočila za enoten praktični sistem merskih enot, ki bo primeren za sprejetje v vseh državah, ki se držijo Konvencije o Metru".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/CGPM/db/9/6/|title=BIPM - Resolution 6 of the 9th CGPM|date=1948|accessdate=22 August 2017|website=Bipm.org}}</ref> Ta delovni dokument je bil ''Praktični sistem merskih enot''. Na podlagi te študije je 10. CGPM leta 1954 sprejel mednarodni sistem, ki izhaja iz šestih osnovnih enot, poleg enot za maso, dolžino in časovne enote sistema MKS in Giorgijevo enoto za tok še enoti za temperaturo in optično sevanje. Priporočilo navaja šest osnovnih enot: meter, kilogram, sekunda, amper, stopinja Kelvin in kandela. Deveti CGPM je odobril tudi prvo uradno priporočilo za pisanje simbolov v metričnem sistemu, potem ko je bil sprejet temelj za pravila, kot so zdaj znana.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/CGPM/db/9/7/|title=Resolution 7 of the 9th meeting of the CGPM (1948): Writing and printing of unit symbols and of numbers|accessdate=2012-11-06|publisher=[[International Bureau of Weights and Measures]]}}</ref> Ta pravila so bila pozneje razširjena in zdaj zajemajo simbole in imena enot, znake in imena za predpone, kako se pišejo in uporabljajo simbole za količine ter kako se vrednosti za količine izražajo.<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|104,130}} === Rojstvo SI === [[Slika:Metric_system_adoption_map.svg|sličica|Države, ki so uradno sprejele metrični sistem (zeleno)]] Leta 1960 je 11. CGPM rezultate 12-letne študije spojil v niz 16 resolucij. Sistem je bil imenovan ''Mednarodni sistem enot'', skrajšano SI, na osnovi francoskega imena {{Jezik|fr|Le Système International d'Unités}}.<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|110}} <ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/CGPM/db/11/12/|title=BIPM - Resolution 12 of the 11th CGPM|accessdate=22 August 2017|website=Bipm.org}}</ref> == Opombe == {{Reflist|group="Opombe"}} == Sklici == {{sklici|1}} ; Zgodovina {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mednarodni standardi]] [[Kategorija:Sistemi enot]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Merilne priprave]] bnmu18bx2bnygtnqtj5qrm258tzd3qs 0 5200 5728191 5716559 2022-08-06T16:23:36Z Εὐθυμένης 105864 ([[c:GR|GR]]) [[File:VenetieLocatie.png]] → [[File:Map of comune of Venice (province of Venice, region Veneto, Italy).svg]] wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Benetke | official_name = ''Comune di Venezia'' | native_name = ''Venezia'' | image_skyline = Collage Venezia.jpg | image_alt = | image_caption = Zgoraj levo Trg sv. Marka, ki mu sledi pogled na mesto, nato Canal Grande in (manjša) notranjost [[La Fenice]] in nato še otok San Giorgio Maggiore | image_shield = CoA Città di Venezia.gif | shield_alt = | shield_size = 85px | region = [[Benečija]] | metropolitan_city = [[Metropolitansko mesto Venezia]] (VE) | frazioni = Chirignago, Favaro Veneto, [[Mestre]], [[Marghera]], [[Murano]], [[Burano]], [[Giudecca]], [[Lido di Venezia|Lido]], Zelarino | mayor = | area_footnotes = | area_total_km2 = 414,57 | population_footnotes = | population_total = 258.685 | population_as_of = | pop_density_footnotes =<ref>"Popolazione Residente al 1° Gennaio 2018"[http://demo.istat.it/pop2020/index3.html] Italian National Institute of Statistics. Retrieved 16 March 2019.</ref> | population_demonym = Benečan / Benečanka | elevation_footnotes = | elevation_m = 0 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Marko]] | day = 25. april | postal_code = 30100 | area_code = 041 | website = www.comune.venezia.it | footnotes = }} {{Infobox UNESCO World Heritage Site |WHS = Venice and its Lagoon |Image = Panorama of Canal Grande and Ponte di Rialto, Venice - September 2017.jpg |Caption = Benetke jeseni, most Rialto v ozadju |image_size = 275 |Criteria = Kulturno: i, ii, iii, iv, v, vi |ID = 394 |Year = 1987 }} '''Benétke''' ([[italijanščina|italijansko]] '''Venezia''' [venècja], [[beneščina|beneško]] '''Venesia''') so [[glavno mesto|glavno]] [[mesto]] [[italija]]nske [[dežela|dežele]] [[Benečija|Benečije]] (italijansko ''[[Veneto]]'') in pokrajine/province [[Venezia (pokrajina)|Venezia (Beneška pokrajina)]], obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo [[Triveneto]] (poleg Benečije še [[Furlanija-Julijska krajina]] in [[Trentinsko - Zgornje Poadižje|Trentinsko-Zgornje Poadižje]]), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji. Svetovno znano [[morje|obmorsko]] mesto [[prekop|kanalov]] in [[most]]ov se razteza prek številnih majhnih [[otok]]ov v [[močvirje|močvirni]] morski plitvini ([[laguna|laguni]]) na zahodni obali severnega dela [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Laguna obsega [[obala|obalo]] od ustja [[reka|rek]] [[Pad]]a na jugu in [[Piava|Piave]] na severu. Mesto šteje skupaj s kopenskim delom ([[Mestre]]) manj kot 300.000 prebivalcev, staro mesto Benetke pa le še nekaj 10.000. V Benetkah je (dejansko že od 1156, z beneškim naslovom od 1451), sedež enega redkih rimskokatoliških [[Beneški patriarhat|patriarhatov]] in od 1868 tudi [[Univerza v Benetkah|univerze]]. == Zgodovina == [[Slika:Venice-day 1 (71).JPG|thumb|left|250px|Zvonik na trgu sv. Marka]] [[Slika:Venice_Old_Town_Lagoon_Aerial_View.jpg|thumb|left|250px|Zračna slika Benetk]] [[Slika:VenedigVomSchiff2002Video.ogg|thumb|250px|Benetke z ladje]] Benetke so nastale v [[5. stoletje|petem stoletju našega štetja]], ko so prebivalci [[Oglej]]a zbežali pred [[barbari|barbarskimi]] [[pleme]]ni [[Vizigoti|Vizigotov]], [[Ostrogoti|Ostrogotov]], [[Langobardi|Langobardov]] in [[Huni|Hunov]] na [[močvirje|močvirnate]] [[laguna|lagune]] na severu [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Ti [[človek|ljudje]] so raje živeli v težkih razmerah lagune, kot da bi postali [[suženjstvo|sužnji]]. Najprej so živeli v taborih, kasneje v majhnih naselbinah, nato v [[vas]]eh, ki so se združile v večje skupnosti in za zaščito zaprosile [[Ravena|Raveno]] ter tako prišle pod posredno upravo [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanca]]. Od leta [[726]], ko so [[otok|otočke]] Benečani izvolili svojega prvega voditelja, ki se je imenoval [[Orso Ipato]], in ga imenovali [[beneški dož|dož]], kar v njihovem dialektu pomeni vodja, so dosegli delno neodvisnost. Doži so vladali Benetkam naslednjih 1000 let. Imeli so stabilen [[politični sistem]], ki je bil osnovan na nepreklicnih [[zakon]]ih. Benetke so bile podložne bizantinskemu [[cesar]]ju do [[10. stoletje|10. stoletja]]. Ko jim je grozila [[invazija]] s strani [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], so se Benetke okoli leta [[810]] osamosvojile. Središče Benetk je bilo najprej na otočku [[Torcellu]], kasneje pa se je središče naselbine preselilo na bolj odmaknjeno in malo višje [[otočje]] [[Rialto]]. [[Beneška republika]] je potrebovala nekakšen [[simbol]], po katerem bi se razlikovala od svojih uradnih gospodarjev. V Benetkah je bila razširjena [[legenda]], da je [[evangelist]] [[Sveti Marko|sv. Marko]] nekoč obiskal otoke v laguni in mu je [[angel]] povedal, da bo tam počivalo njegovo telo. Skupina beneških [[trgovec|trgovcev]] se je odločila, da bo to napoved uresničila, in je leta [[828]] na skrivaj prepeljala svetnikove ostanke iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]] v Benetke. V ta namen je dal takratni dož sezidati novo [[bazilika (zgradba)|baziliko]] zraven [[Doževa palača|doževe palače]]. Tako so [[Sveti Teodor iz Amasije|sv. Teodorja]], ki je bil dotedanji beneški [[patron]] in ki jim ga je vsilil [[Konstantinopel]], preprosto zamenjali s sv. Markom. V [[9. stoletje|9. stoletju]], ko je bizantinska moč že počasi začela upadati, so Benetke pridobivale večjo avtonomijo, vendar pa so bile, vsaj na videz, še vedno pokorne Konstantinoplu. === Vzpon === Okoli leta [[1000]], ko se je zahodni svet bal konca sveta in ko so Benetke skupaj z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizancem]] izgnale [[Normani|Normane]] iz [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]], je bil Bizanc že tako oslabljen, da ni mogel več braniti svojih jadranskih [[kolonija (geografija)|kolonij]], so te prišle pod zaščito Benetk. Benetke so povezovale [[Evropa|Evropo]] z vzhodom, ne le v [[trgovina|trgovini]], temveč tudi v drugih dejavnostih, na primer prevažanje križarske vojske pri osvajanju [[Jeruzalem]]a in Bizanca, kakor tudi pri lastnih osvajanjih Bizanca in [[Genova|Genove]]. Zveze z Bizancem so izkoristili za trgovanje z vzhodom in razvili pomorsko trgovino. Ker so Benetke s trgovino zelo obogatele, je bilo treba moč nekaterih posameznikov, zlasti pa [[beneški dož|doža]], zmanjšati, zato so leta [[1172]] ustanovili Veliki svet, v katerem je bilo skoraj 500 Benečanov. Ta sistem je uspešno deloval pri upravljanju [[Beneška republika|Beneške republike]]. Od takrat naprej je doža volil Veliki svet. Dož je moral podpisati [[pogodba|pogodbo]] ([[italijanščina|italijansko]] ''promissione''; dobesedno ''obljuba''), ki je bila na začetku le formalnost, sredi [[13. stoletje|13. stoletja]] pa je ta pogodba preprečevala, da bi dož finančno obogatel na račun svojega položaja, sprejemal [[darilo|darila]] in [[komunikacija|komuniciral]] z drugimi voditelji ne da bi o tem seznanil Veliki svet. V [[14. stoletje|14. stoletju]] je članstvo v Velikem svetu postalo stalno in dedno. [[Gradežki patriarhat|Gradeški patriarh]] se je leta 1156 preselil v Benetke, kamor so skoraj 300 let kasneje, leta 1451 tudi formalno prenesli naslov [[Patriarhat Benetke|patriarhata]]. === 13. stoletje === V 13. stol. je papež pozval kristjane na [[križarske vojne|4. križarsko vojno]], ki so se ji pridružile tudi Benetke in jo izkoristile za osvojitev Bizanca, mnogih pristanišč na grških otokih in cele [[Kreta|Krete]]. Benetke so trgovsko obvladovale celo Jadransko morje in vzhodno Sredozemlje in tako so jim vse trgovske ladje morale plačevati [[carina (dajatev)|carino]]. Benetke niso bile fevdalna država. Njihova aristokracija so bile bogate trgovske družine, katerih člani so bili tudi kapitani beneških ladij. === 14. stoletje === V 14. stoletju je bilo beneško trgovsko ladjevje zelo močno, čemur je pripomoglo tudi odkritje [[kompas]]a in [[krmilo|krmila]]. Benečani so trgovali tako z vzhodom kot tudi s [[Flandrija|Flandrijo]] in [[Anglija|Anglijo]]. Vendar pa s svojimi velikimi [[ladja]]mi niso prevažali samo trgovskega blaga, temveč so iz [[Črno morje|črnomorskih]] [[pristanišče|pristanišč]] pripeljali tudi [[podgana|podgane]], ki so prenašale [[Črna smrt|kugo]]. Izbruhnila je [[epidemija]] kuge, ki je imela strahotne posledice za Benetke. Na dan je umrlo tudi do 600 ljudi. Tovorne ladjice so po kanalih komaj uspevale odvažati mrtve. Umrlo je tri petine [[prebivalstvo|prebivalstva]]. Podobno je bilo tudi v [[Genova|Genovi]], od koder se je ta strašna bolezen razširila po vsej Evropi. === Vojne z Genovo === V 13. stoletju, po 4. križarski vojni, je postala glavni trgovski tekmec Benetk Genova, ki je trgovala v [[Palestina|Palestini]], v pristaniščih Črnega morja in drugod po vzhodnem Sredozemlju. Kmalu je prišlo do [[vojna|vojne]] med obema [[mesto]]ma in na začetku je Benetkam kazalo zelo slabo, tako da so bili po hudem porazu v Jadranskem morju prisiljeni podpisati [[mirovni sporazum]], ki pa je bil le premor v dolgoletnem sporu. V 14. stoletju je njune spopade za kratek čas prekinila kuga. V tistem času so se Benetke spopadale tudi s [[Padova|Padovo]], [[Madžari]] in [[Avstrijci]] ter izgubile vse svoje [[Dalmacija|dalmatinske]] kolonije. Leta [[1379]] se je genovska [[flota]] pojavila tik pred beneško [[laguna|laguno]]. Genovski [[admiral]] [[Pietro Doria]] se je odločil, da bo Benetke izstradal, kar pa se je pokazalo za usodno napako, saj so Benetke tako pridobile čas, si zgradile dodatno obrambo in ladjevje ter dočakale vrnitev svoje sredozemske flote, s pomočjo katere so porazili Genovo. V 15. stoletju so Benetke ponovno postale uspešna trgovska velesila, Genova pa je začela neslavno propadati. === Turki === Skozi stoletja so Benetke vzpostavile pravi [[imperij]], ki je obsegal dalmatinsko [[obala|obalo]] vse do Krete in [[Ciper|Cipra]], na severu do [[Alpe|Alp]] in na zahodu do [[Milano|Milana]]. V času, ko so [[Turki]] zavzeli [[Carigrad]] ([[1453]]), so bile Benetke na vrhuncu svoje moči. Obvladovale so ozemlje od [[Gorica|Gorice]] na vzhodu do [[Bergamo (pokrajina)|Bergama]] na zahodu. Ponovno so zavzeli mnoga dalmatinska pristanišča, v Sredozemlju pa so obvladovale številne grške [[otok]]e (tudi Kreto) in imele svoje baze tudi na kopnem v Grčiji. Odnosi s Turki, ki so širili svoje [[Osmansko cesarstvo|cesarstvo]] na vse strani, so bili dobri. Beneški [[veleposlanik|ambasadorji]] so z zmagovitim [[sultan]]om [[Mehmet II.|Mehmetom II.]] celo sklenili trgovski sporazum. Vendar pa so Benečani turško nevarnost podcenjevali. Do leta [[1470]] so si Turki podjarmili celo Grčijo in prodirali preko [[Balkan]]a na zahod. Velik problem je predstavljala tudi zahodna neenotnost. === 16. stoletje === V tistem času so se tudi drastično spremenile razmere, v katerih so do tedaj trgovali. Zaradi geografskih odkritij je zdaj trgovanje potekalo okoli [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]] in ne več s karavanami do sredozemskih pristanišč. V [[16. stoletje|16. stoletju]] so se Benetke borile za preživetje med veliko močnejšimi silami. Zopet so uporabile vso svojo [[diplomacija|diplomatsko]] spretnost kot že tolikokrat prej in pozneje. Večkrat so predlagale, da bi se zahod združil v borbi proti Turkom, vendar so bile razlike med posameznimi zahodnimi državami prevelike, da bi do tega prišlo. Ko pa so Turki leta [[1529]] skoraj osvojili [[Dunaj]] in bili na tem, da zavzamejo Ciper, ki so mu do tedaj precej ponesrečeno vladale Benetke, sta se Benetkam le pridružila [[Vatikan]] in [[Španija]] ter velika flota pretežno beneških ladij je krenila proti Cipru. Tu pa so se zopet pokazala medsebojna nasprotja in tako so Ciper sramotno prepustili Turkom, ki so na vzhodnem delu otoka uprizorili tak barbarski pokol, da so se vse tri sile zopet združile in prisegle, da ne bodo prenehale, dokler Turki ne bodo dokončno premagani. Leta [[1571]] je njihova številna flota priplula do otoka [[Lepant]] v Grčiji, kjer je bila zasidrana turška flota. [[bitka pri Lepantu (1571)|Bitka pri Lepantu]] je prišla v [[zgodovina|zgodovino]] kot zadnja bitka [[galeja|galej]] na [[veslo|vesla]] in kot velika zmaga [[krščanstvo|krščanskih]] sil. Benetke so hotele ta zmagoviti pohod nadaljevati, ostali dve sili pa ne. Ponovno so se tri flote zbrale skupaj naslednje leto, [[1572]], vendar tokrat niso dosegle nič. Ker so ugotovile, da ju ostali dve sili ne podpirata in da ni nikakršnega medsebojnega zaupanja, so Benetke poskušale doseči mir s Carigradom. Pokazalo se je, da ta veličastna zmaga pri Lepantu na koncu ni prinesla nikakršnih oprijemljivih uspehov. === Zaton === Kljub izgubi moči in veliki konkurenci drugih mest, so bile Benetke v začetku [[18. stoletje|18. stoletja]] še vedno zelo bogate. Benečani so to bogastvo tudi znali uživati in so prirejali karnevale, [[igra na srečo|igre na srečo]], plese v maskah in podpirali [[umetnost]]. [[Francoska revolucija]] leta [[1789]] je povzročila, da so se evropske države združile proti [[Francija|Franciji]] in jo osamile, Benetke pa so tudi tu ostale nevtralne. Ko je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon I.]] leta [[1795]] vkorakal v Italijo in zasledoval Avstrijce, so se mu Benečani hoteli na vsak način prikupiti, vendar jih je zaradi začasnega miru ponudil [[Avstrija|Avstriji]]. Leta [[1797]] je Napoleon zasedel Benetke brez boja, ker je Veliki svet izglasoval konec republike. Že leto kasneje pa so Benetke in večina [[Benečija|Benečije]], [[Istra|Istre]] in Dalmacije prešle v avstrijske roke. Leta [[1805]] je Napoleon vključil Benetke v svoje [[Italijansko kraljestvo]] za naslednjih 10 let. To je imelo svoje pozitivne in negativne posledice. Mesto so začeli obnavljati, po drugi strani pa so dobesedno izropali [[cerkev (zgradba)|cerkve]] in [[samostan]]e, iz katerih so odnesli premnoge umetnine. Leta [[1815]] so po [[dunajski kongres|dunajskem kongresu]] Benetke pripadle Avstriji. [[1829]] pa so postale ''svobodna luka'', zgradili so [[jez]]ove, da bi zaščitili mesto pred [[bibavica|plimo]], poglobili so nekatere kanale zaradi pomorskega [[promet]]a. Zgradili so tudi [[železniška proga|železniško progo]] do Milana, da so lahko prevažali blago v Italijo. Benečani Avstrijcev niso nikoli marali in so se jim leta [[1848]] v času uporov po vsej Evropi, tudi uprli. Ponovno so razglasili republiko, ki pa ni trajala dolgo. Avstrijci so 1848 zatrli upor Benečanov in ostali tam vse do leta [[1866]], ko so se Benetke združile z Italijo. V zadnjih desetletjih [[19. stoletje|19. stoletja]] in v prvih desetletjih [[20. stoletje|20. stoletja]] se je v širših Benetkah ([[Mestre]], [[Porto Marghera]]) začela širiti [[industrija]] in tudi promet v tovornem pristanišču se je povečal. Zato so začeli širiti in poglabljati kanale. Zaradi začetka masovnega [[turizem|turizma]] so v središču mesta nekatere kanale spremenili v [[pešpot]]i. Leta [[1922]] pa se je začela mednarodna razstava umetnosti ''La Biennale'' ([[Beneški bienale]]), ki jo prirejajo še danes. V [[1920.|dvajsetih]] in [[1930.|tridesetih]] letih 20. stoletja pod oblastjo [[Benito Mussolini|Mussolinija]] so Benetke povezali s kopnim s cestnim in železniškim [[most]]om. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so zavezniki bombardirali [[Marghero]] in [[Mestre]], Benetke pa niso bile poškodovane. === Benetke danes === V naravi Benetke še danes izgledajo kot v dobi svojega razcveta. V očeh mnogih turistov so se nekdanje Benetke spremenile v kamniti spomenik, ki ga je treba videti. Posebej privlačne točke so [[Trg svetega Marka, Benetke|Trg svetega Marka]] s svojim 175 m dolgim in razkošnim prostorom, s cerkvijo in 99 m visokim Campanilom ([[zvonik]]), ki stoji samostojno in s posebej izrazito doževo palačo z arkadami z zašiljenimi loki. Predvsem pa so privlačni kanali s skoraj štiri kilometre dolgim [[Canal Grande, Benetke|Canalom Grande]], ki seka mesto v obliki velike črke S. Romantična vožnja z gondolo po Canalu Grande je še danes obvezen program vsakega obiskovalca Benetk, čeprav je 400 gondol (leta 1750 jih je bilo preko 12.000) glede na motorna plovila danes v veliki manjšini. Razkošna zgodovina neusmiljeno govori o tem, kako so Benetke ne samo zgodovinsko, temveč tudi materialno umirajoče mesto. Palače, ki so jih zgradili na peščenih in nestabilnih tleh, na rešetkasto stkani balvanih in lesenih pilotih, postopoma tonejo v laguno. == Geografija == === Geologija === Naselja, iz katerih so zgrajene Benetke, se nahajajo na [[Sedimentne kamnine|naplavinah]], ki so jih ustvarile ledeniške reke. Površina območja izliva in laguna pokriva površino okoli 550 kvadratnih kilometrov in je obrobljena z okoli 60&nbsp;km dolgo peščeno jadransko obalo. Le okoli tri odstotke območja je pokrito z otoki, preostanek sestavljen iz mulja in močvirja (''barene''), nekakšno [[barje]] obsega več kot 90&nbsp;km², približno 92&nbsp;km² je ribolovnih območij imenovanih Valli da Pesca. Barja prečkajo naravne poti, ki se imenujejo ''ghebi''. Še leta 1900 je bilo barja več kot 250&nbsp;km².<ref>[http://www.geschichte-venedigs.de/lagune.html Hans-Jürgen Hübner: ''Die Lagune von Venedig'']</ref> Laguna je bila ustvarjena približno 4000 let pr. n. št.. Z nanosi [[Brenta|Brente]] in drugih rek in potokov severne Italije. Ti rečni sedimenti pokrivajo mlade [[pleistocen]]ske osnovne plasti [[glina|gline]] in [[pesek|peska]] v debeline 5 in 20 m.<ref>[http://www.archeosub.it/articoli/laguna/lgngeol.htm Laura Carbognin: ''Cenni sulla geologia della Laguna di Venezia e sul processo di subsidenza'', 26. September 2003].</ref> V zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]], je bila gladina morja 120 m pod ravnijo leta 2012, vendar se je do 5000 pr. n. št. povišala za približno 110 m. Od takrat se gladina vode z močnimi nihanji počasi dviguje. Benetke so bile leta 400 n. št. še vedno približno 1,9 m pod morsko gladino. Od visokega srednjega veka dalje se laguna korenito spreminja s preusmerjanjem zalivov zaradi reguliranja nivoja vode in izogibanju poplavam.<ref>[http://www.salve.it/uk/eco/default.htm lagoon of Venice], Eintrag „what is the lagoon“, dann „from '300 to '900: the evolution of the lagoon“.</ref> Od začetka 20. stoletja so bili številni kanali poglobljeni in razširjeni, kar povzroča bistveno bolj slano vodo v laguni in povečuje hitrosti pretoka. ===Klima === Mesto se nahaja v zmernem pasu. Povprečna letna temperatura je 13,5&nbsp;°C. V vročih mesecih julija in avgusta, so povprečja okoli 23&nbsp;°C, najhladnejši mesec je januar s 3,0&nbsp;°C. Povprečna dnevna visoka temperatura je 27&nbsp;°C v juliju in avgustu. Beneška laguna ima značilno pomorsko podnebje severnega Jadrana. Tako je največ padavin pozno poleti, saj je v tem času srečata celinsko podnebje iz vzhodne smeri, zlasti iz Karpatov (burje) in južno sredozemski vplivi. Povprečna letna količina padavin je 770&nbsp;mm. Največ padavin pade v novembru s povprečjem 86, najnižja v januarju s povprečjem 53&nbsp;mm.<ref>Nach Angaben von [http://www.weather.com/outlook/travel/businesstraveler/wxclimatology/monthly/ITXX0085 weather.com]</ref> === Flora in fauna === Severni del 550&nbsp;km² lagune vsebuje pretežno sladko vodo in vodo občasno mešano s slano, ki obsega okoli 418&nbsp;km². Tako poznamo mrtvo laguno (''Laguna morta''), to je slano laguno, kjer se nivo vode spreminja s plimo in oseko, na drugi strani pa je živa laguna (''Laguna viva''). Barja zagotavljajo ugoden [[habitat]] za številne vrste, ki pa so že v veliki meri prizadete. Območja so bistvenega pomena za [[ptice]] selivke. [[Svetovni sklad za naravo]] (angleško World Wide Fund for Nature - WWF) je razglasil območje kot eno izmed najbolj pomembnih zaščitenih območij za ptice selivke v Evropi, vključno z ribolovom. Za [[rastlinstvo|floro]] in [[favna|favno]] beneških voda je značilna velika raznolikost vrst. Tukaj najdemo [[Rečna jegulja|jegulje]] (''Anguilla anguilla''), [[Ciplji|ciplje]] (''Mugilidae''), [[brancin]]e (''Dicentrarchus labrax''), [[Orada|orade]] (''Sparus aurata'') in še mnoge druge vrste rib. V lagunah živijo ptice, sesalci in plazilci. Okoli 60 vrst ptic gnezdi le v laguni. Med gnezdilkami so našli [[Mlakarica|mlakarico]] (''Anas platyrhynchos''), [[Rjavi lunj|rjavega lunja]] (''Circus aeruginosus''), [[Zelenonoga tukalica|zelenonogo tukalico]] (''Gallinula chloropus''), [[Liska|lisko]] (''Fulica atra''), [[Beločeli deževnik|beločelega deževnika]] (''Charadrius alexandrinus''), [[navadna čigra|navadno čigro]] (''Sterna hirundo''), [[Plašica|plašico]] (''Remiz pendulinus''), pa tudi vijolično čapljo (''Ardea purpurea''), nočno čapljo (''Nycticorax nycticorax ''), [[rdečenogi martinec|rdečenogega martinca]] (''Tringa totanus'') in [[Čopasti ponirek|čopastega ponirka]] (''Podiceps cristatus''). Več kot polovica plaže zavzema [[spremenljivi prodnik]](''Calidris alpina)''), ki prezimovanje v Italiji in to v laguni.<ref>Mauro Bon, Danilo Mainardi, Luca Mizzan, Patrizia Torricelli: ''The Biodiversity in the Venice Lagoon as the Basis of a Sustainability Project'', in: Ignazio Musu (Hrsg.): ''Sustainable Venice. Suggestions for the Future'', Springer, 2001, S. 27–60, hier: S. 34.</ref> Med sesalci so našli škratjo miško (''Micromys minutus''), [[povodna rovka|povodno rovko]] (''Neomys fodiens''), [[Evropski dihur|evropskega dihurja]] (''Mustela putorius''), [[Kuna belica|kune belice]] ('' Martes foina''), [[Veliki voluhar|velikega voluharja]] (''Arvicola amphibius''), [[Mala podlasica|podlasico]] (''Mustela nivalis''), pa tudi [[Rjavoprsi jež|ježa]] (''Erinaceus europaeus''). Tui živi tudi [[Črnica]] ('' Coluber viridiflavus''), [[belouška]] (''Natrix natrix'') in [[kobranka]] (''Natrix tessellata''). Obstajajo tudi številne vrste žuželk in pajkov. Obstajajo številne rastlinske vrste [[Slanuša|slanuš]], kot na primer [[osončnik]] (''Salicornia''), [[ozkolistna mrežica]] (''Limonium angustifolium'') in trave kot ''Puccinellia'' (slanovka). Vegetacija pod vodno gladino sestavljata dve skupnosti rastlin, ki so za race velikega pomena in sicer razne morske trave. Poleg tega je tu še [[trstičevje]] (''Phragmites australis''), [[širokolistni rogoz]] (''Typha latifolia''). Večina teh vrst živi v ribolovnem območju, ki niso odprte lagune, ker so močvirja (''paludi'') v veliki meri uničena. Od prvotnih gozdov ostaja le park Villa Matter v Mestrah in 230 ha gozda Carpenedo. Tam rasteta v glavnem [[navadni gaber]] (''Carpinus betulus'') in hrast [[Dob (drevo)|dob]] (''Quercus robur''). Mestre so sicer obdane z gozdovi, med njimi Bosco dell'Osellino, je Bosco di Campalto in Boschi Ottolenghi. Leta 1984 se je prebivalstvo uprlo gradnji bolnišnice neposredno nasproti gozda Carpenedo in uveljavljajo postopno širitev gozdov. Poleg tega so ogromno smetišče med Mestrami in laguno, ki pokriva območje 7 kvadratnih kilometrov, pretvorili v park, Parco San Giuliano. Potem je tu še Parco Albanese med Mestrami in Carpenedom, ki obsega 33 ha.<ref>''[http://www.enti.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/52 Istituzione Bosco e Grandi Parchi]'',</ref> === Obseg, lega in upravna delitev === <gallery widths="160" heights="160"> Slika:Map of comune of Venice (province of Venice, region Veneto, Italy).svg|Lokacija v pokrajini Benečija Slika:MunicipalitaVCE.png|Občine mesta Benetke Slika:Sestieri di Venezia.svg|Šest ''Sestieri'' v zgodovinskem centru Benetk<br /> vijolična;" />&nbsp;Cannaregio<br /> modra;" />&nbsp;Castello<br /> rumena;" />&nbsp;Dorsoduro<br /> zelena;" />&nbsp;San Marco<br /> siva;" />&nbsp;San Polo<br /> rdeča;" />&nbsp;Santa Croce </gallery> Benetke so glavno [[mesto]] italijanske dežele [[Benečija|Benečije]]. Občina obsega zgodovinski center z okoli 7&nbsp;km² površine in največji del beneške lagune, z več kot 60 otoki. Poleg tega sta tu še podolgovata otoka Lido in Pellestrina, ki razmejujeta laguno od Jadranskega morja in v bližini na kopnem, okrožja Favaro Veneto, Mestre, Chirignago, Zelarino in Marghera. Mesto je bilo leta 2005 razdeljeno na šest okrožij ali ''municipalità''.<ref>[http://www.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/8719 ''Suddivisioni amministrative''], Comune di Venezia.</ref> Municipalità Venezia-Murano-Burano obsega zgodovinski center ali staro mesto. To je nadalje razdeljeno na šest ''Sestieri'', od katerih so tri levo in desno od Grand Canala. V smeri toka desno so San Polo, Dorsoduro, kamor sodijo tudi otoki na južnem robu starega mesta Giudecca in Santa Croce. Na levi strani so San Marco z otokom San Giorgio Maggiore, Cannaregio in Castello. Gledano iz Doževe palače pa se tisti, ki se nahajajo na tej strani kanala imenujejo ''citra'' (ta stran), na drugi strani pa ''ultra''. Poleg šestih ''sestieri'' so v staro mesto še srednji in severni del lagune s številnimi otoki, katerih glavni otok je Murano, severovzhodni trije otoki Burano, Torcello in Mazzorbo in zelenjavna otoka Erasmo in Vignole. ''Municipalità Lido-Pellestrina'' pa zavzema vzhodni del lagune os Chioggia so Jesolo polotoka, ki zapira laguno od Jadrana. Dve dolgi, ozki sipini podaljšujeta Benetke za več kot 20&nbsp;km na jug. Severni Lido di Venezia se je razvil v 19. stoletju v elegantno obmorsko letovišče z luksuznimi hoteli in igralnicami. Pellestrina živi predvsem od ribolova in školjk. Chioggia, ki se nahaja se na južnem robu lagune, ne spada v Benetke. Poleg teh otoških ''municipalità'' so štiri bolj na celini. Okraj Mestre-Carpenedo je bil vključen leta 1926 in je dom za več kot polovico prebivalcev mesta. Poskusi Mestre da bi se osamosvojile je že večkrat propadlo, nazadnje v letu 2003. Industrijsko okrožje Marghera je tudi na celini, zanjo je značilna petrokemična industrija. Okraj Favaro Veneto se nahaja severovzhodno od Mestre, tukaj je letališče Marco Polo. === Prebivalstvo === Leta 1300 naj bi samo v beneški laguni prešteli približno 85.000 do 100.000 prebivalcev, kar je številka, ki se hitro naraščala in pred prvo kugo leta 1348 dosegla 140.000. Leta 1600 naj bi bilo okoli 150.000 160.000 prebivalcev.<ref>Zur Bevölkerungsentwicklung vgl. Karl Julius Beloch: Bevölkerungsgeschichte Italiens, Bd. 3: Die Bevölkerung der Republik Venedig, des Herzogtums Mailand, Piemonts, Genuas, Corsicas und Sardiniens. Die Gesamtbevölkerung Italiens, Berlin 1961, Abschnitt VII Die Republik Venedig.</ref> Stanje števila prebivalcev v nekaj zadnjih desetletjih je v spodnji tabeli, iz katere je razvidno stalno povečevanje prebivalstva v sto letih do okoli 1970 (ko je bilo v Benetkah kar 363.000 prebivalcev), odtlej pa se spet polagoma zmanjšuje in je že na ravni iz 30. let 20. stoletja. {| | {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe5" ! Leto ! št. preb. |- | 1861 || align="right" | ni podatka |- | 1871 || align="right" | 164.965 |- | 1881 || align="right" | 165.802 |- | 1901 || align="right" | 189.389 |- | 1911 || align="right" | 208.463 |} | {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe5" ! Leto ! št. preb. |- | 1921 || align="right" | 223.373 |- | 1931 || align="right" | 250.327 |- | 1936 || align="right" | 264.027 |- | 1951 || align="right" | 316.891 |- | 1961 || align="right" | 347.347 |} | style="vertical-align:top;" | {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe5" ! Leto ! št. preb. |- | 1971 || align="right" | 363.062 |- | 1981 || align="right" | 346.146 |- | 1991 || align="right" | 309.422 |- | 2001 || align="right" | 271.073 |- | 2007 || align="right" | 268.736 |} |} === Pobratena in partnerska mesta === {| class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|IRN}} [[Širaz]], Iran *{{flagicon|PAK}} [[Islamabad]], Pakistan, since 1960 *{{flagicon|IDN}} [[Palembang]], Indonezija. *{{flagicon|PRC}} [[Sudžou]], Kitajska, od 1980 *{{flagicon|THA}} [[Bangkok]],Tajska *{{flagicon|EST}} [[Talin]], Estonija *{{flagicon|COL}} [[Pereira, Kolumbija|Pereira]], Kolumbija || *{{flagicon|TUR}} [[Carigrad]], Turčija, od 1993 *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 1994 *{{flagicon|ARM}} [[Erevan]], Armenija, od 2011<ref name="Yerevan twinnings 2">{{cite web|url = http://www.yerevan.am/en/partner/sister-cities/|title = Yerevan – Twin Towns & Sister Cities|accessdate = 2013-11-04|work = Yerevan Municipality Official Website|publisher = © 2005—2013 www.yerevan.am}}</ref> *{{flagicon|IDN}} [[Banjarmasin]], Indonezija. *{{flagicon|POR}} [[Aveiro, Portugalska|Aveiro]], Portugalska, od 1998 *{{flagicon|GER}} [[Nürnberg]], Nemčija, od 1999 *{{flagicon|ARG}} Tigre, [[Buenos Aires]], Argentina || *{{flagicon|PRC}} [[Qingdao]], Kitajska, od 2001 *{{flagicon|RUS}} [[Sankt Petersburg]], Rusija, 2006–2013<ref name="Venice_Russia">{{cite news|last=Morgan|first=Glennisha|title=Venice To Cut Ties With St. Petersburg Over Anti-Gay Law|url=http://www.huffingtonpost.com/2013/01/30/venice-st-petersburg-anti-gaw-propaganda-law_n_2576044.html |accessdate=17 October 2013 |newspaper=The Huffington Post |date=30 January 2013 |quote=Venice_Russia |url-status=live}}</ref>{{failed verification|date=April 2014}} *{{flagicon|GRE}} [[Solun]], Grčija, od 2003 *{{flagicon|USA}} [[Fort Lauderdale, Florida|Fort Lauderdale]], ZDA, od 2007 *{{flagicon|UK}} [[Wolverhampton]], Velika Britanija *{{flagicon|CZE}} [[Most, Češka|Most]], Češka *{{flagicon|CRO}} [[Dubrovnik]], Hrvaška, od 2012 |} Leta 2013 so mestne oblasti prekinile povezavo s Sankt Peterburgom zaradi nasprotovanja Rusiji, ki je sprejela zakone proti homoseksualcem. == Struktura starega mesta == [[Slika:Canaletto, Veduta del Palazzo Ducale.jpg|thumb|Canalettova veduta: od leve Zecca, Campanile, Biblioteca Marciana, Piazzetta in Doževa palača]] [[Slika:Venedig Ankunft.JPG|thumb|Granitna stebra z levom in marmornim kipom sv. Teodorja]] [[Slika:Palazzo Grimani di San Luca (Venice).jpg|thumb|Palazzo Grimani di San Luca]] Zgodovinsko mesto Benetke je sestavljeno iz 118 otokov, med katerimi tečejo različno široki kanali. Za mnoge od teh otokov ima trg kot komunikacijsko, prometno in trgovsko središče, kjer je tudi cerkveno skupnost. So se pa od zgodnjega 19. stoletja nekatere poti premenile, kot je na primer gradnja široke ''Strada Nova'' ali ''Via Eugenia'' (zdaj ''Via Garibaldi'').<ref>Zur Baugeschichte: [http://venedig.jc-r.net/strada-nova.html Strada Nova / Via Vittorio Emanuele II].</ref> oder der Via Eugenia (inzwischen: Via Garibaldi).<ref>Arne Karsten: ''Kleine Geschichte Venedigs'', C. H. Beck, München 2008, S. 233.</ref> === Funkcijska delitev === Poleg te osnovne strukture se zaradi različnih zgodovinskih funkcij nekatere mestne četrti močno razlikujejo, kot je [[Trg svetega Marka, Benetke|Markov trg]], nekdanji najmočnejši oz. reprezentančni center mesta. Je največji trg, z dimenzijami 175 m dolžine in do 82 m širine, ob katerem prevladujejo državne zgradbe, zlasti [[Doževa palača]] in Procuratie di San Marco. Poleg teh še knjižnice in [[muzej]]e, [[Bazilika svetega Marka, Benetke|bazilika svetega Marka]] in [[Campanile, Benetke|Campanile]], pa tudi štiri velike [[kavarna|kavarne]]. Na drugi strani Canala Grande je največji trg [[Campo San Polo]]. Večji od območja Trga svetega Marka, je v vzhodnem delu mesta [[Arsenal, Benetke|Arsenal]], ki je za Benetke zelo pomembno [[ladjedelništvo|ladjedelniško]] in vojaško območje. Njegovo okolje ima tipične značilnosti industrijskega okrožja, saj je bilo začasno zaposlenih tudi 10.000 delavcev. V srednjem veku so delavce, ki so delali v Arsenalu imenovali ''arsenalotti''. Od sredine 19. stoletja je za zahodni del mesta najbolj značilna povezava s kopnim. Tam se konča velik most Ponte della Libertà, kot povezava s celino, ki je bil zgrajen leta 1931 kot cestni most, zraven leta 1841-1846 zgrajenega železniškega mostu.<ref>Arne Karsten: ''Kleine Geschichte Venedigs'', C. H. Beck, München 2008, S. 235.</ref> Na koncu je železniška postaja, parkirišče in avtobusna postaja na [[Piazzale Roma]]. Naslednja proga se konča na Stazione Marittima, ki železnico povezuje z majhnim pristaniščem. Poleg tega je Tronchetto, 18 arov velik umetni otok s parkiriščem. Na južni strani mesta od pristanišča Zattere se ta podaljša na zahod do Canala Grande, dalje proti vzhodu od Doževe palače do Bienala je Riva degli Schiavoni. Južna stran se uporablja kot promenada. Enako velja tudi za nasprotno severno stran Giudecca, ki je skoraj edina brez industrijskih zgradb, razen Stucky mlin. Ta stavba je bila zgrajena leta 1895 po načrtih arhitekta [[Ernst Wullekopf|Ernsta Wullekopfa]] iz Hannovra.<ref>Jürgen Julier: ''Il Mulino Stucky a Venezia'', Venedig 1978, S. 18f.</ref> V mnogih okrajih so ohranjene bolj mešane socialne zgradbe, so se pa nekatere od njih se zdi, razvile v revne soseske, kot je Sacca Fisola. Območje okoli Arsenala do Via Garibaldi je bolj tipična delavska soseska. Čeprav je ''Serenissima'' gostila mnogo prebivalcev različnih narodov, se le redke ulice imenujejo tako (Calle dei Greci, itd). Samo geto, okrožje, v katerem so od 1516 do začetka 19. stoletja živeli Judje, ima svojo strukturo in gradnjo hiš. Stanovanjske razmere so bile zelo utesnjene - leta 1552 je v območju velikem približno tri orale živelo 900 prebivalcev, leta 1611 jih je bilo že 5500. Od leta 1633 so morali poleg starega ('' Ghetto vecchio'') zgraditi še nov geto, (''Ghetto novissimo'') Ulice z enakimi funkcijami so dejansko urejali tu in tam je že v poznem srednjem veku, kot na primer na področju trga Rialto in Carampane, nekdanja četrt prostitutk v Arsenalu in Doževi palači. Prevlada vodnega prometa je očitna v Grand Canalu, ki je samo po delih dostopen pešcem. To je mogoče predvsem na mostu Rialto, nekdanjem trgovskem centru mesta. Od poznega srednjega veka so ob kanalu gradili reprezentančne palače (''palazzi'') ali hiše (''case'') plemičev. Njihove palače so imenovali na splošno Ca 'Contarini, včasih kot Palazzo Barbarigo della Terrazza ali Palazzo Grimani di San Luca, ki je nastala v 16. stoletju, v občini Saint Luka, po lastniku. Okoli tega osrednjega območja mesta so številni otoki, kjer so bili namenjeni različnim dejavnostim že v srednjem veku: pokopališče je na otoku San Michele in steklarstvo na otoku Murano ali za pridelava zelenjave na Sant 'Erasmo, drugi so služili vojaški varnosti lagune. === Gradnja === Vasi v laguni so bile zgrajene na milijonih lesenih drogov, zabitih v zemljo. Na to fazo, tako imenovanega ''Zattaron'' - vrsta pontona iz dveh plasti macesnovih desk pritrjenih z opeko. Na ''Zattaron'' so postavili temelje zidov in končno nadzemni zid. Stavbe so bile zgrajene iz lahkih votlih opečnih zidakov - ''mattoni''.<ref>Zum Hausbau grundlegend: Richard J. Goy: ''Venetian Vernacular Architecture. Traditional Housing in the Venetian Lagoon'', Cambridge University Press 1989, passim.</ref> Številne stavbe so kljub prizadevanjem v slabem stanju. Eden od razlogov za to je naraščajoča voda, zaradi česar je večina nižjih nadstropij neprimerna za bivanje. Drugič, od konca Beneške republike je bila skrb in ukrepi na stavbah in kanalih zanemarjena. Negativno vpliva tudi izkopavanje globokih poti za čezmorska plovila, ki prihajajo v pristanišče Marghera, kar izpira temelje. Končno, stanovanja so precej dražja kot na celini, zato so stavbe v starem mestnem jedru pogosto nenaseljene. === Ceste, ulice in trgi === [[Slika:MZK 001 Nr 09 Eine Ansicht des Dogenpalastes - Fig. 01 Ende 14. Jhdt.jpg|thumb|left|Risba Doževe palače, konec 14.st.]] [[Slika:San Marco-00.jpg|thumb|links|Trg sv. Marka]] Benečani razlikovali pešpoti ob stavbah zelo previdno. Glavne ulice ''Rughe'' (iz francoščine ''Rue'') in ''Salizade'', prve iz druge polovice 13. stoletja, prekrite z mavcem, so številčno omejeni. ''Calle'' se imenujejo ozke ulice, ulice vzdolž kanalov se imenujejo ''Fondamenta'' in služijo kot temelj za stavbe. ''Lista'' je del ceste v bližini velikih palač in veleposlaništev, ki uživajo posebno imuniteto. ''Mercerie'' so ulice s trgovinami (merce = blago), ''Rive'' (obala), potekajo po stranskih kanalih. ''Rio Tera'' je poplavljen kanal, ''Ramo'' je kratka esta, ki se odcepi od ''Calle'' ali ''Campiello'', majhen trg. ''Campo'' je kraj, kjer stoji cerkev, je velik odprt prostor, prej zelenjavni vrt ali pašnik za konje. ''Campiello'' je obdan s hišami obrnjenimi na trg, ''Corti'' so dvorišča hiš. ''Paludo'' opozarja, da je bilo to območje prej zamočvirjeno, ''Pissine'' pa so ribniki, kjer lahko plavate in ribarite. ''Sotoportego'' so prehodi skozi hiše (''portego'' se imenuje dvorana v prvem nadstropju, tako da gre pot skozi to dvorano) in povezuje ''Calli'', ''Campielli'' in ''Corti''. Trgi (''Campi'') in majhni trgi (''Campielli'') se razlikujejo od ''Piazza''. Tako kot pravi Piazza di San Marco, Piazzetta označuje trg pred Doževo palačo, ki povezuje Piazza San Marco z ''Molo'', pristanišče. ''Piazzetta dei Leoncini'' je del trga svetega Marka, severno od bazilike, poimenovane po dveh levjih kipih. Trg z avtobusno postajo se imenuje ''Piazzale Roma''. Obstaja samo ena ''Strada'', to je Strada Nova, in tri ''Vie'' (Via 25 Aprile, Via Vittorio Emanuele in Via Garibaldi). === Kanali in mostovi === [[Slika:Ponte di Rialto.jpg|thumb|Most Rialto]] [[Slika:Venezia Canals by Horst Michael Lechner.jpg|thumb|Beneški kanal]] Benetke imajo okoli 175 kanalov v skupni dolžini 38 kilometrov.<ref>[http://web.archive.org/web/20070819170341/http://www.geocities.com/wokmou.geo/nomcanaE.gif Karte mit den Namen aller Kanäle].</ref> Glavna arterija je [[Canal Grande, Benetke|Canal Grande]], v katerega prihajajo vodne poti iz zgodovinskega središča. Razlika plimovanja je bila včasih 60&nbsp;cm. Preko sistema urejanja voda so zagotovili konstantno cirkulacijo za čiščenje mesta in vode. Kanali so bili prvotno globoki približno 1,85 m. Do leta 1990 niso bili očiščeni. Že od 18. stoletja se bili številni kanali napolnjeni ali zaprti, kar je mogoče prebrati iz napisov ''rio terà''. Primer je široka Via Garibaldi, ki je ustvarjena tako, da je bil zapolnjen kanal. Leta 1776 je bil napolnjena Rio de le Carampane, tam je majhen trg. V mestu je 398 mostov.<ref>Dies und das Folgende nach: Tiziano Rizzo: ''I ponti di Venezia'', Rom 1983.</ref> Do okoli leta 1480 so bili večinoma iz lesa, kasneje pa so jih nadomestili s kamnitimi mostovi. Zdaj obstajata le dva izmed njih brez ograj, eden od njih je Hudičev most (''Ponte del Diavolo'') na otoku Torcello, drugi odpira zasebno hišo v Cannaregio. Mnogi so bili zgrajeni zelo nizki, za lažji dostop s konji in vozovi. [[Most Rialto]] je bil do sredine 19. stoletja edini most čez Canal Grande. Kasneje so dodali tri in sicer Ponte degli Scalzi v bližini železniške postaje, ki je železen most iz leta 1932 (predhodnik 1856) in Ponte dell'Accademia iz leta 1854 je bil nadomeščen 1933. Četrti most [[Ponte della Costituzione]] je bil odprt leta 2008. Ta most povezuje Piazzale Roma z obalo (Fondamenta S. Lucia) vzhodno od železniške postaje Santa Lucia. Eden od najbolj znanih mostov, [[Most vzdihljajev, Benetke|Most vzdihljajev]] (Ponte dei Sospiri) povezuje nekdanji državni zapor v pritličju, tako imenovane ''Pozzi'', z Doževo palačo. Most Ponte della Paglia, med Rio di Palazzo in Doževo palačo, je tako imenovan, ker je služil kot privez za plovila naložena s slamo. Drugi mostovi so poimenovani po ekstravagantnih bližnjih palačah ali cerkvah, pogosto po svetniku. Ime ''Ponte storto'' je uporabljeno več desetkrat in kaže most, ki prečka Rio pod kotom. Vsakoletna posebnost, ki se dogaja 21. novembra je procesija preko mostov čez Canal Grande, ki povezuje cerkvi Santa Maria del Giglio in [[Santa Maria della Salute]]. Procesija poteka v zahvalo za osvoboditev od kuge leta 1630/1631. Podobno se odvija v soboto pred tretjo nedeljo v juniju čez mostove čez Giudecca Canal v cerkev Il Redentore. Ta festival prinaša zahvalo za odrešenje od kuge leta 1575/1576. Daleč najdaljši most je železniški most, ki je bila zgrajen 1841-1846 in povezuje Benetke s kopnim. Ta Ponte della Libertà (most svobode), je svoje ime dobil po osvoboditvi izpod fašizma, je dolg 3623 metrov in se naslanja na 222 kamnitih obokov. ==Infrastruktura== === V zgodovini === [[File:Giudecca Canal, view from St Mark's Campanile.jpg|thumb|Kanal Giudecca. Pogled iz zvonika sv. Marka.]] Benetke so zgrajene na [[arhipelag]]u 117 otokov, ki oblikujejo 177 kanalov v plitvi [[laguna|laguni]], in so povezani s 409 [[most]]ovi.<ref>{{cite web|url=http://www.studyabroad.com/pages/sitecontent/venice.aspx |title=Venice Study Abroad |accessdate=6 October 2010}}</ref> V starem centru imajo kanali vlogo cest in je skoraj edina oblika prevoza po vodi ali peš. V 19. stoletju je na celini nastala železniška postaja Venezia Santa Lucia, v 20. stoletju pa zgrajena cesta Ponte della Libertà s parkiriščem (na otoku Tronchetto in v Piazzale Roma). Benetke so največje urbano območje v Evropi brez avtomobila in edinstven primer mesta v Evropi, ki je ostalo tudi v 21. stoletju v precejšnji meri delujoče povsem brez avtomobilskega prometa. Klasični beneški čoln je [[gondola]], čeprav se zdaj uporablja predvsem za turiste, poroke, pogrebe ali druge obrede, ali kot trajekt (italijansko ''traghetti'') za prečkanje Canala Grande v odsotnost bližnjega mostu. Velike gondole imajo žametne sedeže in perzijske preproge. Manjše so znane kot ''sandolo''. Na sprednji strani vsake gondole je velik kos kovine imenovan ''fero'' (železo). Njegova oblika se je razvila skozi stoletja, kot je dokumentirano na številnih znanih slikah. Oblika v podobi doževega klobuka je postala postopoma standardizirana in je bila končno določena v lokalni zakonodaji. Sestavljen je iz šestih palic, kar predstavlja Sestieri mesta, znak nazaj predstavlja otok Giudecca. === Vodni transport === [[File:Rialtobrücke am Tag.jpg|thumb|Most Rialto]] Benetke so mesto majhnih otokov, nastalih v srednjem veku, ki so jih z izkopavanjem tal dvignili nad močvirnato podlago in plimovanje. Nastali kanali so spodbudil razvoj navtične kulture, kar se je izkazalo pomembno za gospodarstvo mesta. Danes ti kanali še vedno zagotavljajo transportne poti za prevoz blaga in ljudi v mestu. Labirint kanalov speljan skozi mesto je zahteval izgradnjo več kot 400 mostov, ki omogočajo prehodnost. V letu 2011 je bil v mestu odprt Ponte della Costituzione, četrti most čez Canal Grande, ki povezuje avtobusni terminal na območju Piazzale Roma z železniško postajo (''Stazione Ferroviaria''), preostali so Ponte di Rialto, Ponte dell'Accademia in Ponte degli Scalzi === Javni transport === Azienda del Consorzio Trasporti Veneziano (ACTV) je javno podjetje, odgovorno za javni prevoz v Benetkah. ==== Območje lagune ==== Glavno javno prevozno sredstvo so motorni vodni avtobusi (''vaporetti''), ki vozijo na redni progi vzdolž Canala Grande in med mestnimi otoki. Edine gondole še vedno v splošni rabi so ''traghetti'', trajekti za pešce, ki prečkajo Canal Grande na določenih mestih, kjer ni mostov. ''People Mover di Venezia'' (upravlja ga ASM) je javni tranzitni sistem, ki povezuje otok Tronchetto s Piazzale Roma in je bil vzpostavljen leta 2010. Pomembni so tudi vodni taksiji. ==== Lido in otoki Pellestrina ==== Lido in Pellestrina sta dva otoka, ki tvorita pregrado med južno beneško laguno in Jadranskim morjem. Na teh otokih je cestni promet dovoljen. Obstajata avtobusni promet na otokih in ladijski promet, ki povezuje otoka z drugimi otoki (Venice, Murano, Burano) in s polotokom Cavallino-Treporti. ==== Celinski del ==== Celinske Benetke so sestavljene iz 5 okrajev: Mestre-Carpenedo, Marghera, Chirignago-Zelarino in Favaro Veneto. Mestre je središče in najbolj naseljeno urbano območje celinskih Benetk. Obstaja več avtobusnih linij in dve tramvajski progi. Večina povezuje celino s Piazzale Roma, glavno avtobusno postajo v Benetkah preko Ponte della Libertà, mostom, ki povezuje celino s skupino otokov, ki sestavljajo zgodovinsko središče Benetk. <gallery> File:Vaporetto 01.jpg|Vaporetto v Benetkah File:Chiesa di Sant'Andrea Apostolo ou della Zirada - People Mover of Venice.jpg|''People Mover di Venezia'' File:IRISBUS ACTV in Mestre.jpg|Avtobus v Mestrah File:Tramvia.sandonà.JPG|Tramvaj v Mestrah </gallery> === Železnica === Benetke so povezane z regionalnimi in nacionalnimi vlaki, vključno z vlakom v [[Rim]] (3,5 ure) in [[Milano]] (2,5 ur). [[Treviso]] je oddaljen 35 minut vožnje. [[Firence]] in [[Padova]] sta dve od postaj med Rimom in Benetkami. Obstajata dve glavni postaji: * Postaja St. Lucia je le nekaj korakov stran od postaje za vaporette v zgodovinskem mestu poleg Piazzale Roma. Postaja je tudi terminal ''Venice Simplon Orient Express'' iz Pariza in Londona. * Postaja Mestre je na celini, na meji med okrajema Mestre in Marghera. Obe postaji upravlja podjetje ''Grandi Stazioni''. Drugi manjše postaje v občini so: Venezia Porto Marghera, Venezia Carpenedo, Venezia Mestre Ospedale, Venezia Mestre Porta Ovest. ===Letališče=== Letališče mesta Benetke je na kopnem, v kraju [[Tessera]]. Imenuje se ''Aeroporto Marco Polo'' in je tretje v Italiji po številu potnikov. Razen tega je na [[Lido di Venezia|Lidu]] tudi manjše privatno letališče ''Giovanni Nicelli''. == Umetnost in kultura == [[Slika:Gentile Bellini - Procession in St. Mark's Square (Galleria dell'Accademia, Venice).jpg|thumb|Gentile Bellini: ''Čudež križa'', procesija na trgu sv. Marka, 1496, [[Gallerie dell'Accademia, Benetke]]]] V celotnem srednjem veku je na Benetke močno vplivala bizantinska kultura in v poznem srednjem veku, podobno kot Firence, so impulzi iz vzhoda pomembno vplivali na renesanso. Begunci iz Konstantinopla so s seboj prinesli antično umetnost in klasične spise. Svojevrsten umetniški razvoj v Benetkah sega v zgodnjo zgodovino, zato je gotski beneški slog zelo drugačen od drugih konceptov gotike. Umetnost je Benetke v času renesanse in baroka povzdignila zelo visoko. Benetke so bile "antiteza" Firenc in so gostile številne umetnike kot: [[Vittore Carpaccio|Carpaccio]], [[Giorgione]], [[Giovanni Bellini]], [[Tizian]], [[Paolo Veronese|Veronese]] in pozneje [[Jacobo Robusti Tintoretto|Tintoretto]], [[Giovanni Battista Tiepolo]], [[Francesco Guardi|Guardi]] in [[Canaletto]]. Nekatere najbolj poznane znamenitosti Benetk so: * [[Doževa palača]] * [[Bazilika svetega Marka, Benetke|Bazilika svetega Marka]] * [[Campanile, Benetke|Campanile]] (zvonik visok 99 m) * operna hiša [[La Fenice]] * otok [[Murano]] s steklarskimi delavnicami * gledališče Carlo Goldoni * [[Beneški bienale]] <gallery> Slika:Wenecja gondole.JPG|Gondole Slika:Venedig Kanal.jpg|Značilni beneški kanal Slika:Beneski maski1.jpg|Beneški karneval - dve maski Slika:Benetke ura z zodiakom.JPG||Ura z zodiakom na Markovem trgu Slika:Chiesa di San Zaccaria Venezia.jpg|[[cerkev sv. Zaharije, Benetke|Cerkev sv. Zaharije]] Exterior of Santi Giovanni e Paolo (Venice) from Campo San Zanipolo.jpg|S. Zanipolo. Nekoč ometane opečne stene so bile očiščene ob obnovi v 20. st. </gallery> === Arhitektura === ==== Cerkve ==== [[Slika:Basilica di Santa Maria dei Frari - Venezia.jpg|thumb|[[Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari]]]] Benetke so bogate po cerkvah (124) od [[romanska arhitektura|romanike]] (kripta v cerkvi sv. Zaharije) do [[baročna arhitektura|baroka]], zvonik ([[Campanile, Benetke|Campanile]]). Beneška cerkvena arhitektura se obnaša konzervativno in samosvoje glede na rimske in evropske trende. Simbol Benetk kot mesta in nekdanja republika je [[Stolnica svetega Marka, Benetke|Bazilika svetega Marka]], prvotno zgrajena v [[bizantinska arhitektura|bizantinskem slogu]] svetišče za relikvije [[sveti Marko|svetega Marka Evangelista]], istočasno državna in cerkev [[dož]]ev. Med letoma 976-1094 zgrajena po uničenju prejšnje z navzkrižnimi kupolami po vzoru iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Še prej je bila v 7. stoletju zgrajena bazilika Santa Maria Assunta na Torcellu. Kot najstarejša cerkev v Benetkah velja San Giacomo di Rialto, čeprav so bile tudi tu, kot v večini cerkva, narejene večje strukturne spremembe. Tudi v San Giovanni Decollato (San Zan Degola) so še vedno v velikem obsegu zastopani prvotni elementi, v San Giacomo dall'Orio je večina elementov iz 14. stoletja. San Polo je nastala v 9. stoletju in bila obnovljena v 14. in 15. stoletju v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]]. Gotski portal na južni strani je delno pripisan Bartolomeo Bonu (pred 1410-1464 / 67), ki je gradil tudi v [[Ca' d'Oro]]. Leta 1804 je bila cerkev v veliki meri obnovljena. S prihodom beraških redov [[dominikanci|dominikancev]] in [[frančiškani|frančiškanov]] v Benetke v 13. stoletju, so se pojavili molitveni prostori in končno velike strukture, kot sta [[Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari|Santa Maria Gloriosa dei Frari]] (danes državni arhiv) in [[Cerkev svetega Janeza in Pavla, Benetke|Bazilika svetega Janeza in Pavla]] (tudi San Zanipolo) s 101 m dolžine in 35 m višine največja cerkev v Benetkah in grobnica dožev. Še ena pomembna je gotska cerkev Madonna dell'Orto (končana po 1377, s fasado iz 15. stoletja). Prehodne oblike renesanse že ima cerkev sv. Zaharije benediktinskega samostana v okrožju Castello iz prvega obdobja gradenj, morda pod vplivom florentinskih kamnosekov - najprej pod arhitektom [[Michelozzo]] di Bartolomeo 1433-1434 - ki je kasneje sodeloval pri gradnji prve benediktinske knjižnice v povezavi s samostanom San Giorgio Maggiore.<ref>[http://venedig.jc-r.net/kirchen/san-zaccaria.htm San Zaccaria] Jan-Christoph Rößler, ''Architektur in Venedig''</ref><ref>[http://webdoc.sub.gwdg.de/ebook/diss/2003/tu-berlin/diss/1992/rosemann_andrea.pdf Andrea Rosemann: Die Kirche San Zaccaria in Venedig, Berlin 2001 S.120/1] (PDF-Datei; 4,0&nbsp;MB)</ref> Prva renesančna verska stavba, ki je bila zgrajena v Benetkah v času Bartolomeo Buona okoli 1460, je San Michele in Isola (1468-1479), ki jo je zgradil Mauro Codussi. Fasada cerkve sv. Zaharije, ki jo je tudi končal Mauro Codussi 1483-1504 je podobna. Tudi Maura Codussija cerkev Santa Maria Formosa, je verjetno ena izmed najbolj znanih renesančnih cerkva v Benetkah, ker ima renesančno in baročno fasado. Od 1492 dalje je nastala [[Santa Maria dei Miracoli, Benetke|Santa Maria dei Miracoli]]. Primer uporabe križnih kupol je cerkev San Giovanni Crisostomo iz leta 1500. Glavna cerkev iz začetka 16. stoletja, San Salvatore, je podobna San Marcu. Tehnika [[inkrustacija|inkrustacije]] je najbolj popolna v [[Sveta Marija Čudežna, Benetke|Santa Maria dei Miracoli]]. [[Slika:Basilica di San Giorgio Maggiore (Venice).jpg|thumb|San Giorgio Maggiore]] Arhitekt kot [[Jacopo Sansovino]] je zasnoval San Zulian, San Martino in notranjost San Francesco della Vigna, [[Antonio Abbondi|Lo Scarpagnino]] je zasnoval [[San Sebastiano, Benetke|San Sebastiano]]. [[Andrea Palladio]] je zgradil [[Cerkev San Giorgio Maggiore, Benetke|San Giorgio Maggiore]], Il Redentore in fasado San Francesco della Vigna, vse izjemne stavbe. Fasada San Pietro di Castello je naslednica oblikovalskega jezika Palladija ki se pojavlja še dolgo po njegovi smrti v stavbah, kot so San Trovaso, San Stae in se je nadaljevala do 19. stoletja. V San Giorgio Maggiore, Sala del Conclave spominja na [[konklave]], ki se je začelo 1. dec 1799 in končalo 14. marec 1800 z izvolitvijo za [[Papež Pij VII.|papeža Pija VII.]] <ref>[http://venedig.jc-r.net/kirchen/san-giorgio-maggiore.htm San Giorgio Maggiore] Jan-Christoph Rößler, ''Architektur in Venedig''</ref>. Zaradi [[Napoleon]]ove okupacije Rima, je bil konklave zaradi varnostni preseljen v Benetke. V zahvalo za osvoboditev od kuge 1631-1686 je bila zgrajena cerkev [[Santa Maria della Salute]], najbolj pomembna baročna cerkev v Benetkah, ki jo je zasnoval [[Baldassare Longhena]]. Nekatere cerkvene fasade iz tega stoletja so ostale nedokončane, kot Santi Apostoli, San Marcuola, San Lorenzo in San Pantalon. Pročelje Pietà na Riva degli Schiavoni ni bila zaključena do 20. stoletja, fasada cerkve Gesuati (samo v Benetkah je bil to red, ki ni isto kot ''Gesuiti'' (jezuiti)) je bila končana le z darovanjem premožnega patricijev. Takšni skladi so pritekali celo za cerkve San Moise in Santa Maria Zobenigo, ki imajo ustrezne grobnice ustanoviteljev. Drugi finančniki so bile sekularne družbe, kot je ''Pinzocchere dei Carmini'', ki je pripadala karmeličanskemu redu kot tretjemu redu - od njih izhaja Scuola dei Carmini. Med letoma 1286-1348 so zagotovili gradnjo cerkve Santa Maria dei Carmini. Druge verske skupine, kot pravoslavni Grki so zgradili v mestu cerkve v 16. stoletja. Rezultat je bila leta 1498 zgrajena Scuola di San Nicolò dei Greci in cerkev San Giorgio dei Greci cerkev, zgrajena 1548. Protestantom ni bilo dovoljeno graditi cerkev. Med letoma 1706-1714 je začel [[Vincenzo Scamozzi]] graditi teatinsko cerkev San Nicola da Tolentino s korintskim pronaosom. Leta 1760 je bila zgrajena klasična Magdalenina cerkev. V krožni zunanjosti najdemo oktogonalno notranjost. Cerkev San Maurizio poudarja Napoleonov klasicizem. San Silvestro so začele graditi v zadnjem desetletju 19. stoletja, v klasičnem jeziku beneške Accademie. ==== Palače ==== [[Slika:Fondaco dei Turchi.jpg|thumb|left|''Fondaco dei Turchi'', najstarejša palača, kasneje trgovska hiša Turkov. Stolpa sta plod domišljije restavratorjev iz 19. st.]] Palača je splošen naziv za ''Casa Venice'' (skrajšano Ca'). V očeh javnosti sta bili samo dve palači v mestu, ki sta bili označeni kot taki: [[Doževa palača]] (''Palazzo Ducale'') in rezidenca beneškega [[patriarh]]a, Palazzo patriarchale. Od tako imenovanih bizantinskih palač jih obstaja le malo in so bile v veliki meri spremenjene v 19. stoletju. Dober vtis palače iz 13. stoletja daje [[Fontego dei Turchi]], čigar ime v resnici kaže na turško trgovsko hišo. Veliko starih elementov je še vedno na Ca 'da Mosto, ki je nastala v 13. stoletju. Dekorativni detajli kompleksa Loredan in Farsetti, zdaj Mestna hiša in sedež lokalne samouprave, izhaja večinoma iz 19. stoletja. Kljub temu fasado sestavlja tipični ''casa-fondaco'' (iz arabščine ''funduq'' = skladišče), ki ga je še vedno mogoče jasno videti: vrsta arkad v pritličju, ki so bile primerne za natovarjanje in raztovarjanje blaga in tudi razčlenjen [[piano nobile]]. V tlorisu se kaže osrednja dvorana, ki se razteza na fasado v obliki črke T. [[Slika:Ca' d'Oro facciata.jpg|thumb|links|[[Ca' d'Oro]], "zlata hiša"]] V teku gotskih dvoranskih razmerij je bil tloris v obliki črke T opuščen v korist oblike črke L, kasneje pa samo pravokotne dvorane. Tako imenovani ''gotico fiorito'' se je uporabljal v 15. stoletju s [[krogovičje]]m ob Canalu Grande in na Doževi palači. Največja struktura je [[Ca' Foscari]] na prvem ovinku Canala Grande. Za [[Ca' d'Oro]] (zlata hiša) so značilne barvne podobe v modri in zlati. Slike, še posebej [[Vittore Carpaccio|Vittore Carpacca]] in [[Gentile Bellini]]ja, kažejo intenzivno večbarvno gotsko arhitekturo. Pomembne hiše iz 16. stoletja sta dve palači Mauro Codussisa, Ca' Vendramin in Palazzo Corner Spinelli, z dvorano v obliki T. V nasprotju s cerkveno arhitekturo, se s profano arhitekturo [[Andrea Palladio]] v Benetkah ni ukoreninil. Novonastali dizajn Ca' Corner družine Cornaro, palače [[Jacopo Sansovino|Jacopo Sansovinija]], ki stoji ob Canalu Grande, je gradnja epohalne visoke renesanse, s kvadratnim dvoriščem po rimskem vzoru. Drug pomemben arhitekt ''cinquecenta'' je bil [[Sebastiano Serlio]], ki je realiziral nekaj svojih idej v sodelovanju s patricijem Francescom Zeno v eni od svoji novih palač. Do 18. stoletja je tradicionalen tip stavbe ostal večinoma zvest palači. Zadnje večje stavbe so Ca' Pesaro, [[Palača Rezzonico, Benetke|Ca' Rezzonico]] in Palazzo Grassi in se uporabljajo kot muzeji. Poleg baročne palače Grassi [[Baldassare Longhena|Baldassara Longhenasa]], obstajajo tudi primeri klasičnih palač arhitekta [[Antonio Diedo|Antonia Dieda]] in [[Andrea Tirali]]ja. [[Slika:Giovanni Antonio Canal - The Piazzetta (detail) (Galleria Nazionale d'Arte Antica, Rome).jpg|thumb|[[Biblioteca Marciana]], detajl iz Canalettove slike (1730–1750)]] Najpomembnejše delo arhitekta Sansovinija stoji nasproti Doževe palače, Libreria Vecchia (Stara knjižnica) iz približno 1540. Sansovino je prevzel idejo pri oblikovanju fasade iz Palazzo Vendramin-Calerghi, ki jo je izvedel Mauro Codussi med letoma 1481-1509. Cilj je bil vzpostaviti povezavo med običajnimi beneškimi arkadami in serijo kolonad florentinske renesanse. == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[seznam pristanišč v Italiji]] * [[Amsterdam]] * [[Stockholm]] * [[Brugge]] * [[Univerza v Benetkah]] *[[Beneški patriarhat]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Category:Venice}} * [http://www.comune.venezia.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/1 Uradna spletna stran mesta] {{ikona it}} {{ikona en}} {{Province of Venice}} {{Otoki Beneške lagune}} {{Svetovna dediščina v Italiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Benečiji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Pristanišča v Italiji]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Benetke|*]] cyoei3kpja69uxu3f4v9jeyziqcu8nq 0 6414 5728172 5727113 2022-08-06T15:38:13Z JozefD 5744 /* Urbanizacija in gospodarska rast (1840 do danes) */ wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --> | name = Severna Holandija | native_name = ''Noord-Holland'' | official_name = | settlement_type = [[Pokrajine na Nizozemskem| Nizozemska pokrajina]] | image_flag = Flag of North Holland.svg | flag_alt = | flag_size = 115px | image_seal = | seal_alt = | image_shield = Noord-Holland wapen.svg | shield_size = 55px | shield_alt = | nickname = | motto = | anthem = "Noord-Hollands Volkslied"<ref>{{in lang|nl}} [https://www.noord-holland.nl/Over_de_provincie/Vlag_en_volkslied Noord-Hollands volkslied], Province of North Holland. Retrieved on 19 Januari 2019.</ref><br>(Himna Severne Holandije) | image_map = Noord-Holland in the Netherlands.svg | map_alt = | map_caption = Lokacija Južne Holandije na Nizozemskem | image_map1 = North Holland by Sentinel-2, 2018-06-30.jpg | pushpin_map = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = | coordinates = {{koord novi|52|40|N|4|50|E|region:NL-NH|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = [[Nizozemska]] | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 1840 ([[Holandija|razdelitev Holandije]]) | founder = | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Haarlem]] | seat1_type = Največje mesto | seat1 = [[Amsterdam]] | government_footnotes = | unit_pref = Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->| area_note = | area_water_percent = | area_blank2_title = <!-- square kilometers --> | area_footnotes = &nbsp;(2017)<ref>{{Cite web|url=http://www.waarstaatjeprovincie.nl/Paginas/Ruimtelijke%20ordening/Oppervlakte.aspx|title=Oppervlakte}}</ref> | area_total_km2 = 4092 | area_land_km2 = 2662 | area_water_km2 = 1430 | area_rank =4. | area_blank2_km2 = <!-- hectares --> | elevation_footnotes = | elevation_m = | population_footnotes = <ref name="auto">{{Cite web|url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/37230ned/table|title=CBS Statline|website=opendata.cbs.nl}}</ref> | population_total = 2877909 | population_as_of = 1. november 2019 | population_density_km2 = 1082 | population_demonym = | population_note = | population_density_rank = 2. | population_rank = 2. | blank_name = GDP (nominal)<ref>https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/9618249/1-26022019-AP-EN.pdf/f765d183-c3d2-4e2f-9256-cc6665909c80</ref> | blank_info = 2017 | blank1_name = &nbsp;- Skupaj | blank1_info = €159 billion/ [[USD]] 200 billion | blank2_name = &nbsp;- Na prebivalca | blank2_info = €56.300/ [[USD]] 70,000<ref>XE.com average EUR/ USD ex. rate in 2017</ref> | blank_name_sec2 = [[Human Development Index|HDI]] (2019) | blank_info_sec2 = 0,963<ref name="GlobalDataLab">{{cite web |url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/ |title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab |website=hdi.globaldatalab.org |access-date=13 September 2018}}</ref><br/>{{color|green|very high}} · [[List of provinces of the Netherlands by Human Development Index|2nd of 12]] | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = | postal_code = | area_code_type = | area_code = | iso_code = [[ISO 3166-2:NL|NL-NH]] | website = www.noord-holland.nl }} '''Severna Holandija''' ([[nizozemščina|nizozemsko]] ''Noord-Holland'') je ena od dvanajstih [[provinca|provinc]] [[Nizozemska|Nizozemske]]. Nahaja se v severozahodnem delu [[država|države]]. Poleg [[glavno mesto|glavnega mesta]] province, [[Haarlem]], v njej leži tudi glavno mesto države, [[Amsterdam]], poleg njih pa še [[Hilversum]], [[Alkmaar]] in [[Zaandam]]. ==Zgodovina== [[File:DeHors-Texel-SjoerdMartens.jpg|left|[[Duinen van Texel National Park|Nacionalni park Peščene sipine na otoku Texel]]|thumb]] [[File:Amsterdam, Netherlands (Unsplash 2Hs8zbwOLDA).jpg|thumb|left|[[Damrak]], [[Amsterdam]]]] [[File:Hartekamp-2011.jpg|thumb|left|[[Hartekamp]], [[Heemstede]]]] [[File:Binnenstad Hoorn, 1621 Hoorn, Netherlands - panoramio (71).jpg|left|thumb|[[Hoorn]]]] [[File:Boulevard zandvoort.JPG|thumb|left|[[Zandvoort]]]] [[File:Paviljoen Welgelegen.tif|thumb|250px|Vladna palača Pokrajine Severne Holandije, [[Villa Welgelegen]], v [[Haarlem]]u]] ===Natanek nove pokrajine (province) (1795 do 1840)=== Pokrajina Severna Holandija, kakršna je danes, izvira iz obdobja francoske vladavine od 1795 do 1813. To je bil čas osupljivih sprememb nizozemskega sistema provinc. Leta 1795 je bil stari red pometen in ustanovljena je [[Batavska_republika]]. V ustavi, sprejeti 23. aprila 1798, so bile korenito spremenjene stare meje. Republika je bila reorganizirana v osem departmajev (département) s približno enakim številom prebivalcev. Holandija je bila razdeljena na pet delov, imenovanih "[[Texel]]", "[[Amstel]]", "[[Delft|Delf]]", "[[Šelda]] en [[Meuse|Maas]]", in "[[Ren|Rijn]]". Prve tri od teh so ležale znotraj meja stare Holandije; zadnji dve sta bili sestavljeni iz delov različnih provinc. Leta 1801 so bile stare meje obnovljene, ko je bil ustanovljen departma Holandija. Ta reorganizacija je bila kratkotrajna , vendar je porodila koncept, da se Holandija razbije in postane manj močna provinca. Leta 1807 je bila Holandija reorganizirana. Tokrat sta bila dva dela imenovana "Amstelland" (ustreza sodobni provinci Severna Holandija) in "Maasland" (ustreza sodobni provinci [[Južna Holandija]]). Tudi to ni trajalo dolgo. Leta 1810 so bile vse nizozemske province vključene v Francoski imperij. Amstelland in Utrecht sta bila združena v departma "Zuiderzee" ([[Zuyderzée]] v francoščini) in Maasland se je preimenoval v "Monden van de Maas" ( Francosko Bouches-de-la-Meuse ). Po porazu Francozov leta 1813 je ta organizacija ostala nespremenjena kakšno leto. Ko je bila uvedena ustava iz leta 1814, je bila država reorganizirana v province in regije ( landschappen ). Zuiderzee in Monden van de Maas sta bila ponovno združena kot provinca "Holandija". Eden od ministrov v ustavnem odboru (van Maanen) je predlagal, da se ponovno uvede staro ime "Holandija in Zahodna Frizija", da bi spoštovali občutke ljudi te regije. Ta predlog je bil zavrnjen. Vendar delitev ni bila popolnoma zaustavljena. Ko je bila pokrajina Holandija leta 1814 ponovno ustanovljena, je dobila dva guvernerja, enega za nekdanji departma Amstelland (območje, ki je zdaj Severna Holandija) in enega za nekdanji departma Maasland (zdaj Južna Holandija). Čeprav je bila pokrajina ponovno združena, sta bili obe območji na nek način še vedno obravnavani različno in ideja o razdelitvi Holandije je ostala živa. Med to reorganizacijo sta bila otoka [[Vlieland]] in [[Terschelling]] vrnjena Holandiji, deli "Holandskega Brabanta" (vključno z "deželo Altena") pa so bili priključeni [[Severni Brabant|Severnemu Brabantu]]. Meje z Utrechtom in [[Gelderland]]om so bile dokončno določene leta 1820. Ko so bile leta 1840 uvedene ustavne spremembe, je bilo odločeno, da se Holandija ponovno razdeli, tokrat na dve provinci, imenovani "Severna Holandija" in "Južna Holandija". Potrebe po tem niso čutili v Južni Holandiji ali v Zahodni Friziji (ker so se bali prevlade [[Amsterdam]]a). Zagon je v veliki meri prišel iz Amsterdama, ki je še vedno zameril selitvi Pritožbenega sodišča leta 1838 v [[Haag]] v Južni Holandiji. ===Urbanizacija in gospodarska rast (1840 do danes)=== [[File:Broek in waterland 077.JPG|thumb|left|[[Broek v Waterland]]u]] Potem ko so [[Haarlemmermeer]] leta 1855 izsušili in spremenili v orno zemljo, je območje postalo del Severne Holandije. V zameno je Južna Holandija leta 1864 dobila večji del občine [[Leimuiden]]. Leta 1942 sta se otoka [[Vlieland]] in [[Terschelling]] vrnila v provinco [[Frizija|Frizijo]]. Leta 1950 je bil nekdanji otok [[Urk]] odstopljen pokrajini [[Overijssel]]. Februarja 2011 so Severna Holandija skupaj s pokrajinama [[Utrecht (provinca)|Utrecht]] in [[Flevoland]], pokazale željo, da bi raziskali izvedljivost združitve teh treh pokrajin.<ref>{{in lang|nl}} "[http://nos.nl/artikel/216649-drie-provincies-denken-over-fusie.html Drie provincies denken over fusie]", ''[[Nederlandse Omroep Stichting|NOS]]'', 2011.</ref> To je pozitivno sprejela [[Prva vlada Rutteja]], saj je bila želja po ustanovitvi ene pokrajine [[Randstad]] omenjena v [[koalicijska pogodba|koalicijski pogodbi]].<ref>{{in lang|nl}} "[http://www.rtl.nl/(/actueel/rtlnieuws/)/components/actueel/rtlnieuws/2011/02_februari/04/binnenland/provincies-willen-fusie.xml Randstadprovincies bekijken fusie]", ''[[RTL Nieuws]]'', 2011.</ref> Pokrajina Južna Holandija, deč mestnega območja Randstad, je bila predvidena kot del pokrajine (province) Randstad,<ref>{{in lang|nl}} Marije Willems, "[http://www.nrc.nl/nieuws/2011/02/04/randstadprovincies-onderzoeken-fusie/ Randstadprovincies onderzoeken fusie]", ''[[NRC Handelsblad]]'', 2011.</ref> je močno podprla zamisel o združitvi v eno pokrajino,<ref>{{in lang|nl}} [http://www.zuid-holland.nl/contentpagina.htm?id=74163 "Echte Randstadprovincie is robuuste oplossing"] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110724173855/http://www.zuid-holland.nl/contentpagina.htm?id=74163 |date=24 July 2011}}, [[South Holland|Provincie Zuid-Holland]], 2011.</ref> se ni uresničila. Z Južno Nizozemsko ali brez nje, če bi bila ustanovljena, bi bila nova provinca največja na Nizozemskem tako po površini kot po številu prebivalcev. == Geografija == Severna Holandija tvori [[polotok]] med [[Severno morje|Severnim morjem]] in umetno ustvarjenim [[IJsselmeer]]om. Več kot pol province sestavljajo [[morje|morju]] iztrgane površine, tako imenovani [[polder]]ji, ki so pod gladino morja. Del Severne Holandije je tudi otok [[Texel]]. Severna Holandija je razdeljena na 48 občin (nizozemsko: [[gemeente]]): {| | * [[Aalsmeer]] * [[Alkmaar]] * [[Amstelveen]] * [[Amsterdam]] * [[Beemster]] * [[Bergen, North Holland|Bergen]] * [[Beverwijk]] * [[Blaricum]] * [[Bloemendaal]] * [[Castricum]] * [[Den Helder]] * [[Diemen]] | * [[Drechterland]] * [[Edam-Volendam]] * [[Enkhuizen]] * [[Gooise Meren]] * [[Haarlem]] * [[Haarlemmerliede en Spaarnwoude]] * [[Haarlemmermeer]] * [[Heemskerk]] * [[Heemstede]] * [[Heerhugowaard]] * [[Heiloo]] * [[Hilversum]] | * [[Hollands Kroon]] * [[Hoorn]] * [[Huizen]] * [[Koggenland]] * [[Landsmeer]] * [[Langedijk]] * [[Laren]] * [[Medemblik]] * [[Oostzaan]] * [[Opmeer]] * [[Ouder-Amstel]] * [[Purmerend]] | * [[Schagen]] * [[Stede Broec]] * [[Texel]] * [[Uitgeest]] * [[Uithoorn]] * [[Velsen]] * [[Waterland]] * [[Weesp]] * [[Wijdemeren]] * [[Wormerland]] * [[Zaanstad]] * [[Zandvoort]] |} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Commons category|North Holland}} * [https://www.noord-holland.nl/English/Province_of_Noord_Holland Province of Noord Holland], official government website * {{Wikivoyage-inline|North Holland}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pokrajine Nizozemske]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1840]] [[Kategorija:Holandija]] [[Kategorija:Severna Holandija| ]] 14bufs95k6x9qa4mfgscjq2usklh5vb 0 7000 5728122 5728045 2022-08-06T14:13:16Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/89.142.87.16|89.142.87.16]] ([[User talk:89.142.87.16|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Fatonkabashi|Fatonkabashi]] wikitext text/x-wiki {{infopolje Jezik |name = Albanščina |nativename = {{lang|sq|''shqip''}} |pronunciation = {{IPA|ʃcip|}} |states = [[Albanija]], [[Srbija]], [[Črna gora]], [[Republika Makedonija]] [[Grčija]], [[Italija]] in druge države; [[albanska diaspora]] |speakers = 7,4 milijonov |date = 1989–2007 |ref = e17 |familycolor = Indo-European |dia1 = [[Arbëresh language|Arbëreshë]] |dia2 = [[Arvanitika]] |dia3 = Gegovsko (Gegë) |dia4 = Toskovsko (Toskë) |script = [[latinica]] ([[albanska abeceda]])<br>[[albanska Braillova pisava]] |nation = {{flag|Albanija}}<br>{{flag|Kosovo}}{{efn|name=status}} |minority = {{flag|Italija}}<br>{{flag|Severna Makedonija}}<br>{{flag|Črna gora}}<br>{{flag|Romunija}}<br>{{flag|Srbija}} |agency= <!--officially by the Social Sciences and Albanological Section na --> [[Akademija znanosti Albanije]] (''Akademia e Shkencave e Shqipërisë'') |iso1=sq |iso2b=alb |iso2t=sqi |lingua=55-AAA-aaa do 55-AAA-ahe (25 variacij) |iso3=sqi |glotto=alba1267 |glottorefname= Albanian |lc1=aae |ld1=[[arbereščina]] |lc2=aat |ld2=[[arvanitika]] |lc3=aln |ld3=[[gegovska albanščina]] |lc4=als |ld4=[[toskovska albanščina]] |map=Albanian dialects.svg |notice=IPA }} '''Albánščina''' je [[indoevropski jeziki|indoevropski]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki ga govori okoli 10[[milijon]]ov prebivalcev zahodnega [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]], večinoma [[Albanci]]. == Abeceda == Albanska [[abeceda]] ima 36 [[črka|črk]]: a, b, c, ç, d, dh, e, ë, f, g, gj, h, i, j, k, l, ll, m, n, nj, o, p, q, r, rr, s, sh, t, th, u, v, x, xh, y, z, zh. Izgovarjava črk, ki jih v slovenski abecedi ni: '''ç''' - identičen slovenskemu č '''ë''' - izgovarja se kot polglasnik e '''gj''' - izgovarjava kot đ '''l''' - hkratni izgovor lj '''ll''' - enak slovenskemu l '''nj''' - hkratna izgovarjava nj '''q''' - kot ć '''rr''' - ojačan r '''sh''' - ustreza slovenskemu š '''th''' - izgovarjava kot v angleški besedi thank (ni zvočen) '''dh''' - izgovarjava kot th, vendar je zvočen '''x''' - hkratna izgovarjava dz '''xh''' - izgovarjava kot dž '''y''' - kot ü '''zh''' - ustreza slovenskemu ž == Izvor albanščine == Albanščina je samostojen jezik v okviru [[indoevropski jeziki|indoevropske družine]]. Indoevropski izvor albanščine je leta 1854 utemeljil nemški jezikoslovec Franz Bopp. Točen izvor albanščine v okviru indoevropskih jezikov ni dokončno pojasnjen. Razlog za to je vsaj delno treba pripisati dejstvu, da so prvi pisni viri v albanščini nastali pozno, šele v 15. stoletju, do tedaj pa je albanščina sprejela veliko [[latinščina|latinskih]], turških in [[slovanski jeziki|slovanskih]] leksikalnih vplivov. V preteklosti se je pogosto pojavljala razlaga, da je albanščina potomka [[Iliri#Izginotje_Ilirov_in_ilirskega_jezika|ilirskega]] jezika. Ker pa je o jeziku antičnih [[Iliri|Ilirov]] znanega zelo malo, je treba razlago o ilirskem izvoru albanščine razumeti kot zgolj hipotetično, saj so trdni jezikoslovni dokazi zanjo minimalni. Jezikoslovec Vladimir Orel meni, da pradomovina albanščine zagotovo ni današnja Albanija in tudi ne področje starodavnega [[Ilirik]]a, temveč je njen izvor treba iskati bolj severno, v notranjosti [[Balkan|balkanskega polotoka]]. Najpogosteje navajan dokaz v prid tej razlagi je balkansko substratno besedišče, ki je skupno albanskemu in [[romunščina|romunskemu]] jeziku. Tudi latinske besede v albanščini kažejo podoben fonetični razvoj kot v romunščini, kar kaže, da je bila albanščina romanizirana pod vplivom južnobalkanske [[latinščina|latinščine]], ki se je govorila v nekdanji rimski provinci Dakiji in bila obenem podlaga za nastanek romunščine. Albanščina je tako rezultat delne (prekinjene) romanizacije, romunščina pa rezultat popolne romanizacije. Da pradomovina Albancev ni mogla biti ob Jadranu, dokazuje tudi dejstvo, da albanščina nima lastnega besedja, povezanega z morjem in pomorstvom, temveč je ustrezne izraze prevzela iz latinščine (npr. ''peshk'' 'riba' < lat. ''piscis'', ''ishull'' 'otok' < lat. ''insula'') ali pa uporablja metaforična poimenovanja (npr. ''det'' 'morje' < praalbansko ''*deubeta'', prvotno 'globina', prim. gotsko ''diupiþa'', angleško ''depth''). Po mnenju Orla je najverjetnejša pradomovina albanščine obsegala področje rimske province [[Rimska Dakija|Dacie Ripensis]], kar pomeni današnjo severozahodno Bolgarijo in skrajni vzhod Srbije, lahko pa je segala še severneje do [[Karpati|Karpatov]] in Beskidov.<ref name="Orel 1998 ">Orel, Vladimir E. (1998), str. X.</ref> Če hipoteza drži, predniki Albancev so bili Ilirji. == Opombe == {{notelist |notes = {{efn |name = status |{{Kosovo-note}} }} }} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Georgiev, Vladimir: ''The Genesis of the Balkan Peoples.'' V: The Slavonic and East European Review 44, No. 103, 1960, pp.&nbsp;285–297. [http://members.tripod.com/~Groznijat/vg/vg.html] * Hamp, Eric P.: ''The Position of Albanian''. V: ''Ancient IE dialects'', Proceedings of the Conference on IE linguistics held at the University of California, Los Angeles, April 25-27, 1963, ur. Henrik Birnbaum in Jaan Puhvel. [http://members.tripod.com/~Groznijat/balkan/ehamp.html] * Orel, Vladimir E.: ''Albanian Etymological Dictionary''. Leiden, Boston, Köln: Brill, 1998. {{COBISS|ID 22165037}} * Snoj, Marko: ''Kratka albanska slovnica''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1991. 128 str. {{COBISS|ID 24439296}} == Glej tudi == * [[Arbereščina]] {{InterWiki|code=sq}} {{Wikislovar|albanščina|Albanščina}} {{škrbina o jeziku}} [[Kategorija:Albanščina| ]] [[Kategorija:Jeziki Albanije]] [[Kategorija:Jeziki Črne gore]] [[Kategorija:Jeziki Grčije]] [[Kategorija:Jeziki Italije]] [[Kategorija:Jeziki Kosova]] [[Kategorija:Jeziki Srbije]] [[Kategorija:Jeziki Severne Makedonije]] [[Kategorija:Jeziki Turčije]] {{normativna kontrola}} f0iwh5gfosrcbirkjuqspvwv61upxr3 5728137 5728122 2022-08-06T14:33:36Z 89.142.87.16 rojenih govorcev na Balkanu je 6 mio, gl. En:wp in referenco wikitext text/x-wiki {{infopolje Jezik |name = Albanščina |nativename = {{lang|sq|''shqip''}} |pronunciation = {{IPA|ʃcip|}} |states = [[Albanija]], [[Srbija]], [[Črna gora]], [[Republika Makedonija]] [[Grčija]], [[Italija]] in druge države; [[albanska diaspora]] |speakers = 7,4 milijonov |date = 1989–2007 |ref = e17 |familycolor = Indo-European |dia1 = [[Arbëresh language|Arbëreshë]] |dia2 = [[Arvanitika]] |dia3 = Gegovsko (Gegë) |dia4 = Toskovsko (Toskë) |script = [[latinica]] ([[albanska abeceda]])<br>[[albanska Braillova pisava]] |nation = {{flag|Albanija}}<br>{{flag|Kosovo}}{{efn|name=status}} |minority = {{flag|Italija}}<br>{{flag|Severna Makedonija}}<br>{{flag|Črna gora}}<br>{{flag|Romunija}}<br>{{flag|Srbija}} |agency= <!--officially by the Social Sciences and Albanological Section na --> [[Akademija znanosti Albanije]] (''Akademia e Shkencave e Shqipërisë'') |iso1=sq |iso2b=alb |iso2t=sqi |lingua=55-AAA-aaa do 55-AAA-ahe (25 variacij) |iso3=sqi |glotto=alba1267 |glottorefname= Albanian |lc1=aae |ld1=[[arbereščina]] |lc2=aat |ld2=[[arvanitika]] |lc3=aln |ld3=[[gegovska albanščina]] |lc4=als |ld4=[[toskovska albanščina]] |map=Albanian dialects.svg |notice=IPA }} '''Albánščina''' je [[indoevropski jeziki|indoevropski]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki ga govori okoli 6 [[milijon]]ov prebivalcev zahodnega [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]], večinoma [[Albanci]]. == Abeceda == Albanska [[abeceda]] ima 36 [[črka|črk]]: a, b, c, ç, d, dh, e, ë, f, g, gj, h, i, j, k, l, ll, m, n, nj, o, p, q, r, rr, s, sh, t, th, u, v, x, xh, y, z, zh. Izgovarjava črk, ki jih v slovenski abecedi ni: '''ç''' - identičen slovenskemu č '''ë''' - izgovarja se kot polglasnik e '''gj''' - izgovarjava kot đ '''l''' - hkratni izgovor lj '''ll''' - enak slovenskemu l '''nj''' - hkratna izgovarjava nj '''q''' - kot ć '''rr''' - ojačan r '''sh''' - ustreza slovenskemu š '''th''' - izgovarjava kot v angleški besedi thank (ni zvočen) '''dh''' - izgovarjava kot th, vendar je zvočen '''x''' - hkratna izgovarjava dz '''xh''' - izgovarjava kot dž '''y''' - kot ü '''zh''' - ustreza slovenskemu ž == Izvor albanščine == Albanščina je samostojen jezik v okviru [[indoevropski jeziki|indoevropske družine]]. Indoevropski izvor albanščine je leta 1854 utemeljil nemški jezikoslovec Franz Bopp. Točen izvor albanščine v okviru indoevropskih jezikov ni dokončno pojasnjen. Razlog za to je vsaj delno treba pripisati dejstvu, da so prvi pisni viri v albanščini nastali pozno, šele v 15. stoletju, do tedaj pa je albanščina sprejela veliko [[latinščina|latinskih]], turških in [[slovanski jeziki|slovanskih]] leksikalnih vplivov. V preteklosti se je pogosto pojavljala razlaga, da je albanščina potomka [[Iliri#Izginotje_Ilirov_in_ilirskega_jezika|ilirskega]] jezika. Ker pa je o jeziku antičnih [[Iliri|Ilirov]] znanega zelo malo, je treba razlago o ilirskem izvoru albanščine razumeti kot zgolj hipotetično, saj so trdni jezikoslovni dokazi zanjo minimalni. Jezikoslovec Vladimir Orel meni, da pradomovina albanščine zagotovo ni današnja Albanija in tudi ne področje starodavnega [[Ilirik]]a, temveč je njen izvor treba iskati bolj severno, v notranjosti [[Balkan|balkanskega polotoka]]. Najpogosteje navajan dokaz v prid tej razlagi je balkansko substratno besedišče, ki je skupno albanskemu in [[romunščina|romunskemu]] jeziku. Tudi latinske besede v albanščini kažejo podoben fonetični razvoj kot v romunščini, kar kaže, da je bila albanščina romanizirana pod vplivom južnobalkanske [[latinščina|latinščine]], ki se je govorila v nekdanji rimski provinci Dakiji in bila obenem podlaga za nastanek romunščine. Albanščina je tako rezultat delne (prekinjene) romanizacije, romunščina pa rezultat popolne romanizacije. Da pradomovina Albancev ni mogla biti ob Jadranu, dokazuje tudi dejstvo, da albanščina nima lastnega besedja, povezanega z morjem in pomorstvom, temveč je ustrezne izraze prevzela iz latinščine (npr. ''peshk'' 'riba' < lat. ''piscis'', ''ishull'' 'otok' < lat. ''insula'') ali pa uporablja metaforična poimenovanja (npr. ''det'' 'morje' < praalbansko ''*deubeta'', prvotno 'globina', prim. gotsko ''diupiþa'', angleško ''depth''). Po mnenju Orla je najverjetnejša pradomovina albanščine obsegala področje rimske province [[Rimska Dakija|Dacie Ripensis]], kar pomeni današnjo severozahodno Bolgarijo in skrajni vzhod Srbije, lahko pa je segala še severneje do [[Karpati|Karpatov]] in Beskidov.<ref name="Orel 1998 ">Orel, Vladimir E. (1998), str. X.</ref> Če hipoteza drži, predniki Albancev niso bili sorodni z Iliri, temveč z [[Dačani]]. == Opombe == {{notelist |notes = {{efn |name = status |{{Kosovo-note}} }} }} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Georgiev, Vladimir: ''The Genesis of the Balkan Peoples.'' V: The Slavonic and East European Review 44, No. 103, 1960, pp.&nbsp;285–297. [http://members.tripod.com/~Groznijat/vg/vg.html] * Hamp, Eric P.: ''The Position of Albanian''. V: ''Ancient IE dialects'', Proceedings of the Conference on IE linguistics held at the University of California, Los Angeles, April 25-27, 1963, ur. Henrik Birnbaum in Jaan Puhvel. [http://members.tripod.com/~Groznijat/balkan/ehamp.html] * Orel, Vladimir E.: ''Albanian Etymological Dictionary''. Leiden, Boston, Köln: Brill, 1998. {{COBISS|ID 22165037}} * Snoj, Marko: ''Kratka albanska slovnica''. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1991. 128 str. {{COBISS|ID 24439296}} == Glej tudi == * [[Arbereščina]] {{InterWiki|code=sq}} {{Wikislovar|albanščina|Albanščina}} {{škrbina o jeziku}} [[Kategorija:Albanščina| ]] [[Kategorija:Jeziki Albanije]] [[Kategorija:Jeziki Črne gore]] [[Kategorija:Jeziki Grčije]] [[Kategorija:Jeziki Italije]] [[Kategorija:Jeziki Kosova]] [[Kategorija:Jeziki Srbije]] [[Kategorija:Jeziki Severne Makedonije]] [[Kategorija:Jeziki Turčije]] {{normativna kontrola}} 9aqaxt29qqde6teyr8ea5j96u7z1nea 0 11263 5728098 5652298 2022-08-06T12:02:27Z Engelbert 76895 pp wikitext text/x-wiki {{Infobox National Military | country = Kanade | name = Kanadske oborožene sile<br />Canadian Armed Forces<br />Forces armées canadiennes | image = [[Slika:Canadian Forces emblem.svg|140px]] | caption = Oznaka Kanadskih oboroženih sil | founded = 1968 | current_form = | branches = [[Kraljeva kanadska vojna mornarica]]<br />[[Kanadska kopenska vojska]]<br />[[Kraljevo kanadsko vojno letalstvo]]<br />[[Kanadsko operativno podporno poveljstvo]]<br />[[Kanadsko poveljstvo ekspedicijske sile]]<br />[[Kanadsko poveljstvo specialno-operacijskih sil]] <br />[[Poveljstvo Kanada]] | headquarters = [[Department of National Defence Headquarters|NDHQ]], [[Ottawa]] <!-- Leadership --> | commander-in-chief = [[Elizabeta II. Britanska]], [[Monarhija Kanada|kraljica Kanade]], ki jo predstavlja [[generalni guverner Kanade]] [[David Lloyd Johnston]] | commander-in-chief_title = Vrhovni poveljnik | minister = [[Peter MacKay]] | minister_title = [[Minister za obrambo Kanade|Minister za nacionalno obrambo]] | commander = [[General (Kanada)|General]] [[Walter Natynczyk]] | commander_title = [[Načelnik Obrambnega štaba (Kanada)|Načelnik Obrambnega štaba]]<ref name=CDS>{{cite web| url=http://www.cds.forces.gc.ca/index-eng.asp| last=Department of National Defence| authorlink=Department of National Defence (Canada)| title=National Defence and the Canadian Forces > Chief of the Defence Staff| publisher=Queen's Printer for Canada| accessdate=16 October 2008}}</ref> <!-- Manpower --> | age = 17–60 let{{#tag:ref|Osebe, stare 17 let, se lahko pridružijo Kanadskim silam z dovoljenjem staršev.|group=N|name=Age}} | conscription = Ne | manpower_data = | manpower_age = 17–60<ref>{{cite web| url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ca.html#Military| title=The World Factbook > Canada > Military| publisher=Central Intelligence Agency| date=18 December 2008| accessdate=19 January 2009}}</ref> | available = 8.072.010 | available_f = 7.813.462 | fit = 6.646.281 | fit_f = 6.417.924 | reaching = | reaching_f = | active = 67.756 (2009)<ref name="Strength">{{cite web| url=http://www.forces.gc.ca/site/news-nouvelles/view-news-afficher-nouvelles-eng.asp?id=3240| title=Recruiting and Retention in the Canadian Forces > Canada > Military| publisher=Department of National Defence| date=31. december 2009| accessdate=31. december 2009}}</ref> | ranked = 56. | reserve = 23.599 (plačana primarna)<br /> 4.229 ([[Kanadski rangerji|Rangerji]])<br />19.288 (dopolnilna) (2009)<ref name="Strength" /> | deployed = 950+ <!-- Financial --> | amount = [[Kanadski dolar|C$]]18,6 billion,<ref name="budget 2016-17">{{cite web|title=Planned Expenditures|url=http://www.forces.gc.ca/en/about-reports-pubs-report-plan-priorities/2016-section-i-organizational-expenditure-overview.page#planned-expenditures|website=forces.gc.ca|publisher=Department of National Defence|accessdate=24 March 2016}}</ref> (2016–2017) |percent_GDP = 0,97%<br />1,19% (nasprotovanje)<ref name="new defence policy 2017">{{cite web|title=Strong, Secure, Engaged|url=http://dgpaapp.forces.gc.ca/en/canada-defence-policy/docs/canada-defence-policy-report.pdf|website=dgpaapp.forces.gc.ca|publisher=Minister of National Defence}}</ref> <!-- Industrial --> | domestic_suppliers = [[Rheinmetall|Rheinmetall Defence Canada]] <br /> [[L-3 Communications MAS]] <br /> [[Bombardier Inc.|Bombardier]] <br /> [[MacDonald Dettwiler|MDA]] <br /> [[de Havilland Canada]] <br /> [[General Dynamics Land Systems|General Dynamics Land Systems Canada]] <br /> [[Colt Canada]] | imports = | foreign_suppliers = <!-- Related articles --> | history = [[Vojaška zgodovina Kanade]] | ranks = [[Čini Kanadskih oboroženih sil]] }} '''[[Kanada|Kanadske]] [[oborožene sile]]''' (uradno {{lang-en|Canadian Armed Forces}}/{{lang-fr|Forces armées canadiennes}}; po navadi le '''Kanadske sile''': angleško ''Canadian Forces'', francosko ''Forces canadiennes'') se delijo na: * [[Kraljeva kanadska vojna mornarica]], * [[Kanadska kopenska vojska]], * [[Kraljevo kanadsko vojno letalstvo]], * [[Kanadsko operativno podporno poveljstvo]], * [[Kanadsko poveljstvo ekspedicijske sile]], * [[Kanadsko poveljstvo specialno-operacijskih sil]] in * [[Poveljstvo Kanada]]. == Opombe == {{sklici|group=N}} == Sklici == {{opombe|2}} == Viri == * [http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/index.html CIA The World Factbook] (stran je v [[angleščina|angleščini]]) * [http://www.forces.gc.ca/site/home_e.asp Uradna stran Department of National Defence and the Canadian Forces] (stran je v [[angleščina|angleščini]]) * [[Revija Obramba]]: [[NATO]] 21. stoletja. DEFENSOR d.o.o., [[Ljubljana]], [[2001]] == Glej tudi == * [[seznam oboroženih sil sveta]] == Zunanje povezave == * [http://www.forces.ca/ Uradna spletna stran] {{ikona en}} {{ikona fr}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1968]] [[Kategorija:Oborožene sile po državah]] [[Kategorija:Ustanove v Kanadi|Oborožene sile]] [[Kategorija:Kanadske oborožene sile|*]] {{normativna kontrola}} kfmjdlcrsocfs86n5cx6xtx5tsw2fhh 0 11824 5728202 5352410 2022-08-06T17:13:30Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!-- Glej Predloga:Infopolje Naselje za dodatna polja in opise --> | official_name = Predarlska | native_name = Vorarlberg | native_name_lang = de | settlement_type = [[Zvezna dežela Avstrije]] | image_flag = Flag of Salzburg, Vienna, Vorarlberg.svg | flag_size = 120px | image_shield = Vorarlberg CoA.svg | shield_size = 75px | anthem = ''[[s Ländle, meine Heimat]]'' | image_map = Vorarlberg in Austria.svg | map_caption = Položaj Predarlske | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Avstrija]] | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Bregenz]] | leader_party = [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] | leader_title = Deželni glavar | leader_name = [[Markus Wallner]] | area_total_km2 = 2601,48 | elevation_max_footnotes = | elevation_max_m = 3312 | elevation_min_footnotes = | elevation_min_m = 395 | population_total = 375282<ref name="CensusRef">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/presse/076785|date=28. maj 2014|title=Bevölkerungszahl Österreichs stieg 2013 um knapp 56.000 Personen |publisher=Statistik Austria |accessdate=2. september 2014|}} {{de icon}}</ref> | population_as_of = 1. januar 2014 | population_density_km2 = auto | timezone1 = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | iso_code = AT-8 | blank_name_sec1 = [[Statistične teritorialne enote v Evropski Uniji - NUTS|NUTS 1 regija]] | blank_info_sec1 = AT3 | website = {{URL|http://www.vorarlberg.at}} | footnotes = }} '''Predárlska''' (nem. '''Vorarlberg''' [fórárlberg]), tudi ''Predarlško'', je ena od [[zvezna dežela Avstrije|avstrijskih zveznih dežel]]. Čeprav je po [[površina|površini]] (in prebivalstvu) druga najmanjša ([[Dunaj]] je manjši po površini, [[Gradiščansko|Gradiščanska]] pa po prebivalstvu), ta zvezna dežela poleg [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]] meji tudi na tri tuje države: * na [[Nemčija|Nemčijo]] ([[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]), * na [[Švica|Švico]] ([[Graubünden]] in [[St. Gallen]]), ter * na [[Lihtenštajn]]. [[Predarlska]] je edina dežela v Avstriji, ki nima mest s posebnimi statuti (s statusom okraja), ima pa kar tri večja središča, ki ležijo precej blizu eno drugemu in so obenem tudi sedeži upravnih okrajev: glavno mesto [[Bregenz]] (okoli 30.000 prebivalcev) ob Bodenskem jezeru, cerkveno središče [[Feldkirch]], ki je od 1968 sedež rimskokatoliške škofije in drugo največje mesto (34.000 prebivalcev) ter trgovsko središče [[Dornbirn]], ki je s skoraj 50.000 prebivalci največje mesto v deželi in deseto v Avstriji. V Dornbirnski okraj spada tudi četrto največje mesto in najzahodnejše avstrijsko naselje [[Lustenau]]. Četrti okraj je [[Bludenz]], ki obsega južni, najredkeje poseljen del Predarlske in približno tudi polovico ozemlja te dežele. Zaradi teritorialne odmaknjenosti od ostale Avstrije, [[prebivalstvo|prebivalci]] Predarlske govorijo zelo različno [[narečje]] [[nemščina|nemščine]], ki ga ostali [[Avstrijci]] le stežka razumejo. Nekoliko je podobno narečjem, ki jih govorijo v Švici, Baden-Württembergu in [[Francija|francoski]] [[Alzacija|Alzaciji]]; vsi ti pripadajo [[alemanska nemščina|alemanskim]] narečjem, medtem ko preostanek Avstrije tvori del [[avstro-bavarska nemščina|avstro-bavarske]] jezikovne skupine. == Opombe == {{opombe}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Vorarlberg}} {{Avstrijske zvezne dežele}} {{at-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne dežele Avstrije]] [[Kategorija:Predarlska|*]] {{normativna kontrola}} ncbyzvsc6fk6f1zk3olnxobvdpztud1 5728204 5728202 2022-08-06T17:15:09Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!-- Glej Predloga:Infopolje Naselje za dodatna polja in opise --> | official_name = Predarlska | native_name = Vorarlberg | native_name_lang = de | settlement_type = [[Zvezna dežela Avstrije]] | image_flag = Flag of Salzburg, Vienna, Vorarlberg.svg | flag_size = 120px | image_shield = Vorarlberg CoA.svg | shield_size = 75px | anthem = ''[[s Ländle, meine Heimat]]'' | image_map = Vorarlberg in Austria.svg | map_caption = Položaj Predarlske | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Avstrija]] | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Bregenz]] | leader_party = [[Avstrijska ljudska stranka|ÖVP]] | leader_title = Deželni glavar | leader_name = [[Markus Wallner]] | area_total_km2 = 2601,48 | elevation_max_footnotes = | elevation_max_m = 3312 | elevation_min_footnotes = | elevation_min_m = 395 | population_total = 375282<ref name="CensusRef">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/presse/076785|date=28. maj 2014|title=Bevölkerungszahl Österreichs stieg 2013 um knapp 56.000 Personen |publisher=Statistik Austria |accessdate=2. september 2014|}} {{de icon}}</ref> | population_as_of = 1. januar 2014 | population_density_km2 = auto | timezone1 = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | iso_code = AT-8 | blank_name_sec1 = [[Statistične teritorialne enote v Evropski Uniji - NUTS|NUTS 1 regija]] | blank_info_sec1 = AT3 | website = {{URL|http://www.vorarlberg.at}} | footnotes = }} '''Predárlska''' (nem. '''Vorarlberg''' [fórárlberg]), tudi ''Predarlško'', je ena od [[zvezna dežela Avstrije|avstrijskih zveznih dežel]]. Čeprav je po [[površina|površini]] (in prebivalstvu) druga najmanjša ([[Dunaj]] je manjši po površini, [[Gradiščansko|Gradiščanska]] pa po prebivalstvu), ta zvezna dežela poleg [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]] meji tudi na tri tuje države: * na [[Nemčija|Nemčijo]] ([[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]), * na [[Švica|Švico]] ([[Graubünden]] in [[St. Gallen]]), ter * na [[Lihtenštajn]]. [[Predarlska]] je edina dežela v Avstriji, ki nima mest s posebnimi statuti (s statusom okraja), ima pa kar tri večja središča, ki ležijo precej blizu eno drugemu in so obenem tudi sedeži upravnih okrajev: glavno mesto [[Bregenz]] (okoli 30.000 prebivalcev) ob Bodenskem jezeru, cerkveno središče [[Feldkirch]], ki je od 1968 sedež rimskokatoliške škofije in drugo največje mesto (34.000 prebivalcev) ter trgovsko središče [[Dornbirn]], ki je s skoraj 50.000 prebivalci največje mesto Predarlske in deseto v Avstriji. V Dornbirnski okraj spada tudi četrto največje mesto te dežele, ki je obenem najzahodnejše avstrijsko naselje, [[Lustenau]]. Četrti okraj je [[Bludenz]], ki obsega južni, najredkeje poseljen del Predarlske in približno tudi polovico ozemlja te dežele. Zaradi teritorialne odmaknjenosti od ostale Avstrije, [[prebivalstvo|prebivalci]] Predarlske govorijo zelo različno [[narečje]] [[nemščina|nemščine]], ki ga ostali [[Avstrijci]] le stežka razumejo. Nekoliko je podobno narečjem, ki jih govorijo v Švici, Baden-Württembergu in [[Francija|francoski]] [[Alzacija|Alzaciji]]; vsi ti pripadajo [[alemanska nemščina|alemanskim]] narečjem, medtem ko preostanek Avstrije tvori del [[avstro-bavarska nemščina|avstro-bavarske]] jezikovne skupine. == Opombe == {{opombe}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Vorarlberg}} {{Avstrijske zvezne dežele}} {{at-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne dežele Avstrije]] [[Kategorija:Predarlska|*]] {{normativna kontrola}} ia1rggbb8qrd2e0gergxfa6h1lq4ohc 0 13847 5728314 5491597 2022-08-06T21:18:51Z Romanm 13 slika iz Zbirke wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Vojašnica 26. oktober |image = Vojašnica Ivana Cankarja.jpg |image_size = 250px |caption = Vojašnica Ivana Cankarja |location = [[Stara Vrhnika]], [[Slovenija]] | map_type = Slovenia | map_alt = | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |start_date = |completion_date = |opening = |building_type = vojašnica |antenna_spire = |roof = |top_floor = |floor_count = |elevator_count = |cost = |floor_area = |architect = |client = |developer = |owner = |management = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Stara Vrhnika - Park Vojašnice slovenske vojske 26. oktober | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=30007 | občina = Vrhnika <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Vojašnica 26. oktober''' (nekdanja '''vojašnica Ivana Cankarja''' in '''Vojašnica Vrhnika''') je nekdanja [[vojašnica]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki se nahaja v [[Stara Vrhnika|Stari Vrhniki]], ob cesti proti [[Vrhnika|Vrhniki]]. Spada pod [[25. vojaškoteritorialno poveljstvo Slovenske vojske Vrhnika]]. V [[park]]u ob vojašnici stojita dva spomenika [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnemu boju]]: središčni objekt je betonski podstavek z ameriškim tankom [[M3 (srednji tank)|M3A3]] in petimi ploščami, na katerih so izpisana imena 167 padlih pripadnikov [[1. tankovska brigada NOVJ|1. tankovske brigade NOVJ]]. V bližini stoji spomenik avtorja [[Tone Svetina|Toneta Svetine]] iz leta 1974. == Zgodovina == [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] je zasedla [[vojašnica|vojašnico]] 25. oktobra 1991, ko se je [[Jugoslovanska ljudska armada]] umaknila iz nje. Naslednji dan se je JLA umaknila s celotnega ozemlja [[Slovenija|Republike Slovenije]], zato so pozneje vojašnico, ki se je nekdaj imenovala '''Vojašnica [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]''', poimenovali po [[26. oktober|26. oktobru]] (dogodek obeležujemo na državni ravni kot [[dan suverenosti]], sicer 25. oktobra). Leta 2011 je Slovenska vojska kompleks opustila.<ref>{{navedi novice| url=http://www.vrhnika.si/?m=news&id=9765 |title=Kaj bo s prostori vojašnice po njenem zaprtju |publisher=Občina Vrhnika |date=2.2.2011 |accessdate=24.11.2015}}</ref> Eden od objektov je bil ponovno aktiviran ob vrhuncu [[evropska begunska kriza|evropske begunske krize]] leta 2015 kot začasna nastanitev za begunce.<ref>{{navedi novice |url=http://www.24ur.com/novice/slovenija/samo-vceraj-in-danes-je-preko-zelene-meje-pri-rigoncah-v-slovenijo-vstopilo-okoli-13-000-tujcev.html |title=V osmih dneh v Slovenijo prišlo že okoli 61.000 beguncev |date=24.10.2015 |work=[[24ur.com]] |accessdate=26.11.2015}}</ref> == Poveljstvo == === Poveljnik === * [[Podpolkovnik (Slovenska vojska)|podpolkovnik]] [[Vojteh Mihevc]] (2000–2001) * [[Kapitan fregate (Slovenska vojska)|kapitan fregate]] [[Ljubo Poles]] (2001–2003) * podpolkovnik [[Stanislav Sevljak]] (2003–2009) * [[Major (Slovenska vojska)|major]] [[Marko Košir]] (2009–2010) * podpolkovnik [[Ivan Turnšek]] (2010–2011) * [[Poročnik (Slovenska vojska)|poročnica]] [[Greta Potočnik]] (od 2011) == Enote, nekoč nastanjene v vojašnici == * [[52. brigada Slovenske vojske]] * [[530. učni center Slovenske vojske]] * [[25. VTP]] * [[5. OIB]] * [[11. bataljon za zveze Slovenske vojske]] * [[157. logistični bataljon Slovenske vojske]] * [[EVOJ 26. oktober]] * [[OSKK MORS]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam vojašnic Slovenske vojske]] {{-}} {{Ivan Cankar}} {{Slovenskavojska}} {{Portal-Vojaštvo}} {{mil-stub}} [[Kategorija:Vojašnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Vojašnice Slovenske vojske|Ivan Cankar]] [[Kategorija:Stara Vrhnika]] [[Kategorija:Ivan Cankar]] [[Kategorija:Vojašnice Jugoslovanske ljudske armade|Ivan Cankar]] iyrja7efgve7ku4kxkepyn2gfic24dd 0 14739 5728478 5725352 2022-08-07T09:45:47Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci imena */ wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Boris |image = Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg |imagesize = |caption = [[Boris Pahor]] |pronunciation = [bóris] |gender = moški |meaning = |region = slovansko ime |origin = [[Borislav]] |name day = 2. maj, 24. julij |related name = |fotonotes = }} '''Boris''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Različice imena == *Moške oblike imena: Bor, Bora, Boran, Borče, Borči, Borčo, Bore, Borja, Borivoj, Borin, Borko, Borislav, Borisav, Borivij, Borivoje *Ženske oblike imena: Borisa (Bora, Borka ...) == Tujejezikovne oblike imena == *pri [[Bolgari]]h, [[Rusi]]h, [[Srbi]]h, [[Ukrajinci]]h: Борис (Boris /Barís) *pri [[Belorusi|Belorusih]]: Барыс (Barys) *pri [[Poljaki]]h: Borys *pri [[Madžari]]h: Borisz *pri [[Angleži|Angležih]], [[Nemci|Nemcih]] in večini drugih narodov: Boris == Izvor imena == Ime Boris<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> je prevzeto iz [[ruščina|ruščine]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] se je uveljavilo na prelomu iz 19.v 20. stoletje, zlasti pa še po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]]. Ime Boris je možno razlagati kot skrajšano obliko dvočlenskega [[Slovani|slovanskega]] imena [[Borislav]]. Borislav ima kot prvi člen velelnik glagola ''boriti se'', končnica na -''slav'' pa je pogosti sestavni del slovanskih dvočlenskih imen. Ime Boris običajno povezujejo z imenom bolgarskega vladarja ''Bogoris-a'', tudi ''Borisis-a'', ki je bil [[krst|krščen]] leta 864 in je umrl [[2. maj]]a leta 907, pri čemer [[Bolgari|bolgarsko]] ime ''Bogoris'' izhaja iz [[mongolščina|mongolske]] besede ''bogori'', ki pomeni »majhen«. == Pogostost imena == *Leta [[1994]] je bilo po podatkih iz knjige ''Leksikon imen'' Janeza Kebra v Sloveniji 9091 nosilcev imena Boris.Ostale različice imena, ki so bile še v uporabi: Bor (149), Bora (14), Boran (6), Borče (5), Borja (8), Borislav (370), Borivoj (68), Borivoje (50).<ref>Keber Janez, Seznam vseh uradno zapisanih imen s frekvencami z dne 31.12.1994, Mohorjeva družba, Celje, 1996</ref> *Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Boris: 8.577. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Boris po pogostosti uporabe uvrščeno na 26. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Boris|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Kot [[svetnik]]a časti [[cerkev (organizacija)|Cerkev]] poleg [[Bolgarija|bolgarskega]] [[kralj]]a ''Borisa Mihaela'' tudi brata ''Borisa in Gleba'' (pri krstu sta bila preimenovana v Romana in Davida), [[mučenec|mučenca]], ki sta umrla leta 1015. [[God]] obeh Borisov je [[2. maj]]a; v [[koledar]]ju je ime Boris zapisano še [[24. julij]]a (Boris, kijevski mučenec, † 24. julija 1015).<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znani nosilci imena == * [[Boris I. Bolgarski]], bolgarski kan in knez * [[Boris II. Bolgarski|Boris II: Bolgarski]], bolgarski car * Boris III. Bolgarski, bolgarski car (1918-43) * [[Boris Aberšek]], slovenski elektrotehnik, ddr., profesor UM * [[Boris Andrijanič]], slovenski farmacevt in gospodarstvenik * [[Boris Balant (umetnik)|Boris Balant]], slovenski grafični oblikovalec * [[Boris Barnet]], sovjetski/ruski filmski režiser britanskega porekla * [[Boris Becker]], nemški tenisač * [[Boris Beja]], slovenski kipar, večmedijski umetnik, publicist * [[Boris Bele]], slovenski pevec in kitarist, glasbeni producent * [[Boris Beloglavec]], slovenski vinogradniški strokovnjak, enolog * [[Boris Benčič]], slovenski slikar, fotograf, večmedijski umetnik, jadralec * [[Boris Benedik]], slovenski kegljavec * [[Boris Benko]], slovenski pevec (Silence, Laibach), slikar * [[Boris Berce]], slovenski geolog * [[Boris Berezovski]], ruski matematik in tajkun/oligarh * [[Boris Berezovski]], ruski pianist * [[Boris Bergant]], novinar, urednik, komentator, medijski menedžer * [[Boris Bernetič]], gospodarstvenik in politik * [[Boris Bežan]], arhitekt * [[Boris Bizjak]], flavtist * [[Boris Božič]], slikar, grafik, eksperimentalni fotograf, glasbenik * [[Boris Breskvar]], tenisač in športni delavec * [[Boris Bukowski]], avstrijski pevec * [[Boris Bulog]], biolog, zoolog * [[Boris Cavazza]], igralec, režiser * [[Boris Cergolj]], zdravnik in zdravstveni organizator * [[Boris Cibic]], zdravnik kardiolog * [[Boris Cijan]], strojnik, letalec * [[Boris Cipot]], novinar * [[Boris Cizelj]], politolog, ekonomist, diplomat * [[Boris Čampa]], flavtist * [[Boris Čatalbašev]], bolgarski šahist * [[Boris Čeh]], kemik (drug = oblikovalec, ilustrator) * [[Boris Černigoj]], strojnik, prof. * [[Boris Čibej]], novinar, urednik * [[Boris Čižmek]]-Bor, generalmajor, poveljnik Milice * [[Boris Denič]], slovenski rokometaš * [[Boris Devetak]], slovenski zamejski humorist * [[Boris Dolničar]], novinar, urednik * [[Boris Fakin]], slovenski pisatelj, kemik * [[Boris Filli]], slovenski družbeni delavec, publicist * [[Boris Frank]], slovenski harmonikar * [[Boris Frlec]], slovenski kemik, diplomat * [[Boris Furlan]], slovenski pravnik, univerzitetni profesor, politični zapornik * [[Boris Gaberščik]], slovenski urbanist; Boris mlajši - umetniški fotograf * [[Boris Geršak]], kapitan bojne ladje SV * [[Boris Godunov]], ruski regent (1584-1598) in car (1598-1605) * [[Boris Golec]], slovenski zgodovinar * [[Boris Gombač|Boris M. Gombač]], slovenski zgodovinar, muzealec * [[Boris Gorenc]], slovenski košarkar * [[Boris Grabnar]], novinar, publicist, pisatelj, futurolog, komunikolog, retorik * [[Boris Gregorka]], telovadec, športni delavec, trener * [[Boris Groys]], rusko-nemški umetnostni teoretik * [[Boris Gruden]], glasbenik tubist * [[Boris Hlebnikov]], ruski filmski režiser * [[Boris Hristov]], bolgarski operni pevec - basist * [[Boris Ivanowski]], ruski dirkač * [[Boris Jelcin]], prvi predsednik [[Rusija|Rusije]] po razpadu SZ (1991-1999) * [[Boris Jereb]], zdravnik nevrolog * [[Boris Jesih (slikar)|Boris Jesih]], slovenski slikar, grafik, pedagog * [[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]], slovenski strokovnjak za manjšine * [[Boris Jež]], slovenski novinar * [[Boris Juh]], slovenski igralec * [[Boris Johnson]], britanski premier * [[Boris Jukić]], slovenski pisatelj, prevajalec, bibliotekar * [[Boris Jurjaševič]], slovenski filmski režiser * [[Boris Kalin]], slovenski kipar * [[Boris Kambič]], slovensko-argentinski alpinist, andinist * [[Boris Karloff]] (pravo ime ''William Henry Pratt''), angleški igralec v grozljivkah * [[Boris Kavur]], slovenski prazgodovinski arheolog, paleoantropolog * [[Boris Kerč]], slovenski duhovnik * [[Boris Kerč (igralec)|Boris Kerč]], slovenski igralec * [[Boris Kidrič]], slovenski komunistični politik in partizanski voditelj * [[Boris Klavora]], slovenski veslač * [[Boris Klun]], slovenski nevrokirurg * [[Boris Kobal]], slovenski režiser, igralec, komediograf in humorist * [[Boris Kobe]], slovenski risar, ilustrator, arhitekt in slikar * [[Boris Kocijančič]], slovenski politični in športni delavec * [[Boris Kočevar]], slovenski igralec * [[Boris Kolar]], slovenski biolog, ekolog in pisatelj * [[Boris Kononenko]], slovenski lutkar, pravljičar, pesnik in animator * [[Boris Kopitar]], slovenski narodnozabavni pevec in TV-voditelj * [[Boris Kovač]], slovenski šahist * [[Boris Kovačič]], slovenski skladatelj, klarinetist, glasbeni producent in aranžer * [[Boris Kožuh]], pedagog, univ. prof. * [[Boris Krabonja]], humanitarni delavec * [[Boris Kraigher]], slovenski komunistični politik * [[Boris Krajnc]], kemik, žrtev političnega procesa * [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]], slovenski igralec in pisatelj * [[Boris Kristančič]], slovenski košarkar * [[Boris Kryštufek]], slovenski biolog, zoolog * [[Boris Kuhar]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Kunc]], slovenski kirurg * [[Boris Kunčič]], slovenski hokejist * [[Boris Kuret]], zamejski domoznanec, publicist, urednik, kulturni delavec * [[Boris Kutin]], slovenski šahist in šahovski funkcionar * [[Boris Lasič]], slovenski tekstilni gospodarstvenik in (2.) fizik, generalni direktor Iskre * [[Boris Lavrič]], slovenski matematik * [[Boris Leskovec]], slovenski arhitekt športnih objektov * [[Boris Lipužič]], slovenski šolnik, pedagog * [[Boris Lotrič]], slovenski hokejist * [[Boris Lutar]], slovenski gradbenik * [[Boris Macarol]] - Mc, slovenski jamar * [[Boris Majcen]], ekonomist (2. = trobentač) * [[Boris Majer]], slovenski filozof in partijski ideolog * [[Boris Malovrh]], slovenski gospodarstvenik * [[Boris Markoja]], slovenski šahist * [[Boris Menina]] (prv. [[Mercina]]), slovenski veterinar * [[Boris Merhar]], slovenski literarni zgodovinar, etnolog, verzolog, prešernoslovec * [[Boris Mihajlov]], ruski hokejist * [[Boris Mihalj]], slovenski igralec; slikar, kipar, umetnostni zgodovinar * [[Boris Mikoš]], slovenski gradbenik, politik, komunalni gospodarstvenik * [[Boris Mikuš]], slovenski častnik * [[Boris Milevoj]], slovenski ugankar, slovaropisec * [[Boris Misja]], slovenski slavist   * Boris [[Andrej Mlakar]], slovenski filmski režiser in scenarist * [[Boris Mlakar]], slovenski zgodovinar * [[Boris Muževič]], slovenski novinar, politik, podjetnik in publicist * [[Boris Navinšek]], elektrotehnik, strokovnjak za tanke plasti * [[Boris Nemcov]], ruski opozicijski politik, žrtev atentata * [[Boris Neveu]], francoski kajakaš slalomist * Boris Novak, slovenski zdravnik * [[Boris Novak]], slovenski menedžer * [[Boris A. Novak]], pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik ... * [[Boris Orel (etnolog)|Boris Orel]], slovenski etnolog, muzealec * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]], slovenski fizik * [[Boris Ostan]], igralec * [[Boris Ožbolt]], slovenski častnik * [[Boris Pahor]] (1913-2022), slovenski pisatelj in publicist * [[Boris Pajič]], slovenski hokejist * [[Boris Palčič]], slovenski TV in [[filmski režiser]], scenarist in pedagog * [[Boris Pangerc]], pesnik, pisatelj, publicist, urednik, prevajalec, zamejski politik * [[Boris Pasternak]], ruski pisatelj in nobelovec * [[Boris Paternu]], slovenski litererarni zgodovinar, teoretik, profesor in akademik * Boris Matija [[Peterlin]], slovensko-ameriški biokemik in mikrobiolog, akademik * [[Boris Pihlar]], slovenski kemik * [[Boris Pilato]], slovenski baletnik in koreograf * [[Boris Pintar]], slovenski pisatelj, esejist, prevajalec, dramaturg, kritik * [[Boris Pipan]], slovenski gradbenik, hidrotehnik (HE) * [[Boris Pleskovič]], arhitekt/urbanist?; ekonomist, preds. SSK * [[Boris Plevnik]], športni zdravnik * [[Boris Poberaj]], zdravnik v Dohi ... * [[Boris Podobnik]], hrvaško-slovenski ekonomist * [[Boris Podrecca]], slovensko-avstrijsko-italijanski arhitekt * [[Boris Popov]], rusko-slov. opreni pevec * [[Boris Popovič]], podjetnik, koprski župan, politik * [[Boris Prokofjev]], slovenski kipar * [[Boris Pšeničnik]], slovenski elektrotehnik, izumitelj * [[Boris Pugo]], latvijski in sovjetski politik, pučist * [[Boris Putjata]], rusko-slovenski gledališki igralec in režiser * [[Boris Race]], slovenski zamejski politik in gospodarstvenik * [[Boris Rehar]], slovenski policist, vodja slovenskega [[Interpol|Interpola]] * [[Boris Režek]], slovenski smučarski tekač in alpinist * [[Boris Rihteršič]], slovenski prevajalec, novinar, pisatelj * [[Boris Rjazancev]], slovenski zdravnik ortoped * [[Boris Rogelj]], slovenski biotehnolog * [[Boris Rosina]], slovenski novinar, urednik, cineast * [[Boris Rošker]], slovenski glasbenik: dirigent, skladatelj, aranžer * [[Boris Rozman]], slovenski arhitekt * [[Boris Sajovic]], slovenski slikar * [[Boris Salobir]], slovenski rudarski strok.-dr., pesnik, filmski in likovni ustvarjalec, fotograf * [[Boris Samov]], psevdonim [[Ivo Pirkovič|Iva Pirkoviča]] * [[Boris Sancin]], slovenski ekonomist, publicist v zamejstvu * [[Boris Sikošek]], slovenski geolog, šahist? - v Beogradu * [[Boris Sila]], slovenski kineziolog * [[Boris Sket]], slovenski speleobiolog, univ. profesor, akademik * [[Boris Snoj]], slovenski ekonomist * [[Boris Sobočan]], slovenski izumitelj * [[Boris Sovič]], slovenski politik * [[Boris Spaski|Boris Spas(s)ki]], sovjetski in ruski šahist * [[Boris Strel]], slovenski smučar * [[Boris Strohsack]], slovenski pravnik * [[Boris Svetlin]], slovenski hokejist in trener * [[Boris Šinigoj]], slovenski [[pozavnist]] in direktor SF * [[Boris Šinigoj mlajši]], slovenski lutnjist in filozof * [[Boris Šinkovec]], slovenski geolog * [[Boris Šket]], slovenski kemik * Boris Škrjanc * Boris Šlajmer * [[Boris Šnuderl]], slovenski politik, gospodarstvenik in diplomat * [[Boris Štefanec]], slovenski pravnik, predsednik KPK * [[Boris Štok]], slovenski strojnik * [[Boris Šuligoj]], slovenski novinar, satirik * [[Boris Šurbek]], slovenski tolkalist in timpanist * Boris Šuštaršič * [[Boris Švara]], slovenski dirigent * [[Boris Tomašič]] * [[Boris Tomažič]], klasični filolog in publicist * [[Boris Tovornik]], elektrotehnik * [[Boris Trampuž]] - Čož * [[Boris Trajkovski]], makedonski predsednik (1999-2004) * [[Boris Tadić]], srbski predsednik (2004-12) * [[Boris Tuma]] * [[Boris Turk]], biotehnolog/iokemik? * [[Boris Turžanski]], sovjetski vojaški pilot, heroj * [[Boris Ule]], metalurg * [[Boris Urbanc]] * [[Boris Urbančič]] * [[Boris Andrejevič Uspenski|Boris Uspenski]], ruski filolog in semiotik * Boris Vadnjal * Boris Valenčič * Boris Vedlin * [[Boris Velenšek]] * Boris Verbič * [[Boris Vezjak]], slovenski filozof in publicist * [[Boris Vian]], francoski pisatelj, pesnik in pevec * Boris Vinter * Boris Višnovec * Boris Vitez * Boris Volk * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov|Boris Voloncov-Veljaminov]], ruski astronom in astrofizik * [[Boris Vremšak]], slovenski skladatelj in zborovski pevec * Boris Zagradišnik * Boris Zakrajšek * [[Boris Zaplatil]], slovensk islikar in grafik * [[Boris Zarnik]], slovensko-hrvaški biolog * [[Boris Zidarič]], slovenski pravnik in gospodarstvenik * [[Boris Ziherl]], slovenski komunistični ideolog, sociolog, prodesor in politik * [[Boris Zrinski]], slovenski košarkarski trener * [[Boris Zuljan]], slovenski slikar, grafik in restavrator * [[Boris Zupančič]], slovenski kemik * [[Boris Žemva]], slovenski kemik * [[Boris Žitnik]], slovenski elektroenergetik * [[Boris Živec]], slovenski ekonomist in politik * [[Boris Žlender]], slovenksi šahist, dopisni velemojster * [[Boris Žnidarič]], [[Slovenci|slovenski]] policist, dr. obramboslovja * Boris Žohar * [[Boris Žužek]], slovenski kemik, gospodarstvenik * [[Boris Župančič]], * [[Andrej Žvan]] - Boris, partizan, narodni heroj == Imena krajev == Po imenu Boris se v [[Ukrajina|Ukrajini]] imenuje [[mesto]] [[Borispolj]] v nekdanji poltavski guberniji, starejše tudi ''Borisovo Pole''. Po ''Borisu in Glebu'' pa se imenuje tudi več [[vas]]i - ''Borisglebsk''. == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * ime [[Bojan]] * [[Bor (ime)]] == Viri == {{opombe|2}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] kvs91gb8y04lvzzjayhx4z7svs1xva5 0 15322 5728206 5723669 2022-08-06T17:28:34Z 91.240.52.125 Popravek slovnice wikitext text/x-wiki {{Brez virov|date=september 2021}} {{original research|date=september 2021}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Laibach | image = | caption = Skupina leta 2011 | Background = group_or_band | Origin = [[Trbovlje]] - [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | Genre = [[Elektronska glasba]]<br />[[Eksperimentalna glasba]]<br />[[Industrialna glasba]]<br />[[Martial]]<br />[[Neoklasika]]<br /> | Years_active = [[1980]]–danes | Label = [[Mute Records|Mute]] | Associated_acts = [[300.000 V.K.]], [[Neue Slowenische Kunst]], [[Videosex]], [[Silence]], [[Anja Rupel]], [[Make Up 2]], [[Juno Reactor]] | Current_members = Glej [[Laibach#Dosedanji člani in pomembnejši sodelavci|celoten seznam]] }} '''Laibach''' ([[Nemščina|nemško]] ime za [[Ljubljana|Ljubljano]] ali [[Ljubljanica|Ljubljanico]], mesto ob reki/potoku (''Bach'') ali močvirje; nemško ''Labach''; ''Laubach'' = mlačen potok ali leno tekoča voda; v srednjem veku se je tako za reko kot za mesto začel uporabljati staronemški izraz ''Laibach'' = stoječa voda, ki povzroča poplave) je [[Slovenija|slovenska]] [[Glasbena skupina|glasbena]] in večmedijska skupina, ki se poleg [[Glasba|glasbe]] in zvoka izraža še s pomočjo [[Oblikovanje|oblikovanja]], [[Slikarstvo|slikarstva]], [[Gledališče|gledališča]] in ostalih [[Umetnost|umetniških]] in neumetniških praks. Skupina je bila ustanovljena 1. junija 1980 v [[Trbovlje|Trbovljah]] (datum je izbran simbolično, dejanski ni znan). Leta 1983 je v [[Nova revija|Novi reviji]] (št. 13/14) z nadnaslovom "Akcija v imenu ideje" objavila manifest "10 točk Konventa", v katerih je bilo mdr. opredeljeno anonimno članstvo (psevdonimi: Eber, Saliger, Keller in Dachauer) ter kolektivno avtorstvo in industrijski način dela po vzoru totalitarizma in pod vodstvom Imanentnega konsistentnega duha. Laibachova ustvarjalnost se po njih giblje na področju spoja med politiko in umetnostjo, vsaka umetnost pa je podvržena politični manipulaciji, razen tiste, ki govori z jezikom te iste manipulacije. V njih je določeno tudi, da poleg Laibacha v okviru [[Laibach kunst|Laibach Kunst]] estetike obstajata še glasbeni podskupini [[Dreihundert Tausend Verschiedene Krawalle]] ([[300.000 VK]]) in [[Germania]]. Laibach je 1984 soustanovil umetniški kolektiv [[Neue Slowenische Kunst|''Neue Slowenische Kunst'']] (kratica NSK) ter sodeloval s slikarsko skupino [[Irwin]], več zaporednimi gledališkimi skupinami/projekti, ki jih je ustanovil [[Dragan Živadinov]], oblikovalskim studiem [[Novi kolektivizem]] (njegov član iz Laibacha je D. Knez, sodelavec E. Markošek) in drugimi pridruženimi skupinami, ki so v letih 1984–92 sestavljale kolektiv NSK. Glasbeni izraz združuje različne žanre, od eksperimentalnega industrijskega zvoka, do simfoničnega, t. i. militantnega klasicizma in elektronske glasbe. So utemeljitelji t. i. retroavantgardne umetniške smeri (skupaj z drugimi skupinami iz umetniškega gibanja/kolektiva NSK), v začetku delovanja in ponovno v zadnjem obdobju so večmedijske in likovne projekte ter razstave pripravljali pod imenom [[Laibach Kunst]]. Skupina Laibach je med najbolj razpoznavnimi slovenskimi glasbenimi skupinami, uveljavljena predvsem na mednarodni oz. svetovni "neodvisni" glasbeni sceni, iznajditelj in nosilec enega najbolj uveljavljenih slovenskih umetnostnih pojavov sodobnega časa, znanega kot retroavantgarda. == Zgodovina == === Začetki in Tomaž Hostnik === Skupina je takoj ob ustanovitvi poskrbela za burne reakcije javnosti. V Trbovljah so leta 1980 izoblikovali multimedijski projekt »Rdeči revirji« (pozneje medijsko imenovan kot 'Alternativa slovenski kulturi'), ki jo je lokalna oblast prepovedala še pred odprtjem. Na plakatih, ki so bili ilegalno nalepljeni po zidovih mesta, je bil lik črnega križa (ki je Laibachov poglavitni simbol, včasih tudi v kombinaciji z zobatim kolesom) in motiv iz Carpenterjevega filma »Noč čarovnic«, izrisan v ekspresionistični risbi.  Njihovo delovanje je v medijih sprožilo veliko razprav o dejanski umetniški in politični vsebini skupine. Prvi javni nastop z razstavo »AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST" se je zgodil 14. junija 1981 v prostoru Srećna (nova) galerija, v SKC-ju (Studentski kulturni centar) v Beogradu. Naslednja razstava (»Žrtve letalske nesreče«) je bila 8. decembra 1981 v ljubljanskem Discu FV 112/15, kjer se je 12. januarja 1982 zgodil tudi prvi koncert skupine.  Istega leta sta kmalu sledila tudi prva koncerta v [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Beograd|Beogradu]]. Njihov glasbeni stil so kritiki označili kot industrijski rock, saj so pri predstavitvah v živo uporabljali gramofone, radio in elektronske instrumente, ki so jih ustvarili sami, namesto efekta suhega ledu pa so nekajkrat uporablili kar originalne vojaške dimne bombe. Vizualni stil skupine je v zgodnji fazi osredotočen predvsem na industrijsko ikonografijo, kmalu  pa so vključili tudi druge simbole: jelene in jelensko rogovje, motiv bobnarja, kavopivke, vojaške uniforme in lovske obleke. Skoraj vsak njihov koncert je bil drugače poimenovan. Zadnji v sodelovanju s Tomažem Hostnikom v Zagrebu (prvič je v vlogi vokalista nastopil na Novem Rocku septembra 1982 v Ljubljani, ko ga je zadela v brado razbita steklenica) so poimenovali »Dotik Zla«. 21. decembra 1982 je Hostnik naredil samomor. === "Disidentstvo" v Jugoslaviji === [[Slika:Laibach drummer.jpg|sličica|Ena od spremljevalnih članic skupine, 2008|levo]]V letu 1983 je skupina nadaljevala s koncertnimi nastopi. V Ljubljani so nastopili 22. aprila,  skupaj z angleškima skupinama Last Few Days in 23 Skidoo. Na 12. glasbenem biennalu v Zagrebu so naslednji dan nastopili z naslovom "Mi kujemo bodočnost", med katerim so uporabili sočasne projekcije propagandnega dokumentarnega filma o Jugoslaviji  Revolucija še traja, na katerega je bil dodatno projecirana super 8 mm filmska zanka s pornografskimi prizori. Koncert, ki se je začel ob 24:00 in potekal v jutranjih urah je, zaradi naključnega prekritja pornografskega odlomka (penisa) in posnetka [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], prekinila policija, skupina pa je bila prisiljena neprostovoljno oditi z odra. Kmalu je sledila uradna prepoved  imena in javnega nastopanja skupine v Jugoslaviji. K prepovedi je dodatno prispeval tudi intervju s člani skupine v oddaji TV-tednik, ki izzval moralno paniko in na koncu katerega je novinar Jure Pengov pozval k pogromu nad njimi, zato so se začasno umaknili v samostan Pleterje. Novembra 1983 so Laibach skupaj s skupino Last Few Days odšli na turnejo »Occupied Europe Tour« po vzhodni in zahodni Evropi. Z živimi nastopi in zaradi prepovedi delovanja  v svoji matični državi se je zanje povečal interes v zahodnih državah. Provokativna uporaba simbolov je najprej izzvala Slovensko veteransko organizacijo (Zvezo borcev narodnoosvobodilne vojne). Decembra leta 1984 so priredili 'anonimni' koncert v dvorani sirotišnice, poimenovane po [[Malči Belič]] v Ljubljani, posvečen umrlemu Tomažu Hostniku. Koncert so oglaševali s plakatom, na katerem je bil samo velik črn križ – simbol skupine  - in naslov dvorane. Ime skupine ni bil nikjer zapisan, tako so zadostili zahtevi po prepovedi uporabe imena. Koncert je bil vseeno razprodan. V tem letu (1984) so soustanovili tudi širši kolektiv Neue Slowenische Kunst (znan tudi pod kratico NSK). Poleg Laibacha je NSK vključeval še slikarsko skupino Irwin, gledališko skupino Sestre Scipiona Nasice (kasneje Kozmokinetični kabinet Noordung), oblikovalski studio Novi kolektivizem, pridružili pa so se jim še Oddelek za čisto in praktično filozofijo in različne podskupine, npr. arhitekti Graditelji, Domovinski film, klub Sava, Retrovizija itd. Osnovne premise delovanja vseh teh skupin so slonele na estetskih in ideoloških temeljih, ki jih je do takrat formiral Laibach. Neue Slowenische Kunst je uradno obstajal kot povezana akcija med temi skupinami do leta 1992, ko se je 'transponiral' v NSK državo. Laibach in NSK sta s svojimi skupnimi akcijami močno označila osemdeseta in prvo polovico devetdesetih, tako v Sloveniji kot v bivši državi Jugoslaviji ter tudi drugje po svetu. To gibanje je še danes predmet številnih znanstvenih raziskav in doktorskih disertacij doma in v tujini. === Mednarodni preboj === Laibach so od ustanovitve leta 1980 do danes imeli več kot 1000 koncertov po celem svetu, prodali so čez milijon plošč in postali mednarodno priznani, še posebej s svojimi interpretacijami pesmi skupin [[Queen]], [[The Rolling Stones]], [[The Beatles]] … Leta 1988 je izšel album Let It Be, po istoimenskem albumu Beatlesov, le brez naslovne skladbe. "Maggie Mae" pa je nadomestila kombinacija nemških lovskih pesmi "Auf der Lüneburger Heide" in "Was Gleicht Wohl Auf Erden". Del posnetega materiala je predvajal tudi Paul McCartney pred svojimi koncerti. Naslednje leto je izšel EP Sympathy for the Devil po istoimenski pesmi Rolling Stones. Dosegli so tudi komercialni uspeh z različico pesmi "Live is life" skupine Opus in "One Vision" skupine Queen. Leta 1994 je skupina izdala album NATO, ki se je nanašal na aktualne politične dogodke v Vzhodni Evropi, nekdanji Jugoslaviji in ukrepe pakta [[NATO]]. Album vsebuje tudi različice pesmi "The Final Countdown " skupine Europe, "In the Army Now" skupine [[Status Quo]], "Indian Reservation" (preimenovane v "National Reservation") Dona Fardona in "Marš na Drinu" Stanislava Biničkega. Leta 1996 so izdali album z naslovom Jesus Christ Superstars, svojo različico rock opere Jesus Christ Superstar Andrewa Lloyda Webberja. Sodelovali so tudi pri nekaterih mednarodnih projektih. V predstavi No Fire Escape from Hell so se odzvali povabilu plesalca Michaela Clarka in z njim nastopili na na nekaterih predstavah v Veliki Britaniji in drugje po svetu. V Hamburgu so napisali glasbo za Shakespearovega Macbetha v Deutsches Schauspielhaus. Za to predstavo so tudi oblikovali del scenografije in v sami predstavi nastopali.  Glasba skupine je bila uporabljena tudi kot inspiracija za znameniti eksperimentalni filmski hit ''Blair Witch Project'', člani zasedbe pa so nastopili v filmu 'Full Metal Jacket' znanega režiserja Stanleyja Kubricka. Njihova glasba se je pojavila v hollywoodskem filmskem hitu 'Spiderman I', v popularni ameriški televizijski nanizanki 'Alias', za film finskega režiserja Tima Vuoresuole [[Jekleno nebo]] (2012) ter njegov sequel [[Jekleno nebo 2]] (2019) pa so prispevali vso glasbo. == Glasbeni stil, slike in kontroverznost == Laibach ne prikriva temnih plati človeštva, temveč jih enostavno razkriva in razkazuje, včasih posredno, včasih pa tudi neposredno prek glasbe, s pomočjo [[Retorika|retorike]] in z vizualnimi prikazi: željo po oblasti, težnjo po [[Totalitarizem|totalitarnih]] političnih sistemih oziroma režimih, [[vojna|vojno]] kot stvar za doseganje oblasti, željo podrejati ostale volji posameznikov, ne da bi jih pojmovali kot sebi enake. To so problematike, ki so jih Laibach uprizorili v preteklosti in s katerimi so se tudi dejansko soočali ter katerim se danes še vedno posvečajo na izviren način. Njihova besedila so preprosta, učinkovita in odprta za napačno razlago. Sprejmejo vse zapeljive leske in simbole državne oblasti, nato pa s tem pretiravajo vse do parodije. Že ob svojem nastanku so v začetku osemdesetih let največ pozornosti vzbudili z uporabo nacistične in socrealistične totalitaristične [[Ikonografija|ikonografije]], kot so razne zastave in križi, uniforme, ki so spominjale na uniforme nekdanjih nemških okupatorskih vojakov pa tudi s političnim jezikom. Prevladovalo je mnenje, da skupina odkrito simpatizira s totalitarnimi sistemi, predvsem z [[Nacionalsocializem|nacizmom]], [[Fašizem|fašizmom]] in stalinizmom ter deluje po nekakšnih totalitarističnih principih in v imenu teh idej proti končni, utopični rešitvi, značilni za tovrstne sisteme. V svojem delovanju so se vedno soočali z državo, naj je bila to nekoč Jugoslavija ali danes Slovenija, in ustvarjali negativno primerjavo države z ostalimi sistemi, ki so zgodovinsko veljali za slabe. S tem so spodbijali vrednote, ki naj bi bile prave in ki so jih poučevali v šolah. Po njihovem mnenju je najbolj totalitaren ravno tisti totalitarizem, ki ti daje občutek, da si svoboden, čeprav v resnici nisi. === Laibach v popularni kulturi === [[Popularna kultura]] je poimenovanje za nekatere kulturne prakse in pojave, katerih skupni pomen je postavljen nasproti visoki kulturi. Popularno lahko razumemo kot nekaj, kar je všeč veliko ljudem ali kot predmet množičnih medijev za izpostavljanje lastnih dobičkonosnih interesov. Laibach se izmed teh treh identificira samo s prvim razumevanjem popularne kulture. Performansi Laibach so med bolj obiskanimi v Sloveniji, pojavljajo se v množičnih medijih in imajo veliko bazo oboževalcev. So v kategoriji kvalitetne umetnosti znotraj popularne kulture. [[Slika:LAIBACH Red Districts Trbovlje 2011.jpg|sličica|Leta 2011, 30 let po ustanovitvi skupine in prepovedi projekta »Rdeči revirji« (''Red districts''), je skupina Laibach pripravila istoimenski večdnevni multimedijski projekt, ki je prek rekonstrukcije obravnaval iste vsebinske in formalne parametre kot bi jih tisti leta 1980. Pri izvedbi projekta je sodelovala tudi skupina V.A.T. (Vizualna alternativa Trbovlje), ki je postavila spremljevalno razstavo in mozaike'.]]Laibach se je že v svojih "10 točkah konventa" izrekel glede podvrženosti ideologiji – da se izognemo manipulaciji ideologije, moramo biti ideologija. Laibach z umetnostjo šoka z ljudmi manipulira: strateško nastavi šok, ker tako dobi pozornost, nato preda svoje sporočilo. Njihov produkt je umetnina, njihova produkcija pa je množična. Za množično širjenje uporabljajo več sredstev, kot npr. mistifikacijo (uniformiranost nastopajočih), performans (nenehna podrejenost režirani vlogi), pojavitev v množičnih medijih (ameriški glasbeni televizijski program MTV), provokativnost (totalitarni simboli), intertekstualnost (Life is Life, The Final Countdown) in parodijo (virtualna država NSK z izdajanjem potnih listov). === Intertekstualnost in parodija pri skupini Laibach === Skoraj celotna Laibachova pojavnost se sklicuje na v množični ali visoki kulturi že videno in v igro vpeljuje t. i. kulturni spomin. Laibachova dela so intertekstualna: svoj pomen oblikujejo s pomočjo drugih umetniških del. Tako nastajajo reciklaže, kar ima učinek parodije (Life is Life). Laibachove pesmi so lahko tudi travestije (Geburt Einer Nation), kontrafakture (The Final Countdown) in pastiši (Krst pod Triglavom). ==== Originalnost Laibacha ==== Intertekstualnost odpira vprašanja o originalnosti tovrstnih avtorjev. Laibach znane množične in manj množične kulturne pojave reciklira, vzame za svoje in jih pokaže v novem kontekstu. Montaže s t. i. tehniko ''cut up'' se pojavljajo tako v smislu zunanje pojave članov kolektiva z znanimi uniformami, pobritimi glavami in prepoznavnim znakom, suprematističnim [[Malevič|Malevičevim]] črnim kvadratom na beli podlagi, kot tudi v smislu reciklaže umetniških produktov: predelave besedil pesmi iz množične kulture (Simpathy for the Devil), vabila, letaki, publikacije in ovitki albumov s predlogami v klasični slikarski umetnosti, zgodovini in tradiciji. Že samo ime kolektiva – Laibach – je reciklaža. ==== Primeri intertekstualnosti v besedilih ==== Umetnost Laibacha je umetnost komentarja. Vsaka poteza Laibacha je pravzaprav komentar.{{citation needed}} ===== Krst pod Triglavom ===== [[Slika:Red square 1.jpg|sličica|Milan Fras, vokal, zadnji koncert iz turneje Volk, Koper, 2008|levo]]Krst pod Triglavom je naslov albuma, ki uporabi simbol slovenske nacionalnosti [[France Prešeren|Prešernov]] [[Krst pri Savici]]. Laibach intertekstualno uporablja Prešernove verze in osebe – Valjhuna, Črtomira in Bogomilo. Po vsakem od treh je poimenovana pesem, poleg tega pa so na albumu še pesmi Jezero, Krst, po drugi strani pa enigmatično naslovljena pesem Rdeči pilot, ki z rdečo simbolizira antireligijski komunizem, je pa to tudi ime avantgardnega časopisa iz dvajsetih let 20. stoletja. Album je razdeljen po letnicah (819−822, 1095−1270, 1961−1982, 1983−1987) in tako razdeli zgodovino Slovencev. V čas pokristjanjevanja umestijo grožnjo, Valjhuna, naravo, Jezero, Hostnik. V času [[Karantanija|Karantanije]] je zapeljevanje, Bogomila, ki tukaj namiguje na rajsko Evo, so lovske igre (Hunters' Game) in teče avstrijska, dunajska kri (Wienerblut). Od šestdesetih do malo po nastanku Laibacha in tudi malo po [[Tito]]vi smrti je čas Črtomira, Jelengara, ubijalca deklet in seveda Apologije Laibach. V zadnjem času, do izida albuma, pa je politika, Krst, Germania in Rdeči pilot (rdeča kot simbol komunizma). Vsak naslov je skrbno izbran, da spada v celoto, pod njim pa se v pesmi skriva še več simbolnega opisa ne le slovenske, temveč evropske zgodovine in miselnosti. ===== Herz-felde ===== Pesem Herz-felde s plošče Krst pod Triglavom-Baptism je aluzija na nemško avantgardo. Helmut Herzfeld je sinonim za Johna Heartfielda, ki je bil pionir uporabljanja umetnosti kot politično orožje. V pesmi Laibach montira dele Hitlerjevega govora, pri katerem je najbolj slišen in udaren sloviti ''»Raus!«'', ''»Ven!«''. Laibach tako pesem uporablja kot politično orožje, kot antinacistično politično sporočilo, ker uporablja nacistični vojni govor z nasilnim krikom, vse skupaj pa poimenuje z imenom umetnost in, ironično, srca (''herz'', ''heart''). Vsebino torej predstavlja z imenom, ki z njo nima prav veliko zveze, in to prenese na polje politike, kjer se proces dogaja pogosteje. ===== The Final Countdown ===== Pesem [[The Final Countdown]] je s konceptualnega albuma NATO, ki se z naborom anti-coverjev pesmi veže na vojno na Balkanu po razpadu Jugoslavije. Laibach so v tem času izjavili: ''»Konflikt v bivši Jugoslaviji je dal lepo lekcijo Evropi o tem, kaj se lahko zgodi, če razlike niso spoštovane, če problemi niso rešeni pravčas in če najmanjših v družbi ne jemljemo resno. Vsa Evropa ima na rokah kri Balkana.«'' The Final Countdown je prva izmed treh zaporednih rock pesmi na albumu NATO (The Final Countdown, You're in the Army Now, The Dogs of War), njena originalna verzija pa je hit švedskega benda Europe. Z zamenjavo inštrumentov so rokovsko uspešnico spremenili v disko verzijo. Pesem govori o intergalaktičnem potovanju, zadnje odštevanje (''the final countdown'') pa je odštevanje tik pred odhodom vesoljske rakete z bolne Zemlje. Destinacija pa ni več Mars (simbol vojne), kot je v originalu, temveč Venera (simbol ljubezni). Podobno naredijo s pesmima In the Army Now (v originalu [[Status Quo]]/[[Boland]]) in Dogs of War (v originalu [[Pink Floyd]]). ===== Life is Life ===== Pesem Life is Life je predelava pesmi Live is Life avstrijske skupine [[Opus (skupina)|Opus]]. Laibach pesem dvakrat umesti na album [[Opus Dei (album)|Opus Dei]], poimenovan (tudi) po znani organizaciji Rimokatoliške cerkve. Prva verzija je v nemščini Leben Heißt Leben. Prva kitica je enaka originalu, ostalo je reciklaža verzov in dodajanje novih, s čimer pesem dobi popolnoma drugo sporočilo: iz množične zabave, entuziastične navezanosti skupine Opus na oder, v brezpogojno dajanje množici, družbi, državi. Energijo in svoj maksimum se daje za t. i. skupno dobro, z dobrim namenom posameznikov, ki so na koncu samo veseli, da je konec, čeprav so vsi izgubili vse. Iz himne dobrega počutja je Laibach recikliral pesem triumfa, vojnega marša. Album [[Let It Be (album, Laibach)|Let It Be]] je prenovitev celotnega zadnjega albuma [[Beatles]]ov, Simpathy for the Devil pa t. i. anti-cover istoimenske pesmi [[Rolling Stones]]ov. Predelavi ponujata demistifikacijo ''peace and love'' iz hipijevskih šestdesetih in utelešenja tega gibanja, koncerta Woodstock. Miselnost hipijevskega miru in ljubezni se je proti koncu stoletja sesuvala. Let It Be je odgovor na razpad skupine The Beatles, drugi pa spomin na koncert Altamont iz leta 1969. Altamont je kot kontrast Woodstocka najbolj znan po nasilju, vključno s smrtjo Mereditha Hunterja, ki je umrl med nastopom Rolling Stonesov: težave, ki so rodile nasilje, so se začele med izvajanjem pesmi Simpathy for the Devil. ===== Rammstein ===== Popularna nemška glasbena skupina [[Rammstein]]''' '''je priznala močan vpliv Laibacha. Laibach Rammstein razumejo kot Laibach za adolescenco, sebe pa kot Rammstein za odrasle. Laibach je naredil remiks Rammsteinove pesmi Ohne dich, poimenovan Ohne mich. Namesto prepoznavnega Rammsteinovega vokala gre za moško-ženski duet Milana Frasa in Mine Špiler, v originalu orkestralno glasbo zamenja elektronika, v besedilu pa je najpomembnejša zamenjava v refrenu. Rammsteinov refren ''»Ohne dich kann ich nicht sein«'', v prostem prevodu ''»Brez tebe ne morem obstajati«'', Laibach poje obratno ''»Ohne mich kannst du nicht sein«'', torej ''»Brez mene ne moreš obstajati«''. Ljubezenski baladi spremenijo žanr – postane narcisoidna, že skoraj grozeča pesem. == Nagrade in priznanja == * Slovenski ambasadorji kulture - naziv jim je podelilo [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje zadeve]] (http://www.mzz.gov.si/si/ministrstvo_za_zunanje_zadeve/novinarsko_sredisce/slovenija_v_zariscu_bilten/) * [[Zlata ptica]] (1986, skupaj z drugimi skupinami NSK) - nagrada ZSMS za jugoslovanski dan mladosti (25. maj) *Zlata nagrada Metoda Badjure ([[Badjurova nagrada]]) na festivalu Teden domačega filma za glasbo v filmu [[Hudodelci (film)|Hudodelci]] (1987) * [[Viktor (nagrada)|Viktor]] za posebne dosežke na področju medijske in popularne kulture (1997; vrnjen) * Nagrada glavnega mesta Ljubljane za »izjemne ustvarjalne dosežke doma in v tujini« (1997) * Prvojunijska nagrada - najpomembnejše občinsko priznanje mesta [[Trbovlje]] (2000) * [[Zlata piščal (nagrada)|Zlata piščal]] za življenjsko delo (2017) == Dosedanji člani in pomembnejši sodelavci == (legenda: E= ''Eber''; S= ''Saliger''; D= ''Dachauer''; K= ''Keller'') {{col-begin}} {{col-break}} * [[Dejan Knez]] (E; 1961, Trbovlje), ustanovni član – osnovni koncept, likovno-vizualna podoba in grafično oblikovanje; slikar; (so)avtor glasbe; kitara, mali boben, klaviature, elektronika, glas, odrski nastop; trobenta, kvadrohorn itd.; aktiven član s prekinitvami in vzporednimi projekti (ps. ''Elk Eber''; ''A. D. Knez'', ''Operator 99'', ''baron (Karl von) Reichenbach''; ustanovni član 300.000 VK, NSK (1984) in Novega kolektivizma; *[[Janez Knez]] (K, 1931–2011), oče prvega, slikar; častni član *[[Bine Žerko]] (D; Trbovlje), ustanovni član, sodelujoč pri 1. dogodku  v Trbovljah 1980 (član pol leta) * [[Srečko Bajda]] (E; 1961, Celje) (psevd. ''Felix Casio''), ustanovni član; vokal -- glas, soavtor glasbe, aranžmaji, sintetizator (tudi potem, ko je leta 1983 zapustil aktivno članstvo); kasneje tonski mojster v Drami SNG; tudi risar oz. stripovski avtor * [[Andrej Lupinc]] (K; 1961, Ljubljana), ustanovni član; bas kitara, video (ps. ''Keller''); kasneje TV-snemalec, ribič in pisatelj; skupino zapustil 1983 * [[Tine Vodlan]] – sodeloval naj bi pri prvi razstavi v Trbovljah 1980, kot interpretator * [[Tomaž Hostnik (1961)|Tomaž Hostnik]] (S; 1961–1982, Medvode), ustanovni član, gramofon; koncept -- temeljni teoretični spisi (ps. ''Ivo Saliger''), ustanovni član 300.000 VK; frontman – vokal; slikar * [[Ivan Novak (glasbenik)|Ivan (Jani) Novak]] (S; 1958, Trbovlje), ustanovni član, teoretski spisi, intervjuji, komunikacija, organizacija, koordinacija, teksti, (so)avtor glasbe in koncepta, likovno-vizualna podoba, koncertne vizualije, projektor, oblikovanje luči (občasno nastopal tudi na odru: elektronika, mali boben, trobenta, banjo); ustanovni član NSK 1984 (ps. ''Franz Xaver''; ''Ivo Saliger'') * [[Milan Fras]] (D; 1960, Maribor), frontman – vokal, soavtor glasbe in koncepta, teksti; vizualni (likovno-scenski) elementi; odrski nastop; slikarstvo (ustanovni član NSK 1984) * [[Vesna Veberič]] (S), ustanovna članica, likovno-vizualna podoba in grafično oblikovanje, slikarka; skupino zapustila 1983 * [[Marjan Benčina]] (K) – sintetizator, skupino zapustil 1983 * [[Marko Košnik]] (D; 1961, Kranj), ustanovni član, elektronika, (kasneje večmedijski in novomedijski umetnik in teoretik: ''Inštitut Egon March'', ''Ministrstvo za eksperiment''...), skupino zapustil 1983 *[[Martin Žitnik]] (K) – sodeloval pri enem zgodnjih koncertov * [[Jurij Toni]] – tonski mojster, producent * [[Igor Vidmar]] (S; 1950), producent, založnik, promotor, organizator koncertov (agencija ŠKUC - RO.P.O.T.); član odprave po okupirani Evropi 1983 (voditelj radijskih oddaj in politični TV-publicist/kolumnist) * [[Jani Guna]] – Trbovlje: časopisni arhiv – dokumentacija (socialni delavec, novinar) * [[Teodor Lorenčič]] – fotograf, član odprave po okupirani Evropi 1983; avtor foto-monografije "40 godina večnosti", Beograd, 2021 * [[Tomaž Mastnak]] (1953), sociolog, publicist, član odprave po okupirani Evropi 1983 * [[Fritz Häaman|Fritz Catlin]] (K) (psevd. Fritz Häaman) – član skupin Last Few Days in 23 Skidoo; sodelavec (bobnar) Laibacha na Occupied Europe Tour 1983 * [[Duncan MacDonald]] (D) – šofer na Occupied Europe Tour, sodelavec (bobnar) Laibacha na tej turneji, koproducent, pozneje odvetnik * [[Vasja Ulrih]] (D; 1946), pevski in recitatorski basovski vokal (na posnetkih, redko na odru); sicer slikar, kipar, restavrator itd. * [[Janko Novak]] (E; 1952–2021) – pevski in recitatorski vokal (na posnetkih, tudi na odru na zgodnjih turnejah skupine) * [[Jože Pegam]] (D) – trobenta, klarinet, tenor saksofon, dolgoletni član Gastrbajtrs in Demolition Group * [[Matjaž Pegam]] (S) – bobni, član Gastrbajtrs in Demolition Group {{col-break}} * [[Lado Jakša]] (K) – saksofon, klarinet * [[Iztok Črne|Iztok Černe]] (S) – glasbeni producent, studio Metro * [[Neven Smolčič]] (K) – glasbeni producent * Nicole Capaan (iz Amsterdama) – na fotografiji v Londonu (''grob Karla Marxa'') * [[Vanda Krajinović Adler]] (S) – sodelavka Laibacha v prvi polovici 80' (''SKC Beograd''...) * [[Jonathan Langram]] (K) – glas na nekaterih zgodnjih posnetkih, prijatelj skupine * [[Uli Rehberg]] (E) – glasbeni založnik (''Walter Ulbricht Schallfolien'', Hamburg) * [[Ervin Markošek]] (K; 1961, Laško), mali boben/bobni, klaviature/elektronika, odrski nastop, trobenta, orglice, banjo itd. (član od srede 80.; aktiven do konca 90. let); maneken in grafični oblikovalec; pozneje sodelavec pri Novem kolektivizmu * [[Tone Dimnik]] (E) - bobni * [[Boban Bursać|Boban (Boško) Bursać]] (D; 1960–2016) – oblikovalec zvoka, producent * Franci NN – šofer na nekaterih zgodnjih turnejah, občasno nastopal v otvoritvah koncertov (sekanje debla, recitacija) * [[Max Osole]] (1955), zgodnji video posnetki * [[Roman Dečman]] (E) – bobni, dolgoletni sodelavec skupine, član skupin [[Otroci socializma]] in Carina, predsednik Društva za retroavantgardo * [[Dare Hočevar]] (D) – bas kitara * [[Iztok Turk]] (E; 1963), elektronika, tonski mojster, producent, skladatelj, član in soustanovitelj skupin Kuzle, Otroci socializma, Videosex, Rotor, 300.000 VK * [[Janez Križaj (glasbeni producent)|Janez Križaj]] (1966), elektronika, tonski mojster, producent, član Videosex * [[Anja Rupel]] (K; 1966), vokal (studijska sodelavka), čanica Videosex * [[Oto Rimele]] (K; 1962, Maribor), kitara (akademski slikar, profesor UM), soustanovitelj in član skupine Lačni Franz; kasneje Sokoli * [[Slavko Avsenik ml.]] (S; 1958), aranžmaji * Dragoslav-[[Dražen Radojković]] (E), bobni, član skupine Kazimirov kazneni korpus (Bgd) * [[Svetozar Mišić]] – dokumentacija * [[Jože Suhadolnik]] – fotograf * [[Miha Fras]] – fotograf * [[David Jarh]] (K) – trobenta, rog? * [[Tadej Zupančič]] (1965), studijski vokal * [[Ivo Štandeker]] (1961–1992), prevajalec tekstov iz angleščine v nemščino, svetovalec pri predelavi tekstov (''Life is life'', ''Geburt einer Nation'', ''Simpathy for the Devil''...) {{col-break}} * [[Peter Mlakar]] (K; 1951), retorika, ''Oddelek za čisto in praktično filozofijo pri NSK'' (od 1987), častni član Laibacha, član 300.000 VK in kolektiva NSK; filozof, pisatelj, TV-"pridigar" * [[Daniel Landin]] (E) – klarinet, video režiser (''Država, Life is Life, Geburt einer Nation''), član skupine Last Few Days, sodelavec skupine Throbbing Gristle, pozneje filmski režiser in direktor fotografije * [[Slim Smith]] – oblikovanje * Richard NN (S) – sodelavec Laibacha (mali boben) leta 1987 * [[Bucko & Tucko]] (Srbija) – video (''Across the Universe'') * [[Peter Vezjak]] (1959), video (''Retrovizija'') – ''Sympathy for the Devil, Wirtschaft ist Tot'', so-režiser filma »Laibach, A Film From Slovenia« * [[Igor Zupe]] (1964), režiser, producent (film, video: ''Nord Cross Production''; prvotno skupina ''Abildungen varieté'', nato ''Domovinski film'' v sklopu NSK), avtor filma »Glasba je časovna umetnost 3: LP - Laibach« * [[Bertrand Burgalat]] (E) – aranžmaji * [[Danijel Petronijević]] (D), sodelavec skupine * [[Cveto Kobal]] (1960), flavta, vokal (studijski), nastopajoči v muzikalu Wir sind das Volk * [[Borut Kržišnik]] (S; 1961), kitara (skladatelj elektronske glasbe) * [[Davor Klarič]], klaviature * [[Chris Bohn]] – novinar, sodelavec skupine, korekture angleških tekstov * [[Komorni zbor AVE]] – spremljevalni vokali * [[Tamara Žagar]] – klasični sopran * [[Peter Penko]] (K) – elektronika, aranžmaji * [[Gregor Zemljič]] – elektronika, koproducent * [[Sašo Podgoršek -|Sašo Podgoršek]] (1964), video, filmski režiser; avtor nekaterih videov Laibacha in filma "Divide States of America" * [[Nikola Sekulović]] (K) – bas kitara * [[Matej Mršnik]] (E) – kitara * [[Daniel Matič]] (K) – kitara *[[Jurij Kelhar]] (1972–2021), večmedijski/vizualni umetnik, slikar, sodelavec * [[Uroš Umek]] ([[DJ Umek]]) – elektronika * [[Damijan Bizilj]] ([[DJ Bizzy]]) (E) – elekronika * [[Eva Breznikar]] (D) – mali boben, činele, spremljevalni vokal, odski nastop * [[Nataša Regovec]] (S) – mali boben, činele, spremljevalni vokal, odrski nastop {{col-break}} * [[Boris Benko]] (E; 1975) – vokal, avtor glasbe in aranžer, odrski nastop; član skupine Silence * [[Primož Hladnik]] (D; 1975), klavir, elektronika, aranžmaji, odrski nastop, član skupine Silence * [[Janez Gabrič]] (S) – bobni * [[Mina Špiler]] (E; 1981) – vokal, sintetizator; odrski nastop, članica skupine Melodrom * [[Luka Jamnik (glasbenik)|Luka Jamnik]] (E) – elektronika, sintetizator, back vokal, odrski nastop, avtor glasbe in aranžmajev * [[Jadranka Juras]] (D) – vokal * [[Brina Vogelnik]] – vokal * [[Izidor Leitinger]] – aranžmaji, trobenta; dirigent * [[Matevž Kolenc]] (S) – avtor (elektronske) glasbe, producent; skupina Melodrom * [[Sašo Vollmaier]] (K) – klaviature, klavir (2007-13); nato glasbeni producent in skladatelj, pianist (''Kind of Laibach'', 2020), tudi v predstavi Wir sind das Volk * [[Rok Lopatič]] (K) – klaviature, aranžmaji, back vokal, odrski nastop * [[Anže Rozman]] – aranžmaji * [[Álvaro Domínguez Vázquez]] – aranžmaji * [[Zvezdana Novaković]] – vokal * [[Tomislav Gangl]] – vizualije * [[Vitja Balžalorsky]] (S) – kitara, aranžmaji, odrski nastop * [[Bojan Krhlanko]] (D) – bobni, aranžmaji, odrski nastop * [[Marina Martensson|Marina Mårtensson]] (E) – vokal in akustična kitara, teksti, odrski nastop * [[Lina Rahne]] (K) – vokal, odrski nastop * [[Matej Gobec]] (D) – oblikovalec zvoka, producent * [[Marko Turel]] – oblikovalec zvoka, producent * [[Tomaž Čubej]] – oblikovalec luči *[[Anja Quickert]] – nemška režiserka muzikala/plesnogledališke predstave Wir sind das Volk, sicer vodja mednarodnega združenja Heinerja Müllerja *[[Katarina Stegnar]] – nastopajoča v muzikalu/plesnogledališki predstavi Wir sind das Volk *[[The Stroj]] – 2 bobnarja (Primož Oberžan in Janez Levec) v muzikalu/plesnogledališki predstavi Wir sind das Volk *''Vier Personen Quartet'' – godalni kvartet {{col-end}} == Diskografija == === Studijski albumi === *''[[Laibach (album)|Laibach]]'' (ŠKUC-Ropot, 1985); ponovna izdaja - CD - ponovna izdaja 1999 (z dvema dodatnima skladbama 300.000VK in tremi Storm und Klang iz predstave Molitveni stroj Noordung) *''[[Nova Akropola]]'' (Cherry Red, 1985); ponovna izdaja - CD 2002 (z dodanim videom ''Država''/''The State'') *''[[Opus Dei (album)|Opus Dei]]'' (Mute Records, 1987); izdaja na CD -formatu z dodanimi 4 skladbami iz Krsta pod Triglavom, 199? *''[[Kapital (album)|Kapital]]'' (2 x LP /CD /kaseta : 3 različni mixi; Mute Records, 1992) *''[[Jesus Christ Superstars]]'' (The Grey Area/Mute Records, 1996) *''[[WAT]]'' (Mute Records, 2003) *''[[Spectre (album, Laibach)|Spectre]]'' (Mute, 2014) *''[[Also Sprach Zarathustra (album)|Also Sprach Zarathustra]]'' (Mute, 2017) ==== Albumi priredb ==== *''[[Let It Be (album, Laibach)|Let It Be]]'' (Mute Records, 1988) *''[[Sympathy for the Devil (album)|Sympathy for the Devil]]'' (Mute Records, 1988) *''[[NATO (album)|NATO]]'' (Mute Records, 1994) *''[[Volk (album)|Volk]]'' (Mute Records, 2006) *''[[Laibachkunstderfuge]]'' (Mute Records/Dallas, 2008) *''[[The Sound of Music (album, Laibach)|The Sound of Music]]'' (Mute, 2018) *''[[Laibach Revisited]]'' (BOX s 3-mi LP-ploščami/CD-ji, spremno knjižico itd.; Društvo za retroavantgardo, 2019/2020) === Soundtrack albumi === *''[[Krst pod Triglavom-Baptism]]'' (Walter Ulbricht Schallfolien, 1987) *''[[Macbeth (album)|Macbeth]]'' (Mute Records, 1990) *''[[Iron Sky (The Original Film Soundtrack)]]'' (Mute, 2012) *(''[[Also Sprach Zarathustra (album)|Also Sprach Zarathustra]]'' - Mute, 2017) *''Wir sind das Volk : Ein Musical aus Deutschland'' (Mute, 2022) === Kompilacijski albumi === *''[[Rekapitulacija 1980–1984]]'' (2 x LP; Walter Ulbricht Schallfolien, 1985); ponovna izdaja - CD (NSK008), 2002 *''[[Slovenska Akropola]]'' (LP, ŠKUC-Ropot, 1987); CD-izdaja z dodanimi skladbami iz predstave Molitveni stroj Noordung.. ? *''[[Anthems (album, Laibach)|Anthems]]'' (2 x CD, Mute Records, 2004) *''[[Gesamtkunstwerk – Dokument 81-86]]'' (Vinyl-on-demand, 2011) (6 x LP + ...) *''[[An Introduction To… Laibach]]'' (Mute, 2012) === Albumi v živo === *''[[Neu Konservatiw]]'' (Walter Ulbricht Schalfollien 1985; nova izdaja Cold Spring Records, 2003; ponatis 2006) *''[[The Occupied Europe Tour 1985]]'' (LP, Side Effects, 1986); CD *''[[Ljubljana–Zagreb–Beograd]]'' (CD, The Grey Area/Mute Records, 1993) *''[[Occupied Europe NATO Tour 1994-95]]'' (CD + videokaseta) (The Grey Area/Mute Records, 1996) *''[[M.B. December 21, 1984]]'' (CD, The Grey Area/Mute Records, 1997) *''[[The John Peel Sessions (album, Laibach)|The John Peel Sessions]]'' (CD, Strange Fruit, 2002) *''[[Volk Tour London CC Club]]'' (Abbey Road Live Here Now/Mute Records, 2007) *''[[Monumental Retro-Avant-Garde (Live At Tate Modern / 14 April 2012)]]'' (Abbey Road Live Here Now/Mute Records, 2012) *''[[Live in Hell at V2]]'' - ''Hertogenbosch/Nizozemska 28.6.1985'' (Vinyl-on-demand, 2017) *''[[Bremenmarsch]]'' - ''Laibach Live at Schlachthof'' ''12.10.1987'' (M.i.G.- music, 2020) == Dokumentarci - filmografija (izbor) == * 2018, Glasba je časovna umetnost 3: LP film Laibach – režija Igor Zupe *2016, Liberation day (Dan osvoboditve; o gostovanju v Severni Koreji 2015) – režija Morten Traavik * 2005, Divided States of America: Laibach 2004 Tour – režija Sašo Podgoršek * 1996, Predictions of Fire (Prerokbe ognja) – režija Michael Benson *1993, Bravo: Laibach v filmu – režija Peter Vezjak * 1993, Laibach: A Film From Slovenia – režija Daniel Landin in Chris Bohn * 1988, Laibach: Pobeda pod suncem /Laibach: Zmaga pod soncem /Laibach: Victory Under the Sun – režija Goran Gajić *1986, The State/Država, o sodelovanju z Michaelom Clarkom v predstavi "No Fire Escape in Hell" – režija Daniel Landin *1984: THE DEBATE OVER MAN: “A Polemic Monologue as Artistic Method: Position, Problems, Perspectives” – Laibach / Richard Heslop *1983, Morte ai Sciavi - avtor Max Osole *1983, XY - Nerešeno (TV-intervju TV-Tednik, RTV Ljubljana) - videoposnetek *1982, Documents of Opression – režija Marjan Osole - Max == Bibliografija == * [[Alexei Monroe]]: Pluralni monolit. Laibach in NSK, MASKA, Ljubljana, 2003 {{COBISS|ID=125361920}} * Matičič, Jure: Država Laibach, raziskovalna naloga. Kamnik, 1994. * {{cite book|last=Janjatović |first=Petar |title=EX YU ROCK enciklopedija 1960-2006 |isbn= 978-86-905317-1-4}} * [[Marcel Štefančič Jr.]]: Teror zgodovine : kako je Laibach na začetku osemdesetih premaknil nacijo, partijo in filozofijo.] Ljubljana: UMco, 2012 {{COBISS|ID=258047232}} * Borčić, Barbara: Celostna umetnina Laibach. ''Fragmentarni pogled.'' Ljubljana: Založba /*cf, 2013. *Greene, Doyle - The Rock Cover Song: Culture, History, Politics. Jefferson, North Carolina: McFarland & Company, Inc, 2014. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Laibach}} {{Wikinavedek|Laibach}} * [http://www.laibach.org/ Uradna spletna stran] * [http://www.gla.ac.uk/~dc4w/laibach/laibach.html The Unofficial Laibach Site] * [http://www.artmargins.com/content/review/griffin.html ''Laibachkunst''] vključuje slike zgodnjih vizualnih umetniških del Laibach in prav tako primere članice NSK, umetniške skupine Irwin. * [http://www.nskstate.com/ The NSKSTATE] Spletna stran NSK. * [http://www.mute.com/artists/viewArtistMain.jsp Mute Records UK - distributer Laibach] [http://www.mutelibtech.com/mute/laibach/laibach.htm] * [http://www.telegraph.co.uk/arts/main.jhtml?xml=/arts/2003/09/04/bmlai04.xml „''Warriors of weirdness''“] Članek iz časnika ''The Daily Telegraph'' * [http://www.youtube.com/watch?v=1BZl8ScVYvA ''What the hell is Laibach all about?''] [[YouTube]] [[Slavoj Žižek]] {{Laibach}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1980]] [[Kategorija:Laibach|*]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Trbovlje]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] 4mbnkzfi55h6tzpv72gwe0kwpup1u5j 5728208 5728206 2022-08-06T17:31:22Z 91.240.52.125 Popravek slovnice wikitext text/x-wiki {{Brez virov|date=september 2021}} {{original research|date=september 2021}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Laibach | image = | caption = Skupina leta 2011 | Background = group_or_band | Origin = [[Trbovlje]] - [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | Genre = [[Elektronska glasba]]<br />[[Eksperimentalna glasba]]<br />[[Industrialna glasba]]<br />[[Martial]]<br />[[Neoklasika]]<br /> | Years_active = [[1980]]–danes | Label = [[Mute Records|Mute]] | Associated_acts = [[300.000 V.K.]], [[Neue Slowenische Kunst]], [[Videosex]], [[Silence]], [[Anja Rupel]], [[Make Up 2]], [[Juno Reactor]] | Current_members = Glej [[Laibach#Dosedanji člani in pomembnejši sodelavci|celoten seznam]] }} '''Laibach''' ([[Nemščina|nemško]] ime za [[Ljubljana|Ljubljano]] ali [[Ljubljanica|Ljubljanico]], mesto ob reki/potoku (''Bach'') ali močvirje; nemško ''Labach''; ''Laubach'' = mlačen potok ali leno tekoča voda; v srednjem veku se je tako za reko kot za mesto začel uporabljati staronemški izraz ''Laibach'' = stoječa voda, ki povzroča poplave) je [[Slovenija|slovenska]] [[Glasbena skupina|glasbena]] in večmedijska skupina, ki se poleg [[Glasba|glasbe]] in zvoka izraža še s pomočjo [[Oblikovanje|oblikovanja]], [[Slikarstvo|slikarstva]], [[Gledališče|gledališča]] in ostalih [[Umetnost|umetniških]] in neumetniških praks. Skupina je bila ustanovljena 1. junija 1980 v [[Trbovlje|Trbovljah]] (datum je izbran simbolično, dejanski ni znan). Leta 1983 je v [[Nova revija|Novi reviji]] (št. 13/14) z nadnaslovom "Akcija v imenu ideje" objavila manifest "10 točk Konventa", v katerih je bilo mdr. opredeljeno anonimno članstvo (psevdonimi: Eber, Saliger, Keller in Dachauer) ter kolektivno avtorstvo in industrijski način dela po vzoru totalitarizma in pod vodstvom Imanentnega konsistentnega duha. Laibachova ustvarjalnost se po njih giblje na področju spoja med politiko in umetnostjo, vsaka umetnost pa je podvržena politični manipulaciji, razen tiste, ki govori z jezikom te iste manipulacije. V njih je določeno tudi, da poleg Laibacha v okviru [[Laibach kunst|Laibach Kunst]] estetike obstajata še glasbeni podskupini [[Dreihundert Tausend Verschiedene Krawalle]] ([[300.000 VK]]) in [[Germania]]. Laibach je 1984 soustanovil umetniški kolektiv [[Neue Slowenische Kunst|''Neue Slowenische Kunst'']] (kratica NSK) ter sodeloval s slikarsko skupino [[Irwin]], več zaporednimi gledališkimi skupinami/projekti, ki jih je ustanovil [[Dragan Živadinov]], oblikovalskim studiem [[Novi kolektivizem]] (njegov član iz Laibacha je D. Knez, sodelavec E. Markošek) in drugimi pridruženimi skupinami, ki so v letih 1984–92 sestavljale kolektiv NSK. Glasbeni izraz združuje različne žanre, od eksperimentalnega industrijskega zvoka, do simfoničnega, t. i. militantnega klasicizma in elektronske glasbe. So utemeljitelji t. i. retroavantgardne umetniške smeri (skupaj z drugimi skupinami iz umetniškega gibanja/kolektiva NSK), v začetku delovanja in ponovno v zadnjem obdobju so večmedijske in likovne projekte ter razstave pripravljali pod imenom [[Laibach Kunst]]. Skupina Laibach je med najbolj razpoznavnimi slovenskimi glasbenimi skupinami, uveljavljena predvsem na mednarodni oz. svetovni "neodvisni" glasbeni sceni, iznajditelj in nosilec enega najbolj uveljavljenih slovenskih umetnostnih pojavov sodobnega časa, znanega kot retroavantgarda. == Zgodovina == === Začetki in Tomaž Hostnik === Skupina je takoj ob ustanovitvi poskrbela za burne reakcije javnosti. V Trbovljah so leta 1980 izoblikovali multimedijski projekt »Rdeči revirji« (pozneje medijsko imenovan kot 'Alternativa slovenski kulturi'), ki jo je lokalna oblast prepovedala še pred odprtjem. Na plakatih, ki so bili ilegalno nalepljeni po zidovih mesta, je bil lik črnega križa (ki je Laibachov poglavitni simbol, včasih tudi v kombinaciji z zobatim kolesom) in motiv iz Carpenterjevega filma »Noč čarovnic«, izrisan v ekspresionistični risbi.  Njihovo delovanje je v medijih sprožilo veliko razprav o dejanski umetniški in politični vsebini skupine. Prvi javni nastop z razstavo »AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST" se je zgodil 14. junija 1981 v prostoru Srećna (nova) galerija, v SKC-ju (Studentski kulturni centar) v Beogradu. Naslednja razstava (»Žrtve letalske nesreče«) je bila 8. decembra 1981 v ljubljanskem Discu FV 112/15, kjer se je 12. januarja 1982 zgodil tudi prvi koncert skupine.  Istega leta sta kmalu sledila tudi prva koncerta v [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Beograd|Beogradu]]. Njihov glasbeni stil so kritiki označili kot industrijski rock, saj so pri predstavitvah v živo uporabljali gramofone, radio in elektronske instrumente, ki so jih ustvarili sami, namesto efekta suhega ledu pa so nekajkrat uporablili kar originalne vojaške dimne bombe. Vizualni stil skupine je bil v zgodnji fazi osredotočen predvsem na industrijsko ikonografijo, kmalu  pa so vključili tudi druge simbole: jelene in jelensko rogovje, motiv bobnarja, kavopivke, vojaške uniforme in lovske obleke. Skoraj vsak njihov koncert je bil drugače poimenovan. Zadnji v sodelovanju s Tomažem Hostnikom v Zagrebu (prvič je v vlogi vokalista nastopil na Novem Rocku septembra 1982 v Ljubljani, ko ga je v brado zadela razbita steklenica) so poimenovali »Dotik Zla«. 21. decembra 1982 je Hostnik naredil samomor. === "Disidentstvo" v Jugoslaviji === [[Slika:Laibach drummer.jpg|sličica|Ena od spremljevalnih članic skupine, 2008|levo]]V letu 1983 je skupina nadaljevala s koncertnimi nastopi. V Ljubljani so nastopili 22. aprila,  skupaj z angleškima skupinama Last Few Days in 23 Skidoo. Na 12. glasbenem biennalu v Zagrebu so naslednji dan nastopili z naslovom "Mi kujemo bodočnost", med katerim so uporabili sočasne projekcije propagandnega dokumentarnega filma o Jugoslaviji  Revolucija še traja, na katerega je bil dodatno projecirana super 8 mm filmska zanka s pornografskimi prizori. Koncert, ki se je začel ob 24:00 in potekal v jutranjih urah je, zaradi naključnega prekritja pornografskega odlomka (penisa) in posnetka [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], prekinila policija, skupina pa je bila prisiljena neprostovoljno oditi z odra. Kmalu je sledila uradna prepoved  imena in javnega nastopanja skupine v Jugoslaviji. K prepovedi je dodatno prispeval tudi intervju s člani skupine v oddaji TV-tednik, ki izzval moralno paniko in na koncu katerega je novinar Jure Pengov pozval k pogromu nad njimi, zato so se začasno umaknili v samostan Pleterje. Novembra 1983 so Laibach skupaj s skupino Last Few Days odšli na turnejo »Occupied Europe Tour« po vzhodni in zahodni Evropi. Z živimi nastopi in zaradi prepovedi delovanja  v svoji matični državi se je zanje povečal interes v zahodnih državah. Provokativna uporaba simbolov je najprej izzvala Slovensko veteransko organizacijo (Zvezo borcev narodnoosvobodilne vojne). Decembra leta 1984 so priredili 'anonimni' koncert v dvorani sirotišnice, poimenovane po [[Malči Belič]] v Ljubljani, posvečen umrlemu Tomažu Hostniku. Koncert so oglaševali s plakatom, na katerem je bil samo velik črn križ – simbol skupine  - in naslov dvorane. Ime skupine ni bil nikjer zapisan, tako so zadostili zahtevi po prepovedi uporabe imena. Koncert je bil vseeno razprodan. V tem letu (1984) so soustanovili tudi širši kolektiv Neue Slowenische Kunst (znan tudi pod kratico NSK). Poleg Laibacha je NSK vključeval še slikarsko skupino Irwin, gledališko skupino Sestre Scipiona Nasice (kasneje Kozmokinetični kabinet Noordung), oblikovalski studio Novi kolektivizem, pridružili pa so se jim še Oddelek za čisto in praktično filozofijo in različne podskupine, npr. arhitekti Graditelji, Domovinski film, klub Sava, Retrovizija itd. Osnovne premise delovanja vseh teh skupin so slonele na estetskih in ideoloških temeljih, ki jih je do takrat formiral Laibach. Neue Slowenische Kunst je uradno obstajal kot povezana akcija med temi skupinami do leta 1992, ko se je 'transponiral' v NSK državo. Laibach in NSK sta s svojimi skupnimi akcijami močno označila osemdeseta in prvo polovico devetdesetih, tako v Sloveniji kot v bivši državi Jugoslaviji ter tudi drugje po svetu. To gibanje je še danes predmet številnih znanstvenih raziskav in doktorskih disertacij doma in v tujini. === Mednarodni preboj === Laibach so od ustanovitve leta 1980 do danes imeli več kot 1000 koncertov po celem svetu, prodali so čez milijon plošč in postali mednarodno priznani, še posebej s svojimi interpretacijami pesmi skupin [[Queen]], [[The Rolling Stones]], [[The Beatles]] … Leta 1988 je izšel album Let It Be, po istoimenskem albumu Beatlesov, le brez naslovne skladbe. "Maggie Mae" pa je nadomestila kombinacija nemških lovskih pesmi "Auf der Lüneburger Heide" in "Was Gleicht Wohl Auf Erden". Del posnetega materiala je predvajal tudi Paul McCartney pred svojimi koncerti. Naslednje leto je izšel EP Sympathy for the Devil po istoimenski pesmi Rolling Stones. Dosegli so tudi komercialni uspeh z različico pesmi "Live is life" skupine Opus in "One Vision" skupine Queen. Leta 1994 je skupina izdala album NATO, ki se je nanašal na aktualne politične dogodke v Vzhodni Evropi, nekdanji Jugoslaviji in ukrepe pakta [[NATO]]. Album vsebuje tudi različice pesmi "The Final Countdown " skupine Europe, "In the Army Now" skupine [[Status Quo]], "Indian Reservation" (preimenovane v "National Reservation") Dona Fardona in "Marš na Drinu" Stanislava Biničkega. Leta 1996 so izdali album z naslovom Jesus Christ Superstars, svojo različico rock opere Jesus Christ Superstar Andrewa Lloyda Webberja. Sodelovali so tudi pri nekaterih mednarodnih projektih. V predstavi No Fire Escape from Hell so se odzvali povabilu plesalca Michaela Clarka in z njim nastopili na na nekaterih predstavah v Veliki Britaniji in drugje po svetu. V Hamburgu so napisali glasbo za Shakespearovega Macbetha v Deutsches Schauspielhaus. Za to predstavo so tudi oblikovali del scenografije in v sami predstavi nastopali.  Glasba skupine je bila uporabljena tudi kot inspiracija za znameniti eksperimentalni filmski hit ''Blair Witch Project'', člani zasedbe pa so nastopili v filmu 'Full Metal Jacket' znanega režiserja Stanleyja Kubricka. Njihova glasba se je pojavila v hollywoodskem filmskem hitu 'Spiderman I', v popularni ameriški televizijski nanizanki 'Alias', za film finskega režiserja Tima Vuoresuole [[Jekleno nebo]] (2012) ter njegov sequel [[Jekleno nebo 2]] (2019) pa so prispevali vso glasbo. == Glasbeni stil, slike in kontroverznost == Laibach ne prikriva temnih plati človeštva, temveč jih enostavno razkriva in razkazuje, včasih posredno, včasih pa tudi neposredno prek glasbe, s pomočjo [[Retorika|retorike]] in z vizualnimi prikazi: željo po oblasti, težnjo po [[Totalitarizem|totalitarnih]] političnih sistemih oziroma režimih, [[vojna|vojno]] kot stvar za doseganje oblasti, željo podrejati ostale volji posameznikov, ne da bi jih pojmovali kot sebi enake. To so problematike, ki so jih Laibach uprizorili v preteklosti in s katerimi so se tudi dejansko soočali ter katerim se danes še vedno posvečajo na izviren način. Njihova besedila so preprosta, učinkovita in odprta za napačno razlago. Sprejmejo vse zapeljive leske in simbole državne oblasti, nato pa s tem pretiravajo vse do parodije. Že ob svojem nastanku so v začetku osemdesetih let največ pozornosti vzbudili z uporabo nacistične in socrealistične totalitaristične [[Ikonografija|ikonografije]], kot so razne zastave in križi, uniforme, ki so spominjale na uniforme nekdanjih nemških okupatorskih vojakov pa tudi s političnim jezikom. Prevladovalo je mnenje, da skupina odkrito simpatizira s totalitarnimi sistemi, predvsem z [[Nacionalsocializem|nacizmom]], [[Fašizem|fašizmom]] in stalinizmom ter deluje po nekakšnih totalitarističnih principih in v imenu teh idej proti končni, utopični rešitvi, značilni za tovrstne sisteme. V svojem delovanju so se vedno soočali z državo, naj je bila to nekoč Jugoslavija ali danes Slovenija, in ustvarjali negativno primerjavo države z ostalimi sistemi, ki so zgodovinsko veljali za slabe. S tem so spodbijali vrednote, ki naj bi bile prave in ki so jih poučevali v šolah. Po njihovem mnenju je najbolj totalitaren ravno tisti totalitarizem, ki ti daje občutek, da si svoboden, čeprav v resnici nisi. === Laibach v popularni kulturi === [[Popularna kultura]] je poimenovanje za nekatere kulturne prakse in pojave, katerih skupni pomen je postavljen nasproti visoki kulturi. Popularno lahko razumemo kot nekaj, kar je všeč veliko ljudem ali kot predmet množičnih medijev za izpostavljanje lastnih dobičkonosnih interesov. Laibach se izmed teh treh identificira samo s prvim razumevanjem popularne kulture. Performansi Laibach so med bolj obiskanimi v Sloveniji, pojavljajo se v množičnih medijih in imajo veliko bazo oboževalcev. So v kategoriji kvalitetne umetnosti znotraj popularne kulture. [[Slika:LAIBACH Red Districts Trbovlje 2011.jpg|sličica|Leta 2011, 30 let po ustanovitvi skupine in prepovedi projekta »Rdeči revirji« (''Red districts''), je skupina Laibach pripravila istoimenski večdnevni multimedijski projekt, ki je prek rekonstrukcije obravnaval iste vsebinske in formalne parametre kot bi jih tisti leta 1980. Pri izvedbi projekta je sodelovala tudi skupina V.A.T. (Vizualna alternativa Trbovlje), ki je postavila spremljevalno razstavo in mozaike'.]]Laibach se je že v svojih "10 točkah konventa" izrekel glede podvrženosti ideologiji – da se izognemo manipulaciji ideologije, moramo biti ideologija. Laibach z umetnostjo šoka z ljudmi manipulira: strateško nastavi šok, ker tako dobi pozornost, nato preda svoje sporočilo. Njihov produkt je umetnina, njihova produkcija pa je množična. Za množično širjenje uporabljajo več sredstev, kot npr. mistifikacijo (uniformiranost nastopajočih), performans (nenehna podrejenost režirani vlogi), pojavitev v množičnih medijih (ameriški glasbeni televizijski program MTV), provokativnost (totalitarni simboli), intertekstualnost (Life is Life, The Final Countdown) in parodijo (virtualna država NSK z izdajanjem potnih listov). === Intertekstualnost in parodija pri skupini Laibach === Skoraj celotna Laibachova pojavnost se sklicuje na v množični ali visoki kulturi že videno in v igro vpeljuje t. i. kulturni spomin. Laibachova dela so intertekstualna: svoj pomen oblikujejo s pomočjo drugih umetniških del. Tako nastajajo reciklaže, kar ima učinek parodije (Life is Life). Laibachove pesmi so lahko tudi travestije (Geburt Einer Nation), kontrafakture (The Final Countdown) in pastiši (Krst pod Triglavom). ==== Originalnost Laibacha ==== Intertekstualnost odpira vprašanja o originalnosti tovrstnih avtorjev. Laibach znane množične in manj množične kulturne pojave reciklira, vzame za svoje in jih pokaže v novem kontekstu. Montaže s t. i. tehniko ''cut up'' se pojavljajo tako v smislu zunanje pojave članov kolektiva z znanimi uniformami, pobritimi glavami in prepoznavnim znakom, suprematističnim [[Malevič|Malevičevim]] črnim kvadratom na beli podlagi, kot tudi v smislu reciklaže umetniških produktov: predelave besedil pesmi iz množične kulture (Simpathy for the Devil), vabila, letaki, publikacije in ovitki albumov s predlogami v klasični slikarski umetnosti, zgodovini in tradiciji. Že samo ime kolektiva – Laibach – je reciklaža. ==== Primeri intertekstualnosti v besedilih ==== Umetnost Laibacha je umetnost komentarja. Vsaka poteza Laibacha je pravzaprav komentar.{{citation needed}} ===== Krst pod Triglavom ===== [[Slika:Red square 1.jpg|sličica|Milan Fras, vokal, zadnji koncert iz turneje Volk, Koper, 2008|levo]]Krst pod Triglavom je naslov albuma, ki uporabi simbol slovenske nacionalnosti [[France Prešeren|Prešernov]] [[Krst pri Savici]]. Laibach intertekstualno uporablja Prešernove verze in osebe – Valjhuna, Črtomira in Bogomilo. Po vsakem od treh je poimenovana pesem, poleg tega pa so na albumu še pesmi Jezero, Krst, po drugi strani pa enigmatično naslovljena pesem Rdeči pilot, ki z rdečo simbolizira antireligijski komunizem, je pa to tudi ime avantgardnega časopisa iz dvajsetih let 20. stoletja. Album je razdeljen po letnicah (819−822, 1095−1270, 1961−1982, 1983−1987) in tako razdeli zgodovino Slovencev. V čas pokristjanjevanja umestijo grožnjo, Valjhuna, naravo, Jezero, Hostnik. V času [[Karantanija|Karantanije]] je zapeljevanje, Bogomila, ki tukaj namiguje na rajsko Evo, so lovske igre (Hunters' Game) in teče avstrijska, dunajska kri (Wienerblut). Od šestdesetih do malo po nastanku Laibacha in tudi malo po [[Tito]]vi smrti je čas Črtomira, Jelengara, ubijalca deklet in seveda Apologije Laibach. V zadnjem času, do izida albuma, pa je politika, Krst, Germania in Rdeči pilot (rdeča kot simbol komunizma). Vsak naslov je skrbno izbran, da spada v celoto, pod njim pa se v pesmi skriva še več simbolnega opisa ne le slovenske, temveč evropske zgodovine in miselnosti. ===== Herz-felde ===== Pesem Herz-felde s plošče Krst pod Triglavom-Baptism je aluzija na nemško avantgardo. Helmut Herzfeld je sinonim za Johna Heartfielda, ki je bil pionir uporabljanja umetnosti kot politično orožje. V pesmi Laibach montira dele Hitlerjevega govora, pri katerem je najbolj slišen in udaren sloviti ''»Raus!«'', ''»Ven!«''. Laibach tako pesem uporablja kot politično orožje, kot antinacistično politično sporočilo, ker uporablja nacistični vojni govor z nasilnim krikom, vse skupaj pa poimenuje z imenom umetnost in, ironično, srca (''herz'', ''heart''). Vsebino torej predstavlja z imenom, ki z njo nima prav veliko zveze, in to prenese na polje politike, kjer se proces dogaja pogosteje. ===== The Final Countdown ===== Pesem [[The Final Countdown]] je s konceptualnega albuma NATO, ki se z naborom anti-coverjev pesmi veže na vojno na Balkanu po razpadu Jugoslavije. Laibach so v tem času izjavili: ''»Konflikt v bivši Jugoslaviji je dal lepo lekcijo Evropi o tem, kaj se lahko zgodi, če razlike niso spoštovane, če problemi niso rešeni pravčas in če najmanjših v družbi ne jemljemo resno. Vsa Evropa ima na rokah kri Balkana.«'' The Final Countdown je prva izmed treh zaporednih rock pesmi na albumu NATO (The Final Countdown, You're in the Army Now, The Dogs of War), njena originalna verzija pa je hit švedskega benda Europe. Z zamenjavo inštrumentov so rokovsko uspešnico spremenili v disko verzijo. Pesem govori o intergalaktičnem potovanju, zadnje odštevanje (''the final countdown'') pa je odštevanje tik pred odhodom vesoljske rakete z bolne Zemlje. Destinacija pa ni več Mars (simbol vojne), kot je v originalu, temveč Venera (simbol ljubezni). Podobno naredijo s pesmima In the Army Now (v originalu [[Status Quo]]/[[Boland]]) in Dogs of War (v originalu [[Pink Floyd]]). ===== Life is Life ===== Pesem Life is Life je predelava pesmi Live is Life avstrijske skupine [[Opus (skupina)|Opus]]. Laibach pesem dvakrat umesti na album [[Opus Dei (album)|Opus Dei]], poimenovan (tudi) po znani organizaciji Rimokatoliške cerkve. Prva verzija je v nemščini Leben Heißt Leben. Prva kitica je enaka originalu, ostalo je reciklaža verzov in dodajanje novih, s čimer pesem dobi popolnoma drugo sporočilo: iz množične zabave, entuziastične navezanosti skupine Opus na oder, v brezpogojno dajanje množici, družbi, državi. Energijo in svoj maksimum se daje za t. i. skupno dobro, z dobrim namenom posameznikov, ki so na koncu samo veseli, da je konec, čeprav so vsi izgubili vse. Iz himne dobrega počutja je Laibach recikliral pesem triumfa, vojnega marša. Album [[Let It Be (album, Laibach)|Let It Be]] je prenovitev celotnega zadnjega albuma [[Beatles]]ov, Simpathy for the Devil pa t. i. anti-cover istoimenske pesmi [[Rolling Stones]]ov. Predelavi ponujata demistifikacijo ''peace and love'' iz hipijevskih šestdesetih in utelešenja tega gibanja, koncerta Woodstock. Miselnost hipijevskega miru in ljubezni se je proti koncu stoletja sesuvala. Let It Be je odgovor na razpad skupine The Beatles, drugi pa spomin na koncert Altamont iz leta 1969. Altamont je kot kontrast Woodstocka najbolj znan po nasilju, vključno s smrtjo Mereditha Hunterja, ki je umrl med nastopom Rolling Stonesov: težave, ki so rodile nasilje, so se začele med izvajanjem pesmi Simpathy for the Devil. ===== Rammstein ===== Popularna nemška glasbena skupina [[Rammstein]]''' '''je priznala močan vpliv Laibacha. Laibach Rammstein razumejo kot Laibach za adolescenco, sebe pa kot Rammstein za odrasle. Laibach je naredil remiks Rammsteinove pesmi Ohne dich, poimenovan Ohne mich. Namesto prepoznavnega Rammsteinovega vokala gre za moško-ženski duet Milana Frasa in Mine Špiler, v originalu orkestralno glasbo zamenja elektronika, v besedilu pa je najpomembnejša zamenjava v refrenu. Rammsteinov refren ''»Ohne dich kann ich nicht sein«'', v prostem prevodu ''»Brez tebe ne morem obstajati«'', Laibach poje obratno ''»Ohne mich kannst du nicht sein«'', torej ''»Brez mene ne moreš obstajati«''. Ljubezenski baladi spremenijo žanr – postane narcisoidna, že skoraj grozeča pesem. == Nagrade in priznanja == * Slovenski ambasadorji kulture - naziv jim je podelilo [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje zadeve]] (http://www.mzz.gov.si/si/ministrstvo_za_zunanje_zadeve/novinarsko_sredisce/slovenija_v_zariscu_bilten/) * [[Zlata ptica]] (1986, skupaj z drugimi skupinami NSK) - nagrada ZSMS za jugoslovanski dan mladosti (25. maj) *Zlata nagrada Metoda Badjure ([[Badjurova nagrada]]) na festivalu Teden domačega filma za glasbo v filmu [[Hudodelci (film)|Hudodelci]] (1987) * [[Viktor (nagrada)|Viktor]] za posebne dosežke na področju medijske in popularne kulture (1997; vrnjen) * Nagrada glavnega mesta Ljubljane za »izjemne ustvarjalne dosežke doma in v tujini« (1997) * Prvojunijska nagrada - najpomembnejše občinsko priznanje mesta [[Trbovlje]] (2000) * [[Zlata piščal (nagrada)|Zlata piščal]] za življenjsko delo (2017) == Dosedanji člani in pomembnejši sodelavci == (legenda: E= ''Eber''; S= ''Saliger''; D= ''Dachauer''; K= ''Keller'') {{col-begin}} {{col-break}} * [[Dejan Knez]] (E; 1961, Trbovlje), ustanovni član – osnovni koncept, likovno-vizualna podoba in grafično oblikovanje; slikar; (so)avtor glasbe; kitara, mali boben, klaviature, elektronika, glas, odrski nastop; trobenta, kvadrohorn itd.; aktiven član s prekinitvami in vzporednimi projekti (ps. ''Elk Eber''; ''A. D. Knez'', ''Operator 99'', ''baron (Karl von) Reichenbach''; ustanovni član 300.000 VK, NSK (1984) in Novega kolektivizma; *[[Janez Knez]] (K, 1931–2011), oče prvega, slikar; častni član *[[Bine Žerko]] (D; Trbovlje), ustanovni član, sodelujoč pri 1. dogodku  v Trbovljah 1980 (član pol leta) * [[Srečko Bajda]] (E; 1961, Celje) (psevd. ''Felix Casio''), ustanovni član; vokal -- glas, soavtor glasbe, aranžmaji, sintetizator (tudi potem, ko je leta 1983 zapustil aktivno članstvo); kasneje tonski mojster v Drami SNG; tudi risar oz. stripovski avtor * [[Andrej Lupinc]] (K; 1961, Ljubljana), ustanovni član; bas kitara, video (ps. ''Keller''); kasneje TV-snemalec, ribič in pisatelj; skupino zapustil 1983 * [[Tine Vodlan]] – sodeloval naj bi pri prvi razstavi v Trbovljah 1980, kot interpretator * [[Tomaž Hostnik (1961)|Tomaž Hostnik]] (S; 1961–1982, Medvode), ustanovni član, gramofon; koncept -- temeljni teoretični spisi (ps. ''Ivo Saliger''), ustanovni član 300.000 VK; frontman – vokal; slikar * [[Ivan Novak (glasbenik)|Ivan (Jani) Novak]] (S; 1958, Trbovlje), ustanovni član, teoretski spisi, intervjuji, komunikacija, organizacija, koordinacija, teksti, (so)avtor glasbe in koncepta, likovno-vizualna podoba, koncertne vizualije, projektor, oblikovanje luči (občasno nastopal tudi na odru: elektronika, mali boben, trobenta, banjo); ustanovni član NSK 1984 (ps. ''Franz Xaver''; ''Ivo Saliger'') * [[Milan Fras]] (D; 1960, Maribor), frontman – vokal, soavtor glasbe in koncepta, teksti; vizualni (likovno-scenski) elementi; odrski nastop; slikarstvo (ustanovni član NSK 1984) * [[Vesna Veberič]] (S), ustanovna članica, likovno-vizualna podoba in grafično oblikovanje, slikarka; skupino zapustila 1983 * [[Marjan Benčina]] (K) – sintetizator, skupino zapustil 1983 * [[Marko Košnik]] (D; 1961, Kranj), ustanovni član, elektronika, (kasneje večmedijski in novomedijski umetnik in teoretik: ''Inštitut Egon March'', ''Ministrstvo za eksperiment''...), skupino zapustil 1983 *[[Martin Žitnik]] (K) – sodeloval pri enem zgodnjih koncertov * [[Jurij Toni]] – tonski mojster, producent * [[Igor Vidmar]] (S; 1950), producent, založnik, promotor, organizator koncertov (agencija ŠKUC - RO.P.O.T.); član odprave po okupirani Evropi 1983 (voditelj radijskih oddaj in politični TV-publicist/kolumnist) * [[Jani Guna]] – Trbovlje: časopisni arhiv – dokumentacija (socialni delavec, novinar) * [[Teodor Lorenčič]] – fotograf, član odprave po okupirani Evropi 1983; avtor foto-monografije "40 godina večnosti", Beograd, 2021 * [[Tomaž Mastnak]] (1953), sociolog, publicist, član odprave po okupirani Evropi 1983 * [[Fritz Häaman|Fritz Catlin]] (K) (psevd. Fritz Häaman) – član skupin Last Few Days in 23 Skidoo; sodelavec (bobnar) Laibacha na Occupied Europe Tour 1983 * [[Duncan MacDonald]] (D) – šofer na Occupied Europe Tour, sodelavec (bobnar) Laibacha na tej turneji, koproducent, pozneje odvetnik * [[Vasja Ulrih]] (D; 1946), pevski in recitatorski basovski vokal (na posnetkih, redko na odru); sicer slikar, kipar, restavrator itd. * [[Janko Novak]] (E; 1952–2021) – pevski in recitatorski vokal (na posnetkih, tudi na odru na zgodnjih turnejah skupine) * [[Jože Pegam]] (D) – trobenta, klarinet, tenor saksofon, dolgoletni član Gastrbajtrs in Demolition Group * [[Matjaž Pegam]] (S) – bobni, član Gastrbajtrs in Demolition Group {{col-break}} * [[Lado Jakša]] (K) – saksofon, klarinet * [[Iztok Črne|Iztok Černe]] (S) – glasbeni producent, studio Metro * [[Neven Smolčič]] (K) – glasbeni producent * Nicole Capaan (iz Amsterdama) – na fotografiji v Londonu (''grob Karla Marxa'') * [[Vanda Krajinović Adler]] (S) – sodelavka Laibacha v prvi polovici 80' (''SKC Beograd''...) * [[Jonathan Langram]] (K) – glas na nekaterih zgodnjih posnetkih, prijatelj skupine * [[Uli Rehberg]] (E) – glasbeni založnik (''Walter Ulbricht Schallfolien'', Hamburg) * [[Ervin Markošek]] (K; 1961, Laško), mali boben/bobni, klaviature/elektronika, odrski nastop, trobenta, orglice, banjo itd. (član od srede 80.; aktiven do konca 90. let); maneken in grafični oblikovalec; pozneje sodelavec pri Novem kolektivizmu * [[Tone Dimnik]] (E) - bobni * [[Boban Bursać|Boban (Boško) Bursać]] (D; 1960–2016) – oblikovalec zvoka, producent * Franci NN – šofer na nekaterih zgodnjih turnejah, občasno nastopal v otvoritvah koncertov (sekanje debla, recitacija) * [[Max Osole]] (1955), zgodnji video posnetki * [[Roman Dečman]] (E) – bobni, dolgoletni sodelavec skupine, član skupin [[Otroci socializma]] in Carina, predsednik Društva za retroavantgardo * [[Dare Hočevar]] (D) – bas kitara * [[Iztok Turk]] (E; 1963), elektronika, tonski mojster, producent, skladatelj, član in soustanovitelj skupin Kuzle, Otroci socializma, Videosex, Rotor, 300.000 VK * [[Janez Križaj (glasbeni producent)|Janez Križaj]] (1966), elektronika, tonski mojster, producent, član Videosex * [[Anja Rupel]] (K; 1966), vokal (studijska sodelavka), čanica Videosex * [[Oto Rimele]] (K; 1962, Maribor), kitara (akademski slikar, profesor UM), soustanovitelj in član skupine Lačni Franz; kasneje Sokoli * [[Slavko Avsenik ml.]] (S; 1958), aranžmaji * Dragoslav-[[Dražen Radojković]] (E), bobni, član skupine Kazimirov kazneni korpus (Bgd) * [[Svetozar Mišić]] – dokumentacija * [[Jože Suhadolnik]] – fotograf * [[Miha Fras]] – fotograf * [[David Jarh]] (K) – trobenta, rog? * [[Tadej Zupančič]] (1965), studijski vokal * [[Ivo Štandeker]] (1961–1992), prevajalec tekstov iz angleščine v nemščino, svetovalec pri predelavi tekstov (''Life is life'', ''Geburt einer Nation'', ''Simpathy for the Devil''...) {{col-break}} * [[Peter Mlakar]] (K; 1951), retorika, ''Oddelek za čisto in praktično filozofijo pri NSK'' (od 1987), častni član Laibacha, član 300.000 VK in kolektiva NSK; filozof, pisatelj, TV-"pridigar" * [[Daniel Landin]] (E) – klarinet, video režiser (''Država, Life is Life, Geburt einer Nation''), član skupine Last Few Days, sodelavec skupine Throbbing Gristle, pozneje filmski režiser in direktor fotografije * [[Slim Smith]] – oblikovanje * Richard NN (S) – sodelavec Laibacha (mali boben) leta 1987 * [[Bucko & Tucko]] (Srbija) – video (''Across the Universe'') * [[Peter Vezjak]] (1959), video (''Retrovizija'') – ''Sympathy for the Devil, Wirtschaft ist Tot'', so-režiser filma »Laibach, A Film From Slovenia« * [[Igor Zupe]] (1964), režiser, producent (film, video: ''Nord Cross Production''; prvotno skupina ''Abildungen varieté'', nato ''Domovinski film'' v sklopu NSK), avtor filma »Glasba je časovna umetnost 3: LP - Laibach« * [[Bertrand Burgalat]] (E) – aranžmaji * [[Danijel Petronijević]] (D), sodelavec skupine * [[Cveto Kobal]] (1960), flavta, vokal (studijski), nastopajoči v muzikalu Wir sind das Volk * [[Borut Kržišnik]] (S; 1961), kitara (skladatelj elektronske glasbe) * [[Davor Klarič]], klaviature * [[Chris Bohn]] – novinar, sodelavec skupine, korekture angleških tekstov * [[Komorni zbor AVE]] – spremljevalni vokali * [[Tamara Žagar]] – klasični sopran * [[Peter Penko]] (K) – elektronika, aranžmaji * [[Gregor Zemljič]] – elektronika, koproducent * [[Sašo Podgoršek -|Sašo Podgoršek]] (1964), video, filmski režiser; avtor nekaterih videov Laibacha in filma "Divide States of America" * [[Nikola Sekulović]] (K) – bas kitara * [[Matej Mršnik]] (E) – kitara * [[Daniel Matič]] (K) – kitara *[[Jurij Kelhar]] (1972–2021), večmedijski/vizualni umetnik, slikar, sodelavec * [[Uroš Umek]] ([[DJ Umek]]) – elektronika * [[Damijan Bizilj]] ([[DJ Bizzy]]) (E) – elekronika * [[Eva Breznikar]] (D) – mali boben, činele, spremljevalni vokal, odski nastop * [[Nataša Regovec]] (S) – mali boben, činele, spremljevalni vokal, odrski nastop {{col-break}} * [[Boris Benko]] (E; 1975) – vokal, avtor glasbe in aranžer, odrski nastop; član skupine Silence * [[Primož Hladnik]] (D; 1975), klavir, elektronika, aranžmaji, odrski nastop, član skupine Silence * [[Janez Gabrič]] (S) – bobni * [[Mina Špiler]] (E; 1981) – vokal, sintetizator; odrski nastop, članica skupine Melodrom * [[Luka Jamnik (glasbenik)|Luka Jamnik]] (E) – elektronika, sintetizator, back vokal, odrski nastop, avtor glasbe in aranžmajev * [[Jadranka Juras]] (D) – vokal * [[Brina Vogelnik]] – vokal * [[Izidor Leitinger]] – aranžmaji, trobenta; dirigent * [[Matevž Kolenc]] (S) – avtor (elektronske) glasbe, producent; skupina Melodrom * [[Sašo Vollmaier]] (K) – klaviature, klavir (2007-13); nato glasbeni producent in skladatelj, pianist (''Kind of Laibach'', 2020), tudi v predstavi Wir sind das Volk * [[Rok Lopatič]] (K) – klaviature, aranžmaji, back vokal, odrski nastop * [[Anže Rozman]] – aranžmaji * [[Álvaro Domínguez Vázquez]] – aranžmaji * [[Zvezdana Novaković]] – vokal * [[Tomislav Gangl]] – vizualije * [[Vitja Balžalorsky]] (S) – kitara, aranžmaji, odrski nastop * [[Bojan Krhlanko]] (D) – bobni, aranžmaji, odrski nastop * [[Marina Martensson|Marina Mårtensson]] (E) – vokal in akustična kitara, teksti, odrski nastop * [[Lina Rahne]] (K) – vokal, odrski nastop * [[Matej Gobec]] (D) – oblikovalec zvoka, producent * [[Marko Turel]] – oblikovalec zvoka, producent * [[Tomaž Čubej]] – oblikovalec luči *[[Anja Quickert]] – nemška režiserka muzikala/plesnogledališke predstave Wir sind das Volk, sicer vodja mednarodnega združenja Heinerja Müllerja *[[Katarina Stegnar]] – nastopajoča v muzikalu/plesnogledališki predstavi Wir sind das Volk *[[The Stroj]] – 2 bobnarja (Primož Oberžan in Janez Levec) v muzikalu/plesnogledališki predstavi Wir sind das Volk *''Vier Personen Quartet'' – godalni kvartet {{col-end}} == Diskografija == === Studijski albumi === *''[[Laibach (album)|Laibach]]'' (ŠKUC-Ropot, 1985); ponovna izdaja - CD - ponovna izdaja 1999 (z dvema dodatnima skladbama 300.000VK in tremi Storm und Klang iz predstave Molitveni stroj Noordung) *''[[Nova Akropola]]'' (Cherry Red, 1985); ponovna izdaja - CD 2002 (z dodanim videom ''Država''/''The State'') *''[[Opus Dei (album)|Opus Dei]]'' (Mute Records, 1987); izdaja na CD -formatu z dodanimi 4 skladbami iz Krsta pod Triglavom, 199? *''[[Kapital (album)|Kapital]]'' (2 x LP /CD /kaseta : 3 različni mixi; Mute Records, 1992) *''[[Jesus Christ Superstars]]'' (The Grey Area/Mute Records, 1996) *''[[WAT]]'' (Mute Records, 2003) *''[[Spectre (album, Laibach)|Spectre]]'' (Mute, 2014) *''[[Also Sprach Zarathustra (album)|Also Sprach Zarathustra]]'' (Mute, 2017) ==== Albumi priredb ==== *''[[Let It Be (album, Laibach)|Let It Be]]'' (Mute Records, 1988) *''[[Sympathy for the Devil (album)|Sympathy for the Devil]]'' (Mute Records, 1988) *''[[NATO (album)|NATO]]'' (Mute Records, 1994) *''[[Volk (album)|Volk]]'' (Mute Records, 2006) *''[[Laibachkunstderfuge]]'' (Mute Records/Dallas, 2008) *''[[The Sound of Music (album, Laibach)|The Sound of Music]]'' (Mute, 2018) *''[[Laibach Revisited]]'' (BOX s 3-mi LP-ploščami/CD-ji, spremno knjižico itd.; Društvo za retroavantgardo, 2019/2020) === Soundtrack albumi === *''[[Krst pod Triglavom-Baptism]]'' (Walter Ulbricht Schallfolien, 1987) *''[[Macbeth (album)|Macbeth]]'' (Mute Records, 1990) *''[[Iron Sky (The Original Film Soundtrack)]]'' (Mute, 2012) *(''[[Also Sprach Zarathustra (album)|Also Sprach Zarathustra]]'' - Mute, 2017) *''Wir sind das Volk : Ein Musical aus Deutschland'' (Mute, 2022) === Kompilacijski albumi === *''[[Rekapitulacija 1980–1984]]'' (2 x LP; Walter Ulbricht Schallfolien, 1985); ponovna izdaja - CD (NSK008), 2002 *''[[Slovenska Akropola]]'' (LP, ŠKUC-Ropot, 1987); CD-izdaja z dodanimi skladbami iz predstave Molitveni stroj Noordung.. ? *''[[Anthems (album, Laibach)|Anthems]]'' (2 x CD, Mute Records, 2004) *''[[Gesamtkunstwerk – Dokument 81-86]]'' (Vinyl-on-demand, 2011) (6 x LP + ...) *''[[An Introduction To… Laibach]]'' (Mute, 2012) === Albumi v živo === *''[[Neu Konservatiw]]'' (Walter Ulbricht Schalfollien 1985; nova izdaja Cold Spring Records, 2003; ponatis 2006) *''[[The Occupied Europe Tour 1985]]'' (LP, Side Effects, 1986); CD *''[[Ljubljana–Zagreb–Beograd]]'' (CD, The Grey Area/Mute Records, 1993) *''[[Occupied Europe NATO Tour 1994-95]]'' (CD + videokaseta) (The Grey Area/Mute Records, 1996) *''[[M.B. December 21, 1984]]'' (CD, The Grey Area/Mute Records, 1997) *''[[The John Peel Sessions (album, Laibach)|The John Peel Sessions]]'' (CD, Strange Fruit, 2002) *''[[Volk Tour London CC Club]]'' (Abbey Road Live Here Now/Mute Records, 2007) *''[[Monumental Retro-Avant-Garde (Live At Tate Modern / 14 April 2012)]]'' (Abbey Road Live Here Now/Mute Records, 2012) *''[[Live in Hell at V2]]'' - ''Hertogenbosch/Nizozemska 28.6.1985'' (Vinyl-on-demand, 2017) *''[[Bremenmarsch]]'' - ''Laibach Live at Schlachthof'' ''12.10.1987'' (M.i.G.- music, 2020) == Dokumentarci - filmografija (izbor) == * 2018, Glasba je časovna umetnost 3: LP film Laibach – režija Igor Zupe *2016, Liberation day (Dan osvoboditve; o gostovanju v Severni Koreji 2015) – režija Morten Traavik * 2005, Divided States of America: Laibach 2004 Tour – režija Sašo Podgoršek * 1996, Predictions of Fire (Prerokbe ognja) – režija Michael Benson *1993, Bravo: Laibach v filmu – režija Peter Vezjak * 1993, Laibach: A Film From Slovenia – režija Daniel Landin in Chris Bohn * 1988, Laibach: Pobeda pod suncem /Laibach: Zmaga pod soncem /Laibach: Victory Under the Sun – režija Goran Gajić *1986, The State/Država, o sodelovanju z Michaelom Clarkom v predstavi "No Fire Escape in Hell" – režija Daniel Landin *1984: THE DEBATE OVER MAN: “A Polemic Monologue as Artistic Method: Position, Problems, Perspectives” – Laibach / Richard Heslop *1983, Morte ai Sciavi - avtor Max Osole *1983, XY - Nerešeno (TV-intervju TV-Tednik, RTV Ljubljana) - videoposnetek *1982, Documents of Opression – režija Marjan Osole - Max == Bibliografija == * [[Alexei Monroe]]: Pluralni monolit. Laibach in NSK, MASKA, Ljubljana, 2003 {{COBISS|ID=125361920}} * Matičič, Jure: Država Laibach, raziskovalna naloga. Kamnik, 1994. * {{cite book|last=Janjatović |first=Petar |title=EX YU ROCK enciklopedija 1960-2006 |isbn= 978-86-905317-1-4}} * [[Marcel Štefančič Jr.]]: Teror zgodovine : kako je Laibach na začetku osemdesetih premaknil nacijo, partijo in filozofijo.] Ljubljana: UMco, 2012 {{COBISS|ID=258047232}} * Borčić, Barbara: Celostna umetnina Laibach. ''Fragmentarni pogled.'' Ljubljana: Založba /*cf, 2013. *Greene, Doyle - The Rock Cover Song: Culture, History, Politics. Jefferson, North Carolina: McFarland & Company, Inc, 2014. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Laibach}} {{Wikinavedek|Laibach}} * [http://www.laibach.org/ Uradna spletna stran] * [http://www.gla.ac.uk/~dc4w/laibach/laibach.html The Unofficial Laibach Site] * [http://www.artmargins.com/content/review/griffin.html ''Laibachkunst''] vključuje slike zgodnjih vizualnih umetniških del Laibach in prav tako primere članice NSK, umetniške skupine Irwin. * [http://www.nskstate.com/ The NSKSTATE] Spletna stran NSK. * [http://www.mute.com/artists/viewArtistMain.jsp Mute Records UK - distributer Laibach] [http://www.mutelibtech.com/mute/laibach/laibach.htm] * [http://www.telegraph.co.uk/arts/main.jhtml?xml=/arts/2003/09/04/bmlai04.xml „''Warriors of weirdness''“] Članek iz časnika ''The Daily Telegraph'' * [http://www.youtube.com/watch?v=1BZl8ScVYvA ''What the hell is Laibach all about?''] [[YouTube]] [[Slavoj Žižek]] {{Laibach}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1980]] [[Kategorija:Laibach|*]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Trbovlje]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] 6owu9nwmcx4b3vrwli60y6xlstpurqy 0 19345 5728118 5719806 2022-08-06T13:42:15Z 188.197.1.118 wikitext text/x-wiki [[Slika:Formati di paste 01.JPG|280px|thumb|desno|Različne ročno izdelane testenine]] '''Testenine''' ([[Italijanščina|it.]] ''pasta'') so glavne sestavine za številne [[Italija|italijanske]] [[jed]]i in simbol [[Italijanska kuhinja|italijanske kuhinje]]. == Zgodovina== V Evropi tradicionalno razširjene osnovne vrste testenin izhajajo iz Italije, čeprav je [[živilska industrija]] dodala mnogo novosti. Že v [[12. stoletje|12. stoletju]] je arabski kartograf [[Al-Idrizi]] <ref>{{navedi knjigo |author=Montanari Massimo |year=2021 |title= Špageti v paradižnikovi omaki: Med mitom in zgodovino|publisher= Studia Humanitatis|isbn= |cobiss=65402371|pages=33}}</ref> pisal, da na [[Sicilija|Siciliji]] kuhajo niti iz pšenice, ki jih radi jedo tako [[musliman]]i kot [[kristjan]]i. ===Ko so špageti bili makaroni=== V [[15. stoletje|15. stoletju]] so ponekod na jugu apeninskega polotoka suhe dolge testenine imenovali ''vermicelli'' (črvički), izraz ''macharoni'', izpričan od 11. stoletja dalje, pa je sprva pomenil svaljke oz. njoke iz moke ali zdroba, ki so jih izrezovali iz dokaj gostega testa. Sedanjo obliko so dobili, ko so jih stisnili ali od znotraj izvotlili, zaradi boljšega izhlapevanja vlage, ter jih sušili na soncu, zaradi daljše trajnosti. Mojster Martino, kuharski mojster na papeškem dvoru <ref>{{navedi knjigo |author=Montanari Massimo |year=2021 |title= Špageti v paradižnikovi omaki: Med mitom in zgodovino|publisher= Studia Humanitatis|isbn= |cobiss=65402371|pages=38}}</ref>, v drugi polovici 15. stoletja že podrobno opiše, kako so pripravljajo »macharoni siciliani«, dejansko današnji špageti. Izraz ''maccheroni'' se je namreč nanašal na suhe testenine na splošno, v [[Neapelj|Neaplju]] pa je še danes uveljavljeni izraz tudi za špagete. Zdaj so makaroni v Italiji splošno ime za dolge votle testenine z debelejšo steno. Vse do 16. stoletja so namreč Siciljance zasmehljivo imenovali »mangiamaccheroni« t.j. jedci makaronov (makaronarji), šele kasneje so ta vzdevek prenesli na [[Neapelj|Napoletance]]. Omemba besede spagho (špaga ali vrvica) v Martinovem receptu za »makarone« s [[Sicilija|Sicilije]] se nanaša na železni pripomoček za izvotlitev testenin, neki drug njegov recept pa že omenja, da se jih nareže »tanjše kot je vrvica«. Kljub tej omembi je trajalo vse do srede 19. stoletja, da se je za tovrstne testenine uveljavila uporaba sedanjega imena ''spaghetti''. ==Tradicionalna italijanska delitev== [[Slika:Pasta IMG 4804.JPG|280px|thumb|desno|Trgovina s testeninami v Italiji]] Italijani testenine, natančneje »pasta alimentari«'', še danes delijo na tri glavne tipe: industrijsko izdelane testenine iz moke in vode »pasta secca« (suhe testenine) ter sveže testenine iz rezančnega testa, narejenega iz moke in jajc »pasta all'uovo«, ločijo pa tudi »pasta fatta in casa«, to je doma ročno narejene testenine. ==Proizvodnja== Danes obstaja v Italiji zelo malo tradicionalnih izdelovalcev testenin ''(pastifici)'', ki izdelujejo sveže testenine, večina izdelkov je narejenih industrijsko. ''Pasta secca'' nastane iz prožnega testa iz [[moka|moke]], [[kuhinjska sol|soli]] in jajc ki ga nato zrežejo, stisnejo ali modelirajo v vrsto oblik, velikosti in vzorcev, med njimi v cevke, trakce, spirale, luske, obročke in kolesca. Razen za [[makaroni|makarone]] (daljši, votli) in [[špageti|špagete]] (zelo dolgi, tanki, polni) se večinoma uporabljajo [[Italijanščina|italijanska imena]]. Za izdelavo testenin se uporablja moka iz [[trda pšenica|trde pšenice]] (''Triticum durum''). Trda pšenica daje fino ostro moko tipa durum, ki je obstojnejša kot krušna moka. Če to moko zmešajo z vodo v testo, se naredi »pasta«, ki se lahko posuši in poljubno dolgo shranjuje. V današnjem času je znanih okoli šeststo različnih vrst in oblik testenin. Italijani, ki so kuharski umetniki, so ugotovili, da so nekatere oblike testenin zelo primerne za jušne vložke, kot priloga določenim omakam, druge oblike pa za peko v pečici in za nadeve. == Vrste testenin == {{glavni članek|Seznam vrst testenin}} Testenine za [[juha|juhe]] in [[mineštra|mineštre]]: [[Slika:Pastasorten4.JPG|280px|thumb|desno|Različne italijanske jušne testenine]] {| class="wikitable" |- ! ! slovensko ime ! slika ! italijansko ime ! opis |- | 1. | obročki |[[Slika:Anellini.jpg|100px]] | Anellini | drobne jušne testenine v obliki obročkov |- | 2. | kapelini |[[Slika:Capellini pasta in Quito.JPG|100px]] | Capellini | najfinejši jušni rezanci, največkrat v obliki drobnih zvitkov |- | 3. | zvezdice |[[Slika:It. pasta (stelline, pl. gwiazdki).jpg|100px]] | Stelline | drobne jušne testenine v obliki zvezdic |- |} Druge vrste testenin: [[Slika:Pastasorten1.JPG|280px|thumb|desno|Nekatere druge vrste italijanskih testenin]] [[Slika:Pastasorten2.JPG|280px|thumb|desno|Različne vrste špagetov, makaronov in nekaterih rezancev]] {| class="wikitable" |- ! ! slovensko ime ! slika ! italijansko ime ! opis |- | 1. | metuljčki |[[Slika:Farfalle Pasta.JPG|100px]] | Farfalle | testenine v obliki metuljčkov, jušne testenine farfalline imajo podobno obliko, vendar so manjše |- | 2. | kolesca |[[Slika:Rotelle2.jpg|100px]] | Ruote | testenine v obliki kolesc |- | 3. | rožice |[[Slika:Fiori pasta.jpg|100px]] | Fiori | testenine v obliki cvetov |- | 4. | fedelini |[[Slika:Fedellini.jpg|100px]] | Fedellini | zelo tanke, valjaste testenine |- | 5. | svedrčki |[[Slika:Fusilli bulk.jpg|100px]] | Fusilli | testenine spiralne oblike |- | 6. | svedrčki z luknjo |[[Slika:Fusilli bucati 2.jpg|100px]] | Fusilli bucati | testenine spiralne oblike, z odprtino na sredi |- | 7. | peresniki |[[Slika:HK food ingredient texture of Alberto Poiatti Italian brand 直通粉 penne rigate yellow September 2021 SS2 05.jpg|100px]] | Penne Rigate | testenine v obliki poševno prirezanih cevčic |- | 8. | bavete |[[Slika:Bavette top.png|100px]] | Bavette | daljše testenine brez odprtine, podobne špagetom, vendar pravokotne in malo širše |- | 9. | rigatoni |[[Slika:Rigatoni.jpg|100px]] | Rigatoni | testenine v obliki večjih cevčic |- | 10. | makaroni |[[Slika:Ziti.jpg|100px]] | Maccheroni | različne vrste testenin z odprtino na sredi |- | 11. | [[špageti]] |[[Slika:Spaghetti2.jpg|100px]] | Spagetti, v južni Italiji Vermicelli | dolge testenine okroglega premera, brez odprtine, različnih debelin |- | 12. | |[[Slika:HK goods Barilla product chifferi 通心粉 macaroni food July 2021 SS2 08.jpg|100px]] | Chifferi | zavite testenine z odprtino na sredi |- | 13. | polžki |[[Slika:Chifferi bulk.jpg|100px]] | Pipette Rigate | drobne zavite testenine z odprtino na sredi |- | 14. | [[kuskus]] |[[Slika:Couscous-01.jpg|100px]] | Couscous |testenina iz [[Trda pšenica|trde pšenice]] ali prosa |- | 15. | mlinci<br>(tudi blinci) |[[Slika:Mlinci Slovenia.jpg|100px]] | |testenine iz rezančnega testa, v kosih, zapečene oz. posušene v pečici |- | 16. | testo za lazanjo |[[Slika:Lasagne Blätter01.jpg|100px]] | Lasagna |najširša vrsta trakastih testenin, prodajajo jih gladke, brazdaste ali z valovitim robom |- | 17. | lazanjete |[[Slika:Lasagnette top.jpg|100px]] | Lasagnette |ploske trakaste testenine z nakodranim robom, široke okoli 18 mm |- | 18. | taljatele |[[Slika:Tagliatelles2.jpg|100px]] | Tagliatelle |ploščati, 6 mm široki rezanci |- | 19. | Istrski fuži |[[Slika:Istrski fuži 01.jpg|100px]] | Fusi Istriani |valjane istrske testenine iz rezančnega testa, s posebno obliko |- | 19. | |[[Slika:Trofie bulk.jpg|100px]] | Trofie |tanke in zavite, drobnim svaljkom podobne testenine so debelejše v sredini in imajo koničaste konce |- |} Polnjene testenine: {| class="wikitable" |- ! ! slovensko ime ! slika ! italijansko ime ! opis |- | 1. | [[idrijski žlikrofi]] |[[Slika:Zlikrofi with gulasch.jpg|100px]] | Ravioli di patate di Idria | ročno izdelane testenine iz rezančnega testa s krompirjevim nadevom in značilno obliko |- | 2. | tortelini |[[Slika:Tortellini Bolognesi.jpg|100px]] | Tortellini | majhni polnjeni cmoki iz rezančnega testa, po legendi oblikovani po [[Venera (mitologija)|Venerinem]] popku. Polnjeni so z različnimi nadevi |- | 3. | ravioli |[[Slika:Ravioli 2020.jpg|100px]] | Ravioli | majhni štirikotni polnjeni cmoki iz rezančnega testa. Največkrat so polnjeni s špinačo in z [[Rikota|rikoto]] ali zelišči, lahko pa tudi z mesno mešanico |- |} == Sklici== {{sklici}} == Viri == * Massimo Montanari: ''Špageti v paradižnikovi omaki: Med mitom in zgodovino'' Ljubljana, Studia Humanitatis, 2021 {{COBISS|ID=65402371}} == Zunanje povezave== * [https://www.facebook.com/watch/?v=330463265656904 Ko domače testenine postanejo umetnost] pridobljeno 20. februar 2022 {{škrbina o prehrani}} [[Kategorija:Testenine|*]] {{normativna kontrola}} hvltzp3489bhflohabvt351p2j1a2jk 0 21492 5728338 5727526 2022-08-06T22:42:26Z Amanesciri2021 205950 /* Š */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (1865)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Milan Balažic]] * [[Anton Balažek]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Anton Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Peter Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * [[Ivan Dečko]] * [[Jože Dekleva]] * [[Franci Demšar]] * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Boris Frlec]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[László Göncz]] (Madžar rojen v Sloveniji) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * [[Peter Grasselli]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Tina Heferle]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horvath]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]]? * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hržič|Ivan Hršak - Ivan Hržič]] * [[Karel Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] *[[Zoltan Jan]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] == K == * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunc]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Franc Kangler]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[France Žiga Kimovec]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Branko Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Matej Kolmanič]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Albin Kovač]] * [[Stane Kovač]] * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] - * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Franc Kramar]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Franc Krvina|France Krvina]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Damjan Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *[[Ignacij Lenček]]? *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 -?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] == M == * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Andrej Magajna]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Marjan Maučec]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Franc Mišič]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *[[Jani Möderndorfer]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janže Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] *[[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] == P == [[Natalis Pagliaruzzi]] - [[Borut Pahor]] - [[Drago Pahor]] - [[Samo Pahor]] - [[Sergij Pahor]] - [[Alojzij Pajer]]-Monriva - [[Stane Pajk]] - [[Robert Pal]] - [[Josip Pangerc]] - [[Bojan Papič]] -[[Anton Partljič|Tone Partljič]] - [[Ingo Paš]] - [[Damjan Paulin]] - [[Tone Pavček]] - [[Andrej Pavlica]] - [[Josip Pavlica]] - [[Alenka Pavlič]] - [[Darja Pavlič]] - [[Lojze Pavlič]] - [[Stane Pavlič]] - [[Jože Pavličič]] - [[Marko Pavliha]] - [[Jernej Pavlin (politik)]] - [[Irma Pavlinič Krebs]] - [[Marko Pavlišič]] - [[Robert Pavšič]] - [[Rudi Pavšič]] - [[Breda Pečan]] - [[Sašo Peče]] - [[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] - [[Sergij Pelhan]] - [[Stojan Pelko]] - [[Jože Penca]] - [[Gorazd Perenič]] - [[Janez Perenič]] - [[Ljudevit Perič]] - [[Franc Perko (župan)|Franc Perko]] - [[Vencelj Perko]] - [[France Perovšek]] - [[Janez Perovšek]] - [[Tone Peršak]] - [[Pavel Pestotnik]] - [[Bojan Petan]] - [[Rudolf Petan]] - [[Josip Petejan|Jože (Josip) Petejan]] - [[Franc Petek]] - [[Milan Petek]] - [[Miro Petek]] - [[Alojz Peterle|Alojz (Lojze) Peterle]] - [[Ernest Petrič]] - [[Josip Petrič]] - [[Pavle Petričič|Pavle Petričić]] - [[Tea Petrin]] - [[Bortolo Petronio]] - [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] - [[Mihael Petrovič]] - [[Viljem Pfeifer]] - [[Janez Piber]] - [[Jernej Pikalo]] - [[Emil Milan Pintar]] - [[Ciril Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Edo Pirkmajer]] - [[Milko Pirkmajer]] - [[Otmar Pirkmajer]] - [[Pavel Pirkmajer]] - [[Franc Pirkovič]] - [[Jelka Pirkovič]] - [[Vilma Pirkovič Bebler]] - [[Rajko Pirnat]] - [[Franc Pišek]] - [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] - [[Leonid Pitamic]] - [[Franc Pišek]] - [[Aleksandra Pivec]] - [[Franci Pivec]] - [[Ljudevit Pivko]] - [[Ivan Plantan]] - [[Dušan Pleničar]] - [[Ivan Ples]] - [[Miroslav Ples]] - [[Janko Pleterski]] - [[Senko Pličanič]] - [[Jakob Ploj]] - [[Miroslav Ploj]] - [[Zlata Ploštajner]] - [[Alojz Pluško]] - [[Dušan Plut]] - [[Zdravko Počivalšek]] - [[Jakob Počivavšek]] - [[Valentin Podgorc]] - [[Karel Podgornik]] - [[Dejan Podgoršek]] - [[Jože Podgoršek]] - [[Bojan Podkrajšek]] - [[Sida Podlesek]] - [[Anton Podobnik]] - [[Janez Podobnik]] - [[Marjan Podobnik]] - [[Josip Pogačnik]] - [[Lovro Pogačnik]] - [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] - [[Milan Pogačnik]] - [[Valentin Pohorec]] - [[Marijan Pojbič]] - [[Jože Pokorn]] - [[Boštjan Poklukar]] - [[Josip Poklukar]] - [[Anton Polajnar]] - [[Ignac Polajnar]] - [[Bojan Polak]] - [[Radko Polič star.|Radko Polič]] - [[Svetozar Polič]] - [[Zoran Polič]] - [[Ludvik Poljanec]] - [[Vinko Poljanec]] - [[Majda Poljanšek]] - [[Ferdinand Pollak]] - [[Anton Poljšak]] - [[Robert Polnar]] - [[Marjan Poljšak]] - [[Tone Poljšak]] - [[France Popit]] - [[Boris Popovič]] - [[Carlo Porenta]] - [[Alojz Posedel]] - [[Franc Potočnik]] - [[Janez Potočnik]] - [[Jožef Potočnik]] - [[Miha Potočnik]] - [[Vika Potočnik]] - [[Ivo Potokar]] - [[Majda Potrata]] - [[Ivan Potrč]] - [[Jože Potrč]] - [[Miran Potrč]] - [[Fran Povše]] - [[Zoran Poznič]] - [[Albin Poznik]] - [[Maria Pozsonec]] - [[Hubert Požarnik]] - [[Avgust Praprotnik]] - [[Nik Prebil]] - [[Vladimir Prebilič]] - [[Božo Predalič]] - [[Izidor Predan]] - [[Janko Predan]] - [[Jani Prednik]] - [[Miroslav Pregl]] - [[Živko Pregl]] - [[Ivan Prekoršek]] - [[Matija Prelog]] - [[Albin Prepeluh]] - [[Jakob Presečnik]] - [[Dejan Prešiček]] - [[Mihael Prevc]] - [[Srečko Prijatelj]] - [[Uroš Prikl]] - [[Aleš Primc]] - [[Jana Primožič]] - [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] - [[Matija Prosekar]] - [[Miloš Prosenc]] - [[Jože Protner]] - [[Janko Prunk]] - [[Karel Prušnik]] - [[Boris Puc]] - [[Dinko Puc]] - [[Ivan Pucelj]] - [[Dino Pucer]] - [[Ciril Pucko]] - [[Ivan Pučnik]] - [[Jože Pučnik]] - [[Jožica Puhar]] - [[Vitodrag Pukl]] - [[Franc Pukšič]] - [[Iztok Purič]] - [[Jože Pustoslemšek]] - [[Ludvik Puš]] - [[Janez Pušar]] - [[Rudolf Pušenjak]] - [[Rado Pušenjak]] - [[Vladimir Pušenjak]] == R == [[Boris Race]] - [[Darja Radić]] - [[Božidar Raič]] - [[Janko Rajar]] - [[Jožef Rajšp]] - [[Stanislav Raščan]] - [[Vladimir Ravnihar]] - [[Franjo Ravnik]] - [[Miha Ravnik]] - [[Rudolf Ravnik]] - [[Aleksander Ravnikar]] - [[Jernej Ravnikar]] - [[Ludvik Ravnikar]] - [[Franc Razdevšek]] - [[Radoslav Razlag]] - [[Rafael Razpet]] - [[Ivan Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Amalija Regent]] - [[Ivan Regent]] - [[Izidor Rejc]] - [[Albert Rejec]] - [[Marjan Rekar]] - [[Tone Remc]] - [[Alojzij Remec]]? - [[Bogumil Remec]] - [[Vladimir Remec]] - [[Tine Remškar]] - [[Ivan Renko]] - [[Viktor Repič]] - [[Vili Rezman]] - [[Cvetka Ribarič Lasnik]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Ivan Ribnikar]] - [[Herman Rigelnik]] - [[Andreja Rihter]] - [[Alojz Ribič]] - [[Janez Ribič]] - [[Marija Ribič]] - [[Mitja Ribičič]] - [[Ciril Ribičič]] - [[Adolf Ribnikar]] - [[Cvetana Rijavec]] - [[Robert Rinaldo]] - [[Vitja Rode]] - [[Emil Rojc]] - [[Anton Rojec]] - [[Ivan Rojec]] - [[Anton Rojina]] - [[Anton Rop]] - [[Franjo Rosina]] - [[Igor Rosina]] - [[Jožef Rosina]] - [[Janez Nepomuk Rosmann]] - [[Mihajlo Rostohar]] - [[Ivan Roškar]] - [[Metod Rotar]] - [[Anton Rous]] - [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] - [[Marjan Rožič]] - [[Jakob Rožič]] - [[Valentin Rožič]] - [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] - [[Janko Rudolf]] - [[Bojan Rugelj]] - [[Matija Rulitz]] - [[Pavel Rupar]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mara Rupena-Osolnik]] - [[Zora Rupena]] - [[Leon Rupnik]] - [[Andrej Rus]] - [[Josip Rus]] - [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] - [[Veljko Rus]] - [[Vojan Rus]] - [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] - [[Anton Rutar]] - [[Otokar Rybář]] - == S == [[Bernard Sadovnik]] - [[Franc Sagaj]] - [[Borut Sajovic]] - [[Ivan Sajovic]] - [[Franc Salamon]] - [[Dorče Sardoč]] - [[Silvano Sau]] - [[Jožef Savinšek]] - [[Franc Schaubach]] - [[Jožef Kamilo Schmidburg]] - [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] - [[Jožef Schwegel]] - [[Viljem Schweitzer]] - [[Alojz Sedej]] - [[Cvetka Selšek]] - [[Dušan Semolič]] - [[Dušan Sernec]] - [[Janko Sernec]] - [[Josip Sernec]] - [[Stanka Setnikar Cankar]] - [[Anton Sfiligoj]] - [[Avgust Sfiligoj]] - [[Ivan Simčič]] - [[Franc Simonič (1916)]] - [[Vasko Simoniti]] - [[Danica Simšič]] - [[Ljubo Sirc]] - [[Janez Sirše]] - [[Ivan Sisinger]] - [[Primož Siter]] - [[Janez Skedl]] - [[Josip Skerk]] - [[Lojze Skok]] - [[Nada Skuk]] - [[Karel Slanc]] - [[Edvard Slavik]] - [[Mitja Slavinec]] - [[Jolanda Slokar]] - [[Jožef Slokar]] - [[Janja Sluga]] - [[Alenka Smerkolj]] - [[Rudolf Smersu]] - [[Franc Smodej]] - [[Robert Smodej]] - [[Janko Smole]] - [[Jože Smole]] - [[Karel Smolle]] - [[Ciril Smrkolj]] - [[Franc Snoj]] - [[Jože Sodja]] - [[Janez Sodržnik]] - [[Mitja Sojer]] - [[Alojz Sok]] - [[Slavko Soršak]] - [[Boris Sovič]] - [[Stojan Spetič]] - [[Jože Srebrnič]] - [[Zoran Stančič]] - [[Edvard Stanič]] - [[Gojko Stanič]] - [[Marjan Stanič]] - [[Stane Stanič]] - [[Aleš Stanovnik]] - [[Ivan Stanovnik]] - [[Janez Stanovnik]] - [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] - [[Miloš Stare]] - [[Andrijana Starina Kosem]] - [[Bojan Starman]] - [[Danijel Starman]] - [[Marko Starman]] - [[Emil Stefanovič]] - [[Stana Stopar]] - [[Viktor Stopar]] - [[Vojko Stopar]] - [[Jože Strgar]] - [[Francka Strmole-Hlastec]] - [[Lojzka Stropnik]] - [[Marjan Sturm]] - [[Janko Stušek]] - [[Karel Sukič]] - [[Josef Suppan]] - [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] - [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] - [[Janez Sušnik]] - [[Peter Sušnik]] - [[Ernest Svetec]] - [[Luka Svetec]] - [[Andrej Svetek]] - [[France Svetek]] - [[Lev Svetek]] - [[Albert Svetina-Erno]] - [[Anton Svetina]] - [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] - [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] - [[Ivan Svetlik]] == Š == [[Aleš Šabeder]] - [[Franc Šali]] - [[Marjan Šarec]] - [[Karel Šavnik]] - [[Pavel Šavnik]] - [[Virgil Šček]] - [[Franc Šebjanič]] - [[Boštjan Šefic]] ''-'' [[Rudi Šeligo]] - [[Lidija Šentjurc]] - [[Jernej Šerjak]] - [[Leo Šešerko]] - [[Jože Šeško]] - [[Dušan Šešok]] - [[Franc Šetinc]] - [[Lenart Šetinc]] ''-'' [[Marjan Šetinc]] - [[Mile Šetinc]] - [[Drago Šiftar]] - [[Ivan Vanek Šiftar]] - [[Niko Šilih]] - [[Rudi Šimac]] - [[Dušan Šinigoj]] - [[Irena Šinko]] - [[Josip Šinko]] - [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] - [[Majda Širca]] - [[Andrej Šircelj]] - [[Albert Širok]]? - [[Karel Šiškovič]] - [[Raul Šiškovič]] - [[Matija Škerbec]] - [[Albin Škerk]] - [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] - [[Jožef Školč]] - [[Bojan Škrk]] - [[Karel Škulj]] - [[Jože Šlander]] - [[Slavko Šlander]] - [[Albin Šmajd]] - [[Franc Šmon]] - [[Boris Šnuderl]] - [[Makso Šnuderl]] - [[Jakob Šolar]] - [[Igor Šoltes]] - [[Črtomir Špacapan]] - [[Mirko Špacapan]] - [[Bogomir Špiletič]] - [[Vekoslav Špindler]] - [[Bojan Šrot]] - [[Tomaž Štebe]] - [[Anton Štebi]] - [[Alojzija Štebi]] - [[Ivo Štempihar]] - [[Andrej Šter]] - [[Emil Štern]] - [[Anton Štihec]] - [[Drago Štoka]] - [[Franc Štoka]] - [[Adolf Štorman]] - [[Ivan Štravs]] - [[Jernej Štromajer]] - [[Jožko Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Vojka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Lovro Šturm]] - [[Jadranka Šturm Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] - [[Jožef Šuc]] - [[Borut Šuklje]] - [[Fran Šuklje]] - [[Vladimir Šuklje]] - [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] - [[Patricija Šulin]] - [[Radoš Šumrada]] - [[Jože Šušmelj]] - [[Aco Franc Šuštar]] - [[Boris Šuštar]] - [[Ivan Šušteršič]] - [[Janez Šušteršič]] - [[Tone Šušteršič]] - [[Matjaž Švagan]] - [[Ivan Švegel]] == T == * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[France Terseglav]] * [[Ciril Testen]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] * [[Ignac Tratar]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == [[Boris Vadnjal]] - [[Ivo Vajgl]] - [[Davorin Valentinčič]] - [[Lado Vavpetič]] - [[Janko Veber]] - [[Norbert Veber]]? - [[Ivan Vehovec]] - [[Herman Velik]] - [[Jože Velikonja]] - [[Ivan Vencajz]] - [[Peter Vencelj]] - [[Albin Vengust]] - [[Andrej Verbič]] - [[Peter Verlič]] - [[Karel Verstovšek]] - [[Rudi Veršnik]] - [[Ivan Verzolak]] - [[Fran Vesel (1894-1954)]] - [[Alojz Vesenjak]] - [[Ivan Vesenjak]] - [[Peter Vesenjak]] - [[Josip Vidmar]] - [[Marjan Vidmar]] - [[Gorazd Vidrih]] - [[Rudolf Vidrih]] - [[Josip Vilfan]] - [[Joža Vilfan]] - [[Marija Vilfan]] - [[Peter Vilfan]] - [[Albin Vipotnik]] - [[Janez Vipotnik]] - [[Gregor Virant]] - [[Franc Višnikar]] - [[Andrej Vizjak]] - [[Bogomil Vižintin]] - [[Patrick Vlačič]] - [[Angela Vode]] - [[Albin Vodopivec]] - [[Fran Vodopivec]] - [[Albert Vodovnik]] - [[Olga Voglauer]] - [[Željko Vogrin]] - [[Mitja Volčič]] - [[Božidar Voljč]] - [[Ignac Voljč]] - [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] - [[Vojko Volk]] - [[Reginald Vospernik]] - [[Bogumil Vošnjak]] - [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] - [[Josip Vošnjak]] - [[Mihael Vošnjak]] - [[Mitja Vošnjak]] - [[Rudi Vouk]] - [[Olga Vrabič]] - [[Marko Vraničar]] - [[Mateja Vraničar Erman]] - [[Anton Vratuša]] - [[Marko Vrhunec]] - [[Vinko Vrhunec]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Ivan Vuk]] - [[Martina Vuk]] - Franjo Vulčer? == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == [[Andreja Zabret]] - [[Jože Zabukovec]] - [[Zdravko Zabukovec]] - [[Bojan Zadel]] - [[Ludvik Zadnik]] - [[Boštjan Zagorac]] - [[Franc Zagožen]] - [[Jože Zagožen]] - [[Janez Zahrastnik]] - [[Janez Zajc]] - [[Simon Zajc]] - [[Marjan Zajec]] - [[Aleš Zalar]] - [[Cvetka Zalokar Oražem]] - [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] - [[Valentin Zarnik]] - [[Danilo Zelen]] - [[Jože Zemljak]] - [[Janez Zemljarič]] - [[Pavel Zgaga]] - [[Urša Zgojznik]] - [[Marko Zidanšek]] - [[Miloš Zidanšek]] - [[Milovan Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Milenko Ziherl]] - [[Slavko Ziherl]] - [[Jože Zimšek]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Igor Zorčič]] - [[Aleksander Zorn]] - [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] - [[Beno Zupančič]] - [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] - [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] -[[Niko Zupanič]] - [[Josip Zurc]] - [[Milan Zver]] -[[Franci Zwitter]] - [[Mirt Zwitter]] - [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] 4iflpjtxvp27x84dwdf9cfh34usronw 0 30839 5728336 5727890 2022-08-06T22:38:40Z Amanesciri2021 205950 /* Š */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pianist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Fada Azzeh]] - [[Kristina Arnič]] - [[Blaženka Arnič]] == B: == [[Urška Babič]] - [[Hubert Bergant]] - [[Darinka Bernetič]] - [[Aci Bertoncelj]] - [[Eva Bohte]] - [[Zorka Bradač]] - [[Primož Bratina]] - [[Igor Bravničar]] - [[Danijel Brecelj]] - [[Tatjana Bučar]] - == C == [[Renato Chicco]] - == Č == [[Aleksandra Češnjevar Glavina]] - [[Franci Čelhar]] - [[Katja Činč]] - [[Tanja Činč]] - [[Dijana Čizmok]] - [[Milanka Črešnik]] - == D == [[Alenka Dekleva]] - [[Igor Dekleva]] - [[Gojimir Demšar|Gojmir Demšar]] - [[Vlasta Doležal Rus]] - [[Jure Dolžan]] - [[Božena Dornik]] - == E == [[Mojca Eferl]] - [[Leon Engelman]] - == F == [[Meta Fajdiga]] - [[Marijan Fajdiga]] - [[Ivan Ferčič]] - [[Luca Ferrini]] - [[Leon Firšt]] - [[Antonin Foerster]] - == G == [[Alexander Gadjiev]]=[[Aleksander Gadžijev]] - [[Saša Gerželj]] - [[Jure Godler]] - [[Tamara Goličnik]] - [[Klemen Golner]] - [[Andrej Goričar]] - [[Bojan Gorišek]] - [[Benjamin Govže]] - [[Anja German]] - [[Maja Gombač]] - == I == [[Jure Ivanušič]] - == H == [[Hinko Haas]] - [[Miha Haas]] - [[Hilda Horak]] - [[Marina Horak]] - [[Tadej Horvat]] - [[Silva Hrašovec]] - [[Hermina Hudnik]] - == J == [[Andrej Jarc]] - [[Planinka Jurišić-Atić]] - [[Blaž Jurjevčič]] - [[Miran Juvan]] - == K == [[Adam Kamplet]] - [[Nejc Kamplet]] - [[Maja Kastratovik]] - [[Tatjana Kaučič]] - [[Davor Klarič]] - [[Maja Klinar]] - [[Bojana Karuza]] - dr. [[Roman Klasinc]] - [[Aleksandra Klimova]] - [[Irena Koblar]] - [[Dana Kobler]]-Golia - [[Marija Kocijančič]] - [[Pavle Kornhauser]] - [[Andreja Kosmač]] - [[Karmela Kosovel]] - [[Simon Krečič]] - [[Marta Kržič]] - [[Slaven Kulenović]] - == L == [[Nevenka Leban Orešič]] - [[Metka Lebar]] - [[Borut Lesjak]] - [[Hotimir Lešničar]] - [[Ciril Ličar]] - [[Marijan Lipovšek]] - [[Janez Lovše]] - [[Erna Lukač]] - == M == [[Adriana Magdovski]] - [[Nataša Majer]] - [[Lidija Malahotky Haas]] - [[Gita Mally]] - [[Andreja Markun]] - [[Majda Martinc]] - [[Janez Matičič]] - [[Vida Matjan]] - [[Tina Mauko]] - [[Urška Meglič]] - [[Miki Mihelič]] - [[Peter Mihelič (glasbenik)]] - [[Jurij Mihevec]] - [[Katja Milič]] - [[Petar Milić]] - [[Marijan Mlakar]] - [[Vladimir Mlinarić]] - [[Emanuela Montanič]] - [[Mojca Monte]] - [[Davorin Mori]] - == N == [[Miha Nagode]] - [[Barbara Novak]] - [[Zdenka Novak]] - [[Katarina Natek]] - [[Petra Neuman]] - [[Ivan Noč]] - == O == [[Tatjana Ognjanović]] - [[Marta Osterc-Valjalo]] - [[Marko Ozbič]] - == P == [[Sonja Pahor - Torre|Sonja Pahor-Torre]] - [[Rok Palčič]] - [[Aleksandra Pavlovič]] - [[Dejan Pečenko]] - [[Zoltan Peter]] - [[Tomaž Petrač]] - [[Marko Petrušič]] - [[Andreja Počivavšek]] - [[Maša Poljanec]] - [[Dragan Popovič]] - [[Matija Potisk]] - [[Saša Potisk]] - [[Jadviga Poženel-Štrukelj]] - [[Nina Prešiček]] - [[Žarko Prinčič]] - [[Mojca Pucelj]] - [[Blaž Pucihar]] - [[Jaka Pucihar]] - == R == [[Breda Rajh-Divjak]] - [[Ljubo Rančigaj]] - [[Anton Ravnik]] - [[Janko Ravnik]] - [[Vasko Repinc]] - [[Mario Rijavec]] - [[Nena Rion]] - [[Jure Robežnik]] - [[Jure Rozman]] - [[Sara Rustja Turniški]] - == S == [[Mirca Sancin]] - [[Mojmir Sepe]] - [[Jan Sever]] - [[Ingrid Silič]] - [[Ana Skedl]] - [[Ivan Skrt]] - [[Borut Smrekar]] - [[Janko Snoj]] - [[Eva Sotelšek]] - [[Urban Stanič]] - [[Žiga Stanič]] - [[Silvester Stingl]] - [[Mirjam Strlič]] - [[Jelka Suhadolnik]] - == Š == [[Ana Šinkovec]] - [[Janko Šetinc]] - [[Mojca Šiškovič]] - [[Pavel Šivic]] - [[Tanja Šterman]] - [[Andreja Škabar]] - [[Tjaša Šketako Razpotnik]] - [[Zoran Škrinjar]] - [[Radovan Škrjanc]] - [[Evgen Štefančič]] - [[Miha Štokelj]] - [[Jadviga Štrukelj Poženel]] - [[Tanja Štrukelj Zrimšek]] - [[Dušan Štular]] - [[Erik Šuler]] - [[Tjaša Šulc]] == T == [[Vida Talich]] - [[Tomaž Tobing]] - [[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] - [[Anton Trost]] - == U == [[Metka Unuk]] - == V == [[Nataša Valant]] - [[Marta Valjalo-Osterc]] - [[Igor Vičentić]] - [[Urška Vidic]] - [[Marjan Vodopivec]] - [[Sašo Vollmayer]] - == Z == [[Rok Zalokar]] - [[Zora Zarnik]] - [[Tanja Zrimšek]] - [[Brina Zupančič]] - == Glej tudi == * [[seznam slovenskih glasbenikov]] *[[Seznam slovenskih klavirskih pedagogov]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pianisti]] [[Kategorija:Slovenski pianisti|*]] [[en:List of Slovenian musicians#Pianists]] bdgjabnpbxxjwuj5li77foq7os1dgem 0 31254 5728310 5550486 2022-08-06T20:50:12Z 176.76.249.25 izgovor priimka in različica imena wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Janez Anton Scopoli | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = | known_for = [[biolog]] in [[botanik]] | occupation = <!-- WD --> }} '''Janez Anton Scopoli''' [skópoli] (tudi Giovanni Antonio Scopoli), [[Tirolska|tirolski]] [[zdravnik]] in [[naravoslovec]], * [[3. junij]] [[1723]], [[Cavalese]], [[Val di Fiemme]], [[Habsburška monarhija]], † [[8. maj]] [[1788]], [[Pavia]] (danes [[Italija]]). == Življenjepis == [[slika:Scopoli plaque Cavalese.jpg|thumb|left|Spominska plošča v rojstnem Cavaleseju]] Rodil se je leta 1723 v Cavaleseju na Južnem Tirolskem. Študiral je na Dunaju in v Innsbrucku. Državni izpit za samostojno opravljanje zdravniškega poklica je opravil leta 1753 pri [[Gerard van Swieten|Gerardu van Swietnu]] na [[Dunaj]]u, od koder je bil poslan v [[Idrija|Idrijo]], ki do takrat še ni imela stalnega zdravnika. V Idriji je kot rudniški zdravnik delal med letoma 1754 in 1769 . Tu je utemeljil šolanje za pridobitev metalurške in kemijske izobrazbe. V začetkih 60. let 18.stoletja je bil v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] in kot je sam navedel - je spoznal njihov bohinjski del, od planine Konjščice do vznožja [[Triglav]]a nad Velim poljem, in tudi [[Porezen]] na Tolminskem. Iz teh krajev je botaničnemu svetu prvi predstavil [[resasta popkoresa|resasto popkoreso]] (''Moehringia ciliata''), [[bohinjski repnjak]] (''Arabis vochinensis''), [[rožnordeči dežen]] (''Heracleum austricum'' subs. ''siifolium'') in druge. Po njem se imenuje ''[[Scopolia carniolica]]'' oziroma [[kranjski volčič]]. Leta 1760 je izdal knjigo ''Flora carniolica'', prvo znanstveno delo o naravi v Sloveniji, v kateri je opisal okoli 1.100 rastlinskih vrst s severozahodnega dela Slovenije. O tem je Scopoli obvestil [[Carl von Linné|von Linnéja]] v pismu 1. septembra 1760. Od [[Korespondenca|korespondence]] med Scopolijem in švedskim naravoslovcem Carlom von Linnéjem je ohranjenih 30 pisem, od tega 17 Scopolijevih in 13 Linejevih. Napisana so bila med letoma 1760 in 1775 v [[Latinščina|latinščini]]. Skupaj je objavil 21 knjig. V knjigi ''[[Entomologia Carniolica]]'' je prvi sporočil svetu, da se čebelja matica oplodi s [[trot]]i izven panja. Postal je član številnih uglednih znanstvenih ustanov. V Idriji je živel 15 let, v [[Banská Štiavnica|Banski Štiavnici]] na današnjem [[Slovaška|Slovaškem]] pa je bil predavatelj na metalurški akademiji. Umrl je 8. maja 1788 v Pavii, kjer je preživel zadnjih 12 let kot profesor kemije in botanike na univerzi. == Dela == [[Slika:Giovanni Antonio Scopoli - Flora Carniolica.pdf|sličica|page=5|''Flora Carniolica'' (1760)]] {{Botanik|Scop.|Scopoli, Giovanni Antonio}} * ''De Hydrargyro Idriensi'' (1761) - O idrijskem živem srebru, v kateri je opisal poklicne bolezni rudarjev in posledice zastrupitve z živim srebrom. * ''Flora carniolica'' (1760) - Kranjska flora, ki velja za temelj slovenske floristike in začetek registracije slovenskih rastlinskih taksonov. * ''[[Entomologia Carniolica]]'' (1763) - Kranjska entomologija, prva monografija o žuželkah in drugih členonožcih, ki jih je našel na slovenskem ozemlju vse do Trsta. * ''Annus historico-naturalis'' (1769-72) - vkjučuje opise novo odkritih vrst ptic * ''Deliciae Flora et Fauna Insubricae'' (1786-88) - To je zadnje delo, ki ga je napisal; v to delo je vključil tudi znanstvena imena ptic in sesalcev, ki jih je francoski naravoslovec in popotnik [[Pierre Sonnerat]] navedel v zapisih o potovanjih v jugovzhodno Azijo. == Literatura == * Joannes A. Scopoli - Carl Linnaeus : dopisovanje = correspondence : 1760-1775, Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana 2004 {{COBISS|ID=214056448}} * Triglavski narodni park, dvajset let pozneje, 2001 == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Giovanni Antonio Scopoli}} * {{dlib|ime=Giovanni Antonio Scopoli}} * {{SloBio|id=554298 |avtor=Bufon, Zmagoslav |ime=Scopoli, Giovanni Antonio |vir=SBL}} {{Normativna kontrola}} {{biologist-stub}} {{DEFAULTSORT:Scopoli, Giovanni Antonio}} [[Kategorija:Italijanski zdravniki]] [[Kategorija:Italijanski biologi]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali rastlino]] p909px0x21cvbxyni5bhnpz70cnek14 0 38813 5728311 4995217 2022-08-06T20:56:30Z Romanm 13 URL wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Branko Miklavc''', [[Slovenci|slovenski]] [[dramatik]] in [[pesnik]] ter [[gledališki igralec|gledališki]] in [[filmski igralec]], * [[13. marec]] [[1922]], [[Ljubljana]], † [[7. oktober]] [[2011]], Ljubljana.<ref>{{navedi novico| url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/umrl-igralec-branko-miklavc-358370 |date=11.10.2011 |title=Umrl igralec Branko Miklavc |publisher=[[Planet SiOL.net]] |accessdate=6. 8. 2022}}</ref> == Literarno delo == Miklavc je napisal in izvedel več [[pantomima|pantomim]] (''Curlo'', ''Slikarji in Mislec''; 1958) ter več [[monodrama|monodram]] z ironišnimi refleksijami o [[igralec (umetnik)|igralskem]] poklicu (''Zvezdnik danes in nikdar več'', 1967; ''Pomarančnikov lubilej'', 1969; ''Pomarančnikov najnovejši življenjepis in njegova prva smrt'', 1973; ''Ura pri Ivanu Levarju'', 1977), monodramo ''Moj premalo slavni stric Verigar'', ki jo je priredil tudi za [[film]]. Leta 1992 se je predstavil z monodramo ''70 let mojega neumnega življenja''. Napisal je [[roman]] ''[[Borut in Kurt]]'' in izdal pesniško zbirko. == Igralsko delo == Bil je dolgoletni član [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]]. Odigral je veliko odmevnih filmskih in televizijskih vlog, med drugim v otroški seriji ''[[40 zelenih slonov]]'', igral je v filmih ''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'', ''[[Na svoji zemlji]]'', ''[[Kekec (film, 1951)|Kekcu]]'', ''[[Ne joči, Peter]]'', ... Blestel je s svojimi monodramami. V monodrami ''[[Moj premalo slavni stric]]'', za katero je prejel [[Župančičeva nagrada|Župančičevo]] in [[Badjurova nagrada|Badjurovo nagrado]], je na iskriv način ''poslikal'' življenje svojega strica, znanega Ljubljančana [[Stane Derganc|Staneta Derganca]]-Verigarja, ki je bil med drugim kot telovadec udeleženec olimpijskih iger in upodobljen na prvi jugoslovanski znamki kot [[Verigar]]. Miklavc je znan tudi po seriji upodobitev svojega donkihotovskega dvojnika Borivoja Pomarančnika. Velja pa tudi za prvega slovenskega pantomimika. Leta 1987 je prejel [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]]. Njegov brat je bil prav tako igralec [[Saša Miklavc]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih igralcev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih dramatikov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == {{kategorija v Zbirki}} * Enciklopedija Slovenije; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{ZupanciceviNagrajenci}} {{škrbina o književniku}} {{škrbina o igralcu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Miklavc, Branko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1922]] [[Kategorija:Umrli leta 2011]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Badjurovi nagrajenci]] 4zbvxt88r42jnfe3rsurk1s8kil5v6p 0 40565 5728344 5722201 2022-08-06T22:49:30Z Amanesciri2021 205950 /* Š */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[prevajalec|prevajalcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jože Abram]] - [[Louis Adamič]] - [[Miroslav Adlešič]] - [[Draga Ahačič]] - [[Ciril Ahlin]] - [[Damián Ahlin]] - [[Tanja Ahlin]] - [[Bojan Albahari]] - [[Fran Albreht]] - [[Jakob Aleksič]] - [[Mohsen Alhady]] - [[Marko Aljančič]] - [[Ana Ambrož]] - [[Jana Ambrožič]] - [[Rudolf Andrejka]] - [[Ivo Antič]] - [[Stana Anželj]] - [[Anton Anžič]] - [[Andrej Arko]] - [[Selina Ambrož]] - [[Imre Augustič]] - [[Miha Avanzo]] - [[France Avčin]] - [[Lilijana Avčin]] - [[Branko Avsenak]] - [[Mirko Avsenak]] - [[Vinko Avsenak]] - == B == [[Gabriela Babnik]] - [[Marijan Bajc]] - [[Drago Bajt]] - [[Miro Bajt]] - [[Katarina Bajželj Žvokelj]] - [[Miháo Bakoš]] - [[Srečko Balent]] - [[Milko Bambič]] - [[Dušan Baran]] - [[Štefan Barbarič]] - [[Ana Barič Moder]] - [[Jan Baukart]] - [[Sandra Baumgartner]] - [[Kasilda Bedenk]] - [[Ana Beguš]] - [[Andrej Bekeš]] - [[Sonja Benčina]] - [[František Benhart]] - [[Anton Berce]] - [[Sonja Berce]] - [[Marianna Leonidovna Berdašska]] - [[Aleš Berger]] - [[Oton Berkopec]] - [[Darja Betocchi]] - [[France Bevk]] - [[France Bezlaj]] - [[Michael E. Biggins]] - [[Tina Bilban]] - [[Breda Biščak]] - [[Jernej Biščak]] - [[Ani Bitenc]] - [[Vinko Bitenc]] - [[Dana Blaganje]] - [[Andrej Blatnik]] - [[Andreja Blažič Klemenc]] - [[Katarina Bogataj Gradišnik]] - [[Franček Bohanec]] - [[Valter Bohinec]] - [[Ana Bohte]] - [[Tamara Bohte]]?- [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Alojzij Bolhar]] - [[Matej Bor]] - [[Rado Bordon]] - [[Božidar Borko]] - [[France Borko]] - [[Silvija Borovnik]] - [[Vera Boštjančič Turk]] - [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] - [[Nada Božič]] - [[Neža Božič]] - [[Fran Bradač]] - [[Marko Bratina]] - [[Vasja Bratina]] - [[Igor Bratož]] - [[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] - [[Veronika Brecelj]] - Marijan (Nikolaj) [[Bregant]] - [[Kristina Brenk]] - [[Marina Bressan]] - [[Marija Brezigar|Marija (Mariča) Brezigar]] - [[Franc Brežnik]] - [[Pavel Brežnik]] - [[Vera Brnčić|Vera Brnčić-Šermazanova]] - [[Maja Brodschneider Kotnik]] - [[Ana Brvar]] - [[Andrej Budal]] - [[Zmago Bufon]] - [[Avgust Bukovec]] - [[Nuša Bulatović-Kansky]] - [[Franc Burgar]] - [[Peter Butkovič]] - [[Alfred Buttlar Moscon]] - == C == [[Oroslav Caf]] - [[Stanko Cajnkar]] - [[Borut Cajnko]] - [[Ivan Cankar]] - [[Izidor Cankar]] - [[Andrej Capuder]] - [[Majda Capuder]] - [[Nada Carevska]] - [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] - [[Sonja Cekova Stojanoska]] - [[Fran Celestin]] - [[Vasja Cerar]] - [[Valentina Cesaretti Orsini Mazza]] - [[Uršula Cetinski]] - [[Stanislava Chrobáková-Repar]] - [[Jan Ciglenečki]] - [[Jelka Ciglenečki]] - [[Henrik Ciglič]] - [[Breda Cigoj Leben]] - [[Stojan Cigoj]] - [[Martina Clerici]] - [[Fanny Susan Copeland|Fanny S. Copeland]] - [[Makso Cotič]] - [[Marko Crnkovič]] - [[Ivana Crovatin]] - [[Miljana Cunta]] - [[Martina Ožbot Currie]] - == Č == [[Rudi Čačinovič]] - [[Janez Čandek]] - [[Dušan Čater]] - [[Andrej Čebašek (prevajalec)|Andrej Čebašek]] - [[Jana Čede]]? - [[Vanda Čehovin]] - [[Anton Čepon]] - [[Lavo Čermelj]] - [[Urška P. Černe]] - [[Vera Čertalič]] - [[Katja Čičigoj]] - [[Tone Čokan]] - [[Brane Čop]] - [[Rosana Čop]] - [[Mihaela Čopič]] - [[Ivan Črnagoj]] - [[Ljubica Črnivec]] [[Otmar Črnilogar]] - [[Darko Čuden]] - [[Marko Čuk]] - [[Silvester Čuk]] == D == [[Radoslav Dabo]] - [[Franc Dakskobler]] - [[Jurij Dalmatin]] - [[Aleš Debeljak]] - [[Anton Debeljak]] - [[Tine Debeljak]] - [[Božidar Debenjak]] - [[Doris Debenjak]] - [[Ciril Debevec]] - [[Janez Debevec]] - [[Jože Debevec]] - [[María Debevec Simčič]] - [[Lijana Dejak]] - [[Ferdo Delak]] - [[Narcis Dembskij]] - [[Embrli Demiri]] - [[Miran Deržaj]] - [[Mia Dintinjana]] - [[Veronika Dintinjana]] - [[Karel Dobida]] - [[Ivan Dobnik]] - [[Nadja Dobnik]] - [[Mojca Dobnikar]] - [[Lorena Dobrila]] - [[Jaro Dolar]] - [[Mladen Dolar]] - [[Ivan Dolenc]] - [[Jože Dolenc]] - [[Darko Dolinar]] - [[Dušan Dolinar]] - [[Ksenija Dolinar]] - [[Jože Dolničar]] - [[Tomaž Domicelj]] - [[Darja Dominkuš]] - [[Ivan Dornik]] - [[Miriam Drev]] - [[Jaša Drnovšek]] - [[Josip Drobnič]] - [[Marjeta Drobnič]] - [[Veronika Drolc]] - [[Sonja Dular]] - [[Ana Duša]] - [[Irena Duša Draž]] - [[Zdravko Duša]] - [[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] - == E == [[Jakob Emeršič]] - [[Zdenka Erbežnik]] - [[Viktor Eržen (prevajalec)|Viktor Eržen]] - == F == [[Diomira Fabjan-Bajc]] - [[Pavel Fajdiga]] - ([[Gerhard Falkner]]) - [[Janez Fašalek]] - [[Bogomil Fatur]] - [[Edo Fičor]] - [[Ludvik Filipič]] - [[Marta Filli]] - [[Srečko Fišer]] - [[Jože Fistrovič]] - [[Božidar Flegerič]] - [[Davorin Flis]] - [[Leonora Flis]] - [[Djurdja Flere]] - [[Evald Flisar]] - [[Franjo Frančič]] - [[Ignacija Fridl Jarc]] - [[Jože Ftičar]] - == G == [[Gabriella Gaál]] - [[Vinko Gaberc]] - [[Florence Gacoin Marks]] - [[Lidija Gačnik Gombač]] - [[Engelbert Gangl]] - [[Kajetan Gantar]] - [[Ksenja Geister]] - [[Bogomil Gerlanc]] - [[Bogdan Gjud]] - [[Alenka Glavan]] - [[Polona Glavan]] - [[Tone Glavan]] - [[Alenka Glazer]] - [[Anton Jehart]] - [[Janko Glazer]] - [[Franc Glinšek]]? - [[Joža Glonar]] - [[Neva Godnič-Godini]] - [[Cvetko Golar]] - [[Ludvik Modest Golia]] - [[Pavel Golia]] - [[Janko Golias]] - [[Andrej Gollmayer]] - [[Anja Golob]] - [[Maila Golob]] - [[Mateja Gomboc]] - [[Boštjan Gorenc]] - [[Dušan Gorše (prevajalec)|Dušan Gorše]] - [[Marjeta Gostinčar Cerar]] - [[Jurij Grabner]] - [[Bogdan Gradišnik]] - [[Branko Gradišnik]] - [[Janez Gradišnik]] - [[Alojz Gradnik]] - [[Niko Grafenauer]] - [[Drago Grah]] - [[Käthe Grah]] - [[Nina Grahek Križnar]] - [[Olga Grahor]] - Rawley Grau - [[Sara Grbović]] - [[Vera Gregorač-Ivanšek]] - [[Simon Gregorčič]] - [[Simon Gregorčič (mlajši)]] - [[Jolanta Groo-Kozak]] - [[Nada Grošelj]] - [[Franc Grundtner]] - [[Alfonz Gspan]] - [[Herbert Grün]] - [[Ada Gruntar Jermol]]? - [[Mita Gustinčič Pahor]] == H == [[Josip Hacin]] - [[Fabjan Hafner]] - [[Gema Hafner]] - [[Stanislav Hafner]] - [[Ludwig Hartinger]] - [[Bruno Hartman]] - [[Jožef Hasl]] - [[Peter Hicinger]] - [[Hipolit Novomeški]] - [[Jože Hočevar]] (1929) - [[Klara Hočevar]] - [[Matija Hočevar]] - [[Irene Hoffman]] - [[Pavel Holeček]] - [[Lena Holmqvist]] - [[Davorin Hostnik]] - [[Jože Hradil]] - [[Mirko Hribar]] - [[Tine Hribar]] - [[Matej Hriberšek]] - [[Jasna Hrovat]] - [[Oskar Hudales]] - [[Jurij Hudolin]] - [[Alojz Hussu]] == I == [[Iztok Ilc]] - [[Iztok Ilich]] - [[Andrej Inkret]] - [[Andreja Inkret]] - [[Jelena Isak Kres]] - [[Jera Ivanc]] - [[Stane Ivanc]] - [[Jure Ivanušič]] == J == [[Vladislav Jagodic]] - [[Manfred Jähnichen]] - [[Milan Jaklič]] - [[Gitica Jakopin]] - [[Vlasta Jalušič]] - [[Tatjana Jamnik]] - [[Rado Jan]] - [[Stanko Janež]] - [[Gustav Januš]] - [[Jurij Japelj]] - [[Mateja Jarc]] - [[Stanko Jarc]] - [[Urban Jarnik]] - [[Marjan Javornik]] - [[Mirko Javornik]] - [[Placid Javornik]] - [[Jože Javoršek]] - [[Marija Javoršek]] - [[Majda Jeglič]] - [[Risto Jelačin]] - [[Klemen Jelinčič Boeta]] - [[Zdravko Jelinčič]] - [[Lučka Jenčič Kandus]] - [[Alenka Jensterle Doležal]] - [[Luka Jeran]] - [[Rudolf Jeran]] - [[Sidonija Jeras]] - [[Frančišek Jere]] - [[Elza Jereb]] - [[Saša Jerele]] - [[Katarina Jerin]] - [[Zoran Jerin]] - [[Frane Jerman]] - [[Zdenka Jerman]] - [[Viktor Jesenik]] - [[Mojca Jesenovec]] - [[Milan Jesih]] - [[Martin Jevnikar]] - [[Janko Jež]] - [[Niko Jež]] - [[Erica Johnson Debeljak]] - [[Venceslava Jordanova]] - [[Klarisa Jovanović]] - [[Alenka Jovanovski]] - [[Boris Jukić]] - [[Josip Jurca]] - [[Barbara Juršič]] - [[Friderik Juvančič]] == K == [[Anton Kacin]] - [[Marija Kacin]] - [[Janez Kajzer]] - [[Andrej Kalan]] - [[Ludovika Kalan]] - [[Mara Kalan]] - [[Mija Kalan]] - [[Valentin Kalan]] - [[Andreja Kalc]] - [[Uroš Kalčič]] - [[Branka Kalenić Ramšak]] - [[Štefan Kališnik]] - [[Marjana Karer]] - [[Janoš Kardoš]] - [[Pavel Karlin]] - [[Matija Kastelec]] - [[Martin Peter Kastelic]] - [[Jakob J. Kenda]] - [[Domen Kavčič]] - [[Taras Kermauner]] - [[Jelka Kernev Štrajn]] - [[Frank Kerže]] - [[Jasna Kešpret]] - [[Marianne Kiauta-Brink]] - [[Andrej Kikelj]] - [[Franc Kimovec]] - [[Vital Klabus]] - [[Alenka Klabus Vesel]] - [[Ludvik Klakočer]] - [[Simon Klančnik]] - [[Kari Klemelä]] - [[Sandra Klemenčič]] - [[Stanko Klinar]] - [[France Klopčič]] - [[Mile Klopčič]] - [[Marija Kmet]] - [[Fran Josip Knaflič]] - [[Rudolf Friderik Knapič]] - [[Zdenko Knez]] - [[Seta Knop]] - [[Fran Kobal|Fran(ce) Kobal]] - [[Vinko Kobal]] - [[Marjana Kobe]] - [[Zdravko Kobe]] - [[France Koblar]] - [[Diana Kobler Škoberne]] - [[Edvard Kocbek]] - [[Gorazd Kocijančič]] - [[Nike Kocijančič Pokorn]] - [[Aleksandra Kocmut]] - [[Daniela Kocmut]] - [[Kristina Kočan]] - [[Anton Kolar (prevajalec)|Anton Kolar]] - [[Jana Kolarič]] - [[Ferdinand Kolednik]] - [[Marija Kolenc]] - [[Karolina Kolmanič]] - [[Jaro Komac]] - [[Jadviga Komac Taljat]] - [[Aleš Komavec]] - [[Mateja Komel Snoj]] - [[Mirt Komel]] - [[Suzana Koncut]] - [[Branka Končar]] - [[Nada Konjedic]] - [[Cene Kopčavar]] - [[Jernej Kopitar]] - [[Silvester Kopriva]] - [[Lavoslav Koprivšek]] - [[Griša Koritnik]] - [[Igor Koršič]] [[Gaja Kos|-Gaja Kos]] - [[Janina Kos]] - [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] - [[Sonja Kos-Kraigher]] - [[Ciril Kosmač]] - [[Jurij Kosmač]] - [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] - [[Erwin Köstler]] - [[Silvin Košak]] - [[Marko Košan]] - [[Jože Košar]] - [[Mirko Košir]] - [[Niko Košir]] - [[Miroslav Košuta]] - [[Ciril Kovač]] - [[Ingrid Kovač Brus]] - [[Marija Kovač Kozina]] - [[Tita Kovač]]-Artemis - [[Irena Kovačič]] - [[Lojze Kováčič (prevajalec)|Lojze Kováčič]] - [[Marija Vida Kovačič]] - [[Iva Kovič]] - [[Jasna Kovič-Baebler]] - [[Jože Kovič]] - [[Kajetan Kovič]] - [[Nina Kovič]] - [[Ferdo Kozak]] - [[Juš Kozak]] - [[Primož Kozak]] - [[Branimir Kozinc]] - [[Željko Kozinc]] - [[Jože Kozlevčar]] - [[Andrej Kragelj]] - [[Jožko Kragelj]] - [[Alenka Kraigher-Gregorc]] - [[Dragana Kraigher-Šenk]] - [[Katja Kraigher]] - [[Maja Kraigher]] - [[Nada Kraigher]] - [[Uroš Kraigher]] - [[Fanika Krajnc Vrečko]] - [[Jožef Krajnc]] - [[Matej Krajnc]] - [[Lojze Krakar]] - [[Drago Kralj]] - [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] - [[Gašper Kralj]] - [[Herta Kralj]] - [[Lado Kralj]] - [[Vladimir Kralj]] - [[Igor Kramberger]] - [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] - [[Mojca Kranjc]] - [[Borut Kraševec]] - [[Desanka Kraševec]] - [[Aleksandra Krašovec]] - [[Jože Krašovec]] - [[Aljoša Kravanja]] - [[Marko Kravos]] - [[Tadeja Krečič Scholten]] - [[Bratko Kreft]] - [[Janez Evangelist Krek]] - [[Rudolf Kresal]] - [[Ružena Kristan-Popelak]] - [[Jelena Križaj Stefanović]] - [[Jernej Križaj]] - [[Majda Križaj]] - [[Mirko Križman]] - [[Minka Kroflič]] - [[Marjan Krušič]] - [[Samo Krušič]] - [[Peter Kuhar]] - [[Mirko Kuhel]] - [[Blaž Kumerdej]] - [[Sonja Kuntner]] - [[Tomaž Kurent|Tomaž (Viktor) Kurent]] - [[Niko Kuret]] - [[Ivan Kušar]] - [[Samo Kuščer]] - [[Ciril Kutin]] - [[Samo Kutoš]] - [[Mikloš Küzmič]] - [[Štefan Küzmič]] - == L == [[Aleksander Lah]] - [[Ivan Lah]] - [[Stane Lajevec]] - [[Frančišek Lampe]] - [[Miha Lampreht]] - [[Janez Langerholz]] - [[Jedrt Lapuh Maležič]] - [[Maja Lavrač]] - [[Jože Lavrič]] - [[Andrej Leben]] - [[Stanko Leben]] - [[Božena Legiša]] - [[Leopold Lenard]] - [[Rado Lenček]] - [[Anton Lesar]] - [[Alfred Leskovec]] - [[Andrea Leskovec]] - [[Lovro Leskovec]] - [[Žiga Leskovšek]] - [[Tanja Lesničar Pučko]] - [[Peter Levec]] - [[Fran Levstik]] - [[Vladimir Levstik]] - [[Alja Lipavic Oštir]] - [[Tamara Lipovec]] - [[Breda Lipovšek]] - [[Florjan Lipuš]] - [[Luka Lisjak Gabrijelčič]] - [[Janko Liška]] - [[Anton Logar (politik)|Anton Logar]] - [[Cene Logar]] - [[Janez Logar]] - [[Nataša Logar]] - [[Tone Logar]] - [[Lojzka Lombar Peterlin]] - [[Tomaž Longyka]] - [[Andrej Loos]] - [[Janko Lorenci]] - [[Sončika Lorenci]] - [[Zdenka Lovec]] - [[Joža Lovrenčič]] - [[Vinko Lovšin]] - [[Janko Lozar]] - [[Tom Ložar]] - [[Lučka Lučovnik]] - [[Dušan Ludvik]] - [[Franc Ksaver Lukman]] - [[Maja Lupša]] - [[Marija Lužnik]] == M == [[Amalija Maček Mergole|Amalija Maček (Mergole)]] - [[Branko Madžarevič]] - [[France Magajna]] - [[Tina Mahkota]] - [[Katarina Mahnič]] - [[Mirko Mahnič]] - [[Ferdinand Majaron]] - [[Viktor Majdič]] - [[Boris Majer]] - [[Ana Makuc]] - [[Gašper Malej]] - [[Mimi Malenšek]] - [[Valentin Mandelc]] - [[Dijana Matković]] - [[Anton Mažgon]] - [[Radojka Manfreda Modic]] - [[Miha Marek]] - [[Marko Marinčič]] - [[Josip Marn]] - [[Saša Martelanc]] - [[Peter Martinc]] - [[Bilka Mate]] - [[Miha Mate]] - [[Dijana Matković]] - [[Mojca Medvešek]] - [[Stane Melihar]] - [[Janez Menart]] - [[Helena Menaše]] - [[Janez Mencinger]] - [[Mojca Merc]] - [[Vojtěch Měrka]] (Mierka) - [[Polona Mertelj]] - [[Janko Messner]] - [[Frančišek Metelko]] - [[Tomaž Metelko]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Anton Mežnarc]] - [[Špela Mihelač]] - [[Marjanca Mihelič]] - [[Mira Mihelič]] - [[Mojca Mihelič]] - [[Ferdinand Miklavc]] - [[Tamara Mikolič Južnič]] - [[Mira Miladinović Zalaznik]] - [[Jolka Milič]] - [[Ivan Minatti]] - [[Lada Mlekuž]] - [[Jože Mlinarič]] - [[Rastko Močnik]] - [[Gregor Moder (1949)|Gregor Moder]] - [[Janko Moder]] - [[Alenka Moder Saje]] - [[Milena Mohorič]] - [[Ela Mole]] - [[Rudolf Mole]] - [[Vojeslav Mole]] - [[Ivan Molek]] - [[Dušan Moravec]] - [[Brane Mozetič]] - [[Uroš Mozetič]] - [[Matija Mrače]] - [[Helga Mračnikar]] - [[Ludvik Mrzel]] - [[Ivan Mulaček]] - [[Blažka Müller]] - [[Erna Muser]] - [[Janez Mušič]] - [[Aleš Mustar]] - == N == [[Vladimir Naglič]] - [[Mirko Napast]] - [[Janez Negro]] - [[Niki Neubauer]] - [[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] - [[Boris A. Novak]] - [[Jaro Novak]] - [[Luka Novak]] - [[Majda Novak Šijanec]] - [[Maja Novak]] - [[Marjeta Novak Kajzer]] - [[Vilko Novak]] - [[Vilko Novak ml.]] - [[Antonija Novotny Rožanc]] - [[France Novšak]] - [[Lili Novy]] - == O == [[Ciril Oberstar]] - [[Seta Oblak]] - [[Ludvik Oblak]] ([[Cecilij Urban]]) - [[Mart Ogen]] - [[Dušan Ogrizek]] - [[Jože Olaj]] - [[Klaus Detlef Olof]] - [[Ksenija Šoster Olmer]] - [[Franc Omerza]] - [[Borut Omerzel]] - [[Tomaž Onič]] - [[Silvana Orel Kos]] - [[Božena Orožen]] - [[Janko Orožen]] - [[Iztok Osojnik]] - [[Meta Osredkar]] - [[Josip Osti]] - [[Jelka Ovaska Novak]] - [[Irma Ožbalt]] - [[Andrej Hiti Ožinger]] - [[Jana Osojnik Drolc]] - == P == [[Anton Pace]] - [[Vlasta Pacheiner Klander]] - [[Erna Pačnik Felek]] - [[Mihael Paglovec]] - [[Neda Pagon]] - [[Božidar Pahor]] - [[Nada Pantič Starič]] - [[France Papež]] - [[Jožef Papp]] - [[Tone Pavček]] - [[Avgust Pavel]] - [[Jana Pavlič]] - [[Primož Pečenko]] - [[Gregorij Pečjak]] - [[Janez Penca]] - [[Tone Perčič]] - [[Alenka Perger]] - [[Branko Perko]] - [[Žana Perkovskaja]] - [[Dušan Pertot]] - [[Rajko Perušek]] - [[Polona Petek]] - [[Roža Petelin]] - [[Jože Peterlin]] - [[Vlado Peteršič]] - [[Lena Petrič]] (Holmqvist) - [[Tanja Petrič]] - [[Avgust Petrišič]] - [[Tadeja Petrovčič Jerina]] - [[Anton Pintar]] - [[Ivan Pintar (prevajalec)|Ivan Pintar]] - [[Jožica Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Nedeljka Pirjevec]] - [[Marta Pirnat Greenberg]] - [[Zlata Pirnat Cognard]] - [[Klemen Pisk]] - [[Miroslav Plesničar]] - [[Jože Plešej]] - [[Miro Poč]] - [[Frane Podobnik]] - [[Margit Podvornik Alhady]] - [[Ana Pogačar]] - [[Timothy Pogačar]] - [[Barbara Pogačnik]] - [[Vladimir Pogačnik]] - [[Marko Pohlin]] - [[Jože Pokorn]] - [[Sonja Polanc]] - [[Stane Potisk]] - [[Marjan Poljanec]] - [[Primož Ponikvar]] - [[Marcello Potocco]] - [[Tomaž Potočnik]] - [[Jure Potokar]] - [[Tone Potokar]] - [[Lili Potpara]] - [[Julija Potrč]]-Šavli - [[Matjaž Potrč]] - [[Andrej Poznič]]- [[Alja Predan]] - [[Barbara Pregelj|Barbara Pregelj Balog]] - [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] - [[Marjeta Prelesnik Drozg]] - [[Tatjana Premk]] - [[Božidar Premrl]] - [[Vladimir Premru]] - [[Nikolaj Preobraženski]] - [[Mirko Pretnar]] - [[France Prešeren]] - [[Bert Pribac]] - [[Vesna Prinčič]] - [[Ljudmila Prunk]] - [[Katarina Puc]] - [[Janez Pucelj]] - [[Breda Pugelj Otrin]] - [[Alenka Puhar]] - [[Mara Puntar Goljevšček]] == R == [[Franc Jakob Rac]] - [[Breda Rajar]] - [[Pavle Rak]] - [[Milan Rakočević]] - [[Karel Rakovec]] - [[Vlado Rape]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Olga Ratej]] - [[Rado Rauber]] - [[Miroslav Ravbar]] - [[Davorin Ravljen]] - [[Matevž Ravnikar Poženčan]] - [[Anton Razinger]] - [[Jani Rebec]] - [[Slavko Rebec]] - [[Uršula Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Alojz Rebula]] - [[Pija Regali]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Radivoj Rehar]] - [[Ivan Rejec]] - [[Aleksandra Rekar]] - [[Stanka Rendla]] - [[Primož Repar]] - [[Rado Riha]](!?)- [[Jožef Rihar]] - [[Boris Rihteršič]] - [[Mirko Federico Rijavec]] - [[Maks Robič]] - [[Adolf Robida]] - [[Matej Rode]] - [[Aleš Rojec]] - [[Jurij Rojs]] - Aleksander D. Romanenko - [[Alenka Ropret]] - [[Jana Rošker]] - [[Veronika Rot]] - [[Braco Rotar]] - [[Andrej Rozman]] - [[France Rozman]] - [[Branko Rudolf]] - [[Vida Rudolf]] - [[Aldo Rupel]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mirko Rupel]] - [[Gašper Rupnik]] - [[Marija Rus]] == S == [[Mitja Saje]] - [[Janko Samec]] - [[Smiljan Samec]] - [[Marija Samer]] - [[Irena Samide]] - [[Marjana Samide]] - [[Valter Samide]] - [[Boris Sancin]] - [[Dušan Savnik]] - [[Samo Savnik]] - [[Peter Scherber]] - [[Mojca Schlamberger Brezar]] - [[Štefan Sedonja]] - [[Mateja Seliškar Kenda]] - [[Peter Semolič]] - [[Brane Senegačnik]] - [[Vladimir Senica]] - [[Dalja Sever Jurca]] - [[Jože Sever]] - [[Sonja Sever]] - [[Meta Sever]] (Koren) - [[Špela Sevšek Šramel]] - [[Eva Sicherl]] - [[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] - [[Primož Simoniti]] - [[Tita Simoniti]] - [[Barbara Simoniti]] - [[Veronika Simoniti]] - [[Janez Sivec]] - [[Vesna Sivec Poljanšek]] - [[Jožef Skrbinšek]] - [[Jaroslav Skrušný]] - [[Barbara Skubic]] - [[Andrej E. Skubic]] - [[Ivan Skušek (1923)|Ivan Skušek]] - [[Zoja Skušek]] - [[Maša Slavec]] - [[Matija Slavič]] - [[France Slokan]] - [[Rajko Slokar]] - [[Emil Smasek]] - [[Jožef Smej]] - [[Franjo Smerdu]] - [[Avgusta Smolej]] - [[Bogo Smolej]] - [[Tone Smolej]] - [[Viktor Smolej]] - [[Vito Smolej]] - [[Marija Smolič]]? - [[Andrej Snoj]] - [[Vid Snoj]] - [[Darinka Soban]] - [[Tamara Soban]] - [[Josip Sodja]] - [[Anuška Sodnik]] - [[Guido Soklič]] - [[Anton Sovre]] - [[Darko Jan Spasov]] - [[Peter Srakar]] - [[Dominik Srienc]] - [[Janez Sršen]] - [[Jože Stabej]] - [[Ciril Stani]] - [[Alenka Stanič]] - [[Janez Stanič]] - [[Valentin Stanič]] - [[Majda Stanovnik]] - [[Sonja Stergaršek]] - [[Bogo Stopar]] - [[Franc Stopar]] - [[Danni Stražar]] - [[Josip Stritar]] - [[Gregor Strniša]] - [[Marjan Strojan]] - [[Irena Struna]]? - [[Primož Sturman]] - [[Josip Suchy]] - [[Anton Sušnik (književnik)|Anton Sušnik]] - [[Lovro Sušnik]] - [[Ivo Svetina]] - [[Janez Svetina]] - [[Stanko Svetina]] == Š == [[Franček Šafar]] - [[Maks Šah]] - [[Katarina Šalamun-Biedrzycka]] - [[Tomaž Šalamun]] - [[Severin Šali]] - [[Katja Šaponjić]] - [[Mitja Šarabon]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Dragotin Šauperl]] - [[Mojca Šauperl]] - [[Ivan Šavli]] - [[Barbara Šega-Čeh]] - [[Slavo Šerc]] - [[Osip Šest]] - [[Madita Šetinc Salzmann]] - [[Alojz Šercelj]] - [[Olga Šiftar-Rapoša]] ''-'' [[Damijan Šinigoj]] - [[Črtomir Šinkovec]] - [[Ivan Šinkovec]] - [[Matjaž Šinkovec]] - [[Jože Šircelj]] - [[Albert Širok]] - [[Ada Škerl]] - [[Silvester Škerl]] - [[Amat Škerlj]] - [[Ružena Škerlj]] - [[Stanko Škerlj]] - [[Zdenka Škerlj|Zdenka Škerlj Jerman]] - [[Simona Škrabec]] - [[Jasna Škrinjar Taufer]] - [[Jožef Škrinar]] - [[Sergij Šlenc]] - [[Matej Šmalc]] - [[Jože Šmit]] - [[Franc Šmon]] - [[Jakob Šolar]] - [[Branko Šömen]] - [[Mojca Šorli]] - [[Veronika Šoster]] - [[Sara Špelec]] - [[Miran Špelič]] - [[Katja Špur]] - [[Modest Šraj]] - [[Špela Šramel]] - [[Franc Šrimpf]] - ([[Urban Šrimpf]]) - [[Bina Štampe Žmavc]] ''-'' [[Ivo Štandeker]] - [[Milan Štante]] - [[Rozka Štefan]] - [[Tea Štoka]] - [[France Jaroslav Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Jaka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Vida Šturm]] - [[Rapa Šuklje]] - [[Jožef Šubic (prevajalec)]] - [[Maja Šučur]] - [[Jelica Riha|Jelica Šumić Riha]] - [[France Šušteršič]] - [[Aleksa Šušulić]] - [[Andrea Švab]] - [[Marija Švajncer (1922-2020)]] == T == [[Anton Tanc]] - [[Urban Tarman]] - [[Veno Taufer]] - [[Marijan Tavčar]] - [[Zora Tavčar]] - [[Janko Tavzes]] - [[Fran Tekavčič]] - [[Bogo Teplý]] - [[Darja Teran]] - [[Franc Terseglav]] - [[Barbara J. Terseglav]] - [[Ivan Tominec]] - [[Dušan Tomše]] - [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]] - [[Tadeja Tomšič]] - [[Tomaž Toporišič]] - [[Silvo Torkar]] - [[Suzana Tratnik]] - [[Ivica Tratnik Prinčič]] - [[Anton Traven]] - [[Tadej Trebec]] - [[Borut Trekman]] - [[Irena Trenc Frelih]] - [[Ivan Trinko]] - [[Rudolf Trofenik]] - [[Filip Trpin]] - [[Primož Trubar]] - [[Juš Turk]] - [[Davorin Trstenjak]] - [[Tadej Turnšek]] - [[Mihael Tušek]] == U == [[Aleš Učakar]] - [[Jože Udovič]] - [[Ana Ugrinović]] - [[Evelina Umek]] - [[Jana Unuk]] - [[Ivan Urbanec]] - [[Boris Urbančič]] - [[Ivan Urbančič]] - [[Cecilij Urban]] - [[Umberto Urbani]] - [[Alenka Urh]] - [[Anja Uršič]] - [[Lojze Uršič]] - [[Aleš Ušeničnik]] == V == [[Helena Valentinčič]] - [[Nataša Varušak]] - [[Marjeta Vasič]] - [[Nataša Velikonja]] - [[Vesna Velkovrh Bukilica]] - [[Boris Verbič|Boris M. Verbič]] - [[Franc Verbinc]] - [[Ivan Vesel Vesnin]] - [[Jovan Vesel Koseski]] - [[Matjaž Vesel]] - [[Maks Veselko star.]] - [[Maks Veselko]] ml. - [[Štefan Vevar]] - [[Fran Vidic]] - [[Josip Vidmar]] - [[Nives Vidrih]] - [[Albin Vilhar]] - [[Cene Vipotnik]] - [[Fran Virant|Fran(c) Virant]] - [[Špela Virant]] - [[Tomo Virk]] - [[Maja Visenjak Limon]] - [[Primož Vitez]] - [[Jean Vodaine]] - [[Rafko Vodeb]] - [[Dora Vodnik]] - [[France Vodnik]] - [[Valentin Vodnik]] - [[Špela Vodopivec]] - [[Vlado Vodopivec]] - [[Božo Vodušek]] - [[Mara Vodušek-Kodrič]] - [[Herman Vogel]] - [[Franc Vogelnik]] - [[Dušan Voglar]] - [[Urša Vogrinc Javoršek]] - [[Marija Volčič-Cvetko]] - [[Jurij Volz]] - [[Ksaverij Vorenz]] - [[Uroš Vošnjak]] - [[Erika Vouk]] - [[Ivan Vouk]] - [[Joža Vovk]] - [[Jože Vovk]] (1909) - [[Urban Vovk]] - [[Pavle Vozlič]] - [[Radojka Vrančič]] - [[Vanda Vremšak Richter]] - [[France Vrbinc]] - [[Marjeta Vrbinc]] - [[Miha Vrbinc]] - [[Branko Vrčon]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Zarja Vršič]] - [[France Vurnik]] == W == [[Sonja Weiss]] - [[Matevž Wolf]] - [[Vida Wolf]] - [[Constantin Wurzbach|Konstantin Wurzbach]] == Z == [[Igor Zabel]] - [[Dušanka Zabukovec]] - [[Urša Zabukovec]] - ([[Victoria Zabukovec]]) - [[Mihael Zagajšek]] - [[Franci Zagoričnik]] - [[Cvetko Zagorski]] - [[Katja Zakajšek]] - [[Viktor Zalar]] - [[Andrej Zamejic]] - [[Rade Zaplotnik]] - [[Matija Zemljič]] - [[Anton Zevnik]] - [[Josip Zidanšek (duhovnik)|Josip Zidanšek]] - [[Josip Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Anton Zima]] - [[Marija Zlatnar Moe]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Veronika Zlobec]] - [[Yaroslava Zlupko]] - [[Janez Zor]] - [[Stane Zore]] - [[Ivan Zorec]] - [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] - [[Jaša Zorn]] - [[Ivan Zrimšek]] - [[Božo Zuanella]] - [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] - [[Jakob Zupan]] - [[Vinko Zupan]] - [[Vitomil Zupan]] - [[Boštjan Zupančič]] - [[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] - [[Metka Zupančič]] - [[Janez Zupet]] - [[Savina Zwitter]] == Ž == [[Janez Žagar]] - [[Stanko Žakelj]] - [[Špela Žakelj]] - [[Mojka Žbona]] - [[Dušan Željeznov]] - [[Tatjana Žener]] - [[Branimir Žgajner]] - [[Adela Žgur]] - [[Davorin Žitnik]] - [[Slavoj Žižek]] - [[Živan Žun]] - [[Oton Župančič]] – [[Jernej Županič]] - [[Branko Žužek]] - == Glej tudi== * [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev]] *[[seznam tujih slovenistov]] *[[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] *[[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih jezikoslovcev]] *[[seznam slovenskih leksikografov]] *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] * [[Sovretova nagrada]] {{seznami narodov po poklicu|prevajalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci|*]] cfbg35ura7f5zkcvo3wvv41n47bhnq5 0 43264 5728347 5678214 2022-08-06T23:20:07Z Amanesciri2021 205950 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki '''Prirodoslovno društvo Slovenije''' ('''PDS''') je [[Slovenija|slovensko]] [[društvo]], ki povezuje strokovnjake in ljubitelje z vseh področij [[naravoslovje|naravoslovja]]. Njegov namen je razvijati zanimanje za naravo, jo varovati in vzgajati ljubitelje na strokovni podlagi.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter=Prirodoslovno društvo Slovenije |title=[[Slovenika]] |volume=P-Ž |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504 |pages=1150–1151}}</ref> Delo društva je v veliki meri povezano z izdajanjem poljudnoznanstvene naravoslovne [[Revija|revije]] ''[[Proteus (revija)|Proteus]]'', ki izhaja od leta 1933 in je bila do 1950. let (s prekinitvijo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]) pionirska publikacija na tem področju na Slovenskem.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter=Proteus |title=[[Slovenika]] |volume=P-Ž |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504 |pages=1161}}</ref> Izdaja tudi druga poljudna dela, poleg tega pa spodbuja naravoslovno fotografijo in [[varstvo okolja]].<ref name="Slovenika"/> Društvo je nastalo leta 1934 iz Odseka za varstvo prirode društva [[Kranjski deželni muzej|Kranjskega deželnega muzeja]]. Kasneje so se nekatere društvene sekcije preoblikovale v samostojna društva, med njimi so [[Društvo biologov Slovenije]] (1966), [[Mikološko društvo Slovenije]] (1969) in [[Astronomsko društvo Javornik]] (1979).<ref name="Slovenika"/> Leta 1994 mu je takratni slovenski predsednik [[Milan Kučan]] podelil [[Častni znak svobode Republike Slovenije|srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] za »pomembno delo in dolgoletno organiziranje na področju naravoslovnih in naravovarstvenih dejavnosti«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/762a294364836296c125678b004320c2/13cedeb023c59effc1256791004273c1?OpenDocument |title=Odlikovanci - srebrni častni znak svobode Republike Slovenije |publisher=Predsednik Republike Slovenije |accessdate=2021-01-06}}</ref> '''Predsedniki društva od leta 1934 do danes:''' * dr. Maks Samec (1934-35) * dr. Jovan Hadži (1935-36) * dr. Alija Košir (1936-37) * dr. Marius Rebek (1937-38) * dr. Božidar Lavrič (1938-39) * dr. Alojz Kral (1939-40) * dr. Alija Košir (1940-49) * dr. Božo Škerlj (1949-52) * dr. Anton Kuhelj (1952-55) * dr. Hubert Pehani (1955-58) * dr. Fran Dominko (1958-61) * dr. Anton Polenec (1961-65) * dr. Miroslav Kališnik (1965-70) * dr. Alojzij Vadnal (1970-74) * dr. Rajko Kavčič (1974-77) * dr. Rajko Pavlovec (1977-80) * dr. Vinko Strgar (1980-85) * dr. Davorin Dolar (1985-89) * dr. Kazimir Tarman (1989-95) * mag. Andrej Seliškar (1995-2001) * dr. Robert Zorec (2001-02) * dr. Radovan Komel (2002- ) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Častni člani Prirodoslovnega društva Slovenije]]: * 1935 [[Alfonz Paulin]], [[Ivan Regen]], [[Ferdinand Seidl]] * 1938 P. S. Pavlović, prof. dr. [[Jovan Hadži]] * 1954 prof. dr. [[Alija Košir]] * 1962 dr. [[Lavo Čermelj]] * 1964 [[Pavel Kunaver]] * 1968 prof. dr. [[Hubert Pehani]], [[Štefan Plut]] * 1969 dr. [[Maks Wraber]], prof. ing. [[Ciril Jeglič]] * 1971 prof. dr. [[Viktor Petkovšek]], prof. dr. [[Anton Polenec]], dr. [[Valter Bohinec]] * 1972 prof. dr. [[Fran Dominko]], [[Ivan Stanič]], [[France Šušteršič]], prof. dr. [[Anton Ramovš]] * 1975 prof. dr. [[Miroslav Kališnik]], prof. [[France Planina]] * 1977 prof. dr. [[France Adamič]] * 1979 [[Franc Kimovec]] – Žiga, prof. [[Marija Gosar]] * 1984 prof. dr. [[Ivan Kuščer]] * 1987 prof. [[Amalija Seliškar]] * 1994 prof. [[Jože Rotar]], prof. dr. [[Miroslav Zei]] * 2000 mag. [[Jože Drašler]] * 2001 prof. dr. [[Kazimir Tarman]], [[Marjana Peterlin]] * 2004 [[Marko Aljančič]], prof. dr. [[Tone Wraber]] * 2005 [[Stane Peterlin]] * 2009 prof. dr. [[Janez Strnad]], prim. dr. [[Luka Pintar]] * 2011 [[Marijan Richter]] * 2013 mag. [[Andrej Seliškar]] == Zunanje povezave == * {{official}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1934]] [[Kategorija:Prirodoslovno društvo Slovenije| ]] [[Kategorija:Biologija v Sloveniji]] tfx647brcq8er6dgf3ttbic438x0bxn 0 55848 5728265 5297943 2022-08-06T19:03:58Z Vitosmo 50508 /* 3. prekomorska brigada */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Prekomorske brigade izkrcanje.jpg|thumb|300px|Prekomorske brigade se izkrcavajo na dalmatinski obali]] '''Prekomorske brigade NOVJ''' so bile [[vojaška enota]], ki so nastale kot del [[Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije|Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije]] (NOVJ) izven [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega]] ozemlja na območju in pod nadzorstvom zahodnih [[Zavezniki|zaveznikov]], zlasti v [[Italija|Italiji]] po njeni osvoboditvi izpod [[fašizem|fašizma]]. Skupno 5 prekomorskih brigad je tvorilo okoli 27.000 borcev, ki so bili poprej mobilizirani v tedaj razpadlo [[Italijanske oborožene sile|vojsko fašistične Italije]], nekoliko pa tudi v [[Wehrmacht|oborožene sile]] [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] in [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], ali pa internirani v tujini. V teh enotah je padlo okoli 1000 partizanov. Urjenje so sprva izvajali pripadniki [[Britanska kopenska vojska|britanske]] oz. [[Kanadska kopenska vojska|kanadske kopenske vojske]], ki so bili istega porekla kot borci in tako ni bilo jezikovnih ovir. Samo poveljevanje v enotah so sprva izvajali [[častnik]]i kraljeve [[Jugoslovanska vojska v tujini|Jugoslovanske vojske v tujini]], nato pa so bile vse prekomorske brigade podrejene NOVJ. == Nastanek == Prve štiri prekomorske brigade so nastale v [[Italija|Italiji]] od konca leta [[1943]] dalje, peta pa je bila ustanovljena v bližini [[London]]a konec leta [[1944]]. Brigade so sestavljali internirani in mobilizirani pripadniki narodov [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]], ki so se zaradi več razlogov znašli izven ozemlja Jugoslavije, zlasti v Italiji, pa tudi v [[Afrika|Afriki]] in nemško okupirani [[Evropa|Evropi]]. === Prekomorske brigade v Italiji === [[Slika:Postroj in prisega prekomorske brigade v Monopoliju.jpg|thumb|right|250px|Postroj in prisega prekomorske brigade v [[Monopoli]]ju]] V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je fašistična Italija kot politične internirance v [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]] zaprla več kot 60.000 [[Slovenci|Slovencev]] (z okupiranega ozemlja današnje zahodne Slovenije) ter nekaj tisoč [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Srbi|Srbov]]. Država je kapitulirala septembra 1943, zaradi česar so ti interniranci prišli pod nadzor zavezniških okupacijskih oblasti. Razen teh se je v Italiji nahajalo tudi več 10.000 Slovencev in Hrvatov, ki so bili kot [[državljan]]i Italije – s [[Primorska|Primorske]], iz [[Istra|Istre]] in [[Benečija|Beneške Slovenije]] – mobilizirani v italijansko vojsko ter bili vključeni večinoma v kazenske delovne enote, t. i. specialne bataljone; pa tudi okoli 6000 antifašističnih Primorcev in Istranov, ki jih je Italija konfinirala v svojih ječah in posebnih taboriščih v notranjosti Italije in na otokih, kot so [[Tremiti]], [[Lipari]], [[Ustica]] in [[Ponza]]. Izmed vseh teh so se tisti na severu Italije prebili na Primorsko in v Istro, večji del, ki se je nahajal v srednji in južni Italiji, pa so [[Zavezniki]] zbrali v več zbirnih taboriščih ter nato vse premestili v osrednje taborišče v [[Carbonara|Carbonari]] blizu [[Bari]]ja, ki je bilo pod vodstvom vojske italijanskega maršala [[Pietro Badoglio|Pietra Badoglia]]. Takoj po osvoboditvi Italije, oktobra 1943, je prišla v taborišče delegacija NOVJ ter tam po dogovoru z zavezniki ustanovila svojo [[vojaška baza|bazo]]. Zatem se je z oblastmi pogodila o samoorganizaciji taboriščnega življenja ter odpravi [[četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniške straže]], kar je omogočilo tudi ustanovitev taboriščnega komiteja [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]] (KPJ) ter ustanovitev 1. prekomorske brigade [[20. oktober|20. oktobra]] 1943. Taboriščniki so bili novembra istega leta preseljeni v partizansko taborišče v [[Gravina|Gravini]], ki je imelo lastno poveljstvo in stražo, bilo pa je zbirna točka za jugoslovanske prekomorce, ki so semkaj prihajali v nadaljnjem letu. Okupatorska oblast in maršal Badoglio se nista strinjala o prehodu nekdanjih pripadnikov – mobiliziranih Slovencev in Hrvatov – italijanske vojske v narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije, zaradi česar je večje število slednjih prebegnilo iz zbirnih taborišč na zbirne točke NOVJ v [[Taranto|Tarantu]], [[Neapelj|Neaplju]], [[Foggia|Foggi]], [[Brindisi]]ju in nekaterih drugih krajih ter nato v Gravino. Približno 20.000 Primorcev in Istranov, ki so bili ob osvoboditvi Italije na [[Sardinija|Sardiniji]], pa ni bilo v stiku s pripadniki NOVJ, spomladi [[1944]] so bili premeščeni na [[Korzika|Korziko]] in nato v južno [[Francija|Francijo]], kjer so bili pridržani vse do decembra [[1945]]. === Prekomorske brigade v Afriki === Več tisoč Primorcev in Istranov je bilo mobiliziranih v italijansko vojsko in kot takih poslanih na italijanska okupirana ozemlja v afriški [[Etiopija|Etiopiji]], [[Somalija|Somaliji]], [[Eritreja|Eritreji]] in [[Libija|Libiji]]. Tam so jih zajele zavezniške čete [[Američani|Američanov]] in [[Angleži|Angležev]] ter zaprle v ujetniška taborišča v [[Kenija|Keniji]], [[Sudan]]u, [[Egipt]]u, [[Alžirija|Alžiriji]] in nekaterih drugih deželah. Od tod se jih je po invaziji na Jugoslavijo aprila [[1941]] množica vključila v nastajajočo jugoslovansko kraljevo vojsko v tujini. Ta pa je izgubila homogenost zaradi sporne emigracije jugoslovanske vlade ter dvolične politike generala [[Draža Mihailović|Draže Mihailovića]] in tako se je velik del teh vojakov do marca 1944 pridružil prekomorskim brigadam NOVJ v Italiji. === Prekomorske brigade v Angliji === Nacistična Nemčija je v drugi svetovni vojni v svojo vojsko mobilizirala tudi Slovence iz okupiranih ozemelj [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], od katerih pa se jih je mnogo umaknilo na stran Zaveznikov po invaziji na [[Normandija|Normandijo]] junija 1944. 2800 izmed teh je organiziralo prekomorsko brigado v Londonu. == Brigade == V letih 1943 in 1944 je nastalo 5 prekomorskih brigad, 1. tankovska brigada, 1. in 2. eskadrilja NOVJ in nekaj drugih artilerijskih ter specialnih enot, ki so se udeležile boja proti okupatorju v Jugoslaviji. Vse prekomorske enote je sestavljalo okoli 18.000 pripadnikov, od katerih jih je v bitki padlo več kot 1000. === 1. prekomorska brigada === : ''Glejte glavni članek [[1. prekomorska brigada NOVJ]]'' 1. prekomorska brigada je bila ustanovljena 20. oktobra 1943 v [[Carbonara di Bari|Carbonari di Bari]], štela pa je 1886 partizanov v 1. in 2. slovenskem, 3. črnogorskem in 4. hrvaškem bataljonu. Odtod se je preselila novembra 1943 v novo avtonomno taborišče v Gravini, kjer je pridobila dodatna dva bataljona. Zavezniška vojska jo je 7. decembra 1943 premestila na dalmatinske otoke [[Korčula]], [[Hvar]] in [[Vis]]. Tu se je iz nje razvila še 2. prekomorska brigada, ki je štela 1150 mož in 4 bataljone ter je bila nastanjena na Hvaru in [[Brač]]u; preostanek prve je bil s 3 bataljoni in 1086 borci na Korčuli. Obe sta bili del obrambne linije srednjedalmatinskih otokov pod vodstvom 26. divizije NOVJ. Nemška vojska je izvedla desant na Korčulo s [[Pelješac|Pelješca]] ter se med 22. in 24. decembrom zapletla v spopade, zaradi katerih je 1. brigada utrpela 300 mrtvih in ranjenih, posledično se je umaknila na Vis in bila z 2. brigado združena ponovno v eno. Ta se je januarja 1944 izkrcala pri [[Pakoštani]]h in se premaknila v [[Drvar]] ter bila razvrščena v 1. in 2. proletarsko divizijo. === 3. prekomorska brigada === [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|thumb|250px|Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v [[Bari]]ju]] : ''Glejte glavni članek [[3. prekomorska brigada NOVJ]]'' 3. prekomorska brigada je nastala 17. decembra 1943 v Gravini in je februarja 1944 štela 4 bataljone s 1880 borci, izmed katerih je bilo 1120 Slovencev, 450 Hrvatov, 150 Italijanov, 125 Črnogorcev in nekaj drugih. Iz Italije se je marca premestila na Vis. Junija 1944 se je pridružila desantom 26. divizije NOVJ na Brač, septembra na Korčulo ter Pelješac, oktobra pa na [[Makarska|Makarsko]] in [[Split]]. Spomladi leta 1945 se je brigada bojevala na območju [[Lika|Like]], [[Hrvaško primorje|Hrvaškega primorja]], [[Reka, Hrvaška|Reke]] in [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]]. === 4. prekomorska brigada === : ''Glejte glavni članek [[4. prekomorska brigada NOVJ]]'' 4. prekomorsko brigado so ustanovili 7. septembra 1944, tvorilo pa jo je približno 1000 vojakov, od tega 600 Slovencev iz logističnih služb v [[Brindisi]]ju, [[Monopoli]]ju in [[Bari]]ju. Njena naloga je bilo oskrbovanje ladij v pristaniščih zahodne italijanske obale, ki so prevažale material v [[Dalmacija|Dalmacijo]]. V Split je bila brigada prepeljana 28. maja 1945, zatem pa je bila razpuščena v [[Ljubljana|Ljubljani]] junija 1945. === 5. prekomorska brigada === [[Slika:Borci pete prekomorske brigade.jpg|thumb|right|250px|Borci pete prekomorske brigade]] : ''Glejte glavni članek [[5. prekomorska brigada NOVJ]]'' 5. prekomorska brigada je bila formirana v bližini Londona 16. novembra 1944 iz okoli 2800 Slovencev, ki so bili na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem mobilizirani v nemško vojsko. Na zavezniško stran so ti prebegnili po začetku osvobajanja celinske Evrope začenši z Normandijo junija 1944. Decembra tega leta so zavezniške sile vojaško enoto po morju premestile v Gravino. V tem času pa je iz Gravine v Split krenila tudi večja skupina Primorcev in tam 23. decembra 1944 organizirala 5. prekomorsko brigado ''Ivan Turšič''. Tej so se po 8. januarju 1945 pridružili partizani 5. brigade, ustanovljene v [[Anglija|Angliji]], in tako sestavili enoto, veliko 2100 mož. 5. prekomorska brigada se je pridružila 8. korpusu NOVJ v bitki za Liko, nato pa se je po 17. aprilu bojevala na [[Kočevsko|Kočevskem]]. Razpuščena je bila 19. in 20. aprila 1945, njeni partizani pa so se vključili v 15. in 18. divizijo. Slovenci v prekomorskih brigadah so bili kasneje vključeni v 4. jugoslovansko armado in so odločilno pripomogli pri osvobajanju nekaterih Dalmatinskih mest (Split, Zadar, Knin...)konec leta 1944 in kasneje pri osvobajanju Trsta in tržaške krajine. == Viri == * Mala splošna enciklopedija. Zv. 3. 1976. Ljubljana: Državna založba Slovenije; geslo: Prekomorske enote NOVJ == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Oversea brigades of Yugoslav partisans}} * [[enote NOVJ, ustanovljene v ZSSR]] {{Portal-Vojaštvo}} [[Kategorija:NOV in POJ]] [[Kategorija:Prekomorske brigade NOVJ|*]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] 0bv1f2loops1ab9j5hz3shz5vybw7df 1 61503 5728176 5719343 2022-08-06T15:47:29Z 189.83.191.73 wikitext text/x-wiki 5728291 5728176 2022-08-06T20:03:02Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/189.83.191.73|189.83.191.73]] ([[User talk:189.83.191.73|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki == Odstranitev == Odstranil sem to: ''[http://www.slike.si/showgallery.php/cat/701 Slike iz potovanja po Laosu], by slike.si'', ker same slike niso enciklopedične narave. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 23:20, 23 december 2005 (CET) == Pridevnik == Se piše '''kambodžanski''', '''kambodžijski''' ali celo (po starem) '''kampučijski'''? Je kje kakšna referenca? lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 12:38, 31. oktober 2007 (CET) :Po SP je ''kamboški''. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 10:51, 8. november 2007 (CET) Pridevnik je ''kamboški'', prebivalci pa so ''Kambodžani''. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] 12:52, 8. november 2007 (CET) k5uoensexsmhrqcslz7ezjwvwq83803 0 73111 5728296 5717194 2022-08-06T20:20:13Z Amanesciri2021 205950 /* M */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[novinar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Đurđa Adlešič|Đurđa Adlešić]] * [[Anto Adžamić]] *[[Stjepan Andrašić]] * [[Ljerka Antonić]] == B == * [[Milka Babović]] *[[Ivo Baljkas]] * [[Mate Balota]] * [[Mario Barak]] * [[Frane Barbieri]] * [[Renato Baretić]] * [[Stanislav Bašić]] *[[Boris Beck]] * [[Mario Bertok]] * [[Branimir Bilić]] * [[Ivo Bojanić]] * [[Marinko Bojić]] * [[Mirko Bolfek]] * [[Stela Kolar Borovčak]] * [[Vjekoslav Bosnar]] * [[Slavoljub Bosnić]] * [[Mirko Bošnjak]] * [[Vinko Brajević]] * [[Ivo Braut]] * [[Aldo Bressan]] * [[Željko Brihta]] * [[Božica Brkan]] * [[Božidar Domagoj Burić]] *[[Tomislav Butorac]] == C == * [[Vjenceslav Cenčić]] == Č == *[[Ljudevit Čermak]] *[[Vinko Česi]] *[[Enes Čengić]] (bosansko-hrvaški) *[[Andrija Čolak]] *[[Berto Črnja]] *([[Zvane Črnja]]) == D == *[[Joso Defrančeski]] *[[Mladen Delić]] *[[Dimitrija Demeter]] *[[Josip Depolo]] *[[Veljko Despot]] *[[Boris Dežulović]] * [[Dragutin Dimc]] * [[Zora Dirnbach]] (1929–2019) * [[Radoslav Dodig]] * [[Zvonko Dragić]] * [[Milena Dragišić]] * [[Rade Dragojević]] == Đ == * [[Ivica Đikić]] *[[Krešimir Džeba]] * == E == * [[Romana Eibl]] * [[Hani Erceg]] == F == * [[Željka Fattorini]] * [[Jakša Fiamengo]] == G == * [[Ljudevit Gaj]] *[[Zlatko Gall]] * [[Davor Gjenero]] ? *[[Siniša Glavašević]] *[[Slavko Goldstein]] *[[Lazo Goluža]] *[[Marko Grčić]] *[[Zvonimir Grčman]] *[[Damira Gregoret]] *[[Jug Grizelj]] *[[Niko Gršković]] *[[Damir Grubiša]] *[[Mira Gumhalter]] == H == *[[Mladen Hanzlovsky]] *[[Zlatko Hećej]] *[[Drago Hedl]] *[[Ivan Hetrich]] *[[Vladimir Horvat]] *[[Zdenko Hudec]] *[[Darko Hudelist]] == I == * [[Janko Ibler]] *[[Viktor Ivančić]] * [[Željko Ivanković]] *[[Just Ivetac]] == J == *[[Ljubo Jelčić]] *[[Danijel Den Jelinić]] *[[Miljenko Jergović]] *[[Marija Jurić Zagorka]] == K == *[[Pajo Kanižaj]] *[[Sina Karli]] *[[Drago Kastratović]] *[[Otokar Keršovani]] *[[Vinko Kisić]] * [[Robert Knjaz]] * [[Vladimir Kolar]] (u. pri Radovljici 1981) * [[Mahmud Konjhodžić]] *[[Josip Kortšek]] *Branko Kostelnik ? *[[Ivan (Ivo) Košutić]] *[[Ante Kovač]] *[[Krešimir Kovačić]] *[[Ado Kožul]] *[[Fredi Kramer]] *[[Robert Kramer]] *[[Josip Kregar]] *[[Ivan Kreuz]] *[[Andrinko Krile]] *[[Davor Krile]] *[[Dejan Kršić]]  *[[Mesud Kulenović]] *[[Denis Kuljiš]] *[[Zvonimir Kulundžić]] *[[Joško Kulušić]] *[[Živko Kustić]] *[[Jakša Kušan]] *[[Mladen Kušec]] *[[Sibe Kvesić]] == L == * [[Bogoljub Lacmanović]] * [[Tomislav Ladan]] * [[Denis Latin]] *[[Branko Lentić]] *[[Zvonko Letica]] * [[Goran Lisica]] - Fox * [[Hrvoje Lisinski]] * [[Zvonimir Lisinski]] *[[Ivan Lovrenović]] *[[Jelena Lovrić]] *[[Predrag Lucić]] *[[Silvija Luks]] *[[Vladimir Lunaček]] == M == *Hrvoje Macanović *Zvonimir Magdić - Amigo (1930 - 2018) *[[Vlado Majer]] *[[Željko Malnar]] (1944 - 2013) *[[Robert Mareković]] *[[Vladimir Matijanić]] *[[Antun Gustav Matoš]] *[[Mate Meštrović]] * [[Branko Mihaljević]] * [[Ive Mihovilović]] *[[Goran Milić]] *[[Krešimir Mišak]] *([[Oliver Mlakar]]) *Ivan Molek *[[Tatjana Munižaba]] == N == * [[Milutin Cihlar Nehajev]] *[[Božidar (Božo) Novak]] *[[Božidar Novak (1925)]] *[[Hloverka Novak Srzić]] *[[Vladimir Novotny]] == O == * [[Drago Orlić]] *[[Ivan Ott]] ("''otrok s Petrička''") == P == *[[Boris Pavelić]] *[[Jurica Pavičić]] *[[Mladen Pavković]] *[[Zdravko Pečar (1922)]] * [[Ante Perković]] *[[Damir Pilić]] *[[Drago Pilsel]] *[[Mladen Pleše]] *[[Danko Plevnik]] *[[Branimir Pofuk]] *[[Edo Pozzi]] * [[Ivo Pukanić]] == R == * [[Miroslav Rede]] * [[Aljoša Rehar]] * [[Orlando Rivetti]] * [[Denis Romac]] *[[Rudimir Rudolf Roter]] * [[Vedrana Rudan]] == S == * [[Sead Saračević]] *[[Giacomo Scotti]] * [[Đermano Ćićo Senjanović]] *[[Maja Sever (novinarka)]] * [[Miljenko Smoje]] *[[Vesna Spinčić-Prelog]] *[[Aleksandar Stanković]] *[[Marko Stričević]] *[[Frano Supilo]] * [[Žarko Susić]] * [[Inja Svetl]] == Š == * [[Ćiro Čičin Šain]] * [[August Šenoa]] * [[Vojo Šiljak]] *[[Vlado Škarica]] * [[Tena Šojer]] * [[Ivica Šola]] == T == *[[Darko Tironi]] *[[Silvije Tomašević]] *[[Ante Tomić]] *[[Tanja Torbarina]] * [[Branko Tuđen]] == V == *[[Robert Valdec]] *[[Reno Vinek]] *[[Joža Vlahović]] *[[Helga Vlahović]] *[[Blaško Vojnić Hajduk]] * [[Vinko Vošicki]] *[[Dražen Vrdoljak]] *[[Josip Vrhovec]] *[[Stojan Vučićević]] *[[Bože Vukušić]] == Z == * [[Marija Jurić Zagorka]] *[[Hrvoje Zovko]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Novinarji]] [[kategorija:Hrvaški novinarji|*]] ntah2ia9ptofilvgwf6ufoqb9tt04ok 5728322 5728296 2022-08-06T21:32:06Z Amanesciri2021 205950 /* M */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[novinar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Đurđa Adlešič|Đurđa Adlešić]] * [[Anto Adžamić]] *[[Stjepan Andrašić]] * [[Ljerka Antonić]] == B == * [[Milka Babović]] *[[Ivo Baljkas]] * [[Mate Balota]] * [[Mario Barak]] * [[Frane Barbieri]] * [[Renato Baretić]] * [[Stanislav Bašić]] *[[Boris Beck]] * [[Mario Bertok]] * [[Branimir Bilić]] * [[Ivo Bojanić]] * [[Marinko Bojić]] * [[Mirko Bolfek]] * [[Stela Kolar Borovčak]] * [[Vjekoslav Bosnar]] * [[Slavoljub Bosnić]] * [[Mirko Bošnjak]] * [[Vinko Brajević]] * [[Ivo Braut]] * [[Aldo Bressan]] * [[Željko Brihta]] * [[Božica Brkan]] * [[Božidar Domagoj Burić]] *[[Tomislav Butorac]] == C == * [[Vjenceslav Cenčić]] == Č == *[[Ljudevit Čermak]] *[[Vinko Česi]] *[[Enes Čengić]] (bosansko-hrvaški) *[[Andrija Čolak]] *[[Berto Črnja]] *([[Zvane Črnja]]) == D == *[[Joso Defrančeski]] *[[Mladen Delić]] *[[Dimitrija Demeter]] *[[Josip Depolo]] *[[Veljko Despot]] *[[Boris Dežulović]] * [[Dragutin Dimc]] * [[Zora Dirnbach]] (1929–2019) * [[Radoslav Dodig]] * [[Zvonko Dragić]] * [[Milena Dragišić]] * [[Rade Dragojević]] == Đ == * [[Ivica Đikić]] *[[Krešimir Džeba]] * == E == * [[Romana Eibl]] * [[Hani Erceg]] == F == * [[Željka Fattorini]] * [[Jakša Fiamengo]] == G == * [[Ljudevit Gaj]] *[[Zlatko Gall]] * [[Davor Gjenero]] ? *[[Siniša Glavašević]] *[[Slavko Goldstein]] *[[Lazo Goluža]] *[[Marko Grčić]] *[[Zvonimir Grčman]] *[[Damira Gregoret]] *[[Jug Grizelj]] *[[Niko Gršković]] *[[Damir Grubiša]] *[[Mira Gumhalter]] == H == *[[Mladen Hanzlovsky]] *[[Zlatko Hećej]] *[[Drago Hedl]] *[[Ivan Hetrich]] *[[Vladimir Horvat]] *[[Zdenko Hudec]] *[[Darko Hudelist]] == I == * [[Janko Ibler]] *[[Viktor Ivančić]] * [[Željko Ivanković]] *[[Just Ivetac]] == J == *[[Ljubo Jelčić]] *[[Danijel Den Jelinić]] *[[Miljenko Jergović]] *[[Marija Jurić Zagorka]] == K == *[[Pajo Kanižaj]] *[[Sina Karli]] *[[Drago Kastratović]] *[[Otokar Keršovani]] *[[Vinko Kisić]] * [[Robert Knjaz]] * [[Vladimir Kolar]] (u. pri Radovljici 1981) * [[Mahmud Konjhodžić]] *[[Josip Kortšek]] *Branko Kostelnik ? *[[Ivan (Ivo) Košutić]] *[[Ante Kovač]] *[[Krešimir Kovačić]] *[[Ado Kožul]] *[[Fredi Kramer]] *[[Robert Kramer]] *[[Josip Kregar]] *[[Ivan Kreuz]] *[[Andrinko Krile]] *[[Davor Krile]] *[[Dejan Kršić]]  *[[Mesud Kulenović]] *[[Denis Kuljiš]] *[[Zvonimir Kulundžić]] *[[Joško Kulušić]] *[[Živko Kustić]] *[[Jakša Kušan]] *[[Mladen Kušec]] *[[Sibe Kvesić]] == L == * [[Bogoljub Lacmanović]] * [[Tomislav Ladan]] * [[Denis Latin]] *[[Branko Lentić]] *[[Zvonko Letica]] * [[Goran Lisica]] - Fox * [[Hrvoje Lisinski]] * [[Zvonimir Lisinski]] *[[Ivan Lovrenović]] *[[Jelena Lovrić]] *[[Predrag Lucić]] *[[Silvija Luks]] *[[Vladimir Lunaček]] == M == *Hrvoje Macanović *Zvonimir Magdić - Amigo (1930 - 2018) *[[Vlado Majer]] *[[Željko Malnar]] (1944 - 2013) *[[Robert Mareković]] *[[Vladimir Matijanić]] (1972 - 2022) *[[Antun Gustav Matoš]] *[[Mate Meštrović]] * [[Branko Mihaljević]] * [[Ive Mihovilović]] *[[Goran Milić]] *[[Krešimir Mišak]] *([[Oliver Mlakar]]) *Ivan Molek *[[Tatjana Munižaba]] == N == * [[Milutin Cihlar Nehajev]] *[[Božidar (Božo) Novak]] *[[Božidar Novak (1925)]] *[[Hloverka Novak Srzić]] *[[Vladimir Novotny]] == O == * [[Drago Orlić]] *[[Ivan Ott]] ("''otrok s Petrička''") == P == *[[Boris Pavelić]] *[[Jurica Pavičić]] *[[Mladen Pavković]] *[[Zdravko Pečar (1922)]] * [[Ante Perković]] *[[Damir Pilić]] *[[Drago Pilsel]] *[[Mladen Pleše]] *[[Danko Plevnik]] *[[Branimir Pofuk]] *[[Edo Pozzi]] * [[Ivo Pukanić]] == R == * [[Miroslav Rede]] * [[Aljoša Rehar]] * [[Orlando Rivetti]] * [[Denis Romac]] *[[Rudimir Rudolf Roter]] * [[Vedrana Rudan]] == S == * [[Sead Saračević]] *[[Giacomo Scotti]] * [[Đermano Ćićo Senjanović]] *[[Maja Sever (novinarka)]] * [[Miljenko Smoje]] *[[Vesna Spinčić-Prelog]] *[[Aleksandar Stanković]] *[[Marko Stričević]] *[[Frano Supilo]] * [[Žarko Susić]] * [[Inja Svetl]] == Š == * [[Ćiro Čičin Šain]] * [[August Šenoa]] * [[Vojo Šiljak]] *[[Vlado Škarica]] * [[Tena Šojer]] * [[Ivica Šola]] == T == *[[Darko Tironi]] *[[Silvije Tomašević]] *[[Ante Tomić]] *[[Tanja Torbarina]] * [[Branko Tuđen]] == V == *[[Robert Valdec]] *[[Reno Vinek]] *[[Joža Vlahović]] *[[Helga Vlahović]] *[[Blaško Vojnić Hajduk]] * [[Vinko Vošicki]] *[[Dražen Vrdoljak]] *[[Josip Vrhovec]] *[[Stojan Vučićević]] *[[Bože Vukušić]] == Z == * [[Marija Jurić Zagorka]] *[[Hrvoje Zovko]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Novinarji]] [[kategorija:Hrvaški novinarji|*]] 7r1nv9ruhwlt8vqv6t2csvyhgyw85xi 0 73570 5728340 5720405 2022-08-06T22:45:26Z Amanesciri2021 205950 /* Š */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[dramaturg]]ov in teatrologov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Emil Aberšek]] * [[Urška Adamič]] * [[Draga Ahačič]]? *[[Rok Andres]] *[[Nika Arhar]] * [[Tatjana Ažman]] == B == *[[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] *[[Anja Bajda]] *([[Bojana Bajec]]) *([[Silva Bandelj]]) *[[Jana Bauer]] *[[Matjaž Berger]] *[[Rudolf Binter]] *[[Kaja Blazinšek]] *[[Matej Bogataj]] *[[Alenka Bogovič]]? *[[Rok Bozovičar]] *[[Valo Bratina]] *[[Marko Bratuš]] *[[Martina Bremec Mrhar]] *[[Maja Breznik]] *[[Marjan Brezovar]] *[[Matjaž Briški]] *[[Urška Brodar]] == C == * [[Uršula Cetinski]] *[[Peter Anton Codelli]] == Č == *[[Mitja Čander]] *[[Darka Čeh]] *[[Katarina Černe]] *[[Katja Čičigoj]] *[[Eda Čufer]] *[[Marij Čuk]] == D == *[[Metka Dedakovič]] *[[Mojca Dimec]] *[[Zala Dobovšek]] *[[Dušan Dolamič]] *[[Jaro Dolar]] *[[Jože Dolmark]] *[[Tatjana Doma]] *[[Darja Dominkuš]] *[[Krištof Dovjak]] *[[Josip Drobnič]] *[[Sonja Dular]] *[[Ana Duša]] == E == * [[Marko Elsner Grošelj]] *[[Romana Ercegović]] == F == *[[Helena Fašalek]] *[[Goran Ferčec]] *[[Lojze Filipič]] *[[Djurdja Flerè|Djurdja Flere]] *[[Polona Flere]] *[[Vladimir Frantar]] *[[Ervin Fritz]] == G == * [[Jure Gantar]] *[[Bogdan Gjud]] *([[Goran Gluvić]]) *[[Ferdo Godina]] *[[Andrej Gogala]] (*1956) *[[Pavel Golia]] *[[Anja Golob]] *[[Nataša Goršek Mencin]] *[[Fran Govekar]]? *[[Fedor Gradišnik]]? *[[Nina Granda]] *[[Lena Gregorčič]] *[[Tereza Gregorič]] *[[Herbert Grün]] == H == *[[Maja Haderlap]] *[[Simona Hamer]] *[[Bruno Hartman]] *[[Saša Helbel]] *[[Andrej Hieng]] *[[Barbara Hieng Samobor]] *[[Eva Hribernik]] *[[Željko Hrs]] *[[Emil Hrvatin]]? *[[Varja Hrvatin]]? == I == *[[Goran Injac]] *[[Andrej Inkret]] *([[Andreja Inkret]]) *[[Jera Ivanc]] == J == *[[Eva Jagodic]] *[[Andrej Jaklič]] *[[Rado Jan]] *[[Drago Jančar]] *[[Jože Javoršek]] * [[Alen Jelen]] *[[Sandi Jesenik]] *[[Primož Jesenko]] *[[Simona Ješelnik]] *[[Vesna Jurca Tadel]] == K == *[[Ludvik Kaluža]] *[[Ignac Kamenik]] *[[Simon Kardum]] *[[Ksenija Kaučič]]? *[[Taras Kermauner]] *[[Alenka Klabus Vesel]] *[[Brina Klampfer]] *[[Katarina Klančnik Kocutar]] *[[Mile Klopčič]] *[[Boris Kobal]] *[[Fran Kobal]]? *[[Samanta Kobal]] *[[Vladimir Koch]] *[[Vladimir Kocjančič]]? *[[Nerina Kocjančič]] *[[Diana Koloini]] *[[Jaro Komac]] *[[Nuša Komplet Peperko]] *[[Andreja Kopač]] (ples) *[[Nika Korenjak]] *[[Igor Koršič]] *[[Jože Koruza]] *[[Albert Kos]] (lutkovni) *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] *[[Tina Kosi]] *[[Katarina Košir]] *[[Miroslav Košuta]] *[[Ana Kovačič]] *[[Lojze Kovačič]] (lutkovni) *[[Nina Kovič]] *[[Krištof Jacek Kozak]] *[[Primož Kozak]] *[[Amelia Kraigher]] *[[Breda Kralj]]? *[[Lado Kralj]] *[[Vladimir Kralj]] *[[Mojca Kranjc]] *[[Eva Kraševec]] *[[Špela Kravogel]] *[[Bogomila Kravos]] *[[Bratko Kreft]] *[[Mojca Kreft]] *[[Anja Krušnik Cirnski]] *[[Ana Kržišnik Blažica]]  *[[Lea Kukovičič]] *[[Filip Kumbatovič Kalan]] *[[Bojana Kunst]] *[[Jerneja Kušar]] == L == *[[Daša Lakner]] *[[Igor Lampret]] *[[Ana Lasić]] *[[Nika Leskovšek]] *[[Igor Likar]] *[[Matjaž Loboda]] *[[Matija Logar]] *[[Magda Lojk]] *[[Blaž Lukan]] *[[Pavel Lužan]] *[[Tanja Lužar]] == M == *[[Mirko Mahnič]] *[[Urša Majcen]] *[[Janja Majzelj]] *[[Katja Markič]] *[[Milan Marković Matthis]] *[[Dijana Martinc]] *[[Bojan Martinec]] *[[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]]) *[[Tamara Matevc]] *[[Stane Melihar]] *[[Janez Menart]] *[[Jasna Merc]] *[[Staša Mihelčič]] *[[Kristina Mihelj]] *[[Katja Mihurko Poniž]] *[[Miloš Mikeln]]? *[[Fran Milčinski]] *[[Nana Milčinski]] *[[Aldo Milohnić]] *[[Žanina Mirčevska]] *[[Tjaša Mislej]] *[[Tanja Mlaker]] *[[Janko Moder]] *[[Katarina Morano]] *[[Dušan Moravec]] *[[Martina Mrhar]] *[[Maja Murnik]] *[[Aleš Mustar]] == N == *[[Janez Negro]] (1914-1984) *[[Boris A. Novak]] *[[Jernej Novak (dramaturg)|Jernej Novak]] == O == *[[Ana Obreza]] *[[Barbara Orel]] == P == *[[Livia Pandur|Livija Pandur]] *[[Tone Partljič]] *[[Jana Pavlič]] *[[Katja Pegan]] *[[Jože Pengov]] (lutkovni) *[[Gorazd Perko]] *[[Ana Perne]] *[[Dušan Pertot]] *[[Jože Peterlin]] *[[Boris Pintar]] *[[Jasna Pintarič]] *[[Janez Pipan]] *[[Katarina Podbevšek]] *[[Petra Pogorevc]] *[[Denis Poniž]] *[[Nebojša Pop Tasić]] * [[Marinka Poštrak]] *[[Janez Povše]] *[[Staša Prah]] *[[Katja Praznik]]? *[[Alja Predan]] *[[Vasja Predan]] *[[Tatjana Premk Grum]] *[[Marjana Prepeluh Lapornik]] *[[Marijan Pušavec]]? *[[Barbara Pušić]]? == R == *[[Kristina Radešček]] *[[Milan Ramšak Marković]] *[[Jordan Ranđelović]] *[[Ira Ratej]] *[[Marjana Ravnjak]] * [[Vili Ravnjak]] *[[Tomo Rebolj]] *[[Alojz Rebula]] *[[Blaž Rejec]] *[[Aleksandra Rekar]] *[[Jakob Ribič]] *[[Jože Rode]] *[[Tea Rogelj]] *[[Ajda Rooss]] *[[Anja Rošker]] == S == * [[Rosanda Sajko]] * [[Urška Sajko]] * [[Smiljan Samec]] * [[Goran Schmidt]] * [[Malina Schmidt Snoj]] * [[Simona Semenič]] * [[Jelena Sitar]] * [[Barbara Skubic]] * [[Marko Slodnjak]] * [[Emil Smasek]] * [[Jaka Smerkolj Simoneti]] * [[Dominik Smole]] * [[Tone Sojar]] * [[Anton Sovre]] * [[Dejan Spasić]] *[[Darko Jan Spasov]] * [[Matic Starina]] *[[Vera Stich]] * [[Iza Strehar]] *[[Barbara Sušec Michieli]] *[[Ivo Svetina]] ? == Š == *[[Drago Šega]] *[[Rudi Šeligo]] *[[Martina Šiler]] *[[Nina Šorak]] *[[Maja Šorli]] *[[Bina Štampe Žmavc]]? *[[Irena Štaudohar]] *[[Bojan Štih]] *[[Vilma Štritof]] *[[Nika Švab]]? *[[Lejla Švabič]] == T == *[[Veno Taufer]] *[[Dušan Tomše]] *[[Agata Tomšič]] *[[Tomaž Toporišič]] *[[Janko Traven]]? *[[Miha Trefalt]] *[[Borut Trekman]] *[[Špela Trošt]] *([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]) == U == * [[Jože Urbanija]] == V == *[[Nejc Valenti]] *[[Pia Vatovec]] *[[Janez Vencelj]] * [[Sergej Verč]] *[[Rok Vevar]] *([[Štefan Vevar]]) *[[Josip Vidmar]] *[[Rok Vilčnik]] *[[Špela Virant]] *([[Vera Visočnik]]) *[[Primož Vitez]] * [[Dušan Voglar]] *[[Jasna Vombek]] *[[Jože Vozny]] *[[Ivan Vrhovec]] *[[Janez Vrhunc]] * [[Saša Vuga]] * [[France Vurnik]]? == Z == *[[Lenart Zajc]] *[[Aleksander Zorn]] *[[Andrej Zupanec]] *[[Matjaž Zupančič]]? *[[Mirko Zupančič]] == Ž == *[[Terry Žeželj|Tery Žeželj]] *[[Sara Živkovič]] *[[Janez Žmavc (dramatik)|Janez Žmavc]] *[[Oton Župančič]] {{dramaturgi}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi|*]] an7onnx1oqp6sy6xfwco31s3brav4nn 0 73602 5728339 5725293 2022-08-06T22:43:10Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[geograf]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == * [[Marko Arnuš]] == B == *[[Andrej Bandelj]] *[[Franjo Baš]] *[[Marjan Bat]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Maja Besednjak]] * [[Borut Belec]] * [[Ciril Bernot]] * [[France Bernot]] *[[Štefka Bernot Škrk]] *[[Maja Besednjak]] *([[Bogdan Binter]]) *[[Mirko Bogić]] (1916-2016) *[[Valter Bohinec]] * [[David Bole]] *[[Pavel Bosák]] (Čeh) * [[Vladimir Bračič]] *[[Franjo Bradaška]] (slov.-hrvaški) *[[Rožle Bratec Mrvar]] *[[Zvonimir Bratun]] * [[Valentina Brečko Grubar]] *[[Mateja Breg Valjavec]] *[[Mitja Bricelj]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Andrej Briški]] *[[Roman Brvar]] *[[Gojmir Budal]] * [[Milan Bufon]] *[[Boštjan Burger]] == C == *[[Karel Capuder]] *[[Aljaž Celarc]] ? *[[Marjan Cencen]] ? *[[Josip Cerk]] *[[Dejan Cigale]] *[[Rok Ciglič]] *([[Pietro Coppo]]) *[[Karmen Cunder]] == Č == *[[Edvard Čerček]] *[[Jiři Čermák]] (Čeh) *[[Andrej Černe]] *[[Anton Čižman]] ([[Anton Edvard Zhishman|Anton Edvard Čižman]] - gl. Zhishman!) == D == *[[Slavoj Dimnik]]? *[[Marjan Dobovšek]] *[[Gregor Dolar]] *[[Mojca Dolgan Petrič]] *[[Vladimir Drozg]] == E == * [[Bojan Erhartič]] == F == *[[Vlado Fajgelj]] *[[Mateja Ferk]] *[[Peter Ficko]] *[[Ivan Dizma Florjančič|Janez Dizma Florjančič]] *[[Peter Frantar]] *[[Martina Frelih]] *[[Jerneja Fridl]] *[[Danilo Furlan]] == G == * [[Matej Gabrovec]] *[[Franci Gabrovšek]] ? * [[Ivan Gams]] *[[Primož Gašperič]] * [[Artur Gavazzi]] *[[Rado Genorio]] *[[Matjaž Geršič]] * [[Urban Golob]] *[[Zvonimir Gorjup]] * [[Anton Gosar]] *[[Lojze Gosar]] *[[Petra Gostinčar]] *[[Boža Grafenauer Bratož]] *[[Aleš Grlj]] *[[Andrej Grmovšek]] == H == *[[France Habe]] *[[Peter Habič]] *[[Baltazar Hacquet]] *[[Nataša Harl]] *Irena /[[Marjeta Hočevar]]? *Nikola Hočevar *[[Uroš Horvat]] *[[Mauro Hrvatin]] == I == *[[Mojca Ilc Klun]] *[[Svetozar Ilešič]] *[[Borut Ingolič]] *[[Danijel Ivajnšič]] == J == *[[Aleksander Jakoš]] *[[Matjaž Jeršič]] *[[Janez Jesenko]] *[[Božidar Jevševar]] *[[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] *[[Božidar Jordan]] *[[Damir Josipovič]] *[[Igor Jurinčič]] == K == *Anton Kašutnik ? *[[Boštjan Kerbler]] *[[Simon Kerma]] *[[Božidar Kert]] *[[Drago Kladnik]] * [[Marijan M. Klemenčič]] * [[Vladimir Klemenčič]] *[[Klemen Klinar]] *[[Vinko Fereri Klun]] (1823 - 1875) *[[Dragomir Janko Knapič]] *[[Martin Knez]] ? *[[Ida Knez Račič]] * [[Blaž Kocen]] ([[1821]] - [[1871]]) *[[Rado Kočevar]] *[[Blaž Kodelja]] *[[Miha Koderman]] *[[Blaž Kogovšek]]? *[[Žiga Kokalj]] *[[Vera Kokole]] *[[Vladimir Kokole]] *[[Marko Kolbezen]] (1932; hidrolog/hidrograf) *[[Nataša Kolega]] *[[Karmen Kolnik|Karmen Kolenc Kolnik]] *[[Blaž Komac]] *[[Dušan Kompare]] *[[Eva Konečnik Kotnik]] *[[Vladimir Korošec (1955)]] *[[Jože Kos]] *[[Jože Kosmatin]] *[[Marija Košak]] * [[Gregor Kovačič]] *[[Jani Kozina]] *[[Peter Kozler]] *[[Alenka Koželj]] *[[Josip Kožuh]] *[[Franc Kralj (teolog)|France Kralj]] *[[Andrej Kranjc]] *[[Silvo Kranjec]] *[[Tatjana Kraut]] * [[Marko Krevs]] *[[Franc Ferdo Kukec]] *[[Peter Kumer]] *[[Jelka Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] *[[Pavel Kunaver]] *[[Terezija Kürbus]] *[[Zoran Kus]] * [[Simon Kušar]] == L == * [[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]] *[[Barbara Lampič]] *[[Stanko Lapuh]] *[[Matej Lavtižar]] *[[Vladimir Leban]] *[[Jakob Lenardič]] *[[Bojan Lenart]] *[[Jože Lenič]] ? *[[Veronika Leskovšek]] *[[Ksenija Levak]] (por. Budal) *[[Matej Lipar]] *[[Vinko Lipovec]]? * [[Igor Lipovšek]] *[[Jože Lojk]] *[[Mira Lojk]] * [[Lučka Lorber]] * [[Franc Lovrenčak]] == M == *[[Janez Malačič]] *[[Vincenc Malovrh|Vincenc (Cene) Malovrh]] *[[Vital Manohin]] *[[Tatjana Marn]] *[[Janez Matos|Janez in Petra Matos]] *[[Jože Maučec]] *[[Felicita Medved]] *[[Jakob Medved]] *[[Anton Melik]] ([[1890]] - [[1966]]) *[[Borut Mencinger]] * [[Drago Meze]] *[[Lydia Mihelic Pulsipher]] *[[Andrej Mihevc (geograf)]] *[[Pavel Mihevc]] ([[Pavle Mihevc]]) *([[Jernej Mlekuž]]) *[[Branko Mlinar]] *[[Irena Mrak]] Merhar *[[Jerica Mrak Pestotnik]]? == N == *[[Magdalena Năpăruş-Aljančič]] *[[Janez Nared]] * [[Karel Natek]] * [[Milan Natek]] == O == * [[Anton Oblak (geograf)|Anton Oblak]] *[[Polde Oblak]] * [[Darko Ogrin]] *[[Matej Ogrin]] * [[Ludvik Olas]] *[[Fran Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] *[[Jaka Ortar]]? *([[Krištof Oštir]]) == P == * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Mirko Pak]] * [[Miha Pavšek]] * [[Stanko Pelc]] *[[Borut Peric]] * [[Drago Perko]] *[[Borut Peršolja]] * [[Franci Petek]] *[[Martina Petek]] *[[Rudi Piletič]] *[[Metka Petrič]] ? *[[Primož Pipan]] *[[Tanja Pipan]] ? *[[Janez Pirc]] *[[Matija Pirc]] *[[France Planina]] *[[Janez Planina]] *[[Aljaž Plevnik]] * [[Dušan Plut]] *[[Mišel Podgorski]] *[[Viljem Podgoršek]] *[[Janez Polajnar]] (1960) *[[Katarina Polajnar Horvat]] *[[Janez Žiga Popovič]] *[[Irma Potočnik Slavič]] *[[Matko Potočnik]] *[[Karel Prijatelj]] (1883-1980) *[[Helena Pristov]]? *[[Silvan Prodan]] *[[Matjaž Puc]] *[[Janko Pučnik]] * [[Radovan Pulko]] == R == * [[Darko Radinja]] *[[Mara Radinja]] *([[Ivan Rakovec]]) *[[Slava Rakovec Lipoglavšek]] *[[Fran Rakuša]] * [[Marjan Ravbar]] *[[Nika Razpotnik Visković]] * [[Dejan Rebernik]] * [[Irena Rejec Brancelj]] * [[Blaž Repe]] *[[Peter Repolusk]] * [[Tatjana Resnik Planinc]] *[[Oskar Reya]] *[[Boštjan Rogelj]] *[[Daniel Rojšek]] * [[Rudolf Rothgang]] *[[Ivo Rubić]] *[[Jože Rus (geograf)|Jože Rus]] *[[Petra Rus]] *[[Simon Rutar]] == S == *[[Roman Savnik]] *([[Ferdinand Seidl]]) *[[Jurij Senegačnik]] *[[Bela Sever]] *[[Marko Simić]] *[[Ivan Simonič]] * [[Tadej Slabe]] * [[Mirsad Skorupan]] *[[Andrejka Slavec]] *[[Ivan Slokar]] * [[Aleš Smrekar]] *[[Anton Sore]] *[[Vojka Stepančič]] * [[Uroš Stepišnik]] *[[Boris Sterniša]] *[[Pavel Stranj]] *[[Aleksander Jurij Supan]] *[[Blaž Svetelj]] == Š == *[[Vinko Šarabon]] *[[Stanka Šebela]] ? *[[Milan Šifrer]] *[[Tatjana Šifrer]] *[[Raul Šiškovič]] *[[Mateja Šmid Hribar]] *[[Renata Šolar]] * [[Metka Špes]] *[[Tomaž Štefe]] *[[Emil Šterbenk]] *[[Ljubica Šuligoj]]? == T == *[[Jure Tičar]] *[[Jernej Tiran]] *[[Julij Titl]] *[[Maja Topole]] *[[Karel Toš]] *[[Tajan Trobec]] *[[Stojan Trošt]] *[[Jernej Trpin]] *[[Mitja Trtnik]] *[[Janja Turk]] == U == *[[Maja Umek]] *[[Mimi Urbanc]] *[[Hinko Uršič]] == V == *[[Janez Vajkard Valvasor]] *[[Ljudevit Vazzaz|Ljudevit (Ludovik) Vazzaz]] (1880-1976) *[[Jože Velikonja (geograf)]] ([[1923]]-2015) *[[Miloš Verk]] *[[Katja Vintar Mally]] *[[Nataša Viršek Ravbar]] *[[Luigi Visintin]] *[[Milan Vreča]] (1926-2016) * [[Igor Vrišer]] * [[Metod Vojvoda]] (1937-2021) *[[Manca Volk]] Bahun * [[Ana Vovk Korže]] *[[Ivan Vrhovec]]? * [[Katja Vrtačnik Garbas]] == Z == * [[Anton Edvard Zhishman]] * [[Mavricij Zgonik]] *[[Vid Zor]] * [[Matija Zorn]] *[[Stane Zrimec]] *[[Agneza Zupan]] *[[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] *[[Nadja Zupan Hajna]]? * [[Jernej Zupančič]] *[[Žiga Zwitter]]? == Ž == * [[Marjan Žagar]] * [[Marko Žerovnik]] * [[Igor Žiberna]] * [[Jože Žumer]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|geografov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Geografi]] [[Kategorija:Slovenski geografi|*]] a7fbu2ewvegulnw5jpbvdfhdmmed0c0 0 74370 5728130 5728046 2022-08-06T14:23:25Z A09090091 188929 efn wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = {{brezpreloma|'''''Republika e Kosovës'''''}}<br />{{jezik|sr-Cyrl|Република Косово}} / {{jezik|sr-Latn|''Republika Kosovo''}} |conventional_long_name = Republika Kosovo |common_name = Kosovo |common_name2 = Kosova |image_flag = Flag of Kosovo.svg |image_coat = Coat_of_arms_of_Kosovo.svg<!-- Avoid changing this,it has a reliable source: http://www.kosovapress.com/ks/repository/images/stema_kosoves_thmb.jpg --> |image_map = Europe-Republic of Kosovo.svg |map_caption = Lega Kosova v [[Evropa|Evropi]] |national_motto = |national_anthem = ''[[Evropa (himna)|Evropa]]''<br /><center>[[Slika:National Anthem of the Republic of Kosovo.ogg]]</center> |official_languages = [[albanščina]], [[srbščina]] |regional_languages = [[turščina]], [[romščina]], [[bosanščina]] |ethnic_groups = 92,9 % [[Albanci]]<br />1,6 % [[Bošnjaki]]<br />1,5 % [[Srbi]]<br /> 4 % drugi <ref name="cia">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html Europe :: Kosovo — The World Factbook]</ref> |ethnic_groups_year = 2020 |capital = [[Priština]] |latd=42 |latm=40 |latNS=N |longd=21 |longm=10 |longEW=E |largest_city = capital |demonym = Kosovar |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[predsednik Kosova|predsednica]]: |leader_name1 = [[Vjosa Osmani]] |leader_title2 = [[predsednik vlade Kosova|predsednik vlade]]: |leader_name2 = [[Albin Kurti]] |leader_title3 = predsednik parlamenta: |leader_name3 = [[Glauk Konjufca]] |sovereignty_type = [[Neodvisnost]]{{smallsup|1}} |sovereignty_note = od [[Srbija|Srbije]]{{efn|name=status}} |established_event1 = [[Razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|razglašena]] |established_date1 = 17. februarja 2008 |established_event2 = Priznana<br />(97 držav) |established_date2 = 18. februarja 2019<ref>http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/9/politika/3423238/drecun-kosovo--generator-nestabilnosti-u-regionu.html</ref><ref>{{navedi splet|author=Državna sekretarka ZDA Condoleezza Rice|title=U.S. Recognizes Kosovo as Independent State|publisher=Department of State|url=http://www.state.gov/secretary/rm/2008/02/100973.htm|date=2008-02-18|accessdate=2008-02-18}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Britain, France recognise Kosovo|publisher=Associated Press|url=http://ap.google.com/article/ALeqM5jvieojQfAH0lC-MNOQEfGdVlX1XAD8USR0K01|date=2008-02-18|accessdate=2008-02-18}}</ref><ref name="nytimes u.s. france">{{navedi novice|first=Stephen|last=Castle|title=Kosovo is Recognised by U.S., France anud Britain|url=http://www.nytimes.com/2008/02/19/world/europe/19kosovo.html?ref=world|date=2008-02-18|accessdate=2008-02-18}}</ref> |area_rank = 166 |area_magnitude = 1 E10 |area_km2 = 10.887 |percent_water = 1 |population_estimate = 1.932.774<ref name="cia"/> |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2020 |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = 159 |population_density_rank = 55 |GDP_PPP_year = 2020 |GDP_PPP = {{rast}} 23,524 mrd. USD<ref name="IMFWEORS">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=66&pr.y=10&sy=2019&ey=2020&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=967&s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database, October 2019 |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |access-date=2. februarja 2020}}</ref> |GDP_PPP_per_capita = {{rast}} 13.017 USD<ref name="IMFWEORS"/> |GDP_nominal_year = 2020 |GDP_nominal = {{rast}} 8402 mrd. USD<ref name="IMFWEORS"/> |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_per_capita = {{rast}} 4649 USD<ref name="IMFWEORS"/> |GDP_nominal_per_capita_rank = |Gini_year = 2017 |Gini_change = increase |Gini = {{negativna rast}} 29,0 |Gini_ref = <ref>{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=XK&name_desc=false |title=GINI index (World Bank estimate) – Kosovo |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=13. oktobra 2019}}</ref> |Gini_rank = 121 |HDI_year = 2016 |HDI_change = increase |HDI = 0,742 |HDI_ref = <ref>{{navedi splet|title=Kosovo Human Development Report 2016|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/human_development_report_2016.pdf|publisher=Ministry for Foreign Affairs of Finland|accessdate=24. januarja 2019|date=2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161212031321/http://hdr.undp.org/sites/default/files/human_development_report_2016.pdf|archivedate=12. decembra 2016}}</ref> |HDI_rank = |currency = [[evro]] (€){{smallsup|2}} |currency_code = EUR |time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = ''ni dodeljena'' |footnote1 = Neodvisnost je bila mednarodno priznana le deloma.{{efn|name=status}} |footnote2 = Kosovo je evro sprejelo enostransko in ni del [[evroobmočje|evroobmočja]]. }} '''Kosovo''' ({{jezik-sq|Kosovë}} ali ''Kosova'', {{jezik-sr|Косово / ''Kosovo''}}) je [[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|delno priznana]]{{efn|{{Kosovo-note}}|name=status}} republika v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]]. Na Kosovu živi skoraj dva milijona prebivalcev, od tega 83 % [[Albanci|Albancev]], 13 % [[Srbi|Srbov]]<ref name="cia"/> in drugih etničnih skupnosti. Glavno in največje mesto Kosova je [[Priština]]. Po [[kosovska vojna|kosovski vojni]] leta 1999 je Resolucija 1244 [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo [[Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu|Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu]] (UNMIK), katerega varnost zagotavlja [[Kosovska sila]] (KFOR) pod poveljstvom [[NATO|Nata]], in pravno potrdila suverenost [[Srbija|Srbije]] nad območjem. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od [[Srbija|Srbije]].<ref name="news.bbc.co.uk">[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7249034.stm BBC News: Kosovo MPs proclaim independence - February 17, 2008]</ref> Kot samostojno državo jo mednarodno priznava 97 od 193 držav članic Združenih narodov (stanje september 2020), 5. marca 2008 jo je priznala tudi [[Slovenija]].<ref>{{Navedi novice|title=Slovenija je priznala Kosovo|date=5. marec 2008|url=https://www.sta.si/1264136|work=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]}}</ref> Stališče Srbije in držav, ki ne priznavajo samostojnosti Kosova, je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija]] ({{jezik-sr|Аутономна покрајина Косово и Метохија}}, ''Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija'', tudi ''Kosmet''; {{jezik-sq|Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë}}). Republika Kosovo leži v središču [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] in obsega območje zgodovinskih pokrajin [[Kosovo (pokrajina)|Kosova]] in [[Metohija|Metohije]]. Severno in vzhodno meji na nesporno ozemlje Srbije, zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Je članica [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] in Svetovne banke. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kosova}} === Antična zgodovina === [[Slika:Dardania kingdom.png|levo|sličica|Zemljevid Dardanije.]] '''Kosovo''' je bilo v antiki znano pod imenom [[Dardanija]]. Tam so živela ilirska plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom, pozneje pa so se tja naselila slovanska plemena (7. stoletje). Pred rimskim obdobjem je bilo območje Kosova središče [[Iliri|ilirskega]] kraljestva [[Dardanija|Dardancev]]. [[Konstantin I. Veliki|Konstantin veliki]] in bizantinski cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] sta se rodila v Dardaniji. '''Dardanija''' je bila [[Rimska provinca|rimska]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinska]] provinca na [[Balkan]]u. Od leta 87 do 284 je bila neformalna pokrajina v [[Mezija|Meziji]], potem pa je kot provinca postala del Mezijske dioceze (293–337). Ime je dobila po [[Dardanci]]h, ki so bili v pokrajini naseljeni že pred rimsko osvojitvijo Balkana (28 pred n. št. – 6 n. št.). [[Etimologija|Etimologijo]] imena Dardanija se povezuje z [[Albanščina|albansko]] besedo ''darda'' - ''hruška''.^{[[Dardanija#cite%20note-1|[1]]]} Dardanija je bila naseljena z [[Iliri]] in in [[Tračani]]^{[[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]][[Dardanija#cite%20note-5|[5]]]} ter kasneje s [[Kelti]]^{[[Dardanija#cite%20note-3|[3]]][[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]]} Po rimski osvojitvi [[Ilirija|Ilirije]] leta 168 pr. n. št. so Rimljani pokrajino kolonizirali in zgradili več mest.^{[[Dardanija#cite%20note-6|[6]]]} ===Srednji vek=== [[Slovani]] so naselili balkan v 6. stoletju . Na Kosovu je bilo leta 1072 obnovljeno nekdanje [[Bulgarsko cesarstvo]]. Trajno so osvojili to območje od Bizantinskega cesarstva v 11. in 12. stoletju. Kasneje v 13. stoletju je tu nastalo središče srbske monarhije in [[pravoslavje|pravoslavja]] in to ostane njen del vse do [[Bitka na Kosovem polju|Kosovske bitke]] leta 1389, ko v 15. stoletju pade pod turško oblast. V 14. stoletju so prišli trgovci iz [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]] in dobili velika pooblastila od srbskih vladarjev (današnji hrvaški [[Janjevci]]). ===Turška oblast=== Kosovo kot [[Sandžak]] in sestavni del [[Rumelija|Rumelije]] obstaja od leta 1455, leta 1878 pa se reformira v [[vilajet]]. V obdobju turške oblasti je bilo [[Krščanstvo|krščansko]] prebivalstvo islamizirano. Srbija trdi, da je bilo prebivalstvo splošno zamenjano z muslimanskimi [[Albanci]] in ta pojem, da so kosovski Albanci pozni migranti, je napačen, ki ga je oblikovala propagandna skupina srbskih kolonizacijskih projektov 19. in 20. stoletja. Leta 1937 Vaso Čubrilović omenjal kampanjo 1878 kot velik uspeh, ki je bil posneman na [[Kosovski vilajet|Kosovskem vilajetu]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Greater Serbia: From Ideology to Aggression|url=https://books.google.ch/books?id=DIPiAAAAMAAJ&q=expulsion+of+albanians+vaso+cubrilovic&dq=expulsion+of+albanians+vaso+cubrilovic&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjllruYvdzqAhWKuIsKHfWzAhsQ6AEwA3oECAQQAg|publisher=Croatian Information Centre|date=1993|isbn=978-953-6058-02-0|language=en|first=Ante|last=Beljo}}</ref> Albanska krajevna imena in naselja, so zapisana v slovanskih in otomanskih registrih v 13. do 15. stoletju. Med letoma 1910 do 1912 je trajala albanska narodna vstaja proti turški oblasti na Kosovu.<gallery> Slika:Kosovo02.png|Kosovski vilajet, 1875–1878 Slika:Vilayet of Kosovo (1881–1913) map.png|Kosovski vilajet, 1881–1912 </gallery> ==== Priseljevanje Srbov in Albancev v Habsburško monarhijo iz Kosova leta 1690 in 1737–39 ==== Pripoved o migraciji je del srbske identitetne pripovedi. Gre za narodno-religiozni mit s junaško tematiko. Frederic Anscombe predlaga, da je skupaj z drugimi pripovedmi o kosovskem mitu osnova srbskega nacionalizma, ki je spodbudila spore.<ref>{{Navedi splet|title=Handbook of ethnic conflict : international perspectives : Landis, Dan : Free Download, Borrow, and Streaming|url=https://archive.org/details/handbookethnicco00land|website=Internet Archive|accessdate=2020-07-23|language=en}}</ref> Po mnenju Fredericka Anscomba velika migracija romantično nacionalno zgodovino usklajuje s pozno moderno resničnostjo, saj kosovske Albance prikazuje kot potomce presaditev, ki jih sponzorira Otomanska vlada, ki so se naselili po izgonu srbskega prebivalstva in domnevno prevzeli nadzor nad ozemljem, s tem ponovitev "druge kosovske bitke" in nenehni boji za svobodo. Malcolm in Elsie navajata, da so se različne vojne migracije dogajale zaradi vojne Svete lige (1683-1699), ko je tisoče beguncev našlo zatočišče na novi habsburški meji.<ref>{{Navedi knjigo|title=Historical Dictionary of Kosova|url=https://books.google.ch/books?id=Fnbw1wsacSAC&pg=PA71&lpg=PA71&dq=Serb+migration+Albanians+1689&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=Serb%20migration%20Albanians%201689&f=false|publisher=Scarecrow Press|date=2004|isbn=978-0-8108-5309-6|language=en|first=Robert|last=Elsie}}</ref> Saggau navaja, da sodobna prilagoditev in popularizacija migracij črpata navdiha Vuka Karadžića in Petra II Petrovića-Njegoša, pred tem pa še nista bila sestavni del srbske narodne identitete. Maroš Melichárek je po besedah ​​Maroša Melicháreka prikazan tudi s srbsko nacionalno simboliko. Znamenito sliko Paje Jovanovića, ki jo je leta 1896 naročil patriarh Georgije Branković,<ref>{{Navedi revijo|last=Melichárek|first=Maroš|last2=Research|first2=Serbian Studies|title=Maroš Melichárek, &quot;GREAT MIGRATION OF THE SERBS (1690) AND ITS REFLECTIONS IN MODERN HISTORIOGRAPHY&quot;, Serbian Studies Research, vol. 8, no. 1, 2017, 87-102.|url=https://www.academia.edu/35488747/Maro%C5%A1_Melich%C3%A1rek_GREAT_MIGRATION_OF_THE_SERBS_1690_AND_ITS_REFLECTIONS_IN_MODERN_HISTORIOGRAPHY_Serbian_Studies_Research_vol._8_no._1_2017_87-102|language=en}}</ref> so primerjali z opazno ameriško sliko Emanuela Leutzeja Washingtona, ki je prestopil Delaver. Upodobitev in simbolika velike srbske migracije je še vedno zelo močna in ažurna. Profesor zgodovine Maroš Melichárek omenja, da so bile opravljene tudi druge primerjave velikih migracij, na primer z velikim umikom, in s fotografijo Srbov, ki bežijo iz Republike Srbske krajine. Med begunci, ki so se v tistem času preselili na ozemlja, ki so prevladovala Avstrija, je bilo tudi veliko Albancev, vzhodno-pravoslavnih in katoliških.<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia as History: Twice There Was a Country|url=https://books.google.ch/books?id=AZ1x7gvwx_8C&pg=PA27&dq=A&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=A&f=false|publisher=Cambridge University Press|date=2000-03-28|isbn=978-0-521-77401-7|language=en|first=John R.|last=Lampe|first2=Professor John R.|last2=Lampe}}</ref> Naselili so se predvsem v Syrmiji in sosednjih regijah, znotraj meja Habsburške monarhije, ki vključuje katoliške Albance in Klimente, ki so naselili tri vasi v Sirmiji.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Serbs|url=https://books.google.ch/books?id=2Wc-DWRzoeIC&redir_esc=y&hl=en|publisher=John Wiley & Sons|date=2008-04-15|isbn=978-1-4051-4291-5|language=en|first=Sima M.|last=Cirkovic}}</ref> ==== Izgon Albancev in naselitev Kosova iz juga Srbije 1877–78 ==== [[Slika:Izgon Albancev in naselitev Kosova.jpg|sličica|261x261_pik|Izgon Albancev in naselitev Kosova]] V letih 1877–78 so bili Albanci v [[Niš]]<nowiki/>u žrtve genocida in izgona. Regija je bila uspešno etnično očiščena Albancev in nadomescena z srbskimi naseljenci iz daljnih regij.<ref>{{Navedi knjigo|title=Western intervention in the Balkans : the strategic use of emotion in conflict|url=https://books.google.ch/books?id=fKom-fspjGQC&pg=PA159&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|isbn=978-1-107-01066-6|oclc=1241672594|first=Roger Dale|last=Verfasser Petersen}}</ref> Izgon Albancev (Iseljavanje Arnauta /srbsko: Iseљавање Арнаута) je bilo predavanje jugoslovanskega zgodovinarja [[Vasa Čubrilović|Vasa Čubrilovića]] (1897–1990) 7. marca 1937. Besedilo je opisovalo dinamiko etnične sestave Kosova in drugih albanskih naseljenih območij v Jugoslaviji od srednjega veka do danes. Medtem ko je pojasnjevanje, zakaj vse prejšnje metode jugoslovanskih oblasti za uničenje etnične večine Albancev na teh območjih, na primer počasna kolonizacija ali agrarne reforme, doslej ni uspela, je v podrobnosti predlagalo radikalno rešitev, množični izgon Albanci. Čubrilović je izgon videl kot geopolitični ukrep za preprečevanje morebitnega albanskega [[Iredentizem|iredentizma]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Kosovo: The Politics of Identity and Space|url=https://books.google.ch/books?id=mtHSCXYFpYkC&pg=PA151&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Routledge|date=2005-10-09|isbn=978-1-134-27632-5|language=en|first=Dr Denisa|last=Kostovicova}}</ref> V prispevku je opisana radikalna rešitev,<ref>{{Navedi knjigo|title=Saviours of the Nation: Serbia's Intellectual Opposition and the Revival of Nationalism|url=https://books.google.ch/books?id=imMBBAAAQBAJ&pg=PA128&redir_esc=y|publisher=McGill-Queen's Press - MQUP|date=2002-10-09|isbn=978-0-7735-7092-4|language=en|first=Jasna|last=Dragovic-Soso}}</ref> množični izgon Albancev. Čubrilović je predlagal, naj se Albanci prisilijo, da se prostovoljno odselijo z nadlegovanjem in naseljevanjem Srbov, ter države pozval na pomoč, da naj "Arnaut (Albanec) trpi, kolikor lahko". To bi storili z denarnimi kaznimi, aretacijami, neusmiljeno uporabo vseh policijskih predpisov, kaznovanjem, tihotapljenjem, krčenjem gozdov in nasiljem. Uporabili bi neusmiljeno pobiranje davkov in zaprli vse javne šole. Albanske domove in vasi bi lahko požgali, kar se nanaša na izgone Albancev v Nišu in Kuršumliji 1877–78.<ref>{{Navedi splet|title=Medjunarodni znanstveni skup "Jugoistocna Europa 1918.-1995." Ideologija Velike Srbije|url=http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/velikesrbije.htm#vs|website=www.hic.hr|accessdate=2020-07-20}}</ref> Čubrilović je opisal, da bi ga četniki in paravojaki lahko koristili, če bi pritiskali na Albance, naj odidejo, zaradi česar je "najučinkovitejše sredstvo". Njihovo zemljo je bilo treba zapleniti in dati črnogorskim in srbskim naseljencem ter tako spremeniti etnično strukturo. Te metode bi povzročile etnično čiščenje. Čubrilović je menil, da so Albanci nacionalistični, plemenski, fanatični, vraževerni in da so bili prejšnji načrti za izgon, kot so bili sprejeti znotraj širše regije leta 1878 na območjih, kot sta Toplica in doline Morava, ki jih je Srbija dobila s San Stefanovo pogodbo leta 1877 -1878, bi bil edini učinkovit način. Predlagal je, da se Albanci imenujejo Turki in naj se njihovo življenje čim bolj bedno prisili v odhod. Dogovori so na koncu pripeljali do preselitve več deset tisoč kosovskih Albancev v Turčijo in v Kosovo.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Road to Independence for Kosovo: A Chronicle of the Ahtisaari Plan|url=https://books.google.ch/books?id=f2nOTuF_KC0C&pg=PA19&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Cambridge University Press|date=2010|isbn=978-0-521-11624-4|language=en|first=Henry H. Perritt|last=Jr|first2=Perritt, Jr (Henry|last2=H..)}}</ref> === 1912–1918 === Albanija je 28. novembra 1912 razglasila neodvisnost. Londonska konferenca je bila 29. julija 1913, kjer so veleposlaniki šestih velikih sil tistega časa (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Avstro-Ogrska, Rusija in Italija razdelili Albanijo na več delov, kjer je Srbija pridobila Kosovo, Črna gora pa Metohijo (večji, zahodni del), v katerih sestavi je ostalo do leta 1918, delno pa tudi v kasnejših državnih tvorbah. V srbskem delu Kosova in Metohije je leta 1913 nastal velika albanska vstaja, ki je bila vzrok za posredovanje vojske. Po vojaškem zlomu Srbije leta 1915 in Črne gore leta 1916, območje Kosova okupirajo enote [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Bolgarija|Bulgarije]]. Z razdelitvijo Albanije so pustili albansko prebivalstvo na obeh straneh meje. Srbsko-francoska vojska, po preboju [[Solunska fronta|Solunske fronte]], zavzame območje leta 1918. Kosovo postane sestavni del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Jugoslovenske kraljevine]] decembra istega leta. === Jugoslovanski državni program - Kolonizacija Kosova (1918-1941) === Kolonizacija Kosova je bil uradni jugoslovanski državni program, ki se je začel v obdobju (1918-1941),<ref>{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=https://web.archive.org/web/20110826204541/http://scindeks-clanci.nb.rs/data/pdf/0353-9008/2008/0353-90080824231P.pdf|website=web.archive.org|date=2011-08-26|accessdate=2020-07-20}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Kosovo: In the Heart of the Powder Keg|url=https://books.google.ch/books?id=e4BpAAAAMAAJ&dq=There+have+been+four+major+campaigns+of+Serbian+and+Montenegrin+colonization+in+Kosovo+up+to+the+present&q=campaigns+&redir_esc=y&hl=en|publisher=East European Monographs|date=1997|isbn=978-0-88033-375-7|language=en|first=Robert|last=Elsie}}</ref> katerega namen je bil zmanjšati prisotnost Albancev in povečati srbsko prisotnost. V obdobju kolonizacije se je med 60’000 in 65’000 registriranih kolonistov, od katerih je bilo več kot 90 odstotkov Srbov, naselilo na ozemlju nekdanjega kosovskega Vilajeta, ujetega iz Otomanskega cesarstva leta 1912.<ref>{{Navedi knjigo|title=Just or Unjust War?: International Law and Unilateral Use of Armed Force by States at the Turn of the 20th Century|url=https://books.google.ch/books?id=v_dADwAAQBAJ&pg=PT270&dq=Serbianise&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=Serbianise&f=false|publisher=Routledge|date=2017-11-30|isbn=978-1-351-15466-6|language=en|first=Mohammad Taghi|last=Karoubi}}</ref> Upoštevati je treba, da je to verjetno konzervativna številka, saj je težko ekstrapolirati, koliko naseljencev bi bilo neregistriranih, saj se tovrstna dejanja ponavljajo v Cubrilovićevih poznejših delih, ki se nanašajo na to obdobje. Od leta 1918 do 1921 so bili pogromi, pokoli in izgon Albancev, saj so njihovo število zmanjšali iz 1.000.000 na približno 439.500, kjer so se priselili v Turčijo.<ref>{{Navedi splet|url=|title=|date=|accessdate=https://khv.zcu.cz/export/sites/ffkhv/en/research/vbhr/archiv/2015/WBHR_2015_Number_2.pdf|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Povečanje srbskega prebivalstva na Kosovu je bilo za jugoslovansko državo veliko težje doseči kot zmanjšanje albanske z represivnimi ukrepi. To lekcijo se je naučil in zabeležil Vaso Čubrilović, izvajal pa jo je v obdobju Rankovića leta 45, kjer so bili sprejeti skoraj enaki ukrepi za albansko prebivalstvo. ===Od prve svetovne vojne do neodvisnosti=== Med letoma 1918 in 1941 je bilo Kosovo del Kraljevine Jugoslavije. Z delitvijo na okrožja leta 1922, je bilo območje razdeljeno na pet okrožij (''oblast'') in to: Zetska oblast s sedežem v [[Cetinje|Cetinju]] (Peć, Đakovica), Raška oblast s sedežem v [[Čačak|Čačku]] (Mitrovica, Leposavić), Kosovska oblast s sedežem v [[Priština|Prištini]] ([[Prizren]], Podujevo, Kuršumlija), Oblast s sedežem v Vranju (Gnjilane, Kamenica), manjši deli pa so bili pripojeni v Skopsko oblast. Jeseni leta 1926 je prišlo do večjega spopada med severno albanskimi plemeni in jugoslovansko vojsko. Spopad je nastal najprej na meji in se razširil na območje obeh držav. Prišlo je do konference veleposlanikov, ki jo je organiziralo [[Društvo narodov]], zaradi ohranitve miru v Evropi. Konferenca je spremenila mejo med dvema državama: Kraljevini SHS je bil dodeljen albanski del bo Metohiji, Albaniji pa jugoslovanski del ob Vardarski Makedoniji. Območji se nista znatno razlikovali po površini. Z razdelitvijo na [[banovina|banovine]] leta 1929 je bilo Kosovo razdeljeno na 3 banovine (Zetsko, Moravsko in Vardarsko), izginila je Kosovska oblast. Že oblasti [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] in [[Kraljevina Črna gora|Kraljevine Črne gore]] so izvajale agrarno reformo in se spuščale v politiko državnega terorizma nad albanskim prebivalstvom, to se je nadaljevalo tudi v Kraljevini Jugoslaviji in njeni agrarni reformi.<ref>{{navedi knjigo |first=Stipe |last=Šuvar |title=Nacije i međunacionalni odnosi u Socijalističkoj Jugoslaviji |publisher=Naše teme |location=Zagreb |year=1970 |pages=48 |quote=Srpske i crnogorske vlasti vršile su kolonizaciju Kosova, upuštajući se i u terorističke akcije prema albanskom stanovništvu, a ta je praksa nastavljena i u buržoaskoj Jugoslaviji.}}</ref> Po invaziji [[Sile osi|sil osi]] so Kosovo osvojile italijansko-albanske čete in večina pripade Albaniji pod italijansko upravo. Tedaj so bili v koncentracijskih taboriščih izvršeni zločini nad nealbanskim (srbskim, [[Judje|judovskim]], [[Romi|romskim]] prebivalstvom. 100.000 Srbov je bilo izgnanih, 10.000 ubitih. Leta 1943 je Italija pristopila k zaveznikom in albanska lokalna uprava, ki ji pomagajo nemške oborožene sile vlada Kosovu. [[Kosovarji]] in [[Kosovci]] so začeli narodnoosvobodilni boj jeseni leta 1942 z ustanovitvijo Glavnega štaba za Kosovo in Metohijo, ter partizanskega odreda ''Zejnel Ajdini''. Ob koncu leta 1943 in začetku leta 1944, je bila v vasi Bujan (nad reko Valbono, okoli 10&nbsp;km gorvodno od ustja v Beli Drim v Albaniji) konferenca Pokrajinskega komiteja KPJ za Kosovo in Metohijo na kateri so ustanovili Oblasni NOO za Kosovo in Dukađin (albansko ime za Metohijo in obmejna območja Albanije). [[Slika:Prishtina perspektivë nga Radio Kosova 1.jpg|250px|thumb|desno|Priština]] [[Slika:Prizreni gjate dimrit.jpg|250px|thumb|desno|Prizren]] Na zasedanju Oblasnog NOO Kosova in Metohije, 8. do 10. avgusta 1945 sklenejo, da se Kosovo in Metohija priključi Srbiji v Demokratični federativni Jugoslaviji s statusom avtonomije.<ref>{{navedi knjigo |first=Dušan |last=Bilandžić |title=Historija Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije : glavni procesi : 1918-1985 |edition=3. dopolnjena |publisher=Školska knjiga |location=Zagreb |year=1985 |pages=71 |quote=Konačna odluka o statusu Kosova donesena je na zasjedanju ''Oblasnog NOO-a Kosova i Metohije od 8. do 10. srpnja 1945. koje je zaključilo da se ta pokrajina priključi federalnoj Srbiji u DF Jugoslaviji sa statusom autonomije.}}</ref> Avtonomna Kosovsko-metohijska oblast (AKMO) kot sestavni del Srbije obstaja od leta 1945 znotraj Demokratske federativne Jugoslavije, a od leta 1946 znotraj [[Federativna narodna republika Jugoslavija|Federativne narodne republike Jugoslavije]]. Leta 1963 je z novo ustavo nastala [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo]] kot del [[Socialistična republika Srbija|Socialistične republike Srbije]] znotraj SFRJ. Ustava iz leta 1963 je ime ''Regija'' spremenila v ''Pokrajina'', zmanjšal se je tudi avtonomni status Pokrajine. Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo je postala navaden okraj Srbije.<ref>Petričević, Jure; Bochenski, Joseph M. (et al.) ''Sukob'', Adria, Brugg, 1988., str. 101.</ref> Konec novembra 1968 je JNA prvič posredovala zaradi umiritve ljudstva.<ref>[http://www.hrvatski-fokus.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=1158:prije-dvadeset-godina-1-za-trajanja-obiju-protuhrvatskih-jugoslavija-prepolovljen-je-broj-hrvata&catid=22:feljtoni&Itemid=46 Hrvatski fokus] Davor Runtić: JNA u prvoj akciji, pristupljeno 8. ožujka 2011.</ref> Albanci si v Prištini in drugih krajih na Kosovu 27. novembra, državni praznik sosednje Albanije, masovno odšli na ulice. Zahtevali so da Kosovo postane republika. Milica in JNA sta brutalno reagirali in zatrli nemire. Z ustavo leta 1974 so bile razširjene avtonomne pravice in SAP Kosovo je biča izenačena z ostalimi republikami na zveznem nivoju. Leta 1980 Albanci zahtevajo enakopraven status Kosova kot republike v SFRJ. Konec 1980-ih sledijo novi nemiri in novo posredovanje policije. Leta 1989 izgubi status avtonomne pokrajine v SFRJ, ustava pokrajine je bila degradirana. Srbija vseeno, tako kot za [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]], obdrži člana predsedstva SFRJ iz Kosova. Kot odgovor na te poteze, skupina albanskih politikov sprejme ''Ustavo republike Kosova'' v Kačaniku in razglasi neodvisnost Kosova. Začnejo se spopadi z jugoslovanskim in srbskim vodstvom, in velik del albanskega življa bojkotira popis prebivalstva leta 1991 in vse volitve od tedaj dalje. Na referendumu leta 1991, ki ga Srbija ne prizna, se je večina izrekla za neodvisnost. Kosovo s Srbijo leta 1992 postane del [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezne republike Jugoslavije]]. Spopadi se zaostrujejo in leta 1996 izbruhnejo v državljansko vojno med Osvobodilno vojsko Kosova in albanskimi paravojaškimi enotami na eni strani in srbsko-jugoslovanskimi silami na drugi. V vojni (1998-1999) je pobegnilo 1 miljon Albancev in skoraj 200.000 Srbov in ostalih, bilo je 12.000 mrtvih (9.000-10.000 Albancev, 1000-2000 Srbov, Romov, Bošnjakov in drugih). Leta 1999 [[NATO]] bombardira SRJ in prevzame Kosovo od jugoslovanske vojske, ZN pa to območje vzamejo pod svoj protektorat v skladu z resolucijo 1244. prišlo je do velikega eksodusa preostalega nealbanskega (v glavnem srbskega) prebivalstva. Neredi se nadaljujejo 15. marca 2004.<ref>http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2004&mm=03&dd=15&nav_category=12&nav_id=135320</ref> Po [[kosovska vojna|kosovski vojni]] leta 1999 je [[Resolucija 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov|Resolucija 1244]] [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo [[Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu|Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu]] (UNMIK), katerega varnost zagotavlja [[Kosovska sila]] (KFOR) pod poveljstvom [[NATO|Nata]], in pravno potrdila suverenost Srbije nad območjem. Po neuspešnih [[proces določitve statusa Kosova|pogajanjih]] o [[ustavni status Kosova|ustavnem statusu Kosova]] pod pokroviteljstvom [[Združeni narodi|Združenih narodov]] je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije<ref name="news.bbc.co.uk"/>, se poimenovala ''Republika Kosovo'' ({{jezik-sq|Republika e Kosovës}}, {{jezik-sr|Република Косово}}, ''Republika Kosovo'') in bila deležna delnega mednarodnega priznanja [[država|državnosti]] (državo so priznale npr. [[Združene države Amerike]] in nekatere pomembne [[Evropa|evropske]] države, 5. marca 2008 tudi [[Slovenija]]). Suverenosti Kosova poleg Srbije oporekajo še [[Azerbajdžan]], [[Belorusija]], [[Ciper]], [[Gruzija]], [[Kazahstan]], [[Ljudska republika Kitajska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Rusija]], [[Slovaška]], [[Španija]], [[Šrilanka]], [[Vietnam]] in nekatere druge države. Njihovo stališče je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija]] ({{jezik-sr|Аутономна покрајина Косово и Метохија}}, ''Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija'', tudi Космет, ''Kosmet''; {{jezik-sq|Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë}}). Kosovo meji severno na srbsko Podunavlje in Podrinje, zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Kosovo ima štiri velika jezera, ki so bila umetno narejena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero se imenuje [[Ujmani]] in je na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]]. [[Slika:Kosovo map-en.svg|thumb|300px|Zemljevid Kosova]] ==Geografija== {{glavni|Geografija Kosova}} Kosovo je po površini najmanjša država jugovzhodne Evrope. Reliefno sestoji iz dveh večjih kotlin: Kosovske (srednja višina 500 m) na vzhodu in Metohijske (srednja višina 350 m) na zahodu. Dno kotlin je prekrito s [[terciar]]nimi in [[kvartar]]nimi sedimenti. Obkroženi sta z visokimi gorami: [[Prokletije|Prokletijami]] (najvišji vrh Kosova je [[Đeravica]], 2656 m), Žljebom (2365 m) in Mokro goro (2155 m) na severu ter [[Šar planina|Šar planino]] (2604 m) na jugozahodu. Gore so iz [[mezozoik|mezozojskih]] [[apnenec|apnencev]], [[paleozoik|paleozojskih]] [[skrilavec|skrilavcev]] in eruptivnih kamnin. Kosovo ima površino 10.887&nbsp;km². Okoli 40 % površine države prekrivajo gozdovi. Podnebje je submediteransko do gorsko. Srednja januarska temperatura je 0–2&nbsp;°C, srednja julijska pa 23–25&nbsp;°C. Povprečna letna količina padavin se giblje od 500 do 1000&nbsp;mm. Reke pripadajo [[Jadransko morje|jadranskemu]] povodju (porečje [[Beli Drim|Belega Drima]]), povodju [[Črno morje|Črnega morja]] ([[Tara]], [[Piva]], [[Lim]], [[Ibar]]) in [[Egejsko morje|Egejskega morja]] (reka Nerodimka spaja v egejsko (porečje Vardarja) in črnomorsko povodje (porečje Donave) - [[bifurkacija]]). Najdaljše reke: Beli Drim (128&nbsp;km, od tega 111,5&nbsp;km na Kosovu), Sitnica (110&nbsp;km), Ibar (280&nbsp;km, od tega 85&nbsp;km na Kosovu). Druge reke so še: [[Sitnica]], Lab, Drenica, Lepenac, Pećka Bistrica, Erenik, Prizrenska Bistrica, Dečanska Bistrica, Krenica, [[Nerodimka]]. Kosovo ima štiri velika jezera, ki so bila umetno narejena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero se imenuje [[Ujmani]] in je na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]]. * Jezera: Vrbničko jezero (umetno), Svrčin, Sazlija * Gore: [[Prokletije]], Paštrik, Koritnik, [[Šar planina]], [[Kopaonik]]. ===Meje Kosova=== [[Slika:All in one.jpg|250px|thumb|Pogled na regijo Opolje]] * z Albanijo - 111,7&nbsp;km * s Črno goro - 78,6&nbsp;km * s Severno Makedonijo - 158,7&nbsp;km * s Srbijo - 365,8&nbsp;km Skupaj torej 700,7&nbsp;km meje. ==Uprava== Kosovo sestavlja 30 občin in 7 okrožij: Đakovičko, Gnjilansko, Kosovskomitrovačko, Pećko, Prištinsko, Prizrensko in Uroševačko okrožje. == Prebivalstvo == [[Slika:Kosovo_ethnic_2005.png|250px|thumb|Narodnostni sestav 2005.]] Glede na rezultate popisa iz leta 2020, na Kosovu živi 1,870,981 prebivalcev, od tega nekaj več kot 93 % [[Albanci|Albancev]], 1,47 % [[Srbi|Srbov]]<ref name=":0" />. Ker so se Albanci na Kosovu odločili bojkotirati vse srbske institucije od 1990-ih, tudi popis prebivalstva, je težko ugotoviti točno število prebivalcev za nazaj. Ocenjuje se da je Kosovo imelo leta 2002 okoli 2,3 milijona prebivalcev, od teh večina Albancev (88 %), sledijo Srbi (7 %) in manjšine: [[Bošnjaki]], [[Romi]], [[Črnogorci]], [[Turki]] in [[Janjevci|Hrvati]]. Gostota poseljenosti je bila 205 preb./km². Srbov je v pomembnem deležu jugovzhodno od Prizrena in na severovzhodu. Nekaj Črnogorcev je v okolici Peći. Goranci živijo v vaseh ob albanski meji pri Đakovici in Dragašu (naselje imenovano ''Gora''). Turki so pomembna skupnost v Prizrenu. Hrvati živijo v vaseh Janjevo, Letnica in manjših drugih. Na Kosovu je največji naravni prirast prebivalstva v Evropi, največ pri Albancih, v regiji [[Sandžak|Sandzaka]] in pri Hrvatih. V bivši SFRJ je bila na Kosovu največja stopnja nepismenosti, zaradi diskriminacije. {| class="wikitable sortable" !Uvrstitev !Angleško ime !Albansko !Srbsko !Prebivalstvo <small>(2011)</small> !Velikost <small>(km²)</small> !Gostota <small>(km²)</small> !Naselja |- |1 |Pristina |Prishtinë |Priština |198,897 |572 |347.7 |41 |- |7 |Podujevo |Besianë |Podujevo |88,499 |663 |133.5 |76 |- |11 |Glogovac |Drenas |Glogovac |58,531 |290 |201.8 |37 |- |12 |Lipljan |Lipjan |Lipljan |57,605 |422 |136.5 |70 |- |21 |Kosovo Polje |Fushë Kosovë |Kosovo Polje |34,827 |83 |419.6 |15 |- |26 |Obilić |Obiliq/Kastriot |Obilić |21,549 |105 |205.2 |19 |- |30 |Gracanica |Graçanicë |Gračanica |10,675 |131 |81.5 |16 |- |33 |Novo Brdo |Artana |Novo Brdo |6,729 |204 |33 |24 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Prištine''' | |477,312 |2,470 |193.2 |298 |- |2 |Prizren |Prizren(i) |Prizren |177,781 |626 |284 |74 |- |10 |Theranda |Therandë |Suva Reka |59,722 |306 |178.5 |42 |- |14 |Mališevo |Malishevë |Mališevo |54,613 |361 |165.4 |43 |- |22 |Dragaš |Dragash |Dragaš |33,997 |435 |78.2 |35 |- |35 |Mamuša |Mamushë |Mamuša |5,507 |11 |500.6 |– |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Prizrena''' | |331,670 |1,397 |237.4 |195 |- |23 |Kaçanik |Kaçanik |Kačanik |33,454 |221 |151.4 |31 |- |25 |Shtime |Shtime |Štimlje |27,324 |134 |203.9 |23 |- |31 |Elez Han |Hani i Elezit |Đeneral Janković |9,389 |83 |113.1 |11 |- |32 |Štrpce |Shtërpcë |Štrpce |6,949 |247 |28.1 |16 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Ferizaja''' | |185,806 |1,030 |180.4 |126 |- |3 |Ferizaj |Ferizaj |Uroševac |108,690 |345 |315 |45 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Pejë''' | |174,235 |1,365 |127.6 |118 |- |19 |Klina |Klinë |Klina |38,496 |308 |125 |54 |- |4 |Peć |Pejë |Peć |96,450 |603 |160 |14 |- |17 |Istog |Istog |Istok |39,289 |454 |86.5 |50 |- |5 |Gjakova |Gjakova/Gjakovë |Đakovica |94,557 |587 |161.1 |91 |- |13 |Rahovec |Rahovec |Orahovac |55,053 |276 |199.5 |32 |- |18 |Deçan |Deçan |Dečani |38,984 |180 |216.6 |37 |- |34 |Junik |Junik |Junik |6,078 |86 |70.7 |10 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Gjakove''' | |194,672 |1,129 |172.4 |170 |- |8 |Mitrovica |Mitrovicë |Kosovska Mitrovica |71,909 |350 |205.5 |45 |- |9 |Vučitrn |Vushtrri |Vučitrn |69,870 |344 |203.1 |67 |- |15 |Skenderaj |Skënderaj |Srbica |50,858 |378 |134.5 |49 |- |24 |North Mitrovica |Mitrovica Veriore |Severna Mitrovica |29,460 |11 |2,678.2 |– |- |27 |Leposavić |Albanik |Leposavić |18,600 |539 |34.5 |42 |- |28 |Zvečan |Zveçan |Zvečan |16,650 |122 |136.5 |35 |- |29 |Zubin Potok |Zubin Potoku |Zubin Potok |14,900 |333 |44.7 |29 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Mitrovice''' | |272,247 |2,077 |131.1 |267 |- |6 |Gjilan |Gjilan |Gnjilane |90,015 |385 |233.8 |54 |- |16 |Vitina |Viti |Vitina |46,959 |278 |168.9 |39 |- |20 |Dardan |Dardanë |Kamenica |35,600 |423 |84.2 |58 |- |36 |Ranilug |Ranillug |Ranilug |3,866 |78 |49.6 |18 |- |37 |Klokot |Kllokot |Klokot |2,556 |24 |106.5 |4 |- |38 |Parteš |Partesh |Parteš |1,787 |18 |99.3 |3 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Gjilana''' | |180,783 |1,206 |149.9 |287 |- | colspan="3" |<center> '''Kosovo'''</center> | |'''1,816,675''' |'''10,908''' |'''170''' |'''1,339''' |} == Religija == Religija na Kosovu je ločena od države. Ustava določa Kosovo kot sekularno državo, ki je nevtralna glede verskih prepričanj in kjer so vsi enaki, preden je zagotovljen zakon in svoboda verovanja, vesti in vere.Religija na Kosovu (Evropska socialna raziskava 2012). * Muslimani 88 % * Katoliki 2,2 % * Pravoslavci 1,5 % * Ne-verniki 2,9 % * Drugo 0,4 % == Kultura == [[File:Museum of Kosova.JPG|thumb| Narodni muzej Kosova]] === Umetnost === {{glavni| Arhitektura Kosova|Kulturna dediščina Kosova}} [[File:Prishtina and the great Hamam.jpg|thumb|right|Veliki hamam v Prištini je bil zgrajen v 15. st. in je del cesarske mošeje v Prištini.]] Arhitektura Kosova sega v [[neolitik]], [[bronasta doba|bronasto dobo]] in [[srednji vek]]. Nanjo je vplivala prisotnost različnih civilizacij in religij, o čemer pričajo strukture, ki so preživele do danes. Kosovo je dom številnih [[samostan]]ov in [[cerkev (zgradba)|cerkva]] iz 13. in 14. stoletja, ki predstavljajo [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbsko pravoslavno]] dediščino. Arhitekturna dediščina iz [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]] obdobja vključuje [[mošeja|mošeje]] in [[hamam]]e iz 15., 16. in 17. stoletja. Druge zanimive zgodovinske arhitekturne strukture so ''kule'' iz 18. in 19. stoletja, pa tudi številni [[most]]ovi, urbana središča in [[trdnjava|trdnjave]]. Čeprav nekatere ljudske stavbe same po sebi ne veljajo za pomembne, so skupaj zelo zanimive. Med konfliktom na Kosovu leta 1999 je bilo veliko stavb, ki predstavljajo to dediščino, uničenih ali poškodovanih.<ref name=":1">{{cite journal|title=Prioritized Intervention List|journal=Regional Programme for Cultural and Natural Heritage in South-east Europe|date=23 January 2009|page=8|url=http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/see/countries/kosovo_en.asp|access-date=2 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140302202142/http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/see/countries/kosovo_en.asp|archive-date=2 March 2014}}</ref> V regiji Dukagjini je bilo napadenih najmanj 500 kul, večina pa jih je bila uničenih ali kako drugače poškodovanih.<ref name=":0">{{cite web |title=7 Years of Kosovo Howard Smith of Geelong |url=https://hsog.tk/2015/03/7-years-of-kosovo/ |access-date=13 April 2015 |archive-url=https://archive.today/20150413201519/http://hsog.tk/2015/03/7-years-of-kosovo/ |archive-date=13 April 2015 |url-status=dead}}</ref> Leta 2004 je UNESCO priznal samostan [[Visoki Dečani]] za svetovno dediščino zaradi izjemne univerzalne vrednosti. Dve leti pozneje je bila dediščina razširjena kot serijska nominacija, v katero so vključeni še trije verski spomeniki: [[Pećka patriarhija]], [[Naša Gospa Ljeviška]] in [[samostan Gračanica]] pod imenom ''Srednjeveški spomeniki na Kosovu''.<ref>{{cite web|title=Medieval Monuments in Kosovo|url=https://whc.unesco.org/en/list/724|publisher=[[UNESCO]]|date=2006|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150513120313/https://whc.unesco.org/en/list/724/|archive-date=13 May 2015}}</ref> Sestavljen je iz štirih srbskih pravoslavnih cerkva in samostanov, ki predstavljajo zlitje vzhodne pravoslavne [[bizantinska arhitektura|bizantinske]] in zahodne [[romanska arhitektura|romanske]] cerkvene arhitekture, ki tvorijo paleološki renesančni slog. Gradnjo so ustanovili pripadniki rodbine [[Nemanjići|Nemanjić]], najpomembnejše srbske rodbine v srednjem veku. Ti spomeniki so bili napadeni, zlasti med etničnim nasiljem leta 2004. Leta 2006 je bila posest vpisana na Seznam ogrožene svetovne dediščine zaradi težav pri upravljanju in ohranjanju zaradi politične nestabilnosti regije.<ref>[https://whc.unesco.org/en/news/268 World Heritage Committee puts Medieval Monuments in Kosovo on Danger List and extends site in Andorra, ending this year's inscriptions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151002052606/https://whc.unesco.org/en/news/268 |date=2 October 2015 }}, ''[[UNESCO|UNESCO World Heritage Centre]]'', 13 July 2006. Accessed 31 January 2017.</ref> Kosovska umetnost je bila mednarodni javnosti zelo dolgo neznana, saj mnogi umetniki zaradi režima svoje umetnosti niso mogli razstavljati v umetniških galerijah, zato so vedno iskali alternative in so se celo zatekali k temu, da bi vzeli stvari na svoje roke. Do leta 1990 so kosovski umetniki predstavljali svojo umetnost v številnih prestižnih svetovno priznanih središčih. Zaradi edinstvenega pristopa do umetnosti glede na okoliščine, v katerih so nastale, so bile potrjene in visoko ocenjene, zaradi česar so bile prepoznavne in izvirne.<ref name="Congress2010">{{cite book|author=Library of Congress|title=Library of Congress Subject Headings|url=https://books.google.com/books?id=Ij47KwlCAykC&pg=PA4303|year=2010|publisher=Library of Congress|pages=4303–|access-date=9 May 2018|archive-date=4 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804023456/https://books.google.com/books?id=Ij47KwlCAykC&pg=PA4303|url-status=live}}</ref> Februarja 1979 je bila ustanovljena Kosovska narodna umetniška galerija. Postala je najvišja institucija vizualne umetnosti na Kosovu. Imena najvidnejših umetnikov Kosova so Muslim Mulliqi. Engjëll Berisha, Masar Caka, Tahir Emra, Abdullah Gërguri, Hysni Krasniqi, Nimon Lokaj, Aziz Nimani, Ramadan Ramadani, Esat Valla in Lendita Zeqiraj, in so redki albanski slikarji, rojeni na Kosovu. === Kuhinja === [[File:Ushqim Tradicional Flija.JPG|thumb|right|''Flia'' je ena izmed najbolj priljubljenih jedi tradicionalne albanske kuhinje na Kosovu.]] Kosovska kuhinja je mešana z vplivi albanskega in srbskega izvora njenega večinskega prebivalstva. Na stičišču albanske, osmanske, romanske in slovanske kulture je Kosovo obogatilo svojo lastno kuhinjo, pri čemer je sprejelo in ohranilo nekatere svoje kuharske tradicije in tehnike. Hrana je pomemben sestavni del družbenega življenja prebivalcev Kosova, zlasti med verskimi prazniki, kot so božič, velika noč in ramazan. Baklavo, lokum in halvo za svečane priložnosti tradicionalno pripravljajo skoraj v vsakem gospodinjstvu na Kosovu in na Balkanu, ne glede na narodnost ali kulturno identiteto. Morda najbolj izstopajoči in tradicionalni primeri kosovske hrane vključujejo ''flia'' in ''pite'', ki ju postrežejo z različno zelenjavo, sadnimi konzervami, medom in jogurtom. ''Flia'' je sestavljena iz večplastnega krepa in je pretežno premazana s smetano, ''pite'' pa je napolnjena z mešanico slanega sira, mesa, krompirja ali pora. Kuhinja Kosova vključuje široko paleto svežega sadja, zelenjave in zelišč, kot so sol, rdeči in črni poper ter vegeta. Prebivalci Kosova uživajo v široki paleti mesnih in ribjih izdelkov med drugim piščancev, govedine, kebab, sujuk in jagnjetina, ki zaradi verske povezanosti velja za tradicionalno meso za verske priložnosti. Čaj, kot je gorski čaj v albanskem slogu ali črni čaj v ruskem in turškem slogu, je zelo razširjena pijača po vsem Kosovu in se še posebej streže v kavarnah, restavracijah ali doma. Kava je še ena priljubljena pijača, čeprav je Kosovo prežeto s kulturo in njihova kultura kave je velik del sodobne družbe. === Glasba === Čeprav je glasba na Kosovu raznolika, še vedno obstajata pristna albanska in srbska glasba. Za albansko glasbo je značilna uporaba ''Çifteli''. Klasična glasba je na Kosovu dobro poznana in jo poučujejo na več glasbenih šolah in univerzah. Leta 2014 je Kosovo prijavilo svoj prvi film za oskarja za najboljši tujejezični film ''Three Windows and a Hanging'' v režiji Ise Qosje.<ref name="ThreeWindows">{{cite web |url=https://www.hollywoodreporter.com/news/oscars-kosovo-selects-three-windows-734975 |title=Oscars: Kosovo Selects 'Three Windows and a Hanging' for Foreign-Language Category |access-date=23 September 2014 |website=Hollywood Reporter |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140926013052/http://www.hollywoodreporter.com/news/oscars-kosovo-selects-three-windows-734975 |archive-date=26 September 2014}}</ref> [[File:Lahuta QKVF.jpg|left|thumb|upright| Lahuto uporabljajo Gheg Albanci za petje epskih pesmi ali albanskih pesmi obmejnih bojevnikov..]] V preteklosti so epsko poezijo na Kosovu in v severni Albaniji peli na ''lahuti'', nato pa so uporabljali bolj uglašeno ''çiftelia'', ki ima dve struni - eno za melodijo in drugo za drone. Kosovska glasba je pod vplivom turške glasbe zaradi skoraj 500-letne osmanske vladavine na Kosovu, čeprav je kosovska folklora ohranila svojo izvirnost in zglednost.<ref>{{cite book|last=Knaus, Warrander|first=Verena, Gail|title=Kosovo|year=2010|publisher=Brad Travel Guides|location=Kosovo|page=41}}</ref> Arheološke raziskave povedo, kako stara je ta tradicija in kako se je razvijala vzporedno z drugo tradicionalno glasbo na Balkanu. Korenine iz 5. stoletja pred našim štetjem so bile najdene v slikah na kamnih pevcev z inštrumenti. (Tam je znan portret "Panija", ki drži instrument, podoben flavti).<ref name="Kruta">{{cite book|last=Kruta|first=Beniamin|title=Vendi i polifonise shqiptare ne polifonike ballkanike|year=1990|publisher=Kultura Popullore|pages=13–14}}</ref> Umetniki sodobne glasbe Rita Ora, Dua Lipa in Era Istrefi so vse albanskega porekla in so za svojo glasbo dosegli mednarodno priznanje.<ref>{{cite web|title=Rita Ora|website=The Hollywood Reporter|url=https://www.hollywoodreporter.com/earshot/rita-ora-single-party-and-bullshit-jay-z-roc-nation-294871|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120501101740/http://www.hollywoodreporter.com/earshot/rita-ora-single-party-and-bullshit-jay-z-roc-nation-294871|archive-date=1 May 2012}}</ref> Eden od priznanih glasbenikov iz Prizrena je kitarist Petrit Çeku, dobitnik več mednarodnih nagrad.<ref>{{cite journal|title=Catalogue of the 3rd edition of Dam Festival}}</ref> Srbska glasba s Kosova predstavlja mešanico tradicionalne glasbe, ki je del širše balkanske tradicije, s svojim značilnim zvokom ter različnimi zahodnimi in turškimi vplivi. Srbske pesmi s Kosova so bile navdih za 12. pesemski venec skladatelja [[Stevan Mokranjac|Stevana Mokranjca]]. Večino srbske glasbe s Kosova je prevladovala cerkvena glasba z lastnim deležem zapete epske poezije. Srbski nacionalni instrument [[gusle]] se uporablja tudi na Kosovu. == Znane osebe == Najbolj znane osebe s Kosova so pevke [[Rita Ora]], [[Ava Max]], [[Dua Lipa]] in [[Bebe Rexha]] ter nogometaši [[Adnan Januzaj]], [[Xherdan Shaqiri]], [[Valon Behrami]] in [[Granit Xhaka]]. == Glej tudi == *[[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008]] *[[Kosovski parlament]] *[[seznam kosovskih politikov]] *[[SAP Kosovo]] ==Opombe== {{notelist}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons|Kosova - Косово и Метохија}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/mednarodna_obzorja/kosovo/ Dokumentarec RTV Slovenija Mednarodna Obzorja - Kosovo] * [http://www.newkosovareport.com New Kosova Report - Kosovo News and Views Portal] {{CEFTA}} {{Države Evrope|naslov=Države Evrope}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 2008]] [[Kategorija:Kosovo|*]] ssg7lzs1prjgahm7negqw1hq6akrxul 5728135 5728130 2022-08-06T14:31:24Z 89.142.87.16 Redakcija 5728046 uporabnika [[Special:Contributions/82.149.20.106|82.149.20.106]] ([[User talk:82.149.20.106|pogovor]]) razveljavljena, ni vira za spremembo podatkov wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = {{brezpreloma|'''''Republika e Kosovës'''''}}<br />{{jezik|sr-Cyrl|Република Косово}} / {{jezik|sr-Latn|''Republika Kosovo''}} |conventional_long_name = Republika Kosovo |common_name = Kosovo |common_name2 = Kosova |image_flag = Flag of Kosovo.svg |image_coat = Coat_of_arms_of_Kosovo.svg<!-- Avoid changing this,it has a reliable source: http://www.kosovapress.com/ks/repository/images/stema_kosoves_thmb.jpg --> |image_map = Europe-Republic of Kosovo.svg |map_caption = Lega Kosova v [[Evropa|Evropi]] |national_motto = |national_anthem = ''[[Evropa (himna)|Evropa]]''<br /><center>[[Slika:National Anthem of the Republic of Kosovo.ogg]]</center> |official_languages = [[albanščina]], [[srbščina]] |regional_languages = [[turščina]], [[romščina]], [[bosanščina]] |ethnic_groups = 92,9 % [[Albanci]]<br />1,6 % [[Bošnjaki]]<br />1,5 % [[Srbi]]<br /> 4 % drugi <ref name="cia">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html Europe :: Kosovo — The World Factbook]</ref> |ethnic_groups_year = 2020 |capital = [[Priština]] |latd=42 |latm=40 |latNS=N |longd=21 |longm=10 |longEW=E |largest_city = capital |demonym = Kosovar |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[predsednik Kosova|predsednica]]: |leader_name1 = [[Vjosa Osmani]] |leader_title2 = [[predsednik vlade Kosova|predsednik vlade]]: |leader_name2 = [[Albin Kurti]] |leader_title3 = predsednik parlamenta: |leader_name3 = [[Glauk Konjufca]] |sovereignty_type = [[Neodvisnost]]{{smallsup|1}} |sovereignty_note = od [[Srbija|Srbije]]{{efn|name=status}} |established_event1 = [[Razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|razglašena]] |established_date1 = 17. februarja 2008 |established_event2 = Priznana<br />(97 držav) |established_date2 = 18. februarja 2019<ref>http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/9/politika/3423238/drecun-kosovo--generator-nestabilnosti-u-regionu.html</ref><ref>{{navedi splet|author=Državna sekretarka ZDA Condoleezza Rice|title=U.S. Recognizes Kosovo as Independent State|publisher=Department of State|url=http://www.state.gov/secretary/rm/2008/02/100973.htm|date=2008-02-18|accessdate=2008-02-18}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Britain, France recognise Kosovo|publisher=Associated Press|url=http://ap.google.com/article/ALeqM5jvieojQfAH0lC-MNOQEfGdVlX1XAD8USR0K01|date=2008-02-18|accessdate=2008-02-18}}</ref><ref name="nytimes u.s. france">{{navedi novice|first=Stephen|last=Castle|title=Kosovo is Recognised by U.S., France anud Britain|url=http://www.nytimes.com/2008/02/19/world/europe/19kosovo.html?ref=world|date=2008-02-18|accessdate=2008-02-18}}</ref> |area_rank = 166 |area_magnitude = 1 E10 |area_km2 = 10.887 |percent_water = 1 |population_estimate = 1.932.774<ref name="cia"/> |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2020 |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = 159 |population_density_rank = 55 |GDP_PPP_year = 2020 |GDP_PPP = {{rast}} 23,524 mrd. USD<ref name="IMFWEORS">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=66&pr.y=10&sy=2019&ey=2020&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=967&s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database, October 2019 |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |access-date=2. februarja 2020}}</ref> |GDP_PPP_per_capita = {{rast}} 13.017 USD<ref name="IMFWEORS"/> |GDP_nominal_year = 2020 |GDP_nominal = {{rast}} 8402 mrd. USD<ref name="IMFWEORS"/> |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_per_capita = {{rast}} 4649 USD<ref name="IMFWEORS"/> |GDP_nominal_per_capita_rank = |Gini_year = 2017 |Gini_change = increase |Gini = {{negativna rast}} 29,0 |Gini_ref = <ref>{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=XK&name_desc=false |title=GINI index (World Bank estimate) – Kosovo |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=13. oktobra 2019}}</ref> |Gini_rank = 121 |HDI_year = 2016 |HDI_change = increase |HDI = 0,742 |HDI_ref = <ref>{{navedi splet|title=Kosovo Human Development Report 2016|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/human_development_report_2016.pdf|publisher=Ministry for Foreign Affairs of Finland|accessdate=24. januarja 2019|date=2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161212031321/http://hdr.undp.org/sites/default/files/human_development_report_2016.pdf|archivedate=12. decembra 2016}}</ref> |HDI_rank = |currency = [[evro]] (€){{smallsup|2}} |currency_code = EUR |time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = ''ni dodeljena'' |footnote1 = Neodvisnost je bila mednarodno priznana le deloma.{{efn|name=status}} |footnote2 = Kosovo je evro sprejelo enostransko in ni del [[evroobmočje|evroobmočja]]. }} '''Kosovo''' ({{jezik-sq|Kosovë}} ali ''Kosova'', {{jezik-sr|Косово / ''Kosovo''}}) je [[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|delno priznana]]{{efn|{{Kosovo-note}}|name=status}} republika v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]]. Na Kosovu živi skoraj dva milijona prebivalcev, od tega 93 % [[Albanci|Albancev]], 1,5 % [[Srbi|Srbov]]<ref name="cia"/> in drugih etničnih skupnosti. Glavno in največje mesto Kosova je [[Priština]]. Po [[kosovska vojna|kosovski vojni]] leta 1999 je Resolucija 1244 [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo [[Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu|Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu]] (UNMIK), katerega varnost zagotavlja [[Kosovska sila]] (KFOR) pod poveljstvom [[NATO|Nata]], in pravno potrdila suverenost [[Srbija|Srbije]] nad območjem. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od [[Srbija|Srbije]].<ref name="news.bbc.co.uk">[http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7249034.stm BBC News: Kosovo MPs proclaim independence - February 17, 2008]</ref> Kot samostojno državo jo mednarodno priznava 97 od 193 držav članic Združenih narodov (stanje september 2020), 5. marca 2008 jo je priznala tudi [[Slovenija]].<ref>{{Navedi novice|title=Slovenija je priznala Kosovo|date=5. marec 2008|url=https://www.sta.si/1264136|work=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]}}</ref> Stališče Srbije in držav, ki ne priznavajo samostojnosti Kosova, je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija]] ({{jezik-sr|Аутономна покрајина Косово и Метохија}}, ''Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija'', tudi ''Kosmet''; {{jezik-sq|Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë}}). Republika Kosovo leži v središču [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] in obsega območje zgodovinskih pokrajin [[Kosovo (pokrajina)|Kosova]] in [[Metohija|Metohije]]. Severno in vzhodno meji na nesporno ozemlje Srbije, zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Je članica [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] in Svetovne banke. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kosova}} === Antična zgodovina === [[Slika:Dardania kingdom.png|levo|sličica|Zemljevid Dardanije.]] '''Kosovo''' je bilo v antiki znano pod imenom [[Dardanija]]. Tam so živela ilirska plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom, pozneje pa so se tja naselila slovanska plemena (7. stoletje). Pred rimskim obdobjem je bilo območje Kosova središče [[Iliri|ilirskega]] kraljestva [[Dardanija|Dardancev]]. [[Konstantin I. Veliki|Konstantin veliki]] in bizantinski cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] sta se rodila v Dardaniji. '''Dardanija''' je bila [[Rimska provinca|rimska]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinska]] provinca na [[Balkan]]u. Od leta 87 do 284 je bila neformalna pokrajina v [[Mezija|Meziji]], potem pa je kot provinca postala del Mezijske dioceze (293–337). Ime je dobila po [[Dardanci]]h, ki so bili v pokrajini naseljeni že pred rimsko osvojitvijo Balkana (28 pred n. št. – 6 n. št.). [[Etimologija|Etimologijo]] imena Dardanija se povezuje z [[Albanščina|albansko]] besedo ''darda'' - ''hruška''.^{[[Dardanija#cite%20note-1|[1]]]} Dardanija je bila naseljena z [[Iliri]] in in [[Tračani]]^{[[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]][[Dardanija#cite%20note-5|[5]]]} ter kasneje s [[Kelti]]^{[[Dardanija#cite%20note-3|[3]]][[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]]} Po rimski osvojitvi [[Ilirija|Ilirije]] leta 168 pr. n. št. so Rimljani pokrajino kolonizirali in zgradili več mest.^{[[Dardanija#cite%20note-6|[6]]]} ===Srednji vek=== [[Slovani]] so naselili balkan v 6. stoletju . Na Kosovu je bilo leta 1072 obnovljeno nekdanje [[Bulgarsko cesarstvo]]. Trajno so osvojili to območje od Bizantinskega cesarstva v 11. in 12. stoletju. Kasneje v 13. stoletju je tu nastalo središče srbske monarhije in [[pravoslavje|pravoslavja]] in to ostane njen del vse do [[Bitka na Kosovem polju|Kosovske bitke]] leta 1389, ko v 15. stoletju pade pod turško oblast. V 14. stoletju so prišli trgovci iz [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]] in dobili velika pooblastila od srbskih vladarjev (današnji hrvaški [[Janjevci]]). ===Turška oblast=== Kosovo kot [[Sandžak]] in sestavni del [[Rumelija|Rumelije]] obstaja od leta 1455, leta 1878 pa se reformira v [[vilajet]]. V obdobju turške oblasti je bilo [[Krščanstvo|krščansko]] prebivalstvo islamizirano. Srbija trdi, da je bilo prebivalstvo splošno zamenjano z muslimanskimi [[Albanci]] in ta pojem, da so kosovski Albanci pozni migranti, je napačen, ki ga je oblikovala propagandna skupina srbskih kolonizacijskih projektov 19. in 20. stoletja. Leta 1937 Vaso Čubrilović omenjal kampanjo 1878 kot velik uspeh, ki je bil posneman na [[Kosovski vilajet|Kosovskem vilajetu]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Greater Serbia: From Ideology to Aggression|url=https://books.google.ch/books?id=DIPiAAAAMAAJ&q=expulsion+of+albanians+vaso+cubrilovic&dq=expulsion+of+albanians+vaso+cubrilovic&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjllruYvdzqAhWKuIsKHfWzAhsQ6AEwA3oECAQQAg|publisher=Croatian Information Centre|date=1993|isbn=978-953-6058-02-0|language=en|first=Ante|last=Beljo}}</ref> Albanska krajevna imena in naselja, so zapisana v slovanskih in otomanskih registrih v 13. do 15. stoletju. Med letoma 1910 do 1912 je trajala albanska narodna vstaja proti turški oblasti na Kosovu.<gallery> Slika:Kosovo02.png|Kosovski vilajet, 1875–1878 Slika:Vilayet of Kosovo (1881–1913) map.png|Kosovski vilajet, 1881–1912 </gallery> ==== Priseljevanje Srbov in Albancev v Habsburško monarhijo iz Kosova leta 1690 in 1737–39 ==== Pripoved o migraciji je del srbske identitetne pripovedi. Gre za narodno-religiozni mit s junaško tematiko. Frederic Anscombe predlaga, da je skupaj z drugimi pripovedmi o kosovskem mitu osnova srbskega nacionalizma, ki je spodbudila spore.<ref>{{Navedi splet|title=Handbook of ethnic conflict : international perspectives : Landis, Dan : Free Download, Borrow, and Streaming|url=https://archive.org/details/handbookethnicco00land|website=Internet Archive|accessdate=2020-07-23|language=en}}</ref> Po mnenju Fredericka Anscomba velika migracija romantično nacionalno zgodovino usklajuje s pozno moderno resničnostjo, saj kosovske Albance prikazuje kot potomce presaditev, ki jih sponzorira Otomanska vlada, ki so se naselili po izgonu srbskega prebivalstva in domnevno prevzeli nadzor nad ozemljem, s tem ponovitev "druge kosovske bitke" in nenehni boji za svobodo. Malcolm in Elsie navajata, da so se različne vojne migracije dogajale zaradi vojne Svete lige (1683-1699), ko je tisoče beguncev našlo zatočišče na novi habsburški meji.<ref>{{Navedi knjigo|title=Historical Dictionary of Kosova|url=https://books.google.ch/books?id=Fnbw1wsacSAC&pg=PA71&lpg=PA71&dq=Serb+migration+Albanians+1689&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=Serb%20migration%20Albanians%201689&f=false|publisher=Scarecrow Press|date=2004|isbn=978-0-8108-5309-6|language=en|first=Robert|last=Elsie}}</ref> Saggau navaja, da sodobna prilagoditev in popularizacija migracij črpata navdiha Vuka Karadžića in Petra II Petrovića-Njegoša, pred tem pa še nista bila sestavni del srbske narodne identitete. Maroš Melichárek je po besedah ​​Maroša Melicháreka prikazan tudi s srbsko nacionalno simboliko. Znamenito sliko Paje Jovanovića, ki jo je leta 1896 naročil patriarh Georgije Branković,<ref>{{Navedi revijo|last=Melichárek|first=Maroš|last2=Research|first2=Serbian Studies|title=Maroš Melichárek, &quot;GREAT MIGRATION OF THE SERBS (1690) AND ITS REFLECTIONS IN MODERN HISTORIOGRAPHY&quot;, Serbian Studies Research, vol. 8, no. 1, 2017, 87-102.|url=https://www.academia.edu/35488747/Maro%C5%A1_Melich%C3%A1rek_GREAT_MIGRATION_OF_THE_SERBS_1690_AND_ITS_REFLECTIONS_IN_MODERN_HISTORIOGRAPHY_Serbian_Studies_Research_vol._8_no._1_2017_87-102|language=en}}</ref> so primerjali z opazno ameriško sliko Emanuela Leutzeja Washingtona, ki je prestopil Delaver. Upodobitev in simbolika velike srbske migracije je še vedno zelo močna in ažurna. Profesor zgodovine Maroš Melichárek omenja, da so bile opravljene tudi druge primerjave velikih migracij, na primer z velikim umikom, in s fotografijo Srbov, ki bežijo iz Republike Srbske krajine. Med begunci, ki so se v tistem času preselili na ozemlja, ki so prevladovala Avstrija, je bilo tudi veliko Albancev, vzhodno-pravoslavnih in katoliških.<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia as History: Twice There Was a Country|url=https://books.google.ch/books?id=AZ1x7gvwx_8C&pg=PA27&dq=A&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=A&f=false|publisher=Cambridge University Press|date=2000-03-28|isbn=978-0-521-77401-7|language=en|first=John R.|last=Lampe|first2=Professor John R.|last2=Lampe}}</ref> Naselili so se predvsem v Syrmiji in sosednjih regijah, znotraj meja Habsburške monarhije, ki vključuje katoliške Albance in Klimente, ki so naselili tri vasi v Sirmiji.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Serbs|url=https://books.google.ch/books?id=2Wc-DWRzoeIC&redir_esc=y&hl=en|publisher=John Wiley & Sons|date=2008-04-15|isbn=978-1-4051-4291-5|language=en|first=Sima M.|last=Cirkovic}}</ref> ==== Izgon Albancev in naselitev Kosova iz juga Srbije 1877–78 ==== [[Slika:Izgon Albancev in naselitev Kosova.jpg|sličica|261x261_pik|Izgon Albancev in naselitev Kosova]] V letih 1877–78 so bili Albanci v [[Niš]]<nowiki/>u žrtve genocida in izgona. Regija je bila uspešno etnično očiščena Albancev in nadomescena z srbskimi naseljenci iz daljnih regij.<ref>{{Navedi knjigo|title=Western intervention in the Balkans : the strategic use of emotion in conflict|url=https://books.google.ch/books?id=fKom-fspjGQC&pg=PA159&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|isbn=978-1-107-01066-6|oclc=1241672594|first=Roger Dale|last=Verfasser Petersen}}</ref> Izgon Albancev (Iseljavanje Arnauta /srbsko: Iseљавање Арнаута) je bilo predavanje jugoslovanskega zgodovinarja [[Vasa Čubrilović|Vasa Čubrilovića]] (1897–1990) 7. marca 1937. Besedilo je opisovalo dinamiko etnične sestave Kosova in drugih albanskih naseljenih območij v Jugoslaviji od srednjega veka do danes. Medtem ko je pojasnjevanje, zakaj vse prejšnje metode jugoslovanskih oblasti za uničenje etnične večine Albancev na teh območjih, na primer počasna kolonizacija ali agrarne reforme, doslej ni uspela, je v podrobnosti predlagalo radikalno rešitev, množični izgon Albanci. Čubrilović je izgon videl kot geopolitični ukrep za preprečevanje morebitnega albanskega [[Iredentizem|iredentizma]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Kosovo: The Politics of Identity and Space|url=https://books.google.ch/books?id=mtHSCXYFpYkC&pg=PA151&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Routledge|date=2005-10-09|isbn=978-1-134-27632-5|language=en|first=Dr Denisa|last=Kostovicova}}</ref> V prispevku je opisana radikalna rešitev,<ref>{{Navedi knjigo|title=Saviours of the Nation: Serbia's Intellectual Opposition and the Revival of Nationalism|url=https://books.google.ch/books?id=imMBBAAAQBAJ&pg=PA128&redir_esc=y|publisher=McGill-Queen's Press - MQUP|date=2002-10-09|isbn=978-0-7735-7092-4|language=en|first=Jasna|last=Dragovic-Soso}}</ref> množični izgon Albancev. Čubrilović je predlagal, naj se Albanci prisilijo, da se prostovoljno odselijo z nadlegovanjem in naseljevanjem Srbov, ter države pozval na pomoč, da naj "Arnaut (Albanec) trpi, kolikor lahko". To bi storili z denarnimi kaznimi, aretacijami, neusmiljeno uporabo vseh policijskih predpisov, kaznovanjem, tihotapljenjem, krčenjem gozdov in nasiljem. Uporabili bi neusmiljeno pobiranje davkov in zaprli vse javne šole. Albanske domove in vasi bi lahko požgali, kar se nanaša na izgone Albancev v Nišu in Kuršumliji 1877–78.<ref>{{Navedi splet|title=Medjunarodni znanstveni skup "Jugoistocna Europa 1918.-1995." Ideologija Velike Srbije|url=http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/velikesrbije.htm#vs|website=www.hic.hr|accessdate=2020-07-20}}</ref> Čubrilović je opisal, da bi ga četniki in paravojaki lahko koristili, če bi pritiskali na Albance, naj odidejo, zaradi česar je "najučinkovitejše sredstvo". Njihovo zemljo je bilo treba zapleniti in dati črnogorskim in srbskim naseljencem ter tako spremeniti etnično strukturo. Te metode bi povzročile etnično čiščenje. Čubrilović je menil, da so Albanci nacionalistični, plemenski, fanatični, vraževerni in da so bili prejšnji načrti za izgon, kot so bili sprejeti znotraj širše regije leta 1878 na območjih, kot sta Toplica in doline Morava, ki jih je Srbija dobila s San Stefanovo pogodbo leta 1877 -1878, bi bil edini učinkovit način. Predlagal je, da se Albanci imenujejo Turki in naj se njihovo življenje čim bolj bedno prisili v odhod. Dogovori so na koncu pripeljali do preselitve več deset tisoč kosovskih Albancev v Turčijo in v Kosovo.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Road to Independence for Kosovo: A Chronicle of the Ahtisaari Plan|url=https://books.google.ch/books?id=f2nOTuF_KC0C&pg=PA19&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Cambridge University Press|date=2010|isbn=978-0-521-11624-4|language=en|first=Henry H. Perritt|last=Jr|first2=Perritt, Jr (Henry|last2=H..)}}</ref> === 1912–1918 === Albanija je 28. novembra 1912 razglasila neodvisnost. Londonska konferenca je bila 29. julija 1913, kjer so veleposlaniki šestih velikih sil tistega časa (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Avstro-Ogrska, Rusija in Italija razdelili Albanijo na več delov, kjer je Srbija pridobila Kosovo, Črna gora pa Metohijo (večji, zahodni del), v katerih sestavi je ostalo do leta 1918, delno pa tudi v kasnejših državnih tvorbah. V srbskem delu Kosova in Metohije je leta 1913 nastal velika albanska vstaja, ki je bila vzrok za posredovanje vojske. Po vojaškem zlomu Srbije leta 1915 in Črne gore leta 1916, območje Kosova okupirajo enote [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Bolgarija|Bulgarije]]. Z razdelitvijo Albanije so pustili albansko prebivalstvo na obeh straneh meje. Srbsko-francoska vojska, po preboju [[Solunska fronta|Solunske fronte]], zavzame območje leta 1918. Kosovo postane sestavni del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Jugoslovenske kraljevine]] decembra istega leta. === Jugoslovanski državni program - Kolonizacija Kosova (1918-1941) === Kolonizacija Kosova je bil uradni jugoslovanski državni program, ki se je začel v obdobju (1918-1941),<ref>{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=https://web.archive.org/web/20110826204541/http://scindeks-clanci.nb.rs/data/pdf/0353-9008/2008/0353-90080824231P.pdf|website=web.archive.org|date=2011-08-26|accessdate=2020-07-20}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Kosovo: In the Heart of the Powder Keg|url=https://books.google.ch/books?id=e4BpAAAAMAAJ&dq=There+have+been+four+major+campaigns+of+Serbian+and+Montenegrin+colonization+in+Kosovo+up+to+the+present&q=campaigns+&redir_esc=y&hl=en|publisher=East European Monographs|date=1997|isbn=978-0-88033-375-7|language=en|first=Robert|last=Elsie}}</ref> katerega namen je bil zmanjšati prisotnost Albancev in povečati srbsko prisotnost. V obdobju kolonizacije se je med 60’000 in 65’000 registriranih kolonistov, od katerih je bilo več kot 90 odstotkov Srbov, naselilo na ozemlju nekdanjega kosovskega Vilajeta, ujetega iz Otomanskega cesarstva leta 1912.<ref>{{Navedi knjigo|title=Just or Unjust War?: International Law and Unilateral Use of Armed Force by States at the Turn of the 20th Century|url=https://books.google.ch/books?id=v_dADwAAQBAJ&pg=PT270&dq=Serbianise&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=Serbianise&f=false|publisher=Routledge|date=2017-11-30|isbn=978-1-351-15466-6|language=en|first=Mohammad Taghi|last=Karoubi}}</ref> Upoštevati je treba, da je to verjetno konzervativna številka, saj je težko ekstrapolirati, koliko naseljencev bi bilo neregistriranih, saj se tovrstna dejanja ponavljajo v Cubrilovićevih poznejših delih, ki se nanašajo na to obdobje. Od leta 1918 do 1921 so bili pogromi, pokoli in izgon Albancev, saj so njihovo število zmanjšali iz 1.000.000 na približno 439.500, kjer so se priselili v Turčijo.<ref>{{Navedi splet|url=|title=|date=|accessdate=https://khv.zcu.cz/export/sites/ffkhv/en/research/vbhr/archiv/2015/WBHR_2015_Number_2.pdf|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Povečanje srbskega prebivalstva na Kosovu je bilo za jugoslovansko državo veliko težje doseči kot zmanjšanje albanske z represivnimi ukrepi. To lekcijo se je naučil in zabeležil Vaso Čubrilović, izvajal pa jo je v obdobju Rankovića leta 45, kjer so bili sprejeti skoraj enaki ukrepi za albansko prebivalstvo. ===Od prve svetovne vojne do neodvisnosti=== Med letoma 1918 in 1941 je bilo Kosovo del Kraljevine Jugoslavije. Z delitvijo na okrožja leta 1922, je bilo območje razdeljeno na pet okrožij (''oblast'') in to: Zetska oblast s sedežem v [[Cetinje|Cetinju]] (Peć, Đakovica), Raška oblast s sedežem v [[Čačak|Čačku]] (Mitrovica, Leposavić), Kosovska oblast s sedežem v [[Priština|Prištini]] ([[Prizren]], Podujevo, Kuršumlija), Oblast s sedežem v Vranju (Gnjilane, Kamenica), manjši deli pa so bili pripojeni v Skopsko oblast. Jeseni leta 1926 je prišlo do večjega spopada med severno albanskimi plemeni in jugoslovansko vojsko. Spopad je nastal najprej na meji in se razširil na območje obeh držav. Prišlo je do konference veleposlanikov, ki jo je organiziralo [[Društvo narodov]], zaradi ohranitve miru v Evropi. Konferenca je spremenila mejo med dvema državama: Kraljevini SHS je bil dodeljen albanski del bo Metohiji, Albaniji pa jugoslovanski del ob Vardarski Makedoniji. Območji se nista znatno razlikovali po površini. Z razdelitvijo na [[banovina|banovine]] leta 1929 je bilo Kosovo razdeljeno na 3 banovine (Zetsko, Moravsko in Vardarsko), izginila je Kosovska oblast. Že oblasti [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] in [[Kraljevina Črna gora|Kraljevine Črne gore]] so izvajale agrarno reformo in se spuščale v politiko državnega terorizma nad albanskim prebivalstvom, to se je nadaljevalo tudi v Kraljevini Jugoslaviji in njeni agrarni reformi.<ref>{{navedi knjigo |first=Stipe |last=Šuvar |title=Nacije i međunacionalni odnosi u Socijalističkoj Jugoslaviji |publisher=Naše teme |location=Zagreb |year=1970 |pages=48 |quote=Srpske i crnogorske vlasti vršile su kolonizaciju Kosova, upuštajući se i u terorističke akcije prema albanskom stanovništvu, a ta je praksa nastavljena i u buržoaskoj Jugoslaviji.}}</ref> Po invaziji [[Sile osi|sil osi]] so Kosovo osvojile italijansko-albanske čete in večina pripade Albaniji pod italijansko upravo. Tedaj so bili v koncentracijskih taboriščih izvršeni zločini nad nealbanskim (srbskim, [[Judje|judovskim]], [[Romi|romskim]] prebivalstvom. 100.000 Srbov je bilo izgnanih, 10.000 ubitih. Leta 1943 je Italija pristopila k zaveznikom in albanska lokalna uprava, ki ji pomagajo nemške oborožene sile vlada Kosovu. [[Kosovarji]] in [[Kosovci]] so začeli narodnoosvobodilni boj jeseni leta 1942 z ustanovitvijo Glavnega štaba za Kosovo in Metohijo, ter partizanskega odreda ''Zejnel Ajdini''. Ob koncu leta 1943 in začetku leta 1944, je bila v vasi Bujan (nad reko Valbono, okoli 10&nbsp;km gorvodno od ustja v Beli Drim v Albaniji) konferenca Pokrajinskega komiteja KPJ za Kosovo in Metohijo na kateri so ustanovili Oblasni NOO za Kosovo in Dukađin (albansko ime za Metohijo in obmejna območja Albanije). [[Slika:Prishtina perspektivë nga Radio Kosova 1.jpg|250px|thumb|desno|Priština]] [[Slika:Prizreni gjate dimrit.jpg|250px|thumb|desno|Prizren]] Na zasedanju Oblasnog NOO Kosova in Metohije, 8. do 10. avgusta 1945 sklenejo, da se Kosovo in Metohija priključi Srbiji v Demokratični federativni Jugoslaviji s statusom avtonomije.<ref>{{navedi knjigo |first=Dušan |last=Bilandžić |title=Historija Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije : glavni procesi : 1918-1985 |edition=3. dopolnjena |publisher=Školska knjiga |location=Zagreb |year=1985 |pages=71 |quote=Konačna odluka o statusu Kosova donesena je na zasjedanju ''Oblasnog NOO-a Kosova i Metohije od 8. do 10. srpnja 1945. koje je zaključilo da se ta pokrajina priključi federalnoj Srbiji u DF Jugoslaviji sa statusom autonomije.}}</ref> Avtonomna Kosovsko-metohijska oblast (AKMO) kot sestavni del Srbije obstaja od leta 1945 znotraj Demokratske federativne Jugoslavije, a od leta 1946 znotraj [[Federativna narodna republika Jugoslavija|Federativne narodne republike Jugoslavije]]. Leta 1963 je z novo ustavo nastala [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo]] kot del [[Socialistična republika Srbija|Socialistične republike Srbije]] znotraj SFRJ. Ustava iz leta 1963 je ime ''Regija'' spremenila v ''Pokrajina'', zmanjšal se je tudi avtonomni status Pokrajine. Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo je postala navaden okraj Srbije.<ref>Petričević, Jure; Bochenski, Joseph M. (et al.) ''Sukob'', Adria, Brugg, 1988., str. 101.</ref> Konec novembra 1968 je JNA prvič posredovala zaradi umiritve ljudstva.<ref>[http://www.hrvatski-fokus.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=1158:prije-dvadeset-godina-1-za-trajanja-obiju-protuhrvatskih-jugoslavija-prepolovljen-je-broj-hrvata&catid=22:feljtoni&Itemid=46 Hrvatski fokus] Davor Runtić: JNA u prvoj akciji, pristupljeno 8. ožujka 2011.</ref> Albanci si v Prištini in drugih krajih na Kosovu 27. novembra, državni praznik sosednje Albanije, masovno odšli na ulice. Zahtevali so da Kosovo postane republika. Milica in JNA sta brutalno reagirali in zatrli nemire. Z ustavo leta 1974 so bile razširjene avtonomne pravice in SAP Kosovo je biča izenačena z ostalimi republikami na zveznem nivoju. Leta 1980 Albanci zahtevajo enakopraven status Kosova kot republike v SFRJ. Konec 1980-ih sledijo novi nemiri in novo posredovanje policije. Leta 1989 izgubi status avtonomne pokrajine v SFRJ, ustava pokrajine je bila degradirana. Srbija vseeno, tako kot za [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]], obdrži člana predsedstva SFRJ iz Kosova. Kot odgovor na te poteze, skupina albanskih politikov sprejme ''Ustavo republike Kosova'' v Kačaniku in razglasi neodvisnost Kosova. Začnejo se spopadi z jugoslovanskim in srbskim vodstvom, in velik del albanskega življa bojkotira popis prebivalstva leta 1991 in vse volitve od tedaj dalje. Na referendumu leta 1991, ki ga Srbija ne prizna, se je večina izrekla za neodvisnost. Kosovo s Srbijo leta 1992 postane del [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezne republike Jugoslavije]]. Spopadi se zaostrujejo in leta 1996 izbruhnejo v državljansko vojno med Osvobodilno vojsko Kosova in albanskimi paravojaškimi enotami na eni strani in srbsko-jugoslovanskimi silami na drugi. V vojni (1998-1999) je pobegnilo 1 miljon Albancev in skoraj 200.000 Srbov in ostalih, bilo je 12.000 mrtvih (9.000-10.000 Albancev, 1000-2000 Srbov, Romov, Bošnjakov in drugih). Leta 1999 [[NATO]] bombardira SRJ in prevzame Kosovo od jugoslovanske vojske, ZN pa to območje vzamejo pod svoj protektorat v skladu z resolucijo 1244. prišlo je do velikega eksodusa preostalega nealbanskega (v glavnem srbskega) prebivalstva. Neredi se nadaljujejo 15. marca 2004.<ref>http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2004&mm=03&dd=15&nav_category=12&nav_id=135320</ref> Po [[kosovska vojna|kosovski vojni]] leta 1999 je [[Resolucija 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov|Resolucija 1244]] [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo [[Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu|Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu]] (UNMIK), katerega varnost zagotavlja [[Kosovska sila]] (KFOR) pod poveljstvom [[NATO|Nata]], in pravno potrdila suverenost Srbije nad območjem. Po neuspešnih [[proces določitve statusa Kosova|pogajanjih]] o [[ustavni status Kosova|ustavnem statusu Kosova]] pod pokroviteljstvom [[Združeni narodi|Združenih narodov]] je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije<ref name="news.bbc.co.uk"/>, se poimenovala ''Republika Kosovo'' ({{jezik-sq|Republika e Kosovës}}, {{jezik-sr|Република Косово}}, ''Republika Kosovo'') in bila deležna delnega mednarodnega priznanja [[država|državnosti]] (državo so priznale npr. [[Združene države Amerike]] in nekatere pomembne [[Evropa|evropske]] države, 5. marca 2008 tudi [[Slovenija]]). Suverenosti Kosova poleg Srbije oporekajo še [[Azerbajdžan]], [[Belorusija]], [[Ciper]], [[Gruzija]], [[Kazahstan]], [[Ljudska republika Kitajska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Rusija]], [[Slovaška]], [[Španija]], [[Šrilanka]], [[Vietnam]] in nekatere druge države. Njihovo stališče je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija]] ({{jezik-sr|Аутономна покрајина Косово и Метохија}}, ''Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija'', tudi Космет, ''Kosmet''; {{jezik-sq|Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë}}). Kosovo meji severno na srbsko Podunavlje in Podrinje, zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Kosovo ima štiri velika jezera, ki so bila umetno narejena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero se imenuje [[Ujmani]] in je na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]]. [[Slika:Kosovo map-en.svg|thumb|300px|Zemljevid Kosova]] ==Geografija== {{glavni|Geografija Kosova}} Kosovo je po površini najmanjša država jugovzhodne Evrope. Reliefno sestoji iz dveh večjih kotlin: Kosovske (srednja višina 500 m) na vzhodu in Metohijske (srednja višina 350 m) na zahodu. Dno kotlin je prekrito s [[terciar]]nimi in [[kvartar]]nimi sedimenti. Obkroženi sta z visokimi gorami: [[Prokletije|Prokletijami]] (najvišji vrh Kosova je [[Đeravica]], 2656 m), Žljebom (2365 m) in Mokro goro (2155 m) na severu ter [[Šar planina|Šar planino]] (2604 m) na jugozahodu. Gore so iz [[mezozoik|mezozojskih]] [[apnenec|apnencev]], [[paleozoik|paleozojskih]] [[skrilavec|skrilavcev]] in eruptivnih kamnin. Kosovo ima površino 10.887&nbsp;km². Okoli 40 % površine države prekrivajo gozdovi. Podnebje je submediteransko do gorsko. Srednja januarska temperatura je 0–2&nbsp;°C, srednja julijska pa 23–25&nbsp;°C. Povprečna letna količina padavin se giblje od 500 do 1000&nbsp;mm. Reke pripadajo [[Jadransko morje|jadranskemu]] povodju (porečje [[Beli Drim|Belega Drima]]), povodju [[Črno morje|Črnega morja]] ([[Tara]], [[Piva]], [[Lim]], [[Ibar]]) in [[Egejsko morje|Egejskega morja]] (reka Nerodimka spaja v egejsko (porečje Vardarja) in črnomorsko povodje (porečje Donave) - [[bifurkacija]]). Najdaljše reke: Beli Drim (128&nbsp;km, od tega 111,5&nbsp;km na Kosovu), Sitnica (110&nbsp;km), Ibar (280&nbsp;km, od tega 85&nbsp;km na Kosovu). Druge reke so še: [[Sitnica]], Lab, Drenica, Lepenac, Pećka Bistrica, Erenik, Prizrenska Bistrica, Dečanska Bistrica, Krenica, [[Nerodimka]]. Kosovo ima štiri velika jezera, ki so bila umetno narejena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero se imenuje [[Ujmani]] in je na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]]. * Jezera: Vrbničko jezero (umetno), Svrčin, Sazlija * Gore: [[Prokletije]], Paštrik, Koritnik, [[Šar planina]], [[Kopaonik]]. ===Meje Kosova=== [[Slika:All in one.jpg|250px|thumb|Pogled na regijo Opolje]] * z Albanijo - 111,7&nbsp;km * s Črno goro - 78,6&nbsp;km * s Severno Makedonijo - 158,7&nbsp;km * s Srbijo - 365,8&nbsp;km Skupaj torej 700,7&nbsp;km meje. ==Uprava== Kosovo sestavlja 30 občin in 7 okrožij: Đakovičko, Gnjilansko, Kosovskomitrovačko, Pećko, Prištinsko, Prizrensko in Uroševačko okrožje. == Prebivalstvo == [[Slika:Kosovo_ethnic_2005.png|250px|thumb|Narodnostni sestav 2005.]] Glede na rezultate popisa iz leta 2020, na Kosovu živi 1,870,981 prebivalcev, od tega nekaj več kot 93 % [[Albanci|Albancev]], 1,47 % [[Srbi|Srbov]]<ref name=":0" />. Ker so se Albanci na Kosovu odločili bojkotirati vse srbske institucije od 1990-ih, tudi popis prebivalstva, je težko ugotoviti točno število prebivalcev za nazaj. Ocenjuje se da je Kosovo imelo leta 2002 okoli 2,3 milijona prebivalcev, od teh večina Albancev (88 %), sledijo Srbi (7 %) in manjšine: [[Bošnjaki]], [[Romi]], [[Črnogorci]], [[Turki]] in [[Janjevci|Hrvati]]. Gostota poseljenosti je bila 205 preb./km². Srbov je v pomembnem deležu jugovzhodno od Prizrena in na severovzhodu. Nekaj Črnogorcev je v okolici Peći. Goranci živijo v vaseh ob albanski meji pri Đakovici in Dragašu (naselje imenovano ''Gora''). Turki so pomembna skupnost v Prizrenu. Hrvati živijo v vaseh Janjevo, Letnica in manjših drugih. Na Kosovu je največji naravni prirast prebivalstva v Evropi, največ pri Albancih, v regiji [[Sandžak|Sandzaka]] in pri Hrvatih. V bivši SFRJ je bila na Kosovu največja stopnja nepismenosti, zaradi diskriminacije. {| class="wikitable sortable" !Uvrstitev !Angleško ime !Albansko !Srbsko !Prebivalstvo <small>(2011)</small> !Velikost <small>(km²)</small> !Gostota <small>(km²)</small> !Naselja |- |1 |Pristina |Prishtinë |Priština |198,897 |572 |347.7 |41 |- |7 |Podujevo |Besianë |Podujevo |88,499 |663 |133.5 |76 |- |11 |Glogovac |Drenas |Glogovac |58,531 |290 |201.8 |37 |- |12 |Lipljan |Lipjan |Lipljan |57,605 |422 |136.5 |70 |- |21 |Kosovo Polje |Fushë Kosovë |Kosovo Polje |34,827 |83 |419.6 |15 |- |26 |Obilić |Obiliq/Kastriot |Obilić |21,549 |105 |205.2 |19 |- |30 |Gracanica |Graçanicë |Gračanica |10,675 |131 |81.5 |16 |- |33 |Novo Brdo |Artana |Novo Brdo |6,729 |204 |33 |24 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Prištine''' | |477,312 |2,470 |193.2 |298 |- |2 |Prizren |Prizren(i) |Prizren |177,781 |626 |284 |74 |- |10 |Theranda |Therandë |Suva Reka |59,722 |306 |178.5 |42 |- |14 |Mališevo |Malishevë |Mališevo |54,613 |361 |165.4 |43 |- |22 |Dragaš |Dragash |Dragaš |33,997 |435 |78.2 |35 |- |35 |Mamuša |Mamushë |Mamuša |5,507 |11 |500.6 |– |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Prizrena''' | |331,670 |1,397 |237.4 |195 |- |23 |Kaçanik |Kaçanik |Kačanik |33,454 |221 |151.4 |31 |- |25 |Shtime |Shtime |Štimlje |27,324 |134 |203.9 |23 |- |31 |Elez Han |Hani i Elezit |Đeneral Janković |9,389 |83 |113.1 |11 |- |32 |Štrpce |Shtërpcë |Štrpce |6,949 |247 |28.1 |16 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Ferizaja''' | |185,806 |1,030 |180.4 |126 |- |3 |Ferizaj |Ferizaj |Uroševac |108,690 |345 |315 |45 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Pejë''' | |174,235 |1,365 |127.6 |118 |- |19 |Klina |Klinë |Klina |38,496 |308 |125 |54 |- |4 |Peć |Pejë |Peć |96,450 |603 |160 |14 |- |17 |Istog |Istog |Istok |39,289 |454 |86.5 |50 |- |5 |Gjakova |Gjakova/Gjakovë |Đakovica |94,557 |587 |161.1 |91 |- |13 |Rahovec |Rahovec |Orahovac |55,053 |276 |199.5 |32 |- |18 |Deçan |Deçan |Dečani |38,984 |180 |216.6 |37 |- |34 |Junik |Junik |Junik |6,078 |86 |70.7 |10 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Gjakove''' | |194,672 |1,129 |172.4 |170 |- |8 |Mitrovica |Mitrovicë |Kosovska Mitrovica |71,909 |350 |205.5 |45 |- |9 |Vučitrn |Vushtrri |Vučitrn |69,870 |344 |203.1 |67 |- |15 |Skenderaj |Skënderaj |Srbica |50,858 |378 |134.5 |49 |- |24 |North Mitrovica |Mitrovica Veriore |Severna Mitrovica |29,460 |11 |2,678.2 |– |- |27 |Leposavić |Albanik |Leposavić |18,600 |539 |34.5 |42 |- |28 |Zvečan |Zveçan |Zvečan |16,650 |122 |136.5 |35 |- |29 |Zubin Potok |Zubin Potoku |Zubin Potok |14,900 |333 |44.7 |29 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Mitrovice''' | |272,247 |2,077 |131.1 |267 |- |6 |Gjilan |Gjilan |Gnjilane |90,015 |385 |233.8 |54 |- |16 |Vitina |Viti |Vitina |46,959 |278 |168.9 |39 |- |20 |Dardan |Dardanë |Kamenica |35,600 |423 |84.2 |58 |- |36 |Ranilug |Ranillug |Ranilug |3,866 |78 |49.6 |18 |- |37 |Klokot |Kllokot |Klokot |2,556 |24 |106.5 |4 |- |38 |Parteš |Partesh |Parteš |1,787 |18 |99.3 |3 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Gjilana''' | |180,783 |1,206 |149.9 |287 |- | colspan="3" |<center> '''Kosovo'''</center> | |'''1,816,675''' |'''10,908''' |'''170''' |'''1,339''' |} == Religija == Religija na Kosovu je ločena od države. Ustava določa Kosovo kot sekularno državo, ki je nevtralna glede verskih prepričanj in kjer so vsi enaki, preden je zagotovljen zakon in svoboda verovanja, vesti in vere.Religija na Kosovu (Evropska socialna raziskava 2012). * Muslimani 88 % * Katoliki 2,2 % * Pravoslavci 1,5 % * Ne-verniki 2,9 % * Drugo 0,4 % == Kultura == [[File:Museum of Kosova.JPG|thumb| Narodni muzej Kosova]] === Umetnost === {{glavni| Arhitektura Kosova|Kulturna dediščina Kosova}} [[File:Prishtina and the great Hamam.jpg|thumb|right|Veliki hamam v Prištini je bil zgrajen v 15. st. in je del cesarske mošeje v Prištini.]] Arhitektura Kosova sega v [[neolitik]], [[bronasta doba|bronasto dobo]] in [[srednji vek]]. Nanjo je vplivala prisotnost različnih civilizacij in religij, o čemer pričajo strukture, ki so preživele do danes. Kosovo je dom številnih [[samostan]]ov in [[cerkev (zgradba)|cerkva]] iz 13. in 14. stoletja, ki predstavljajo [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbsko pravoslavno]] dediščino. Arhitekturna dediščina iz [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]] obdobja vključuje [[mošeja|mošeje]] in [[hamam]]e iz 15., 16. in 17. stoletja. Druge zanimive zgodovinske arhitekturne strukture so ''kule'' iz 18. in 19. stoletja, pa tudi številni [[most]]ovi, urbana središča in [[trdnjava|trdnjave]]. Čeprav nekatere ljudske stavbe same po sebi ne veljajo za pomembne, so skupaj zelo zanimive. Med konfliktom na Kosovu leta 1999 je bilo veliko stavb, ki predstavljajo to dediščino, uničenih ali poškodovanih.<ref name=":1">{{cite journal|title=Prioritized Intervention List|journal=Regional Programme for Cultural and Natural Heritage in South-east Europe|date=23 January 2009|page=8|url=http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/see/countries/kosovo_en.asp|access-date=2 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140302202142/http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/see/countries/kosovo_en.asp|archive-date=2 March 2014}}</ref> V regiji Dukagjini je bilo napadenih najmanj 500 kul, večina pa jih je bila uničenih ali kako drugače poškodovanih.<ref name=":0">{{cite web |title=7 Years of Kosovo Howard Smith of Geelong |url=https://hsog.tk/2015/03/7-years-of-kosovo/ |access-date=13 April 2015 |archive-url=https://archive.today/20150413201519/http://hsog.tk/2015/03/7-years-of-kosovo/ |archive-date=13 April 2015 |url-status=dead}}</ref> Leta 2004 je UNESCO priznal samostan [[Visoki Dečani]] za svetovno dediščino zaradi izjemne univerzalne vrednosti. Dve leti pozneje je bila dediščina razširjena kot serijska nominacija, v katero so vključeni še trije verski spomeniki: [[Pećka patriarhija]], [[Naša Gospa Ljeviška]] in [[samostan Gračanica]] pod imenom ''Srednjeveški spomeniki na Kosovu''.<ref>{{cite web|title=Medieval Monuments in Kosovo|url=https://whc.unesco.org/en/list/724|publisher=[[UNESCO]]|date=2006|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150513120313/https://whc.unesco.org/en/list/724/|archive-date=13 May 2015}}</ref> Sestavljen je iz štirih srbskih pravoslavnih cerkva in samostanov, ki predstavljajo zlitje vzhodne pravoslavne [[bizantinska arhitektura|bizantinske]] in zahodne [[romanska arhitektura|romanske]] cerkvene arhitekture, ki tvorijo paleološki renesančni slog. Gradnjo so ustanovili pripadniki rodbine [[Nemanjići|Nemanjić]], najpomembnejše srbske rodbine v srednjem veku. Ti spomeniki so bili napadeni, zlasti med etničnim nasiljem leta 2004. Leta 2006 je bila posest vpisana na Seznam ogrožene svetovne dediščine zaradi težav pri upravljanju in ohranjanju zaradi politične nestabilnosti regije.<ref>[https://whc.unesco.org/en/news/268 World Heritage Committee puts Medieval Monuments in Kosovo on Danger List and extends site in Andorra, ending this year's inscriptions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151002052606/https://whc.unesco.org/en/news/268 |date=2 October 2015 }}, ''[[UNESCO|UNESCO World Heritage Centre]]'', 13 July 2006. Accessed 31 January 2017.</ref> Kosovska umetnost je bila mednarodni javnosti zelo dolgo neznana, saj mnogi umetniki zaradi režima svoje umetnosti niso mogli razstavljati v umetniških galerijah, zato so vedno iskali alternative in so se celo zatekali k temu, da bi vzeli stvari na svoje roke. Do leta 1990 so kosovski umetniki predstavljali svojo umetnost v številnih prestižnih svetovno priznanih središčih. Zaradi edinstvenega pristopa do umetnosti glede na okoliščine, v katerih so nastale, so bile potrjene in visoko ocenjene, zaradi česar so bile prepoznavne in izvirne.<ref name="Congress2010">{{cite book|author=Library of Congress|title=Library of Congress Subject Headings|url=https://books.google.com/books?id=Ij47KwlCAykC&pg=PA4303|year=2010|publisher=Library of Congress|pages=4303–|access-date=9 May 2018|archive-date=4 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804023456/https://books.google.com/books?id=Ij47KwlCAykC&pg=PA4303|url-status=live}}</ref> Februarja 1979 je bila ustanovljena Kosovska narodna umetniška galerija. Postala je najvišja institucija vizualne umetnosti na Kosovu. Imena najvidnejših umetnikov Kosova so Muslim Mulliqi. Engjëll Berisha, Masar Caka, Tahir Emra, Abdullah Gërguri, Hysni Krasniqi, Nimon Lokaj, Aziz Nimani, Ramadan Ramadani, Esat Valla in Lendita Zeqiraj, in so redki albanski slikarji, rojeni na Kosovu. === Kuhinja === [[File:Ushqim Tradicional Flija.JPG|thumb|right|''Flia'' je ena izmed najbolj priljubljenih jedi tradicionalne albanske kuhinje na Kosovu.]] Kosovska kuhinja je mešana z vplivi albanskega in srbskega izvora njenega večinskega prebivalstva. Na stičišču albanske, osmanske, romanske in slovanske kulture je Kosovo obogatilo svojo lastno kuhinjo, pri čemer je sprejelo in ohranilo nekatere svoje kuharske tradicije in tehnike. Hrana je pomemben sestavni del družbenega življenja prebivalcev Kosova, zlasti med verskimi prazniki, kot so božič, velika noč in ramazan. Baklavo, lokum in halvo za svečane priložnosti tradicionalno pripravljajo skoraj v vsakem gospodinjstvu na Kosovu in na Balkanu, ne glede na narodnost ali kulturno identiteto. Morda najbolj izstopajoči in tradicionalni primeri kosovske hrane vključujejo ''flia'' in ''pite'', ki ju postrežejo z različno zelenjavo, sadnimi konzervami, medom in jogurtom. ''Flia'' je sestavljena iz večplastnega krepa in je pretežno premazana s smetano, ''pite'' pa je napolnjena z mešanico slanega sira, mesa, krompirja ali pora. Kuhinja Kosova vključuje široko paleto svežega sadja, zelenjave in zelišč, kot so sol, rdeči in črni poper ter vegeta. Prebivalci Kosova uživajo v široki paleti mesnih in ribjih izdelkov med drugim piščancev, govedine, kebab, sujuk in jagnjetina, ki zaradi verske povezanosti velja za tradicionalno meso za verske priložnosti. Čaj, kot je gorski čaj v albanskem slogu ali črni čaj v ruskem in turškem slogu, je zelo razširjena pijača po vsem Kosovu in se še posebej streže v kavarnah, restavracijah ali doma. Kava je še ena priljubljena pijača, čeprav je Kosovo prežeto s kulturo in njihova kultura kave je velik del sodobne družbe. === Glasba === Čeprav je glasba na Kosovu raznolika, še vedno obstajata pristna albanska in srbska glasba. Za albansko glasbo je značilna uporaba ''Çifteli''. Klasična glasba je na Kosovu dobro poznana in jo poučujejo na več glasbenih šolah in univerzah. Leta 2014 je Kosovo prijavilo svoj prvi film za oskarja za najboljši tujejezični film ''Three Windows and a Hanging'' v režiji Ise Qosje.<ref name="ThreeWindows">{{cite web |url=https://www.hollywoodreporter.com/news/oscars-kosovo-selects-three-windows-734975 |title=Oscars: Kosovo Selects 'Three Windows and a Hanging' for Foreign-Language Category |access-date=23 September 2014 |website=Hollywood Reporter |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140926013052/http://www.hollywoodreporter.com/news/oscars-kosovo-selects-three-windows-734975 |archive-date=26 September 2014}}</ref> [[File:Lahuta QKVF.jpg|left|thumb|upright| Lahuto uporabljajo Gheg Albanci za petje epskih pesmi ali albanskih pesmi obmejnih bojevnikov..]] V preteklosti so epsko poezijo na Kosovu in v severni Albaniji peli na ''lahuti'', nato pa so uporabljali bolj uglašeno ''çiftelia'', ki ima dve struni - eno za melodijo in drugo za drone. Kosovska glasba je pod vplivom turške glasbe zaradi skoraj 500-letne osmanske vladavine na Kosovu, čeprav je kosovska folklora ohranila svojo izvirnost in zglednost.<ref>{{cite book|last=Knaus, Warrander|first=Verena, Gail|title=Kosovo|year=2010|publisher=Brad Travel Guides|location=Kosovo|page=41}}</ref> Arheološke raziskave povedo, kako stara je ta tradicija in kako se je razvijala vzporedno z drugo tradicionalno glasbo na Balkanu. Korenine iz 5. stoletja pred našim štetjem so bile najdene v slikah na kamnih pevcev z inštrumenti. (Tam je znan portret "Panija", ki drži instrument, podoben flavti).<ref name="Kruta">{{cite book|last=Kruta|first=Beniamin|title=Vendi i polifonise shqiptare ne polifonike ballkanike|year=1990|publisher=Kultura Popullore|pages=13–14}}</ref> Umetniki sodobne glasbe Rita Ora, Dua Lipa in Era Istrefi so vse albanskega porekla in so za svojo glasbo dosegli mednarodno priznanje.<ref>{{cite web|title=Rita Ora|website=The Hollywood Reporter|url=https://www.hollywoodreporter.com/earshot/rita-ora-single-party-and-bullshit-jay-z-roc-nation-294871|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120501101740/http://www.hollywoodreporter.com/earshot/rita-ora-single-party-and-bullshit-jay-z-roc-nation-294871|archive-date=1 May 2012}}</ref> Eden od priznanih glasbenikov iz Prizrena je kitarist Petrit Çeku, dobitnik več mednarodnih nagrad.<ref>{{cite journal|title=Catalogue of the 3rd edition of Dam Festival}}</ref> Srbska glasba s Kosova predstavlja mešanico tradicionalne glasbe, ki je del širše balkanske tradicije, s svojim značilnim zvokom ter različnimi zahodnimi in turškimi vplivi. Srbske pesmi s Kosova so bile navdih za 12. pesemski venec skladatelja [[Stevan Mokranjac|Stevana Mokranjca]]. Večino srbske glasbe s Kosova je prevladovala cerkvena glasba z lastnim deležem zapete epske poezije. Srbski nacionalni instrument [[gusle]] se uporablja tudi na Kosovu. == Znane osebe == Najbolj znane osebe s Kosova so pevke [[Rita Ora]], [[Ava Max]], [[Dua Lipa]] in [[Bebe Rexha]] ter nogometaši [[Adnan Januzaj]], [[Xherdan Shaqiri]], [[Valon Behrami]] in [[Granit Xhaka]]. == Glej tudi == *[[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008]] *[[Kosovski parlament]] *[[seznam kosovskih politikov]] *[[SAP Kosovo]] ==Opombe== {{notelist}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons|Kosova - Косово и Метохија}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/mednarodna_obzorja/kosovo/ Dokumentarec RTV Slovenija Mednarodna Obzorja - Kosovo] * [http://www.newkosovareport.com New Kosova Report - Kosovo News and Views Portal] {{CEFTA}} {{Države Evrope|naslov=Države Evrope}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 2008]] [[Kategorija:Kosovo|*]] q1uud7cjtomalzlmq1dthrb5dq2ddmv 0 78229 5728505 5181109 2022-08-07T10:22:38Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na ustanove posvečenega življenja ([[katoliški cerkveni redovi]], verske kongregacije, sekularne ustanove,...) in na [[Družba apostolskega življenja|Družbo apostolskega življenja]] (ukvarja se z vodenjem, disciplino, študijem, dobrinami, pravicami in privilegiji). Sama kongregacija izvira iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] [[27. maj]]a [[1586]]. == Prefekti == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] {{normativna kontrola}} r1ayobfdgb57f8cbney0xs6i8z11ntg 5728535 5728505 2022-08-07T11:21:29Z Shabicht 3554 Shabicht je premaknil stran [[Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] na [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]]: Letopis Cerkev na Slovenskem (1971) wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na ustanove posvečenega življenja ([[katoliški cerkveni redovi]], verske kongregacije, sekularne ustanove,...) in na [[Družba apostolskega življenja|Družbo apostolskega življenja]] (ukvarja se z vodenjem, disciplino, študijem, dobrinami, pravicami in privilegiji). Sama kongregacija izvira iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] [[27. maj]]a [[1586]]. == Prefekti == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] {{normativna kontrola}} r1ayobfdgb57f8cbney0xs6i8z11ntg 5728538 5728535 2022-08-07T11:24:11Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za redovne in podobne družbe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na ustanove posvečenega življenja ([[katoliški cerkveni redovi]], verske kongregacije, sekularne ustanove,...) in na [[Družba apostolskega življenja|Družbo apostolskega življenja]] (ukvarja se z vodenjem, disciplino, študijem, dobrinami, pravicami in privilegiji). Sama kongregacija izvira iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] [[27. maj]]a [[1586]]. == Prefekti == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] {{normativna kontrola}} nvpsce6109a9n35za4whzy27995gh2d 5728539 5728538 2022-08-07T11:24:53Z Shabicht 3554 /* Prefekti */ wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za redovne in podobne družbe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na ustanove posvečenega življenja ([[katoliški cerkveni redovi]], verske kongregacije, sekularne ustanove,...) in na [[Družba apostolskega življenja|Družbo apostolskega življenja]] (ukvarja se z vodenjem, disciplino, študijem, dobrinami, pravicami in privilegiji). Sama kongregacija izvira iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] [[27. maj]]a [[1586]]. == Prefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] {{normativna kontrola}} 9zzqpugmsw1pa3i5jvpz0vtiyarw0dp 5728540 5728539 2022-08-07T11:25:57Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za redovne in podobne družbe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'')<ref>{{navedi knjigo |author= |year= |title= |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na ustanove posvečenega življenja ([[katoliški cerkveni redovi]], verske kongregacije, sekularne ustanove,...) in na [[Družba apostolskega življenja|Družbo apostolskega življenja]] (ukvarja se z vodenjem, disciplino, študijem, dobrinami, pravicami in privilegiji). Sama kongregacija izvira iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] [[27. maj]]a [[1586]]. == Prefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] {{normativna kontrola}} lx2vkqp4zu5zli2zfcf7emsai7ulr15 5728543 5728540 2022-08-07T11:28:29Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za redovne in podobne družbe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'')<ref>{{navedi knjigo |author= |year= |title= |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na ustanove posvečenega življenja ([[katoliški cerkveni redovi]], verske kongregacije, sekularne ustanove,...) in na [[Družba apostolskega življenja|Družbo apostolskega življenja]] (ukvarja se z vodenjem, disciplino, študijem, dobrinami, pravicami in privilegiji). Sama kongregacija izvira iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] [[27. maj]]a [[1586]]. == Prefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] {{normativna kontrola}} hnkidgzhmx4yzjms0b34b9wpnwhn6lh 5728544 5728543 2022-08-07T11:31:16Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za redovne in podobne družbe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'')<ref>{{navedi knjigo |author=Reven, Zdravko |year=1971 |title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=12}}</ref> je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na ustanove posvečenega življenja ([[katoliški cerkveni redovi]], verske kongregacije, sekularne ustanove,...) in na [[Družba apostolskega življenja|Družbo apostolskega življenja]] (ukvarja se z vodenjem, disciplino, študijem, dobrinami, pravicami in privilegiji). Sama kongregacija izvira iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] [[27. maj]]a [[1586]]. == Prefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] {{normativna kontrola}} 4r6lourvf4rnv4dxucq8ri39aymw11s 5728546 5728544 2022-08-07T11:32:18Z Shabicht 3554 /* Ukinitev */ wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za redovne in podobne družbe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae'')<ref>{{navedi knjigo |author=Reven, Zdravko |year=1971 |title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=12}}</ref> je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na ustanove posvečenega življenja ([[katoliški cerkveni redovi]], verske kongregacije, sekularne ustanove,...) in na [[Družba apostolskega življenja|Družbo apostolskega življenja]] (ukvarja se z vodenjem, disciplino, študijem, dobrinami, pravicami in privilegiji). Sama kongregacija izvira iz ''Sveta kongregacija za svetovanje o regularnih'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] [[27. maj]]a [[1586]]. == Prefekti ([[Kardinal|kardinali]]) == * [[Girolamo Maria Gotti]], OCD (1899-1902) * [[José Calasanz Vives Tutó]], OFMCap (1908-1913) * [[Ottavio Cagiano de Azevedo]] (1913-1915) * [[Domenico Serafini]], OSB (1916) * [[Diomede Falconio]], OFM (1916-1917) * [[Giulio Tonti]] (1917-1918) * [[Raffaele Scapinelli di Léguigno]] (1918-1920) * [[Teodoro Valfre di Bonzo]] (1920-1922) * [[Camillo Laurenti]] (1922-1928) * [[Alexis-Henri-Marie Lépicier]], OSM (1928-1935) * [[Vincenzo LaPuma]] (1935-1943) * [[Luigi Lavitrano]] (1945-1950) * [[Clemente Micara]] (1950-1953) * [[Valerio Valeri]] (1953-1963) * [[Ildebrando Antoniutti]] (1963-1973) * [[Arturo Tabera Araoz]] (1973-1975) * [[Eduardo Francisco Pironio]] (pro-prefekt 1975-1976, prefekt 1976-1984) * [[Jean Jérôme Hamer]], OP (pro-prefekt 1984-1985, prefekt 1985-1992) * [[Eduardo Martínez Somalo]] (1992-2004) * [[Franc Rode]], CM (2004-2010) * [[João Bráz de Aviz]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] {{normativna kontrola}} 37h9zb84mecahz7demdzz72sv08tfom 0 78231 5728504 5728060 2022-08-07T10:21:46Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za vzhodne Cerkve''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus'') je bila kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], odgovorna za odnose s katoliškimi cerkvami na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Pomagala jim z razvojem, pri zaščiti njihovih pravic in jih povezovala v celotno organizacijo [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Delovala je na področju [[Egipt]]a, [[Sinajski polotok|Sinajskega polotoka]], [[Eritreja|Eritreje]], [[Etiopija|Etiopije]], [[Albanija|Albanije]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Ciper|Cipra]], [[Grčija|Grčije]], [[Iran]]a, [[Irak]]a, [[Libanon]]a, [[Palestina|Palestine]], [[Sirija|Sirije]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Turčija|Turčije]]. Sama kongregacija izvira iz ''Congregatio de Propaganda Fide pro negotiis ritus orientalis'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IX.]] [[6. januar]]ja [[1862]]. == Prefekti == * [[Nicolò Marini]] (1917-1922) * [[Giovanni Tacci Porcelli]] (1922-1927) * [[Luigi Sincero]] (1927-1936) * [[Eugène Tisserant]] (1936-1959) * [[Amleto Giovanni Cicognani]] (1959-1961) * [[Gabriel Acacius Coussa]] (proprefekt 1961, prefekt 1962) * [[Gustavo Testa]] (1962-1968) * [[Maximilien de Furstenberg]] (1968-1973) * [[Paul-Pierre Philippe]] (1973-1980) * [[Wladyslaw Rubin]] (1980-1985) * [[Duraisamy Simon Lourdusamy]] (1985-1991) * [[Achille Silvestrini]] (1991-2000) * [[Ignace Daoud]] (2000-2007) * [[Leonardo Sandri]] (2007-danes) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Orientalske cerkve]] [[Kategorija:Orientalske katoliške cerkve]] {{normativna kontrola}} mcb2p4rdb7p1vqyf9rchf4nnf740rk6 5728513 5728504 2022-08-07T10:32:10Z Shabicht 3554 /* Ukinitev */ wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za vzhodne Cerkve''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus'') je bila kongregacija [[Rimska kurija|Rimske kurije]], odgovorna za odnose s katoliškimi cerkvami na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Pomagala jim z razvojem, pri zaščiti njihovih pravic in jih povezovala v celotno organizacijo [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Delovala je na področju [[Egipt]]a, [[Sinajski polotok|Sinajskega polotoka]], [[Eritreja|Eritreje]], [[Etiopija|Etiopije]], [[Albanija|Albanije]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Ciper|Cipra]], [[Grčija|Grčije]], [[Iran]]a, [[Irak]]a, [[Libanon]]a, [[Palestina|Palestine]], [[Sirija|Sirije]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Turčija|Turčije]]. Sama kongregacija izvira iz ''Congregatio de Propaganda Fide pro negotiis ritus orientalis'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IX.]] [[6. januar]]ja [[1862]]. == Prefekti == * [[Nicolò Marini]] (1917-1922) * [[Giovanni Tacci Porcelli]] (1922-1927) * [[Luigi Sincero]] (1927-1936) * [[Eugène Tisserant]] (1936-1959) * [[Amleto Giovanni Cicognani]] (1959-1961) * [[Gabriel Acacius Coussa]] (proprefekt 1961, prefekt 1962) * [[Gustavo Testa]] (1962-1968) * [[Maximilien de Furstenberg]] (1968-1973) * [[Paul-Pierre Philippe]] (1973-1980) * [[Wladyslaw Rubin]] (1980-1985) * [[Duraisamy Simon Lourdusamy]] (1985-1991) * [[Achille Silvestrini]] (1991-2000) * [[Ignace Daoud]] (2000-2007) * [[Leonardo Sandri]] (2007-danes) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Vzhodne Cerkve]] {{normativna kontrola}} hb6p13wxpzm1a6au3xp82mncgk7d1px 0 78232 5728503 5181111 2022-08-07T10:21:00Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za škofe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Episcopis'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za selekcijo novih [[škof]]ov, nakar njihove predloge potrdi [[papež]]. Kongregacija izvira iz ''Kongregacije za postavitev cerkva in konsistorialnih oskrb'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588. == Prefekti == * [[Gaetano de Lai]] (1908-1928) * [[Carlo Perosi]] (1928-1930) * [[Raffaele Carlo Rossi]] (1930-1948) * [[Adeodato Giovanni Piazza]] (1948-1957) * [[Marcello Mimmi]] (1957-1961) * [[Carlo Confalonieri]] (1961-1973) * [[Sebastiano Baggio]] (1973-1984) * [[Bernardin Gantin]] (1984-1998) * [[Lucas Moreira Neves]] (1998-2000) * [[Giovanni Battista Re]] (2000-2010) * [[Marc Oullet]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Škofje]] {{normativna kontrola}} jssuxy0olddyl3dd9bt9i3g1rd2mcga 5728541 5728503 2022-08-07T11:27:50Z Shabicht 3554 /* Ukinitev */ wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za škofe''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Episcopis'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za selekcijo novih [[škof]]ov, nakar njihove predloge potrdi [[papež]]. Kongregacija izvira iz ''Kongregacije za postavitev cerkva in konsistorialnih oskrb'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588. == Prefekti == * [[Gaetano de Lai]] (1908-1928) * [[Carlo Perosi]] (1928-1930) * [[Raffaele Carlo Rossi]] (1930-1948) * [[Adeodato Giovanni Piazza]] (1948-1957) * [[Marcello Mimmi]] (1957-1961) * [[Carlo Confalonieri]] (1961-1973) * [[Sebastiano Baggio]] (1973-1984) * [[Bernardin Gantin]] (1984-1998) * [[Lucas Moreira Neves]] (1998-2000) * [[Giovanni Battista Re]] (2000-2010) * [[Marc Oullet]] (2010-) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Škofje]] {{normativna kontrola}} njr72j3oxtal3uqddjni1iwjeevai6e 0 78235 5728502 5181105 2022-08-07T10:20:14Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Beniamino Stella.jpg|thumb|right|230px|Prefekt Beniamino Stella]] '''Kongregacija za kler''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e ter skrbi za versko vzgojo [[rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Sama [[kongregacija]] izvira iz ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] 85zzmf5mzyc5tfc2ttj6flq84ixedxx 5728511 5728502 2022-08-07T10:29:48Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Beniamino Stella.jpg|thumb|right|230px|Prefekt Beniamino Stella]] '''Kongregacija za kler''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e ter skrbi za versko vzgojo [[rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Sama [[kongregacija]] izvira iz ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{ikona en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] e5bjqcaxzyrteyw3zfcedaw39to4qxq 5728512 5728511 2022-08-07T10:30:25Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Beniamino Stella.jpg|thumb|right|230px|Prefekt Beniamino Stella]] '''Kongregacija za kler''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki je zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e ter skrbi za versko vzgojo [[rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Sama [[kongregacija]] izvira iz ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] gzqr59s7sc75qzi5ub7xlo7bther1w0 5728547 5728512 2022-08-07T11:37:30Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki [[Slika:Beniamino Stella.jpg|thumb|right|230px|Prefekt Beniamino Stella]] '''Kongregacija za kler''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je bila [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e. Sama [[kongregacija]] izvira iz ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] 0o124wz1vm2h8brh2ritdyzfez17e5n 5728552 5728547 2022-08-07T11:47:49Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za duhovščino | native_name = Congregatio pro Clericis | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = , sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za duhovščino | headquarters = Piazza Pio XX 3<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za duhovščino''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je bila [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e. Sama [[kongregacija]] izvira iz ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] m0pligcfz09t71kqqonyfh7stajgybb 5728553 5728552 2022-08-07T11:48:51Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za duhovščino | native_name = Congregatio pro Clericis | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 2. avgust 1546 | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za duhovščino | headquarters = Piazza Pio XX 3<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za duhovščino''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je bila [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e. Sama [[kongregacija]] izvira iz ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] f82tva0uqst2k21khkqf2mo0ccgc933 5728554 5728553 2022-08-07T11:49:55Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za duhovščino | native_name = Congregatio pro Clericis | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 2. avgust 1546 | preceding1 =Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za duhovščino | headquarters = Piazza Pio XX 3<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za duhovščino''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je bila [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e. Sama [[kongregacija]] izvira iz ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] 10h7r729mjzmfkid2ahmmqpaaqm99b0 5728556 5728554 2022-08-07T11:51:31Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za duhovščino | native_name = Congregatio pro Clericis | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 2. avgust 1546 | preceding1 = Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za duhovščino | headquarters = Piazza Pio XX 3<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za duhovščino''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je bila [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e. Sama [[kongregacija]] izvira iz ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] pwi9z7hc93jnx845im18qvkyg7sety2 5728557 5728556 2022-08-07T11:53:24Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za duhovščino | native_name = Congregatio pro Clericis | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 2. avgust 1546 | preceding1 = Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za duhovščino | headquarters = Piazza Pio XX 3<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za duhovščino''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je bila [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e. Sama [[kongregacija]] izvira iz ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] gwgtmcoqz057auyefzhmutznpwqyo04 5728558 5728557 2022-08-07T11:54:50Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za duhovščino | native_name = Congregatio pro Clericis | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo delle Congregazioni, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 2. avgust 1546 | preceding1 = Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za duhovščino | headquarters = Piazza Pio XX 3<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za duhovščino''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je bila [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e. Sama [[kongregacija]] izvira iz ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] lfalybe4bqs3c3ns4ph99gyg7rg1sij 5728559 5728558 2022-08-07T11:56:52Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za duhovščino | native_name = Congregatio pro Clericis | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Kongregacija]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo delle Congregazioni, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 2. avgust 1546 | preceding1 = Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za duhovščino | headquarters = Piazza Pio XX 3<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za duhovščino''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Clericis'') je bila [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], zadolžena za vse zadeve, ki se nanašajo na [[duhovnik]]e in [[diakon]]e. Sama [[kongregacija]] izvira iz ''Sacra Congregatio Cardinalium Concilii Tridentini interpretum'', ki jo je ustanovil [[papež Pij IV.]] 2. avgusta 1546. Do leta 1967 je bila znana tudi kot ''Sveta kongregacija Sveta''. ==Prefekti== * [[Karl Borromeus]] (1564-1565) * [[Francesco Alciati]] (1565-1580) * [[Filippo Boncompagni]] (1580-1586) * [[Antonio Carafa]] (1586-1591) * [[Girolamo Mattei]] (1591-1603) * [[Paolo Emilio Zacchia]] (1604-1605) * [[Francesco Maria Bourbon del Monte]] (1606-1616) * [[Orazio Lancellottti]] (1616-1620) * [[Roberto Ubaldini]] (1621-1623) * [[Cosmo de Torres]] (1623-1626) * [[Bonifacio Bevilacqua]] (1626-1627) * [[Frabrizio Verospi]] (1627-1639) * [[Giovanni Battista Pamphili]] (1639-1644) * [[Francesco Cennini]] (1644-1645) * [[Pier Luigi Carafa]] (1645-1655) * [[Francesco Paolucci]] (1657-1661) * [[Giulio Sacchetti]] (1661-1663) * [[Angelo Celsi]] (1664-1671) * [[Paluzzo Altieri]] (1671-1672) * [[Vincenzo Maria Orsini]] (1673-1675) * [[Federico Baldeschi Colonna]] (1675-1691) * [[Galeazzo Marescotti]] (1692-1695) * [[Giuseppe Sacripanti]] (1696-1700) * [[Bandino Panciati]] (1700-1718) * [[Pietro Marcellino Corradini]] (1718-1721) * [[Curzio Origo]] (1721-1737) * [[Antonio Saverio Gentili]] (1737-1753) * [[Mario Millini]] (1753-1756) * [[Gian Giacomo Millo]] (1756-1757) * [[Clemente Argenvilliers]] (1757-1758) * [[Ferinando Maria De Rossi]] (1759-1775) * [[Carlo Vittorio Amedeo Delle Lanze]] (1775-1784) * [[Guglielmo Pallotta]] (1785-1795) * [[Tommaso Antici]] (1795-1798) * [[Filippo Carandini]] (1800-1810) * [[Giulio Gabrielli]] (1814-1820) * [[Emanuele De Gregorio]] (1820-1834) * [[Vincenzo Macchi]] (1834-1841) * [[Paolo Polidori]] (1841-1847) * [[Pietro Ostini]] (1847-1849) * [[Angelo Mai]] (1851-1853) * [[Antonio Maria Cagiano de Azevedo]] (1853-1860) * [[Prospero Caterini]] (1860-1881) * [[Lorenzo Nina]] (1881-1885) * [[Luigi Serafini]] (1885-1893) * [[Angelo Di Pietro]] (1893-1902) * [[Vincenzo Vannutelli]] (1902-1908) * [[Casimiro Gennari]] (1908-1914) * [[Francesco de Paola Casetta]] (1914-1919) * [[Donato Sbarretti]] (1919-1930) * [[Giulio Serafini]] (1930-1938) * [[Luigi Maglione]] (1938-1939) * [[Francesco Marmaggi]] (1939-1949) * [[Giuseppe Bruno]] (1949-1954) * [[Pietro Ciriaci]] (1954-1966) * [[Jean-Marie Villot]] (1967-1969) * [[John Joseph Wright]] (1969-1979) * [[Silvio Oddi]] (1979-1986) * [[Antonio Innocenti]] (1986-1991) * [[Jose Tomas Sanchez]] (1991-1996) * [[Darío Castrillón Hoyos]] (pro-prefekt 1996-1998, prefekt 1998-2006) * [[Cláudio Hummes]] (2006-2010) * [[Mauro Piacenza]] (2010-2013) * [[Beniamino Stella]] (2013-''danes'') ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Kler]] rv1p6jtd2o4cz1sozvtm427yg2aov6s 0 78236 5728129 5181115 2022-08-06T14:23:22Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za zadeve svetnikov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Causis Sanctorum'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki nadzira celoten proces razglašanja novih [[svetnik]]ov; tako vodi [[kanonizacija|kanonizacijo]] in [[beatifikacija|beatifikacijo]]. Vse zaključene procese nato predložijo [[papež]]u, ki se nato odloči ali bo oz. ne bo razglasil svetnika oz. [[blaženi|blaženega]]. Sama kongregacija izvira iz ''Svete kongregacije za zakramente'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588 s [[papeška bula|papeško bulo]] ''[[Immensa Aeterni Dei]]''. [[Papež Pavel VI.]] je 8. maja 1969 izdal [[apostolska konstitucija|apostolsko konsistucijo]] ''Sacra Rituum Congregatio'', ki je razdelila to kongregacijo na dve novi – [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]] in Kongregacijo za zadeve svetnikov. {{kanonizacija}} ==Prefekti== * [[Paolo Bertoli]] (1969–1973) * [[Luigi Raimondi]] (1973–1975) * [[Corrado Bafile]] (1976–1980) * [[Pietro Palazzini]] (1980–1988) * [[Angelo Felici]] (1988–1995) * [[Alberto Bovone]] (pro-prefekt 1995–1998, prefekt 1998) * [[José Saraiva Martins]] (1998–2008) * [[Angelo Amato]] (2008–2018) *[[Giovanni Angelo Becciu]] (2018–) [[Kategorija:Svetništvo]] [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Zadeve svetnikov]] {{normativna kontrola}} 4xhwi93nfaqhqxw5ti93k23g14bbpp6 5728131 5728129 2022-08-06T14:23:42Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za zadeve svetnikov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Causis Sanctorum'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki nadzira celoten proces razglašanja novih [[svetnik]]ov; tako vodi [[kanonizacija|kanonizacijo]] in [[beatifikacija|beatifikacijo]]. Vse zaključene procese nato predložijo [[papež]]u, ki se nato odloči ali bo oz. ne bo razglasil svetnika oz. [[blaženi|blaženega]]. Sama kongregacija izvira iz ''Svete kongregacije za zakramente'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588 s [[papeška bula|papeško bulo]] ''[[Immensa Aeterni Dei]]''. [[Papež Pavel VI.]] je 8. maja 1969 izdal [[apostolska konstitucija|apostolsko konstistucijo]] ''Sacra Rituum Congregatio'', ki je razdelila to kongregacijo na dve novi – [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]] in Kongregacijo za zadeve svetnikov. {{kanonizacija}} ==Prefekti== * [[Paolo Bertoli]] (1969–1973) * [[Luigi Raimondi]] (1973–1975) * [[Corrado Bafile]] (1976–1980) * [[Pietro Palazzini]] (1980–1988) * [[Angelo Felici]] (1988–1995) * [[Alberto Bovone]] (pro-prefekt 1995–1998, prefekt 1998) * [[José Saraiva Martins]] (1998–2008) * [[Angelo Amato]] (2008–2018) *[[Giovanni Angelo Becciu]] (2018–) [[Kategorija:Svetništvo]] [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Zadeve svetnikov]] {{normativna kontrola}} 3yv0ld124urtmrrbpay62wvm4w4zt5s 5728506 5728131 2022-08-07T10:23:20Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za zadeve svetnikov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Causis Sanctorum'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki nadzira celoten proces razglašanja novih [[svetnik]]ov; tako vodi [[kanonizacija|kanonizacijo]] in [[beatifikacija|beatifikacijo]]. Vse zaključene procese nato predložijo [[papež]]u, ki se nato odloči ali bo oz. ne bo razglasil svetnika oz. [[blaženi|blaženega]]. Sama kongregacija izvira iz ''Svete kongregacije za zakramente'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588 s [[papeška bula|papeško bulo]] ''[[Immensa Aeterni Dei]]''. [[Papež Pavel VI.]] je 8. maja 1969 izdal [[apostolska konstitucija|apostolsko konstistucijo]] ''Sacra Rituum Congregatio'', ki je razdelila to kongregacijo na dve novi – [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]] in Kongregacijo za zadeve svetnikov. {{kanonizacija}} ==Prefekti== * [[Paolo Bertoli]] (1969–1973) * [[Luigi Raimondi]] (1973–1975) * [[Corrado Bafile]] (1976–1980) * [[Pietro Palazzini]] (1980–1988) * [[Angelo Felici]] (1988–1995) * [[Alberto Bovone]] (pro-prefekt 1995–1998, prefekt 1998) * [[José Saraiva Martins]] (1998–2008) * [[Angelo Amato]] (2008–2018) *[[Giovanni Angelo Becciu]] (2018–) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> [[Kategorija:Svetništvo]] [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Zadeve svetnikov]] {{normativna kontrola}} af2bkqr9e13jb5i8ocyhsc8pft51668 5728514 5728506 2022-08-07T10:32:52Z Shabicht 3554 /* Ukinitev */ wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za zadeve svetnikov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Causis Sanctorum'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki nadzira celoten proces razglašanja novih [[svetnik]]ov; tako vodi [[kanonizacija|kanonizacijo]] in [[beatifikacija|beatifikacijo]]. Vse zaključene procese nato predložijo [[papež]]u, ki se nato odloči ali bo oz. ne bo razglasil svetnika oz. [[blaženi|blaženega]]. Sama kongregacija izvira iz ''Svete kongregacije za zakramente'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588 s [[papeška bula|papeško bulo]] ''[[Immensa Aeterni Dei]]''. [[Papež Pavel VI.]] je 8. maja 1969 izdal [[apostolska konstitucija|apostolsko konstistucijo]] ''Sacra Rituum Congregatio'', ki je razdelila to kongregacijo na dve novi – [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]] in Kongregacijo za zadeve svetnikov. {{kanonizacija}} ==Prefekti== * [[Paolo Bertoli]] (1969–1973) * [[Luigi Raimondi]] (1973–1975) * [[Corrado Bafile]] (1976–1980) * [[Pietro Palazzini]] (1980–1988) * [[Angelo Felici]] (1988–1995) * [[Alberto Bovone]] (pro-prefekt 1995–1998, prefekt 1998) * [[José Saraiva Martins]] (1998–2008) * [[Angelo Amato]] (2008–2018) *[[Giovanni Angelo Becciu]] (2018–) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Svetništvo]] [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Zadeve svetnikov]] {{normativna kontrola}} t6m0ujcu1mpu7ovb2gltf10cz90u8ie 5728548 5728514 2022-08-07T11:39:08Z Shabicht 3554 /* Prefekti */ wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za zadeve svetnikov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Causis Sanctorum'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki nadzira celoten proces razglašanja novih [[svetnik]]ov; tako vodi [[kanonizacija|kanonizacijo]] in [[beatifikacija|beatifikacijo]]. Vse zaključene procese nato predložijo [[papež]]u, ki se nato odloči ali bo oz. ne bo razglasil svetnika oz. [[blaženi|blaženega]]. Sama kongregacija izvira iz ''Svete kongregacije za zakramente'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588 s [[papeška bula|papeško bulo]] ''[[Immensa Aeterni Dei]]''. [[Papež Pavel VI.]] je 8. maja 1969 izdal [[apostolska konstitucija|apostolsko konstistucijo]] ''Sacra Rituum Congregatio'', ki je razdelila to kongregacijo na dve novi – [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]] in Kongregacijo za zadeve svetnikov. {{kanonizacija}} ==Prefekti== * [[Paolo Bertoli]] (1969–1973) * [[Luigi Raimondi]] (1973–1975) * [[Corrado Bafile]] (1976–1980) * [[Pietro Palazzini]] (1980–1988) * [[Angelo Felici]] (1988–1995) * [[Alberto Bovone]] (pro-prefekt 1995–1998, prefekt 1998) * [[José Saraiva Martins]] (1998–2008) * [[Angelo Amato]] (2008–2018) *[[Giovanni Angelo Becciu]] (2018–) * [[Marcello Semeraro]] ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Svetništvo]] [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Zadeve svetnikov]] {{normativna kontrola}} 4yivsps6fha08wwp1rqvr0efy6q3maj 5728549 5728548 2022-08-07T11:40:13Z Shabicht 3554 /* Prefekti */ wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za zadeve svetnikov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Causis Sanctorum'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki nadzira celoten proces razglašanja novih [[svetnik]]ov; tako vodi [[kanonizacija|kanonizacijo]] in [[beatifikacija|beatifikacijo]]. Vse zaključene procese nato predložijo [[papež]]u, ki se nato odloči ali bo oz. ne bo razglasil svetnika oz. [[blaženi|blaženega]]. Sama kongregacija izvira iz ''Svete kongregacije za zakramente'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588 s [[papeška bula|papeško bulo]] ''[[Immensa Aeterni Dei]]''. [[Papež Pavel VI.]] je 8. maja 1969 izdal [[apostolska konstitucija|apostolsko konstistucijo]] ''Sacra Rituum Congregatio'', ki je razdelila to kongregacijo na dve novi – [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]] in Kongregacijo za zadeve svetnikov. {{kanonizacija}} ==Prefekti== * [[Paolo Bertoli]] (1969–1973) * [[Luigi Raimondi]] (1973–1975) * [[Corrado Bafile]] (1976–1980) * [[Pietro Palazzini]] (1980–1988) * [[Angelo Felici]] (1988–1995) * [[Alberto Bovone]] (pro-prefekt 1995–1998, prefekt 1998) * [[José Saraiva Martins]] (1998–2008) * [[Angelo Amato]] (2008–2018) *[[Giovanni Angelo Becciu]] (2018–) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Svetništvo]] [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Zadeve svetnikov]] {{normativna kontrola}} t6m0ujcu1mpu7ovb2gltf10cz90u8ie 5728550 5728549 2022-08-07T11:41:28Z Shabicht 3554 /* Prefekti */ wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za zadeve svetnikov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Causis Sanctorum'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki nadzira celoten proces razglašanja novih [[svetnik]]ov; tako vodi [[kanonizacija|kanonizacijo]] in [[beatifikacija|beatifikacijo]]. Vse zaključene procese nato predložijo [[papež]]u, ki se nato odloči ali bo oz. ne bo razglasil svetnika oz. [[blaženi|blaženega]]. Sama kongregacija izvira iz ''Svete kongregacije za zakramente'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588 s [[papeška bula|papeško bulo]] ''[[Immensa Aeterni Dei]]''. [[Papež Pavel VI.]] je 8. maja 1969 izdal [[apostolska konstitucija|apostolsko konstistucijo]] ''Sacra Rituum Congregatio'', ki je razdelila to kongregacijo na dve novi – [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]] in Kongregacijo za zadeve svetnikov. {{kanonizacija}} ==Prefekti== * [[Paolo Bertoli]] (1969–1973) * [[Luigi Raimondi]] (1973–1975) * [[Corrado Bafile]] (1976–1980) * [[Pietro Palazzini]] (1980–1988) * [[Angelo Felici]] (1988–1995) * [[Alberto Bovone]] (pro-prefekt 1995–1998, prefekt 1998) * [[José Saraiva Martins]] (1998–2008) * [[Angelo Amato]] (2008–2018) * [[Giovanni Angelo Becciu]] (2018–?) * [[Marcello Semeraro]] ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Svetništvo]] [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Zadeve svetnikov]] {{normativna kontrola}} 7fiid63hxgxupy6jlvrwogaspscz7vq 5728551 5728550 2022-08-07T11:42:27Z Shabicht 3554 /* Prefekti */ wikitext text/x-wiki '''Kongregacija za zadeve svetnikov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Causis Sanctorum'') je [[kongregacija Rimske kurije|kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki nadzira celoten proces razglašanja novih [[svetnik]]ov; tako vodi [[kanonizacija|kanonizacijo]] in [[beatifikacija|beatifikacijo]]. Vse zaključene procese nato predložijo [[papež]]u, ki se nato odloči ali bo oz. ne bo razglasil svetnika oz. [[blaženi|blaženega]]. Sama kongregacija izvira iz ''Svete kongregacije za zakramente'', ki jo je ustanovil [[papež Sikst V.]] 22. januarja 1588 s [[papeška bula|papeško bulo]] ''[[Immensa Aeterni Dei]]''. [[Papež Pavel VI.]] je 8. maja 1969 izdal [[apostolska konstitucija|apostolsko konstistucijo]] ''Sacra Rituum Congregatio'', ki je razdelila to kongregacijo na dve novi – [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]] in Kongregacijo za zadeve svetnikov. {{kanonizacija}} ==Prefekti== * [[Paolo Bertoli]] (1969–1973) * [[Luigi Raimondi]] (1973–1975) * [[Corrado Bafile]] (1976–1980) * [[Pietro Palazzini]] (1980–1988) * [[Angelo Felici]] (1988–1995) * [[Alberto Bovone]] (pro-prefekt 1995–1998, prefekt 1998) * [[José Saraiva Martins]] (1998–2008) * [[Angelo Amato]] (2008–2018) * [[Giovanni Angelo Becciu]] (2018–?) * [[Marcello Semeraro]] <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Svetništvo]] [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije|Zadeve svetnikov]] {{normativna kontrola}} jugf7o0q0tvcmf8iu14zgniq70nzelh 14 78237 5728466 466035 2022-08-07T09:27:56Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o nekdanjih [[kongregacija Rimske kurije|kongregacijah Rimske kurije]]. [[Kategorija:Rimska kurija]] isqqiye4f7zkoszvkt9r8vrx2hom3o5 10 78858 5728223 5449986 2022-08-06T17:45:06Z A09090091 188929 A09090091 je premaknil stran [[Predloga:ItalianPrimeMinisters]] na [[Predloga:Predsedniki vlade Italije]]: slo. wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = ItalianPrimeMinisters |title = [[Predsednik vlade Italije|Predsedniki vlade Italije]] |listclass = hlist |image = <span style="position:relative; bottom:1px; left:3px;">[[Slika:Lesser_coat_of_arms_of_the_Kingdom_of_Italy_(1890).svg|42px]]</span><br/>[[Slika:Italy-Emblem.svg|50px]] |groupstyle = line-height:11pt; |group1 = [[Kraljevina Italija]] |list1 = * [[Camillo Benso di Cavour|Cavour]] * [[Bettino Ricasoli|Ricasoli]] * [[Urbano Rattazzi|Rattazzi]] * [[Luigi Carlo Farini|Farini]] * [[Marco Minghetti|Minghetti]] * [[Alfonso Ferrero La Marmora|La Marmora]] * [[Bettino Ricasoli|Ricasoli]] * [[Urbano Rattazzi|Rattazzi]] * [[Federico Luigi, Conte Menabrea|Menabrea]] * [[Giovanni Lanza|Lanza]] * [[Marco Minghetti|Minghetti]] * [[Agostino Depretis|Depretis]] * [[Benedetto Cairoli|Cairoli]] * [[Agostino Depretis|Depretis]] * [[Benedetto Cairoli|Cairoli]] * [[Agostino Depretis|Depretis]] * [[Francesco Crispi|Crispi]] * [[Antonio Starabba, Marchese di Rudini|Starrabba]] * [[Giovanni Giolitti|Giolitti]] * [[Francesco Crispi|Crispi]] * [[Antonio Starabba, Marchese di Rudini|Starrabba]] * [[Luigi Pelloux|Pelloux]] * [[Giuseppe Saracco|Saracco]] * [[Giuseppe Zanardelli|Zanardelli]] * [[Giovanni Giolitti|Giolitti]] * [[Tommaso Tittoni|Tittoni]] * [[Alessandro Fortis|Fortis]] * [[Sidney Sonnino|Sonnino]] * [[Giovanni Giolitti|Giolitti]] * [[Sidney Sonnino|Sonnino]] * [[Luigi Luzzatti|Luzzatti]] * [[Giovanni Giolitti|Giolitti]] * [[Antonio Salandra|Salandra]] * [[Paolo Boselli|Boselli]] * [[Vittorio Emanuele Orlando|Orlando]] * [[Francesco Saverio Nitti|Nitti]] * [[Giovanni Giolitti|Giolitti]] * [[Ivanoe Bonomi|Bonomi]] * [[Luigi Facta|Facta]] * [[Benito Mussolini|Mussolini]] * [[Pietro Badoglio|Badoglio]] * [[Ivanoe Bonomi|Bonomi]] * [[Ferruccio Parri|Parri]] * [[Alcide De Gasperi|De Gasperi]] |group2 = [[Italija|Republika Italija]] |list2 = * [[Alcide De Gasperi|De Gasperi]] * [[Giuseppe Pella|Pella]] * [[Amintore Fanfani|Fanfani]] * [[Mario Scelba|Scelba]] * [[Antonio Segni|Segni]] * [[Adone Zoli|Zoli]] * [[Amintore Fanfani|Fanfani]] * [[Antonio Segni|Segni]] * [[Fernando Tambroni|Tambroni]] * [[Amintore Fanfani|Fanfani]] * [[Giovanni Leone|Leone]] * [[Aldo Moro|Moro]] * [[Giovanni Leone|Leone]] * [[Mariano Rumor|Rumor]] * [[Emilio Colombo|Colombo]] * [[Giulio Andreotti|Andreotti]] * [[Mariano Rumor|Rumor]] * [[Aldo Moro|Moro]] * [[Giulio Andreotti|Andreotti]] * [[Francesco Cossiga|Cossiga]] * [[Arnaldo Forlani|Forlani]] * [[Giovanni Spadolini|Spadolini]] * [[Amintore Fanfani|Fanfani]] * [[Bettino Craxi|Craxi]] * [[Amintore Fanfani|Fanfani]] * [[Giovanni Goria|Goria]] * [[Ciriaco de Mita|De Mita]] * [[Giulio Andreotti|Andreotti]] * [[Giuliano Amato|Amato]] * [[Carlo Azeglio Ciampi|Ciampi]] * [[Silvio Berlusconi|Berlusconi]] * [[Lamberto Dini|Dini]] * [[Romano Prodi|Prodi]] * [[Massimo D'Alema|D'Alema]] * [[Giuliano Amato|Amato]] * [[Silvio Berlusconi|Berlusconi]] * [[Romano Prodi|Prodi]] * [[Silvio Berlusconi|Berlusconi]] * [[Mario Monti|Monti]] * [[Enrico Letta|Letta]] * [[Matteo Renzi|Renzi]] * [[Paolo Gentiloni|Gentiloni]] * [[Giuseppe Conte|Conte]] * [[Mario Draghi|Draghi]] }}<noinclude>[[Kategorija:Politične predloge|{{PAGENAME}}]][[Kategorija:Zgodovinske predloge|{{PAGENAME}}]][[Kategorija:Predloge za Italijo|{{PAGENAME}}]] </noinclude> 06itid34kjdl134ubjyu1moz8f8uwr2 0 80288 5728445 5691730 2022-08-07T09:07:15Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dolina|photo=Jesenice2.jpg|photo_caption=Pogled na Zgornjesavsko dolino|country={{SLO}}|city1=[[Kranjska Gora]]|city2=[[Jesenice]]|type=Alpska rečna dolina|watercourses=[[Sava]]|orientation=Jugozahod|region_type=Pokrajina|region1=[[Alpska Slovenija]]|region2=[[Gorenjska]]|elevation_m=870-560}} '''Zgornjesavska dolina''' je [[alpska dolina|alpska]] [[dolina]], po kateri teče [[reka]] [[Sava Dolinka]]. Po [[Ivan Gams|Gamsovi]] ''pokrajinsko-ekološki členitvi [[Slovenija|Slovenije]]'' spada v [[Alpska Slovenija|Alpsko Slovenijo]]. V dolini so naselja Moste, Potoki, Blejska Dobrava, Lipce, Koroška Bela, Slovenski Javornik, Javorniški Rovt, Podkočna, Kočna, [[Jesenice]], Prihodi, Planina pod Golico, Plavški Rovt, [[Hrušica]], [[Dovje]], [[Mojstrana]], [[Belca]], [[Srednji Vrh, Kranjska Gora|Srednji Vrh]], [[Gozd Martuljek]], [[Kranjska Gora]], [[Rateče]] in [[Podkoren]]. == Geografija == Dolina se prične pri [[razvodje|razvodju]] v [[Rateče|Ratečah]] ([[n.m.v.]] 870 [[meter|m]]) in konča pri [[Moste|Mostah]] (n.m.v. 560 m). Je naravnogeografska meja med [[Julijske Alpe|Julijskimi Alpami]] in [[Karavanke|Karavankami]]. Nastala je na osnovi tektonskega preloma, ki poteka po sredi doline. Kasnejše [[geomorfološke oblike|geomorfološke oblike]] doline so v največji meri posledica delovanja [[reke|rek]] in [[ledenik|ledenikov]]. Z obeh pogorij se v dolino priključujejo številne druge manjše alpske doline. == Gospodarstvo == Včasih je bilo to področje znano po [[kmetijstvo|kmetijstvu]], toda danes prevladujeta [[industrija]] in [[turizem]]. == Urbanizem == Največji [[naselje|naselji]] v dolini sta [[Jesenice]] in [[Kranjska Gora]]. == Viri == * {{navedi knjigo |author1=[[Karel Natek]] |author2=[[Marjeta Natek]]|year=1998 |title=Slovenija: Geografska, zgodovinska, pravna, politična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije |publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga |isbn=86-11-15348-0 |cobiss=71395840 |pages=}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Upper Sava Valley|Zgornjesavska dolina}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Alpska Slovenija]] [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] {{si-geo-stub}} qqwciklhz2yija247bm5qk6g0uziq99 0 82801 5728141 4761462 2022-08-06T14:47:12Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|location=[[Beneška laguna]]|country={{ITA}}|map=Italija|image=Isola di Sant'Erasmo (Venezia) - Torre Massimiliana.jpg|image_caption=Maksimiljanova trdnjava}} '''Sant'Erasmo''' je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]], ki leži severno od otoka [[Lido]] in severovzhodno od [[Benetke|Benetk]]. Sam otok je bil [[pristanišče]], ki je bil priključen [[Murano|Muranu]] v 8. stoletju, danes pa se tu nahaja tržnica. Na otoku se nahajajo tudi ruševine ''Maksimilijanove trdnjave''. Okoli otoka poteka vsakoletna dirka s čolni. <gallery mode="packed"> Sant'Erasmo (island) Via delle Motte 45.458036, 12.407726.jpg|Kanali, rjave in ozki, otoka. Sant'Erasmo (island) Via delle Motte 45.455718, 12.402925.jpg|Artičoke nasadi </gallery> == Glej tudi == * [[seznam otokov Italije]] * [[seznam trdnjav v Italiji]] {{it-geo-stub}} {{Otoki Beneške lagune}} {{Portal-Vojaštvo}} [[Kategorija:Benetke]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Trdnjave v Italiji]] {{normativna kontrola}} tl46xtltj1n6kpe7txo0s774tzwq75k 3 85488 5728136 5728084 2022-08-06T14:31:59Z A09090091 188929 /* Rimska kurija */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) dskyzoyzk34w5ekeix8ewox04tte6ot 5728270 5728136 2022-08-06T19:21:12Z Shabicht 3554 /* Rimska kurija */ wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija dikasterija je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gra za najvišji upravni organ za določeno področje vKatoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, in opravim ustrezne preusmeritve. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) 6v6l57c6xp2p8tkos11r36qeowo6vzn 5728271 5728270 2022-08-06T19:22:03Z Shabicht 3554 /* Dikasterij */ wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija dikasterija je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gra za najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, ter opravim ustrezne preusmeritve. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) mnynhbq7106ypyxqv2dpralracc8n23 5728272 5728271 2022-08-06T19:22:36Z Shabicht 3554 /* Dikasterij */ wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija dikasterija je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gre za najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, ter opravim ustrezne preusmeritve. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) f9i9ufiy97syk2loem0u8okg3js7b5m 5728273 5728272 2022-08-06T19:23:41Z Shabicht 3554 /* Dikasterij */ wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija dikasterija je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gre za najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, ter opravim ustrezne povezave na nekdanje kongregacije. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) g10o1655ku17rzuefakfbck77w5x9dv 5728274 5728273 2022-08-06T19:24:44Z Shabicht 3554 /* Dikasterij */ wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija [[dikasterij|dikasterija]] je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gre za najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, ter opravim ustrezne povezave na nekdanje kongregacije. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) rpnm780r7bowr1kpw98i6nqgeplnjr8 5728290 5728274 2022-08-06T20:02:27Z A09090091 188929 /* Dikasterij */ Odgovor wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Dobrodošel]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~&#126;~~. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovori o poimenovanjih]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kje prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!</br> |} {{Konec okvira}} {| style="text-align:left; border: 3px solid #fc0; background-color:#ff9; padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- |<span style="font-family:Trebuchet MS"> Na slovenski wikipediji velja dogovor, da zaradi slogovne enotnosti v besedilih člankov za [[narekovaj|navednice]] uporabljamo znake {{color|red|»...«}} in ne {{color|red|"..."}} oz. {{color|red|'...'}} ali kakšne druge. Hvala. |[[Slika:Mop.svg|80px|none|Metla]] </span> |} npr. [[Studenice]], lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 1. julij 2012 (CEST) == Povezovanje datumov == Na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj jo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:35, 22. julij 2012 (CEST) :Ponavljam: na WP že nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo, razen v biovrstici. Prosim, upoštevaj ga. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:03, 5. december 2012 (CET) ::Hvala! --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:10, 5. december 2012 (CET) == Dan Yeshayahu == Rad bi slovensko wiki stran [[Dan Yeshayahu]] povezal z hebrejsko wiki stranjo o isti osebi in obratno, pa ne vem kako se to naredi, hebrejska stran je zapisana kot: [https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%99%D7%99%D7%A7%D7%94_%D7%93%D7%9F] Lahko kdo pomaga pri tem?? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:38, 20. julij 2014 (CEST) : {{urejeno}}, medjezikovne povezave urediš v [[Wikidata]] ([https://www.wikidata.org/wiki/Q6668897#sitelinks-wikipedia Q6668897]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:01, 20. julij 2014 (CEST) == Župnija Prihova == Vsebina o cerkvah bi naj bila v samostojnih člankih, saj kot taka bolj opisuje umetnostnozgodovinske značilnosti in se ne nanaša toliko na župnijo samo. Ker so ponavadi cerkve tudi objekti kulturne dediščine, pripada vsaki cerkvi svoj članek. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:47, 27. avgust 2014 (CEST) == [[:it:Silvestro Dandolo|Silvestro Dandolo su Wiki.IT]] == fatto, spero vada bene. Ho aggiunto qualcosa. Buona domenica!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:28, 1. marec 2015 (CET) == Nazivi == Nazivom kot so msgr., dr. (in drugi), se v člankih izogibamo, razen ko so v besedilu omenjeni kot dogodek (da je oseba tega in tega dne prejela naziv). --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:41, 9. maj 2015 (CEST) == Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla == Glede imena »[[Cerkev Jezusovega spremenjenja na gori, Rogla]]« najde Google edino zadetke za »Cerkev Jezusove spremenitve na gori«, za »spremenjenja« pa nič. Mislim, da je boljše naslov prestaviti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:24, 11. julij 2015 (CEST) == Bibl namesto Biblverz == Predloga Biblverz je bila že pred časom posodobljena glede zapisa (presledki), tako da za naprej raje uporabi predlogo {{tl|Bibl}}. Navedek zapišeš kot na primer: {{Brez preloma|<nowiki>{{Bibl|1 Kor 9,12}}</nowiki>}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:37, 10. januar 2016 (CET) == Rodovnik == Rad bi na strani objavil kratek rodovnik (3- maksimalno 4- generacije), zato bi potreboval vzorčni primer preprostega rodbinskega drevesa z povezavami mož - žena - otroci z njihovimi partnerji. Kateri od že objavljenih bi bil najprimerejši? Lep pozdrav, [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] == Albero genealogico == Ciao, carissimo Shabicht, io sto bene, grazie per avermi contattato. Puoi guardare [[:it:Umberto II di Savoia|questo albero genealogico]] al paragrafo ''Ascendenza'': è quello dell'ultimo re d'Italia, sono 6 generazioni. Grazie di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:00, 1. marec 2016 (CET) : Bravissimo!!! Mi permetti di sistemare un po' la tua pagina Utente in italiano? [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:15, 2. marec 2016 (CET) :: FATTO!!! ho sistemato il ''box'' e ho messo i colori della bandiera Slovena nell'avviso di ''lsciare i messaggi''. Ciao e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:42, 2. marec 2016 (CET) == Un piccolissimo favore == Buonasera, carissimo Shabicht, come stai? Ti chiedo un piccolissimo favre, se puoi tradurmi la seconda foto nella mia pagina personale, sono solo 4 parole. GRAZIE MILLE DI TUTTO !!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:18, 3. marec 2016 (CET) : Bravissimo e grazie mille!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:22, 3. marec 2016 (CET) == Franz Wimpffen == Prosim za preimenovanje strani [[Franz Wimpffen]] na '''Franz von Wimpffen''', v skladu z novim virom ǃǃ [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:32, 14. julij 2016 (CET) ==[[Parmigiano-Reggiano]]== Pravilno je Parmigiano Reggiano (brez vezaja). --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:22, 10. november 2016 (CET) == [[Francesco Alberoni]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Qui fa molto freddo. Ho inserito due foto in questa pagina e ti chiedo per favore se puoi vedere se ho scritto tutto bene o c'è qualcosa da correggere. Ti ringrazio tantissimo per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:57, 15. december 2016 (CET) : Grazie mille per tutti gli aiuti!!! Se non ci sentiamo, ti auguro Buon Natale e Felice Anno Nuovo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:55, 18. december 2016 (CET) == Ciao, tutto bene? == Ciao carissimo Shabicht, tutto bene? Ho visto che hai fatto delle modifiche nella mia Discussione, ma non ho capito bene. Hai totlo qualcosa? Grazie e buona giornata. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:00, 5. januar 2017 (CET) == Request == Hello. Can you create a detailed article [[:en:Azerbaijani Land Forces]] in Slovene Wikipedia, like the article [[Slovenska vojska]]? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.21.159|31.200.21.159]] 18:12, 31. januar 2017 (CET) == [[Podgorje, Koper]] == Razveljavil sem [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podgorje%2C_Koper&type=revision&diff=4837283&oldid=4791874 tvoje posege], ker so bili tisti viri dejansko uporabljeni pri pisanju članka (za razliko od ''Sto slovenskih krajev'', ''IstraːCres, Lošinj'' in ''Popotovanje po Slovenski Istri''). Dodatno literaturo, ki tudi morebiti govori o tem kraju, lahko uvrstiš v novo poglavje "Nadaljnje branje" - ampak brez pretiravanja, ker v člankih naj ne bi delali kompletnih bibliografij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:28, 4. april 2017 (CEST) == [[Marne (Italija)]] == Carissimo Shabicht, come stai? È tanto tempo che non scrivo sulla Wikpedia in Sloveno, io sto bene. Io ho appena aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una rilattura per vedere se ci sono degli errori. Se vuoi ti posso aiutare in Italiano e Portoghese. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:46, 23. april 2017 (CEST) : Grazie mille di tutto e buona settimana!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:36, 24. april 2017 (CEST) ==Tržaška pokrajina== Pozdravljen. Slučajno sem naletel na članek [[Tržaška pokrajina]] in šele sedaj opazil spremembe, ki so bile vnesene več kot eno leto od tega. Po mojem mnenju so ti dodatki (celoten odstavek Zgodovina) odveč, ker je članek namenjen opisu politične enote, ki je nastala po letu 1954 s priključitvijo Italiji. Zato odstavek "Zgodovina" nima smisla, saj bi spadal le v članek [[Trst]] (odkoder je bil večinoma prepisan) ali morda v članek [[Svobodno tržaško ozemlje]] (delno). Razen tega je vredno upoštevati, da vse ostale italijanske pokrajine nimajo odseka Zgodovina, saj bi v njem lahko povedali samo, kdaj je bila pokrajina ustanovljena, ostalo je vse v splošnem članku [[Pokrajine Italije]]. Dovolim si pripomniti, da verjetno marsikomu ni jasno, da je '''italijanska pokrajina''' politično telo, del državne ureditve, zato ne moremo mešati zgodovine določenega ozemlja z zgodovino političnega telesa, ki ga upravlja – pa čeprav je oboje "pokrajina". Prosim za tvoje mnenje, ker ne bi rad z brisanjem začel kake edit-war. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:15, 29. april 2017 (CEST) == [[Cerkev svetega Jerneja, Marne]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Qui da noi è tornato il freddo e piove molto! Per favore, ho aperto questa piccolissima pagina e ti chiedo se potessi aggiungere qualcosa dalla EN.Wiki, o se va bene così. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:05, 3. maj 2017 (CEST) == Župnija Portorož == Poglavje o cerkvi je boljše dati v samostojen članek, kakor je običaj. Spotoma bi te še vprašal, če morda veš, kateremu redu je pripadal samostan sv. Bernardina v Portorožu. Ponekod piše benediktincem, potem, ustanovil naj bi ga Janez Kapistran, ki je bil frančiškan, na rkd.situla piše celo, da je bil minoritski, čeprav je bil ustanovljen še pred nastankom minoritov (razen če so ga kasneje posedli?). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 17. november 2017 (CET) [[Uporabnik:Janezdrilc|Janez Drilc]], se povsem strinjam, da bi bilo potrebno cerkev v Portorožu napisati v novem članku, vendar dvomim, da se bodo za to pridobili potrebni dodatni podatki, brez njih pa bi bil novi članek samo velika škrbina. Enako velja tudi za članek o župniji Lucija. Že o župnijah v Škofiji Koper je napisano bore malo. Sicer pa se v Škofiji Koper z novim letom obeta velika sprememba, veliko manjših župnij bodo ukinili, njihove nekdanje župnijske cerkve pa bodo postale podružnice. Predlagam, da naj zaenkrat članka ostaneta nespremenjena. O cerkvi v Bernardinu je po mojem mnenju povsem verodostojno naslednje besedilo, pri tem je potrebno upoštevati tudi moje pojasnilo na koncu, označeno s ¤. Na Bernardinu sta se ohranila cerkveni stolp in prezbiterij nekdanjega frančiškanskega samostana (ne gre ga zamenjevati s starejšim benediktinskim samostanom sv. Lovrenca, ki je stal na Vesni, na mestu sedanjega hotela Metropol). Samostan in cerkev je leta 1452 dal zgraditi Sv. Janez Kapistran (1386-1456), duhovnik frančiškanskega reda, ki je bil mirovni posrednik, potujoči pridigar, redovni prenovitelj in spovednik. Njegovi učitelj je bil sv. Bernardin Sienski. Čeprav je bil šele diakon, je precej hitro začel pridigati in tako postal eden izmed največjih ljudskih govornikov vseh časov. Observanti so prišli na Primorsko v sredini 15. stoletja. Leta 1450 je Janez Kapistran, tedaj generalni vikar observantov, med svojo potjo prek Istre na željo Pirančanov privolil v izgradnjo postojanke njegovega reda izven piranskega obzidja v bližini cerkve sv. Marije. Izbira mesta se ujema s severnoitalijanskimi srednjeveškimi observantskimi samostani, ki so bili vsi grajeni na nekoliko izolirani, a strateško pomembni legi. Samostan je bil dokončan in naseljen leta 1452. V cerkvi je bila tudi kapela Milostne Matere božje, ki so jo posvetili okoli 1490. Samostan je bil ukinjen 1806. Avstrijska vojska je poslopja spremenila v trdnjavo za obrambo zaliva (1830), sledilo je propadanje ohranjenih stavb. Dragocena slikarska umetnostna dela so se izgubila ali pa so bila prenesena drugam. Koprski škof Paolo Naldini je v svojem Cerkvenem krajopisu o cerkvi zapisal le, da je velika in svetla in da jo krasijo marmorni oltarji ter dragocene slike, o srednje velikem samostanskem poslopju pa, da se dviga v dormitorije, je obdano z delavnicami in se razteza med vrtove in v nadstropja (Naldini 1700, 303–304). Do danes so se ohranili temelji cerkvene ladje, križnorebrasto obokani gotski prezbiterij s šilasto zaključenim slavolokom in mlajši zvonik ob njegovi severni steni, ki so od 1976 na ploščadi hotelskega kompleksa. Kljub skromni stavbni zapuščini lahko cerkev uvrstimo med značilne beneško orientirane arhitekture, beneškega tipa je tudi zvonik. Enoladijski tloris z nekoliko ožjim križnorebrasto obokanim kvadratnim prezbiterijem v osnovi ustreza severnoitalijanskim observantskim cerkvam. Na začetku 20. stoletja so bili fragmentarno ohranjeni še zidovi ladje in zahodna fasada z vhodnim portalom. Ta je bil pravokoten in je imel timpanon s šilastim lokom . Kako je bil profiliran okvir portala, na podlagi slike ni mogoče določiti. Po zasnovi gre za eno tipičnih oblik beneških portalov. Levo od vhoda v cerkev je nekdaj stal pravokoten prostor, katerega fasada je imela dva pilastra, okrašena z grbi . Morda je bila tu omenjena Marijina kapela. V prezbiteriju je ohranjene nekaj kvalitetne stavbne plastike: štiri obočne konzole, kapitela in bazi obeh slavoločnih polstebrov ter sklepnik. Odlikuje jo mehka modelacija, ki do izraza prihaja zlasti ob sorodno ornamentiranih (ob)slavoločnih polkapitelih in konzolah. Slavoločna polkapitela krasita široka gladka vogalna lista s trakastimi robovi, ki se proti vrhu nekoliko zožata in iztekata v upognjene resasto razprostrte liste, ki se z robovi prilegajo gladki površini. Na južnem polkapitelu je med vogalnima listoma izklesana rozeta, na ladijski strani pa človeška glavica, na severnem polkapitelu pa je med vogalnima listoma izklesana zoomorfna podoba, ki spominja na levjo glavo. Bazi obeh polstebrov, ki sta imeli atiški profil in vogalne liste, sta le fragmentarno ohranjeni. ¤ Zaradi različnih pogledov naslednikov sv. Frančiška na poslanstvo reda in zahteve Cerkve, so se znotraj bratstva začele pojavljati napetosti. Leta 1368 je Cerkev redu priznala dve veji: observanti - danes poznani kot frančiškani in konventuali - danes poznani kot minoriti. Skozi nadaljnja obdobja se je red še naprej delil na več manjših skupin. Zadnja velika delitev je bila leta 1517, ko so ustanovili verski red kapucinov. Do danes so se ohranile vse tri veje: frančiškani, kapucini in minoriti. Vse tri redove povezuje izpolnjevanje istega Vodila življenja, le njegove razlage so različne. --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 18. november 2017 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor. Zgleda da literatura najbrž zamenjuje samostana, ki ju omenjaš – benediktinskega na Vesni s frančiškanskim na Bernardinu. Seveda, ker sta bila oba – in Bernardin in Kapistran – frančiškana, bi bilo malo čudno, da bi šlo za benediktinski samostan, posvečen sv. Bernardinu. Ta podatek z letnico 1368, ki ga navajaš, pa mi je zelo sumljiv. V članku [[Minoriti]] ga je sicer prispeval {{U|Andrej Mohorcic}}, ki je tudi sam minorit, kakor ima napisano na uporabniški strani. Sem šel še naokrog malo preverit letnice ustanovitev, pa je tako, da so bili frančiškani enoten red vse do 1517 (očitno tudi za frančiškane leto reformacije), ko so se kot prvi odcepili minoriti, tri leta zatem, 1520, pa še kapucini. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:19, 18. november 2017 (CET) == Due piccolissimi favori == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui arriva il freddo... Ti chiedo qualche minuto del tuo tempo, per favore, per correggere due pagine, sono piccole cose: * La foto che ho caricato su [[Maurizio Malvestiti]] * Una breve correzione di [[Gradella]] Non durerà molto tempo, ma ti ringrazio tantissimo. Sai che se vuoi, ti aiuto in Italiano e Portoghese. Ciao e grazie ancora!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 20:01, 21. november 2017 (CEST) '''Fatto!''' Ho bisogno di traduzione di pagina [[Župnija Lucija]] (Parrocchia Lucia) ed anche [[Župnija Portorož]] (Parrocchia Portorose) in Italiano! Se aspettero' alla locale comunita dei Italiani, durrera' troppo! Saluti! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:58, 24. november 2017 (CET) :: Grazie mille, veramente, sei stato bravissimo e velocissimo!!! Per le due pagine, ci penso io!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 22:13, 21. november 2017 (CEST) Dove puo mandare la traduzione basica? traduttore elettronico non tradurre abbastanza bene! === [[:it:Chiesa parrocchiale di Santa Lucia (Lucia)|No problem]]!!! === Ho appena aperto una delle due pagine, spero vada bene. Aspettiamo 1 o due giorni che i miei amici la sistemino, e poi facciamo anche la seconda, ok? Grazie di tutto e a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 21. november 2017 (CEST) :: Ciaooooo, come stai? Non mi hai nemmeno detto se ti è piaciuta la prima pagina. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:03, 24. november 2017 (CEST) Carissimo Rei Momo! Veramente buon lavoro, con abbastanza informazioni della chiesetta ed anche della parrocchia! Mi piace tanto anche perche ho vissutto in Lucia/Lucija da bambino e frequentavo le messe gli. Grazie mille! --[[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:50, 25. november 2017 (CEST) == Grb Slovenske Konjice == V Slovenski in Bosanski wiki je uporabljen heraldično pravilen grb mesta in občine Slovenske Konjice, vsi ostali pa uporabljajo neko nemško varianto z črno obrobljenim konjem in obrobo ščita, res pa je, da pri njih naša vektorska slika »ne prime«. Se lahko kaj uredi glede tega? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:13, 27. januar 2018 (CEST) == Mihael Napotnik == Po nekaterih podatkih mariborski nadškof Mihael Napotnik ni pokopan v Baziliki Matere usmiljenja, ampak v Mariborski stolnici, tam je vsaj napisan! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:44, 5. februar 2018 (CEST) == [[Elena Ornella Paciotti]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene. Ho appena aperto questa piccola pagina di una grande donna. Ti chiedo, per favore quando hai 5 minuti, una rilettura per correggere gli errori di Mr Google, ah ah ah. Grazie mille di tutto e a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 01:23, 18. november 2018 (CEST) {{urejeno}}'''Fatto!''' [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 09:45, 25. november 2018 (CEST) : Grazie mille, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:01, 26. november 2018 (CEST) == Slovenska potica == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim '''Slovenian potica''' v angleščini, pa so težave pri kategorijah, dejansko pa potica ni in ne more biti enačena npr. z ameriško orehovo rulado (Francozi to razumejo, Američani pa ne)! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:41, 25. november 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:17, 25. november 2018 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:40, 26. november 2018 (CEST) == [[Bianca Maria Piccinino]] == Ciao, carissimo Shabicht, come stai? Io abbastanza bene, qui fa molto freddo! Ho aperto questa piccola pagina, e ti chiedo, per favore, una correzione dei miei errori. Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e BUON ANNO 2019 a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:07, 31. december 2018 (CEST) :{{opravljeno}}. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:05, 31. december 2018 (CET) Grazie mille di tutto, Buon 2019!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:37, 1. januar 2019 (CEST) == Brinjeva Gora == Rad bi ustvaril nov članek za naselje '''Brinjeva Gora''' na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]], v [[Občina Zreče|Občini Zreče]], pa me povezava stalno preusmerja na [[Brinjeva gora nad Zrečami]]. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:39, 25. januar 2019 (CEST) : Kolikor vidim, naselje Brinjeva Gora kot tako niti ne obstaja, saj celotno področje uradno spada pod [[Zreče]] ([https://goo.gl/maps/Nw1ixtbZZqM2 Google Zemljevid]). Tudi romarska cerkev se uradno nahaja v Zrečah ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3535 RKD]). Morebitni podatki o zaselku bi torej spadali tja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:56, 26. januar 2019 (CET) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 9:48, 27. januar 2019 (CEST) == Voz == Rad bi povezal slovenski članek Voz z ustvarjenim '''Wagon''' v angleščini in ne kot dosedaj s "Carriage" (kočija), težava je v kategoriji! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:14, 21. februar 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:35, 21. februar 2019 (CET) == [[Planina, Postojna]] == Imaš dovoljenje za kopiranje teksta s spletne strani [http://zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si/index.php/content/display/49/zgodovina/20 Župnije Planina pri Rakeku]? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:01, 22. maj 2019 (CEST) == Great Western (ladja) == Rad bi povezal slovenski članek z ustvarjenim člankom v angleščini in ne z razločitveno stranjo. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:20, 7. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:47, 8. junij 2019 (CEST) == Vodnjan == [[Vodnjan]] je naselje in občina v Istrski županiji, vendar ni vpisan na prikazu / drsniku občin Istrske županije. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:45, 11. junij 2019 (CEST) == Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association == Ciaooooo, che piacere risentirti! Posso aprire la pagina in Italiano, ma mi dovresti aiutare. - Ho visto che in inglese e in Italiano c'è la pagina ''Associazione Guide Esploratori Cattolici Sammarinesi'', può essere qualcosa di simile? - Potresti, per favore farmi una piccola traduzione, almeno dell'inizio? - In che altre pagine potremmo ricollegarla (what links here)? Grazie mille per l'aiuto, nel giro di un paio di giorni aprirò la pagina, a presto! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:10, 16. junij 2019 (CEST) : Grazie mille, ti ho scritto una mail. Ciao! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:17, 17. junij 2019 (CEST) :: {{Opravljeno}}!!! Ho inserito la pagina anche nel ''template scoutismo'', grazie di tutto, buona giornata! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 07:49, 18. junij 2019 (CEST) ::: {{Opravljeno}}!!! Ma potrei essermi dimenticato qualcosa, spero vada tutto bene, buonanotte!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:34, 27. junij 2019 (CEST) == Kozolci na Štajerskem/ Wikimedia == [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije Kozolci v Sloveniji/ Kozolci po zgodovinskih pokrajinah, bi rad ustvaril novo podkategorijo Kozolci na Štajerskem, saj kozolci v Sloveniji niso samo na Gorenjskem in Dolenjskem. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:27, 19. junij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:Hayracks in Styria (Slovenia)]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 02:09, 20. julij 2019 (CEST) == TAM-75 / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, znotraj kategorije vozil TAM (Tovarna Avtomobilov Maribor) manjka kategorija lahkih dostavnih kamionov TAM-75, ki so jih izdelovali tudi s podaljšano kabino in v več izvedenkah. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:05, 27. julij 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: [[c:Category:TAM 75]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:32, 27. julij 2019 (CEST) == Slike v infopoljih == Infopolja uporabljajo slike iz Wikipodatkov, zato jih shranjuj kar tja, kjer jih še ni. V samih infopoljih jih potem zbriši. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 11:11, 29. julij 2019 (CEST) Še to: Slike modernih cerkva, kakršna je v Kidričevem, raje ponovno naloži sem na Wikipedijo, saj bodo v Zbirki najbrž predlagane za izbris. Tudi tepanjsko lahko še enkrat naložiš sem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:57, 29. julij 2019 (CEST) == Bernardin (Portorož) / Wikimedia== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Prosim za pomoč na Wikimediji, kjer na to temo vlada zmeda, zato je potrebno urejanje.<br> 1. v kategorijo PORTOROŽ je potrebno uvrstiti že obstoječo kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ), ker gre za predel Portoroža.<br> 2. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) je potrebno uvrstiti novo kategorijo ST. BERNARDIN (RESORT) ker gre za hotelski kompleks (več hotelov) vanjo pa uvrstiti obstoječo kategorijo HOTEL BERNARDIN (PORTOROŽ), ki ji bodo sledili tudi drugi hoteli,<br> 3. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo SISA (PORTOROŽ), gre za nekdanjo bazo hidroavionov, obstajajo posnetki,<br> 4. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti novo kategorijo LADJEDELNICA PIRAN, (več kasneje združenih ladjedelnic je delovalo v Bernardinu), sledili bodo posnetki,<br> 5. v kategorijo BERNARDIN (PORTOROŽ) uvrstiti obstoječo kategorijo ST. BERNARD CHURCH (PORTOROŽ), (prazna kategorija ST. BERNARD OF SIENA CHURCH (PORTOROŽ) naj se izbriše) in vanjo uvrstiti še obstoječo kategorijo FRANCISCAN MONASTERY OF PORTOROŽ. Hvala lepa že vnaprej! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:22, 7. avgust 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}: ::* [[c:Category:St. Bernardino Church (Portorož)]] (ime kategorije je sedaj standardizirano) ::* [[c:Category:Sisa]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Hoteli Bernardin]] (nova kategorija) ::* [[c:Category:Piran Shipyard]] (že obstoječa kategorija) : Še to: Pri primerih kot je [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Portoro%C5%BE.JPG&diff=360874278&oldid=283148695 tale] bodi pozoren, da ne zamenjaš že obstoječe kategorije z novo – slednjo je treba dodati brez brisanja katere od ostalih. Potem, kategorijo ''Transport in Portorož'' si uvrstil v kategorijo ''Bernardin (Portorož)'', kar mi je malce nerazumljivo. Sem pa kategorijo ''St. Bernardino Church (Portorož)'' nazaj uvrstil v kategorijo ''Franciscan Monastery of Portorož'', saj smatram, da je samostanska cerkev sestavni del samostana, zato naj bi bila prva podkategorija druge in ne obratno. Drugače pa mi lahko za zadeve, ki se tičejo dela v Zbirki, pišeš kar na tamkajšnji pogovorni strani. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:09, 8. avgust 2019 (CEST) == Tine Lesjak == Popraviti je potrebno datum rojstva v infopolju! Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:15, 13. avgust 2019 (CET) : {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:38, 14. avgust 2019 (CEST) == Preusmeritve == Preusmeritve na neobstoječe članke delajo zmedo in niso ravno dobrodošle. Nameravaš ustvariti članke o župnijah Cerkno, Bovec, Kobarid idr.? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 29. avgust 2019 (CEST) Gre za nekdanje župnije Koprske škofije in je to po dolgih letih "zmede" najboljši način, da se jasno ve, v kateri župniji naj se išče podatke o nekdanji župniji, sedanji podružnici. Seveda nameravam ustvariti članke, vsaj za glavne župnije dekanij koprske škofije! '''Upam, da bodo na tem področju tudi drugi poprijeli, prispevali in dopolnili'''. [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:35, 29. avgust 2019 (CEST) == Dekanije Škofije Koper - kategorije == Čas je že, da nekdo uredi kategorije 11 dekanij koprske škofije, od škofijskega odloka o preureditvi župnij v [[Škofija Koper|Škofiji Koper]] je minilo več kot leto in pol (1. januar 2018) !! [[Uporabnik:Janezdrilc]] ? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:45, 31. avgust 2019 (CEST) : Kaj natančneje bi bilo za urediti pri kategorijah? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:33, 1. september 2019 (CEST) : Kategorija '''Dekanije Škofije Koper''' ima samo pet podkategorij dekanij Škofije Koper, moralo bi jih biti enajst! [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 08:32, 1. september 2019 (CEST) {{Opravljeno}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 10:14, 1. september 2019 (CEST) == Infopolje Župnija == Pri novih člankih o župnijah raje uporabi posodobljeno {{tl|Infopolje Župnija}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:48, 31. avgust 2019 (CEST) Super. Edino, v wikipodatkovno stran vnesi še lastnosti ''slika'' in ''uradna spletna stran'', da ni potrebno v infopolje vnašat. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 21:46, 31. avgust 2019 (CEST) Kako pridem in vnesem v wikipodatkovno stran, moram počakat, da se naloži? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:14, 31. avgust 2019 (CEST) Na vsaki strani članka je v meniju na levi strani povezava ''Objekt Wikipodatki''. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:14, 31. avgust 2019 (CEST)<br> : {{Opravljeno}}. Hvala lepa, že obvladam! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:01, 1. september 2019 (CEST) Ustvaril sem predlogo {{tl|Škofija Koper}}, pa ko boš urejal posamezne članke o župnijah ali dekanijah, jo lahko spotoma prilimaš na dnu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:59, 3. september 2019 (CEST) Se lahko prosim v predlogi {{tl|Škofija Koper}}, v Kraški dekaniji izbriše neobstoječo Župnijo Draga? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 8. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Vseeno preverjam: na Druzina.si sta navedeni dve istoimenski župniji: [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga?Open Draga] (Nadškofija Ljubljana) in [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-draga-sv-elije?Open Draga] (Škofija Koper). Gre pri drugi za pomoto? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:41, 8. september 2019 (CEST) Za Drago v nadškofiji Ljubljana ne morem nič reči, vem pa da Župnija Draga (pri Loškem potoku) v Škofiji Koper ne obstoja več, ukinjena je morala biti že pred sprejemom Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, s katerim bi morala biti kot podružnica pripojena k novim »glavnim župnijam«, tako da jo lahko brišeš v predlogi. Tudi Družina glede župnij škofije Koper nima na svoji spletni strani ažuriranih podatkov! Ko bo o tem kaj več podatkov, se lahko naredi preusmeritev! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:53, 9. september 2019 (CEST) == Župnija Zavodje == '''Župnija Zavodje''' ne obstaja, [[župnija Zavodnje]] pa je sedaj upravljana iz [[Župnija Šoštanj|Župnije Šoštanj]]. [https://www.facebook.com/zupnijasostanj.si/ glej: Župnija Šoštanj] Kakšen predlog, izbris ali preusmeritev? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:53, 22. september 2019 (CEST) : Pa res, dobro si opazil. Najbolje kar izbrisati, da ne bo pomote. : Še to o sortiranju: ::* Če ima neka župnija kategorijo dekanije, zanjo sortiranja niti ne potrebuje. V kategoriji neke dekanije je namreč boljše, če so vse župnije pod '''Ž''', saj naj bi v njej bili še drugi članki, naprimer dekani (biografije torej) in pa dekanijska cerkev, ki bi prišla pod '''C'''. ::* V primerih, kjer uporabljaš sortiranje, zaradi tehnične doslednosti uporabi raje cel izraz, ne samo prve črke, saj se včasih kasneje ob pojavitvi novih člankov izkaže, da je sortiranje neustrezno. To je pač nekakšen splošen tehnični kodeks za kategorije. ::* Članek neke dekanije naj ima sortiranje svoje (istoimenske) kategorije urejeno s presledkom, da se v sami kategoriji pokaže čisto na vrhu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:55, 22. september 2019 (CEST) == Predloga == V [[Cerkev sv. Družine, Tepanje]], načeloma {{tl|Nadškofija Maribor}} ne sodi, saj je v predlogi ni navedene. Lahko bi se vklučila mogoče {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}}, če bo kdaj v prihodnosti ustvarjena (po zgledu {{tl|Dekanija Videm ob Savi}}). Glede vrstnega reda predlog je tako, da navpolja pridejo vedno nad normativno kontrolo, zatem pa predloga za škrbino, če obstaja. Še to: Ali je [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]], res romarska cerkev, da si jo vključil v seznam? Kolikor gledam seznam romarskih središč v Sloveniji [[Franci Petrič|Francija Petriča]], je v njem ni. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:19, 25. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Cerkev sv. Jurija sem pomotoma dodal in nato takoj izbrisal. Tudi ostalo upošteval! Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:25, 25. september 2019 (CEST) Predloga uspela. Tako se dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:35, 27. september 2019 (CEST) Podobna opomba: {{tl|Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} naj ne bi bila v članku [[Dekanija Slovenske Konjice]] (ne vsebuje povezave). In še: imena župnij praviloma zapisujemo z veliko, ker gre za pravne osebe. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:42, 27. september 2019 (CEST) Barva predlog naj le ostane "gold", da so vse predloge (več kot 100) poenotene. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:16, 29. september 2019 (CEST) Predlogi {{tl|Dekanija Slovenske Konjice}} sem malenkost slogovno spremenil glavo (Župnije, Cerkve). Precej variant sem poskusil, kako narediti, da bo jasen razloček med vrhnjo in spodnjimi vrsticami, pa da bo hkrati čimmanj vpadljiv, pa se mi je ta možnost zdela še najboljša. Daj samo preveri, kako se ti zdi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 20:34, 30. september 2019 (CEST) : {{Opravljeno}}. Je O.K. Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:02, 1. oktober 2019 (CEST) ==Benediktinski samostan sv. Onofrija== Kaj naj naredim z vsebino o nekdanjem benediktinskem samostanu (glej [[Sečovlje]]), bi lahko vsebino prenesel v samostojno objavo, problem so pomanjkanje virov in citiranje. Kako je s kategorizacijo nekdanjih cerkvenih objektov, samostanov, cerkva, ki so sedaj v državni/zasebni lasti in drugih, ki svoje prvotne funkcije ne opravljajo več ali imajo danes drugo namembnost? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:52, 6. oktober 2019 (CEST) :Imamo [[:Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:43, 6. oktober 2019 (CEST) [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] že vključuje cerkev sv. Bernardina in cerkev Žičke kartuzije. [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]] je namreč namenjen samo cerkvam, ki so v celoti ohranjene, vendar desakralizirane. Še to mogoče: Številčenje v tej tabeli je skorajda bolje odstraniti, saj se bo z vnosi novih cerkva vedno spreminjalo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 22:51, 6. oktober 2019 (CEST) :{{Opravljeno}} Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 7. oktober 2019 (CEST) ==Konjiški maraton== [[Uporabnik:Janezdrilc]] Na [[Wikimedia Commons]] pogovorni strani je prošnja za dokatergorizacijo objave. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:12, 16. oktober 2019 (CEST) Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 16. oktober 2019 (CEST) == Železniške postaje v Sloveniji == Lahko nekdo pri vseh postajah (Infobox Railway Station) navede novi in pravilni vir v infopoljih: [https://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/dostop-do-infrastrukture/program-omrezja Slovenske železnice / infrastruktura] Pristojnosti upravljanja železniške infrastrukture so bile iz Agencije RS za železniški promet prenesene na [[Slovenske železnice]]. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za mnenje! Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:48, 13. februar 2020 (CEST) :Tega ni tako malo, zato bi bilo verjetno najpametneje uporabiti bota? Če bi to res storili, predlagam, da se istočasno popravijo še zapisi imen prog in povezave do preimenovanih člankov (npr. ''Ljubljana - Metlika d.m.'' -> ''Ljubljana–Metlika–d. m.''). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:39, 13. februar 2020 (CET) :... in pa decimalne pike v vejice pri začetnih in končnih stacionažah. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 22:45, 13. februar 2020 (CET) == Južna železnica == [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] prosim za pomoč glede ureditve pravilnih povezav (objekt wikipodatki) članka [[Južna železnica|Južna železnica]], ki govori o celotni trasi nekdanje avstrijske železnice in ne o njenih delih (progah) v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Problem je v angleščini, kjer se kategorija Austrian Southern Railway (Q685792) nanaša zgolj na nekdanjo družbo, ki je gradila železnico, in na razlikovanja med različnimi južnimi železnicami po svetu, prava bi morala biti Southern Railway (Q357597) in ne Southern Railway (Austria), ki bi lahko bila zgolj podkategorija, v tem primeru pa manjka Southern Railway (Slovenia). Hvala lepa!<br>[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 8:52, 27. februar 2020 (CEST) :Hi, sorry for joining the discussion! It seems to me that you had been unhappy about things just as me a while a ago. I tried to fix a few more things today at wikidata and commons. As far as I understand your message above: It seems to me that the real problem is at en-WP [[:en:Southern Railway (Austria)]], as this article has been mixed up with information about the railway line and the previous company. I have already put it [[:en:Talk:Southern Railway (Austria)|there at the discussion page]] a while ago. Unfortunately we cannot really solve the problem of en-wp at wikidata. It seems to me that in all other wp-languages there is a difference between the previous company, the former ''Südbahn''-line from Vienna to Trieste and today's ''Südbahn''-line only within Austria. Best wishes, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 15:06, 27. februar 2020 (CET) '''Thank you for your comment, I appreciate it!''', Wikicategory has been solved! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:45, 27. februar 2020 (CET) :I'm also happy to hear that things are allright now. Pozdrav, --[[Uporabnik:Kleeblatt187|Kleeblatt187]] ([[Uporabniški pogovor:Kleeblatt187|pogovor]]) 22:29, 27. februar 2020 (CET) == Please, correct ... == What you want, is ok - I have no problem with that, and never said so. But you made and make multiple errors which you have to correct: (a) ASAP correct that wrong talk link at [[en:Austrian Southern Railway]] - otherwise, no-one can discuss your text there. This is not ok, because the text is very far from an acceptable WP text. (b) Correct the text there. If you write something in the English WP, it's your job to spell-check and use correct grammar. We are not your typo editors. If you cannot do this, please write the text in some user space or discussion page so that others can help you to write an acceptable text. (c) Finally, set a link from your English user page to this page. On your user page, you tell noone that you want to discuss here - you just tell us that in some comments somewhere as if "everyone should know that": We don't know that, and we don't have to know that. I cannot force you to do this, and I do not care for WP's quality - if others accept what you do and I'm the only one who thinks this is far below standard WP quality, so be it. But at least I want to point this out. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 12:29, 4. marec 2020 (CET) :Hi - I have improved the new page at [[en:Austrian Southern Railway]] somewhat. However, the talk link is still wrong: [[en:Talk:Austrian Southern Railway]] points to the talk page of [[en:Austrian Southern Railway Company|Austrian Southern Railway ''Company'']]. I do not know how to repair this - you moved the pages around, could you please do this?!? --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:44, 7. marec 2020 (CET) ::... ah, was a simple (and wrong) redirect. I deleted it, now this is fine. --[[Uporabnik:Haraldmmueller|Haraldmmueller]] ([[Uporabniški pogovor:Haraldmmueller|pogovor]]) 09:52, 7. marec 2020 (CET) :Hvala lepa / Thank you for your effort!! As you could see there is a big difference in articles [[en:Southern Railway (Austria)]] and mine [[en:Austrian Southern Railway]] , they are simply not compactible! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:37, 7. marec 2020 (CEST) == Krof== [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] Prosim za spremembo kategorizacije članka Krof '''v Wikipodatkih''' iz '''Doughnut (Q192783)''' v pravilno '''Krapfen (Q17215409)''' , seveda z ureditvijo napačnih povezav! :Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:05, 4. april 2020 (CEST) == [[Luigi Giuseppe Lasagna]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e tutta la mia famiglia stiamo bene, ma abbiamo paura per il virus, speriamo passi presto! Ho appena aperto questa piccola pagina e ti chiedo, per favore, 5 minuti per una rilettura e correzione dei miei errori. Ti ringrazio tantissimo per quello che fai per me. Auguri di Buona Pasqua! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:44, 11. april 2020 (CEST) : Grazie mille, buon week end e Buona Pasqua!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:40, 11. april 2020 (CEST) Caro Rei Momo! Io e tutta la famiglia stiamo bene, c'erano soltanto due amalati con il virus in mia cittadina fino ora, venuti dalle altri comuni. Siamo isolati e tutti a casa, non e permesso il viaggio nelle altre comuni, soltanto per lavoro obbligatorio. Non ho finito la pagina slovena completamente! Buona Pasqua! Saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:22, 11. april 2020 (CEST) : Va benissimo così, hai fatto un lavoro ottimo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:29, 12. april 2020 (CEST) ==Base Scout di Andreis== [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] Ho bisogno di tuo aiuto di sviluppo la nuova pagina Wiki in Italiano, ho gia' creato quella in Sloveno! Grazie e saluti! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:45, 18. april 2020 (CEST) == Preimenovanje kategorij == Če preimenuješ kategorijo, jo je treba še v člankih oz. podkategorijah spremeniti. Na žalost ne gre avtomatsko (glej [[:Kategorija:Železniška vozila]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:15, 24. junij 2020 (CEST) ==Italijanske pokrajine== Pozdravljen. Upam, da tvoje urejanje italijanskih Pokrajin ni zaključeno, ker je sedanje stanje nepopolno. Predvsem se mi zdi nepravilno prestavljanje pokrajin na Bivše pokrajine: smisel teh člankov je, da nudijo pregled upravne delitve od Države do posameznih naselij, a to je sedaj prekinjeno. V članku Tržaška pokrajina (v odstavku Ukinitev) manjka povezava na razvojno stopnjo, to je na današnje stanje, saj Pokrajina ni izginila, le preimenovala se je. V tem smislu je tudi prestavljanje na »bivše pokrajine« neprimerno, pravilni naslov bi moral biti recimo ''Julijska medobčinska teritorialna zveza'' (it. UTI Giuliana) ali ''Deželna decentralizacijska ustanova'' (it. EDR) ali kaj podobnega. Trenutno zaradi težav z zdravjem nisem na tekočem o pravilnem slovenskem prevodu tega poimenovanja, zato ti ne morem aktivno pomagati. Sem pa prepričan, da boš sam našel pot do sedanjega imena bivših pokrajin, zato te samo opozarjam na trenutno nepopolnost. Seveda ne samo v zvezi s sosednjo regijo, temveč za vse spremembe, ki jih je uvedla državna preureditev. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:53, 30. junij 2020 (CEST) Spoštovani! Deloma se strinjam s tvojimi ugotovitvami, vendar je od sprememb italijanskih pokrajinskih enot minilo že dokaj časa, v slovenščini pa se na wikipediji to sploh ni urejalo in uredilo. Nesmiselno se mi zdi prestavljanje vsebin, ki so povezane z nekdanjo tržaško pokrajino (ki je še do neke mere imela geografsko opredelitev) na npr. povsem brezpomensko novo upravno enoto (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati, in zanjo iskati primeren ustreznik v slovenskem jeziku, saj se morajo predvsem zamejci opredeliti glede tega in slovensko poimenovanje ('''ne prevod''') predlagati npr. v FRAN-u. '''Ker Tržaške in Goriške pokrajine ni več''' (nista se preimenovali, ampak sta '''bili ukinjeni''', kar sem navedel) bi kot ustreznika v povezanih člankih zanju uporabljal '''»na tržaškem«''' in '''»na goriškem«''', ki sta geografska in ne političnoadministrativna pojma. Za druge regije in metropolitanske občine se zaradi nezadostnega znanja jezika ne čutim dovolj kompetentnega! Pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:24, 5. julij 2020 (CEST) :Predvsem se opravičujem, da šele sedaj odgovarjam, a v preteklem mesecu sem imel skrajno omejen dostop do računalnika, stvar pa se mi zdi vredna poglobljenega pogovora. Zavračam tvojo trditev o »povsem brezpomenski novi upravni enoti (UTI Giuliana), ki so jo ustvarili politiki in birokrati«. Rekel bi, da upravna delitev neke države ni brezpomembna, tako je tudi jasno, da to delitev odločajo državne oblasti (torej politiki in birokrati) in ne npr pisatelji, muzikologi ali čevljarji. Razen tega potrjujem, da je tvoj poseg prekinil pregled upravne delitve od države do posameznih naselij, zato te prosim, da stvar urediš, morda s pravilnejšimi povezavami, predvsem pa s popravkom članka Upravna ureditev Italije. Če se pa ne čutiš »dovolj kompetentnega«, nehaj vstavljati delne oziroma nepopolne podatke. Sicer pa, popravljaj ali pusti to zmešnjavo, meni je vseeno in seveda ne bom popravljal, pa tudi pogovarjal se ne bom več o tem. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:30, 4. avgust 2020 (CEST) == [[Valzer (film)|Valzer]] == Ciao carissimo Shabicht, come stai? Io e la mia famiglia stiamo tutti bene, anche se siamo entrati nella ''seconda onda'' del virus. Possiamo uscire di casa ''solo se necessario (medicine in farmacia o per comprare da mangiare)''. Io lavoro in smart-working, e sono abbastanza fortunato. Per favore, ti chiedo se puoi dare una rilettura di questa nuova pagina che ho appena creato. la traduzione della trama (vsebina) è poca, e presa dalla Wiki Inglese. Grazie mille del tuo prezioso aiuto, buona fortuna, a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:55, 8. november 2020 (CET) '''Fatto'''! Grazie mille, sono lieto di averci il tuo contatto di nuovo! Siamo tutti bene, ma anche nella questa seconda onda non possiamo lasciare la propria comune, cosi non posso venire al lavoro. Ho bisogno di tuo aiuto con la pagina wiki [[Skavtski center Andreis]] - Base scout di Andreis. Potrei tradurla basicalmente nel italiano, doppo Io faro' il testo supplementato, secondo il libro, che ne ho! Ci sara' un tipo di dono per i miei amici scout italiani! Grazie mille, saluti, buono fortuna! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:19, 9. november 2020 (CEST) : Va bene, tu fai la traduzione basica e io la correggerò. Ma.... ricordati una cosa molto importante: nella Wiki Italiana è ''importante legare la pagina che apri ad altre per non lasciarla orfana''. Devi, quindi, inserire la pagina [[:it:Base Scout Ezio Migotto|Base Scout Ezio Migotto]] in qualche pagina. Io l'ho già inserita in [[:it:Andreis|Andreis]]. Ciao, grazie di tutto, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:42, 10. november 2020 (CET) :: Ciao, carissimo Shabicht , come stai? Io e la mia famiglia stiamo bene. Non ti ho più sentito per l'articolo ''Base Scout Ezio Migotto'', come mai? Ti è successo qualcosa? Dammi tue notizie, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:53, 26. november 2020 (CET) == Base Scout Ezio Migotto == Wikipedia non è un social ma un'enciclopedia.--[[Utente:Burgundo|Burgundo]] ([[Discussioni utente:Burgundo|msg]]) 16:35, 11 nov 2020 (CET) Non puoi prendere una decisione definitiva sulla base di una frase, inoltre, ho il concordato di aiuto con un wikipedista italiano, con quale abbiamo finora una grande collaborazione. Saluti da Slovenia! Rei Momo, puoi mandarmi il tuo email (mio: sebastjan.habicht@gmail.com), penso che sara' migliore che tu scrivessi il articolo italiano, senza mio nome. La traduzione basica ti mandero via email! Saluti migliori, Sebastjan. [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:15, 26. november 2020 (CEST) ==Kategorija: Častniki Kraljeve jugoslovanske vojne mornarice== Kategorijo je potrebno preimenovati v »Častniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice« in jo uvrstiti v pravilno kategorijo Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica. Prosim administratorja za pomoč, ker preusmeritev ne deluje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 26. november 2020 (CEST) == [[Martin Kmetec]] == Wowowowow, bravissimoooooo!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:27, 9. december 2020 (CEST) == Patruljna ladja Triglav == Imam težave s prikazom novega infopolja Vojne ladje, ki ga potrebujem tudi za ostala plovila. [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]), prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:40, 23. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} Ne vem prav točno kaj je bilo narobe, ampak pogrešal si drugi in tretji parameter v {{tl|Infopolje Ladja Začetek}}. Upam, da sem ti pomagal. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 15:43, 23. januar 2021 (CET) Napaka v infopolju: '''Draft = Ugrez''' Najlepša hvala, bom zamenjal tudi pri drugih plovilih! LP, Shabicht (pogovor) 21:04, 23. januar 2021 (CEST) ::Če sem natančen je bilo par nezaprtih [], popravljena parametra sta pa |infobox caption=nodab in |display title=none, čeprav ne vem ali to na koncu vpliva. Vesel sem, da se je razrešilo. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:56, 23. januar 2021 (CET) :Hvala za tvoje urejanje. V nadaljnje bi te prosil da pri slikah ne vključuješ parametra ''thumb'', ki naredi okrog slike okvirček. Tako infopolje izgleda rahlo čudno, za podnapis k sliki je parameter ''Ship caption''. Hvala in lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 24. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} in vzeto na znanje, hvala! Parameter '''Draft''' ostaja ?? Shabicht (pogovor) 17:07, 24. januar 2021 (CEST) :Pod imenom ''Ship draft'' ja, samo pod imenom ''Draft'' pa ne. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:11, 24. januar 2021 (CET) :v infopolju se v prikazu parametra namesto '''ugreza''' zapisuje '''draft'''! Shabicht (pogovor) 17:19, 24. januar 2021 (CEST) ::{{delno urejeno}} Angleški izraz v infopolju. Niso še vsi prevedeni... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 24. januar 2021 (CET) :::{{opravljeno}} Sedaj so vsi pojmi prevedeni. Bi jih morda lahko pregledal? Jaz nisem najbolj kompetenten na tem področju. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:45, 24. januar 2021 (CET) ni preveden parameter '''deck clearance''' niti ne vem kaj bi to bilo, sta pa sedaj dva ugreza, draught in draft. Shabicht (pogovor) 22:03, 24. januar 2021 (CEST) ::Ameriška in britanska angleščina. Prav tako je ''armor'' in ''armour''. Oba pač ne smeta biti izpolnjena. ''Deck clearance'' je pa verjetno [[:en:Freeboard]], samo ne vem, če je to pravi izraz. Se mi dozdeva, da je višina od vodne gladine do krova pri polnem tovoru. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:15, 24. januar 2021 (CET) Draught je pravilno preveden kot ugrez, za draft pa je slovenski ustreznik gaz. Shabicht (pogovor) 22:22, 24. januar 2021 (CEST) :Imaš prav, bom popravil... --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:24, 24. januar 2021 (CET) ::Samo SSKJ [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gaz] pravi, da je gaz sopomenka za ugrez. V bistvu imava oba prav. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:49, 25. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship endurance''' prevod spremeniš v »avtonomna plovba« ? Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:22, 27. januar 2020 (CET) : {{Opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:24, 27. januar 2021 (CET) Lahko pri parametru '''Ship range''' prevod domet zamenjaš z »največji doseg« ? (domet imajo topovi)! Hvala lepa! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:10, 27. januar 2020 (CET) :{{opravljeno}} Še kakšen drugi? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:26, 27. januar 2021 (CET) Pri parametru '''Yard number''' prevod pristaniška številka zamenjaš z »ladjedelniška številka« in pri parametru Izdelovalec zamenjaš z »Ladjedelnica« Shabicht (pogovor) 16:40, 28. januar 2021 (CEST) :{{opravljeno}} --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:05, 29. januar 2021 (CET) == [[Martin Kmetec]] == Carissimo Shabicht, come stai? Io non tanto bene, ma speriamo passi presto: non è Covid-19 :-)!!! Per favore, potresti guardare due minuti la mia correzione in questa pagina? Grazie mille per il tuo aiuto prezioso e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 23:17, 30. januar 2021 (CET) :{{opravljeno}} Carissimo! Siamo tutti bene, due volte alla settimana guardiamo alla TV serie italiana DOC, ci piace tanto a tutta la famiglia. Solitudine ci fa tanti problemi alla gente di eta', noi giovani abbiamo gli medii sociali, zoom, skype ed altri, vai al negozio, la posta. Saluti e buona domenica! Lavoro alle barche di ex Marina militare Jugoslava (sulla wiki Slovena) anche ex Indomito (torpediniera) ! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:15, 31. januar 2021 (CEST) : Buona domenica a tutti!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 11:34, 31. januar 2021 (CET) == Ladjedelnica Kraljevica == Slovenska stran [[Ladjedelnica Kraljevica]] in Angleška Kraljevica Shipyard sta v wikipodatkih povezani v eno kategorijo: Kraljevica Shipyard (Q13614721), Hrvaška Brodogradilište Kraljevica in Italijanska Cantiere navale di Porto Re pa v kategorijo: No label defined (Q3655753), tako da jih medsebojno ni možno povezati, čeprav gre za isto vsebino. Prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:31, 21. februar 2021 (CEST) :Shabicht, šele včeraj zvečer sem videl tvojo omembo, ki si jo kasneje izbrisal. Združil sem oba ({{q|Q13614721}} v {{q|Q3655753}}), saj je bil drugi objekt starejši od prvega. Prosim preveri še povezave na spletne strani. Upam, da bo sedaj delovalo '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:31, 15. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:30, 16. maj 2021 (CEST) ==Malteški viteški red== Prosim za preusmeritev in preureditev povezave na pravo kategorijo v wikipodatkih: Order of Hospitallers (Q187549), ker je odslej vsebina članka samo o malteškem viteškem redu in bo za Suvereni malteški viteški red nastal nov članek. [[Uporabnik:A09090091]] prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 22:53, 13. maj 2021 (CEST) Shabicht, sem uredil povezave z wikipodatki. Bo sedaj v redu?--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 13:09, 14. maj 2021 (CEST) Odlično, hvala lepa! Shabicht (pogovor) 18:31, 16. maj 2021 (CEST) ==Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka== [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] in [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] !! [[Tromostovje]], [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana]], [[Zelena avenija, Ljubljana|Zelena Avenija]], [[NUK]], [[Plečnikove Žale]], Križanke, [[Trnovski most]] in še druge, so tista dela Jožeta Plečnika, ki so po novem '''vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine''', zato zaslužijo moj vpis in jih nehajta napačno urejati, razen če imata boljše argumente! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:45, 30. julij 2021 (CEST) :V tekstu sem jasno napisala da je konkreten objekt vpisan v sklopu Plečnikove dediščine, posamičen zapis pa se mi ne zdi umesten, saj tudi posamičen objekt ni vpisan na seznam.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:50, 30. julij 2021 (CEST) : Najprej naj izpostavim da vsi objekti Plečnikove dediščine '''niso vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine''' (samo tisti v Ljubljani) ter so '''jasno zapisani''' na spletni strani UNESCA v zvezi s predmetnim vpisom pod ID številko vpisa: 1643 »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]« (glej UNESCOV tekst: »The works of Jože Plečnik in Ljubljana – Human Centred Urban Design« !! - z opisi in fotografijami), zato ta argument povsem zavračam! Malo čudno bi bilo, npr. pri Tromostovju, da bi slovenski članek ne imel oznako svetovne dediščine, npr. angleški pa jo že ima !-- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 30. julij 2021 (CEST) ::V primeru konsenza, da se predloga vključi, jo bo potrebno dodati tudi na ostale objekte teh "kategorij". Idrija in Almaden tudi nimata predlog za posamezne objekte. Bi prosil za spoštljivost, saj je to le nesporazum. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:49, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:54, 30. julij 2021 (CEST) ::Shabicht, da ne bomo govorili na pamet, vsa vključena dela niso eksplicitno našteta (med njimi recimo tromostovje). Jaz se strinjam z Ljubo, da je malo zavajajoče vključevati predlogo v vsakega, sploh na tak način kot si to storil ti, kjer je zgledalo kot bi bilo recimo tromostovje samostojno vpisano na seznam. Angleška Wikipedija je tu kot argument irelevantna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:00, 30. julij 2021 (CEST) :::Mogoče bi pa razširili predlogo z objekti v oklepaju: ''Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka (''Tromostovje, Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zelena Avenija, NUK, Žale, Križanke, Trnovski most, ...''). P''redloga bi bila malo večja in obsežnejša, vendar za to pa obstajajo. Taka rešitev se mi PMM zdi srednja pot za vse vpletene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:05, 30. julij 2021 (CEST) ::::V resnici taka rešitev že obstaja, samo manj površno se je treba lotiti zadeve. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tromostovje&type=revision&diff=5551329&oldid=5551293 Takole se to naredi], na primeru Tromostovja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:12, 30. julij 2021 (CEST) :::::PMM bi bil lahko UNESCO nad RKDjem, se mi zdi, da je bolj ''prestižen''. Pa tudi pod tisto modro barvo RKD ne pride toliko do izraza. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:16, 30. julij 2021 (CEST) ::::::Zaradi mene lahko. Lahko pa uporabimo tudi {{tl|Seznam razglasitev}} kot v :enwiki, ki naredi živorumen okvirček okoli (glej najnovejšo redakcijo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:24, 30. julij 2021 (CEST) :::::::Druga se mi zdi še lepša. Pri poimenovanjih bi odstranil dvopičja, ker so tudi infopolja brez dovpičij. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:35, 30. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno|se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:30, 31. julij 2021 (CEST) == Primorska vs. Istra == Prosim, preberi [[Pokrajine_v_Sloveniji]] in vrni svoje 'popravke' pokrajine v člankih. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:38, 22. oktober 2021 (CEST) V infopolju je oznaka '''Tradicionalna pokrajina''' torej zgodovinska, in nihče ne more trditi, da je Primorska zgodovinska pokrajina, temveč je le neformalna pokrajina, zgodovinsko gledano pa konstrukt, ki je nastal šele po ukinitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]! Pravilna zgodovinska pokrajina (za naselja v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran) je torej Istra, prebivalci pa so Istrijani! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:50, 22. oktober 2021 (CEST) ::Se strinjam s Shabichtom. Primorska je Goriška + Primorje. Sam sicer ne bi posploševal u leporabe, ker je ta odvisna od konteskta, predvsem v infopolju. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 22. oktober 2021 (CEST) :Ne strinjam se. V vsakem primeru predlagam, da pred tovrstno množično spremembo zadevo prediskutiraš. :Sicer pa, bo po tej logiki znana pesem postala [[Vstala Primorska|Vstala Istra]]? ---[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:50, 23. oktober 2021 (CEST) == [[Giovanni D'Anzi]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Io abbastanza bene, continuo a fare smart-working. Per favore, potresti correggere per tre minuti questa cortissima pagina che ho aperto adesso? Grazie mille e buon fine settimana, a presto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:45, 12. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: {{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:32, 12. november 2021 (CET) {{urejeno}}'''Fatto!''' Dove hai il articolo di vescovo brasiliano da Italia che morì in incidente ferroviario? [[Uporabnik:Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:55, 13. november 2021 (CEST) :: Ciao, carissimo, grazie mille per il tuo prezioso aiuto!!! Ecco [[Luigi Giuseppe Lasagna|l'articolo]] che mi hai chiesto!!! A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 18:44, 14. november 2021 (CET) ==Infopolje sir== Želim, da bi nekdo končno uredil vzorčna infopolja za hrano in pijačo, posebej za sire, s podatki po vzoru angleškega infobox, sam tega ne znam, zato prosim za pomoč! Shabicht (pogovor) 9:45, 14. november 2021 (CEST) :Potrebuješ [[:en:Template:Infobox cheese]] ali še kakšnega drugega? Samo infopolje nima smisla, če se ga potem ne vključi v ustrezne članke. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:00, 14. november 2021 (CET) :{{tl|infobox cheese}} na slovenski wikipediji sploh ne odpira oz. ne funkcira. Vsi slovenski članki o sirih so brez ustreznega infopolja. :Shabicht (pogovor) 12:03, 14. november 2021 (CEST) Bom naredila infopolje, potem pa je treba vse članke še opremiti z omenjenim infopolje. Jaz žal za to ne bom imela časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:55, 14. november 2021 (CE{{T) : {{urejeno}}, glej {{tl|Infopolje Sir}}. Za preizkus sem vključila infopolje v [[Ementalski sir]].--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:55, 14. november 2021 (CET) '''Odlično, hvala lepa!''' Shabicht (pogovor) 19:42, 16. november 2021 (CEST) ::Pozdrav, Shabicht! Ko vstavljaš infopolje, ni potrebno delati takšnih zamikov, ker je potem članek precej popačen. Na začetku naj sploh ne bi bilo zamika, med infopoljem in tekstom pa je dovolj en prost odstavek.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 14:02, 21. november 2021 (CET) '''Hvala!''' Shabicht (pogovor) 14:23, 21. november 2021 (CEST) == {{tl|Siri}} == Upam, da si jo nameraval še razširiti. Če pogledaš [[:Kategorija:Siri]], je teh sirov kar precej. PMM ne bo predloga nič našarjena, če vključiš vse sire v njo. Kaj praviš? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:36, 20. november 2021 (CET) Bom razširil še vsaj na tiste sire, ki niso v drugih podkategorijah. Malo me moti edino barva vrstice, bi raje videl svetlo rumeno. Mi lahko kdo pomaga glede tega? [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:52, 20. november 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:51, 20. november 2021 (CET) : {{urejeno}}, hvala lepa za pomoč! Shabicht (pogovor) 13:36, 21. november 2021 (CEST) == Premikanje strani == Prosim, če strani ne premikaš več s kopiranjem, kot si to počel na strani [[Bariloče]]. Tako je sedaj videti, da si vse napisal ti, vendar bi bila to nato kršitev avtorskih pravic. Naslednjič uporabi ukaz Prestavi v zavihku Več. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:20, 27. november 2021 (CET) [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) Se opravičujem, hvala za opozorilo in razlago, nisem vedel! 20:22, 27. november 2021 (CET) == Grana Padano – začetnica == Pozdravljen! Zakaj velika začetnica, če gre za vrsto sira? Ime grana padano razumem kot vrstno, zato sem spremenil začetnico. V delu, kjer se omenja kot zaščiteno ime (zaščiteno poreklo), sem pa pustil veliko začetnico. Podobno kot odgovarjajo v Jezikovni svetovalnici (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3298/o-pisanju-zaščitenih-kmetijskih-izdelkov-štajersko-prekmursko-bučno-olje).<br> Lp, --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 22:56, 9. december 2021 (CET) [[Uporabnik:Marko3|Marko3]], pozdravljen! Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika citiram normativnost (https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4417958/T4MVC_System_Web_Mvc_ActionResult), četudi ne upoštevajo, da je uradno zaščiteno ime npr. tolminskega sira Tolminc: »Bovški sir in bohinjski sir sta sira z označbo geografskega porekla ('''enako kot Grana Padano'''). V pravnih dokumentih, ki določajo pogoje, pod katerimi je ti imeni mogoče uporabljati, sta imeni sira zapisani z veliko začetnico (Bovški sir, Bohinjski sir), kot določajo pravila za pisanje zaščitenih imen oziroma znamk. Tudi v jezikovni rabi se za njuno poimenovanje pogosto uporabljata zapisa z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s slovensko pravopisno tradicijo, ki predvideva zapis z malo začetnico.«<br> Odločitev prepuščam strokovnjakom (jaz to nisem) !! V primerih, ko gre za zaščitena imena tujih sirov, pa sledim originalnim zapisom oz. upoštevam kot najvišji nivo pravila za pisanje zaščitenih imen oz. znamk, ne more pa biti v istem članku enkrat zapisano tako, drugič pa drugače! Prosim tudi, da (nekateri) administratorji kljub strokovnosti, ki je najvišje načelo, ne bodite bolj papeški od papeža pri uveljavljanju svojega prav (tak občutek imam včasih).<br> Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 13:26, 20. december 2021 (CEST) Pozdravljen, se strinjam z napisanim. V tem članku bi bilo verjetno res (čisto po pravilih) treba mešati malo in veliko začetnico. Da ne bo mešanja – a ni bolje, da prevlada občno ime z malo začetnico? Papeški pa nisem, administrator takisto ne.--[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 15:12, 10. december 2021 (CET) :) Lp, :Še vedno zagovarjam načelo pravil pisanja zaščitenih imen oz. znamk z veliko začetnico, sploh pa tujih, izjema so lahko podomačena imena sirov, ali tistih, ki načeloma nimajo oznake zaščitene geografske označbe, npr. čedar, ementalec, maasdamec ali pa so bili že pred standardizacijo razširjeni mednarodno. Tista moja opazka leti na nekatere administratorje, ne nate osebno. Naj kar administratorji oz. slovenisti odločijo, zato jih imamo! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:29, 10. december 2021 (CET) ::Tudi administratorji nismo vsevedni :) To konec-koncev piše v smernici o administratorjih. Mogoče bi za komentar poprosil @[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], ki je vedno pomagal pri jezikovnih zagatah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:21, 10. december 2021 (CET) [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], prosim za pomoč oz. strokovno mnenje! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht3]] (pogovor) 19:41, 20. december 2021 (CEST) == [[Martin Krpan]] == Vnos o ladiji sodi na [[Martin Krpan (razločitev)]], zato sem tvojo odstranitev preusmeritve vrnil. Hvala. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:10, 14. december 2021 (CET) :{{opravljeno| Hvala lepa, se strinjam!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:25, 14. december 2021 (CEST) ==Mejna grofija Istra== Zgodovinsko gledano je bila [[Mejna grofija Istra]] karolinška mejna marka in ne kasneje nastala avstrijska (habsburška kronska dežela) Mejna grofija Istra (Markgrafschaft Istrien), v okviru [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] (Q306696), zato prosim, da se '''uredi pravilna povezava''' v wikipodatkih na (Q3234139)! Če bi se uredil tudi članek za Avstrijsko mejno grofijo Istro (Margraviate of Istria (Q3847034)), sprašujem kaj je bolje: da se zapiše v okviru Avstrijskega primorja ali kot samostojni članek? Kakšno bi bilo pravilno imenovanje članka, da ne bo prišlo do zmešnjav? [[Uporabnik:A09090091]], prosim za pomoč! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:42, 22. december 2021 (CEST) :Oprosti, nisem bil pingan. (To stori z {{tl|Ping}}) Kaj si točno mislil? Dodajanje instance ali spremembo interwiki povezave? Za Avstrijsko mejno grofijo Istro je PMM najbolje še en članek, tako ali tako je lahko samo ena interwiki povezava na članek. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:07, 23. december 2021 (CET) {{reply to|A09090091}}Prosim za spremembo obstoječega članka Mejna grofija Istra na pravilno interwiki povezavo (Q3234139). Bo za nov članek o (Markgrafschaft Istrien -Margraviate of Istria) pravilno ime '''Avstrijska mejna grofija Istra'''? Hvala lepa! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 00:27, 23. december 2021 (CEST) :{{opravljeno}}, hvala za potrditev. Sam nisem strokovnjak za poimenovanje, ampak bi ga verjetno sam poimenoval tudi tako. Če bo napačno, se bo slejkoprej oglasil kdo, ki to ve bolje kot jaz. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 00:26, 23. december 2021 (CET) == [[El Biscella]] == Carissimo Sebastjan, come stai? BUON ANNO!!! Quì è un disastro, i contagi aumentano sempre di più. Io ho preso il rinforzo del vaccino e anche mia mamma lo ha preso, e andiamo bene. Ci sono 180.000-200.000 contagiati al giorno. Ho appena aperto questa piccola pagina, è una canzone in dialetto milanese molto bella. Se è necessario, ti posso inviare il testo tradotto in Italiano, così tu puoi inserirlo nella pagina. Grazie mille di tutto e Buon Anno a te e alla tua famiglia!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 08:48, 11. januar 2022 (CET) : Grazie mille e buona serata!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 19:02, 13. januar 2022 (CET) == Mejna grofija Istre == Prosim preveri vse povezave v ustvarjeni predlogi. Nekaj jih je (sodeč po datumu rojstva/smrti) napačnih. Hvala, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 11. januar 2022 (CET)<br> Predloge nisem sestavil jaz, ker ni bila, sem jo samo objavil. Hvala lepa za informacije, bom pregledal! Moram pa opozoriti, da napisane letnice niso datumi rojstva in smrti, ampak letnice vladanja kot istrski mejni grofi! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:55, 11. januar 2022 (CEST) :Hvala za odgovor. Po mojem mnenju manjka noga, kjer bi pisala opomba; da so to le letnice vladanja. Skozi povezave sem šel že jaz, zmotil me je Henrik Eppensteinski, ker se veže na Hernika III. (Koroškega). Takoj mi ni bilo jasno, nato pa sem prebral članek. Vse dobro, LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:00, 11. januar 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:17, 18. januar 2022 (CEST) == [[Giorgio Scerbanenco]] == Carissimo Sabastjan, bravissimo per questa pagina!!! Per favore, puoi vedere se la mia modifica a ''[[Milano]]'' va bene? Grazie mille e buona domenica. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 09:30, 6. marec 2022 (CET)<br> La mia opignonone e quella che la pagina di [[Milano]] e' troppo grande, ha bisogno di un cambiamento struturale nuovo, cosi diventera' piu' transparente, ma questo e' sopra della mia conoscenca ed ha bisogno di decisione degli amministratori sloveni... [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:47, 6. marec 2022 (CEST) :{{done}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:41, 6. marec 2022 (CET) == [[Lung Chien]] == Carissimo sebastjan, per favore, quando hai 5 minuti di tempo in più, puoi correggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Non è grande. Grazie mille di tutto. [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:03, 6. marec 2022 (CET) :{{done}} OP: Potrebno je prečrkovati ime režiserja / The name of subject needs to be transliterated. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:44, 6. marec 2022 (CET) :{{opravljeno| Urejeno!}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 12:34, 6. marec 2022 (CEST) :: Grazie mille, un grande lavoro!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 15:09, 6. marec 2022 (CET) == [[Kung Fu Mama]] == Buongiorno, carissimo amico, come stai? Io sempre con paura, prima per il Covid, adesso per la guerra. Quando finirà la paura? Perchè sulla Terra dobbiamo sempre avere paura? Per favore, potresti, per 3-4 minuti, rileggere questa nuova pagina che ho appena aperto? Grazie infinite di tutto e a presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 12:18, 9. marec 2022 (CET) : Grazie mille, bravissimooooo, a presto!!! [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 17:05, 9. marec 2022 (CET) ===Predloga:Infopolje Škofija=== Zakaj v slovenskem infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms), medtem ko prikaz deluje v Italijanščini in Angleščini. Lahko kdo to uredi? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 17:04, 12. marec 2022 (CEST) : {{urejeno}}--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:30, 13. marec 2022 (CET) == Ste vedeli == Hvala za predloga, Shabicht, vendar ju na žalost ne morem uporabiti, ker jima manjkajo viri. Če dodaš vire na hitro v enega od njiju, ga bom uporabil (običajno ne vključujem več kot en članek na avtorja, da dobi več ljudi priložnost). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:11, 13. marec 2022 (CET) Navedel sem vire, bo to dovolj? :{{opravljeno}} -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 20:33, 14. marec 2022 (CEST) :Škoda, da si zamudil včeraj, pa naslednjič. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 14. marec 2022 (CET) :Moram ponovno vložiti predloga, vidim da sta izbrisana?? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 16:04, 16. marec 2022 (CEST) ::Predloga na žalost nista več aktualna, ker sta že prestara. S "pa naslednjič" sem mislil kak nov članek, napisan v tem tednu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:33, 17. marec 2022 (CET) ==Nadškofija Salzburg== Ne vem zakaj v infopolju »ne vleče« prikaza grba - coat (of arms)? <br> [[Uporabnik:Pinky sl]], prosim za pomoč!--[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 16. marec 2022 (CEST) : Vleče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 16. marec 2022 (CET) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 14:15, 17. marec 2022 (CEST) ==Predloga: Obalna naselja v Sloveniji== Ne vem, zakaj so v predlogi naselja [[Bertoki]], [[Jagodje]], [[Dobrava, Izola|Dobrava]], [[Parecag]] in [[Sečovlje]], ki se dejansko ne nahajajo na obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Lahko kdo uredi? - [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:38, 2. april 2022 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:56, 2. april 2022 (CEST) : Hvala lepa !! --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 07:04, 3. marec 2022 (CEST) ::Se z odstranitvijo Sečovelj res strinjaš? Imajo soline, te pa mora voda poplakniti ... Tehnično so zame Sečovlje še vedno ob nekem morskem zatoku in torej ob obali. Te prosim za komentar. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:13, 3. april 2022 (CEST) :Tudi [[Simonov zaliv]] glede na članek spada pod [[Jagodje]], torej so ob morju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:23, 3. april 2022 (CEST) --[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]] Hvala ti za vprašanja, tehnično vprašanje je, ali šteti [[Simonov zaliv]] pod [[Izola|Izolo]] ali pod [[Jagodje]] ali pod oboje. Glede Sečovelj je spet druga zgodba, ker [[Sečoveljske soline]], ki s Sečovljami nimajo fizične povezave razen imena, spadajo pod [[Parecag]], vhod v soline je v [[Seča|Seči]], na drugi strani, ob Dragonji, med obema mejnima prehodoma, pa je dostop do Solinarskega muzeja v delu [[Krajinski park Sečoveljske soline|krajinskega parka]], kjer je urejeno samo eno solinsko polje. Do Sečovelj je po stari strugi Dragonje skozi soline speljan zgolj nekdanji kanal, tako da je tam samo nekaj privezov za čolne. Od Sečovelj do morja je najmanj 4 km zračne linije. Se mi pa zdi, da mora obmorsko naselje dejansko imeti vsaj nekaj obrežja, da lahko sodi v to kategorijo. Zdi se mi smiselno preimenovanje predloge v »Obalna naselja v Slovenski Istri« glede na sprejeti sklep koordinacije županov<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate= 15. marec 2022|date= |format=pdf |work= }}</ref> in skorajšnjo ureditev v Slovenskem pravopisu ter registru slovenskih [[toponim|toponimov]], ker drugje v Sloveniji obalnih naselij ni, razen če se bo štelo med obalna naselja tudi [[Bled]]. {{opombe}} : [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:30, 3. april 2022 (CEST) :Shabicht, hvala ti za te odgovore in pojasnila. Naslov predloge se vedno lahko spremeni, edino kar pravzaprav manjka na dokumentacijski strani bi bila definicija obalnega mesta. To predvsem z vidika vključevanja mest drugih uporabnikov, kajti če tega ne bo, bo čez nekaj let spet ista debata. Predlagam naslednjo opombo v /dok strani predloge: :: Glede na sprejeti sklep koordinacije županov in skorajšnji ureditvi v slovenskem pravopisu ter evidenci slovenskih toponimov, ker drugje v Sloveniji obalnih ni, so v zgornji predlogi samo naselja na ozemlju Republike Slovenije, ki imajo obrežje neposredno ob morju. :Kaj meniš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:49, 3. april 2022 (CEST) :: Se popolnoma strinjam s predlogom! Lahko urediš tako preimenovanje kot predlagano opombo v /dok strani predloge? Hvala in lep pozdrav! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 11:58, 3. april 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Se strinjaš s predlogom? Meni se zdi smiseln. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:05, 3. april 2022 (CEST) ::::Ja, se strinjam. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:14, 3. april 2022 (CEST) :::::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 3. april 2022 (CEST) ==Sedbergh== V članku [[Sedbergh]] prosim za ureditev prikaza lokacije, v infopolju so prave koordinate, v prikazu pa napačne! <br> [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 10:25, 8. maj 2022 (CEST) :{{opravljeno}}, napaka je bila v infopolju, kjer sta bila dva zapisa koordinat in drugi je bil napačen. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:37, 8. maj 2022 (CEST) == [[Saulges]] == Ciao carissimo Sebastjan, come stai? Quì sembra tutto bene, dal 15 giugno la mascherina non sarà più obbligatoria, solo consigliata. Adesso ho aperto la pagina di cui ti parlavo qualche settimana fa e penso che nei prossimi giorni, io aprirò un link rosso che vedi nella pagina. La taduzione dei monumenti è giusta? Cerkev.... jama... Ti chiedo, per favore, qualche minuto per correggere i possibili errori che ho scritto. Grazie mille per il tuo prezioso aiuto. A presto [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 10:38, 30. maj 2022 (CEST) ==[[Bale]]== Bi se dal tamkajšni tortni razrez prebivalcev prestaviti na levo stan, sedaj ovira celotni članek?<br> Hvala! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 15:00, 13. julij 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]: Mislim, da se trenutno tega ne da. Bi razmislil o uporabi tabele namesto tortnega diagrama? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:15, 13. julij 2022 (CEST) Zadeva rešena! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 19:10, 15. julij 2022 (CEST) ==Rimska kurija== [[Papež Frančišek]] je napravil veliko reformo znotraj [[Rimska kurija|Rimske kurije]], sploh z uvedbo t.i. dikasterijev namesto kongregacij. Moje vprašanje je, kaj storiti z napisanimi članki o kongregacijah: 1. možnost da se jih preimenuje in se do njih iz prejšnje kongregacije naredi povezava do dikasterija; 2. možnost je obratna, da se iz dikasterija naredi povezava do obstoječega članka o nekdanji kongregaciji. <br> Sam sem osebno bolj za prvo možnost, članki o novih dikasterijih bodo še nekoč sledili, o kongregacijah pa zagotovo ne! [[Uporabnik:janezdrilc]], prosim za strokovno mnenje! -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 18:25, 5. avgust 2022 (CEST) :Hej, preden pričneš z razširjanjem predloge, ta ima napako in prikazuje vsebino iz {{tl|Istra}}, verjetno si jo od tam kopiral. Če pobrišeš vrstice 2-117, bi moralo delovat. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:29, 5. avgust 2022 (CEST) Predloga Rimska kurija je urejena!! Kaj je pa s v zvezi s spremembo kongregacij v dikasterije? <br> --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 6. avgust 2022 (CEST) :Ne vem točne definicije dikasterije, vendar če ustreza definiciji kongregacije ( :1. najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija :2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije :3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija :) bi se recimo strinjal. Si v obzir vzel morda tudi bralce, ki ne vedo, kaj je dikasterij (vedo pa kaj je kongregacija)? Nekako mi tole prestavljanje diši po [[WP:NPP]], vendar mu ne bom ostro nasprotoval. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:31, 6. avgust 2022 (CEST) ==Dikasterij== Osnovna definicija [[dikasterij|dikasterija]] je verjetno identična tisti, ki jo je navedel [[Uporabnik:A09090091]], da gre za najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi. Članek o dikasteriju Rimske Kurije je urejen, glede na to, da gre za aktualno tematiko, ki še ni dokončna, je zaenkrat vsebina identična hrvaški, angleški in italijanski wikipediji! <br> Nihče pa mi še ni podal navodila, ali naj članke o prejšnjih kongregacijah Rimske kurije naslovno in vsebinsko spremenim, da bodo ustrezali novim dikasterijem (to so naredili na angleški wikipediji), ali pa naj jih pustim in napišem nove o dikasterijih, ter opravim ustrezne povezave na nekdanje kongregacije. Pa še to, katero infopolje bi najbolj ustrezalo kongregaciji oz. dikasteriju? --[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 21:21, 6. avgust 2022 (CEST) :Saj najverjetnejši odgovor na vprašanje o združitvi je prav funkcija in definicija. Če je šlo le za preimenovanje, bi po mojem mnenju lahko govorili o združitvi. Tu pa so nastala kompletno ločena telesa, ki (recimo) zadostujejo vsem kriterijem za članek in ne vidim razloga, zakaj jih ne bi imeli kot ločen članek. Vsekakor bi potreboval še kakšno mnenje, preden izvršiš dejanje, ker moje ni niti strokovno niti odločujoče. :Za infopolje ti pa svetujem {{tl|Infopolje Vladna agencija}}, {{tl|Infobox official post}} ali {{tl|Infopolje Zakonodajno telo}}. Prav specifičnega infopolja ni, so pa našteti po mojem mnenju zadostni in zadovoljivi približki. Za ostale podrobnosti je tako ali drugače besedilo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:02, 6. avgust 2022 (CEST) f7vwuhwvga1ka0dhuxyo4voqk4iy7pf 0 96254 5728424 5723233 2022-08-07T08:20:07Z 176.76.241.166 wikitext text/x-wiki {{Več slik | align = right | direction = vertical | width = 300 | image1 = Registrska tablica.jpg | caption1 = Različica registrske oznake, kakršna se izdaja od junija 2008 | image2 = Tablica KR - Kranj.jpg | caption2 = Prva različica registrske oznake po vstopu Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki se je izdajala med majem 2004 ter junijem 2008 in je še vedno v uporabi | image3 = Tablica KP - Piran.jpg | caption3 = Stara različica registrske oznake, ki se je izdajala do maja 2004 in je še vedno v uporabi }} '''Registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji''' vsebujejo na levem robu [[Evropski simboli|moder pokončen trak z dvanajstimi evropskimi zvezdami]] ter kratico države [[Slovenija|SLO]]. Sledi dvočrkovna oznaka registracijskega območja, grb občine, v kateri je upravna enota, ter registrska označba s kombinacijo črk in številk. Nabor zajema črke slovenske abecede, razen Č, Š in Ž, nekoč pa so se izdajale tudi tablice s črkami X, Y in W. Črka O se vselej zapisuje kot 0 (ničla). Tablica je obrobljena z zeleno obrobno črto. Celotna tablica je narejena iz aluminijaste pločevine<ref>[http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2005111607511631/ Sklep], Dkom.si, pridobljeno 10. april 2017.</ref> ter pobarvana s tiskom na kovino, z izjemo grba, ki je natisnjen na nalepko in posebej nalepljen na tablico. Registrska tablica je vezana na vozilo, razen tablice po naročilu, ki je vezana na lastnika.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7333|title=Zakon o motornih vozilih|date=|accessdate=27. 3. 2018|website=PisRS|publisher=|last=|first=}}</ref>na == Geografske registracijske oznake == V Sloveniji je 11 registracijskih območij, ki so na tablicah označene z dvočrkovno oznako. V času Jugoslavije jih je bilo 8 (brez Krškega, Postojne in Slovenj Gradca). Vsaka območna oznaka ima poleg grb občine, v kateri je sedež [[Upravna delitev Slovenije#Upravne enote|upravne enote]], ki je tablico izdala. Upravnih enot je v Sloveniji 58.<ref name=":1">[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/74892/ Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil], Uradni-list.si, pridobljeno 10. april 2017.</ref> Grb upravne enote je nalepka, ki jo je mogoče kupiti posebej kot nadomestilo za obrabljeno obstoječo nalepko. Posledično lahko obstajajo vozila z registrskimi tablicami, katerih grb ne pripada njihovi oznaki območja ali je celo izdelan doma. Slednje velja za nezakonito spreminjanje registrskih tablic,vendar je na nekaterih predelih Slovenije pogosta praksa.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/avto/bi-imeli-na-tablici-avta-lastni-grb-ne-bi-smelo-biti-tezav-290404|title=Bi imeli na tablici avta lastni grb? Ne bi smelo biti težav ...|date=1. 5. 2017|accessdate=20. 6. 2018|language=}}</ref> [[Slika:Map of license plates of Slovenia.svg|thumb|500px|Registracijska območja v Sloveniji]] [[Slika:Tablica KR - Bohinj.jpg|thumb|250px|Registrska tablica s samovoljno dodanim grbom [[Občina Bohinj|občine Bohinj]]]] === Celje (CE) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | '''[[Celje]]''' | [[Slika:Tablica CE - Celje.jpg|center|250px]] |- | [[Laško]] | [[Slika:Tablica CE - Laško.jpg|center|250px]] |- | [[Mozirje]] | [[Slika:Tablica CE - Mozirje - stara.jpg|center|250px]] [[Slika:Tablica CE - Mozirje.jpg|center|250px]] |- | [[Slovenske Konjice]] | [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|center|250px]] |- | [[Šentjur pri Celju]] | [[Slika:Tablica CE - Šentjur.jpg|center|250px]] |- | [[Šmarje pri Jelšah]] | [[Slika:Tablica CE - Šmarje pri Jelšah.jpg|center|250px]] |- | [[Velenje]] | [[Slika:Tablica CE - Velenje.jpg|center|250px]] |- | [[Žalec]] | [[Slika:Tablica CE - Žalec.jpg|center|250px]] [[Slika:Tablica CE - Žalec nova.jpg|center|250px]] |} === Nova Gorica (GO) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Ajdovščina]] | [[Slika:Rifnik 01 (cropped).png|center|250px]] |- | [[Idrija]] | [[Slika:Tablica GO - Idrija.jpg|center|250px]] |- | '''[[Nova Gorica]]''' | [[Slika:Tablica GO - Nova Gorica.jpg|center|250px]] |- | [[Tolmin]] | [[Slika:Tablica GO - Tolmin.jpg|center|250px]] |} === Krško (KK) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Brežice]] | [[Slika:Tablica KK - Brežice.jpg|center|250px]] |- | '''[[Krško]]''' | [[Slika:Tablica KK - Krško.jpg|center|250px]] |- | [[Sevnica]] | [[Slika:Tablica KK - Sevnica.jpg|center|250px]] |} === Koper (KP) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Ilirska Bistrica]] | [[Slika:Tablica KP - Ilirska Bistrica.jpg|center|250px]] |- | [[Izola]] | [[Slika:Tablica KP - Izola.jpg|center|250px]] |- | '''[[Koper]]''' | [[Slika:Tablica KP - Koper.jpg|center|250px]] |- | [[Piran]] | [[Slika:Tablica KP - Piran 2008.jpg|center|250px]] |- | [[Sežana]] | [[Slika:Tablica KP - Sežana.jpg|center|250px]] |} === Kranj (KR) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Jesenice]] | [[Slika:Tablica KR - Jesenice.jpg|center|250px]] |- | '''[[Kranj]]''' | [[Slika:Tablica KR - Kranj.jpg|center|250px]] |- | [[Radovljica]] | [[Slika:Tablica KR - Radovljica.jpg|center|250px]] |- | [[Škofja Loka]] | [[Slika:Tablica KR - Škofja Loka.jpg|center|250px]] |- | [[Tržič]] | [[Slika:Tablica KR - Tržič.jpg|center|250px]] |} === Ljubljana (LJ) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Cerknica]] | [[Slika:Tablica LJ - Cerknica.jpg|center|250px]] |- | [[Domžale]] | [[Slika:Tablica LJ - Domžale.jpg|center|250px]] |- | [[Grosuplje]] | [[Slika:Tablica LJ - Grosuplje.jpg|center|250px]] |- | [[Hrastnik]] | [[Slika:Tablica LJ - Hrastnik.jpg|center|250px]] |- | [[Kamnik]] | [[Slika:Bar Kristal, Medvedova ulica (4581731591) (cropped).jpg|center|250px]] |- | [[Kočevje]] | [[Slika:Tablica LJ - Kočevje.jpg|center|250px]] |- | [[Litija]] | [[Slika:Tablica LJ - Litija.jpg|center|250px]] |- | '''[[Ljubljana]]''' | [[Slika:Tablica LJ - Ljubljana.jpg|center|250px]] [[Slika:Registrska tablica SLO 1992-2004.jpg|center|250px]] |- | [[Logatec]] | [[Slika:Tablica LJ - Logatec.jpg|center|250px]] |- | [[Ribnica]] | [[Slika:Tablica LJ - Ribnica.jpg|center|250px]] |- | [[Trbovlje]] | [[Slika:Tablica LJ - Trbovlje.jpg|center|250px]] |- | [[Vrhnika]] | [[Slika:Tablica LJ - Vrhnika.jpg|center|250px]] |- | [[Zagorje ob Savi]] | [[Slika:Tablica LJ - Zagorje ob Savi.jpg|center|250px]] |} === Maribor (MB) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] | [[Slika:Tablica MB - Lenart.jpg|center|250px]] |- | '''[[Maribor]]''' | [[Slika:Tablica MB - Maribor.jpg|center|250px]] |- | [[Ormož]] | [[Slika:Tablica MB - Ormož.jpg|center|250px]] |- | [[Pesnica pri Mariboru|Pesnica]] | [[Slika:Tablica MB - Pesnica.jpg|center|250px]] |- | [[Ptuj]] | [[Slika:Personal Slovenia plate.jpg|center|250px]] |- | [[Ruše]] | [[Slika:Tablica MB - Ruše.jpg|center|250px]] |- | [[Slovenska Bistrica]] | [[Slika:Tablica MB - Slovenska Bistrica.jpg|center|250px]] |} === Murska Sobota (MS) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Gornja Radgona]] | [[Slika:Tablica MS - Radgona.jpg|center|250px]] |- | [[Lendava]] | [[Slika:Tablica MS - Lendava.jpg|center|250px]] |- | [[Ljutomer]] | [[Slika:Tablica MS - Ljutomer.jpg|center|250px]] |- | '''[[Murska Sobota]]''' | [[Slika:Tablica MS - Murska Sobota.jpg|center|250px]] |} === Novo mesto (NM) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Črnomelj]] | [[Slika:Tablica NM - Črnomelj.jpg|center|250px]] |- | [[Metlika]] | [[Slika:Tablica NM - Metlika.jpg|center|250px]] |- | '''[[Novo mesto]]''' | [[Slika:Tablica NM - Novo mesto.jpg|center|250px]] |- | [[Trebnje]] | [[Slika:Tablica NM - Trebnje.jpg|center|250px]] |} === Postojna (PO) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | '''[[Postojna]]''' | [[Slika:Tablica PO - Postojna.jpg|center|250px]] |} === Slovenj Gradec (SG) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Dravograd]] | [[Slika:Tablica SG - Dravograd.jpg|center|250px]] |- | [[Radlje ob Dravi]] | [[Slika:Tablica SG - Radlje.jpg|center|250px]] |- | [[Ravne na Koroškem]] | [[Slika:Tablica SG - Ravne.jpg|center|250px]] |- | '''[[Slovenj Gradec]]''' | [[Slika:Tablica SG - Slovenj Gradec.jpg|center|250px]] |} == Posebne registrske oznake == === Tablice po naročilu === [[Slika:Tablica LJ-BUHTL.jpg|250px|desno]] Registrske tablice z izbranim delom označbe imajo na voljo izbor številk in črk v obsegu od treh do šestih znakov. Kombinacija mora vsebovati vsaj eno črko in ima lahko največ en pomišljaj. Nespremenljiva sta le oznaka registracijskega območja in grb.<ref name=":1" /> === Preizkusne tablice === [[Slika:SLOVENIA, CELJE, 2000's -TEMPORARY PLATE - Flickr - woody1778a.jpg|220px|desno]] Preizkusne registrske tablice vsebujejo za oznako registracijskega območja rdeč pokončen trak s črkama PR (»Preizkušnja«), ki sta izpisani v navpičnem zaporedju. Registracijska organizacija, pravna oseba ali pooblaščeni samostojni podjetnik lahko izda samolepilne preskusne tablice za dobo največ 5 dni. Veljajo za: * nova, predelana in popravljena vozila, s katerimi se na javnih cestah opravlja vožnja za preizkus ali prikaz njihovih lastnosti, * vozila, ki so na poti od podjetja, v katerem so bila izdelana, do podjetja, v katerem bodo dokončana, ali do skladišča trgovinskega podjetja, * vozila, ki so na poti na tehnični ali strokovni pregled oziroma na sejem zaradi prodaje, * vozila, ki so na poti od kraja prevzema do kraja registracije, * vozila, ki so na poti iz kraja, v katerem so bile registrske tablice oddane, odvzete, uničene ali pogrešane, do kraja, v katerem bodo zanje izdane nove registrske tablice.<ref>[https://www.amzs.si/storitve/pregledi-in-registracije/registracija-vozil/registrske-tablice Registrske tablice], Amzs.si, pridobljeno 10. april 2017.</ref> Pooblaščeni posamezniki in organizacije lahko pridobijo dovoljenje za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic. Te tablice se uporabljajo za prevoz tehnično brezhibnih neregistriranih vozil za potrebe prodajalca vozil, za preskusne vožnje morebitnih kupcev in za preskušanje vozil. Imetnik dovoljenja mora za vsako preskusno vožnjo izdati posebno dovoljenje. Dovoljenje za daljšo dobo uporabe preizkusnih tablic velja do enega leta z možnostjo podaljšanja.<ref name=":0" /> === Tablice vozil za izvoz === [[Slika:License plate Slovenia export.JPG|250px|desno]] Registrske tablice vozila za izvoz so rumene barve in imajo na desnem robu označen mesec in leto, ko poteče veljavnost prometnega dovoljenja. Uporabljajo se za: * vozila, ki jih tujec po končanem bivanju odpelje iz Slovenije, * vozila, kupljena v Sloveniji, ki bodo registrirana v drugi državi, * vozila, ki bodo po končani predelavi oziroma dodelavi odpeljana iz Slovenije.<ref name=":1" /> === Tablice za vozila Policije in Vojske === [[Slika:Tablica P.jpg|250px|desno]][[Slika:Tablica Slovenske vojske.jpg|250px|desno]] Registrske tablice [[Policija (Slovenija)|slovenske policije]] imajo modro obrobo in modre črke na beli podlagi. Namesto z oznako in grbom območja so označene s črko '''P''' in znakom uniformirane policije Republike Slovenije. Registrska oznaka sestoji iz petih števk, od katerih prvi dve označujeta policijsko upravo, katere last je vozilo.{{Cn}} Vozila [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] namesto geografske oznake nosijo kratico '''SV''' in grb Slovenske vojske. [[Oklepno bojno vozilo|Bojna vojaška vozila]] imajo registrsko oznako izpisano z belimi številkami in belo obrobo na sprednjem in zadnjem delu vozil; številski del oznake se lahko ponovi na bočnih površinah. [[Vojaška nebojna vozila|Nebojna vojaška vozila]] za posebne namene in priklopna vozila imajo registrske tablice olivno zelene barve z belo obrobo in znaki. Tablice ostalih vozil v lasti Slovenske vojske so bele s črno obrobo in znaki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV8909|title=Pravilnik o registraciji in označevanju vozil, zrakoplovov in vodnih plovil Ministrstva za obrambo|date=17. 12. 2007|accessdate=2. 2. 2019|website=PisRS|publisher=}}</ref> === Tablice za vozila določenih tujih predstavništev === [[Slika:Slovenija Diplomatska registrska tablica CMD 43-02.jpg|250px|desno]][[Slika:Slovenija Diplomatska registrska tablica CD 08-05.jpg|250px|desno]][[Slika:Slovenija Diplomatska registrska tablica CC.jpg|250px|desno]][[Slika:Diplomatska registrska tablica M.jpg|250px|desno]] Vozila [[Diplomatsko predstavništvo|diplomatskih]] in [[Konzulat|konzularnih]] predstavništev namesto območne oznake in grba vsebujejo črkovno oznako dejavnosti predstavništva oziroma statusa oseb v teh predstavništvih, ki so zelene barve. Oznaki dejavnosti sledi številčna oznaka države, iz katere je predstavništvo, in registrska številka. * Oznaka '''CMD''' (''Chef de Mission Diplomatique'') se uporablja za največ dve vozili v lasti diplomatskega predstavništva ali [[predstavništvo|predstavništva]] [[mednarodna organizacija|mednarodne organizacije]], ki ju uporablja vodja diplomatskega predstavništva ali predstavništva mednarodne organizacije. * Oznaka '''CD''' (''Corps Diplomatique'') označuje ostala vozila v lasti diplomatskega predstavništva ali predstavništva mednarodne organizacije v Republiki Sloveniji in njihovega osebja, ki ima [[diplomatski status]]. * Oznaka '''CC''' (''Corps Consulaire'') pomeni vozila v lasti konzularnega predstavništva ali konzularnega funkcionarja. * Oznaka '''M''' se uporablja za vozila, katerih lastniki so člani predstavništva brez diplomatskega statusa (zaposleni kot administrativno oziroma tehnično osebje v diplomatskem ali konzularnem predstavništvu in predstavništvu mednarodne organizacije v Sloveniji).<ref name=":1" /> === Nekdanje posebne registrske oznake === <gallery> Slika:Tablica priklopnika.jpg|Registrska tablica priklopnega vozila. Danes se priklopniki registrirajo z enakimi tablicami kot običajna vozila. Slika:Bled (5081158314).jpg|Traktor z registrsko tablico za kmetijska vozila </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Mednarodna avtomobilska oznaka]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|License plates of Slovenia}} * [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200683&stevilka=3637 Uradni list] - Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil {{Registracijske oznake za cestna vozila v Evropi}} [[Kategorija:Registrske tablice po državi|Slovenija]] [[Kategorija:Promet v Sloveniji]] 55npi4pw36lmosvexicy1b95ej99qsx 5728425 5728424 2022-08-07T08:20:42Z 176.76.241.166 wikitext text/x-wiki {{Več slik | align = right | direction = vertical | width = 300 | image1 = Registrska tablica.jpg | caption1 = Različica registrske oznake, kakršna se izdaja od junija 2008 | image2 = Tablica KR - kiKranj.jpg | caption2 = Prva različica registrske oznake po vstopu Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki se je izdajala med majem 2004 ter junijem 2008 in je še vedno v uporabi | image3 = Tablica KP - Piran.jpg | caption3 = Stara različica registrske oznake, ki se je izdajala do maja 2004 in je še vedno v uporabi }} '''Registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji''' vsebujejo na levem robu [[Evropski simboli|moder pokončen trak z dvanajstimi evropskimi zvezdami]] ter kratico države [[Slovenija|SLO]]. Sledi dvočrkovna oznaka registracijskega območja, grb občine, v kateri je upravna enota, ter registrska označba s kombinacijo črk in številk. Nabor zajema črke slovenske abecede, razen Č, Š in Ž, nekoč pa so se izdajale tudi tablice s črkami X, Y in W. Črka O se vselej zapisuje kot 0 (ničla). Tablica je obrobljena z zeleno obrobno črto. Celotna tablica je narejena iz aluminijaste pločevine<ref>[http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2005111607511631/ Sklep], Dkom.si, pridobljeno 10. april 2017.</ref> ter pobarvana s tiskom na kovino, z izjemo grba, ki je natisnjen na nalepko in posebej nalepljen na tablico. Registrska tablica je vezana na vozilo, razen tablice po naročilu, ki je vezana na lastnika.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7333|title=Zakon o motornih vozilih|date=|accessdate=27. 3. 2018|website=PisRS|publisher=|last=|first=}}</ref>na == Geografske registracijske oznake == V Sloveniji je 11 registracijskih območij, ki so na tablicah označene z dvočrkovno oznako. V času Jugoslavije jih je bilo 8 (brez Krškega, Postojne in Slovenj Gradca). Vsaka območna oznaka ima poleg grb občine, v kateri je sedež [[Upravna delitev Slovenije#Upravne enote|upravne enote]], ki je tablico izdala. Upravnih enot je v Sloveniji 58.<ref name=":1">[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/74892/ Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil], Uradni-list.si, pridobljeno 10. april 2017.</ref> Grb upravne enote je nalepka, ki jo je mogoče kupiti posebej kot nadomestilo za obrabljeno obstoječo nalepko. Posledično lahko obstajajo vozila z registrskimi tablicami, katerih grb ne pripada njihovi oznaki območja ali je celo izdelan doma. Slednje velja za nezakonito spreminjanje registrskih tablic,vendar je na nekaterih predelih Slovenije pogosta praksa.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/avto/bi-imeli-na-tablici-avta-lastni-grb-ne-bi-smelo-biti-tezav-290404|title=Bi imeli na tablici avta lastni grb? Ne bi smelo biti težav ...|date=1. 5. 2017|accessdate=20. 6. 2018|language=}}</ref> [[Slika:Map of license plates of Slovenia.svg|thumb|500px|Registracijska območja v Sloveniji]] [[Slika:Tablica KR - Bohinj.jpg|thumb|250px|Registrska tablica s samovoljno dodanim grbom [[Občina Bohinj|občine Bohinj]]]] === Celje (CE) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | '''[[Celje]]''' | [[Slika:Tablica CE - Celje.jpg|center|250px]] |- | [[Laško]] | [[Slika:Tablica CE - Laško.jpg|center|250px]] |- | [[Mozirje]] | [[Slika:Tablica CE - Mozirje - stara.jpg|center|250px]] [[Slika:Tablica CE - Mozirje.jpg|center|250px]] |- | [[Slovenske Konjice]] | [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|center|250px]] |- | [[Šentjur pri Celju]] | [[Slika:Tablica CE - Šentjur.jpg|center|250px]] |- | [[Šmarje pri Jelšah]] | [[Slika:Tablica CE - Šmarje pri Jelšah.jpg|center|250px]] |- | [[Velenje]] | [[Slika:Tablica CE - Velenje.jpg|center|250px]] |- | [[Žalec]] | [[Slika:Tablica CE - Žalec.jpg|center|250px]] [[Slika:Tablica CE - Žalec nova.jpg|center|250px]] |} === Nova Gorica (GO) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Ajdovščina]] | [[Slika:Rifnik 01 (cropped).png|center|250px]] |- | [[Idrija]] | [[Slika:Tablica GO - Idrija.jpg|center|250px]] |- | '''[[Nova Gorica]]''' | [[Slika:Tablica GO - Nova Gorica.jpg|center|250px]] |- | [[Tolmin]] | [[Slika:Tablica GO - Tolmin.jpg|center|250px]] |} === Krško (KK) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Brežice]] | [[Slika:Tablica KK - Brežice.jpg|center|250px]] |- | '''[[Krško]]''' | [[Slika:Tablica KK - Krško.jpg|center|250px]] |- | [[Sevnica]] | [[Slika:Tablica KK - Sevnica.jpg|center|250px]] |} === Koper (KP) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Ilirska Bistrica]] | [[Slika:Tablica KP - Ilirska Bistrica.jpg|center|250px]] |- | [[Izola]] | [[Slika:Tablica KP - Izola.jpg|center|250px]] |- | '''[[Koper]]''' | [[Slika:Tablica KP - Koper.jpg|center|250px]] |- | [[Piran]] | [[Slika:Tablica KP - Piran 2008.jpg|center|250px]] |- | [[Sežana]] | [[Slika:Tablica KP - Sežana.jpg|center|250px]] |} === Kranj (KR) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Jesenice]] | [[Slika:Tablica KR - Jesenice.jpg|center|250px]] |- | '''[[Kranj]]''' | [[Slika:Tablica KR - Kranj.jpg|center|250px]] |- | [[Radovljica]] | [[Slika:Tablica KR - Radovljica.jpg|center|250px]] |- | [[Škofja Loka]] | [[Slika:Tablica KR - Škofja Loka.jpg|center|250px]] |- | [[Tržič]] | [[Slika:Tablica KR - Tržič.jpg|center|250px]] |} === Ljubljana (LJ) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Cerknica]] | [[Slika:Tablica LJ - Cerknica.jpg|center|250px]] |- | [[Domžale]] | [[Slika:Tablica LJ - Domžale.jpg|center|250px]] |- | [[Grosuplje]] | [[Slika:Tablica LJ - Grosuplje.jpg|center|250px]] |- | [[Hrastnik]] | [[Slika:Tablica LJ - Hrastnik.jpg|center|250px]] |- | [[Kamnik]] | [[Slika:Bar Kristal, Medvedova ulica (4581731591) (cropped).jpg|center|250px]] |- | [[Kočevje]] | [[Slika:Tablica LJ - Kočevje.jpg|center|250px]] |- | [[Litija]] | [[Slika:Tablica LJ - Litija.jpg|center|250px]] |- | '''[[Ljubljana]]''' | [[Slika:Tablica LJ - Ljubljana.jpg|center|250px]] [[Slika:Registrska tablica SLO 1992-2004.jpg|center|250px]] |- | [[Logatec]] | [[Slika:Tablica LJ - Logatec.jpg|center|250px]] |- | [[Ribnica]] | [[Slika:Tablica LJ - Ribnica.jpg|center|250px]] |- | [[Trbovlje]] | [[Slika:Tablica LJ - Trbovlje.jpg|center|250px]] |- | [[Vrhnika]] | [[Slika:Tablica LJ - Vrhnika.jpg|center|250px]] |- | [[Zagorje ob Savi]] | [[Slika:Tablica LJ - Zagorje ob Savi.jpg|center|250px]] |} === Maribor (MB) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] | [[Slika:Tablica MB - Lenart.jpg|center|250px]] |- | '''[[Maribor]]''' | [[Slika:Tablica MB - Maribor.jpg|center|250px]] |- | [[Ormož]] | [[Slika:Tablica MB - Ormož.jpg|center|250px]] |- | [[Pesnica pri Mariboru|Pesnica]] | [[Slika:Tablica MB - Pesnica.jpg|center|250px]] |- | [[Ptuj]] | [[Slika:Personal Slovenia plate.jpg|center|250px]] |- | [[Ruše]] | [[Slika:Tablica MB - Ruše.jpg|center|250px]] |- | [[Slovenska Bistrica]] | [[Slika:Tablica MB - Slovenska Bistrica.jpg|center|250px]] |} === Murska Sobota (MS) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Gornja Radgona]] | [[Slika:Tablica MS - Radgona.jpg|center|250px]] |- | [[Lendava]] | [[Slika:Tablica MS - Lendava.jpg|center|250px]] |- | [[Ljutomer]] | [[Slika:Tablica MS - Ljutomer.jpg|center|250px]] |- | '''[[Murska Sobota]]''' | [[Slika:Tablica MS - Murska Sobota.jpg|center|250px]] |} === Novo mesto (NM) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Črnomelj]] | [[Slika:Tablica NM - Črnomelj.jpg|center|250px]] |- | [[Metlika]] | [[Slika:Tablica NM - Metlika.jpg|center|250px]] |- | '''[[Novo mesto]]''' | [[Slika:Tablica NM - Novo mesto.jpg|center|250px]] |- | [[Trebnje]] | [[Slika:Tablica NM - Trebnje.jpg|center|250px]] |} === Postojna (PO) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | '''[[Postojna]]''' | [[Slika:Tablica PO - Postojna.jpg|center|250px]] |} === Slovenj Gradec (SG) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Dravograd]] | [[Slika:Tablica SG - Dravograd.jpg|center|250px]] |- | [[Radlje ob Dravi]] | [[Slika:Tablica SG - Radlje.jpg|center|250px]] |- | [[Ravne na Koroškem]] | [[Slika:Tablica SG - Ravne.jpg|center|250px]] |- | '''[[Slovenj Gradec]]''' | [[Slika:Tablica SG - Slovenj Gradec.jpg|center|250px]] |} == Posebne registrske oznake == === Tablice po naročilu === [[Slika:Tablica LJ-BUHTL.jpg|250px|desno]] Registrske tablice z izbranim delom označbe imajo na voljo izbor številk in črk v obsegu od treh do šestih znakov. Kombinacija mora vsebovati vsaj eno črko in ima lahko največ en pomišljaj. Nespremenljiva sta le oznaka registracijskega območja in grb.<ref name=":1" /> === Preizkusne tablice === [[Slika:SLOVENIA, CELJE, 2000's -TEMPORARY PLATE - Flickr - woody1778a.jpg|220px|desno]] Preizkusne registrske tablice vsebujejo za oznako registracijskega območja rdeč pokončen trak s črkama PR (»Preizkušnja«), ki sta izpisani v navpičnem zaporedju. Registracijska organizacija, pravna oseba ali pooblaščeni samostojni podjetnik lahko izda samolepilne preskusne tablice za dobo največ 5 dni. Veljajo za: * nova, predelana in popravljena vozila, s katerimi se na javnih cestah opravlja vožnja za preizkus ali prikaz njihovih lastnosti, * vozila, ki so na poti od podjetja, v katerem so bila izdelana, do podjetja, v katerem bodo dokončana, ali do skladišča trgovinskega podjetja, * vozila, ki so na poti na tehnični ali strokovni pregled oziroma na sejem zaradi prodaje, * vozila, ki so na poti od kraja prevzema do kraja registracije, * vozila, ki so na poti iz kraja, v katerem so bile registrske tablice oddane, odvzete, uničene ali pogrešane, do kraja, v katerem bodo zanje izdane nove registrske tablice.<ref>[https://www.amzs.si/storitve/pregledi-in-registracije/registracija-vozil/registrske-tablice Registrske tablice], Amzs.si, pridobljeno 10. april 2017.</ref> Pooblaščeni posamezniki in organizacije lahko pridobijo dovoljenje za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic. Te tablice se uporabljajo za prevoz tehnično brezhibnih neregistriranih vozil za potrebe prodajalca vozil, za preskusne vožnje morebitnih kupcev in za preskušanje vozil. Imetnik dovoljenja mora za vsako preskusno vožnjo izdati posebno dovoljenje. Dovoljenje za daljšo dobo uporabe preizkusnih tablic velja do enega leta z možnostjo podaljšanja.<ref name=":0" /> === Tablice vozil za izvoz === [[Slika:License plate Slovenia export.JPG|250px|desno]] Registrske tablice vozila za izvoz so rumene barve in imajo na desnem robu označen mesec in leto, ko poteče veljavnost prometnega dovoljenja. Uporabljajo se za: * vozila, ki jih tujec po končanem bivanju odpelje iz Slovenije, * vozila, kupljena v Sloveniji, ki bodo registrirana v drugi državi, * vozila, ki bodo po končani predelavi oziroma dodelavi odpeljana iz Slovenije.<ref name=":1" /> === Tablice za vozila Policije in Vojske === [[Slika:Tablica P.jpg|250px|desno]][[Slika:Tablica Slovenske vojske.jpg|250px|desno]] Registrske tablice [[Policija (Slovenija)|slovenske policije]] imajo modro obrobo in modre črke na beli podlagi. Namesto z oznako in grbom območja so označene s črko '''P''' in znakom uniformirane policije Republike Slovenije. Registrska oznaka sestoji iz petih števk, od katerih prvi dve označujeta policijsko upravo, katere last je vozilo.{{Cn}} Vozila [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] namesto geografske oznake nosijo kratico '''SV''' in grb Slovenske vojske. [[Oklepno bojno vozilo|Bojna vojaška vozila]] imajo registrsko oznako izpisano z belimi številkami in belo obrobo na sprednjem in zadnjem delu vozil; številski del oznake se lahko ponovi na bočnih površinah. [[Vojaška nebojna vozila|Nebojna vojaška vozila]] za posebne namene in priklopna vozila imajo registrske tablice olivno zelene barve z belo obrobo in znaki. Tablice ostalih vozil v lasti Slovenske vojske so bele s črno obrobo in znaki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV8909|title=Pravilnik o registraciji in označevanju vozil, zrakoplovov in vodnih plovil Ministrstva za obrambo|date=17. 12. 2007|accessdate=2. 2. 2019|website=PisRS|publisher=}}</ref> === Tablice za vozila določenih tujih predstavništev === [[Slika:Slovenija Diplomatska registrska tablica CMD 43-02.jpg|250px|desno]][[Slika:Slovenija Diplomatska registrska tablica CD 08-05.jpg|250px|desno]][[Slika:Slovenija Diplomatska registrska tablica CC.jpg|250px|desno]][[Slika:Diplomatska registrska tablica M.jpg|250px|desno]] Vozila [[Diplomatsko predstavništvo|diplomatskih]] in [[Konzulat|konzularnih]] predstavništev namesto območne oznake in grba vsebujejo črkovno oznako dejavnosti predstavništva oziroma statusa oseb v teh predstavništvih, ki so zelene barve. Oznaki dejavnosti sledi številčna oznaka države, iz katere je predstavništvo, in registrska številka. * Oznaka '''CMD''' (''Chef de Mission Diplomatique'') se uporablja za največ dve vozili v lasti diplomatskega predstavništva ali [[predstavništvo|predstavništva]] [[mednarodna organizacija|mednarodne organizacije]], ki ju uporablja vodja diplomatskega predstavništva ali predstavništva mednarodne organizacije. * Oznaka '''CD''' (''Corps Diplomatique'') označuje ostala vozila v lasti diplomatskega predstavništva ali predstavništva mednarodne organizacije v Republiki Sloveniji in njihovega osebja, ki ima [[diplomatski status]]. * Oznaka '''CC''' (''Corps Consulaire'') pomeni vozila v lasti konzularnega predstavništva ali konzularnega funkcionarja. * Oznaka '''M''' se uporablja za vozila, katerih lastniki so člani predstavništva brez diplomatskega statusa (zaposleni kot administrativno oziroma tehnično osebje v diplomatskem ali konzularnem predstavništvu in predstavništvu mednarodne organizacije v Sloveniji).<ref name=":1" /> === Nekdanje posebne registrske oznake === <gallery> Slika:Tablica priklopnika.jpg|Registrska tablica priklopnega vozila. Danes se priklopniki registrirajo z enakimi tablicami kot običajna vozila. Slika:Bled (5081158314).jpg|Traktor z registrsko tablico za kmetijska vozila </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Mednarodna avtomobilska oznaka]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|License plates of Slovenia}} * [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200683&stevilka=3637 Uradni list] - Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil {{Registracijske oznake za cestna vozila v Evropi}} [[Kategorija:Registrske tablice po državi|Slovenija]] [[Kategorija:Promet v Sloveniji]] evm5xdhrcthcl6rdcziml154yxscwlb 5728431 5728425 2022-08-07T08:49:26Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/176.76.241.166|176.76.241.166]] ([[User talk:176.76.241.166|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki {{Več slik | align = right | direction = vertical | width = 300 | image1 = Registrska tablica.jpg | caption1 = Različica registrske oznake, kakršna se izdaja od junija 2008 | image2 = Tablica KR - Kranj.jpg | caption2 = Prva različica registrske oznake po vstopu Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]], ki se je izdajala med majem 2004 ter junijem 2008 in je še vedno v uporabi | image3 = Tablica KP - Piran.jpg | caption3 = Stara različica registrske oznake, ki se je izdajala do maja 2004 in je še vedno v uporabi }} '''Registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji''' vsebujejo na levem robu [[Evropski simboli|moder pokončen trak z dvanajstimi evropskimi zvezdami]] ter kratico države [[Slovenija|SLO]]. Sledi dvočrkovna oznaka registracijskega območja, grb občine, v kateri je upravna enota, ter registrska označba s kombinacijo črk in številk. Nabor zajema črke slovenske abecede, razen Č, Š in Ž, nekoč pa so se izdajale tudi tablice s črkami X, Y in W. Črka O se vselej zapisuje kot 0 (ničla). Tablica je obrobljena z zeleno obrobno črto. Celotna tablica je narejena iz aluminijaste pločevine<ref>[http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2005111607511631/ Sklep], Dkom.si, pridobljeno 10. april 2017.</ref> ter pobarvana s tiskom na kovino, z izjemo grba, ki je natisnjen na nalepko in posebej nalepljen na tablico. Registrska tablica je vezana na vozilo, razen tablice po naročilu, ki je vezana na lastnika.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7333|title=Zakon o motornih vozilih|date=|accessdate=27. 3. 2018|website=PisRS|publisher=|last=|first=}}</ref> == Geografske registracijske oznake == V Sloveniji je 11 registracijskih območij, ki so na tablicah označene z dvočrkovno oznako. V času Jugoslavije jih je bilo 8 (brez Krškega, Postojne in Slovenj Gradca). Vsaka območna oznaka ima poleg grb občine, v kateri je sedež [[Upravna delitev Slovenije#Upravne enote|upravne enote]], ki je tablico izdala. Upravnih enot je v Sloveniji 58.<ref name=":1">[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/74892/ Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil], Uradni-list.si, pridobljeno 10. april 2017.</ref> Grb upravne enote je nalepka, ki jo je mogoče kupiti posebej kot nadomestilo za obrabljeno obstoječo nalepko. Posledično lahko obstajajo vozila z registrskimi tablicami, katerih grb ne pripada njihovi oznaki območja ali je celo izdelan doma. Slednje velja za nezakonito spreminjanje registrskih tablic,vendar je na nekaterih predelih Slovenije pogosta praksa.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/avto/bi-imeli-na-tablici-avta-lastni-grb-ne-bi-smelo-biti-tezav-290404|title=Bi imeli na tablici avta lastni grb? Ne bi smelo biti težav ...|date=1. 5. 2017|accessdate=20. 6. 2018|language=}}</ref> [[Slika:Map of license plates of Slovenia.svg|thumb|500px|Registracijska območja v Sloveniji]] [[Slika:Tablica KR - Bohinj.jpg|thumb|250px|Registrska tablica s samovoljno dodanim grbom [[Občina Bohinj|občine Bohinj]]]] === Celje (CE) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | '''[[Celje]]''' | [[Slika:Tablica CE - Celje.jpg|center|250px]] |- | [[Laško]] | [[Slika:Tablica CE - Laško.jpg|center|250px]] |- | [[Mozirje]] | [[Slika:Tablica CE - Mozirje - stara.jpg|center|250px]] [[Slika:Tablica CE - Mozirje.jpg|center|250px]] |- | [[Slovenske Konjice]] | [[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|center|250px]] |- | [[Šentjur pri Celju]] | [[Slika:Tablica CE - Šentjur.jpg|center|250px]] |- | [[Šmarje pri Jelšah]] | [[Slika:Tablica CE - Šmarje pri Jelšah.jpg|center|250px]] |- | [[Velenje]] | [[Slika:Tablica CE - Velenje.jpg|center|250px]] |- | [[Žalec]] | [[Slika:Tablica CE - Žalec.jpg|center|250px]] [[Slika:Tablica CE - Žalec nova.jpg|center|250px]] |} === Nova Gorica (GO) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Ajdovščina]] | [[Slika:Rifnik 01 (cropped).png|center|250px]] |- | [[Idrija]] | [[Slika:Tablica GO - Idrija.jpg|center|250px]] |- | '''[[Nova Gorica]]''' | [[Slika:Tablica GO - Nova Gorica.jpg|center|250px]] |- | [[Tolmin]] | [[Slika:Tablica GO - Tolmin.jpg|center|250px]] |} === Krško (KK) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Brežice]] | [[Slika:Tablica KK - Brežice.jpg|center|250px]] |- | '''[[Krško]]''' | [[Slika:Tablica KK - Krško.jpg|center|250px]] |- | [[Sevnica]] | [[Slika:Tablica KK - Sevnica.jpg|center|250px]] |} === Koper (KP) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Ilirska Bistrica]] | [[Slika:Tablica KP - Ilirska Bistrica.jpg|center|250px]] |- | [[Izola]] | [[Slika:Tablica KP - Izola.jpg|center|250px]] |- | '''[[Koper]]''' | [[Slika:Tablica KP - Koper.jpg|center|250px]] |- | [[Piran]] | [[Slika:Tablica KP - Piran 2008.jpg|center|250px]] |- | [[Sežana]] | [[Slika:Tablica KP - Sežana.jpg|center|250px]] |} === Kranj (KR) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Jesenice]] | [[Slika:Tablica KR - Jesenice.jpg|center|250px]] |- | '''[[Kranj]]''' | [[Slika:Tablica KR - Kranj.jpg|center|250px]] |- | [[Radovljica]] | [[Slika:Tablica KR - Radovljica.jpg|center|250px]] |- | [[Škofja Loka]] | [[Slika:Tablica KR - Škofja Loka.jpg|center|250px]] |- | [[Tržič]] | [[Slika:Tablica KR - Tržič.jpg|center|250px]] |} === Ljubljana (LJ) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Cerknica]] | [[Slika:Tablica LJ - Cerknica.jpg|center|250px]] |- | [[Domžale]] | [[Slika:Tablica LJ - Domžale.jpg|center|250px]] |- | [[Grosuplje]] | [[Slika:Tablica LJ - Grosuplje.jpg|center|250px]] |- | [[Hrastnik]] | [[Slika:Tablica LJ - Hrastnik.jpg|center|250px]] |- | [[Kamnik]] | [[Slika:Bar Kristal, Medvedova ulica (4581731591) (cropped).jpg|center|250px]] |- | [[Kočevje]] | [[Slika:Tablica LJ - Kočevje.jpg|center|250px]] |- | [[Litija]] | [[Slika:Tablica LJ - Litija.jpg|center|250px]] |- | '''[[Ljubljana]]''' | [[Slika:Tablica LJ - Ljubljana.jpg|center|250px]] [[Slika:Registrska tablica SLO 1992-2004.jpg|center|250px]] |- | [[Logatec]] | [[Slika:Tablica LJ - Logatec.jpg|center|250px]] |- | [[Ribnica]] | [[Slika:Tablica LJ - Ribnica.jpg|center|250px]] |- | [[Trbovlje]] | [[Slika:Tablica LJ - Trbovlje.jpg|center|250px]] |- | [[Vrhnika]] | [[Slika:Tablica LJ - Vrhnika.jpg|center|250px]] |- | [[Zagorje ob Savi]] | [[Slika:Tablica LJ - Zagorje ob Savi.jpg|center|250px]] |} === Maribor (MB) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] | [[Slika:Tablica MB - Lenart.jpg|center|250px]] |- | '''[[Maribor]]''' | [[Slika:Tablica MB - Maribor.jpg|center|250px]] |- | [[Ormož]] | [[Slika:Tablica MB - Ormož.jpg|center|250px]] |- | [[Pesnica pri Mariboru|Pesnica]] | [[Slika:Tablica MB - Pesnica.jpg|center|250px]] |- | [[Ptuj]] | [[Slika:Personal Slovenia plate.jpg|center|250px]] |- | [[Ruše]] | [[Slika:Tablica MB - Ruše.jpg|center|250px]] |- | [[Slovenska Bistrica]] | [[Slika:Tablica MB - Slovenska Bistrica.jpg|center|250px]] |} === Murska Sobota (MS) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Gornja Radgona]] | [[Slika:Tablica MS - Radgona.jpg|center|250px]] |- | [[Lendava]] | [[Slika:Tablica MS - Lendava.jpg|center|250px]] |- | [[Ljutomer]] | [[Slika:Tablica MS - Ljutomer.jpg|center|250px]] |- | '''[[Murska Sobota]]''' | [[Slika:Tablica MS - Murska Sobota.jpg|center|250px]] |} === Novo mesto (NM) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Črnomelj]] | [[Slika:Tablica NM - Črnomelj.jpg|center|250px]] |- | [[Metlika]] | [[Slika:Tablica NM - Metlika.jpg|center|250px]] |- | '''[[Novo mesto]]''' | [[Slika:Tablica NM - Novo mesto.jpg|center|250px]] |- | [[Trebnje]] | [[Slika:Tablica NM - Trebnje.jpg|center|250px]] |} === Postojna (PO) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | '''[[Postojna]]''' | [[Slika:Tablica PO - Postojna.jpg|center|250px]] |} === Slovenj Gradec (SG) === {| class="wikitable" |- ! Upravna<br>enota ! Primer |- | [[Dravograd]] | [[Slika:Tablica SG - Dravograd.jpg|center|250px]] |- | [[Radlje ob Dravi]] | [[Slika:Tablica SG - Radlje.jpg|center|250px]] |- | [[Ravne na Koroškem]] | [[Slika:Tablica SG - Ravne.jpg|center|250px]] |- | '''[[Slovenj Gradec]]''' | [[Slika:Tablica SG - Slovenj Gradec.jpg|center|250px]] |} == Posebne registrske oznake == === Tablice po naročilu === [[Slika:Tablica LJ-BUHTL.jpg|250px|desno]] Registrske tablice z izbranim delom označbe imajo na voljo izbor številk in črk v obsegu od treh do šestih znakov. Kombinacija mora vsebovati vsaj eno črko in ima lahko največ en pomišljaj. Nespremenljiva sta le oznaka registracijskega območja in grb.<ref name=":1" /> === Preizkusne tablice === [[Slika:SLOVENIA, CELJE, 2000's -TEMPORARY PLATE - Flickr - woody1778a.jpg|220px|desno]] Preizkusne registrske tablice vsebujejo za oznako registracijskega območja rdeč pokončen trak s črkama PR (»Preizkušnja«), ki sta izpisani v navpičnem zaporedju. Registracijska organizacija, pravna oseba ali pooblaščeni samostojni podjetnik lahko izda samolepilne preskusne tablice za dobo največ 5 dni. Veljajo za: * nova, predelana in popravljena vozila, s katerimi se na javnih cestah opravlja vožnja za preizkus ali prikaz njihovih lastnosti, * vozila, ki so na poti od podjetja, v katerem so bila izdelana, do podjetja, v katerem bodo dokončana, ali do skladišča trgovinskega podjetja, * vozila, ki so na poti na tehnični ali strokovni pregled oziroma na sejem zaradi prodaje, * vozila, ki so na poti od kraja prevzema do kraja registracije, * vozila, ki so na poti iz kraja, v katerem so bile registrske tablice oddane, odvzete, uničene ali pogrešane, do kraja, v katerem bodo zanje izdane nove registrske tablice.<ref>[https://www.amzs.si/storitve/pregledi-in-registracije/registracija-vozil/registrske-tablice Registrske tablice], Amzs.si, pridobljeno 10. april 2017.</ref> Pooblaščeni posamezniki in organizacije lahko pridobijo dovoljenje za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic. Te tablice se uporabljajo za prevoz tehnično brezhibnih neregistriranih vozil za potrebe prodajalca vozil, za preskusne vožnje morebitnih kupcev in za preskušanje vozil. Imetnik dovoljenja mora za vsako preskusno vožnjo izdati posebno dovoljenje. Dovoljenje za daljšo dobo uporabe preizkusnih tablic velja do enega leta z možnostjo podaljšanja.<ref name=":0" /> === Tablice vozil za izvoz === [[Slika:License plate Slovenia export.JPG|250px|desno]] Registrske tablice vozila za izvoz so rumene barve in imajo na desnem robu označen mesec in leto, ko poteče veljavnost prometnega dovoljenja. Uporabljajo se za: * vozila, ki jih tujec po končanem bivanju odpelje iz Slovenije, * vozila, kupljena v Sloveniji, ki bodo registrirana v drugi državi, * vozila, ki bodo po končani predelavi oziroma dodelavi odpeljana iz Slovenije.<ref name=":1" /> === Tablice za vozila Policije in Vojske === [[Slika:Tablica P.jpg|250px|desno]][[Slika:Tablica Slovenske vojske.jpg|250px|desno]] Registrske tablice [[Policija (Slovenija)|slovenske policije]] imajo modro obrobo in modre črke na beli podlagi. Namesto z oznako in grbom območja so označene s črko '''P''' in znakom uniformirane policije Republike Slovenije. Registrska oznaka sestoji iz petih števk, od katerih prvi dve označujeta policijsko upravo, katere last je vozilo.{{Cn}} Vozila [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] namesto geografske oznake nosijo kratico '''SV''' in grb Slovenske vojske. [[Oklepno bojno vozilo|Bojna vojaška vozila]] imajo registrsko oznako izpisano z belimi številkami in belo obrobo na sprednjem in zadnjem delu vozil; številski del oznake se lahko ponovi na bočnih površinah. [[Vojaška nebojna vozila|Nebojna vojaška vozila]] za posebne namene in priklopna vozila imajo registrske tablice olivno zelene barve z belo obrobo in znaki. Tablice ostalih vozil v lasti Slovenske vojske so bele s črno obrobo in znaki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV8909|title=Pravilnik o registraciji in označevanju vozil, zrakoplovov in vodnih plovil Ministrstva za obrambo|date=17. 12. 2007|accessdate=2. 2. 2019|website=PisRS|publisher=}}</ref> === Tablice za vozila določenih tujih predstavništev === [[Slika:Slovenija Diplomatska registrska tablica CMD 43-02.jpg|250px|desno]][[Slika:Slovenija Diplomatska registrska tablica CD 08-05.jpg|250px|desno]][[Slika:Slovenija Diplomatska registrska tablica CC.jpg|250px|desno]][[Slika:Diplomatska registrska tablica M.jpg|250px|desno]] Vozila [[Diplomatsko predstavništvo|diplomatskih]] in [[Konzulat|konzularnih]] predstavništev namesto območne oznake in grba vsebujejo črkovno oznako dejavnosti predstavništva oziroma statusa oseb v teh predstavništvih, ki so zelene barve. Oznaki dejavnosti sledi številčna oznaka države, iz katere je predstavništvo, in registrska številka. * Oznaka '''CMD''' (''Chef de Mission Diplomatique'') se uporablja za največ dve vozili v lasti diplomatskega predstavništva ali [[predstavništvo|predstavništva]] [[mednarodna organizacija|mednarodne organizacije]], ki ju uporablja vodja diplomatskega predstavništva ali predstavništva mednarodne organizacije. * Oznaka '''CD''' (''Corps Diplomatique'') označuje ostala vozila v lasti diplomatskega predstavništva ali predstavništva mednarodne organizacije v Republiki Sloveniji in njihovega osebja, ki ima [[diplomatski status]]. * Oznaka '''CC''' (''Corps Consulaire'') pomeni vozila v lasti konzularnega predstavništva ali konzularnega funkcionarja. * Oznaka '''M''' se uporablja za vozila, katerih lastniki so člani predstavništva brez diplomatskega statusa (zaposleni kot administrativno oziroma tehnično osebje v diplomatskem ali konzularnem predstavništvu in predstavništvu mednarodne organizacije v Sloveniji).<ref name=":1" /> === Nekdanje posebne registrske oznake === <gallery> Slika:Tablica priklopnika.jpg|Registrska tablica priklopnega vozila. Danes se priklopniki registrirajo z enakimi tablicami kot običajna vozila. Slika:Bled (5081158314).jpg|Traktor z registrsko tablico za kmetijska vozila </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Mednarodna avtomobilska oznaka]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|License plates of Slovenia}} * [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200683&stevilka=3637 Uradni list] - Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil {{Registracijske oznake za cestna vozila v Evropi}} [[Kategorija:Registrske tablice po državi|Slovenija]] [[Kategorija:Promet v Sloveniji]] 46u4fiyf5c49b1yuiwz8r4b7mpey4av 0 98434 5728254 5020609 2022-08-06T18:31:43Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{NVatlas|481053.9,68379.74,1}} {{Infopolje jama|geology=|name=Žiglovica|photo=Ziglovica Cave 1.jpg|photo_caption=Vhod v jamo|location=pri [[Mala gora|Mali gori]] pod [[Seljan]]om, {{SLO}}|features=[[brezno]]}} '''Jama Žiglovica''' je večje brezno, ki se nahaja v [[Mala gora|Mali gori]] pod [[Seljan|Seljanom]] okoli 800 metrov vzhodno od [[Francetova jama|Francetove jame]]. Pri Žiglovici se je 28. julija 1942 zgodil en od večjih vojnih zločinov med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|2. svetovno vojno na Slovenskem]], ko so [[slovenski partizani]] pomorili in [[Poboj pri Žiglovici|zmetali v brezno 9 slovenskih kmetov]] iz [[Prigorica|Prigorice]], [[Dolenja vas|Dolenje Vasi]] in [[Žlebič]]a.{{cn}} == Glej tudi == * [[seznam jam v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Žiglovica Cave}} {{Geopedia|L3255_F1653_vF_b4_x481213_y68422_s15}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Ribnica]] k4wgkvovzyiwjxfqq8ax8emza64rnkn 0 100419 5728495 5699162 2022-08-07T10:13:39Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Črnivec | photo = Crnivec Pass Slovenia.JPG | photo_caption = Vrh prelaza | type = [[prelaz]] | map = Slovenija | border = [[Menina planina]], [[Plešivec (Črnivec)|Plešivec]] }} '''Črnívec''' (902&nbsp;mnv) je cestni [[prelaz]] na razvodju med [[Kamniška Bistrica|Kamniško Bistrico]] in [[Savinja|Savinjo]]. Je na meji med [[Savinjska dolina|Savinjsko]] in [[Gorenjska|Gorenjsko]] regijo v Sloveniji. == Geografija == Prelaz leži med gorskima masivoma [[Menina planina|Menine planine]] na vzhodu ter [[Plešivec (Črnivec)|Plešivca]] (1329&nbsp;mnm) in [[Kranjska reber|Kranjske rebri]] (1435&nbsp;mnm) na zahodu, od koder poteka proti prelazu [[Volovljek (prelaz)|Volovljek]]. Čez Črnivec pelje cesta, ki povezuje [[Kamnik]] z [[Gornji Grad|Gornjim Gradom]]. Prelaz je nekoč pomenil deželno mejo med [[Kranjska|Kranjsko]] in [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]]. Zdaj je naravna meja med [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Štajerska|Štajersko]]. S Črnivca vodijo planinske poti proti [[Dom na Menini planini|Domu na Menini planini]] (1453&nbsp;mnm), Plešivcu (1329 mnm) Kranjski rebri (1435&nbsp;mnm), [[Lepenatka|Lepenatki]] (1425&nbsp;mnm) in [[Veliki Rogatec|Velikemu Rogatcu]] (1557&nbsp;mnm). == Zgodovina == === Druga svetovna vojna === Leta 1942 je [[Kamniški partizanski bataljon]] na Črnivcu napadel [[nemška vojska|nemško]] postojanko. V tej bitki na začetku odporniškega gibanja je padlo 24 Nemcev, 16 pa so jih zajeli. Partizani so zaplenili precej orožja in streliva, ujete sovražnike pa so po »moralni pridigi« izpustili. Na prelazu nad cesto, ki se prevesi v [[Zadrečka dolina|Zadrečko dolino]], zato stoji spomenik, ker piše: ''16.&nbsp;6. 1942 so na tem mestu borci Kamniškega bataljona uničili eno izmed prvih okupatorjevih postojank na Gorenjskem in Štajerskem''. == Naravne katastrofe == V popoldanskih urah 13. julija 2008 je Črnivec in okolico prizadel orkanski veter, ki je do tal podrl na desetine hektarov gozda. ==Glej tudi== *[[seznam prelazov v Sloveniji]] == Galerija slik == <gallery> Slika:Črnivec3-gw16082009.jpg|Pogled na sanirani gozd nad prelazom leto dni po katastrofalnem vetrolomu 13. julija 2008 Slika:Črnivec4-gw16082009.jpg|Turistična ponudba na prelazu </gallery> == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} [[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]] [[Kategorija:Prelazi v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Kamnik]] [[Kategorija:Alpski prelazi]] {{si-geo-stub}} g8g9eazt2v6gn15on8yt9gwf9xe9kzc 0 104835 5728419 5687072 2022-08-07T07:55:43Z Engelbert 76895 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small></small> | name = Pavel II. | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | image_size = 150px | alt = | caption = Papež Pavel II.<br>''[[Cristoforo dell'Altissimo]]'' | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[30. avgust]] [[1464]] (izvoljen) | term_start = [[16. september]] [[1464]] (ustoličen in kronan) | term_end = [[26. julij]] [[1471]] (končal in umrl) | predecessor = [[Papež Pij II.|Pij II.]] | opposed = | successor = [[Papež Sikst IV.|Sikst IV.]] | ordination = | ordained_by = | consecration = | consecrated_by = | cardinal = [[1. julij]] [[1440]] (kardinal-diakon) | created_cardinal_by= [[papež Evgen IV.|Evgen IV.]] | rank = [[Seznam papežev|211. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date=<!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika sv. Petra]] | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Niccolò Barbo<br/>Polissena Condulmer | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = | previous_post = {{unbulleted list| [[apostolski administrator]] v [[škofija Cervia|Cerviji]] (1440–1451)<br/>[[nadduhovnik]] pri [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|papeški baziliki sv. Petra]] (1445-?)<br/>[[dekan kardinalskega zbora]] (1445–1446; 1460–1461)<br/>[[škofija Vicenza|škof v Vicenzi]] (1451–1464) <br/>[[škofija Padova|škof v Padovi]] (1459–1460)<br/>[[Monte Cassino|opat-ordinarij na Monte Cassinu]] (1465–1471) <br/> [[Santa Maria Nuova (kardinalski naslov)|kardinal-diakon pri Santa Maria Nuova]] (1440–1451)<br/> [[San Marco, Rim (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri San Marco]] (1451–1464)}} | alma_mater = [[Papeška univerza, Rim]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Paulo II.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Pavel }} '''Papež Pavel II.''' (rojen kot '''Pietro [[Barbo Waxensteini|Barbo]]'''), [[Italijani|italijanski]] [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[kardinal]] in [[papež]], * [[1417]], [[Benetke]] † [[26. julij]] [[1471]], [[Rim]]. Papež je bil med letoma 1464 in 1471. == Življenjepis == === Mladost === Pietro Barbo se je rodil 23. februarja 1417 v [[Benetke|Benetkah]]. Oče je bil bogat trgovec plemiškega rodu Niccolò in ga je [[papež Martin V. |Martin V. ]] imenoval za poveljnika [[Emilija-Romanja|romanjske]] marke. Mati Polissena Condulmer je bila nečakinja [[papež Gregor XII. |Gregorja XII. ]] in sestra [[papež Evgen IV. |Evgena IV. ]]. Ko je postal papež, je svetoval svojemu nečaku Petru, ki so ga določili za trgovstvo, naj se posveti študiju slovstva; vzgajal ga je na papeškem dvoru in usmeril v cerkveno službo. [[Bartolomeo Platina|Platina]] pripoveduje <ref>''Liber de vita Christi'' str. 365</ref>, da ga je za to prosil njegov starejši brat – prvorojenec Pavel, češ da za trgovske posle ni bil pripraven. === Cerkvena kariera === Predavali so mu nekateri od najodličnejših [[humanist]]ov. Papež je podelil razne nadarbine nečakoma Petru in Pavlu, ki sta kmalu zgubila očeta. Pavel je postal 1439 vitez, 1441 grof v [[Albi]]ju, Peter pa 1436 [[apostolski protonotar]] in [[arhidiakon]]. <br> Dne 1. julija 1440, ko je bil star komaj 23 let, je Peter postal [[kardinal-diakon]] pri [[Santa Maria Nova]] ter škof v [[Cervia|Cerviji]], a 16. junija 1451 škof v [[Vicenza|Vicenzi]], ko je istočasno dobil kardinalski naslov pri [[San Marco, Rim|Sv. Marku]]. <br> Blizu cerkve San Marco v Rimu je začel graditi kardinalsko palačo »Palazzo Venezia« in dal kovati spominsko svetinjo. To je poznosrednjeveška dvonadstropna stavba z oglatim stolpom. Ko je 1465 postal papež, je to stavbo spremenil v papeško bivališče. [[Papež Kalist III. |Kalist III. ]] je z bulo z dne 5. maja 1458 na Barbovo prošnjo podelil odpustke v korist dobrotnikom pri graditvi te rimske Bazilike sv. Marka. Februarja 1459 ga je [[papež Pij II.|Pij II.]] imenoval za škofa [[Padova|Padove]], a službe ni mogel sprejeti zaradi hudega odpora [[Beneška republika|Beneške republike]]. <ref>{{cite web|url= http://www.treccani.it/enciclopedia/paolo-ii_(Enciclopedia-dei-Papi)/ |title=Paolo II, papa di Anna Modigliani|publisher=Treccani.it|date=2000|accessdate=10. januar 2016}}</ref><br> Imel je velik vpliv pod [[papež Nikolaj V.|Nikolajem V.]] in [[papež Kalist III.|Kalistom III.]], medtem ko ga je [[papež Pij II.|Pij II.]] zapostavljal; saj je tako počel z vsemi, ki niso bili naklonjeni [[humanist|humanistom]]; Barbo jim vsekakor ni bil naklonjen; motile so ga njihove ideje, kakor tudi skoraj poganski način življenja. Ko je postal papež, je tozadevni rimski ustanovi preprosto razpustil. Zategadelj se jim je hudo zameril in so se mu maščevali z ostrim peresom, tako da šele novejša zgodovina odkriva, kaj vse so si zoper njega izmislili slabega zamolčali pa njegove dobre strani. Tako lahko zdaj ocenimo, da je v preganjanju humanistov morda šel predaleč - vendar pa si lahko o njem ustvarimo pozitivnejšo podobo; ni bil namreč nasprotnik znanosti kot take, saj je vsestransko podpiral razvoj univerz. <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=319}}</ref> == Papež == [[File:Roma - Palazzo venezia.jpg|thumb|180px|[[Beneška palača, Rim|Beneško palačo]] na istoimenem trgu je začel graditi v [[Rim]]u kot kardinal in jo dokončal kot [[papež Pavel II.]] ]]. 30. avgust]]a 1464 je bil na [[konklave|konklavah]] izvoljen za [[papež]]a [[papež Pavel II.|Pavla II.]]; ustoličen je bil 16. septembra istega leta. Pred izvolitvijo je moral – obenem z vsemi drugimi kardinali – podpisati volilni sporazum, s katerim se je obvezal: da si bo prizadeval za obrambo pred Turki, da bo število kardinalov v [[kardinalski zbor|kardinalskem zboru]] omejil na 24, da bo od sorodnikov imenoval za kardinala samo enega člana in da bo v roku treh let sklical [[ekumenski koncil ]]. <br> Po svoji izvolitvi je torej povprašal pravnike in moraliste, koliko ga sedaj kot papeža vežejo dane obljube. Večina je bila mnenja, da papeška oblast izhaja neposredno od [[Bog]]a in da je torej ne more omejevati nobena stvar, razen božjih zakonov in dobrobiti Cerkve; kapitulacije oziroma volitveni sporazumi torej ne morejo biti obvezni, ampak le posvetovalni; po svoji naravi so torej neveljavni. Papež jih je torej vse po vrsti obšel: kot prvo in najprej je kar tri sorodnike imenoval za kardinale, kar je seveda razdražilo njegove nasprotnike. <ref name="#1"/> === Maščevanje [[humanist|humanistov]] === Papež se je humanistom najbolj zameril s tem, da je razpustil ''Rimsko akademijo'' ter ''družbo abreviatorjev'' (beležnikov). Njuni člani so bili humanisti, ki so sestavljali razne določbe, zlasti glede odpustkov; krajšali so papeške spise in odgovarjali na prošnje glede [[odpustki|odpustkov]] in nadarbin. Niso imeli rednih dohodkov, zato so svoje delo vedno dražje zaračunavali. Poleg tega so na rimski akademiji vedno bolj uvajali [[poganstvo]], da so celo krščanska imena spreminjali v to smer: Petrus v Pierius, Joannes v Jovinianus. Vdajali so se praznoverju in papežu očitali, da on »nič ne da na praznoverje, razlago sanj, strelo, slutnjo«. Šli so tako daleč, da so uvajali pogansko bogoslužje, [[Platon]]ova dela bolj cenili kot [[sveto pismo]]. Objestni od obilnih dohodkov so začeli hujskati zoper papeža; nekateri so zaradi domnevne zarote končali v ječi. <br> Med njimi je bil tudi Bartolomeo Sacchi di Piadena, ki je bolj znan pod imenom [[Jernej Platina|Platina]]. On se je zaradi neugodnosti, ki jih je doživel s Pavlom II., v svoji ''»Zgodovini papežev«'' znesel nad nekaterimi papeži, zlasti pa nad samim Pavlom II., kar so nekritično uporabili kot proticerkveno orožje nasprotniki [[krščanstvo|krščanstva]]. On je očital papežu ''krivo priseganje, nevoščljivost, neusmiljenost, barbarstvo in nepotizem. #glede [[nepotizem|nepotizma]] je imel Platina prav. #Glede krivoprisežništva so mislili humanisti na volilni sporazum pred [[konklave|konklavom]], ki njega kot papeža pravzaprav po izvolitvi ni več vezal niti pravno niti moralno; #Do revežev ni bil skopuški, ampak je bil radodaren; ravno Pavel II. je uredil skrb za reveže v Rimu; če je pod reveži mislil na humaniste, potem je to bilo točno. #Do ljudi ni bil neusmiljen in je nasprotoval smrtni kazni, ki je ni nikoli uporabil; neizprosen je bil le do roparskih vitezov in je v tem smislu predelal rimski statut. #Ni bil barbarski, ampak je veliko prispeval za ohranitev in obnovo antičnih spomenikov; zbiral je tudi vse vrste starega denarja. On je zgradil »Palazzo di San Marco« oziroma [[Beneška palača, Rim|Beneško palačo]], »Palazzo Venezia«. Res pa je, da za sklic koncila Pavel II. ni naredil praktično ničesar; njegovi pozivi na vojno proti Turkom niso naleteli na nikakršen odmev – podobno kot pri njegovem predhodniku [[papež Pij II.|Piju II.]]. V času njegovega ponitifikata so Turki tako zavzeli [[Albanija|Albanijo]] in mesto [[Negroponte]], zadnjo trdnjavo [[Beneška republika|Benečanov]] na vzhodu. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=320}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=193}}</ref> == Papež Pavel II. in [[Slovenci]] == === Potrditev [[ljubljanska škofija|ljubljanske škofije]] === Leta 1468 je potrdil izvzetost ljubljanske škofije izpod oglejskega patriarhata in njeno neposredno podrejenost rimskemu apostolskemu sedežu. S tem, ko je potrdil izvzetost ljubljanske škofije izpod oglejskega patriarhata in jo neposredno podredil papežu, je postal za slovenski prostor izredno pomemben.<br> 1468 je [[Župnija Sv. Križ - Podbočje |župnijo Sv. Križa (Podbočje)]] potrdil [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici]]. <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=194}}</ref> === Slovensko berilo o Pavlu II. === :Tudi lep terg „piazza della Colonna,“ in pa Beneški terg „piazza di Venezia“ sem večkrat ogledoval, ker sta sred mesta dobro pri rokah. Uni, ki ga štiri velike krasne poslopja oklepajo, ima ime po krasnem Mark - Avrelijevem stebru, ki na sredi stoji. Steber je sostavljen iz 28 sila velikih kosov belega mramorja, v ktere so čudovito lepo vrisane zgodbe cesarja polnega modrosti in slave. Znotraj je 198 stopnjic, da se na verh gre, kjer že davno podoba Sv. Pavla namesto Mark-Avrelijeve stoji. Oboje vkup, steber in podoba, je nad dve sto čevljev ali marveč rimskih pedi visoko. Beneški terg pa ima ime od silno velikega in terdnega poslopja, ki ga je sozidal leta 1468 kardinal Peter Barbo iz Benetek, pozneje papež z imenom [[Papež Pavel II.|Pavel II.]]. Poslopje je bolj vojaški terdnjavi, ko mirnemu hramu podobno. Zdaj stanuje v njem avstrijanski poslanec. Temu poslopju je prizidana tudi precej velika in z dragim mramorjem bogato okinčana cérkev Sv. Marka. <ref>{{cite web|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Slovensko_berilo_za_šesti_gimnazijalni_razred,_1854 |title=M. Verne: Potovanje po Laškem|publisher=wikivir|date=1854|accessdate=14. januar 2016}}</ref> === Papeški in rodbinski grbi, ki so bili znani tudi na [[Slovenija|slovenskem]] ozemlju === <gallery> File: C o a Paulo II.svg |v papeškem grbu je Pavel II. zadržal rodbinski grb File: Barbo_logo.png |takšen je grb rodbine Barbo-Waxenstein. File:Opus insignium armorumque 064.jpg|Grbi slovenskih plemičev po [[Janez Vajkard Valvazor|Valvazorju]] File:Wappenbuch Rösch csg-1084 023.jpg|Grb Barbovih v [[St. Gallen|St. Gallnu]] v [[Švica|Švici]] File:Maks Valerij Grof Barbo Sentrupert.jpg|Grb Barbovih v [[Šentrupert]]u File:Pigna - piazza san Marco - targa di Paolo II 2342.JPG|Grb Barbovih na [[Beneška palača, Rim|Beneški palači]] </gallery> #Nenavaden grb v cerkveni heraldiki je tisti papeža Pavla II., ki kaže na njegov značaj in voljo, da v državi in Cerkvi »napravi red«. To je prikazano z dvema mečema: meč države in meč pravice, ki kažeta na njegovo zavest o vrhovni petrinski oblasti: ''svetni'' in ''duhovni'', kar so poudarjeli [[papež]]i od [[gregorijanska reforma|gregorijanske reforme]] naprej. Znak opozarja tudi njegovo nasprotovanje kritiki vrhovne papeške oblasti in moč za odmero najvišje kazni; v praksi pa ni nikoli uporabil smrtne kazni. #V matrici papeškega grba Pavla II. je grb rodbine [[Barbo Waxensteini|Barbo Waxenstein]], ki se je utrdila na področju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. # ''Grb rodbine Barbo Waxenstein'', ki je bivala ter imela posestva tudi na Slovenskem. #[[Janez Vajkard Valvazor|Valvazor]]: Grbi slovenskih plemiških rodbin 1688 #Wappenbuch des St. Galler Abtes Ulrich Rösch; Stiftsbibliothek St. Gallen, Cod. sang. 1084. - Grb opata Ulrika Röscha v St. Gallenu, 15. stoletje #Portret Maksa Valerija Grofa Barbo na reliefu na steni cerkve Sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem. #[[Papež Pavel II.|Pavel II. ]] je zgradil [[1455]] [[Beneška palača, Rim|Beneško palačo v Rimu]] (''Palazzo Venezia'' oziroma ''Palazzo di San Marco''), kjer se nahaja tudi njegov družinski grb. === Genealoški pregled === Spodnje družinsko drevo prikazuje moške potomce rodbine Barbo (približno od leta 1400 dalje):<ref name="pope">{{navedi knjigo|last=Williams|first=George L.|title=Papal Genealogy|publisher=McFarland Company, Inc.|date=1998}}</ref> {{familytree/start|style=font-size:84%;line-height:100%;}} {{familytree | | | | | | | | | |,|-|-|-|-|-|-|-|-|.|}} {{familytree | | | | | | | | |Nikolaj|y|Polissena| | |Blancus||Blancus=Blancus Barbo|boxstyle_Blancus=background-color: #afa;|Nikolaj=Nikolaj Barbo; beneški admiral|boxstyle_Nikolaj=background-color: #afa;|Polissena=Polissena Condulmer|Gabriele=Gabriele Condulmer, 1388-1447 ([[papež Evgen IV.]])|boxstyle_Gabriele=background-color: #aaf;}} {{familytree | | | | | | | | | | | |!| | | | | | |!|}} {{familytree |||||||||| |Pavel| | | | |Kastelan|Kastelan=Kastelan Barbo|Pavel=Pietro Barbo, 1417-1471 ([[papež Pavel II.]])|boxstyle_Pavel=background-color: #aaf;}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | | |DAD|y|MOM|DAD=Johann Bernardin Barbo|MOM=Marta Moysse}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | | |,|-|-|^|-|-|.|}} {{familytree ||||||| | | | | | | | | | |Kastelan| | | |Johann|Kastelan=Kastelan, u. 1549; gospod v Kožljeku|Johann=Johann, u. 1549; škof v Pićanu|boxstyle_Johann=background-color: #aaf;}} {{familytree ||||||| | | | | | |,|-|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|.|}} {{familytree ||||||| | | | | |Jurij| | |Franc| | | | | | | | |Bernardin|Jurij=Jurij|Franc=Franc, u.1583|Bernardin=Bernardin}} {{familytree |||||,|-|-|-|-|-|-|-|^|.| | | |)|-|-|-|.| | | | | | |!|}} {{familytree ||| |Rudolf||||| | |Johann| |Kastelan| |Krištof| | | | |Sebald|Rudolf=Rudolf, u. pred 1619|Johann=Johann, u. pred 1596|Kastelan=Kastelan, u. 1573|Krištof=Krištof, u. 1607|Sebald=Sebald, u. 1589}} {{familytree ||| | |!||||| | | | | | | | | | | | |!| | | | |,|-|^|-|.|}} {{familytree ||| |Andrej||||| | | | | | | | | | |Franc| | |Bernardin| |Sigmund|Andrej=Andrej Danijel, u. 1639|Franc=Franc Jurij, u. 1621, '''Konec gotniške linije'''|Bernardin=Bernardin|Sigmund=Sigmund|boxstyle_Franc=background-color: #faa;}} {{familytree ||,|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|.| | | | | | | | | |,|-|-|-|+|-|-|.|}} {{familytree |Johann||`|-|Bernardin| | | | | | |Maks| | | | | | | |Valerij| |Ludvik| |Jurij|Johann=Johann Jurij Maksimilijan, u. 1649; imetnik [[dvorec Moravče|Moravč]]|Bernardin=Bernardin, u. 1677; imetnik [[grad Čušperk|Čušperka]]|Maks=Maksimilijan Valerij, u. 1699; '''rakovniška linija'''|Valerij=Valerij|Ludvik=Ludvik Ambrož|Jurij=Jurij|boxstyle_Maks=background-color: #afa;}} {{familytree | |!||| | | |)|-|-|-|.| | | |,|^|-|-|.| | | | | | |!|}} {{familytree |Franc||| |Ernest| |Ferdi| |Andrej| |Jošt| | | | |FrancK|Franc=Franc Johann Herbert, u. 1684|Ernest=Ernest Gottlieb, u. 1694; imetnik [[dvorec Slatna|Slatne]]|Ferdi=Ferdinand Vajkard, u. 1710; imetnik [[grad Tržič|Tržiča]]|Andrej=Andrej Danijel, 1673-1752|Jošt=Jošt Bernardin, 1665-1735|FrancK=Franc Karel, u. 1701}} {{familytree ||| | | | | |!| | | |!| | | |!| | | |!| | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | |Ernest| |Wolfgang| |Jošt| |Jožef| | | | |Wolfgang2|Ernest=Ernest Sigmund|Wolfgang=Wolfgang Ferdinand Vajkard|Jošt=Jošt Vajkard Anton, 1702-1775|Jožef=Jožef Viljem, 1709-po 1785|Wolfgang2=Wolfgang Eberhard, 1656-1730}} {{familytree ||| | | | | |!| | | | | | | |!| | |,|^|-|-|.| | | |!|}} {{familytree ||| | | | |Leopold| | | |Marija|'| |Hubert| |Evgen| |Karel|Leopold=Leopold Eberhard, u. 1753; '''Konec slatenske linije'''|Marija=Marija Dizma Maksimilijan, 1737-1812|Hubert=Hubert, 1742-1800|Evgen=Evgen, 1748-1813|Karel=Karel Hanibal, 1686-1751; '''Konec paške linije'''|boxstyle_Leopold=background-color: #faa;|boxstyle_Karel=background-color: #faa;}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Vajkard|Vajkard=Vajkard Jošt Johann, 1767-1811}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Dizma|Dizma=Dizma Venčeslav Oto Karel, 1801-1848}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Jožef|Jožef=[[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein|'''Jožef Emanuel, 1825-1879''']]}} {{familytree ||| | | | | | | | | | | |!|}} {{familytree ||| | | | | | | | | | |Marija|-|Nadaljevanje|Marija=Marija Jožef Anton, 1863 - 1930|Nadaljevanje='''''Nadaljevanje rakovniške veje do danes'''''|boxstyle_Nadaljevanje=border-color: green;}} {{familytree/end}} == Dela == *{{cite web | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1464-1471-_Paulus_II.html | language = la | accessdate = 2011-12-06}} === [[Papeška bula|Bule]], okrožnice === #''[[In supremae dignitatis specula]]''. S to bulo z dne 18. januarja 1469 je osnoval škofiji na [[ Dunaj]]u in v [[Wiener Neustadt]]u. #''[[Providentia ineffabilis]]''. S to bulo z dne 19. aprila 1470 je določil obhajanje [[sveto leto|svetega leta]] na vsakih 25 let. == Smrt in spomin == [[File:Tomb of pope Paulus II.jpg|thumb|180px|Grobnica [[papež Pavel II. |Pavla II. ]] v [[Vatikanske jame|Vatikanskih jamah]] pod [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko sv. Petra]] ]] Umrl je nenadoma 26. julija 1471 u [[Rim]]u. Kot vzrok smrti navajajo, da je jedel lubenico, po čemer mu je postalo slabo in je umrl zaradi prebavnih motenj. Drugi navajajo kot vzrok smrti napad nasprotnikov. <br> Pokopan je v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliki sv. Petra]] v [[Vatikan]]u. === Ocena === Rimski pesnik in govornik Bartolomeo Sacchi, bolj znan kot Platina, je bil član zbora abrevijatorjev in Rimske akademije; ostro je oporekal njuni razpustitvi in je pisal celo grozilno pismo papežu. Pavel II. ga je dal zapreti, potem spustiti. 1467 je bil obtožen Platina skupaj z nekaterimi drugimi humanisti zarote zoper papeža: zopet je bil zaprt, tudi mučen; obtožen je bil poganskih idej in širjenja [[herezija|herezije]]. Po smrti Pavla II. je [[papež Sikst IV.]] spoznal Platina za nedolžnega ter ga oprostil vseh prejšnjih obtožb. Poveril mu je celo različne odgovorne službe; postal je prvi ravnatelj [[Vatikanska knjižnica|Vatikanske knjižnice]]. <ref>{{navedi knjigo|author=Ferrante Aporti|title=Memorie di Storia ecclesiastica Cremonese volume II|page=39}}</ref> <ref>Morto il Papa Paolo II fu conosciuta l'innocenza di Platina, e Sisto IV che a lui successe nel 1471 lo restituì nella prima carica e lo dotò di più ampli beni. Creata poscia da Sisto IV nel 1475 la Biblioteca Vaticana celeberrima in tutto il mondo, il nostro Platina ne fu il primo Prefetto</ref><ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/446940/Paul-II Encyclopædia Britannica] </ref> == Glej tudi == *[[seznam italijanskih kardinalov]] *[[seznam papežev]] *[[Seznam vladarjev]] *[[Seznam papeških bul]] *[[sveto leto]] *[[križarske vojne]] *[[kardinalski zbor]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Paulus II}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/papezi-ki-so-nas-imeli-radi Primož Hieng: Papeži, ki so nas imeli radi (Slovenske novice 1. V. 2015)] ;{{ikona en}} *[http://www.fiu.edu/~mirandas/election-paulii.htm Francis A. Burkle-Young, "The election of Pope Paul II (1464)"] *[http://www.newadvent.org/cathen/11578a.htm Pope Paul II (Pietro Barbo) Catholic Encyclopedia 1911] ;{{ikona fr}} *[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/PaulII.html Jean-Paul Coudeyrette: Paul II, pape.] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/paolo-ii_(Enciclopedia-dei-Papi)/ PAOLO II papa. Enciclopedia dei Papi (2000) di Anna Modigliani] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/paolo-ii-papa_(Enciclopedia-Italiana)/ PAOLO II papa. Enciclopedia Italiana (1935) di Mario Niccoli] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/paolo-ii-papa/ Pàolo II papa. Enciclopedie on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/paolo-ii_(Dizionario-di-Storia)/ Paolo II - Dizionario di Storia (2011)] {{S-začetek}} {{S-rel|ca}} {{S-bef|before=[[Ludovico Trevisan]]}} {{S-ttl|title=[[Monte Cassino|Opat na Monte Cassinu]]|years=1456&ndash;1471}} {{S-aft|after=[[ Giovanni d'Aragona]]}} {{S-bef|before=[[ Francesco Malipiero]]}} {{S-ttl|title=[[Škofija Vicenza|škof v Vicenzi]]|years=1451&ndash;1464}} {{S-aft|after=[[Marco Barbo]]}} {{S-bef|before=[[Fantino Dandolo]]}} {{S-ttl|title=[[Škofija Padova|škof v Padovi]]|years=1459&ndash;1460}} {{S-aft|after=[[Jacopo Zeno]]}} {{S-bef|before=[[Bartolomeo Vitelleschi]]}} {{S-ttl|title=[[San Marco, Rim (kardinalski naslov)|kardinal-duhovnik pri San Marco, Rim]]|years=1451&ndash;1464}} {{S-aft|after=[[Marco Barbo]]}} {{S-bef|before=[[Albert d'Albret]]}} {{S-ttl|title=[[kardinalski zbor|dekan kardinalskega zbora]]|years=1445&ndash;1446}} {{S-aft|after=[[Juan de Torquemada]]}} {{S-bef|before=[[Juan de Mella]]}} {{S-ttl|title=[[kardinalski zbor|dekan kardinalskega zbora]]|years=1460&ndash;1460}} {{S-aft|after=[[Alessandro Oliva]]}} {{s-bef|before=[[papež Pij II.|Pij II.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1464&ndash;1471}} {{s-aft|after=[[papež Sikst IV.|Sikst IV.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Vicenze]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Siene]] [[Kategorija:Dekani kardinalskega zbora]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve s hrano]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Barbo Waxensteini]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Evgen IV.]] {{normativna kontrola}} m4g98lm0zx6v3tufvm3ipb0qulb08xi 0 105208 5728402 5413264 2022-08-07T06:32:59Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Krasoslovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Boris Sket | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | residence = | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | field = [[speleobiologija]], [[sistematika]] | work_institution = [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] | alma_mater = [[Prirodoslovno-matematična fakulteta v Ljubljani]] | academic_advisors = | doctoral_advisor = [[Miroslav Zei]] | doctoral_students = | known_for = | prizes = [[Zoisova nagrada|Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke]]{{nbsp}}(2003) | religion = | footnotes = }} '''Boris Sket''', [[Slovenci|slovenski]] [[biolog]] in [[akademik]], * [[30. julij]] [[1936]], [[Ljubljana]]. Sket je leta 1958 diplomiral, leta 1961 pa [[doktorat|doktoriral]] na takratni [[Prirodoslovno-matematična fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno-matematični fakulteti]] s področja [[zoologija|zoologije]] [[nevretenčarji|nevretenčarjev]]. Leta 1959 je postal asistent na [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovni fakulteti]] (naslednici PMF), od leta 1965 na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti]], sprva kot asistent in habilitirani docent, od 1969 kot docent, od 1974 kot izredni in od 1979 kot redni profesor. Znanstveno se ukvarja predvsem s speleobiologijo, biogeografijo, evolucijo ter sistematiko nevretenčarjev. V letih 1983-85 je bil [[dekan (šolstvo)|dekan]] [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete v Ljubljani]], kasneje pa tudi 37. [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1989-91). Na [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelku za biologijo]] Biotehniške fakultete v Ljubljani je predaval predmete ''Zoologija nevretenčarjev, Evolucija'' in ''Speleobiologija'', od leta 2005/6, ko je prepustil predavanja iz zoologije mlajšemu kolegu, se je prekvalificiral v raziskovalca na stopnji znanstvenega svetnika. Zdaj je upokojen, dela le raziskovalno. Poleg znanstvenih razprav je pisal tudi poljudne članke ter – na znanstveni ali poljudni ravni – predaval o različnih temah, zlasti o speleobioloških in evolucijskih. Kot sourednik ali svetovalec ter avtor številnih člankov je sodeloval pri enciklopedičnih delih (npr. Encyclopedia of Caves and Karst Sciences in Živalstvo Slovenije). Je član uredniških odborov domačih in tujih revij, med drugim tudi področni sourednik pri »megareviji« [[Zootaxa|''Zootaxa'']]. Bil je tudi predsednik Jamarske zveze Slovenije in predsednik International Society for Subterranean Biology ter nacionalni koordinator za področje biologije RS in vodja programske skupine za zoološke in speleobiološke raziskave (1998–2014). Razložil je biogeografski vzorec dinarske podzemeljske favne – na novo jo je regionaliziral in ugotovil, da se areali vrst ne ujemajo s sodobnimi povodji, temveč verjetno sledijo predkraškim površinskim. Ob raziskovanju obalnih jam ob [[Jadransko morje|Jadranu]] je dal prve podatke o posebnostih v ekologiji somornih podzemeljskih voda, ki so jih pozneje potrdili zlasti z raziskavami v tropih. Raziskoval je območje zahodnega Balkana, pa tudi na Kreti, Cipru, Bermudih, Floridi, Šrilanki, na Kitajskem in v Keniji. V manjši meri se je posvečal raziskavam starih (»dolgoživih«) jezer, analizi primerov onesnaženja slovenskih voda in lagune El Bahira v Tuniziji; pripravljal je predloge za varstvo favne in narave na območjih dinarskega krasa. V zadnjih desetletjih je organiziral ustanovitev laboratorija za [[Molekularna biologija|molekulske]] [[Filogenija|filogenetske]] analize, ob tem pa tudi manjše raziskovalne skupine, ki se posveča predvsem razreševanju filogenetskih in filogeografskih problemov na [[Dinarsko gorovje|dinarskem]] krasu (na površju in v podzemlju) in analizi biodiverzitete, zlasti podzemeljske; ugotovil je, da je dinarski kras v tem pogledu svetovna »vroča točka«. To je podprla tudi raziskava v okviru projekta PASCALIS, v katerem je vsa skupina sodelovala z raziskovalci iz petih evropskih držav. Opisal je več kot sto za znanost novih vrst in nekaj rodov, zlasti [[Raki|rakov]] in [[Pijavke|pijavk]], med drugim [[Jamski trdoživ|jamskega trdoživa]] (z [[Janez Matjašič|Janezom Matjašičem]]) in podvrsto [[Črni močeril|črnega močerila]] ''Proteus anguinus parkelj'' (z J. W. Arntzenom). Večidel so dinarske, a nemalo jih je z odprav na kras tropskih dežel. Med pomembnejšimi so opisi edinih troglobiotskih predstavnikov [[Spužve|spužev]] in [[Ožigalkarji|ožigalkarjev]], pa novih družin rakcev Atlantasellidae in Brasileirinidae. Po njem so poimenovali okoli 35 živalskih vrst in tri rodove. == Poljudna dela == * ''Ključi za določanje živali'', 1967, 1968; * ''Življenje v kraškem podzemlju'', Mladinska knjiga (zbirka Pelikan), Ljubljana, 1979, 33 str.; * ''Naše sladkovodne ribe'' (z Meto Povž), 1990; * ''Živalstvo Slovenije'' (sourednika [[Matija Gogala]], Valerija Kuštor), Tehniška založba Slovenije, 2003, 664 str. * ''Iskanje izvora : evolucija in pregled živega sveta za gimnazije'' (2013) == Nagrade in priznanja == Dvakrat je dobil [[Študentska Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado za študente]], nato še [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Sklada Borisa Kidriča]] (1965), [[Red dela|red dela s srebrnim vencem]] (1979), red republike s srebrnim vencem (1991), [[Zoisova nagrado|Zoisovo nagrado]] za vrhunske znanstvene dosežke (2003), plaketo z zlatim znakom za življenjsko delo Jamarske zveze Slovenije (2008), veliko nagrado Miroslava Zeia [[Nacionalni inštitut za biologijo|Nacionalnega inštituta za biologijo]] (2010); postal je častni član Speleološke zveze Jugoslavije (1988), dobil Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete (1995) ter zlato značko Jamarske zveze Slovenije. Leta 2011 je bil izvoljen za izrednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU), 2017 za njenega rednega člana v razredu za naravoslovne vede. Od 1997 je častni senator Univerze v Ljubljani ter od 2009 tudi tuji član Akademije nauka i umjetnosti BiH (ANU BiH). == Viri == * {{SloBio|id=575025|avtor=Adamič, France|ime=Sket Boris|vir=SBL}} * {{navedi splet| url=http://www.sazu.si/o-sazu/clani/boris-sket.html |title=Sket, Boris |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih biologov]] *[[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] *[[seznam slovenskih akademikov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.bf.uni-lj.si/bi/zoologija/BSmain.html Uradna spletna stran] * [http://videolectures.net/boris_sket/ Posnetki javnih predavanj] na portalu ''VideoLectures'' {{-}} {{ZoisovaNagrada}} {{RektorjiUL}} {{normativna kontrola}} {{biologist-stub}} {{DEFAULTSORT:Sket, Boris}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski speleobiologi]] [[Kategorija:Slovenski zoologi]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Naravoslovni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Častni senatorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Krasoslovci]] g9zi4lppde0olv3i1lz3u20v5skxo5q 0 107292 5728188 5711228 2022-08-06T16:05:50Z Hefty99 192291 Popravljena izgovarjava wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Ančka Gošnik Godec''' [ánčka góšnik gódəc], [[Slovenci|slovenska]] [[ilustratorka]], * [[5. junij]] [[1927]], [[Celje]]. == Življenje == Ančka Gošnik Godec se je rodila v [[družina|družino]] šestih otrok, mami, ki je plesala čačača in očetu, ki je bil po poklicu [[pleskar]], [[soboslikar]], [[črkoslikar]] in je znal tudi lepo risati. [[osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskovala v Celju. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Ančko zaradi prepevanja slovenskih pesmi začasno izključili iz meščanske šole, kar pa je ni oviralo pri nadaljnjem šolanju, ki ga je do leta 1944 nadaljevala na šoli za [[oblikovanje]] v [[Avstrija|avstrijski]] [[Graz|ljubljani]]. Takoj po vojni je odšla v [[Ljubljana|Ljubljano]] in se zaposlila v [[tiskarna|tiskarni]] [[Ljudska pravica]], kjer je delala v risalnici - [[Litografija|litografiji]]. Leta 1948 je bila sprejeta na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademijo za likovno umetnost]], ki jo je nekaj let kasneje uspešno zaključila. Že takrat je sodelovala pri [[revija]]h ''[[Pionir (revija)|Pionir]]'', ''[[Ciciban (revija)|Ciciban]]'', ''[[Pionirski list]]'' in ''[[Kurirček]]'', kamor je prispevala številne [[ilustracija|ilustracije]] tudi kasneje. Kmalu se je posvetila ilustriranju [[knjiga|knjig]] in s svojimi ilustracijami obogatila marsikatere [[pravljica|pravice]]. Pogosto je sodelovala s [[pisatelj]]ico [[Ela Peroci|Elo Peroci]], za katero je ilustrirala knjige ''[[Muca Copatarica]]'', ''[[Za lahko noč]]'' in druge. Proslavila se je tudi z ilustracijami mnogih ljudskih pravljic, ki so bile z njenimi ilustracijami prevedene v mnoge svetovne [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]e. Poročenja je bila z upravnim pravnikom [[Rupko Godec|Rupkom Godcem]], tudi mladinskim avtorjem, njuna hči pa je ilustratorka [[Jelka Godec Schmidt]]. == Priznanja == === Nagrade=== * [[Levstikova nagrada]] - 1960 in 1964 * [[Zlato pero]] Beograda *[[Smrekarjeva nagrada]] za življenjsko delo - 1997 *[[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo - 2001 * Priznanje Mednarodne zveze za mladinsko književnost - 2002 == Viri == {{opombe}} * [http://www.zupca.net/dnevna_soba/ilustratorji/ancka_gosnik_godec.htm Ančka Gošnik Godec] {{Levstikovi nagrajenci}}{{artist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gošnik Godec, Ančka}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Smrekarjevi nagrajenci]] pv4qwf5xxrp9lys82jpfq5ycsyalezu 0 109296 5728106 5546446 2022-08-06T12:35:59Z Pv21 142817 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik vlade | body = Republike Estonije | native_name = <small>''Eesti Vabariigi peaminister''</small> | insignia = Coat of arms of Estonia.svg | insigniasize = 125px | insigniacaption = | image = Kaja Kallas (crop).jpg | incumbent = [[Kaja Kallas]] | incumbentsince = 26. januarja 2021 | member_of = [[Evropski svet]] | residence = [[Stenbock House]], [[Talin]] | appointer = [[Predsednik Estonije]] | termlength = | inaugural = [[Konstantin Päts]] | formation = [[24. februar]] [[1918]] | website = http://valitsus.ee/ }}'''Predsednik vlade Estonije''' ''(estonsko: peaminister)'' je vodja vlade [[Estonija|Republike Estonije]]. Po volitvah ga predlaga predsednik države (navadno zmagovalca), potrditi ga mora tudi parlament. == Seznam vlad Estonije == === Od 1992 === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" |- !'''#''' !Ime ! align="right" |'''Začetek''' ! align="right" |'''Konec''' !'''Koalicija''' |-bgcolor=EEEEEE |'''1.''' |[[Slika:Mart Laar.png|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Mart Laar|'''Mart Laar''']] |align=right|[[21. oktober]] [[1992]] |align=right|[[8. november]] [[1994]] |[[Domovina (Estonija)|''Isamaa'']]+[[Stranka narodnega nedovisnosti Estonije|ERSP]]+[[Umirjeni (Estonija)|''Mõõdukad'']] |- bgcolor="#EEEEEE" |'''2.''' |[[Slika:Andres Tarand 12.4.2012.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Andres Tarand|'''Andres Tarand''']] | align="right" |[[8. november]] [[1994]] | align="right" |[[17. april]] [[1995]] |[[Domovina (Estonija)|''Isamaa'']]+[[ERSP]]+[[Umirjeni (Estonija)|''Mõõdukad'']]+[[Ljudska stranka republikancev in konservativcev (Estonija)|WKRE]]+[[Liberalno-demokratska stranka Estonije|ELDP]] |- bgcolor="#D7D9EA" |'''3.''' | rowspan="2" |[[Slika:Tiit Vähi teisel Arvamusfestivalil Narvas.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Tiit Vähi|'''Tiit Vähi''']] | align="right" |[[17. april]] [[1995]] | align="right" |[[6. november]] [[1997]] |KMÜ + [[Stranka centra Estonije|K]] |- bgcolor="#D7D9EA" |'''4.''' | align="right" |[[6. november]] [[1995]] | align="right" |[[17. marec]] [[1997]] |KMÜ+ [[Stranka reform Estonije|REF]]; od decembra 1996 KMÜ |- bgcolor="#D7D9EA" |'''5.''' |[[Slika:Siimann Mart.IMG 2960.JPG|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Mart Siimann|'''Mart Siimann''']] | align="right" |[[17. marec]] [[1997]] | align="right" |[[25. marec]] [[1999]] |KMÜ |- bgcolor="#EEEEEE" | rowspan="2" |'''6.''' | rowspan="2" |[[Slika:Mart Laar.png|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Mart Laar|'''Mart Laar''']] | rowspan="2" align="right" |[[25. marec]] [[1999]] | rowspan="2" align="right" |[[28. januar]] [[2002]] | rowspan="2" |[[Stranka Zveza za domovinu (Estonija)|IML]]+[[Stranka reform Estonije|REF]]+[[Umirjeni (Estonija)|''Rahvaerakond Mõõdukad'']] |- |- bgcolor="#EEEEEE" |'''6.''' |[[Slika:Siim Kallas, arvamusfestival 2014.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Siim Kallas|'''Siim Kallas''']] | align="right" |[[28. januar]] [[2002]] | align="right" |[[10. april]] [[2003]] |[[Stranka centra Estonije|K]]+[[Stranka reform Estonije|REF]] |- bgcolor="#D7D9EA" |'''7.''' |[[Slika:Juhan-Parts.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Juhan Parts|'''Juhan Parts''']] | align="right" |[[10. april]] [[2003]] | align="right" |[[13. april]] [[2005]] |[[Zveza za republiku - Res Publica (Estonija)|RP]]+[[Stranka reform Estonije|REF]]+[[Ljudska zveza Estonije|ERL]] |- | rowspan="2" |'''8.''' | rowspan="2" |[[Slika:Portrait Andrus Ansip.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Andrus Ansip|'''Andrus Ansip''']]<ref>{{Navedi splet|title=Estoniji se obeta drugačna vlada|url=https://www.rtvslo.si/svet/estoniji-se-obeta-drugacna-vlada/67811|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-10-16|language=sl}}</ref> | rowspan="2" |[[13. april]] [[2005]] | rowspan="2" |[[26. marec]] [[2014]] | rowspan="2" |[[Stranka centra Estonije|K]]+[[Stranka reform Estonije|REF]]+[[Ljudska zveza Estonije|ERL]] |- bgcolor="#D7D9EA" |- bgcolor="#D7D9EA" | rowspan="2" |'''9.''' | rowspan="2" |[[Slika:Taavi Rõivas.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Taavi Rõivas|'''Taavi Rõivas''']]<ref>{{Navedi splet|title=V Estoniji dijak ustrelil učiteljico nemščine|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-estoniji-dijak-ustrelil-uciteljico-nemscine/349719|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-10-16|language=sl}}</ref> | rowspan="2" align="right" |[[26. marec]] [[2014]] | rowspan="2" align="right" |[[23. november]] [[2016]] | rowspan="2" |[[Stranka reform Estonije|REF]]+[[SDE]] |- |- bgcolor="#D7D9EA" |'''10.''' |[[Slika:Jüri Ratas 2017-05.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Jüri Ratas|'''Jüri Ratas''']]<ref>{{Navedi splet|title=Estonsko vlado prevzel Jüri Ratas|url=https://www.rtvslo.si/svet/estonsko-vlado-prevzel-jueri-ratas/408136|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-10-16|language=sl}}</ref> | align="right" |[[23. november]] [[2016]] | align="right" |26. januar 2021 |[[Stranka centra Estonije|K]]+[[SDE]]+[[Ljudska zveza Estonije|ERL]] |- !11. |[[Slika:Kaja Kallas (crop).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Kaja Kallas]]''' |26. januar 2021 | |ERE–EKE |} == Zunanje povezave == * Uradna stran vlade [http://www.valitsus.ee/?id=1069] == Glej tudi == * [[Predsednik Estonije]] * [[Politika Estonije]] * [[Evropska unija]] == Sklici == <references /> {{EstonianPMs}} {{Evropski svet}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Estonije| ]] gdv3c5quxv0kx8vp935gh3yvba2kuvs 5728107 5728106 2022-08-06T12:36:25Z Pv21 142817 Redakcija 5728106 uporabnika [[Special:Contributions/Pv21|Pv21]] ([[User talk:Pv21|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik vlade | body = Republike Estonije | native_name = <small>''Eesti Vabariigi peaminister''</small> | insignia = Coat of arms of Estonia.svg | insigniasize = 125px | insigniacaption = | image = Kaja Kallas (crop).jpg | incumbent = [[Kaja Kallas]] | incumbentsince = 26. januarja 2021 | member_of = [[Evropski svet]] | residence = [[Stenbock House]], [[Talin]] | appointer = [[Predsednik Estonije]] | termlength = | inaugural = [[Konstantin Päts]] | formation = [[24. februar]] [[1918]] | website = http://valitsus.ee/ }}'''Predsednik vlade Estonije''' ''(estonsko: peaminister)'' je vodja vlade [[Estonija|Republike Estonije]]. Po volitvah ga predlaga predsednik države (navadno zmagovalca), potrditi ga mora tudi parlament. == Seznam vlad Estonije == === Od 1992 === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" |- !'''#''' !Ime ! align="right" |'''Začetek''' ! align="right" |'''Konec''' !'''Koalicija''' !Predsednik države |-bgcolor=EEEEEE |'''1.''' |[[Slika:Mart Laar.png|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Mart Laar|'''Mart Laar''']] |align=right|[[21. oktober]] [[1992]] |align=right|[[8. november]] [[1994]] |[[Domovina (Estonija)|''Isamaa'']]+[[Stranka narodnega nedovisnosti Estonije|ERSP]]+[[Umirjeni (Estonija)|''Mõõdukad'']] | rowspan="6" |[[Slika:Lennart Meri 1998-01-15.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Lennart Meri]]''' |- bgcolor="#EEEEEE" |'''2.''' |[[Slika:Andres Tarand 12.4.2012.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Andres Tarand|'''Andres Tarand''']] | align="right" |[[8. november]] [[1994]] | align="right" |[[17. april]] [[1995]] |[[Domovina (Estonija)|''Isamaa'']]+[[ERSP]]+[[Umirjeni (Estonija)|''Mõõdukad'']]+[[Ljudska stranka republikancev in konservativcev (Estonija)|WKRE]]+[[Liberalno-demokratska stranka Estonije|ELDP]] |- bgcolor="#D7D9EA" |'''3.''' | rowspan="2" |[[Slika:Tiit Vähi teisel Arvamusfestivalil Narvas.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Tiit Vähi|'''Tiit Vähi''']] | align="right" |[[17. april]] [[1995]] | align="right" |[[6. november]] [[1997]] |KMÜ + [[Stranka centra Estonije|K]] |- bgcolor="#D7D9EA" |'''4.''' | align="right" |[[6. november]] [[1995]] | align="right" |[[17. marec]] [[1997]] |KMÜ+ [[Stranka reform Estonije|REF]]; od decembra 1996 KMÜ |- bgcolor="#D7D9EA" |'''5.''' |[[Slika:Siimann Mart.IMG 2960.JPG|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Mart Siimann|'''Mart Siimann''']] | align="right" |[[17. marec]] [[1997]] | align="right" |[[25. marec]] [[1999]] |KMÜ |- bgcolor="#EEEEEE" | rowspan="2" |'''6.''' | rowspan="2" |[[Slika:Mart Laar.png|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Mart Laar|'''Mart Laar''']] | rowspan="2" align="right" |[[25. marec]] [[1999]] | rowspan="2" align="right" |[[28. januar]] [[2002]] | rowspan="2" |[[Stranka Zveza za domovinu (Estonija)|IML]]+[[Stranka reform Estonije|REF]]+[[Umirjeni (Estonija)|''Rahvaerakond Mõõdukad'']] |- ! rowspan="4" |[[Slika:Arnold Rüütel 2005-04-28.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]][[Arnold Rüütel]] |- bgcolor="#EEEEEE" |'''6.''' |[[Slika:Siim Kallas, arvamusfestival 2014.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Siim Kallas|'''Siim Kallas''']] | align="right" |[[28. januar]] [[2002]] | align="right" |[[10. april]] [[2003]] |[[Stranka centra Estonije|K]]+[[Stranka reform Estonije|REF]] |- bgcolor="#D7D9EA" |'''7.''' |[[Slika:Juhan-Parts.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Juhan Parts|'''Juhan Parts''']] | align="right" |[[10. april]] [[2003]] | align="right" |[[13. april]] [[2005]] |[[Zveza za republiku - Res Publica (Estonija)|RP]]+[[Stranka reform Estonije|REF]]+[[Ljudska zveza Estonije|ERL]] |- | rowspan="2" |'''8.''' | rowspan="2" |[[Slika:Portrait Andrus Ansip.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Andrus Ansip|'''Andrus Ansip''']]<ref>{{Navedi splet|title=Estoniji se obeta drugačna vlada|url=https://www.rtvslo.si/svet/estoniji-se-obeta-drugacna-vlada/67811|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-10-16|language=sl}}</ref> | rowspan="2" |[[13. april]] [[2005]] | rowspan="2" |[[26. marec]] [[2014]] | rowspan="2" |[[Stranka centra Estonije|K]]+[[Stranka reform Estonije|REF]]+[[Ljudska zveza Estonije|ERL]] |- bgcolor="#D7D9EA" ! rowspan="2" |[[Slika:Toomas Hendrik Ilves.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]][[Toomas Hendrik Ilves]] |- bgcolor="#D7D9EA" | rowspan="2" |'''9.''' | rowspan="2" |[[Slika:Taavi Rõivas.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Taavi Rõivas|'''Taavi Rõivas''']]<ref>{{Navedi splet|title=V Estoniji dijak ustrelil učiteljico nemščine|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-estoniji-dijak-ustrelil-uciteljico-nemscine/349719|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-10-16|language=sl}}</ref> | rowspan="2" align="right" |[[26. marec]] [[2014]] | rowspan="2" align="right" |[[23. november]] [[2016]] | rowspan="2" |[[Stranka reform Estonije|REF]]+[[SDE]] |- ! rowspan="3" |[[Slika:Tallinn Digital Summit opening address by Kersti Kaljulaid, President of the Republic of Estonia Kersti Kaljulaid (37130700010).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]][[Kersti Kaljulaid]] |- bgcolor="#D7D9EA" |'''10.''' |[[Slika:Jüri Ratas 2017-05.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]][[Jüri Ratas|'''Jüri Ratas''']]<ref>{{Navedi splet|title=Estonsko vlado prevzel Jüri Ratas|url=https://www.rtvslo.si/svet/estonsko-vlado-prevzel-jueri-ratas/408136|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-10-16|language=sl}}</ref> | align="right" |[[23. november]] [[2016]] | align="right" |26. januar 2021 |[[Stranka centra Estonije|K]]+[[SDE]]+[[Ljudska zveza Estonije|ERL]] |- !11. |[[Slika:Kaja Kallas (crop).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Kaja Kallas]]''' |26. januar 2021 | |ERE–EKE |} == Zunanje povezave == * Uradna stran vlade [http://www.valitsus.ee/?id=1069] == Glej tudi == * [[Predsednik Estonije]] * [[Politika Estonije]] * [[Evropska unija]] == Sklici == <references /> {{EstonianPMs}} {{Evropski svet}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Estonije| ]] 6qe02gw0jjy2cnmkunocndftbe0iycj 0 109378 5728358 5726387 2022-08-06T23:49:09Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Država''' je lahko: * [[država]] - [[politična tvorba]] * ''[[Država (Platon)|Država]]'' (''Politeia'') - [[Platon]]ovo delo * [[Država in revolucija|''Država in revolucija'']] - [[Lenin|Leninovo]] delo iz leta 1917 * [[Država (Pitamic)|''Država'']] (1927; v angleškem prevodu 1933), delo slovenskega pravnega teoretika [[Leonid Pitamic|Leonida Pitamica]] * ''[[Država (Laibach)|Država]]'' - skladba skupine [[Laibach]] iz let 1982/83 * ''Država [[NSK (identifikator)|NSK]] - umetniški projekt slikarsko-likovne skupine [[Irwin|IRWIN]]'' == Glej tudi == * ''[[O državi]]'' - dela več avtorjev z istim naslovom ** ''De re publica'' - delo [[Mark Tulij Cicero|Cicerona]] ** ''[[O Božjem mestu]]''/''državi'' (''De'' ''civitate Dei'') - delo sv. [[Avguštin iz Hipona|Avguština]] ** ''De regno'' - delo [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] ** ''O državi'' - Leninov spis iz 1919 (slov. prevod 1948) {{razločitev}} 8zl1u5vbr9vp9tp5o5nnkds8fq6bzha 5728359 5728358 2022-08-06T23:49:22Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Država''' je lahko: * [[država]] - [[politična tvorba]] * ''[[Država (Platon)|Država]]'' (''Politeia'') - [[Platon]]ovo delo * [[Država in revolucija|''Država in revolucija'']] - [[Lenin|Leninovo]] delo iz leta 1917 * [[Država (Pitamic)|''Država'']] (1927; v angleškem prevodu 1933), delo slovenskega pravnega teoretika [[Leonid Pitamic|Leonida Pitamica]] * ''[[Država (Laibach)|Država]]'' - skladba skupine [[Laibach]] iz let 1982 oz. 1983 * ''Država [[NSK (identifikator)|NSK]] - umetniški projekt slikarsko-likovne skupine [[Irwin|IRWIN]]'' == Glej tudi == * ''[[O državi]]'' - dela več avtorjev z istim naslovom ** ''De re publica'' - delo [[Mark Tulij Cicero|Cicerona]] ** ''[[O Božjem mestu]]''/''državi'' (''De'' ''civitate Dei'') - delo sv. [[Avguštin iz Hipona|Avguština]] ** ''De regno'' - delo [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] ** ''O državi'' - Leninov spis iz 1919 (slov. prevod 1948) {{razločitev}} o0ao544sbkgns4iwhkwfaet3mqka0v9 5728360 5728359 2022-08-06T23:50:42Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Država''' je lahko: * [[država]] - [[politična tvorba]] * ''[[Država (Platon)|Država]]'' (''Politeia'') - [[Platon]]ovo delo * [[Država in revolucija|''Država in revolucija'']] - [[Lenin|Leninovo]] delo iz leta 1917 * [[Država (Pitamic)|''Država'']] (1927; v angleškem prevodu 1933), delo slovenskega pravnega teoretika [[Leonid Pitamic|Leonida Pitamica]] * ''[[Država (Laibach)|Država]]'' - skladba skupine [[Laibach]] iz let 1982 oz. 1983 * ''Država [[NSK (identifikator)|NSK]] v času - umetniško-politični projekt nekdanjih skupin NSK oz. slikarsko-likovne skupine [[Irwin|IRWIN]]'' == Glej tudi == * ''[[O državi]]'' - dela več avtorjev z istim naslovom ** ''De re publica'' - delo [[Mark Tulij Cicero|Cicerona]] ** ''[[O Božjem mestu]]''/''državi'' (''De'' ''civitate Dei'') - delo sv. [[Avguštin iz Hipona|Avguština]] ** ''De regno'' - delo [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] ** ''O državi'' - Leninov spis iz 1919 (slov. prevod 1948) {{razločitev}} a79gfzqq96fdbck367llzp1q4t8npwv 0 112711 5728401 5092401 2022-08-07T06:32:50Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Krasoslovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jovan Cvijić''' [jóvan cvíjić] ([[srbščina|srbsko]] Јован Цвијић), [[Srbi|srbski]] [[geograf]], [[antropolog]], [[pedagog]] in [[akademik]], * [[11. oktober]] [[1865]], [[Loznica]], [[Kneževina Srbija]] (danes [[Srbija]]), † [[16. januar]] [[1927]], [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija]] (danes Srbija). Cvijić velja za ustanovitelja geografije v Srbiji. Svojo znanstveno kariero je začel kot geograf in [[geolog]], nato pa kot [[Družbena geografija|družbeni geograf]] in [[Sociologija|sociolog]]. Cvijić je raziskoval [[Kras|kraške]] pojave na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], o čemer je objavil nekaj strokovnih del. Dvakrat je bil [[rektor]] [[Univerza v Beogradu|Univerze v Beogradu]] ([[1906]]/[[1907|07]] in [[1919]]/[[1920|20]]). Med leti od [[1921]] do [[1927]] pa [[predsednik Srbske kraljeve akademije]]. Po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil na [[Pariška mirovna konferenca|pariški mirovni konferenci]] predsednik teritorialne komisije; krajši čas tudi član komisije za izvedbo [[Koroški plebiscit|koroškega plebiscita]]. == Dela == * ''Kras'' (''Karst'', 1895) * ''Jezerska plastika Šumadije'' (1909) * ''Balkanski polotok in južnoslovanske dežele'' (2 knjigi , 1922 in 1933) * ''Geomorfologija'' (2 knjigi, 1924 in 1926)<ref>Veliki spolšni leksikon; knjiga 3, DZS, Ljubljana, 2006</ref> == Viri == {{opombe}} {{scientist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cvijić, Jovan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1865]] [[Kategorija:Umrli leta 1927]] {{Kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Srbski geografi]] [[Kategorija:Srbski antropologi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Beogradu]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Člani Sovjetske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Srbske kraljeve akademije]] [[Kategorija:Srbski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Krasoslovci]] s9dbyylz5kgc5cbkx5znuy4lilqq7fz 0 114739 5728501 5322792 2022-08-07T10:20:00Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Volovljek | other_name = Kranjski rak | photo = Volovljek8-gw16082009.jpg | photo_caption = Kamniška stran prelaza | type = [[prelaz]] | map = Slovenija | elevation_m = 1029 | country1 = {{SLO}} | border = [[Kranjska reber]], [[Plešivec (Črnivec)|Plešivec]], [[Črnivec (preval)|Črnivec]], [[Presedljaj]] }} '''Volovljek''' (1029 m) ali '''Kranjski rak''' je [[prelaz]] med [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Štajerska|Štajersko]] v severni [[Slovenija|Sloveniji]]. Prelaz Volovljek leži na razvodju med [[Kamniška Bistrica|Kamniško Bistrico]] in [[Savinja|Savinjo]] na vzhodnem robu [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]]. Prek vodi asfaltirana cesta, ki se v vasi [[Podlom]], le slab kilometer pod prevalom [[Črnivec (preval)|Črnivec]], odcepi od ceste [[Stahovica]]–[[Gornji Grad]]. Cesta sprva pelje nad vasjo [[Kališe, Kamnik|Kališe]] mimo [[cerkev sv. Ahaca (Kališe)|cerkvice sv. Ahaca]] in po štirih kilometrih doseže preval Volovljek - Kranjski rak. Prelaz je naravna meja med Gorenjsko in Štajersko. Proti vzhodu se meja nadaljuje na [[Kranjska reber|Kranjsko reber]], [[Plešivec (Črnivec)|Plešivec]] in Lom s katerega se spusti na Črnivec, proti zahodu pa po vzhodnih pobočjih [[Velika planina|Velike planine]], prek [[Konj (gora)|Konja]] do prevala [[Presedljaj]]. Tu se križata dve cesti. Prva vodi na zahod proti Veliki planini, druga na vzhod proti [[Kašna planina|Kašni planini]] in nato pod [[Kranjska reber|Kranjsko rebrijo]] in [[Plešivec|Plešivcem]] proti Črnivcu. Cesta, po kateri smo prišli, pa se nadaljuje v dolino [[Podvolovljek (dolina)|Podvolovljek]] in po desetih kilometrih doseže [[Luče]], kjer se priključi cesti [[Logarska dolina]]–[[Ljubno ob Savinji]]. == Prehodi == * Na [[Velika planina|Veliko planino]] (1½ ure) * Na [[Kašna planina|Kašno planino]] (1 ura) * Na [[Veliki Rogatec]] (1557 m) ==Glej tudi== *[[seznam prelazov in prevalov v Sloveniji]] [[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]] [[Kategorija:Prelazi v Sloveniji]] [[Kategorija:Alpski prelazi]] {{geo-stub}} 6n90h5hw8ylwq1a5k9paqiqvnex7bnl 0 117359 5728464 5594539 2022-08-07T09:27:20Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10132240_b4 | latd = 45 |latm = 39 |lats = 23.05 |latNS = N | longd = 14 |longm = 1 |longs = 49.54 |longEW = E |najdisi=Vremski+Britof |image= |povrsina=0,75 |prebivalstvo=<!-- WD --> |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=377,5 |postna=6217 |posta=Vremski Britof |obcina=Divača |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Vremski Britof - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=23225 <!--slika--> | lokacija = | občina = Divača <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Vremski Britof''' je [[naselje]] v [[občina Divača|Občini Divača]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Dolnje Vreme]] * [[Gornje Vreme]] * [[Vremščica]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Divača}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Divača]] nw7xlznxormcokg1yffcevx7iq7y0kp 5728470 5728464 2022-08-07T09:30:10Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10132240_b4 | latd = 45 |latm = 39 |lats = 23.05 |latNS = N | longd = 14 |longm = 1 |longs = 49.54 |longEW = E |najdisi=Vremski+Britof |image= |povrsina=0,75 |prebivalstvo=<!-- WD --> |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=377,5 |postna=6217 |posta=Vremski Britof |obcina=Divača |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Vremski Britof - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=23225 <!--slika--> | lokacija = | občina = Divača <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Vremski Britof''' je [[naselje]] v [[občina Divača|Občini Divača]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Vremščica]] * [[Dolnje Vreme]] * [[Gornje Vreme]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Divača}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Divača]] jcbehw67n2u17o058ucxb7yjjnhc95m 0 119006 5728120 5679178 2022-08-06T14:10:54Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Pag | native name = <!-- ali |local name= --> | native name link = | native_name_lang = | sobriquet = <!-- ali |nickname= --> | image name = Island Pag - panoramio - pepanos (7).jpg | image size = 220px | image caption = Površje otoka Pag | image alt = | map_image = Croatia - Pag.PNG | map_alt = | map_width = | map_caption = | map_relief = | label = | label_position = | mark = | mark_width = | lat_d = |lat_m = | lat_s = | lat_NS = | long_d = | long_m = | long_s = | long_EW = | etymology = | location = Jadransko morje | type = | pop = | region = | dim = | scale = | source = | display = | format = | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = Severnodalmatinsko otočje | waterbody = | total islands = | major islands = | area km2 = 284,182 | area footnotes = | rank = | length km = 58,25 |length m= --> | length footnotes = | width km = 2-10 |width m= --> | width footnotes = | coastline km = 302,474 |coastline m= --> | coastline footnotes = | elevation m = 349 | elevation footnotes = | highest mount = Sveti Vid | Country heading = Uprava | country = {{zastava|Hrvaška}} | country admin divisions title = Županija | country admin divisions = [[Slika:Zastava licko senjske zupanije.gif|20px]] [[Liško-senjska županija|Liško-senjska]] in [[Slika:Zastava zadarske zupanije.gif|20px]] [[Zadrska županija|Zadrska]] | country admin divisions title 1 = Registrska oznaka cestnih vozil | country admin divisions 1 = GS, ZD | country admin divisions title 2 = Registrska oznaka plovil | country admin divisions 2 = PG | country capital type = | country capital = | country largest city type = | country largest city = | country capital and largest city = | country largest city population = | country leader title = | country leader name = | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 = | country 1 admin divisions title = | country 1 admin divisions = | country 1 admin divisions title 1 = | country 1 admin divisions 1 = | country 1 capital type = | country 1 capital = | country 1 largest city type = | country 1 largest city = | country 1 capital and largest city = | country 1 largest city population = | country 1 leader title = | country 1 leader name = | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = Pažan, Pažanka | population = 9.059 | population as of = 2011 | population footnotes = | population rank = | population rank max = | density km2 = 31,9 | density rank = | density footnotes = | ethnic groups = Hrvati | časovni pas = | utc_offset1 = | timezone1_DST = UTC +1 | utc_offset1_DST = | website = | additional info = }} '''Pag''' ({{Jezik-la|Pagus}}, {{Jezik-it|Pago}}) je eden večjih in bolj poseljenih [[Seznam otokov na Hrvaškem|hrvaških otokov]]. Leži v severnem [[Jadransko morje|Jadranu]] južno od [[Rab|Raba]] in vzhodno od [[Olib]]a ter [[Silba|Silbe]]. S površino 284 km<sup>2</sup> je 5. največji, hkrati pa tudi najbolj razčlenjen otok na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Na jugu ga s celino v bližini naselja [[Rtina]] povezuje [[Paški most]], na severu pa [[trajekt|trajektna]] linija [[Prizna]] - [[Žigljen]]. == Geografija == Pag je s površino 284,6 km² po velikosti peti največji hrvaški otok. Je dolg in ozek otok, ki se razprostira ob [[Velebitski kanal|Velebitskem kanalu]] vzporedno s celinsko obalo. Jugozahodna [[obala]] otoka je nizka, severovzhodna pa strma in visoka. Na severovzhodni obali sta ''Paški zaliv'', na koncu katerega leži [[zaliv]] ''Caska'', in zaliv ''Stara Novalja''. Največji del otoka je kamnit, manjše površine prekriva [[makija]]. [[Podnebje]] je [[sredozemlje|mediteransko]]. Stalnih tekočih voda na otoku ni. Izviri pitne vode so le pri Novalji in mestu Pagu. V nekaterih [[dolina|dolinah]] (Novaljska, Kolanska, Povljanska Vlašićka dolina) gojijo [[vinska trta|vinsko trto]] in [[sadje]]. == Podnebje == Noben večji hrvaški otok ni izpostavljen tako silovitim udarom [[Burja|burje]] kot Pag. Veter, ki piha čez [[Velebitski kanal]], nosi s seboj slano meglico, ki pada na pašnike in tako orošena trava je odlična hrana [[domača ovca|ovcam]]. Od tod izvirajo znani paški prehrambeni izdelki, kot so: paški [[sir]], paški [[pršut]] in paška jagnetina. == Naselja == Največje naselje na otoku je istoimenski '''[[Pag (mesto)|Pag]]'''; večji naselja sta še [[Novalja]] in [[Lun]]. Ostala manjša naselja in zaselki so [[Caska]], [[Jakišnica]], [[Kolan]], [[Košljun, Pag|Košljun]], [[Metajna]] [[Miškovići]], [[Dinjaška]], [[Povljana]], [[Potočnica (razločitev)|Potočnica]], [[Vlašići]], [[Smokvica, Pag|Smokvica]], [[Stara Novalja]], [[Tovarnele]] in Kustići. == Prebivalstvo == Na otoku stalno živi 9.059 prebivalcev (popis 2011). == Zgodovina == V [[prazgodovina|prazgodovini]] so otok naseljevali [[Liburni]], kar med drugim dokazujejo ostanki gradenj (trdnjave in nekropole) pri naseljih [[Kolan]], [[Novalja]] in drugje. Najpozneje v 1. stoletju so otok naselili [[starorimska civilizacija|Rimljani]], ki so pričeli na različnih krajih na otoku postavljati [[fortifikacija|obrambne objekte]]. Ti so služili za obrambo pred [[Iliri]]. Zgradili so večje obrambne objekte v ''Cissi'' ( današnji Caski), ''Novalii'' (Novalji), in manjših objektov v Košljunu, na rtu Zaglav in drugod; postavili so tudi več večjih in manjših neutrjenih naselij. V [[srednji vek|srednjem veku]] je otok izmenoma pripadal Rabu in Zadru, od leta [[1409]] do [[1797]] so bili njegovi lastniki [[Benetke|Benečani]], nato pa je doživel usodo drugih [[Dalmacija|dalmatinskih]] otokov in postal del [[Avstro-Ogrska|avstrijskega]] [[cesar|cesarstva]]. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Island of Pag|Otok Pag}} * [http://tzgpag.hr/hr/ Turistična skupnost Pag] {{Otoki na Hrvaškem}} {{Naseljeni otoki na Hrvaškem}} {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Hrvaške]] [[Kategorija:Otoki v Jadranskem morju]] [[Kategorija:Pag|*]] {{normativna kontrola}} 251m99b0m03e1tgzqtoxcywt08bhlwq 0 119733 5728450 5364236 2022-08-07T09:12:26Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dolina|country1={{SLO}}|watercourses=[[Savinja]]|area_km2=507|city1=[[Mozirje]]|city2=[[Luče]]|city3=[[Ljubno ob Savinji]]|type=rečna dolina|boundaries=[[Kamniško-Savinjske Alpe]] in [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnjo Savinjsko dolino]]}} '''Zgornja Savinjska dolina''' je [[dolina]] v [[porečje|porečju]] zgornjega [[rečni tok|tok]]a [[reka|reke]] [[Savinja|Savinje]]. Zgornja Savinjska dolina je tipična [[alpe|alpska]] pokrajina. V [[povirje|povirju]] Savinje na [[Solčava|Solčavskem]] obsega [[Kamniško-Savinjske Alpe]] z alpskimi dolinami [[Matkov kot]], [[Robanov kot]], [[Logarska dolina|Logarsko dolino]] ter del [[Karavanke|Karavank]] z [[Olševa|Olševo]]. Med visokimi alpskimi [[kras|kraškimi]] planotami [[Golte]], [[Menina planina]] in [[Dobrovlje]] sta vglobljeni [[Zadrečka dolina|gornjegrajska]] in mozirska kotlina. Na koncu mozirske kotline se dolina Savinje zoži pri Soteski (naselje pri [[Ljubija, Mozirje|Ljubiji]]) ter se zatem razširi in preide v [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnjo Savinjsko dolino]]. Teritorialno obsega površino 507 km²; prebivalstvo: približno 16.500. Lokalne skupnosti - občine: Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava. ===Zanimive povezave=== * [http://spodnje-krase.zevs.si/ Vremenska postaja Spodnje Kraše (Zgornja Savinjska dolina)] {{geo-stub}} [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] [[Kategorija:Savinja]] {{normativna kontrola}} l0bw45y7ns0av35yrn2r467voif8cm6 0 120810 5728446 5364838 2022-08-07T09:07:14Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10117917_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 56.01 |latNS = N | longd = 13 |longm = 30 |longs = 15.73 |longEW = E |najdisi = Plešivo |image= |povrsina=1,28 |prebivalstvo=220 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=123,5 |postna=5212 |posta=Dobrovo v Brdih |obcina=Brda |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Plešivo''' je [[naselje]] v [[Občina Brda|Občini Brda]]. Deloma leži tudi v Italiji (''Plessiva''). ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Brda}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Brda]] 9u9jp9a9njue1cwihobqi8gr0n6ma7w 0 121763 5728458 5331180 2022-08-07T09:25:06Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10130727_b4 | latd = 45 |latm = 39 |lats = 33.29 |latNS = N | longd = 14 |longm = 2 |longs = 12.93 |longEW = E |najdisi=Dolnje+Vreme |image= |povrsina=5,85 |prebivalstvo=117 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=433,6 |postna=6217 |posta=Vremski Britof |obcina=Divača |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Barka - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=23230 <!--slika--> | lokacija = | občina = Divača <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Dolnje Vreme''' je [[naselje]] v [[Občina Divača|Občini Divača]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Gornje Vreme]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Divača}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Divača]] czljerxoidyvldafpd6dewjpk7e8jtq 5728462 5728458 2022-08-07T09:26:09Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10130727_b4 | latd = 45 |latm = 39 |lats = 33.29 |latNS = N | longd = 14 |longm = 2 |longs = 12.93 |longEW = E |najdisi=Dolnje+Vreme |image= |povrsina=5,85 |prebivalstvo=117 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=433,6 |postna=6217 |posta=Vremski Britof |obcina=Divača |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Barka - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=23230 <!--slika--> | lokacija = | občina = Divača <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Dolnje Vreme''' je [[naselje]] v [[Občina Divača|Občini Divača]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Gornje Vreme]] * [[Vremščica]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Divača}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Divača]] ergzfwx75o2qt1ubb8bewshmchllg3z 5728467 5728462 2022-08-07T09:28:10Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10130727_b4 | latd = 45 |latm = 39 |lats = 33.29 |latNS = N | longd = 14 |longm = 2 |longs = 12.93 |longEW = E |najdisi=Dolnje+Vreme |image= |povrsina=5,85 |prebivalstvo=117 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=433,6 |postna=6217 |posta=Vremski Britof |obcina=Divača |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Barka - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=23230 <!--slika--> | lokacija = | občina = Divača <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Dolnje Vreme''' je [[naselje]] v [[Občina Divača|Občini Divača]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Gornje Vreme]] * [[Vremščica]] * [[Vremski Britof]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Divača}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Divača]] jq9mivo1ugeuoa4i6nx8pc2e828tkik 0 121769 5728459 5641539 2022-08-07T09:25:28Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10130859_b4 | latd = 45 |latm = 39 |lats = 11.98 |latNS = N | longd = 14 |longm = 3 |longs = 0.41 |longEW = E |najdisi=Gornje+Vreme |povrsina=2,9 |prebivalstvo=88 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=367 |postna=6217 |posta=Vremski Britof |obcina=Divača |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Gornje Vreme - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=23233 <!--slika--> | lokacija = | občina = Divača <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Gornje Vreme''' je [[naselje]] v [[Občina Divača|Občini Divača]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Dolnje Vreme]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Gornje Vreme}} {{Divača}} [[Kategorija:Naselja Občine Divača]] {{SloNaselje-stub}} oxgtstdpp63gpgapq0lly17d72nh0n9 5728460 5728459 2022-08-07T09:25:44Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10130859_b4 | latd = 45 |latm = 39 |lats = 11.98 |latNS = N | longd = 14 |longm = 3 |longs = 0.41 |longEW = E |najdisi=Gornje+Vreme |povrsina=2,9 |prebivalstvo=88 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=367 |postna=6217 |posta=Vremski Britof |obcina=Divača |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Gornje Vreme - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=23233 <!--slika--> | lokacija = | občina = Divača <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Gornje Vreme''' je [[naselje]] v [[Občina Divača|Občini Divača]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Dolnje Vreme]] * [[Vremščica]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Gornje Vreme}} {{Divača}} [[Kategorija:Naselja Občine Divača]] {{SloNaselje-stub}} 4aqlniuczq7ctqutnrp671z21lqmofa 5728465 5728460 2022-08-07T09:27:56Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10130859_b4 | latd = 45 |latm = 39 |lats = 11.98 |latNS = N | longd = 14 |longm = 3 |longs = 0.41 |longEW = E |najdisi=Gornje+Vreme |povrsina=2,9 |prebivalstvo=88 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=367 |postna=6217 |posta=Vremski Britof |obcina=Divača |pokrajina=Primorska |regija=Obalno - kraška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Gornje Vreme - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=23233 <!--slika--> | lokacija = | občina = Divača <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Gornje Vreme''' je [[naselje]] v [[Občina Divača|Občini Divača]]. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Dolnje Vreme]] * [[Vremščica]] * [[Vremski Britof]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Gornje Vreme}} {{Divača}} [[Kategorija:Naselja Občine Divača]] {{SloNaselje-stub}} ss5ta047q9v10inozgss01scofm804f 10 124998 5728524 5726611 2022-08-07T11:05:32Z 178.71.147.50 Redakcija 5726611 uporabnika [[Special:Contributions/A09090091|A09090091]] ([[User talk:A09090091|pogovor]]) Tukaj in tako je treba imena držav na zemljevidih ​​preurediti iz nič, tako da so enakomerno prekrita wikitext text/x-wiki {{Image label begin|image=BlankMap-Europe.svg|width={{{width|400}}}|float={{{float|none}}}}} {{Image label small|x=0.655|y=0.755|scale={{{width|400}}}|text=[[Albanija|<small>Alb.</small>]]}} {{Image label small|x=0.28|y=0.76|scale={{{width|400}}}|text=[[Andora|<small><small>Andora</small></small>]]}} {{Image label small|x=0.5|y=0.62|scale={{{width|400}}}|text=[[Avstrija]]}} {{Image label small|x=0.68|y=0.4|scale={{{width|400}}}|text=[[Belorusija]]}} {{Image label small|x=0.32|y=0.56|scale={{{width|400}}}|text=[[Belgija]]}} {{Image label small|x=0.58|y=0.69|scale={{{width|400}}}|text=[[Bosna in Hercegovina|<small>Bosna</small>]]}} {{Image label small|x=0.72|y=0.69|scale={{{width|400}}}|text=[[Bolgarija]]}} {{Image label small|x=0.565|y=0.66|scale={{{width|400}}}|text=[[Hrvaška|<small>Hrv.</small>]]}} {{Image label small|x=0.93|y=0.85|scale={{{width|400}}}|text=[[Ciper]]}} {{Image label small|x=0.52|y=0.565|scale={{{width|400}}}|text=[[Češka]]}} {{Image label small|x=0.41|y=0.43|scale={{{width|400}}}|text=[[Danska]]}} {{Image label small|x=0.58|y=0.3|scale={{{width|400}}}|text=[[Estonija]]}} {{Image label small|x=0.56|y=0.21|scale={{{width|400}}}|text=[[Finska]]}} {{Image label small|x=0.3|y=0.66|scale={{{width|400}}}|text=[[Francija]]}} {{Image label small|x=0.44|y=0.77|scale={{{width|400}}}|text=[[Korzika|(Fr.)]]}} {{Image label small|x=0.42|y=0.525|scale={{{width|400}}}|text=[[Nemčija]]}} {{Image label small|x=0.72|y=0.8|scale={{{width|400}}}|text=[[Grčija]]}} {{Image label small|x=0.9|y=0.6|scale={{{width|400}}}|text=[[Gruzija|Gruzija→]]}} {{Image label small|x=0.585|y=0.61|scale={{{width|400}}}|text=[[Madžarska|Madž.]]}} {{Image label small|x=0.08|y=0.17|scale={{{width|400}}}|text=[[Islandija]]}} {{Image label small|x=0.115|y=0.49|scale={{{width|400}}}|text=[[Irska (država)|Irska]]}} {{Image label small|x=0.51|y=0.74|scale={{{width|400}}}|text=[[Italija]]}} {{Image label small|x=0.455|y=0.825|scale={{{width|400}}}|text=[[Sardinija|(It.)]]}} {{Image label small|x=0.56|y=0.87|scale={{{width|400}}}|text=[[Sicilija|(It.)]]}} {{Image label small|x=0.6|y=0.35|scale={{{width|400}}}|text=[[Latvija]]}} {{Image label small|x=0.46|y=0.64|scale={{{width|400}}}|text=[[Lihtenštajn|<small>Liht.</small>]]}} {{Image label small|x=0.57|y=0.39|scale={{{width|400}}}|text=[[Litva]]}} {{Image label small|x=0.38|y=0.58|scale={{{width|400}}}|text=[[Luksemburg|<small>Luks.</small>]]}} {{Image label small|x=0.685|y=0.735|scale={{{width|400}}}|text=[[Severna Makedonija|<small>Mak.</small>]]}} {{Image label small|x=0.57|y=0.91|scale={{{width|400}}}|text=[[Malta]]}} {{Image label small|x=0.73|y=0.565|scale={{{width|400}}}|text=[[Moldavija|<small>Moldavija</small>]]}} {{Image label small|x=0.36|y=0.74|scale={{{width|400}}}|text=[[Monako|<small>Monako</small>]]}} {{Image label small|x=0.62|y=0.72|scale={{{width|400}}}|text=[[Črna gora|<small>Č. gora</small>]]}} {{Image label small|x=0.36|y=0.52|scale={{{width|400}}}|text=[[Nizozemska|Nizo.]]}} {{Image label small|x=0.34|y=0.28|scale={{{width|400}}}|text=[[Norveška]]}} {{Image label small|x=0.55|y=0.48|scale={{{width|400}}}|text=[[Poljska]]}} {{Image label small|x=0.09|y=0.85|scale={{{width|400}}}|text=[[Portugalska]]}} {{Image label small|x=0.68|y=0.62|scale={{{width|400}}}|text=[[Romunija]]}} {{Image label small|x=0.8|y=0.25|scale={{{width|400}}}|text=[[Rusija]]}} {{Image label small|x=0.58|y=0.42|scale={{{width|400}}}|text=[[Kaliningrad|(Rus.)]]}} {{Image label small|x=0.52|y=0.715|scale={{{width|400}}}|text=[[San Marino|<small>S. Mar.</small>]]}} {{Image label small|x=0.64|y=0.687|scale={{{size|400}}}|text=[[Srbija]]}} {{Image label small|x=0.6|y=0.57|scale={{{width|400}}}|text=[[Slovaška|<small>Slovaška</small>]]}} {{Image label small|x=0.525|y=0.65|scale={{{width|400}}}|text=[[Slovenija|<small>Slo.</small>]]}} {{Image label small|x=0.2|y=0.7975|scale={{{width|400}}}|text=[[Španija]]}} {{Image label small|x=0.46|y=0.34|scale={{{width|400}}}|text=[[Švedska]]}} {{Image label small|x=0.4|y=0.66|scale={{{width|400}}}|text=[[Švica|Švica]]}} {{Image label small|x=0.87|y=0.75|scale={{{width|400}}}|text=[[Turčija]]}} {{Image label small|x=0.75|y=0.5|scale={{{width|400}}}|text=[[Ukrajina]]}} {{Image label small|x=0.215|y=0.49|scale={{{width|400}}}|text=[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno<br />kraljestvo]]}} {{Image label small|x=0.5|y=0.775|scale={{{width|400}}}|text=[[Vatikan|<small>Vatikan</small>]]}} {{Image label small|x=0.565|y=0.755|scale={{{width|400}}}|text=[[Jadransko morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Jadran</span>]]}} {{Image label small|x=0.34|y=0.01|scale={{{width|400}}}|text=[[Severno ledeno morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Severno<br />ledeno morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.51|y=0.26|scale={{{width|400}}}|text=[[Baltsko morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Baltsko<br/>morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.19|y=0.7|scale={{{width|400}}}|text=[[Biskajski zaliv|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Biskajski<br/>zaliv</span>]]}} {{Image label small|x=0.9|y=0.62|scale={{{width|400}}}|text=[[Črno morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Črno<br/>morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.15|y=0.575|scale={{{width|400}}}|text=[[Keltsko morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Keltsko<br/>morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.01|y=0.1|scale={{{width|400}}}|text=[[Danska ožina|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Danska<br/>ožina</span>]]}} {{Image label small|x=0.15|y=0.01|scale={{{width|400}}}|text=[[Grenlandsko morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Grenlandsko<br/>morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.09|y=0.92|scale={{{width|400}}}|text=[[Zaliv Cadiza|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Zaliv<br/>Cadiza</span>]]}} {{Image label small|x=0.445|y=0.73|scale={{{width|400}}}|text=[[Ligursko morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Lig.<br/>m.</span>]]}} {{Image label small|x=0.34|y=0.92|scale={{{width|400}}}|text=[[Sredozemsko morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Sredozemsko morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.01|y=0.63|scale={{{width|400}}}|text=[[Atlantski ocean|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Atlantik</span>]]}} {{Image label small|x=0.32|y=0.43|scale={{{width|400}}}|text=[[Severno morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Severno<br/>morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.32|y=0.17|scale={{{width|400}}}|text=[[Norveško morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Norveško<br/>morje</span>]]}} {{Image label small|x=0.19|y=0.92|scale={{{width|400}}}|text=[[Gibraltarski preliv|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Gibraltar</span>]]}} {{Image label small|x=0.4941|y=0.83|scale={{{width|400}}}|text=[[Tirensko morje|<span style="font-style: italic; color: #48A3B5;">Tirensko<br/>m.</span>]]}} {{Image label end}}<noinclude> {{list-dev}} {{User:Zondor/Labelled Map Documentation}} [[ru:Шаблон:Карта Европы]] </noinclude> cphgiqhqrwrsi5biz1oe4ewh9hlzf99 0 128008 5728341 5717606 2022-08-06T22:46:05Z Amanesciri2021 205950 /* Š */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[lutkar]]jev.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} ==A== [[Dušan Accetto]] - [[Andrej Adamek]] - [[Miha Arh]] - [[Dušan Arzenšek]] - [[Andreja Avčin|Andr(ej)a Avčin]] ==B== [[Maja Bavdaž]] - [[Miha Bezeljak]] - [[Mateja Bizjak-Petit]] - [[Gabijela Bodlaj]] - [[Berta Bojetu-Boeta]] - [[Zlatko Bourek]] - [[Klemen Bračko]] - [[Nives Bratina-Furlan]] - [[Aleksandra Bregar-Gregorc]] - [[Milan Brezigar]] - [[Karel Brišnik]] - [[Marinka Bučar]] - [[Barbara Bulatović]] ==C== [[Branko Caserman]]-''Pipec'' - [[Petra Caserman|Petra (Lučka) Caserman]] - ([[Mojca Cerjak]]) - [[Laci Cigoj]] - [[Igor Cvetko]] - [[Jerca Cvetko]] ==Č== ([[Špela Čadež]]) - [[Bojan Čebulj]] - [[Darka Čeh]] - [[Milan Čenčur]] - [[Alice Čop]] - [[Kajetan Čop]] - [[Krista Čubej]] - [[Lucija Ćirović]] == D == [[Maksimiljan Dajčman]] - [[Mile de Gleria|Mile De Gleria]] - [[Danijel Demšar]] - [[Polde Dežman]] - [[Franci Divjak]]-[[Franci Divjak - Štef|Štef]] - [[Janez Dobeic]] - [[Zora Dobeic]] - [[Milenko Doberlet]] - [[Saša Dobrila]] - [[Anja Dolenc]] - ([[Milena Dolgan]]) - [[Peter Dougan]] - [[Lučka Drolc]] ==E== [[Saša Eržen]] ? ==F== [[Marija Feinig]] - [[Agata Freyer]] - ==G== [[Franc Gajeta]] - [[Matjaž Geder]] - [[Alenka Gerlovič]] - [[Matija Glad]] - ([[Vito Globočnik]]) - [[Veronika Gnidovec]]? - [[Janez Godec]] - [[Karla Godič]] - [[Matevž Gregorič]] - [[Rihard Grilc]] - [[Lucija Grm Hudeček]] ==H== [[Talal Hadi]] - [[Drago Hasl]] - Jože Hermanko? - [[Urška Hlebec]] - [[Ciril Hočevar]] - [[Slavko Hočevar]] - [[Dušan Hrovatin]] (tudi lutkovni filmski animator) - [[Breda Hrovatin Vintar]] ==I== [[Vojeslav Ipavec]] ==J== [[Ciril Jagodic]] - [[Barbara Jamšek]] - [[Gašper Jarni]] - [[Janez Jemec]] - [[Iztok Jereb]] - ([[Anton Jezovšek]]) - [[Saša Jovanović]] - [[Metka Jurc]] - ==K== [[Janez Kadiš]] - [[Katja Kähkönen]] - [[Vida Kastelic]] - [[Uroš Kaurin]] - [[Marko Kavčič]]? - [[Nataša Keser]] - [[Katarina Klančnik-Kocutar]] - [[Milan Klemenčič (umetnik)|Milan Klemenčič]] - [[Savo Klemenčič]] - [[Aja Kobe]] - [[Viljem Kohne]] - [[Tatjana Kolar]] - [[Boris Kononenko]] - [[Sonja Kononenko]] - [[Tinca Kordan]] - [[Uroš Korenčan]] - [[Helena Korošec]] - [[Albert Kos]]? - [[Silvo Košutnik ml.]] - [[Andreja Kovač]] - [[Vekoslav Kovač]] - [[Lojze Kovačič]] - [[Tilen Kožamelj]] - [[Simona Krajger]] - ([[Mara Kralj]]) - [[Jaka Kramberger]] - [[Aljoša Križ]] - [[Boris Kuburič]] - [[Maja Kuhar]] - [[Saša Kump]] - [[Marjan Kunaver]] - [[Rok Kunaver]] - [[Maja Kunšič]] - [[Niko Kuret]] - [[Peter Kus]] == L == [[Bojan Labovič]] - ([[Ivan Lah]]) - [[Jure Lajovic]] - ([[Jože Lašič]]) - ([[Lojze Lavrič]]) - [[Žiga Lebar]] - [[Igor Likar]] - [[Branko Lipnik]] - [[Minka Lipovec]] - [[Tone Ljubič]] - [[Matjaž Loboda]] - [[Ava Lokošek]] - [[Sebastijan Lukovnjak]] - [[Iztok Lužar]] - [[Tanja Lužar]] ==M== [[Edi Majaron]] - [[Zdenko Majaron]] - [[Majda Majaron]] (r. [[Podvršič]]) - [[Svetlana Makarovič]] - [[Alenka Marinič]] - [[Bojan Maroševič]]? - [[Mario Marsič]] - [[Helena Maruško]] - [[Martina Maurič Lazar]] - [[Lea Menard]] - [[Matija Milčniski]] - [[Ana Marija Mitić]] - [[Dušan Modic]] - [[Rado Mužan]] - [[Matevž Müller]] == N == [[Karmen Novak]] ==O== [[Tatjana Oblak Milčinski]] - ([[Nadja Ocepek]]) - [[Franci Ogrizek]] - [[Tina Oman]] - [[Silvan Omerzu]] - [[Boris Orel (etnolog)|Boris Orel]] - [[Iuna Ornik]] - [[Melita Osojnik]] - [[Mojca Osojnik]] ==P== [[Mojca Partljič]] - [[Svetlana Patafta]] - [[Metod Paternost]] - [[Mojca Pavlič Drnovšek]] - [[Ajša Pengov]] (&[[Božo Pengov]]) - [[Jože Pengov]] - [[Brigita Perhavec]] - [[Petra Petan]] - [[Maja Pihler]] - [[Alenka Pirjevec]] - [[Tadej Pišek]]? - [[Breda Piškur]] - [[Majda Podvršič]] por. [[Majaron (priimek)|Majaron]] - [[Vittorio Podrecca]] - [[Dušan Povh]] - [[Katja Povše]] - [[Bojan Pretnar]]-''Kaličopko - [[Marjan Pungartnik]]'' == R == [[Ognjen Radivojević]] ? - [[Tamara Raftović Loštrek]] - [[Irena Rajh Kunaver]] - [[Judita Rajnar]] - [[Slavko Rakuša Slavinec]] - [[Mojca Redjko]] - [[Mitja Ritmanić]]? - [[Matej Rode]]? - [[Ajda Rooss|Ajda Roos]] - [[Yulia Roschina]] - [[Jožica Roš]] - (Aleksander Rot) - [[Vito Rožej]] ==S== [[Zala Sajko]] - [[Primož Seliškar]] - [[Cveto Sever]] - [[Marjan Sežun]] - [[Daša Simčič]]? - [[Nace Simončič]] - [[Jelena Sitar]] - [[Nina Skrbinšek]] - [[Václav Skrušný]] - [[Vesna Slapar]] - [[Jernej Slapernik]] - Uroš Smasek? - [[Brane Solce]] - [[Matija Solce]] - [[Nika Solce Mihevc]] - [[Erik Spitzer]]? - ([[Zoran Srdić]]) - [[Vera Stich]] - [[Boris Stres]] - [[Jana Stržinar]]? - ([[Barbara Stupica]]) == Š == [[Robert Šabec]] - [[Cvetko Ščuka]] - ([[Sabina Šinko]]) - [[Črt Škodlar]] - [[Jasna Škrinjar]] - [[Matjaž Šmalc]] - [[Helena Šobar Zajc]] - [[Jože Šorn (lutkar)]] - [[Luj Šprohar]]? - (Janko Štefe-lutkovni scenograf) - ([[Bina Štampe Žmavc]]) - [[Zala Ana Štiglic]] - [[Martina F. Štirn]] - [[Andrej Štular]] - ([[Ive Šubic]]) - [[Aco Šunjić]] - ([[Mateja Šušteršič]]) - ==T== (Viktorija Tekstor) - [[Alenka Tetičkovič]] - [[Alja Tkačev]] - [[Ajda Toman]] - [[Ida Trček]] - [[Uroš Trefalt]] - [[Janko Trošt]] - [[Danilo Trstenjak]] - ==U== [[Ana Urbanc]] ==V== [[Ajda Valcl]] - [[Breda Varl]] - [[Tine Varl]] - [[Marko Velkavrh]] - H. Verdel? - [[Janko Vertin]] - [[Nadja Vidmar]]-Markovčič - [[Sten Vilar]] - [[Breda Vintar]] ([[Hrovatin]]) - [[Anže Virant]]? - [[Blaž Vižintin]] - [[Brane Vižintin]] - [[Ivan Vlahovič]] - [[Alenka Vodiškar]] - [[Brina Vogelnik]] - [[Eka (Alenka) Vogelnik]] - [[Elena Volpi]] - [[Vesna Vončina]] - [[Melita Vovk|(Melita Vovk]]) - [[Danilo Vranc]] ==W== [[Robert Waltl]] - [[Hinko Wilfan]] ==Z== [[Helena Zajc|Helena (Šobar) Zajc]] - [[Jože Zajec]] - [[Jan Zakonjšek]] - [[Jože Zalar]] - [[Anže Zevnik]] - [[Joso Zidarič]] - [[Irena Zubalič]] - [[Andreja Zupančič]] - [[Breda Zupančič]] - [[Dunja Zupanec]] == Ž == [[Andrej Žvan (1901)]] {{seznami narodov po poklicu|lutkarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Lutkarji]] [[Kategorija:Slovenski lutkarji|*]] 9mc8ui9s9not1g5joc56xchohznjozh 0 128905 5728325 5692211 2022-08-06T21:43:46Z Εὐθυμένης 105864 ([[c:GR|GR]]) [[File:Vilnius city COA.gif]] → [[File:Grand Coat of arms of Vilnius.svg]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Lietuva All Cities.png|desno|300px]] V '''[[Litva|Litvi]]''' so 103 mesta ([[litovščina|litovsko]]: ednina ''miestas'', množina ''miestai''). Status mesta definira parlament kot naselje z več kot 3000 prebivalci, od katerih več kot dve tretjini delata v sektorju industrije ali storitev. Naselja z manj kot 3000 prebivalci, ki so imela status mesta v zgodovini, ga imajo še zdaj. Večina mest je majhnih, le 14 jih ima več kot 20.000 prebivalcev. Mesta so dokaj enakomerno porazdeljena po državi. Ob popisu 2001 je 66.7 % prebivalstva živelo v mestih, odstotek pa narašča. == Seznam == [[Slika:Vilnius city.jpg|sličica|Vilna]] [[Slika:Vytautas the Great Bridge from hill, Kaunas, Lithuania - Diliff.jpg|sličica|Kaunas]] [[Slika:Quite summer evening in the port city Klaipeda.jpg|sličica|Klajpeda]] [[Slika:Calle Vilnius, Siauliai, Lituania, 2012-08-09, DD 01.JPG|sličica|Šiauliai]] [[Slika:Utena city - Real is beautiful.jpg|sličica|Utena]] {| class="sortable wikitable" ! rowspan="2" | Mesto!! rowspan="2" | Izgovorjava<br /><small>([[Wikipedija:media help|pomoč]])</small> ! colspan="2" width="80px" | Prebivalstvo ! rowspan="2" width="70px" | Mestne pravice !! rowspan="2" | Okrožje!! rowspan="2" | Občina |- !2001 !2020 |- | [[Slika:Grand Coat of arms of Vilnius.svg|20px]] [[Vilna]] (Vilnius) | align="center" | [[Datoteka:Vilnius.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Vilnius.ogg|Info]] | align="center" | 554.281 | align="center" | 580.020 | align="center" | 1387 || [[Vilensko okrožje]]|| Občina Vilna |- | [[Slika:Kaunas city COA.gif|20px]] [[Kaunas]] | align="center" | [[Datoteka:Kaunas.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Kaunas.ogg|Info]] | align="center" | 378.943 | align="center" | 289.380 | align="center" | 1408 || [[Kaunaško okrožje]]|| Občina Kaunas |- | [[Slika:Klaipeda city COA.gif|20px]] [[Klajpeda]] (Klaipėda) | align="center" | [[Datoteka:Klaipeda.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Klaipeda.ogg|Info]] | align="center" | 192.954 | align="center" | 149.157 | align="center" | 1257 || [[Klajpedsko okrožje]]|| Občina Klajpeda |- | [[Slika:Siauliai city COA.gif|20px]] [[Šiauliai]] | align="center" | [[Datoteka:Siauliai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Siauliai.ogg|Info]] | align="center" | 133.883 | align="center" | 101.514 | align="center" | 1589 || [[Šiauliajsko okrožje]]|| Občina Šiauliai |- | [[Slika:Coat of Arms of Panevezys.svg|20px]] [[Panevėžys]] | align="center" | [[Datoteka:Panevezys.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Panevezys.ogg|Info]] | align="center" | 119.749 | align="center" | 85.885 | align="center" | 1837 || [[Panevežijsko okrožje]]|| Občina Panevėžys |- | [[Slika:Coat of arms of Alytus (Lithuania).svg|20px]] [[Alytus]] | align="center" | [[Datoteka:Alytus.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Alytus.ogg|Info]] | align="center" | 71.491 | align="center" | 49.888 | align="center" | 1581 || [[Alytuško okrožje]]|| Občina Alytus |- | [[Slika:Marijampole COA.gif|20px]] [[Marijampolė]] | align="center" | [[Datoteka:Marijampole.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Marijampole.ogg|Info]] | align="center" | 48.675 | align="center" | 34.968 | align="center" | 1792 || [[Marijampolsko okrožje]]|| Občina Marijampolė |- | [[Slika:Mazeikiai COA.gif|20px]] [[Mažeikiai]] | align="center" | [[Datoteka:Mazeikiai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Mazeikiai.ogg|Info]] | align="center" | 42.675 | align="center" | 32.477 | align="center" | 1924 || [[Telšiajsko okrožje]]|| Občina Mažeikiai |- | [[Slika:Jonava COA.gif|20px]] [[Jonava]] | align="center" | [[Datoteka:Jonava.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Jonava.ogg|Info]] | align="center" | 34.954 | align="center" | 26.427 | align="center" | 1864 || [[Kaunaško okrožje]]|| Občina Jonava |- | [[Slika:Utena COA.gif|20px]] [[Utena (town)|Utena]] | align="center" | [[Datoteka:Utena.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Utena.ogg|Info]] | align="center" | 33.860 | align="center" | 25.395 | align="center" | 1599 || [[Utensko okrožje]]|| Občina Utena |- | [[Slika:Kedainiai COA.gif|20px]] [[Kėdainiai]] | align="center" | [[Datoteka:Kedainiai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Kedainiai.ogg|Info]] | align="center" | 32.048 | align="center" | 22.682 | align="center" | 1590 || [[Kaunaško okrožje]]|| Občina Kėdainiai |- | [[Slika:Taurage COA.gif|20px]] [[Tauragė]] | align="center" | [[Datoteka:Taurage.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Taurage.ogg|Info]] | align="center" | 29.124 | align="center" | 21.516 | align="center" | 1924 || [[Tauraško okrožje]]|| Občina Tauragė |- | [[Slika:Telsiai COA.gif|20px]] [[Telšiai]] | align="center" | [[Datoteka:Telsiai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Telsiai.ogg|Info]] | align="center" | 31.460 | align="center" | 21.294 | align="center" | 1791 || [[Telšiajsko okrožje]]|| Občina Telšiai |- | [[Slika:Ukmergė COA.svg|20px]] [[Ukmergė]] |align=center| [[Datoteka:Ukmerge.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Ukmerge.ogg|Info]] |align=center| 28.759 |align=center| 20.144 |align=center| 1486 || [[Vilensko okrožje]] || Občina Ukmergė |- | [[Slika:Visaginas COA.gif|20px]] [[Visaginas]] | align="center" | [[Datoteka:Visaginas.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Visaginas.ogg|Info]] | align="center" | 29.554 | align="center" | 18.031 | align="center" | 1977 || [[Utensko okrožje]]|| Občina Visaginas |- | [[Slika:Plunge COA.gif|20px]] [[Plungė]] | align="center" | [[Datoteka:Plunge.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Plunge.ogg|Info]] | align="center" | 23.436 | align="center" | 18.904 | align="center" | 1792 || [[Telšiajsko okrožje]]|| Občina Plungė |- | [[Slika:Kretinga COA.gif|20px]] [[Kretinga]] |align=center| [[Datoteka:Kretinga.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Kretinga.ogg|Info]] |align=center| 21.423 |align=center| 18.732 |align=center| 1609 || [[Klajpedsko okrožje]] || Občina Kretinga |- | [[Slika:Gargzdai COA.gif|20px]] [[Gargždai]] | align="center" | [[Datoteka:Gargzdai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Gargzdai.ogg|Info]] | align="center" | 15.212 | align="center" | 16.814 | align="center" | 1792 || [[Klajpedsko okrožje]]|| Občina Klajpeda |- | [[Slika:Silute COA.gif|20px]] [[Šilutė]] | align="center" | [[Datoteka:Silute.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Silute.ogg|Info]] | align="center" | 21.476 | align="center" | 16.812 | align="center" | 1941 || [[Klajpedsko okrožje]]|| Občina Šilutė |- | [[Slika:Radviliškis Coat of Arms.svg|20px]] [[Radviliškis]] | align="center" | [[Datoteka:Radviliskis.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Radviliskis.ogg|Info]] | align="center" | 20.339 | align="center" | 16.344 | align="center" | 1923 || [[Šiauliajsko okrožje]]|| Občina Radviliškis |- | [[Slika:Palanga COA.gif|20px]] [[Palanga]] | align="center" | [[Datoteka:Palanga.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Palanga.ogg|Info]] | align="center" | 17.623 | align="center" | 15.474 | align="center" | 1791 || [[Klajpedsko okrožje]]|| Občina Palanga |- | [[Slika:Birzai COA.gif|20px]] [[Biržai]] |align=center| [[Datoteka:Birzai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Birzai.ogg|Info]] |align=center| 15.262 |align=center| 15.262 |align=center| 1589 || [[Panevežijsko okrožje]] || Občina Biržai |- | [[Slika:Rokiškis COA.svg|20px]] [[Rokiškis]] | align="center" | [[Datoteka:Rokiskis.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Rokiskis.ogg|Info]] | align="center" | 16.746 | align="center" | 14.351 | align="center" | 1920 || [[Panevežijsko okrožje]]|| Občina Rokiškis |- | [[Slika:Kursenai COA.gif|20px]] [[Kuršėnai]] |align=center| [[Datoteka:Kursenai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Kursenai.ogg|Info]] |align=center| 14.197 |align=center| 14.197 |align=center| 1946 || [[Šiauliajsko okrožje]] || Občina Šiauliai |- | [[Slika:Druskininkai_COA.png|20px]] [[Druskininkai]] | align="center" | [[Datoteka:Druskininkai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Druskininkai.ogg|Info]] | align="center" | 18.233 | align="center" | 14.172 | align="center" | 1893 || [[Alytuško okrožje]]|| Občina Druskininkai |- | [[Slika:Elektrenai COA.svg|20px]] [[Elektrėnai]] | align="center" | [[Datoteka:Elektrenai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Elektrenai.ogg|Info]] | align="center" | 14.050 | align="center" | 13.664 | align="center" | 1962 || [[Vilensko okrožje]]|| Občina Elektrėnai |- | [[Slika:Garliava COA.gif|20px]] [[Garliava]] |align=center| [[Datoteka:Garliava.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Garliava.ogg|Info]] |align=center| 13.322 |align=center| 13.423 |align=center| 1958 || [[Kaunaško okrožje]] || Občina Kaunas |- | [[Slika:Jurbarkas COA.gif|20px]] [[Jurbarkas]] | align="center" | [[Datoteka:Jurbarkas.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Jurbarkas.ogg|Info]] | align="center" | 13.797 | align="center" | 13.797 | align="center" | 1611 || [[Tauraško okrožje]]|| Občina Jurbarkas |- | [[Slika:Raseiniai COA.svg|20px]] [[Raseiniai]] |align=center| [[Datoteka:Raseiniai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Raseiniai.ogg|Info]] |align=center| 12.541 |align=center| 12.541 |align=center| 1492–1506 || [[Kaunaško okrožje]] || Občina Raseiniai |- | [[Slika:Vilkaviskis COA.gif|20px]] [[Vilkaviškis]] | align="center" | [[Datoteka:Vilkaviskis.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Vilkaviskis.ogg|Info]] | align="center" | 13.283 | align="center" | 13.283 | align="center" | 1660 || [[Marijampolsko okrožje]]|| Občina Vilkaviškis |- | [[Slika:Lentvaris COA.gif|20px]] [[Lentvaris]] | align="center" | [[Datoteka:Lentvaris.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Lentvaris.ogg|Info]] | align="center" | 11.773 | align="center" | 11.773 | align="center" | 1946 || [[Vilensko okrožje]]|| Občina Trakai |- | [[Slika:Coat of arms of Joniskis.svg|20px]] [[Joniškis]] | align="center" | [[Datoteka:Joniskis.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Joniskis.ogg|Info]] | align="center" | 11.329 | align="center" | 11.329 | align="center" | 1616 || [[Šiauliajsko okrožje]]|| Občina Joniškis |- | [[Slika:Grigiskes COA.gif|20px]] [[Grigiškės]] |align=center| [[Datoteka:Grigiskes.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Grigiskes.ogg|Info]] |align=center| 11.448 |align=center| 11.448 |align=center| 1958 || [[Vilensko okrožje]] || Občina Vilna |- | [[Slika:Anyksciai COA.gif|20px]] [[Anykščiai]] | align="center" | [[Datoteka:Anyksciai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Anyksciai.ogg|Info]] | align="center" | 11.958 | align="center" |10.575 | align="center" | 1516 || [[Utensko okrožje]]|| Občina Anykščiai |- | [[Slika:Kelmes-herbas.svg|20px]] [[Kelmė]] | align="center" | [[Datoteka:Joniskis.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Joniskis.ogg|Info]] | align="center" | 10.900 | align="center" |10.302 | align="center" | 1947 || [[Šiauliajsko okrožje]]|| Občina Kelmė |- | [[Slika:Varena COA.gif|20px]] [[Varėna]] | align="center" | [[Datoteka:Varena.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Varena.ogg|Info]] | align="center" | 10.845 | align="center" |10.296 | align="center" | 1946 || [[Alytuško okrožje]]|| Občina Varėna |- | [[Slika:Prienai COA.gif|20px]] [[Prienai]] | align="center" | [[Datoteka:Prienai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Prienai.ogg|Info]] | align="center" | 11.353 | align="center" |9.867 | align="center" | 1609 || [[Kaunaško okrožje]]|| Občina Prienai |- | [[Slika:Kaisiadorys COA.gif|20px]] [[Kaišiadorys]] | align="center" | [[Datoteka:Kaisiadorys.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Kaisiadorys.ogg|Info]] | align="center" | 10.002 | align="center" |9.729 | align="center" | 1946 || [[Kaunaško okrožje]]|| Občina Kaišiadorys |- | [[Slika:Naujoji Akmenė COA.svg|20px]] [[Naujoji Akmenė]] | align="center" | [[Datoteka:Naujoji Lt-Akmenė.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Naujoji Lt-Akmenė.ogg|Info]] | align="center" | 12.345 | align="center" |9.300 | align="center" | 1792 || [[Šiauliajsko okrožje]]|| Občina Akmenė |- | [[Slika:Pasvalys COA.svg|20px]] [[Pasvalys]] | align="center" | [[Datoteka:Pasvalys.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Pasvalys.ogg|Info]] | align="center" | 8.709 | align="center" |8.296 | align="center" | 1946 || [[Panevežijsko okrožje]]|| Občina Pasvalys |- | [[Slika:Kupiskis COA.gif|20px]] [[Kupiškis]] | align="center" | [[Datoteka:Kupiskis.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Kupiskis.ogg|Info]] | align="center" | 8.451 | align="center" |8.082 | align="center" | 1791 || [[Panevežijsko okrožje]]|| Občina Kupiškis |- | [[Slika:Zarasai COA.gif|20px]] [[Zarasai]] | align="center" | [[Datoteka:Zarasai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Zarasai.ogg|Info]] | align="center" | 8.365 | align="center" |7.766 | align="center" | 1843 || [[Utensko okrožje]]|| Občina Zarasai |- | [[Slika:Skuodas COA.gif|20px]] [[Skuodas]] | align="center" | [[Datoteka:Skuodas.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Skuodas.ogg|Info]] | align="center" | 7.896 | align="center" |7.358 | align="center" | 1572 || [[Klajpedsko okrožje]]|| Občina Skuodas |- | [[Slika:Coat of arms of Kazlu Ruda (Lithuania).svg|20px]] [[Kazlų Rūda]] | align="center" | [[Datoteka:Kazlu Ruda.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Kazlu Ruda.ogg|Info]] | align="center" | 7.401 | align="center" |7.162 | align="center" | 1950 || [[Marijampolsko okrožje]]|| Občina Kazlų Rūda |- | [[Slika:Sirvintos COA.gif|20px]] [[Širvintos]] | align="center" | [[Datoteka:Sirvintos.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Sirvintos.ogg|Info]] | align="center" | 7.273 | align="center" |7.070 | align="center" | 1950 || [[Vilensko okrožje]]|| Občina Širvintos |- | [[Slika:Moletai COA.gif|20px]] [[Molėtai]] | align="center" | [[Datoteka:Moletai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Moletai.ogg|Info]] | align="center" | 7.221 | align="center" |6.949 | align="center" | 1956 || [[Utensko okrožje]]|| Občina Molėtai |- | [[Slika:Salcininkai COA.gif|20px]] [[Šalčininkai]] | align="center" | [[Datoteka:Salcininkai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Salcininkai.ogg|Info]] | align="center" | 6.722 | align="center" |6.563 | align="center" | 1956 || [[Vilensko okrožje]]|| Občina Šalčininkai |- | [[Slika:Sakiai COA.gif|20px]] [[Šakiai]] | align="center" | [[Datoteka:Sakiai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Sakiai.ogg|Info]] | align="center" | 6795 | align="center" |6.511 | align="center" | 1776 || [[Marijampolsko okrožje]]|| Občina Šakiai |- | [[Slika:Svencioneliai COA.gif|20px]] [[Švenčionėliai]] | align="center" | [[Datoteka:Svencioneliai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Svencioneliai.ogg|Info]] | align="center" | 6.923 | align="center" |6.346 | align="center" | 1920 || [[Vilensko okrožje]]|| Občina Švenčionys |- | [[Slika:Coa pabrade.png|20px]] [[Pabradė]] | align="center" | [[Datoteka:Pabrade.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Pabrade.ogg|Info]] | align="center" | 6.525 | align="center" |6.236 | align="center" | 1946 || [[Vilensko okrožje]]|| Občina Švenčionys |- | [[Slika:Kybartai COA.gif|20px]] [[Kybartai]] | align="center" | [[Datoteka:Kybartai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Kybartai.ogg|Info]] | align="center" | 6.556 | align="center" |6.209 | align="center" | 1947 || [[Marijampolsko okrožje]]|| Občina Vilkaviškis |- | [[Slika:Ignalina COA.gif|20px]] [[Ignalina]] | align="center" | [[Datoteka:Ignalina.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Ignalina.ogg|Info]] | align="center" | 6.591 | align="center" |6.119 | align="center" | 1950 || [[Utensko okrožje]]|| Občina Ignalina |- | [[Slika:Silale COA.gif|20px]] [[Šilalė]] | align="center" | [[Datoteka:Silale.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Silale.ogg|Info]] | align="center" | 6.281 | align="center" |6.037 | align="center" | 1950 || [[Tauraško okrožje]]|| Občina Šilalė |- | [[Slika:Nemencine COA.gif|20px]] [[Nemenčinė]] | align="center" | [[Datoteka:Nemencine.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Nemencine.ogg|Info]] | align="center" | 5.892 | align="center" |5.876 | align="center" | 1955 || [[Vilensko okrožje]]|| Občina Vilna |- | [[Slika:Pakruojis COA.gif|20px]] [[Pakruojis]] | align="center" | [[Datoteka:Pakruojis.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Pakruojis.ogg|Info]] | align="center" | 6.057 | align="center" |5.750 | align="center" | 1950 || [[Šiauliajsko okrožje]]|| Občina Pakruojis |- | [[Slika:Svencionys COA.gif|20px]] [[Švenčionys]] | align="center" | [[Datoteka:Svencionys.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Svencionys.ogg|Info]] | align="center" | 5.684 | align="center" |5.566 | align="center" | 1800 || [[Vilensko okrožje]]|| Občina Švenčionys |- | [[Slika:Trakai (Lithuania) CoA.svg|20px]] [[Trakai]] | align="center" | [[Datoteka:Trakai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Trakai.ogg|Info]] | align="center" | 5.725 | align="center" |5.373 | align="center" | 1409 || [[Vilensko okrožje]]|| Občina Trakai |- | [[Slika:Vievis COA.gif|20px]] [[Vievis]] | align="center" | [[Datoteka:Vievis.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Vievis.ogg|Info]] | align="center" | 5.303 | align="center" |5.049 | align="center" | 1950 || [[Vilensko okrožje]]|| Občina Elektrėnai |- | [[Slika:Kalvarija COA.gif|20px]] [[Kalvarija, Litva|Kalvarija]] | align="center" | [[Datoteka:Kalvarija.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Kalvarija.ogg|Info]] | align="center" | 5.090 | align="center" |5.013 | align="center" | 1791 || [[Marijampolsko okrožje]]|| Občina Kalvarija |- | [[Slika:Lazdijai COA.gif|20px]] [[Lazdijai]] | align="center" | [[Datoteka:Lazdijai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Lazdijai.ogg|Info]] | align="center" | 5.140 | align="center" |4.811 | align="center" | 1957 || [[Alytuško okrožje]]|| Občina Lazdijai |- | [[Slika:Rietavas COA.gif|20px]] [[Rietavas]] | align="center" | [[Datoteka:Rietavas.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Rietavas.ogg|Info]] | align="center" | 3.979 | align="center" |3.843 | align="center" | 1792 || [[Telšiajsko okrožje]]|| Občina Rietavas |- | [[Slika:Ziezmariai COA.gif|20px]] [[Žiežmariai]] | align="center" | [[Datoteka:Ziezmariai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Ziezmariai.ogg|Info]] | align="center" | 3.884 | align="center" |3.759 | align="center" | 1792 || [[Kaunaško okrožje]]|| Občina Kaišiadorys |- | [[Slika:Eisiskes_COA.png|20px]] [[Eišiškės]] | align="center" | [[Datoteka:Eisiskes.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Eisiskes.ogg|Info]] | align="center" | 3.765 | align="center" |3.610 | align="center" | 1950 || [[Vilensko okrožje]]|| Občina Šalčininkai |- | [[Slika:Ariogala COA.gif|20px]] [[Ariogala]] | align="center" | [[Datoteka:Ariogala.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Ariogala.ogg|Info]] | align="center" | 3.697 | align="center" |3.458 | align="center" | 1792 || [[Kaunaško okrožje]]|| Občina Raseiniai |- | [[Slika:Neringa COA.gif|20px]] [[Neringa]] | align="center" | [[Datoteka:Neringa.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Neringa.ogg|Info]] | align="center" | 2.386 | align="center" |3.371 | align="center" | 1961 || [[Klajpedsko okrožje]]|| Občina Neringa |- | [[Slika:Seduva COA.gif|20px]] [[Šeduva]] | align="center" | [[Datoteka:Seduva.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Seduva.ogg|Info]] | align="center" | 3.400 | align="center" |3.200 | align="center" | 1654 || [[Šiauliajsko okrožje]]|| Občina Radviliškis |- | [[Slika:Birstonas COA.gif|20px]] [[Birštonas]] | align="center" | [[Datoteka:Birstonas.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Birstonas.ogg|Info]] | align="center" | 3.225 | align="center" |3.172 | align="center" | 1518? || [[Kaunaško okrožje]]|| Občina Birštonas |- | [[Slika:Venta COA.gif|20px]] [[Venta]] | align="center" | [[Datoteka:Venta.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Venta.ogg|Info]] | align="center" | 3.412 | align="center" |2.959 | align="center" | 1978 || [[Šiauliajsko okrožje]]|| Občina Akmenė |- | [[Slika:Akmene_COA.png|20px]] [[Akmenė]] | align="center" | [[Datoteka:Lt-Akmenė.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Lt-Akmenė.ogg|Info]] | align="center" |3.140 | align="center" |2.690 | align="center" | 1792 || [[Šiauliajsko okrožje]]|| Občina Akmenė |- | [[Slika:TytuvenaiCOA.jpg|20px]] [[Tytuvėnai]] | align="center" | [[Datoteka:Tytuvenai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Tytuvenai.ogg|Info]] | align="center" |2.851 | align="center" |2.690 | align="center" | 1956 || [[Šiauliajsko okrožje]]|| Občina Kelmė |- | [[Slika:LIT Rudziszki COA.jpg|20px]] [[Rūdiškės]] | align="center" | [[Datoteka:Rudiskes.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Rudiskes.ogg|Info]] | align="center" | 2.559 | align="center" |2.472 | align="center" | 1958 || [[Vilensko okrožje]]|| Občina Trakai |- | [[Slika:Vilkija COA.gif|20px]] [[Vilkija]] | align="center" | [[Datoteka:Vilkija.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Vilkija.ogg|Info]] | align="center" | 2.338 | align="center" |2.301 | align="center" | 1792 || [[Kaunaško okrožje]]|| Občina Kaunas |- | [[Slika:Pagegiai COA.gif|20px]] [[Pagėgiai]] | align="center" | [[Datoteka:Pagegiai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Pagegiai.ogg|Info]] | align="center" | 2.393 | align="center" |2.236 | align="center" | 1923 || [[Tauraško okrožje]]|| Občina Pagėgiai |- | [[Slika:Vieksniai COA.jpg|20px]] [[Viekšniai]] | align="center" | [[Datoteka:Vieksniai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Vieksniai.ogg|Info]] | align="center" | 2.270 | align="center" |2.198 | align="center" | 1791 || [[Telšiajsko okrožje]]|| Občina Mažeikiai |- | [[Slika:Zagare COA.gif|20px]] [[Žagarė]] | align="center" | [[Datoteka:Zagare.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Zagare.ogg|Info]] | align="center" | 2.312 | align="center" |2.115 | align="center" | 1924 || [[Šiauliajsko okrožje]]|| Občina Joniškis |- | [[Slika:Ezerelis COA.svg|20px]] [[Ežerėlis]] | align="center" | [[Datoteka:Ezerelis.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Ezerelis.ogg|Info]] | align="center" | 2.051 | align="center" |2.014 | align="center" | 1956 || [[Kaunaško okrožje]]|| Občina Kaunas |- | [[Slika:LIT Skaudwile COA.jpg|20px]] [[Skaudvilė]] | align="center" | [[Datoteka:Skaudvile.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Skaudvile.ogg|Info]] | align="center" | 2.140 | align="center" |1.976 | align="center" | 1950 || [[Tauraško okrožje]]|| Občina Tauragė |- | [[Slika:Gelgaudiskis COA.gif|20px]] [[Gelgaudiškis]] | align="center" | [[Datoteka:Gelgaudiskis.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Gelgaudiskis.ogg|Info]] | align="center" | 2.029 | align="center" |1.936 | align="center" | 1958 || [[Marijampolsko okrožje]]|| Občina Šakiai |- | [[Slika:Kudirkos Naumiestis COA.gif|20px]] [[Kudirkos Naumiestis]] | align="center" | [[Datoteka:Kudirkos Naumiestis.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Kudirkos Naumiestis.ogg|Info]] | align="center" | 1.997 | align="center" |1.916 | align="center" | 1643 || [[Marijampolsko okrožje]]|| Občina Šakiai |- | [[Slika:Simnas COA.gif|20px]] [[Simnas]] | align="center" | [[Datoteka:Simnas.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Simnas.ogg|Info]] | align="center" | 1.980 | align="center" |1.844 | align="center" | 1626 || [[Alytuško okrožje]]|| Občina Alytus |- | [[Slika:Salantai COA.gif|20px]] [[Salantai]] | align="center" | [[Datoteka:Salantai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Salantai.ogg|Info]] | align="center" | 1.942 | align="center" |1.825 | align="center" | 1746 || [[Klajpedsko okrožje]]|| Občina Kretinga |- | [[Slika:Linkuva COA.gif|20px]] [[Linkuva]] | align="center" | [[Datoteka:Linkuva.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Linkuva.ogg|Info]] | align="center" | 1.797 | align="center" |1.735 | align="center" | 1950 || [[Šiauliajsko okrožje]]|| Občina Pakruojis |- | [[Slika:Ramygala flag.gif|20px]] [[Ramygala]] | align="center" | [[Datoteka:Ramygala.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Ramygala.ogg|Info]] | align="center" | 1.733 | align="center" |1.695 | align="center" | 1957 || [[Panevežijsko okrožje]]|| Občina Panevėžys |- | [[Slika:Priekule COA.gif|20px]] [[Priekulė]] | align="center" | [[Datoteka:Priekule.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Priekule.ogg|Info]] | align="center" | 1.725 | align="center" |1.663 | align="center" | 1948 || [[Klajpedsko okrožje]]|| Občina Klajpeda |- | [[Slika:LIT Wiejsieje COA.gif|20px]] [[Veisiejai]] | align="center" | [[Datoteka:Veisiejai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Veisiejai.ogg|Info]] | align="center" | 1.762 | align="center" |1.592 | align="center" | 1956 || [[Alytuško okrožje]]|| Občina Lazdijai |- | [[Slika:Daugai_COA.png|20px]] [[Daugai]] | align="center" | [[Datoteka:Daugai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Daugai.ogg|Info]] | align="center" | 1.458 | align="center" |1.458 | align="center" | 1792 || [[Alytuško okrožje]]|| Občina Alytus |- | [[Slika:LIT Johaniszkiele COA.jpg|20px]] [[Joniškėlis]] | align="center" | [[Datoteka:Joniskelis.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Joniskelis.ogg|Info]] | align="center" | 1.477 | align="center" |1.477 | align="center" | 1736 || [[Panevežijsko okrožje]]|| Občina Pasvalys |- | [[Slika:Jieznas COA.gif|20px]] [[Jieznas]] | align="center" | [[Datoteka:Jieznas.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Jieznas.ogg|Info]] | align="center" | 1.476 | align="center" |1.476 | align="center" | 1956 || [[Kaunaško okrožje]]|| Občina Prienai |- | [[Slika:Obeliai COA.gif|20px]] [[Obeliai]] | align="center" | [[Datoteka:Obeliai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Obeliai.ogg|Info]] | align="center" | 1.371 | align="center" |1.293 | align="center" | 1956 || [[Panevežijsko okrožje]]|| Občina Rokiškis |- | [[Slika:Varniai COA.gif|20px]] [[Varniai]] | align="center" | [[Datoteka:Varniai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Varniai.ogg|Info]] | align="center" | 1.355 | align="center" |1.258 | align="center" | 1950 || [[Telšiajsko okrožje]]|| Občina Telšiai |- | [[Slika:Virbalis COA.gif|20px]] [[Virbalis]] | align="center" | [[Datoteka:Virbalis.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Virbalis.ogg|Info]] | align="center" | 1.351 | align="center" |1.250 | align="center" | 1593 || [[Marijampolsko okrožje]]|| Občina Vilkaviškis |- | [[Slika:Seda COA.gif|20px]] [[Seda]] | align="center" | [[Datoteka:Seda.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Seda.ogg|Info]] | align="center" | 1.309 | align="center" |1.189 | align="center" | 1950 || [[Telšiajsko okrožje]]|| Občina Mažeikiai |- | [[Slika:Vabalninkas COA.gif|20px]] [[Vabalninkas]] | align="center" | [[Datoteka:Vabalninkas.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Vabalninkas.ogg|Info]] | align="center" | 1.328 | align="center" |1.155 | align="center" | 1775 || [[Panevežijsko okrožje]]|| Občina Biržai |- | [[Subačius]] | align="center" | [[Datoteka:Subacius.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Subacius.ogg|Info]] | align="center" | 1.180 | align="center" |1.105 | align="center" | 1958 || [[Panevežijsko okrožje]]|| Občina Kupiškis |- | [[Slika:Herb Białej Waki.svg|20px]] [[Baltoji Vokė]] | align="center" | [[Datoteka:Baltoji Voke.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Baltoji Voke.ogg|Info]] | align="center" | 1.073 | align="center" |1.073 | align="center" | 1958 || [[Vilensko okrožje]]|| Občina Šalčininkai |- | [[Slika:Pandelys COA.gif|20px]] [[Pandėlys]] | align="center" | [[Datoteka:Pandelys.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Pandelys.ogg|Info]] | align="center" | 1.024 | align="center" |941 | align="center" | 1956 || [[Panevežijsko okrožje]]|| Občina Rokiškis |- | [[Slika:Dukstoherbas.PNG|20px]] [[Dūkštas]] | align="center" | [[Datoteka:Dukstas.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Dukstas.ogg|Info]] | align="center" | 1.070 | align="center" |930 | align="center" | 1956 || [[Utensko okrožje]]|| Občina Ignalina |- | [[Slika:Uzventis COA.gif|20px]] [[Užventis]] | align="center" | [[Datoteka:Uzventis.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Uzventis.ogg|Info]] | align="center" | 898 | align="center" |844 | align="center" | 1746 || [[Šiauliajsko okrožje]]|| Občina Kelmė |- | [[Slika:Dusetos COA.gif|20px]] [[Dusetos]] | align="center" | [[Datoteka:Dusetos.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Dusetos.ogg|Info]] | align="center" | 914 | align="center" |831 | align="center" | 1950 || [[Utensko okrožje]]|| Občina Zarasai |- | [[Slika:Kavarsko herbas.jpg|20px]] [[Kavarskas]] | align="center" | [[Datoteka:Kavarskas.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Kavarskas.ogg|Info]] | align="center" | 809 | align="center" |692 | align="center" | 1956 || [[Utensko okrožje]]|| Občina Anykščiai |- | [[Slika:Smalininkai Coat of Arms.jpg|20px]] [[Smalininkai]] | align="center" | [[Datoteka:Smalininkai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Smalininkai.ogg|Info]] | align="center" | 653 | align="center" |600 | align="center" | 1945 || [[Tauraško okrožje]]|| Občina Jurbarkas |- | [[Slika:TroskunaiCOA.svg|20px]] [[Troškūnai]] | align="center" | [[Datoteka:Troskunai.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Troskunai.ogg|Info]] | align="center" | 525 | align="center" |451 | align="center" | 1956 || [[Utensko okrožje]]|| Občina Anykščiai |- | [[Panemunė]] | align="center" | [[Datoteka:Panemune.ogg|Poslušaj]] • [[:Image:Panemune.ogg|Info]] | align="center" | 329 | align="center" |319 | align="center" | 1837 || [[Tauraško okrožje]] || Občina Pagėgiai |- |} {{Evropska mesta}} [[Kategorija:Seznami mest v Evropi|Litva]] [[Kategorija:Mesta v Litvi|*]] jxi4wkry0khv1pajxjtpyft136cvlhy 0 129339 5728375 5651739 2022-08-07T05:52:40Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za nauk vere | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija Rimske kurije | seal = | seal_size = | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = | image_alt = | formed = <!-- {{Start date|YYYY|MM|DD}} OR {{Start date and age|YYYY|MM|DD}} --> | preceding1 = | preceding2 = <!-- up to |preceding6= --> | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = | jurisdiction = | status = | headquarters = | coordinates = <!-- {{coord|LATITUDE|LONGITUDE|type:landmark_region:US|display=inline,title}} --> | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za nauk vere''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]] na ukaz [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodje kongregacije == ; Tajniki * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ; Prefekti * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} m3aefepb7du0jpfoq1ijjaue7phrzmd 5728376 5728375 2022-08-07T05:54:44Z Shabicht 3554 Shabicht je prestavil stran [[Kongregacija za nauk vere]] na [[Kongregacija za verski nauk]] prek preusmeritve: pravilno slovensko ime wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za nauk vere | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija Rimske kurije | seal = | seal_size = | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = | image_alt = | formed = <!-- {{Start date|YYYY|MM|DD}} OR {{Start date and age|YYYY|MM|DD}} --> | preceding1 = | preceding2 = <!-- up to |preceding6= --> | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = | jurisdiction = | status = | headquarters = | coordinates = <!-- {{coord|LATITUDE|LONGITUDE|type:landmark_region:US|display=inline,title}} --> | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za nauk vere''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]] na ukaz [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodje kongregacije == ; Tajniki * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ; Prefekti * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} m3aefepb7du0jpfoq1ijjaue7phrzmd 5728378 5728376 2022-08-07T05:55:24Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija Rimske kurije | seal = | seal_size = | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = | image_alt = | formed = <!-- {{Start date|YYYY|MM|DD}} OR {{Start date and age|YYYY|MM|DD}} --> | preceding1 = | preceding2 = <!-- up to |preceding6= --> | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = | jurisdiction = | status = | headquarters = | coordinates = <!-- {{coord|LATITUDE|LONGITUDE|type:landmark_region:US|display=inline,title}} --> | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za nauk vere''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]] na ukaz [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodje kongregacije == ; Tajniki * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ; Prefekti * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} 76bivkqur6nmi6j06c1wedqzwr38y2s 5728379 5728378 2022-08-07T05:56:02Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija Rimske kurije | seal = | seal_size = | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = | image_alt = | formed = <!-- {{Start date|YYYY|MM|DD}} OR {{Start date and age|YYYY|MM|DD}} --> | preceding1 = | preceding2 = <!-- up to |preceding6= --> | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = | jurisdiction = | status = | headquarters = | coordinates = <!-- {{coord|LATITUDE|LONGITUDE|type:landmark_region:US|display=inline,title}} --> | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]] na ukaz [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodje kongregacije == ; Tajniki * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ; Prefekti * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} nbuyfp5tb2djmhwi7bhplmr402a9vun 5728380 5728379 2022-08-07T05:57:52Z Shabicht 3554 /* Vodje kongregacije */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija Rimske kurije | seal = | seal_size = | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = | image_alt = | formed = <!-- {{Start date|YYYY|MM|DD}} OR {{Start date and age|YYYY|MM|DD}} --> | preceding1 = | preceding2 = <!-- up to |preceding6= --> | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = | jurisdiction = | status = | headquarters = | coordinates = <!-- {{coord|LATITUDE|LONGITUDE|type:landmark_region:US|display=inline,title}} --> | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]] na ukaz [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} n8fhpyw1cl0ot3xsr3hegp4m29lmpjl 5728381 5728380 2022-08-07T05:59:40Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija Rimske kurije | seal = | seal_size = | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = | image_alt = | formed = <!-- {{Start date|YYYY|MM|DD}} OR {{Start date and age|YYYY|MM|DD}} --> | preceding1 = | preceding2 = <!-- up to |preceding6= --> | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = | jurisdiction = | status = | headquarters = Piazza del S.Uffizio 11 00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]] na ukaz [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} b18ldjtiedisl9eohhfnnf4zzi2cn6b 5728384 5728381 2022-08-07T06:00:31Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija Rimske kurije | seal = | seal_size = | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = | image_alt = | formed = <!-- {{Start date|YYYY|MM|DD}} OR {{Start date and age|YYYY|MM|DD}} --> | preceding1 = | preceding2 = <!-- up to |preceding6= --> | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = | jurisdiction = | status = | headquarters = Piazza del S.Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]] na ukaz [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} 24wjqld9o14dznys7lgybbyrkmrpaq4 5728385 5728384 2022-08-07T06:02:01Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija Rimske kurije | seal = | seal_size = | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = sedež kongregacije | image_alt = | formed = <!-- {{Start date|YYYY|MM|DD}} OR {{Start date and age|YYYY|MM|DD}} --> | preceding1 = | preceding2 = <!-- up to |preceding6= --> | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = | jurisdiction = | status = | headquarters = Piazza del S.Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]] na ukaz [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} iluh10tw4pxj19nhn4bt0825dl7f7vt 5728392 5728385 2022-08-07T06:05:44Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija Rimske kurije | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = sedež kongregacije | image_alt = | formed = <!-- {{Start date|YYYY|MM|DD}} OR {{Start date and age|YYYY|MM|DD}} --> | preceding1 = | preceding2 = <!-- up to |preceding6= --> | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = | jurisdiction = | status = | headquarters = Piazza del S.Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]] na ukaz [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} tktm97fmimb6f9i4uq33h6u1rh13h7f 5728394 5728392 2022-08-07T06:11:03Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija Rimske kurije | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = sedež kongregacije | image_alt = | formed = <!-- {{Start date|YYYY|MM|DD}} OR {{Start date and age|YYYY|MM|DD}} --> | preceding1 = | preceding2 = <!-- up to |preceding6= --> | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = | jurisdiction = | status = | headquarters = Piazza del S.Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} tenipb4y1u37ykhew7wqpzqy11li8o2 5728399 5728394 2022-08-07T06:17:01Z Shabicht 3554 /* Vodstvo kongregacije */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = Kongregacija Rimske kurije | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = sedež kongregacije | image_alt = | formed = <!-- {{Start date|YYYY|MM|DD}} OR {{Start date and age|YYYY|MM|DD}} --> | preceding1 = | preceding2 = <!-- up to |preceding6= --> | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = | jurisdiction = | status = | headquarters = Piazza del S.Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} 0cmiowoypqo36l4m2hjbbwba2mdtsr8 5728417 5728399 2022-08-07T07:43:59Z Ljuba brank 92351 uvod, infopolje dopolnjeno wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež kongregacije | image_alt = | formed = 21, julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = Kongregacija za nauk vere | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = | jurisdiction = | status = | headquarters = Piazza del S.Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} ai86l0ocbk4kyaauaqhwx660d14gn63 5728441 5728417 2022-08-07T09:04:17Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21, julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = Kongregacija za nauk vere | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = | jurisdiction = | status = | headquarters = Piazza del S.Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} jh5pcw59a7lblisvsp1u5w82bhbqb3d 5728444 5728441 2022-08-07T09:06:13Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21, julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = | jurisdiction = | status = | headquarters = Piazza del S.Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} pbu8taa6tm4ei8tkroads4cel8szqtk 5728448 5728444 2022-08-07T09:10:18Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21, julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = ukinjena | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} fsvo71kn8qv7gkbqzo0xdhfh565df4x 5728451 5728448 2022-08-07T09:17:33Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21, julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere|*]] {{normativna kontrola}} 3fwwsgzpp9l879l8wey79kblshlmgy5 5728452 5728451 2022-08-07T09:21:46Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21, julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} bues9jzk1pcivkqs1oxxn4y2f3x5jmf 5728453 5728452 2022-08-07T09:22:45Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21, julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = [[kardinal]] | minister1_name = prefekt | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} o1d4kwdlijsvgt4bnnf9znik9qfejhb 5728454 5728453 2022-08-07T09:23:29Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21, julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = prefekt | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} 70crv6nf33ga86gg6xzql9mtm3eo1hl 5728457 5728454 2022-08-07T09:24:40Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21, julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = prefekt | chief1_position = kardinal | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} hkjic8zw4isvreznlarshdaoakwfvgy 5728461 5728457 2022-08-07T09:25:51Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21, julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} qnpbzegczctvgqjnm4xc7ow6zsaav0z 5728463 5728461 2022-08-07T09:26:39Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} 3xo9ynqvztqb4zs1fiwgvu1zkpwspv0 5728488 5728463 2022-08-07T09:58:02Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar so jo [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (konec [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) preimenovali v ''Posvečeno kongregacijo za nauk vere''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} b68nnwk66quvxw3h0wbpeq79vu8tqyp 5728491 5728488 2022-08-07T10:08:44Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. ==Ukinitev== Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022 == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} 4yqphw56yynbtap1f9xsmy8a02fpbzi 5728493 5728491 2022-08-07T10:09:53Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022 Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} ffatkz4zsa8htjekmme40cwhrxd91uh 5728494 5728493 2022-08-07T10:10:45Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan tajnik ([[papež]]) je bil vedno prefekt kongregacije), nato proprefekt, po imenovanju v kardinala pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} 5blmaapla3cqcqy9wwd4cgg271062o1 5728496 5728494 2022-08-07T10:14:51Z Shabicht 3554 /* Prefekti (kardinali) */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za nauk vere]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} af9iscoj371cwjrouhdg6slmo4dcifv 5728497 5728496 2022-08-07T10:15:37Z Shabicht 3554 /* Organi kongregacije */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Ukinjena je bila z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} d2ogw1ryxovvchjny6solcq4d7fe5or 5728499 5728497 2022-08-07T10:16:28Z Shabicht 3554 /* Ukinitev */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} d8ktgk6p95wss6hj9hb9g84lfu7e1qg 5728500 5728499 2022-08-07T10:18:51Z Shabicht 3554 /* Ukinitev */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} lzdi684hvx0eqjhq6l7ts5t6idbt0kz 5728508 5728500 2022-08-07T10:26:18Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{ikona en}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} q20xjpdb05uimc4nx0ztp7x9s32m40p 5728560 5728508 2022-08-07T11:57:39Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za verski nauk | native_name = Congregatio pro Doctrina Fidei | native_name_a = | native_name_r = | type = [[kongregacija]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Congregation_for_the_Doctrine_of_the_Faith.jpg | image_size = | image_caption = Palazzo del Sant’Uffizio, sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = 21. julij 1542 | preceding1 = Vrhovni svet kongregacije rimske in univerzalne inkvizicije | preceding2 = Vrhovni svet kongregacije Svetega urada | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za verski nauk | headquarters = Piazza del Sant’Uffizio 11<br>00193 Rim, Italija | coordinates = {{coord|41|54|04|N|12|27|22|E|region:VA_type:landmark_source:kolossus-dewiki|display=title}} | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za verski nauk''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro Doctrina Fidei''; [[kratica]] '''CDF'''; pogosto tudi ''Sveta pisarna'') je najstarejša [[kongregacija]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki skrbi za [[doktrina|doktrino]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. Njen sedež je palača Svetega urada ('Palazzo del Sant’Uffizio) v [[Rim]]u. Ustanovljena je bila za obrambo katoliške cerkve pred herezijo; danes je organ, odgovoren za razglašanje in obrambo katoliškega nauka.<ref name="Vatican-profile">{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_pro_14071997_en.html|title=Congregation for the Doctrine of the Faith - Profile|website=www.vatican.va|access-date=16 March 2021}}</ref> Prej se je imenovala Vrhovna sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije med letoma 1908 in 1965 Vrhovna sveta kongregacija Svetega urada; in nato do junija 2022 Kongregacija za nauk vere (CDF; latinsko ''Congregatio pro Doctrina Fidei''). Še vedno je neuradno znan kot sveti urad<ref>{{Cite web |title=Definition of HOLY OFFICE |url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Holy+Office |access-date=2022-06-08 |website=www.merriam-webster.com |language=en}}</ref> (latinsko ''Sanctum Officium''). Kongregacijo, ki jo je ustanovil [[papež Pavel III.]] leta 1542, je edini cilj »širjenje zdravega katoliškega nauka in obramba tistih točk krščanskega izročila, ki se zdijo v nevarnosti zaradi novih in nesprejemljivih doktrin«. Njen sedež je v palači tik pred [[Vatikan]]om. Kongregacija zaposluje svetovalni odbor, ki vključuje kardinale, škofe, duhovnike, laične teologe in kanonske pravnike. Trenutni prefekt je kardinal Luis Ladaria Ferrer, ki ga je [[papež Frančišek]] imenoval za petletni mandat, ki se je začel julija 2017.<ref name="Crux2017">{{cite news | url= http://cruxnow.com/vatican/2017/07/01/pope-names-archbishop-succeed-cardinal-muller-doctrine-office/ | work= Crux | access-date= 1 July 2017 | date= 1 July 2017 | title= Pope names Jesuit prelate to succeed Müller at doctrine office | agency= Catholic News Service}}</ref><ref name="LaCroix2017">{{cite news |url=http://international.la-croix.com/news/mller-hits-out-at-francis-says-the-way-pope-dismissed-him-was-unacceptable/5495 | title=Müller hits out at Francis, says the way pope dismissed him was unacceptable |last=Pongratz-Lippitt |first=Christa |newspaper=[[La Croix International]] | access-date=8 July 2017 | date=8 July 2017 }}</ref> == Zgodovina == Kongregacija je bila ustanovljena [[21. julij]]a [[1542]], z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]] kot ''Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije'', ki so jo sestavljali [[kardinal]]i in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo [[prizivno sodišče]] za procese proti [[heretik]]om in bila pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]]. ==Preimenovanja== Leta [[1908]] jo je [[papež Pij X.]] preimenoval v ''Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne'', nakar je bila [[7. december|7. decembra]] [[1965]] (po koncu [[2. vatikanski koncil|2. vatikanskega koncila]]) z apostolsko konstitucijo [[Integrae Servandae]] [[Papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] preimenovana v ''Posvečeno kongregacijo za verski nauk''. Zadnje preimenovanje se je zgodilo leta [[1983]], ko je odpadel [[prilastek]] ''Posvečena''. == Organi kongregacije == * [[Papeška biblična komisija]] * [[Mednarodna teološka komisija]] * [[Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve]] * [[Arhiv Kongregacije za verski nauk]] == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== * [[Alfredo Ottaviani]] (7. november 1959 - 6. januar 1968)<ref>Sprva je bil poimenovan za tajnika (papež]] je bil prefekt kongregacije), nato za proprefekta, po imenovanju za [[Kardinal|kardinala]] pa je dobil naziv prefekt.</ref>. * [[Franjo Šeper]] (8. januar 1968 - 25. november 1981) ''(do upokojitve)'' * [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]] (25. november 1981 - 2. april 2005) ''(do izvolitve za [[papež]]a)'' * [[William Joseph Levada]] (1. maj 2005 - 2012) * [[Gerhard Ludwig Müller]] (2. julij 2012 - 2017) * [[Luis Francisco Ladaria Ferrer]] (1. julij 2017-) ===Tajniki=== * [[Rafael Merry del Val]] (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl) * [[Donato Sbarretti]] ([[Donato Raffaele Sbarretti Tazza]]) (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl) * [[Francesco Marchetti-Selvaggiani]] (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl) * [[Giuseppe Pizzardo]] (16. februar 1951 - 12. oktober 1959) ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Crimen sollicitationis]] * [[Index Librorum Prohibitorum]] == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/index.htm Uradna spletna stran] {{ikona en}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk|*]] {{normativna kontrola}} d8upybtqtn9hgufcv7f4e6lubrrwn53 0 129360 5728471 5476759 2022-08-07T09:34:44Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Papeška biblična komisija''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Pontificia commissione per la Bibbia'') je [[organ (družboslovje)|organ]] [[Kongregacija za verski nauk] [[Rimska kurija|Rimske kurije]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] (od leta 2022 Dikasterija za verski nauk). [[Komisija]] se ukvarja s [[biblicistika|biblicistiko]] oz. preučevanjem [[Sveto pismo|Svetega pisma]]; ustanovil jo je [[papež]] [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] [[30. oktober|30. oktobra]] [[1902]]. Na tem področju [[znanost|znanstvenega]] preučevanja Svetega pisma komisija intezivno deluje s [[Papeški biblični inštitut|Papeškim bibličnim inštitutom]] in [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodno teološko komisijo]]. == Zgodovina == == Sestava == Komisijo sestavljajo predsednik komisije (ki je hkrati [[prefekt]] digasterija), podpredsednik oz. tajnik in 20 članov. ; Trenutna * predsednik: [[William Joseph Levada]] * podpredsednik/tajnik: [[Klemens Stock]] * člani: [[Jean-Noël Aletti]], [[Olivier Artus]], [[Miguel Antonio Barriola]], [[Willem Beuken]], [[Regino Cortes]], [[Christoph Dohmen]], [[Denis Farkasfalvy]], [[Giuseppe Ghiberti]], [[Marc Girard]], [[Maurice Hogan]], [[Laurent Naré]], [[Pereira Ney Brasil]], [[Ryszard Rubinkiewicz]], [[Jordi Sanchez Bosch]], [[Donald Senior]], [[Ramón Trevijano Etcheverria]], [[Ugo Vanni]], [[Henry Wansbrough]], [[Carlos Zesati Estrada]] == Dela == : ''Seznam vseh del je dostopen [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/pcb_doc_index.htm tu]'' * ''[[Interpretacija Svetega pisma v Cerkvi]]'' ([[1993]]) * ''[[Judovsko ljudstvo in njegovi sveti spisi v krščanskem svetem pismu]]'' ([[2001]]) == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/pcb_index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Papež Leon XIII.]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere]] [[Kategorija:Biblicistika]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1902]] [[Kategorija:Organizacije Rimskokatoliške cerkve]] {{normativna kontrola}} eguzolfobvbt95xck9mye8e16euvpsn 5728472 5728471 2022-08-07T09:35:17Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Papeška biblična komisija''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Pontificia commissione per la Bibbia'') je [[organ (družboslovje)|organ]] [[Kongregacija za verski nauk]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] (od leta 2022 Dikasterija za verski nauk). [[Komisija]] se ukvarja s [[biblicistika|biblicistiko]] oz. preučevanjem [[Sveto pismo|Svetega pisma]]; ustanovil jo je [[papež]] [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] [[30. oktober|30. oktobra]] [[1902]]. Na tem področju [[znanost|znanstvenega]] preučevanja Svetega pisma komisija intezivno deluje s [[Papeški biblični inštitut|Papeškim bibličnim inštitutom]] in [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodno teološko komisijo]]. == Zgodovina == == Sestava == Komisijo sestavljajo predsednik komisije (ki je hkrati [[prefekt]] digasterija), podpredsednik oz. tajnik in 20 članov. ; Trenutna * predsednik: [[William Joseph Levada]] * podpredsednik/tajnik: [[Klemens Stock]] * člani: [[Jean-Noël Aletti]], [[Olivier Artus]], [[Miguel Antonio Barriola]], [[Willem Beuken]], [[Regino Cortes]], [[Christoph Dohmen]], [[Denis Farkasfalvy]], [[Giuseppe Ghiberti]], [[Marc Girard]], [[Maurice Hogan]], [[Laurent Naré]], [[Pereira Ney Brasil]], [[Ryszard Rubinkiewicz]], [[Jordi Sanchez Bosch]], [[Donald Senior]], [[Ramón Trevijano Etcheverria]], [[Ugo Vanni]], [[Henry Wansbrough]], [[Carlos Zesati Estrada]] == Dela == : ''Seznam vseh del je dostopen [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/pcb_doc_index.htm tu]'' * ''[[Interpretacija Svetega pisma v Cerkvi]]'' ([[1993]]) * ''[[Judovsko ljudstvo in njegovi sveti spisi v krščanskem svetem pismu]]'' ([[2001]]) == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/pcb_index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Papež Leon XIII.]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere]] [[Kategorija:Biblicistika]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1902]] [[Kategorija:Organizacije Rimskokatoliške cerkve]] {{normativna kontrola}} jbeoplkqz2sbwva726kjx756iq6prdm 5728473 5728472 2022-08-07T09:36:20Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Papeška biblična komisija''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Pontificia commissione per la Bibbia'') je [[organ (družboslovje)|organ]] [[Kongregacija za verski nauk]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]] (od leta 2022 dalje pa Dikasterija za verski nauk). [[Komisija]] se ukvarja s [[biblicistika|biblicistiko]] oz. preučevanjem [[Sveto pismo|Svetega pisma]]; ustanovil jo je [[papež]] [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] [[30. oktober|30. oktobra]] [[1902]]. Na tem področju [[znanost|znanstvenega]] preučevanja Svetega pisma komisija intezivno deluje s [[Papeški biblični inštitut|Papeškim bibličnim inštitutom]] in [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodno teološko komisijo]]. == Zgodovina == == Sestava == Komisijo sestavljajo predsednik komisije (ki je hkrati [[prefekt]] digasterija), podpredsednik oz. tajnik in 20 članov. ; Trenutna * predsednik: [[William Joseph Levada]] * podpredsednik/tajnik: [[Klemens Stock]] * člani: [[Jean-Noël Aletti]], [[Olivier Artus]], [[Miguel Antonio Barriola]], [[Willem Beuken]], [[Regino Cortes]], [[Christoph Dohmen]], [[Denis Farkasfalvy]], [[Giuseppe Ghiberti]], [[Marc Girard]], [[Maurice Hogan]], [[Laurent Naré]], [[Pereira Ney Brasil]], [[Ryszard Rubinkiewicz]], [[Jordi Sanchez Bosch]], [[Donald Senior]], [[Ramón Trevijano Etcheverria]], [[Ugo Vanni]], [[Henry Wansbrough]], [[Carlos Zesati Estrada]] == Dela == : ''Seznam vseh del je dostopen [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/pcb_doc_index.htm tu]'' * ''[[Interpretacija Svetega pisma v Cerkvi]]'' ([[1993]]) * ''[[Judovsko ljudstvo in njegovi sveti spisi v krščanskem svetem pismu]]'' ([[2001]]) == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/pcb_index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Papež Leon XIII.]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere]] [[Kategorija:Biblicistika]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1902]] [[Kategorija:Organizacije Rimskokatoliške cerkve]] {{normativna kontrola}} 6n4um739c0yndve80vnoox5hqrt9m5n 5728474 5728473 2022-08-07T09:37:28Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Papeška biblična komisija''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Pontificia commissione per la Bibbia'') je [[organ (družboslovje)|organ]] [[Kongregacija za verski nauk]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]] (od leta 2022 dalje pa Dikasterija za verski nauk). [[Komisija]] se ukvarja s [[biblicistika|biblicistiko]] oz. preučevanjem [[Sveto pismo|Svetega pisma]]; ustanovil jo je [[papež]] [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] [[30. oktober|30. oktobra]] [[1902]]. Na tem področju [[znanost|znanstvenega]] preučevanja Svetega pisma komisija intezivno deluje s [[Papeški biblični inštitut|Papeškim bibličnim inštitutom]] in [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodno teološko komisijo]]. {{Rimska kurija}} == Zgodovina == == Sestava == Komisijo sestavljajo predsednik komisije (ki je hkrati [[prefekt]] digasterija), podpredsednik oz. tajnik in 20 članov. ; Trenutna * predsednik: [[William Joseph Levada]] * podpredsednik/tajnik: [[Klemens Stock]] * člani: [[Jean-Noël Aletti]], [[Olivier Artus]], [[Miguel Antonio Barriola]], [[Willem Beuken]], [[Regino Cortes]], [[Christoph Dohmen]], [[Denis Farkasfalvy]], [[Giuseppe Ghiberti]], [[Marc Girard]], [[Maurice Hogan]], [[Laurent Naré]], [[Pereira Ney Brasil]], [[Ryszard Rubinkiewicz]], [[Jordi Sanchez Bosch]], [[Donald Senior]], [[Ramón Trevijano Etcheverria]], [[Ugo Vanni]], [[Henry Wansbrough]], [[Carlos Zesati Estrada]] == Dela == : ''Seznam vseh del je dostopen [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/pcb_doc_index.htm tu]'' * ''[[Interpretacija Svetega pisma v Cerkvi]]'' ([[1993]]) * ''[[Judovsko ljudstvo in njegovi sveti spisi v krščanskem svetem pismu]]'' ([[2001]]) == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/pcb_index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Papež Leon XIII.]] [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere]] [[Kategorija:Biblicistika]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1902]] [[Kategorija:Organizacije Rimskokatoliške cerkve]] {{normativna kontrola}} da15awhg9mc02e4z4hagbmmld4hb1q6 5728475 5728474 2022-08-07T09:38:19Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Papeška biblična komisija''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Pontificia commissione per la Bibbia'') je [[organ (družboslovje)|organ]] [[Kongregacija za verski nauk]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]] (od leta 2022 dalje pa Dikasterija za verski nauk). [[Komisija]] se ukvarja s [[biblicistika|biblicistiko]] oz. preučevanjem [[Sveto pismo|Svetega pisma]]; ustanovil jo je [[papež]] [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] [[30. oktober|30. oktobra]] [[1902]]. Na tem področju [[znanost|znanstvenega]] preučevanja Svetega pisma komisija intezivno deluje s [[Papeški biblični inštitut|Papeškim bibličnim inštitutom]] in [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodno teološko komisijo]]. {{Rimska kurija}} == Zgodovina == == Sestava == Komisijo sestavljajo predsednik komisije (ki je hkrati [[prefekt]] digasterija), podpredsednik oz. tajnik in 20 članov. ; Trenutna * predsednik: [[William Joseph Levada]] * podpredsednik/tajnik: [[Klemens Stock]] * člani: [[Jean-Noël Aletti]], [[Olivier Artus]], [[Miguel Antonio Barriola]], [[Willem Beuken]], [[Regino Cortes]], [[Christoph Dohmen]], [[Denis Farkasfalvy]], [[Giuseppe Ghiberti]], [[Marc Girard]], [[Maurice Hogan]], [[Laurent Naré]], [[Pereira Ney Brasil]], [[Ryszard Rubinkiewicz]], [[Jordi Sanchez Bosch]], [[Donald Senior]], [[Ramón Trevijano Etcheverria]], [[Ugo Vanni]], [[Henry Wansbrough]], [[Carlos Zesati Estrada]] == Dela == : ''Seznam vseh del je dostopen [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/pcb_doc_index.htm tu]'' * ''[[Interpretacija Svetega pisma v Cerkvi]]'' ([[1993]]) * ''[[Judovsko ljudstvo in njegovi sveti spisi v krščanskem svetem pismu]]'' ([[2001]]) == Zunanje povezave == - v [[angleščina|angleščini]]: * [http://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/pcb_index.htm Uradna spletna stran] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Papež Leon XIII.]] [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk]] [[Kategorija:Biblicistika]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1902]] [[Kategorija:Organizacije Rimskokatoliške cerkve]] {{normativna kontrola}} pdg6ng9dcz8c9d6xkaq6tk2lox0xgnh 10 129925 5728219 5544692 2022-08-06T17:44:01Z A09090091 188929 A09090091 je premaknil stran [[Predloga:Football in Italy]] na [[Predloga:Nogomet v Italiji]]: slo. wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Football in Italy | title = [[Nogomet]] v [[Italija|Italiji]] | listclass = hlist | list1 = * [[Federazione Italiana Giuoco Calcio|FIGC]] * [[Italijanska nogometna reprezentanca|reprezentanca]] * [[Italijanska državna nogometna reprezentanca pod 21|U-21]] * [[Italijanski nogometni ligaški sistem|ligaški sistem]] * [[Seznam nogometnih klubov v Italiji|seznam klubov]] * [[Seznam nogometnih stadionov v Italiji|seznam stadionov]] * [[Škandal v Serie A 2006|škandal v Serie A]] * [[Seznam tujih igralcev v Serie A|tuji igralci]] | group2 = Ligaška tekmovanja | list2 = * [[Serie A]] * [[Serie B]] * [[Serie C|Serie C1]] (2 diviziji) * [[Serie C|Serie C2]] (3 divizije) * [[Serie D]] (9 divizij) * [[Eccellenza]] (28 divizij) * [[Promozione]] (53 divizij) * [[Prima Categoria]] (1,600+ ekip) * [[Seconda Categoria]] (2,800+ ekip) * [[Terza Categoria]] (3,100+ ekip) * [[Campionato Nazionale Primavera|Campionato Primavera]] (mladinske ekipe) * [[Campionato Nazionale Dante Berretti|Campionato Berretti]] (mladinske ekipe) | group3 = Pokalna tekmovanja | list3 = * [[Coppa Italia]] * [[Super Coppa Italiana]] * [[Coppa Italia Serie C]] * [[Super Coppa di Serie C|Super Coppa Serie C]] * [[Coppa Italia Serie D]] * [[Coppa Italia Dilettanti]] * [[Coppa Italia Primavera]] (mladinske ekipe) * [[Super Coppa Primavera]] (mladinske ekipe) * [[Torneo di Viareggio]] (mladinske ekipe) }}<noinclude>[[Kategorija:Nogometne predloge|{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Predloge za Italijo]] </noinclude> 35kwg4q2zq5x1hbdqwya6uwwshewsa5 0 130808 5728327 5560304 2022-08-06T21:49:30Z Romanm 13 odstranil [[Kategorija:Neznano leto smrti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Hržič - Dušan''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[politik]] in [[politični komisar]], * [[11. januar]] [[1919]], † ?. Kot pripadnik [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]] je bil eden izmed odposlancev, ki so se udeležili [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]. == Viri == * {{Navedi knjigo|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda|title=Dokumenti : ob šestdesetletnici|publisher=Občina Kočevje|date=2003|isbn=961-91142-0-5|oclc=446656584|year=2003|editor-link=Tone Ferenc|editor-last=Ferenc|editor-first=Tone|cobiss=125994240}} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] {{soldier-stub}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Hržič - Dušan, Ivan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1919]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski politični komisarji]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]] a40dqgsh0llbfe9xqq45738np9tlesq 5728328 5728327 2022-08-06T21:50:29Z Romanm 13 {{Normativna kontrola}} wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Hržič - Dušan''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizan]], [[politik]] in [[politični komisar]], * [[11. januar]] [[1919]], † [[11. november]] [[1945]]. Kot pripadnik [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]] je bil eden izmed odposlancev, ki so se udeležili [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]. == Viri == {{refsez}} * {{Navedi knjigo|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda|title=Dokumenti : ob šestdesetletnici|publisher=Občina Kočevje|date=2003|isbn=961-91142-0-5|oclc=446656584|year=2003|editor-link=Tone Ferenc|editor-last=Ferenc|editor-first=Tone|cobiss=125994240}} == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hržič, Ivan Dušan}} [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski politični komisarji]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]] l2l9b8w6lytj2mfpc8mbsb2o3j3n1u3 0 133919 5728117 5655039 2022-08-06T13:24:31Z Pv21 142817 slika wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10139619_b4 | latd = 46 |latm = 13 |lats = 53.44 |latNS = N | longd = 15 |longm = 38 |longs = 16.83 |longEW = E |najdisi=Rogaška+Slatina |image=Rogaška Slatina 2022.jpg |povrsina=5,4 |prebivalstvo=4971 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=223,6 |postna=3250 |posta=Rogaška Slatina |obcina=Rogaška Slatina |pokrajina=Štajerska (pokrajina) |regija=Savinjska regija }} '''Rogaška Slatina''' ({{Audio|Sl-RogaskaSlatina.oga|izgovorjava}}) je [[mesto]] v Sloveniji z okoli 5000 prebivalci in središče [[Občina Rogaška Slatina|istoimenske občine]], ki leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja ob jugovzhodni meji [[Slovenija|Slovenije]], pod obronki [[Boč (gora)|Boča]]. Skozi kraj potekata cestna povezava med [[Celje]]m in [[Krapina|Krapino]] v [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškem Zagorju]] ter [[železniška proga Grobelno - Rogatec d.m.]]<ref name="krajevni leksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=330}}</ref> Znana je predvsem kot zdraviliško središče, na račun izvirov [[mineralna voda|mineralnih vod]] z zdravilnimi lastnostmi, po katerih je dobila tudi ime.<ref>{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2009 |title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen |location=Ljubljana |publisher=Modrijan in Založba ZRC |pages=379–380}}</ref> Njihova sestava je prvič omenjena v analizi iz 16. stoletja, k njihovi prepoznavnosti pa je v 17. stoletju bistveno prispeval hrvaški ban [[Peter Zrinjski]], ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Obširneje jih izkoriščajo od začetka 19. stoletja, ko so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala mondeno zbirališče [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] elite. [[Zdravilišče Rogaška|Zdraviliška]] poslopja in park so bili urejeni v [[klasicizem|klasicističnem]] slogu.<ref name="krajevni leksikon"/> Župnijska cerkev [[Župnija Rogaška Slatina|župnije Rogaška Slatina]] je posvečena sv. križu, zgrajena je bila med letoma 1864 in 1866 v neoromanskem slogu in poslikana s freskami [[Peter Markovič|Petra Markoviča]].<ref>{{RKD sklic|3080}}</ref> Danes je kraj pomembno zaposlitveno središče zgornjega Posotelja, poleg [[Zdravilišče Rogaška|Zdravilišča Rogaška]] in term znano tudi po steklarski industriji ([[Steklarna Rogaška]]).<ref name="krajevni leksikon"/> Tu je tudi gimnazija. V Rogaški Slatini potekajo različne prireditve in kongresi, znana je bila zlasti po ''(jugoslovanskem) Festivalu šansona'' (deloval v letih 1984 do 1990). Status mesta je Rogaška Slatina dobila leta 2006.<ref>{{navedi revijo |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE6205# |title= Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |journal=Uradni list RS |issue=121/05 |date=30.12.2005}}</ref> Mesto polega jedra obsega še predele (nekdanje vasi) [[Lastina]], [[Ločendol]], [[Temnik]], [[Imence]], medtem ko Mestna krajevna skupnost Rogaška Slatina vključuje še naselja: [[Brestovec]], [[Cerovec pod Bočem]], [[Ceste]], [[Gabrce|Gaberce]], [[Gradiški Dol|Gradiški dol]], [[Irje]], [[Kačji Dol|Kačji dol,]] [[Kamence, Rogaška Slatina|Kamence]], [[Male Rodne]], [[Nimno|Nimno,]] [[Plat, Rogaška Slatina|Plat]], [[Pristavica, Rogaška Slatina|Pristavica]], [[Prnek]], [[Rajnkovec]] in [[Ratanska vas]]. ==Prebivalstvo== {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="13" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije (1971)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1971]], [[Krajevni leksikon Slovenije (1995)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1995]]</ref> |- | [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2002]] |- | 498 || 543 || 561 || 517 || 589 || 967 || 1.081 || 1.420 || 1.583 || 1.995 || 4.286 || 4.904 || 4.801 |- |} == Znane osebnosti, povezane z mestom == * [[Ela Peroci]], pisateljica * [[Nani Poljanec]], ljudski ustvarjalec * [[Josip Stritar]], pisatelj * [[Zvonko Čoh]], ilustrator *[[Avgust Lavrenčič]], slikar *Velimir Mihailo Teodorović (1849-1898), mecen, nezakonski sin srbskega kneza Mihajla [[Obrenovići|Obrenovića]] in 17-letne Slovenke Marije Berghaus *[[France Kidrič]], literarni zgodovinar *[[Boris Kidrič]], politik == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Rogaška Slatina}} * [[Juneževa domačija]] *[[Zdraviliški dom]] == Zunanje povezave == * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Roga%C5%A1ka-Slatina.htm?_ctg_kraji=4407&lng=1 Rogaška Slatina na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] {{Mesta-Slovenija}} {{Rogaška Slatina}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Rogaška Slatina]] [[Kategorija:Zdraviliška naselja]] [[Kategorija:Rogaška Slatina|*]] {{normativna kontrola}} hp4qpmfokl7k0ks366sl57fy2l9dhnk 5728140 5728117 2022-08-06T14:38:38Z A09090091 188929 Redakcija 5728117 uporabnika [[Special:Contributions/Pv21|Pv21]] ([[User talk:Pv21|pogovor]]) razveljavljena -AP sporna slika (FOP), @Pv21 glej Zbirko wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10139619_b4 | latd = 46 |latm = 13 |lats = 53.44 |latNS = N | longd = 15 |longm = 38 |longs = 16.83 |longEW = E |najdisi=Rogaška+Slatina |image=Rogaska Slatina from Jesovski kozolec.JPG |povrsina=5,4 |prebivalstvo=4971 |prebivalstvo_od=2020 |prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=223,6 |postna=3250 |posta=Rogaška Slatina |obcina=Rogaška Slatina |pokrajina=Štajerska (pokrajina) |regija=Savinjska regija }} '''Rogaška Slatina''' ({{Audio|Sl-RogaskaSlatina.oga|izgovorjava}}) je [[mesto]] v Sloveniji z okoli 5000 prebivalci in središče [[Občina Rogaška Slatina|istoimenske občine]], ki leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja ob jugovzhodni meji [[Slovenija|Slovenije]], pod obronki [[Boč (gora)|Boča]]. Skozi kraj potekata cestna povezava med [[Celje]]m in [[Krapina|Krapino]] v [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškem Zagorju]] ter [[železniška proga Grobelno - Rogatec d.m.]]<ref name="krajevni leksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=330}}</ref> Znana je predvsem kot zdraviliško središče, na račun izvirov [[mineralna voda|mineralnih vod]] z zdravilnimi lastnostmi, po katerih je dobila tudi ime.<ref>{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2009 |title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen |location=Ljubljana |publisher=Modrijan in Založba ZRC |pages=379–380}}</ref> Njihova sestava je prvič omenjena v analizi iz 16. stoletja, k njihovi prepoznavnosti pa je v 17. stoletju bistveno prispeval hrvaški ban [[Peter Zrinjski]], ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Obširneje jih izkoriščajo od začetka 19. stoletja, ko so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala mondeno zbirališče [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] elite. [[Zdravilišče Rogaška|Zdraviliška]] poslopja in park so bili urejeni v [[klasicizem|klasicističnem]] slogu.<ref name="krajevni leksikon"/> Župnijska cerkev [[Župnija Rogaška Slatina|župnije Rogaška Slatina]] je posvečena sv. križu, zgrajena je bila med letoma 1864 in 1866 v neoromanskem slogu in poslikana s freskami [[Peter Markovič|Petra Markoviča]].<ref>{{RKD sklic|3080}}</ref> Danes je kraj pomembno zaposlitveno središče zgornjega Posotelja, poleg [[Zdravilišče Rogaška|Zdravilišča Rogaška]] in term znano tudi po steklarski industriji ([[Steklarna Rogaška]]).<ref name="krajevni leksikon"/> Tu je tudi gimnazija. V Rogaški Slatini potekajo različne prireditve in kongresi, znana je bila zlasti po ''(jugoslovanskem) Festivalu šansona'' (deloval v letih 1984 do 1990). Status mesta je Rogaška Slatina dobila leta 2006.<ref>{{navedi revijo |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE6205# |title= Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |journal=Uradni list RS |issue=121/05 |date=30.12.2005}}</ref> Mesto polega jedra obsega še predele (nekdanje vasi) [[Lastina]], [[Ločendol]], [[Temnik]], [[Imence]], medtem ko Mestna krajevna skupnost Rogaška Slatina vključuje še naselja: [[Brestovec]], [[Cerovec pod Bočem]], [[Ceste]], [[Gabrce|Gaberce]], [[Gradiški Dol|Gradiški dol]], [[Irje]], [[Kačji Dol|Kačji dol,]] [[Kamence, Rogaška Slatina|Kamence]], [[Male Rodne]], [[Nimno|Nimno,]] [[Plat, Rogaška Slatina|Plat]], [[Pristavica, Rogaška Slatina|Pristavica]], [[Prnek]], [[Rajnkovec]] in [[Ratanska vas]]. ==Prebivalstvo== {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="13" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije (1971)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1971]], [[Krajevni leksikon Slovenije (1995)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1995]]</ref> |- | [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2002]] |- | 498 || 543 || 561 || 517 || 589 || 967 || 1.081 || 1.420 || 1.583 || 1.995 || 4.286 || 4.904 || 4.801 |- |} == Znane osebnosti, povezane z mestom == * [[Ela Peroci]], pisateljica * [[Nani Poljanec]], ljudski ustvarjalec * [[Josip Stritar]], pisatelj * [[Zvonko Čoh]], ilustrator *[[Avgust Lavrenčič]], slikar *Velimir Mihailo Teodorović (1849-1898), mecen, nezakonski sin srbskega kneza Mihajla [[Obrenovići|Obrenovića]] in 17-letne Slovenke Marije Berghaus *[[France Kidrič]], literarni zgodovinar *[[Boris Kidrič]], politik == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Rogaška Slatina}} * [[Juneževa domačija]] *[[Zdraviliški dom]] == Zunanje povezave == * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Roga%C5%A1ka-Slatina.htm?_ctg_kraji=4407&lng=1 Rogaška Slatina na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] {{Mesta-Slovenija}} {{Rogaška Slatina}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Občine Rogaška Slatina]] [[Kategorija:Zdraviliška naselja]] [[Kategorija:Rogaška Slatina|*]] {{normativna kontrola}} kto9vc04wypbjge2il0nn6j2cqwpbsh 0 137101 5728257 5044154 2022-08-06T18:37:06Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Jelenja jama|entrances=skozi udorno [[vrtača|vrtačo]]|location=[[Zastava, Črnomelj]], [[Bela Krajina]], {{SLO}}|length=216 m|features=[[aluvialni nanosi]], [[sifon]]sko jezero, [[biospeleologija|biospeleološko nahajališče]]}} '''Jelenja jama''' je vodna [[jama]] v plitvem [[kras]]u [[Bela Krajina|Bele Krajine]]. Leži v bližini vasi [[Zastava, Črnomelj|Zastava]] v [[občina Črnomelj|občini Črnomelj]] na vrtačasti uravnavi ob reki Lahinji. Je tipičen objekt plitvega krasa in sodi med najdaljše vodoravne jame v Beli Krajini. Vhod v Jelenjo jamo je udorna [[vrtača]]. Potok je ustvaril pod površjem razgiban podzemski prostor dolg 216 m, po katerem teče v [[meander|meandrih]]. Stene so močno [[erozija|erozijsko]] obdelane, opazni so večji [[prod]]ni in [[glina|glineni]] nanosi. Jama se zaključuje s [[sifon]]skim jezerom. Je tudi [[biospeleologija|biospeleološko]] najdišče. == Glej tudi == *[[Seznam kraških jam v Sloveniji]] == Viri == * Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Jelenja jama), Ljubljana, 1991 == Zunanje povezave == {{Geopedia|L3255_F1796_T118_vF_b4_x519655_y48765_s15}} [[Kategorija:Kraške jame]] [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Črnomelj]] 7jfzhna9bpvjwvzgecjr9v4hg67o0gl 0 138241 5728157 5706704 2022-08-06T15:21:52Z Vrli mako 205858 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni|Don Juan}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Don Juan | Img = Don Juan (glasbena skupina).jpg | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Birth_name = | Alias = | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]] [[narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] | Occupation = | Years_active = 1986–1996 | Label = [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKPL RTVLJ]], [[Mandarina (založba)|Mandarina]], [[Corona (založba)|Corona]] | Associated_acts = | URL = | Current_members = | Past_members = [[Branko Jovanović Vunjak]]<br />[[Damir Jurak]]<br />[[Vili Bertok]]<br />[[Vojko Sfiligoj]]<br />[[Miran Fakin]] | Notable_instruments = }} '''Don Juan''' je bil slovenski ansambel, ki je višek dosegel konec 80–ih. Podobno kot skupine [[Rendez-Vous]], [[Agropop]] in [[Čudežna polja]] je izvajal tako imenovano »govejo« pop glasbo in pri publiki dosegal neverjetne uspehe. Zaradi notranjih nesoglasij je v 90-ih skupino zapustil frontman in avtor večine skladb [[Branko Jovanović – Brendi]] in skupina je po slabem letu delovanja razpadla. Leta 2007 se je skupina po 11 letih premora ponovno zbrala v originalni zasedbi. == Zasedba == [[File:Don Juan-casovnica.jpg|880px|Don Juan časovnica]] ==Diskografija== * Don Juan (1988, ZKP RTV Ljubljana, LD 1594) (5.2.1988) * Uspavanka za ... (1990, Mandarina, M1) * Od Murske do Kopra (1990, ZKP RTV Slovenija, KD 1734) * Največje uspešnice (1993, Mandarina, MCD 1 Mandarina) (kompilacija) * Spet doma (CD, 1995, Corona, CCX 122 Corona) (''brez Branka Jovanovića – Brendija'') * Don Juan za vse čase (3 CD, 2006, Mandarina, CDM 185 Mandarina) (november 2006) (kompilacija) * Brendiju v slovo - pesmi, ki ohranjajo spomin nanj (CD, 2011, Mandarina, CDM 216 Mandarina) (kompilacija) ==Uspešnice== {| class="wikitable" style=text-align:center; ! Leto ! width="200"| Naslov ! Album |- |rowspan="1"|1986 |align="left"|"[[Mandarina (pesem)|Mandarina]]" |align="left"| Naj naj 2 |- |rowspan="1"| |align="left"|"[[Dekleta pa taka]]" |align="left"| |- |rowspan="1"|1986 |align="left"|"[[Pod oknom sem stal]]" |align="left"|Naj naj 2 |- |rowspan="1"| |align="left"|"[[Povej mi Marina]]" |align="left"| |- |rowspan="1"| |align="left"|"[[Gasilci smo]]" |align="left"| |- |rowspan="1"| |align="left"|"[[Najlepše so kelnarce]]" |align="left"| |- |rowspan="1"|1987 |align="left"|"[[Ona sanja Pariz]]" |align="left"| Don Juan |- |rowspan="1"|1989 |align="left"| "[[Rdečo rožo utrgal bom zate]]" |align="left"| |- |rowspan="1"|1993 |align="left"|"[[Rad bi ti rekel nekaj lepega]]" |align="left"| |} == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[EMA]] === * [[EMA 1995|1995]]: ''Naj tvoja volja se zgodi'' <small>(Miran Fakin - Vili Bertok)</small> - 6. mesto <small>(72 točk)</small> * [[EMA 1996|1996]]: ''Ena, dva, tri'' <small>(Miran Fakin - Vili Bertok)</small> - 7. mesto <small>(36 točk)</small> == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] * [[seznam slovenskih kitaristov]] * [[seznam slovenskih tolkalistov]] {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1996|*]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] {{normativna kontrola}} tqixjt8qgh5ojpv1acvqwtarvfhfly3 0 143149 5728244 5695606 2022-08-06T18:12:48Z Nebotigatreba7 197086 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država na Pesmi Evrovizije | Name = Litva | Member station = LRT | National selection event = {{Collapsible list | title = '''Interni izbor''' | 1994 }}{{Collapsible list | title = '''Nacionalni izbor''' | 1999 | 2001–2002 | 2004–2008 | '''Lietuvos Dainų Daina''' | 2009 | '''Eurovizija''' | 2010–2012 | '''"Eurovizijos" dainų konkurso nacionalinė atranka''' | 2013–danes }} | Apps = 16 (11 finalov) | First = [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | Best = 6. mesto: [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | Worst = Zadnje mesto: 1994, [[Pesem Evrovizije 2005|2005 <small>PF</small>]]<br>0 točk: 1994 | Website = | EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=30 | Current = <!-- Year only! eg: 2015 --> }} [[Slika:Linas and Simona - Lithuania 2004.jpg|sličica||desno|200px||[[Linas in Simona]] v Carigradu ([[Pesem Evrovizije 2004|2004]])]] [[Slika:4fun Eurovision 2007.jpg|sličica||desno|200px|[[4Fun]] v Helsinkih ([[Pesem Evrovizije 2007|2007]])]] [[Slika:ImageESC 2008 - Lithuania - Jeronimas Milius, 2nd semifinal.jpg|sličica||desno|200px|[[Jeronimas Milius]] v Beogradu ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]])]] '''[[Litva]]''' je prvič nastopila na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' leta [[1994]], vendar je tedaj zasedla zadnje mesto in ni prejela nobene točke. Nato pet let ni nastopila na evrovizijskem izboru. Ponovno se je vrnila na evrovizijske odre leta [[1999]]. Odtlej ni nastopila le leta [[2000]] in [[2003]], ko je morala pavzirati zaradi slabih rezultatov iz predhodnih let. Najboljša uvrstitev je 6. mesto iz leta [[2006]] s sporno pesmijo ''[[We Are The Winners]]''. Litva je edina od [[Baltske države|baltskih držav]], ki ni še nikoli zmagala na Evroviziji (po [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estoniji]] leta 2001 in [[Latvija na Pesmi Evrovizije|Latviji]] leta 2002), vendar se je od uvedbe polfinalov uspela v finale uvrstiti največkrat od njih. == Litovski predstavniki == {| class="wikitable sortable" ! <small>Leto</small> !! Izvajalec !! Pesem !! Prevod !! <small>Finale</small> !! <small>Točke</small> !! <small>Polfinale</small> !! <small>Točke</small> |-bgcolor="#FE8080" | align="center" | [[Pesem Evrovizije 1994|1994]] | [[Ovidijus Vyšniauskas]] | ''Lopšinė mylimai'' | <small>Uspavanka zaljubljenih</small> | align="center" | 25. | align="center" | 0 | colspan="2" rowspan="4" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999"|<small><div style="text-align: center;"><span style="color:#808080">Ni bilo polfinalov</span></div></small> |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] | Aistė <small>(Smilgevičiūtė)</small> | ''Strazdas'' | <small>Cikovt</small> | align="center" | 20. | align="center" | 13 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] | [[Skamp]] | ''You Got Style'' | <small>Ti imaš stil</small> | align="center" | 13. | align="center" | 35 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2002|2002]] | Aivaras <small>(Stepukonis)</small> | ''Happy You'' | <small>Srečen ti</small> | align="center" | 23. | align="center" | 12 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] | Linas & Simona | ''What's Happened to Your Love'' | <small>Kaj se je zgodilo s tvojo ljubeznijo</small> | colspan="2" rowspan="2" data-sort-value="99999"|<small><div style="text-align: center;"><span style="color:#808080">Brez finala</span></div></small> | align="center" | 16. | align="center" | 26 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] | [[Laura and the Lovers]] | ''Little by Little'' | <small>Malo po malem</small> | align="center" bgcolor="#FE8080"| 25. | align="center" bgcolor="#FE8080"| 17 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2006|2006]] | [[LT United]] | ''We Are the Winners'' | <small>Mi smo zmagovalci</small> | align="center" | 6. | align="center" | 162 | align="center" | 5. | align="center" | 163 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] | [[4Fun]] | ''Love or Leave'' | <small>Ljubi ali odidi</small> | align="center" | 21. | align="center" | 28 | colspan="2" bgcolor="#DCDCDC" data-sort-value="99999"|<small><div style="text-align: center;"><span style="color:#808080">Neposredno v finalu</span></div></small> |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] | [[Jeronimas Milius]] | ''Nomads in the Night'' | <small>Nomada v noči</small> | colspan="2" data-sort-value="99999"|<small><div style="text-align: center;"><span style="color:#808080">Brez finala</span></div></small> | align="center" | 16. | align="center" | 30 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2009|2009]] | [[Sasha Son]] | ''Love'' | <small>Ljubezen</small> | align="center" | 23. | align="center" | 23 | align="center" | 9. | align="center" | 66 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2010|2010]] | [[InCulto]] | ''Eastern European Funk'' | <small>Vzhodnoevropski funk</small> | colspan="2" data-sort-value="99999"|<small><div style="text-align: center;"><span style="color:#808080">Brez finala</span></div></small> | align="center" | 12. | align="center" | 44 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] || [[Evelina Sašenko]]|| ''C'est ma vie'' || <small>To je moje življenje</small> || align="center"|19. || align="center"|63 || align="center"|5. || align="center"|81 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] || [[Donny Montell]]|| ''Love Is Blind'' || <small>Ljubezen je slepa</small> || align="center"|14. || align="center"|70 || align="center" bgcolor="#CC9966"|3. || align="center" bgcolor="#CC9966"|104 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2013|2013]] || [[Andrius Pojavis]]|| ''Something'' || <small>Nekaj</small> || align="center"|22. || align="center"|17 || align="center"|9. || align="center"|53 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] || [[Vilija Matačiūnaitė]]|| ''Attention'' || <small>Pozornost</small> || colspan="2" data-sort-value="99999"|<small><div style="text-align: center;"><span style="color:#808080">Brez finala</span></div></small> || align="center"|11. || align="center"|36 |- | align="center" | [[Pesem Evrovizije 2015|2015]] || [[Monika Linkytė]] & [[Vaidas Baumila]]|| ''This Time'' || <small>Tokrat</small> || align="center"|18. || align="center"|30 || align="center"|7. || align="center"|67 |- |[[Pesem Evrovizije 2016|2016]] |[[Donny Montell]] |''I ve been waiting for this night'' |<small>Čakal sem na to noč</small> |9. |200 |4. |222 |- |[[Pesem Evrovizije 2017|2017]] |[[Fusedmarc]] |''Rain of Revolution'' |<small>Dež revolucija</small> | colspan="2" |Brez finala |17. |42 |- |[[Pesem Evrovizije 2018|2018]] |[[Ieva Zasimauskaite]] |''When we`re old'' |<small>Ko smo stari</small> |12. |181 |9. |119 |- |[[Pesem Evrovizije 2019|2019]] |[[Jurij Veklenko]] |''Run with the Lions'' |<small>Teči z levi</small> | colspan="2" |Brez finala |11. |93 |- |[[Pesem Evrovizije 2020|2020]] |[[The Roop]] |''On fire'' |<small>Gori</small> | colspan="4" |(festival odpovedan) |- |[[Pesem Evrovizije 2010|2021]] |[[The Roop]] |''Discoteque'' |<small>Diskoteka</small> |8. |220 |4. |203 |- |[[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |[[Monika Liu]] |''Sentimentai'' |<small>Čustva</small> |14. |128 |7. |159 |} === Avtorske ekipe === {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem !! Avtor glasbe !! Avtor besedila |- | 1994 || ''Lopšinė mylimai'' || Ovidijus Vyšniauskas || Gintaras Zdebskis |- | 1999 || ''Strazdas'' || Linaš Rimša || Sigitas Geda |- | 2001 || ''You Got Style'' || Viktoras Diawara || Viktoras Diawara, Vilius Alesius, Erica Quinn Jennings |- | 2002 || ''Happy You'' || Aivaras Stepukonis || Aivaras Stepukonis |- | 2004 || ''What's Happened to Your Love?'' || Linas Adomaitis, Michalis Antoniou || Camden-MS |- | 2005 || ''Little by Little'' || Bobby Ljunggren || William 'Billy' Butt |- | 2006 || ''We Are the Winners'' || Andrius Mamontovas, Saulius 'Samas' Urbonavičius || Viktoras Diawara, Andrius Mamontovas |- | 2007 || ''Love or Leave'' || Julija Ritčik || Julija Ritčik |- | 2008 || ''Nomads in the Night'' || Vytautas Diškevičius || Jeronimas Milius |- | 2009 || ''Love'' || Sasha Son || Sasha Son |- | 2010 || ''East European Funk'' || <small>Jurgis Didžiulis, Aurelijus Morlencas, Sergej Makidon, Jievaras Jasinskis, Laurynas Lapė</small> || <small>Jurgis Didžiulis, Aurelijus Morlencas, Sergej Makidon, Jievaras Jasinskis, Laurynas Lapė</small> |- | 2011 || ''C'est ma vie'' || Paulius Zdanavičius || Andrius Kairys |- | 2012 || ''Love Is Blind'' || Brandon Stone || Brandon Stone |- | 2013 || ''Something'' || Andrius Pojavis || Andrius Pojavis |- | 2014 || ''Attention'' || Vilija Matačiūnaitė, Viktoras Vaupšas || Vilija Matačiūnaitė |- | 2015 || ''This Time'' || Vytautas Bikus || [[Monika Liubinaitė]] |} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} [[Kategorija:Litovska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] qbufhqzstl2e1b4r49ca49d4zqkbafa 0 146493 5728313 5696355 2022-08-06T21:13:17Z Hergilei 101341 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Škorec | status = LC | status_ref = <ref>{{IUCN2008|assessors=[[BirdLife International]]|year=2008|id=147656|title=Sturnus vulgaris|downloaded=01.08.2009}}</ref> | image = European Starling 2006.jpg | image_width = 225px | image_caption = Odrasli ''Sturnus vulgaris vulgaris'' (najverjetneje samec) | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | subphylum = [[Vertebrata]] (vretenčarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | ordo = [[Passeriformes]] (pevci) | familia = [[Sturnidae]] (škorci) | genus = ''[[Sturnus]]'' | species= '''''S. vulgaris''''' | binomial = ''Sturnus vulgaris'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]] }} '''Škorec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Sturnus vulgaris''''') je [[pevci|ptica pevka]] iz družine [[škorci|škorcev]] (Sturnidae). Je najbolj razširjena in najuspešnejša vrsta na svetu. Prebivalcem [[Slovenija|Slovenije]] je znan kot ptičja »nadloga«, saj se oktobra in novembra v tisočih premikajo po našem ozemlju, na teh pohodih pa naredijo nemalo škode na sadnem drevju, v vinogradih in oljčnikih. == Telesne značilnosti == Škorec je dolg 20,5-22,5&nbsp;cm z razponom [[perut]]i od 37–42&nbsp;cm in okvirno težo 75-90 g.<ref>[http://www.garden-birds.co.uk/birds/starling.htm British Garden Birds - Starling (Britanske vrtne ptice - Škorec)]. Pridobljeno 2007-08-17. {{ikona en}}</ref> Ima črno [[perje]] z zelenim, modrim in rdečim oz. vijoličnim kovinskim leskom. Pozimi ima bele pike in je barva tako bolj kontrastna, še posebej samičina. Samica je tudi bolj pegasta od samca. Oči so temnorjave barve. [[Kljun]] je oster in spomladi je rumen, pozimi pa črnkast. Peruti so priostrene in trikotne oblike, rep pa je razmeroma kratek. Noge so rdečkastorjave barve. Mladi osebki so bolj rjavi in pod vratom belkasti. == Gnezdenje == [[Slika:Starling eggs.jpeg|left|thumb|Jajca škorca v gnezdu.]] Gnezdi v drevesnih duplih (navadno v opuščenih duplih žoln in detlov), zidnih luknjah ter špranjah, včasih tudi v drugih razpokah, npr. v svetilkah javne razsvetljave in električnih omarah. Ima en ali dva zaroda v času marca do aprila. [[Gnezdo]] je preprosto, zgrajeno iz slame, travnih bilk in vejic ter obdano s [[trave|travo]] in perjem. Vanj znese samica od 3-8 bledo zelenkastih do modrikastih jajc, iz katerih se po 11-15 dneh izvalijo mladiči, ki so gnezdomci in valjenci. Poletijo po 21 dneh. == Življenjski prostor in navade == Škorec je bil s številnimi podvrstami prvotno razširjen v severni [[Afrika|Afriki]] in v večjem delu [[Evropa|Evrope]]. Potem ko so ga zanesli tudi v [[Avstralija|Avstralijo]], na [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]], v južno Afriko in [[Severna Amerika|Severno Ameriko]], je postal njbolj razširjena in najuspešnejša vrsta na svetu. Evropsko populacijo ocenjujejo na 35-50 milijonov gnezditvenih parov, od tega jih je 1.100.000 v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]], 360.000 pa na [[Irska|Irskem]]. V Evropi niso prisotni samo v [[Grčija|Grčiji]], severni [[Italija|Italiji]] in [[Španija|Španiji]].<ref>[http://www.birdguides.com/html/vidlib/species/Sturnus%5Fvulgaris.htm Birdguides - Starling (Ptičji vodniki - Škorec)]. Pridobljeno 2007-08-17. {{ikona en}}</ref> V petdesetih letih prejšnjega stletja je bil škorec dokaj redek gnezdilec na Slovenskem, danes pa ga uvrščamo med zelo pogoste vrste, saj gnezdi po vsej Sloveniji razen v osrčju [[Julijske Alpe|Julijskih]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]]. Ob obali je stalnica, drugod pa je klatež, ki se pojavlja v milejših zimah, ob hudem mrazu pa zopet izgine. Je [[ptica selivka|selivec]], klatež in ponekod tudi stalnež. Škorec je pretežno prebivalec kulturne krajine, kjer mu ustreza pestro bivališče s polji, [[njiva]]mi, [[travnik]]i, [[grm]]išči, [[log]]i, [[sadovnjak]]i in [[vrt]]ovi. Obstaja možnost ponovne ogroženosti.<ref>[http://www.ptice.org/?action=ptica&bird_id=81&level_one=vse_o_pticah&level_two=enciklopedija&level_three=ptica DOPPS]. Pridobljeno 2007-08-17.</ref> [[Slika:Birdsinging03182006.JPG|left|thumb|Samec med petjem.]] Škorčevo petje je mešanica najrazličnejših drdrajočih, pokajočih, škripajočih in žvižgajočih glasov, med katerim navadno krili s perutmi. Je mojster v posnemanju petja drugih ptic, zato nas lahko zavede, še posebno spomladi. V času gnezdenja samec poje na izpostavljenem razgledališču blizu gnezda, kakršen je rob strešnega žleba in ob tem počasi udarja s perutmi; ob petju se mu obenem našopirijo peresa od grlom. Samec brani majhno gnezditveno območje okoli luknje v dreves, velikosti približno 1m², vendar ostanejo družbani, kadar se hranijo v velikih jatah. Živi lahko tudi do 20 let in več. Je zelo družbana ptica, pozimi pa je rad v jatah skupaj s kavkami in vranami. Zunaj gnezditvenega obdobja se vsak večer zbirajo na skupnih prenočevališčih. Jate se zbirajo in krožijo, vsak ptič je občutljiv na gibe drugi ptičev, zato je med njim le malo trkov. Če se eden ali dva ptiča odločita za drugo smer, jim takoj sledi val spremenjenega leta celotne jate. Aktiven je samo podnevi. V letu lahko doseže hitrost do 34&nbsp;km/h. === Prehrana === Škorci se hranijo z zelo različno hrano, tako živalsko kot rastlinsko, v glavnem pa jedo [[žuželke]], [[deževniki|deževnike]], [[ličinke]], [[polži|polže]] in druga majhna bitja. So redni gosti na vrtovih, kjer pobirajo [[kruh]] in odpadke. Mladiči odraščajo izključno ob živalski hrani. Kadar se škorec hrani na trati, preiskuje tla s ponavljajočimi se, hitrimi vbodljaji s kljunom. Ta ima močno [[mišica|mišičje]], ki škorcu omogoča, da kljun odpre pri vsakem vbodljaju v zemljo. Oči obrne naprej, da pogleda na konico kljuna, če je zagrabil kaj užitnega, medtem pa je ves čas pozoren na okolico, da se mu ne bi približal morebitni sovražnik, npr. [[mačka]]. Selivci se pred odhodom dobro najejo [[jagoda|jagod]] in drugega [[sadje|sadja]]. == Podvrste škorca == Obstaja več podvrst škorca, ki se v glavnem razlikujejo po svojem habitatu in spreminjanju barve perja mladičev (Snow et al. 1998): * '''''Sturnus vulgaris vulgaris''''' - kontinentalna Evropa : Poimenska podvrsta. Kovinski lesk perja je zelene barve na glavi, trebuhu in spodnjem zadnjem delu, bakreno vijoličen na vratu in zadnjim delom ter vijoličen ob straneh in na zgornji strani krila. Spodnja stran kril je modro obrobljena. V vzhodnih predelih Evrope je lesk bolj vijolične in manj bakrene barve. * '''''Sturnus vulgaris faroensis''''' - [[Ferski otoki]] * '''''Sturnus vulgaris zetlandicus''''' - [[Šetlandski otoki]] * '''''Sturnus vulgaris granti''''' - [[Azori]] * '''''Sturnus vulgaris poltaratskyi''''' - območje od [[Uralsko gorovje|Urala]] in centralne Sibirije do [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]] in vzhodne [[Mongolija|Mongolije]] * '''''Sturnus vulgaris tauricus''''' - od vzhodnega brega reke Djneper, okoli obale [[Črno morje|Črnega morja]] do zahodnega dela [[Mala Azija|Male Azije]] * '''''Sturnus vulgaris purpurascens''''' - območje od vzhodne [[Turčija|Turčije]] do [[Gruzija|Gruzijskega]] glavnega mesta [[Tbilisi]] in jezera [[Sevan]] * '''''Sturnus vulgaris caucasicus '''''- območje od delte reke [[Volga|Volge]] do vzhodnega [[Kavkaz]]a : Zelen lesk na glavi in zadnjem deli, vijoličen na vratu in trebuhu, na zgornjem delu kril bolj modrikast. * '''''Sturnus vulgaris nobilior''''' - [[Afganistan]], severovzhodni [[Turkmenistan]], [[Uzbekistan]] in vzhodni [[Iran]] * '''''Sturnus vulgaris porphyronotus''''' - zahodni del centralne Azije * '''''Sturnus vulgaris humii''''' - območje od [[Kašmir]]ja do [[Nepal]]a == Opombe == {{opombe}} == Literatura == * {{navedi knjigo |author=Robert Burton |year=2005 |title=Življenje s ptiči |publisher=Kranj : Narava |isbn=961-91407-3-7 |cobiss=217880064 |pages=}} * Snow, D.W. et al. (1998): ''The complete birds of the western Palaearctic on CD-ROM''. Oxford University Press. ISBN 0-19-268579-1 * {{navedi knjigo |author=Iztok Škornik |year=2006 |title=Sto slovenskih ptic|edition=1 |publisher=Ljubljana : Modrijan |isbn=961-241-113-1 |cobiss=228208896 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Tomi Trilar|author2=Al Vrezec |year=2004 |title=Gozdne ptice Slovenije |publisher=Mladinska knjiga, Ljubljana |isbn=86-11-16656-6 |cobiss=128092928 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Sturnus vulgaris|Škorec}} {{Wikislovar|škorec|Škorec}} * [http://www.garden-birds.co.uk/birds/starling.htm Izčrpen opis s statističnimi podatki na British Garden Birds] {{ikona en}} * [http://www.birdguides.com/species/species.asp?sp=164078 Splošen opis na birdguides.com] {{ikona en}} * [http://www.ptice.si/index.php?option=com_wines&func=detail&Itemid=45&id=174 Splošen opis na DOPPS] * [https://archive.is/20121223074818/www.bbc.co.uk/nature/wildfacts/factfiles/254.shtml Splošen opis na BBC z obsežnim slikovnim gradivom] {{ikona en}} * [http://www.rspb.org.uk/wildlife/birdguide/name/s/starling Splošen opis na rspb.org.uk] {{ikona en}} * [http://www.giebing.de/star.htm Izčrpen opis z opisom posameznih podvrst] {{ikona de}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Ptiči Evrope]] [[Kategorija:Ptiči Slovenije]] [[Kategorija:Škorci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Ptice selivke]] hhycnrcwuahcq7gjimabvkjid7pzbpv 0 148084 5728427 5727675 2022-08-07T08:29:43Z Ljuba brank 92351 /* Obdobje Mejdži (1868–1912) */ np wikitext text/x-wiki {{Zgodovina Japonske}} '''Zgodovina Japonske''' raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje [[Japonska|Japonske]] in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes. Prva človeška poselitev na [[Japonsko otočje|japonskem otočju]] sega v prazgodovino. [[Obdobje Džomon]] je imenovano po lončevini z odtisi vrvi, sledilo pa mu je tisočletno postopno priseljevanje [[Ljudstvo Jajoj|ljudstva Jajoj]] iz celinske Azije, ki je s seboj prineslo nove pomembne tehnologije. V tem obdobju je nastal prvi ohranjeni zapis o Japonski v ''[[Knjiga Hanov|Knjigi Hanov]]'' iz prvega stoletja. Japonska kraljestva so se med četrtim in devetim stoletjem postopoma združila pod centralno vlado [[Japonski cesar|cesarja]], katerega dinastija se je obdržala do danes. Leta 794 se je cesarski dvor ustalil v Hej'anu blizu današnjega Kjota, kjer je ostal do 1185. V [[Obdobje Hej'an|Obdobju Hej'an]] je doživela klasična japonska kultura zlato dobo. V versko življenje so sprejeli značilnosti tako [[Šintoizem|šintoističnih]] kot [[Budizem|budističnih]] običajev. V naslednjih stoletjih se je moč cesarja in njegovega dvora prenašala na vojaški sloj samurajev. [[Klan Minamoto]] je ustanovil [[Obdobje Kamakura|''šogunat'' v Kamakuri]], ki je prestal dve invaziji Mongolov. Leta 1333 jih je premagal tekmec za vodenje ''šogunata'', s čimer se je začelo [[obdobje Muromači]]. Moč fevdalnih velikašev [[daimjo]]jev je rasla in Japonska se je razdelila med podpornike različnih kandidatov za ''šoguna''. Obdobje [[Obdobje Sengoku|dolge civilne vojne]] se je končalo z združitvijo pod [[Nobunaga Oda|Nobunagom Odom]] in [[Hidejoši Tojotomi|Hidejošijem Tojotomijem]] v 16. stoletju. Po Hidejošijevi smrti leta 1598 je stopil na oblast skrbnik in regent njegovega sina, [[Tokugawa Ieyasu|Iejasu Tokugava]], ki je ustanovil ''šogunat'' Tokugava v Edu. [[Obdobje Edo]] pomeni dve stoletji in pol trajajočo [[Sakoku|izolacijsko politiko]] in strog razredni sistem. Ameriška vojaška ekspedicija v letih 1853–1854 je Japonsko [[Konvencija v Kanagavi|prisilila v odprtje]] za trgovino in vrnila moč cesarju. V [[Obdobje Mejdži|Obdobju Mejdži]] je nova nacionalna vlada državo preoblikovala v kapitalistično velesilo. Kljub demokratičnim težnjam oblasti pod [[Cesar Tajšo|cesarjem Tajšom]] se je moč vojske večala. V dvajsetih in tridesetih letih je tudi večkrat ignorirala smernice uradne oblasti in organizirala ekspedicije na Korejski polotok, Mandžurijo in preostalo Kitajsko za pridobivanje ozemlja. Japonski [[napad na Pearl Harbor]] decembra 1941 je začel [[Vojna za Tihi ocean|vojno za Tihi ocean]]. Japonci se kljub velikim izgubam in bombardiranjem mest niso hoteli predali. Združene države Amerike so končale vojno z [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|uporabo jedrskega orožja nad mesti Hirošima in Nagasaki]]; Japonski cesar [[Hirohito]] je 15. avgusta 1945 razglasil brezpogojno predajo. Povojna zavezniška okupacija se je končala leta 1952 z novo ustavo, ki je državo preobrazila v ustavno parlamentarno monarhijo. Povojna Japonska je uživala visoko gospodarsko rast in neverjeten tehnološki napredek, ki se je zavrl šele v devetdesetih letih. Leta 2011 je Japonsko prizadel močan potres in cunami, ki je sprožil [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|eno večjih jedrskih nesreč v zgodovini]]. == Pregled == {| class="wikitable sortable" |+ !Trajanje !Era !Obdobje !Podobdobje !Vrsta vladavine |- |30.000–10.000 pr. n. št. | colspan="3" |[[Japonski paleolitik]] | rowspan="3" |neznano |- |10.000–900 pr. n. št. | rowspan="3" |Prazgodovinska Japonska | colspan="2" |[[Obdobje Džomon|Džomon]] |- |900 pr. n. št.–250 | colspan="2" |[[Obdobje Jajoj|Jajoj]] |- |prib. 250–538 | colspan="2" |[[Obdobje Kofun|Kofun]] | rowspan="3" |Cesarska oblast |- |538–710 | rowspan="3" |Klasično obdobje | colspan="2" |[[Obdobje Asuka|Asuka]] |- |710–794 | colspan="2" |[[Obdobje Nara|Nara]] |- |794–1185 | colspan="2" |[[Obdobje Hej'an|Hej'an]] |- |1185–1333 | rowspan="6" |Srednjeveška Japonska | colspan="2" |[[Obdobje Kamakura|Kamakura]] |Šogunat Kamakura |- |1333–1336 | colspan="2" |Obnova Kenmu |Cesarska oblast |- |1336–1392 | rowspan="3" |[[Obdobje Muromači|Muromači]] |Obdobje Nanboku-čo | rowspan="2" |Šogunat Ašikaga |- |1392–1467 | |- |1467–1573 | rowspan="2" |Obdobje Sengoku |Šogunat Ašikaga in ''dajmjoji sengoku'' |- |1573–1603 |Azuči-Momojama |Nobunaga Oda, Hidejoši Tojotomi in Iejasu Tokugava |- |1603–1868 |Zgodnja sodobna Japonska |Edo |Obdobje Tokugava |Šogunat Tokugava |- |1868–1912 | rowspan="3" |Sodobna Japonska |Meidži | rowspan="3" |Predvojno obdobje | rowspan="3" |Cesarska oblast |- |1912–1926 |Tajšo |- |1926–1945 |Šova (predvojno) |- |1945–1952 | rowspan="3" |Povojna Japonska |Šova (povojna okupacija) | rowspan="3" |Povojno obdobje |Vrhovni poveljnik zavezniških zasedbenih sil<br> general [[Douglas MacArthur]] |- |1952–1989 |Šova (po okupaciji) | rowspan="2" |Parlamentarna demokracija |- |1989–2019 |[[Obdobje Heisei|Hejsej]] |- |2019-danes | | [[Obdobje Reiva|Reiva]] | | |- |} ==== Geografsko ozadje ==== Gorato japonsko otočje se razteza 3.000 km od severovzhoda na jugozahod ob vzhodni azijski celinski obali na stičišču štirih tektonskih plošč. Pogosti so vulkanski izbruhi in močni potresi. Erozija strmih pobočij je zaradi hitrih rek razmeroma močna. Prevoz in infrastruktura sta se posledično preselila na obalo. Otočje je podnebno raznoliko z značilnim deževnih obdobjem poleti. Vulkanska prst in dolgo obdobje rasti čez leto v [[Zmerno podnebje|zmernem podnebju]] omogočata ekstenzivno kmetijstvo, ki podpira gosto poselitev. == Japonski paleolitik == {{Glavni članek|Japonski paleolitik}} V času od zadnje ledene dobe (pred 2,58 milijoni let) do danes je bila globalna morska gladina periodično nižja, zato je bilo japonsko otočje preko otoka [[Sahalin]] na severu vsaj občasno kopensko povezano s celinsko Azijo. Tudi Korejska ožina je bila v času zadnjega [[ledeniški maksimum|ledeniškega maksimuma]] pred približno 25.000 leti zelo ozka, kar je omogočilo prihod staroselcev na območje današnje Japonske. Najstarejši dokazi o človeški poselitvi segajo 40.000 let v preteklost, ko je bila Japonska otok. Staroselci so se preživljali z lovom in nabiralništvom. Sekira z izklesanim kamnitim robom se je pojavila pred 32–38.000 leti, kar 25.000 let prej kot na drugih koncih sveta,<ref name="Nuria2014">Sanz, 157–159.</ref> v uporabi je bila tudi enostavna posoda in plovila.<ref name=axe>{{navedi revijo|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1040618211000504|title=MIS3 edge-ground axes and the arrival of the first Homo sapiens in the Japanese archipelago|work=Quaternary International Vol. 248, 70–78|author=Tsutsumi Takashi|date=18.1.2012|accessdate=4.9.2015|doi=10.1016/j.quaint.2011.01.030|volume=248|pages=70–78}}</ref> Uporaba naprednih tehnologij je povezana s toplejšim podnebjem po svetu pred 20–30.000 leti, s katerim naj bi prebivalci japonskega otočja veliko pridobili. Najstarejše [[Fosil|fosile]] v jamah Jamašita in Širaho Saonetabaru so datirali 32.000–27.000 let v preteklost.<ref>{{navedi revijo|last1=Shinoda|first1=Ken-ichi|last2=Adachi|first2=Noboru|title=Ancient DNA Analysis of Palaeolithic Ryukyu Islanders|date=2017|url=http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/n2320/pdf/ch03.pdf|journal=Terra Australis|volume=45|publisher=ANU Press|location=Canberra|pages=51–59|accessdate=6.8.2017}}</ref><ref name="Shuji1999">{{navedi revijo|last=Matsu'ura|first=Shuji|title=A Chronological Review of Pleistocene Human Remains from the Japanese Archipelago|url=http://publications.nichibun.ac.jp/region/d/NSH/series/kosh/1999-03-31/s001/s017/pdf/article.pdf|date=1999|journal=Interdisciplinary Perspectives on the Origins of the Japanese|pages=181–197|accessdate=6.8.2017}}</ref><ref name="Nakagawa2010">{{navedi revijo|last=Nakagawa|first=Ryohei|title=Pleistocene human remains from Shiraho-Saonetabaru Cave on Ishigaki Island, Okinawa, Japan, and their radiocarbon dating|url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/ase/118/3/118_091214/_pdf|date=2010|journal=Anthropological Science|publisher=The Anthropological Society of Nippon|volume=118|issue=3|accessdate=6.8.2017}}</ref> [[Kamena doba|Kamenodobni]] ljudje so prišli na japonsko otočje po kopenskih mostovih iz jugovzhodne Azije, vzhodne Azije, Sibirije, verjetno pa tudi Kamčatke. Japonski rod se je oblikoval iz prvotnih kamenodobnih priseljencev, ljudstva Džomon in kasnejših priseljencev Jajoj iz južne Kitajske. ==Prazgodovinska Japonska == Obdobje traja od približno 10. tisočletja pr. n. št. pa do sredine 6. stoletja, ko je bila večina Japonske združena pod oblastjo v enem kraljestvu. === Obdobje Džomon === {{Glavni članek|Obdobje Džomon}} [[Slika:Dogu_Miyagi_1000_BCE_400_BCE.jpg|sličica|356x356_pik|''Dogu'' lončevina, Mijagi, 1000-400 pr. n. št.]] V Obdobju Džomon (縄文時代 »''Džomon džidaj''«) je japonsko otočje naseljevalo ljudstvo Džomon, sprva okoli 20.000 ljudi, okoli 8.000 pr. n. št. pa je gostota prebivalstva dosegla celo eno višjih ravni od katerekoli podobne nabiralniške kulture, zato je prišlo tudi do ekspanzije nazaj na območje vzhodne Azije in vzdolž pacifiške obale proti Ameriki, kar potrjujejo genetske preiskave. Današnji Japonci imajo manj kot 20 % genoma ljudstva Džomon. Ime ljudstva pomeni vzorec vrvi, saj so bili glineni izdelki pogosto okrašeni z odtisi vrvi v vlažni glini.<ref>Kidder, 59.</ref><ref>{{navedi revijo | last1 = Kuzmin | first1 = Y.V. | year = 2006 | title = Chronology of the Earliest Pottery in East Asia: Progress and Pitfalls | url = | journal = Antiquity | volume = 80 | issue = | pages = 362–371 | doi=10.1017/s0003598x00093686}}</ref> Značilnost te kulture ob njenih začetkih je bila lončevina, slabo žgana in slabe kakovosti, metode izdelave pa so izvirale iz celinske Azije. V času te kulture se je Japonska ločila od celine, zato se je osamljena kultura počasi samostojno razvijala. Pogoste arheološke najdbe so ostanki orodja, nakita iz kosti, kamna, školjk in živalskih rogov,<ref name=BMA>{{navedi knjigo|last=[[Birmingham Museum of Art]]|title=Birmingham Museum of Art : Guide to the Collection|year=2010|publisher=Birmingham Museum of Art|location=[Birmingham, Ala]|isbn=978-1-904832-77-5|page=40|url=http://artsbma.org}}</ref><ref name="imamura">Imamura, K. (1996) ''Prehistoric Japan: New Perspectives on Insular East Asia''. Honolulu: University of Hawai{{okina}}i Press</ref><ref name="mizoguchi">{{navedi knjigo|last=Mizoguchi|first=Koji|title=An Archaeological History of Japan, 30,000 B.C. to A.D. 700|url=https://books.google.com/books?id=rXa_ngEACAAJ|year=2002|publisher=University of Pennsylvania Press, Incorporated|isbn=978-0-8122-3651-4}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://sitereports.nabunken.go.jp/7905|title=縄文人の一生|last=長野県立歴史館|first=|date=1996-07-01|website=Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan|publisher=|access-date=2016-09-02}}</ref> figure, plovila, lakirani izdelki in podobno. Šele zelo pozno so začeli z [[poljedelstvo]]m ter [[živinoreja|živinorejo]], zato jih pogosto primerjajo s predkolumbijskimi kulturami Severne Amerike, posebej pa še [[Kultura Valdivia|kulturo Valdivia]] v današnjem [[Ekvador|Ekvadorju]], kjer se je kulturna slika razvijala znotraj konteksta [[Lov|lova]] (ribe - losos v toku [[Ojašio]], školjke, srnjad, merjasec, sladkovodne ribe) in [[Nabiralništvo|nabiralništva]] (plodovi hrasta, bukve, kostanja, divjega kostanja, gomolj jama), redko kmetijstva. Zgodnje kmetijstvo je zaobjemalo gojenje dreves za pridobivanje laka in oreškov, gojenje [[Soja|soje]], [[Navadna konoplja|konoplje]], buč, [[Perilla|perille]] in fižola [[azuki]]. Pred 6500 leti se pojavi udomačena vrsta breskve. Največje obilje hrane in posledično najvišja koncentracija prebivalcev je bila na severnem [[Honšu|Honšuju]]. Od 4.000-1.500 pr. n. št. je prišlo do povečanja števila prebivalstva, podnebje je postalo bolj vlažno. Lončarske izdelke so pogosteje okraševali, pojavi se slog ''[[Dogu keramika|dogu]]'' (土偶 »glinene figure«), pogosti so izdelki iz lakiranega lesa. Poveča se kompleksnost zasnove zemljanke. Po tem obdobju se je prebivalstvo skrčilo, predvsem zaradi podnebne ohladitve, arheoloških najdb je manj. === Obdobje Jajoj (900 pr. n. št.–250) === [[Slika:Toro3.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Rekonstrukcija bivališča iz obdobja Jajoj, Šizuoka]] Obdobje Jajoj (弥生時代 »''Jajoj džidaj''«'','' po soseski v Tokiju, kjer so bili odkriti prvi ostanki tega obdobja) se je začelo okoli 900 pr. n. št., ko se je preko korejskega polotoka na Japonsko doseljevalo ljudstvo Jajoj z južne Kitajske (letno 350–3.000 ljudi<ref>Maher, 40.</ref>), čeprav podatek ni zanesljiv zaradi politične nestabilnosti na Kitajskem v tem času. Tehnološke inovacije so se po Japonski širile s severa [[Kjušu|Kjušuja]].<ref name="SchirokauerBrown2012">Schirokauer et al., 133–143.</ref> S sabo so prinesli korejski tip naselbin, vlažno vzgajanje riža, metalurško obdelavo brona in železa, nove sloge lončarstva, kot je ''[[Mumun lončarstvo|Mumun]],'' proizvodnjo svile, steklarstvo, obdelavo lesa, več je kmetijstva - udomačili so [[Domači konj|konja]] in [[Domače govedo|govedo]].<ref name="Imamura1996">Imamura, 168–170.</ref><ref>Kaner, 462.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.glassart.org/1998BriefHistoryOfJapaneseGlass.html|title=A Brief History of Japanese Glass |work=Glass Art Society|author=Yoshio Tsuchiya|year=1998|accessdate=1.9.2015}}</ref><ref name="SchirokauerBrown2012"/> Sodobni Japonci so bolj sorodni ljudstvu Jajoj kot Džomon, najbolj na jugozahodu Japonske, kar nakazuje na množično priseljevanje, ki je se je zlilo s populacijo ljudstva Džomon oz. jo izpodrinilo. Ljudstvo [[Ainu]] na severu je genetsko bližje ljudstvu Džomon.<ref name="henshall 11–12">Henshall, 11–12.</ref> Na koncu obdobja Jajoj je na Japonskem otočju živelo 1,5-4,5 milijona ljudi.<ref>Farris, 3.</ref> Zdravstveno stanje ljudi v Obdobju Jajoj je bilo boljše, pojavila se je tehnologija shranjevanja živil. Družba se je razslojila (ločeni grobovi, pojava tetovaž), pojavil se je vojaški sloj, nastale so utrdbe. Pomembno arheološko najdišče iz tega obdobja je [[Jošinogari (arheološko najdišče)|Jošinogari]].<ref>Song-Nai Rhee et al., "Korean Contributions to Agriculture, Technology, and State Formation in Japan", ''Asian Perspectives'', Fall 2007, 431.</ref> V Obdobju Jajoj se je Japonska razdelila na več kraljestev. [[Knjiga Hanov|''Knjiga Hanov'']], končana okoli leta 82, prva omenja Japonsko (''Wa''), ki naj bi bila razdeljena na 100 kraljestev. Kasnejše kitajsko delo [[Zapisi treh kraljestev|''Zapisi treh kraljestev'']], napisano leta 240, omenja samo eno kraljestvo [[Jamataj]], ki ga vodi monarhinja [[Himiko]], točnost nahajališča in upodobitve pa sta vprašljiva.<ref>Henshall, 14–15.</ref> === Obdobje Kofun (250–538) === [[Slika:KofunCuirass.jpg|thumb|Čelada iz obdobja Kofun ([[200]]-[[532]])]] [[Slika:NintokuTomb Aerial photograph 2007.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Kofun Dajsenrjo, Osaka]] V obdobju Kofun (古墳時代 »''Kofun džidaj''«, dobesedno »obdobje starodavnih pokopnih gomil«) se je Japonska sčasoma združila v enotno državo, to je prvo dokumentirano obdobje japonske zgodovine. Moč oblastnikov se kaže v gradnji ogromnih pogrebnih zemeljskih gomil (tumulusi ali ''kofun''),<ref name="kofun">Henshall, 15–16.</ref> kakršna je [[Dejsenrjo Kofun]] v Osaki, dolga 486 metrov, oblikovana kot ključavnica. Gomilo so gradili 15 let.<ref>Totman, 102.</ref> Napolnjena je bila z lončenimi figurami konj in bojevnikov v slogu ''[[haniva]]''. Šintoistično verovanje je prevladovalo, budistični vplivi so Japonsko dosegli v 6. stoletju. Središče poenotene države je bilo v [[Jamato|Jamatu]] v regiji [[Kinaj]] na osrednjem Japonskem. Vladarska linija Jamato še vedno velja za najdlje vladajočo dinastijo na svetu. Ekspanzija po japonskem otočju je potekala s silo, še pogosteje pa z dogovori z vladarji obrobnih kraljestev<ref>Henshall, 16, 22.</ref>. Pomembnim klanom, ki so se na tak način pridružili Jamatu, pravimo ''[[udži]]''.<ref name="Conrad"/> Kitajski zapiski omenjajo pet zaporednih uspešnih vladarjev iz dinastije Jamato ([[Pet kraljev Wa|Pet kraljev ''Wa'']]). Obrtniki ter šolniki s Kitajske in iz [[Tri kraljestva Koreje|Treh korejskih kraljestev]] (t.i. ''torajdžin'') so bili zelo spoštovani, saj so prinašali znanje in administrativne veščine s celine. Na Japonskem so začeli uporabljati kitajske pismenke, cenjen je bil celinski literarni slog. Trgovinski in diplomatski stiki s celino so bili močni.<ref name="Conrad">Totman, 103–104.</ref> == Klasično obdobje (538–1185) == === Obdobje Asuka (538–710) === Obdobje Asuka (飛鳥時代 »''Asuka džidaj''«, po prestolnici Asuki, današnja [[prefektura Nara]]) se je pričelo s predstavitvijo budizma na Japonsko leta 583 iz korejskega kraljestva Baekje,<ref name="kodansha">''Kodansha Encyclopedia of Japan Volume One'' (New York: Kodansha, 1983), 104–106.</ref> čeprav je datum morda umetno nastavljen. Od takrat sta domorodni [[šintoizem]] in [[budizem]] soobstajala in se tudi pogosto mešata v ''[[šinbucu-šugo]]''.<ref>Perez, 16, 18.</ref> Pojavu budizma je sledila preureditev celotne države, ko je državo skoraj 70 let od leta 587 (po zmagi nad šintoističnima klanoma [[Klan Mononobe|Mononobe]] in [[Klan Nakatomi|Nakatomi]]) iz ozadja vodil budistični [[klan Soga]].<ref>Totman, 106.</ref> Pomemben lik pri sprejemanju sprememb je bil [[princ Šotoku]] (regent do leta 622). Naročil je [[Sedemnajstčlenska ustava|sedemnajstčlensko ustavo]], kodeks po vzoru konfucianističnega prava. Upravo je reformiral s [[Sistem dvanajstih rangov|sistemom dvanajstih rangov]],<ref>Henshall, 18–19.</ref> ki je temeljil na konfucianističnih načelih, nadomestil je dotedanje dedno nasledstvo. Leta 603 je uvedel [[japonski koledar]]. Postaviti je dal številne templje, samostane in svetišča, med najbolj znanimi je svetišče [[Horjudži]], ustanovljeno leta 607. Istega leta je v pismo na Kitajsko vključil: »vladar dežele, kjer Sonce vzhaja, pošilja to sporočilo vladarju, kjer Sonce zahaja«, kar je bil rahla žaljivka, saj naj bi Kitajska dobila veneče sonce,<ref>Weston, 127.</ref> gre pa tudi za eno prvih uporab pismenk 日本 (''Nihon'', izvor sonca) za imenovanje japonske države. Uradno sta se uveljavili leta 670.<ref>Song-Nai Rhee et al., "Korean Contributions to Agriculture, Technology, and State Formation in Japan", ''Asian Perspectives'', Fall 2007, 445.</ref> [[Slika:Prince Shotoku.jpg|levo|sličica|264x264_pik|Princ Šotoku s sinovoma]]Leta 645 sta princ [[Cesar Tendži|Naka no Oe]], sin princa Šotokuja, in [[Fudživara no Kamatari]], ustanovitelj [[Klan Fudživara|klana Fudživara]],<ref name="ritsuryo">Totman, 107–108.</ref> v udaru, imenovanem [[incident išši]], z oblasti sklatila klan Soga. Njuna vlada je uveljavila t. i. [[reforme Tajka]],<ref name="ritsuryo"/> ki so med drugim nacionalizirale vso japonsko zemljo za enakopravno razdelitvijo med kmetovalce, naročila sta popis domov za nov sistem obdavčenja.<ref>Sansom, 57.</ref> [[Džišinska vojna]] za prestol leta 672 med [[Princ Oama|princem Oamom]] in [[Princ Otomo|princem Otomom]] je spodbudila nove upravne reforme pod [[Kodeks Tajho|kodeksom Tajho]]. Centralna vlada in lokalne vlade so bile natančneje strukturirane. Nastali sistem (''[[ricurjo]]''), ki se je razvijal že od reform Tajka po vzoru kitajske centralizirane vlade, je veljal pol tisočletja,<ref name="ritsuryo"/> === Obdobje Nara (710–794) === Obdobje Nara (奈良時代 »''Nara džidaj''«, po sedanjem mestu Nara, kjer se je nahajala prestolnica) imenujemo tudi zlati vek Japonske. Dvor pri Nari je bil zgrajen po vzoru kitajskega mesta [[Čangan]] (prestolnica dinastije Tang). Pred osmim stoletjem se je po cesarjevi smrti prestolnica navadno preselila v rojstni kraj novega cesarja, saj naj bi bil kraj, kjer je cesar umrl, zaklet, povečanje števila uradnikov v vladi pa je zahtevalo takšno ustalitev. Dvor, imenovan ''[[Hejdžokjo]]'', je obratoval do leta 784, ko se je preselil v [[Nagaoka|Nagaoko]]. Japonska postane centralizirana uradniška država. V obdobju sta nastali najstarejši ohranjeni japonski pisani deli ''[[Kodžiki]]'' in ''[[Nihon Šoki]]''.<ref>Henshall, 24.</ref> Vsebujeta [[Šintoistični mit stvarjenja|mit stvarjenja]] in nastanek cesarske dedne linije iz božanskega.<ref>Henshall, 56.</ref> Proti koncu osmega stoletja nastane tudi ena lepših zbirk japonske poezije ''[[Man'jošu]],'' v kateri se avtorji umaknejo od kitajskega sloga.<ref name="manyoshu">Keene 1999: 85, 89.</ref> Večina ljudi je živela na podeželju, ukvarjali so se s kmetijstvom, častili so božanstva narave ''kami'' in duhove prednikov. Japonsko je v Obdobju Nara pretreslo veliko katastrof; epidemija [[Črne koze|črnih koz]] je pobila četrtino prebivalstva, veliko je bilo požarov, poplav in lakote.<ref>Totman, 140–142.</ref> Cesar Šomu (vladal 724-749) je nesreče pripisoval pomanjkanju nabožnosti, zato je povečal vladno podporo budizmu, zgraditi je dal [[svetišče Todaj-dži]].<ref>Henshall, 26.</ref> Upad prebivalstva se je nadaljeval v Obdobje Hej'an.<ref>Farris, 59.</ref> === Obdobje Hej'an (794–1185) === [[Slika:西寺復元模型.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Miniaturni model dvora Hej'an-kjo]] Obdobje Hej'an (平安時代 »''Hej'an džidaj''«, dobesedno obdobje spokojnosti in miru) se je začelo z ustalitvijo cesarskega dvoja pri Kjotu in končalo z zmago in prevzemom oblasti [[Klan Minamoto|klana Minamoto]] leta 1185, kar je popeljalo Japonsko v srednji vek. Leta 784 je [[cesar Kanmu]] dvor zaradi boljše preskrbe z vodo bežno preselil v ''[[Nagaoka-kjo]]'', zaradi mnogih nesrečnih dogajanj v mestu pa kmalu spet leta 794 v [[Hej'an-kjo|''Hej'an-kjo'']] v bližini Kjota, kjer se je prestolnica obdržala do leta 1868,<ref>Sansom, 99.</ref> ko so jo (neuradno) prestavili v Tokio. Politična moč se je na začetku obdobja hitro premikala h [[Klan Fudživara|klanu Fudživara]], kar so dosegli s spretnimi porokami v cesarsko družino; iz klana Fudživara so izhajale matere mnogih cesarjev.<ref name="fujiwara">Henshall, 29–30.</ref> Leta 858 se je [[Fudživara no Jošifusa]] razglasil za ''[[Seššo|seššoja]]'' - regenta mladoletnemu cesarju, njegov sin, [[Fudživara no Motocune]], pa je ustanovil pisarno ''[[kanpaku]]'', ki je lahko vladala v imenu vsakega cesarja. [[Fudživara no Mičigana]], vešč državnik, ki je leta 996 postal ''kanpaku'', je štiri lastne hčerke poročil z japonskimi cesarji.<ref name="Heian">Totman, 149–151.</ref><ref name="fujiwara"/> Klan Fudživara se je držal moči do leta 1086, ko je [[cesar Širakava]] odstopil prestol sinu, [[Cesar Horikava|cesarju Horikavu]], a še vedno vihtel politično moč iz ozadja. Tej praksi pravimo tudi ''[[insej]]'' ali samostanska uprava/vlada,<ref name=insei>Keene 1999 : 306.</ref> ki jo vodi upokojeni cesar.<ref>Totman, 151–152.</ref> Njen namen je bil spodkopavanje moči klana Fudživara vse do vzpona [[Šogunat Kamakura|šogunata Kamakura]] leta 1192. Tekom Obdobja Hej'an se je zaradi notranjih političnih iger in večjega zanimanja dvorjanov za umetnost kot upravljanje moč cesarskega dvora zmanjševala. Zadeve izven prestolnice so večinoma zanemarjali,<ref name="fujiwara"/> kar so izkoriščali lokali plemiči in verski redovi za kopičenje zemlje (v 11. stoletju so imeli več zemlje kot centralna vlada).<ref name="Heian"/> Prihodki dvora so se manjšali, zato je bilo vzdrževanje narodne vojske težje. Lastniki zemlje so z davčnimi prihodki vse lažje organizirali lastne samurajske vojske.<ref>Perez, 25–26.</ref> Največja med njimi,<ref>Henshall, 31.</ref> [[Klan Tajra|klana Tajra]] in [[Klan Minamoto|Minamoto]], je centralna vlada redno zaposlovala za zatiranje uporov in piratstva.<ref>Totman, 153.</ref> Leta 1156 je prišlo do spora med dvema potencialnima naslednikoma za prestol, [[Cesar Go-Širakava|cesarjem Go-Širakavo]] in [[Cesar Sotoku|cesarjem Sotokujem]]. Vsak je zaposlil vojsko enega od dveh velikih klanov, kar je sprožilo tri desetletja trajajoč spor, ki se je končal leta 1185 z zmago klana Minamoto v [[Genpejska vojna|Genpejski vojni]].<ref>Henshall, 33–34.</ref>[[Slika:Byodo-in Uji03bs2640.jpg|sličica|280x280px|Tempelj Bjodo-in, prefektura Kjoto]] Prebivalstvo se je proti koncu Obdobja Hej'an po več stoletjih stabiliziralo, pojavil pa se je obsežni razred sužnjev, sestavljen iz velikega števila revnih kmetov, dolžnikov in zločincev, prodanih v okove.<ref>Farris, 87.</ref> Cesarski dvor je postal središče visoke umetnosti in kulture.<ref>Henshall, 28.</ref> Diplomatske misije na Kitajsko k [[Dinastija Tang|dinastiji Tang]],<ref>Meyer, Milton W., page 44.</ref> ki so se začele leta 630, so v devetem stoletju večinoma zamrle zaradi notranjepolitičnih sporov na Kitajskem,<ref>Henshall, 30.</ref> kar je botrovalo nastanku bolj tipično japonskih oblik umetnosti in poezije. Največji dosežki literature iz obdobja sta zbirki poezije ''[[Kokinšu]]'' in ''[[Dnevnik Tosa]]'' [[Ki no Curajuki|Ki no Curajukija]], zbornik ''[[Povesti izpod blazine]]'' [[Sej Šonagona]] ter ''[[Princ in dvorne gospe]]'' romanopiske [[Murasaki Šikibu|Šikibu Murasaki]].<ref>Totman, 186–187.</ref><ref name="genji">Keene 1999: 477–478.</ref> Poleg mesta Hej'an-kjo je večji arhitekturni dosežek dobe tudi tempelj ''[[Bjodo-in]],''<ref>Totman, 183.</ref> dokončan leta 1053. V pisanju so se pojavili silabariji ''[[Kana (pisava)|kana]]''. == Srednjeveška Japonska (1185–1603) == === Obdobje Kamakura (1185–1333) === Obdobje Kamakura (鎌倉時代 »''Kamakura džidaj''« po mestu, kjer se je nahajal ''šogunat'') pomeni v japonski zgodovini čas vladavine ''šogunata'' klana Minamoto, ki se konča leta 1333 z uničenjem ''šogunata'' in vzpostavitvijo cesarske oblasti pod [[Cesar Go-Daigo|cesarjem Go-Dajgom]]. Po prevzemu moči je [[Minamoto no Joritomo]] vladal s cesarskim dvorom v Kjotu, čeprav je ustavil svojo vlado v [[Kamakura|Kamakuri]] na vzhodu Japonske blizu današnjega Tokia. Leta 1192 ga je cesar razglasil za ''sej'i tai'šoguna'', velikega osvajalca barbarov, skrajšano v ''[[šogun]]'' (将軍), kar je vse do leta 1868 nato pomenilo vojaškega diktatorja na Japonskem.<ref>Perkins, 20.</ref><ref>Henshall, 34–35.</ref><ref>Weston, 139.</ref> Cesarski dvor in ''šogunat'' sta se medsebojno legitimirala, moč starejših inštitucij je bila zmanjšana. Oblast, ki jo je ustvaril, je bila decentralizirana in fevdalna, izmed svojih vazalov ''[[Gokenin|gokeninov]]'' je izbiral upravnike provinc pod nazivi ''[[šugo]]'' ali ''[[džito]].<ref>Henshall, 35–36.</ref> Šogunat'' jim je dovolil lastne vojske in samoupravo na področju prava.<ref>Perez, 28–29.</ref> Po smrti Minamoto no Joritoma leta 1199 se je urad ''šoguna'' oslabil. Iz ozadja ga je začela voditi [[Tokimasa Hodžo|Masako Hodžo]], leta 1203 je postal njen oče [[Tokimasa Hodžo]] regent Joritomovemu sinu. ''Šoguni'' Minamoto so postali lutke regentom iz [[Klan Hodžo|klana Hodžo]].<ref name="minamoto">Weston, 137–138.</ref> Leta 1221 je upokojeni [[cesar Go-Toba]] zanetil [[Džokjujska vojna|Džokjujsko vojno]], da bi vrnil moč cesarskem dvoru. Spodleteli poskus se je končal z njegovim izgonom in utrditvijo moči ''šogunata''.<ref name=jokyu>Keene 1999 : 672, 831.<!-- Most of this information appears on both pages. "restore political power" isn't directly backed up, but 831 says "overthrow the Hojo regents". ~Hijiri88, October 2015. --></ref><ref>Totman, 156.</ref> [[Slika:Mōko Shūrai Ekotoba.jpg|sličica|400x400_pik|Samuraj se bojuje proti mongolskim vojakom]] V letih 1274 in 1281 je mongolski vladar [[Kublajkan]] sprožil [[Mongolski invaziji na Japonsko|dve invaziji na Japonsko]].<ref>Sansom, 441–442.</ref> Samurajske vojske, mobilizirane iz celotne Japonske, so bile slabše oborožene in manj številne, a so obakrat uspešno branile Kjušu, dokler nista tajfuna, imenovana ''kamikaze'' (神風 dobesedno božji veter), uničila mongolsko floto. Obramba je tako izčrpala finance ''šogunata'', da ni mogel povrniti vazalom za sodelovanje, kar je skrhalo odnose s samurajskim/vojaškim slojem.<ref>Henshall, 39–40.</ref> Do konca ''šogunata'' je prišlo, ko je leta 1333 [[cesar Go-Dajgo]] sprožil upor proti ''šogunatu''. General [[Takaudži Ašikaga]], ki naj bi upor zatrl, se je pridružil silam cesarja in končal ''šogunat'' Kamakura.<ref>Henshall, 40–41.</ref> Japonska je kljub pretresom od okoli leta 1250 doživljala blaginjo in rast, na ruralnih območjih se je povečala uporaba železnega orodja, gnojil, naprednih [[Namakanje|namakalnih]] tehnik in [[Kolobarjenje|kolobarjenja]]. Povečala se je produktivnost in vasi so rasle.<ref>Farris, 144–145.</ref> Manj je bilo lakote in epidemij, zato so tudi mesta rasla in cvetela. Budizem, ki je bil do tedaj religija višjih slojev, so pomembni menihi, kot sta [[Honen]] in [[Ničiren]], približali ljudem. [[Zen budizem]] je postal priljubljen med samuraji.<ref>Perez, 32–33.</ref> ===Literarni napredki v poznem Hej'anu in Obdobju Kamakura=== Poezija Vaka je cvetela. Aristokrat Fudživara no Šunzej je bil njen glavni ustvarjalec,<ref name="keene 321">Keene 1999 : 321.</ref> saj je na zahtevo cesarja Go-Širakava Senzaj Vakašu zbral sedmo čokusenšu cesarsko zbirko.<ref name="keene 320">Keene 1999 : 320.</ref> Antologija je bila naročena leta 1183, dokončana pa šele pet let kasneje, saj je želel avtor vključiti poezijo poraženega klana Tajra, da bi pomiril njihovo maščevanje.<ref name="keene 321 322">Keene 1999 : 321–322.</ref> Vsebovala je tudi pesmi 33 pesnic, kar je največ izmed katerekoli zbirke iz obdobja. Šunzejev sin Fudživara no Tejka je postal še pomembnejši, saj je njegov okus za poetično umetnost oblikoval nazore vse do dvajsetega stoletja. Skoraj vse, kar vemo o poetičnem ustvarjanju iz časa njegovega življenja, so stvari, ki so se mu osebno zdele vredne ohranitve.<ref name="keene 673 674">Keene 1999 : 673–674.</ref> Sodeloval je pri ustvarjanju osme cesarske zbirke ''Šin kokin vakašu''<ref name="keene 657">Keene 1999 : 657.</ref> in je skupaj s Sajgjojem in cesarjem Go-Tobom med najboljšimi pesniki v zbirki.<ref name="keene 643">Keene 1999 : 643.</ref> Več stoletij kasneje ga je [[Matsuo Bashō|Macuo Bašo]] izbral za predstavnika poezije vaka.<ref name="keene 681">Keene 1999 : 681.</ref> Tretji šogun Minamoto no Sanetomo je prvi vidni pesnik Obdobja Kamakura,<ref name="keene 700">Keene 1999 : 700.</ref> saj je ustvarjal pod mentorstvom Tejka.<ref name="keene 700 701">Keene 1999 : 700–701.</ref> Svečeniki Zen budizma so ustvarjali poezijo Kanši v kitajščini. Šotecu je vidnejši pesnik v stilu vaka, po njem pa se je kompozicija izgubila do sodobnih časov. V Obdobju Kamakura se je populariziral žanr vojaške pripovedke dunki monogatari. ''Povest o Hejkeju'' vidijo mnogi kot japonski narodni ep, nekateri so mu dali celo naziv unikatnega in nesmrtna japonskega [[ep]]a.<ref name="heike rep">Keene 1999 : 637; Keene 1998 : 415.</ref> === Obnova Kenmu (1333–1336) === [[Slika:Go-Daigo.jpg|sličica|503x503_pik|Cesar Go-Dajgo]] Obnovo Kenmu (建武の新政 »''Kenmu no šinsej''«) je sprožil cesar Go-Dajgo za vrnitev politične moči cesarski hiši in obnovitev civilne vlade po skoraj stoletju in pol vojaške vladavine. Cesar je želel obnoviti družben in političen sistem obdobja Hej'an, kar ni bilo po godu samurajskim klanom. Takaudži Ašikaga je želel zaščititi cesarja pred izbruhom novih uporov. Ko je želel Tokujuki Hodžo leta 1335 obnoviti ''šogunat'' Kamakura, ga je Takaudži Ašikaga zatrl in si sam prisvojil Kamakuro. Nadel si je naziv ''sej'i tai-šogun'', a ga cesar ni podprl. Poslal je druge generale za prisvojitev Kamakure. Takaudži Ašikaga je julija 1336 po odločilni [[Bitka pri Minatogavi|bitki pri Minatogavi]] osvojil Kjoto.<ref>Henshall, 41.</ref> === Obdobje Muromači (1336–1568) === Obdobje Muromači (室町時代 »''Muromači džidaj''«, po okrožju Kjota, znano tudi kot '''obdobje Ašikaga''') je obdobje japonske zgodovine, ko je državi vladal ''šogunat'' Ašikaga. ==== Obobje Nanboku-čo (1336–1392) ==== Takaudži Ašikaga je po osvojitvi Kjota na prestol imenoval [[Cesar Komjo|cesarja Komjoja]], člana cesarske družine, ki ga je bil voljan imenovati za ''šoguna''. Cesar Go-Dajgo je prebegnil v Jošino, mesto južno od Kjota, od koder je vodil rivalsko vlado.<ref name="muromachi">Henshall, 43–44.</ref> Obdobje Nanboku-čo (南北朝時代 »''Nanboku-čo džidaj''«, Obdobje severnega in južnega dvora) zaznamuje petdesetletno rivalstvo med severno in južno vejo cesarske rodbine.<ref name="muromachi"/> ''Šogunat'' je bil decentraliziran po vzoru obdobja Kamakura, kjer se je lokalna moč dodelila fevdalnim velikašem - ''[[Daimjo|daimjojem]]'',<ref>Perez, 37.</ref> ki so postajali vse bolj samovoljni in ''šoguna'' pogosto niso upoštevali. Pomembnejši ''šogun'' [[Jošimicu Ašikaga]] je leta 1392 izpogajal premirje, ki je združilo oba dvora in končalo državljansko vojno. Moč ''šogunata'' pa je vseeno slabela.<ref name="muromachi"/> [[Slika:Ashikaga Takauji.JPG|sličica|220x220_pik|Takaudži Ašikaga]] ==== Obdobje Sengoku (prib. 1467–prib. 1603) ==== Proti koncu zadnjega stoletja vladavine Ašikag je japonska zašla v novo, nasilnejšo državljansko vojno, ki se je začela z [[Oninska vojna|Oninsko vojno]] leta 1467, končala pa šele z ustalitvijo vladarske moči pri Tokugavah v Obdobju Edo. Oninska vojna naj bi določila naslednika ''šoguna. [[Daimjo]]ji'' so se borili za svojega izbranega vodjo, zaradi bojevanja pa celo požgali Kjoto. Ko je bilo nasledstvo leta 1477 dogovorjeno, je bila ''šogunova'' moč v primerjavi s fevdalnimi velikaši zanemarljiva, Japonska pa je bila razdeljena na stotine neodvisnih državic.<ref>Totman, 240–241.</ref> Obdobje Sengoku (戦国時代 »Sengoku džidaj«, dosebesno »obdobje bojujočih se držav«) so zaznamovali boji med ''daimjoji'' za nadzor nad državo, socialni in politični nemiri ter skoraj stalno bojevanje.<ref>Perez, 46.</ref> Svoje vojske so imeli tudi t. i. bojevniški menihi in uporniški kmetje.<ref>Perez, 39, 41.</ref> Simbol dobe je [[Nindža|''nindža'']],<ref>Louis Perez, "Ninja," in ''Japan at War : An Encyclopedia'', ed. Louis Perez (Santa Barbara, California: ABC-CLIO, 2013), 277–278.</ref> vešč vohun in ubijalec, popolno nasprotje samuraja, ki se je boril častno v direktnem boju. Leta 1543 je kitajska ladja med viharjem nasedla pri japonskem otoku [[Tanegašima]], južno od Kjušuja. Na njej so bili trije portugalski trgovci, prvi Evropejci, ki so kdajkoli dosegli Japonsko.<ref name="Europeans">Henshall, 45.</ref> Kmalu so se trgovske ekspedicije razmahnile. Med najpomembnejšimi uvozi je bila [[mušketa]],<ref>Perez, 46–47.</ref> do leta 1556 so jih ''[[daimjo]]ji'' v svojih vojskah uporabljali že preko 300.000.<ref>Farris, 166.</ref> Evropejci so s seboj prinesli [[krščanstvo]], ki se je razširilo predvsem na jugu Japonske. Med prvimi misijonarji iz tega časa je bil jezuit [[Frančišek Ksaverij]], a so bile razmere za delovanje misijonov na Japonskem precej težavne.<ref name="Europeans"/> Japonska je leta 1450 štela 10 milijonov prebivalcev (v primerjavi s 6 milijoni na koncu 13. stoletja).<ref name="population">Farris, 141–142, 149.</ref> Obdobje relativne blaginje se je nadaljevalo še iz Obdobja Kamakura. Trgovina s Korejo in Kitajsko je cvetela.<ref>Farris, 152.</ref> ''Daimjoji'' so začeli kovati lastne kovance, kar pomeni, da je bilo storitve in dobrine prvič moč plačevati z denarjem in ne več zamenjevalno z drugimi storitvami in dobrinami.<ref>Perez, 40.</ref> V tem obdobju so se pojavile danes najbolj znane umetniške oblike, kot so ''[[Ikebana (aranžiranje cvetja)|ikebana]]'', slikarska tehnika ''[[sumi-e]]'', [[Japonska čajna ceremonija|čajna ceremonija]], [[Japonsko vrtnarjenje|vrtnarjenje]], ''[[bonsaj]]'', ''no''-gledališče, ipd. Pomembnejši spodbujevalec tega kulturnega razcveta, imenovanega [[Obdobje Higašijama]], je bil ''šogun'' [[Jošimasa Ašikaga]].<ref>Perez, 43–45.</ref><ref>{{navedi revijo |first=Harold |last1=Bolitho |title=Book Review: Yoshimasa and the Silver Pavilion |journal=The Journal of Asian Studies |date=avgust 2004 |pages=799–800}}</ref> Obdobje se je zaključilo z razpustitvijo ''šogunata'' Ašikaga leta 1568, ko je Nobunaga Oda vkorakal v Kjoto. === Obdobje Azuči-Momojama (1573–1603) === [[Slika:Azuchimomoyama-japan.png|sličica|220x220_pik|Japonska leta 1582, poenoteno ozemlje - siva]] V krajšem obdobju na koncu 16. stoletja sta dva velika vojaška vladarja, [[Nobunaga Oda]] in [[Hidejoši Tojotomi]], postopoma poenotila Japonsko. Obdobje Azuči-Momojama (安土桃山時代 »''Azuči-Momojama džidaj''«) je imenovano po gradovih, s katerih sta vladala.<ref>''Kodansha Encyclopedia of Japan Volume One'' (New York: Kodansha, 1983), 126.</ref> Nobunaga iz province Ovari si je priboril veliko moči in spoštovanja z zmago v [[Bitka pri Okehazami|bitki pri Okehazami]], kjer je premagal veliko večjo vojsko ''dajmjoja'' [[Jošimoto Imagava|Jošimota Imagava]].<ref name="azuchi">Henshall, 46.</ref> Znan je bil po taktični dovršenosti vojaških podvigov in neusmiljenosti. Spodbujal je nadarjene može, ne glede na njihov socialni status, kar je vključevalo tudi njegovega služabnika Hidejošija Tojotomija.<ref>Weston, 141–143.</ref> S sprejetjem krščanstva je netil sovraštvo do budističnih nasprotnikov in si pridobival naklonjenost evropskih trgovcev z orožjem. Vojsko je opremil z mušketami.<ref>Perez, 48–49.</ref> Leta 1582 je Nobunaga združil večino klanov na Honšuju, a ga je v napadu na taborišče ubil lasten oficir, [[Micuhide Akeči]]. Hidejoši je zatrl njegovo vstajo in kot Nobunagov naslednik dokončal delo poenotenja Japonske.<ref>Henshall, 47–48.</ref> Sprožil je velike kulturne spremembe; vsem kmetom je zasegel orožje, omejil je moč ''dajmjojev'', preganjal kristjane, kmetom in samurajem je prepovedal menjavo socialnega statusa, temeljito je dal raziskati lastništvo zemlje<ref>Perez, 51–52.</ref> in večini obdelovalcev zemlje podelil status neplemiča, s čimer je večina [[Suženjstvo na Japonskem|japonskih sužnjev]] pridobila svoboščine.<ref name="Farris, 193">Farris, 193.</ref> Z večanjem moči so se večali Hidejošijevi apetiti po Kitajski. V letih 1592 in 1597 je sprožil dve veliki [[Japonski invaziji na Korejski polotok (1592)|invaziji na Korejski polotok]], a mu ni uspelo poraziti korejske in kitajske vojske. V želji ustvariti veliko dinastijo je svoje najbolj zveste zaupnike prosil za zvestobo sinu [[Hidejori Tojotomi|Hidejoriju Tojotomiju]], a se je po Hidejošijevi smrti leta 1598 skoraj takoj začel boj za oblast med Hidejorijevimi podporniki in nekdanjim Hidejošijevim zaveznikom, ''dajmjojem'' [[Iejasom Tokugavo]]<ref>Henshall, 50.</ref>. V [[Bitka pri Sekigahari|bitki pri Sekigahari]] leta 1600 si je priboril zmago, ki je pomenila začetek 268-letne vladavine [[Klan Tokugava|klana Tokugava]].<ref>Hane, 133.</ref> == Zgodnja sodobna Japonska (1603–1868) == === Obdobje Edo (1603–1868) === [[Slika:Tokugawa Ieyasu2.JPG|sličica|250x250_pik|Iejasu Tokugava]] [[Obdobje Edo]] (江戸時代 ''Edo džidaj'', po mestu, kjer se je nahajal sedež ''šogunata'', tudi '''obdobje Tokugava''' 徳川時代 ''Tokugava džidaj'') je bilo razmeroma mirno in stabilno obdobje japonske zgodovine,<ref>Perez, 72.</ref> ko je bila družba pod tesno oblastjo ''šogunata'' Tokugava s sedežem v vzhodnem mestu [[Edo]] (današnji [[Tokio]]).<ref name="city">Henshall, 53–54.</ref> [[Cesar Go-Jozej]] je leta 1603 Iejasu Tokugavu podelil naziv ''šoguna'', a se je moč ''šogunata'' uveljavljala še kar nekaj časa, predvsem v odnosu do [[Klan Tojotomi|klana Tojotomi]] in [[Rjukjuško kraljestvo|Rjukjuškega kraljestva]].<ref>Turnbull, Stephen. ''The Samurai Capture a King: Okinawa 1609''. Osprey Publishing, 2009. Pp 13.</ref><ref>Kerr, 162–167.</ref> Zakoni z začetka obdobja so omejevali odgovornosti ''dajmjojev'',<ref>McClain, 26–27.</ref> ki so morali vsako drugo leto preživeti v Edu.<ref name="tokugawa">Henshall, 57–58.</ref> Edo se je pod centralizirano oblastjo hitro razvijal in rasel, okoli leta 1720 je postal celo največje mesto na svetu.<ref name="city"/> Vlado je vodil svet ''[[rodžu]],'' ki je kot birokrate zaposloval samuraje.<ref>Totman, 308.</ref> Cesar je bil nastanjen v Kjotu, a mu je bila odvzeta vsa politična moč.<ref>Perez, 60.</ref> [[Slika:Tokugawa family crest.svg|sličica|220x220_pik|Simbol družine Tokugava]] [[Šogunat Tokugava]] je za ohranjanje reda in miru uvedel visoke kazni, kot je križanje, obglavljanje in vretje v vodi za najmanjše prestopke, zločinci visokega stanu pa so se lahko odločili za ritualni samomor ''[[sepuku]]'', zarezanje v lastno drobovje.<ref name="tokugawa"/> Kristjane so šteli za grožnjo in jih zatirali, po [[Upor Šimabara|uporu Šimabara]] leta 1638 pa je bila krščanska vera celo prepovedana.<ref>Henshall, 60.</ref> Da bi preprečil spore, ki bi jih prinesle tuje ideje, je tretji ''šogun'' [[Iemicu Tokugava]] sprejel politično doktrino ''[[sakoku]]'', ki je Japonsko izolirala, Japoncem je preprečevala potovanja v tujino, vračanje iz tujine in gradnjo plovil.<ref>Martha Chaiklin, "Sakoku (1633–1854)", in ''Japan at War: An Encyclopedia'', ed. Louis Perez (Santa Barbara, California: ABC-CLIO, 2013), 356–357.</ref> Edini Evropejci, ki jim je bil omogočen dostop do Japonske, so bili Nizozemci, pa še to samo na trgovski postojanki na otoku [[Nagasaki|Dedžima (Dejima)]]. Trgovanje je bilo dovoljeno tudi Kitajcem in Korejcem,<ref>Henshall, 61.</ref> a je bilo veliko blaga, tudi knjige, prepovedano uvažati. V prvem stoletju vladavine Tokugav se je število prebivalcev podvojilo na 30 milijonov in ostalo stabilno do konca, predvsem zaradi kmetijskega razvoja.<ref name="agriculture">Totman, 317, 337.</ref> ''Šogunat'' je gradil ceste, ukinil pristojbine za uporabo cest in mostov, standardizirali so kovance, kar je pripomoglo k blaginji obrtnikov in trgovcev v mestih.<ref>Totman, 319–320, 322.</ref> Ta so začela rasti,<ref>Jansen, 116–117.</ref> a je 90 % ljudi še vedno živelo na podeželju.<ref>Perez, 67.</ref> Večja družbena sprememba je bilo višanje stopnje [[Pismenost|pismenosti]], tako v besedi kot v matematiki. Veliko število zasebnih šol, navadno v okviru templja ali svetišča, je stopnjo dvignilo celo do 30 %, kar je Japonsko uvrščalo med razvitejše države tistega časa.<ref>Henshall, 64.</ref> Na leto je bilo natiskanih na stotine literarnih in poljudnih del.<ref>Jansen, 163–164.</ref> [[Macuo Bašo]] (1644–1694) je populariziral [[haiku]],<ref>Hane, 213–214</ref> pojavile so se razkošne dramske igre s petjem ''[[kabuki]]'' in lutkovne predstave ''[[bunkaru]]'' [[Monzaemon Čikamacu|Monzaemona Čikamacuja]] (1653–1725).<ref>Hane, 203–204.</ref> Največji podporniki poezije in gledališča so bili bogati trgovci, ki naj bi živeli hedonistična življenja ''ukijo'' (lebdeče življenje).<ref>Hane, 200.</ref> Pogosto so plačevali za usluge kurtizan ''[[o'iran]]'' in zabave z [[Gejša|gejšami]], katerih glavna vloga je bila zabavanje gostov (npr. z glasbo), pogosto pa so služile tudi kot prostitutke v bordelih ''[[jukaku]]''.<ref>Henshall, 66.</ref> Razvijali so se romani ''[[ukijo-zoši]]'' in umetnosti ''[[ukijo-e]]'', tiskovine na lesu, navdihnjene z življenjem bogatih.<ref>Hane, 201–202.</ref> ==== Postopni propad šogunata Tokugava ==== Proti koncu 18. stoletja je moč šogunata slabela, predvsem zaradi upočasnjene rasti in razvoja v kmetijstvu, vlada je zelo nespretno reševala [[lakote Tenpo]], zato so se kmetje upirali in dohodki vladi so se manjšali.<ref name="bakumatsu">Henshall, 68–69.</ref><ref name="bakumatsu"/><ref>Totman, 367–369.</ref> Plače mnogih samurajev so se posledično nižale in pogosto so morali dodatno delati za preživetje, kar je netilo nezadovoljstvo in na koncu pripeljalo do padca ''šogunata'' Tokugava.<ref>McClain, 123–124, 128.</ref><ref>Sims, 8–9.</ref> Med ljudmi so postale priljubljene nizozemske knjige o znanosti in na sploh preučevanje zahodnjaške miselnosti (''[[rangaku]]''),<ref>Perez, 79–80.</ref> od koder so črpali nove ideje in področja učenja.<ref>Walker, 149–151.</ref> Po drugi strani pa se je odprlo tudi področje preučevanja lastne narodne identitete (''[[kokugaku]]'') in vrednot, ki so bile bolj naklonjene cesarski oblasti, šintoističnim koreninam Japoncev in japonski mitični preteklosti »[[Epoha bogov (Japonska)|epohe bogov]]« kot smernicam ''šogunata'', ki je cenil kitajsko neokonfuciansko miselnost.<ref>Hane, 168–169.</ref> [[Slika:Satsuma-samurai-during-boshin-war-period.jpg|sličica|220x220_pik|Samuraji domene Sacuma med bošinsko vojno]] Priplutje flote ameriških ladij pod poveljstvom admirala [[Matthew C. Perry|Matthewa C. Perryja]] leta 1853 je povzročila velik prevrat v japonski zgodovini. Ker šogunat ni imel obrambnih sil, se je moral podrediti ameriškim zahtevam po odpravi izolacijske zakonodaje in odprtju pristanišč za mednarodno trgovino.<ref name="bakumatsu"/> Japonska je bila prisiljena v sprejetje več t. i. »[[neenakih pogodb]]« z evropskimi državami, po katerih je bilo dovoljeno priseljevanje in obiskovanje Japonske s strani teh držav, prepovedali so posebne tarife na uvozne izdelke in sodne obravnave na sodiščih.<ref>Perez, 84–85.</ref> Nesposobnost šogunata je ujezila mnoge Japonce. Samuraji dveh južnih domen [[Sacuma (japonska domena)|Sacuma]] in [[Čošu (japonska domena)|Čošu]]<ref>Henshall, 70.</ref> so sprejeli nacionalistične doktrine in slogane (npr. ''[[sonno džoi]]''),<ref>Totman, 380, 382.</ref> izhajajoče iz šole ''kokugaku,'' in se združili v zavezništvo. Avgusta 1866 je zavladal ''šogun'' Jošinobu Tokugava, a se je boril za ohranitev legitimnosti, ljudski nemiri so se nadaljevali.<ref>{{Harvnb|Gordon|2009|pp=55–56.}}</ref> Novembra 1867 je formalno odstopil,<ref>Takano, p. 256.</ref> domeni Sacuma in Čošu sta 1868 prepričali mladega [[Cesar Mejdži|cesarja Mejdžija]], da razpusti ''šogunat'' Tokugava. [[Bošinska vojna]] je dokončno oslabila moč Tokugav.<ref>Henshall, 71, 236.</ref> == Sodobna Japonska (1868–1945) == === Obdobje Mejdži (1868–1912) === [[Slika:Mutsuhito-Emperor-Meiji-1873.png|sličica|252x252_pik|Cesar Mejdži]] [[Obdobje Mejdži]] (明治時代 »''Mejdži džidaj''«) predstavlja obdobje vladavine cesarja Mejdžija v času hitre tranzicije Japonske iz izolirane fevdalne države v kapitalistično in imperialistično velesilo na Vzhodu.<ref name="rulers">Henshall, 75.</ref> Cesarju je bila povrnjena imenska vrhovna oblast in leta 1869 se je z družino preselil v Edo, ki so ga preimenovali v Tokio (東京 »vzhodna prestolnica«).<ref name="capital">Henshall, 78.</ref> Ob prevzemu oblasti so državo namesto petnajstletnega cesarja<ref name="rulers"/> dejansko vodili t. i. [[oligarhi Mejdži]],<ref>Morton and Olenike, 171.</ref> ki so po mnenju mnogih najbolj vešči državniki v zgodovini človeštva.<ref>Weston, 172–173.</ref> Japonsko so hitro preobrazili v sodobno nacionalno državo, ki se je postavila ob bok zahodnim imperialističnim velesilam. [[Vlada Mejdži]] je opustila neokunfucionistično slojevito strukturo družbe<ref name="reform">Henshall, 79–89.</ref> in fevdalne domene ''dajmjojev'' zamenjala s prefekturno organizacijo.<ref name="capital"/> Prioritetno so gradili železniško in telegrafsko omrežje,<ref>W. Dean Kinzley, "Merging Lines: Organising Japan's National Railroad, 1906–1914", ''Journal of Transport History'', 27#2 (2006)</ref> uveljavili so univerzalno šolstvo, dovolili krščanstvo in izvedli velike davčne reforme.<ref name="reform"/> Sprožili so vsesplošno vesternizacijo<ref name="western">Totman, 401.</ref> in najemali strokovnjake iz Zahoda na področjih izobraževanja, rudarjenja, bankirstva, zakonodaje, vojskovanja in transporta.<ref>Henshall, 84–85.</ref> Sprejeli so [[gregorijanski koledar]], popularizirali zahodnjaška oblačila in pričeske,<ref name="west">Henshall, 81.</ref> sponzorirali znanost in inovacije (znan je Inštitut za nalezljive bolezni [[Šibasaburo Kitasato|Šibasabura Kitasata]] iz leta 1893).<ref>Totman, 460–461.</ref> V [[Japonska književnost|književnosti]] so se pojavila nova dela pod vplivom evropskih literarnih slogov. Znana so dela [[Šimej Futabatej|Šimeja Futabateja]],<ref>Totman, 464–465.</ref> [[Ogaj Mori|Ogaja Morija]], predvsem pa [[Soseki Nacume|Sosekija Nacumeja]],<ref>Henshall, 103.</ref> ki je pisal satirične, avtobiografske in psihološke romane v kombinaciji starega in novega sloga.<ref>Weston, 254–255.</ref><ref>Totman, 466.</ref> Vodilna ženska avtorica [[Higuči Ičijo]] je pisala po vzorih iz Obdobja Edo.<ref>Mason and Caiger, 315.</ref> Vladne inštitucije so se hitro razvijale, saj so mnogi politiki spodbujali ljudsko sodelovanje v politiki.<ref>Henshall, 85–92.</ref> Prvi premier Japonske [[Hirobumi Ito]] se je na razvoj odzval z [[Ustava Mejdži|Ustavo Mejdži]] (1889), s katero so ustanovili izvoljen nižji »predstavniški dom« z omejenimi pristojnostmi, ki je bil odvisen od delovanja neizvoljenega zgornjega »doma vrstnikov«. Samo 2 % prebivalstva je smelo voliti. Japonska vojska in kabinet premiera sta bila neposredno odgovorna cesarju in ne izvoljenim uradnikom. Vlada je razvila tudi nacionalni program, po katerem je postal šintoizem narodna vera, cesar pa živi bog.<ref>Bix, 27, 30.</ref> Šole po državi so spodbujale patriotske vrednote in zvestobo cesarju.<ref>F.H. Hinsley, ed. ''The New Cambridge Modern History, Vol. 11: Material Progress and World-Wide Problems, 1870–98'' (1962) [http://library.mpib-berlin.mpg.de/toc/z2010_334.pdf contents] pp 464–86</ref> V Obdobju Mejdži se je Japonska hitro usmerila v industrijsko gospodarstvo.<ref name="industry"/> Država in posamezniki so prisvajali zahodnjaško tehnologijo množične proizvodnje raznolikih dobrin.<ref>Henshall, 99–100.</ref><ref name="industry">Henshall, 101–102.</ref> Med najuspešnejšimi podjetji so postali ogromni konglomerati v družinski lasti ''[[zajbacu]]'', kot sta [[Mitsubishi Motors Corporation|Mitsubishi]] in Sumitomo.<ref>Perez, 102–103.</ref> Industrijska rast je sprožila množično urbanizacijo. Med letoma 1872 in 1920 je delež kmetovalcev padel s 75 % na 50 %.<ref>Hunter, 3.</ref> Država je uživala gospodarsko rast, življenja navadnih ljudi so se podaljšala in izboljšala. Število prebivalcev je naraslo iz 34 milijonov leta 1872 na 52 milijonov leta 1915.<ref>Totman, 403–404, 431.</ref> Vse slabši pogoji za delo v tovarnah so sprožili nemire,<ref>Totman, 440–442.</ref> mnogi delavci in intelektualci so sprejeli socialistične ideje.<ref>Totman, 452–453.</ref> Vlada Mejdži se je odzvala s strogimi kaznimi za nasprotnike vladavine. Po načrtovanju atentata na cesarja s strani radikalnih socialistov leta 1910 v t. i. [[Incident visokega izdajstva|incidentu veleizdaje]] so ustanovili tajno policijo [[Tokko]] za izkoreninjanje levičarskih agitatorjev.<ref>Perez, 134.</ref> Vlada je leta 1911 predstavila socialno zakonodajo, s katero je omejila delovnik in postavila spodnjo starostno mejo za delo.<ref>Totman, 443.</ref> [[Slika:Engagement first sino-japanese war (oil painting).jpg|sličica|220x220_pik|Bitka med kitajsko in japonsko vojsko v prvi kitajsko-japonski vojni]] ==== Vzpon vojske in nacionalizma ==== Leta 1871 se je zgodil [[Masaker Modan|brodolom rjukjujske ladje]] na obali Tajvana, v katerem so bili člani posadke pobiti. Leta 1874 so incident uporabili kot povod za vojaško ekspedicijo na Tajvan, v kateri so želeli promovirati ozemeljske zahtevke na rjukjujskem otočju. Gre za zgodnji primer neupoštevanja napotkov civilne vlade, ki je želela takšne provokacije prelagati.<ref>Kerr, 356–360.</ref> Samuraj [[Aritomo Jamagata]] je bil glavna figura v ozadju modernizacije in povečanja [[Japonska cesarska vojska|Japonske cesarske vojske]],<ref>Perez, 98.</ref> uvedli so vojaško obveznost za državljane. Nova vojska je leta 1877 zatrla [[upor Sacumo]] nezadovoljnih samurajev, zadnjo večjo grožnjo novi oblasti.<ref>Henshall, 80.</ref> Japonska vojska je igrala pomembno vlogo v tujih osvajanjih. Vlada v Tokiu je verjela, da mora Japonska vzpostaviti lastne kolonije, da bi lahko tekmovala z zahodnimi kolonialnimi velesilami. Po prisvojitvi [[Hokaido|Hokaida]] in [[Rjukjujsko kraljestvo|Rjukjujskega kraljestva]] so se obrnili proti Kitajski in Koreji.<ref>Totman, 422–424.</ref> Leta 1894 so se japonske in kitajske sile spopadle v Koreji, kjer naj bi zatrle [[upor Donghak]]. V sledeči [[Prva kitajsko-japonska vojna|prvi kitajsko-japonski vojni]] je visoko motivirana in dobro vodena japonska vojska premaga številčnejšo in bolje opremljeno vojsko [[Dinastija Čing|Kitajske Čing]],<ref>Perez, 118–119.</ref> s čimer so si leta 1895 pridobili otok Tajvan in možnost postavljanja novih trgovinskih pogojev v okviru »neenakih pogodb«.<ref>Perez, 120.</ref><ref>Perez, 115, 121.</ref> Leta 1902 je Japonska podpisala [[Angleško-japonsko zavezništvo|vojaški pakt]] z Združenim kraljestvom.<ref>Perez, 122.</ref> V [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]] med leti 1904–1905 so po [[Bitka pri Cušimi|bitki pri Cušimi]], novi japonski vojaški zmagi, Japonci ustavili ruske želje po premoči v Aziji in leta 1905 razglasili [[Japonsko-korejska pogodba (1905)|protektorat nad Korejo]], leta 1910 pa [[Japonsko-korejska pogodba (1910)|popolno aneksacijo]].<ref>Henshall, 96–97.</ref> === Obdobje Tajšo (1912–1926) === [[Slika:Emperor Taishō.jpg|sličica|318x318_pik|Cesar Tajšo]] V obdobju vladavine [[Cesarja Tajšo|cesarja Tajša]] (大正時代 »''Tajšo džidaj''«) so se na Japonskem krepile demokratične inštitucije, saj je bil cesar bolehen in se je politična moč prenašala od oligarhov prejšnjega obdobja k cesarskem parlamentu in demokratičnim strankam. Liberalnim gibanjem, ki so prišla na oblast po t. i. [[Politična kriza Tajšo|politični krizi Tajšo]] in [[Riževi nemiri (1918)|riževih nemirih leta 1918]], pravimo tudi »demokracija Tajšo«.<ref>Perez, 135–136.</ref><ref>Meyer, 179, 193.</ref> Predstavniški dom se je širil v moči vse od leta 1890,<ref>Large, 160.</ref> leta 1925 so moški dobili volilno pravico. Istega leta pa so sprejeli tudi [[Zakon za ohranjanje javne varnosti (1925)|Zakon za ohranjanje javne varnosti]], ki je predpisoval visoke kazni za vse politične disidente, predvsem na levici.<ref>Perez, 138.</ref> Japonsko sodelovanje v prvi svetovni vojni na strani zaveznikov jim je zagotovilo nove kolonije v južnem Pacifiku, bivša ozemlja Nemčije.<ref>Totman, 471, 488–489.</ref> Zmaga in sodelovanje pri sestavi [[Versajska mirovna pogodba|Versajske mirovne pogodbe]] je povzročila nadaljnjo gospodarsko rast in preko [[Društvo narodov|Društva narodov]] tudi dobre diplomatske odnose z mnogimi državami.<ref>Henshall, 111.</ref> [[Veliki potres Kanto (1923)|Veliki potres v Kantu]] septembra 1923 je zahteval več kot 100.000 žrtev, zaradi požarov, ki so potresu sledili, je domove izgubilo več kot tri milijone ljudi.<ref>Henshall, 110.</ref> Z vse višjo stopnjo pismenosti in nižanjem cen knjig se je popularnost leposlovja iz Obdobja Mejdži nadaljevala.<ref>Totman, 520.</ref> Pomembnejši ustvarjalci tega obdobja so bili pisec kratkh zgodb [[Rjunosuke Akutagava]],<ref>Totman, 525.</ref> romanopisec [[Haruo Sato]] in pisec popularnih kriminalnih ter mističnih zgodb [[Ranpo Edogava|Taro Hiraj]].<ref>Totman, 524.</ref> === Predvojno Obdobje Šova (1926–1945) === 63-letno obdobje vladavine cesarja Šova (昭和時代 »''Šova džidaj''«, dobesedno »obdobje razsvetljenega miru/harmonije«),<ref name="showa">Totman, 583.</ref> znanega tudi pod imenom [[Hirohito]], delimo na predvojno in povojno obdobje. Konec Obdobja Tajšo zaznamuje nasilno zatiranje levičarskih strank, ki sta ga navdihovala [[fašizem]] in japonski nacionalizem.<ref>Sims, 139.</ref> Skrajna desnica je postajala vplivna v celotni vladi in družbi širše,<ref>Sims, 179–180.</ref> predvsem pa v [[Kwantunška vojska|kwantunški vojski]], ki je bila nastanjena ob [[Južna mandžurska železnica|južni mandžurski železnici]] v lasti Japonske.<ref>Perez, 139–140.</ref> Leta 1931 so zrežirali t.i. [[mukdenski incident]], v katerem naj bi Kitajci razstrelili del železnice, kar se je izkazalo za laž. Vojska je incident izrabila za [[Japonska invazija Mandžurije|invazijo na Mandžurijo]] in nastavitev vlade [[Mandžukuo]] brez odobritve japonske vlade. Zaradi mednarodnih obsodb dejanja je Japonska leta 1933 izstopila iz Društva narodov.<ref name="Henshall 114 115">Henshall, 114–115.</ref> Premier [[Cujoši Inukaj]] je skušal omejevati moč kwantunške vojske, zato so leta 1932 desni ekstremisti nanj izvedli atentat. Zaradi videnja skrajne desnice in vojske, da politiki služijo samo svoji volji in so pogosto skorumpirani, je bil Inukaj zadnji strankarski premier v predvojnem obdobju.<ref name="Henshall 114 115"/> Februarja 1936 je skupina mladih oficirjev izvedla [[Incident 26. februarja|državni udar]], v katerem so ubili veliko zmernih politikov, preden je bil udar zatrt.<ref>Henshall, 115–116.</ref> Vojska je kljub nasprotovanju udaru incident izrabila za povečanje moči nad političnim sistemom in za kasnejšo abolicijo političnih strank leta 1940 z ustanovitvijo [[Zveza za pomoč prestolu|Zveze za pomoč prestolu]].<ref>McClain, 454.</ref> Japonska ekspanzionistična vizija je postajala vse bolj drzna in popularna med politično elito, saj so želeli priključiti več ozemlja za pridobivanje surovin in nastanitev presežka prebivalstva.<ref>Henshall, 119–120.</ref> Leta 1937 je izbruhnila [[druga kitajsko-japonska vojna]]. Po [[Bitka za Nandžing|zasedbi kitajske prestolnice]] je japonska vojska izvedla grozljivi [[Pokol v Nandžingu|nandžinški pokol]]. Združene države Amerike so nasprotovale invaziji na Kitajsko, zato so uvedle ekonomske sankcije za siromašenje Japonske (embargo na nafto).<ref>Totman, 553–554.</ref> Japonska se je odzvala s podpisom [[Trojni pakt|trojnega pakta]] z Nemčijo in Italijo leta 1940. Julija 1941 je Japonska še poslabšala odnose z zavezniki, ko je zasedla [[Japonska invazija na Francosko Indokino|južno polovico Francoske Indokine]] in povečala napetosti v Pacifiku.<ref>Totman, 555–556.</ref> Japonska vojska ni uspela poraziti [[Čang Kaj-Šek|Čang Kaj-Šekove]] vlade, zato se je vojna na Kitajskem brez večjih premikov nadaljevala do leta 1945.<ref>Henshall, 122–123.</ref> Vloga cesarja Hirohita v vojnah je še vedno predmet spora, saj ga mnogi upodabljajo kot lutko brez moči samoodločbe, drugi pa kot podpornika militarizma.<ref>Weston, 201–203.</ref> ==== Vojna na Tihem oceanu (1941–1945) ==== [[Slika:USS Bunker Hill hit by two Kamikazes.jpg|sličica|220x220_pik|Ameriška letalonosilka Bunker Hill po zadetku ''kamikaz'']] Leta 1941 se je japonska vlada pod premierom [[Hideki Todžo|Hidekijem Todžom]] odločila z orožjem prekiniti naftni embargo.<ref>Henshall, 124–126.</ref> 7. decembra 1941 je cesarska vojska izvedla [[Napad na Pearl Harbor|skrivni napad na ameriško mornarico]], zasidrano v [[Pearl Harbor|Pearl Harborju]] na Havajih. ZDA so uradno vstopile v [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] na strani zaveznikov. Japonska je potem uspešno zasedla kolonije ZDA, Združenega kraljestva in Nizozemske na Filipinih, Burmi, v Malaji, Hong Kongu, Singapurju in Nizozemski vzhodni Indiji.<ref>Henshall, 129–130.</ref> Serijo vojaških zmag sta prekinili šele [[Bitka za Midway|bitka pri otočju Midway]] junija 1942 in [[bitka za Guadalcanal]].<ref>Henshall, 132–133.</ref> V tem obdobju je japonska vojska zagrešila mnoge vojne zločine, med drugim slabo ravnanje z vojnimi ujetniki, poboje civilistov in uporabo [[Kemično orožje|kemičnega]] ter [[Biološko orožje|biološkega orožja]].<ref>Henshall, 131–132, 135.</ref> Vojaki so postali slavni po fanatizmu, [[Banzaj|napadih ''banzaj'']] in boju do zadnjega.<ref>Frank, 28–29.</ref> Leta 1944 je cesarska mornarica prvič odposlala pilote ''[[kamikaze]]'', ki so namerno strmoglavili svoja letala v ameriške ladje.<ref>Henshall, 134.</ref> Življenje na Japonskem je postajalo za civiliste vse težje, pogoste so bile racionalizacije, izpadi elektrike in nasilno obračunavanje z odpadniki.<ref>Perez, 147–148.</ref> Leta 1944 so ZDA zasedle otok [[Saipan|Sajpan]], kar jim je omogočilo [[Prosto padajoča letalska bomba|letalsko bombardiranje]] japonskih otokov, ki je uničilo kar polovico površin japonskih mest.<ref>Morton and Olenike, 188.</ref><ref>Totman, 562.</ref> V [[Bitka za Okinavo|bitki za Okinavo]] med aprilom in junijem 1945 je umrlo 77.166 japonskih vojakov in 140.000 prebivalcev Okinave. Američani so po bitki predvidevali, da bi invazija na japonsko otočje zahtevala življenja pol milijona ameriških vojakov in da se Japonci ne bodo predali.<ref name="www3.pref.okinawa.jp">"The Cornerstone of Peace." Kyushu-Okinawa Summit 2000: Okinawa G8 Summit Host Preparation Council, 2000. Accessed 9 Dec 2012. {{navedi splet|url=http://www3.pref.okinawa.jp/site/view/contview.jsp?cateid=11&id=7812&page=1 |title=The Cornerstone of Peace&nbsp;– number of names inscribed |publisher=[[Okinawa Prefecture]] |accessdate=7.10.2015 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110927153937/http://www3.pref.okinawa.jp/site/view/contview.jsp?cateid=11&id=7812&page=1 |archivedate=27.9.2011 |df=mdy-all }}</ref><ref>Feifer, xi, 446–463.</ref> [[Slika:Atomic cloud over Hiroshima - NARA 542192 - Edit.jpg|sličica|259x259_pik|Oblak nad Hirošimo po eksploziji jedrske bombe]] 6. avgusta 1945 so ZDA [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|odvrgle atomsko bombo na Hirošimo]] in ubile preko 90.000 ljudi. Ta dogodek štejemo za prvi jedrski napad v zgodovini. 9. avgusta 1945 je [[Sovjetska zveza]] napovedala vojno Japonski ter zasedla [[Mandžukuo]].<ref>Henshall, 136–137.</ref> Ameriška vojska je istega dne odvrgla [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|drugo atomsko bombo na Nagasaki]]. 14. avgusta 1945 je cesar Hirohito zaveznikom sporočil [[Japonska kapitulacija|brezpogojno japonsko predajo]], dan kasneje pa še po nacionalnem radiu v nagovoru (''[[gjokuon-hoso]]''). Japonski ultranacionalizem se je s tem končal in zgodovina obrnila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2012/08/the-Emperors-speech-67-years-ago-hirohito-transformed-japan-forever/261166/|title=The Emperor's Speech: 67 Years Ago, Hirohito Transformed Japan Forever|work=The Atlantic|first=Max |last=Fisher|date=15.8.2012|accessdate=25.10.2015}}</ref> == Povojna Japonska (1945–sedanjost) == === Povojno obdobje Šova (1945–1989) === ==== Zavezniška okupacija Japonske (1945–1952) ==== Japonska je med zavezniško okupacijo doživela velike politične in družbene spremembe. General [[Douglas MacArthur]], vrhovni poveljnik zavezniških sil, je služil kot ''de facto'' voditelj Japonske po vojni. Igral je vlogo v sprejetju reform po vzoru [[New Deal]]a iz leta 1930.<ref>Henshall, 142–143.</ref> Okupator je želel decentralizirati moč na Japonskem, demilitarizirati in demokratizirati japonsko vlado in družbo. Razbili so konglomerate ''zajbatsu'', lastništvo kmetijskih površin so prenesli na kmete<ref>Perez, 151–152.</ref> in spodbujali sindikalna združenja,<ref>Henshall, 144.</ref> vojsko so razorožili<ref>Perez, 150–151.</ref> in vrnili samostojnost kolonijam.<ref>Totman, 570.</ref> Skrivna policija Tokko je bila razpuščena, zakon za ohranjanje miru pa ukinjen.<ref>Mackie, 121.</ref> ZDA so ustanovile Mednarodni vojaški tribunal za Daljni vzhod, ki je sodil vojnim zločincem.<ref>Henshall, 145–146.</ref> Premierjev kabinet je postal odgovoren [[Kokkaj|narodnem parlamentu]],<ref>Totman, 571.</ref> cesar pa se je moral odreči božanskemu statusu.<ref>Henshall, 147–148.</ref> Nova japonska ustava je bila sprejeta leta 1947. Zagotavljala je civilne svoboščine, delavske pravice, žensko volilno pravico<ref>Henshall, 150.</ref> in v [[Deveti člen japonske ustave|devetem členu]] prepovedala vojne napovedi drugi državi.<ref>Henshall, 145.</ref> Sanfranciška pogodba iz leta 1951 je normalizirala odnose med ZDA in Japonsko, leta 1952 se je okupacija končala. ZDA so obdržale nadzor nad Rjukjujskim otočjem,<ref>Henshall, 158.</ref> najdlje, do leta 1972, nad Okinavo.<ref>Klein, Thomas. "The Ryukyus on the Eve of Reversion". ''Pacific Affairs''. Vol. 45, No. 1 (Spring, 1972). Pp120.</ref> ZDA imajo še vedno operativno vojaško bazo na Okinavi v okvirju varnostnega pakta med državama.<ref>[http://www.pref.okinawa.jp/kititaisaku/GEN.pdf 沖縄県の基地の現状]{{ja icon}}, Okinawa Prefectural Government</ref><ref>[http://www.clearing.mod.go.jp/hakusho_data/2006/2006/html/i4262000.html 沖縄に所在する在日米軍施設・区域]{{ja icon}}, Japan Ministry of Defense</ref> [[Slika:Emperor Showa.jpg|sličica|285x285_pik|Cesar Šova]] ==== Povojni ekonomski čudež ==== [[Šigeru Jošida]] je služil kot premier v času okupacije med leti 1946–1947 in spet v letih 1948–1954.<ref>Perez, 156–157, 162.</ref> Namesto iskanja mesta Japonske v zunanji politiki je poudarjal gospodarski razvoj in prijateljstvo z Združenimi državami Amerike.<ref>Perez, 159.</ref> Povojno gospodarstvo je bilo v slabem stanju, a so varčevalni ukrepi hitro zajezili inflacijo,<ref>Henshall, 154–155.</ref> [[korejska vojna]] pa je pomenila velike zaslužke za podjetja.<ref>Henshall, 156–157.</ref> V ozadju visoke rasti je bilo tudi dobro sodelovanje med politiko in gospodarstveniki (poudarjali so težko industrijo, proizvodnjo in izvoz<ref>Henshall, 159–160.</ref><ref>Perez, 169.</ref>), proizvodnja in razvoj vsakdanjih visokotehnoloških ter kakovostnih izdelkov, tesno sodelovanje z Zahodom na področjih obrambe in ekonomije, dolgi delavniki, omejitve pri sindikalnem združevanju ter dobra globalna gospodarska klima.<ref>Henshall, 161–162.</ref> Japonska korporacije so si zagotovile zveste in vešče delavce preko sistema vseživljenjske zaposlitve.<ref>Henshall, 162, 166, 182.</ref> Do leta 1955 je gospodarstvo preseglo predvojno raven,<ref>Totman, 576.</ref> leta 1968 pa je Japonska postala drugo največje gospodarstvo na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/business/2011/feb/14/china-second-largest-economy |title=China overtakes Japan as world's second-largest economy|first1=Justin |last1=McCurry |first2=Julia |last2=Kollewe |work=The Guardian|date=14.2.2011}}</ref> Gospodarska rast do [[Naftna kriza (1973)|naftne krize leta 1973]] je v poprečju dosegala vrtoglavih 10 % na leto, po njej pa vse do leta 1991 v povprečju 4 %. Do leta 1990 se je pričakovana življenjska doba hitro višala, prebivalstvo je naraslo na 123 milijonov.<ref>Totman, 584–585.</ref> Japonska je postala največji proizvajalec avtomobilov ter vodilni proizvajalec elektronike.<ref>Henshall, 160–161.</ref> Leta 1987 je postala [[Tokijska borza|borza v Tokiu]] največja na svetu, v [[Japonski finančni mehurček|finančnem mehurčku]], ki je sledil, se je nenadzorovano večal obseg nepremičninskih in delniških posojil. Leta 1956 se je Japonska pridružila Organizaciji združenih narodov, svojo mednarodno naravnanost pa je pokazala tudi z gostovanjem [[Poletne olimpijske igre 1964|poletnih olimpijskih iger v Tokiu]] leta 1964.<ref>Henshall, 167.</ref> Med [[Hladna vojna|hladno vojno]] se je postavila na stran ZDA, kar pa je povzročilo nemalo nasprotovanja med prebivalstvom. Tudi rekonstrukcijo japonske vojske v obliki Japonskih samoobrambnih sil leta 1954 so mnogi Japonci videli kot kršitev 9. člena ustave.<ref>Ito, 60.</ref> 1960 se je več sto tisoč protestnikov odpravilo na ulice v nasprotovanju amandmajem k japonsko-ameriškem varnostnem paktu.<ref>Totman, 580–581.</ref> [[Sovjetsko-japonska deklaracija 1956|Odnosi z Rusijo]] so se normalizirali leta 1956 kljub sporu glede lastništva [[Kurilsko otočje|kurilskih otokov]],<ref>Togo, 234–235.</ref> [[Sporazum o odnosih med Japonsko in Republiko Korejo 1965|odnosi z Južno Korejo]] pa leta 1965 kljub sporu glede lastništva čeri [[Tokto]].<ref>Togo, 162–163.</ref> Leta 1972 je država zamenjala uradno stališče glede legitimne vlade na Kitajskem iz vlade na Tajvanu ([[Tajvan|Republike Kitajske]]) na vlado [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]].<ref>Togo, 126–128.</ref> Med kulturno pomembnejše dogajanje takoj po okupaciji štejemo zlato dobo japonskega filma,<ref>Perez, 177–178.</ref> do katere je prišlo zaradi odprave vladne cenzure, nizkih produkcijskih stroškov, razširitve spektra filmskih tehnik in tehnologij, pa tudi veliko domače občinstvo, saj je bilo drugih oblik zabave manj.<ref>Totman, 669.</ref> [[Slika:Emperor Akihito cropped 1 Hillary Rodham Clinton Emperor Akihito and Empress Michiko 20110417.jpg|sličica|231x231_pik|Cesar Akihito]] === Obdobje Hejsej (1989–2019) === Začetek obdobja vladavine cesarja Akihita (平成時代 »''Hejsej džidaj''«) je zaznamoval pok finančnega mehurčka, cene delnic in zemlje so padale in Japonska je padla v deflacijsko spiralo.<ref>Henshall, 181–182.</ref> Banke niso mogle spodbuditi okrevanja zaradi velikih dolgov, vse skupaj pa je poslabšal tudi padec rodnosti.<ref>Henshall, 185–187.</ref> Devetdesetim na Japonskem pravimo tudi »izgubljeno desetletje«,<ref>Meyer, 250.</ref> slabo okrevanje pa se nadaljuje do danes,<ref>{{navedi splet|url= https://www.reuters.com/article/2012/08/17/japan-economy-estimate-idUSL4E8JH1TC20120817|title=Japan eyes end to decades long deflation|author=Leika Kihara|publisher=Reuters|date=17.8.2012}}</ref> saj predkrizne ravni še niso ujeli.<ref>Totman, 678.</ref> Sistem vseživljenjske zaposlitve je propadel in brezposelnost rasla.<ref>Henshall, 182–183.</ref> Korupcijski škandali so pretresli Liberalno demokratsko stranko, ki državo skoraj neprekinjeno vodi vse od konca vojne.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.com/news/world-asia-20745165|title=Japan election: Shinzo Abe and LDP in sweeping win – exit poll|work=BBC News|date=16.12.2012|accessdate=10.8.2015}}</ref> Obravnavanje vojne zapuščine je večkrat poslabšalo odnose s prizadetimi državami, saj so bila uradna opravičila nezadostna ali neiskrena.<ref>Henshall, 199.</ref> Nacionalistični politiki so pogosto zanikali vojne zločine,<ref>Henshall, 199–201.</ref> mnogi učbeniki so bili napisani na novo, obiski politikov k [[Svetišče Jasukuni|svetišču Jasukuni]], posvečenemu padlim v vojnah za Japonsko (med njimi 1.068 obsojenih vojnih zločincev<ref>Henshall, 191.</ref>) so sprožili [[Protijaponski protesti 2005|proteste v Vzhodni Aziji]].<ref>Henshall, 197–198.</ref> Leta 2015 so povečali vlogo samoobrambnih sil v mednarodnih sporih, čemur so mnogi nasprotovali.<ref>{{cite news |last=Obe |first=Mitsuru |date=18.9.2015 |title=Japan Parliament Approves Overseas Military Expansion |url=https://www.wsj.com/articles/japan-parliament-approves-abe-security-bills-1442596867 |newspaper=The Wall Street Journal |access-date=27.11.2015}}</ref> [[Slika:US Navy 110320-M-0145H-063 A large ferry boat rests inland amidst destroyed houses after a 9.0 earthquake and subsequent tsunami struck Japan March.jpg|sličica|220x220_pik|Razdejanje po potresu Tohoku, 2011]] Kljub finančnim težavam se je po svetu razmahnila japonska popularna kultura, vključno z videoigrami, [[Anime|animeji]] in [[Manga|mangami]], ki so postali fenomen med mladimi po svetu.<ref>Henshall, 204.</ref> 11. marca 2011 je Japonsko prizadel eden največjih potresov v zapisani zgodovini. Cunami, ki je potresu sledil, je povzročil veliko škodo na jedrski elektrarni Fukušima 1 in izpust velike količine jedrskega sevanja.<ref>Henshall, 187–188.</ref> Japonska družba se spopada tudi s povišano pojavnostjo življnskega sloga brez spolnosti.<ref>Kawanishi, Yuko. Mental Health Challenges Facing Contemporary Japanese Society. Brill, 2009.</ref> == Japonska družba skozi zgodovino == Družbeno razslojevanje se je prvič pojavilo v obdobju Jajoj, ko se je bogastvo s pojavom kmetijstva bogastvo začelo monopolizirati v elitah. Do leta 600 se je razvila struktura s plemiči, družinami bogatih lokanih magnatov, navadnimi ljudmi in sužnji.<ref name="social">Farris, 26.</ref> Velika večina je bilo navadnih ljudi, ne-plemičev, kot so kmetovalci, trgovci in obrtniki. V Obdobju Hej'an se je vladajoča elita razdelila na aristokrate, budistične svečenike in samuraje, ki so začeli prevladovati v obdobjih Kamakura in Muromači.<ref>Farris, 152, 181.</ref> Za ti dve obdobji je značilen vzpon trgovskega sloja, ki je postajal raznolik in specializiran.<ref>Farris, 152, 157.</ref> Ženske so sprva uživale enake pravice kot moški, saj prazgodovinski arheološki dokazi z zahoda Japonske kažejo naklonjenost k vladaricam. Ženske cesarice se pojavljajo do ustave Mejdži iz leta 1889, ki je zapisala samo moško dedovanje prestola.<ref name="Tonomura, 352">Tonomura, 352.</ref> S sistemom ''ricurjo'' iz 7. in 8. stoletja<ref>Tonomura, 351.</ref> je bil uzakonjen patriarhat po konfucianskem vzoru (družinski register je imenoval moškega za glavo gospodinjstva<ref>Tonomura, 353–354.</ref>), zato je prišlo po Obdobju Hej'an do počasnega zatona nekoč pomembnih funkcij, ki so jih ženske zasedale v vladi. Mnogi vojaški in zemljiški zakoniki so ostali nevtralni.<ref>Tonomura, 354–355.</ref> Status žensk je začel v 14. stoletju iz neznanih razlogov hitro padati.<ref>Farris, 162–163.</ref> Izgubile so pravico do dedovanja zemlje, videne so bile kot manjvredne glede na moške.<ref>Farris, 159–160.</ref> Hidejošijev popis zemljišč v 90. letih 16. stoletja je zacementiral moške kot lastnike zemljišč.<ref>Tonomura, 360.</ref> Med ameriško okupacijo Japonske so ženske pridobile enakopravnost, a so bile še vedno diskriminirane pri iskanju zaposlitve.<ref>Hastings, 379.</ref> Leta 1986 je gibanju za pravice žensk uspelo prepričati zakonodajne organe v sprejetje zakona o enakosti zaposlitvenih možnosti za oba spola, a so še vedno zasedale zdolj 10 % mest v upravah podjetij.<ref>Totman, 614–615.</ref> Suženjstvo je bilo odpravljeno med Hidejošijevim popisom zemlje, ki je dal vsem obdelovalcem zemlje status navadnega človeka.<ref name="Farris, 193"/> Med vladavino ''šogunata'' Tokugava je postala razredna delitev še bolj rigidna. Neokonfucianistična hierarhija štirih poklicev je družbo delila na vladajočo elito, kmete, obrtnike in na dnu trgovce. Dvorjani, kleriki, izobčenci, zabavljači in delavci niso spadali v to strukturo. Za različne sloje so veljali različni zakoniki, poroke med sloji so postale prepovedane, mesta so bila razdeljena na več delov glede na sloje, ki so v njih živeli. Stratifikacija ni imela bistvenih ekonomskih učinkov. Mnogi samuraji so živeli v revščini, bogastvo trgovcev pa je z razvojem trgovine in urbanizacijo raslo. Z Obnovo Mejdži je sledil premik, v katerem so si trgovci obetali vse več političnega vpliva. Kljub odpravi slojev se je družba Obdobja Mejdži delila na novi srednji razred kapitalistov, starejši srednji razred lastnikov manjših trgovin, ruralne lastnike zemlje in kmete.<ref>Neary, 397.</ref> Bogastvo se je razporedilo še bolj neenakomerno.<ref name="income">Moriguchi and Saez, 80, 88.</ref> Šele med drugo svetovno vojno in po njej se je trend obrnil. V povojnih anketah se je kar 90 % prebivalcev opredelilo za pripadnike srednjega razreda.<ref>Duus, 21.</ref> V 15. in 16. stoletju so se pojavile komune izobčencev, ki so se ukvarjali s t. i. nečistimi poklici ''[[kegare]],'' kot so delo z usnjem in z mrtvimi. Ti ljudje, ki so jih kasneje imenovali ''[[burakumin]]'', niso spadali v družbeno shemo obdobja Edo, zaradi česar so trpeli diskriminacijo, ki sega še v današnji čas, saj imajo s takšnim ozadjem težave pri iskanju službe in pridobivanju izobrazbe. == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Batten |first=Bruce Loyd |year=2003 |title=To the Ends of Japan: Premodern Frontiers, Boundaries, and Interactions |publisher=University of Hawaii Press |location=Honolulu, HI |url=https://books.google.com/books?id=fRs3Qdya40QC |isbn=978-0-8248-2447-1}} * {{navedi knjigo |last=Bix |first=Hebert P. |authorlink= |year=2000 |title=Hirohito and the Making of Modern Japan |publisher=Harper Collins |location=New York, NY |url=https://books.google.com/books?id=zjmVltzm1kYC |isbn=978-0-06-186047-8}} * {{navedi knjigo |last=Coox |first=Alvin |authorlink= |year=1988 |chapter=The Pacific War |title=The Cambridge History of Japan |volume=6 |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press}} * {{navedi knjigo |last=Deal |first=William E. |year=2006 |title=Handbook to Life in Medieval and Early Modern Japan |location=New York |publisher=Facts on File}} * {{navedi knjigo |last1=Deal |first1=William E. |last2=Ruppert |first2=Brian D. |year=2015 |title=A Cultural History of Japanese Buddhism |location=Chichester |publisher=Wiley Blackwell}} * {{navedi knjigo |last=Duus |first=Peter |year=2011 |chapter=Showa-era Japan and beyond |title=Routledge Handbook of Japanese Culture and Society |location=New York |publisher=Routledge}} * {{navedi knjigo |last=Farris |first=William Wayne |year=2009 |title=Japan to 1600: A Social and Economic History |publisher=University of Hawaii Press |location=Honolulu, HI |url=https://books.google.com/books?id=oEkewem1LBYC |isbn=978-0-8248-3379-4}} * {{navedi knjigo |last=Farris |first=William Wayne |year=1995 |title=Population, Disease, and Land in Early Japan, 645–900 |publisher=Harvard University Asia Center |location=Cambridge, Massachusetts |url=https://books.google.com/books?id=5dmxY_HIWp8C |isbn=978-0-674-69005-9}} * {{navedi knjigo |last=Feifer |first=George |year=1992 |title=Tennozan: The Battle of Okinawa and the Atomic Bomb |location=New York |publisher=Ticknor & Fields}} * {{navedi knjigo |last=Frank |first=Richard |year=1999 |title=Downfall: The End of the Imperial Japanese Empire |publisher=Random House |location=New York |url=https://books.google.com/books?id=MwnqPgAACAAJ |isbn=978-0-14-100146-3}} * {{navedi knjigo |last= Gao |first=Bai |chapter= The Postwar Japanese Economy |pages= 299–314 |editor-last= Tsutsui |editor-first=William M. |title=A Companion to Japanese History |year= 2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn= 978-1-4051-9339-9}} * {{navedi knjigo |last=Habu |first=Junko |year=2004 |title=Ancient Jomon of Japan |publisher=Cambridge Press |location=Cambridge, MA |url=https://books.google.com/books?id=vGnAbTyTynsC |isbn=978-0-521-77670-7}} * {{navedi knjigo |last=Hane |first=Mikiso |year=1991 |title=Premodern Japan: A Historical Survey |publisher=Westview Press |location=Boulder, CO |url=https://books.google.com/books?id=jgJHBAAAQBAJ |isbn=978-0-8133-4970-1}} * {{navedi knjigo |last=Hastings |first=Sally A. |year=2007 |chapter=Gender and Sexuality in Modern Japan |title=A Companion to Japanese History |location=Malden, MA |publisher=Blackwell Publishing}} * {{navedi knjigo |last=Henshall |first=Kenneth |year=2012 |title=A History of Japan: From Stone Age to Superpower |publisher=Palgrave Macmillan | location=London |url=https://books.google.com/books?id=vD76fF5hqf8C |isbn=978-0-230-34662-8}} * {{navedi knjigo |last=Hunter |first=Janet |year=1984 |title=Concise Dictionary of Modern Japanese History |publisher=University of California Press | location=Berkeley}} * {{navedi knjigo |last=Imamura |first=Keiji |year=1996 |title=Prehistoric Japan: New Perspectives on Insular East Asia |publisher=University of Hawaii Press | location=Honolulu}} * {{navedi knjigo |last=Ito |first=Takatoshi |year=199 |title=The Japanese Economy |location=Cambridge, Massachusetts |publisher=MIT Press}} * {{navedi knjigo |last=Jansen |first=Marius |year=2000 |title=The Making of Modern Japan |location=Cambridge, Massachusetts |publisher=Belknap Press of Harvard University}} * {{navedi knjigo |last=Kaner |first=Simon |year=2011 |chapter=The Archaeology of Religion and Ritual in the Japanese Archipelago |title=The Oxford Handbook of the Archaeology of Ritual and Religion |location=Oxford |publisher=Oxford University Press}} * {{navedi knjigo |last=Keene |first=Donald |authorlink= |year=1998 |title=A History of Japanese Literature, Vol. 3: Dawn to the West – Japanese Literature of the Modern Era (Fiction) |publisher=Columbia University Press |location=New York, NY |edition=paperback |orig-year=1984 |isbn=978-0-231-11435-6}} * {{navedi knjigo |last=Keene |first=Donald |authorlink= |year=1999 |title=A History of Japanese Literature, Vol. 1: Seeds in the Heart – Japanese Literature from Earliest Times to the Late Sixteenth Century |publisher=Columbia University Press |location=New York, NY |edition=paperback |orig-year=1993 |isbn=978-0-231-11441-7}} * {{navedi knjigo |last=Kerr |first=George |year=1958 |title=Okinawa: History of an Island People |location=Rutland, Vermont |publisher=Tuttle Company}} * {{navedi knjigo |last=Kidder |first=J. Edward |year=1993 |chapter=The Earliest Societies in Japan |title=The Cambridge History of Japan |volume=1 |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press}} * {{navedi knjigo |last=Kumar |first=Ann |year=2008 |title=Globalizing the Prehistory of Japan: Language, Genes and Civilisation |publisher=Routledge | location=New York}} * {{navedi knjigo |last=Large |first=Stephen S. |year=2007 |chapter=Oligarchy, Democracy, and Fascism |title=A Companion to Japanese History |location=Malden, MA |publisher=Blackwell Publishing}} * {{navedi knjigo |last=Lauerman |first=Lynn |year=2002 |title=Science & Technology Almanac |publisher=Greenwood Press |location=Westport, Connecticut}} * {{navedi knjigo |last=Mackie |first=Vera |year=2003 |title=Feminism in Modern Japan |location=New York |publisher=Cambridge University Press}} * {{navedi knjigo |last=Maher |first=Kohn C. |year=1996 |chapter=North Kyushu Creole: A Language Contact Model for the Origins of Japanese |title=Multicultural Japan: Palaeolithic to Postmodern |location=New York |publisher=Cambridge University Press}} * {{navedi knjigo |author1=Mason, R.H.P. |author2=Caiger, J.G. |year=1997 |title=A History of Japan |location=Rutland, Vermont |publisher=Tuttle}} * {{navedi knjigo |last=Meyer |first=Milton W. |year=2009 |title=Japan: A Concise History |location=Lanham, Maryland |publisher=Rowman & Littlefield}} * {{navedi knjigo |last=McClain |first=James L. |year=2002 |title=Japan: A Modern History |publisher=W. W. Norton & Co. |location=New York |url=https://books.google.com/books?id=obYhbzN-dY0C |isbn=978-0-393-04156-9}} * {{navedi knjigo |last=McCullough |first=William H. |title=1999 |chapter=The Heian Court, 794–1070 |title=The Cambridge History of Japan |volume=2 |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press}} * {{navedi knjigo |last1=Moriguchi |first1=Chiaki |last2=Saez |first2=Emmanuel |year=2010 |chapter=The Evolution of Income Concentration in Japan, 1886–2005 |title=Top Incomes : A Global Perspective |location=Oxford |publisher=Oxford University Press}} * {{navedi knjigo |last1=Morton |first1=W. Scott |last2=Olenike |first2=J. Kenneth |year=2004 |title=Japan: Its History and Culture |location=New York |publisher=McGraw-Hill}} * {{navedi revijo |last=Neary |first=Ian |title=''Burakumin'' at the End of History |year=2003 |journal=Social Research |volume=70 |issue=1 |pages= 269–294 |jstor=40971613}} * {{navedi knjigo |last=Neary |first=Ian |chapter=Class and Social Stratification |pages=389–406 |editor-last=Tsutsui |editor-first=William M. |title=A Companion to Japanese History |year=2009 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-1-4051-9339-9}} * {{navedi knjigo |last=Perkins |title=Dorothy |year=1991 |title=Encyclopedia of Japan |location=New York |publisher=Facts on File}} * {{navedi knjigo |last=Perez |first=Louis G. |year=1998 |title=The History of Japan |publisher=Greenwood Press |location=Westport, CT |url=https://books.google.com/books?id=ahYF-A3oylkC |isbn=978-0-313-30296-1}} * {{navedi knjigo |last=Sansom |first=George |authorlink= |year=1958 |title=A History of Japan to 1334 |publisher=Stanford University Press |location=Stanford, CA |url=https://books.google.com/books?id=t2c4t4yw21gC |isbn=978-0-8047-0523-3}} * {{navedi knjigo |last=Sanz |first=Nuria |year=2014 |title=Human origin sites and the World Heritage Convention in Asia |publisher=UNESCO}} * {{navedi knjigo |last=Schirokauer |first=Conrad |year=2013 |title=A Brief History of Chinese and Japanese Civilizations |publisher=Wadsworth Cengage Learning |location=Boston }} * {{navedi knjigo |last=Silberman |first=Neil Asher |year=2012 |title=The Oxford Companion to Archaeology |publisher=Oxford University Press |location=New York}} * {{navedi knjigo |last=Sims |first=Richard |year=2001 |title=Japanese Political History since the Meiji Renovation, 1868–2000 |publisher=Palgrave |location=New York}} * {{navedi knjigo |last=Takeuchi |first=Rizo |year=1999 |chapter=The Rise of the Warriors |title=The Cambridge History of Japan |volume=2 |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press}} * {{navedi knjigo |last=Togo |first=Kazuhiko |year=2005 |title=Japan's Foreign Policy 1945–2003: The Quest for a Proactive Policy |publisher=Brill |location=Boston}} * {{navedi knjigo |last=Tonomura |first=Hitomi |year=2007 |chapter=Women and Sexuality in Premodern Japan |title=A Companion to Japanese History |location=Malden, MA |publisher=Blackwell Publishing}} * {{navedi knjigo |last=Totman |first=Conrad |authorlink=|year=2005 |title=A History of Japan |publisher=Blackwell Publishing |location=Malden, MA |url=https://books.google.com/books?id=QBGGBAAAQBAJ |isbn=978-1-119-02235-0}} * {{navedi knjigo |last=Wakita |first=Osamu |chapter=The social and economic consequences of unification |pages=96–127 |editor-last=Hall |editor-first=John Whitney |title=The Cambridge History of Japan |volume=4 |year=1991 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-22355-3}} * {{navedi knjigo |last=Walker |first=Brett |year=2015 |title=A Concise History of Japan |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press}} * {{navedi knjigo |last=Weston |first=Mark |authorlink=|year=2002 |title=Giants of Japan: The Lives of Japan's Greatest Men and Women |publisher=Kodansha |location=New York, NY |url=https://books.google.com/books?id=Hr2soAEACAAJ |isbn=978-0-9882259-4-7}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Zgodovina Japonske| ]] [[Kategorija:Japonska]] 1cz35umc4q30a835p0c3r0khes2ulbx 0 150095 5728443 5724676 2022-08-07T09:05:29Z Erardo Galbi 166658 /* Geografija */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Krmin | official_name = Città di Cormons | native_name = | image_skyline = Cormons.jpg | image_caption = Glavni trg | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]] | frazioni = Angoris, Bornjan (Borgnano), [[Bračan]] (Brazzano), Jasih (Giassico), San Rocco di Brazzano, Novaje (Novali), Castelletto, Plešivo (Plessiva), Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons | mayor_party = | mayor = Roberto Felcaro | area_footnotes = | area_total_km2 = 34,6 | population_footnotes = | population_total = 7.366 | population_as_of = junij 2017 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 56 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveti Adalbert]] | day = 23. april | postal_code = 34071 | area_code = 0481 | website = www.comune.cormons.go.it/ | footnotes = }} '''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. == Geografija == Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškega krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in ob [[železnica|železnici]] [[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7 % prebivalstva). Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] [[Angoris]], [[Bornjan]] (''Borgnano''), [[Bračan]] (''Brazzano''), [[Ceglo]] (''Zegla'', maloobmejni prehod), [[Fornaci]], [[Jasih]] (''Giassico''), [[Monticello di Cormons]], [[Novaje]] (''Novali''), [[Plešivo]] (''Plessiva'', maloobmejni prehod), [[Povia]], [[Roncada]] in [[Sveti Rok pri Bračanu]] (''San Rocco di Brazzano''). == Zgodovina == [[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila del v [[Langobardski limes|Langobardskega limesa]], ki je imel pomemben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil v Krminu sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] za več kot stoletje (610–737). Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Krmin postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]], razen kratkih obdobij okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) ter [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]. Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]]. ==Znamenitosti== [[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantične utrdbe, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; tudi na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]]. V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' v obliki [[barok|poznobaročne]] dvoranske stavbe. == Etnična sestava prebivalstva == '''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref> ==Demografski razvoj== <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:8500 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:7484 bar:1931 from: 0 till:7684 bar:1936 from: 0 till:7327 bar:1951 from: 0 till:7927 bar:1961 from: 0 till:7766 bar:1971 from: 0 till:7631 bar:1981 from: 0 till:7835 bar:1991 from: 0 till:7553 bar:2001 from: 0 till:7449 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5) bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5) bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5) bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5) bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5) bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5) bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5) bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5) bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> {{Geografski položaj |Center = Krmin (Cormòns) |Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO) |Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio) |Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro) |Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea) |Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone) |Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo) |Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio) }} ==Znane osebnosti== *[[Denis Godeas]] *[[Sergio Marcon]] == Sklici == {{opombe}} ==Viri == * Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS) * Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Cormons}} {{Goriška pokrajina}} [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{normativna kontrola}} q4pzsj01vqqfyl1hhmbpti8mey8u4z9 5728447 5728443 2022-08-07T09:09:27Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Krmin | official_name = Città di Cormons | native_name = | image_skyline = Cormons.jpg | image_caption = Glavni trg | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]] | frazioni = Angoris, [[Bornjan]], [[Bračan]], [[Jasih]], Sveti Rok pri Bračanu, Novaje, Castelletto, [[Plešivo]], Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons | mayor_party = | mayor = Roberto Felcaro | area_footnotes = | area_total_km2 = 34,6 | population_footnotes = | population_total = 7.366 | population_as_of = junij 2017 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 56 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveti Adalbert]] | day = 23. april | postal_code = 34071 | area_code = 0481 | website = www.comune.cormons.go.it/ | footnotes = }} '''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. == Geografija == Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškega krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in ob [[železnica|železnici]] [[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7 % prebivalstva). Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] [[Angoris]], [[Bornjan]] (''Borgnano''), [[Bračan]] (''Brazzano''), [[Ceglo]] (''Zegla'', maloobmejni prehod), [[Fornaci]], [[Jasih]] (''Giassico''), [[Monticello di Cormons]], [[Novaje]] (''Novali''), [[Plešivo]] (''Plessiva'', maloobmejni prehod), [[Povia]], [[Roncada]] in [[Sveti Rok pri Bračanu]] (''San Rocco di Brazzano''). == Zgodovina == [[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila del v [[Langobardski limes|Langobardskega limesa]], ki je imel pomemben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil v Krminu sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] za več kot stoletje (610–737). Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Krmin postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]], razen kratkih obdobij okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) ter [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]. Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]]. ==Znamenitosti== [[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantične utrdbe, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; tudi na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]]. V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' v obliki [[barok|poznobaročne]] dvoranske stavbe. == Etnična sestava prebivalstva == '''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref> ==Demografski razvoj== <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:8500 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:7484 bar:1931 from: 0 till:7684 bar:1936 from: 0 till:7327 bar:1951 from: 0 till:7927 bar:1961 from: 0 till:7766 bar:1971 from: 0 till:7631 bar:1981 from: 0 till:7835 bar:1991 from: 0 till:7553 bar:2001 from: 0 till:7449 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5) bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5) bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5) bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5) bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5) bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5) bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5) bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5) bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> {{Geografski položaj |Center = Krmin (Cormòns) |Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO) |Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio) |Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro) |Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea) |Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone) |Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo) |Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio) }} ==Znane osebnosti== *[[Denis Godeas]] *[[Sergio Marcon]] == Sklici == {{opombe}} ==Viri == * Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS) * Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Cormons}} {{Goriška pokrajina}} [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{normativna kontrola}} cs6s2cwynehnejnx4v9n3cdntwuus37 5728449 5728447 2022-08-07T09:10:34Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Krmin | official_name = Città di Cormons | native_name = | image_skyline = Cormons.jpg | image_caption = Glavni trg | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 57 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 28 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(7,639)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija-Julijska krajina]] | province = [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]] | frazioni = Angoris, [[Bornjan]], [[Bračan]], [[Jasih]], Sveti Rok pri Bračanu, Novaje, Castelletto, [[Plešivo]], Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons | mayor_party = [[desna sredina]] | mayor = Roberto Felcaro | area_footnotes = | area_total_km2 = 34,6 | population_footnotes = | population_total = 7.366 | population_as_of = junij 2017 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 56 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[sveti Adalbert]] | day = 23. april | postal_code = 34071 | area_code = 0481 | website = www.comune.cormons.go.it/ | footnotes = }} '''Krmin''' ([[italijanščina|italijansko]] oz. furlansko ''Cormòns'') je [[naselje]] in [[občina]] z okoli 7.200 prebivalci v [[italija]]nski [[Italijanske dežele|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. == Geografija == Krmin leži pod 274 [[mnm]] visoko ''Krminsko goro'' na severu [[Kras (območje)|Goriškega krasa]]. Občina, ki ima površino 34,6 [[kvadratni kilometer|km²]], šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob [[cesta|cesti]] in ob [[železnica|železnici]] [[Gorica]] - [[Videm, Italija|Videm]]. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7 % prebivalstva). Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in [[Zaselek|zaselke]] [[Angoris]], [[Bornjan]] (''Borgnano''), [[Bračan]] (''Brazzano''), [[Ceglo]] (''Zegla'', maloobmejni prehod), [[Fornaci]], [[Jasih]] (''Giassico''), [[Monticello di Cormons]], [[Novaje]] (''Novali''), [[Plešivo]] (''Plessiva'', maloobmejni prehod), [[Povia]], [[Roncada]] in [[Sveti Rok pri Bračanu]] (''San Rocco di Brazzano''). == Zgodovina == [[Arheologija|Arheološke najdbe]] kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v [[prazgodovina|prazgodovini]] in [[starorimska civilizacija|rimski dobi]]. [[Trdnjava]] na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli [[Obri]], je bila del v [[Langobardski limes|Langobardskega limesa]], ki je imel pomemben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil v Krminu sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]] za več kot stoletje (610–737). Leta 980 je svetorimski cesar [[Oton II.]] Krmin podaril langobardskemu kralju [[Rodoaldo|Rodoaldu]], in je kasneje prešel na [[Oglejski patriarhat|oglejske patriarhe]]. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in [[Goriški grofje|goriškimi grofi]], ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki [[Beneška republika|beneški]] okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili [[goriški grofje]]. <ref> Zgodovinski kraji Italije - izšlo pri reviji Storia Illustrata - pag. 1135 - Založnik Arnoldo Mondadori (1972) </ref>. Leta 1500, po smrti zadnjega [[Goriški grofje|goriškega grofa Lenarta]] je Krmin postal del [[Habsburška monarhija|Avstrijske monarhije]], razen kratkih obdobij okupacije [[Beneška republika|Beneške republike]] (1508 - 1509) ter [[Prvo Francosko cesarstvo|Napoleonove Francije]]. Kasneje je bil del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], vse do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], po njej pa je bil priključen [[Kraljevina Italija|Italiji]]. ==Znamenitosti== [[Grad]] na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantične utrdbe, je bil od leta [[1618]] dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. [[Romanje|Romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ''Marije Pomočnice'' na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v [[Beneška republika|beneškem]] [[Manierizem|manierističnem]] slogu; tudi na [[oltar|glavnem oltarju]] iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne [[renesansa|renesanse]]. V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del [[srednji vek|srednjeveškega]] [[obrambni zid|obzidja]]. Na mestu starejše cerkve v letih [[1736]] do [[1770]] zgradili [[župnijska cerkev|župnijsko cerkev]] ''sv. Adalberta '' v obliki [[barok|poznobaročne]] dvoranske stavbe. == Etnična sestava prebivalstva == '''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4% prebivalcev v občini Krmin opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref> ==Demografski razvoj== <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:8500 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:500 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:100 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:0 bar:1881 from: 0 till:0 bar:1901 from: 0 till:0 bar:1911 from: 0 till:0 bar:1921 from: 0 till:7484 bar:1931 from: 0 till:7684 bar:1936 from: 0 till:7327 bar:1951 from: 0 till:7927 bar:1961 from: 0 till:7766 bar:1971 from: 0 till:7631 bar:1981 from: 0 till:7835 bar:1991 from: 0 till:7553 bar:2001 from: 0 till:7449 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1881 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1901 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1911 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1921 at:7484 fontsize:XS text: 7484 shift:(-8,5) bar:1931 at:7684 fontsize:XS text: 7684 shift:(-8,5) bar:1936 at:7327 fontsize:XS text: 7327 shift:(-8,5) bar:1951 at:7927 fontsize:XS text: 7927 shift:(-8,5) bar:1961 at:7766 fontsize:XS text: 7766 shift:(-8,5) bar:1971 at:7631 fontsize:XS text: 7631 shift:(-8,5) bar:1981 at:7835 fontsize:XS text: 7835 shift:(-8,5) bar:1991 at:7553 fontsize:XS text: 7553 shift:(-8,5) bar:2001 at:7449 fontsize:XS text: 7449 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> {{Geografski položaj |Center = Krmin (Cormòns) |Severovzhod = [[Občina Brda|Brda]] (SLO) |Vzhod = [[Števerjan|Števerjan]] (San Floriano del Collio) |Jugovzhod = [[Koprivno, Gorica|Koprivno]] (Capriva del Friuli) ; [[Morar]] (Moraro) |Jug = [[Marijan, Gorica|Marijan]] (Mariano del Friulli) ; [[Medeja, Gorica|Medeja]] (Medea) |Zahod = [[Sveti Ivan ob Nadiži]] (San Giovanni al Natisone) |Severozahod = [[Koren, Benečija|Koren]] (Corno di Rosazzo) |Sever = [[Dolenje v Brdih]] (Dolegna del Collio) }} ==Znane osebnosti== *[[Denis Godeas]] *[[Sergio Marcon]] == Sklici == {{opombe}} ==Viri == * Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS) * Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje| |cobiss=21146112|pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Cormons}} {{Goriška pokrajina}} [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{normativna kontrola}} fbfpjs2fba3e3t8cyiro3exrmpqjy49 0 155088 5728342 5724635 2022-08-06T22:47:56Z Amanesciri2021 205950 /* Š */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[mladinska književnost|mladinskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Konči Ahačič]] * [[Vera Albreht]] * [[Ivo Antič]] * [[Emica Antončič]] * [[Vojan Tihomir Arhar]] * [[Anton Aškerc]] * [[Miha Avanzzo]] * [[Tatjana Angerer]] == B == * [[France Balantič]] * [[Milko Bambič]] * [[Milena Batič]] * [[Jana Bauer]] * [[Cvetka Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Damjana Bihar]] * [[Tina Bilban]] * [[Janez Bitenc]] * [[Vinko Bitenc]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Franček Bohanec]] * [[Adam Bohorič]] * [[Zvonimir Bohte]] * [[Matej Bor]] * [[Andreja Borin]] *[[Marja Boršnik|Boršnik, Marja]] (*1906) *Milica Borštnik [[Miron]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Bojana Bregar]] * [[Kristina Brenk]] * [[Vida Brest|Vida Brest (Majda Peterlin)]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Josip Brinar]] * [[Andrej Brvar]] * [[Natalija Brumen]] (*1974) == C == * [[Ivan Cankar]] * [[Božo Cerar]] *[[Irena Cerar|Cerar, Irena]] (*1970) * [[Marja Cerkovnik]] * [[Angelo Cerkvenik]] * [[Jože Ciuha]] * Antonija (Tončka) Curk (1906–1996) *[[Marija Cvetek|Cvetek, Marija]] (*1948) == Č == * [[Anica Černej]] * [[Ivanka Čadež]] * [[Darka Čeh]] *[[Mateja Črv Sužnik|Črv Sužnik, Mateja]] (*1961) == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Jurij Dalmatin]] *[[Marija Cebevc Remec|Debevc Remec, Marija]] (*1869) * [[Milan Dekleva]] * [[Marija Dernovšek Šprajcar]] (1905-1946) * [[Karel Destovnik - Kajuh]] * [[Dušan Dim]] * [[Mira Dobravec]] * [[Mate Dolenc]] * [[Brane Dolinar|Brane Dolinar (Brane Demšar)]] * [[Tamara Doneva]] * [[Julia Doria]] * [[Živa Viviana Doria]] * [[Feliks Anton Dev]] * [[Zdravko Duša]] * [[Slavko Dokl]] == E == * [[Fran Erjavec]] * [[Ervin Fritz]] == F == * [[Lea Fatur]] * [[Janko Ferk]] * [[Fran Saleški Finžgar]] * [[Evald Flisar]] * [[Pavel Flere]] * [[France Forstnerič]] *[[Julka Fortuna|Fortuna, Julka]] (*1916) * [[Franjo Frančič]] * [[Marinka Fritz Kunc]] * [[Ervin Fritz]] * [[Anton Funtek]] * [[Jasna Furlan]] * [[Matjaž Fritz]] == G == * [[Karel Grabeljšek]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Engelbert Gangl]] * [[Kostja Gatnik]] * [[Alenka Glazer]] *[[Milijana Gligić - Mikica|Gligić, Milijana - Mikica]] (*1953) * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Jelka Godec Schmidt]] * [[Rupko Godec]] * [[Ferdo Godina]] * [[Cvetko Golar]] * [[Manko Golar]] * [[Pavel Golia]] * [[Berta Golob]] * [[Borut Gombač]] * [[Mateja Gomboc]] * [[Alenka Goljevšček]] * [[Alojz Gradnik]] * [[Niko Grafenauer]] * [[Simon Gregorčič]] * [[Barbara Gregorič Gorenc]] * [[Goran Gluvić]] * [[Darja Gorup]] * [[Erna Gregorčič]] *[[Marica Gregorič Stepančič|Gregorič Stepančič, Marica]] (*1874) * [[Marija Grošelj]] *[[Dora Gruden|Gruden, Dora]] (*1900) * [[Karel Gržan]] * [[Olga Gutman]] == H == * [[Barbara Habič]] * [[Maja Haderlap]] *[[Gema Hafner|Hafner, Gema]] (*1919) * [[Barbara Hanuš]] *[[Fany Hausmann|Hausmann, Fany]] (*1818) *[[Ivanka Hergold|Hergold, Ivanka]] (*1943) * [[Katarina Hergold Germ]] * [[Branko Hofman]] * [[Asja Hrvatin]] * [[Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Kristina Hafner|Krista Hafner]] == I == * [[Alojz Ihan]] * [[Anton Ingolič]] * ''[[Jelena Isak Kres]]'' == J == * [[Gitica Jakopin]] * [[Janez Jalen]] * [[Marko Jarc]] * [[Jurij Japelj]] *[[Ljoba Jenče|Jenče, Ljoba]] (*1960) * [[Simon Jenko]] * [[Vida Jeraj]] * [[Marija Jezernik]] *[[Luna Jurančič Šribar]] * [[Branka Jurca]] * [[Josip Jurčič]] * [[Vida Juvan]] == K == * [[Mila Kačič]] * [[Janez Kajzer]] * [[Ludovika Kalan]] *[[Ivana Kampuš]] * [[Alma Maksimilijana Karlin]] * [[Igor Karlovšek]] * [[Peter Kavalar]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Damjana Kenda Hussu]] *[[Eleonora Kernc|Kernc, Eleonora]] (*?) * [[Janko Kersnik]] * [[Dragotin Kette]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Ladislav Kiauta]] * [[Milica Kitek]] * [[Vladislav Klemenčič]] * [[Marija Kmet]] * [[Darinka Kobal]] * [[Tatjana Pregl Kobe]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Aleksandra Kocmut]] * [[Tomo Kočar]] * [[Neli Kodrič|Neli Kodrič (Neli Kodrič Filipić)]] *[[Vladimir Julij Kogoj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Nina Kokelj]] * [[Manica Koman]] * [[Nataša Konc Lorenzutti]] *[[Helena Koncut Kraljič|Koncut Kraljič, Helena]] * [[Andrej Kokot]] * [[Miklavž Komelj]] * [[Helena Koncut]] * [[Majda Koren]] * [[Ciril Kosmač]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Srečko Kosovel]] * [[Miroslav Košuta]] * [[Polonca Kovač]] * [[Lojze Kovačič]] *[[Marija Vida Kovačič|Kovačič, Marija Vida]] * [[Kajetan Kovič]] * [[Nada Kraigher]] * [[Matej Krajnc]] * [[Boris Kralj]] * [[Helena Kraljič]] * [[Lojze Krakar]] * [[Miško Kranjec]] *[[Vida Kraška|Kraška, Vida]] *[[Manka Kremenšek Križman]] * [[Marija Vida Kovačič]] * [[Marko Kravos]] * [[Sebastijan Krelj]] * [[Marjan Krnjić]] * [[Minka Krofta]] * [[Minka Krvina]] * [[Špela Kuclar]] *[[Eliza Kukovec|Kukovec, Eliza]] * [[Mirko Kunčič]] * [[Lenčka Kupper]] * [[Ambrož Kvartič]] * [[Zofka Kveder]] == L == * [[Marija Lamut|Lamut, Marija]] *[[Anton Tomaž Linhart]] * [[Feri Lainšček]] *[[Vida Lapajne]] *[[Josip Lavrič]] * [[Fran Levstik]] *[[Anita Leskovec]] * [[Elza Lešnik]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Magda Lojk]] * [[Blaž Lukan]] * [[Tomaž Lapajne Dekleva]] * [[Milan Petek Levokov]] * [[Tamara Laganin]] * [[Magda Lojk]] * [[Danilo Lokar]] == M == * [[Marjan Manček]] * [[Bogomir Magajna]] * [[Zvezdana Majhen]] * [[Svetlana Makarovič]] * [[Mimi Malenšek]] * [[Miha Mate]] * [[Neža Maurer]] * [[Nina Mav Hrovat]] (*1975) * [[Pavel Medvešček]] * [[Janez Menart]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Ksaver Meško]] * [[Mira Mihelič]] *[[Janja Miklavčič]] * [[Frane Milčinski - Ježek]] * [[Fran Milčinski]] * [[Jana Milčinski]] * [[Ivan Minatti]] * [[Miloš Mikeln]] * [[Ida Mlakar Črnič]] * [[Vinko Möderndorfer]] *[[Milena Mohorič|Mohorič, Milena]] * [[Marjana Moškrič]] * [[Desa Muck]] * [[Josip Murn - Aleksandrov]] * [[Miki Muster]] * [[Rado Murnik]] * [[Erna Muser]] * [[Vitan Mal]] * [[Asta Malavašič]] * [[Pavel Mišmaš]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] *[[Lili Novy]] * [[Fran Nedeljko]] *[[Ada Negri|Negri, Ada]] * [[Bogdan Novak]] * [[Maja Novak]] *[[Boris A. Novak]] * [[Nataša Novakovič]] * [[Franc (Frank) Novšak]] == O == * [[Suzana von Obenburger|Obenburger, Suzana von]] *[[Maša Ogrizek]] *[[Nejka Omahen]] *[[Jurij Opetnik]] *[[Mojca Opresnik]] * [[Josip Osti]] *[[Milica Ostrovška|Ostrovška, Milica]] * [[Vinko Ošlak]] == P == * [[Boris Pahor]] *[[Pavlina Pajk]] * [[Tone Partljič]] * [[Marko Pavček]] * [[Tone Pavček]] * [[Stane Peček]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Vid Pečjak]] * [[Aleksandra Perič Kovač]] * [[Ela Peroci]] *[[Mateja Perpar]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Žarko Petan]] *[[Milan Petek Levokov]] * [[Janez Petkoš]] * [[Matjaž Pikalo]] *[[Zlata Pirnat Cognrad|Pirnat Cognard, Zlata]] * [[Igor Plohl]] * [[Mojiceja Podgoršek]] * [[Luka Poklukar]] * [[Rok Poles]] * [[Jože Potrebuješ]] * [[Lilijana Praprotnik - Zupančič|Lila Prap]] (Ljiljana Praprotnik Zupančič) *[[Andrej Predin]] * [[Sanja Pregl]] * [[Slavko Pregl]] * [[Tatjana Pregl]] Kobe * [[Ljuba Prenner|Ljuba Prenner (Teta Metka)]] * [[France Prešeren]] * [[Prežihov Voranc|Prežihov Voranc (Lovro Kuhar)]] * [[Ljudmila Prunk - Utva]] * [[Kristina Pučnik]] * [[Frane Puntar]] == R == * [[Judita Rajnar]] * [[Mateja Reba]] * [[Tomo Rebolj]] * [[Slavica Remškar]] * [[Josip Ribičič]] * [[Radivoj Rehar|Radivoj Rehar (Radislav Rudan)]] * [[Jože Rode]] * [[Franci Rogač]] * [[Silvestra Rogelj Petrič]] *[[Fran Rojec]] (1867–1939) * [[Fran Roš]] *[[Leopoldina Rott Kersnik|Rott Kersnik, Leopoldina]] * [[Andrej Rozman - Roza]] * [[Marjan Rožanc]] * [[Smiljan Rozman]] * [[Branko Rudolf]] * [[Ciril Rudolf]] *[[Mojca Rudolf]] * [[Franček Rudolf]] * [[Neva Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vilijem K. Rupret]] == S == * [[Rosanda Sajko]] *[[Zora Saksida]] * [[Petra Samec]] * [[Tone Seliškar]] *[[Simona Semenič]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevlak]] * [[Valerija Skrinjar Tvrz]] * [[Maša Slavec]] * [[Emil Smasek]] * [[Breda Smolnikar]] * [[Jože Snoj]] * [[Cvetka Sokolov]] * [[Marko Stabej]] * [[Valentin Stanič]] * [[Josip Stritar]] * [[Gregor Strniša]] * [[Gustav Strniša]] * [[Jana Stržinar]] * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Primož Suhodolčan]] * [[Ivan Sivec]] *[[Minka Sever|Sever, Minka]] *[[Sonja Sever|Sever, Sonja]] *[[Stanislava Skvarča|Skvarča, Stanislava]] * [[Barbara Smajila]] * [[Maja Smole]] *[[Marica Strnad Cizelj|Strnad Cizelj, Marica]] * [[Maja Sušec]] *[[Ivo Svetina]] *[[Peter Svetina]] == Š == * [[Tomaž Šalamun]] * [[Severin Šali]] * [[Milan Šega]] * [[Franc Šetinc]] * [[Damijan Šinigoj]] * [[Avgust Šinkovec - Črtomir|Črtomir Šinkovec]] * [[Ada Škerl]] * [[Jože Šmit]] * [[Branko Šömen]] * [[Ivo Šorli]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Lojzka Špacapan]] * [[Katja Špur]] * [[Bina Štampe Žmavc]] (''Bina Bard'') * [[Karel Štrekelj]] *[[Cilka Štucin|Štucin, Cilka]] * [[Milica Šturm]] * [[Janez Švajncer]] * [[Jurij Švajncer]] * [[Anja Štefan]] *[[Davorka Štefanec]] * [[Miroslav Šumnik]] == T == * [[Vlasta Tancig|Vlasta]] [[Vlasta Tancig|Tancig]] (1928 - ?) *[[Vida Taufer|Taufer, Vida]] *[[Ivan Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] *[[Vlasta Tavčar|Tavčar, Vlasta]] * [[Marjan Tomšič]] *[[Suzana Tratnik]] * [[Janez Trdina]] * [[Ivan Trinko]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] *[[Josipina Turnograjska|Turnograjska, Josipina]] * [[Elga Tušar|Elga Tušar (Emi Vega)]] * [[Aleksandra Turšič]] == U == * [[Evelina Umek]] *[[Janez Urbas]] == V == * [[Matija Valjavec]] * [[Ilka Vašte]] * [[Josip Vandot]] * [[Saša Vegri]] * [[Irena Velikonja]] * [[Janja Vidmar]] * [[Stana Vinšek|Stana Vinšek (Vida Rudolf)]] * [[Janez Vipotnik]] *[[Slavica Vencajz|Vencajz, Slavica]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Eka (Alenka) Vogelnik]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Mira Voglar]] * [[Marija Vogrič]] * [[Silvester Vogrinec]] * [[Marija Vojskovič]] * [[Zlata Vokač]] * [[Dea Volarič]] * [[Jože Volarič]] * [[Zlata Volarič]] * [[Anamarija Volk Zlobec]] * [[Sergej Vošnjak]] * [[Uroš Vošnjak]] * [[Tomaž Vrabič]] *[[Saša Vrandečič|Vrandečič, Saša]] * Nande Vrbnjakov (Ferdo Kleinmayr) * [[Drago Vresnik]] *[[Iztok Vrečur]] *[[Ivan Vrhovec]] * [[Zima Vrščaj Holly]] * [[Saša Vuga]] *[[Andreja Vukmir|Vukmir, Andreja]] == W == * [[Venceslav Winkler]] *[[Marija Wirgler|Wirgler, Marija]] == X == == Y == == Z == * [[Sandi Zalar]] *[[Uršula Zeirer|Zeirer, Uršula]] *[[Ifigenija Zagoričnik Simonović]] * [[Cvetko Zagorski]] * [[Dane Zajc]] * [[Pavle Zidar|Pavle Zidar (Zdravko Slamnik)]] * [[Ivo Zorman]] * [[Dim Zupan]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Beno Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Vitomil Zupan]] *[[Agneza Zupan|Zupan, Agneza]] == Ž == * [[Zdenka Žebre]] *[[Anica Želje|Žemlje, Anica]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Marička Žnidaršič]] * [[Danila Žorž]] * [[Manja Žugman Širnik]] * [[Oton Župančič]] * [[Branko Žužek]] == Glej tudi == *[[seznam slovenskih mladinskih avtorjev]] *[[seznam slovenskih pisateljev]] *[[seznam slovenskih mladinskih pisateljev na avstrijskem Koroškem]] [[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]] [[Kategorija:Seznami pisateljev]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] b9s6pl5pie0aej0v133fqcpnupmirq4 0 156846 5728422 5589439 2022-08-07T08:11:18Z Ljuba brank 92351 np wikitext text/x-wiki [[File:Ladislav Benesch - Močilnik.jpg|thumb|[[Ladislav Benesch]] - ''[[Močilnik]]'' (1887, akvarel)]] '''Akvarel''' ({{jezik-fr|aquarelle}}) je [[slikarska tehnika]] s kitajskim [[Tuš (likovna umetnost)|tušem]] in prozornimi, v vodi topljivimi barvili. Termin se uporablja tudi za slike, izdelane v tej tehniki. Akvarel je lahkotna slikarska tehnika izvajalsko pa zelo zahtevna. Značilnost akvarela je, da se vidi [[risba]], [[barva|barve]] so transparentne in delujejo vodeno. Bele barve se ne uporablja ampak se pusti da se vidi [[papir]], ki je lahko fino zrnat ali bolj grob, mehkejši ali trši. Uporablja pa lahko tudi [[papirus]], [[skorjast papir|skorjaste papirje]], plastiko, [[pergament]]ni papir ali usnje, [[tekstil]], les in [[platno]]. Kvalitetni papirji so izdelani ročno (najbolj znani so japonski). Slika se tako, da se [[pigment]]e redči z vodo, najpogosteje s čopičem iz naravne dlake (najboljši so čopiči iz dlake veverice, kune ali vola), nato pa se ga nanese na podlago. Barve se lahko prelivajo z ene v drugo (papir je treba prej namočiti) ali pa so robovi ostri, slika se od svetlih proti temnejšim tonom, barvo se lahko odtiskuje, (kot monotipijo) brizgo, maskira se mesta, ki bodo bela. Barve se lahko meša tudi na samem nosilcu – papirju (močno vpojenem). Akvarelne barve sestavljajo pigment, [[gumiarabika]] in voda. Gumiarabikum se topi v vodi v razmerju 1:5 (gumiarabika:voda). Po približno 24 urah se gumiarabika popolnoma raztopi in postane po [[viskoznost]]i in barvi podoben [[med]]u. To zmes je treba precediti skozi zelo fino sito in nato v tanki plasti zliti na neporozno podlago (plastično folijo) in pustiti dva dni, da se posuši. Suho snov odluščimo s podlage in na približno 3 cm² suhe gumiarabike dodamo čajno žličko pigmenta in nekoliko vode. Ko se gumiarabika ponovno otopi, je akvarelna barva pripravljena. Mojstri akvarela so bili Angleži, prav tako pa se je uveljavil pri Japoncih. Lahko je samostojna tehnika ali kot mešana (akvarel-akril), kjer služi za podslikavanje. == Zgodovina == [[Slika:Albrecht Dürer - Hare, 1502 - Google Art Project.jpg|thumb|right|250px|[[Albrecht Dürer]] - ''Zajec'' (1502, akvarel)]] Čeprav je akvarel verjetno je zelo stara tehnika se kot umetniški medij začne v [[renesansa|renesansi]]. Nemški renesančni umetnik [[Albrecht Dürer]] (1471-1528), je naslikal več lepih botaničnih slik, slik divjih živali in krajinske akvarele in velja za prvega predstavnika te tehnike. Pomembno šolo akvarela je v Nemčiji vodil Hans Bol (1534-1593). Kljub tem zgodnjim začetkom, so bili akvareli [[Barok|baročnim]] slikarjem le za skice, kopije ali risbe. Med pomembnimi zgodnjimi slikarji akvarelov so bili [[Van Dyck]] (med njegovim bivanjem v Angliji), [[Claude Lorrain]], [[Giovanni Benedetto Castiglione]] in veliko nizozemskih in flamskih umetnikov. Botanične ilustracije in tiste, ki prikazujejo divje živali so verjetno najstarejša in najbolj pomembna tradicija v tehniki akvarela. Botanične ilustracije so postale priljubljene v renesansi. Botanični umetniki so bili vedno med najbolj zahtevnimi slikarji in še danes akvareli, s svojo edinstveno sposobnostjo povzemanja jasno ponazarjajo naravo v znanstvenih in muzejskih publikacijah. Ilustracija je dosegla vrhunec v 19. stoletju z umetnikom, kot je bil [[John James Audubon]]. V poznem 18. do 19. stoletja sta trg tiskanih knjig in domača umetnost znatno prispevala k rasti medija. Akvareli so se uporabljali kot osnovni dokument, iz katerega so bile razvidne pokrajina ali turistične znamenitosti, k priljubljenosti med zbiratelji pa so prispevali tudi originali ali kopije znanih slik. Trije angleški umetniki so bili zaslužni za utrditev akvarela kot samostojne umetnine: [[Paul Sandby]] (1730-1809), pogosto imenovan »oče angleškega akvarela«, [[Thomas Girtin]] (1775-1802), ki je pionir uporabe velikega formata za romantično ali slikovito pokrajino in [[Joseph Mallord William Turner]] (1775-1851), ki je prinesel akvarel do viška moči in prefinjenosti in ustvaril z njim stotine odličnih zgodovinskih, topografskih, arhitekturnih in mitoloških slik. Manj priljubljen je bil akvarel v celinski Evropi, čeprav je bilo narejenih veliko lepih primerov francoskih slikarjev kot so [[Eugène Delacroix]], [[François Marius Granet]], [[Henri-Joseph Harpignies]], [[Paul Signac]], [[Paul Cézanne]] in drugi. == 20. stoletje == [[Slika:Hinko Smrekar - Indija Koromandija II.jpg|thumb|right|250px|[[Hinko Smrekar]] - ''Indija Koromandija II'' (1. pol. 20. st., akvarel)]] Med številnimi umetniki 20. stoletja, ki slikajo pomembna dela v akvarelu so: [[Vasilij Kandinski]], [[Emil Nolde]], [[Paul Klee]], [[Egon Schiele]] in [[Raoul Dufy]], v Ameriki pa so pomembni [[Charles Burchfield]], [[Edward Hopper]], [[Georgia O'Keeffe]], [[Charles Demuth]] in [[John Marin]]. Po letu 1950 je zanimanje za akvarel nekoliko upadlo, vendar ga uporabljajo še mnogi slikarji po svetu. Sodobne akvarelne barve so sedaj trajne in barvite in zanimanje za slikanje in multimedijske umetnosti pa so spodbudile povpraševanje po delih v akvarelu. == Viri == * {{navedi knjigo |author=Annoscia, Enrico|display-authors=etal |year=2010 |title=Umetnost : svetovna zgodovina |publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga |isbn=978-86-11-15622-4 |cobiss=249359104 |pages=}} == Zunanje povezave == {{commons|Watercolor painting}} * [http://art-lj.si/trgovina/pdfs/arhiv/Tehnologija%20slikananja/Akvarel/Akvarel.pdf Akvarel] [[Kategorija:Umetnost]] [[Kategorija:Slikarske tehnike]] [[Kategorija:Umetnostne zvrsti]] {{normativna kontrola}} 1dl95uspgn6cvghk9ykwxhoicj8vdzy 14 157594 5728468 1090938 2022-08-07T09:30:02Z Shabicht 3554 Shabicht je premaknil stran [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere]] na [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk]]: pravilno poimenovanje po letopisu Cerkev na Slovenskem (1971) wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] lbtx968o28zl9mjc7q6c2syi1pjhikq 0 158246 5728307 4621016 2022-08-06T20:42:22Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dolina|country={{SLO}}|river1=[[Osapska reka]]|traversed=[[viadukt Črni Kal]]|city1=[[Tinjan]]|direction=Severozahod proti [[Tržaški zaliv|Tržaškemu zalivu]]|type=rečna}} '''Osapska dolina''' je prehodno območje med [[kras|kraško]] in [[fliš]]no [[Slovenska Istra|Istro]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je izoblikovala [[Osapska reka]], ki se je skozi tisočletja zajedala v mehko flišno kamnino. Spušča se proti morju 32 višinskih metrov nižje v [[Žaveljski zaliv|Žaveljskem zalivu]]. Dolina je zadnje čase najbolj obiskana zaradi [[Mišja peč|strme stene]], ki je priljubljeno plezališče. Premošča [[viadukt Črni Kal]] v horizontalnem radiju 800 metrov, s 140 metrov dolgimi glavnimi razponi med stebri. ==Podnebje== Zaradi nizke [[nadmorska višina|nadmorske višine]], bližine morja in odprtosti proti morju ter lege je dolina izrazito klimatsko prehodna pokrajina. Splošne podnebne poteze so [[submediteransko podnebje|submediteranske]], s povprečnimi januarskimi temperaturami med 0 °C in 4 °C, julijskimi med 19 °C in 22° in povprečno letno temperaturo nad 10 °C. Podnebje postaja ostrejše v smeri [[Tinjan]]a. S prehodom na kraško planoto se temperature hitro znižujejo. Osapska dolina prejme v povprečju med 1200 in 1300 mm [[padavine|padavin]] na leto. Višja količina kot v krajih bližje morju je posledica lege od vznožju višjega sveta, kjer je dvigovanje zračnih mas in oddajanje padavin bolj intenzivno. Razporeditev padavin čez leto je dokaj enakomerna, kljub temu pa se v poletnih mesecih pojavlja zaradi visokih temperatur tudi suša. Padavine spremlja kdaj tudi [[megla]], ta je v zadnjih 15 letih pozimi pogostejša zlasti v nižje ležečih krajih ob morju in v dolinah, ki se iztekajo v [[Tržaški zaliv]]. Tedaj je pogostokrat pod meglo vsa Osapska dolina. Tinjan in ostali višji vrhovi pa so izven nje in se kopajo v soncu. Kot v ostalih predelih Slovenske Istre, sta najpogostejša vetrova [[burja]] in [[jugo]]. Pihata predvsem v zimski polovici leta. Burja prinaša hladno večinoma jasno vreme, jugo pa toplo in vlažno. Ob nastopu juga se temperature lahko pozimi dvignejo v enem dnevu do 10 °C. V poletnem času je pogost tudi [[maestral]]. Piha z morja in čez dan blaži vročino. {{si-geo-stub}} {{geol-stub}} [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] 28azljfkahqlnkxfw55qjo0wr0qhugp 0 158827 5728293 2047919 2022-08-06T20:12:53Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Ledena jama pri Kunču|location=[[Kunč]], [[Kočevski Rog]], {{SLO}}|features=ledenica s pahljačastim zaključkom dimenzij 90x30 m|length=120 m|depth=45 m|entrances=skozi udorno vrtačo|access=Odprto za obiskovalce|hazards=Zaledenela območja, ledeni jeziki in led. debla}} '''Ledena jama pri Kunču''' je podzemna [[jama]] ledenica, v kateri se preko celotnega leta zadrži [[led]], nahaja pa se v bližini opuščene [[kočevarji|kočevarske]] [[vas]]i [[Kunč]] v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]]. Vhod v jamo se nahaja na dnu udorne [[vrtača|vrtače]] v bližini gozdne ceste, ki povezuje [[Podstenice]] in [[Kunč]]. Jama je nastala kot udorna votlina, po tem, ko se je [[apnenec|apnenčast]] del stropa vdal pod vplivom [[erozija|erozije]] in ustvaril markanten vhod širine 30 in višine 20 metrov. Jama se proti dnu pahljačasto širi, nastala pa je ob prelomnih razpokah in je tipična ledenica. Skupna dolžina jame je 120 metrov, globoka je 45 metrov, na pahljačastem zadnjem delu pa doseže širino 90 m in višino 30 m. Led se začne že 10 m globoko v jami led, ki je sprva skrit pod gruščem, kasneje pa pogleda iz njega in doseže na koncu jame debelino nekaj metrov. Ledeni jeziki in debla, usmerjena proti koncu jame, kažejo, da se led pozimi obnavlja s snežnimi padavinami, ki skozi vhod vdirajo v jamo. Spomladi, ko se začne led topiti nastanejo pod [[Kamin (geologija)|kamini]] zanimive ledene tvorbe, jama sama pa se nikoli ne ogreje toliko, da bi sneg in led v celoti izginila. V preteklosti je imela za okoliško prebivalstvo v poletnih mesecih jama prav poseben pomen. Iz nje so namreč celo poletje prinašali led, s katerim so hladili živila. Ledena jama pri Kunču je najizrazitejša ledena jama na [[Dolenjska|Dolenjskem]], v njej pa kljub nizkim temperaturam živi več vrst podzemnih [[hrošči|hroščev]]. Dostop v jamo je opremljen, s poti do nje pa vodijo tudi smerokazi. Dostop je enostaven tudi za slabše opremljene obiskovalce. Po [[legenda]]h naj bi v tej ledeni jami prijeli [[Veronika Deseniška|Veroniko Deseniško]], drugo ženo [[Friderik II. Celjski|Friderika II. Celjskega]], ki naj bi se v jamo zatekla pred preganjalci. Od leta 1992 je jama z ''Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto'' (Ur. list RS, št. 8, 1992) zaščitena kot naravna znamenitost. ==Glej tudi== *[[Črmošnjiška jelka]] *[[Rajhenavska jelka]] == Zunanje povezave == {{Geopedia|L3255_F669_vF_b4_x498780_y65080_s15}} [[Kategorija:Kočevski Rog]] [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] tpl9lp50o8p95oeosrosxcgugwxb39a 0 163268 5728343 5254523 2022-08-06T22:48:36Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Bina Štampe Žmavc''' (psevdonim ''Bina Bard''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[režiser]]ka in [[prevajalec|prevajalka]], * [[4. oktober]] [[1951]], [[Celje]]. ==Življenje== Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Celju. Po maturi je študirala [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Kot absolventka se je zaposlila v šolstvu in poučevala pet let. Ukvarjala se je z glasbo in gledališčem. Trinajst let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v ''Eksperimentalnem gledališču Celje'', kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov. Je članica uredništva revije ''[[Poetikon]]''. Danes jo uvrščamo med klasike slovenske mladinske književnosti. Živi in ustvarja v Celju. ==Delo pisateljice== Piše [[Poezija|pesmi]], [[proza|prozo]] in [[Dramatika|dramska besedila]], večinoma za mlade bralce. [[Poezija|Poezijo]] za odrasle je začela najprej objavljati v gimnazijskem glasilu ''Brstiči'', pozneje pa v ''[[Dialogi (revija)|Dialogih]]'', ''[[Menotor (revija)|Mentorju]]'' in ''[[Obrazi (revija)|Obrazih]]''. Napisala je tri [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] [[sonet]]ov ''[[Pesek v pesmi]]'', ''[[Poševno sonce]],'' ''[[Opoldnevi]] .'' Med pesniškimi zbirkami je najobsežnejša ''[[Čaroznanke]]'', (1990); njihovo motivno izhodišče sta tako vsakdanjik kot realnost in domišljijska izkušnja. V zbirki ''[[Nebeške kočije]]'', (1994), se avtorica osredotoča na tematiko vsepovezanosti vesolja, človeka in narave, s ''[[Klepetosnedke|Klepetosnedkami]]'', (1996), pa se vrne k otroku in njegovem igrivem odnosu do okolice. Med pripovednimi besedili so živalske zgodbe (''[[Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne]]'', (1985)) in raznolika kratka pravljična in nonsensna besedila (''[[Popravljalnica sanj]]'', (1992), ''[[Muc Mehkošapek]]'', (1998)). Za njeno mladinsko poezijo je značilen bogat pesniški jezik. Pesnica si izmišlja besede, njene pesmi so ritmične. Za njeno mladinsko pripovedništvo pa so značilni domišljijski svetovi. Piše tudi igre in lutkovna dela za otroke in [[šanson]]e za odrasle. ==Bibliografija== ===Poezija za mladino=== * ''[[Čaroznanke]]'', 1990 {{COBISS|ID=18185984}} * ''Nebeške kočije'', 1994 {{COBISS|ID=44446208}} * ''Zrnca sonca'', 1994 {{COBISS|ID=44373504}} * ''[[Klepetosnedke]]'', 1996 {{COBISS|ID=40523521}} * ''Duhec Motimir'', 2002 {{COBISS|ID=120537856}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', 2002 {{COBISS|ID=116690944}} * ''Snežroža'', 2006 {{COBISS|ID=229002240}} * ''Vaze'', 2008 {{COBISS|ID=237033472}} * ''Roža v srcu'', 2010 {{COBISS|ID=252850688}} * ''Pol sonca'', 2011 {{COBISS|ID=253373184}} * ''Živa hiša'', 2004 {{COBISS|ID=253373184}} ===Proza za mladino=== * ''Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne'', 1985 {{COBISS|ID=503070}} * ''Popravljalnica sanj'', 1992 {{COBISS|ID=31300864}} * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 {{COBISS|ID=33579264}} * ''Popravljalnica igrač'', 1994 {{COBISS|ID=243959040}} * ''Mavricij in lučka Svečana'', [1994 {{COBISS|ID=45583104}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=61163008}} * ''Vejak'', 1997 * ''Bajka o svetlobi'', 1997 {{COBISS|ID=69944064}} * ''[[Muc Mehkošapek]]'', 1998 {{COBISS|ID=69944576}} * ''Pismonoša Hubert'', 1998 {{COBISS|ID=71515392}} * ''Tri zvezde za celjske kneze'', [[2000]] {{COBISS|ID=107385600}} * ''[[Drevo srca]]'', 2001 {{COBISS|ID=55098881}} * ''Ukradene sanje'', 2001 {{COBISS|ID=113454592}} * ''Škrat s prevelikimi ušesi'', [[2002]] {{COBISS|ID=116690944}} * ''[[Pogašeni zmaj]]'', 2003 {{COBISS|ID=125582336}} * ''Vprašanja srca'', 2008 {{COBISS|ID=61909505}} * ''Cesar in roža'', 2009 {{COBISS|ID=255108608}} * ''Košastka Katka'', 2009 {{COBISS|ID=244497408}} * ''Kako raste leto'', 2010 {{COBISS|ID=65392129}} * ''Snežnosek'', 2010 {{COBISS|ID=64067585}} ===Dramski teksti za mladino=== * ''O velikem strahu Buholinu'', 1985 * ''Cirkus Cigumigus'', 1994 * ''[[Ure kralja Mina]]'', 2000{{COBISS|ID=61163008}} * ''Princesa kamnitih besed'', 2000 * ''[[Ernica gosenica]]'', 2000 * ''O petelinu in pavu'', 2001 {{COBISS|ID=114514688}} * ''[[Mojca Pokrajculja]]'', 2002 {{COBISS|ID=119836672}} ===Poezija za odrasle=== * ''[[Pesek v pesem]]'', 1999 {{COBISS|ID=43354113}} * ''Poševno sonce'', 2001 {{COBISS|ID=114515456}} * ''Opoldnevi'', 2005 {{COBISS|ID=220516096}} * ''Sinjebradec'', 2007 {{COBISS|ID=234930944}} ===Radijske igre=== * ''[[Kam je izginil sneg]]'', 1993 * ''Princesa kamnitih besed'', 1996 {{COBISS|ID=109890560}} * ''[[Ure kralja Mina]]'', 1996 {{COBISS|ID=66068992}} * ''O petelinu in pavu'', 1997 {{COBISS|ID=71661824}} ===Priredbe in prevodi=== * ''Pujs v mlaki'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50777600}} * ''Pojdiva domov, Mali medo'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=50778880}} * ''Mesto cvetja'' (priredba), 1994 {{COBISS|ID=46318080}} * ''Doktor Belko'' (prevod), 1999 {{COBISS|ID=77146368}} * ''Ali ima tudi kenguru mamo (prevod)'', [[2000]] {{COBISS|ID=115884800}} * ''Daj mi poljubček'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111229440}} * ''Poljubček za lahko noč'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=111559680}} * ''Zajčkova knjiga pravljic'' (prevod), 2001 {{COBISS|ID=115804416}} * ''Zelo osamljena kresnička'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439296}} * ''Zelo tih čriček'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=116439808}} * ''Ali se ne počutiš dobro, Poldek?'' (prevod), 2002 {{COBISS|ID=118759936}} ==Nagrade== * 1986, ''[[Zlata Linhartova značka ZKOS]]'' za režijo in besedilo igre ''O velikem strahu Buholinu'' * 1994, nagrada ''[[Zlata paličica]]'' za najboljše slovensko odrsko besedilo za otroke in mladino za dramski tekst ''Ure kralja Mihe'' * 1996, nagrada ''[[Radiotelevizija Slovenija|Radia Slovenija]]'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''Princesa kamnitih besed'' * 1997, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke za igro ''[[Ernica gosenica]]'' * 1999, ''[[Klemenčičeva nagrada]]'' za izvirno lutkovno besedilo ''[[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]'' in festivala »Klemenčičevi dnevi« za delo ''Ernica gosenica'' * 2000, ''[[Mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak]]'', 2. nagrada za delo ''Muc Mehkošapek'' * 2003, nagrada ''Radia Slovenija'' za izvirno radijsko igro za otroke ''O kuri, ki je izmaknila pesem'' * 2007, nagrada ''[[Desetnica (nagrada)|Desetnica]]'' za otroško in mladinsko književnost za pesniško zbirko ''Živa hiša'' * 2009, nagrada ''[[Večernica (nagrada)|Večernica]]'' za delo ''Cesar in roža'' * 2011, nagrada ''Desetnica'' za najboljše otroško in mladinsko delo za zbirko pravljic ''Cesar in roža'' *2018, [[zlatnik poezije]] ==Viri== * Aleksandra Lutar Ivanc, ''Album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana 2006 {{COBISS|ID=229674496}} * Alenka Kepic Mohar, ''Šolski album slovenskih književnikov'', MK, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=232022784}} ==Glej tudi== {{wikivir-avtor}} * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] {{Vecernica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štampe Žmavc, Bina}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Bina Štampe Žmavc]] 91xes0mko8ouf69lexrv3ggkkjnb1as 0 169103 5728123 5728009 2022-08-06T14:14:17Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.250.145|46.123.250.145]] ([[User talk:46.123.250.145|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:SportiBot|SportiBot]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Dominique Jean Larrey |nickname= |nationality=[[Francozi|francoska]] |alma-mater= |allegiance={{flagicon|Francosko cesarstvo}} [[Francosko cesarstvo]] |branch= |service= |serviceyears=1797 - 1815 |rank= |servicenumber= |unit= |commands= |battles=[[Napoleonove vojne]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Dominique Jean Larrey''', [[Francozi|francoski]] [[vojaštvo|vojaški]] [[kirurg]], * [[8. julij]] [[1766]], † [[25. julij]] [[1842]]. Bil je glavni zdravnik [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]ovih [[vojska]] med letoma 1797 in 1815; v tem času je moderniziral [[vojaška medicina|vojaško medicino]]. == Življenjepis == Rodil se je v meščanski družini v Beaudéanu, ki se je pozneje preselila v [[Bordeaux]]. Pri 13. letih je osirotel, tako da se je preselil k stricu Alexisu, ki je bil glavni kirurg v [[Toulouse|Toulousu]]. Potem ko je pri njemu ostal šest let, se je preslili v [[Pariz]], kjer je študiral pri znanemu [[Pierre-Joseph Desault|Desaultu]]. Njegov študij pa je bil prekinjen zaradi izbruha vojne. Od leta 1797 do leta 1815 je bil vrhovni kirurg Napoleonovih vojska. V tem času je uvedel moderne metode vojne kirurgije, posodil poljske bolnišnice in sistem prevoza ranjencev. Vzpostavil je [[triaža|triažo]] vojnih žrtev, pri čemer je poskrbel, da so zdravniki zdravili vse ranjence, ne glede na narodnost. == Glej tudi == {{Portal-Vojaštvo}} * [[vojaško zdravstvo]] {{med-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Larrey, Dominique Jean}} [[Kategorija:Francoski vojaški kirurgi]] [[Kategorija:Francoski kirurgi]] [[Kategorija:Osebnosti Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Francoski akademiki]] [[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Francije]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]] n693muwwdkbiofc5ca2hq1pddkcizu7 0 176685 5728309 5713543 2022-08-06T20:43:59Z Romanm 13 /* Zgodovina */ [[Batavija, Nizozemska vzhodna Indija]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Džakarta | official_name = Posebno ozemlje prestolnice Džakarta | native_name = Daerah Khusus Ibukota Jakarta | settlement_type = Mesto | native_name2 = | nickname = Veliki Durian | motto = ''Jaya Raya'' (»Uspešno in véliko«) | image_skyline = Jakarta.jpg | image_size = | image_caption = Nebotičniki v središču Džakarte | image_flag = Flag of Jakarta (vectorised).svg | image_seal = Coat of arms of Jakarta.svg | image_shield = | image_map = | mapsize = | map_caption = Lega Džakarte v Indoneziji | pushpin_map = Indonezija | coordinates_display = inline,title | coordinates_region = ID | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Indonezija]] | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Džakarta | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | government_type = posebno administrativno območje | leader_title = guverner | leader_name = Anies Baswedan (od 2017) | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | established_title = <!-- Poseljeno --> | established_date = | established_title2 = | established_date2 = | established_title3 = | established_date3 = | area_magnitude = | area_total_km2 = 656 | area_land = | area_water = | area_water_percent = | area_urban_km2 = | area_urban_sq_mi = | area_metro_km2 = | area_metro_sq_mi = | population_as_of = 2008 | population = 8500000 | population_footnotes = <ref name=DKCS>[http://www.kependudukancapil.go.id/index.php?option=com_content&view=article&id=4&Itemid=63 Penduduk Provinsi DKI Jakarta: Penduduk Provinsi DKI Jakarta Januari 2008] (Služba za demografijo in civilni arhiv: Prebivalstvo province Džakarta, januar 2008)</ref> | population_note = | population_total = 8500000 | population_density_km2 = auto | population_metro = 24094000 | population_density_metro_km2 = | population_urban = | population_density_urban_km2 = | population_blank1_title = | population_blank1 = | population_density_blank1_km2 = | timezone = WIB | utc_offset = +7 | timezone_DST = | utc_offset_DST = | latd=6 | latm=16 | lats=0 | latNS=S | longd=106 | longm=48 | longs=0 | longEW=E | elevation_m = 4 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = +6221 | website = {{URL|www.jakarta.go.id/}} | footnotes = }} '''Džakarta''' (fomalno '''DKI Jakarta''') je [[velemesto]] v [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]], [[glavno mesto]] [[Indonezija|Indonezije]] in hkrati največje mesto v državi. Leži na severozahodnem delu [[Java|Jave]] ob obali [[Javansko morje|Javanskega morja]]. S površino 661,52&nbsp;km² in 8.384.853 prebivalci (po uradnem popisu leta 2000<ref>Surbakti S., Praptoprijoko L.R., Darmesto S. (2000). ''Indonesia's 2000 Population Census: A Recent National Statistics Activity'' [http://www.unescap.org/stat/cos12/cos12_indonesia.pdf]. BPS Statistics Indonesia.</ref>) je enajsto največje mesto na svetu. Predstavlja središče urbanega območja [[Jabodetabek]], kjer živi več kot 23 milijonov ljudi in se staplja z urbanim območjem sosednjega mesta [[Bandung]]. Je [[ekonomija|ekonomsko]], [[politika|politično]], prometno in kulturno središče države. Administrativno Džakarta ni mesto, temveč [[provinca]] s posebnim statusom prestolnice Indonezije. Namesto [[župan]]a ima tako [[guverner]]ja in je razdeljena v več regij z lastno upravo. Dolgo časa je guvernerje Džakarte izbiral lokalni parlament, leta 2007 pa so guvernerja prvič izbirali na neposrednih volitvah. == Zgodovina == Natančen čas nastanka Džakarte ni poznan. Mesto na območju današnje Džakarte je bilo sprva poimenovano Sunda Pura, kot prestolnica pa se omenja že v [[4. stoletje|4. stoletju n. št.]] Pod oblastjo [[Kraljestvo Sunda|kraljestva Sunda]] so ga preimenovali v '''Sunda Kelapa''' in v [[14. stoletje|14. stoletju]] je bilo eno njihovih najpomembnejših pristanišč. Evropejci so ga prvič obiskali leta [[1513]]. Kmalu po tistem je prišel pod oblast sultanata iz [[Demak]]a (centralna Java) in dobil ime '''Jayakarta'''. [[Slika:Batavia harbour canal.jpg|thumb|left|Batavia okoli leta 1870]] Lokalni oblastniki so vzpostavili stike tako z [[Nizozemci|nizozemskimi]] trgovci, kot z njihovimi rivali, [[Angleži]] in obojim dovolili postaviti trgovsko postojanko v mestu. Ko so se njihovi odnosi z Nizozemci poslabšali, so jih ob pomoči angleškega ladjevja napadli, vendar so se Nizozemci obranili in prisilili Angleže k umiku iz mesta. Tako so utrdili svojo oblast v regiji in mestu leta [[1619]] dali ime '''[[Batavija, Nizozemska vzhodna Indija|Batavia]]'''. Kot trgovsko mesto je Batavia doživljala hiter razcvet in privlačila indonezijske ter [[Kitajci|kitajske]] imigrante, zaradi česar so se pojavile prve težave s prenaseljenostjo. Zaradi [[epidemija|epidemij]] nalezljivih bolezni se je pričelo mesto širiti predvsem na jug, stran od pristanišča. Današnje ime so mestu dali [[Japonci]] ob okupaciji Jave med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Ob koncu vojne so ga zavzeli [[zavezniki]]. Po vojni so indonezijski republikanci začeli z bojem za neodvisnost države. Za prestolnico so takrat začasno postavili mesto [[Yogyakarta]], Džakarta pa je ponovno dobila ta status leta [[1950]], po razglasitvi neodvisnosti. Prvi indonezijski predsednik je spodbudil mnoge državno financirane projekte za izboljšanje infrastrukture in začel s preoblikovanjem mesta v današnjo podobo. Posebni administrativni status je dobilo 1966; kratica '''DKI''' pomeni ''Daerah Khusus Ibukota'' - posebno ozemlje prestolnice. == Sedanjost == Kot mnoga velika mesta v razvijajočih se državah se tudi Džakarta spopada s hudimi težavami kot posledico hitre urbanizacije. Prebivalstvo je naraslo iz 1,2 milijona leta [[1960]] do skoraj 9 milijonov (upoštevajoč samo uradne podatke), kot središče regije pa pritegne tudi ogromno dnevnih migracij. Razvoj infrastrukture ne sledi povečanju prebivalstva, posledica česar so obsežni prometni zastoji, onesnažen zrak in težave z odvozom odpadkov. Slaba [[kanalizacija]] in nizka nadmorska višina pa poleg tega povzročata redne poplave. Transportni sistem v mestu predstavljajo večinoma privatni minibusi in motorizirane [[rikša|rikše]], ki jim domačini pravijo ''bajaj'', beležijo pa tudi letno 10% rast števila osebnih avtomobilov. Kljub poskusom modernizacije samo 2% prebivalcev uporablja javni prevoz.<ref>{{navedi splet |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6725843.stm |title=Jakarta begins river boat service |accessdate=14.4.2008 |author=Williamson L. |date=6.6.2007 |publisher=BBC News}}</ref> Kulturno in narodnostno je Džakarta kot politično ter ekonomsko središče izrazito [[kozmopolit]]ansko mesto. V njem se mešajo lokalna ljudstva z različnimi priseljenci iz preostalega dela jugovzhodne Azije, zelo pomembna pa je tudi [[Kitajci|kitajska]] skupnost. == Pobratena mesta == Džakarta ima formalne odnose z več mesti po svetu: {| cellpadding="10" |- style="vertical-align:top;" | * '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska]] * '''[[Berlin]]''', [[Nemčija]] * '''[[Budimpešta]]''', [[Madžarska]] * '''[[Istanbul]]''', [[Turčija]] * '''[[Jeddah]]''', [[Saudova Arabija]] || || * '''[[Los Angeles]]''', [[Združene države Amerike]] * '''[[Manchester]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] * '''[[Manila]]''', [[Filipini]] * '''[[Navi Mumbai]]''', [[Indija]] * '''[[Novi Južni Wales]]''' (zvezna država), [[Avstralija]] * '''[[Pariz]]''', [[Francija]] || || * '''[[Rotterdam]]''', [[Nizozemska]] * '''[[Seul]]''', [[Južna Koreja]] * '''[[Tokio]]''', [[Japonska]] * '''[[Pjongjang]]''', [[Severna Koreja]] |} == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Jakarta}} ;{{ikona en}} {{wikivoyage|Jakarta}} * [http://old.thejakartapost.com/headlines.asp The Jakarta Post], novice iz Džakarte * [http://www.jakarta.go.id/v21/home/default.asp?lg=2 Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Indoneziji]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Java]] [[Kategorija:Džakarta| ]] 6z8fnalq2l3lu9rbx4fivnud878h04r 0 180165 5728484 5660204 2022-08-07T09:55:09Z 178.58.243.205 /* Znani nosilci priimka */Dopolnil sem podatke wikitext text/x-wiki '''Kotnik''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|19. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 3.078 oseb, na dan 1. januar 2010 pa 3.069 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[NEŽA KOTNIK]] (1998-), Sovražnica Kočevja, Slovenka v Kolpi * * [[Angela Kotnik]] (1921—2007), redovna organizatorka in predstojnica, humanitarka * [[Bertrand Kotnik]] (1913—2009), duhovnik, slovenski župnik v New Yorku * [[Bogdan Kotnik]] (*1978), odbojkar, dr. kineziologije * [[Božena Kotnik Kevorkijan]], zdravnica * [[Ciril Kotnik]] (1893—1948), diplomat, zaščitnik judov in antifašistov * [[Diana Kotnik Lavtižar]] (*1974), modna oblikovalka * [[Drago Kotnik]] (1927—2014), ekonomist, univ. prof. * [[Franc Kotnik (1828)|Franc Kotnik]] (1828—1890), podjetnik * [[Franc Kotnik (1871)|Franc Kotnik]] (1871—1891), študent in podjetnik * [[France Kotnik]] (1882—1955), etnolog, folklorist * [[Glorija Kotnik|Gloria Kotnik]] (*1989), deskarka na snegu * [[Igor Kotnik]] (*1967), obramboslovec * [[Ivan Kotnik]] (1889—1945), duhovnik * [[Ivan Kotnik (*1951)|Ivan Kotnik]] (*1951), montanist, šolnik, alpinist, večstranski športnik * [[Janko Kotnik]] (1885—1975), jezikoslovec, romanist in leksikograf * [[Jaroslav Kotnik]] (1914—2007), rimskokatoliški duhovnik * [[Josip (Jože) Kotnik]] (1863—?), duhovnik, narodni delavec * [[Jože (Josip) Kotnik]] (1919—1964), športnik tekač (atlet) * [[Jure Kotnik]], arhitekt in publicist * [[Karel Kotnik]] (1875—1910), podjetnik * [[Metka Kotnik]] (*1980), zborovodkinja *[[Milan Kotnik]], zdravnik kardiolog * [[Nedeljka Kotnik]] (*1930), metodičarka matematike * [[Patricia Kotnik]], ekonomistka * [[Peter Kotnik]], smučarski trener * [[Primož Kotnik]], zdravnik pediater * [[Rok Kotnik]] (*1993), nogometaš *[[Rudi Kotnik]] (*195_?), didaktik filozofije * [[Rudolf Kotnik]] (1931—1996), slikar, likovni pedagog * [[Slavko Kotnik]] (*1962), košarkar * [[Stane Kotnik]] (1925—2014), (rezervni) polkovnik, predsednik ZRVS * [[Stanko Kotnik]] (1928—2004), didaktik in metodik slovenskega jezika * [[Tadej Kotnik]] (*1972), predstojnik Laboratorija za biokibernetiko na FE, prof. * [[Viktor Kotnik]] (1910—1991), metalurški strokovnjak in gospodarstvenik * [[Viktor Kotnik (*1946)|Viktor Kotnik]] (*1946), izdelovalec diatoničnih harmonik * [[Vladimir Kotnik]] (*1949), zdravnik imunolog, profesor MF * [[Vlado Kotnik]] (*1975), antropolog, sociolog glasbe (opera) * * [[Zorko Kotnik]] (1904—?), kulturnoprosvetni delavec == Glej tudi == * priimek [[Kotar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kotnik}} {{priimki|Kotnik}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] fh8upbqmdqlgrln80fv2tqakaj92672 5728487 5728484 2022-08-07T09:57:43Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/178.58.243.205|178.58.243.205]] ([[User talk:178.58.243.205|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Amanesciri2021|Amanesciri2021]] wikitext text/x-wiki '''Kotnik''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|19. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 3.078 oseb, na dan 1. januar 2010 pa 3.069 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Angela Kotnik]] (1921—2007), redovna organizatorka in predstojnica, humanitarka * [[Bertrand Kotnik]] (1913—2009), duhovnik, slovenski župnik v New Yorku * [[Bogdan Kotnik]] (*1978), odbojkar, dr. kineziologije * [[Božena Kotnik Kevorkijan]], zdravnica * [[Ciril Kotnik]] (1893—1948), diplomat, zaščitnik judov in antifašistov * [[Diana Kotnik Lavtižar]] (*1974), modna oblikovalka * [[Drago Kotnik]] (1927—2014), ekonomist, univ. prof. * [[Franc Kotnik (1828)|Franc Kotnik]] (1828—1890), podjetnik * [[Franc Kotnik (1871)|Franc Kotnik]] (1871—1891), študent in podjetnik * [[France Kotnik]] (1882—1955), etnolog, folklorist * [[Glorija Kotnik|Gloria Kotnik]] (*1989), deskarka na snegu * [[Igor Kotnik]] (*1967), obramboslovec * [[Ivan Kotnik]] (1889—1945), duhovnik * [[Ivan Kotnik (*1951)|Ivan Kotnik]] (*1951), montanist, šolnik, alpinist, večstranski športnik * [[Janko Kotnik]] (1885—1975), jezikoslovec, romanist in leksikograf * [[Jaroslav Kotnik]] (1914—2007), rimskokatoliški duhovnik * [[Josip (Jože) Kotnik]] (1863—?), duhovnik, narodni delavec * [[Jože (Josip) Kotnik]] (1919—1964), športnik tekač (atlet) * [[Jure Kotnik]], arhitekt in publicist * [[Karel Kotnik]] (1875—1910), podjetnik * [[Metka Kotnik]] (*1980), zborovodkinja *[[Milan Kotnik]], zdravnik kardiolog * [[Nedeljka Kotnik]] (*1930), metodičarka matematike * [[Patricia Kotnik]], ekonomistka * [[Peter Kotnik]], smučarski trener * [[Primož Kotnik]], zdravnik pediater * [[Rok Kotnik]] (*1993), nogometaš *[[Rudi Kotnik]] (*195_?), didaktik filozofije * [[Rudolf Kotnik]] (1931—1996), slikar, likovni pedagog * [[Slavko Kotnik]] (*1962), košarkar * [[Stane Kotnik]] (1925—2014), (rezervni) polkovnik, predsednik ZRVS * [[Stanko Kotnik]] (1928—2004), didaktik in metodik slovenskega jezika * [[Tadej Kotnik]] (*1972), predstojnik Laboratorija za biokibernetiko na FE, prof. * [[Viktor Kotnik]] (1910—1991), metalurški strokovnjak in gospodarstvenik * [[Viktor Kotnik (*1946)|Viktor Kotnik]] (*1946), izdelovalec diatoničnih harmonik * [[Vladimir Kotnik]] (*1949), zdravnik imunolog, profesor MF * [[Vlado Kotnik]] (*1975), antropolog, sociolog glasbe (opera) * * [[Zorko Kotnik]] (1904—?), kulturnoprosvetni delavec == Glej tudi == * priimek [[Kotar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kotnik}} {{priimki|Kotnik}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] jfkqij8iefdx1io7fdo52fhx1anx267 0 182480 5728351 5683966 2022-08-06T23:29:22Z Amanesciri2021 205950 /* Cestni prelazi */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[prelaz]]ov in [[preval]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]].''' == Cestni prelazi == {{div col|colwidth=24em}} *[[Brezovica (prelaz)]] (tudi [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]]) *[[Čebulovica]] *[[Črnivec (prelaz)|Črnivec]] *[[Črni kal (prelaz)|Črni kal]] ([[Blegoš]]) *[[Goli vrh]] *[[Javorski Pil]] *[[Hrušica (prelaz)|Hrušica]] ([[Podkraj]]) *[[Korensko sedlo]] /Wurzenpass *[[Kosmačev preval]] *[[Ljubelj]] / Loiblpass *[[Jezerski vrh, Jezersko|Jezerski vrh]] / Seebergsattel *[[Pavličevo sedlo]] / Paulitschsattel *[[Petrovo Brdo (prelaz)|Petrovo Brdo]] *[[Soriška planina]] oz. [[Bohinjsko sedlo]] *[[Črni vrh nad Polhovim Gradcem]] (prelaz) *[[Prelaz Kozjak|Kozjak]] *[[Predel]]/Passo di Predil *[[Rogla]] (Pohorje) *[[Strmec, Idrija|Strmec]] ([[Črni vrh nad Idrijo]]) *[[Volovljek (prelaz)|Volovljek]] *[[Vršič]] *[[Trojane (prelaz)|Trojane]] *[[Lipa (preval)]] *[[Ravbarkomanda]] *[[Mrzli Studenec]] *[[Sedlo Solarji]]/Passo Solarie *[[Sviščaki]] (1242 m) in prelaz Snežnik (1260 m) *prelaz pri Šmarjah nad Koprom ([[Srgaši]]) *[[Sleme (Šoštanj)|Sleme]] *[[Pesek (Rogla)|Pesek]] *[[Radeljski prelaz]] /Radlpass *[[Vahta]] *[[Videm (prelaz)]] pri Knežji Lipi *[[Štalcerski preval]] *[[Velika Vrata (Golac)]] / Vodice/Hrv. *[[Planina Božca]] ([[Stol, Julijske Alpe]]) *[[Atelsko sedlo]] *[[Kladje (prelaz)|Kladje]] *[[Oblakov vrh (prelaz)|Oblakov vrh]] *[[Ledinsko razpotje (prelaz)]] *[[Pečar]] *[[Strma Reber]] (993 m) med Borovcem in Osilnico *[[Zasavska sveta gora (prelaz)]] *[[Vrhe (prelaz)]], [[Podmeja]] 724 m *[[Ostenk (prelaz)]] (Hrastnik/Trbovlje) *Preval (Lj-Podutik/Dobrova) *Preval(a) na cesti Solkan-Grgar oz. Ravnica (Sv.gora/Škabrijel) {{div col end}} == Gorski prevali == [[Slika:Savinjsko sedlo 2001 m. n. m. 20170610 114839.jpg|sličica|Savinjsko sedlo 2001 m. n. m]] {{div col|colwidth=24em}} *[[Presedljaj]] *[[Dolič]] *[[Kokrško sedlo]] *[[Konjski preval]] *[[Kamniško sedlo]] *[[Lipa (preval)]] *[[Lipanska vrata]] *[[Luknja (preval)|Luknja]] *[[Mišeljski preval]] *[[Lazovški preval]] *[[Prevala]]/Sella Prevala *[[Hribarice]] *[[Bohinjsko sedlo]] *[[Globoko (Vogel)]] *[[Preval (planina)]] *[[Vratca (Bogatinska)]] *[[Jezersko sedlo]] *[[Savinjsko sedlo]] (2001 m) *[[Svačica]] *[[Hajneževo sedlo]] *[[Jepca]] / Jepzasattel *[[Sedlo Suha]] / Maria Ellend sattel *[[Sedlo Planja]] *[[Stenarska vratca]] *[[Dovška vrata]] (2180 m) *[[Bohinjska vratca]] (1973 m) *[[Dovška vratca]] (2254 m) *[[Krničko sedlo]] *[[Peca]] / Petzen *[[Čez Dol]] *[[Čez Stože]] *[[Jezersko sedlo (Jerebica)]] / Sella del Lago *[[Med Baban]] *[[Studorski preval]] *[[Srenjski preval]] *[[Jezerski preval]] *[[Špehovše]] {{div col end}} [[Kategorija:Prelazi v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Geografija Slovenije]] {{stublist}} iun9afk84318n8724ofaqd5ofs1ny1i 5728418 5728351 2022-08-07T07:47:02Z Ljuba brank 92351 Redakcija 5728351 uporabnika [[Special:Contributions/Amanesciri2021|Amanesciri2021]] ([[User talk:Amanesciri2021|pogovor]]) razveljavljena - ne obstaja wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[prelaz]]ov in [[preval]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]].''' == Cestni prelazi == {{div col|colwidth=24em}} *[[Brezovica (prelaz)]] (tudi [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]]) *[[Črnivec (prelaz)|Črnivec]] *[[Črni kal (prelaz)|Črni kal]] ([[Blegoš]]) *[[Goli vrh]] *[[Javorski Pil]] *[[Hrušica (prelaz)|Hrušica]] ([[Podkraj]]) *[[Korensko sedlo]] /Wurzenpass *[[Kosmačev preval]] *[[Ljubelj]] / Loiblpass *[[Jezerski vrh, Jezersko|Jezerski vrh]] / Seebergsattel *[[Pavličevo sedlo]] / Paulitschsattel *[[Petrovo Brdo (prelaz)|Petrovo Brdo]] *[[Soriška planina]] oz. [[Bohinjsko sedlo]] *[[Črni vrh nad Polhovim Gradcem]] (prelaz) *[[Prelaz Kozjak|Kozjak]] *[[Predel]]/Passo di Predil *[[Rogla]] (Pohorje) *[[Strmec, Idrija|Strmec]] ([[Črni vrh nad Idrijo]]) *[[Volovljek (prelaz)|Volovljek]] *[[Vršič]] *[[Trojane (prelaz)|Trojane]] *[[Lipa (preval)]] *[[Čebulovica]] *[[Ravbarkomanda]] *[[Mrzli Studenec]] *[[Sedlo Solarji]]/Passo Solarie *[[Sviščaki]] (1242 m) in prelaz Snežnik (1260 m) *prelaz pri Šmarjah nad Koprom ([[Srgaši]]) *[[Sleme (Šoštanj)|Sleme]] *[[Pesek (Rogla)|Pesek]] *[[Radeljski prelaz]] /Radlpass *[[Vahta]] *[[Videm (prelaz)]] pri Knežji Lipi *[[Štalcerski preval]] *[[Velika Vrata (Golac)]] / Vodice/Hrv. *[[Planina Božca]] ([[Stol, Julijske Alpe]]) *[[Atelsko sedlo]] *[[Kladje (prelaz)|Kladje]] *[[Oblakov vrh (prelaz)|Oblakov vrh]] *[[Ledinsko razpotje (prelaz)]] *[[Pečar]] *[[Strma Reber]] (993 m) med Borovcem in Osilnico *[[Zasavska sveta gora (prelaz)]] *[[Vrhe (prelaz)]], [[Podmeja]] 724 m *[[Ostenk (prelaz)]] (Hrastnik/Trbovlje) *Preval (Lj-Podutik/Dobrova) *Preval(a) na cesti Solkan-Grgar oz. Ravnica (Sv.gora/Škabrijel) {{div col end}} == Gorski prevali == [[Slika:Savinjsko sedlo 2001 m. n. m. 20170610 114839.jpg|sličica|Savinjsko sedlo 2001 m. n. m]] {{div col|colwidth=24em}} *[[Presedljaj]] *[[Dolič]] *[[Kokrško sedlo]] *[[Konjski preval]] *[[Kamniško sedlo]] *[[Lipa (preval)]] *[[Lipanska vrata]] *[[Luknja (preval)|Luknja]] *[[Mišeljski preval]] *[[Lazovški preval]] *[[Prevala]]/Sella Prevala *[[Hribarice]] *[[Bohinjsko sedlo]] *[[Globoko (Vogel)]] *[[Preval (planina)]] *[[Vratca (Bogatinska)]] *[[Jezersko sedlo]] *[[Savinjsko sedlo]] (2001 m) *[[Svačica]] *[[Hajneževo sedlo]] *[[Jepca]] / Jepzasattel *[[Sedlo Suha]] / Maria Ellend sattel *[[Sedlo Planja]] *[[Stenarska vratca]] *[[Dovška vrata]] (2180 m) *[[Bohinjska vratca]] (1973 m) *[[Dovška vratca]] (2254 m) *[[Krničko sedlo]] *[[Peca]] / Petzen *[[Čez Dol]] *[[Čez Stože]] *[[Jezersko sedlo (Jerebica)]] / Sella del Lago *[[Med Baban]] *[[Studorski preval]] *[[Srenjski preval]] *[[Jezerski preval]] *[[Špehovše]] {{div col end}} [[Kategorija:Prelazi v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Geografija Slovenije]] {{stublist}} domchdvtwoz8brcnd7samvtn530akup 0 182604 5728515 5319137 2022-08-07T10:37:58Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Robert Lešnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[avtomobilski oblikovalec]], * [[1971]], [[Limbuš]]. Robert Lešnik se je rodil leta 1971. Doma je iz [[Limbuš]]a. Po treh neuspešnih poizkusih, da bi se vpisal na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]], se je uspešno vpisal na [[Visoka tehniška šola Pforzheim|Visoko tehniško šolo v Pforzheimu]], [[Nemčija]]. Obvezno prakso je opravljal pri [[Volkswagen|Volkswagnu]], kjer so mu ponudili štipendijo, čez čas pa tudi redno zaposlitev. Leta 2005 se je z ženo začasno preselil v [[Kalifornija|Kalifornijo]]. Aprila 2007 se je zaposlil pri [[Kia Motors|Kii Motors]], katero je zapustil septembra leta 2009 in presedlal h [[Mercedes-Benz]]u, kjer je šef zunanjega oblikovanja. Trenutno živi in dela v [[ Stuttgart]]u.<ref>http://www.zurnal24.si/avtomobilska-industrija-je-na-pragu-revolucije/avto/59188</ref> Leta 2006 je prejel nagrado ''Oblikovalec leta 2006'', nagrado, ki jo podeljuje strokovna žirija prireditve ''Mesec oblikovanja''.<ref>http://www.egoxmass.com/oblikovanja/default.asp?ItemID=57&cid=3</ref> == Oblikovalski prispevki == * [[Volkswagen Concept C]], konceptni avtomobil za Eosa * [[Volkswagen Eos]], oblikovalska ekipa pod vodstvom [[Peter Schryer|Petra Schreyerja]], vodje vokswagnovega oblikovalskega oddelka.<ref name="vortex">{{cite web | title = Geneva Auto Show 2004: Volkswagen Concept C | publisher = VWVortex, [[2. marec]] [[2004]], Jamie Vondruska | url = http://www.vwvortex.com/artman/publish/autoshows/article_690.shtml}}</ref> * [[Volkswagen Iroc]]<ref>http://www.avtomobilizem.com/forum/viewtopic.php?p=1015154&sid=73a1cf2b705eadbd592dd42bc3006aa3</ref>, konceptni avtomobil za Scirocca * [[Volkswagen Passat#Passat Mk6 (PQ46, 2005 – danes)|Volkswagen Passat, MK6]] * [[Volkswagen Scirocco]] * [[Mercedes B|Mercedes-Benz razred B]] * [[Mercedes GLA|Mercedes-Benz GLA]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.siol.net/avtomoto/novice/2013/08/lesnik_skica_mercedes_gla.aspx |title=Podpis Roberta Lešnika pod uradnima skicama novega mercedesa GLA |accessdate= |date=13.8.2013 |format= |work=Gregor Pavšič, www.siol.net }}</ref> * Mercedes-Benz razred C * Mercedes-Benz razred S (limuzina, kupe, Maybach, Pullman) * Mercedes-Benz GLC * Mercedes-Benz GLE (SUV in kupe) == Viri == {{opombe}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lešnik, Robert}} [[Kategorija:Avtomobilski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 8co4tppnk6d3stpy63cls5x71zt7rcm 0 182871 5728251 4618778 2022-08-06T18:29:07Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Jama pod Babjim zobom|altitude=1008 m|depth=50 m|length=280 m|location=[[Babji zob]], [[Jelovica]], {{SLO}}|number of entrances=1|access=Delno odprta za javnost|geology=kalcijevi kristali, helektiti, [[brezno]], [[spodmol]]}} '''Jama pod Babjim zobom''' je manjša [[kras|kraška]] podzemna [[jama]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki se nahaja ob severozahodnem robu [[Jelovica|Jelovice]] na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 1008 metrov. V dolžino meri 280, v globino pa okoli 50 metrov. V jami se nahajajo veliki [[kristal]]i [[kalcit]]a, t. i. skalenoedri, ter polžasto zaviti [[kapnik]]i, t. i. [[helektiti]], ki so redkost v Sloveniji. V jami je stalna temperatura 8° C. Jama je bila odkrita pred približno 200 leti, ko jo je po naključju odkril domačin. Po letu 1970 so jo pričeli opremljati z [[ograja]]mi, stopnicami in razsvetljavo ter en del odprli za javnost. Obiskovalcem še ni dostopen del, ki je bil pred nekaj leti odkrit na drugi strani brezna, kjer se nahajajo nepoškodovani kalcitni kristali in kristalne krogle, edinstvene v Sloveniji. Vhod v jamo je v obliki [[spodmol]]a z gruščnatim dnom. Pozimi se v spodmolu oblikujejo kapniki in stebri iz [[led]]u. == Zunanje povezave == {{Geopedia|L3255_F129_T105_vF_b4_x428950_y131725_s15}} {{geol-stub}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] k6ftz52nudvrkl3uwc1exi0chrxoqcc 0 182899 5728268 4187393 2022-08-06T19:13:33Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Kačna jama|location=[[Divača]], {{SLO}}|length=12.750 m|depth=280 m|altitude=435 m|photo=Načrt Kačne jame 1896.jpg|photo_caption=Prerez jame iz leta 1896|features=naravni most med dvema breznoma, tri brezna in dvorana, skoznjo delno teče [[Reka (reka)|Reka]]}} '''Kačna jama''' je [[kraška jama]] v bližini [[Divača|Divače]], ki se nahaja na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 435 metrov. Jama je globoka 280 metrov, dolga pa je 12.750 metrov, kar jo uvršča na tretje mesto po dolžini v [[Slovenija|Sloveniji]]. Vhod v jamo se začne v veliki [[vrtača|vrtači]], naravni [[most]] na dnu vrtače pa ločuje dve [[brezno|brezni]], ki tvorita vhod v Kačno jamo. Brezni se v globini 80 m pri Obrsnelovi polici združita, potem pa se enotno brezno zopet razdeli, tokrat na tri vzporedna brezna. Vsa tri brezna se na koncu zopet združijo in se končajo v stropu 60 m visoke Vhodne dvorane. Skozi jamo poteka tudi en del podzemnega toka reke [[Reka (reka)|Reke]]. ==Glej tudi== * [[seznam kraških jam v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Geopedia|L3255_F955_T118_vF_b4_x419085_y60275_s15}} {{geol-stub}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] 5i48uwnzd4fjs8mqlxxbu4j7j41jl6u 0 183243 5728480 5548757 2022-08-07T09:48:47Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dolina|type=[[ledeniška dolina]]|country={{SLO}}|elevation_m=1000-800|border=[[Mrzla gora|Mrzlo goro]] in [[Logarska dolina|Logarsko dolino]] (JZ)|length_km=6|age=[[trias]]-[[paleozoik|palezojske]] kamnine|photo=Matkov škaf.jpg|photo_caption=Matkov škaf|watercourses=[[Jezera (potok)|Jezera]]}}{{Infopolje RKD | ime = Logarska Dolina - Kulturna krajina Matkov kot <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 27366 | občina = Solčava }} '''Matkov kot''' je [[Alpe|alpska]] [[ledeniška dolina]] v povirju [[Savinja|Savinje]] v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]] z dnom v nadmorski višini 800 do 1000 m. Na jugozahodu ga obdajajo visoke gore, od [[Mrzla gora|Mrzle gore]] (2203 m) na zahodu do [[Savinjek|Savinjka]] (1694 m) na vzhodu. Po zahodnem grebenu teče meja med [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Avstrija|Avstrijo]], na vzhodu pa meji na [[Logarska dolina|Logarsko dolino]]. Matkov kot je precej zaprt in odročen. Vanj pelje iz Logarske doline gozdna cesta, ki povezuje tudi kmetije. Na začetku doline se odcepi od ceste, ki se vzpenja na nekdanji mejni prehod [[Pavličevo sedlo|Pavličev vrh]] (1339 m) v [[Karavanke|Karavankah]]. Dolina je dolga približno 6 km, najznačilnejše ledeniško preoblikovana pa je v zgornji polovici. Pod Mrzlo goro na jugozahodnem delu doline so lepo oblikovane [[krnica|krnice]]. Vzhodni obodni greben je iz masivnih [[dolomit]]ov. Južni del kota je iz [[trias|triasnih]] [[apnenec|apnencev]], le na severu so razkrite [[paleozoik|mladopaleozojske]] neprepustne kamnine, ki so že del [[Karavanke|Karavank]]. Tu so štiri samotne kmetije, katerih krčevine obdajajo smrekovi [[gozd|gozdovi]]. Najvišja je kmetija Bukovnik na nadmorski višini 1327 m. Dolina se razširi le v zgornjem delu. Dno Matkovega kota je tu zapolnjeno s hudourniškim prodom in morenami. Sredi doline izvira potok [[jezera (potok)|Jezera]], ki je nižje od izvira dolino poglobil in utesnil, ob vstopu v Logarsko dolino pa v apnencih naredil slikovito sotesko [[Lamotje]]. V [[pleistocen|pleistocenu]] je dolino zapolnjeval ledenik, ki je segal do Logarske doline in se združil s tamkajšnjim ledenikom. Nad zatrepom Matkovega kota je pod ostenjem [[Hudi prsk|Hudega praska]] (1500 m) naravni spomenik snežišče [[Škaf (Matkov kot)|Škaf]]. Nanj pada po žlebu v steni Hudega praska voda, ki je izdolbla široko in nad 50 m globoko luknjo. Do Škafa vodi [[planinska pot]]. Iz dna doline se vidi [[Matkovo okno]], ovalna odprtina na vrhu grebena med Logarsko dolino in Matkovim kotom, visoka 15 m, široka 8 m, debelina oboka je 5 m. == Sklici in opombe == {{sklici}} ==Viri== * Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Matkov kot), Ljubljana, 1991 ==Zunanje povezave== * [http://www.gore-ljudje.net/novosti/22096/ Gore-ljudje.net Matkov kot] {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] [[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]] [[Kategorija:Krajinski parki Slovenije]] [[Kategorija:Občina Solčava]] qm5tqjwywmuy2kyqbf5y3er5gf2138d 0 183756 5728388 5410738 2022-08-07T06:05:23Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Krasoslovje]]; dodal [[Kategorija:Krasoslovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba | name = Ivan Gams | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = | known_for = krasovec in akademik | occupation = <!-- WD --> }} '''Ivan Gams''', [[slovenci|slovenski]] [[geograf]], [[krasoslovje|krasoslovec]] in [[akademik]], * [[5. julij]] [[1923]], [[Slovenj Gradec]], † [[10. marec]] [[2014]], [[Ljubljana]]. Gams je leta 1951 [[diploma|diplomiral]] iz [[geografija|geografije]] na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani in se zaposlil na Inštitutu za geografijo SAZU. [[Doktorat|Doktoriral]] je leta 1956 z [[disertacija|disertacijo]] ''Pohorsko Podravje – razvoj kulturne pokrajine ''. Januarja 1959 je bil promoviran za doktorja znanosti na Prirodoslovni fakulteti. Leta 1962 je prestopil v Inštitut za raziskovanje krasa SAZU v [[Postojna|Postojni]] kot višji znanstveni sodelavec. Aprila 1966 je nastopil službo na Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani, decembra 1966 pa je bil izvoljen za [[izredni profesor|izrednega profesorja]] in 1972 za [[redni profesor|rednega profesorja]] fizične geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete, kjer je bil 2 leti [[predstojnik]] in dolgoletni vodja [[katedra|katedre]] za fizično geografijo. Leta 1978 je bil izvoljen za dopisnega in 1985 za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Med letoma 1984 in 1994 je bil tudi urednik ''[[Acta carsologica]]'' in ''[[Geografski zbornik|Geografskega zbornika]]''. Poleg tega je bil [[predsednik]] [[Jamarsko društvo Slovenije|Jamarskega društva Slovenije]] (1962-74), [[Geografsko društvo Slovenije|Geografskega društva Slovenije]] (1969-72) ter [[upravnik]] (1981-83), nato pa do 1995 predsednik znanstvenega sveta [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]] ZRC SAZU. Kot raziskovalec se je Ivan Gams ukvarjal s fizično geografijo, največ s [[kras]]om in postal najbolj znan in upoštevan slovenski krasoslovec. Dopolnil je geografsko regionalizacijo Slovenije in preučeval [[geoekologija|geoekološko]] in [[klima]]tsko rajonizacijo Slovenije ter geomorfologijo nekaterih predelov Slovenije. Na klimatogeografskem področju je raziskoval je tudi temperaturne razmere in temperaturni obrat v vrtačah, kraških poljih in v kotlinah. S pomočjo razvrstitve vremenskih postaj po relativni višini je dokazal vseslovenski obstoj najtoplejšega, termalnega pasu. Ugotavljal je vzroke za nihanje [[Triglavski ledenik|Triglavskega ledenika]] in sodeloval pri meritvah alpskih jezer. Na področju [[naravna nesreča|naravnih nesreč]] še zdaj sodeluje pri preučevanju in je leta 1983 uredil prvi zbornik ''Naravne nesreče v Sloveniji''. Najvidnejše rezultate je Gams dosegel pri tipizaciji [[kraško polje|kraških polj]], preučevanju kraške [[erozija|erozije]], oblik kontaktnega krasa in [[morfologija|morfologije]] [[kapniki|kapnikov]]. Bil je pobudnik za ustanovitev [[Mednarodna speleološka zveza|Mednarodne speleološke zveze]] in je tudi vodil priprave za sklic zbora, na katerem je bila 1965 v [[Ljubljana|Ljubljani]] ta organizacija ustanovljena. 1977-81 je bil predsednik komisije za kraško denudacijo pri Mednarodni speleološki zvezi, pozneje pa je pri mednarodni geografski zvezi vodil študijsko skupino Človekov poseg v kras. Dal je tudi iniciativo in tudi sam aktivno sodeloval pri nastanku geomorfološke karte [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] v merilu 1 : 500.000 in sodeloval tudi pri nastajanju njene legende ter legende za merilo 1 : 100.000. Je tudi soavtor treh listov geomorfološke karte Evrope v merilu 1: 2,500.000. V 70. in 80. letih 20. stoletja je Gams odigral pomembno vlogo pri preusmeritvi in posodobitvi [[Hrvaška|hrvaške]] [[geomorfologija|geomorfologije]] z uvajanjem sistematičnega geomorfološkega kartiranja hrvaškega ozemlja, izobraževanjem novih strokovnjakov na [[Univerza v Zagrebu|zagrebški univerzi]] in uvajanjem novih metod znanstvenega preučevanja. '''DELA:''' ''Pohorsko Podravje'' (1959); ''Slovenska kraška terminologija'' (soavtor 1973); ''Kras'' (1974); ''Geografske značilnosti Slovenije'' (1983); ''Osnove pokrajinske ekologije'' (1986); ''Kras v Sloveniji v času in prostoru'' (2003). ==Nagrade== * nagrada Sklada Borisa Kidriča - za knjigo ''Kras'' (1975) * dopisni (izredni) član SAZU (1978) * častni član madžarskega in srbskega geografskega društva * častni predsednik jugoslovanskih geomorfologov * redni član SAZU (1985) * [[red dela z zlatim vencem]] (1987) * zaslužni profesor Univerze v Ljubljani (1993) * član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]] (1993) * častni predsednik Zveze geografskih društev Slovenije (1996) * zlata značka civilne zaščite - za sodelovanje pri reviji za naravne nesreče ''[[Ujma]]'' * častni član ZRC SAZU (2005) * zlati red za zasluge Republike Slovenije (2005) {{geographer-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gams, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Krasoslovci]] [[Kategorija:Slovenski geografi]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] f7w6igbxbtk1vgympxr9h55jwef2guj 0 185240 5728248 2780106 2022-08-06T18:25:38Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Gruska jama|other_name=Puščavnikova jama|location=SZ od [[Kozje]]ga, {{SLO}}|geology=[[kapnik]]i, [[siga]]ste oblike|depth=30 m|length=22 m}} '''Gruska jama''' tudi '''Puščavnikova jama''' je zatrepna dolina v osamelem [[kras]]u severovzhodno od [[Kozje]]ga. Do 30 m globoke stene oklepajo [[kraški izvir]] s poševnim 10 m dolgim slapom. Nad [[slap]]om je do 22 m dolg nizek rov, višinska razlika pa znaša 2 m. Rov je močno erodiran. V končnem delu rova je nekaj [[kapnik]]ov in [[siga]]stih površin. Ime je jama dobila po bližnjem izviru [[Gruska|Gruske]], domačini pa pripovedujejo, da naj bi v njej med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] in po njej dalj časa živel puščavnik, zato tudi ime Puščavnikova jama. Legenda pravi, da naj bi bil tu nekoč bogat trg, ki se je pogreznil, ker so njegovi prebivalci na [[veliki petek]] jedli, pili in plesali. ==Viri== * Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1. del, 1988, Gruska jama * naravna znamenitost podzemna jama: Gruska jama, odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/90), ==Zunanje povezave== * [http://e-kataster.speleo.net/v2/jama/jama.php?Evid_stev_jame=1374&pageid=1 e-kataster] {{Geopedia|L3255_F1374_vF_b4_x544435_y105500_s15}} [[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] [[Kategorija:Občina Kozje]] [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] fsmeovm0072sckw5zagkgu8bdctgg7h 0 188109 5728297 5660595 2022-08-06T20:21:27Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Kamnita hiša|other_name=Bezgečeva jama, Bezgecova jama|length=800 m|location=[[Ponikovska planota]], {{SLO}}|features=večnadstropni odvodni rovi}} '''Kamnita hiša''', tudi '''Bezgečeva jama''' ali '''Bezgecova jama''', je izvirna [[jama]], ki je nastala kot splet podzemeljskih rovov v več nadstropjih. Podzemeljski rovi odvajajo vodo z vzhodnega območja osamelega [[kras]]a [[Ponikovska planota|Ponikovske planote]] med [[Savinjska dolina|Savinjsko]] in [[Šaleška dolina|Šaleško dolino]]. Jama ima več vhodov na koncu [[zatrep]]ne doline. Rovi so ponekod [[siga|zasigani]]. Zgornji del jame se imenuje Kamnita hiša, v njej pa so našli kosti [[jamski medved|jamskega medveda]] in ostanke lončene posode z ornamentom. Skupna dolžina rovov je 800 m. Jama je zavarovana kot podzemeljski geomorfološko-hidrološki [[naravni spomenik]]. == Viri == * Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Kamnita hiša), Ljubljana, 1988. * Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti v Občini Žalec, Uradni list RS, št. 77/1998 z dne 13.11.1998 == Zunanje povezave == {{Geopedia|L3255_F500_T118_vF_b4_x513339_y128292_s15}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Žalec]] [[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] rnkogx62etxnhq27ozlrf4ku8ezmv1n 0 194306 5728345 5517986 2022-08-06T23:15:00Z Amanesciri2021 205950 /* Znani tuji nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Richter''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 67 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * * [[Franc Janez Ksaver Richter]] (1783—1856), zgodovinar, topograf, književnik, urednik in šolnik (licejski prof.) v Ljubljani (nemško ''Franz Xaver Johann Richter'') * [[Jakob Richter]] (1902—1975), duhovnik, šolnik in mariborski škofijski arhivar * [[Jana Richter]] (1891—?), operna pevka češkega rodu (mdr. pela v Ljubljani) * [[Marijan Richter]] (*1935), podvodni fotograf in filmski snemalec; častni član [[Prirodoslovno društvo Slovenije|Prirodoslovnega društva Slovenije]] * [[Nevenka Richter Peče]], gradbenica in založnica v Mariboru *[[Vanda Vremšak Richter]] (*1958), gemanistka, lektorica, prevajalka, slikarka == Znani tuji nosilci priimka == * [[Annegret Richter]] (*1950), nemška atletinja, sprinterka * [[Branimir (Branko) Richter]] (1920—2012), hrvaški parazitolog in univ. profesor * [[Burchard Adam von Richter]] (1782—1832), ruski general * [[Burton Richter]] (1931—2018), ameriški fizik, nobelovec leta 1976 * [[Charles Francis Richter]] (1900—1985), ameriški fizik in seizmolog * [[Conrad Richter]] (1890—1968), ameriški pisatelj * [[Eugen Richter]] (1838—1906), nemški politik * [[František Ksaver Richter]] (1709—1789), češki skladatelj (nemško ''Franz Xaver Richter'') * [[Gerhard Richter]] (1932—1962), nemški slikar * [[Hans Richter (dirigent)|Hans Richter]] (1843—1916), avstrijsko-madžarski dirigent * [[Hans Richter (slikar)|Hans Richter]] (1888—1976), nemško-ameriški slikar in filmski ustvarjalec * [[Henri-Joseph-Martin Richter]] (1877—1947), francoski general * [[Hans Theo Richter]] (1902—1969), nemški risar in grafik * [[Hans Werner Richter]] (1908—1993), nemški pisatelj * [[Hieronymus Theodor Richter]] (1824—1898), nemški kemik * [[Jeremias Benjamin Richter]] (1762—1807), nemški kemik * [[Johann Paul Friederich Richter]] (1763—1825), nemški pisatelj (psevdonim ''Jean Paul'') * [[Joseph Richter]] (1749—1813), dunajski dramatik, avtor komedije ''Die Feldmühle'' (1777), po kateri je nastala ''[[Županova Micka]]'' * [[Karl Richter]] (1926—1981), nemški organist, čembalist in dirigent * [[Ludmila Richterová]] (*1977), češka teniška igralka * [[Ludwig Richter]] (1803—1884), nemški slikar in grafik * [[Marijan Richter]] (*1957), hrvaški slikar in glasbenik, umetnostni teoretik * [[Pavel Richter]] (*1954), češki hokejist * [[Svjatoslav Teofilovič Richter|Svjatoslav T.(eofilovič) Richter]] / [[Rihter]] (1915—1997), ruski pianist * [[Ulrike Richter]] (*1959), vzhodnonemška plavalka * [[Vjenceslav Richter]] (1917—2002), hrvaški arhitekt, urbanist in večstranski likovni umetnik (grafični oblikovalec, slikar, kipar, scenograf) == Glej tudi == * priimek [[Rihter]] *priimek [[Rihtar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Richter}} {{priimek}} q41gn9nibl1q06mznu6yszxeon2opj8 5728346 5728345 2022-08-06T23:18:50Z Amanesciri2021 205950 /* Znani tuji nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki '''Richter''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 67 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * * [[Franc Janez Ksaver Richter]] (1783—1856), zgodovinar, topograf, književnik, urednik in šolnik (licejski prof.) v Ljubljani (nemško ''Franz Xaver Johann Richter'') * [[Jakob Richter]] (1902—1975), duhovnik, šolnik in mariborski škofijski arhivar * [[Jana Richter]] (1891—?), operna pevka češkega rodu (mdr. pela v Ljubljani) * [[Marijan Richter]] (*1935), podvodni fotograf in filmski snemalec; častni član [[Prirodoslovno društvo Slovenije|Prirodoslovnega društva Slovenije]] * [[Nevenka Richter Peče]], gradbenica in založnica v Mariboru *[[Vanda Vremšak Richter]] (*1958), gemanistka, lektorica, prevajalka, slikarka == Znani tuji nosilci priimka == * [[Annegret Richter]] (*1950), nemška atletinja, sprinterka * [[Branimir (Branko) Richter]] (1920—2012), hrvaški parazitolog in univ. profesor * [[Burchard Adam von Richter]] (1782—1832), ruski general * [[Burton Richter]] (1931—2018), ameriški fizik, nobelovec leta 1976 * [[Charles Francis Richter]] (1900—1985), ameriški fizik in seizmolog * [[Conrad Richter]] (1890—1968), ameriški pisatelj * [[Daniel Richter]] (*1962), nemški slikar * [[Eugen Richter]] (1838—1906), nemški politik * [[František Ksaver Richter]] (1709—1789), češki skladatelj (nemško ''Franz Xaver Richter'') * [[Gerhard Richter]] (*1932—), nemški slikar * [[Hans Richter (dirigent)|Hans Richter]] (1843—1916), avstrijsko-madžarski dirigent * [[Hans Richter (slikar)|Hans Richter]] (1888—1976), nemško-ameriški slikar in filmski ustvarjalec * [[Henri-Joseph-Martin Richter]] (1877—1947), francoski general * [[Hans Theo Richter]] (1902—1969), nemški risar in grafik * [[Hans Werner Richter]] (1908—1993), nemški pisatelj * [[Hieronymus Theodor Richter]] (1824—1898), nemški kemik * [[Jeremias Benjamin Richter]] (1762—1807), nemški kemik * [[Johann Paul Friederich Richter]] (1763—1825), nemški pisatelj (psevdonim ''Jean Paul'') * [[Joseph Richter]] (1749—1813), dunajski dramatik, avtor komedije ''Die Feldmühle'' (1777), po kateri je nastala ''[[Županova Micka]]'' * [[Karl Richter]] (1926—1981), nemški organist, čembalist in dirigent * [[Ludmila Richterová]] (*1977), češka teniška igralka * [[Ludwig Richter]] (1803—1884), nemški slikar in grafik * [[Marijan Richter]] (*1957), hrvaški slikar in glasbenik, umetnostni teoretik * [[Pavel Richter]] (*1954), češki hokejist * [[Svjatoslav Teofilovič Richter|Svjatoslav T.(eofilovič) Richter]] / [[Rihter]] (1915—1997), ruski pianist * [[Ulrike Richter]] (*1959), vzhodnonemška plavalka * [[Vjenceslav Richter]] (1917—2002), hrvaški arhitekt, urbanist in večstranski likovni umetnik (grafični oblikovalec, slikar, kipar, scenograf) == Glej tudi == * priimek [[Rihter]] *priimek [[Rihtar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Richter}} {{priimek}} lsqcow1zik7ir51484mdcwg5lmebwbn 0 207969 5728483 5625303 2022-08-07T09:54:45Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki :''Za druge pomene glej: [[Završnica]]''. {{Infopolje Dolina|country={{SLO}}|lake1=[[Završnica (jezero)|Završnica]]|photo=Zajezitveno jezero Završnica.jpg|photo_caption=Jezero Završnica z vzhodnim delom doline|boundaries=[[Stol (gora)|Stol]]|orientation=JV-SV|watercourses=Završnica}} '''Završnica''' je dolina pod goro [[Stol (gora)|Stol]] (2236 mnm) v [[Karavanke|Karavankah]]. Nahaja se v bližini naselja [[Moste, Žirovnica|Moste]] v [[občina Žirovnica|občini Žirovnica]], po njej teče istoimenski potok, ki izvira na [[Zelenica pod Stolom|Zelenici pod Stolom]] in se izliva v umetno zajezeno (istoimensko) [[Završnica (jezero)|jezero Završnica]]. Leži na nadmorski višini 640 m, ima površino 2,5 ha in največjo globino 10 m. V njem kopanje ni dovoljeno: jezero je bilo urejeno leta 1914 zaradi potrebe akumulacije vode za [[hidroelektrarna Završnica|hidroelektrarno Završnica]], ki je bila prva javna [[hidroelektrarna]] v Sloveniji. Dolina je izhodišče nekaterih poti v Karavanke; na Stol ([[Valvasorjeva koča]]) in [[Ajdna|Ajdno]] ter [[Begunjščica|Begunjščico]] ([[Tinčkova koča]]). ==Slapovi Završnice== Znana sta predvsem dva slapova, oba na desnem bregu doline: Slap pod Gozdašnico in Slap pod Kurico. <gallery> Slap pod Gozdasnjico.jpg|Slap pod Gozdašnico Slap pod Kurico.jpg|Slap pod Kurico </gallery> ==Glej tudi== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Završnica (valley)|Završnica (dolina)}} <br /> {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] a8vc9qkjwxe4ebmztm63jk4ysc7skot 5728486 5728483 2022-08-07T09:57:03Z A09090091 188929 dp inf wikitext text/x-wiki :''Za druge pomene glej: [[Završnica]]''. {{Infopolje Dolina|country={{SLO}}|lake1=[[Završnica (jezero)|Završnica]]|photo=Zajezitveno jezero Završnica.jpg|photo_caption=Jezero Završnica z vzhodnim delom doline|boundaries=[[Stol (gora)|Stol]]|orientation=JV-SV|watercourses=[[Završnica (potok)|Završnica]], [[Rečica (Završnica)|Rečica]], [[Bitgovec]], [[Globoki potok (Završnica)|Globoki potok]]}} '''Završnica''' je dolina pod goro [[Stol (gora)|Stol]] (2236 mnm) v [[Karavanke|Karavankah]]. Nahaja se v bližini naselja [[Moste, Žirovnica|Moste]] v [[občina Žirovnica|občini Žirovnica]], po njej teče istoimenski potok, ki izvira na [[Zelenica pod Stolom|Zelenici pod Stolom]] in se izliva v umetno zajezeno (istoimensko) [[Završnica (jezero)|jezero Završnica]]. Leži na nadmorski višini 640 m, ima površino 2,5 ha in največjo globino 10 m. V njem kopanje ni dovoljeno: jezero je bilo urejeno leta 1914 zaradi potrebe akumulacije vode za [[hidroelektrarna Završnica|hidroelektrarno Završnica]], ki je bila prva javna [[hidroelektrarna]] v Sloveniji. Dolina je izhodišče nekaterih poti v Karavanke; na Stol ([[Valvasorjeva koča]]) in [[Ajdna|Ajdno]] ter [[Begunjščica|Begunjščico]] ([[Tinčkova koča]]). ==Slapovi Završnice== Znana sta predvsem dva slapova, oba na desnem bregu doline: Slap pod Gozdašnico in Slap pod Kurico. <gallery> Slap pod Gozdasnjico.jpg|Slap pod Gozdašnico Slap pod Kurico.jpg|Slap pod Kurico </gallery> ==Glej tudi== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Završnica (valley)|Završnica (dolina)}} <br /> {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] aj2e73rb5asbep99jmckps32el4rj2l 0 207973 5728485 5147752 2022-08-07T09:55:41Z A09090091 188929 dp wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Završnica}} {{Infopolje Reka | name = Završnica | image = Potok Zavrsnica 01.jpg | image_caption = Završnica za jezerom | source1 = na [[Zelenica pod Stolom|Zelenici pod Stolom]], [[Karavanke]]<br />{{koord|46|25|32|N|14|12|40.67|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}} | mouth = [[Sava Dolinka]], v bližini naselja [[Moste, Žirovnica|Moste]] v [[občina Žirovnica|občini Žirovnica]] | basin_countries = [[Slovenija]] | map_caption = | geopedia = L90_F16031_T105_vF_b4_x435601.125_y140304.5_s16 }} '''Završnica''' je [[potok]], ki izvira v dveh izvirih na [[Zelenica pod Stolom|Zelenici pod Stolom]] v [[Karavanke|Karavankah]] in v spodnjem toku v bližini naselja [[Moste, Žirovnica|Moste]] v [[občina Žirovnica|občini Žirovnica]] tvori [[akumulacijsko jezero|akumulacijsko]] [[Jezero Završnica|istoimensko jezero]]. To umetno jezero je nastalo zaradi potreb hidroelektrarne, ki je bila prva javna hidroelektrarna na Slovenskem in je bila zgrajena leta 1914. Potok teče po [[Završnica (dolina)|dolini Završnice]]. Potoku, ki se pred izlivom v reko [[Sava|Savo]] (pri naselju Moste) pridružijo še potoki [[Rečica (Završnica)|Rečica]], [[Bitgovec]] in [[Globoki potok (Završnica)|Globoki potok]]. {{Pritoki Save}} {{si-hidro-stub}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save Dolinke]] 9uz19ub6yt0fo6koivl0ers8r080fgj 0 215298 5728299 3041408 2022-08-06T20:25:07Z A09090091 188929 /* Zunanje povezave */ tole je jama wikitext text/x-wiki '''Logarček''' je več kot 4 km dolga in okoli 100 m globoka kraška [[jama]] v bližini [[železniška postaja Planina|železniške postaje Planina pri Rakeku]] . Jamo, v kateri živi preko 40 živalskih vrst, je koncem 19. stoletja prvi raziskoval [[Viljem Putick]]. Deli se na dva večja rova, po katerih teče voda, ki spada med povirne vode kraškega porečja [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. ==Glej tudi== *[[seznam jam v Sloveniji]] ==Zunanje povezave== *[http://www.ljudmila.org/jkz/html/logarcek_2003.html Jama Logarček] {{Geopedia|L3255_F28_T105_vF_b4_x443553_y80340_s15}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Logatec]] qullpfpi4v746budzumxym69zognv3a 5728300 5728299 2022-08-06T20:26:23Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Logarček|length=4000 m|depth=100 m|location=[[Planina pri Rakeku]], {{SLO}}|features=2 vodna rova}} '''Logarček''' je več kot 4 km dolga in okoli 100 m globoka kraška [[jama]] v bližini [[železniška postaja Planina|železniške postaje Planina pri Rakeku]]. Jamo, v kateri živi preko 40 živalskih vrst, je koncem 19. stoletja prvi raziskoval [[Viljem Putick]]. Deli se na dva večja rova, po katerih teče voda, ki spada med povirne vode kraškega porečja [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. ==Glej tudi== *[[seznam jam v Sloveniji]] ==Zunanje povezave== *[http://www.ljudmila.org/jkz/html/logarcek_2003.html Jama Logarček] {{Geopedia|L3255_F28_T105_vF_b4_x443553_y80340_s15}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Logatec]] o2fxiam5534bxk27l2ejq1as6csm2gc 0 215369 5728246 4917250 2022-08-06T18:23:04Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Gradišnica|depth=201 m|other_name=Vražja jama|entrances=Gradišče|location=pod Gradiščem, južno od [[Logatec|Logatca]]|geology=Brezno, dvorana, sifonski odtoki}} '''Gradišnica''', tudi '''Vražja jama''' (kot tako jo je poimenoval [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]), je 201 m globoko kraško [[jama|jamsko]] brezno, ki se nahaja na pobočju griča ''Gradišče'' (676 m) južno od naselja [[Logatec]]. Vhodno brezno je veliko 20 m x 40 m. 65 m visok prepad se nadaljuje proti severozahodu 130 m globoko in se konča s 160 m dolgo, 90 m široko in 51 m visoko ''Spodnjo dvorano''. Na njenem dnu se nahajajo blatni [[sifon]]ski rovi, po katerih tečejo vode iz [[Planinsko polje|Planinskega polja]] in nato prihajajo na dan v izvirih [[Ljubljanica|Ljubljanice]] pri [[Vrhnika|Vrhniki]]. Ob visokih vodah vode zalijejo jamo okoli 60 m visoko.<ref>{{navedi knjigo|last = Peter | first = Skoberne| year = 2004| title = Ljubljanica od izvira do izliva (zbirka Slovenija na dlani)| publisher = [[Mladinska knjiga]]| location = Ljubljana| isbn= 86-11-16655-8|cobiss = 25615621}}</ref> ==Glej tudi== *[[seznam jam v Sloveniji]] ==Reference== {{opombe}} ==Zunanje povezave== *[http://www.ljudmila.org/jkz/fotogalerije/gal_110/ Fotogalerija Gradišnice] *[http://logatec.si/vsebina/gradinica.html Gradišnica na spletni strani Občine Logatec] {{pritoki Ljubljanice}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Logatec]] 0wer0vdsnwmvm2stuy49h27rl6fljvc 0 216840 5728095 5562619 2022-08-06T11:59:06Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]; −[[Kategorija:Umrli leta 2005]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{drugipomeni4|slovenskem novinarju in TV voditelju|slovenskega fizika|Janez Pirš (fizik)}} '''Janez Pirš''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]] in [[televizija|TV]] voditelj, * [[28. maj]] [[1947]], [[Slovenj Gradec]], † [[15. januar]] [[2005]]. Kot novinar je začel delati med študijem v Ljubljani. Najprej je deloval pri reviji [[Mladina (revija)|Mladina]] in časniku [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]], kmalu je pričel delati na [[TV Ljubljana]], kjer je najprej pripravljal prispevke s področja kmetijstva. Pripravljal je oddajo za podeželje Pod lipo, ki je bila med ljudmi precej priljubljena. Svojo največjo prepoznavnost pa je nedvomno doživel kot voditelj [[TV Dnevnik|TV Dnevnika]] in kot en izmed poročevalcev v času [[Proces proti četverici|procesa proti četverici]] in [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovenske osamosvojitve]]. Je dobitnik nagrade [[zlati ekran]] za popularnost dnevnika [[Večer (časopis)|Večer]]. == Zunanje povezave in viri == * [http://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-novinar-janez-pirs/29183 Novica o smrti na MMC RTV Slovenija] {{DEFAULTSORT:Pirš, Janez}} {{novinar-stub}} [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] b1f80ho303ac721k1who8p7gflw6ksh 0 221550 5728492 5725024 2022-08-07T10:09:31Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki [[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|thumb|right|250px|[[Edi Šelhaus]] leta 1961 intervjuja tedaj najstarejšega Slovenca, 106-letnega Jožeta »Bepa« Jusiča.]] [[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|thumb|right|250px|[[Boris Pahor]] leta 2015.]] [[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|thumb|right|250px|[[Leon Štukelj]] leta 1958.]] '''Seznam slovenskih stoletnikov''' je urejen po [[Abeceda|abecednem]] vrstnem redu.-NE VEČ, a ne po moji zaslugi! V začetku leta 2020 je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] natanko 252 živih [[stoletnik]]ov, kar pomeni nekaj več kot desetinko promila celotnega prebivalstva te države.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |title=Slovenija od 1991 do danes - Kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjem času? |accessdate=2021-05-26 |date=2020-06-22 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> == Seznam == Če točnega datuma (dan, mesec, leto) rojstva in smrti ni, osebe ni mogoče razvrstiti, saj je njena starost približna. : {{legend2|#CBEDA8|''še živeči''|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|''manjkajoči podatki''|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable sortable" |- !# !Portret ! Ime ! Rojstvo ! Smrt ! Starost ! class="unsortable" style="width: 150pt;" |Opombe ! class="unsortable" | Sklici |- !1 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Katarina Marinič]] |30. oktober 1899 |2. september 2010 | {{starost v letih in dnevih|1899|10|30|2010|9|2}} |prva Slovenka, ki je dopolnila 110 let starosti, in najdlje živeča Slovenka v zgodovini | <ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|title=Umrla najstarejša Slovenka Katarina Marinič|date=3. september 2010|accessdate=27. januar 2021|website=siol.net|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx|archivedate=6. oktober 2010}}</ref> |- !2 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Vencelj Maggi]] |23. december 1905 |8. oktober 2016 | {{starost v letih in dnevih|1905|12|23|2016|10|8}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Sestro ji je odnesel plaz, sama dočakala že 108 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/sestro-ji-je-odnesel-plaz-sama-docakala-ze-108-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-11|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic}}</ref> |- !3 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Nikolaj Dragoš|Nikolaj (Niko) Dragoš]] |27. avgust 1907 |31. marec 2018 | {{starost v letih in dnevih|1907|8|27|2018|3|31}} |najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov | <ref>{{Navedi splet|title=106-letni Niko in mladostna leta ob tamburicah|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/106-letni-niko-in-mladostna-leta-ob-tamburicah/323956|website=RTVSLO.si|accessdate=1. december 2013|language=sl|date=1. december 2013|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-111-letu-starosti-umrl-najstarejsi-slovenec/450688|website=RTVSLO.si|accessdate=2. april 2018|language=sl|date=2. april 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !4 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Zakrajšek]] |28. oktober 1912 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|28}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Julijana Zakrajšek, 107-letnica: Še zdaj se ne počuti stare|url=https://www.dnevnik.si/1042919795|website=Dnevnik|accessdate=19. januar 2020|date=19. januar 2020|publisher=|last=Kek|first=Franci}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrta najstarejša Slovenka Julijana Zakrajšek upihnila 109. svečko|url=https://siol.net/novice/slovenija/cetrta-najstarejsa-slovenka-julijana-zakrajsek-upihnila-109-svecko-564639|website=siol.net|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref> |- !5 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Matilda Serec]] |22. oktober 1909 |7. marec 2019 | {{starost v letih in dnevih|1909|10|22|2019|3|7}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Pomurka Matilda Serec praznovala svoj 104. rojstni dan|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/6707/najstarejsa-pomurka-matilda-serec-praznovala-svoj-104-rojstni-dan.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=25. oktober 2014|language=sl|date=22. oktober 2013|publisher=|last=Žerdin|first=Jože}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbogom! Poslovila se je v 110. letu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zbogom-poslovila-se-je-v-110-letu/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=9. marec 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !6 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ana Mulej]] |29. maj 1901 |2. julij 2010 | {{starost v letih in dnevih|1901|5|25|2010|7|2}} | | <ref>http://www.vecer.com/clanekcel2009053005437529</ref>{{Slepa povezava}} |- !7 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Turk]] |13. februar 1908 |11. januar 2017 | {{starost v letih in dnevih|1908|2|13|2017|1|11}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.vecer.com/maribor/umrla-najstarejsa-slovenka-6246932|website=www.vecer.com|date=2017-01-19|accessdate=19. januar 2020|language=sl-si|publisher=|last=Klapš|first=Srečko}}</ref> |- !8 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Kristina Tarman]] |16. december 1909 |23. oktober 2018 | {{starost v letih in dnevih|1909|12|16|2018|10|23}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Kristina Tarman je dopolnila že 106. leto|url=http://duj.si/2015/druzabna-srecanja/kristina-tarman-je-dopolnila-ze-106-leto|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2015-12-22|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umrla Kristina Tarman, 23. 10. 2018|url=http://duj.si/2018/uncaterozied/umrla-kristina-tarman-23-10-2018|website=Društvo upokojencev Jesenice|date=2018-10-24|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !9 |[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|brezokvirja|112x112_pik]] | [[Boris Pahor]] |26. avgust 1913 | 30. maj 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1913|8|26|2022|5|30}} |pisatelj, akademik, preživel holokavst |<ref>{{Navedi splet|title=26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj|url=https://www.kamra.si/novice/item/26-avgusta-1913-se-je-rodil-boris-pahor-slovenski-pisatelj.html|website=www.kamra.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Umrl je Boris Pahor|date=30. maj 2022|url=https://www.primorski.eu/se/umrl-je-boris-pahor-BF1117333}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !10 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Matilda Bračun|Matilda (Tilka) Bračun]] |26. september 1913 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1913|9|24}} |najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]] |<ref>{{Navedi splet|url=https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun|title=Matilda Bračun|accessdate=31. 8. 2021|website=gerontology.wikia.org}}</ref> |- !11 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vida Uršič]] |20. april 1903 |29. oktober 2011 | {{starost v letih in dnevih|1903|4|20|2011|10|29}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Meščanka Vida Uršič praznovala 105. rojstni dan|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mescanka-vida-ursic-praznovala-105-rojstni-dan/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=21. april 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !12 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Bandelj]] |6. marec 1897 |16. april 2005 | {{starost v letih in dnevih|1897|3|6|2005|4|16}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Mara Vampelj]] |11. avgust 1911 | 2019 |ok. 108 let |redovnica | <ref>[http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ Sanjskih 100 let]. 18. avgust 2012. Fmm.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>[https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf ŽUPNIJA CELJE – SV. CECILIJA OZNANILA]. 10. februar 2019. cecilija.net. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Klementina Štrancar]] |19. oktober 1911 | 2019<ref>Maja 2021 v telefonskem pogovoru iz samostana pri Marijinih sestrah na Dobrovi pri Ljubljani povedali, da je preminila pred dvema letoma</ref> |ok. 107 let |redovnica | <ref>[https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/102-leti-zivljenja-s-klementine-strancar 102 leti življenja s. Klementine Štrancar]. 10. november 2013. Družina.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref> |- !13 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ana Marija Kern]] |28. julij 1905 |31. marec 2013 | {{starost v letih in dnevih|1905|7|28|2013|3|31}} | | <ref name=":1" /> |- !14 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Iva Ogorelec]] (r. Sablatnik) |24. maj 1902 |6. december 2009 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|24|2009|12|6}} | |{{Navedi vir}}<ref>{{Navedi splet|url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=3ad617f7-cfc4-4687-81bd-eaa2d7c4e353|title=Žale, iskalnik grobov}}</ref> |- !15 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Hramec]] |4. november 1900 |10. maj 2008 | {{starost v letih in dnevih|1900|11|4|2008|5|10}} | | <ref>https://www.vecer.com/clanek2007110605263040</ref>{{Slepa povezava}} |- !16 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Ogulin]] |28. november 1913 |23. maj 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1913|11|28|2021|5|23}} |druga najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[COVID-19|Covid-19]] |<ref>{{Navedi splet|title=V 107. letu starosti preživela koronavirus|url=https://www.delo.si/nedelo/v-107-letu-starosti-prezivela-koronavirus/|website=www.delo.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=8. november 2020|publisher=|last=Zalokar|first=Lucijan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=106 let Angele Ogulin iz Krvavčjega Vrha|url=https://www.semic.si/objava/230372|website=www.semic.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 108. letu starosti slovo najstarejše Semičanke|url=https://www.lokalno.si/2021/05/23/248764/zgodba/V_108_letu_starosti_slovo_najstarejse_Semicanke/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-06-01}}</ref> |- !17 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Emilija Kancut]] |5. julij 1893 |21. december 2000 | {{starost v letih in dnevih|1893|7|5|2000|12|21}} | | <ref name=":1">{{Navedi splet|title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-22|accessdate=7. julij 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=107. rojstni dan najstarejše slovenke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/107-rojstni-dan-najstarejse-slovenke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=5. julij 2000|publisher=|last=|first=}}</ref>{{Navedi vir}} |- !18 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Rafael Merkelj]] |5. februar 1913 | 14. julij 2020 | {{starost v letih in dnevih|1913|2|5|2020|7}} | |<ref>{{Navedi splet|url=https://robin.si/index.php/lokalno/zanimivosti/item/5461-rafael-merkelj-iz-velikih-zabelj-dopolnil-106-let|website=robin.si|accessdate=2021-01-27|title=Rafael Merkelj iz Velikih Žabelj dopolnil 106 let|date=5. februar 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !19 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Amalija Pipenbacher]] |1. september 1914 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1914|9|1}} | |<ref>{{Navedi splet|title=»Vožnjo z ladjico imam pa še v dobrem!«|url=https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/voznjo-z-ladjico-imam-pa-se-v-dobrem.html|website=old.delo.si|date=2015-09-11|accessdate=1. september 2017|language=sl-si|first=Saša Bojc|last=Panorama|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če verjamete v čudeže, se lahko zgodijo|url=https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/57cd6d9f681bd/ce-verjamete-v-cudeze-se-lahko-zgodijo|website=Svet24.si|accessdate=1. september 2017|language=sl|date=11. september 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=N-iui9Qm8z8%7Cdate%3D2019-03-04%7Caccessdate%3D2019-04-14%7Clast%3DMatej Hoja po zlomu gležnja - 105-letnica, Amalija Pipenbacher]. Matej Kolmanič. youtube.com. 4. marec 2019. pridobljeno 14. april 2019</ref> |- !20 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Metka Kavčič]] (r. Peharc) |6. julij 1914 |20. december 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1914|7|6|2021|12|20}} | | <ref>Suzana P. Kovačič (12. julij 2017). [http://gorenjskiglas.si/article/20170712/C/170719946/1013/ Stotriletna Metka Kavčič s svojo prvo knjigo]. ''gorenjskiglas.si''. pridobljeno 27. januar 2021</ref><ref>[https://4d.rtvslo.si/arhiv/storz/174597087 Oddaja Storž]. Radio Slovenija. 21.2. 2019. 4d.rtvslo.si. pridobljeno 27. januar 2021.</ref><ref>Likosar, Maša (9. julij 2019). [http://www.gorenjskiglas.si/supplement/74f4m5u234s2y2a474c4w274c4c4q294b4942444i523l534g54413y2c4u213u2o2g3q484x2c424x2742334l3a3c3n2r2/Gorenjski_glas_20190709_054.pdf Življenje teče in nič ne reče], str. 21. ''Gorenjski glas''. l. 72. št. 54. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !21 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Arih]] (r. Štumberger) |3. januar 1915 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1915|1|3}} | |<ref>''Ona'', 12. januar 2021, leto 23, št. 2, str. 4</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marija Arih je dopolnila 106 let|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/26907/marija-arih-je-dopolnila-106-let.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=7. januar 2021|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !22 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Jaklič]] |4. december 1899 |21. januar 2007 | {{starost v letih in dnevih|1899|12|4|2007|1|21}} |zadnji moški v Sloveniji, rojen v 19. stoletju, in zadnji slovenski veteran prve svetovne vojne | <ref>{{Navedi splet|title=Slovo popotnika skozi zgodovino|url=https://www.dnevnik.si/226027|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. januar 2007|publisher=|last=Vrhovec|first=Branko}}</ref><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Umrl je najstarejši Hrvat, sicer rojen v Ljubljani|url=https://www.dnevnik.si/224801|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=24. januar 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Jaklic|url=https://gerontology.fandom.com/wiki/Ivan_Jaklic|website=Gerontology Wiki|accessdate=|language=}}</ref> |- !23 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Martin Čokl]] |12. oktober 1907 | 13. november 2014 | 107 let, 31 dni |[[inženir]] [[Gozdarstvo|gozdarstva]] | <ref>Kmecl, Marko. [http://zgds.si/wp-content/uploads/2017/01/gozdarskiVestnik2015.pdf Martin Čokl (1907­2014) (107 let)]. str. 62. Gozdarski vestnik, LETNIK 73 LETO 2015 ŠTEVILKA 10. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Neva Komac]] |v prvi četrtini? 1915 |sredina aprila 2022 |107 let, ?? dni |umrla v 108. letu | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Kristina Saksida]] |1914 |2021 |ok. 107 let | |{{Navedi vir}} |- !24 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Antonija Komočar]] |4. maj 1903 |19. november 2009 | {{starost v letih in dnevih|1903|5|4|2009|11|19}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Velike Malence: Antonija Komočar 106. rojstni dan pričakala dobre volje|url=https://www.dnevnik.si/1042264001|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=5. maj 2009|publisher=|last=Sečen|first=Ernest}}</ref> |- !25 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Rozalija Bogdan]] |17. januar 1902 |31. julij 2008 | {{starost v letih in dnevih|1902|1|17|2008|7|31}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/umrla-najstarejsa-slovenka/90916|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=1. avgust 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !26 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Julijana Jamšek]] |30. december 1906 |9. julij 2013 | {{starost v letih in dnevih|1906|12|30|2013|7|9}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Video: "104 leta sem stara, pa še marsikaj naredim"|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/video-104-leta-sem-stara-pa-se-marsikaj-naredim/247499|website=RTVSLO.si|accessdate=30. december 2012|language=sl|date=31. december 2010|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !27 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Veronika Gorza]] |13. januar 1901 |15. julij 2007 | {{starost v letih in dnevih|1901|1|13|2007|7|15}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Drnovšek se je mudil v Prekmurju|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/drnovsek-se-je-mudil-v-prekmurju/1307|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=17. Januar 2007|publisher=|first=Tanja|last=Zrinski}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ODŠLA JE NAJSTAREJŠA PREKMURKA IN DRUGA NAJSTAREJŠA SLOVENKA|url=http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka|website=www.tvradgona.si|accessdate=2021-01-27|date=17. julij 2007|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Jože Jusič|Jože Jusič - Bepo]] |1855 '''?''' |196x '''?''' |106 let ali več | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Olga Potočnik]] |12. februar 1906 |avgust 2012 |106 let, 6 mesecev? | |<ref>{{Navedi splet|title=Najstarejša Mariborčanka praznovala 106. rojstni dan|url=https://www.vecer.com/navaden/201202145747086-5747086|website=www.vecer.com|date=2012-02-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201208165816113-5816113|website=www.vecer.com|date=2012-08-15|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Frančiška »Fanika« Raček|Frančiška (Fanika) Raček]] |10. februar 1913 | december 2019 |106 let, ok. 10 mesecev |najstarejša živeča slovenska interniranka taborišča [[Auschwitz]] |<ref>{{Navedi splet|title=106 let Fanike Raček|url=https://www.dnevnik.si/1042862107|website=Dnevnik|accessdate=11. februar 2019|date=10. februar 2019|publisher=|last=Alič|first=Jani}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RAČEK FRANČIŠKA - osmrtnica|url=https://pogrebne-storitve-ropotar.si/novica/detail/21493/racek-franciska|website=pogrebne-storitve-ropotar.si|accessdate=2021-01-27|date=2019|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !28 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Mara Andrijanič]] (r. [[Agnič]]) |6. marec 1911 |31. oktober 2017 |106 let, 8 mesecev | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Jera Sichel]] |'''?''' |23. maj 1580 | 106 let '''?''' | | <ref>Radovanovič, Sašo (2009). ''Vodnik po Pobreškem pokopališču''. Maribor: Ostroga. str. 9.</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !29 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Gabrijela Ehrlich]] |23. marec 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|23}} |zdravnica, misijonarka |{{Navedi vir}} |- !30 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Likavec]] |7. julij 1906 |7. julij 2012 | {{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2012|7|7}} | | <ref name=":2">{{Navedi splet|title=Živel je pod šestimi cesarji in 10 papeži|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-01-04|accessdate=6. februar 2015|language=sl-si|first=Lovro|last=Kastelic|publisher=}}</ref> |- !31 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Jožef Pogačnik (1916)|Jože(f) Pogačnik]] |27. julij 1916 |21 julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|07|27|2022|7|21}} |častni občan Domžal, bivši župan Domžal, bivši direktor Tosame |<ref>[https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno Častni občan domžal Jože Pogačnik tudi pri stotih letih še rad zavije v kavarno]. str. 22. ''dnevnik''. 27. julij 2016. pridobljeno 8. junija 2021</ref> [https://domzalec.si/novice/pomembna-obvestila/v-106-letu-starosti-se-je-od-nas-poslovil-castni-obcan-obcine-domzale-joze-pogacnik/] |- style="background-color:#cbeda8;" !32 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Žekš]] (r. Kovačič) | 13. avgust 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|8|12}} | |<ref>{{Navedi splet|title=V DSO Ljutomer proslavili 100. rojstni dan Marije Žekš|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12521/v-dso-ljutomer-proslavili-100-rojstni-dan-marije-zeks.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=19. avgust 2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ČASTITLJIVA STAROST: Marija Žekš praznovala 104. rojstni dan|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/castitljiva-starost-marija-zeks-praznovala-104-rojstni-dan/571012|website=sobotainfo.com|accessdate=2021-01-27|date=2. Oktober 2020|publisher=|first=}}</ref> |- !33 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Metka Fink]] |5. marec 1916 | 25. februar 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|5|2022|2|25}} |rudarka | <ref>{{Navedi splet|title=Čas, se zdi, se je zanjo ustavil|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cas-se-zdi-se-je-zanjo-ustavil/|website=www.delo.si|accessdate=7. marec 2019|language=sl-si|date=7. marec 2019|publisher=|last=Fajfar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teta Metka je 5. marca pribila stočetrti križ - E-UTRIP|url=https://e-utrip.si/teta-metka-je-5-marca-pribila-stocetrti-kriz/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=9. marec 2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DL: Metka Fink umrla v 106. letu - Slovo najstarejše knapovke|url=https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|website=Dolenjski list|accessdate=}}</ref> |- !34 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Tršar]] |29. marec 1909 | 22. avgust 2014 | {{Starost v letih in dnevih|1909|3|29|2014|8|22}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Stodveletna Marija Tršar: Živite skromno!|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/stodveletna-marija-trsar-zivite-skromno.html|website=old.delo.si|date=2011-04-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Mateja Kotnik|last=Nedelo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/osmrtnice-arhiv/201409016055527-6055527|website=www.vecer.com|date=2014-08-31|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !35 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | s. [[Urška (Cirila) Knafelc]] |14. ali 15. oktober 1916 | še živi |{{Starost v letih in dnevih|1916|10|14}} | | <ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/183/ssd/22070/ 100 let sestre Cirile]. 23. oktober 2016. ''Radio.ognjisce.si''. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Redovnice|url=http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice|website=zupnijaprecna.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !36 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Radica Oblak]] |9. september 1913 |31. december 2018 | {{starost v letih in dnevih|1913|9|9|2018|12|31}} | | <ref>{{Navedi splet|title=DL: Radica dopolnila 105 let - V nebesih je dosti lepših in mlajših!|url=https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/|website=Dolenjski list|accessdate=27. januar 2021|date=31. oktober 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ela Žbontar]] |6. februar 1907 |po? 2012? |ok. 105 let | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Anton Pintar (1907)|Anton Pintar]] |4. november? 1907 |?.?.2012 |ok. 105 let | |{{Navedi vir}} |- ! | |[[Marika Kovač]], r. ?? |17. september 1917 |še živi |skoraj 105 let | | |- !38 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Debeljak]] |30. januar 1884 |23. oktober 1988 |{{Starost v letih in dnevih|1884|1|30|1988|10|23}} |najstarejša Prevaljčanka |Biografski leksikon občine Prevalje |- !39 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Vinko Lipovec]] |22. januar 1915 |23. avgust 2019 |{{starost v letih in dnevih|1915|1|22|2019|8|23}} |prof. zgodovine, obveščevalec Slovenske legije, ''izseljenski publicist in urednik'' v ZDA |<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je prof. Vinko Lipovec (1915 - 2019)|url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/slovenija/30275/poslovil-se-je-prof-vinko-lipovec-1915-2019.htm|website=radio.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=23. avgust 2019|publisher=|last=Gorjup|first=Tone}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Minka Hobjan]] |1917 | |ok. 104 leta |Dražgoše |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Gombač]] |1917 |2021 |ok. 104 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Breda Preinfalk]] |1915 |2019 |ok. 104 leta | |{{Navedi vir}} |- !40 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Barbara Orožen]] |3. december 1903 |22. november 2007 |{{starost v letih in dnevih|1903|12|3|2007|11|22}} | |{{Navedi vir}} |- !41 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Mirko Dermelj]] |2. december 1914 |8. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1914|12|2|2018|10|8}} |kemik in alpinist |{{Navedi vir}} |- ! |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Viktor Miklič]] |19. februar 1917 | 28. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1917|2|19|2020|9|28}} | | <ref>{{Navedi splet|title=Stoprvi jubilej Viktorja Mikliča- živel skromno in veliko delal|url=https://www.lokalno.si/2018/02/26/191353/clanek/Stoprvi_jubilej_Viktorja_Miklica_zivel_skromno_in_veliko_delal/|website=Dolenjski list|accessdate=11. februar 2019|date=26. februar 2018|publisher=|last=|first=}}</ref>[https://www.facebook.com/100004182918167/posts/1886341304848615/?app=fbl] |- !- | |[[Antonija Janežič]] |28. avgust 1918 |še živi |skoraj 104 | | |- !42 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Jožef Justin]] |5. november 1902 |8. september 2006 |103 let, 10 mesecev | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] |21. september 1914 |julij 2018 |103 let, 10 mesecev? |zdravnica |<ref>{{Navedi splet|title=Ivančič - Szilagyi, Zdenka (1914–2018) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012390/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-12-15}}</ref> |- !43 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Emilija Ostanek]] |29. julij 1907 |4. januar 2011 |{{starost v letih in dnevih|1907|7|29|2011|1|4}} | |{{Navedi vir}} |- !44 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Josip Demšar]] |12. marec 1877 |31. maj 1980 | {{starost v letih in dnevih|1877|3|12|1980|5|31}} |duhovnik in pedagog |<ref>{{Navedi splet|title=Josip Demšar|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|date=|publisher=|first=}}</ref> |- ! | | | | | | | |- style="background-color:#cbeda8;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Aleksander Lestan]] |14. maj 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|14}} |najstarejši slov. duhovnik |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" ! | |[[Stanko Kušljan]] |30. maj 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|30}} |partizan prvoborec iz [[Šentjernej|Šentjerneja]] | |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Slavka Kocijančič]] |1911 |2014 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivan Kovačič]] |1898 |2001 |ok. 103 leta |zadnji preživeli s [[Soška fronta|Soške fronte]] |<ref>Uvod in [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41111/Na_fronti_1_2001.pdf Ivan Kovačič, vojak 28. češkega pehotnega polka. NA KRASU JE BILO STRAŠNO]. str. 8. ''Na fronti : Revija za vojaško zgodovino''. 1/2001. sistory.si</ref> |- ! | |[[Milica Turšič]] (por. [[Kranjec]]) |1906 |2009 |ok. 103 leta | | |- !45 |[[Slika:Ervina Petrovčič-Wrischer.jpg|brezokvirja|135x135_pik]] | [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] |16. januar 1904 |10. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1904|1|16|2007|7|10}} |gledališka igralka |<ref>{{Navedi splet|title=Ervina Petrovčič Wrischer|url=https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer|website=sigledal.org|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Valentin Scagnetti]] |31. maj 1909 |2012 |ok. 103 leta |arhitekt in kaligraf |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Emilija Soklič]] |11.11.1918 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1918|11|11}} |filmska delavka, Badjurova nagrajenka 2021 |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |Ljudmila – [[Milica Kranjec]] (r. [[Turšič]]) |?.?. 1906 |?.?. 2009 |ok. 103 leta |(žena [[Marko Kranjec (kemik)|Marka Kranjca]] 1885-1973, mama Bistrice Kranjec Mirkulovske) |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Neža Svetličič]] |?.?. 1914 |?.?. 2017 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |gospa - ime ?? |?.?.1918? |?.julij 2021 |ok. 103 leta | |{{Navedi vir}} |- !46 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Slavko Zupan]] |31. december 1911 | 24. april 2015 |{{starost v letih in dnevih|1911|12|31|2015|4|24}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Živ spomin na prvo svetovno vojno|url=https://www.dnevnik.si/1042632707|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=12. februar 2014|publisher=|last=Hladnik - Milharčič|first=Ervin}}</ref><ref>Avsenak, Vinko. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41120/Na_fronti_10_2015.pdf IN MEMORIAM SLAVKO ZUPAN 1911-2015]. str. 97. ''Na fronti : revija za vojaško zgodovino''. številka 10. november 2015. sistory.si</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Vladimir (Lado) Košuta]] |?.?. 1918 |10. avgust 2021 |103 let |partizan in krojač |<ref>{{Navedi novice|title=https://www.primorski.eu/trzaska/poslovil-se-je-krojac-partizan-in-najstarejsi-krizan-BY908300|date=10. avgust 2021}}</ref> |- !47 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Peter Lampič]] |25. januar 1899 |8. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|1|25|2001|9|8}} |fotograf |{{Navedi vir}} |- !48 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Peter Florjančič]] |5. marec 1919 |14. november 2020 | {{starost v letih in dnevih|1919|3|5}} |izumitelj in športnik |<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je izumitelj Peter Florjančič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-izumitelj-peter-florjancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-01-27|date=14. november 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Martina Detela]] (r. Zwitter) |8. december 1910 |?.?. 2012 |ok. 102 leti | |<ref>{{Navedi splet|title=DL: Spremljala je tudi novomeško pomlad|url=https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-01-27|date=27. maj 2011|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Četrtek, 30. avgust 2012 - Pogrebi|url=https://www.dnevnik.si/1042549109|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-27|date=30. avgust 2012|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !49 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Juta Krulc]] (r. Zdešar) |18. april 1913 |22. junij 2015 | {{starost v letih in dnevih|1913|4|18|2015|6|22}} |krajinska arhitektka | <ref>{{Navedi splet|title=Ljubi resnično, nenarejeno lepoto|url=https://www.dnevnik.si/1042586998|website=Dnevnik|accessdate=30. november 2013|date=22. april 2013|publisher=|last=Knez|first=Primož}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Juta Krulc (1913–2015)|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709847/v-spomin-juta-krulc-1913-2015|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=7. julij 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !50 | {| class="wikitable sortable" |[[Slika:Marko_racic.jpg|brezokvirja|98x98_pik]] |} |[[Marko Račič]] |25. april [[1920]] |27. maj 2022 |102 leti 32 dni |atlet tekač, olimpijec |[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/umrl-najstarejsi-slovenski-olimpijec-marko-racic/628981] |- !51 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janez Grum]] |19. oktober 1912 |8. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|19|2014|11|8}} |klasični filolog, [[domobranec]], ki je odšel v [[ZDA]] |<ref>[https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ 11. In memoriam. 11.1. Profesor Janez Grum]. Zaveza št. 95. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vera Pergar]] |16. oktober 1915 |?.?. 2017 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ljudmila Marija Kunc]] |?.?. 1893 |?.?.1995 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marijana Lavrič]] |31. januar 1918 |november 2020 |102 leti, ok.10 mes. | |<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Pastirca Manca in Vinko na kavici po 70 letih|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih|website=old.slovenskenovice.si|date=2016-12-03|accessdate=2021-01-27|language=sl-si|first=Janez|last=Kuhar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MARIJANA LAVRIČ|url=https://www.navcek.si/marijana-lavric/|website=Navček d.o.o., pogrebne storitve|date=2020-11-13|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !52 |[[Slika:Jurij Matej Trunk.jpg|brezokvirja|127x127_pik]] | [[Jurij Matej Trunk]] |1. september 1870 |11. marec 1973 | {{starost v letih in dnevih|1870|9|1|1973|3|11}} | |{{Navedi vir}} |- !53 |[[Slika:Anton vratusa.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Anton Vratuša]] |21. februar 1915 |30. julij 2017 | {{starost v letih in dnevih|1915|2|21|2017|7|30}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je priznani akademik, dr. Anton Vratuša|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15466/umrl-je-priznani-akademik-dr-anton-vratusa.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-01-27|language=sl|date=30. julij 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !54 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Mežek]] |10. november 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|10}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Sto let Marije Mežek|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20191116/C/191119842/1019/sto-let-marije-mezek|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|first=Janez|last=Kuhar|date=16. november 2019|publisher=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !56 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Franc Gologranc]] |23. januar 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|23}} |profesor [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|FS UL]] v pokoju |{{Navedi vir}} |- !57 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Zierer]] (r. Buršič) |1. december 1910 |15. marec 2013 | {{starost v letih in dnevih|1910|12|1|2013|3|15}} | | <ref>Marija Zierer upihnila 99. svečko. str. 6. ''Posavski Obzornik'' 2509 [10.12.2009]. Zavod Neviodunum. issuu.com</ref><ref>[https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- Stoletnica Krčanke Marije Zierer]. str. 7. Posavski Obzornik-2510-[09.12.2010]. Zavod Neviodunum. issuu.com. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !58 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !59 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi? |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Bojana Veržun]] |1918 |2020 |ok. 102 leti |najstarejša farmacevtka |{{Navedi vir}} |- !60 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Adolf Uhan]] |7. februar 1914 |14. november 2015 | {{starost v letih in dnevih|1914|2|7|2015|11|14}} |nogometaš | <ref>{{Navedi splet|title=Ljudje med nami: Od mokre žoge si bil lahko ves trapast|url=https://www.dnevnik.si/1042705788|website=Dnevnik|accessdate=6. februar 2015|date=6. februar 2015|publisher=|last=Mehle|first=Borut}}</ref> |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nika Arko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |sociologinja družine |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#FFCC99;" !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivanka Kenda]] |1903 |2005 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !_ |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |Ljudnila Marija Kunc |1893 |1995 |ok. 102 leti | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Kristina Bidovec]] |1914 |2016 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Draga Marija Ravnik]] |1919 |2021 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Koršič Flajs]] |1. december 1907 |?.?. 2009 |ok. 102 leti | |{{Navedi vir}} |- ! | |[[Metoda Avbelj]], r. [[Tavzes]] |25. avgust 1920 |še živi |skoraj 102 leti | | |- !61 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Helena Maglica]] |18. maj 1873 |14. februar 1975 |{{starost v letih in dnevih|1873|5|18|1975|2|14}} | |<ref>{{Navedi splet|title=MAGLICA, Helena|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maglica-helena/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !62 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Mara Kralj]] (r. Jeraj) |9. september 1909 |22. oktober 2010 | {{starost v letih in dnevih|1909|9|9|2010|10|22}} |umetnica | <ref>{{Navedi splet|title=Akademska slikarka Mara Kralj danes praznuje 100. rojstni dan|url=https://www.dnevnik.si/1042297576|website=Dnevnik|accessdate=30. december 2012|date=9. september 2009|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2010/11/03/umrla-je-likovna-in-lutkovna-umetnica-mara-kralj|title=Umrla je likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj|date=26. oktober 2010|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !63 |[[Slika:Andreana Družina.jpg|brezokvirja|101x101_pik]] | [[Andreana Družina|Andreana Družina - Olga]] |26. januar 1920 |7. marec 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|26|2021|3|7}} |zadnja živa [[narodna herojinja]] |<ref>{{Navedi splet|title=Umrla je Andreana Družina - Olga|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-andreana-druzina-olga/|website=Delo|accessdate=2021-03-08|date=2021-03-08|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Črnivec]] (r. Hafner) |14. avgust 1915 |26. april 2017 |101 leto, 8 mesecev | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Valerija-Milena Grošelj]] |?.?.1912 |?.?.2003 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Staša Šuser]] |?.?.1920 |?.november.2021 |101 leto in ?? |pravnica |{{Navedi vir}} |- !64 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Rudi Mraz]] |17. november 1919 |17. januar 2021 |{{starost v letih in dnevih|1919|11|17|2021|1|17}} | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Ivo Miklavčič]] |?. ?. 1919 |?. ?. 2020 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Ivo Miklavčič (1919–2020)|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20200713/C/200719936/1002/v-spomin--ivo-miklavcic--1919-2020-|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2021-01-27|date=13. julij 2020|publisher=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Detela]] |? ?. 1892 |4. julij 1993 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Veronika Rus]] (r. Logar) |29. december 1918 |?. ?. 2019 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=Zanimivosti|url=https://www.dsokocevje.si/zanimivosti.html|website=www.dsokocevje.si|accessdate=2021-01-27|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !65 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Simon Sodja]] |2. marec 1899 |9. september 2001 | {{starost v letih in dnevih|1899|15|2|2001|9|9}} |zadnji živi [[Maistrov borec]] | <ref>{{Navedi splet|title=SODJA, Simon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sodja-simon/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Olga Skralovnik]] |?. ?. 1919 |?. ?. 2020 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ida Ravnik]] |?. ?. 1909 |?. ?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Anica Kramar]] |?. ?. 1903 |?. ?. 2004 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivanka Kramar]] |?. ?. 1910 |?. ?. 2011 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Terezija Bavcon]] (r. [[Učakar]]) |?. ?. 1909 |?. ?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Jelinčič]] (r. [[Pibernik]]) |?. ?. 1899 |?. ?. 2000 |ok. 101 leto | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Štefanija Ravbar]] |?.?. 1909 |?.?. 2010 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Ivan Bevk]] |13. maja 1920 |še živi |102 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=Spomini: Ivan Bevk, 1. del na Slovenija 1 v 12.10. ob 23:10|url=https://sporedi.net/spomini-ivan-bevk-1-del/izobrazevalni-program/sg0cws08/2352863|website=TV Spored|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivan Bevk in njegovih 100 let|url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let|website=idrija.com|accessdate=2022-07-27|language=en}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marija Banič]] (s. Mervina) |26. december 1920 |april? 2021 |ok. 101 leto |redovnica usmiljenka |{{Navedi vir}} |- !66 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Alojz Kralj (tigrovec)|Alojz Kralj]] |12. marec 1920 |2. april 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|12|2022|4|2}} |zadnji [[TIGR|Tigrovec]] |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2020/05/15/cutil-je-da-se-mora-upreti|title=Tigrovec Alojz Kralj praznuje 100 let|date=16. maj 2020|accessdate=27. januar 2021|website=primorske.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-102-letu-je-umrl-zadnji-tigrovec-alojz-kralj/618102|title=V 102. letu je umrl zadnji tigrovec Alojz Kralj |date=23. april 2022|accessdate=3. aprila 2022|website=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !67 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Ivana Žuran]] |30. september 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|9|30}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !68 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Tihomila Dobravc]] |10. oktober 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|10}} |slavistka in pesnica |<ref>{{Navedi splet|title=100 let rojstva pesnice Tihomile Dobravc|url=https://www.rtvslo.si/radiomaribor/100-let-rojstva-pesnice-tihomile-dobravc/538733|website=Radio Maribor|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=10. oktober 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !69 |[[Slika:Ivan Grobelnik.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] | [[Ivan Grobelnik]] |17. oktober 1920 |[[9. junij]] [[2022]] |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|17}} |rešitelj zapornikov iz [[Stari pisker|Starega piskra]], državni odlikovanec |<ref>{{Navedi splet|title=GROBELNIK, Ivan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/grobelnik-ivo-ivan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !70 |[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|brezokvirja|105x105_pik]] | [[Leon Štukelj]] |12. november 1898 |8. november 1999 | {{starost v letih in dnevih|1898|11|12|1999|11|8}} | |<ref>{{Navedi splet|title=ŠTUKELJ, Leon|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stukelj-leon-2/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI}}</ref> |- !71 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Fiderika Kunstelj]] (r. Lavtižar) |1. december 1920 |16. oktober 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|12|1|2021|10|16}} | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !72 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janez Martinc]] |26. maj 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|26}} | |{{Navedi vir}} |- ! |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Rudolf Cepuder]] |13. april 1879 |25. december 1979 |100 let, 256 dni |duhovnik (umrl v ZDA) |<ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis Cerkve na Slovenskem 2000}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Franja Teržan]] |1920/21? |avgust/sept. 2021 |čez 100 let (v 101. letu) |interniranka Ravensbrücka in Oranienburga |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Meta Ilešič]] |?.?.1921 |?.?.2022 |ok. 101 leto | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Slavica Lunaček|Slavica]] [[Slavica Lunaček|Lunaček]] |?.?.1899 |?.?.2000 |ok. 101 leto | |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !73 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Danica Maganja]] |9. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|9}} | |<ref>https://www.primorski.eu/trzaska/vcasih-sem-morala-partizanska-sporocila-kar-pojesti-FI794142</ref> |- !74 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Pavla Košir]] – Luša (r. Mastnak) |20. september 1914 |20. marec 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|9|20|2015|3|20}} |profesorica matematike |{{Navedi vir}} |- !75 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Fred Bahovec]] |17. julij 1889 |30. december 1989 | {{starost v letih in dnevih|1889|7|17|1989|12|30}} | |{{Navedi vir}} |- !76 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Darka Brejc]] (r.[[Tomc]]) |6. november 1913 |7. julij 2014 |100 let, 8 mesecev | |{{Navedi vir}} |- !77 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Nada Jevdjenijević Brandl]] |18. julij 1899 |11. oktober 1999 | {{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.štajerci.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/|title=JEVDJENIJEVIĆ BRANDL, Nada (Frančiška, Fani)|date=|accessdate=27. januar 2020|website=štajerci.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- style="background-color:#cbeda8;" !78 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Marko Brkić]] |19. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|19}} | |{{Navedi vir}} |- !79 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Tončka Simčič]] (Antoniette Simcic) |17. januar 1901 |27. marec 2001 |100 let, 51 dni |izseljenska delavka v ZDA (Cleveland) |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nada Tarman]] |2. april 1922 | |100 let, 40 dni |radijska napovedovalka | |- !80 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Mirko Bogić]] |15. julij 1916 |29. julij 2016 |100 let, 14 dni |jadralec |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !81 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Angelca Počkar]] |20. maj 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|5|20}} | |{{Navedi vir}} |- ! | |[[Boris Cibic]] |2. september 1921 |še živi |101 let, 9 mesecev |zdravnik kardiolog, hipertenziolog | |- style="background-color:#cbeda8;" !82 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Zorka Mavrič]] |4. oktober 1921 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1921|10|4}} |Bukovo (rojena v Zakojci) |{{Navedi vir}} |- style="background-color:#cbeda8;" !83 |[[Slika:Zorko Simčič 2013.jpg|brezokvirja|75x75_pik]] |[[Zorko Simčič]] |19. november 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|11|19}} |književnik, akademik |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Milan Germek]] |15. december 1921 | |100 let, 6 mesecev |šahist | |- style="background-color:#cbeda8;" !84 |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Stanko Kristl]] |29. januar 1922 |še živi |100 let, 6 mesecev |arhitekt, akademik |<ref>[[Stanko Kristl]]</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Vera Hofbauer]] |10. maj 1913 |11. junij 2013 |100 let, 32 dni | | |- !85 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Irena Kovač]] |12. april 1921 |27. januar 2022 |100 let, 3 dni | |<ref>{{Navedi splet|title=Občanka Moravskih Toplic slavila visok jubilej|url=https://vestnik.si/clanek/popularno/obcanka-moravskih-toplic-slavila-visok-jubilej-865726|website=vestnik.si|accessdate=2021-04-15|language=sl}}</ref> |- !86 |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Vida Jeraj Hribar]] |4. maj 1902 |6. maj 2002 | {{starost v letih in dnevih|1902|5|4|2002|5|6}} |[[violinistka]], [[Slovenka leta]] 1992 |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Marija Benedičič]] |?.?.1876 |?.?.1976 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Lipe Kosec]] |[[29. junij]] [[1895]] |?.?. 1995 |ok. 100 let |Maistrov borec, TIGR-ovec, politični delavec |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Maksimilijan Šribar]] |1893 |1993 |ok. 100 let |veterinarski svetnik |<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Maksimilijan Šribar 1893 - 1993|url=https://billiongraves.com/grave/Maksimilijan-%C5%A0ribar/21757342|website=BillionGraves|accessdate=2021-01-27|language=en|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Dana Pegan]] |1913 |2013 |ok. 100 let | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Janko Grošelj]] |14. december 1912 |2013 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Bogomir Kostanjevec]] |21. november 1911 |2012 |ok. 100 let | |<ref>[https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313380/Leto%20XXVI%20stevilka%201%2027.%20JANUAR%202012.pdf Gabriela Sorman in Bogomir Kostanjevec praznovala sto let]. str. 22. ''Ptujčan''. 27. januar 2012. pridobljeno 27. januarja 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201201315741374-5741374|website=www.vecer.com|date=2012-01-30|accessdate=2021-01-27|language=sl-si}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Anton Vidmar (razločitev)|Anton Vidmar]] |?.?.1921 |? | | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Štefanija Marinko]] |?.?.1919 |?.?.2019 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Žiga Vodušek]] |7. september 1913 |konec junija 2014 |100 let, 10 mesecev, ? dni | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Angela Žižek]] |28. maj 1920 | junij 2020 |100 let, ?? dni | |<ref>{{Navedi splet|title=100 STOTKA|url=https://www.deos.si/100/|accessdate=2021-01-27|language=sl-SI|date=1. junij 2020|website=deos.si|publisher=|last=|first=}}</ref> |- ! | |[[Marjetica Bohinjec]] |?.?.1922 |?.?.2022 |ok.100 let | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Olga Nemec]] |?.?.1908 |?.?.2008 |ok.100 let | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Flora Rauter]] |?.?.1896 |?.?.1996 |ok. 100 let |ljudska pesnica na Koroškem | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Vida Kosi]] |?.?.1921 |?.?.2021 |ok. 100 let |vrhovna sodnica | |- ! | |Ljudmila (Milka) Šem(e)rl |?.?.1906 |?.?.2006 |ok. 100 let | | |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ivana Sajovic]] |11. januar 1907 |?? |? | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Nadja Sajovic]] |?.?.1921 |? |? |ZDA, Novo mesto |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Jožefa Finžgar]] |?.?.1912 |?? |? | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Anica Černetič]] |19. maj 1904 |po? 2009 ? |{{Starost v letih in dnevih|1904|5|19}} |sestra Pavline Fras |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Mica (Maria) Olip]] |23. junij 1912 |'''?''' |'''?''' |[[Koroški Slovenci|koroška Slovenka]] iz [[Sele, Avstrija|Sel]] |<ref>[https://www.zell-sele.at/upload/2069316_Zell%20Juli%202017.pdf 105 Jahre / let – Maria Olip]. str. 1. Zell Sele. julij 2017. nemščina/slovenščina. pridobljeno 27. januarja 2021</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] | [[Elio Sfiligoj]] |17. december 1919 |'''?''' |'''?''' | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Kunst]] |6. marec 1914 |'''?''' |'''?''' | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Pavlina Fras]] |1902 |'''?''' |'''?''' |sestra Anice Černetič |<ref name=":0">{{Navedi splet|title=STA: Druga najstarejša Mariborčanka praznuje 102. rojstni dan|url=https://www.sta.si/1053915/druga-najstarejsa-mariborcanka-praznuje-102-rojstni-dan|website=www.sta.si|accessdate=2021-01-27|date=19. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Marija Jakob]] |6. januar 1909 | '''?''' | '''?''' | | <ref>{{Navedi splet|title=Skrivnost dolgega življenja je v delu in drobnih radostih|url=https://www.dnevnik.si/1042618809|website=Dnevnik|accessdate=7. januar 2014|date=7. januar 2014|publisher=|last=Grušovnik|first=Mojca}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] |[[Ljudmila Jež]] (r. Zupanc) |?.?.1919 |?.?.2019 |ok. 100 let | |{{Navedi vir}} |- !– |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|75x75_pik]] | [[Roza Kihler]] (r. Pavlin) |?.?.1920 |'''?''' |'''?''' | |<ref>{{Navedi splet|title=Roza Pavlin Kihler - Pričevalci|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174538940|website=RTV 4D|accessdate=2021-01-27|date=26. maj 2020|publisher=|last=|first=}}</ref> |- !– |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|75x75_pik]] |[[Albin Lavtar]] |5. februar 1916 |? |? |Selca |{{Navedi vir}} |} {{Škrbinski seznam}} == Glej tudi == * [[Superstoletnik]] * [[seznam skoraj stoletnikov]] (ljudi, ki so umrli malo pred svojim 100. rojstnim dnem) == Sklici == {{reflist|30em}} [[Kategorija:Slovenski stoletniki|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Stoletniki]] qswb2x1ryyvgyqurcxbl9kh2f1rj2f3 0 222275 5728201 5655928 2022-08-06T17:10:01Z A09090091 188929 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki | name = Buel del Lovo | pushpin_map = Beneška laguna |label = <span style="color:white;">Buel del Lovo</span> | pushpin_map_caption = Lokacija otoka v [[Beneška laguna|Beneški laguni]]. | coordinates = {{koord novi|45|29|31|N|12|22|33|E|region:IT_type:isle_source:GNS-enwiki|display=inline,title}} | display = inline | location = [[Beneška laguna]] | country = [[Italija]] | country_admin_divisions_title_1 = [[Italijanske dežele|Dežela]] | country_admin_divisions_1 = [[Benečija]] | country_admin_divisions_title_2 = [[Pokrajine Italije|Pokrajina]] | country_admin_divisions_2 = [[Benetke (pokrajina)|Benetke]] | area km2 = 0,7 ha | population = občasno | elevation_m = 3 }} Otok '''Buel del Lovo''' [buèl del lòvo]), je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], nasproti [[Benetke|beneškega]] aerodroma [[Tessera]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Ime, ki v [[beneščina|beneščini]] pomeni ''volkovo črevo'', je treba verjetno pripisati zapleteni poti, po kateri se edino lahko pripluje do otoka. Prav zaradi težkega dostopa do njegovih obal je bil otok že v starih časih pomembna [[strategija|strateška]] točka in zato vedno naseljen z [[vojak]]i. V [[18. stoletje|osemnajstem stoletju]] je [[Beneška republika]] zgradila na njem utrdbo, eno od osmih v [[laguna|laguni]], imenovano ''Batteria San Marco'', ki je služila svojemu namenu vse do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Pozneje, v [[1960|šestdesetih letih]] [[20. stoletje|preteklega stoletja]], je bila v zgradbo nameščena [[tovarna]] za [[konzervacija|konzerviranje]] [[riba|rib]], toda zaradi odročne lege otoka so bili prevozni stroški previsoki in tovarna je že po par letih zaprla. Leta [[1990]] je prišel otok v zasebno last in zgradbe so bile preurejene v stanovanje. ==Glej tudi== *[[Otočne utrdbe Beneške lagune]] {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Jadranskem morju]] ryinkjzg2qcagdzwixkzr2p5sbougqj 0 222925 5728207 5462873 2022-08-06T17:31:03Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|image=Isola Campalto Venice from the air.jpg|map=Italija|image_caption=Ortofotografija otoka|area ha=4,29|highest mount=2 m|coordinates wikidata=1|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} '''Campalto''' ([kampàlto]) je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Ime je dobil po bližnjem [[Campalto|istoimenskem naselju]] na kopnem. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). V 18. stoletju je [[Beneška republika]] zgradila na njem utrdbo, eno od osmih v [[laguna|laguni]], ki je služila svojemu namenu vse do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko je bila na njem nameščena protiletalska postojanka. V šestdesetih letih 20. stoletja je bil otok odlagališče odpadnega materiala iz [[Murano|muranskih]] steklarn, kar je znatno povečalo njegovo površino. Pozneje, v 90. letih, je bila ta dejavnost prepovedana in nove obale so bile utrjene. Zgrajen je bil tudi manjši pomol in pristan za manjša plovila. Danes je priljubljena izletniška točka za [[kajak]]e in [[jadrnica|jadrnice]]. Do nedavnega je bil otok pod [[država|državno]] zaščito, sedaj pa je prevzela njegovo upravo [[italijanske občine|občina]] [[Benetke|Venezia]]. == Glej tudi == * [[Otočne utrdbe Beneške lagune]] == Viri == * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] 5x5039glixnlqp48iasi960geyna7lr 5728226 5728207 2022-08-06T17:50:52Z A09090091 188929 /* top */pp inf, replaced: |map=Italija → |pushpin_map = Beneška laguna [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|image=Isola Campalto Venice from the air.jpg|pushpin_map = Beneška laguna|image_caption=Ortofotografija otoka|area ha=4,29|highest mount=2 m|coordinates wikidata=1|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} '''Campalto''' ([kampàlto]) je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Ime je dobil po bližnjem [[Campalto|istoimenskem naselju]] na kopnem. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). V 18. stoletju je [[Beneška republika]] zgradila na njem utrdbo, eno od osmih v [[laguna|laguni]], ki je služila svojemu namenu vse do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko je bila na njem nameščena protiletalska postojanka. V šestdesetih letih 20. stoletja je bil otok odlagališče odpadnega materiala iz [[Murano|muranskih]] steklarn, kar je znatno povečalo njegovo površino. Pozneje, v 90. letih, je bila ta dejavnost prepovedana in nove obale so bile utrjene. Zgrajen je bil tudi manjši pomol in pristan za manjša plovila. Danes je priljubljena izletniška točka za [[kajak]]e in [[jadrnica|jadrnice]]. Do nedavnega je bil otok pod [[država|državno]] zaščito, sedaj pa je prevzela njegovo upravo [[italijanske občine|občina]] [[Benetke|Venezia]]. == Glej tudi == * [[Otočne utrdbe Beneške lagune]] == Viri == * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] 000o3ldc4jctqj3pklq019gtcvqeu9x 0 222929 5728212 3908691 2022-08-06T17:37:18Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|map=Italija|coordinates wikidata=1|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|area ha=40,76|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|name=Campana<br>Podo<br>Forte di sopra||country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}}}} '''Campana''' [kampàna] (ali '''Podo''' [pòdo] ali '''Forte di sopra''' [fòrte di sòpra]) je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). V 18. stoletju je [[Beneška republika]] zgradila na njem utrdbo, eno od osmih v [[laguna|laguni]], ki je po njenem zatonu prišla v last najprej [[Avstro-Ogrska|Avstrijcem]], nato [[Italija]]nom, a ni več služila svojemu namenu. Otok je bil zapuščen in utrdba na njem je razpadla. Ob koncu 20. stoletja je prišel otok v zasebno last. ==Glej tudi== *[[Otočne utrdbe Beneške lagune]] ==Viri== *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] 0mhoi0wu1hae7l7gvuas9hj46asfcfw 5728217 5728212 2022-08-06T17:41:51Z A09090091 188929 tp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|map=Italija|coordinates wikidata=1|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|area ha=40,76|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|name=Campana<br>Podo<br>Forte di sopra||country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} '''Campana''' [kampàna] (ali '''Podo''' [pòdo] ali '''Forte di sopra''' [fòrte di sòpra]) je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). V 18. stoletju je [[Beneška republika]] zgradila na njem utrdbo, eno od osmih v [[laguna|laguni]], ki je po njenem zatonu prišla v last najprej [[Avstro-Ogrska|Avstrijcem]], nato [[Italija]]nom, a ni več služila svojemu namenu. Otok je bil zapuščen in utrdba na njem je razpadla. Ob koncu 20. stoletja je prišel otok v zasebno last. ==Glej tudi== *[[Otočne utrdbe Beneške lagune]] ==Viri== *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] 18vwmijin7xhepcdqdhlfdnvlnu0gg7 5728227 5728217 2022-08-06T17:51:09Z A09090091 188929 pp inf, replaced: |map=Italija → |pushpin_map = Beneška laguna [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|pushpin_map = Beneška laguna|coordinates wikidata=1|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|area ha=40,76|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|name=Campana<br>Podo<br>Forte di sopra||country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} '''Campana''' [kampàna] (ali '''Podo''' [pòdo] ali '''Forte di sopra''' [fòrte di sòpra]) je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). V 18. stoletju je [[Beneška republika]] zgradila na njem utrdbo, eno od osmih v [[laguna|laguni]], ki je po njenem zatonu prišla v last najprej [[Avstro-Ogrska|Avstrijcem]], nato [[Italija]]nom, a ni več služila svojemu namenu. Otok je bil zapuščen in utrdba na njem je razpadla. Ob koncu 20. stoletja je prišel otok v zasebno last. ==Glej tudi== *[[Otočne utrdbe Beneške lagune]] ==Viri== *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] eh0bad7hys813m2ks0uvg4y1ddi4wss 0 223255 5728489 5625307 2022-08-07T10:06:06Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dolina|name=Zadrečka dolina|other_name=Gornjegrajska kotlina|type=rečna dolina|watercourses=[[Dreta]]|length=25 km|country={{SLO}}|boundaries=[[Črnivec (prelaz)|Črnivec]], [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornjo Savinjsko dolino]], [[Menina planina|Menino planino]], [[Dobrovlje (planota)|Dobrovlje]]|city1=[[Nova Štifta]]|city2=[[Gornji Grad]]|city3=[[Nazarje]]}} '''Zadréčka dolina''' (tudi '''Gornjegrájska kotlína''' ali '''Gorogránsko''') je največja stranska [[dolina]] [[Savinja|Savinje]]. [[Ime]] je dobila po reki [[Dreta|Dreti]]. == Geografija == Zadrečka dolina se razprostira ob reki Dreti. Začne se pod [[Črnivec (prelaz)|prelazom Črnivec]] in konča pri [[Nazarje|Nazarjah]], kjer se Dreta izliva v Savinjo. Dolga je več kot 25&nbsp;km. Dolino loči na [[sever]]u od preostale [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornje Savinjske doline]] okoli 500 m visok gozdnati hrbet, ki ga domačini imenuje ''Brdo'', na jugu od [[Tuhinjska dolina|Tuhinjske doline]] [[Menina planina]], na jugovzhodu pa od [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] masiv [[Dobrovlje (planota)|Dobrovlje]]. Iz [[Šmartno ob Dreti|Šmartna ob Dreti]] vodi iz Zadrečke doline starodavna pot čez prelaz [[Lipa (prelaz)|Lipa]] in od tam na jugovzhod do [[Vransko|Vranskega]] ali na jugozahod do prelaza [[Slopi]] in dalje v Tuhinjsko dolino. Zadrečka dolina je [[Tektonika plošč|tektonska]] udornina med [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskimi Alpami]] in [[Predalpski svet|predalpskim svetom]]. Nekateri imenujejo to območje po najbolj znanem kraju v dolini [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]] tudi Gorogransko. [[Hribovje|Hribovita]] okolica kotline je močno [[gozd]]nata, zato je gospodarjenje z gozdom najpomembnejša gospodarska dejavnost. Naselbinska značilnost so po dnu kotline razložena naselja z manjšimi vaškimi jedri in samotne kmetije, raztresene po hribovju. == Večja naselja == Gornji Grad, [[Bočna]], Šmartno ob Dreti, [[Kokarje]], Nazarje == NOB == Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo tu pomembno žarišče osvobodilnega gibanja in poleti 1944 tudi prvo osvobojeno ozemlje na [[Štajerska|Štajerskem]] s središčem v Gornjem Gradu. Ob cesti iz Gornjega Grada proti [[Radmirje|Radmirju]] stojita [[spomenik]] in [[grobnica]] 149 [[partizani|partizanom]], padlim decembra 1944.<ref>Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002</ref> == Zunanje povezave == * [http://spodnje-krase.zevs.si/ Vremenska postaja Spodnje Kraše (Zadrečka dolina)] == Viri == {{opombe}} {{geol-stub}} [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] 88dbbfvalyltxtlopk5rl6w5jeobqr7 5728490 5728489 2022-08-07T10:07:15Z A09090091 188929 dp inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dolina|name=Zadrečka dolina|other_name=Gornjegrajska kotlina|type=rečna dolina|watercourses=[[Dreta]]|length=25 km|country={{SLO}}|boundaries=[[Črnivec (prelaz)|Črnivec]], [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornjo Savinjsko dolino]], [[Menina planina|Menino planino]], [[Dobrovlje (planota)|Dobrovlje]]|city1=[[Nova Štifta]]|city2=[[Gornji Grad]]|city3=[[Nazarje]]|elevation_m=895-339}} '''Zadréčka dolina''' (tudi '''Gornjegrájska kotlína''' ali '''Gorogránsko''') je največja stranska [[dolina]] [[Savinja|Savinje]]. [[Ime]] je dobila po reki [[Dreta|Dreti]]. == Geografija == Zadrečka dolina se razprostira ob reki Dreti. Začne se pod [[Črnivec (prelaz)|prelazom Črnivec]] in konča pri [[Nazarje|Nazarjah]], kjer se Dreta izliva v Savinjo. Dolga je več kot 25&nbsp;km. Dolino loči na [[sever]]u od preostale [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornje Savinjske doline]] okoli 500 m visok gozdnati hrbet, ki ga domačini imenuje ''Brdo'', na jugu od [[Tuhinjska dolina|Tuhinjske doline]] [[Menina planina]], na jugovzhodu pa od [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] masiv [[Dobrovlje (planota)|Dobrovlje]]. Iz [[Šmartno ob Dreti|Šmartna ob Dreti]] vodi iz Zadrečke doline starodavna pot čez prelaz [[Lipa (prelaz)|Lipa]] in od tam na jugovzhod do [[Vransko|Vranskega]] ali na jugozahod do prelaza [[Slopi]] in dalje v Tuhinjsko dolino. Zadrečka dolina je [[Tektonika plošč|tektonska]] udornina med [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskimi Alpami]] in [[Predalpski svet|predalpskim svetom]]. Nekateri imenujejo to območje po najbolj znanem kraju v dolini [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]] tudi Gorogransko. [[Hribovje|Hribovita]] okolica kotline je močno [[gozd]]nata, zato je gospodarjenje z gozdom najpomembnejša gospodarska dejavnost. Naselbinska značilnost so po dnu kotline razložena naselja z manjšimi vaškimi jedri in samotne kmetije, raztresene po hribovju. == Večja naselja == Gornji Grad, [[Bočna]], Šmartno ob Dreti, [[Kokarje]], Nazarje == NOB == Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo tu pomembno žarišče osvobodilnega gibanja in poleti 1944 tudi prvo osvobojeno ozemlje na [[Štajerska|Štajerskem]] s središčem v Gornjem Gradu. Ob cesti iz Gornjega Grada proti [[Radmirje|Radmirju]] stojita [[spomenik]] in [[grobnica]] 149 [[partizani|partizanom]], padlim decembra 1944.<ref>Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002</ref> == Zunanje povezave == * [http://spodnje-krase.zevs.si/ Vremenska postaja Spodnje Kraše (Zadrečka dolina)] == Viri == {{opombe}} {{geol-stub}} [[Kategorija:Doline v Sloveniji]] rpuoaccnvn9gjkbcv9a01ys5raemycj 0 223299 5728210 5236445 2022-08-06T17:33:36Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|map=Italija|coordinates wikidata=1|highest mount=2 m|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|area ha=58,67|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} '''Carbonera''' [karbonèra] je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). V [[18. stoletje|osemnajstem stoletju]] je [[Beneška republika]] zgradila na njem utrdbo, eno od osmih v [[laguna|laguni]]. Po zatonu Beneške republike je otok prišel v last najprej [[Avstro-Ogrska|Avstrijcem]], nato [[Italija]]nom, ki so na njem opremili radio-telegrafsko postajo. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so otok odkupili privatniki, ki so na njem sezidali manjšo vilo in ga kmalu prodali [[Nemci|nemškemu]] magnatu. Ta je dal zgradbe povečati in bogato opremiti; sezidal je celo bazen in manjše pristanišče. Toda po njegovi smrti je bil otok zapuščen, zgradbe so razpadle in bazen je postal odlagališče potopljenih in zavrženih čolnov. ==Glej tudi== *[[Otočne utrdbe Beneške lagune]] ==Viri== *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] {{normativna kontrola}} r1qid0fq5xv2wlxtfvu5xz52wbuosjr 5728211 5728210 2022-08-06T17:34:10Z A09090091 188929 -np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|map=Italija|coordinates wikidata=1|highest mount=2 m|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|area ha=58,67|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} '''Carbonera''' [karbonèra] je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). V 18. stoletju je [[Beneška republika]] zgradila na njem utrdbo, eno od osmih v [[laguna|laguni]]. Po zatonu Beneške republike je otok prišel v last najprej [[Avstro-Ogrska|Avstrijcem]], nato [[Italija]]nom, ki so na njem opremili radio-telegrafsko postajo. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so otok odkupili privatniki, ki so na njem sezidali manjšo vilo in ga kmalu prodali [[Nemci|nemškemu]] magnatu. Ta je dal zgradbe povečati in bogato opremiti; sezidal je celo bazen in manjše pristanišče. Toda po njegovi smrti je bil otok zapuščen, zgradbe so razpadle in bazen je postal odlagališče potopljenih in zavrženih čolnov. ==Glej tudi== *[[Otočne utrdbe Beneške lagune]] ==Viri== *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] {{normativna kontrola}} nq6laogwdybirdmrzu764ndiose4qna 5728228 5728211 2022-08-06T17:51:11Z A09090091 188929 pp inf, replaced: |map=Italija → |pushpin_map = Beneška laguna [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|pushpin_map = Beneška laguna|coordinates wikidata=1|highest mount=2 m|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|area ha=58,67|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} '''Carbonera''' [karbonèra] je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). V 18. stoletju je [[Beneška republika]] zgradila na njem utrdbo, eno od osmih v [[laguna|laguni]]. Po zatonu Beneške republike je otok prišel v last najprej [[Avstro-Ogrska|Avstrijcem]], nato [[Italija]]nom, ki so na njem opremili radio-telegrafsko postajo. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so otok odkupili privatniki, ki so na njem sezidali manjšo vilo in ga kmalu prodali [[Nemci|nemškemu]] magnatu. Ta je dal zgradbe povečati in bogato opremiti; sezidal je celo bazen in manjše pristanišče. Toda po njegovi smrti je bil otok zapuščen, zgradbe so razpadle in bazen je postal odlagališče potopljenih in zavrženih čolnov. ==Glej tudi== *[[Otočne utrdbe Beneške lagune]] ==Viri== *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] dg9v5rmnyycnlag264qz7nxh4t9ic39 0 223613 5728239 5727881 2022-08-06T17:51:58Z A09090091 188929 /* top */pp inf, replaced: |map=Italija → |pushpin_map = Beneška laguna [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|native_name=Casse di colmata|native_name_lang=[[italijanščina]]|type=|country={{ITA}}|coordinates wikidata=1|pushpin_map = Beneška laguna|area km2=11,36|highest mount=2 m|population=0|location=[[Beneška laguna]]|country_admin_divisions_title=[[Dežele Italije|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Pokrajine Italije|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]], [[Mira, Italija|Mira]]}} '''Casse di colmata''' [kàse di kolmàta] (kar pomeni dobesedno ''zaboji za polnitev''), so trije '''umetni otoki''' v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], jugozahodno od [[Benetke|Benetk]]. Upravno spadajo pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). [[Otok]]i so nastali z odlaganjem materiala, ki je bil izkopan pri širjenju plovnega [[prekop|kanal]]a do pristanišča [[Marghera]], ki je kopni del Benetk. Ta kanal se imenuje ''Canale dei Petroli'', ker povezuje čistilnice [[nafta|nafte]] v Margheri naravnost z lagunskimi vrati [[Malamocco]] in s tem dovoljuje [[tanker]]jem, da se izognejo Benetkam. Prvi odsek kanala je okoli dvesto metrov širok in do sedemnajst metrov globok. Prvotni načrt je predvideval, da bo izkopani material ustvaril novo (tretjo) industrijsko cono Benetk. Dela so se pričela leta 1961 in do leta 1966 so bili ustvarjeni štiri veliki otoki, imenovani enostavno A, B, C in D, na katere naj bi se naselili objekti industrijske cone. Toda izredna [[visoka voda]] in [[poplava]] iz novembra tega leta sta pokazali, da je bil načrt prenagljen. Razširjena odprtina ob Malamoccu je dovoljevala pritok prevelikim količinam vode, kolikor je laguna zaradi pomanjšane prostornine ni mogla več zadržati. Izkazalo se je, da je margerski kanal eden od glavnih vzrokov propadanja Benetk in vse lagune. Zato so bila dela najprej začasno ustavljena, nato dokončno zaključena leta 1973. Danes so zapuščeni otoki porasli z raznimi rastlinami in so s časom postali eno od priljubljenih počivališč za [[ptiči|ptice]], domače in [[ptica selivka|selivke]]. Glede na sestavo tal so na otokih razvidne tri vrste terena. V prvo skupino spadajo ozemlja, ki niso bila umetno utrjena in so zato v veliki meri ohranila originalne lastnosti. Poraščena so s tipičnim obalnim rastlinjem in trsjem; ustvarjajo se številna majhna sladkovodna jezerca, ob katerih najde zavetje mnogo vrst vodnih ptic. Drugo skupino zemljišč sestavljajo tisti predeli, ki so bili že utrjeni in so nekoliko odmaknjeni od obale. Na teh rastejo že pravi gozdiči [[topol]]ov, [[Vrba (drevo)|vrb]] in [[breza|brez]]. Tretja vrsta terena je najobsežnejša in je prekrita z nezahtevnim rastlinjem (mezofiti), ki počasi prerašča v [[listavec|listavce]]. V teh predelih gnezdi mnogo vrst ptic, nekatere [[kača|kače]] in [[nutrija]]. Otok A je najbližji kopnemu in meri 155 ha. Otok B leži na sredi lagune in je najgosteje poraščen z drevesi; meri 385 ha. Otoka C in D sta se združila in skupno merita 752 ha. Zaradi obsežne površine in tudi zaradi raznih sladkovodnih jezerc se je tu ustvarilo več različnih [[biotop]]ov. ==Viri== * Caniglia G., Salviato L.: Aspetti vegetazionali sulla colonizzazione di un ambiente di bonifica della laguna di Venezia, Trieste 1983 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] slgzc29ki2u03pxqi8p9hkor10hdjf1 0 224162 5728200 3908938 2022-08-06T17:09:13Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|map=Italija|coordinates wikidata=1|highest mount=3 m|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|area ha=0,47|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]}} Otok '''Crevan''' [krevàn], je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], na jugu [[Burano|buranskega]] [[močvirje|močvirja]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). V začetku 19. stoletja so [[Avstro-Ogrska|Avstrijci]] zgradili na njem utrdbo, ki naj bi nadzorovala dostop v [[laguna|laguno]] iz jugovzhoda. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je prišel otok v zasebno last in zgradba je bila prezidana v stanovanjsko vilo, zemljišča pa so bila urejena v vrtove. Zadnji lastnik je bil podjetnik in politik Giorgio Panto, ki je leta 2006 prav blizu otoka strmoglavil z osebnim [[helikopter]]jem. Po njegovi smrti je ostal otok nenaseljen. ==Viri== * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] ddbj8n0uwofdwtc1hbxs1kl0vo7lagb 5728229 5728200 2022-08-06T17:51:14Z A09090091 188929 pp inf, replaced: |map=Italija → |pushpin_map = Beneška laguna [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|pushpin_map = Beneška laguna|coordinates wikidata=1|highest mount=3 m|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|area ha=0,47|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]}} Otok '''Crevan''' [krevàn], je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], na jugu [[Burano|buranskega]] [[močvirje|močvirja]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). V začetku 19. stoletja so [[Avstro-Ogrska|Avstrijci]] zgradili na njem utrdbo, ki naj bi nadzorovala dostop v [[laguna|laguno]] iz jugovzhoda. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je prišel otok v zasebno last in zgradba je bila prezidana v stanovanjsko vilo, zemljišča pa so bila urejena v vrtove. Zadnji lastnik je bil podjetnik in politik Giorgio Panto, ki je leta 2006 prav blizu otoka strmoglavil z osebnim [[helikopter]]jem. Po njegovi smrti je ostal otok nenaseljen. ==Viri== * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] ahpydbclq8tzk0uiovrk20wu2wf01xj 0 224324 5728213 3908969 2022-08-06T17:39:30Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|map=Italija|coordinates wikidata=1|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|area ha=0,4|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} '''Ex Poveglia''' [eks povèlja] ali '''Forte di Mezzo''' [fòrte di mèdzo], je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Ob koncu [[14. stoletje|štirinajstega stoletja]], ko je bila [[Beneška republika]] v vojni z [[Pomorske republike|Genoveško republiko]], je zgradila na tem mestu utrdbo na koleh, prvo od osmih v [[laguna|laguni]], imenovano ''Batteria''. Otoček se je nahajal približno na pol poti med lagunskimi vrati [[Malamocco]] in Benetkami in skoraj na sredini plovnega kanala. Posadka je bila nameščena pri nekoliko oddaljenem otoku [[Poveglia]], kjer je bila v ta namen zgrajena vojašnica ''Ottagono'', zato je utrdba dobila ime ''Ex Poveglia'', torej ''Iz Poveglie'', ker so odondot prihajali vojaki. Zaradi strateške lege otočka se je uveljavilo tudi ime ''Forte di Mezzo'', kar pomeni ''utrdba na sredini''. Sestavljena je bila iz dveh polkrožnih zgradb, smodnišnice in skromnega bivalnega prostora. Otok je bil v obrambne namene popolnoma utrjen in obkrožen s skalami. Po propadu Beneške republike je bil zapuščen, a za časa [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so [[Avstro-Ogrska|Avstrijci]] namestili na njem protiletalsko artilerijo. Danes je otok v zasebni lasti, a zapuščen in razpada. ==Glej tudi== * [[Otočne utrdbe Beneške lagune]] ==Viri== * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] hmbvj7a6fvrmawgy7xjteqx8zttgq86 5728230 5728213 2022-08-06T17:51:16Z A09090091 188929 pp inf, replaced: |map=Italija → |pushpin_map = Beneška laguna [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|pushpin_map = Beneška laguna|coordinates wikidata=1|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|area ha=0,4|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} '''Ex Poveglia''' [eks povèlja] ali '''Forte di Mezzo''' [fòrte di mèdzo], je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Ob koncu [[14. stoletje|štirinajstega stoletja]], ko je bila [[Beneška republika]] v vojni z [[Pomorske republike|Genoveško republiko]], je zgradila na tem mestu utrdbo na koleh, prvo od osmih v [[laguna|laguni]], imenovano ''Batteria''. Otoček se je nahajal približno na pol poti med lagunskimi vrati [[Malamocco]] in Benetkami in skoraj na sredini plovnega kanala. Posadka je bila nameščena pri nekoliko oddaljenem otoku [[Poveglia]], kjer je bila v ta namen zgrajena vojašnica ''Ottagono'', zato je utrdba dobila ime ''Ex Poveglia'', torej ''Iz Poveglie'', ker so odondot prihajali vojaki. Zaradi strateške lege otočka se je uveljavilo tudi ime ''Forte di Mezzo'', kar pomeni ''utrdba na sredini''. Sestavljena je bila iz dveh polkrožnih zgradb, smodnišnice in skromnega bivalnega prostora. Otok je bil v obrambne namene popolnoma utrjen in obkrožen s skalami. Po propadu Beneške republike je bil zapuščen, a za časa [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so [[Avstro-Ogrska|Avstrijci]] namestili na njem protiletalsko artilerijo. Danes je otok v zasebni lasti, a zapuščen in razpada. ==Glej tudi== * [[Otočne utrdbe Beneške lagune]] ==Viri== * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] 667u7d42rjqbx9haoncu378z9fwhe2o 0 224330 5728214 4057691 2022-08-06T17:40:32Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|map=Italija|coordinates wikidata=1|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|area ha=0,6|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]|highest mount=5 m}}'''Fisolo''' [fìzolo] ali '''Forte di Sotto''' [fòrte di sòto], je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[pokrajine Italije|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). V 18. stoletju je [[Beneška republika]] zgradila na njem utrdbo, najjužnejšo od osmih v [[laguna|laguni]], zato tudi ime ''Forte di Sotto'', ki pomeni ''spodnja utrdba''. O teh prvotnih zgradbah že davno ni več sledu, danes so vidne le še ruševine [[bunker]]jev, ki so bili tu zgrajeni v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Ko je pozneje otok prišel v zasebno last, so bila vsa obrežja utrjena s ploščami iz [[Istra|istrskega]] kamna, kakor je bilo v navadi pod Beneško republiko. ==Glej tudi== * [[Otočne utrdbe Beneške lagune]] ==Viri== * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] 30e31cyzfg1h9ek8nko969pc99g9yo6 5728231 5728214 2022-08-06T17:51:18Z A09090091 188929 pp inf, replaced: |map=Italija → |pushpin_map = Beneška laguna [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|pushpin_map = Beneška laguna|coordinates wikidata=1|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|area ha=0,6|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]|highest mount=5 m}}'''Fisolo''' [fìzolo] ali '''Forte di Sotto''' [fòrte di sòto], je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[pokrajine Italije|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). V 18. stoletju je [[Beneška republika]] zgradila na njem utrdbo, najjužnejšo od osmih v [[laguna|laguni]], zato tudi ime ''Forte di Sotto'', ki pomeni ''spodnja utrdba''. O teh prvotnih zgradbah že davno ni več sledu, danes so vidne le še ruševine [[bunker]]jev, ki so bili tu zgrajeni v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Ko je pozneje otok prišel v zasebno last, so bila vsa obrežja utrjena s ploščami iz [[Istra|istrskega]] kamna, kakor je bilo v navadi pod Beneško republiko. ==Glej tudi== * [[Otočne utrdbe Beneške lagune]] ==Viri== * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] k37b0keu45o9w4atqojaggcox2vsepe 0 230137 5728301 4706917 2022-08-06T20:36:24Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje jama|name=Maletova jama|other_name=Jama s slapom, Korošica na hrbtu|location=[[Ocizla]], [[Kozina]], {{SLO}}|entrances=skozi [[udornica|udornico]] ali Blažev spodmol|features=odtočna jama z nekaj jezeri, brez kapnikov}} '''Maletova jama''', tudi '''Jama s slapom''' in '''Korošica na hribu''', je največja [[jama]] v sklopu jam pri naselju [[Ocizla]] (okolica [[Kozina|Kozine]]). To je [[požiralnik]] površinskih vod iz območja vasi [[Beka, Hrpelje - Kozina|Beke]], Ocizle in zaledja, po katerem voda pod nivojem zemeljskega površja potuje vse do [[Osapska dolina|Osapske doline]] ter [[Boljunec|Boljunca]], kjer ponovno priteče na plano. Dostop do jame je iz vasi Ocizla, po označeni poti pod cerkvico malo izven vasi. Najprej naletimo na [[udornica|udornico]], ki se nahaja neposredno ob markirani poti. Na tem mestu spust v jamo brez ustrezne (jamarske oz. plezalne) opreme ni mogoč. Če pa nadaljujemo po markirani poti, na drugi strani bližnjega kolovoza opazimo tablo, ki nas usmeri do Blaževega spodmola. Ta pa predstavlja enostavnejši vhod v jamo. Od tu je namreč do udornice mogoče priti po rovu, katerega zadnji del je lahko zalit z vodo le po obilnem deževju. Iz udornice se rov v občasnih nekajmetrskih skokih nadaljuje v globino, a je za napredovanje potrebna jamarska oprema. Jama ima izrazito obliko odtoka, rovi med dvoranami so ozki, gladki in brez [[kapnik]]ov. Kjer voda zastaja, je mnogo blata. V razširjenih podzemnih prostorih se nahaja tudi stoječa voda - manjša podzemna jezera. [[Kategorija:Jame v Sloveniji]] [[Kategorija:Občina Hrpelje - Kozina]] odd73wgem2sbn2g5umtk3ktjllys3zv 0 230334 5728315 4993235 2022-08-06T21:21:54Z Romanm 13 bolj reprezentativna slika wikitext text/x-wiki [[Slika:Bride and bridesmaid happy.jpg|thumb|Srečni nevesta in družica]] Po filozofski definiciji je '''sreča''' stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje. Glede pomena sreče v življenju posameznika obstajajo različna, nasprotujoča si mnenja, predvsem zaradi različnih meril in subjektivnega razumevanja, na podlagi česar definiramo srečo. Od [[Antika|antičnih časov]] naprej so se [[Filozofi|veliki filozofi]], [[umetniki]] in [[Znanstvenik|znanstveniki]] ukvarjali z razlaganjem sreče kot zelo pomembnega pojma za [[človeštvo]]. Ena izmed ideoloških osnov modernih socialnih držav je prepričanje, da so ljudje lahko bolj srečni, če jim zagotovimo boljše življenjske razmere<ref name="Veenhoven>Veenhoven, R. (1994). Is Happiness a Trait?: "Tests of the Theory that a Better Society Does Not Make People Any Happier". Social Indicators Research, 32, 101 – 106</ref>. Zato, ne preseneča da je v [[Deklaracija neodvisnosti ZDA|Deklaraciji neodvisnosti ZDA]] prizadevanje za srečo ena izmed treh neodtujljivih [[Človekove pravice|pravic vseh ljudi]]. V 19. stoletju, je prevladovala [[utilitaristična miselnost]], po kateri je moralna vrednost vseh dogodkov odvisna od stopnje sreče pri največjem številu ljudi, zato [[Jeremy Bentham|Bentham]] trdi, da je najboljša [[družba]] tista, v kateri so njeni prebivalci najsrečnejši. Vendar se zdi, da je danes približno doseženo soglasje o pomenu sreče. Diener<ref name="Diener">Diener, E., Lucas, R. E., Schimmack, U., in Helliwell, J. (2009). Well-being for public policy. New York: Oxford University Press.</ref> definira srečo kot oceno afektivnega in kognitivnega v življenju posameznika, ki je sestavljena iz splošnega zadovoljstva z življenjem, prisotnosti pozitivnih vplivov in odsotnosti negativnih. Lyubomirsky<ref name="Lyubomirsky">Lyubomirsky, S., Sheldon, M. K., in Schkade, D. (2005). Pursuing Happiness: The Architecture of Sustainable Change. Rewiew of General Psychology, 9(2), 111-131. doi: 10.1037/1089-2680.9.2.111</ref> pa definira srečo kot subjektivno ovrednoteni pojav, ki ga določajo pozitivni in negativni vplivi in zadovoljstvo življenjem<ref name="Garaigordobi"> Garaigordobi, M. (2015). Predictor variables of happiness and its connection with risk and protective factors for health. Frontiers in Psychology, 6, 1176. doi: 10.3389/fpsyg. 2015.0 1176</ref>. Sreča je opredeljena tudi v [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovarju slovenskega knjižnega jezika]], in sicer kot razmeroma "trajno stanje velikega duševnega ugodja"<ref>{{Navedi splet|title = Slovar slovenskega knjižnega jezika - izid poizvedbe.|url = http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=sre%25C4%258Da|website = bos.zrc-sazu.si|accessdate = 2015-12-16}}</ref>. ==Dejavniki za doživljanje sreče== Na doživljanje sreče in splošnega zadovoljstva ima vpliv veliko dejavnikov. Posameznikovo zanimanje za določene stvari in njegova dejavnost sta dva izmed teh. Med posameznikovo dejavnost sodi ''učinkovitost'', kar pomeni njegovo uspešnost, ter ''celovitost'', kar se nanaša na to, ali posameznik deluje v skladu s svojimi stališči. McGregor in Little (1998)<ref name="little">McGregor, I. in Little, B. R. (1998). Personal projects, happiness, and meaning: On doing well and being yourself. Journal of Personality and Social Psychology, 74(2), str. 494-512</ref> sta želela ugotoviti, ali je učinkovitost povezana z doživljanjem sreče, ter ali je celovitost povezana z doživljanjem [http://www.rtvslo.si/moja-generacija/kaj-je-smisel-mojega-zivljenja/336103 smisla življenja]. V svoji raziskavi sta udeležence (146 študentov) razdelila v tri skupine glede na njihovo nagnjenost k določenemu vedenju; skupina, ki se je veliko osredotočala na maksimalno pripravljenost na izpite, skupina, ki je vlagala v odnose s prijatelji in družino ter skupina, ki se je najbolj zanimala za zabave. Rezultati so pokazali, da so ljudje, ki jim je pomembna kariera, najbolj srečni, če drugi podpirajo njihove cilje; ljudje, ki se osredotočajo na medosebne odnose, so najbolj srečni, če so njihovi cilji zabavni; in ljudje, ki se zanimajo predvsem za zabave, so najbolj srečni, če so njihovi cilji doseženi. Prav tako so ugotovili, da je uspešnost posameznikovih ciljev povezana z večjim doživljanjem sreče, in da ljudje, ki delujejo v skladu s svojimi stališči, doživljajo, da ima njihovo življenje smisel. Za srečno življenje naj bi bili vzrok tudi trije dejavniki: občutek [[Veselje|veselja]], doživljanje smisla življenja in denar, katerih vpliv sta preučevala King in Napa (1998)<ref name="king">King, L. A. in Napa, C. K. (1998). What makes a life good? Journal of Personality and Social Psychology, 75 (1), str. 156-165</ref>. Ugotovila sta, da sta dejavnika občutek veselja in doživljanje smisla življenja zelo pomembna, saj so si udeleženci v raziskavi želeli imeti tako življenje in so ga tudi ocenjevali kot moralno dobro. Vpliv denarja se je pokazal kot nepomemben za študente, pri starejših ljudeh pa je imel le manjšo vlogo za doživljanje srečnega življenja, kar pomeni, da denar ljudem večinoma ni zares ključen za srečo. Na doživljanje sreče in dobro počutje pa ne vplivajo samo posameznikova čustvena stanja temveč tudi družbeno vrednotenje čustev, kar so preučevali v globalno razširjeni raziskavi (Bastian, Kuppens, De Roover in Diener, 2014)<ref name="bastian">Bastian, B., Kuppens, P., De Roover, K. in Diener, E. (2014). Is valuing positive emotion associated with life satisfaction? Emotion, 14 (4), str. 639-645</ref>. Ugotovili so, da so ljudje bolj zadovoljni in pogosteje doživljajo pozitivna čustva v državah, kjer so le-ta bolje vrednotena. Pri ljudeh, ki pa so nagnjeni k pogostejšemu doživljanju negativnih čustev, pa družbeni okvir nima tako velikega vpliva. A vseeno ne smemo zanemariti te pomembne ugotovitve, da tudii socialno okolje do neke mere vpliva na doživljanje sreče. === Kateri dogodki nas najbolj osrečujejo? === Vsak posameznik skozi vse življenje doživlja različne pozitivne izkušnje, ki so lahko čisto vsakdanje in se dogajajo na dnevni ravni, ali pa gre za izredne dogodke, ki se zgodijo redko. Skupno vsem tem pozitivnim izkušnjam pa je, da vse prispevajo k posameznikovi sreči, nekatere bolj, nekatere manj. Študija, ki sta jo izvedla Bhattacharjee in Mogilner (2014)<ref name="Bhattacharjee">Bhattacharhjee A. in Mogilner C. (2014). Happiness from ordinary and extraordinary experiences. ''Journal od Consumer Research'', ''41'' (1), 1-17.</ref>je preučevala, kateri pozitivni dogodki najbolj prispevajo k sreči posameznika. Pozitivne izkušnje sta razdelila v dve skupini: običajne oziroma vsakdanje (torej tiste, ki se pojavljajo pogosto) in nenavadne oziroma nevsakdanje (torej tiste, ki niso značilne in se pojavljajo redko). Udeleženci v raziskavi so morali opisati njihovo vsakdanjo ali pa nevsakdanjo izkušnjo ter oceniti, kako močno jih je ta izkušnja osrečila. Rezultati so pokazali, da so nenavadne izkušnje bolj osrečile mlajšo populacijo, medtem ko pri starejši pomembne razlike med nivojem veselja zaradi običajnega ali nevsakdanjega dogodka ni bilo. Zanimiv je bil tudi rezultat, ki je pokazal, da se je nivo veselja zaradi običajnih izkušenj z leti višal. Psihologi so tako prišli do ugotovitve, da starost vpliva na vrsto izkušnje oziroma dogodka, ki bolj prispeva k posameznikovi sreči. Nevsakdanje izkušnje, ki so bolj redke in se zgodijo izven vsakodnevne rutine, ujamejo posameznikovo pozornost in prispevajo k njegovi sreči v vseh življenjskih obdobjih. Vsakdanje izkušnje pa so glede na rezultate spregledane, ko se zdi posamezniku prihodnost brezmejna, vedno večjega pomena za srečo pa postanejo, ko začnejo ljudje tekom staranja spoznavati, da so jim dnevi šteti. === Vpliv dohodkov na srečo === Ali bo rast dohodkov povišala raven sreče pri vseh ljudeh? S tem vprašanjem se je ukvarjal [[Richard Easterlin]], ki je prvi sistematično raziskoval razmerje med povprečno ravnjo sreče v določeni [[Država|državi]] in pri posamezniku. Easterlin je prišel do sklepa, da se posameznikova povprečna raven sreče, ne glede na to, koliko postaja država materialno bogatejša, s časom ne zviša<ref name="Graham">Graham, C. (2011). Does More Money Make You Happier? Why so much Debate? Applied Research Quality Life, 6, 219–239. doi: 10.1007/s11482-011-9152-8</ref>; ta pojav je znan kot [[Easterlinov ali paradoks sreče]], ki je bil zabiležen v razvitih državah, kot so [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Japonska]], [[Francija]], [[Nemčija]] in [[Nizozemska|Nizozemska]]<ref name="Easterlin">Easterlin, R.A. (2001) Income and happiness: towards a unified theory. Economic Journal 111: 465–484</ref>. Novejše raziskave pa dvomijo o obstoju paradoksa sreče glede na navzočnost različnih dejavnikov - kot so neenakosti (npr. na področju zdravja), gospodarski in socialni status države ipd., ki lahko močno vplivajo na raziskave razmerja med srečo in dohodkom<ref name="Borghesi">Borghesi, S., in Vercelli, A. (2012). Happiness and health: Two paradoxes. Journal of Economic Surveys, 206, 203 – 233. doi: 10.1111/j.1467-6419.2010.00635.x</ref>. ==== Vpliv [[Dolžniška kriza evroobmočja|finančne krize]] na srečo ==== Obstaja splošno mnenje, da globalne spremembe, kot je finančna kriza, vplivajo na zmanjšanje [[Psihično blagostanje|psihičnega blagostanja]]. Kljub temu rezultati študij Dore Gudmundsdottir<ref name="Gudmundsdottir">Gudmundsdottir, D. G. (2013). The Impact of Economic Crisis on Happiness. Social Indicators Research, 110, 1083–1101. doi: 10.1007/s11205-011-9973-8</ref> z islandske univerze kažejo, da dohodek in [[brezposelnost]] ne napovesta ravni sreče, finančne težave pa imajo takšen vpliv nanjo oz. posamezniki, ki so imeli finančne težave že pred krizo, so občutili zmanjšanje psihičnega blagostanja. To pomeni, da ima kriza omejen vpliv na raven sreče. Čeprav je [[Islandija|Islandijo]] gospodarski zlom močno prizadel in so ljudje izgubili zaupanje v finančne in [[Ustanova|državne ustanove]], se zdi, da je to manj vplivalo na njihovo samooceno zadovoljstva življenjem, kot bi lahko predvidevali. Ena izmed razlag je lahko, da je velika povezanost med ljudmi zmanjšala negativen vpliv, pa tudi to, da ekonomski dejavniki na psihično počutje ljudi ne vplivajo tako močno, kot menijo [[Ekonomist|ekonomisti]] in [[Politik|politiki]]<ref name="Gudmundsdottir"/>. Seveda pa ne smemo pozabiti, da so ukrepi islandske vlade, ki se je osredotočila na zaščito tistih, ki so bili v najslabšem položaju oziroma so ostali brez službe ali so imeli najnižje dohodke, lahko vplivali na izmerjeno psihično blagostanje. === Sreča v zgodnjem mladostništvu === V finski študiji<ref name="Uusitalo-Malmivaara">Uusitalo-Malmivaara, L. (2014). Happiness Decreases during Early Adolescence—A Study on 12- and 15-Year-Old Finnish Students. ''Psychology, 5''(6), 541-555.</ref> je raziskovalka skušala ugotoviti, kaj se zgodi s srečo na prehodu med otroštvom in adolescenco - na prehodu na višjo (sekundarno) izobraževalno stopnjo. Sreča je bila definirana kot sinonim za [[subjektivno blagostanje]] (človekovo fizično in duševno zdravje ter čustveno blagostanje). Pri adolescentih oz. mladostnikih naj bi se izražala preko visoke [[Ekstravertnost in introvertnost|ekstravertnosti]] in nizke [[Nevroticizem|čustvene nestabilnosti]], vpliv na srečo pa naj bi imele karakterne odlike, dobri socialni odnosi, fizična aktivnost in samozavest, pa tudi med seboj povezani družbeni in akademski faktorji (odnos z učitelji, vrstniki, lastna kompetentnost ipd.). Raziskava je bila izvedena na 12 in 15 letnikih, od katerih je kar 86% vseh že sodelovalo v prejšnji študiji, ki je bila izvedena na 6-letnikih. Udeleženci so ocenjevali svojo raven sreče, kaj bi jih osrečilo še bolj, kaj se je spremenilo glede na prejšnjo raziskavo, pomen akademskega uspeha in specifičnih načrtov za prihodnost, tako za splošno kot za srečo, povezano s šolo. Ugotovljeno je bilo, da je bila povprečna magnituda zaznane splošne sreče primerljivo visoka s preteklimi študijami, razlika pa je bila v ravni sreče v šolskem kontekstu. Kot razlog spremembe so se vprašanci osredotočali predvsem na družbene težave, kar kaže na pomen vrstniških odnosov kot izvora sreče (s predpostavko, da so družinski odnosi najverjetneje dovolj dobro urejeni). Pomembno pa je omeniti, da rezultatov ni mogoče posplošiti. Vendar pa šola ni primaren razlog za zmanjšanje sreče, temveč so to odnosi z vrstniki, zato je avtorica predlagala, da se razvija področje ohranjanja pozitivnih odnosov; sreča je namreč močan napovednik kvalitete nadaljnjega življenja. ==== Vpliv družine in drugih dejavnikov na srečo ==== Kako učinkujejo različni [[vzgojni stili]] in prijateljstva na blagostanje adolescentov z vidika samospoštovanja, zadovoljstva z življenjem in subjektivne sreče, je preučevala hrvaška študija.<ref name="Raboteg-Saric">Raboteg-Saric, Z. in Sakic, M. (2013). Relations of Parenting Styles and Friendship Quality to Self-Esteem, Life Satisfaction and Happiness in Adolescents. ''Applied Research in Quality of Life, 9''(3), 749-765.</ref> Avtorja sta jih po Baumrindu razdelila na [[Avtoritativni stil starševanja|avtoritativni]], [[Avtoritarni stil starševanja|avtoritarni]] in [[Permisivni stil starševanja|permisivni]] stil, ločeno pa preučevala stile mater in očetov. Večina 401 udeležencev je svoje starše opisalo kot avtoritativne. Rezultati so dalje pokazali neodvisnost vzgojnih stilov in prijateljstva na blagostanje mladostnikov. Najsrečnejši so bili tako po pričakovanjih otroci avtoritativnih staršev, najmanj pa otroci avtoritarnih staršev, saj se tak stil pogosto povezuje z nižjim samospoštovanjem, zadovoljstvom z življenjem in srečo, predvsem zaradi svoje neodzivnosti in enostranskosti odločitev. Na adolescente in njihovo oceno življenja kot celote tako močno vpliva vedenje staršev, odnosi s prijatelji pa influirajo njihove ocene količine lastne sreče. Raziskovalca sta v ospredje nadaljnjih študij postavila problematiko posameznih značilnosti vzgojnih stilov in uporabo longitudinalnih študij za opazovanje sprememb v pomembnosti staršev in vrstnikov v kasnejšem mladostništvu, navedla pa, da bi bilo smiselno upoštevati tudi druga razmerja, ki v času mladostništva pridobivajo na pomembnosti (npr. romantična razmerja). Na [[Tajska|Tajskem]]<ref name="Gray">Gray, R. S., Chamratrithirong, A., Pattaravanich, U. in Prasartkul, P. (2013). Happiness Among Adolescent Students in Thailand: Family and Non-Family Factors. ''Social Indicators Research, 110''(2), 703-719.</ref> so podobno raziskovali vplivne družinske (npr. struktura družine, družinski odnosi) in nedružinske (npr. prijatelji, šola, okolje) faktorje v povezavi s subjektivnim blagostanjem adolescentov. Avtorji so izpostavili premike v sestavi in obliki tajske družine, ki bi lahko vplivali na mladostnike - več ločitev, staranje prebivalstva, selitev mladih odraslih, pojav transnacionalne družine - saj so bili odnosi v družini glede na ugotovitve Jongudomkarn in Camfield (2006) za Tajce najpomembnejši aspekt kvalitete življenja. Rezultati so pokazali, da so bili najsrečnejši otroci z dvema stašema, izkazalo se je nezadovoljstvo nad življenjem v družini brez staršev. Dokazana je bila pomembnost družinskih faktorjev (bolj kot pa nedružinskih) in tudi pomembnost vloge očeta v [[Matrilokalna skupnost|matrilokalni skupnosti]], kakršna je Tajska (najmanj srečni adolescenti so živeli z neporočeno materjo). Samospoštovanje je bilo povezano z ravnjo sreče. Raziskovalci so predlagali longitudinalne študije za raziskave prej omenjenih sprememb družinskih struktur in kvalitativne tehnike za raziskovanje perspektiv staršev in otrok. ===Sreča v službi in šoli=== [[Slika:smiley.svg|right|thumb| [[Smeško]] je znan simbol sreče.]] Sreča je v veliki meri odvisna od pozitivnih izhodov v službi ali [[šola|šoli]]. Če je oseba veliko nagrajevana ali ima dobre ocene je bolj srečna. Tudi je sreča odvisna od sposobnosti osebe za opravljanje dela in šolskih nalog. Neuspeh v šoli in službi je veliki stresor, in zmanjšuje občutek sreče pri neuspešnih osebah. V takih primerih se pa osebe z visoko stopnjo samozavestja lažje izogibajo občutku nesreče ker več zaupajo vase, in verjamejo da bodo, ne-glede na situacijo, prišle do svojih ciljih. <ref name="Flynn">Flynn, D. M., MacLeod, S. (2015). Deterinants of Happiness in Undergraduate University Students. College Student Journal, 49(3). 452-460.</ref> V univerzitetnem okolju je en izmed najbolj pomembnih dejavnikov kateri vplivajo na srečo možnost zaposlitve po opravljenem študiju. Ta je v ozki zvezi tudi z zagotavljanjem finančne varnosti v [[odraslost|odraslosti]]. Študentje ki bolj skrbijo za svojo finančno prihodnost so tudi bolj nesrečni od tistih kateri sploh ne skrbijo. <ref name="Flynn">Flynn, D. M., MacLeod, S. (2015). Deterinants of Happiness in Undergraduate University Students. College Student Journal, 49(3). 452-460.</ref> === Sreča in spolnost === Več raziskav je pokazalo pozitivno povezanost z zadovoljstvom v [[spolnost|spolnosti]] in srečo v partnerski zvezi.<ref>Dogan, T., Tugut, N., & Golbasi, Z. (2013). The relationship between sexual quality of life, happiness, and satisfaction with life in married Turkish women. Sexuality And Disability, 31(3), 239-247.</ref> <ref>Heiman, J. R., Long, J. S., Smith, S. N., Fisher, W. A., Sand, M. S., & Rosen, R. C. (2011). Sexual satisfaction and relationship happiness in midlife and older couples in five countries. Archives Of Sexual Behavior, 40(4), 741-753.</ref><ref>Cheng, Z., & Smyth, R. (2015). Sex and happiness. Journal Of Economic Behavior & Organization, 11226-32.</ref> Ugotovili so, da so srečnejši tisti ljudje, ki imajo več kakovostnih spolnih odnosov. Kakovost določajo tudi naslednji kriteriji: dovolj predigre, fizična in čustvena zadovoljitev, vznemirjenost ob seksu, partner pa mora vedeti tudi, kako zadovoljiti drugega med dejanjem. Za večji občutek sreče je bolje, da imamo enega samega partnerja, kot pa dva ali več hkrati. Srečo pa lahko zmanjša zapletanje v zunajzakonski seks ali kakršenkoli prisiljeni spolni odnos. Na povečanje sreče v predanem odnosu so vplivali poljubljanje, božanje in spolna aktivnost. Verjetnost sreče v zakonu (ali zvezi) z leti, preživetimi skupaj, narašča. == Opombe in reference == {{opombe}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sreča| ]] e12ul3vxe1m42riup7jue915368gj9t 0 231985 5728155 3911601 2022-08-06T15:18:25Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|map=Italija|coordinates wikidata=1|area ha=8,5|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|population=0|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} Otok '''Isola dei Laghi''' [ìzola dei làgi] (dobesedno 'otok z jezeri'), je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], zelo blizu otoka [[Mazzorbetto]], od katerega ga loči le ozek [[prekop|kanal]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Otok je nastal šele v zadnjih desetletjih 20. stoletja in je bil vključen v [[zemljevid]]e samo proti koncu [[stoletje|stoletja]]. Gre dejansko za večjo [[močvirje|močvirnato]] ''bareno'', ki je bila v 60. in 70. letih 20. stoletja utrjena z nanosom blata iz prečiščenih kanalov. Od leta 1990 dalje so začele nekatere naravovarstvene organizacije ustvarjati na njem [[pomološki vrt|pomološke vrtove]], ki bodo po predvidevanjih del bodočega agrarnega parka v sklopu [[Parco della Laguna|Lagunskega parka]]. ==Viri== *[[Istituto Nazionale di Statistica]] *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] 3mbr4s8dntgg3z91js90j8bvn5mjsij 5728232 5728155 2022-08-06T17:51:34Z A09090091 188929 /* top */pp inf, replaced: |map=Italija → |pushpin_map = Beneška laguna [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|pushpin_map = Beneška laguna|coordinates wikidata=1|area ha=8,5|country={{ITA}}|location=[[Beneška laguna]]|population=0|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} Otok '''Isola dei Laghi''' [ìzola dei làgi] (dobesedno 'otok z jezeri'), je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], zelo blizu otoka [[Mazzorbetto]], od katerega ga loči le ozek [[prekop|kanal]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Otok je nastal šele v zadnjih desetletjih 20. stoletja in je bil vključen v [[zemljevid]]e samo proti koncu [[stoletje|stoletja]]. Gre dejansko za večjo [[močvirje|močvirnato]] ''bareno'', ki je bila v 60. in 70. letih 20. stoletja utrjena z nanosom blata iz prečiščenih kanalov. Od leta 1990 dalje so začele nekatere naravovarstvene organizacije ustvarjati na njem [[pomološki vrt|pomološke vrtove]], ki bodo po predvidevanjih del bodočega agrarnega parka v sklopu [[Parco della Laguna|Lagunskega parka]]. ==Viri== *[[Istituto Nazionale di Statistica]] *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] lnhvab0052sodst6vgr4o836ojjzv7z 0 232612 5728146 5537153 2022-08-06T14:57:23Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|image=2020-10-20 Lazzaretto Nuovo Eingang.jpg|image_caption=Beneški Novi lazaret|map=Italija|location=[[Beneška laguna]]|coordinates wikidata=1|country={{ITA}}|area ha=8,72|highest mount=2 m|population=0|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Pokrajine Italije|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]}} Otok '''Lazzaretto Nuovo''' [ladzarèto nuòvo] (= novi lazaret), je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Otok je eden od prvotnih naravnih otokov [[Beneška laguna|lagune]], saj se prvič omenja že v listini iz leta 1015. Od leta 1107 do [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]ove razlastitve v zgodnjem 19. stoletju je bil last [[benediktinci|benediktincev]], ki so imeli tu samostan. V teku teh stoletij so menihi dajali ozemlje v najem raznim ustanovam. Tako je leta 1468 [[Beneška republika]] zgradila [[lazaret]], sprva samo za blago, po epidemiji leta 1576 pa tudi za ljudi, ki so bili osumljeni okužbe s [[kuga|kugo]]. Imenoval se je ''novi'' za razliko od ''starega'', ki se je nahajal na drugem otoku ([[Lazzaretto Vecchio]] = Stari lazaret) in je sprejemal ugotovljene okužence. V 16. stoletju so bolniške zgradbe že zasedle vso površino otoka, a za njihovo vzdrževanje ni bilo najti osebja, zato so začeli vsi objekti razpadati in neprečiščeni kanali so se zamašili. Proti koncu 18. stoletja je bila bolnica zapuščena in preurejena na otoku [[Poveglia]]. Po razlastitvi je bil otok dodeljen vojski, ki ga je uporabljala kot skladišče smodnika in orožja; zgradbe so bile zasilno popravljene in dograjeni so bili obalni nasipi in utrdbe. Otok je ostal v vojaški posesti do leta 1975, ko ga je država dala v oskrbo privatni neprofitni organizaciji, ki skrbi za ohranitev ozemlja. Trenutno je med maloštevilnimi lagunskimi otoki, ki se štejejo za restavrirane. ==Viri== *[[Istituto Nazionale di Statistica]] *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] {{normativna kontrola}} k44cisexvn0v1799iof6ud7i86977en 5728234 5728146 2022-08-06T17:51:37Z A09090091 188929 pp inf, replaced: |map=Italija → |pushpin_map = Beneška laguna [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|image=2020-10-20 Lazzaretto Nuovo Eingang.jpg|image_caption=Beneški Novi lazaret|pushpin_map = Beneška laguna|location=[[Beneška laguna]]|coordinates wikidata=1|country={{ITA}}|area ha=8,72|highest mount=2 m|population=0|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Pokrajine Italije|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]}} Otok '''Lazzaretto Nuovo''' [ladzarèto nuòvo] (= novi lazaret), je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Otok je eden od prvotnih naravnih otokov [[Beneška laguna|lagune]], saj se prvič omenja že v listini iz leta 1015. Od leta 1107 do [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]ove razlastitve v zgodnjem 19. stoletju je bil last [[benediktinci|benediktincev]], ki so imeli tu samostan. V teku teh stoletij so menihi dajali ozemlje v najem raznim ustanovam. Tako je leta 1468 [[Beneška republika]] zgradila [[lazaret]], sprva samo za blago, po epidemiji leta 1576 pa tudi za ljudi, ki so bili osumljeni okužbe s [[kuga|kugo]]. Imenoval se je ''novi'' za razliko od ''starega'', ki se je nahajal na drugem otoku ([[Lazzaretto Vecchio]] = Stari lazaret) in je sprejemal ugotovljene okužence. V 16. stoletju so bolniške zgradbe že zasedle vso površino otoka, a za njihovo vzdrževanje ni bilo najti osebja, zato so začeli vsi objekti razpadati in neprečiščeni kanali so se zamašili. Proti koncu 18. stoletja je bila bolnica zapuščena in preurejena na otoku [[Poveglia]]. Po razlastitvi je bil otok dodeljen vojski, ki ga je uporabljala kot skladišče smodnika in orožja; zgradbe so bile zasilno popravljene in dograjeni so bili obalni nasipi in utrdbe. Otok je ostal v vojaški posesti do leta 1975, ko ga je država dala v oskrbo privatni neprofitni organizaciji, ki skrbi za ohranitev ozemlja. Trenutno je med maloštevilnimi lagunskimi otoki, ki se štejejo za restavrirane. ==Viri== *[[Istituto Nazionale di Statistica]] *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] p1jqffwtgy6mmef3ocj6vr40yzt7r8o 0 237001 5728509 4599830 2022-08-07T10:27:10Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Veliki Rogatec | other_name = Mrtvi menih | photo = Rogatec.JPG | photo_caption = Veliki Rogatec z Lepenatke | elevation_m = 1557 | range = [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | access = glej [[#Dostop|Dostop]] | border = [[Celjska kotlina|Celjsko kotlino]], [[Menina planina|Menino planino]], [[Golte]], [[Lepenatka|Lepenatko]] }} '''Veliki Rogatec''' ali '''Mrtvi menih''' je visok 1557 m in leži v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]]. Veliki Rogatec je samoten vrh v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki je spomladi lepo okrašen s planinskimi rožami, pozno jeseni pa lahko uživamo ob gledanju jesenskih macesnov. Vrh Velikega Rogatca je lepa razgledna točka. Na jugu se razprostira [[Menina planina]], [[Celjska kotlina]] in [[Golte]], na severu pa se nam razprostirajo Kamniško Savinjske Alpe. Najbližja planina je [[Lepenatka]], ki je za razliko od Velikega Rogatca manj zahtevna in bolj travnata. ==Dostop== Poti so markirane s smeri Kanolščica ([[Gornji Grad]]), [[Luče]] in iz [[Črnivec (prelaz)|prelaza Črnivec]]. Pot je od bivaka markirana, ampak slabo zaščitena, zato je vzpon z bivaka odsvetovan vsem ki nimajo izkušenj s plezanjem. Pot z Špeha je manj zahtevna in primerna za manj izkušene. ==Zgodovina== Ime Veliki Rogatez je bilo omenjeno že na starem avstrijskem vojaškem zemljevidu iz [[18. stoletje|18. stoletja]]. ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Big Rogatec|Veliki Rogatec}} * [http://www.zaplana.net/izleti/VelikiRogac/index.asp?sect=1 Veliki Rogatec na Zaplana.net] * [http://www.hribi.net/gora/rogatec/3/906 Veliki Rogatec na Hribi.net] [[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] rxz66ciy5sz7fwgxk5bttinforbq5ve 5728510 5728509 2022-08-07T10:28:50Z A09090091 188929 pp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Veliki Rogatec | other_name = Mrtvi menih | photo = Rogatec.JPG | photo_caption = Veliki Rogatec z Lepenatke | elevation_m = 1557 | range = [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | access = glej [[#Dostop|Dostop]] | border = [[Celjska kotlina|Celjsko kotlino]], [[Menina planina|Menino planino]], [[Golte]], [[Lepenatka|Lepenatko]] | map = Slovenija }} '''Veliki Rogatec''' ali '''Mrtvi menih''' je visok 1557 m in leži v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]]. Veliki Rogatec je samoten vrh v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki je spomladi lepo okrašen s planinskimi rožami, pozno jeseni pa lahko uživamo ob gledanju jesenskih macesnov. Vrh Velikega Rogatca je lepa razgledna točka. Na jugu se razprostira [[Menina planina]], [[Celjska kotlina]] in [[Golte]], na severu pa se nam razprostirajo Kamniško Savinjske Alpe. Najbližja planina je [[Lepenatka]], ki je za razliko od Velikega Rogatca manj zahtevna in bolj travnata. ==Dostop== Poti so markirane s smeri Kanolščica ([[Gornji Grad]]), [[Luče]] in iz [[Črnivec (prelaz)|prelaza Črnivec]]. Pot je od bivaka markirana, ampak slabo zaščitena, zato je vzpon z bivaka odsvetovan vsem ki nimajo izkušenj s plezanjem. Pot z Špeha je manj zahtevna in primerna za manj izkušene. ==Zgodovina== Ime Veliki Rogatez je bilo omenjeno že na starem avstrijskem vojaškem zemljevidu iz [[18. stoletje|18. stoletja]]. ==Zunanje povezave== * {{Zbirka-medvrstično||Veliki Rogatec}} * [http://www.zaplana.net/izleti/VelikiRogac/index.asp?sect=1 Veliki Rogatec na Zaplana.net] * [http://www.hribi.net/gora/rogatec/3/906 Veliki Rogatec na Hribi.net] [[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] 3y8vhn27kef1de72jsliw0123e3jfn7 0 240102 5728142 5624627 2022-08-06T14:48:30Z A09090091 188929 dewikifi wikitext text/x-wiki {| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" width="285px" style="background:#F9F9F9;border-collapse:collapse;margin-left:0.5em" |+ <span style="font-size: +1;">Lido di Venezia </span><br> <span style="font-size: +1;">Otok Lido di Venezia </span> |----- | style="background:#efefef;" align="center" colspan=2 | {| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" |----- |} |----- | [[Država]] || [[Italija]] |----- | [[Otočje]] || [[Beneška laguna]] |----- | [[Koordinate]] || {{coor dms|45|24|43|N|12|22|5|E|}} |----- | [[Površina]] || 5,5&nbsp;km² |----- | [[Nadmorska višina]] || 3 m |----- | [[Obala]] || 24&nbsp;km |----- | [[Prebivalstvo]] || 17.848 (2008) |----- | [[Gostota prebivalstva|Gostota]] || |----- | [[Lastnik]] || Občina Venezia |----- |} {{Lokacijska karta |Beneška laguna |label = <span style="color:white;">Lido di Venezia </span> |label_size = |position = right |background = |lat = 45.401944 |long = 12.378056 |mark = |marksize = 8 |border = |caption = Lokacija otoka v [[Beneška laguna|Beneški laguni]]. |float = right |width = 200 }} Otok '''Lido di Venezia''' [lido di venècja] ali samo '''Lido''' je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Otok nima kopne povezave z obalo, je pa sestavni del [[italijanske občine|občine]] [[Benetke]]. == Lega in naseljenost == Lido je 11&nbsp;km dolg otok, ki skupaj z otokom [[Pellestrina]] loči Beneško laguno od odprtega morja. Po nastanku je starodavna ''barena'', ki so jo izoblikovali izlivi večjih [[reka|rek]], ki so v preteklosti dotekale v laguno. Kljub ozki in razpotegnjeni obliki je otok gosto naseljen in prepreden s prevoznimi cestami. Deli se na šest naselij, in sicer (od severa proti jugu): ''San Nicolò'', ''Santa Maria Elisabetta'', ''Città Giardino'', ''Ca' Bianca'', ''Malamocco'' in ''Alberoni''. San Nicolò in Alberoni sta pristana za blagovni promet, prvi proti Benetkam, drugi proti mestu [[Chioggia]] [kjòdža]. Santa Maria Elisabetta je pristan za potniški promet proti Benetkam. Città Giardino in Ca' Bianca sestavljata bivalno središče in se zato po navadi imenujeta s skupnim imenom kar Lido. == Malamocco in Alberoni == Malamocco [malamòko] je prvotno naseljeni del Lida in je pravzaprav sam po sebi otok, saj je obdan s [[prekop|kanalom]]. Antično pristanišče, imenovano ''Metamauco'' [metamàuko] so zgradili leta 601 prebivalci [[Padova|Padove]], ki so sem pribežali pred [[Langobardi]]. Leta 1110 je izredna morska [[poplava]] v celoti odnesla naselje, ki je bilo kmalu spet postavljeno nekoliko proti notranjosti Lida, kjer je še danes. Zaradi odročne lege se naselje ni vključevalo v [[politika|politiko]] in administracijo Benetk, kar je pa trajalo le do vojne med [[Beneška republika|Beneško republiko]] in Chioggio (1379-1381), ko se je zavezalo z republiko. Vsekakor je mestece ohranilo določeno mero neodvisnosti. Šele s poselitvijo ostalih predelov Lida je proti koncu 19. stoletja postalo del občine Venezia. [[Slika:Hotel Excelsior (Venedig)-Nordostseite.jpg|desno|sličica|250px|Lido, hotel Excelsior]] Blizu stare lokacije Metamauca, na skrajnem južnem koncu Lida, je zraslo naselje Alberoni, ki šteje danes 930 prebivalcev. V 16. stoletju se je kraj imenoval ''Albaiones'', ki je pomenilo "bele sipine", saj je bil le nenaseljena peščena obala z nekaterimi vinogradi. V 18. stoletju je Beneška republika zgradila ob njegovi obali [[Otočne utrdbe Beneške lagune|utrdbo ''ottagono'']], eno od osmih v [[laguna|laguni]], ki je služila svojemu namenu vse do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko je prišla v zasebno last. Malamocco je dal ime glavnemu dostopu v laguno, to je [[preliv|ožini]] med otokoma Lido in Pellestrina, od koder vodi širok plovni kanal do beneškega pristanišča [[Marghera]]. Trenutno je ta ožina (imenovana "vrata") zabranjena proti odprtemu morju z dvema [[valobran]]oma, ki sta pa nezadostna, ker ju občasna [[visoka voda]] preplavi. Zato so v teku dela za postavitev novega modernejšega valobrana in stranskega dostopa z morja do vrat Malamocca. == Stara obramba lagune == Beneška republika je posvečala posebno pozornost otokoma Lido in Pellestrina, ki sta predstavljala mejo mestnih posestev. Eno od največjih utrdbenih in obrambnih del republike so prav ''murazzi'' [muràci] na zunanji strani otokov. Ime ''murazzi'' bi lahko prevedli z ''ogromni zidovi'', kar zgovorno predstavlja to enkratno strukturo, ki je branila laguno pred [[valovanje]]m in izrednimi [[plima]]mi Jadranskega morja. Na Lidu so ''murazzi'' dolgi okoli pet km, na Pellestrini deset, še južneje je nekoč stal dva km dolg ''murazzo'', ki je danes zalit ali preraščen. Zgrajeni so bili med letoma 1744 in 1782 z nanosom in uskladitvijo ogromnih skal, ki so jih pripeljali iz [[Istra|Istre]]. Celotna struktura ima kar se da mogočen videz, kar je prepričalo vse administracije, ki so se vrstile po zatonu Beneške republike, da ni potrebna nobena skrb za njeno ohrano. Toda po dveh [[stoletje|stoletjih]] so tudi ''murazzi'' klonili pred silo morja in ob visoki vodi (plimi) novembra 1966 so popustili. To je bil odločilni opozorilni znak propadanja Benetk. Od tedaj so stekle razne akcije za njihovo rešitev. Zgradili so zapornice. == Viri == * [[Istituto Nazionale di Statistica]] * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] bcbis6q1jqm9lkk3zgl4446ft16uivg 5728143 5728142 2022-08-06T14:52:09Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|country={{ITA}}|coastline=24 km|highest mount=3 m|area km2=5,5|location=[[Beneška laguna]]|map=Italija|population=17.848|population as of=2008|coordinates wikidata=1|image=Hotel Excelsior (Venedig)-Nordostseite.jpg|image_caption=Hotel Excelsior v Lidu|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]|length km=11}} Otok '''Lido di Venezia''' [lido di venècja] ali samo '''Lido''' je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Otok nima kopne povezave z obalo, je pa sestavni del [[italijanske občine|občine]] [[Benetke]]. == Lega in naseljenost == Lido je 11&nbsp;km dolg otok, ki skupaj z otokom [[Pellestrina]] loči Beneško laguno od odprtega morja. Po nastanku je starodavna ''barena'', ki so jo izoblikovali izlivi večjih [[reka|rek]], ki so v preteklosti dotekale v laguno. Kljub ozki in razpotegnjeni obliki je otok gosto naseljen in prepreden s prevoznimi cestami. Deli se na šest naselij, in sicer (od severa proti jugu): ''San Nicolò'', ''Santa Maria Elisabetta'', ''Città Giardino'', ''Ca' Bianca'', ''Malamocco'' in ''Alberoni''. San Nicolò in Alberoni sta pristana za blagovni promet, prvi proti Benetkam, drugi proti mestu [[Chioggia]] [kjòdža]. Santa Maria Elisabetta je pristan za potniški promet proti Benetkam. Città Giardino in Ca' Bianca sestavljata bivalno središče in se zato po navadi imenujeta s skupnim imenom kar Lido. == Malamocco in Alberoni == Malamocco [malamòko] je prvotno naseljeni del Lida in je pravzaprav sam po sebi otok, saj je obdan s [[prekop|kanalom]]. Antično pristanišče, imenovano ''Metamauco'' [metamàuko] so zgradili leta 601 prebivalci [[Padova|Padove]], ki so sem pribežali pred [[Langobardi]]. Leta 1110 je izredna morska [[poplava]] v celoti odnesla naselje, ki je bilo kmalu spet postavljeno nekoliko proti notranjosti Lida, kjer je še danes. Zaradi odročne lege se naselje ni vključevalo v [[politika|politiko]] in administracijo Benetk, kar je pa trajalo le do vojne med [[Beneška republika|Beneško republiko]] in Chioggio (1379-1381), ko se je zavezalo z republiko. Vsekakor je mestece ohranilo določeno mero neodvisnosti. Šele s poselitvijo ostalih predelov Lida je proti koncu 19. stoletja postalo del občine Venezia. Blizu stare lokacije Metamauca, na skrajnem južnem koncu Lida, je zraslo naselje Alberoni, ki šteje danes 930 prebivalcev. V 16. stoletju se je kraj imenoval ''Albaiones'', ki je pomenilo "bele sipine", saj je bil le nenaseljena peščena obala z nekaterimi vinogradi. V 18. stoletju je Beneška republika zgradila ob njegovi obali [[Otočne utrdbe Beneške lagune|utrdbo ''ottagono'']], eno od osmih v [[laguna|laguni]], ki je služila svojemu namenu vse do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko je prišla v zasebno last. Malamocco je dal ime glavnemu dostopu v laguno, to je [[preliv|ožini]] med otokoma Lido in Pellestrina, od koder vodi širok plovni kanal do beneškega pristanišča [[Marghera]]. Trenutno je ta ožina (imenovana "vrata") zabranjena proti odprtemu morju z dvema [[valobran]]oma, ki sta pa nezadostna, ker ju občasna [[visoka voda]] preplavi. Zato so v teku dela za postavitev novega modernejšega valobrana in stranskega dostopa z morja do vrat Malamocca. == Stara obramba lagune == Beneška republika je posvečala posebno pozornost otokoma Lido in Pellestrina, ki sta predstavljala mejo mestnih posestev. Eno od največjih utrdbenih in obrambnih del republike so prav ''murazzi'' [muràci] na zunanji strani otokov. Ime ''murazzi'' bi lahko prevedli z ''ogromni zidovi'', kar zgovorno predstavlja to enkratno strukturo, ki je branila laguno pred [[valovanje]]m in izrednimi [[plima]]mi Jadranskega morja. Na Lidu so ''murazzi'' dolgi okoli pet km, na Pellestrini deset, še južneje je nekoč stal dva km dolg ''murazzo'', ki je danes zalit ali preraščen. Zgrajeni so bili med letoma 1744 in 1782 z nanosom in uskladitvijo ogromnih skal, ki so jih pripeljali iz [[Istra|Istre]]. Celotna struktura ima kar se da mogočen videz, kar je prepričalo vse administracije, ki so se vrstile po zatonu Beneške republike, da ni potrebna nobena skrb za njeno ohrano. Toda po dveh [[stoletje|stoletjih]] so tudi ''murazzi'' klonili pred silo morja in ob visoki vodi (plimi) novembra 1966 so popustili. To je bil odločilni opozorilni znak propadanja Benetk. Od tedaj so stekle razne akcije za njihovo rešitev. Zgradili so zapornice. == Viri == * [[Istituto Nazionale di Statistica]] * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] imajqkcrdhziohip4748y8x81xpcr24 5728235 5728143 2022-08-06T17:51:40Z A09090091 188929 /* top */pp inf, replaced: |map=Italija → |pushpin_map = Beneška laguna [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|country={{ITA}}|coastline=24 km|highest mount=3 m|area km2=5,5|location=[[Beneška laguna]]|pushpin_map = Beneška laguna|population=17.848|population as of=2008|coordinates wikidata=1|image=Hotel Excelsior (Venedig)-Nordostseite.jpg|image_caption=Hotel Excelsior v Lidu|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]|length km=11}} Otok '''Lido di Venezia''' [lido di venècja] ali samo '''Lido''' je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Otok nima kopne povezave z obalo, je pa sestavni del [[italijanske občine|občine]] [[Benetke]]. == Lega in naseljenost == Lido je 11&nbsp;km dolg otok, ki skupaj z otokom [[Pellestrina]] loči Beneško laguno od odprtega morja. Po nastanku je starodavna ''barena'', ki so jo izoblikovali izlivi večjih [[reka|rek]], ki so v preteklosti dotekale v laguno. Kljub ozki in razpotegnjeni obliki je otok gosto naseljen in prepreden s prevoznimi cestami. Deli se na šest naselij, in sicer (od severa proti jugu): ''San Nicolò'', ''Santa Maria Elisabetta'', ''Città Giardino'', ''Ca' Bianca'', ''Malamocco'' in ''Alberoni''. San Nicolò in Alberoni sta pristana za blagovni promet, prvi proti Benetkam, drugi proti mestu [[Chioggia]] [kjòdža]. Santa Maria Elisabetta je pristan za potniški promet proti Benetkam. Città Giardino in Ca' Bianca sestavljata bivalno središče in se zato po navadi imenujeta s skupnim imenom kar Lido. == Malamocco in Alberoni == Malamocco [malamòko] je prvotno naseljeni del Lida in je pravzaprav sam po sebi otok, saj je obdan s [[prekop|kanalom]]. Antično pristanišče, imenovano ''Metamauco'' [metamàuko] so zgradili leta 601 prebivalci [[Padova|Padove]], ki so sem pribežali pred [[Langobardi]]. Leta 1110 je izredna morska [[poplava]] v celoti odnesla naselje, ki je bilo kmalu spet postavljeno nekoliko proti notranjosti Lida, kjer je še danes. Zaradi odročne lege se naselje ni vključevalo v [[politika|politiko]] in administracijo Benetk, kar je pa trajalo le do vojne med [[Beneška republika|Beneško republiko]] in Chioggio (1379-1381), ko se je zavezalo z republiko. Vsekakor je mestece ohranilo določeno mero neodvisnosti. Šele s poselitvijo ostalih predelov Lida je proti koncu 19. stoletja postalo del občine Venezia. Blizu stare lokacije Metamauca, na skrajnem južnem koncu Lida, je zraslo naselje Alberoni, ki šteje danes 930 prebivalcev. V 16. stoletju se je kraj imenoval ''Albaiones'', ki je pomenilo "bele sipine", saj je bil le nenaseljena peščena obala z nekaterimi vinogradi. V 18. stoletju je Beneška republika zgradila ob njegovi obali [[Otočne utrdbe Beneške lagune|utrdbo ''ottagono'']], eno od osmih v [[laguna|laguni]], ki je služila svojemu namenu vse do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko je prišla v zasebno last. Malamocco je dal ime glavnemu dostopu v laguno, to je [[preliv|ožini]] med otokoma Lido in Pellestrina, od koder vodi širok plovni kanal do beneškega pristanišča [[Marghera]]. Trenutno je ta ožina (imenovana "vrata") zabranjena proti odprtemu morju z dvema [[valobran]]oma, ki sta pa nezadostna, ker ju občasna [[visoka voda]] preplavi. Zato so v teku dela za postavitev novega modernejšega valobrana in stranskega dostopa z morja do vrat Malamocca. == Stara obramba lagune == Beneška republika je posvečala posebno pozornost otokoma Lido in Pellestrina, ki sta predstavljala mejo mestnih posestev. Eno od največjih utrdbenih in obrambnih del republike so prav ''murazzi'' [muràci] na zunanji strani otokov. Ime ''murazzi'' bi lahko prevedli z ''ogromni zidovi'', kar zgovorno predstavlja to enkratno strukturo, ki je branila laguno pred [[valovanje]]m in izrednimi [[plima]]mi Jadranskega morja. Na Lidu so ''murazzi'' dolgi okoli pet km, na Pellestrini deset, še južneje je nekoč stal dva km dolg ''murazzo'', ki je danes zalit ali preraščen. Zgrajeni so bili med letoma 1744 in 1782 z nanosom in uskladitvijo ogromnih skal, ki so jih pripeljali iz [[Istra|Istre]]. Celotna struktura ima kar se da mogočen videz, kar je prepričalo vse administracije, ki so se vrstile po zatonu Beneške republike, da ni potrebna nobena skrb za njeno ohrano. Toda po dveh [[stoletje|stoletjih]] so tudi ''murazzi'' klonili pred silo morja in ob visoki vodi (plimi) novembra 1966 so popustili. To je bil odločilni opozorilni znak propadanja Benetk. Od tedaj so stekle razne akcije za njihovo rešitev. Zgradili so zapornice. == Viri == * [[Istituto Nazionale di Statistica]] * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] hzoffijs1zhpr5h6re4jo6wx7wsmkff 0 242602 5728167 3913647 2022-08-06T15:31:35Z A09090091 188929 inf., dewikifi wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|map=Italija|location=[[Beneška laguna]]|coordinates wikidata=1|area ha=0,54|highest mount=1 m|country={{ITA}}|image=Madonna del Monte 01.JPG|image_caption=Ostanki smodnišnice na otoku|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} '''Madonna del Monte''' [madòna del mònte]), je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Otok sestoji iz dveh malih otočkov, ki ju povezuje ozek pas kopnega. Zaradi lege ob enem od zgodovinskih plovnih [[prekop|kanal]]ov lagune je bil otok (takrat imenovan Otok svetega Nikolaja) naseljen že od leta 1303, ko je bil tu ustanovljen [[benediktinci|benediktinski]] [[samostan]]. Ker [[pesek|peščena]] tla niso dovoljevala niti skromnega obdelovanja, so se morali menihi preskrbovati z živili in vodo na sosednjih otokih [[Mazzorbo]] in [[Torcello]]. To je pa s časom postalo prezahtevno in leta 1432 je bil samostan ukinjen in otok zapuščen. Šele leta 1712 je bila na njem sezidana cerkev Rožnovenske Matere Božje in ob njej se je naselila novonastala istoimenska skupnost menihov. Otok se je preimenoval v ''Monte del Rosario'', kar pomeni ''Sipina rožnega venca''; v [[beneški jezik|starem beneškem narečju]] se je namreč [[sipina|sipini]] reklo ''monte''. Kmalu se je udomačilo ime ''Madonna del Monte'', torej ''Mati Božja s sipine'', čeprav je verska skupnost in njena cerkev trajala le do propada [[Beneška republika|Beneške republike]] 1797. Objekti so bili porušeni in na otoku je bila sezidana smodnišnica, čigar ostanki so še vidni. Danes je otok v zasebni lasti in popolnoma zapuščen. ==Viri== *[[Istituto Nazionale di Statistica]] *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] 8petcpk3pnaqz57px8bm3k99yklka5b 5728236 5728167 2022-08-06T17:51:47Z A09090091 188929 /* top */pp inf, replaced: |map=Italija → |pushpin_map = Beneška laguna [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|pushpin_map = Beneška laguna|location=[[Beneška laguna]]|coordinates wikidata=1|area ha=0,54|highest mount=1 m|country={{ITA}}|image=Madonna del Monte 01.JPG|image_caption=Ostanki smodnišnice na otoku|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} '''Madonna del Monte''' [madòna del mònte]), je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Otok sestoji iz dveh malih otočkov, ki ju povezuje ozek pas kopnega. Zaradi lege ob enem od zgodovinskih plovnih [[prekop|kanal]]ov lagune je bil otok (takrat imenovan Otok svetega Nikolaja) naseljen že od leta 1303, ko je bil tu ustanovljen [[benediktinci|benediktinski]] [[samostan]]. Ker [[pesek|peščena]] tla niso dovoljevala niti skromnega obdelovanja, so se morali menihi preskrbovati z živili in vodo na sosednjih otokih [[Mazzorbo]] in [[Torcello]]. To je pa s časom postalo prezahtevno in leta 1432 je bil samostan ukinjen in otok zapuščen. Šele leta 1712 je bila na njem sezidana cerkev Rožnovenske Matere Božje in ob njej se je naselila novonastala istoimenska skupnost menihov. Otok se je preimenoval v ''Monte del Rosario'', kar pomeni ''Sipina rožnega venca''; v [[beneški jezik|starem beneškem narečju]] se je namreč [[sipina|sipini]] reklo ''monte''. Kmalu se je udomačilo ime ''Madonna del Monte'', torej ''Mati Božja s sipine'', čeprav je verska skupnost in njena cerkev trajala le do propada [[Beneška republika|Beneške republike]] 1797. Objekti so bili porušeni in na otoku je bila sezidana smodnišnica, čigar ostanki so še vidni. Danes je otok v zasebni lasti in popolnoma zapuščen. ==Viri== *[[Istituto Nazionale di Statistica]] *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] lxjfylyxv2tkjqjep2mtj7whfb0vym8 10 242650 5728216 5533433 2022-08-06T17:41:09Z A09090091 188929 pnp wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Otoki Beneške lagune | title = [[Beneška laguna|Otoki Beneške lagune]] | listclass = hlist | group1 = Večji otoki | list1 = * [[Benetke]] * [[Sant'Erasmo]] * [[Murano]] * [[Vignole]] * [[Chioggia]] * [[Giudecca]] * [[Mazzorbo]] * [[Torcello]] * [[Certosa (otok)|La Certosa]] * [[Burano]] | group2 = ''Lidi'' | list2 = * [[Lido di Venezia]] * [[Pellestrina]] * [[Sottomarina]] | group3 = Manjši otoki v severni laguni | list3 = * [[San Michele]] * [[Santa Cristina]] * [[Lazzaretto Nuovo]] * [[Isola dei Laghi]] * [[La Cura]] * [[La Salina]] * [[San Francesco del Deserto]] * [[Sant'Ariano]] * [[San Giacomo in Paludo]] * [[San Secondo]] * [[Motta di San Lorenzo]] * [[Madonna del Monte]] * [[Motta dei Cunici]] * [[Crevan]] * [[Monte dell'Oro]] * [[Sant'Andrea]] * [[Mazzorbetto]] | group4 = Manjši otoki v južni laguni | list4 = * [[Tronchetto]] * [[Sacca Fisola]] * [[Sacca Sessola]] * [[San Giorgio Maggiore]] * [[Poveglia]] * [[Umetni otoki v Beneški laguni|Casse di colmata]] * [[San Servolo]] * [[Santa Maria della Grazia]] * [[San Lazzaro degli Armeni]] * [[Lazzaretto Vecchio]] * [[Santo Spirito]] * [[San Giorgio in Alga]] * [[Sant'Angelo della Polvere]] * [[Sacca San Biagio]] * [[Spignon]] * [[Motte di Volpego]] | group5 = Otočne utrdbe | list5 = {{Navpolje podskupina | group1 = ''Batterie'' (severna laguna) | list1 = * [[Campalto (otok)|Campalto]] * [[Buel del Lovo]] * [[Tessera (otok)|Tessera]] * [[Carbonera (otok)|Carbonera]] | group2 = ''Batterie'' (južna laguna) | list2 = * [[Campana]] * [[Ex Poveglia]] * [[Trezze]] * [[Fisolo]] | group3 = ''Ottagoni'' | list3 = * [[Pellestrina#Ottagoni|Ottagono San Pietro]] * [[Campana (otok)|Ottagono Abbandonato]] * [[Lido di Venezia#Malamocco in Alberoni|Ottagono Alberoni]] * [[Pellestrina#Ottagoni|Ottagono Ca' Roman]] * [[Poveglia|Ottagono Poveglia]] }} | group6 = Izginuli otoki | list6 = * [[Ammiana]] * [[Costanziaco]] * [[San Marco in Boccalama]] * [[Vigilia]] | below = <small>[[:Kategorija:Beneška laguna]]</small> }}<noinclude> [[Kategorija:Geografske navigacijske predloge]] [[Kategorija:Predloge za Italijo]] </noinclude> fhsivp1a77s1hycsorl8unixxv1jiip 5728218 5728216 2022-08-06T17:42:59Z A09090091 188929 pnp wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Otoki Beneške lagune | title = [[Beneška laguna|Otoki Beneške lagune]] | listclass = hlist | group1 = Večji otoki | list1 = * [[Benetke]] * [[Sant'Erasmo]] * [[Murano]] * [[Vignole]] * [[Chioggia]] * [[Giudecca]] * [[Mazzorbo]] * [[Torcello]] * [[Certosa (otok)|La Certosa]] * [[Burano]] | group2 = ''Lidi'' | list2 = * [[Lido di Venezia]] * [[Pellestrina]] * [[Sottomarina]] | group3 = Manjši otoki v severni laguni | list3 = * [[San Michele]] * [[Santa Cristina]] * [[Lazzaretto Nuovo]] * [[Isola dei Laghi]] * [[La Cura]] * [[La Salina]] * [[San Francesco del Deserto]] * [[Sant'Ariano]] * [[San Giacomo in Paludo]] * [[San Secondo]] * [[Motta di San Lorenzo]] * [[Madonna del Monte]] * [[Motta dei Cunici]] * [[Crevan]] * [[Monte dell'Oro]] * [[Sant'Andrea]] * [[Mazzorbetto]] | group4 = Manjši otoki v južni laguni | list4 = * [[Tronchetto]] * [[Sacca Fisola]] * [[Sacca Sessola]] * [[San Giorgio Maggiore]] * [[Poveglia]] * [[Umetni otoki v Beneški laguni|Casse di colmata]] * [[San Servolo]] * [[Santa Maria della Grazia]] * [[San Lazzaro degli Armeni]] * [[Lazzaretto Vecchio]] * [[Santo Spirito]] * [[San Giorgio in Alga]] * [[Sant'Angelo della Polvere]] * [[Sacca San Biagio]] * [[Spignon]] * [[Motte di Volpego]] | group5 = Otočne utrdbe | list5 = {{Navpolje podskupina | group1 = ''Batterie'' (severna laguna) | list1 = * [[Campalto (otok)|Campalto]] * [[Buel del Lovo]] * [[Tessera (otok)|Tessera]] * [[Carbonera (otok)|Carbonera]] | group2 = ''Batterie'' (južna laguna) | list2 = * [[Campana (otok)|Campana]] * [[Ex Poveglia]] * [[Trezze]] * [[Fisolo]] | group3 = ''Ottagoni'' | list3 = * [[Pellestrina#Ottagoni|Ottagono San Pietro]] * [[Campana (otok)|Ottagono Abbandonato]] * [[Lido di Venezia#Malamocco in Alberoni|Ottagono Alberoni]] * [[Pellestrina#Ottagoni|Ottagono Ca' Roman]] * [[Poveglia|Ottagono Poveglia]] }} | group6 = Izginuli otoki | list6 = * [[Ammiana]] * [[Costanziaco]] * [[San Marco in Boccalama]] * [[Vigilia]] | below = <small>[[:Kategorija:Beneška laguna]]</small> }}<noinclude> [[Kategorija:Geografske navigacijske predloge]] [[Kategorija:Predloge za Italijo]] </noinclude> 084viqzj0j95eia4hgfodgbxfgoik98 0 246058 5728436 2376513 2022-08-07T08:54:13Z A09090091 188929 dp wikitext text/x-wiki '''Draganić''' je lahko: * Draganić, Rovišće (Hrvaška), bivše ime za [[Gornje Rovišće]] * [[Draganić]] (Hrvaška) {{razločitev-kraj}} 7my2m4wgimz3uisvuurls4jau4vk2ee 0 246359 5728439 5645371 2022-08-07T08:59:00Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki '''Klenje''' je lahko: * [[Klenje, Bela Palanka]] (Srbija) * [[Klenje, Bogatić]] (Srbija) * [[Klenje, Golubac]] (Srbija) * [[Klenje, Špeter Slovenov]] (italijansko ''Clenia''), vas v Beneški Sloveniji, Italija {{razločitev-kraj}} 5rbjke2jzlh84qd688q5li0dgvqv018 0 248908 5728362 5234282 2022-08-07T00:30:44Z Ponor 73068 Ponor je premaknil(-a) stran [[Draganić, Rovišće]] na [[Gornje Rovišće]]: novo ime wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Draganić}} {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=117 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=139 |postna=43212 |posta=Rovišće |mesto= |obcina=Rovišće |zupanija=[[Slika:Zastava bjelovarsko bilogorske zupanije.gif|25px|Bjelovarsko-bilogorska županija]] [[Bjelovarsko-bilogorska županija]] }} '''Draganić''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Rovišće|občino Rovišće]] [[Bjelovarsko-bilogorska županija|Bjelovarsko-bilogorske županije]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 73 || 73 || 95 || 102 || 167 || 159 || 154 || 159 || 140 || 142 || 128 || 141 || 135 || 111 || 117 |- |} == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Bjelovarsko-bilogorske županije]] {{normativna kontrola}} g2rq54znhjy84jqnsl6qi68w1619t71 5728364 5728362 2022-08-07T00:32:40Z Ponor 73068 novo ime wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=117 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=139 |postna=43212 |posta=Rovišće |mesto= |obcina=Rovišće |zupanija=[[Slika:Zastava bjelovarsko bilogorske zupanije.gif|25px|Bjelovarsko-bilogorska županija]] [[Bjelovarsko-bilogorska županija]] }} '''Gornje Rovišće''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Rovišće|občino Rovišće]] [[Bjelovarsko-bilogorska županija|Bjelovarsko-bilogorske županije]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 73 || 73 || 95 || 102 || 167 || 159 || 154 || 159 || 140 || 142 || 128 || 141 || 135 || 111 || 117 |- |} == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Bjelovarsko-bilogorske županije]] {{normativna kontrola}} 3tk5nfu4fuuy2qt2jza72t4h5yv9e0s 5728435 5728364 2022-08-07T08:53:17Z A09090091 188929 dp uv wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=117 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=139 |postna=43212 |posta=Rovišće |mesto= |obcina=Rovišće |zupanija=[[Slika:Zastava bjelovarsko bilogorske zupanije.gif|25px|Bjelovarsko-bilogorska županija]] [[Bjelovarsko-bilogorska županija]] }} '''Gornje Rovišće''' (včasih '''Draganić''') je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Rovišće|občino Rovišće]] [[Bjelovarsko-bilogorska županija|Bjelovarsko-bilogorske županije]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 73 || 73 || 95 || 102 || 167 || 159 || 154 || 159 || 140 || 142 || 128 || 141 || 135 || 111 || 117 |- |} == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Bjelovarsko-bilogorske županije]] {{normativna kontrola}} ei0rwju2ncpfou9vjyind1hfiddmdb4 0 251690 5728329 5718958 2022-08-06T21:51:29Z Amanesciri2021 205950 /* S */ wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[duhovnik]]ov.''' {{CompactTOC2}} == A == [[Janez Abram]] - [[Janez Abram (redovnik)|Janez Abram]] - [[Jože Abram]] - [[Luka Abram]] - [[Alojzij Ambrožič]] - [[Bernard Ambrožič]] - [[Janez Ambrožič|Janez (Jozafat) Ambrožič]] - [[Janez Ambrožič (1939)]] - [[Matjaž Ambrožič]] - [[Ivan Ahčin]] - [[Andrej Albrecht]] - [[Peter Aleš]] - [[Jurij Alič]] - [[Andrej Aljančič]] - [[Jakob Aljaž]] - [[Alojzij Ambrožič]] - [[Bernard Ambrožič]] - [[Andrej Andolšek]] - [[Frančišek Andrioli]] - [[Jernej Arko]] - [[Mihael Arko]] - [[Janez Arlič]] - [[Janez Jurij Arnež]] - [[Adolf Augustitš]] - [[Franc Avsec]] - [[Simon Ašič]] - [[Anton Aškerc]] - [[Urban Ažbe]] - Andrej Ažman - [[Ciril Ažman]] - [[Janez Ažman]] == B == [[Jožef Bagari]] - [[Franc Ksaver Bajec]] - [[Ivan Bajec]] - [[Pavel Bajec]] - [[Anton Bajt]] - [[Jožef Balant]] - [[Ivan Baloh]] - [[Anton Bankič (jezuit)|Anton Bankič (1814)]] - [[Anton Bankič (duhovnik)|Anton Bankič (1865)]] - [[Irenej Friderik Baraga]] - [[Janko Barle]] - [[Baltazar Bartol]] - [[Jernej Bastiančič]] - [[Ivan Baša]] - [[Jernej Basar]] - [[Andrej Batič (jezuit)|Andrej Batič]] - [[Angel Batič]] - [[Janez Bedenčič]] - [[Venceslav Bele]] - [[Jožko Benedetič]] - [[Marko Benedik]] - [[Metod Benedik]] - [[Valentin Benedik]] - [[Josip Benkovič]] - [[Joško Berce]] - [[Anton Berce]] - [[Branko Berce]] - [[Viktor Berce]] - [[Pavel Bernik]] - [[Jožef Bernjak]] - [[Blaž Bevk]] - [[Jožef Bevk]] - [[Franc Bezjak]] - [[Franc Bilc]] - [[Janez Bilc]] - [[Matija Bilban]] - [[Franc Bizjak]] - [[Jurij Bizjak]] - [[Franc Blažič]] - [[Rudolf Bogatec]] - [[Andrej Bohinc (duhovnik)|Andrej Bohinc]] - [[Anton Bohinc]] - [[Jakob Bohinc]] - [[Janez Bonač]] - [[Ferdinand Bonča]] - [[Miro Friderik Bonča]] - [[Peter Bonomo]] - [[Jožef Borovnjak]] - [[Alojz Božank]] - [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] - [[Lojze Bratina]] - [[Emerih Bratuša]] - [[Bogomil Brecelj]] - [[Jernej Brence (duhovnik)|Jernej Brence]] - [[Dimitrij Bregant]] - [[Anton Breznik (pisec)|Anton Breznik (1737)]] - [[Anton Breznik|Anton Breznik (1881)]] - [[Ivan Brezavšček]] - [[Franc Brlek]] - [[Ivan Brlek]] - [[Janez Brodnik (duhovnik)|Janez Brodnik]] - [[Mirko Brumat]] - [[Rihard Brumat]] - [[Peter Budin]] - [[Jožef Frančišek Buh]] - [[Mihael Bulovec]] - [[Ignacij Burgar]] - [[Jožef Burger]] - [[Jakob Burja]] - [[Peter Butkovič]] == C == [[Oroslav Caf]] - [[Stanko Cajnkar]] - [[Valentin Cajnko]] - [[Ivan Camplin]] - ([[Izidor Cankar]]) - [[Karel Cankar]] - [[Jožef Čarič]] - [[Alojzij Carli]] - [[Jožef Cedermac]] - [[Štefan Cek]] - [[Emil Cenčič]] - [[Franc Cerar]] - [[Anton Cestnik]] - [[Branko Cestnik]] - [[Gašper Cigale]] - [[France Cigan]] - Ivan Cigan SDB - [[Janez Cigler]] - [[Alojzij Cigoj]] - [[Leopold Cigoj]] - [[Mirko Cuderman]] - [[Franc Cukala]] - [[Matija Cvetan]] - [[Franc Cvetko]] == Č == [[Adolf Ivan Čadež]] - [[Anton Čadež]] - [[Lovrenc Čadež]] - [[Andrej Čebašek (duhovnik)|Andrej Čebašek]] - [[Andrej Čebul]] - [[Avgust Čebul]] - [[Ivan Čebul]] - [[Janez Čebulj (1832)|Janez Čebulj]] - [[Jožef Čede]] -[[Jakob Čemažar]] - [[Bernard Čeferin]] - [[Franc Čepe]] - [[Tomaž Čerin]] - [[Jakob Černe]] - [[Venčeslav Černigoj]] - [[Anton Červ]] - [[Tone Česen]] - [[Karel Čigon]] - [[Matija Čiolič]] - [[Alojzij Čižek]] - [[Anton Čok]] - [[Vinko Čonč]] - [[Franton Črnigoj]] - [[Henrik Črnigoj]] - [[Otmar Črnilogar]] - [[Jožef Čuček]] - [[Silvester Čuk]] == D == [[Jožef Dagarin]] - [[Peter Dajnko]] - [[Mihael Debeljak]] - [[Janez Debevec]] - [[Ivan Delpin]] - [[Josip Demšar]] - [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] - [[Juraj Dobrila]] - [[Jožef Dobrovec]] - [[Alojzij Dobrovoljc|Alojzij (Lojze) Dobrovoljc]] - [[Anton Dobrovoljc]] - [[Luka Dolenc]] - [[Anton Dolinar (skladatelj)|Anton Dolinar (1847)]] - [[Anton Dolinar (duhovnik)|Anton Dolinar (1894)]] - [[Franc Dolinar]] - [[Luka Dolinar]] - [[Frančišek Doljak]] - [[Jernej Dolžan]] - [[Anton Domicelj]] - [[Josip Dostal]] - [[Franc Dovnik]] - [[Josip Drobnič]] - [[Maksimilijan Držečnik]] - [[Anton Duhovnik]] - [[Anton Dular]] - [[France Dular]] == E == [[Lambert Ehrlich]] - [[Martin Ehrlich]] - [[Gregor Einspieler]] - [[Lambert Einspieler]] - [[Janez Krstnik Elersič]] - [[Anton Erjavec]] - [[Jožef Erker]] - [[Filip Jakob Erlah]] - [[Peter Eržen (duhovnik)|Peter Eržen]] == F == [[Janez Fabijan]] - [[Valentin Fabri]] - [[Blaž Farčnik]] - [[Andrej Fekonja]] - [[Fran Ferjančič]] - [[Lambert Ferčnik]] - [[Janez Filipič]] - [[Fran Saleški Finžgar]] - [[Janez Flis]] - [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld]] -[[Matej Frelih]] - [[Josip Fon (duhovnik)|Josip Fon]] - [[Vinko Frangež]] == G == [[Mihael Gaber]] - [[Martin Gaberc]] - [[Andrej Gabrovšek]] - [[Franc Gabrovšek]] - [[Anton Gerbec]] - [[Albin Germek]] - [[Marko Glaser]] - [[Peter Pavel Glavar]] - Franc Glinšek - [[Felicijan Globočnik]] - [[Janez Globočnik]] - [[Roman Globokar]] - [[Janez Frančišek Gnidovec]] - [[Jožef Godina]] - [[Matija Godina]] - [[Bernardin Godnič]] - [[Franc Godnič]] - [[Jožef Godnič (starejši)|Jožef Godnič (1851)]] - [[Jožef Godnič (mlajši)|Jožef Godnič (1884)]] - [[Januš Golec]] - [[Janez Goličnik]] - [[Štefan Golja]] - [[Josip Golob]] - [[Martin Golob]] - [[Janez Gorkič]] - [[Martin Gorše]] - [[Franc Govekar (1883-1979)]] - [[Jurij Grabrijan]] - [[Pankracij Gregorc]] - [[Anton Gregorčič]] - [[Jože Gregorič]] - [[Simon Gregorčič|Simon Gregorčič (1844)]] - [[Simon Gregorčič (mlajši)|Simon Gregorčič (1856)]] - [[Vekoslav Grmič]] - [[Milan Grlj]] - [[Josip Gruden]] - [[Karel Gržan]] - [[Jerko Gržinčič]] - [[Ambrož Guion]] - [[Franc Guštin]] == H == [[Gracijan Heric]] - [[Kalist Heric]] - [[Peter Hicinger]] - [[Franc de Paula Hladnik]] - [[Josip Hohnjec]] - [[Stanislav Hočevar]] - [[Franc Hozjan]] - [[Franc Hrastelj]] - [[Tomaž Hren]] - [[Franc Hül]] - [[Vojteh Hybášek]] == I == [[Gašpar Igl]] - [[Avgust Ipavec]] - [[Maks Ipavec]] - [[Marka Irmel]] - [[Franc Ivanetič]] - [[Adam Ivanoci]] - [[Ferenc Ivanoci]] == J == [[Francis Jager]] - [[Janez Jalen]] - [[Anton Jamnik]] - [[Karel Jamnik]] - [[Luka Jamnik]] - [[Janez Svetokriški]] - [[Dominik Janež]] - [[Janez Janžekovič]] - [[Jožef Janžekovič]] - [[Jurij Japelj]] - [[Anton Jarc]] - [[Franc Jarc]] - [[Urban Jarnik]] - [[Placid Javornik]] - [[Janez Jenko]] - [[Valerijan Jenko]] - [[Luka Jeran]] - [[Igor Jereb]] - [[Karel Jereb]] - [[Stanko Jericijo]] - [[Ivan Jerič]] - [[Anton Jerovšek]] - [[Jožef Jerše|Josip (Jožef) Jerše]] - [[Jurij Jonke]] - [[Leopold Jurca]] - [[Jan Jurij]] == K == [[Alojz Kačičnik]] - [[Milan Kadunc]] - [[Ciril Kandut]] - [[Filip Jakob Kafol]] - [[Andrej Kalan]] - [[Janez Kalan|Janez Ev. Kalan]] - [[Janez Krstnik Kalan]] - [[Krištof Kandut]] - [[Andrej Karlin]] - [[Frančišek Ksaver Karun]] - [[Josip Kastelic]] - [[Ivan Kaus]] - [[Andrej Kavčič]] - [[Jakob Kavčič (kanonik)|Jakob Kavčič]] - [[Štefan Kemperle]] - [[Anton Kerčon]] - [[Jožef Kerčon]] - [[Albin Kjuder]] - [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl (1874)]] - [[Jožef Klekl (duhovnik)|Jožef Klekl (1879)]] - [[Andrej Klemenčič]] - [[Drago Klemenčič]] - [[Luka Klopčič]] - [[Karel Klun]] - [[Luka Knafelj]] - [[Milan Knep]] - [[Ivan Kobal (duhovnik)|Ivan Kobal]] - [[Lojze Kobal]] - [[Vinko Kobal]] - [[Blaž Kocen]] - [[Štefan Kociančič]] - [[Alojz Kocjančič]] - [[Zoran Kodela]] - [[Janez Kodrič]] - [[Josip Kogej]] - [[Marjan Kokalj]] - [[Peter Kolar]] - [[Ivan Kolarič]] - [[Franc Kolenc]] - [[Marjan Komjanc]] - [[Janko Komljanec]] - [[Rudi Koncilja]] - [[Viktor Kopatin]] - [[Anton Korošec]] - [[Vladimir Kos]] - [[Franc Kosar]] - [[Franc Kosec]] - Jože Košir - [[Jaroslav Kotnik]] - [[Fran Kovačič]] - [[Jožef Kovačič]] - [[Martin Kovačič]] - [[Lojze Kozar]] - [[Borut Košir]] - [[Jožef Košič]] - [[Štefan Kožuh]] - [[Pavel Krajnik]] - [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] - [[Frančišek Kralj]] - [[Ignacij Kralj]] - [[Janez Kranjc (duhovnik)|Janez Kranjc]] - [[Marko Kranjc]] - [[Jakob Krašna]] - [[Jože Krašovec]] - [[Stane Kregar]] - [[Janez Evangelist Krek]] - [[Anton Krempl]] - [[Janez Križaj]] - [[Ivan Križanič]] - [[Jožef Kržišnik]] - [[Jože Krošl]] - [[Bogumil Krušič]] - [[Alojzij Kuhar]] - [[Anton Kuhn]] - [[Floriš Kühar]] - [[Števan Kühar]] - [[Avguštin Kukovič]] - [[Franc Kulovec]] - [[France Kunstelj]] - [[Martin Kuralt]] - [[Robert Kuralt]] - [[Štefan Kušar]] - [[Juri Küzmič]] - [[Peter Kvaternik]] == L == [[Anton Lah]] - [[Avguštin Lah (teolog)|Avguštin Lah]] - [[Valentin Lah]] - [[Evgen Lampe]] - [[Frančišek Lampe]] - [[Janez Langerholz]] - [[Jožef Lap]] - [[Jožef Lapuh]] - [[Jožef Lapuh]] - [[Ivan Lavrenčič]] - [[Mario Lavrenčič]] - [[Primož Lavrenčič]] - [[Andrej Lavrin]] (1743-1808) - [[Gregor Lavrinec]] - [[Josip Lavtižar]] - [[Anton Lazari|Anton Lazar]] - [[Albert Leban]] - [[Jernej Legat]] - [[Anton Legiša]] - [[Ignacij Lenček]] - [[Ladislav Lenček]] - [[Stanislav Lenič]] - [[Anton Lesjak]] - [[Urban Lesjak (duhovnik)|Urban Lesjak]] - [[Janez Lesnika]] - [[Jernej Levičnik]] - [[Andrej Likar (duhovnik)|Andrej Likar]] - [[Franc Linasi]] - [[Matija Lipold]] - [[Stanislav Lipovšek]] - [[Simon Lorber]] - [[Matej Lotrič]] - [[Franc Ksaver Lukman]] == M == [[Janez Madon]] - [[Jožef Majcen]] - [[Janez Nepomuk Majnik]] - [[Ivan Mak]] - [[Jožef Malič]] - [[Ivan Mlakar (teolog)|Ivan Mlakar]] - [[Matej Marcina]] - [[Janez Marolt]] - [[Matej Markič]] - [[Ivan Markošek]] - [[Franc Markovič]] - [[Jože Markuža]] - [[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] - [[Ivan Marija Marušič]] - [[Jožef Marušič]] - [[Lovrenc Marušič]] ([[Romuald Štandreški]]) - [[Janez Maučec]] - [[Martin Matek]] - Ivan Matko SDB - [[Jurij Matjašič]] - [[Maksimilijan Matjaž]] - [[Anton Medved (1862-1925)|Anton Medved (1862)]] - [[Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved (1869)]] - [[Jernej Medved]] - [[Jožef Meglič]] - [[Franc Ksaver Mercina]] - [[Franc Serafin Metelko]] - [[Janez Mesar]] - [[Alojzij Meško]] - [[Franc Ksaver Meško]] - [[Jožef Meško|Jožef (Josip) Meško]] - [[Nikolaj Meznarič]] - [[Janez Mihelič]] - [[Leopold Mihelič]] - [[Jurij Miklavčič]] - [[Maks Miklavčič]] - [[Janko Mikula]] - [[Jožef Mirt]] - [[Jakob Missia]] - [[Ivan Mlakar (teolog)|Ivan Mlakar]] - [[Janko Mlakar]] - [[Anton Mlinar]] - [[Štefan Modrinjak]] - [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] - [[Vinko Močnik]] - [[Andrej Mozetič]] - [[Ivan Mozetič]] - [[Janez Mozetič]] - [[Štefan Mozetič]] - [[Ignacij Mrak]] - [[Tomaž Mraz]] - [[Valentin Müller]] - [[Silvester Murè]] == N == [[Martin Naglič]] - [[Klement Naistoth]] - [[Anton Namre]] - [[Mihael Napotnik]] - [[Joahim Nastran]] - [[Ivan Narat]] - [[Matej Nastran]] - [[Franjo Neubauer]] - [[Urban Nežmah]] - [[Ferenc Novak]] - [[Josip Novak (duhovnik)|Josip Novak]] - [[Pavle Novak]] - [[Vincenc Novak]] == O == [[Anton Oblak (duhovnik)]] - [[Alojzij Odar]] - [[Franc Ogradi]] - [[Mihael Omersa]] - [[Franc Omerza]] - [[Mihael Opeka]] - [[Anton Opetnik]] - [[Ignacij Orožen]] - [[Valentin Orožen]] - [[Lovrenc Osgnach]] - [[Evstahij Ozimek]] - [[Jožef Ozmec]] == P == [[Jože Pacek]] - [[Miha Frančišek Paglovec]] - [[Anton Pahor]] - [[Jožef Pajek]] - [[Ivan Pajk]] - [[Matija Pak]] - [[Štefan Pauli]] -[[Janez Pavlin (misijonar)|Janez Pavlin]] - [[Jernej Pavlin]] - [[Vlado Pečnik]] - [[Jože Pegan]] - [[Franc Perko]] - [[Anton Peric]] - [[Viktor Perkan]] - [[Pavel Perko]] - [[Ivan Perša]] - [[Davorin Petančič]] - [[Branko Petauer]] - [[Alojzij Peterlin]] - [[Henrik Peternel]] - [[Mihael Peternel]] - [[Janez Piber]] - [[Mihael Pikl]] - [[Gašpar Pilat]] - [[Jakob Pilat]] - [[Anton Pintar]] - [[Lovro Pintar]] - [[Franc Pirc]] - [[Lado Piščanc]] - [[Gabrijel Planinšek]] - [[Janez Platiša]] - [[Jože Plut]] - [[Janez Podboj]] - [[Valentin Podgorc]] - [[Peter Podreka]] - [[Franc Tomaž Pogačnik]] - [[Janez Pogačnik]] - [[Lovrenc Pogačnik]] - [[Janez Krizostom Pohlin]] - [[Jožef Pohlin]] - [[Marko Pohlin]] - [[Jožef Poklukar (mlajši)|Jožef Poklukar]] - [[Jožef Pokorn]] - [[Tone Polda]] - [[Martin Poredoš]] - [[Gašper Porenta]] - [[Blaž Potočnik]] - [[Ciril Potočnik]] - [[Marjan Potočnik]] - [[Jakob Prašnikar]] - [[Jurij Prešeren (duhovnik)|Jurij Prešeren]] - [[Janez Avguštin Puhar]] - [[Franc Puncer (duhovnik)|Franc Puncer - Alfonz Požar]] == R == [[Božidar Raič]] - [[Jože Rajhman]] - [[Maksimilijan Leopold Rasp]] - [[Vendel Ratkovič]] - [[Matevž Ravnikar|Matevž Ravnikar (1776)]] - [[Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevž Ravnikar (1802)]] - [[Maksimilijan Redeskini]] - [[Ivan Rejec]] - [[Hijacint Repič]] - [[Jožef Resnik]] - [[Simon Robič]] - [[Janez Krstnik Rode]] - [[Gašper Rojko]] - [[Alojzij Rozman]] - [[Janez Rozman]] - [[Jožef Rozman (1801-1844)|Jožef Rozman (1801)]] - [[Jožef Rozman (1812-1874)|Jožef Rozman (1812)]] - [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman (1870)]] - [[Gašper Rupnik]] - [[Tomaž Rutar]] == S == [[Jakob Sabar]] - [[Jožef Sakovič]] - [[Ciril Sedej]] - [[Alojz Sardoč]] - [[Frančišek Borgia Sedej]] - [[Janez Sedej (duhovnik)|Janez Sedej]] - [[Nikolaj Sedej]] - [[Štefan Selmar]] - [[Severus Sever]] - [[Oskar Simčič]] - [[Franc Simonič (duhovnik)|Franc Simonič]] - [[Adam Skalar]] - [[Ivan Skuhala]] - [[Stanislav Slatinek]] - [[Jurij Slatkonja]] - [[Janoš Slepec]] - [[Anton Martin Slomšek]] - [[Jožef Smej]] - [[Andrej Bernard Smolnikar]] - [[Luka Smolnikar]] - [[Andrej Smrekar]] - [[Janez Smrekar]] - [[Andrej Snoj]] - [[Benigen Snoj]] - [[Venčeslav Snoj]] - [[France Sodja]] - [[John Sonc]] - [[Ciril Sorč]] - [[Anton Spendou]] - [[Jožef Spendou]] - [[Valentin Stanič]] - [[Avguštin Stegenšek]] - [[Jakob Stepišnik]] - [[Ivan Stibiel]] - [[Jožef Stibiel]] - [[Anton Strle]] - [[Ahacij Stržinar]] - [[Feliks Suk]] - [[Janez Sumper]] - [[Blaž Sušnik]] - [[Ivan Sušec]] - [[Ivan Sušnik]] - [[Jožef Sušnik]] - [[Ivan (Janez) Svetina]] (1851-1936) - [[Frančišek Svetličič]] == Š == [[Ivan Šašelj]] - [[Franc Šbül]] - [[Virgil Šček]] - [[Marjan Šef]] - [[Anton Šinkar]] - [[Matija Šinko]] - [[Matej Škerbec]] - [[Matija Škerbec]] - [[Janez Šket]] - [[Janko Škraban]] - [[Miro Šlibar]] - [[Janez Kapistran Šmuc]] - [[Jakob Šolar]] - [[Henrik Šonc]] - [[Peter Šorli]] - [[Vendelin Špendov]] - [[Marko Šraml]] - [[Franc Štiglic]] - [[Anton Štrancar]] - [[France Jaroslav Štrukelj]] - [[Ivan Štrukelj (duhovnik)|Ivan Štrukelj]] - [[Ivan Štuhec]] - [[Peter Štumpf]] - [[Janez Šubic (duhovnik)|Janez Šubic]] - [[Frančišek Saleški Šušteršič]] - [[Venceslav Šušteršič]] - [[Franc Švara]] == T == [[Baltazar Tavčar]] - [[Janez Tavčar (škof)|Janez Tavčar (okoli 1544)]] - [[Janez Tavčar (duhovnik)|Janez Tavčar (1843)]] - [[Franc Tement]] - [[Mavricij Teraš]] - [[Filip Terčelj]] - [[Avguštin Ternovšek]] - [[Filip Terpin]] - [[Matej Tomazin]] - [[Ivan Tomažič (duhovnik)|Ivan Tomažič]] - [[Ivan Jožef Tomažič]] - [[Matija Tomc]] - [[Jože Tominc]] - [[Angelik Tominec]] - [[Roman Tominec]] - [[Franc Toplak (duhovnik)|Franc Toplak]] - [[Mihael Toroš]] - [[Franc Tovornik]] - [[Valentin Tratnik]] - [[Franc Treiber]] - [[Ivan Trinko]] - [[Alojzij Trontelj]] - [[Jože Trošt]] - [[Filip Trpin]] - [[Davorin Trstenjak]] - [[Janez Trstenjak]] - ([[Primož Trubar]]) - [[Jurij Matej Trunk]] - [[Ivan Tul]] - [[Janž Tulščak]] - [[Alojzij Turk]] - [[Josip Turk (duhovnik)|Josip Turk]] - [[Peter Turk (misijonar)|Peter Turk]] - [[Marjan Turnšek]] - [[Metod Turnšek]] - [[Leopold Turšič]] - [[Srečko Turk]] - [[Kerubin Tušek]] == U == [[Anton Udrih]] - [[Anton Ukmar (1796-1877)|Anton Ukmar (1796)]] - [[Anton Ukmar (1805-1897)|Anton Ukmar (1805)]] - [[Jakob Ukmar]] - [[Jurij Ukmar]] - [[Jožef Ulaga (1815-1892)|Jožef Ulaga (1815)]] - [[Jožef Ulaga (1826-1881)|Jožef Ulaga (1826)]] - [[Mihael Umek]] - [[Alojz Uran]] - [[Anton Urbas]] - [[Andrej Urek]] - [[Peter Urh]] - [[Andrej Anton Uršič]] - [[Jernej Uršič]] - [[Aleš Ušeničnik]] - [[Franc Ušeničnik]] == V == [[Jožef Varga]] - [[Štefan Varga]] - [[Janez Veider]] - [[Jože Vengust]] - [[Marko Veršič]] - [[Matija Vertovec]] - [[Simon Vilfan]] - [[Jože Vinkovič]] - [[Štefan Vinkovič]] - [[Rafko Vodeb]] - [[Valentin Vodnik]] - [[Janez Vodopivec]] - [[Vinko Vodopivec]] - [[Lovro Vogrin]] - [[Anton Vogrinec]] - [[Jakob Volčič]] - [[Janez Volčič]] - [[Joža Vovk]] - [[Franc Vovko]] (slepi) - [[Ivan Vošnjak]] - [[Maksimilijan Vraber]] - [[Franc Vrhunc]]- [[Stanko Vrtovec]] - [[Venčeslav Vrtovec]]- == W == [[Anton Wolf (duhovnik)|Anton Wolf]] - [[Anton Alojzij Wolf]] - [[Matevž Wolf]] == Z == [[Pavle Zablatnik]] - [[Janez Zabukovec]] - [[Jožef Zabukovšek]] - [[Gregor Zafošnik]] - [[Mihael Zagajšek]] - [[Dizma Zakotnik]] - [[Vinko Zaletel]] - [[Janez Zalokar]] - [[Andrej Zamejic]] - [[Mansuetus Zangerl]] - [[John Zaplotnik]] - [[Izidor Završnik]] - [[Anton Zdešar]] - [[Ivan Zelko]] - [[Matija Zemljič]] - [[Josip Zidanšek (duhovnik)|Josip Zidanšek]] - [[Franc Zmazek]] - [[Avguštin Zlobec]] - [[Salvator Zobec]] - [[Vinko Zor]] - [[Ivan Nepomuk Zore]] - [[Janez Evangelist Zore]] - [[Franc Zorec]] - [[Alojzij Matija Zorn]] - [[Hilarij Zorn]] - [[Mirko Zorn]] - [[Božo Zuanella]] - [[Jakob Zupan]] - [[Jožef Zupan]] - [[Jurij Zupan]] - [[Simon Zupan]] - [[Anton Zupančič]] - [[Janez Zupančič (duhovnik)|Janez Zupančič]] - [[Janez Zupet]] == Ž == [[Jožef Žabkar]] - [[Lojze Jože Žabkar]] - [[Janko Žagar]] - [[Anton Žakelj]] - [[Jurij Žehel]] - [[Avgust Žele]] - [[Jožef Žemlja]] - [[Štefan Žemlič]] - [[Stanko Žerjal]] - [[Viljem Žerjal]] - [[Anton Žilavec]] - [[Marijan Živic]] - [[Stanko Živic]] - [[Marko Žižek]] - [[Anton Žgur]] - [[Rudolf Žgur]] - [[Ivan Krstnik Žibert]] - [[Franc Žigon]] - [[Ignacij Žitnik]] - [[Franc Žličar]] - [[Anton Žlogar (duhovnik)|Anton Žlogar]] - [[Andrej Žnidarčič (duhovnik)|Andrej Žnidarčič]] - [[Janez Žurga]] - [[Hieronim Žveglič]] - [[Niko Žvokelj]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam slovenskih verskih osebnosti]] * [[seznam slovenskih teologov]]) == Zunanje povezave == * [http://www.slomsek.net/Slomsek/n_nadskofija/5_duhovniki/s_nekrologij.htm Nekrologij Nadškofije Maribor], Slomsek.net {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki|seznam]] e0ald0y9hvepc7rzljl77t6direul2j 0 265783 5728163 3923079 2022-08-06T15:28:31Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|coordinates wikidata=1|country={{ITA}}|area ha=26|highest mount=1 m|population=0|location=[[Beneška laguna]]|map=Italija|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} Otok '''La Cura''' [la kura]), je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Od 7. do 16. stoletja je bil otok del mesta [[Costanziaco]], ki je bilo zapuščeno zaradi pogrezanja. Pred pogrezom je bila večina stavb porušena in material je bil odpeljan ter ponovno uporabljen za gradnje na drugih otokih. Vendar je kljub temu ostalo veliko prič o bivšem mestu, zato je danes otok La Cura važno [[zgodovina|zgodovinsko]] nahajališče. Razen obdobnih raziskovalcev in študentov je otok neobljuden. ==Viri== *[[Istituto Nazionale di Statistica]] *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] rudccxrfxhr09s588qcq0zow4szgaju 5728233 5728163 2022-08-06T17:51:35Z A09090091 188929 pp inf, replaced: |map=Italija → |pushpin_map = Beneška laguna [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|coordinates wikidata=1|country={{ITA}}|area ha=26|highest mount=1 m|population=0|location=[[Beneška laguna]]|pushpin_map = Beneška laguna|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} Otok '''La Cura''' [la kura]), je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Od 7. do 16. stoletja je bil otok del mesta [[Costanziaco]], ki je bilo zapuščeno zaradi pogrezanja. Pred pogrezom je bila večina stavb porušena in material je bil odpeljan ter ponovno uporabljen za gradnje na drugih otokih. Vendar je kljub temu ostalo veliko prič o bivšem mestu, zato je danes otok La Cura važno [[zgodovina|zgodovinsko]] nahajališče. Razen obdobnih raziskovalcev in študentov je otok neobljuden. ==Viri== *[[Istituto Nazionale di Statistica]] *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] pzsaosa7zjlyh6b6tvdlhhymu6mbbws 0 265786 5728197 4921940 2022-08-06T17:03:57Z A09090091 188929 inf., -np wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|image=Paolo Monti - Servizio fotografico (Venezia, 1977) - BEIC 6358094.jpg|image_caption=Otok leta 1977|map=Italija|coordinates wikidata=1|population=4|population as of=2008|area ha=291|location=[[Beneška laguna]]||country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} '''Mazzorbetto''' [macorbèto]) je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Otok Mazzorbetto leži severno od otoka [[Mazzorbo]], od katerega ga loči le 60 metrov širok istoimenski [[kanal]]. Čeprav ime pomeni "mali Mazzorbo", je otok v resnici precej večji od Mazzorba, ker se je v teku stoletij slednji v dobri meri pogreznil in je bil poplavljen, medtem ko se je "ta mali".še širil in pridobival ozemlje na severni strani. Na otoku so vidne ruševine raznih poslopij, med drugim tudi vojašnice, ki so jo bili začeli graditi [[Francozi]] še leta 1807 in je pozneje služila [[Avstrijci|Avstrijcem]]. Ostalo površino pokrivajo vrtovi in njivice. Prebivalstvo sestoji iz ene same družine in iz občasne prisotnosti [[skavti|skavtov]], ki imajo tu enega od svojih sedežev. ==Viri== *[[Istituto Nazionale di Statistica]] *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] 0akjqueaovtve06l16urj8ufff6okbq 5728237 5728197 2022-08-06T17:51:50Z A09090091 188929 pp inf, replaced: |map=Italija → |pushpin_map = Beneška laguna [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|image=Paolo Monti - Servizio fotografico (Venezia, 1977) - BEIC 6358094.jpg|image_caption=Otok leta 1977|pushpin_map = Beneška laguna|coordinates wikidata=1|population=4|population as of=2008|area ha=291|location=[[Beneška laguna]]||country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} '''Mazzorbetto''' [macorbèto]) je [[otok]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). Otok Mazzorbetto leži severno od otoka [[Mazzorbo]], od katerega ga loči le 60 metrov širok istoimenski [[kanal]]. Čeprav ime pomeni "mali Mazzorbo", je otok v resnici precej večji od Mazzorba, ker se je v teku stoletij slednji v dobri meri pogreznil in je bil poplavljen, medtem ko se je "ta mali".še širil in pridobival ozemlje na severni strani. Na otoku so vidne ruševine raznih poslopij, med drugim tudi vojašnice, ki so jo bili začeli graditi [[Francozi]] še leta 1807 in je pozneje služila [[Avstrijci|Avstrijcem]]. Ostalo površino pokrivajo vrtovi in njivice. Prebivalstvo sestoji iz ene same družine in iz občasne prisotnosti [[skavti|skavtov]], ki imajo tu enega od svojih sedežev. ==Viri== *[[Istituto Nazionale di Statistica]] *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] m10l64vb5y3kd2l5rcehivajvdr8dsp 0 268414 5728426 5086667 2022-08-07T08:25:27Z Engelbert 76895 /* Viri */ pp wikitext text/x-wiki {{Infobox athlete | name = Rudolf Harbig | fullname = | nicknames = | nationality = Nemčija | country2 = {{zastava|Nemčija|Nazi}} | sport = atletika | event = [[tek na 800 m]],<br />[[tek na 400 m]], <br />[[štafeta 4 x 400 m|štafeta 4x400 m]] | club = | collegeteam = | birthdate = <!-- WD --> | birthplace = <!-- WD --> | residence = | deathdate = <!-- WD --> | deathplace = <!-- WD --> | height = 174 | weight = 62 | medaltemplates = {{MedalSport | Moška [[atletika]]}} {{MedalCountry | {{zastava|Nemčija|Nazi}} }} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{MedalBronze| [[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1936|Berlin 1936]]|[[Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1936 - moška štafeta 4 x 400 m|štafeta 4x400 m]]}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v atletiki|Evropsko prvenstvo]]}} {{MedalGold| [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1938|Pariz 1938]] | 800 m}} {{MedalGold| [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1938|Pariz 1938]] | štafeta 4x400 m}} }} '''Rudolf Waldemar »Rudi« Harbig''', [[nemci|nemški]] [[atletika|atlet]], * [[8. november]] [[1913]], [[Dresden]], [[Nemško cesarstvo]], † [[5. marec]] [[1944]], [[Kirovograd]], [[Sovjetska zveza]]. Harbig je tekmoval na srednjih razdaljih, njegovi paradni disciplini sta bili teka na [[tek na 800 m|800]] in [[tek na 400 m|400 m]]. Poleg dveh [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1938|evropskih naslovov]] se je v zgodovino zapisal še kot nosilec svetovnega rekorda na 800 m, ki ga je postavil leta 1939 v [[Milano|Milanu]]. Umrl je na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. == Življenje in kariera == Harbig je odraščal med štirimi sestrami v delavski družini, ki je prebivala v soseski [[Dresden|Dresdna]], imenovani [[Wilder Mann (Dresden)|Wilder Mann]]. S treningi teka je pričel šele leta 1934, potem ko je na »Dnevu neznanih športnikov« v [[tek na 800 m|teku na 800 m]] dosegel za amaterja odličen čas 2:04. Kmalu zatem ga je odkril trener [[Woldemar Gerschler]] in Harbig se je vpisal v atletski klub [[Dresdner SC]]. Leta 1936 je Harbig prvič postal [[nemško državno prvenstvo v atletiki|nemški državni prvak]] v teku na 800 m. To mu je prineslo nastop na domačih [[Poletne olimpijske igre 1936|Poletnih olimpijskih igrah 1936]] v [[Berlin]]u, kjer je skupaj s [[Helmut Hamann|Helmutom Hamannom]], [[Friedrich von Stülpnagel (atlet)|Friedrichom von Stülpnaglom]] in [[Harry Voigt|Harryjem Voigtom]] osvojil bronasto medaljo v [[štafeta 4 x 400 m|štafeti 4x400 m]]. Sodeloval je tudi v teku na 800 m, a je oslabljen po črevesni okužbi razočaral in v svoji kvalifikacijski skupini zasedel šele šesto mesto. Istega leta je nato pričel delati kot čitalec plinskih števcev za dresdensko podjetje [[Drewag]]. Leta 1938 je Harbig osvojil svoj prvi mednarodni naslov, saj je na [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1938|Evropskem prvenstvu 1938]] v [[Helsinki]]h pometel s konkurenco in postal novi evropski prvak v teku na 800 m. Zlato je osvojil še z nemško štafeto 4x400 m in tako iz finske prestolnice prinesel dva evropska naslova. Poleti 1938 je Britanec [[Sydney Wooderson]] postavil nov svetovni rekord na 800 m, 1:48.4. Ko je nato leta 1939 Harbig na državnem prvenstvu postavil čas 1:49.4, se svetovni rekord ni zdel več tako oddaljen. Kmalu zatem je Italijan [[Mario Lanzi]] sredi [[Pisa|Pise]] dosegel izid 1:49.5. Julija 1939 sta se Harbig in Lanzi srečala na močno pričakovanem mitingu v [[Milano|Milanu]]. Vodstvo je v svojem običajnem slogu prvi prevzel Lanzi, ki je bil spredaj še v zaključnem zavoju teka. V zadnjih 125 metrih je nato Harbig z izjemnim šprintom prehitel Lanzija in zmagal. V sam cilj je pritekel celo z novim svetovnim rekordom 1:46.6, s čimer je predhodno Woodersonovo znamko popravil za skoraj dve sekundi.<ref name=iaaf>{{cite web |title = 12. svetovno prvenstvo v atletiki: Statistični priročnik Mednarodne atletske zveze. Berlin 2009. |url = http://www.iaaf.org/mm/document/competitions/competition/05/15/63/20090706014834_httppostedfile_p345-688_11303.pdf |publisher = Mednarodna atletska zveza, oddelek za medije in odnose z javnostjo |location = Monte Carlo |pages = str. 546, 548 |format = pdf |year = 2009 |accessdate = 9. avgust 2009 }} {{ikona en}} </ref> Lanzi je za njim zaostal za več kot dve sekundi, a je s časom 1:49.0 vseeno postavil nov italijanski rekord. Istega leta je Harbig postavil še svetovni rekord v [[tek na 400 m|teku na 400 m]], 12. avgusta 1939 je namreč sredi [[Frankfurt am Main|Frankfurta]] dosegel izid 46.0.<ref name=iaaf/> Njegov svetovni rekord iz Milana se je v naslednjih letih izkazal za nedosegljivega, saj ga nista ogrozila niti Jamajčan [[Arthur Wint]] niti Američan [[Mal Whitfield]], ki sta na prehodu [[1940.|40. let]] in v začetku [[1950.|50. let]] dominirala svetovno atletsko sceno v teku na 400 in 800 m. Harbigov rekord je tako podrl šele Belgijec [[Roger Moens]], ki je v norveškem [[Oslo|Oslu]] tekel 1:45.7.<ref name=iaaf/> Leta 1940 je Harbig prestopil k atletskemu klubu [[Eintracht Braunschweig]]. 24. maja 1941 je nato postavil nov svetovni rekord še v [[tek na 1000 m|teku na 1000 m]], časomerilce je ustavil pri 2:21.5. V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Harbig veljal za enega redkih atletov, ki so kljub težkim časom postavljali odlične rezultate na mednarodnem prizorišču. Kmalu so tudi njega vpoklicali v vojsko in ga razporedili v [[Braunschweig]] k tamkajšnji padalski enoti. Enoto so nato poslali na [[vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodno bojišče]] in Harbig je 5. marca 1944 padel v boju v bližini mesta [[Kirovograd]] v današnji [[Ukrajina|Ukrajini]]. Po smrti so se velikemu atletu in trikratnemu svetovnemu rekorderju poklonili s tem, da so po njem poimenovali športne stadione v Dresdnu ([[Glücksgas-Stadion|Stadion Rudolfa Harbiga]]), [[Neustrelitz]]u, [[Grünstadt]]u, [[Bruchköbel|Bruchköblu]] in [[Borna|Borni]]. Po njem so poimenovali tudi več ulic po celi državi, med drugim na zahodnem delu Berlina, v Busecku, Garbsen-Berenbostelu in Viernheimu. Po njem so poimenovali celo eno od dizelskih lokomotiv tipa [[MaK G 1206]]. Prav tako od leta 1950 dalje [[Nemška atletska zveza]] vsako leto podeljuje [[Spominska nagrada Rudolfa Harbiga|Spominsko nagrado Rudolfa Harbiga]], ki jo prejmejo najzaslužnejši nemški atleti tistega leta. == Viri == * {{navedi knjigo |author=Wallechinsky, David |year=2004 |title=The Complete Book of the Summer Olympics. |publisher=Toronto: Sport Classic Books |isbn=1-894963-34-2 |cobiss= |pages=}} == Sklici in opombe == {{refsez}} {{note label|Note04|2|2}}6. junija 1941 je rekord izenačil Američan [[Grover Klemmer]], tako je bil od tedaj dalje v veljavi Harbigov in Klemmerjev rekord, vse dokler ni nov rekord postavil Jamajčan McKenley. == Zunanje povezave == * {{Sports-reference}} {{start box}} {{s-record}} {{succession box|before={{ikonazastave|GBR}} [[Sydney Wooderson]]|title=[[Moški svetovni rekord v teku na 800 m|Svetovni rekorder na 800 m]] |years=15. julij 1939 &ndash; 3. avgust 1955 |after={{ikonazastave|BEL}} [[Roger Moens]]}} {{succession box|before={{ikonazastave|USA}} [[Archie Williams]]|title=[[Moški svetovni rekord v teku na 400 m|Svetovni rekorder na 400 m]] |years=12. avgust 1939 &ndash; 5. junij 1948{{ref label|Note04|2|2}} |after={{ikonazastave|JAM}} [[Herb McKenley]]}} {{end box}} {{Footer European Champions 800 m Men}} {{Footer European Champions 4x400 m Men|1938}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Harbig, Rudolf}} [[Kategorija:Nemški atleti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Nemčijo]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Nemčijo]] [[Kategorija:Nekdanji svetovni rekorderji v atletiki]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1936]] [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali stadion]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] 6rqu05c43u5q3fvfb1am7ogud2n92eq 0 270835 5728393 4801056 2022-08-07T06:05:58Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Krasoslovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''France Habe''', [[Slovenci|slovenski]] [[speleolog]] in [[krasoslovec]], * [[11. januar]] [[1909]], [[Vrhnika]], † [[12. oktober]] [[1999]], (?). Z jamarstvom se je začel ukvarjati pod mentorstvom vrhniškega učitelja in jamarja [[Ivan Michler|Ivana Michlerja]]. Študiral je geografijo in zgodovino na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je tudi diplomiral leta 1931 z diplomo z naslovom ''Toplinski odnošaji na izvirih Ljubljanice''. Za [[Kras]] se je ponovno začel zanimati šele leta okoli leta 1952, ko je kot učitelj prišel v [[Postojna|Postojno]] in na [[Rakek]]. Leta 1964 je doktoriral na [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanski univerzi]] z doktoratom ''Morfološko-hidrografski razvoj severnega roba Pivške kotline s posebnim ozirom na Predjamski sektor''. V letih 1965−1977 je bil znanstveni sodelavec [[Inštitut za raziskovanje krasa|Inštituta za raziskovanje krasa]] pri [[SAZU|Slovenski akademiji znanosti in umetnosti]]. Raziskoval je geomorfološke [[Hidrologija|hidrološke]] in speleološke značilnosti [[Notranjska|notranjskega]] [[Kras|krasa]], zlasti [[Pivška kotlina|pivške kotline]]; proučeval je tudi kras v [[Črna gora|Črni gori]], [[Romunija|Romuniji]] in [[Ekvador|Ekvadorju]]. Jamarjem se je pridružil leta 1926 in se uveljavil v domačem in tujem merilu. Poglobljeno se je ukvarjal z jamarski [[turizem|turizmom]] in varstvom krasa in [[jama|jam]], posebej še s [[Škocjanske jame|Škocjanskimi jamami]]. Bil je 6 let predsednik Zveze speologov Jugoslavije in predsednik komisije za varstvo jam in jamski turizem pri Mednarodni speološki zvezi. Njegova bibliografija obsega 199 zapisov, med njimi je tudi nekaj monografij. V jamarstvu in krasoslovju se je uveljaviltudi kot [[fotograf]]. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> == Viri == {{opombe}} == Bibliografija == * ''Najdaljše jame, najgloblja brezna '' {{COBISS|ID=76289792}} * ''Park Škocjanske jame - pravi zametek kraškega parka'' {{COBISS|ID=76289536}} * ''Turističke pećine u Sloveniji '' {{COBISS|ID=512049694}} {{bio-stub}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih jamarjev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Habe, France}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 1999]] [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski geografi]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Krasoslovci]] ey21ylattjina0y424vy618ed9ikeoz 0 275902 5728429 4971362 2022-08-07T08:44:40Z Romanm 13 [[Vladimir Vasiljevič Ševčenko]] wikitext text/x-wiki '''Ševčenko''' je [[priimek]] več oseb: * [[Arkadij Ševčenko]], vohun * [[Ivan Naumovič Ševčenko]], sovjetski general * [[Peter Semjonovič Ševčenko]], sovjetski general * [[Vladimir Ilarionovič Ševčenko]], sovjetski general * [[Vladimir Vasiljevič Ševčenko]] (1907—1996), sovjetski pilot in letalski konstruktor * [[Taras Ševčenko]] (1814-1861), ukrajinski pesnik, pisatelj, umetnik, politik, folklorist in etnograf * [[Valentina Ševčenko]], ukrajinska sovjetska političarka {{priimek}} fehgzkg5l9zs927bjqlyn1s04d9izig 0 277152 5728517 4988027 2022-08-07T10:47:44Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Gaetano Aloisi Masella''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[30. september]] [[1826]], [[Pontecorvo]], † [[22. november]] [[1902]]. == Življenjepis == 3. junija 1849 je prejel [[duhovniško posvečenje]]. 22. maja 1877 je bil imenovan za [[naslovni nadškof|naslovnega nadškofa]] [[Neocezareja, Sirija|sirske Neocezareje]]; [[škofovsko posvečenje]] je prejel junija istega leta. 5. junija 1877 je bil postavljen za [[apostolska nunciatura v Nemčiji|apostolskega nuncija v Nemčiji]] in 30. septembra 1879 za [[apostolska nunciatura na Portugalskem|apostolskega nuncija na Portugalskem]]; to delo je opravljal do novembra 1883, ko se je vrnil v [[Rimska kurija|Rimsko kurijo]] kot uradnik. 14. marca 1887 je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in imenovan za [[kardinal-duhovnik]]a [[S. Tommaso in Parione]]. 16. novembra istega leta je postal še prefekt [[Kongregacija disciplino zakramentovza odpustke in relikvije|Kongregacije za disciplino zakramentov]]. 16. januarja 1893 je bil imenovan za [[Kardinal|kardinal-duhovnika]] [[S. Prassede]] in 3. oktobra 1899 za prefekta [[Kongregacija za disciplino zakramentov|Kongregacije za disciplino zakramentov]]. == Sklici== {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Aloisi Masella, Gaetano kardinal}} [[Kategorija:Rojeni leta 1826]] [[Kategorija:Umrli leta 1902]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Apostolski nunciji v Nemčiji]] [[Kategorija:Apostolski nunciji na Portugalskem]] [[Kategorija:Prefekti Kongregacije za odpustke in relikvije]] [[Kategorija:Prefekti Kongregacije za obrede]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Leon XIII.]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje v 19. stoletju]] 2axgwvl4z5q74lhjs9nwrt56zmu7uje 0 278094 5728209 5606344 2022-08-06T17:32:35Z Amanesciri2021 205950 /* Znani nosilci priimka */ wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Čepin}} '''Čepin''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 393 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 890. mesto. == Znani nosilci priimka == *[[Branko Čepin]], glasbeni pedagog, šolnik *[[Ditka Čepin]], glasbenica (pevka in kitaristka) *[[Gorazd Čepin]] - "Gogo", glasbenik *[[Marko Čepin]], elektroenergetik, prof. FE UL *[[Matej Čepin]], slikar (samouk) * [[Slavko Čepin]] (*1936), agronom, živinorejski strokovnjak *[[Urška Čepin|Urška Hočevar Čepin]], estradnica, pevka, voditeljica? ... == Glej tudi == * priimke [[Čep]], [[Čepon]], [[Čepič]], [[Čepe]], [[Čerin]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čepin}} {{priimek|Čepin}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] acxjuxifq5sgf6xyw5xssiipnqpjgj8 10 280584 5728221 5692610 2022-08-06T17:44:18Z A09090091 188929 A09090091 je premaknil stran [[Predloga:Law enforcement in Italy]] na [[Predloga:Policija v Italiji]]: slo. wikitext text/x-wiki {{navbox |title = [[Policija v Italiji]] |name = Law enforcement in Italy |image = [[Image:Flag of Italy.svg|right|50px|Flag of Italy]] |listclass = hlist |group1 = [[Polizia di Stato]] |list1 = * [[Nucleo Operativo Centrale di Sicurezza]] * [[Polizia Ferroviaria]] * [[Polizia Postale]] * [[Polizia Stradale]] |group2 = [[Karabinjeri|Arma dei Carabinieri]] |list2 = * [[Raggruppamento Operativo Speciale]] * [[Gruppo di Intervento Speciale]] * [[Corazzieri]] |group3 = [[Finančna straža (Italija)|Guardia di Finanza]] |list3 = * [[Antiterrorismo Pronto Impiego]] * [[Gruppo di investigazione criminalità organizzata]] |group4 = Drugo |list4 = * [[Corpo Forestale dello Stato]] * [[Corps of the Port Captaincies – Coast Guard|Guardia Costiera]] * [[Polizia Penitenziaria]] * [[Polizia Provinciale]] * [[Občinska policija (Italija)|Polizia Municipale]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za Italijo]] </noinclude> i7d3543nohyaj4jccimaqg3sds6rcu0 0 290349 5728096 5728094 2022-08-06T11:59:42Z Shabicht 3554 /* Organizacija 1988 - 2022 */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} {{Rimska kurija}} '''Rimska kurija''' je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi Rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref>; * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za nauk vere]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura apostolske palače]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]]<ref name="#2"/>. :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt« in zanj ni več potrebno, da je [[kardinal]] rimskokatoliške cerkve. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeške hiše''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} tgt2ukg16gjq4267d8ulo3v2xvofpo1 5728097 5728096 2022-08-06T12:00:04Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} {{Rimska kurija}} '''Rimska kurija''' je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi Rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za nauk vere]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura apostolske palače]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]]<ref name="#2"/>. :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt« in zanj ni več potrebno, da je [[kardinal]] rimskokatoliške cerkve. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeške hiše''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} 7ko4zb0laf6k1g0c26rsvhggrxsa04i 5728101 5728097 2022-08-06T12:31:35Z Shabicht 3554 /* Opis in naloge */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} {{Rimska kurija}} '''Rimska kurija''' je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za nauk vere]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura apostolske palače]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]]<ref name="#2"/>. :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt« in zanj ni več potrebno, da je [[kardinal]] rimskokatoliške cerkve. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeške hiše''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} 1b0xvgjxhybmz7tj1f1ktjric62wfe2 5728103 5728101 2022-08-06T12:33:42Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} {{Rimska kurija}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za nauk vere]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura apostolske palače]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]]<ref name="#2"/>. :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt« in zanj ni več potrebno, da je [[kardinal]] rimskokatoliške cerkve. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeške hiše''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} 0f33gsd9ykksxdjb3o2ueew1uanyn27 5728124 5728103 2022-08-06T14:14:22Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za nauk vere]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura apostolske palače]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]]<ref name="#2"/>. :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt« in zanj ni več potrebno, da je [[kardinal]] rimskokatoliške cerkve. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeške hiše''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} mwpj7i3iom1ykgxevhv0fg9v3ybdt8k 5728170 5728124 2022-08-06T15:36:03Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za nauk vere]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura apostolske palače]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]]<ref name="#2"/>. :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt« in zanj ni več potrebno, da je [[kardinal]] rimskokatoliške cerkve. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeške hiše''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} 62gsuqgr37me4flqpakpdw11dhbtd11 5728182 5728170 2022-08-06T15:56:42Z Shabicht 3554 /* Dikasteriji */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za nauk vere]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura apostolske palače]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]]<ref name="#2"/>. :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt« in zanj ni več potrebno, da je [[kardinal]] rimskokatoliške cerkve. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeške hiše''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} 64ghcou01gq6kdlgop825168o0t1cdi 5728183 5728182 2022-08-06T15:57:15Z Shabicht 3554 /* Dikasteriji */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za nauk vere]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura apostolske palače]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]]<ref name="#2"/>. :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeške hiše''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} cc8yu2j2jxaa7ffennekivopuzey8hf 5728282 5728183 2022-08-06T19:35:27Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za nauk vere]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura apostolske palače]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]]<ref name="#2"/>. :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeške hiše''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} l5nf4hjqdxerwr0gbyfh2e5tvoffwwy 5728283 5728282 2022-08-06T19:39:32Z Shabicht 3554 /* Organiziranost */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za nauk vere]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura apostolske palače]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]]<ref name="#2"/>. :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura apostolske palače''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} 91xnwf1hsp3j0484xbory28ir5ieuf6 5728284 5728283 2022-08-06T19:43:52Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za nauk vere]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura apostolske palače]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]]<ref name="#2"/>. :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeškega gospodinjstva''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} q7cz905f2yqjr4ag5s5e435asy0zzt3 5728287 5728284 2022-08-06T19:48:16Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za nauk vere]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura papeškega gospodinjstva]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]]<ref name="#2"/>. :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeškega gospodinjstva''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} aqnx7skjj1v2szt4x5btonbbyncp5cp 5728288 5728287 2022-08-06T19:49:07Z Shabicht 3554 /* Organizacija 1988 - 2022 */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za nauk vere]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura papeškega gospodinjstva]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]],<ref name="#2"/> :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeškega gospodinjstva''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} 7keusqqstgxwod446ey80zeueeazluj 5728397 5728288 2022-08-07T06:14:53Z Shabicht 3554 /* Seznam dikasterijev Rimske kurije */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za nauk vere]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura papeškega gospodinjstva]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]],<ref name="#2"/> :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeškega gospodinjstva''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za verski nauk]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} 4olrq8rk4atwd8x6caaxmqpoi1evn08 5728398 5728397 2022-08-07T06:15:19Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za verski nauk]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za kult in disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura papeškega gospodinjstva]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]],<ref name="#2"/> :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeškega gospodinjstva''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za verski nauk]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} pkhcdlb32ps5fzev17x3zckai0d6xzk 5728527 5728398 2022-08-07T11:11:53Z Shabicht 3554 /* Organizacija 1988 - 2022 */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za verski nauk]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura papeškega gospodinjstva]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]],<ref name="#2"/> :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeškega gospodinjstva''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za verski nauk]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} slg51ikqhszgvfnay5quxnb7iiejrux 5728532 5728527 2022-08-07T11:16:08Z Shabicht 3554 /* Seznam dikasterijev Rimske kurije */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za verski nauk]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura papeškega gospodinjstva]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]],<ref name="#2"/> :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeškega gospodinjstva''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za verski nauk]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} haj78n2mk26dmeljggh075cil6wixyk 5728533 5728532 2022-08-07T11:18:00Z Shabicht 3554 /* Organizacija 1988 - 2022 */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Rimska kurija''' ([[Latinščina|lat.]] Curia Romana) je vodstvena [[kanonsko pravo|cerkvenopravna]] in upravna [[organizacija]] [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], ki deluje v [[papež]]evem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom<ref name="#1">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183.</ref>. Je tudi administrativna uprava [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], vendar organi vodenja [[Vatikan|države Vatikan]] niso del rimske kurije. {{Rimska kurija}} == Opis in naloge== Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Njena področja dela segajo od vprašanj [[krščanstvo|vere]], službe [[škof|škofov]], [[Zakrament|zakramentalnega]] življenja, [[liturgija|liturgične dejavnosti]], življenja [[Duhovnik|duhovnikov]] in [[verski red|redovnikov]], [[Verouk|katoliške vzgoje]], do [[Misijonar|misijonske dejavnosti]] in [[kanonsko pravo|sodstva]]. [[Papež]] vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 [[Kanonsko pravo|Zakonika cerkvenega prava]] (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo [[Apostolska konstitucija|apostolske konstitucije]], ki jih izdajo papeži. '''Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe'''<br> Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil [[papež Sikst V.]], z [[apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Immensa aeterni Dei]].''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 184.</ref> Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. [[kolegij]]ev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne [[kardinal]]ske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije [[papež Pij X.|papeža Pija X.]] ''[[Sapienti consilio]]'' (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: [[Zakonik cerkvenega prava]] (1917), apostolska konstitucija [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] ''[[Regimini Ecclesiae universae]]'' (15. avgust 1967). Papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo ''[[Pastor bonus]]'' (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 183-4.</ref>. ==Zgodovina== === Organizacija 1988 - 2022 === * '''Državno tajništvo'''<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187.</ref> * '''Kongregacije''': :* [[Kongregacija za verski nauk]] (Congregatio pro Doctrina Fidei), :* [[Kongregacija za škofe]] (Congregatio pro Episcopis), :* [[Kongregacija za vzhodne Cerkve]] (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus), :* [[Kongregacija za disciplino zakramentov]] (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum), :* [[Kongregacija za kler]] (Congregatio pro Clericis), :* [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae), :* [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] (Congregatio pro gentium evangelizatione), :* [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] (Congregatio de Causis Sanctorum), :* [[Kongregacija za katoliško vzgojo]] (Congregatio de Institutione Catholica).<ref>[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 187-8.</ref> * '''Sodišča''': :* [[Apostolska penitenciarija]], :* [[Apostolska signatura]], :* [[Rimska rota]]<ref name="#2">[[Borut Košir]]: ''Ustavno pravo Cerkve'' (Ljubljana, 1996), 188.</ref>. * '''Papeški sveti''': :* [[Papeški svet za laike]], :* [[Papeški svet za edinost kristjanov]], :* [[Papeški svet za družino]], :* [[Papeški svet Pravičnost in mir]], :* [[Papeški svet Cor Unum]], :* [[Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov]], :* [[Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev]], :* [[Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov]], :* [[Papeški svet za dialog med različnimi religijami]], :* [[Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja]], :* [[Papeški svet za kulturo]]<ref name="#2"/>. * '''Papeški uradi''': :* [[Apostolska kamera]], :* [[Uprava premoženja apostolskega sedeža]], :* [[Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža]]<ref name="#2"/>. * '''Drugi uradi''': :* [[Prefektura papeškega gospodinjstva]], :* [[Urad za papeške bogoslužne slovesnosti]],<ref name="#2"/> :* [[Vatikanski arhivi]] :* [[Vatikanska knjižnica]] == Reforme papeža Frančiška== '''Papež Frančišek''' je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo [[Praedicate Evangelium]] o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija letos, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji== [[Dikasterij|Dikasteriji]] so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu [[papež|papeža]] vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«. Rimska kurija se bo po navedbah [[Radio Vatican|Radia Vatican]] delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. '''Državno tajništvo''' (Segreteria di Stato) bo imelo tri oddelke: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski zbor Svetega sedeža. ===Organiziranost=== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Kongregacija za evangelizacijo narodov]] in Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije sta združena v '''Dikasterij za evangelizacijo'''. Njegov prefekt bo [[papež]], dosedanja prefekta pa postaneta proprefekta. * Kongregacija za katoliško vzgojo in Papeški svet za kulturo sta združena v '''Dikasterij za kulturo in vzgojo'''. * '''Dikasterij za karitativno služenje''' ima pristojnosti dosedanje Papeške elemozinerije. * Papeška komisija za zaščito mladoletnih je del '''Dikasterija za nauk vere''', vendar bo še naprej delovala po lastnih predpisih in ciljih, ter s predsednikom delegatom in tajnikom, ki ju za pet let imenuje papež. * Kurijo dopolnjujejo štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organov. <ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium o rimski kuriji |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> * Del kurije še naprej ostajajo '''Prefektura papeškega gospodinjstva''', '''Urad za papeške bogoslužne slovesnosti''' ter [[kamerlengo |kamerlengo Svetega sedeža]], ki opravlja svoje naloge le v času, ko je [[Sedisvakanca|sedež papeža izpraznjen]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> === Seznam dikasterijev Rimske kurije === * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za verski nauk]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[kanonsko pravo]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] {{normativna kontrola}} ips4xa7n787xrcgtma1xi522clxk2ro 0 293905 5728430 5482037 2022-08-07T08:45:35Z Engelbert 76895 /* Vodstvo polka */ pnp wikitext text/x-wiki {{Infobox Military Unit |unit_name=Sturzkampfgeschwader 165 |image= |caption= |country={{flagicon|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]] |allegiance=[[Image:Reichsadler der Deutsches Reich (1933–1945).svg|25px|]] [[Wehrmacht]] |type=[[Jurišnik|Jurišno-bombniška enota]] |branch=[[Image:Balkenkreuz.svg|18px|link=]] [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] |dates=april [[1936]] - [[1. maj]] [[1939]] |specialization=[[Letalsko bojevanje]] |command_structure= |size=[[Polk]] |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |notable_commanders= |anniversaries= }} '''Sturzkampfgeschwader 165''' (dobesedno [[slovenščina|slovensko]]: ''Bližinskobojni polk 165''; kratica ''StG 165'') je bil [[jurišnik|jurišni]] ([[strmoglavni jurišnik]]) [[vojno letalstvo|letalski]] [[polk]] (''Geschwader'') v sestavi [[Tretji rajh|nemške]] [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. == Organizacija == * štab * I. skupina * II. skupina * III. skupina == Vodstvo polka == ; Poveljniki polka (''Geschwaderkommodore'')<ref>[http://www.lexikon-der-wehrmacht.de/Gliederungen/Stukageschwader/SG165.htm Lexicon der Wehrmacht - Sturzkampfgeschwader 165]</ref> * [[Major (Wehrmacht)|Major]] [[Günther Schwartzkopff]]: 1. november 1938 == Viri in opombe == {{opombe}} == Glej tudi == {{Portal Vojaštvo}} * [[seznam letalskih polkov Luftwaffe (Wehrmacht)]] {{wehrmacht-stub}} [[Kategorija:Jurišni letalski polki Wehrmachta]] [[Kategorija:Polki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1936]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1939]] 2b29lu5sruacts8r6fk54ormmownc30 0 297540 5728196 3932277 2022-08-06T17:01:36Z A09090091 188929 inf. wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|country={{ITA}}|map=Italija|coordinates wikidata=1|population=0|location=[[Beneška laguna]]|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} '''Motte di Volpego''' [mòte di volpègo]) so skupina naravnih [[otok|otočkov]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], nasproti naselja [[Fusina]] na obalnem delu [[Benetke|Benetk]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). V [[beneščina|beneščini]] ''motta'' pomeni ''grič'', ''volpego'' pa pomeni ''lov na lisice'' (''volpe'' je ''lisica''), kar dokazuje, da je današnje otočje le ostanek mnogo večjega ozemlja, na katerem se je normalno odvijal lov. Ko je propadla [[Beneška republika]]. ki je stoletja skrbela za vzdrževanje in melioracijo lagune, je bilo območje prepuščeno naravnim dejavnikom, predvsem [[subsidenca|subsidenci]], ki je s časom pogreznila pod morsko gladino velike predele lagune. Nedaleč od teh otočičev, ki danes sestavljajo ''Motte di Volpego'', je do 16. stoletja stal otok, na katerem je bil (verjetno leta 1013) sezidan [[samostan]]. Pozneje je bil dograjen pristan in zavetišče za mornarje in potnike, ki so se tu ustavljali. Po samostanu je dobil otok ime [[San Marco in Boccalama]]. Ni znano, kdaj je bil zapuščen in natančno kdaj se je pogreznil. ==Viri== *Salvatori E.: ''L'isola che non c'era'', revija Quark novembra 2001 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] k6k05sgbkzly21vz0f6r1ky9n01703o 5728238 5728196 2022-08-06T17:51:52Z A09090091 188929 pp inf, replaced: |map=Italija → |pushpin_map = Beneška laguna [[Project:AWB|AWB]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki|country={{ITA}}|pushpin_map = Beneška laguna|coordinates wikidata=1|population=0|location=[[Beneška laguna]]|country_admin_divisions_title=[[Italijanske dežele|Dežela]]|country_admin_divisions=[[Benečija]]|country_admin_divisions_title_1=[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]|country_admin_divisions_1=[[Benetke (pokrajina)|Benetke]]|country_admin_divisions_title_2=[[Italijanske občine|Občina]]|country_admin_divisions_2=[[Benetke]]}} '''Motte di Volpego''' [mòte di volpègo]) so skupina naravnih [[otok|otočkov]] v [[Beneška laguna|Beneški laguni]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], nasproti naselja [[Fusina]] na obalnem delu [[Benetke|Benetk]]. Upravno spada pod [[italija]]nsko [[italijanske dežele|deželo]] [[Benečija]] ([[italijanske pokrajine|pokrajina]] [[Venezia (pokrajina)|Benetke]]). V [[beneščina|beneščini]] ''motta'' pomeni ''grič'', ''volpego'' pa pomeni ''lov na lisice'' (''volpe'' je ''lisica''), kar dokazuje, da je današnje otočje le ostanek mnogo večjega ozemlja, na katerem se je normalno odvijal lov. Ko je propadla [[Beneška republika]]. ki je stoletja skrbela za vzdrževanje in melioracijo lagune, je bilo območje prepuščeno naravnim dejavnikom, predvsem [[subsidenca|subsidenci]], ki je s časom pogreznila pod morsko gladino velike predele lagune. Nedaleč od teh otočičev, ki danes sestavljajo ''Motte di Volpego'', je do 16. stoletja stal otok, na katerem je bil (verjetno leta 1013) sezidan [[samostan]]. Pozneje je bil dograjen pristan in zavetišče za mornarje in potnike, ki so se tu ustavljali. Po samostanu je dobil otok ime [[San Marco in Boccalama]]. Ni znano, kdaj je bil zapuščen in natančno kdaj se je pogreznil. ==Viri== *Salvatori E.: ''L'isola che non c'era'', revija Quark novembra 2001 {{Otoki Beneške lagune}} [[Kategorija:Beneška laguna]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] eytkbtle0lts4t576tz5bzhgu3kxnns 0 302651 5728105 5414801 2022-08-06T12:34:41Z 109.182.54.108 /* Zasebno */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Andreja Jernejčič|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=Fakulteta za družbene vede|home_town=Žužemberk|spouse=Andrej Vizjak (?–2014)}} '''Andreja Jernejčič''', menedžerka, piarovka, pisateljica, voditeljica[AJ1] , [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], svetovalka[AJ2]  za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]] in trenerka javnega nastopanja, * [[14. julij]] [[1975]], [[Novo mesto]] ----Je lastnica in direktorica podjetja Lin&Nil z lastno blagovno znamko Andreja , ki deluje še na Hrvaškem, v makedoniji in Dubaju. Predava javno komuniciranje in nastopanje na Gea College, Visoki šoli za poslovne vede B2, na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Bila je direktorica korporativnega komuniciranje na IBM za Slovenijo in jugovzhodno regijo, na SIJ – Slovenski industriji jekla pomočnica uprave, Kot tiskovna predstavnica je delala na Ministrstvu za obrambo RS. Bila je članica uprave [[Infonet|Infoneta]]. Ima edinstveno kombinacijo izkušenj iz menedžmenta, piara in novinarstva, ki jih je pridobila kot članica uprave Infonet Media, kot direktorica IBM za korporativno komuniciranje za Slovenijo in jugovzhodne države, kot pomočnica uprave na SIJ – Slovenski industriji jekla ter kot tiskovna predstavnica obrambnega ministra v času vstopanja Slovenije v Nato. Pred tem je bila 15 let aktivna v novinarstvu. Kot novinarka in pozneje urednica je delala v tiskanih, radijskih in televizijskih medijih: Radio Slovenija (Poročila in Val 202), TV Slovenija, Pop TV, Dnevnik, Finance, Dolenjski list, Studio D in TV Vaš kanal Novo mesto. ----Živi v Ljubljani. Odraščala je v Soteski in [[Žužemberk|Žužemberku]]. Obiskovala je [[Gimnazija Novo mesto|Gimnazijo Novo mesto]]. Diplomirala (1999) je iz novinarska in kulturologije na FDV, magistrirala iz komunikologije  (2004) na FDV. In magistrirala (2004) je iz [[Novinarstvo|novinarstva]] na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]]. [AJ1] ---- === Zasebno === Je zelo aktivna, od pisanja, nastopanja, veliko potuje, obiskala je že več kot 100 držav . Sicer rada pleše, drsa, smuča. Ima hčer. Leta 2014 se je ločila od [[Andrej Vizjak (poslovnež)|Andreja Vizjaka]], s katerim ima hčer. Andreja Jernejčič je avtorica '''več sto strokovnih člankov''' o piaru, komuniciranju in nastopanju, ki so objavljeni tudi kot članki ali kolumne v različnih medijih. Andreja Jernejčič je '''aktivna mentorica''' v več organizacijah, med drugim v Združenju manager in CEED. Bila je tudi prva predsednica Učečih se organizacij (2014–2016). Je predsednica Rotary club Ljubljana Šiška (2022-2023). V mladosti je rada brala ljubezenske in zgodovinske romane z veliko nadaljevanji. Danes išče navdih v poslovnih knjigah, [[Avtobiografija|avtobiografijah]] in priročnikih za osebnostno rast. Pritegnejo jo zgodbe uspešnih ljudi s težko mladostjo. Najbolj sta jo navdušili biografiji [[Madonna|Madonne]] in [[Steve Jobs|Stevea Jobsa]], pa govori [[Barack Obama|Baracka Obame]] in knjiga o razvoju otroških [[Možgani|možganov]]. ---- * 10 x 10 zapovedi : za uspešen piar in dober javni nastop. Lin & Nil, 2018 (razprodano) * Zvočna knjiga Biblija uspešnega piara : kako s piarom do poslovnih uspehov?. Lin&Nil, 2018. * Biblija uspešnega piara : kako s piarom do poslovnih uspehov?. Lin & Nil, 2017 * The Bible for successful PR : How can PR help you succeed in your business? * Skrivnosti javnega nastopanja : priročnik za vsakogar. Planet GV, 2012 (raprodano) * Kako uspešno sodelovati z mediji – priročnik za vsakogar (razprodano) == Sklici == ·  ''"JERNEJČIČ, Andreja". Obrazi slovenskih pokrajin. Pridobljeno dne 2020-12-23.'' ·  ·  ''"Lin&Nil, d.o.o." CompanyWall Business. Pridobljeno dne 2020-12-23.'' [AJ1] ·  ·  ''"Predavatelji". www.fzab.si. Pridobljeno dne 2020-12-23.'' ·  ·  ''"Grizold o slovenskem obrambnem sistemu". www.24ur.com. 16. september 2002. Pridobljeno dne 2020-12-23.'' ·  ·  ''"10-letnica Radia Antena: 'Ne spimo na lovorikah!'". www.24ur.com. 11. februar 2009. Pridobljeno dne 2020-12-23.'' ·  ·  ''"Spodletel poskus »medijskega umora« Andreja Vizjaka: preživnino in davke plačuje, razkrito tudi, kdo širi neresnice". Insajder.com - Objektivno. Odkrito. Točno. 2019-08-02. Pridobljeno dne 2020-12-23.'' [AJ2] ·  ''"Andreja Jernejčič - Rada imam dodano vrednost, kreativnost". Vrabec Anarhist. 2020-11-07. Pridobljeno dne 2020-12-23.'' ----{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jernejčič, Andreja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski komunikologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] kai2aeszkpvnljrnaa57544dlq1fmhj 5728127 5728105 2022-08-06T14:16:58Z A09090091 188929 Redakcija 5728105 uporabnika [[Special:Contributions/109.182.54.108|109.182.54.108]] ([[User talk:109.182.54.108|pogovor]]) razveljavljena -[[WP:REKLAMA]], [[WP:NI]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Andreja Jernejčič|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=Fakulteta za družbene vede|home_town=Žužemberk|spouse=Andrej Vizjak (?–2014)}}'''Andreja Jernejčič''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], svetovalka za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]] in trenerka javnega nastopanja, * [[14. julij]] [[1975]], [[Novo mesto]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=JERNEJČIČ, Andreja|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jernejcic-andreja/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2020-12-23|language=sl-SI}}</ref> Je lastnica podjetja Lin&Nil.<ref>{{Navedi splet|title=Lin&Nil, d.o.o.|url=https://www.companywall.si/podjetje/linnil-doo/MMxqlLzC|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-12-23|date=|publisher=}}</ref> Predava javno komuniciranje na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin.<ref>{{Navedi splet|title=Predavatelji|url=https://www.fzab.si/si/mainmenu/o-fakulteti/zaposleni/visokosolski-ucitelji-in-sodelavci-po-habilitacijskih-nazivih/predavatelji/|website=www.fzab.si|accessdate=2020-12-23}}</ref> Kot piarovka je delala na Ministrstvu za obrambo RS.<ref>{{Navedi splet|title=Grizold o slovenskem obrambnem sistemu|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/grizold-o-slovenskem-obrambnem-sistemu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-23|date=16. september 2002|publisher=|last=|first=}}</ref> Bila je članica uprave [[Infonet|Infoneta]].<ref>{{Navedi splet|title=10-letnica Radia Antena: 'Ne spimo na lovorikah!'|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/10-letnica-radia-antena-ne-spimo-na-lovorikah.html?ts=1379152557&stream_cat=300|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-23|date=11. februar 2009|publisher=|last=|first=}}</ref> Odraščala je v [[Žužemberk|Žužemberku]]. Obiskovala je [[Gimnazija Novo mesto|Gimnazijo Novo mesto]].<ref name=":0" /> Diplomirala (1999) in magistrirala (2004) je iz [[Novinarstvo|novinarstva]] na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]]. === Zasebno === Leta 2014 se je ločila od [[Andrej Vizjak (poslovnež)|Andreja Vizjaka]], s katerim ima hčer.<ref>{{Navedi splet|title=Spodletel poskus »medijskega umora« Andreja Vizjaka: preživnino in davke plačuje, razkrito tudi, kdo širi neresnice|url=https://insajder.com/slovenija/spodletel-poskus-medijskega-umora-andreja-vizjaka-prezivnino-davke-placuje-razkrito-tudi|website=Insajder.com - Objektivno. Odkrito. Točno.|date=2019-08-02|accessdate=2020-12-23|language=sl}}</ref> V mladosti je rada brala ljubezenske in zgodovinske romane z veliko nadaljevanji. Danes išče navdih v poslovnih knjigah, [[Avtobiografija|avtobiografijah]] in priročnikih za osebnostno rast. Pritegnejo jo zgodbe uspešnih ljudi s težko mladostjo. Najbolj sta jo navdušili biografiji [[Madonna|Madonne]] in [[Steve Jobs|Stevea Jobsa]], pa govori [[Barack Obama|Baracka Obame]] in knjiga o razvoju otroških [[Možgani|možganov]].<ref>{{Navedi splet|title=Andreja Jernejčič - Rada imam dodano vrednost, kreativnost|url=http://vrabecanarhist.eu/andreja-jernejcic-nina-kokelj-intervju/|website=Vrabec Anarhist|date=2020-11-07|accessdate=2020-12-23|language=sl-SI}}</ref> == Bibliografija == * 10 x 10 zapovedi : za uspešen piar in dober javni nastop. Lin & Nil, 2018 * Biblija uspešnega piara : kako s piarom do poslovnih uspehov?. Lin & Nil, 2017 * Skrivnosti javnega nastopanja : priročnik za vsakogar. Planet GV, 2012 == Sklici == {{Reflist}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jernejčič, Andreja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski komunikologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] qq0i5j5b67s9uhp0k17k308jpsanmfx 5728247 5728127 2022-08-06T18:24:23Z Firwirewalker 184775 /* Zasebno */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Andreja Jernejčič|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=Fakulteta za družbene vede|home_town=Žužemberk|spouse=Andrej Vizjak (?–2014)}} '''Andreja Jernejčič''', menedžerka, piarovka, pisateljica, voditeljica[AJ1] , [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], svetovalka[AJ2]  za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]] in trenerka javnega nastopanja, * [[14. julij]] [[1975]], [[Novo mesto]] ----[Zasebno Leta 2014 se je ločila od [[Andrej Vizjak (poslovnež)|Andreja Vizjaka]], s katerim ima hčer.<ref>{{Navedi splet|title=Spodletel poskus »medijskega umora« Andreja Vizjaka: preživnino in davke plačuje, razkrito tudi, kdo širi neresnice|url=https://insajder.com/slovenija/spodletel-poskus-medijskega-umora-andreja-vizjaka-prezivnino-davke-placuje-razkrito-tudi|website=Insajder.com - Objektivno. Odkrito. Točno.|date=2019-08-02|accessdate=2020-12-23|language=sl}}</ref> V mladosti je rada brala ljubezenske in zgodovinske romane z veliko nadaljevanji. Danes išče navdih v poslovnih knjigah, [[Avtobiografija|avtobiografijah]] in priročnikih za osebnostno rast. Pritegnejo jo zgodbe uspešnih ljudi s težko mladostjo. Najbolj sta jo navdušili biografiji [[Madonna|Madonne]] in [[Steve Jobs|Stevea Jobsa]], pa govori [[Barack Obama|Baracka Obame]] in knjiga o razvoju otroških [[Možgani|možganov]].<ref>{{Navedi splet|title=Andreja Jernejčič - Rada imam dodano vrednost, kreativnost|url=http://vrabecanarhist.eu/andreja-jernejcic-nina-kokelj-intervju/|website=Vrabec Anarhist|date=2020-11-07|accessdate=2020-12-23|language=sl-SI}}</ref> == Bibliografija == * 10 x 10 zapovedi : za uspešen piar in dober javni nastop. Lin & Nil, 2018 * Biblija uspešnega piara : kako s piarom do poslovnih uspehov?. Lin & Nil, 2017 * Skrivnosti javnega nastopanja : priročnik za vsakogar. Planet GV, 2012 == Sklici == {{Reflist}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jernejčič, Andreja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski komunikologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] sk0vrcvo1zu5fmbietqunug61fyv9u0 5728252 5728247 2022-08-06T18:29:28Z Yerpo 8417 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/Firwirewalker|Firwirewalker]] ([[User talk:Firwirewalker|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Andreja Jernejčič|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=Fakulteta za družbene vede|home_town=Žužemberk|spouse=Andrej Vizjak (?–2014)}}'''Andreja Jernejčič''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], svetovalka za [[Odnosi z javnostmi|odnose z javnostmi]] in trenerka javnega nastopanja, * [[14. julij]] [[1975]], [[Novo mesto]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=JERNEJČIČ, Andreja|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jernejcic-andreja/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2020-12-23|language=sl-SI}}</ref> Je lastnica podjetja Lin&Nil.<ref>{{Navedi splet|title=Lin&Nil, d.o.o.|url=https://www.companywall.si/podjetje/linnil-doo/MMxqlLzC|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-12-23|date=|publisher=}}</ref> Predava javno komuniciranje na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin.<ref>{{Navedi splet|title=Predavatelji|url=https://www.fzab.si/si/mainmenu/o-fakulteti/zaposleni/visokosolski-ucitelji-in-sodelavci-po-habilitacijskih-nazivih/predavatelji/|website=www.fzab.si|accessdate=2020-12-23}}</ref> Kot piarovka je delala na Ministrstvu za obrambo RS.<ref>{{Navedi splet|title=Grizold o slovenskem obrambnem sistemu|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/grizold-o-slovenskem-obrambnem-sistemu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-23|date=16. september 2002|publisher=|last=|first=}}</ref> Bila je članica uprave [[Infonet|Infoneta]].<ref>{{Navedi splet|title=10-letnica Radia Antena: 'Ne spimo na lovorikah!'|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/10-letnica-radia-antena-ne-spimo-na-lovorikah.html?ts=1379152557&stream_cat=300|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-23|date=11. februar 2009|publisher=|last=|first=}}</ref> Odraščala je v [[Žužemberk|Žužemberku]]. Obiskovala je [[Gimnazija Novo mesto|Gimnazijo Novo mesto]].<ref name=":0" /> Diplomirala (1999) in magistrirala (2004) je iz [[Novinarstvo|novinarstva]] na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]]. === Zasebno === Leta 2014 se je ločila od [[Andrej Vizjak (poslovnež)|Andreja Vizjaka]], s katerim ima hčer.<ref>{{Navedi splet|title=Spodletel poskus »medijskega umora« Andreja Vizjaka: preživnino in davke plačuje, razkrito tudi, kdo širi neresnice|url=https://insajder.com/slovenija/spodletel-poskus-medijskega-umora-andreja-vizjaka-prezivnino-davke-placuje-razkrito-tudi|website=Insajder.com - Objektivno. Odkrito. Točno.|date=2019-08-02|accessdate=2020-12-23|language=sl}}</ref> V mladosti je rada brala ljubezenske in zgodovinske romane z veliko nadaljevanji. Danes išče navdih v poslovnih knjigah, [[Avtobiografija|avtobiografijah]] in priročnikih za osebnostno rast. Pritegnejo jo zgodbe uspešnih ljudi s težko mladostjo. Najbolj sta jo navdušili biografiji [[Madonna|Madonne]] in [[Steve Jobs|Stevea Jobsa]], pa govori [[Barack Obama|Baracka Obame]] in knjiga o razvoju otroških [[Možgani|možganov]].<ref>{{Navedi splet|title=Andreja Jernejčič - Rada imam dodano vrednost, kreativnost|url=http://vrabecanarhist.eu/andreja-jernejcic-nina-kokelj-intervju/|website=Vrabec Anarhist|date=2020-11-07|accessdate=2020-12-23|language=sl-SI}}</ref> == Bibliografija == * 10 x 10 zapovedi : za uspešen piar in dober javni nastop. Lin & Nil, 2018 * Biblija uspešnega piara : kako s piarom do poslovnih uspehov?. Lin & Nil, 2017 * Skrivnosti javnega nastopanja : priročnik za vsakogar. Planet GV, 2012 == Sklici == {{Reflist}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jernejčič, Andreja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski komunikologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] qq0i5j5b67s9uhp0k17k308jpsanmfx 0 305481 5728292 5293868 2022-08-06T20:10:10Z Niegodzisie 169269 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | birthname = John Gavin Malkovich | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 1984–danes | spouse = [[Glenne Headly]] <small>(1982–1988)</small> <br /> [[Nicoletta Peyran]] <small>(1989–danes)</small> }} '''John Gavin Malkovich''', [[Američani|ameriški]] [[filmski igralec]] in [[režiser]], * [[9. december]] [[1953]], [[Christopher, Illinois|Christopher]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike]]. Malkovich je najbolj poznan po ekscentričnih vlogah v filmih, kot so ''[[Nevarna razmerja (film)|Nevarna razmerja]]'' (1988), ''[[Ljudje in miši]]'' (1992), ''[[Na ognjeni črti]]'' (1993), ''[[Mary Reilly]]'' (1996), ''[[Letalo prekletih]]'' (1997), ''[[Biti John Malkovich]]'' (1999) in ''[[Preberi in zažgi]]'' (2008). Bil je nominiran dvakrat za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]], leta 1985 za najboljšo moško stransko vlogo v filmu ''[[Prostori v srcu]]'' in leta 1994 za najboljšega stranska igralca v filmu ''Na ognjeni črti''.<ref name="imdb - awards">[http://www.imdb.com/name/nm0000518/awards Filmske nagrade]</ref> == Najpomembnejši filmi == * 1984 [[Prostori v srcu]] (''Places in the Heart'') * 1984 ''The Killing Fields'' * 1984 ''True West'' * 1985 ''Death of a Salesmann'' * 1985 ''Eleni'' * 1987 ''[[Cesarstvo sonca]]'' (''Empire of the Sun'') * 1988 ''[[Nevarna razmerja (film)|Nevarna razmerja]]'' (''Dangerous Liaisons'') * 1991 ''[[Sence in megla]]'' (''Shadows and Fog'') * 1992 ''[[Ljudje in miši]]'' (''Of Mice and Men'') * 1993 ''[[Na ognjeni črti]]'' ('In the Line of Fire'') * 1996 ''[[Mary Reilly]]'' (''Mary Reilly'') * 1997 ''[[Letalo prekletih]]'' (''Con Air'') * 1999 ''[[Biti John Malkovich]]'' (''Being John Malkovich'') * 2002 ''Ripleyjeva igra'' (''Ripley's Game'') * 2005 ''Jaz, Kubrick'' (''Colour Me Kubrick'') * 2008 ''[[Preberi in zažgi]]'' (''Burn After Reading'') * 2008 ''The Great Buck Howard'' * 2009 ''Afterwards'' == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{katzbirke}} * {{IMDb Name|id=0000518}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina o filmskem igralcu}} {{DEFAULTSORT:Malkovich, John}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški filmski režiserji]] 16mkf8is4rdyjucpui5hxff419gmkh9 0 305633 5728348 5589262 2022-08-06T23:21:20Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Rojšek''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Daniel Rojšek]] (*1956), geograf, naravovarstvenik, jamar, strokovnjak za [[Soča|Sočo]], publicist *Franc Rojšek, profesor, čebelar *[[Franc Rojšek]] - Jaka (1914—1975), partizan, politični komisar, generalmajor, narodni heroj * [[Iča Rojšek|Iča (Ivanka) Rojšek]] (*1948), ekonomistka, univ. prof. *[[Janez Rojšek]] (*1946), psiholog, športni delavec * [[Rok Rojšek]] (*1970), hokejist == Glej tudi == * priimke [[Rojec]], [[Rojc]], [[Rojic]] * priimek [[Rojko]] *priimek [[Rojnik]] *priimek [[Rojina]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Rojšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] dyohmsljaqxzp3tvsi647xhztkcjzlp 0 306252 5728337 5194585 2022-08-06T22:41:27Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Šiškovič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Črtomir Šiškovič]] (*1956), violinist * [[Jože Šiškovič]] (1897—1959), politik * [[Karel Šiškovič]] (1927—1982), novinar, zamejski politik in publicist * [[Mojca Nidorfer Šiškovič]], slavistka, vodja Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik FF UL * Mojca Šiškovič, pianistka * [[Raul Šiškovič]] (1931—2012), geograf in politik == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Šiškovič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] q576s0jcow9mv8c3h0xt06gw0g5vf57 0 325639 5728326 5635252 2022-08-06T21:48:25Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Simčič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Albin Simčič]] (1915—1983), javni delavec * [[Ana Simčič]] (1905—?), kulturna delavka v Argentini * [[Andrej Simčič]] (1912—1986), duhovnik, prelat * [[Antoinette Simčič]] (1901—2001), kulturna delavka v ZDA (= Tončka Simčič) * [[Branko Simčič]] (1912—2011), arhitekt, urbanist in scenograf * [[Branko Simčič, slikar|Branko Simčič]] (''Bram Barjanski'') (1953—2020), slikar (sin Rudija Simčiča) *[[Darinka Lavrič Simčič]] (*1952), baletna plesalka, vodja baleta * [[Eva Simčič Nifergal]] (*1935), igralka * [[Ferdinand Simčič]] (1869—1915), nadučitelj, glasbenik in zadružni organizator * [[Franc Simčič]] (1893—1977), gradbenik * [[Igor Simčič]] (*1954), vinar, športni podjetnik - jadralec * [[Ivan Simčič]] (*1969), častnik in zgodovinar * [[Izidor Simčič]] (*1942), arhitekt *[[Jurij Simčič]], inženir, raziskovalec v [[NASA]] * [[María Debevec Simčič]] (*1953), prevajalka *[[Marijan Simčič]] (1909—1980), partizan, polit. delavec, vrhovni sodnik * [[Marjan Simčič]] (1960—2016), živilski tehnolog, strokovnjak za prehrano, univ. prof. * [[Marjan Simčič]] (*1968), vinar * [[Marko Simčič]] (*1944), igralec *[[Mik Simčič|Mik N. Simčič]], slikar, kipar, scenograf, galerist * [[Miro Simčič]], novinar, zgodovinski publicist * [[Neža Simčič]] (*1950), igralka * [[Oskar Simčič]] (1926—2022), duhovnik, škofijski vikar in narodni delavec na Goriškem v Italiji * [[Peter Simčič]] (*1942), industrijski oblikovalec * [[Rudi Simčič]] (1920—2006), slikar * [[Samo Simčič]] (*1946), pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, šolnik (waldorfski) * [[Teofil Simčič]] (1902—1997), odvetnik in politik v zamejstvu * [[Tomaž Simčič]] (*1958), glasbeni šolnik, učitelj literarnih predmetov, pianist, publicist * [[Tončka Simčič]] (1901—2001), izseljenska kulturna delavka (= Antoinette Simčič) * [[Vekoslav Simčič]] (*1931), veterinar, univerzitetni učitelj * [[Vladoša Simčič]] (1910—1990), gledališka igralka * [[Zorko Simčič]] (*1921), književnik (pisatelj in publicist), akademik * [[Zvonimir Simčič]] (1921—2008), enolog, vinarski strokovnjak * [[Zvonka Simčič|Zvonka T. Simčič]] (*1963), slikarka, vizualna in zvočna (intermedijska) [[Umetnik|umetnica]], videastka == Glej tudi == * priimka [[Simšič]] in [[Simič]] *priimek [[Simončič]] *priimek [[Simoniti]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Simčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] tsd1m7619ygdcd8owsg4696hige4yka 14 326731 5728518 3316113 2022-08-07T10:49:58Z Shabicht 3554 Shabicht je premaknil stran [[Kategorija:Kongregacija za odpustke in relikvije]] na [[Kategorija:Kongregacija za disciplino zakramentov]] wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] lbtx968o28zl9mjc7q6c2syi1pjhikq 0 327323 5728269 5631275 2022-08-06T19:15:33Z Prunk 2453 Slepa povezava wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{lektura|razlog=jezik, slovnica, pravopis|datum=maj 2012}} [[Slika:Kombucha Mature.jpg|thumb|250px|Kombuča]] '''Kombuča''' je oblika simbioze ocetno kislinskih [[bakterije|bakterij]] in ene ali več [[kvasovke|kvasovk]] v celulozni membrani. Podobna je [[kisova matica|kisovi matici]], saj plava na vrhu tekočine in zavzema obliko posode, v kateri se nahaja, izgleda kot sivkasto bela palačinka, na otip je usnjasta in neelastična, debelina je odvisna od tega, kako dolgo se razvija in kako kisla je čajna vsebina.<ref name="članek3">{{navedi splet |url=http://web.bf.uni-lj.si/zt/bioteh/seminar_all/zivil/2002_03/Kombuca.pdf|title=Antonija ZAJC, Janja ZORKO, Špela ZORMAN, Peter Raspor, Maja Paš (mentorja): BIOTEHNOLOŠKA PROIZVODNJA KOMBUČE, seminarska naloga, Ljubljana, 2003}}{{Slepa povezava}}</ref> Ko je zrelejša, spremeni barvo v rjav odtenek, nato pa vplivajo tudi hranila iz čaja.<ref name="članek2">{{navedi splet |url=http://www.kombuchahome.com/ |title=www.kombuchahome.com/}}{{Slepa povezava}}</ref> '''Kombuča čaj''' je pijača s čajno osnovo, ki nastane s sočasno alkoholno in ocetnokislinsko [[fermentacija|fermentacijo]] ob prisotnosti [[kultura|kulture]] kombuče. Napitek se lahko pripravi z različnimi čaji, ki jih [[mikroorganizmi]] predelajo, in s sladkorjem, ki služi kot hranilo. Nastanejo številne snovi z zdravilnim, poživljajočim in razstrupljevalnim učinkom. Okus spominja na mošt oziroma na vino cviček, in je odvisen od uporabljenega čaja. <ref name="članek2"/> Če fermentacija poteka predolgo, se spremeni v kis. <ref name="članek3"/> [[Slika:Kombucha rosehip.jpg|thumb|right|250px|Kombuča čaj]] == Zgodovina == Uporaba napitka iz kombuče naj bi segala 200 let pred naše štetje na Daljni vzhod (predvsem na Kitajsko, tudi na Japonsko). Iz njega so pripravljali tako imenovani »Božji čaj« ali »eliksir življenja« ali »čaj nesmrtnosti«, in verjeli, da ima čarobno moč ter omogoča večno življenje. Kombuča oziroma kombuša ali kombu-čaj naj bi se imenoval po korejskem zdravniku Kombu. Z njim naj bi ozdravil prebavne motnje takratnega japonskega cesarja Imperiorja. Konec 19. stoletja so napitek pripravljali tudi v Rusiji, od koder je desetletja kasneje prišel tudi v Evropo. <ref name="članek3"/> == Sestavine == [[Slika:kombucha mold 2.jpg|lright|thumb|250px|Kontaminirana kultura]] Posamezno simbiotsko kolonijo sestavljajo različne vrste kvasovk in bakterij: [[Gluconacetobacter xylinus]] ( [[Acetobacter xylinum]], [[Acetobacter ketogenum]]), [[Bacterium xylinum]], [[Bacterium xylinoides]], [[Bacterium gluconicum]], [[Saccharomyces ludwigii]], [[S. apiculatus varieties]], [[Schizosaccharomyces pombe]], [[Torula varieties]], [[Pichia fermantans]] in druge. Ker so prisotne različne vrste mikroorganizmov, ki imajo tudi različne metabolne poti, različne koncentracije sladkorja in različna časovna obdobja fermentacije, se sestava napitka razlikuje.<ref name="članek3"/> Običajno so prisotni različni: [[sladkorji]] (glukoza,fruktoza, saharoza), organske kisline (ocetna, glukonska, citronska, mlečna, butirna, maleinska in oksalna kislina), [[etanol]], [[encimi]], [[vitamini]] B kompleksa, [[aminokisline]], [[glicerol]] in [[polifenoli]]. Med fermentacijskim procesom se [[pH]] napitka znižuje, kar je posledica naraščanja vsebnosti organskih kislin.<ref name="članek3"/> Kombuča čaj običajno vsebuje manj kot 0,5 % alkohola in to jo uvršča med nealkoholne pijače. Kislost in šibek alkoholni element kombuče omogočata odpornost pri morebitni [[kontaminacija|kontaminaciji]] s pogostimi letečimi bakterijskimi [[spore|sporami]] v zraku. Prav tako so bakterije in [[plesni]] v kulturi kombuče sposobne proizvajati antimikrobne zaščitne molekule. == Trditve o zdravilnosti == Objavljenih je malo zanesljivih in objektivnih raziskav o ugodnih vplivih kombuče na zdravje. Proizvajalci kombuče trdijo,<ref name="članek2"/> da kombuča: * podaljšuje življenje, * razstruplja telo, * povečuje raven energije, * preprečuje nekatere vrste raka in pomaga pri okrevanju po rakavih obolenjih, * izboljšuje oslabljen vid in sivo mreno, * zmanjša stresno delovanje trebušne slinavke, * razbremeni delovanje jeter, * zdravi artritis, lajša bolečine v sklepih, * ustavlja drisko in hkrati zdravi zaprtje, * ker vsebuje antioksidante krepi imunski sistem in preprečuje škodljivo delovanje prostih radikalov, * odpravlja plešavost, sive lase in obnavlja lasno strukturo, * omogoča bolj zdravo, čvrsto in elastično kožo, * zdravi depresijo, anksioznost, motnje spanja in izboljša obvladovanje stresa, * pospeši telesno presnovo, kar omogoča uspešno zmanjšanje telesne teže… == Varnost == Kot velja za vsa živila, je pomembna previdnost pri pripravi in shranjevanju, da se s tem prepreči onesnaženje. Pozorni moramo biti na čistočo rok, pripomočkov in okolja, ustrezno temperaturo in ustrezen čas fermentacije. Ker s fermentacijo čaj postaja vse bolj kisel, se pojavlja nevarnost izluževanje potencialno nevarnih snovi iz fermentacijske posode, zato je najbolj priporočljivo uporabljati steklene vsebnike, lahko tudi nerjaveče posode, ki ne vsebujejo svinca, lesene ali lakirane glinene sklede. Pri pripravi oziroma pri fermentaciji mora napitek imeti dostop do zraka, zato je pokrit z bombažno krpo, da diha in hkrati onemogoča kontaminacije.<ref name="članek2"/> Možnost kontaminacije je sicer manjša kot pri drugih živilih, ker med pripravo kombučinega čaja nastajajo kisle organske kisline in [[antibiotik|antibiotične]] snovi, ki zavirajo rast kontaminantov. Če se kultura kontaminira, so to najverjetneje plesni, ki so pogosto zelene, modre, ali črne barve, in tako sestavino je potrebno zavreči. Razen razvoja plesni, je zelo malo znanih podatkov o neželenih učinkih in toksičnosti kombučinega čaja, večinoma se pojavljajo v osamljenih primerih. Obstaja tudi možnost poškodbe jeter pri ljudeh, ki čaj uživajo vsak dan.<ref name="članek2"/> Kislost pijače lahko vpliva na proizvajanje želodčne kisline ali spreminjanje mikroflore v prebavnem traktu. V nekaterih primerih, ko ljudje s pitjem čaja pretiravajo, se lahko razvije akutna metabolična acidoza oziroma laktacidoza, ki se kaže kot znižanje pH vrednosti telesnih tkiv in krvi.<ref name="članek2"/> Omenjeni zaplet se verjetno pojavi tudi pri osebah, ki so imele tovrstne težave že prej. Čaj naj bi bil povezan tudi z miozitisom, vnetjem mišic, ki se lahko pojavi pri okužbi ali sočasni uporabi zdravil za zniževanje lipidov v krvi. <ref name="članek2"/> Pojavile naj bi se tudi nekatere alergijske reakcije. Osebe z zdravo presnovo in imunskim sistemom lahko uporabljajo kulture kombuče, medtem ko je pri osebah z imunosupresijo potreben zdravniški nadzor pri uporabi le-te. Na tržišču se pojavljajo izdelki (kapsule in čajne vrečke), ki naj bi vsebovali suho obliko kombuče, vendar ni potrebnih zagotovil o koristnosti. == Priprava == Kombučin napitek dobimo in shranjujemo v čajni tekočini, da se ohrani njena vlažnost. Nekaj te tekočine nalijemo na dno čistih steklenih kozarcev in dodamo, na sobno temperaturo ohlajen, sladkan čaj. Vrsto čajev lahko kombiniramo in tako izboljšujemo okus. Najpogosteje se uporabljata črni in zeleni čaj, lahko pa tudi sadni čaji brez kofeina.<ref name="članek3"/> Zeliščni čaji z močnimi eteričnimi olji so odsvetovani, ker lahko poškodujejo kulturo kombuče. Čaj sladkamo z veliko različnimi viri (beli ali rjavi sladkor, raztopina glukoze, fruktoza), ne uporabljamo pa surovega medu, laktoze, ksilitola ali drugih umetnih sladil. Kulturo kombuče položimo na vrh napitka tako, da plava na površini. Površina kombuče ni nujno stalno vlažna in se s časom lahko tudi potopi na dno posode. Potrebno se je izogniti stiku kombuče s kovinami, nakitom...<ref name="članek3"/> Posodo prekrijemo s krpo. Odložimo jo na temno mesto s sobno temperaturo (22-25 °C) za približno teden dni. Površina je tako najbolj ugodna za [[Aerob|aerobne]] mikroorganizme, na dnu posode pa se nahajajo [[Anaerob|anaerobni]] mikroorganizmi. Proces se nato serijsko ponavlja. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Čaj]] j4kf8dsbbu4v2kj4rvwrdyg8f23ekkx 0 331945 5728433 5645396 2022-08-07T08:51:25Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Špeter Slovenov | official_name = Comune di San Pietro al Natisone / Občina Špeter Slovenov | native_name = San Pietro al Natisone | image_skyline = San Pietro al Natisone 14.jpg | imagesize = 300px | image_alt = | image_caption = | image_shield = San_Pietro_al_Natisone-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map_of_comune_of_San_Pietro_al_Natisone_(province_of_Udine,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 8 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 29 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(2,212)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Videmska pokrajina|Videm]] (UD) | frazioni = Atovca, [[Ažla]], Bečja, Bjarč, Cedron, Čabaji, [[Klenje]], Kočebar, [[Koreda]], Kuosta, Mohorin, Mečana, Nokula, Podar, Petjag, Muost, Puoje, Sarženta, Tarpeč, Lipa, Gorenj Barnas, Pod Barnas, Dolenj Barnas | mayor_party = [[Državljanska lista]] | mayor = [[Tiziano Manzini]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 24.1 | population_footnotes = | population_total = 2229 | population_as_of = september 2011 | pop_density_footnotes = | population_demonym =Špeterslovenčan, Špeterslovenčanka | elevation_footnotes = | elevation_m = 175 | twin1 = Sambreville | twin1_country = | istat = 030103 | saint = [[Sveti Peter]] in [[sveti Pavel]] | day = [[29. junij]] | postal_code = 33049 | area_code = 0432 | website = [http://www.comune.sanpietroalnatisone.ud.it/portale/cms/ Istitutional website] | footnotes = }} '''Špeter Slovenov''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''San Pietro al Natisone'', nekoč ''San Pietro degli Slavi''<ref>Dobesedno ''Sveti Peter Slovanov'' po modelu »Špeter Slovenov«.</ref>, beneškoslovensko ''Špiètar'', [[Furlanščina|furlansko]] ''San Pieri dai Sclavons'') je naselje ob vznožju [[Nadiške doline|Nadiških dolin]] v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]]. Je središče istoimenske [[italijanske občine]] v [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]], v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. V občini je leta 2004 živelo 2.212 prebivalcev, od tega po ocenah strokovnjakov okoli 88 % [[Slovenci|Slovencev]], pripadnikov [[slovenska manjšina v Italiji|narodne manjšine v Italiji]].{{cn}} Naselje se je pred letom [[1878]] v [[italijanščina|italijanščini]] imenovalo ''San Pietro degli Slavi'' (dobesedno ''Sveti Peter Slovanov''), zatem pa je bilo v okviru italijanizacije novih državljanov [[Italija|Italije]] preimenovano v ''San Pietro al Natisone'' (dobesedno ''Sveti Peter ob Nadiži'').{{cn}} Špeter Slovenov je zaradi dvojezičnega šolskega centra, ustanovljenega leta [[1984]], a uradno priznanega šele z [[zaščitni zakon za Slovence v Italiji|zaščitnim zakonom za Slovence]] [[2001]], pomembno središče slabo prepoznane in šele pred kratkim uradno priznane slovenske prisotnosti v [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]]. == Območje občine == === Območje === [[slika:San Pietro al Natisone 13.jpg|thumb|left|Vodnjak pred farno cerkvijo v Špeter Slovenov]] Občina se razprostira na teritoriju 23,98 km²<ref>[http://www.comune.sanpietroalnatisone.ud.it/portale/cms/cultura/dati/ Sito istituzionale - Dati territorio e popolazione]</ref> na 140 m nadmorske višine in z najvišjo točko na 866 metrih na gori Sv. Jurij.<ref name="ReferenceB">{{navedi splet |url=http://www.comuni-italiani.it/030/103/clima.html|title=Comuni italiani.it - Comune di San Pietro al Natisone, clima e dati geografici|accessdate=2011-11-08}}</ref> Občino prečka državna cesta št. 54, ki je najlažja komunikacijska pot med [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] za tiste, ki želijo priti v srednji del [[Posočje|Posočja]]. Občina Špeter Slovenov na severu meji na občino [[Podbonesec]], in na vzhodu na občinon [[Sovodnje]] in [[Podutana]] na zahodu pa na občino [[Čedad]] in [[Tavorjana]], na jugu pa na občino [[Praprotno, Čedad|Prapotno]].<ref>{{navedi splet |title = San Pietro al Natisone: comuni limitrofi | url = http://www.comuni-italiani.it/030/103/index.html|accessdate = 2011-11-08|work=comuni-italiani.it}}</ref> Občinsko ozemlje sestavlja spodnji del Nadiške doline (odsek med okolico vasi Perovica in zaselkom Pri mostu Svetega Kvirina (Ponte San Quirino), od spodnjega dela doline Aborna (Alberone) in do zahodnih grebenov [[Matajur|Matajurja]]. V tem območju je tudi omenjena gora Sv. Jurij (narečno ''Svet Jur''), gora Svet Kocjan (San Canziano) visoka 723 metrov nad morjem [[Sveti Jernej|Svet Arnej]] (''San Bartolomeo'') z 624 m nadmorske višine.<ref name=tabacco>Carta topografica 1:25.000 per escursionisti "[[Valli del Natisone]] e [[Cividale del Friuli]]" - Foglio 041, Tabacco editrice</ref> ==== Hidrologija ==== Občino Špeter Slovenov napaja reka [[Nadiža]], ki v občino priteče iz občine [[Podbonesec]], kjer ima pritoke, kot so potok [[Aborna]] (Alberone), [[Kosca]] (Cosizza), Mamula in Klačinca. V bližini Dolenjega Barnasa (Vernassoja) in Pri mostu (Ponte San Quirino) je Nadiža zaradi znatne erozije struge, povzročila globoko in slikovito sotesko. ==== Geologija in morfologija ==== Območje občine je bogato z jamami in tudi kraškimi jamami. Regionalni katastrski register jam v Furlaniji Julijski krajini kaže na prisotnost 97 jam in ponorov.<ref>{{navedi splet |url=http://catastogrotte.fvg.it/?TYPE=raw&TASK=search-simple&CMD=LIST |title= Regionalni kataster jam v Furlaniji Julijski krajini|accessdate=2012-12-31}}</ref> Najpomembnejše jame so: blizu Atovce brezno Čerkonica, globoka 23 metrov;<ref>{{navedi splet |url=http://www.catastogrotte.it/grotta/171/RUPA-CERCONIZZA|title= Rupa Cerconizza|accessdate=2018-01-24}}</ref> pri vasi Klenju Čiastita Jama<ref>{{navedi splet |url= http://www.catastogrotte.it/grotta/155/CIASTITA-JAMA|title= Catasto delle grotte della Commissione E. Beogan - descrizione della Ciastita Jama|accessdate=2018-04-07}}</ref> in jama pri pod Ronk,<ref>{{navedi splet |url= http://www.catastogrotte.it/grotta/937/JAMA-POD-RONK |title= Catasto delle grotte della Commissione E. Beogan - descrizione della Jama pod Ronk|accessdate=2018-04-07}}</ref> ki ima dva izhoda s prehodnimi votlinami dolgimi 175 metrov; v bližini zavetišča Biarzo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.catastogrotte.it/grotta/2999/GROTTA-DI-BIARZO |title=Catasto delle grotte della Commissione E. Beogan - descrizione della Grotta di Biarzo|accessdate=2018-04-07}}</ref> === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Špeter Slovenov |Vzhod = [[Podutana]] |Jugovzhod = [[Podutana]] |Jug = [[Praprotno, Čedad|Prapotno]] |Jugozahod = [[Čedad]] |Zahod = [[Tavorjana]] |Severozahod = [[Podbonesec]] |Sever = [[Podbonesec]] |Severovzhod = [[Sovodnje]] }} == Vasi == [[Slika:Segnaletiche bilengâl a San Pieri.jpg|sličica|261x261_pik|Dvojezični italijansko-slovenski napisi na prometni signalizaciji]] * [[Atovca]] (Altovizza) * [[Ažla]] (Azzida) * [[Bečja]] (Becis) * [[Bjarč]] (Biarzo) * [[Cedron]] * [[Čabaji]] (Chiabai) * [[Dolenj Barnas]] (Vernasso) * [[Gorenj Barnas]] (Vernassino) * [[Klenje, Špeter Slovenov|Klenje]] (Clenia) * [[Kočebar]] (Cocevaro) * [[Koreda]] (Correda) * [[Kuosta]] (Costa) * [[Lipa, Špeter Slovenov|Lipa]] (Tiglio) * [[Mečana]] (Mezzana) * [[Mohorin]] (Macorins) * [[Muost]] (Ponte San Quirino/Puint) * [[Nokula]] (Oculis) * [[Petjag]] (Ponteacco) * [[Pod Barnas]] (Sotto Vernassino) * [[Podar]] * [[Puoje]] (Puoie) * [[Sarženta]] (Sorzento) * [[Tarpeč]] (Tarpezzo) == Etnična sestava prebivalstva == '''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 75,9% prebivalcev v občini Špeter Slovenov opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref> == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:4000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:3101 bar:1881 from: 0 till:3182 bar:1901 from: 0 till:3313 bar:1911 from: 0 till:3525 bar:1921 from: 0 till:3544 bar:1931 from: 0 till:3039 bar:1936 from: 0 till:3077 bar:1951 from: 0 till:3088 bar:1961 from: 0 till:2842 bar:1971 from: 0 till:2331 bar:1981 from: 0 till:2060 bar:1991 from: 0 till:2173 bar:2001 from: 0 till:2155 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:3101 fontsize:XS text: 3101 shift:(-8,5) bar:1881 at:3182 fontsize:XS text: 3182 shift:(-8,5) bar:1901 at:3313 fontsize:XS text: 3313 shift:(-8,5) bar:1911 at:3525 fontsize:XS text: 3525 shift:(-8,5) bar:1921 at:3544 fontsize:XS text: 3544 shift:(-8,5) bar:1931 at:3039 fontsize:XS text: 3039 shift:(-8,5) bar:1936 at:3077 fontsize:XS text: 3077 shift:(-8,5) bar:1951 at:3088 fontsize:XS text: 3088 shift:(-8,5) bar:1961 at:2842 fontsize:XS text: 2842 shift:(-8,5) bar:1971 at:2331 fontsize:XS text: 2331 shift:(-8,5) bar:1981 at:2060 fontsize:XS text: 2060 shift:(-8,5) bar:1991 at:2173 fontsize:XS text: 2173 shift:(-8,5) bar:2001 at:2155 fontsize:XS text: 2155 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Spomeniki in kulturne znamenitosi == * [[Grad Gronumberg]] ob Nadiži == Pobratenost == * {{Ikonazastave|BEL}} [[Sambreville]], [[Belgija]] == Galerija == <gallery> File:SPAN San Quirino 03.jpg|Cerkev sv. Kvirina File:San Pietro al Natisone 14.jpg|Špeter - župnijska cerkev File:San Pietro al Natisone 13.jpg|Špeter - [[vodnjak|okrasni vodnjak]] </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * Trinko, Ivan: ''Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo !'' Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 {{COBISS|ID=11214337}} * Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. {{kategorija v Zbirki|San Pietro al Natisone|Špeter Slovenov}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{it-naselje-stub}} {{Province of Udine}} {{normativna kontrola}} savg2v1x6b1495zt78s3g2wmeiuqoni 5728437 5728433 2022-08-07T08:54:23Z Erardo Galbi 166658 /* Vasi */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Špeter Slovenov | official_name = Comune di San Pietro al Natisone / Občina Špeter Slovenov | native_name = San Pietro al Natisone | image_skyline = San Pietro al Natisone 14.jpg | imagesize = 300px | image_alt = | image_caption = | image_shield = San_Pietro_al_Natisone-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map_of_comune_of_San_Pietro_al_Natisone_(province_of_Udine,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 8 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 29 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(2,212)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Videmska pokrajina|Videm]] (UD) | frazioni = Atovca, [[Ažla]], Bečja, Bjarč, Cedron, Čabaji, [[Klenje]], Kočebar, [[Koreda]], Kuosta, Mohorin, Mečana, Nokula, Podar, Petjag, Muost, Puoje, Sarženta, Tarpeč, Lipa, Gorenj Barnas, Pod Barnas, Dolenj Barnas | mayor_party = [[Državljanska lista]] | mayor = [[Tiziano Manzini]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 24.1 | population_footnotes = | population_total = 2229 | population_as_of = september 2011 | pop_density_footnotes = | population_demonym =Špeterslovenčan, Špeterslovenčanka | elevation_footnotes = | elevation_m = 175 | twin1 = Sambreville | twin1_country = | istat = 030103 | saint = [[Sveti Peter]] in [[sveti Pavel]] | day = [[29. junij]] | postal_code = 33049 | area_code = 0432 | website = [http://www.comune.sanpietroalnatisone.ud.it/portale/cms/ Istitutional website] | footnotes = }} '''Špeter Slovenov''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''San Pietro al Natisone'', nekoč ''San Pietro degli Slavi''<ref>Dobesedno ''Sveti Peter Slovanov'' po modelu »Špeter Slovenov«.</ref>, beneškoslovensko ''Špiètar'', [[Furlanščina|furlansko]] ''San Pieri dai Sclavons'') je naselje ob vznožju [[Nadiške doline|Nadiških dolin]] v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]]. Je središče istoimenske [[italijanske občine]] v [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]], v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. V občini je leta 2004 živelo 2.212 prebivalcev, od tega po ocenah strokovnjakov okoli 88 % [[Slovenci|Slovencev]], pripadnikov [[slovenska manjšina v Italiji|narodne manjšine v Italiji]].{{cn}} Naselje se je pred letom [[1878]] v [[italijanščina|italijanščini]] imenovalo ''San Pietro degli Slavi'' (dobesedno ''Sveti Peter Slovanov''), zatem pa je bilo v okviru italijanizacije novih državljanov [[Italija|Italije]] preimenovano v ''San Pietro al Natisone'' (dobesedno ''Sveti Peter ob Nadiži'').{{cn}} Špeter Slovenov je zaradi dvojezičnega šolskega centra, ustanovljenega leta [[1984]], a uradno priznanega šele z [[zaščitni zakon za Slovence v Italiji|zaščitnim zakonom za Slovence]] [[2001]], pomembno središče slabo prepoznane in šele pred kratkim uradno priznane slovenske prisotnosti v [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]]. == Območje občine == === Območje === [[slika:San Pietro al Natisone 13.jpg|thumb|left|Vodnjak pred farno cerkvijo v Špeter Slovenov]] Občina se razprostira na teritoriju 23,98 km²<ref>[http://www.comune.sanpietroalnatisone.ud.it/portale/cms/cultura/dati/ Sito istituzionale - Dati territorio e popolazione]</ref> na 140 m nadmorske višine in z najvišjo točko na 866 metrih na gori Sv. Jurij.<ref name="ReferenceB">{{navedi splet |url=http://www.comuni-italiani.it/030/103/clima.html|title=Comuni italiani.it - Comune di San Pietro al Natisone, clima e dati geografici|accessdate=2011-11-08}}</ref> Občino prečka državna cesta št. 54, ki je najlažja komunikacijska pot med [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] za tiste, ki želijo priti v srednji del [[Posočje|Posočja]]. Občina Špeter Slovenov na severu meji na občino [[Podbonesec]], in na vzhodu na občinon [[Sovodnje]] in [[Podutana]] na zahodu pa na občino [[Čedad]] in [[Tavorjana]], na jugu pa na občino [[Praprotno, Čedad|Prapotno]].<ref>{{navedi splet |title = San Pietro al Natisone: comuni limitrofi | url = http://www.comuni-italiani.it/030/103/index.html|accessdate = 2011-11-08|work=comuni-italiani.it}}</ref> Občinsko ozemlje sestavlja spodnji del Nadiške doline (odsek med okolico vasi Perovica in zaselkom Pri mostu Svetega Kvirina (Ponte San Quirino), od spodnjega dela doline Aborna (Alberone) in do zahodnih grebenov [[Matajur|Matajurja]]. V tem območju je tudi omenjena gora Sv. Jurij (narečno ''Svet Jur''), gora Svet Kocjan (San Canziano) visoka 723 metrov nad morjem [[Sveti Jernej|Svet Arnej]] (''San Bartolomeo'') z 624 m nadmorske višine.<ref name=tabacco>Carta topografica 1:25.000 per escursionisti "[[Valli del Natisone]] e [[Cividale del Friuli]]" - Foglio 041, Tabacco editrice</ref> ==== Hidrologija ==== Občino Špeter Slovenov napaja reka [[Nadiža]], ki v občino priteče iz občine [[Podbonesec]], kjer ima pritoke, kot so potok [[Aborna]] (Alberone), [[Kosca]] (Cosizza), Mamula in Klačinca. V bližini Dolenjega Barnasa (Vernassoja) in Pri mostu (Ponte San Quirino) je Nadiža zaradi znatne erozije struge, povzročila globoko in slikovito sotesko. ==== Geologija in morfologija ==== Območje občine je bogato z jamami in tudi kraškimi jamami. Regionalni katastrski register jam v Furlaniji Julijski krajini kaže na prisotnost 97 jam in ponorov.<ref>{{navedi splet |url=http://catastogrotte.fvg.it/?TYPE=raw&TASK=search-simple&CMD=LIST |title= Regionalni kataster jam v Furlaniji Julijski krajini|accessdate=2012-12-31}}</ref> Najpomembnejše jame so: blizu Atovce brezno Čerkonica, globoka 23 metrov;<ref>{{navedi splet |url=http://www.catastogrotte.it/grotta/171/RUPA-CERCONIZZA|title= Rupa Cerconizza|accessdate=2018-01-24}}</ref> pri vasi Klenju Čiastita Jama<ref>{{navedi splet |url= http://www.catastogrotte.it/grotta/155/CIASTITA-JAMA|title= Catasto delle grotte della Commissione E. Beogan - descrizione della Ciastita Jama|accessdate=2018-04-07}}</ref> in jama pri pod Ronk,<ref>{{navedi splet |url= http://www.catastogrotte.it/grotta/937/JAMA-POD-RONK |title= Catasto delle grotte della Commissione E. Beogan - descrizione della Jama pod Ronk|accessdate=2018-04-07}}</ref> ki ima dva izhoda s prehodnimi votlinami dolgimi 175 metrov; v bližini zavetišča Biarzo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.catastogrotte.it/grotta/2999/GROTTA-DI-BIARZO |title=Catasto delle grotte della Commissione E. Beogan - descrizione della Grotta di Biarzo|accessdate=2018-04-07}}</ref> === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Špeter Slovenov |Vzhod = [[Podutana]] |Jugovzhod = [[Podutana]] |Jug = [[Praprotno, Čedad|Prapotno]] |Jugozahod = [[Čedad]] |Zahod = [[Tavorjana]] |Severozahod = [[Podbonesec]] |Sever = [[Podbonesec]] |Severovzhod = [[Sovodnje]] }} == Vasi == [[Slika:Segnaletiche bilengâl a San Pieri.jpg|sličica|261x261_pik|Dvojezični italijansko-slovenski napisi na prometni signalizaciji]] * [[Atovca]] (''Altovizza'') * [[Ažla]] (''Azzida'') * [[Bečja]] (''Becis'') * [[Bjarč]] (''Biarzo'') * [[Cedron]] * [[Čabaji]] (''Chiabai'') * [[Dolenj Barnas]] (''Vernasso'') * [[Gorenj Barnas]] (''Vernassino'') * [[Klenje, Špeter Slovenov|Klenje]] (''Clenia'') * [[Kočebar]] (''Cocevaro'') * [[Koreda]] (''Correda'') * [[Kuosta]] (''Costa'') * [[Lipa, Špeter Slovenov|Lipa]] (''Tiglio'') * [[Mečana]] (''Mezzana'') * [[Mohorin]] (''Macorins'') * [[Muost]] (it. ''Ponte San Quirino'', fur. ''Puint'') * [[Nokula]] (''Oculis'') * [[Petjag]] (''Ponteacco'') * [[Pod Barnas]] (''Sotto Vernassino'') * [[Podar]] * [[Puoje]] (''Puoie'') * [[Sarženta]] (''Sorzento'') * [[Tarpeč]] (''Tarpezzo'') == Etnična sestava prebivalstva == '''Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 75,9% prebivalcev v občini Špeter Slovenov opredelilo, da so [[Slovenci]].'''<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref> == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:4000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:3101 bar:1881 from: 0 till:3182 bar:1901 from: 0 till:3313 bar:1911 from: 0 till:3525 bar:1921 from: 0 till:3544 bar:1931 from: 0 till:3039 bar:1936 from: 0 till:3077 bar:1951 from: 0 till:3088 bar:1961 from: 0 till:2842 bar:1971 from: 0 till:2331 bar:1981 from: 0 till:2060 bar:1991 from: 0 till:2173 bar:2001 from: 0 till:2155 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:3101 fontsize:XS text: 3101 shift:(-8,5) bar:1881 at:3182 fontsize:XS text: 3182 shift:(-8,5) bar:1901 at:3313 fontsize:XS text: 3313 shift:(-8,5) bar:1911 at:3525 fontsize:XS text: 3525 shift:(-8,5) bar:1921 at:3544 fontsize:XS text: 3544 shift:(-8,5) bar:1931 at:3039 fontsize:XS text: 3039 shift:(-8,5) bar:1936 at:3077 fontsize:XS text: 3077 shift:(-8,5) bar:1951 at:3088 fontsize:XS text: 3088 shift:(-8,5) bar:1961 at:2842 fontsize:XS text: 2842 shift:(-8,5) bar:1971 at:2331 fontsize:XS text: 2331 shift:(-8,5) bar:1981 at:2060 fontsize:XS text: 2060 shift:(-8,5) bar:1991 at:2173 fontsize:XS text: 2173 shift:(-8,5) bar:2001 at:2155 fontsize:XS text: 2155 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Spomeniki in kulturne znamenitosi == * [[Grad Gronumberg]] ob Nadiži == Pobratenost == * {{Ikonazastave|BEL}} [[Sambreville]], [[Belgija]] == Galerija == <gallery> File:SPAN San Quirino 03.jpg|Cerkev sv. Kvirina File:San Pietro al Natisone 14.jpg|Špeter - župnijska cerkev File:San Pietro al Natisone 13.jpg|Špeter - [[vodnjak|okrasni vodnjak]] </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * Trinko, Ivan: ''Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo !'' Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 {{COBISS|ID=11214337}} * Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. {{kategorija v Zbirki|San Pietro al Natisone|Špeter Slovenov}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{it-naselje-stub}} {{Province of Udine}} {{normativna kontrola}} auanrqbd286ic48kacetgog25d9d7me 5728438 5728437 2022-08-07T08:55:03Z Erardo Galbi 166658 /* Etnična sestava prebivalstva */ wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Špeter Slovenov | official_name = Comune di San Pietro al Natisone / Občina Špeter Slovenov | native_name = San Pietro al Natisone | image_skyline = San Pietro al Natisone 14.jpg | imagesize = 300px | image_alt = | image_caption = | image_shield = San_Pietro_al_Natisone-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map_of_comune_of_San_Pietro_al_Natisone_(province_of_Udine,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 8 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 29 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(2,212)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Videmska pokrajina|Videm]] (UD) | frazioni = Atovca, [[Ažla]], Bečja, Bjarč, Cedron, Čabaji, [[Klenje]], Kočebar, [[Koreda]], Kuosta, Mohorin, Mečana, Nokula, Podar, Petjag, Muost, Puoje, Sarženta, Tarpeč, Lipa, Gorenj Barnas, Pod Barnas, Dolenj Barnas | mayor_party = [[Državljanska lista]] | mayor = [[Tiziano Manzini]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 24.1 | population_footnotes = | population_total = 2229 | population_as_of = september 2011 | pop_density_footnotes = | population_demonym =Špeterslovenčan, Špeterslovenčanka | elevation_footnotes = | elevation_m = 175 | twin1 = Sambreville | twin1_country = | istat = 030103 | saint = [[Sveti Peter]] in [[sveti Pavel]] | day = [[29. junij]] | postal_code = 33049 | area_code = 0432 | website = [http://www.comune.sanpietroalnatisone.ud.it/portale/cms/ Istitutional website] | footnotes = }} '''Špeter Slovenov''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''San Pietro al Natisone'', nekoč ''San Pietro degli Slavi''<ref>Dobesedno ''Sveti Peter Slovanov'' po modelu »Špeter Slovenov«.</ref>, beneškoslovensko ''Špiètar'', [[Furlanščina|furlansko]] ''San Pieri dai Sclavons'') je naselje ob vznožju [[Nadiške doline|Nadiških dolin]] v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]]. Je središče istoimenske [[italijanske občine]] v [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]], v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. V občini je leta 2004 živelo 2.212 prebivalcev, od tega po ocenah strokovnjakov okoli 88 % [[Slovenci|Slovencev]], pripadnikov [[slovenska manjšina v Italiji|narodne manjšine v Italiji]].{{cn}} Naselje se je pred letom [[1878]] v [[italijanščina|italijanščini]] imenovalo ''San Pietro degli Slavi'' (dobesedno ''Sveti Peter Slovanov''), zatem pa je bilo v okviru italijanizacije novih državljanov [[Italija|Italije]] preimenovano v ''San Pietro al Natisone'' (dobesedno ''Sveti Peter ob Nadiži'').{{cn}} Špeter Slovenov je zaradi dvojezičnega šolskega centra, ustanovljenega leta [[1984]], a uradno priznanega šele z [[zaščitni zakon za Slovence v Italiji|zaščitnim zakonom za Slovence]] [[2001]], pomembno središče slabo prepoznane in šele pred kratkim uradno priznane slovenske prisotnosti v [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]]. == Območje občine == === Območje === [[slika:San Pietro al Natisone 13.jpg|thumb|left|Vodnjak pred farno cerkvijo v Špeter Slovenov]] Občina se razprostira na teritoriju 23,98 km²<ref>[http://www.comune.sanpietroalnatisone.ud.it/portale/cms/cultura/dati/ Sito istituzionale - Dati territorio e popolazione]</ref> na 140 m nadmorske višine in z najvišjo točko na 866 metrih na gori Sv. Jurij.<ref name="ReferenceB">{{navedi splet |url=http://www.comuni-italiani.it/030/103/clima.html|title=Comuni italiani.it - Comune di San Pietro al Natisone, clima e dati geografici|accessdate=2011-11-08}}</ref> Občino prečka državna cesta št. 54, ki je najlažja komunikacijska pot med [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] za tiste, ki želijo priti v srednji del [[Posočje|Posočja]]. Občina Špeter Slovenov na severu meji na občino [[Podbonesec]], in na vzhodu na občinon [[Sovodnje]] in [[Podutana]] na zahodu pa na občino [[Čedad]] in [[Tavorjana]], na jugu pa na občino [[Praprotno, Čedad|Prapotno]].<ref>{{navedi splet |title = San Pietro al Natisone: comuni limitrofi | url = http://www.comuni-italiani.it/030/103/index.html|accessdate = 2011-11-08|work=comuni-italiani.it}}</ref> Občinsko ozemlje sestavlja spodnji del Nadiške doline (odsek med okolico vasi Perovica in zaselkom Pri mostu Svetega Kvirina (Ponte San Quirino), od spodnjega dela doline Aborna (Alberone) in do zahodnih grebenov [[Matajur|Matajurja]]. V tem območju je tudi omenjena gora Sv. Jurij (narečno ''Svet Jur''), gora Svet Kocjan (San Canziano) visoka 723 metrov nad morjem [[Sveti Jernej|Svet Arnej]] (''San Bartolomeo'') z 624 m nadmorske višine.<ref name=tabacco>Carta topografica 1:25.000 per escursionisti "[[Valli del Natisone]] e [[Cividale del Friuli]]" - Foglio 041, Tabacco editrice</ref> ==== Hidrologija ==== Občino Špeter Slovenov napaja reka [[Nadiža]], ki v občino priteče iz občine [[Podbonesec]], kjer ima pritoke, kot so potok [[Aborna]] (Alberone), [[Kosca]] (Cosizza), Mamula in Klačinca. V bližini Dolenjega Barnasa (Vernassoja) in Pri mostu (Ponte San Quirino) je Nadiža zaradi znatne erozije struge, povzročila globoko in slikovito sotesko. ==== Geologija in morfologija ==== Območje občine je bogato z jamami in tudi kraškimi jamami. Regionalni katastrski register jam v Furlaniji Julijski krajini kaže na prisotnost 97 jam in ponorov.<ref>{{navedi splet |url=http://catastogrotte.fvg.it/?TYPE=raw&TASK=search-simple&CMD=LIST |title= Regionalni kataster jam v Furlaniji Julijski krajini|accessdate=2012-12-31}}</ref> Najpomembnejše jame so: blizu Atovce brezno Čerkonica, globoka 23 metrov;<ref>{{navedi splet |url=http://www.catastogrotte.it/grotta/171/RUPA-CERCONIZZA|title= Rupa Cerconizza|accessdate=2018-01-24}}</ref> pri vasi Klenju Čiastita Jama<ref>{{navedi splet |url= http://www.catastogrotte.it/grotta/155/CIASTITA-JAMA|title= Catasto delle grotte della Commissione E. Beogan - descrizione della Ciastita Jama|accessdate=2018-04-07}}</ref> in jama pri pod Ronk,<ref>{{navedi splet |url= http://www.catastogrotte.it/grotta/937/JAMA-POD-RONK |title= Catasto delle grotte della Commissione E. Beogan - descrizione della Jama pod Ronk|accessdate=2018-04-07}}</ref> ki ima dva izhoda s prehodnimi votlinami dolgimi 175 metrov; v bližini zavetišča Biarzo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.catastogrotte.it/grotta/2999/GROTTA-DI-BIARZO |title=Catasto delle grotte della Commissione E. Beogan - descrizione della Grotta di Biarzo|accessdate=2018-04-07}}</ref> === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Špeter Slovenov |Vzhod = [[Podutana]] |Jugovzhod = [[Podutana]] |Jug = [[Praprotno, Čedad|Prapotno]] |Jugozahod = [[Čedad]] |Zahod = [[Tavorjana]] |Severozahod = [[Podbonesec]] |Sever = [[Podbonesec]] |Severovzhod = [[Sovodnje]] }} == Vasi == [[Slika:Segnaletiche bilengâl a San Pieri.jpg|sličica|261x261_pik|Dvojezični italijansko-slovenski napisi na prometni signalizaciji]] * [[Atovca]] (''Altovizza'') * [[Ažla]] (''Azzida'') * [[Bečja]] (''Becis'') * [[Bjarč]] (''Biarzo'') * [[Cedron]] * [[Čabaji]] (''Chiabai'') * [[Dolenj Barnas]] (''Vernasso'') * [[Gorenj Barnas]] (''Vernassino'') * [[Klenje, Špeter Slovenov|Klenje]] (''Clenia'') * [[Kočebar]] (''Cocevaro'') * [[Koreda]] (''Correda'') * [[Kuosta]] (''Costa'') * [[Lipa, Špeter Slovenov|Lipa]] (''Tiglio'') * [[Mečana]] (''Mezzana'') * [[Mohorin]] (''Macorins'') * [[Muost]] (it. ''Ponte San Quirino'', fur. ''Puint'') * [[Nokula]] (''Oculis'') * [[Petjag]] (''Ponteacco'') * [[Pod Barnas]] (''Sotto Vernassino'') * [[Podar]] * [[Puoje]] (''Puoie'') * [[Sarženta]] (''Sorzento'') * [[Tarpeč]] (''Tarpezzo'') == Etnična sestava prebivalstva == Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 75,9 % prebivalcev v občini Špeter Slovenov opredelilo, da so [[Slovenci]].<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref> == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:4000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:3101 bar:1881 from: 0 till:3182 bar:1901 from: 0 till:3313 bar:1911 from: 0 till:3525 bar:1921 from: 0 till:3544 bar:1931 from: 0 till:3039 bar:1936 from: 0 till:3077 bar:1951 from: 0 till:3088 bar:1961 from: 0 till:2842 bar:1971 from: 0 till:2331 bar:1981 from: 0 till:2060 bar:1991 from: 0 till:2173 bar:2001 from: 0 till:2155 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:3101 fontsize:XS text: 3101 shift:(-8,5) bar:1881 at:3182 fontsize:XS text: 3182 shift:(-8,5) bar:1901 at:3313 fontsize:XS text: 3313 shift:(-8,5) bar:1911 at:3525 fontsize:XS text: 3525 shift:(-8,5) bar:1921 at:3544 fontsize:XS text: 3544 shift:(-8,5) bar:1931 at:3039 fontsize:XS text: 3039 shift:(-8,5) bar:1936 at:3077 fontsize:XS text: 3077 shift:(-8,5) bar:1951 at:3088 fontsize:XS text: 3088 shift:(-8,5) bar:1961 at:2842 fontsize:XS text: 2842 shift:(-8,5) bar:1971 at:2331 fontsize:XS text: 2331 shift:(-8,5) bar:1981 at:2060 fontsize:XS text: 2060 shift:(-8,5) bar:1991 at:2173 fontsize:XS text: 2173 shift:(-8,5) bar:2001 at:2155 fontsize:XS text: 2155 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Spomeniki in kulturne znamenitosi == * [[Grad Gronumberg]] ob Nadiži == Pobratenost == * {{Ikonazastave|BEL}} [[Sambreville]], [[Belgija]] == Galerija == <gallery> File:SPAN San Quirino 03.jpg|Cerkev sv. Kvirina File:San Pietro al Natisone 14.jpg|Špeter - župnijska cerkev File:San Pietro al Natisone 13.jpg|Špeter - [[vodnjak|okrasni vodnjak]] </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * Trinko, Ivan: ''Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo !'' Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 {{COBISS|ID=11214337}} * Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. {{kategorija v Zbirki|San Pietro al Natisone|Špeter Slovenov}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{it-naselje-stub}} {{Province of Udine}} {{normativna kontrola}} 9zsya3ofe7xubzyksw39lwtfwpq15l1 5728440 5728438 2022-08-07T08:59:50Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Špeter Slovenov | official_name = Comune di San Pietro al Natisone / Občina Špeter Slovenov | native_name = San Pietro al Natisone | image_skyline = San Pietro al Natisone 14.jpg | imagesize = 300px | image_alt = | image_caption = | image_shield = San_Pietro_al_Natisone-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map_of_comune_of_San_Pietro_al_Natisone_(province_of_Udine,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 46 |latm = 8 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 29 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(2,212)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Videmska pokrajina|Videm]] (UD) | frazioni = Atovca, [[Ažla]], Bečja, Bjarč, Cedron, Čabaji, [[Klenje, Špeter Slovenov|Klenje]], Kočebar, [[Koreda]], Kuosta, Mohorin, Mečana, Nokula, Podar, Petjag, Muost, Puoje, Sarženta, Tarpeč, Lipa, Gorenj Barnas, Pod Barnas, Dolenj Barnas | mayor_party = [[Državljanska lista]] | mayor = [[Tiziano Manzini]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 24.1 | population_footnotes = | population_total = 2229 | population_as_of = september 2011 | pop_density_footnotes = | population_demonym =Špeterslovenčan, Špeterslovenčanka | elevation_footnotes = | elevation_m = 175 | twin1 = Sambreville | twin1_country = | istat = 030103 | saint = [[Sveti Peter]] in [[sveti Pavel]] | day = [[29. junij]] | postal_code = 33049 | area_code = 0432 | website = [http://www.comune.sanpietroalnatisone.ud.it/portale/cms/ Istitutional website] | footnotes = }} '''Špeter Slovenov''' ([[Italijanščina|italijansko]] ''San Pietro al Natisone'', nekoč ''San Pietro degli Slavi''<ref>Dobesedno ''Sveti Peter Slovanov'' po modelu »Špeter Slovenov«.</ref>, beneškoslovensko ''Špiètar'', [[Furlanščina|furlansko]] ''San Pieri dai Sclavons'') je naselje ob vznožju [[Nadiške doline|Nadiških dolin]] v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]]. Je središče istoimenske [[italijanske občine]] v [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]], v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. V občini je leta 2004 živelo 2.212 prebivalcev, od tega po ocenah strokovnjakov okoli 88 % [[Slovenci|Slovencev]], pripadnikov [[slovenska manjšina v Italiji|narodne manjšine v Italiji]].{{cn}} Naselje se je pred letom [[1878]] v [[italijanščina|italijanščini]] imenovalo ''San Pietro degli Slavi'' (dobesedno ''Sveti Peter Slovanov''), zatem pa je bilo v okviru italijanizacije novih državljanov [[Italija|Italije]] preimenovano v ''San Pietro al Natisone'' (dobesedno ''Sveti Peter ob Nadiži'').{{cn}} Špeter Slovenov je zaradi dvojezičnega šolskega centra, ustanovljenega leta [[1984]], a uradno priznanega šele z [[zaščitni zakon za Slovence v Italiji|zaščitnim zakonom za Slovence]] [[2001]], pomembno središče slabo prepoznane in šele pred kratkim uradno priznane slovenske prisotnosti v [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]]. == Območje občine == === Območje === [[slika:San Pietro al Natisone 13.jpg|thumb|left|Vodnjak pred farno cerkvijo v Špeter Slovenov]] Občina se razprostira na teritoriju 23,98 km²<ref>[http://www.comune.sanpietroalnatisone.ud.it/portale/cms/cultura/dati/ Sito istituzionale - Dati territorio e popolazione]</ref> na 140 m nadmorske višine in z najvišjo točko na 866 metrih na gori Sv. Jurij.<ref name="ReferenceB">{{navedi splet |url=http://www.comuni-italiani.it/030/103/clima.html|title=Comuni italiani.it - Comune di San Pietro al Natisone, clima e dati geografici|accessdate=2011-11-08}}</ref> Občino prečka državna cesta št. 54, ki je najlažja komunikacijska pot med [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] za tiste, ki želijo priti v srednji del [[Posočje|Posočja]]. Občina Špeter Slovenov na severu meji na občino [[Podbonesec]], in na vzhodu na občinon [[Sovodnje]] in [[Podutana]] na zahodu pa na občino [[Čedad]] in [[Tavorjana]], na jugu pa na občino [[Praprotno, Čedad|Prapotno]].<ref>{{navedi splet |title = San Pietro al Natisone: comuni limitrofi | url = http://www.comuni-italiani.it/030/103/index.html|accessdate = 2011-11-08|work=comuni-italiani.it}}</ref> Občinsko ozemlje sestavlja spodnji del Nadiške doline (odsek med okolico vasi Perovica in zaselkom Pri mostu Svetega Kvirina (Ponte San Quirino), od spodnjega dela doline Aborna (Alberone) in do zahodnih grebenov [[Matajur|Matajurja]]. V tem območju je tudi omenjena gora Sv. Jurij (narečno ''Svet Jur''), gora Svet Kocjan (San Canziano) visoka 723 metrov nad morjem [[Sveti Jernej|Svet Arnej]] (''San Bartolomeo'') z 624 m nadmorske višine.<ref name=tabacco>Carta topografica 1:25.000 per escursionisti "[[Valli del Natisone]] e [[Cividale del Friuli]]" - Foglio 041, Tabacco editrice</ref> ==== Hidrologija ==== Občino Špeter Slovenov napaja reka [[Nadiža]], ki v občino priteče iz občine [[Podbonesec]], kjer ima pritoke, kot so potok [[Aborna]] (Alberone), [[Kosca]] (Cosizza), Mamula in Klačinca. V bližini Dolenjega Barnasa (Vernassoja) in Pri mostu (Ponte San Quirino) je Nadiža zaradi znatne erozije struge, povzročila globoko in slikovito sotesko. ==== Geologija in morfologija ==== Območje občine je bogato z jamami in tudi kraškimi jamami. Regionalni katastrski register jam v Furlaniji Julijski krajini kaže na prisotnost 97 jam in ponorov.<ref>{{navedi splet |url=http://catastogrotte.fvg.it/?TYPE=raw&TASK=search-simple&CMD=LIST |title= Regionalni kataster jam v Furlaniji Julijski krajini|accessdate=2012-12-31}}</ref> Najpomembnejše jame so: blizu Atovce brezno Čerkonica, globoka 23 metrov;<ref>{{navedi splet |url=http://www.catastogrotte.it/grotta/171/RUPA-CERCONIZZA|title= Rupa Cerconizza|accessdate=2018-01-24}}</ref> pri vasi Klenju Čiastita Jama<ref>{{navedi splet |url= http://www.catastogrotte.it/grotta/155/CIASTITA-JAMA|title= Catasto delle grotte della Commissione E. Beogan - descrizione della Ciastita Jama|accessdate=2018-04-07}}</ref> in jama pri pod Ronk,<ref>{{navedi splet |url= http://www.catastogrotte.it/grotta/937/JAMA-POD-RONK |title= Catasto delle grotte della Commissione E. Beogan - descrizione della Jama pod Ronk|accessdate=2018-04-07}}</ref> ki ima dva izhoda s prehodnimi votlinami dolgimi 175 metrov; v bližini zavetišča Biarzo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.catastogrotte.it/grotta/2999/GROTTA-DI-BIARZO |title=Catasto delle grotte della Commissione E. Beogan - descrizione della Grotta di Biarzo|accessdate=2018-04-07}}</ref> === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Špeter Slovenov |Vzhod = [[Podutana]] |Jugovzhod = [[Podutana]] |Jug = [[Praprotno, Čedad|Prapotno]] |Jugozahod = [[Čedad]] |Zahod = [[Tavorjana]] |Severozahod = [[Podbonesec]] |Sever = [[Podbonesec]] |Severovzhod = [[Sovodnje]] }} == Vasi == [[Slika:Segnaletiche bilengâl a San Pieri.jpg|sličica|261x261_pik|Dvojezični italijansko-slovenski napisi na prometni signalizaciji]] * [[Atovca]] (''Altovizza'') * [[Ažla]] (''Azzida'') * [[Bečja]] (''Becis'') * [[Bjarč]] (''Biarzo'') * [[Cedron]] * [[Čabaji]] (''Chiabai'') * [[Dolenj Barnas]] (''Vernasso'') * [[Gorenj Barnas]] (''Vernassino'') * [[Klenje, Špeter Slovenov|Klenje]] (''Clenia'') * [[Kočebar]] (''Cocevaro'') * [[Koreda]] (''Correda'') * [[Kuosta]] (''Costa'') * [[Lipa, Špeter Slovenov|Lipa]] (''Tiglio'') * [[Mečana]] (''Mezzana'') * [[Mohorin]] (''Macorins'') * [[Muost]] (it. ''Ponte San Quirino'', fur. ''Puint'') * [[Nokula]] (''Oculis'') * [[Petjag]] (''Ponteacco'') * [[Pod Barnas]] (''Sotto Vernassino'') * [[Podar]] * [[Puoje]] (''Puoie'') * [[Sarženta]] (''Sorzento'') * [[Tarpeč]] (''Tarpezzo'') == Etnična sestava prebivalstva == Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 75,9 % prebivalcev v občini Špeter Slovenov opredelilo, da so [[Slovenci]].<ref>Thomas, Lee; Lokar A. (1977) [https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/issue/view/346 Socioeconomic structure of the Slovene population in Italy], Slovene Studies Journal, Chicago, Illinois, str.28.</ref> == Demografski razvoj == <timeline> Colors= id:lightgrey value:gray(0.9) id:darkgrey value:gray(0.8) id:sfondo value:rgb(1,1,1) id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8) ImageSize = width:455 height:303 PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:4000 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0 BackgroundColors = canvas:sfondo BarData= bar:1861 text:1861 bar:1871 text:1871 bar:1881 text:1881 bar:1901 text:1901 bar:1911 text:1911 bar:1921 text:1921 bar:1931 text:1931 bar:1936 text:1936 bar:1951 text:1951 bar:1961 text:1961 bar:1971 text:1971 bar:1981 text:1981 bar:1991 text:1991 bar:2001 text:2001 PlotData= color:barra width:20 align:left bar:1861 from: 0 till:0 bar:1871 from: 0 till:3101 bar:1881 from: 0 till:3182 bar:1901 from: 0 till:3313 bar:1911 from: 0 till:3525 bar:1921 from: 0 till:3544 bar:1931 from: 0 till:3039 bar:1936 from: 0 till:3077 bar:1951 from: 0 till:3088 bar:1961 from: 0 till:2842 bar:1971 from: 0 till:2331 bar:1981 from: 0 till:2060 bar:1991 from: 0 till:2173 bar:2001 from: 0 till:2155 PlotData= bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5) bar:1871 at:3101 fontsize:XS text: 3101 shift:(-8,5) bar:1881 at:3182 fontsize:XS text: 3182 shift:(-8,5) bar:1901 at:3313 fontsize:XS text: 3313 shift:(-8,5) bar:1911 at:3525 fontsize:XS text: 3525 shift:(-8,5) bar:1921 at:3544 fontsize:XS text: 3544 shift:(-8,5) bar:1931 at:3039 fontsize:XS text: 3039 shift:(-8,5) bar:1936 at:3077 fontsize:XS text: 3077 shift:(-8,5) bar:1951 at:3088 fontsize:XS text: 3088 shift:(-8,5) bar:1961 at:2842 fontsize:XS text: 2842 shift:(-8,5) bar:1971 at:2331 fontsize:XS text: 2331 shift:(-8,5) bar:1981 at:2060 fontsize:XS text: 2060 shift:(-8,5) bar:1991 at:2173 fontsize:XS text: 2173 shift:(-8,5) bar:2001 at:2155 fontsize:XS text: 2155 shift:(-8,5) TextData= fontsize:S pos:(20,20) text:Data from ISTAT </timeline> == Spomeniki in kulturne znamenitosi == * [[Grad Gronumberg]] ob Nadiži == Pobratenost == * {{Ikonazastave|BEL}} [[Sambreville]], [[Belgija]] == Galerija == <gallery> File:SPAN San Quirino 03.jpg|Cerkev sv. Kvirina File:San Pietro al Natisone 14.jpg|Špeter - župnijska cerkev File:San Pietro al Natisone 13.jpg|Špeter - [[vodnjak|okrasni vodnjak]] </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * Trinko, Ivan: ''Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo !'' Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 {{COBISS|ID=11214337}} * Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9. {{kategorija v Zbirki|San Pietro al Natisone|Špeter Slovenov}} == Zunanje povezave == * [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] {{it-naselje-stub}} {{Province of Udine}} {{normativna kontrola}} jtkdfaf4p83s8ud5gltdmh574imdtmp 0 331974 5728391 5646606 2022-08-07T06:05:37Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Krasoslovje]]; dodal [[Kategorija:Krasoslovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Adolf Schmidl | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | residence = Avstro-Ogrska | nationality = | field = speleologija | work_institution = Avstrijska akademija znanosti, Visoka šola za politehniko v Pešti | alma_mater = Univerza na Dunaju | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = utemeljitelj speleologije kot samostojne znanstvene panoge | prizes = | religion = | footnotes = }} '''Adolf Schmidl''' ''[šmídəl]'', [[Čehi|češko]]-[[Avstrijci|avstrijski]] [[speleolog]], [[učitelj]], [[urednik]] in [[pisatelj]], * [[18. maj]] [[1802]], Kynžvart, Češka, † [[20. november]] [[1863]], [[Pešta]], [[Madžarska]]. Raziskoval je [[Kras v Sloveniji|slovenski Kras]] in na podlagi zbranega gradiva, predvsem s knjigo ''Speleogija krasa'' (Zur Höhlenkunde des Karstes), utemeljil speleogijo kot znanost.<ref>''Veliki splošni leksikon''. DZS, Ljubljana 2006.</ref> == Življenje in delo == Po gimnaziji ter študiju [[filozofija|filozofije]] in [[pravo|prava]] na [[Dunaj]]u je bil od 1848 do 1857 urednik pri dunajski [[Avstrijska akademija znanosti|Akademiji znanosti]] in zatem do smrti [[profesor]] [[geografija|geografije]] na politehniki v Pešti. Verjetno je na pobudo projektantov [[Južna železnica|južne železnice]] na Krasu v Sloveniji, dunajska Akademija poverila Schmidlu raziskovanje slovenskih [[Kraška jama|kraških jam]]. Pri tem so mu pomagali [[Idrija|idrijski]] [[rudar]]ji, rudarski praktikant [[Ivan Rudolf (speleolog)|Ivan Rudolf]] pa je jame premeril in izdelal njihove načrte. Tako je od leta 1850 do 1854 in morda tudi kasneje sistematično pregledal jame okoli [[Lož]]a [[Planina, Postojna|Planine]] in [[Postojna|Postojne]], začetni del podzemlja [[Pivka (reka)|Pivke]] v [[Postojnska jama|Postojnski jami]], [[Črna jama|Črno]] in [[Pivka jama|Pivko jamo]] do sifona, oba rokava podzemne reke v [[Planinska jama|Planinski jami]], požiralnike [[Unica|Unca]], brezna okoli Planine, Veliki naravni most v [[Rakov Škocjan|Rakovem Škocjanu]], okolico [[Cerkniško jezero|Cerkniškega jezera]], [[Predjama (jama)|Predjamo]], kjer je ugotovil šest podzemnih etaž in jamo [[Vilenica]]. Da bi zbudil zanimanje za Kras, je izdelal načrt za melioracijo [[Planinsko polje|Planinskega polja]] ter predlagal zgraditev odtočnih kanalov. Po njem se imenuje del [[Škocjanske jame|Škocjanskih jam]]. Napisal je več [[članek|člankov]] o jamah.<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}</ref> Manj znano pa je, da se je Schmidl najprej je poizkusil v leposlovju, napisal več iger, z večjim uspehom pa [[potopis]]e. Leta 1844 je z vladno podporo ustanovil [[revija|revijo]] ''Oesterreichische Blätter für Literatur und Kunst'' in jo urejal od 1. julija do srede oktobra 1848, ko je prenehala izhajati. == Viri == {{opombe}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Adolf Schmidl}} * {{SloBio|id=544351|avtor=Rakovec Ivan|ime=Schmidl Adolf|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Schmidl, Adolf}} [[Kategorija:Avstrijski geografi]] [[Kategorija:Češki geografi]] [[Kategorija:Jamarji]] [[Kategorija:Krasoslovci]] rp8b0yupqkorkmsfnurehwywsfs1th8 0 331976 5728390 5145809 2022-08-07T06:05:33Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Krasoslovje]]; dodal [[Kategorija:Krasoslovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Rudolf''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] [[rudarstvo|rudarstva]] in [[speleolog]], * [[9. maj]] [[1821]], [[Lome, Idrija|Lome]], † (?). Rodil se je v kmečki družini v naselju Lome pri [[Črni Vrh, Idrija|Črnem Vrhu]] nad [[Idrija|Idrijo]], umrl pa po letu 1863 neznano kje. Po končani gimnaziji v [[Gorica|Gorici]] je študiral rudarstvo. Leta 1847 je nastopil službo [[rudnik|rudniškega]] inženirja v Idriji, od 1854 pa je bil zaposlen pri rudniku v [[Rabelj, naselje|Rablju]] ([[italijanščina|ital.]] ''Cave di Predil'') kot nadzornik v tamkajšnji topilnici. V letih 1850−1854 je skupaj z nekaterimi idrijskimi rudarji spremljal po slovenskih [[Kraška jama|kraških jamah]] češko-avstrijskega speleologa [[Adolf Schmidl|Adolfa Schmidla]], opravljal zanj meritve in izdeloval jamske načrte. Sodeloval je zlasti pri raziskovanju podzemeljske [[Pivka (reka)|Pivke]] v sistemu [[Postojnska jama|Postojnske jame]], [[Planinska jama|Planinske jame]] in [[Škocjanske jame|Škocjanskih jamah]], kjer je uspel prodreti do četrtega slapa [[Reka (reka) |Notranjske reke]]. Nanj spominja Rudolfov rov v Planinski jami in Rudolfova dvorana v Škocjanskih jamah. <ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Viri == {{opombe}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih jamarjev]] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=525180|avtor=Savnik Roman|ime=Rudolf Ivan|vir=SBL}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rudolf, Ivan}} [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Krasoslovci]] [[Kategorija:Slovenski inženirji rudarstva]] [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski speleologi]] 99qdy2cb8lhndutz9hnnv4mip1v0wqj 0 337964 5728303 5106293 2022-08-06T20:37:58Z Romanm 13 /* Kasnejše omembe */ [[Batavija (regija)]] wikitext text/x-wiki [[Slika:GallischeHoeve.jpg|thumb|right|300px|Rekonstrukcija menapijske koče v Destelbergenu]] '''Menapijci''', antično [[Belgi|belgijsko]] pleme iz severne [[Galija|Galije]]. Njihovo ozemlje se je po pisanju [[Strabon]]a, [[Julij Cezar|Cezarja]] in [[Ptolemaj]]a raztezalo od izliva [[Ren]]a na severu in ob zahodnem bregu [[Šelda|Šelde]] proti jugu. Obsegalo je obalo [[Flandrija|Flandrije]] in skrajni severni del sosednje [[Francija|Francije]] in morda del [[Nizozemska|Nizozemske]]. Njihovo glavno mesto (''civitas'') v času rimske okupacije je bil Cassel pri Thérouannu v severni Franciji (položaji rimskih plemenskih glavnih mest se pogosto ne ujemajo s predrimsko politično geografijo<ref>E. Wightman (1985), ''Gallia Belgica'', str. 75.</ref>). Njihovi sosedje so bili: * na severu na otokih v delti [[Ren]]a-[[Meuse (reka)|Meuse]]-[[Šelda|Šelde]] [[Batavijci]] * na severovzhodu na nasprotni obali Rena [[Sikambri]] in druga [[Germani|germanska]] plemena * vzhodno od severnega dela [[Eburoni]] (do Cezarjevega obdobja) in [[Tungri]] (po [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovem]] obdobju) * vzhodno od južnega dela [[Nervijci]] * južno [[Atrebati]] * jugozahodno [[Morini]] Menapijci so se vse do leta 54 pr. n. št. žilavo upirali Cezarjevim osvajanjem v Galiji. Bili so člani belgijske protirimske konfederacije, ki jo je Cezar porazil leta 57 pr. n. št.. V konfederacijski vojski so imeli 9.000 mož.<ref>[[Julij Cezar]], ''[[Commentarii de Bello Gallico]]'', 2.4.</ref> Naslednje leto so se pridružili [[Armoriški Veneti|Armoriškim Venetom]].<ref>Julij Cezar, ''Commentarii de Bello Gallico'', 3.9.</ref> Cezar je premagal tudi njihovo vojsko, Menapijci in Morini pa so kljub temu odklonili sklenitev miru in so se še naprej vojskovali proti Rimljanom. Umaknili so se v gozdove in močvirja in uporabljali taktiko hitrih napadov in umikov. Cezar je zato začel izsekavati gozdove, zasegati njihovo živino in požigati naselja, kar je pred zimo prekinilo obilno deževje. Menapijci in Morini so se umaknili še globlje v gozdove.<ref>Julij Cezar, ''Commentarii de Bello Gallico'', 3.28-29.</ref> Leta 55 pr. n. št. so se poskušali upreti vpadu [[Germani|Germanov]] preko Rena, vendar so bili poraženi.<ref>Julij Cezar, ''Commentarii de Bello Gallico'', 4.4.</ref> Kasneje istega leta je Cezar med svojim prvim pohodom v [[Britanija (rimska provinca)|Britanijo]] na ozemlje Menapijcev in Morinov poslal dva odposlanca in glavnino svoje vojske z nalogo, da v njegovi odsotnosti ohranijo rimsko oblast.<ref>Julij Cezar, ''Commentarii de Bello Gallico'', 4.22.</ref> Menapijci in Morini so se ponovno umaknili v gozdove, Rimljani pa so jim medtem ponovno požgali pridelke in naselja.<ref>Julij Cezar, ''Commentarii de Bello Gallico'', 4.38.</ref> Leta 54 pr. n. št. so se pridružili [[Ambioriks]]ovemu uporu. Cezar pravi, da so bili edino galsko pleme, ki mu ni nikoli poslalo svojih odposlancev, da bi se z njim pogajali o miru. Ker so imeli tesne in prijateljske vezi z Ambioriksom, je Cezar proti njim poslal pet [[Rimska legija|legij]]. Nova postošenja so Menapijce končno prisilila k vdaji. Cezar je za nadzor nad njimi k njim poslal svojega zaveznika Komija in njegove Atrebate.<ref>Julij Cezar, ''Commentarii de Bello Gallico'', 6.2-6.</ref> ==Kasnejše omembe== [[Strabon]] v svoji ''Geografiji'' piše, da so v 1. stoletju Menapijci prebivali ob izlivu Rena severno od Nervijcev.<ref>[[Strabon]], ''Geographica'', 4:3.4.</ref> Omenja jih tudi [[Ptolemaj]] v svoji ''Geografji'' 2. stoletja in jih umešča med Tungre in Nervijce.<ref>Ptolemaj, ''Geographia'', 2.8.</ref> Ptolemaj omenja tudi Menapijce iz jugovzhodne [[Irska|Irske]].<ref>Ptolemaj, ''Geographia'', 2.1.</ref> Njihovo prisotnost v severozahodni Irski dokazujejo nekatera sodobna krajevna imena, na primer Fermanagh.<ref>''Ireland's History in Maps: Ptolemy's Ireland''</ref> V Britaniji je služila [[kohorta]] menapijskih vojakov, kar dokazujejo napisi iz 2. stoletja.<ref>[http://www.roman-britain.org/military/coh1men.htm ''Cohors Primae Menapiorum'' at Roman-Britain.org]</ref> Karavsij, poveljnik rimskega ladjevja v 3. stoletju, ki se je razglasil za cesarja Britanije in severne Galije, je bil Menapijec, rojen v [[Batavija (regija)|Bataviji]].<ref>Aurelius Victor, ''Liber de Caesaribus'', 39.20.</ref> ''[[Notitia Dignitatum]]'', register rimskih vladnih položajev in vojaških poveljstev, omenja tudi legijo z imenom ''Menapii Seniores''.<ref>''Notitia Dignitatum'', Zahod, 5.</ref> ==Sklici== {{opombe}} [[Kategorija:Plemena v antični Galiji]] 00lmxs5fvlf3xrnngqv6tt7xbml98a0 0 339923 5728275 4531519 2022-08-06T19:26:20Z Cjajnik 194448 korekcija odvečne vejice wikitext text/x-wiki '''Quod licet Iovi, non licet bovi''' je [[Latinščina|latinska fraza]], ki dobesedno pomeni ''"Kar je zakonito za Jupitra, ni zakonito za vole."'' V slovenščini rek prevajamo tudi kot ''"kar je za nunca'', to ni za ''junca".'' Frazo je prvi zapisal [[Terencij]], dramatik [[Rimska republika|rimske republike]], namigoval pa je na bajko, kjer je Jupiter prevzel obliko bika, da bi zapeljal [[Evropa (mitologija)|Evropo]]. Izvirna fraza se je sicer glasila "Aliis si licet, tibi non licet". Današnja različica fraze pa je verjetno prišla v rabo v [[Srednji vek|srednjem veku]], največkrat pa se jo prevaja kot "Bogovom je dovoljeno več kot govedu". Namiguje na obstoj [[Dvojno merilo|dvojnih meril]] (upravičenih ali ne) in v bistvu pomeni "kar je dovoljeno eni osebi ali skupini, ni dovoljeno vsem:" Frazo se uporablja tudi kot maksimo za pravico zmagovalcev, kjer zmagovalna država po vojni sodi in kaznuje poražence, medtem ko svojih ljudi ne postavi pred sodišče. [[Kategorija:Latinske fraze]] eaflsavfg3smdsxl2n5xdmd7r1uoz0l 0 345964 5728302 5719348 2022-08-06T20:37:32Z Romanm 13 /* Flavijci */ [[Batavija (regija)]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=X. legija Gemina <br> {{aut|Legio X Gemina}} |image=[[Image:Roman Empire 125.png|300px]] |caption=<small>Karta Rimskega cesarstva leta 125; X. legija Gemina je bila od leta 103 do 5. stoletja nastanjena v [[Dunaj|Vindoboni]] ob [[Donava|Donavi]] v provinci [[Gornja Panonija (rimska provinca)|Gornji Panoniji]]</small> |dates= pred 58 pr. n. št. - 5. stoletje |country= [[Rimska republika]] in [[Rimsko cesarstvo]] |type= [[rimska legija]] |role= napadalna pehota s podporo konjenice |size= odvisno od obdobja; ob ustanovitvi približno 3.500 vojakov + pomožne enote, leta 31 pr. n. št. razširjena |garrison= [[Tarakonska Hispanija]] (31 pr. n. št. - približno 71),<br/>[[Nijmegen]] (71 - 103),<br/>[[Dunaj|Vindobona]] (103 - 5. stoletje) |ceremonial_chief= |nickname= ''Equestris'', "konjeniška" pod Cezarjem,<br/>''Gemina'', "Dvojčica" (od 31 pr. n. št.),<br/>''Pia Fidelis'', "verna in zvesta" (od 89),<br/>''Domitiana'', ''Antoniniana'', ''Gordiana'', ''Deciana'', ''Floriana'', ''Cariniana'' (kratkotrajno),<br/>''Pia VI Fidelis VI'' (po 260) |patron= |motto= |colors= |march= |mascot=bik |battles=[[Galske vojne]] (58-51 pr. n. št.),<br/>Bitka proti [[Nervijci|Nervijcem]] (57 pr. n. št.),<br/>[[Bitka pri Gergoviji]] (52 pr. n. št.),<br/>[[Bitka pri Ilerdi]] (49 pr. n. št.),<br/>[[Bitka pri Draču (48 pr. n. št.)|Bitka pri Draču]] (48 pr. n. št.),<br/>[[Bitka pri Farzalu]] (48 pr. n. št.),<br/>[[Bitka pri Mundi]] (45 pr. n. št.),<br/>[[Bitka pri Filipih]] (42 pr. n. št.),<br/>[[Bitka pri Akciju]] (31 pr. n. št.),<br/>[[Batavska vstaja]] (70),<br/>[[Bar Kohbov upor]] (132-135),<br/>[[Bitka pri Nišu]] (268),<br/>[[veksilacija|veksilacije]] so se udeležile še mnogo drugih vojnih pohodov |notable_commanders= [[Julij Cezar]],<br/>[[Mark Antonij]] |anniversaries= }} '''Deseta legija Gemina''' ([[slovenščina|slovensko]] Dvojčica, [[latinščina|latinsko]] Legio decima Gemina), ena od štirih [[rimska legija|rimskih legij]], s katerimi je [[Julij Cezar]] leta 58 pr. n. št. napadel [[Galija|Galijo]]. Legija se zadnjič omenja na začetku 5. stoletja v Vindoboni, sedanjem [[Dunaj]]u. Simbol legije je bil bik. Na začetku se je imenovala X. legija ''Equestris'' (konjeniška), ker so se njeni legionarji znali bojevati tudi kot konjeniki. ==Zgodovina== ===Galske vojne=== :''Glej tudi: [[X. legija Equestris]]'' X. konjeniška legija je igrala pomembno vlogo v Cezarjevih vojaških uspehih v [[galske vojne|galskih vojnah]], zato so jo včasih omenjali kot njegovo najljubšo legijo. S Cezarjem se je vojskovala v vojni proti [[Nervijci|Nervijcem]], invaziji na [[Britanija|Britanijo]] in v [[obleganje Gergovije|obleganju Gergovije]]. Cezarju je ostala zvesta tudi v državljanski vojni proti [[Pompej]]u. Udeležila se je [[bitka pri Farzalu|bitke pri Farzalu]] leta 49 pr. n. št. in [[bitka pri Mundi|bitke pri Mundi]] leta 45 pr. n. št.. Cezar je legijo še istega leta razpustil in dal njenim veteranom obdelovalno zemljo v [[Narbonska Galija|Narbonski Galiji]] in [[Tarakonska Hispanija|Hispaniji]]. ==Avgust== Legijo so ponovno ustanovili leta 42 pr. n. št.. Vojskovala se je za [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijana]], kasnejšega cesarja Avgusta, Lepida in [[Mark Antonij|Marka Antonija]] v [[Bitka pri Filipih|bitki pri Filipih]] proti Cezarjevim morilcem. Po bitki je odšla z Markom Antonijem na pohod proti [[Partsko cesarstvo|Partskemu cesarstvu]], kjer je bila skupaj z njim poražena v [[bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]]. Poveljstvo legije je zatem prevzel Avgust in naselil veterane v [[Patras]]u. Legija se je uprla in za kazen izgubila naslov ''Equestris''. Legijo so okrepili z vojaki iz drugih legij in jo preimenovali v ''Gemina'' (Dvojčica). Novoustanovjena legija je bila premeščena v [[Tarakonska Hispanija|Tarakonsko Hispanijo]], kjer je Avgust pripravljal pohod proti Kantabrijcem. V Hispaniji je ostala več let. Njeni veterani so bili med prvimi naseljenci v sedanji [[Zaragoza|Zaragozi]] in ''Emeriti Augusti'', sedanji [[Merida|Méridi]]. ===Flavijci=== [[Slika:Roman Legions camps - AD 80.png|250px|left|thumb| Položaji rimskih legij leta 80; X. legija ''Gemina'' (4) je bila skupaj z XXII. legijo ''Primigenia'' v Nijmegenu]] Ko je cesar [[Vespazijan]] zatrl [[Batavska vstaja|Batavijsko vstajo]], je bila X. ''Gemina'' leta 70 premeščena v [[Batavija (regija)|Batavijo]] v [[Spodnja Germanija|Spodnjo Germanijo]], da bi vzdržavala red in preprečila morebitne nove upore. Od leta 71 do 103 je bila stacionirana v taboru, ki ga je v ''[[oppidum]]'' ''Batavorum'', sedanjem [[Nijmegen]]u, zgradila [[II. legija Adiutrix|II. legija ''Adiutrix'']]. Kot del armade Spodnje Germanije se je X. legija vojskovala proti guvernerju [[Gornja Germanija|Gornje Germanije]] Luciju Antoniju Saturninu, ki se je uprl cesarju [[Domicijan]]u. Za zasluge je skupaj s [[I. legija Minervia|I. legijo ''Minervia'']], [[VI. legija Victrix|VI. legijo ''Victrix'']] in [[XXII. legija Primigenia|XXII. legijo ''Primigenia'']] dobila naslov ''Pia Fidelis Domitiana'' – ''nesebična in zvesta Domicijanu''. Po cesarjevi smrti so naslov ukinili. ===2. stoletje=== Med [[Trajan]]ovim prvim pohodom v [[Dakija|Dakijo]] (101-102) se je legija udeležila druge [[bitka pri Tapi|bitke pri Tapi]] proti vojski dačanskega kralja [[Decebal]]a. Leta 103 je bila premeščena v [[Akvinkum]] (v sedanji [[Budimpešta|Budimpešti]]) in zatem v Vindobono (sedanji Dunaj) v [[Spodnja Panonija|Spodnji Panoniji]], ki je bila njen bazni tabor vse do 5. stoletja. [[Veksilacija|Veksilacije]] X. legije Gemina so se leta 131-135 vojskovale v [[Judeja (rimska provinca)|Judeji]] proti upornikom [[Simon bar Kohba|Simona bar Kohbe]], drugi pa so se leta 162 udeležili pohoda Lucija Vera proti [[Partsko cesarstvo|Partom]]. Drugi veliki vojni pohodi, ki se jih je udeležila X. Gemina, so bili pohodi proti [[Kvadi|Kvadom]], [[Markomani|Markomanom]] in [[Langobardi|Langobardom]] pod poveljstvom cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. X. legija ''Gemina'' je podprla svojega guvernerja [[Septimij Sever|Septimija Severja]] pri vzponu na prestol. Mnogo njenih legionarjev je zatem odšlo v [[Rim]], kjer so postali gardisti pretorijanske garde novega cesarja. ===3. stoletje=== V 3. stoletju se je legija vojskovala za več cesarjev, ki so jo za zvestobo nagradili s številnimi častnimi naslovi: ''Antoniniana'' (cesarja [[Karakala]] in [[Elagabal]]), ''Gordiana'' ([[Gordian III.]]), ''Deciana'' ([[Decij]]), ''Floriana'' (Florijan) in ''Cariniana'' ([[Karin]]). Vsi naslovi so bili kratkotrajni in so umrli skupaj s cesarjem. Za podporo cesarju [[Galien]]u proti uzurpatorju Postumu je bila nagrajena z naslovom ''Pia VI Fidelis VI'' - ''šestkrat nesebična, šestkrat zvesta''. ===4. stoletje=== V poznem 4. stoletju, ko je bila napisana ''[[Notitia Dignitatum]]'', je bil prvi oddelek X. legije ''Gemina'' mobilna poljska enota (''comitatenses'') pod poveljstvom ''[[Magister militum|Magistra militum per Orientem]]''.<ref>[http://la.wikisource.org/wiki/Notitia_dignitatum_partibus_orientis_-_I_XX#IX ''Notitia dignitatum in partibus orientis (I–XX)'']. Pridobljeno dne 20. decembra 2012.</ref> Njeni drugi oddelki so bili še vedno v Vindoboni pod poveljstvom duksa [[Prva Panonija|Prve Panonije]] in ''[[Norik|Norika Ripensis]]''. ==Sklic== {{opombe|1}} ==Vir== * J. Lendering, ''Legio X Gemina'', Livius.org [http://www.livius.org/le-lh/legio/x_gemina.html] [[Kategorija:Rimske legije]] {{normativna kontrola}} hw6zo8oypiy6rc2gge618okooevntli 0 363987 5728389 4772222 2022-08-07T06:05:28Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Krasoslovje]]; dodal [[Kategorija:Krasoslovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franz Kraus''', [[Avstrija|avstrijski]] raziskovalec [[kras]]a in [[jamar]], * [[28. junij]] [[1834]], [[Dunaj]], † [[12. januar]] [[1897]], Dunaj. == Delo == Sprva je delal v trgovini, kasneje pa se je na [[Kranjska|Kranjskem]] posvetil raziskovanju krasa in [[Kraška jama|jam]]. Bil je pobudnik sistematičnega proučevanja naših [[Kraško polje|kraških polj]].<ref>''Mala splošna enciklopedija DZS'', knjiga 2. Ljubljana 1975.</ref> Kmetijsko ministrstvo in [[Deželna vlada Kranjske]] sta na podlagi objav njegovih strokovnih člankov in prizadevanj leta 1866 naročili izdelavo načrta za preprečevanje [[Poplava|poplav]] na kraških poljih v porečju [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Krka|Krke]]. Tega so se razen njega lotevali tudi drugi domači in tuji jamarji ter inženirji. Leta 1885 je vodil raziskave [[Pivka jama|Pivke jame]], 1893 pa pomagal organizirati jamarje prvega slovenskega jamarskega društva [[Anthorn]]<ref>''Enciklopedija Slovenije'', knjiga 16, st. 4. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002.</ref>, da so prodrli po podzemni [[Pivka (reka)|Pivki]] od [[Otoška jama|Otoške]] do [[Magdalena jama|Magdalene jame]]. Sestavil je kataster tudi kraških jam v [[Avstro-Ogrska|Avstriji]]. Leta 1897 je objavil kataster kraških jam za Kranjsko. Ta objava je postala osnova katastra jam v Sloveniji. Objavil je tudi več kot sto strokovnih člankov, od tega jih polovica obravnava kras na Kranjskem.<ref>''Enciklopedija Slovenije'', knjiga 16, str. 114. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002.</ref> == Glej tudi == * [[seznam kraških jam v Sloveniji]] == Viri == {{opombe}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kraus, Franz}} [[Kategorija:Rojeni leta 1834]] [[Kategorija:Umrli leta 1897]] [[Kategorija:Avstrijski geografi]] [[Kategorija:Jamarji]] [[Kategorija:Krasoslovci]] aa00gf7zpt8uqbzonvopk5y8gg9vl5x 1 370851 5728361 5582563 2022-08-07T00:15:13Z 143.208.169.188 wikitext text/x-wiki 5728403 5728361 2022-08-07T06:48:31Z Andrejj 94 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/143.208.169.188|143.208.169.188]] ([[User talk:143.208.169.188|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]] wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=dolg}} avl33ma6uaq3il2k74o3yz7ri0e7pb3 5728516 5728403 2022-08-07T10:46:30Z 217.55.4.64 wikitext text/x-wiki 5728520 5728516 2022-08-07T10:52:02Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/217.55.4.64|217.55.4.64]] ([[User talk:217.55.4.64|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Andrejj|Andrejj]] wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=dolg}} avl33ma6uaq3il2k74o3yz7ri0e7pb3 5728525 5728520 2022-08-07T11:05:45Z 105.112.100.159 wikitext text/x-wiki 0 374998 5728481 5721018 2022-08-07T09:50:28Z Globokivisoki 150891 /* Državnozborske volitve 2022 */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenija | logo = [[Slika:Logo of The Left (Slovenia).svg|200px]] | leader = [[Luka Mesec]] | slogan = | foundation = {{Start date|2017|06|24|df=y}}<ref>https://www.vecer.com/ids-in-trs-se-bosta-zdruzili-v-stranko-levica-mesec-pricakuje-lep-dogodek-6274196</ref> | ideology = [[demokratični socializem]]<ref name="Toplišek2019">{{navedi knjigo |last=Toplišek |first=Alen |year=2019 |chapter=Between populism and socialism: Slovenia’s Left party |editor-last1=Katsambekis |editor-first1=Giorgos |editor-last2=Kioupkiolis |editor-first2=Alexandros |title=The Populist Radical Left in Europe |location=London |publisher=Routledge |pages=73-92}}</ref><br>[[ekosocializem]]<ref name="Toplišek2019"/><br>[[antikapitalizem]]<ref>https://www.sta.si/parlamentarne-volitve-2018/2505551</ref><br>mehki [[evroskepticizem]]<ref name="#1">https://europeelects.eu/european-union/slovenia/</ref> | position = [[politična levica|levica]]<ref name="#1"/><ref>https://www.reuters.com/article/slovenia-politics/update-1-slovenian-parliament-hopes-to-pick-pm-in-mid-august-speaker-idUSL5N1UN3FR</ref><ref>https://www.france24.com/en/20180806-slovenia-centre-left-parties-try-form-minority-government</ref> | european = [[Stranka evropske levice]]<ref>{{Navedi splet|title=Our Parties|url=https://www.european-left.org/our-parties/|website=Party of the European Left|accessdate=2021-11-19|language=en}}</ref> | youth_wing = | colours = {{Color box|#e82c25|border=darkgray}} [[Rdeča]] {{Color box|#488e41|border=darkgray}} [[Zelena]] | colorcode = #e82c25 | headquarters = Prešernova cesta 3<br/>1000 Ljubljana | newspaper = | membership = | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Infobox political party/seats|5|90|hex=#e82c25}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Infobox political party/seats|0|8|hex=#e82c25}} | website = {{URL|http://www.levica.si/}} | predecessor = TRS in IDS | seats3 = {{Infobox political party/seats|0|212|hex=#e82c25}} | seats3_title = Župani | seats4 = {{Infobox political party/seats|41|2750|hex=#e82c25}} | seats4_title = Svetniki }} '''Levica''' je [[Politična levica|levo]] usmerjena slovenska politična stranka. Nastala je 24. junija 2017 z združitvijo strank [[Iniciativa za demokratični socializem|Iniciative za demokratični socializem]] (IDS) in [[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije|Stranke za trajnostni razvoj Slovenije]] (TRS),<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje nove stranke Levica prevzema Luka Mesec|url=https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-zdruzevanja-v-levico-iz-ids-izstopilo-blizu-sto-clanov-443972|website=siol.net|accessdate=2021-11-19|language=sl}}</ref> pred tem članic koalicije Združene levice, v kateri je sodelovala tudi [[Demokratična stranka dela|Demokratične stranke dela]] (DSD) ter četrta skupina, v katero so sodila civilnodružbena gibanja ter posamezniki. Levičina predhodnica Združena Levica se je volitev prvič udeležila leta 2014 in osvojila šest poslanskih mest. Na državnozborskih volitvah leta 2018 je že nastopila kot Levica in osvojila devet poslanskih mest. Na državnozborskih volitvah 2022 je stranka osvojila pet poslanskih mest in nato vstopila v koalicijska pogajanja za vlado Roberta Goloba. V pogajanjih je stranka pridobila tri ministrska mesta. == Zgodovina == [[Slika:Luka Mesec 02.jpg|sličica|247x247_pik|[[Luka Mesec]], koordinator Levice.]] === 2014-2017: Koalicija Združena levica === Združena levica je bila ustanovljena 1. 3. 2014 s podpisom koalicijske pogodbe na ustanovitvenem kongresu v [[Hotel Union, Ljubljana|Hotelu Union]] v Ljubljani. Koaliciji sta se 20. 5. 2014 formalno priključila še [[Gibanje za pravično družbo]] (GPD) in [[Kulturno politično Društvo Svoboda]] iz Straže.{{Navedi vir}} Namen koalicije je bil služiti kot alternativa tradicionalnim političnim strankam, ki so bile deležne obsežne javne kritike med [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|Vseslovenskimi vstajami]].<ref name=":0">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/levice-ni-vec-zato-je-tu-nova-levica.html|title=Levice ni več, zato je tu nova levica|last=NeDelo|first=Gorazd Utenkar,|accessdate=2018-06-06|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-najvecja-vseslovenska-vstaja-do-zdaj-protestiralo-20-000-ljudi/302017|title=Foto: Največja vseslovenska vstaja do zdaj. Protestiralo 20.000 ljudi.|newspaper=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-06}}</ref> [[Volitve v Evropski parlament 2014|Volitve slovenskih poslancev v Evropskih parlament]] so potekale 25. 5. 2014. Združena levica je na uvrstila na 7. mesto s 5.47 % glasov.{{Navedi vir}} Nosilka liste je bila [[Violeta Tomič]].{{Navedi vir}} Združena levica je na predčasnih [[Volitve v Državni zbor Republike Slovenije 2014|volitvah v Državni zbor 2014]] dosegla 5,97 % glasov, in si s tem pridobila [[Poslanska skupina Združene levice|6 mandatov]].{{Navedi vir}} === 2017: Nastanek stranke Levica === {{Razširi razdelek}} === 2018–2020: Partnerica Šarčeve vlade === Levica je na predčasnih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah v Državni zbor 2018]] dosegla 9,29 % glasov in si s tem pridobila 9 mandatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-02-13}}</ref> [[20. marec|20. marca]] [[2019]] je stranka podpisala sporazum z [[13. vlada Republike Slovenije|manjšinsko vlado Marjana Šarca]].<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Koalicijski partnerji in Levica podpisali sporazum|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijski-partnerji-in-levica-podpisali-sporazum/483142|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-11-11|language=sl}}</ref> Levica je v zameno za podporo v obliki ne-nasprotovanj in prepovedi vlaganj interpelacij zahtevala ureditev stanovanjske politike, odpravo t. i. prekarnega dela, namero za ukinitev [[Dopolnilno zdravstveno zavarovanje|dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja]] ter povišanje davka na dohodek pravnih oseb. Sporazum je razburkal del javnosti, glavni očitki so padali predvsem na njegovo finančno težo. [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarska zbornice Slovenije]] ga je ocenila na 1,4 milijarde evrov, za katere pa po mnenju GZS, vlada ni imela izračunov, kako ta denar dobiti.<ref name="#2"/> Koordinator stranke Levica [[Luka Mesec]] se je na očitke odzval, da GZS ščiti interese ozke skupine posrednikov, premier Šarec pa, da projekti ob morebitni finančni nevzdržnosti ne bodo izvedeni. Svoje mnenje je posredovala tudi [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija]], ki je Levici očitala, da njeni ukrepi skrbijo le za "posamezne skupine" državljanov. Ocenili so, da se je Levica zavzemala predvsem za zdravstveno varstvo samozaposlenih v kulturi, med tem ko so obrtniki v primeru bolezni in povezane odsotnosti od dela prepuščeni sami sebi.<ref name="#2"/> Nekaj očitkov se je nanašalo tudi na status Levice, ki ji kot zunaj koalicijski partnerici ni potrebno prevzemati odgovornosti, kljub temu, da bo imela odločilno vlogo pri odločanjih. Stranka [[Levica (politična stranka)|Levica]] naj bi nastopala kot projektna partnerica [[Vlada|vlade]], kar pomeni, da bi bil vladni peterček pri vsakem projektu primoran pogajati se z Levico, saj njeni glasovi zagotavljajo zadostno večino. Levica naj bi s svojim statusom in pogoji pomembno vplivala na delovanje in ukrepe vlade, zaradi česar so [[Opozicija|opozicijske]] stranke dvomile o opozicijskem umeščanju Levice. [[Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora|Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS]] se je [[16. avgust|16. avgusta]] [[2018]] izrekla,<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju zakonodajno-pravne službe Levica ne more biti opozicijska stranka|url=https://www.dnevnik.si/1042836534|website=Dnevnik|accessdate=2019-02-20}}</ref> da Levice ne moremo šteti med opozicijske stranke, saj da ''"sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi".'' Mnenje ZPS ni omajalo ne Levice, ne koalicije. Levica je večkrat opozorila, da Vlada njenih predlogov ne upošteva. Po tem, ko je [[Odbor za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije|odbor za zdravstvo]] izglasoval prekinitev predloga Levice, ta 6. novembra 2019 prekinila sodelovanje z vlado in se umaknila v opozicijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-je-v-polni-opoziciji-sarec-levica-zapusca-vlado-ne-obratno/504165|website=www.rtvslo.si|accessdate=2019-11-06|title=Mesec: Levica je v polni opoziciji; Šarec: Levica zapušča vlado, ne obratno.|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> V začetku leta 2020 je premier Šarec odstopil, s čimer je padla njegova vlada. Marca 2020 je stranko in poslansko skupino zaradi ostrih nestrinjanj z vodstvom in strankarsko kulturo zapustil [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]]<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Franc Trček zapušča Levico|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e6bf2f9bdd6b/franc-trcek-zapusca-levico|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-04-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trček zapustil Levico, ker še ni odrasla|url=https://www.mladina.si/196699/trcek-zapustil-levico-ker-se-ni-odrasla/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-06}}</ref> in se pridružil v poslanski skupini SD.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-trcek-v-poslansko-skupino-sd-ja/518165|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-03-23|title=Franc Trček v poslansko skupino SD-ja|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Aprila 2021 je več medijev, povezanih s stranko SDS, objavilo domnevni tajni manifest stranke Levica.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Najprej v medijih blizu SDS in napačen logo Levice: Policija preiskuje sum storitve kaznivega dejanja v zvezi z manifestom|url=https://www.vecer.com/kronika/policija-preiskuje-sum-storitve-kaznivega-dejanja-v-zvezi-z-domnevnim-politicnim-manifestom-10242030|website=www.vecer.com|date=2021-05-06|accessdate=2021-05-08|language=sl-si}}</ref> Vsebina dokumenta je pozivala k kršenju ustavne ureditve Slovenije. Portal 24ur je manifest opisal kot "očitno lažen".<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Kdo je avtor lažnega manifesta Levice, ki ga preiskuje Policija?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/lazni-manifest.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> V Levici so povezave z manifestom zanikali.<ref name=":8" /> Informacijo o domnevnem manifestu je na družbenem omrežju med drugim poobjavil premier Janša. Maja 2021 je bilo razkrivo, da v zvezi z dokumentom poteka policijska preiskava zaradi možnosti kaznivega dejanja. Po navedbah Dnevnik-a naj bi preiskavo zaukazal generalni direktor policije [[Anton Olaj]]. Levica je policijsko preiskavo označila za zlorabo policije in zato napovedala kazensko ovadbo zoper Olaja.<ref name=":9" /> ==== Koalicija ustavnega loka ==== Stranka Levica je podprla iniciativo Jožeta P. Damijana in se pridružila ''[[Koalicija ustavnega loka|Koaliciji ustavnega loka]]'', katere namen je bil zrušiti [[14. vlada Republike Slovenije|tretjo Janševo vlado]]. Poleg Levice so v koaliciji sodelovale še [[Lista Marjana Šarca]], [[Socialni demokrati]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], po izstopu iz vlade pa tudi [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Levica je v decembru dala soglasje k imenovanju Karla Erjavca za mandatarja Koalicije ustavnega loka in napovedala prispevanje svojih poslanskih podpisov.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec vložil predlog konstruktivne nezaupnice z 42 podpisi; Simonovič zavrnil podpis|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/erjavec-39-podpisov-ze-imam-v-blagajni-stranke-desus-upam-da-kdo-ne-bo-vanjo-vlomil-841815|website=Revija Reporter|accessdate=2021-01-19}}</ref> Stranka je bila 2. aprila 2021 med predlagateljicami ustavne obtožbe zoper predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]].<ref>{{Navedi splet|title=Štiri opozicijske stranke vložile predlog ustavne obtožbe premierja Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stiri-opozicijske-stranke-vlozile-predlog-ustavne-obtozbe-premierja-janse/575243|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-02|language=sl}}</ref> 12. januarja 2022 je stranko in poslansko skupino zapustil [[Željko Cigler]], ki je prestopil k Socialnim demokratom. Razhod naj bi bil sporazumen. Čez nekaj dni, 19. januarja pa je stranko zapustila poslanka [[Violeta Tomić]]. Stranka naj bi jo povabila na pogovor o menjavi volilnega okraja. Tomićeva je na volitvah poprej kandidirala v Ljubljani-center. Sama je navedla, da naj bi ji stranka ponudila mariborski okraj, kar je Luka Mesec zanikal.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Levico zapustila tudi Violeta Tomić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/levico-zapustila-tudi-violeta-tomic/609227|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-19|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=Mesec: Tomić je zaupanje delno izgubila tudi zaradi afere ivermektin|url=https://n1info.si/novice/slovenija/violeta-tomic-izstopila-iz-stranke-levica/|website=N1|date=2022-01-19|accessdate=2022-01-20|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je na [[Facebook|Facebooku]] zapisala, da je Levica stranka, "Kateri najljubši šport je brcanje človeka, ko je na tleh."<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Tomićeva: Najljubši šport Levice je brcanje človeka, ko je na tleh #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/tomiceva-najljubsi-sport-levice-je-brcanje-cloveka-ko-je-na-tleh-570973|website=siol.net|accessdate=2022-01-20|language=sl}}</ref> === 2022: Volitve 2022 === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je stranka doživela občuten padec števila glasov in poslancev. Glas zanjo je oddalo 51.662 oz. 4,39 odstotka volivcev, število njenih poslancev pa se je zmanjšalo na pet.<ref name=":13" /><ref name=":14" /> Poleg Mesca so bili za poslance izvoljeni še [[Miha Kordiš]], [[Matej Tašner Vatovec]], [[Nataša Sukič]] in Tatjana Greif.<ref>{{Navedi splet|title=Tako pester bo nov sestav državnega zbora|url=https://zurnal24.si/slovenija/tako-pester-bo-nov-sestav-drzavnega-zbora-385854|website=zurnal24.si|accessdate=2022-05-19|language=sl}}</ref> Koordinator stranke [[Luka Mesec]] je nad rezultatom izrazil razočaranje in napovedal, da bo vodstvo stranke ponudilo svoj odstop.<ref name=":15" /> Poslanec Miha Kordiš je po volitvah na portalu [[Facebook]] izrazil prepričanje, da je za slab rezultat stranke na volitvah kriv pomik stranke k politični sredini v času Janševe vlade in zapisal, da mora stranka ponovno postati pristna socialistična alternativa. Svet stranke je o zaupanju vodstvu razpravljal 29. aprila 2022, a nezaupnice ni izglasoval.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Mesec ostaja na čelu Levice, ki se bo pogajala za vstop v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-ostaja-na-celu-levice-ki-se-bo-pogajala-za-vstop-v-vlado/625726|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec tudi po volilnem porazu ostaja na vrhu Levice, a stranka postaja vse bolj irelevantna|url=https://www.domovina.je/levica-po-volilnem-porazu-potrdila-aktualno-vodstvo-a-postaja-vse-bolj-irelevantna/|website=Domovina|date=2022-04-29|accessdate=2022-04-30|language=sl-SI}}</ref> So pa svetniki Mescu in vodstvu stranke podelili pogajalski mandat za vstop v vlado [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref name=":16" /><ref>{{Navedi splet|title=Vodstvu Levice zaupnica in mandat za pogajanja za vstop v Golobovo vlado|url=https://www.dnevnik.si/1042988123|website=Dnevnik|accessdate=2022-04-30}}</ref> [[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg|sličica|Levica je postala članica [[15. vlada Republike Slovenije|Golobove vlade]].]] Levica je v Golobovi vladi izpogajala tri ministrstva; [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|ministrstvo za kulturo]], ki bi ga vodila [[Asta Vrečko]], [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]], ki bi ga vodil [[Simon Maljavec]], ter novoustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga bo prevzel [[Luka Mesec]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bo prineslo novo ministrstvo za solidarno prihodnost?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-bo-prineslo-novo-ministrstvo-za-solidarno-prihodnost.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-27|publisher=24ur.com|last=Lobe|first=Špela}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KAJ BO POČELO NOVO MINISTRSTVO ZA SOLIDARNO PRIHODNOST? Vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma (FOTO)|url=http://www.regionalobala.si/novica/kaj-bo-pocelo-novo-ministrstvo-za-solidarno-prihodnost-vlozen-predlog-za-razpis-posvetovalnega-refer|website=regionalobala.si|accessdate=2022-05-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac je še kako primeren za ministra za družuinske zadeve|url=https://www.levica.si/simon-maljevac-druzinske-zadeve/|website=Levica|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Stranka Levica je pred vstopom v vlado izvedla interni referendum med svojim članstvom. 91,07 ostotkov članov je glasovalo za, 5.8 odstotka proti, 3.13 odstotka pa je bilo vzdržanih.<ref>{{Navedi splet|title=Interni referendum: članstvo podprlo vstop v vlado|url=https://www.levica.si/interni-referendum-vlada/|website=Levica|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> == Ideologija == Levica se zavzema za ekološki [[demokratični socializem]]. Zagovarja socialistično politiko, ki stremi k družbenemu in ekonomskemu sistemu, v katerem ljudje v okviru zmogljivosti okolja in naravnih virov trajnostno in sonaravno proizvajajo za zadovoljevanje družbenih potreb zadostne količine želenega. Zavzema se za [[demokratizacija|demokratizacijo]] vseh družbenih področij, in sicer z vpeljevanjem [[neposredna demokracija|neposredne demokracije]], [[delavsko upravljanje|delavskim upravljanjem]] ter uveljavljanjem načel koordinacije in sodelovanja v gospodarstvu (namesto tekmovanja).{{Navedi vir}} == Organi stranke == {{Levica}} * '''Koordinator:''' [[Luka Mesec]] * '''Namestnica koordinatorja:''' [[Asta Vrečko]]<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec na čelu stranke ni več sam|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/luka-mesec-na-celu-stranke-ni-vec-sam/|website=www.delo.si|accessdate=2021-10-19|language=sl-si}}</ref> *'''Vodja poslanske skupine:''' [[Matej Tašner Vatovec]] * '''Namestnik vodje poslanske skupine:''' [[Miha Kordiš]] *'''Koordinator programske konference:''' [[Sašo Slaček Brlek]] == Kritike in kontroverze == === Obtožbe o nepotizmu === Po nastopu [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]], katere članica je bila tudi stranka Levica, je bila na mesto vodje kabineta ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti [[Luka Mesec|Luke Mesca]] imenovana [[Maja Tašner Vatovec]], žena vodje [[Poslanska skupina Levica|poslanske skupine Levice]] [[Matej Tašner Vatovec|Mateja Tašnerja Vatovca]]. Poteza je vzbudila mnoge kritike o [[Nepotizem|nepotizmu]].<ref name=":18">{{Navedi splet|title=LD;GD 099 - 99 Luftballons|url=https://metinalista.si/ldgd-099-99-luftballons/|website=Metina lista|date=2022-06-17|accessdate=2022-06-22|language=sl-SI|first=Metina|last=lista}}</ref><ref name=":17">{{Navedi splet|title=Kako Levica pojasnjuje zaposlitev, na katero letijo očitki, da je nepotistična|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaposlitev-maje-tasner-vatovec-ne-gre-za-vprasanje-nepotizma-ampak-feminizma/|website=N1|date=2022-06-14|accessdate=2022-06-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nepotizem-ali-feminizem-zena-poslanca-levice-vodja-mescevega-kabineta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-22}}</ref> Stranka se je odzvala, da ne gre za nepotizem, ampak za [[feminizem]]: ''"Ne gre za vprašanje nepotizma, ampak feminizma. Maja Tašner Vatovec je dolgoletna aktivna članica in soustanoviteljica stranke, ne pa nekdo, ki bi bil vsiljen od zunaj preko vez. Prav je, da lahko tudi ona dobi priložnost, ne pa da ji to onemogoča status njenega moža."<ref name=":17" />''<ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/strankalevica/status/1536328471189852160|url=https://twitter.com/strankalevica/status/1536328471189852160|website=Twitter|accessdate=2022-06-22|language=en}}</ref> Mnoge kritike so se navezovale tudi na to, da je bila Levica v časih, ko je bila opozicijska stranka, velik kritik zaposlitev družinskih članov politikov.<ref name=":18" /> === Vedenje poslancev === ==== Grafične majice ==== Nekateri poslanci Levice so tekom opravljanja poslanske funkcije nosili grafične majice s podobami s potencialno kontroverznimi družbeno-političnimi pomeni. V času koalicijskih pogajanj julija 2018 je poslanec [[Miha Kordiš]] v prostorih državnega zbora nosil grafično majico s podobo [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]], kar je privedlo do razprave o spoštovanju do žrtev [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|totalitarnega sistema]]. Stranka se je na očitke v izjavi za javnost odzvala s trditvijo, da je bila poslančeva izbira majice naključna.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanec-med-pogajanji-v-parlamentu-s-titovo-majico.html|title=Poslanec med pogajanji v parlamentu s Titovo majico|date=30.7.2018|accessdate=13.5.2020|website=24ur.com|publisher=ProPlus|last=P.|first=N.}}</ref> Poslanec Levice [[Primož Siter]] je januarja 2020 v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] nosil grafično majico z logotipom glasbene skupine [[Bad Religion]], ki vključuje ime skupine in prečrtan [[krščanski križ]],<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ali poslanec Levice res žali verska čustva?|url=https://www.mladina.si/195636/ali-poslanec-levice-res-zali-verska-custva/|website=Mladina.si|accessdate=2020-05-13}}</ref> kar je privedlo do očitkov, da je poslanec z nošenjem majice žalil verska čustva.<ref>{{Navedi splet|title=Je poslanec Levice užalil čustva vernikov?|url=http://mariborinfo.com/novica/slovenija/je-poslanec-levice-uzalil-custva-vernikov/304976|website=Mariborinfo.com|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref> Siter, ki je sicer poklicni glasbenik, je v zapisu, objavljenem na Facebook stranke, pojasnil, da se je z majico zgolj poklanjal punkovski glasbeni skupini in njenemu aktivizmu: ''"Bad Religion so kultna punkovska glasbena skupina, ki s svojo kritiko družbi, tudi v delu tradicionalnih in verskih institucij, nastavlja ogledalo in odpira vrata novim političnim in družbenim idejam. Punk, pač. S svojim glasbenim (in akademskim) delom so kovali pot mnogim glasbenim in aktivističnim generacijam. [...] je moj osebni homage delu skupine, njihovem idejno-političnem stališču o vključevalni družbi, družbeni pravičnosti in neposredni demokraciji. Torej politikam, ki jih v ospredje svojega programa postavljamo tudi v Levici."'' Odklonilno se je odzval tudi Siterjev poslanski kolega [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]], ki je izrazil ogorčenje nad objavo fotografije Siterja z majico na uradni Facebook strani stranke in izpostavil, da takšnemu provokativnemu početju nasprotujejo tudi številni podporniki Levice. Ob tem je dodal: ''"Če [v stranki] prevladuje mnenje, da je to kul, potem je čas, da zapustim Levico."''<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Nova afera: Poslanec Levice užalil čustva vernikov? {{!}} Sobotainfo.com|url=http://sobotainfo.com/novica/politika-gospodarstvo/nova-afera-poslanec-levice-uzalil-custva-vernikov/543555|website=sobotainfo.com|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Levica|url=https://www.facebook.com/zdruzenalevica/posts/1568599293298624|website=www.facebook.com|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref> ==== Izjave poslancev ==== Po razkritju koalicijske pogodbe, ki jo je tekom pogajanj soustvarjala Levica, sta podjetnika [[Ivo Boscarol]] in [[Igor Akrapovič]] sporočila, da bosta razmislila o preusmeritvi bilančnega dobička v tujino.<ref>{{Navedi splet|title=V družbi Akrapovič bodo bilančni dobiček preusmerili v "bolj predvidljivo okolje"|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-druzbi-akrapovic-bodo-bilancni-dobicek-preusmerili-v-bolj-predvidljivo-okolje/464579|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref> Koalicijska pogodba je bila po njunem mnenju gospodarstvu neprijazna. Na njune izjave se je odzval poslanec Levice, Miha Kordiš, ki je na Facebook objavil "meme" s sliko [[Hugo Chávez|Huga Chaveza]] pospremljeno z zapisom "I'm gonna nationalize the shit outta you", pod sliko pa zapisal: "O glej, Boscarol in Akrapovič širita neresnice o naših zahtevah po obdavčitvi dobička in - pomembneje - grozita s stavko kapitala. Ne, ker za pravičnejši prispevek h zdravju, izobrazbi, mobilnosti, varnosti in nasploh blaginji za slehernika ne bi imela. Ampak ker bogastva, ki si ga prisvajata iz delavskih rok in mozga, nočeta usmeriti drugam kot v lasten žep. Kapitalistično izsiljevanje nacionalnih držav je šolski prikaz omejitev reformističnih politik, kot smo si jih uspeli izboriti v koalicijski pogodbi. Rešitev? #Nationalize!"<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanec-levice-razkuril-politike-in-gospodarstvenike-87376|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-08-30|accessdate=2020-05-13|language=sl-si|first=N. Č , E.|last=N}}</ref>Na izjave se je odzvala [[Obrtna zbornica Slovenije]], ki je med drugim Kordiševe izjave označila kot žaljive in nedopustne. Takrat bodoči predsednik vlade Marjan Šarec je zapisal, da vojna med gospodarstvom in politiko ne koristi nikomur in da je zato kdaj bolje česa ne izreči.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Poslanec Levice bi Pipistrel vzel Boscarolu|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanec-levice-razkuril-politike-in-gospodarstvenike-87376|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-08-30|accessdate=2020-05-13|language=sl-si|first=N. Č , E.|last=N}}</ref> [[30. oktober|Oktobra]] [[2020]] je na glasovanju v Državnem zboru Republike Slovenije o statusu vojakov po 45. letu, poslanec Levice [[Miha Kordiš]] žalil poslance stranke [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]], ki so glasovali za zakon: ''"Socialdemokrati kolaborirajo s fašistoidno vlado Janeza Janše"''. Vodja poslanske skupine SD [[Matjaž Han]] je na seji zahteval opravičilo, ki ga od Kordiša v postopkovnem predlogu ni dobil, zaradi česar mu je predsednik državnega zbora [[Igor Zorčič]] odvzel besedo.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Žalite me kot kolaboranta, njih kot fašiste #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/han-zalite-me-kot-kolaboranta-njih-kot-fasiste-535434|website=siol.net|accessdate=2020-10-02|language=sl}}</ref> Kordiševo dejanje so obsodile tudi ostale poslanske skupine.{{Navedi vir}} Oktobra 2020 je na seji [[Odbor za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za zdravstvo]] poslanec Levice Miha Kordiš del zdravnikov označil za "mazače". Do izjave se je med drugim kritično izrekla [[Zdravniška zbornica Slovenije]], ki je od Kordiša oz. stranke zahtevala opravičilo.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravniki mazači? Levica in Kordiš se posipata s pepelom. #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-mazaci-levica-in-kordis-se-posipata-s-pepelom-536622|website=siol.net|accessdate=2020-10-14|language=sl}}</ref> V objavi na [[Facebook|Facebook-u]] je Kordiš v odzivu na kritike zapisal, da gre za neodkrit in politično motiviran napad nanj, saj da je v svoji dejanski izjavi kritiziral rahljanje zakonskih standardov zdravstvene kakovosti, ki bi po novem omogočala, da do javnih sredstev dostopajo tudi neprimerni izvajalci zdravstvenih storitev, ki predhodno niso izpolnjevali standardov. Kordiš je med drugim zapisal: "[Izjave] ni mogoče niti po nesreči napak razumeti. Prosim lepo, kje sem kakega zdravnika označil za mazača? Verjamem, da je ta grda laž koga prizadela. Vsem tako prizadetim se opravičujem."<ref>{{Navedi splet|title=Miha Kordiš|url=https://www.facebook.com/miha.kordis/posts/642212836497191|website=www.facebook.com|accessdate=2020-10-14|language=sl}}</ref> ==== Preprečitev deportacije sirijskega imigranta ==== Decembra 2019 je bil Miha Kordiš eden izmed poslancev, ki so migranta iz [[Sirija|Sirije]] [[Ahmad Šami|Ahmada Šamija]] povabili v Državni zbor, s čimer so onemogočili njegovo deportacijo. Šami je bil na poti iz Sirije zavrnjen na slovensko-avstrijski meji, zato so ga nastanili v center za tujce v [[Postojna|Postojni]], kjer je zaprosil za azil. V skladu z 21. členom uredbe Dublin III. je [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] obravnavanje azila predalo [[Hrvaška|Hrvaški]]. Uredba namreč narekuje, da prošnjo za azil obravnava država, v kateri je migrant vstopil v [[Evropska unija|Evropsko unijo]], v tem primeru Hrvaška. Ta je zahtevi ugodila, 14. junija istega leta pa je notranje ministrstvo zavrnilo Šamijevo prošnjo za azil. Šamijeva pritožba je bila zavrnjena, s tem pa pravno omogočena deportacija.<ref>[http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=193201&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=806004 Sodba Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi A. S. proti Republiki Sloveniji]</ref><ref>[https://siol.net/novice/slovenija/bo-slovenija-begunca-iz-sirije-deportirala-na-hrvasko-453323 Siol.net - Bo Slovenija begunca iz Sirije deportirala na Hrvaško?]</ref> Poslanci Miha Kordiš (Levica) in [[Jan Škoberne]] (SD), [[Peter Vilfan]] (DeSUS) ter [[Jasna Murgel]] (SMC) so skupaj s predstavniki civilne družbe zavzeli za opustitev deportacije, ki sta jo kasneje podprla tudi predsednik DZ [[Milan Brglez]] in takratni predsednik vlade [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]. Na dan deportacije, 14. novembra, se je Šami s Kordišem in Škobernetom javil na dogovorjenem mestu v migrantskem centru, do predaje Hrvaški pa ni prišlo. Poslanca sta Šamija zato odpeljala v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor RS]], kamor [[Policija (Slovenija)|policija]] brez pooblastila ne sme vstopati. Premier Cerar je nato sporočil, da je deportacija začasno ustavljena, sočasno pa je okaral Kordiševo in Škobernetovo dejanje ter ga označil za "nedopustno in neprimerno".<ref>[https://www.vecer.com/kordis-in-skoberne-begunca-ahmada-odpeljala-v-drzavni-zbor-6347979?lnlarticle Večer.si - Borut Pahor: Če Sirec Ahmad ostaja v Sloveniji, naj bo to prepričljivo utemeljeno]</ref> Kriminalisti kasneje niso potrdili kaznivih dejanj pri njunem dejanju. === Odnosi znotraj stranke === ==== Obtožbe nedemokratičnosti znotraj Združene levice ==== Med združevanjem koalicije ZL v enotno stranko je vodja Demokratične stranke dela na tiskovni konferenci opozoril na konfliktne odnose v koaliciji; TRS in (še posebej) IDS naj bi iz vodenja izključevala ostale koalicijske partnerje (tj. stranko DSD in civilnodružbeno 4. skupino). Med koalicijskimi partnerji ZL naj ne bi bilo koordinacije in komunikacije, IDS naj bi tako samovoljno upravljal spletne komunikacije ZL, poslanska skupina pa naj bi tiskovne konference sklicevala brez predhodnega posvetovanja s partnerji (DSD od prehoda Tomić v TRS ni imela poslanca v poslanski skupini). Na takšno pomankanje interne demokracije in sodelovanja (vključno z neupoštavanjem pobud in predlogov s strani parlamentarnih IDS in TRS, neizpolnjevanje finančnih dolžnosti do nestrankarske 4. skupine in neupoštevanje koalicijske pogodbe) so opozorili tudi v 4. skupini ZL. IDS naj bi po njegovih besedah zavrnil tudi projekt e-glasovanja, ki bi članstvu omogočil demokratično spletno soodločanje. DSD tako ni vstopila v novo stranko Levica in je s četrto skupino nestrankarskih delov koalicije nadaljevala kot neodvisna stranka pod imenom ZL-DSD. Vodja PS ZL Luka Mesec je očitke zavrnil in izpostavil domnevna nekonstruktivna dejanja DSD, ki so privedla do izključitve iz pogajanj o združevanju, izjave vodje DSD pa označil za izsiljevanje.<ref>{{Navedi splet|title=Združena levica razpada. Žnidaršič: IDS in Trs odhajata. Mesec: Žnidaršič izsiljuje.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zdruzena-levica-razpada-znidarsic-ids-in-trs-odhajata-mesec-znidarsic-izsiljuje/414598|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-13|language=sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=V IDS-ju po kongresu razklani. Usoda enotne stranke Združena levica še bolj negotova|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-ids-ju-po-kongresu-razklani-usoda-enotne-stranke-zdruzena-levica-se-bolj-negotova/390654|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Spopad pragmatičnega in ideološkega dela IDS|url=https://www.delo.si/novice/politika/spopad-pragmaticnega-in-ideoloskega-dela-ids.html|website=www.delo.si|date=2015-12-03|accessdate=2020-05-14|language=sl-si|first=Zoran Potič, Mario|last=Belovič}}</ref> ==== Spori in nepravilnosti znotraj IDS glede združevanja ==== Na strankarskem kongresu IDS aprila 2016 je prišlo do razkola glede vprašanja združevanja, kar je privedlo do nesklepčnosti kongresa. Nekateri člani so poslanski skupini očitali elitizem in skrb za lastne interese, te pa naj bi pri tem podpirali člani, naklonjeni združitvi. Mesec je trdil, da so mu med kongresom nekateri grozili s fizičnim obračunom in vršilce ali podpornike takšnega početja pozval k odhodu iz stranke.<ref name=":4" /> Združitev IDS in TRS v eno stranko je privedla do množičnega odhoda članov IDS, ki so združitvi nasprotovali.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Merging of the Left marked by departures from IDS|url=https://english.sta.si/2402491/merging-of-the-left-marked-by-departures-from-ids|website=english.sta.si|accessdate=2020-05-14}}</ref> Po kasnejšem poročanju [[Svet24]] naj bi med kongresom Mesec v sodelovanju s tesnim sodelavcem članstvu preprečil glasovanje o združitvi (saj bi članstvo glasovalo proti združitvi, ki ga je zagovarjala poslanska skupina ZL), nato pa člane, ki so proti temu protestirali, lažno obdolžil nasilništva. Glasovanje naj bi bilo na koncu nesklepčno zaradi odhodov članov, razočaranih nad dogajanjem.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Svet24.si - VIDEO: Zamajal se mu je stolček, zato je nanovačil sorodnike|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/589344f5360ff/zamajal-se-mu-je-stolcek-zato-je-nanovacil-sorodnike|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref> O združitvi je stranka IDS ponovno odločala nekaj mesecev kasneje na dopisnem kongresu. Tega naj bi vodstvo stranke izpeljalo, da bi zmanjšalo udeležbo manj aktivnih članov in tako poskušalo doseči odobritev združitve, saj bi sicer večina članstva IDS združitvi nasprotovala. Hkrati pa naj bi se med kongresoma v stranko na novo včlanilo vsaj 50-60 novih slamnatih članov; članstvo naj bi se tako povečalo za 10 %. Mesec naj bi nato (v sodelovanju s partnerko in članico IDS) ponaredil glasu lokalnega odbora Kranj, ki je omogočil vpis novih članov v volilni imenik. Disciplinska komisija IDS naj bi zato v internem postopku odločila, da mora biti Mesec zaradi ponarejanja glasu izločen iz stranke, a je izločitev nato preprečil svet stranke pod vodstvom Mesca.<ref name=":5" /> ==== Odhodi poslancev ==== Ob odhodu iz stranke je poslanec [[Matjaž Hanžek]] kot razloge za odhod navedel nezadovoljstvo nad "nekorektnim in nedemokratičnim načinom združevanja" koalicije ZL v stranko Levica in stranko označil za "ozko skupino posameznikov".<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Hanžek zapušča poslansko skupino Levice, Mesec: izstop spoštujem in obžalujem|url=https://www.dnevnik.si/1042777199|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-13}}</ref> Poslanec [[Franc Trček]] je ob odhodu iz stranke in poslanske skupine med drugim navedel nizko toleranco za samokritiko in drugačna mnenja v vodstvu stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Trček zapustil Levico, ker še ni odrasla|url=https://www.mladina.si/196699/trcek-zapustil-levico-ker-se-ni-odrasla/|website=Mladina.si|accessdate=2020-05-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Prekipelo mu je zaradi nadkomunistov|url=https://www.vecer.com/prekipelo-mu-je-zaradi-nadkomunistov-10142796|website=www.vecer.com|date=2020-03-17|accessdate=2020-05-13|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Počilo v Levici. Zapušča jo poslanec Franc Trček. "Te pa pojdi," mu je rekel Luka Mesec|url=https://www.vecer.com/pocilo-v-levici-zapusca-jo-poslanec-franc-trcek-te-pa-pojdi-naj-bi-mu-rekel-luka-mesec-10141509|website=www.vecer.com|date=2020-03-13|accessdate=2020-05-13|language=sl-si}}</ref> 19. januarja 2022 je stranko zapustila poslanka [[Violeta Tomić]]. Stranka je v izjavi za javnost navedla, da je Tomićevo povabila na pogovor o menjavi volilnega okraja, kar naj bi Tomićeva po navedbah stranke zavrnila. Tomićeva je na volitvah poprej kandidirala v volilnem okraju Ljubljani-Center (v Ljubljani naj bi po lastnih navedbah živela že več kot 40 let). Sama je navedla, da naj bi ji stranka ponudila mariborski okraj, kar je Luka Mesec zanikal.<ref name=":11" /> Vlogo izstopne izjave je Tomić pospremila z besedami: "''Stranka Levica je daleč od tega, kar smo na začetku gradili. Kažejo se resne generacijske razlike v razmišljanju in delovanju, ki so šle predvsem v času covida močno čez mejo moje tolerance''".<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/violeta-tomic-izstopa-iz-stranke-levica.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-28}}</ref> Po besedah Mesca je Tomićeva zaupanje stranke med drugim izgubila tudi zaradi svojih stališč o zdravljenju COVID-19;<ref name=":11" /> Tomićeva je pred izstopom iz stranke namreč na Facebooku zapisala, da je med prebolevanjem COVID-19 jemala zdravili [[hidroksiklorokin]] in [[ivermektin]] (ki nista namenjeni ali varni ter učinkoviti pri zdravljenju tega obolenja), in ob tem dodala, da sta ji zdravili "pomagali" in "[...] ''da bi vsi morali imeti dostop do zdravljenja, nedopustno pa je, da nas silijo v cepljenje!''"<ref>{{Navedi splet|title=Levica: Od početja Violete Tomić se ograjujemo|url=https://siol.net/novice/slovenija/violeta-tomic-po-boju-s-covidom-jemala-je-tudi-zdravila-za-parazite-pri-zivalih-567925|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> ter zapisala tudi "[...] ''Če bi bila ta zdravila širše dostopna, bi bilo najbrž precej manj žrtev.''"<ref>{{Navedi splet|title=Poslanka s covidom v neznosnih bolečinah, jemala je to zloglasno zdravilo|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/poslanka-s-covidom-v-neznosnih-bolecinah/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-03-28|language=sl-si}}</ref> Levica se je nato od izjav in početja Tomićeve v izjavi za javnost distancirala.<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić jemala ivermektin, Levica se od njenega ravnanja distancira|url=https://n1info.si/novice/slovenija/violeta-tomic-jemala-ivermektin-levica-se-od-njenega-ravnanja-distancira/|website=N1|date=2021-12-09|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> Na dan izstopa iz stranke je Tomićeva prav tako v odgovoru na zapis strankarske in poslanske kolegice [[Nataša Sukič|Nataše Sukič]] na [[Facebook|Facebooku]] (v katerem je Sukič kritizirala nedavni prestop poslanca Levice Željka Ciglerja v stranko SD kot znak nenačelnosti in vrednotne nekredibilnosti zaradi izrecnih nazorskih razlik med strankama) zapisala: ''"Suki, NEHAJ!!! Se ti ne zdi, da si lahko kdaj tudi tiho?? Predvsem če nisi vprašana? To pljuvanje po Željku je samo dokaz, da je imel tehtne razloge za prestop iz stranke, katere najljubši šport je brcanje človeka, ko je na tleh. Glede na to, da to veš, bi bilo res konkretno in pošteno molčati."''<ref name=":12" /><ref name=":11" /> Tomić bo na državnozborskih volitvah leta 2022 kandidirala na (skupni) listi strank [[Dobra država]] in [[Naša prihodnost]].<ref>{{Navedi splet|title=Na kandidatni listi Dobre države in Naše prihodnosti tudi Violeta Tomić in Zlatko|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-kandidatni-listi-dobre-drzave-in-nase-prihodnosti-tudi-violeta-tomic-in-zlatko-575852|website=siol.net|accessdate=2022-03-28|language=sl}}</ref> ==== Strokovni delavci ==== Ob koncu prvega mandata so strokovni delavci Levice izrazili nezadovoljstvo nad plačilom, obremenjenostjo in slabimi medsebojnimi odnosi s predstavniki stranke. Več strokovnih delavcev je zato delo za stranko opustilo.<ref>{{Navedi splet|title=Delavci Levice nezadovoljni, Mesec obljublja zvišanje plač|url=https://www.dnevnik.si/1042826185|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-14}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-delavcem-obljublja-boljse-place-medtem-pa-jih-zaradi-slabega-placila-zapuscajo-sodelavci.html|title=Levica delavcem obljublja boljše plače, medtem pa jih zaradi slabega plačila zapuščajo sodelavci|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Raj za peščico poslancev, izkoriščanje za strokovce|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5b2cd15806218/raj-za-pescico-poslancev-izkoriscanje-za-strokovce|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-05-14|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == === Državnozborske volitve 2014 === Prve volitve takrat nove stranke Združena levica so bile [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasne parlamentarne volitve 2014]]. Lista se je uvrstila na peto mesto oz. dosegla 52.189 glasov (5,97 %). Prejeli so le 60 glasov (0,01 %) glasov manj od - večkrat omenjeno - največjih konkurentov [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]]. Združeni levici je pripadlo šest poslanskih mandat; po enega so dobili v volilnih enotah Kranj, Postojna, Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Novo mesto, Maribor in Ptuj. Poslanca tako niso dobili le v volilni enoti Celje.<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v državni zbor 2014|url=http://volitve.gov.si/dz2014/rezultati/izidi_enote.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2020-05-06}}</ref> ==== Poslanska skupina 2014–2018 ==== # [[Miha Kordiš]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] # [[Matej Tašner Vatovec]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] # [[Violeta Tomić]] – [[Stranka za trajnostni razvoj Slovenije]] # [[Matjaž Hanžek]] – [[Stranka za trajnostni razvoj Slovenije]]* # [[Luka Mesec]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] # [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] – [[Iniciativa za demokratični socializem]] <nowiki>*</nowiki>5. julija 2017 je zaradi notranjih sporov iz poslanske skupine izstopil poslanec Matjaž Hanžek. Kot glavni razlog je navedel nekorekten in nedemokratičen način združevanja strank Združene levice v Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Hanžek zapušča poslansko skupino Levice, Mesec: izstop spoštujem in obžalujem|url=https://www.dnevnik.si/1042777199|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-06}}</ref> === Državnozborske volitve 2018 === Volitev se je stranka že udeležila pod imenom Levica. Kljub temu je na volitvah nastopila tudi stranka Združena levica. Levica je zato v predvolilni kampanji večkrat opozarjala, da ne bi prišlo do zamenjave med strankama. V kampanji je stranka poskrbela za nekolikšno provokacijo, saj je v volilni okraj [[Grosuplje]], kjer kandidira prvak [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]], na listo umestili umetnika [[Janez Janša (režiser)|Janeza Janšo]] (nekdaj Emil Hrvatin). Stranka je na volitvah osvojila 81.689 glasov oz. 9,29 % glasov, skupno je pristala na petem mestu. Pripadlo ji je devet poslanskih mest: {| class="wikitable sortable" !Kandidat/ka !Število glasov !Odstotek !Volilna enota !Volilni okraj |- |[[Violeta Tomić]] |2.769 |23,97 % |Ljubljana Center |Ljubljana Center |- |[[Luka Mesec]] |3.643 |19,10 % |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje II, Ljubljana Bežigrad II |- |[[Matej Tašner Vatovec]] |1.554 |18,76 % |Postojna |Koper I |- |[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]]* |1.155 |16,11 % |Maribor |Maribor IV |- |[[Nataša Sukič]] |3.375 |13,84 % |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje III, Ljubljana Bežigrad I |- |[[Miha Kordiš]] |2.652 |12,27 % |Kranj |Kranj I, Škofja Loka I |- |[[Željko Cigler]] |1.343 |11,81 % |Celje |Celje II |- |[[Primož Siter]] |828 |11,62 % |Novo mesto |Trbovlje |- |[[Boštjan Koražija]] |782 |8,61 % |Ptuj |Ptuj II |} <nowiki>*</nowiki>[[13. marec|13. marca]] [[2020]] je ob glasovanju o imenovanju [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], poslanec Levice [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] v svojem govoru pohvalil sodelovanje s poslanko iz vrst Slovenske demokratske stranke [[Jelka Godec|Jelko Godec]] v preteklem mandatu.<ref name="#3">{{Navedi splet|title=Franc Trček izstopil iz Levice; menjave v poslanskih klopeh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-trcek-izstopil-iz-levice-menjave-v-poslanskih-klopeh/517137|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-06|language=sl}}</ref> Na socialnih omrežjih je nekaj minut po seji objavil, da je v stranki doživel hladen tuš, saj da naj bi povozil stališče, ju ga je pred njim podal vodja poslanske skupine [[Matej Tašner Vatovec]]. Slednji je namreč opozoril pred [[Janez Janša|Janševimi]] avtoritarnimi težnjami, med tem ko je Trček v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] rekel, da upa, da je Janša odgovoren politik in bo kritike sprejemal kot dobronamerne.<ref name="#3"/> Na socialnem omrežju je v daljšem zapisu opisal še kratko korespondenco z Luko Mescem ter pripisal: "''Cenene provokacije s prečrtanimi križi in tuljenje nekoga, kako bo uničil vse države, ker je on nadkomunist, sočasno pa živi v poslanskem stanovanju in mu po plačilu članarine in stroškov ostane lepo čez 2000 EUR, kar številni še sanjati ne morejo, to NI Levica, za katero sem se šest let boril in tudi za njo kandidiral. Prvo je bila kaplja do roba, drugo že čez rob, današnji pogrom pa še dodatna brca."''<ref name="#3"/> Trček je čez nekaj dni postal član poslanske skupine Socialnih demokratov. === Državnozborske volitve 2022 === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je stranka doživela močan padec. Glas zanjo je oddalo 51.662 oz. 4,39 odstotka volivcev, število njenih poslancev pa se je zmanjšalo na pet.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-26}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Koordinator stranke [[Luka Mesec]] je nad rezultatom izrazil razočaranje in napovedal, da bo vodstvo stranke ponudilo svoj odstop.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/po-slabsem-rezultatu-na-volitvah-levica-o-nadaljnjih-korakih-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-26}}</ref> Poleg Mesca so bili za poslance izvoljeni še [[Miha Kordiš]], [[Matej Tašner Vatovec]], [[Nataša Sukič]] in [[Tatjana Greif]].<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-08-07}}</ref> === Zastopanost v parlamentu === <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = width:150 height:170 left:50 bottom:20 AlignBars = justify DateFormat = yyyy Period = from:0 till:40 TimeAxis = orientation:vertical ScaleMajor = unit:year increment:5 start:0 PlotData= bar:Sedežev color:red width:30 mark:(line,white) align:left fontsize:S bar:2014 color:red from:start till:6 text:6 bar:2018 color:red from:start till:10 text:9 bar:2022 color:red from:start till:5 text:5 </timeline> == Evropske volitve == === Evropske volitve 2014 === Združena levica je na Evropskih volitvah 2014 nastopila prvič. Z 21.985 glasovi oz. 5,47 % je pristala na skupnem sedmem mestu in brez poslanskega mesta. Na listi so bili: # [[Violeta Tomić]] # [[Dušan Plut]] # [[Luka Mesec]] # [[Jasminka Dedić]] # [[Janez Požar]] # [[Lara Jankovič]] # [[Branimir Štrukelj]] # [[Petra Rezar]] [[Slika:Violeta Tomić & Nico Cué, PEL candidates 2019.jpg|sličica|[[Violeta Tomić]] in [[Nico Cué]].]] === Evropske volitve 2019 === Na evropske volitve se je stranka Levica znova podala z vodilno kandidatko Violeto Tomić. [[Stranka evropske levice]] jo je skupaj s špansko-belgijskim politikom [[Nico Cué|Nicom Cuéom]] potrdila za svoja vodilna kandidata, kar pomeni, da bi ob zmagi Stranke evropske levice, eden od njiju zasedel mesto [[Predsednik Evropske komisije|predsednika Evropske komisije]]. Mednarodno je nekaj medijske opaznosti Tomićeva prejela zaradi odziva o vprašanju o Krimskem polotoku na Euronews.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4WRMQFERJpY|title=Watch: Q: Should Russia hand back Crimea? A: 'Don't know' says EU top job hopeful|date=30.4.2019|accessdate=7.5.2020|website=YouTube|publisher=Euronews|last=|first=}}</ref> Na listi Levice so bili: # [[Violeta Tomić]] # [[Sašo Slaček Brlek]] # [[Ana Štromajer]] # [[Danijel Rebolj]] # [[Urška Lipovž]] # [[Lovro Centrih]] # [[Alma Rekić]] # [[Luka Mesec]] Lista je s 30.983 glasovi oz. 6,43 % pristala na skupno petem mestu in ni dobila poslanskega mesta. Od kandidatov je največ preferenčnih glasov prejela [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]] (12.455 glasov), ki je med vsemi preferenčnimi glasovi zasedla 10. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/ep2019/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2020-05-07|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Po tem naj bi prišlo do spora med Tomićevo in Mescem, slednji je to zanikal.<ref>{{Navedi splet|title=Razkol med radikalci? Tomićeva po katastrofalnem porazu na evropskih volitvah zamrznila članstvo v Levici {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/razkol-med-radikalci-tomiceva-po-katastrofalnem-porazu-na-evropskih-volitvah-zamrznila-clanstvo-v-levici/|website=nova24tv.si|date=2019-06-12|accessdate=2020-05-07|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mesec o evropskih volitvah: Ni viharja v stranki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-o-evropskih-volitvah-ni-viharja-v-stranki/491734|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-07|language=sl}}</ref> == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Levica]] ==Sklici== {{reflist|2}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.zdruzena-levica.si/}} * [http://www.zdruzena-levica.si/program Program Združene levice] * [http://www.zdruzena-levica.si/kandidatna-lista Kandidatna lista Združene levice] * [http://www.demokraticni-socializem.si Iniciativa za demokratični socializem] * [http://www.gibanje-trs.si Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije] * [http://www.strankadela.si Demokratična stranka dela] {{Slovenske politične stranke}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2014]] [[Kategorija:Levica]] pfzlmiaadj2awufu347kr8ppzptb56y 2 386841 5728144 5728008 2022-08-06T14:55:57Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Dikasterij''' ([[grščina|gr. ''δικαστήριον''}}]], ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V Rimskokatoliški cerkvi se je ime uporabljalo za različne urade ali organe v Rimski kuriji. Vodja [[dikasterij]]a rimske kurije se imenuje »prefekt«. {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] o3b2mpxurasmgrtba2edcv0hxn1fjjx 5728145 5728144 2022-08-06T14:57:13Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Dikasterij''' ([[grščina|gr. ''δικαστήριον''}}]], ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V Rimskokatoliški cerkvi se je ime uporabljalo za različne urade ali organe v [[Rimska kurija|Rimski kuriji]]. Vodja [[dikasterij]]a rimske kurije se imenuje »prefekt«. {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] dnj8xhn08q4y9y9rqlca5zadifc6408 5728147 5728145 2022-08-06T14:57:49Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Dikasterij''' ([[grščina|gr. ''δικαστήριον''}}]], ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V Rimskokatoliški cerkvi se je ime uporabljalo za različne urade ali organe v [[Rimska kurija|Rimski kuriji]]. Vodja dikasterija rimske kurije se imenuje »prefekt«. {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] qp5oyadforkfnl3jkcf51n0ugusca28 5728148 5728147 2022-08-06T15:02:47Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki = '''Dikasterij''' ([[grščina|gr. ''δικαστήριον''}}]], ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V Rimskokatoliški cerkvi se je ime uporabljalo za različne urade ali organe v [[Rimska kurija|Rimski kuriji]]. Dikasteriji so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]. Vodja dikasterija rimske kurije se imenuje »prefekt«. {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] m9g2p2juvvk5u35p62mr0crdgshhxmb 5728149 5728148 2022-08-06T15:03:02Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Dikasterij''' ([[grščina|gr. ''δικαστήριον''}}]], ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V Rimskokatoliški cerkvi se je ime uporabljalo za različne urade ali organe v [[Rimska kurija|Rimski kuriji]]. Dikasteriji so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]. Vodja dikasterija rimske kurije se imenuje »prefekt«. {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 43zkk5tynyvtkkthw24q2yhzj4b60sq 5728150 5728149 2022-08-06T15:03:49Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Dikasterij''' ([[grščina|gr. ''δικαστήριον''}}]], ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je ime uporabljalo za različne urade ali organe v [[Rimska kurija|Rimski kuriji]]. Dikasteriji so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]. Vodja dikasterija rimske kurije se imenuje »prefekt«. {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] r9nl0a71xdrljjbfishkjxdud9sj5cd 5728151 5728150 2022-08-06T15:05:05Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je ime uporabljalo za različne urade ali organe v [[Rimska kurija|Rimski kuriji]]. Dikasteriji so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]. Vodja dikasterija rimske kurije se imenuje »prefekt«. {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 1pwdfe6a0wzk0dum4asg1nq0egonf71 5728152 5728151 2022-08-06T15:05:41Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je ime uporabljalo za različne urade ali organe v [[Rimska kurija|Rimski kuriji]]. Dikasteriji so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Vatikan|Svetega sedeža]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). Vodja dikasterija rimske kurije se imenuje »prefekt«. {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 43yrkfg8wvymxnqqob3jcnok7atsdiz 5728156 5728152 2022-08-06T15:21:10Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Rimska kurija}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). Vodja dikasterija rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi Rimske kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]], so za prefekte diksaterijev rimske kurije lahko izbrani tudi laiki, vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|rimske kurije]]. {{Rimska kurija}} [[Kategorija:Rimska kurija]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 0izd88q9hreyafj6udqh0oud62s1zi2 5728158 5728156 2022-08-06T15:22:24Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Rimska kurija}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). Vodja dikasterija rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi Rimske kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]], so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|rimske kurije]]. {{Rimska kurija}} [[Kategorija:Rimska kurija]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] gyj7vkwu7dwx9n354ud1t98ib99oe3q 5728159 5728158 2022-08-06T15:22:59Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Rimska kurija}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). Vodja dikasterija rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi Rimske kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]], so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|rimske kurije]]. {{Rimska kurija}} [[Kategorija:Rimska kurija]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] oypoh5pqsjq0by2bymqhz0gsfid348j 5728160 5728159 2022-08-06T15:23:20Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Rimska kurija}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). Vodja dikasterija rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi Rimske kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]], so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|rimske kurije]]. [[Kategorija:Rimska kurija]] {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] fp5h82i9if9z2shyq2r4b2mkcldxk4x 5728161 5728160 2022-08-06T15:25:45Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Rimska kurija}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). Vodja dikasterija rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi Rimske kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]], so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|rimske kurije]]. == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 4udezf25jzv43s5saq2fqdxur5pr52k 5728162 5728161 2022-08-06T15:26:48Z Shabicht 3554 /* Viri */ wikitext text/x-wiki {{Rimska kurija}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). Vodja dikasterija rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi Rimske kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]], so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|rimske kurije]]. == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] qclat53t4dfx8fqckmrypycq3m1otkf 5728164 5728162 2022-08-06T15:29:06Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Rimska kurija}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). Vodja dikasterija rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi Rimske kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]], so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|rimske kurije]]. ==Dikasteriji Rimske kurije== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] mtltpaw5p01xgih5ecwoew3r0c5zm7x 5728165 5728164 2022-08-06T15:29:56Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi Rimske kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]], so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|rimske kurije]]. ==Dikasteriji Rimske kurije== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] hf18rpi2gi9n621xrkixlythqiseeun 5728166 5728165 2022-08-06T15:30:42Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]], so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|rimske kurije]]. ==Dikasteriji Rimske kurije== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] jzns5znd1d708p71ckng163jmea58z8 5728168 5728166 2022-08-06T15:32:30Z Shabicht 3554 /* Etimologija */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]], so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. ==Dikasteriji Rimske kurije== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 4pr60sueb7jobxkqcd8zttl8qrhh9rj 5728169 5728168 2022-08-06T15:34:45Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. ==Dikasteriji Rimske kurije== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] k7wstgjpp0866qknyt3pcstiblzi0s6 5728171 5728169 2022-08-06T15:37:18Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] 6z1aeej2t4f7xygbsnfnm9ery8b4p59 5728173 5728171 2022-08-06T15:40:56Z Shabicht 3554 /* Etimologija */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V papeški konstituciji Janeza Pavla II. Pastor bonus Pastor bonus (1988), includes this definition: By the word "dicasteries" are understood the Secretariat of State, Congregations, Tribunals, Councils and Offices, namely, the Apostolic Camera, the Administration of the Patrimony of the Apostolic See and the Prefecture for the Economic Affairs of the Holy See.[1] ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] bhfgol4ne0r2mpjra0ztrlqtcwch8i2 5728177 5728173 2022-08-06T15:47:30Z Shabicht 3554 /* Etimologija */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer Apostolska kamera, Uprava dediščine Apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.« ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] lzuut1v29kgoakhalhg66k2v4qujsph 5728178 5728177 2022-08-06T15:48:20Z Shabicht 3554 /* Etimologija */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine Apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.« ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] ejsmenm9hsre07gngn8b6uyk95yq7mq 5728179 5728178 2022-08-06T15:51:41Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine Apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.«<ref>{{cite web |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |title=Pastor Bonus: Dicasteries |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130601014551/https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |archivedate=June 1, 2013 }} </ref> ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] pqckwvv3crkz87au1uve2ilevgtvmr9 5728180 5728179 2022-08-06T15:52:49Z Shabicht 3554 /* Etimologija */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine Apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.«<ref>{{cite web |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |title=Pastor Bonus: Dicasteries |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130601014551/https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |archivedate=1. junij 2013 }} </ref> ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Lovrenca | fullname = | image = St. Lawrence's Parish Church (Bizeljsko) 03.jpg | pushpin map = Slovenija | pushpin label position = left | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bizeljsko]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Lovrenc]] | side altars = | relics = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = Gregor Maček st. (gradbenik; 1723-1725) | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bell weight = | parish = [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | deanery = [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Bizeljsko - Cerkev sv. Lovrenca | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 18. februar 1998 | refšt=2879 | lokacija = Na Hribčku, Bizeljsko | občina = Brežice }} }} '''Cerkev sv. Lovrenca''' na [[Bizeljsko|Bizeljskem]], je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Bizeljsko|Župnije Bizeljsko]]. Cerkev stoji na osamelcu Hribček, vzhodno od jedra naselja [[Bizeljsko]]. == Zgodovina == 13. stol., druga četrtina 18. stol., 1725-1737, prva četrtina 19. stol., 1818 == Arhitektura == Sedanja cerkev z [[Baročna arhitektura|baročnim izgledom]] je bila zgrajena med letoma 1725-1737 na mestu srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana [[zakristija]]. == Notranja oprema== Oltar v južni stranski kapeli in prižnica sta iz 2. polovice 18. stol. == Sklici == {{sklici}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado |year=2007 |title=''Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije'' |publisher=| |cobiss=234350848 |pages=}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{Cerkve sv. Lovrenca v Sloveniji}} {{Kategorija v Zbirki|St. Andrew's Church (Dramlja)}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Lovrenc, Dramlja]] [[Kategorija:Cerkve sv. Lovrenca|Bizeljsko]] [[Kategorija:Bizeljsko]] [[Kategorija:Župnija Bizeljsko]] qm2ahzkikub5n888h7xltgos5sqehnx 0 406249 5728132 5727954 2022-08-06T14:25:07Z A09090091 188929 A09090091 je premaknil stran [[Samostan Nga Phe Kyaung]] na [[Samostan Nga Pe Čaung]]: slo. wikitext text/x-wiki [[Slika:Inle Lake Burma Nga Phe Kyaung 1.jpg|thumb|Samostan Nga Pe Čaung]] '''Samostan Nga Pe Čaung''' (Nga Phe Kyaung) leži na severu vasi Jvama (Ywama) v [[Mjanmar]]ju. Zgrajen je na pilotih na [[jezero Inle|jezeru Inle]]. To je največji in najstarejši lesen [[samostan]] v regiji Inle. Zgrajen je bil leta 1850. Ima številne starodavne podobe [[Buda|Bude]] v baganskem, šanskem, tibetanskem slogu in slogu Ava. Prav tako impresivni kot Bude sami so visoki, zelo bogato okrašeni leseni, z [[mozaik]]om okrašeni podstavki in zaboji, narejeni za te podobe. Podstavki so šanska posebnost, posebnost severnotajske budistične umetnosti in tiste v samostanih, starejših od 100 let. Samostan je zelo znan po svojih skakajočih [[domača mačka|mačkah]], ki so jih menihi naučili skakati skozi majhne obroče kot v cirkusu. Obisk samostana je mogoč s čolnom, mačje predstave pa si je mogoče ogledati večkrat dnevno. Zunaj samostana je čudovit pogled na kmetije z njivami paradižnika z gorami v ozadju. == Foto galerija == <br><gallery class=center caption="Samostan Nga Phe Kyaung"> Inle-See-Nga Phe Kyaung-02-gje.jpg Inle-See-Nga Phe Kyaung-06-gje.jpg Inle-See-Nga Phe Kyaung-14-Halle-gje.jpg Inle-See-Nga Phe Kyaung-28-Buddhaschreine-gje.jpg Inle-See-Nga Phe Kyaung-34-Buddhas-gje.jpg Inle-See-Nga Phe Kyaung-40-gje.jpg </gallery> == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Nga Phe Kyaung Monastery}} * [http://www.toursinmyanmar.com/Inle-Lake/Nga-Phe-Kyaung-Monastery/ Nga-Phe-Kyaung-Monastery] [[Kategorija:Samostani v Mjanmaru|Nga Phe Kyaung]] [[Kategorija:Budistični samostani]] 1lhp3mlmtd8b0wsly6fbagowcdcy0hs 0 408348 5728174 4911045 2022-08-06T15:41:41Z 176.76.251.176 lensko leto so izpadli tako da igrajo v ligue 2 in ne v ligue 1 kot pise na strani wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | | clubname = Saint-Étienne | current = 2017-18 AS Saint-Étienne season | image = [[Slika:Logo_AS_Saint-Étienne.svg|100px|logo]] | fullname = Association Sportive de Saint-Étienne Loire | nickname = zeleni | founded = {{datum rojstva in starost|1919|07|14}} | ground = [[Stade Geoffroy-Guichard]], <br /> [[Saint Étienne]], [[Francija]] | capacity = 42.000 | chairman = {{ikonazastave|FRA}} Bernard Caiazzo & Roland Romeyer | manager = {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar García Junyent|Óscar García]] | league = [[Ligue 2]] | season = [[2016–17!Ligue 1|2016–17]] | position = 8.mesto | website = http://www.asse.fr/ |pattern_la1 =_asse_coqsportif2015 |pattern_b1 =_asse_coqsportif2015 |pattern_ra1=_asse_coqsportif2015 |pattern_sh1 =_asse_coqsportif2015 |pattern_so1 =_asse_coqsportif2015 |leftarm1 = 2C9656 |body1 = 2C9656 |rightarm1 = 2C9656 |shorts1 = FFFFFF |socks1 = 2C9656 |pattern_la2 =_asse2_coqsportif2015 |pattern_b2 =_asse2_coqsportif2015 |pattern_ra2 =_asse2_coqsportif2015 | pattern_sh2 =_asse2_coqsportif2015 |pattern_so2 =_asse2_coqsportif2015 |leftarm2 = 000000 |body2 = 000000 |rightarm2 = 000000 |shorts2 = 000000 |socks2 = FFFFFF |pattern_la3= |pattern_b3= |pattern_ra3= |pattern_sh3= |pattern_so3= |leftarm3= |body3= |rightarm3= |shorts3= |socks3=}} '''Association Sportive de Saint-Étienne Loire''' ({{IPA-fr|asɔsjasjɔ̃ spɔrtɪv də sɛ̃t‿etjɛn lwaʁ}}; je francoski nogometni klub iz [[Saint-Étienne|Saint-Étienna]], ki igra v [[Ligue 2|Ligue 1]]. Ta klub iz jugovzhoda je najtrofejnejši francoski klub, saj so osvojili deset naslovov prvaka Francije. === Moštvo sezone 2017/18 === :''na dan 1 september 2017'' {{Fs start}} {{Fs player|no= 1|nat=FRA|name=[[Anthony Maisonnial]]|pos=GK}} {{Fs player|no= 2|nat=FRA|natvar=local|name=[[Kévin Théophile-Catherine]]|pos=DF}} {{Fs player|no= 3|nat=GRE|name=[[Alexandros Katranis]]|pos=DF}} {{Fs player|no= 4|nat=SWI|name=[[Léo Lacroix (footballer)|Léo Lacroix]]|pos=DF}} {{Fs player|no= 5|nat=FRA|name=[[Vincent Pajot]]|pos=MF}} {{Fs player|no= 7|nat=FRA|name=[[Bryan Dabo]]|pos=MF}} {{Fs player|no= 8|nat=SEN|name=[[Assane Dioussé]]|pos=MF}} {{Fs player|no= 9|nat=FRA|name=[[Loïs Diony]]|pos=FW}} {{Fs player|no=10|nat=FRA|name=[[Rémy Cabella]]|pos=MF}} {{Fs player|no=11|nat=BRA|name=[[Gabriel Silva (nogometaš)|Gabriel Silva]]|pos=DF}} {{Fs player|no=12|nat=SEN|name=[[Cheikh M'Bengue]]|pos=DF}} {{Fs player|no=13|nat=CIV|name=[[Habib Maïga]]|pos=MF}} {{Fs player|no=14|nat=FRA|name=[[Jonathan Bamba]]|pos=MF}} {{Fs player|no=15|nat=SUI|name=[[Saidy Janko]]|pos=DF}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=16|nat=FRA|name=[[Stéphane Ruffier]]|pos=GK}} {{Fs player|no=17|nat=NOR|name=[[Ole Selnæs]]|pos=MF}} {{Fs player|no=18|nat=CPV|name=[[Kenny Rocha Santos]]|pos=MF}} {{Fs player|no=19|nat=GUI|name=[[Florentin Pogba]]|pos=DF}} {{Fs player|no=20|nat=BRA|name=[[Hernani Azevedo Júnior|Hernani]]|pos=MF}} {{Fs player|no=21|nat=FRA|name=[[Romain Hamouma]]|pos=FW}} {{Fs player|no=22|nat=FRA|name=[[Kévin Monnet-Paquet]]|pos=FW}} {{Fs player|no=23|nat=NOR|name=[[Alexander Søderlund]]|pos=FW}} {{Fs player|no=24|nat=FRA|name=[[Loïc Perrin]]|pos=DF}} [[Image:Captain sports.svg|12px]] {{Fs player|no=29|nat=FRA|name=[[Ronaël Pierre-Gabriel]]|pos=DF}} {{Fs player|no=30|nat=FRA|name=[[Jessy Moulin]]|pos=GK}} {{Fs player|no=31|nat=FRA|name=[[Rayan Souici]]|pos=MF}} {{Fs player|no=40|nat=FRA|name=[[Alexis Guendouz]]|pos=GK}} {{Fs end}} == Viri in opombe == {{reflist|1}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1919]] [[Kategorija:Francoski nogometni klubi]] [[Kategorija:Saint-Étienne]] [[Kategorija:AS Saint-Étienne|*]] do194d9l4vxs7xd9jejkdr2hpvoyjx9 5728175 5728174 2022-08-06T15:42:21Z 176.76.251.176 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | | clubname = Saint-Étienne | current = 2017-18 AS Saint-Étienne season | image = [[Slika:Logo_AS_Saint-Étienne.svg|100px|logo]] | fullname = Association Sportive de Saint-Étienne Loire | nickname = zeleni | founded = {{datum rojstva in starost|1919|07|14}} | ground = [[Stade Geoffroy-Guichard]], <br /> [[Saint Étienne]], [[Francija]] | capacity = 42.000 | chairman = {{ikonazastave|FRA}} Bernard Caiazzo & Roland Romeyer | manager = {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar García Junyent|Óscar García]] | league = [[Ligue 2]] | season = [[2016–17!Ligue 1|2016–17]] | position = 8.mesto | website = http://www.asse.fr/ |pattern_la1 =_asse_coqsportif2015 |pattern_b1 =_asse_coqsportif2015 |pattern_ra1=_asse_coqsportif2015 |pattern_sh1 =_asse_coqsportif2015 |pattern_so1 =_asse_coqsportif2015 |leftarm1 = 2C9656 |body1 = 2C9656 |rightarm1 = 2C9656 |shorts1 = FFFFFF |socks1 = 2C9656 |pattern_la2 =_asse2_coqsportif2015 |pattern_b2 =_asse2_coqsportif2015 |pattern_ra2 =_asse2_coqsportif2015 | pattern_sh2 =_asse2_coqsportif2015 |pattern_so2 =_asse2_coqsportif2015 |leftarm2 = 000000 |body2 = 000000 |rightarm2 = 000000 |shorts2 = 000000 |socks2 = FFFFFF |pattern_la3= |pattern_b3= |pattern_ra3= |pattern_sh3= |pattern_so3= |leftarm3= |body3= |rightarm3= |shorts3= |socks3=}} '''Association Sportive de Saint-Étienne Loire''' ({{IPA-fr|asɔsjasjɔ̃ spɔrtɪv də sɛ̃t‿etjɛn lwaʁ}}; je francoski nogometni klub iz [[Saint-Étienne|Saint-Étienna]], ki igra v [[Ligue 2]]. Ta klub iz jugovzhoda je najtrofejnejši francoski klub, saj so osvojili deset naslovov prvaka Francije. === Moštvo sezone 2017/18 === :''na dan 1 september 2017'' {{Fs start}} {{Fs player|no= 1|nat=FRA|name=[[Anthony Maisonnial]]|pos=GK}} {{Fs player|no= 2|nat=FRA|natvar=local|name=[[Kévin Théophile-Catherine]]|pos=DF}} {{Fs player|no= 3|nat=GRE|name=[[Alexandros Katranis]]|pos=DF}} {{Fs player|no= 4|nat=SWI|name=[[Léo Lacroix (footballer)|Léo Lacroix]]|pos=DF}} {{Fs player|no= 5|nat=FRA|name=[[Vincent Pajot]]|pos=MF}} {{Fs player|no= 7|nat=FRA|name=[[Bryan Dabo]]|pos=MF}} {{Fs player|no= 8|nat=SEN|name=[[Assane Dioussé]]|pos=MF}} {{Fs player|no= 9|nat=FRA|name=[[Loïs Diony]]|pos=FW}} {{Fs player|no=10|nat=FRA|name=[[Rémy Cabella]]|pos=MF}} {{Fs player|no=11|nat=BRA|name=[[Gabriel Silva (nogometaš)|Gabriel Silva]]|pos=DF}} {{Fs player|no=12|nat=SEN|name=[[Cheikh M'Bengue]]|pos=DF}} {{Fs player|no=13|nat=CIV|name=[[Habib Maïga]]|pos=MF}} {{Fs player|no=14|nat=FRA|name=[[Jonathan Bamba]]|pos=MF}} {{Fs player|no=15|nat=SUI|name=[[Saidy Janko]]|pos=DF}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=16|nat=FRA|name=[[Stéphane Ruffier]]|pos=GK}} {{Fs player|no=17|nat=NOR|name=[[Ole Selnæs]]|pos=MF}} {{Fs player|no=18|nat=CPV|name=[[Kenny Rocha Santos]]|pos=MF}} {{Fs player|no=19|nat=GUI|name=[[Florentin Pogba]]|pos=DF}} {{Fs player|no=20|nat=BRA|name=[[Hernani Azevedo Júnior|Hernani]]|pos=MF}} {{Fs player|no=21|nat=FRA|name=[[Romain Hamouma]]|pos=FW}} {{Fs player|no=22|nat=FRA|name=[[Kévin Monnet-Paquet]]|pos=FW}} {{Fs player|no=23|nat=NOR|name=[[Alexander Søderlund]]|pos=FW}} {{Fs player|no=24|nat=FRA|name=[[Loïc Perrin]]|pos=DF}} [[Image:Captain sports.svg|12px]] {{Fs player|no=29|nat=FRA|name=[[Ronaël Pierre-Gabriel]]|pos=DF}} {{Fs player|no=30|nat=FRA|name=[[Jessy Moulin]]|pos=GK}} {{Fs player|no=31|nat=FRA|name=[[Rayan Souici]]|pos=MF}} {{Fs player|no=40|nat=FRA|name=[[Alexis Guendouz]]|pos=GK}} {{Fs end}} == Viri in opombe == {{reflist|1}} [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1919]] [[Kategorija:Francoski nogometni klubi]] [[Kategorija:Saint-Étienne]] [[Kategorija:AS Saint-Étienne|*]] 472uk92t0xw1hstkiglyk5w37sormsf 0 417532 5728112 4773500 2022-08-06T13:06:49Z Arne Müseler 201339 wikitext text/x-wiki {{Infobox Ort in Österreich |Art = Gemeinde |Name = Annaberg-Lungötz |image_photo = Annaberg tennengau salzburg.jpg |Wappen = AUT Annaberg-Lungoetz COA.svg |lat_deg = 47 | lat_min = 31 | lat_sec = 00 |lon_deg = 13 | lon_min = 25 | lon_sec = 00 |Bundesland = Salzburg |Bezirk = Hallein |Höhe = 777 |Fläche = 61.01 |Einwohner = 2288 |Stand = 2005-12-31 |PLZ = 5524 Annaberg<br>5523 Lungötz |Vorwahl = 06463 |Kfz = HA |Gemeindekennziffer = 5 02 03 |NUTS = AT323 |Adresse = Gemeindeamt Annaberg-Lungötz<br />5524 Annaberg-Lungötz |Website = [http://www.annaberg-lungoetz.at www.annaberg-lungoetz.at] |Bürgermeister = |Partei = |Gemeinderatanzahl = 17 |Gemeinderat = 9 [[ÖVP]], 7 [[SPÖ]], 1 [[FPÖ]] |Wahljahr = 2004 }} '''Annaberg-Lungötz''' je naselje v zvezni deželi [[Salzburg]], [[Avstrija]]. ==Reference== {{reflist}} ==Povezave== * [http://www.annaberg.com Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} s4p9xtqoazjntzs79jd0vnfpa8ihlzw 0 418004 5728306 5712322 2022-08-06T20:39:34Z Romanm 13 [[Batavija (regija)]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Les_Francs_entre_400_et_440.svg|thumb|300px|Selitev Salijskih Frankov z ''insula batavorum'' ([[Betuwe]]), kjer so živeli okoli leta 358, v okolico [[Tournai]]a in porečje [[Soma|Some]], kamor so prišli okoli leta 460]] [[Slika:Frankish_Foederatus.png|thumb|300px|Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar [[Julij Odpadnik]] priznal položaj ''dediticii'']] '''Salijski Franki''' ali '''Salijci''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Salii}}, [[Grščina|grško]] Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih [[Franki|Frankov]], ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3. stoletju. V tistem času so živeli med rekama [[Ren]] in [[IJsel]] v sedanji nizozemski regiji Veluwe, Gelderland. To pomeni, da so bili naseljeni severno od ''limesa'' [[Galija|Rimske Galije]], ki je potekal po Renu. Imeli so jih za bojevite vojščake in pirate in zaveznike [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] (''Laeti''). Del Frankov se je kmalu zatem za stalno naselil na rimsko ozemlje. Po preselitvi na [[Batavija (regija)|Batavijo]], mejni otok na Renu, leta 358, so z Rimljani očitno skleniti nekakšen sporazum, ki jim je dovolil naselitev južno od Rena v [[Toksandrija|Toksandriji]], ki se je približno ujemala s sedanjo nizozemsko provinco Noord-Brabant in bližnjimi deli belgijskih provinc Antwerpen in Belgijski Limburg. Salijci so se sčasoma povsem zlili s Franki. Opustili so svoje ime in se v 7. stoletju pretvorili v Franke ''par excellence''.<ref>D.P.Blok. ''De Franken in Nederland''. Holland: Bussum, 1979. ISBN 90-228-3739-4, str.17.</ref> Zakonik ''[[Lex Ripuaria]],'' ki je nastal okoli leta 630 v okolici [[Köln]]a, se je razvil iz stare frankovske zakonodaje, znane kot ''[[Lex Salica]]''. [[Merovingi|Merovinški]] kralji, zaslužni za osvojitev Galije, so bili salijskega porekla. ==Ime== [[Slika:Seal of Childeric I Tournai tomb.jpg|thumb|200px| Pečatni prstan Hilderika I., kralja Salijskih Frankov od leta 457 do 481, z napisom CHILDIRICI REGIS (Hilderik kralj); <ref>G. Salaün, A. McGregor & P. Périn. Empreintes inédites de l'anneau sigillaire de Childéric Ier : état des connaissances. Antiquités Nationales, 39 (2008): 217-224, zlasti 218.</ref> prstan so odkrili v njegovem grobu v Tournaiu in je zdaj v muzeju Monnaie de Pariss]] Ime Salijski Franki (latinsko Salii) se je od zgodnjega 6. stoletja uporabljalo za njihovo razlikovanje od [[Ripuarski Franki|Ripuarskih Frankov]]. Ime ''Salii'' se je morda razvilo iz imena reke IJsel, ki se je nekoč imenovala ''Hisloa'' ali ''Hisla'', v antiki pa ''Sala'', ob kateri so bili prvotno naseljeni.<ref>Perry, Walter Copland (1857). ''The Franks, from their first appearance in history to the death of King Pepin''. London: Longman, Brown, Green, Longmans, and Roberts.</ref> Pokrajina se sedaj imenuje Salland. Druga možnost je, da se je razvilo iz [[Germanski jeziki|germanske]] besede ''*saljon'', ki pomeni prijatelja ali tovariša.<ref>Lanting, van der Plicht (2010). ''De 14C-chronologie van de Nederlandse Pre- en Protohistorie''- VI: Romeinse tijd en Merovingische periode, deel A: historische bronnen en chronologische schema’s, Palaeohistoria, 51/52: 69.</ref> ==Kultura== Jezik Salijskih Frankov je prednik sodobne družine spodnjefrankonskih narečij, med katere spada tudi [[holandščina]]. Salijska plemena so bila združena v šibko plemensko zvezo, ki se je laže pogajala z rimskimi oblastmi. Vsako pleme je bilo sestavljeno iz številnih družin, zbranih okoli zelo ugledne ali plemiške družine. Pomembnost družinskih vezi je jasno razvidna iz salijskega prava, ki predpisuje, da noben posameznik nima nobenih pravic, če ni član družine. Medtem, ko so bili [[Goti]] in [[Vandali]] od sredine 4. stoletja vsaj delno [[Krščanstvo|pokristjanjeni]], je med Salijskimi Franki vse do [[Klodvik I.|Klodvikovega]] krsta malo pred ali malo po letu 500 prevladovalo germansko [[Mnogoboštvo|mnogoboštvo]]. Po njem je začelo [[Poganstvo|poganstvo]] postopoma odmirati.<ref>K. Fischer Drew (1991). ''The laws of the Salian Franks'', str. 6.</ref> ==Zgodovina== Zgodovinski zapisi kažejo, da so bili Salijski Franki prvotno naseljeni ob morju. Okoli leta 286 je poveljnik vojske Rimskega cesarstva Karavsij dobil nalogo, da brani Doversko ožino pred saškimi in frankovskimi pirati.<ref>Evtropij. ''Abridgement of Roman History'', IX:21.</ref> Stanje se je spremenilo, ko so Sasi potisnili Franke na jug na rimsko ozemlje. Njihovo selitev proti južni Nizozemski in Belgiji opisujeta [[Amijan Marcelin]] in [[Zosim]]. Ren so prvič prekoračili med rimskimi prevrati in zatem med germanskim prebojem meje leta 260. Po vzpostavitvi miru leta 297, je cesar [[Konstancij Klor]] dovolil Salijcem naselitev med Batavijce, kjer so kmalu zagospodovali Bataviji in delti Rena. Ko so jih druga germanska plemena, morda Sasi, potisnili še bolj proti jugu, so dobili zaščito Rimljanov, v zameno pa so morali, tako kot vsi drugi naseljenci Batavije, služiti v vojski cesarja [[Konstancij Gal|Konstancija Gala]]. Vse to ni preprečilo navala germanskih plemen s severa, zlasti frankovskih [[Hamavi|Hamavov]]. Preostala »nesramna« salijska naselja v rimski Toksandriji (med [[Meuse (reka)|Meuso]] in [[Šelda|Šeldo]] na Nizozemskem in v Belgiji) je napadel in pokoril rimski cesar [[Julij Odpadnik]]. Salijci so se mu leta 358 vdali in sprejeli rimske mirovne pogoje.<ref> Ammianus Marcellinus, ''Res Gestae'', XVII-8.</ref> Cesar jim je dovolil naselitev v Toksandriji, od koder so bili pred tem pregnani. V zgodnjem 5. stoletju je med Salijskimi Franki zaslovela družina, iz katere so kasneje izšli [[Merovingi]], kraljevska dinastija, ki je dobila ime po svojem mitološkem očetu [[Meroveh]]u. Njegovo rojstvo je bilo povezano z nadnaravnimi elementi. V 420. letih je glava družine postal [[Klodion]], ki je razširil salijsko ozemlje do [[Soma|Some]] v severni Franciji in ustanovil krajestvo s prestolnico [[Tournai]]u. Kraljestvo sta razširila kralja [[Hilderik I.]] in zlasti [[Klodvik I.]], ki je osvojil skoraj celo Rimsko Galijo. Leta 451 je rimski general Flavij Ecij, ''[[de facto]]'' vladar Zahodnega rimskega cesarstva, sklical vse svoje germanske zaveznike na rimskem ozemlju za obrambo pred [[Atila|Atilovimi]] [[Huni]]. Salijski Franki so se pozivu odzvali in sodelovali v [[Bitka na Katalunskih poljih|bitki na Katalunskih poljih]], s katero se je končala hunska grožnja Zahodni Evropi. Leta 486 je postal absolutni vladar Frankovskega kraljestva Klodvik I., ki je podjarmil vsa galskoromanska in frankovska plemena in ustanovil prestolnico [[Pariz]]. Po zmagi nad [[Vizigoti]] in [[Alemani]] so njegovi sinovi potisnili Vizigote v Hispanijo in podjarmili [[Burgundi|Burgunde]], Alemane in Turinge. Po 250 letih vladavine Merovinške dinastije so se začeli uničevalni družinski spori in postopen zaton dinastije. Položaj Merovingov so prevzeli [[Karolingi]], ki so prišli z ozemlj ob reki Meuse v sedanji Belgiji in južni Nizozemski. V Galiji sta se rimska in germanska družba postopoma zlili v eno. V merovinškem obdobju so se Franki po krstu Klodvika I. leta 496 začeli pokristjanjevati, s čimer se je začelo zavezništvo med Frankovskim kraljestvom in rimskokatoliško cerkvijo. V nasprotju z [[Goti]] in [[Langobardi]], ki so privzeli [[Arijanstvo|arijanstvo]], so Salijci že na samem začetki sprejeli [[Katoliška vera|katoliško vero]]. V 9. stoletju, če ne že prej, so razlike med Salijskimi in [[Ripuarski Franki|Ripuarskimi Franki]] povsem izginile. Razlike so se še nekaj časa pojavljale samo v pravnem sistemu, po katerem so presojali posameznikom na sodišču. ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== ===Primarni viri=== * Amijan Marcelin. ''Zgodovina poznega Rimskega cesarstva''. * Gregor Tourski. ''Decem Libri Historiarum'' (Zg''odovina v deset knjigah'', bolj znana kot ''Historia Francorum'' (''Zgodovina Frankov'')). * Zosim (1814). ''New History''. London, Green and Chaplin. 1. knjiga. ===Sekundarni viri=== * Anderson, Thomas (1995). ''Roman Military Colonies in Gaul, Salian Ethnogenesis and the Forgotten Meaning of Pactus Legis Salicae 59.5''. Early Medieval Europe '''4''' (2): 129–144. * Chisholm, Hugh (1910). ''Franks'', v Encyclopædia Britannica: A Dictionary of Arts, Sciences, Literature and General Information, 11. zvezek, str. 35–36. * Musset, Lucien. ''The Germanic Invasions: The Making of Europe, Ad 400-600''. 1975, ISBN 1-56619-326-5, str. 68. * Perry, Walter Copland (1857). ''The Franks, from Their First Appearance in History to the Death of King Pepin''. Longman, Brown, Green: 1857. * Wood, Ian (1994). ''The Merovingian Kingdoms, 450-751 AD''. {{Germani}} [[Kategorija:Franki]] j7wb5chj2497egvegvaxmodtp4y6pqc 0 420386 5728421 5396094 2022-08-07T08:10:36Z Ljuba brank 92351 np wikitext text/x-wiki [[Slika:Philippuskopf (da Vinci).jpg|thumb|[[Leonardo da Vinci]], skica s srebrenko na papir za "Zadnjo večerjo" (detajl glave apostola Filipa).]] '''Srebrenka''' je kovinski svinčnik, sestavljen iz legure [[svinec|svinca]] in [[srebro|srebra]]. Svinec pušča sled, srebro pa daje čvrstost. Srebrenka je analitična [[slikarska tehnika]]. Risba, ki je narejena s srebrenko, je lahko popolnoma jasna z detajli. Umetnik lahko na analitičen način prikaže motiv, to pomeni do zadnje podrobnosti. Tako poskušajo narediti znanstveno točnost. Analitične risbe so bogate po podrobnostih. Srebrenka je pomembna zato, ker se ne iztroši. Umetnik, ki uporablja srebrenko je racionalen in svoje delo opira na znanost. Cela [[renesansa]] je racionalna. [[Leonardo da Vinci]] je nenavadno dobro združil racionalni stik elementov s čustvi. ==Zunanje povezave== {{commons category|Silverpoint drawings}} [[Kategorija:Slikarske tehnike]] {{normativna kontrola}} b1hcoitmjhxbvy06o5hl9kf7x23f4ug 0 424353 5728258 5722164 2022-08-06T18:48:10Z Ljuba brank 92351 tp, np wikitext text/x-wiki [[File:Himeji Castle Keep Tower after restoration 2015.jpg|thumb|right|300px|[[Grad Himedži]], Unescova svetovna dediščina v prefekturi Hjōgo, je najbolj obiskan grad na Japonskem.]] '''Japonski grad''' (城 širo) je [[utrdba]], zgrajena predvsem iz lesa in kamna. Razvila se je iz lesenih [[palisada|palisad]] prejšnjih stoletij in prišla v dvojo najbolj znano obliko v 16. stoletju. [[Grad]]ovi na Japonskem so bili zgrajeni za zaščito pomembnih ali strateških lokacij, kot so [[pristanišče|pristanišča]], rečni prehodi ali križišča in skoraj vedno vključena pokrajino v njeno obrambo. Čeprav so bili zgrajeni da bi bili bolj trdni z uporabo več [[kamen|kamna]] pri gradnji kot večina japonskih stavb, so bili gradovi še vedno zgrajeni predvsem iz [[les]]a, zato so bili mnogi v preteklih letih uničeni. To je še posebej veljalo v obdobju Sengoku (sprtih držav) (1467-1603), ko so bili mnogi od teh gradov prvič zgrajena. Vendar pa so mnoge obnovili, bodisi kasneje v obdobju Sengoku ali v obdobju Edo (1603-1867), ki je sledilo ali v zadnjem času, kot nacionalne [[spomenik]]e in [[muzej]]e. Danes obstaja na [[japonska|Japonskem]] več kot sto ohranjenih gradov ali delno ohranjenih. Ocenjuje se, da jih je bilo pet tisoč.<ref name="Inoue">{{cite book|last=Inoue|first=Munekazu|year=1959|title=Castles of Japan|location=Tokyo|publisher=Association of Japanese Castle}}</ref> Nekateri gradovi, kot sta grad Macue in grad Kōči, zgrajeni leta 1611, še vedno obstajajo v izvirni obliki, saj ni prišlo do poškodb zaradi obleganj ali drugih nevarnosti. [[Grad Hirošima]] pa je bil, nasprotno, uničen zaradi [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|atomske bombe]] in je bil obnovljen leta 1958 kot muzej.<ref name="DK">{{cite book|title=DK Eyewitness Travel Guide: Japan|location=London|publisher=DK Publishing|year=2002}}</ref> [[Kandži]] – znak za grad - 城 ", se bere ''širo'' sam po sebi, ter z ''džō'', kadar je priključen besedi, kot je v imenu kakega gradu. Tako na primer, se grad Osaka v japonščini imenuje ''Ōsaka- džō'' (大阪 城). == Zgodovina == [[File:Tsuyama Castle old potograph.jpg|thumb|Grad Cujama je bil tipičen grad na hribu.]] Prvotno zasnovani kot trdnjave za vojaško obrambo, so bili japonski gradovi postavljeni na strateških lokacijah, ob trgovskih poteh, cestah in rekah. Čeprav so se gradovi še stoletja gradili zaradi vseh teh vidikov, so utrdbe gradili tudi v centrih vodenja. V obdobju Sengoku so služili kot domovi ''[[daimjo]]'' ([[Fevdalizem|fevdalcev]]), da bi naredili vtis in ustrahovali tekmece, ne samo s svojo obrambo, ampak tudi z velikostjo, arhitekturo in elegantno notranjostjo. Leta 1576 je Oda Nobunaga med prvimi zgradil eno od teh palač, podobnih gradu: [[grad Azuči]] je bil prvi japonski grad z bivalnim stolpom (天 守 閣, ''tenšukaku'') in je bil navdih za oba gradova Tojotomi Hidejošijev [[grad Osaka]] in Tokugawa Iejasujev [[grad Edo]].<ref name="Paine">{{cite book|last=Treat|first=Robert|author2=Alexander Soper |year=1955|title=The Art and Architecture of Japan|location=New Haven|publisher=Yale University Press}}</ref> Azuči je služil kot upravni center Odovih ozemelj in kot je njegov razkošen dom, vendar je bil tudi zelo natančno in strateško lociran. Nedaleč stran od glavnega mesta [[Kjoto]], ki je bilo že dolgo tarča nasilja, je bila Azučijjeva skrbno izbrana lokacija odlična stopnja nadzora nad transportnimi in komunikacijskimi potmi Odojevih sovražnikov. Pred obdobjem Sengoku (približno v 16. stoletju), se je večina gradov imenovala ''jamadžiro'' (山城) ali ''gorski grad''. Čeprav je bila večina novejših gradov zgrajena na vrhu gore ali hriba, so bili ti zgrajeni iz gore.<ref name="castles">{{cite book|last=Turnbull|first=Stephen|year=2003|title=Japanese Castles 1540-1640|location=Oxford|publisher=Osprey Publishing}}</ref> Drevesa in drugo listje je bilo očiščeno, kamen in umazanija same gore pa vgrajena v grobo utrdbo. Izkopani so bili jarki, ki so predstavljali ovire za napadalce, pa tudi, da bi [[balvan]]e metali na napadalce. Jarki so bili narejeni s preusmeritvijo hudournikov. Stavbe so bile narejene predvsem iz lesa s stenami iz protja in blata, slamnato streho ali včasih iz lesenih [[skodla|skodel]]. Majhne line v stenah ali deskah so lahko uporabili za streljanje z loki ali puškami. Glavna pomanjkljivost tega sloga je bila njegova splošna nestabilnost. Slama se je vnela celo lažje kot les in vreme in erozija sta preprečila strukturi da ni mogla biti posebno velika ali težka. Sčasoma so začeli uporabljati kamen s katerim so obdali vrh hriba v plast drobnega proda, nato pa plast večjih skal brez malte. Ta podpora je dovoljevala večje, težje in bolj trajne stavbe. === Zgodnje utrdbe === [[File:Kinojo Nishimon.JPG|left|thumb|Rekonstrukcija zahodnih vrat gradu Ki.]] Prve [[utrdba|utrdbe]] na Japonskem so bilo komaj podobne objektu, s katerim razumemo »grad«. Narejene predvsem iz zemlje ali zbite zemlje in lesa, so najzgodnejši utrdbe naredile bolj uporabne od naravnih in topografskih oblik. Te ''kōgoiši'' in ''čijaši'' (チ ヤ シ za grad Ainu) niso bile nikoli namenjene dolgoročnim obrambnim položajem, kaj šele prebivališču; avtohtona ljudstva arhipelaga so zgradila utrdbe, ko so jih potrebovali in jih kasneje zapustili. [[Ljudstvo Jamato]] so začeli graditi mesta šele v 7. stoletju, skupaj z večjim palačnim kompleksom, obdan na štirih straneh z [[obzidje]]m in impresivnimi vrati. Zemeljska dela in lesene utrdbe so bile zgrajene tudi po celotni pokrajini, da bi branili ozemlje pred avtohtonimi Emiši, [[Ainu]] in drugimi ljudstvi; za razliko od svojih primitivnih predhodnikov, so bile razmeroma stalne strukture, zgrajene v času miru. Zgrajene so bile v veliki meri kot razširitev naravnih značilnosti in pogosto sestavljene iz nekaj več zemeljskih del in lesenih barikad. Trdnjava Dazaifu iz obdobja Nara (ok. 710–794), iz katere so vladali vsemu [[Kjušu]]ju in branili stoletja kasneje, je bila prvotno zgrajena na ta način in ostanki so še danes vidni. Okoli trdnjave je bil zgrajen branik, ki je služil kot [[obrambni jarek]] za pomoč pri obrambi strukture; v skladu z vojaškimi strategijami in filozofijo časa, ga bi bilo treba v času konflikta napolniti le z vodo. Imenovali so ga ''mizuki'' (水城) ali ''vodna trdnjava''.<ref name=Hirai>{{cite book|last=Hirai|first=Kiyoshi|year=1973|title=Feudal Architecture of Japan|location=Tokyo|publisher= Heibonsha}}</ref> ''Kandži'' - znak za grad ali trdnjavo (城) do nekje v 9. stoletja ali kasneje, se prebere kot ''ki'', kot v tem primeru, ''mizuki''. Čeprav so gradbeniško in na videz zgledale precej enostavno, so bile te lesene in nizke konstrukcije namenjene vtisu, prav tako pa za učinkovito delovanje proti napadom. V tem obdobju sta na oblikovanje japonskih stavb, vključno z utrdbami vplivali kitajska in korejska arhitektura. Ostanki ali ruševine nekaterih od teh utrdb, ki se nedvomno razlikujejo od kasnejših, je še vedno mogoče videti v nekaterih delih Kjušuja in regiji [[Tohoku]]. === Srednji vek === V [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185) je prišlo do premika od potrebe, da branijo celo državo pred vsiljivci, do tega da fevdalci branijo posamezne dvorce ali ozemlja drug od drugega. Čeprav so se boji nenehno dogajali v severovzhodnem delu [[Honšu]]ja (v regiji Tohoku) proti domorodcem, je vzpon razreda [[samuraj]]ev proti koncu obdobja in različni spori med plemiškimi družinami, ki so se borile za moč in vpliv na dvoru, prinesla nadaljnje nadgradnje. Primarna obrambna skrb v arhipelagu niso več domača plemena ali tuji zavojevalci, temveč notranja nasprotja znotraj Japonske, med konkurenčnimi samurajskimi klani ali drugimi bolj velikimi in močnimi frakcijami in rezultat je bila sprememba in prilagoditev obrambne strategije. Kot so se frakcije pojavile in zvestoba premaknila, so klani in frakcije, ki so pomagali cesarskemu dvoru postali sovražni, razdelile so se obrambne mreže ali spremenili s premikanjem zavezništev. Vojna Genpei (1180-1185) med klanoma Minamoto in Taira in vojna Nanboku-čō (1336-1392) med severnim in južnim cesarskim dvorom so bili glavni konflikti, ki so opredeljevali ta razvoj v tisto, kar včasih imenujejo [[srednji vek|srednjeveško]] obdobje na Japonskem. Utrdbe so bile še vedno skoraj v celoti iz lesa in so bile v veliki meri temeljene na prejšnjih načinih, na kitajskih in korejskih primerih. Vendar so se začeli širiti z vključevanjem več stavb, za sprejem večje vojske in oblikovati kot bolj dolgoročne strukture. Ta način so se utrdbe, ki so se postopoma razvijale, uporabljale v vseh vojnah v obdobju Hej'an in so se uporabljali za pomoč obrambi obale Kjušuja pred vpadi [[Mongoli|Mongolov]] v 13. stoletju, ki so dosegli vrhunec v 1330-ih, med obdobjem Nanboku-čō. Grad Čihaja in grad Akasaka, trajna grajska kompleksa, ki vsebujeta številne stavbe, ne pa visokega bivalnega stolpa in sta obdana z lesenimi stenami, sta bila zgrajena pod Kusunoki Masašigejem, in bila vojaško učinkovita, kot je bilo mogoče v tehnologiji in obliki časa. Ašikaga šogunat iz 1330-ih, je imel šibek nadzor na [[arhipelag]]u in ohranjal relativen mir že več kot stoletje. Oblikovanje gradu in organizacija se je še naprej razvijala pod Ašikaga šogunatom in v celotnem obdobju Sengoku. Grajski kompleksi so postali precej dodelani, vsebovali so številne strukture, od katerih so bile nekatere precej notranje zapletene, saj so sedaj služile kot bivališča, poveljniški centri in v številne druge namene. ==== Sengoku ==== Vojna Ōnin, ki je izbruhnila leta 1467, je zaznamovala začetek skoraj 150 let trajajoče vojne (imenovano obdobje Sengoku), med daimjō (fevdalci) na celotnem otočju. Za čas trajanja vojne Ōnin (1467-1477) in v obdobju Sengoku, je celotno mesto Kjoto postalo bojišče in utrpelo veliko gmotno škodo. Plemiške družinske vile po vsem mestu so v tem desetletnem obdobju postale bolj utrjene. Vojske samurajev, ki so obvladovale krajino več kot stoletje, so poskušale izolirati mesto kot celoto. Regionalni uradniki in drugi nastali ''daimjō'' in država v vojni, so začeli hitro utrjevati svojo moč z izgradnjo svojih primarnih rezidenc in gradnjo dodatnih utrdb na taktično ugodnih ali pomembnih lokacijah. Prvotno zasnovane kot zgolj obrambne (borbene) strukture ali odmaknjena skladišča, kjer bi lahko fevdalec varno preživel obdobje nasilja v svojih deželah, so se tekom obdobja Sengoku, mnogi od teh gorskih gradov razvili v stalna prebivališča, z izdelano zunanjostjo in razkošno notranjostjo. Začetne oblike in slogi zdaj veljajo za »klasičen« japonski dizajn gradu, ki se je pojavil v tem času, prav tako pa se je pojavilo in razvilo tudi mesto okoli gradu (''džōkamači'', lit. ''mesto pod gradom''). Kljub temu razvoju, je večina gradov obdobja Sengoku ostala bistveno večja, bolj kompleksna različica preprostih lesenih utrdb iz predhodnih stoletij. Šele v zadnjih tridesetih letih obdobja vojne je prišlo do drastičnih sprememb, pojava vrste gradov kot je [[grad Himedži]] in drugi ohranjeni gradovi. To obdobje vojne je doseglo vrhunec v [[obdobju Azuči-Momojama]], prizorišče številnih ostrih bitk, ki so videle uvedbo strelnega orožja in razvoj taktike. === Obdobje Azuči–Momojama === [[File:Nagoya Castle(Edit2).jpg|thumb|Grad Nagoja]] Za razliko od Evrope, kjer pojav topa nakazuje konec obdobja gradov, je japonsko gradnjo gradov spodbudila, ironično, uvedba strelnega orožja. Čeprav se je strelno orožje prvič na Japonskem pojavilo leta 1543, se je oblikovanje gradov skoraj takoj začelo razvijati. [[Grad Azuči]], zgrajen v 1570-ih, je bil prvi primer tega novega tipa gradu, ki se ponaša z veliko kamnito bazo (武 者 返 し, ''muša-gaeši'' ), kompleksno ureditvijo koncentričnih predgradij (丸, ''maru'') in visokim osrednjim stolpom. Poleg tega se je grad pojavil na ravnini in ne na poraščenem gozdnatem hribu in pri katerem je bolj poudarjena arhitektura in umetna obramba kot zaščita v naravnem okolju. Te funkcije, skupaj s splošnim videzom in organizacijo japonskega gradu, so postale stereotip japonskega gradu. Skupaj z Hidejošijevim gradom Fušimi-Momojama, Azuči daje svoje ime kratkemu obdobju Azuči-Momojama (približno 1568–1600), v katerem so cveteli te vrste gradovi, ki so se uporabljali za vojaško obrambo. [[Grad Osaka]] so uničili s topovi. Uvedba [[arkebuza|arkebuze]] je prinesla korenite premike v taktiki bojevanja in vojaških odnosov na Japonskem. Čeprav so bili ti premiki zapleteni in številni, je bil eden od konceptov ključen za spremembe v grajskem oblikovanju v tistem času, to je bilo bojevanje z razdalje. Čeprav so bili lokostrelski dvoboji tradicionalni pred bitkami samurajev od obdobja Hej'an in prej, je imela uporaba ognja z arkebuzami veliko bolj dramatičen učinek na izid bitke; boj mož na moža je bil še vedno zelo pogost, zmanjšal pa se je zaradi uporabe strelnega orožja. Oda Nobunaga, eden izmed najbolj strokovnih poveljnikov v taktični uporabi novega orožja, je zgradil svoj grad Azuči, ki ga je od takrat treba obravnavati kot paradigmo nove faze oblikovanja gradov. Kamnit temelj se je upiral škodi zaradi krogel arkebuz boljše od lesa ali zemeljskih del in na splošno je postal bolj kompleksen in s tem bolj težaven za uničenje. Visoki stolpi in lokacija gradu na ravnini je omogočala večjo vidnost, in mesto od koder bi lahko posadka uporabila svoje orožje, zapleten niz dvorišč in predgradja pa je nudil dodatne priložnosti branilcem, da so se branili, kljub zasedenim delom gradu.<ref name=Brown>{{cite journal|last=Brown|first=Delmer |year=1948|title=The Impact of Firearms on Japanese Warfare, 1543-1598|journal=Far Eastern Quarterly|volume=7|issue= 3|pages=236–253|doi=10.2307/2048846|jstor=2048846}}</ref> [[Top]]ovi so bili redki zaradi možnosti pridobiti jih od tujcev in težav pri samem vlivanju takšnega orožja, saj so bile livarne, ki so se uporabljale za vlivanje brona za tempeljske zvonove preprosto neprimerne za proizvodnjo topov iz železa ali jekla. Redki topovi, ki so bili uporabljeni, so bili manjši in šibkejši od tistih, ki so jih uporabljali pri evropskih obleganjih. Mnogi od njih so bili v resnici vzeti iz evropskih ladij in montirani na kopnem. Ko so bile uporabljene [[Oblegovalna naprava|oblegovalne naprave]] na Japonskem, so bili najbolj pogosti [[tribok]] ali [[katapult]] v kitajskem slogu. Ni zapisov, kdaj se je začela strategija japonskega obleganja. V resnici je bilo pogosto videti bolj cenjeno in bolj taktično koristno voditi svoje sile v boj izven gradu. Ko bitka ni bila rešena na odprtem, se je obleganje skoraj vedno izvajalo zgolj z onemogočanjem dobave v grad. Ključno za razvoj novega tipa obrambne arhitekture niso bili topovi, ampak pojav strelnega orožja. Arkebuza bi s strelskimi vodi in konjenico premagala lesene palisade relativno enostavno, zato je prišel v uporabo kamnit grad. Grad Azuči je bil uničen leta 1582, le tri leta po njegovem dokončanju, vendar je kljub temu uvedel novo obdobje grajske stavbe. Med številnimi gradovi zgrajenimi v naslednjih letih je bil Hidejošijev grad v [[Osaka|Osaki]] dokončan leta 1585. Tu so bile vključene vse nove funkcije in gradbena filozofija Azučija, bil je večji, na bolj vidnem položaju in bolj trden. To je bil zadnji branik upora proti ustanovitvi Tokugava šogunata (glej obleganje Osake) in je ostal politično ali vojaško pomemben, saj se je mesto [[Osaka]] razvilo okoli njega v enega od osnovnih trgovskih centrov na Japonskem. Čeprav so kamen uporabljali za okrepitev obrambe ali temeljev že nekaj stoletij prej, je značilen slog Azuči kamnite baze prvi te vrste in je bil videti v vsakem gradu zgrajenem kasneje. Japonci so zelo redko uporabljajo topove, zato so bili težki kamniti temelji več kot dovolj za odbijanje ognja iz arkebuz. Namenoma ali ne se je ta temelj izkazal tudi zelo odporen proti pogostim [[potres]]om na Japonskem. V tem obdobju je bil vrhunec razvoja v smeri večjih stavb, bolj zapletene in koncentrirane gradnje in bolj načrtovane izdelave, tako od zunaj kot v notranjosti gradov. Evropska zasnova gradu je tudi začela vplivati, čeprav je bil grad v Evropi že dolgo v upadanju. V japonski politiki in vojni je grad služil ne le kot trdnjava, ampak kot prebivališča ''daimjō'' ali fevdalca in kot simbol njegove moči. [[Grad Fušimi]], ki je bil namenjen, da služi kot luksuzen dom Tojotomi Hidejošija, je služil kot priljubljen primer tega razvoja. Čeprav je bil od zunaj podoben drugim gradovom v obdobju, je bil znotraj zelo bogato okrašen, imel je čajnico okrašeno z zlatimi lističi. Fušimi pa nikakor ni bil izjema, še veliko gradov je nosilo različne količine zlatega okrasja. Grad Osaka je bil le eden od številnih gradov, ki so imeli zlate strešnike in skulpture rib, žerjavov in tigrov. Seveda, razen teh okrasov iz plemenitih kovin, je celotna estetika arhitekture in notranje opreme ostala zelo pomembna, kot to počnejo v večini vidikov japonske kulture. Nekatere še posebej močne družine so imele cel niz gradov, ki je bil sestavljen iz glavnega gradu (''hondžō'') in številnih satelitskih gradov (''šidžō'') razširjenih na njihovem celotnem ozemlju. Čeprav so bili ''šidžō'' včasih polnopravni gradovi s kamnitimi bazami, so bili pogosteje utrdbe iz lesa in zemeljskih del. Pogosto je bil sistem komunikacije med temi gradovi na dolge razdalje izpeljan z [[ogenj|ognjem]], [[boben|bobni]] ali [[zvok]]i iz lupine školjk. Grad Odavara družine Hojo in njegova mreža satelitov je bila ena izmed najmočnejših primerov tega ''hondžō-šidžō'' sistema.<ref name="sourcebook">{{cite book|last=Turnbull|first=Stephen|year=1998|title=The Samurai Sourcebook|location=London|publisher=Cassell & Co}}</ref> ==== Koreja ==== Invazije Tojotomi Hidejošija v Koreji so potekale med 1592 in 1598, v istem času kot vrhunec Azuči-Momojama sloga gradnje gradov znotraj Japonske. Veliko japonskih gradov (imenovani ''vadžō'' 倭 城 v japonščini in ''vaeseong'' v korejščini) je bilo zgrajenih ob južnih obalah Koreje. Vse, kar je ostalo od teh gradov so danes kamniti temelji. === Obdobje Edo === [[File:NijojoGarden3303.jpg|thumb|Vrt Ninomaru v gradu Nidžō v Kjotu je pripisan Kobori Masakazu.[http://www.city.kyoto.jp/bunshi/nijojo/pdf/ninomaruzumenkaisetu.pdf] ]] Obdobju Sengoku, približno stoletje in pol vojne, ki je prineslo velike spremembe in razvoj na področju vojaške taktike in opreme, kot tudi nastanek sloga gradu Azuči-Momojama, je sledilo [[obdobje Edo]], več kot 250 let miru, ki se začne okoli 1600–1615 in konča okoli 1868. Gradovi iz obdobja Edo, vključno ohranjeni iz prejšnjega obdobja Azuči-Momojama, zato niso imeli več zaščite pred zunanjimi silami kot njihov osnovni namen. Namesto tega so služili predvsem kot razkošni domovi za ''daimjō'' in njihove družine ter za zaščito s svojo močno bazo, proti kmečkim uporom in drugim notranjim vstajam. Tokugava šogunat je, da bi preprečil kopičenje moči dela fevdalcev, uveljavljal številne predpise, ki so omejevali število gradov na en ''han'' (fevdalno področje), z nekaj izjemami in številne druge politike, vključno s ''sankin kōtai'' (参勤交代 – menjajoča prisotnost).<ref>''Journal of Asian Studies'' 16:3 (May 1957), p366-7.</ref> Bile so tudi omejitve glede velikosti in opreme teh gradov in čeprav so mnogi ''daimjō'' kasneje v obdobju obubožali, so skušali uporabiti svoje gradove kot reprezentacijo moči in bogastva. Splošni arhitekturni slog se ni bistveno spremenil od prej, pohištvo in notranja ureditev pa sta bila lahko precej razkošna. Omejitev števila gradov dovoljenih za vsak ''han'' je imela globoke posledice, ne samo politične, kot je bilo predvideno, ampak tudi v družbi in glede gradov samih. Kjer so člani razreda samurajev prej živeli v ali okoli velikega števila gradov raztresenih po pokrajini, so zdaj postali skoncentrirani v prestolnicah ''han'' in v Edo. Posledično je bila koncentracija samurajev v mestih in njihova skoraj popolna odsotnost na podeželju in v mestih, ki niso bile fevdalne prestolnice (zlasti Kjoto in Osaka), pomemben element socialne in kulturne krajine obdobja Edo. Medtem so se gradovi v prestolnicah ''han'' neizogibno razširili, ne samo za sprejem povečanega števila samurajev, ampak tudi zaradi prestiža in moči ''daimjō'', zdaj združenih v enem samem gradu. Grad Edo se je med približno 1600 in 1636 razširil za faktor dvajset, ko je postal sedež [[šogun]]a. Čeprav je bil očitno nekaj posebnega, šogun ni bil pravi ''daimjō'', je kljub temu služil kot lep primer tega razvoja. Ti močno utrjeni in razširjeni gradovi in veliko število samurajev v in okoli njih, je v 17. stoletju na Japonskem privedlo do eksplozije rasti mest. S stiki z zahodnimi silami, ki so se povečali sredi 19. stoletja, so se nekateri gradovi kot je grad Gorjokaku na [[Hokaido|Hokaidu]] še enkrat obrnil k obrambi. Začela so se prizadevanja za pretvorbo Gorjokaku in peščice drugih gradov po vsej državi za obrambo pred topovi zahodnih ladij vojne mornarice. === Moderno obdobje === [[File:Matsumoto Castle05s5s4592.jpg|thumb|right|[[Grad Macumoto]] v prefekturi Nagano, japonska narodna znamenitost.]] ==== Obnova Meidži ==== Preden je fevdalni sistem popolnoma razpadel, so gradovi igrali vlogo v začetnem odporu [[Obnova Meidži |obnove Meidži]]. V januarju 1868 je v Kjotu izbruhnila [[bošinska vojna]], med samurajskimi silami, zvestimi neučinkoviti vladi Tokugavskega šogunata in zavezniškimi silami zvestimi novemu cesarju Meidžiju, ki so jih sestavljali v glavnem samuraji in ''rōnin'' (samuraj brez gospodarja) iz Čošu in Sacuma fevdalnih posestev.<ref>Clements (2010), p.293.</ref> 31. januarja se je vojska v neredu umaknila iz gradu Osaka in šogun, Tokugawa Jošinobu je pobegnil v Edo (sodobni Tokio).<ref>Clements (2010), p.294.</ref> Grad Osaka je bil predan imperialnim silam brez boja in 3. februarja 1868 je bil grad zažgan. Uničenje gradu, ki je bil pomemben simbol moči šoguna na zahodnem Japonskem, je bil velik udarec ugledu šogunata in morali vojakov. Iz Eda so šogunove sile pobegnile na sever do posesti Aizu, od koder se je veliko število vojakov rešilo. Kot se je začela bitka pri Aizu, sta bila gradova Nagaoka in Komine prizorišče hudih bojev.<ref>Drea (2009), pp.15–17.</ref> V okviru bitke je bil [[grad Komine]] požgan (ponovno je bil zgrajen leta 1994 in je japonski spomenik). Zavezniške sile so še naprej prodirale proti severu do mesta Vakamacu in oblegale grad Curuga. Po enem mesecu obstreljevanja obzidja in glavnega stolpa s topovi, je bil grad končno predan. Kasneje je bil porušen in ponovno zgrajen leta 1965. [[File:GoryokakuPlanLarge.jpg|thumb|250px|left|Zvezdast tloris trdnjave ''Gorjōkaku'']] iz Aizuja so nekateri zvesti šogunu svojo pot nadaljevali proti severu do mesta Hakodate na Hokaidu. Tam so ustanovili Republiko Ezo, s sedežem vlade v trdnjavi Gorjōkaku, ki ima obliko zvezdaste trdnjave. Po hudi bitki Hakodate, je bila trdnjava Gorjokaku oblegana in končno 18. maja 1869 predana in s tem končana bošinska vojna. Vsi gradovi, skupaj s fevdalnimi področji, so se predali vladi cesarja Meidžija v letu 1871 in tako je bil odpravljen sistem han. V času obnove Meidži, so bili ti gradovi razumljeni kot simboli prejšnje vladajoče elite, zato so skoraj 2000 gradov porušili ali uničili. Nekateri so bili preprosto opuščeni in so propadli.<ref name=nh93>{{cite book |last= Nishi |first= Kazuo|last2=Hozumi |first2=Kazuo|title= What is Japanese architecture? |year=1996 |origyear=1983 |edition=illustrated |publisher=Kodansha International|isbn=4-7700-1992-0|page=93}}</ref> Uporniki so v prvih letih obdobja Meidži še naprej rovarili. Zadnja in največja je bila vstaja Sacuma (1877). Po vročih nesoglasjih pri novem tokijskem zakonodajalcu, se je mladi nekdanji samuraj iz Sacuma naglo odločil, da se upre novi vladi in prosil Saigō Takamorija, da jih vodi. Saigō je nerad sprejel in vodil Sacuma sile severno od mesta Kagošima. Sovražnosti so se začele 19. februarja 1877, ko so se branilci gradu Kumamoto spustili nad vojake Sacuma. Po seriji bitk so bili Sacuma uporniki prisiljeni iti nazaj v mesto Kagošima. Boj se je tam nadaljeval in kamnite stene gradu Kagošima še vedno kažejo škodo, ki so jo povzročile krogle. (grad Kagošima nikoli ni bil ponovno zgrajen, ostali so le deli kamnitih zidov in jarek, kasneje je bil zgrajen muzej prefekture na grajskih temeljih.) Uporniška sila je svoje zadnje pribežališče našla na Širojami ali ''gorskem gradu'' verjetno ime za grad zgrajen v preteklosti, čigar ime je bilo izgubljeno v zgodovini. V zadnjem boju je bil Saigo smrtno ranjen in zadnjih štiridesetih upornikov so cesarski vojaki postrelili s strojnico. Sacumi vstaja je bila končana v jutranjih urah 25. septembra 1877. ==== Cesarska japonska vojska ==== Nekatere gradove, zlasti večje, je uporabljala cesarska japonska vojska. Grad Osaka je služil kot sedež 4. pehotne divizije, dokler ni bila zgrajena nova stavba v grajskem parku blizu glavnega stolpa, tako da so grad odprli za javnost. Grad Hirošima je služil kot cesarski General štab med [[Prva kitajsko-japonska vojna |prvo kitajsko-japonsko vojno]] (1894-1895) in kasneje kot sedež 5. pehotnega oddelka. Grad Kanazava je služil 9. pehotni diviziji. Številni gradovi so bili namerno bombardirani med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Glavni stolpi gradov [[Nagoja]], [[Osaka]], [[Okajama]], Fukujama, Vakajama, Ogaki in drugi, so bili uničeni v zračnih napadih. Grad Hirošima je bil uničen v eksploziji atomske bombe 6. avgusta 1945. [[File:Naha_Shuri_Castle50s3s4500.jpg|thumb|Grad Šuri]] Grad Šuri (pravzaprav ''Rjūkjūan gusuku''), na glavnem otoku [[Okinava]], ni bil le sedež 32. armade in obrambe Okinave, ampak je bil še zadnji napaden grad na Japonskem. V aprilu 1945 so ameriški vojaki in marinci naleteli na silovit odpor in se z ramo ob rami bojevali vzdolž Šuri linije. Z začetkom 25. maja, je bil grad izpostavljen trem dnem intenzivnega pomorskega bombardiranja. 30. maja so ZDA izobesile zastavo na enem od zidov gradu. Grad Šuri je bil ponovno zgrajen leta 1992 in je od leta 2000 skupaj z drugimi ''gusuku'' in sorodnimi mesti na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref> Gusuku Sites and Related Properties of the Kingdom of Ryukyu [http://whc.unesco.org/en/list/972]</ref> ==== Rekonstrukcija in zaščita ==== V zgodnjem 20. stoletju je nastalo novo gibanje za ohranjanje dediščine. Prvi zakon za ohranjanje območij zgodovinskega ali kulturnega pomena je bil sprejet leta 1919, deset let kasneje je sledil zakon o ohranjanju narodnih zakladov.<ref>Enders and Gutschow (1998), pp.12–13.</ref><ref>Robertson (2005), p.39.</ref> Z uveljavitvijo teh zakonov so imele lokalne oblasti obveznost da preprečijo nadaljnje uničevanje in dobile nekaj sredstev in virov nacionalne vlade za izboljšanje teh zgodovinsko pomembnih območij. V 1920-ih je bil v porastu nacionalizem in gradovi so postali nov ponos in simbol bojevniških tradicij na Japonskem.<ref>McVeigh (2004), pp.47, 157.</ref> Z novim napredkom v gradbeništvu so nekatere že uničene gradove hitro in poceni ponovno zgradili iz armiranega betona, kot glavni stolpi gradu Osaka, ki je bil prvič ponovno zgrajen leta 1928. Medtem ko je veliko preostalih gradov na Japonskem rekonstrukcij, večina so železobetonske replike, je nastalo gibanje v smeri tradicionalne metode gradnje. Grad Kanazava je izjemen primer sodobne reprodukcije z uporabo visoke stopnje tradicionalnih gradbenih materialov in tehnik. Sodobni gradbeni materiali na gradu Kanazava so minimalni, diskretni in so predvsem zaradi zagotavljanja stabilnosti, varnosti in dostopnosti. Trenutno obstajajo lokalna neprofitna združenja, ki poskušajo zbrati sredstva in donacije za zgodovinsko natančne rekonstrukcije glavnih stolpov na gradu Takamacu na Šikoku in [[tokijska cesarska palača|gradu Edo]] v [[Tokio|Tokiu]]. Obstaja samo dvanajst gradov, ki veljajo za »original«: # Grad Bitčū Macujama # [[Grad Hikone]] # [[Grad Himedži]] # [[Grad Hirosaki]] # [[Grad Inujama]] # Grad Kōči # Grad Marugame # Grad Maruoka # Grad Macue # [[Grad Macumoto]] # Grad Macujama (Ijo) # Grad Uvadžima Večina od teh je na območjih Japonske, ki niso bila izpostavljena strateškemu bombardiranju v drugi svetovni vojni, kot na primer na Šikoku ali v japonskih Alpah. Pri teh strukturah je potrebna velika previdnost: prepovedan je odprt ogenj in kajenje v bližini gradov, obiskovalci se morajo sezuti čevlje preden stopijo na lesena tla. Z nekaterimi od teh gradov so lahko povezane tudi lokalne legende ali zgodbe o duhovih. [[File:Oguchi Park-Nirengi Castle site.jpg|thumb|Zemeljski okopi okoli glavnega dvorišča gradu Nirengi.]] Na drugi strani so gradovi, ki so v ruševinah, čeprav so bile običajno opravljene arheološke raziskave in izkopavanja. Večina teh pripada ali jih vzdržujejo lokalne občinske oblasti. Nekateri so bili vključeni v javne parke, drugi so ostali v bolj naravnem stanju, pogosto dosegljivi po pešpoteh. Nekateri gradovi so zdaj v rokah zasebnih lastnikov zemljišč, drugi so se zarastli. Ali originalni ali rekonstrukcije, številni gradovi po vsej Japonski služijo kot zgodovinski in ljudski muzeji, kot ponos lokalnega prebivalstva in kot opredmetene strukture odražajo japonsko zgodovino in dediščino. Ker so gradovi povezani z vojaškimi junaki preteklih bojevnikov, so tam pogosto spomeniki namenjeni bodisi samurajem ali vojakom cesarske vojske, ki so umrli v vojnah. Grajski parki se pogosto razvijejo v javne parke, zasajene s češnjevimi, slivovimi ali drugimi cvetočimi drevesi. Grad Hirosaki v prefekturi Aomori in grad Macumae na Hokaidu sta znana v svojih regijah po češnjevih drevesih. == Arhitektura in obramba == Japonski gradovi so bili zgrajeni v različnih okoljih, in bili vsi izdelani v različicah dokaj dobro opredeljenih arhitekturnih shemah. ''Jamadžiro'' (山城) ali ''gorski gradovi'' ([[grad na hribu]]) so bili najbolj pogosti in najboljše naravno zavarovani. Vendar pa gradovi zgrajeni na ravnicah (平城, ''hiradžiro'') in tisti na nižjih hribih (平 山城, ''hirajamadžiro'') niso bili nič nenavadnega. Nekaj zelo izoliranih gradov stoji tudi na majhnih naravnih ali umetnih otokih v jezerih ali morju ali ob obali. Znanost o zgradbi in utrjevanju gradov je znana kot ''čikujo-jucu'' (japonsko 築城 術).<ref>Durbin, W; ''The Fighting Arts of the Samurai'', article in ''Black Belt Magazine'', March 1990 Vol. 28, No. 3</ref><ref>Draeger, Donn F. & Smith, Robert W.; ''Comprehensive Asian fighting arts'' Kodansha International, 1980, p84</ref> === Zidovi in temelji === [[File:Castle_foundation.jpg|thumb|Temelji gradu Hikone]] [[File:Kumamoto Castle 02n3200.jpg|thumb|right|Strmi kamniti zidovi pod gradom Kumamoto so znani kot ''muša-gaeši'' (武者返し, lit. ‘odganjanje bojevnikov’).]] Japonski gradovi so bili skoraj vedno zgrajeni na vrhu hriba ali gomile, ki so jo pogosto ustvarili umetno za ta namen. To ni le močno podpiralo obrambo gradu, mu je tudi omogočala večji razgled na okoliško ozemlje, grad pa je bil videti tudi bolj impresivno in zastrašujoče. Hribi so dali japonskim gradovom nagnjene stene, za katere mnogi trdijo, da so pomagale pri trdnosti pred pogostimi potresi na Japonskem. Obstaja nekaj nesoglasij med znanstveniki o tem, iz kakšnega kamna so temelji. Izumili so številne ukrepe, kako napadalce zadržati stran od obzidja in jih ustaviti od plezanja v grad, vključno z metanjem vročega peska, strelnimi gnezdi in [[strelnica|strelnicami]] za puščičarje. Prostori za streljanje v stenah so se imenovali ''sama'', strelnice so bile ''jasama'', gnezda za puške ''tepposama'' in redkejši, kasnejši prostori za topove ''taihosama''.<ref name="ratti">Ratti, Oscar and Adele Westbrook (1973). Secrets of the Samurai. Edison, NJ: Castle Books.</ref> Za razliko od evropskih gradov, ki so imeli na obzidjih obrambne hodnike, so japonski gradovi z lesenimi stenami preprosto namestili deske nad njimi, da so zagotovili površine za branitelje ali topničarje. Ta prostor so pogosto imenovali ''iši uči tana'' ali ''polica za metanje kamna''. Ovire za pristop napadalcev na stene so bile še večzobe kljuke, bambusove konice poševno zasajene v zemljo ali podrta drevesa, njihove veje obrnjene navzven so predstavljale oviro za bližajočo se vojsko. Številni gradovi so imeli tudi varnostna vrata, vgrajena v vhodne stolpe in nekateri celo zadrževalne mreže iz vrvi, ki so jih spustili na napadalce. Družina Anō iz province Ōmi so bili najpomembnejši grajski [[arhitekt]]i v poznem 16. stoletju in so znani po izgradnji 45-stopinjskih kamnitih temeljev, ki so se začeli uporabljati za [[bivalno-obrambni grad|bivalno-obrambne stolpe]], [[vhodno poslopje|vhodna poslopja]] in vogalne stolpe in ne samo za grajsko gomilo kot celoto. Japonski gradovi, tako kot evropski primeri, so imeli velika kamnita [[obzidje|obzidja]] in velike [[obrambni jarek|jarke]]. Vendar pa so bili zidovi omejeni na sam grad, nikoli niso bili podaljšani okoli ''džōkamači'' (mesta okrog gradu) in le redko so bili zgrajeni vzdolž meja. To je v popolnem nasprotju s filozofijami obrambne arhitekture v Evropi, na Kitajskem in v mnogih drugih delih sveta. Zelo drugačen arhitekturni slog in filozofija je bila v uporabi znotraj zidov, v primerjavi z ustreznimi evropskimi primeri. Številne, s strešnimi ploščicami pokrite stavbe, zgrajene iz mavca čez ogrodja lesenih tramov, so ležala v stenah in v poznejših gradovih, nekatere od teh struktur bi namestili na vrhu manjšega kamnitega pokritega nasipa. Te lesene konstrukcije so bile presenetljivo ognjevarne, zaradi uporabljenega ometa na stenah. Včasih je bil le majhen del stavbe zgrajen iz kamna, ki je zagotavljal prostor za shrambe in kot skladišče smodnika. Čeprav je bilo območje znotraj obzidja lahko precej veliko, ni vključevalo polja ali kmetij in velika večina ljudi je tudi živela izven grajskih zidov. Samuraji so živeli skoraj izključno znotraj območja, tisti višjega ranga, so živeli bližje osrednjemu domovanju daimjōv. V nekaterih večjih gradovih, kot je Himedži, je bil zgrajen med tem osrednjim območjem rezidenc in zunanjim delom sekundarni notranji jarek, kjer so bivali podrejeni samuraji. Le zelo malo meščanov, tisti ki so bili neposredno zaposleni in v službi daimjō ali njegovih sorodnikov, je živelo znotraj obzidja, zato so pogosto imenovali tudi tiste meščane, ki so živeli znotraj glede na njihov poklic ali upravne sposobnosti. === Položaj === [[File:Himeji-Castle-Painting-Early-Meiji-Period.png|left|thumb|Slika gradu Himedži, kaže nekaj znakov celotne postavitve gradu in kompleksno ureditev zidov in poti, ki bi predstavljale znatno oviro vdirajoči vojski.]] Primarna metoda obrambe je ležala v razporeditvi predgradja, ki se imenuje ''maru'' (丸) ali ''kuruva'' (曲 輪) - obzidja. ''Maru'', ki pomeni »okrogel« ali »krog«, se tukaj nanaša na dele gradu, ločenih z dvorišči. Nekateri gradovi so bili razporejeni v koncentričnih krogih, vsak ''maru'' leži znotraj zadnjega, ker drugi ležijo v njihovem ''maruju'' v vrsti; najpogosteje so uporabljali neko kombinacijo teh dveh postavitvah. Ker je bila večina japonskih gradov zgrajena na vrhu gore ali hriba, je topografija lokacije določala postavitev ''maru''. Najbolj osrednja predgradnja, ki je vsebovala bivalno-obrambni grad, se je imenovala ''honmaru'' (本 丸), druga in tretja pa ''ni-ni-maru'' (二 の 丸) in ''san-no-maru'' (三 の 丸). Ta območja vsebujejo glavni stolp in stalno prebivališče daimjō, shrambe (''kura'' 蔵 ali 倉) in bivalne prostore za posadko. Večji gradovi so imeli dodatne obkrožajoče dele, ki so se imenovali ''soto-guruwa'' ali ''sōguruwa''. Na številnih gradovih, ki stojijo še danes na Japonskem, je še vedno samo ''honmaru''. Grad Nijo v Kjotu je zanimiva izjema, s tem, da ''ni-ni-maru'' še vedno stoji, medtem ko je vse kar je ostalo od ''honmaru'', kamnit temelj. [[File:UtsunomiyaCastle.jpg|right|thumb|Položaj bitke ua grad Ucunomija, c. obdobje Edo]] Razporeditev vrat in zidov je ena ključnih taktičnih razlik v zasnovi med japonskim in evropskim gradom. Zapleten sistem mnogih vrat in dvorišč vodi do centralnega gradu in služi kot ključni obrambni element. To je zlasti v primeru večjih ali pomembnih gradov zelo skrbno urejeno tako, da ovira vdirajočo vojsko in omogoča padle zunanje dele ponovno relativno enostavno spojiti z garnizonom iz notranjega odseka. Obramba v gradu Himeji je odličen primer tega. Kot je vdirajoča vojska šla skozi zunanji obroč v Himedži, bi se znašla tik pod odprtinami, iz katerih bi se lahko usule skale, vroč pesek ali druge stvari in tudi v položaju lahkih tarč za branilce v grajskih stolpih. Vrata so imela pogosto ostre ovinke, ki so upočasnile vdirajočo silo ali pa celo samo pod pravim kotom v kvadratno dvorišče. Prehodi so pogosto privedli do slepih ulic. Glede na vse te ukrepe ni bilo mogoče preprosto vdreti v grad.<ref>Nakayama (2007), p.60–3.</ref> Gradovi so bili le redko nasilno napadeni. Zdelo se je bolj pošteno in bolj primerno za branilce, da so prišli iz gradu iz se soočili s svojimi napadalci. Če se to ni zgodilo, so se obleganja najpogosteje izvajala ne z uporabo orožja ali drugih načinov prisile, ampak preprosto zanikanje hrane, vode ali drugih potrebščin v trdnjavi. Ker je ta taktika pogosto trajala mesece ali celo leta, si je oblegovalna vojska včasih celo zgradila svoj grad ali trdnjavo v bližini. === Zgradba === [[File:KokyoTowerM1105.jpg|thumb|left|''Jagura'' ali stolp, grad Edo v Tokiju.]] Bivalno-obrambni grad je bil običajno od tri do pet nadstropij visok in je znan kot ''tenšukaku'' (天 守 閣) in se lahko poveže z več manjšimi stavbami z dvema ali tremi nadstropji. Nekateri gradovi, zlasti Azuči, so imeli celo sedem nadstropij. Najvišja in najbolj dovršena stavba v kompleksu in pogosto tudi največja, je bilo prebivališče daimjō in njegov osrednji štab. Zanimivo je, da je število nadstropij in postavitev stavbe kot je bila videti od zunaj, le redko ustrezala dejanski notranji postavitvi. To je zagotovo zmedlo napadalce in jim preprečilo, da bi vedel, katero nadstropje je primerno za napad. Najmanj vojaško opremljene grajske stavbe, so imele bivalni stolp z obzidjem kot okras; nekaj stavb na Japonskem, še najmanj gradov, je bilo kdaj koli zgrajenih s poudarkom, da delujejo zgolj kot umetniška in arhitekturna oblika. Bivalno-obrambni grad je bil mišljen, da je impresiven, ne le v svoji velikosti, temveč tudi v svoji lepoti in globljem pomenu bogastva nekega daimjō. Tudi znotraj splošnega področja japonske arhitekture, je bila estetika in oblikovanje gradov precej drugačna od slogov in vplivov, ki so jih poznali v [[Šintoistična svetišča|šintoističnih svetiščih]], [[Budistični templji na Japonskem|budističnih templjih]] ali japonskih domovih. Zapleteni [[zatrep]]i in okna so lep primer tega. V primeru, ko je bil grad infiltriran ali napaden od sovražne sile, je osrednji stolp služil kot zadnji branik, zatočišče in točka, iz katere bi lahko prišlo do nasprotnega napada in poskusa, da bi zavzeli grad. Če je grad na koncu padel, bi nekatere sobe v stolpu bolj pogosto kot ne, postale prizorišče ''[[sepuku]]'' (ritual samomora) za daimjō in njegovo družino in najbližje sodelavce. [[File:Kokura castle from the Japanese garden.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija gradu Kokura iz bližnjega Japonskega vrta.]] [[Palisada|Palisade]] postavljene vrh grajskih zidov, ob njih so posadili zaplate dreves, po navadi borovcev, simbol večnosti in nesmrtnosti. Ti so služili dvojnemu namenu, kot dodatek naravni lepi pokrajini fevdalčevega doma in del njegovega vrta, pa tudi za zabrisanje notranjosti gradu in oviranja vohunov ali tatov. Različni stolpi ali stolpiči, imenovani ''jagura'' (櫓), ki so bili na vogalih zidov, nad vrati, ali drugih položajih, so služili številnim namenom. Čeprav so bili nekateri uporabljeni za očitne obrambne namene, in kot [[opazovalni stolp|opazovalni stolp]]i, so drugi služil kot [[vodni stolp]]i ali za opazovanje nočnega neba. Kot rezidence domnevno bogatih in vplivnih gospodov so se stolpi zelo namnožili kot balkoni za opazovanje pokrajine, čajnice in vrtovi. Vrtovi in sadovnjaki, čeprav je v prvi vrsti le za dodajanje k lepoti vrtov in luksuznosti prebivališča, so lahko tudi zalagali z vodo in sadjem v primeru otežene dobave zaradi obleganja, pa tudi kot les za različne namene. == Galerija == Zračni pogledi na japonske gradove razkrivajo dosledno vojaško strategijo, ki kaže celotno načrtovanje za vsako posamezno lokacijo. <gallery> Slika:Tokyo Imperial Palace Aerial photograph 2019.jpg|Grad Edo—danes lokacija Tokijske cesarske palače Slika:Sunpu Castle Aerial photograph 2009.jpg|Grad Sunpu Slika:Nagoya Castle Aerial photograph 2020.jpg|Grad Nagoja Slika:Fukuoka Castle Aerial photograph 2020.jpg|Grad Fukuoka Slika:Hirosaki Castle Aerial photograph 2011.jpg|alt=|Grad Hirosaki Slika:Hirado Castle air.jpg|Grad Hirado Slika:Takamatsu Castle air nawabari.jpg|Grad Takamacu,s črto, ki kaže prvotni obseg gradu </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== *{{Cite book|last=Clements |first= Jonathan|year=2010 |title= A Brief History of the Samurai: A New History of the Warrior Elite| publisher=Constable and Robinson |location=London}} *{{Cite book|last= Drea |first=Edward J. |title=Japan's Imperial Army: Its Rise and Fall, 1853–1945 |year=2009 |place= Lawrence, Kansas |publisher= University Press of Kansas }} *{{Cite book|last=Elison|first= G.|title = Deus Destroyed: The Image of Christianity in Early Modern Japan |year=1991| publisher= Harvard University Press |location=Cambridge, Massachusetts }} *{{Cite book|last1=Enders |first1= Siegfried R. C. T. |last2= Gutschow |first2=Niels |year=1998 |title= Hozon: architectural and urban conservation in Japan |location= London |publisher= Edition Axel Menges |isbn= 3-930698-98-6 |url= http://books.google.co.jp/books?id=zh88TftnTsYC }} *{{cite book |last=McVeigh|first=Brian J. |title=Nationalisms of Japan: managing and mystifying identity |url= http://books.google.com/books?id=2vS3zjt6yTQC |year=2004|publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham |isbn=0-7425-2455-8}} *{{Cite book |last= Nakayama |first= Yoshiaki |script-title=ja:もう一度学びたい日本の城 |trans-title = Let's learn again about Japanese Castles|year=2007| publisher= Seitosha |place=Tokyo |language= japonščina |isbn= 978-4-7916-1421-9 }} *{{Cite book|last= Robertson |first= Jennifer Ellen |year=2005 |title= A Companion to the Anthropology of Japan |series= Blackwell Companions to Social and Cultural Anthropology |location= Oxford |publisher= Wiley-Blackwell |isbn= 0-631-22955-8 }} *{{Cite book|last=Sansom |first= George |title= A History of Japan: 1334-1615 |year=1961 |publisher= Stanford University Press|location= Stanford}} *{{cite book |last=Turnbull |first=Stephen |year=2002 |title=War in Japan 1467–1615 |location=Oxford |publisher=Osprey Publishing}} ==Druga literatura== *{{cite book | title=Architecture éternelle du Japon - De l'histoire aux mythes| last=Cluzel| first=Jean-Sébastien| year=2008| publisher=Editions Faton | location=Dijon| isbn=978-2-87844-107-9}} *{{cite book | title=Castles in Japan| last=Schmorleitz| first=Morton S.| year=1974| publisher=Charles E. Tuttle Co.| location=Tokyo| isbn=0-8048-1102-4}} *{{cite book | title=Japanese Castles| last=Motoo| first=Hinago| year=1986| publisher=Kodansha| location=Tokyo| isbn=0-87011-766-1}} *{{cite book | title=Castles of the Samurai: Power & Beauty |last= Mitchelhill | first=Jennifer | year = 2013 | publisher=Kodansha| location=USA | ISBN=978-1568365121}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Castles in Japan}} *[http://www.jcastle.info Guide of Japanese Castles] *[http://www.japanese-castle-explorer.com/ Japanese Castle Explorer] *[http://www.gojapango.com/travel/japanese_castles.html 130+ Japanese Castles] GoJapanGo.com *[http://www.japanlinked.com/about_japan/culture/japanese_castles.html Castles of Japan] *[http://www.matsumasa.com/maps/e_castle100/ Japan Top 100 Castles and castle ruins] *[http://castle.jpn.org/en/ Photos of Japanese Castles] [[Kategorija:Gradovi na Japonskem|*]] [[Kategorija:Grajska arhitektura]] [[Kategorija:Zgodovina Japonske]] b72zux5h9kpue9qt051wfl234om4w8l 0 425357 5728138 5551383 2022-08-06T14:36:13Z JozefD 5744 /* Nagrobniki */ wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev svetega Jerneja, Breže | image = <!-- WD --> | pushpin map = Avstrija | coordinates = <!-- wd --> | denomination = rimskokatoliška cerkev | consecrated date = 1187 | status = dejavna | heritage designation = | website = [http://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/pfarre/C2977/župnijska cerkev] | architect = | functional status =cerkev | style = [[romanska arhitektura]] | length = | width = 21,3 | width nave = 10,6 }} [[Slika:Pfarrkiche Friesach.JPG|thumb|Severna fasada]] [[Slika:Friesach - Pfarrkirche - Hochaltar.jpg|thumb|Glavni oltar]] '''Cerkev svetega Jerneja''' je rimskokatoliška cerkev v župniji [[Breže (Koroška)| Breže]] (''Friesach'') in stoji severno od glavnega trga ob vznožju Petrove gore (Petersberga v kraju Breže na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v Avstriji. Cerkev je spomeniško zaščitena. == Zgodovina == Cerkev je bila prvič omenjena leta 1187. V karolinški dobi je tu verjetno že stala cerkev. Prvi dekan je bil leta 1215 imenovan Konrad iz Disentisa v Graubündnu. Cerkev je bila po več požarih v svoji zgodovini (1298, 1557, 1582, 1673, 1804 in 1895) precej spremenjena. Pokopališče okoli cerkve je bilo leta 1785 opuščeno, romanska [[kostnica]] pa podrta leta 1845. == Arhitektura == === Zunanjost === [[Bazilika (zgradba) |Bazilika]] z mogočnima stolpoma na [[westwerk]]u (zahodni zgradbi) je bila zgrajena v 12. stoletju, dolgi [[prezbiterij|kor]] pa v prvi četrtini 14. stoletja. Svetlobno nadstropje bazilikalne ladje je bilo zajeto s streho visokih stranskih ladij, narejenih v 17. stoletju. Stene ladje so prebodene v dveh nadstropjih z ločnimi okni. Obokan dolg kor s 5/8 zaključkom ima približno širino [[cerkvena ladja|ladje]], vendar je višji. Vzhodni [[prezbiterij|korni]] obok ima proti zahodu strešnega jezdeca s koničastim zaključkom. Stene kora podpirajo trojni oporniki in so prebodene z visokimi šilastimi okni z izvirnimi [[krogovičje|krogovičji]]. Severno od kora je [[zakristija]]. Zahodna zgradba je enake širine kot ladja. Nad tristopenjskim stopničastim [[portal]]om je v baroku narejeno gotsko okno z velikim lokom. Ob strani zahodne fasade do višine strešne kapi ladje so tri stenske reže. Nad njimi se dvigata trinadstropna stolpa, dvojčka. Po požaru severnega stolpa leta 1804 je po [[požar]]u spremenjen [[baročna arhitektura|baročni]] južni stolp s čebulasto streho in romanskimi okenskimi odprtinami dobil ravno piramidasto streho. Po požaru leta 1895 sta bila stolpa po zasnovi Raimunda Jeblingerja obnovljena v neoromanskem slogu. Od leta 1896 do leta 1912 so zgradili ogromno dvostolpno fasado v slogu renske romanike. Stolpa imata na treh straneh zgoraj bifore, v sredini po dve preprosti okni in spodaj po eno biforo. Na dveh nasprotnih straneh je zaradi strehe ladje samo zgornja vrsta oken z dvema biforama. Stolpa sta okronana s koničasto streho. Na stebru severno od cerkve je rimski [[relief (umetnost)|relief]], plošča z [[Minerva (mitologija) |Minervo]]. === Notranjost === [[Slika:Friesach - Pfarrkirche - Innenansicht.JPG|thumb|left|Notranjost cerkve]] [[Slika:Friesach - Pfarrkirche - Kanzel.jpg|thumb|Prižnica]] Notranjost ladje je triladijska bazilika, ladjo nosijo okrogli obokani stebri z [[arkada|arkadami]]. Tako je romanska struktura še vedno jasno prepoznavna. Med [[kapitel]]i stenskih stebrov so nosilci. Z reliefi okrašeni romanski [[Impost (arhitektura) |impost]]i na severozahodu ladijskih stebrov kažejo pošasti in mitološka bitja. Osrednja ladja je na zahodni strani bistveno daljša od stranskih ladij in tudi s širino glavne ladje 10,6 metra in celotno širino 21,3 metra presenetljivo široka. Prvotno je imela raven strop, leta 1441 je bila rebrasto obokana, oboki nad stranskima ladjama pa dodani v drugi polovici 17. stoletja. Tudi v 17. stoletju so bile nad stranskima ladjama dodane baročne [[empora|empore]], katerih odprtine so spremenili leta 1896 v neoromanskem slogu. Na stiku reber in obokov ladje so [[sklepnik]]i z glavami in grbi. Okroglo obokan tridelni steber z obokom podpira zahodno emporo, katere balustrada je sestavljena s krogovičjem. Na sprednji strani empore je mogoče videti ''Marijino smrt''. Koničast lok [[slavolok]]a je iz konca 15. stoletja in povezuje ladjo s korom. Kor z zgodnjegotskim rebrastim obokom je dal med 1326 in 1333 zgraditi prošt Gerold, ki je pozneje postal [[Krka, Avstrija (kraj) |krški]] škof. Obok sloni na konzoli prek [[služnik (arhitektura)|služnik]]a, ki je prekinjen v spodnji tretjini stene s konzolo. Na njih so prikazani angelske glave in listje. Glave in listje so tudi motivi na okroglih sklepnikih. Na severni strani kora drži s koničastim lokom profiliran portal z železom okovana [[Vrata (arhitektura) |vrata]] [[zakristija|zakristije]]. === Okna === Največjega pomena so srednjeveški [[vitraj]]i. Vitraji so poznoromanski, na sever obrnjenih kornih oknih, naslikani so bili okoli 1270–1280. Leta 1838 so jih prenesli iz tukajšnje dominikanske cerkve in leta 1890 dopolnili. Na desetih steklih so podobe ''Pametnih in nespametnih devic''. V južnem zadnjem kornem oknu, ki prikazuje vitraj iz 1325–1338, je 12 stekel s prizori iz ''Kristusovega življenja''. Leta 1838 so bila obnovljena iz različnih kornih oken. Tri majhne steklene slike v severovzhodnem oknu stranske ladje so bile izdelane leta 1661. Prvo okno v južni stranski ladji prikazuje grb. Sliko je leta 1565 podaril nadškof Johann Jakob Khuen-Belasi. Velika obokana okna nad orglami je leta 1995 zasteklila Rudolfine P. Rossmann. Krožna okna svetlobnega nadstropja ladje so slepa zaradi strehe stranske ladje. == Oprema == === Glavni oltar === Precej veličasten in enoten je črno-zlat glavni [[oltar]] v kombinaciji z dvonadstropno zgradbo iz leta 1679. Na glavnem oltarju je podoba ''vnebovzetja'', nad njo pa ''mučeništva svetega Jerneja''. Na vrhu sliko na levi spremlja kip svetega Ulrika in desno svetega Ruperta. [[Tabernakelj]] in angeli so iz poznega baroka. === Stranski oltarji === Marijin oltar v severni ladji je bil prvotno postavljen v nekdanji podružnični cerkvi svetega Janeza v Sankt Salvatorju. Oltar s kipom Marije kraljice nebes je nastal okoli leta 1700. V južni stranski ladji je oltar Srca Jezusovega iz 19. stoletja. Na stebrih srednje ladje je Marijin oltar, narejen okoli leta 1900, in južno Jožefov oltar iz leta 1710 s sliko v bogato izrezljanem okvirju iz akantovih listov. === Prižnica === [[Slika:Kirchenportal ohne Kirche in Friesach.JPG|thumb|Romanski portal kostnice]] Poznobaročno prižnico, narejeno okoli leta 1790, pripisujejo Johannu Reiterju. Na košu prižnice sedijo kipi [[evangelist]]ov, na akustičnem pokrovu [[putto|keruba]] s simboli takrat znanih štirih celin, kot so krona, turban, perjanica in živali, kot so konji, lev in anatomsko ne čisto pravilen slon. === Drugo === Poleg tega je na konzolah v koru in v ladji 12 v naravni velikosti izrezljanih kipov [[apostol]]ov iz prve polovice 18. stoletja. Poznobaročna kipa konzole Marije in Janeza sta bila del skupine ''Križanje'', dva neznana svetnika sta pod emporo. Dve sliki iz 18. stoletja v severni ladji prikazujeta sveto Barbaro in svetega Jožefa Kalasanca. Od leta 2000 so v cerkvi ene najpomembnejših novih orgel na Koroškem. === Nagrobniki === Večja nagrobnika sta kot relief zasnovan nagrobnik škofa Gerolda iz Brež iz leta 1333, veličasten nagrobnik iz rožnatega marmorja iz leta 1553 prošta Georga Vischla in figuralni nagrobnik v vrezani tehniki lavantinskega škofa Petra Chrella iz leta 1363 iz rdečkastega marmorja v severni ladji na zahodni steni. == Drugo == Na trgu pred cerkvijo stoji romanski portal nekdanje [[Kostnica|kostnice]]. Je iz zadnje četrtine 12. stoletja in prikazuje [[Timpanon (arhitektura) |timpanon]] z reliefi Kristusa. Preden je bil postavljen sem, je bil v občinski pisarni Breže. == Literatura == * {{navedi knjigo |author=Gabrielle Russwurm-Biró|display-authors=etal |year=2001 |title=Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten |edition=3|publisher=Dunaj : Schroll |isbn=3-7031-0712-X |cobiss=512358028 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Matthias Kapeller |year=2001 |title=Kirchen, Klöster und Kultur - Begegnungsräume in Kärnten |publisher=Verlag Carinthia, Klagenfurt |isbn=3-85378-539-5 |cobiss=116044800 |page=54}} *Gottfried Biedermann, Barbara Kienzl: Romanik in Kärnten. Verlag Carinthia, Klagenfurt 1994, ISBN 3-85378-426-7, S. 90. *Renate Jernej: Das Kollegiatstift St. Bartholomäus in Friesach. Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, Klagenfurt 2001, ISBN 3-85454-099-X. == Zunanje povezave == {{Commons|Pfarrkirche Friesach}} * [http://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/pfarre/C2977/ Spletna stran župnije Breže] [[Kategorija:Cerkve v Avstriji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Avstriji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Avstriji]] 0r0x6nthqyqq18icjmkbjdhhqker932 5728153 5728138 2022-08-06T15:08:03Z JozefD 5744 /* Nagrobniki */ wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev svetega Jerneja, Breže | image = <!-- WD --> | pushpin map = Avstrija | coordinates = <!-- wd --> | denomination = rimskokatoliška cerkev | consecrated date = 1187 | status = dejavna | heritage designation = | website = [http://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/pfarre/C2977/župnijska cerkev] | architect = | functional status =cerkev | style = [[romanska arhitektura]] | length = | width = 21,3 | width nave = 10,6 }} [[Slika:Pfarrkiche Friesach.JPG|thumb|Severna fasada]] [[Slika:Friesach - Pfarrkirche - Hochaltar.jpg|thumb|Glavni oltar]] '''Cerkev svetega Jerneja''' je rimskokatoliška cerkev v župniji [[Breže (Koroška)| Breže]] (''Friesach'') in stoji severno od glavnega trga ob vznožju Petrove gore (Petersberga v kraju Breže na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v Avstriji. Cerkev je spomeniško zaščitena. == Zgodovina == Cerkev je bila prvič omenjena leta 1187. V karolinški dobi je tu verjetno že stala cerkev. Prvi dekan je bil leta 1215 imenovan Konrad iz Disentisa v Graubündnu. Cerkev je bila po več požarih v svoji zgodovini (1298, 1557, 1582, 1673, 1804 in 1895) precej spremenjena. Pokopališče okoli cerkve je bilo leta 1785 opuščeno, romanska [[kostnica]] pa podrta leta 1845. == Arhitektura == === Zunanjost === [[Bazilika (zgradba) |Bazilika]] z mogočnima stolpoma na [[westwerk]]u (zahodni zgradbi) je bila zgrajena v 12. stoletju, dolgi [[prezbiterij|kor]] pa v prvi četrtini 14. stoletja. Svetlobno nadstropje bazilikalne ladje je bilo zajeto s streho visokih stranskih ladij, narejenih v 17. stoletju. Stene ladje so prebodene v dveh nadstropjih z ločnimi okni. Obokan dolg kor s 5/8 zaključkom ima približno širino [[cerkvena ladja|ladje]], vendar je višji. Vzhodni [[prezbiterij|korni]] obok ima proti zahodu strešnega jezdeca s koničastim zaključkom. Stene kora podpirajo trojni oporniki in so prebodene z visokimi šilastimi okni z izvirnimi [[krogovičje|krogovičji]]. Severno od kora je [[zakristija]]. Zahodna zgradba je enake širine kot ladja. Nad tristopenjskim stopničastim [[portal]]om je v baroku narejeno gotsko okno z velikim lokom. Ob strani zahodne fasade do višine strešne kapi ladje so tri stenske reže. Nad njimi se dvigata trinadstropna stolpa, dvojčka. Po požaru severnega stolpa leta 1804 je po [[požar]]u spremenjen [[baročna arhitektura|baročni]] južni stolp s čebulasto streho in romanskimi okenskimi odprtinami dobil ravno piramidasto streho. Po požaru leta 1895 sta bila stolpa po zasnovi Raimunda Jeblingerja obnovljena v neoromanskem slogu. Od leta 1896 do leta 1912 so zgradili ogromno dvostolpno fasado v slogu renske romanike. Stolpa imata na treh straneh zgoraj bifore, v sredini po dve preprosti okni in spodaj po eno biforo. Na dveh nasprotnih straneh je zaradi strehe ladje samo zgornja vrsta oken z dvema biforama. Stolpa sta okronana s koničasto streho. Na stebru severno od cerkve je rimski [[relief (umetnost)|relief]], plošča z [[Minerva (mitologija) |Minervo]]. === Notranjost === [[Slika:Friesach - Pfarrkirche - Innenansicht.JPG|thumb|left|Notranjost cerkve]] [[Slika:Friesach - Pfarrkirche - Kanzel.jpg|thumb|Prižnica]] Notranjost ladje je triladijska bazilika, ladjo nosijo okrogli obokani stebri z [[arkada|arkadami]]. Tako je romanska struktura še vedno jasno prepoznavna. Med [[kapitel]]i stenskih stebrov so nosilci. Z reliefi okrašeni romanski [[Impost (arhitektura) |impost]]i na severozahodu ladijskih stebrov kažejo pošasti in mitološka bitja. Osrednja ladja je na zahodni strani bistveno daljša od stranskih ladij in tudi s širino glavne ladje 10,6 metra in celotno širino 21,3 metra presenetljivo široka. Prvotno je imela raven strop, leta 1441 je bila rebrasto obokana, oboki nad stranskima ladjama pa dodani v drugi polovici 17. stoletja. Tudi v 17. stoletju so bile nad stranskima ladjama dodane baročne [[empora|empore]], katerih odprtine so spremenili leta 1896 v neoromanskem slogu. Na stiku reber in obokov ladje so [[sklepnik]]i z glavami in grbi. Okroglo obokan tridelni steber z obokom podpira zahodno emporo, katere balustrada je sestavljena s krogovičjem. Na sprednji strani empore je mogoče videti ''Marijino smrt''. Koničast lok [[slavolok]]a je iz konca 15. stoletja in povezuje ladjo s korom. Kor z zgodnjegotskim rebrastim obokom je dal med 1326 in 1333 zgraditi prošt Gerold, ki je pozneje postal [[Krka, Avstrija (kraj) |krški]] škof. Obok sloni na konzoli prek [[služnik (arhitektura)|služnik]]a, ki je prekinjen v spodnji tretjini stene s konzolo. Na njih so prikazani angelske glave in listje. Glave in listje so tudi motivi na okroglih sklepnikih. Na severni strani kora drži s koničastim lokom profiliran portal z železom okovana [[Vrata (arhitektura) |vrata]] [[zakristija|zakristije]]. === Okna === Največjega pomena so srednjeveški [[vitraj]]i. Vitraji so poznoromanski, na sever obrnjenih kornih oknih, naslikani so bili okoli 1270–1280. Leta 1838 so jih prenesli iz tukajšnje dominikanske cerkve in leta 1890 dopolnili. Na desetih steklih so podobe ''Pametnih in nespametnih devic''. V južnem zadnjem kornem oknu, ki prikazuje vitraj iz 1325–1338, je 12 stekel s prizori iz ''Kristusovega življenja''. Leta 1838 so bila obnovljena iz različnih kornih oken. Tri majhne steklene slike v severovzhodnem oknu stranske ladje so bile izdelane leta 1661. Prvo okno v južni stranski ladji prikazuje grb. Sliko je leta 1565 podaril nadškof Johann Jakob Khuen-Belasi. Velika obokana okna nad orglami je leta 1995 zasteklila Rudolfine P. Rossmann. Krožna okna svetlobnega nadstropja ladje so slepa zaradi strehe stranske ladje. == Oprema == === Glavni oltar === Precej veličasten in enoten je črno-zlat glavni [[oltar]] v kombinaciji z dvonadstropno zgradbo iz leta 1679. Na glavnem oltarju je podoba ''vnebovzetja'', nad njo pa ''mučeništva svetega Jerneja''. Na vrhu sliko na levi spremlja kip svetega Ulrika in desno svetega Ruperta. [[Tabernakelj]] in angeli so iz poznega baroka. === Stranski oltarji === Marijin oltar v severni ladji je bil prvotno postavljen v nekdanji podružnični cerkvi svetega Janeza v Sankt Salvatorju. Oltar s kipom Marije kraljice nebes je nastal okoli leta 1700. V južni stranski ladji je oltar Srca Jezusovega iz 19. stoletja. Na stebrih srednje ladje je Marijin oltar, narejen okoli leta 1900, in južno Jožefov oltar iz leta 1710 s sliko v bogato izrezljanem okvirju iz akantovih listov. === Prižnica === [[Slika:Kirchenportal ohne Kirche in Friesach.JPG|thumb|Romanski portal kostnice]] Poznobaročno prižnico, narejeno okoli leta 1790, pripisujejo Johannu Reiterju. Na košu prižnice sedijo kipi [[evangelist]]ov, na akustičnem pokrovu [[putto|keruba]] s simboli takrat znanih štirih celin, kot so krona, turban, perjanica in živali, kot so konji, lev in anatomsko ne čisto pravilen slon. === Drugo === Poleg tega je na konzolah v koru in v ladji 12 v naravni velikosti izrezljanih kipov [[apostol]]ov iz prve polovice 18. stoletja. Poznobaročna kipa konzole Marije in Janeza sta bila del skupine ''Križanje'', dva neznana svetnika sta pod emporo. Dve sliki iz 18. stoletja v severni ladji prikazujeta sveto Barbaro in svetega Jožefa Kalasanca. Od leta 2000 so v cerkvi ene najpomembnejših novih orgel na Koroškem. === Nagrobniki === Večji nagrobniki so: * kot relief zasnovan nagrobnik škofa Gerolda iz Brež iz leta 1333, * veličasten nagrobnik iz rožnatega marmorja iz leta 1553 prošta Georga Vischla, * figuralni nagrobnik v vrezani tehniki lavantinskega škofa Petra Chrella iz leta 1363 iz rdečkastega marmorja v severni ladji na zahodni steni, * nagrobna plošča iz sivega peščenjaka Bricija Paumgartingerja iz 1422 na severni steni veže ob zahodnem portalu, * nagrobna plošča z grbom iz sivega peščenjaka Weipolda in Katarine Graswein iz leta 1468, v južni ladji na steni levo od vhoda, * nagrobna plošča z grbom iz rdečega marmorja Erharta Überackerja iz leta 1470 v južni ladji. == Drugo == Na trgu pred cerkvijo stoji romanski portal nekdanje [[Kostnica|kostnice]]. Je iz zadnje četrtine 12. stoletja in prikazuje [[Timpanon (arhitektura) |timpanon]] z reliefi Kristusa. Preden je bil postavljen sem, je bil v občinski pisarni Breže. == Literatura == * {{navedi knjigo |author=Gabrielle Russwurm-Biró|display-authors=etal |year=2001 |title=Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten |edition=3|publisher=Dunaj : Schroll |isbn=3-7031-0712-X |cobiss=512358028 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Matthias Kapeller |year=2001 |title=Kirchen, Klöster und Kultur - Begegnungsräume in Kärnten |publisher=Verlag Carinthia, Klagenfurt |isbn=3-85378-539-5 |cobiss=116044800 |page=54}} *Gottfried Biedermann, Barbara Kienzl: Romanik in Kärnten. Verlag Carinthia, Klagenfurt 1994, ISBN 3-85378-426-7, S. 90. *Renate Jernej: Das Kollegiatstift St. Bartholomäus in Friesach. Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, Klagenfurt 2001, ISBN 3-85454-099-X. == Zunanje povezave == {{Commons|Pfarrkirche Friesach}} * [http://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/pfarre/C2977/ Spletna stran župnije Breže] [[Kategorija:Cerkve v Avstriji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Avstriji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Avstriji]] oizb2nf823yycubr6e444w514aqa3d6 0 433908 5728321 4850110 2022-08-06T21:31:09Z Romanm 13 slika iz Zbirke wikitext text/x-wiki [[Slika:Kaaza districts late Ottoman empire.jpg|thumb|''Kaze'' poznega Osmanskega cesarstva]] '''Kaza''' ([[Arabščina|arabsko]] قضاء‎‎, qaḍāʾ, izg. [qɑˈd̪ˤɑːʔ], [[Turščina|osmansko turško]] kazâ‎<ref name=ref1>Selçuk Akşin Somel. ''Kazâ''. The A to Z of the Ottoman Empire. Volume 152 of A to Z Guides. Rowman & Littlefield, 2010. str. 151. ISBN 9780810875791.</ref>) je bila upravna enota [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in njegovih nasledstvenih držav. Izraz ''kaza'' v osmanski turščini pomeni ''sodstvo'', vendar se pogosto prevaja kot okraj,<ref>Suraiya Faroqhi. ''Approaching Ottoman History: An Introduction to the Sources''. Cambridge University Press, 1999. str. 88. ISBN 9780521666480.</ref> podokraj, za katerega se običajno uporablja izraz [[nahija]],<ref>Donald Quataert. ''The Ottoman Empire, 1700-1922''. 2nd Ed. Volume 34 of New Approaches to European History. Cambridge University Press, 2005. str. 108. ISBN 9781139445917.</ref> ali sodno okrožje.<ref name=ref4>Eugene L. Rogan. ''Frontiers of the State in the Late Ottoman Empire: Transjordan, 1850-1921''. Volume 12 of Cambridge Middle East Studies. Cambridge University Press, 2002. str. 12. ISBN 9780521892230.</ref> ==Osmansko cesarstvo== V Osmanskem cesarstvu je bila kaza prvotno ozemlje pod sodno in upravno oblastjo [[kadi]]ja.<ref name=ref1/> S prvo [[tanzimat |tanzimatsko reformo]] leta 1839 so bile pristojnosti kadija prenešene na [[kajmakam]]a (guverner), kadiji pa so postali [[sodnik]]i, ki so sodili po islamskem pravu ([[Šeriatsko pravo|šeriat]]).<ref>Selçuk Akşin Somel. ''Kadı''. The A to Z of the Ottoman Empire. Volume 152 of A to Z Guides. Rowman & Littlefield, 2010. str. 144-145. ISBN 9780810875791.</ref> Po sprejetju Zakona o reformi provinc iz leta 1864 je kaza postala upravna enota. Zakon se je uvajal naslednjih deset let.<ref name=ref4/> Kaza je v eni sami upravni enoti združila pristojnosti guvernerja (kajmakam),<ref name=ref6>Gökhan Çetinsaya. ''The Ottoman Administration of Iraq, 1890-1908''. SOAS/Routledge Studies on the Middle East. Routledge, 2006. str. 8-9.ISBN 9780203481325.</ref> katerega je imenoval notranji minister, zakladnika (glavni finančni uradnik) in sodnika (kadi).<ref name=ref4/> Reforme so bile del naporov [[Visoka porta|Porte]], da bi v celem cesarstvu vzpostavila enotno, racionalno in učinkovito državno upravo.<ref name=ref4/> Kaza je bila podenota [[sandžak]]a<ref name=ref1/> in je praviloma obsegala mesto in okoliške vasi. Kaze so bile razdeljene na nahije, katere so upravljali müdürji in mütesellimi, in vasi (karye), katere so upravljali muhtarji.<ref name=ref6/> Z revizijami leta 1871 so nahije, katere so še vedno upravljali müdürji, postale vmesna stopnja med kazo in vasjo.<ref name=ref6/> ==Turčija== [[Republika Turčija]] je sprva še uporabljala naziv kaza, dokler ga ni v 1920. letih zanemjala z nazivom ilçe. ==Arabske države== V [[Sirija|Siriji]] je bila v preteklosti kaza druga raven upravnih enot. Enote se zdaj imenujejo mintaqah. Naziv kaza ali qadaa se še vedno uporablja za * okrožja v [[Irak]]u (druga raven, pod guvernoratom) * okrožja v [[Libanon]]u (druga raven, pod guvernoratom) * tretjo raven upravnih enot v [[Jordanija|Jordaniji]] * podokrožja med britanskim mandatom v [[Palestina|Palestini]] * podokrožja v [[Izrael]]u * podokrožja v Jordaniji (kot qda')<ref>''Annex B: Analysis of the municipal sector'' (PDF). Third Tourism Development Project, Secondary Cities Revitalization Study. Ministry of Antiquities and Tourism, Hashemite Kingdom of Jordan. 24. maj 2005. str. 4. Arhivirano iz izvirnika 19. aprila 2016.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geopolitika]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] pwywehwz44uzyl5yw7d6k1ic0qcrrag 0 437708 5728263 5565303 2022-08-06T18:58:53Z VidicK01 193275 /* Liki */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Reka ljubezni | slika = | naslov = | žanr = romantična, drama, telenovela, limonadna serija | čas_trajanja = 45 minut (navadno)<br>55 minut (posebni deli; prvi, zadnji v sezoni) | avtor = [[Pia Vatovec]]<br>[[Jerneja Kaja Balog]] (2. in 3. sezona)<br>[[Nataša Drakulić]] (prva sezona)<br>[[Irena Štaudohar]] (prva sezona) | uvodna_špica = [[Jan Plestenjak]] | skladatelj = [[Igor Matković]] | glavni_igralci = [[Lara Komar]]<br>[[Tadej Pišek]]<br>[[Voranc Boh]]<br>[[Marijana Brecelj]]<br>[[Branko Šturbej]]<br>[[Mojca Funkl]]<br>[[Blaž Valič]]<br>[[Timon Šturbej]]<br>[[Dora Petrej]]<br>[[Žan Perko]]<br>[[Teja Glažar]]<br>[[Marinka Štern]]<br>[[Aleš Valič]]<br>[[Ana Urbanc]]<br>[[Blaž Setnikar]]<br>[[Vojko Belšak]]<br>[[Jožef Ropoša]]<br>[[Ludvik Bagari]]<br>[[Renato Jenček]]<br>[[Nina Ivanič]]<br>[[Gregor Gruden]]<br>[[Sara Gorše]]<br>[[Liza Marija Grašič]]<br> [[Anja Drnovšek]]<br>[[Bernarda Oman]](2)<br>[[Urška Taufer]](2)<br>[[Domen Valič]](2)<br>[[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]](2)<br>[[Vesna Kuzmić]](3)<br>[[Ivo Ban]](3)<br>[[Barbara Krajnc Avdić]]<br>[[Barbara Žefran]]<br>[[Miha Rodman]] (4) | država = | jezik = | število_predvajanih sezon = | število_predvajanih epizod = | izvršni_producent = [[Aleš Pavlin]]<br>[[Andrej Štritof]] | režiser = [[Nejc Levstik]]<br>[[Jaka Šuligoj]]<br>[[Nikolaj Vodušek]]<br>[[Marko Naberšnik]] | lokacija snemanja = okolica [[Krka, Ivančna Gorica]] | produkcijska_hiša = [[Perfo Produkcija]] za Pro Plus | televizijski_kanal = | začetek/konec_predvajanja = 4. september 2017 - <br>28. junij 2019 | spletna_stran = }} '''Reka ljubezni''' je [[serija|televizijska serija]], ki so jo začeli predvajati na slovenski komercialni televiziji [[POP TV]] 4. septembra 2017. Zgodba je postavljena na Krko. Serija je na sporedu od ponedeljka do petka ob 20.00. Govori o dveh zaljubljencih, vaškemu mizarju in mestni fotografinji, ki se borita za ljubezen, a ju na poti čaka več ovir. Serija se zaključila poleti 2019. Končna epizoda 1. sezone je bila predvajana 25. decembra 2017. 2. sezona se je končala 20. junija 2018 ob 20. uri. 3. sezona je bila premierno predvajana 3. septembra 2018 in je obsegala 75 delov. Posneli so tudi 4. sezono, ki je bila tudi zadnja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.lokalno.si/2018/12/13/210789/aktualno/Uradno_s_Krke_Snemanje_4__sezone_Reke_ljubezni_je_v_polnem_teku/ |title= Uradno s Krke: Snemanje 4. sezone Reke ljubezni je v polnem teku! |accessdate=13. 12. 2018 |date=13. 12. 2018 |format= |work=www.lokalno.si }}</ref> ==Zgodba== ===1. sezona=== Zgodba je postavljena na Krko. Čeprav se vas na prvi pogled zdi idilična, se v njej skrivajo temačne skrivnosti; nekatere rešene, katere še ne. ===2. sezona=== Irena in Rok sta končno preživela spletke, ko se na njuni poroki pojavi Vida Slak ([[Bernarda Oman]]). Rok in Blaž sta šokirana, vaščani so bili čisto vrženi s tira, Marija ([[Marijana Brecelj]]), Rokova in Blaževa babica pa se je končno sprijaznila z zvezo Roka in Irene, a spet začuti sovraštvo do svoje snahe Vide. Irena pa se mora soočiti s preteklostjo svoje družine, kar vključuje srečanje s sestro Majo ([[Urška Taufer]]), katero zasovraži ob prvem pogledu. Maja ovije Marijo okoli prsta in jo obrne proti Ireni. Blaž pa doživi najhujše obdobje življenja, saj njegova bivša zaročenka prekine zvezo Blaža in Sare ([[Liza Marija Grašič]]) z novico, da je noseča, kmalu pa umre v prometni nesreči. Fanta se soočita z Vido, saj ju preteklost vse bolj zanima. Irena se oddaljuje od Maje in Marije, kmalu celo od Roka, ko spozna režiserja Marka Sotlarja ([[Domen Valič]]). Vse vezi in pari se trgajo, rojevajo in porajajo, ljubosumja pa so vse šibkejša, kmalu pa spet najdejo moč... Irena se mora soočati s svojo preteklostjo, še posebej, ko jo sestra preseneti s stikom z njunim očetom. Ko ljubezen Roka in Irene skoraj izumre, se strastno pobotata. A [[Nosečnost|vesela novica]] ju zbliža bliže kot kdajkoli. Vida in Marija opustita dolgoročno vojno med sabo, medtem ko bo na svet prišel šesti Slak. ===3. sezona=== Tretja sezona se začne z gasilsko veselico, ki jo je organizirala Valentina Lekič za presenečenje je pripeljala Jana Plestenjaka. Irena in Rok sta zvedela, da bosa dobila fantka. Blaž in Sara se v vsej zaljubljenosti zastrupita z gobami (zeleno mušnico). Sara na srečo vseh preživi a Blaž pa v bolnišnici umre. Janez začne utapljati skrbi v [[Alkoholizem|alkohol.]] Po pogrebu se pojavi Petra, Rokova polsestra, ki je Rok nikakor ne more priznati. Petra Slak, na enkrat hoče denar z Blaževe zavarovalne police. Na Krki se pa pojavi Ferdo Kosovinc, Marijin sošolec iz mladih let. Ravno, ko se zadeve umirijo, pa se vrne Mark, ki dvomi, da Emil ni njegov. Po silnem pretepu z Rokom, se slednji razide z Ireno. Medtem pa novo ljubezen najdeta Petra in Gašper. Ob koncu sezone zboli Emil. ===4. sezona=== Rok in Irena se ločita, Rok pa začne zvezo z Valentino Lekić. Skrivnost o Terezinem otroku je končno razkrita. Angelca zboli za rakom, Petra in Gašper pa na poti do sreče srečata še eno oviro. Tudi Irena poišče novega partnerja, a medtem se dve poroki na Krki nepresenetljivo končujeta. Prihaja še do veliko napetosti med družinami. == Sezone == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Epizode ! style="background:#ccc;" width=140|Začetek ! style="background:#ccc;" width=140|Konec |-align=center |style="background: #007dbd;"| |align="center"|1. | style="padding: ;" | 75 |4. september 2017 |25. december 2017 |-align=center |style="background: #E32636;"| |align="center"|2. |75 |5. marec 2018 |20. junij 2018 |-align=center |style="background: #A4C637;"| |align="center"|3. |75 |3. september 2018<ref name=":0">https://www.24ur.com/tv-oddaje/reka-ljubezni/reka-ljubezni-se-vraca-ze-v-prvi-epizodi-nepricakovan-zvezdniski-obisk.html</ref> |27. december 2018 |- |-align="center" |style="background: #ff8c00;"| |align="center"|4.<ref>{{navedi splet |url= https://www.lokalno.si/2018/12/13/210789/aktualno/Uradno_s_Krke_Snemanje_4__sezone_Reke_ljubezni_je_v_polnem_teku/ |title= Uradno s Krke: Snemanje 4. sezone Reke ljubezni je v polnem teku! |accessdate=13. 12. 2018 |date=13. 12. 2018 |work=www.lokalno.si }}</ref> |rowspan="3"|75 |25. februar 2019 |28. junij 2019 |} ;Izjeme sporeda * 13. september 2017(Mariborska tekma/Liga prvakov) * 14. september 2017(košarkaška tekma) * 26. september 2017(Mariborska tekma/Liga prvakov) * 17. oktober 2017(Mariborska tekma/Liga prvakov) * 1. november 2017(Mariborska tekma/Liga prvakov) * 6. december 2017(Mariborska tekma/Liga prvakov) * 21. maj 2018 (Volitve 2018) * 28. maj 2018 (Volitve 2018) * 1. junij 2018 (Volitve 2018) ;Urnik predvajanja {| class="wikitable" !Sezona !Dnevi !Ura !Št. epizod |- |style="text-align:center"|1. | rowspan="2" |ponedeljek–petek | rowspan="4" |20.00 | rowspan="4" style="text-align:center"|75 |- |style="text-align:center"|2. |- |style="text-align:center"|3. |rowspan="2"|ponedeljek–četrtek;<br>zadnja dela 4. sezone sta bila predvajana tudi v petek |- |style="text-align:center"|4. |} ==Liki== {| class="wikitable sortable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+ |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="250"|Igralec/-ka ! style="background:#ccc;" width="250"|Vloga ! style="background:#ccc;" width="250" |Sezona |- | colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Družina Slak |- | [[Lara Komar]] || Irena Slak, Rokova žena, fotografinja || 1, 2, 3, 4 |- | [[Tadej Pišek]] || Rok Slak, Irenin mož, nekdanji mizar, nadzornik gradnje || 1, 2, 3, 4 |- | [[Voranc Boh]] || Blaž Slak, mizar, Rokov pokojni brat|| 1, 2, 3† |- | [[Bernarda Oman]] || Vida Slak-Zalar, Rokova in Blaževa dolgo pogrešana mama, lastnica penziona || 1 (75. del), 2, 3, 4 |- | [[ Marijana Brecelj]] || Marija Slak, Rokova in Blaževa babica || 1, 2, 3, 4 |- | [[Liza Marija Grašič]] || Sara Kovač, kozmetičarka, Blaževa punca, Irenina najboljša prijateljica || 1, 2, 3, 4 (75. del) |- | [[Vesna Kuzmić]] || Petra Majcen Slak, Janezova nečakinja || 3, 4 |- |[[Miha Rodman]]|| Dejan||4 |- | [[Lucijan Cetin]]/[[Florijan Cetin]]||Emil Slak, Rokov in Irenin otrok|| 3, 4 |- |colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Družina Medved |- | [[Branko Šturbej]] ||Bojan Medved, lastnik žage || 1, 2, 3, 4 |- | [[Mojca Funkl]]|| Sonja Medved, njegova žena|| 1, 2, 3, 4 |- | [[Timon Šturbej]] || Miha Medved, njun najstniški sin || 1, 2, 3, 4 |- | [[Dora Petrej]] || Zala Medved, njuna hčerka || 1, 2, 3, 4 |- | [[Žan Perko]]|| Miran Štamcar-Medved, Bojanov nezakonski sin, Katjin fant || 1, 2 |- | [[Sara Gorše]]|| Katja Mišmaš, prodajalka v Mercatorju || 1, 2 |- | [[Blaž Valič]] ||Janez Smole, Sonjin bivši fant || 1, 2, 3, 4 |- | colspan="3" bgcolor="#cccccc" align="center" | Sestri Božič, bivši lastnici penziona |- | [[Teja Glažar]] || Angelca Božič, Terezina sestra || 1, 2, 3, 4 |- | [[Marinka Štern]] || Tereza Božič, kuharica || 1, 2, 3, 4 |- | colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Družina Lekić |- | [[Aleš Valič]] || Uroš Lekić, direktor firme Lekslo || 1, 2, 3, 4 |- | [[Ana Urbanc]] || Valentina Lekić, Uroševa hči || 1, 2, 3, 4 |- | [[Blaž Setnikar]] || Jan Drole, Valentinin bivši zaročenec || 1, 2, 3, 4 |- | [[Miša Fijavž]]/[[Manca Fijavž]] || Helena, Valentinina hčerka || 2, 3, 4 |- | [[Barbara Krajnc Avdić]] || Sanja, prijateljica Helene in Valentine Lekić, Terezina negovalka || 2, 3, 4 |- | colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Ostale osebe v vasi |- | [[Domen Valič]] || Mark Sotlar, igralec, režiser, Irenin bivši fant || 2, 3 |- | [[Gregor Gruden]] || Gašper Novak, nekdanji kriminalicistični inšpektor, Petrin fant || 1, 2, 3, 4 |- | [[Ivo Ban]] || Ferdo Kosovinc, Marijin fant, Angelčina simpatija || 3, 4 |- | [[Bojan Maroševič]] || Alojz Gornik, bivši predsednik občine Bohinj||3† |- | [[Barbara Žefran]]||Breda Majcen Slak, Petrina mama, Slavkova bivša punca||3, 4 |- | [[Jan Plestenjak]] ||Jan Plestenjak|| 3 (1. del) |- | [[Urška Taufer]]||Maja Rot, Irenina polsestra||2 |- | [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] ||Andrej Majer, Lekićev dolgotrajni nasprotnik|| 2, 3 |- | [[Vojko Belšak]] || Erik Kos, Lekićev nekdanji sodelavec aka. Peter Kovačič || 1, 2, 3, 4† |- | [[Jožef Ropoša]] || Jože Pirc, poveljnik gasilskega društva || 1, 2, 3, 4 |- | [[Saša Pavček]] || Alenka Pirc, Jožetova žena || 3, 4 |- | [[Ludvik Bagari]] || Tomaž Molek, vaški ribič in pismonoša|| 1, 2, 3, 4 |- | [[Renato Jenček]] || Franc Vesel, veterinar in živinozdravnik, predsednik krajevne skupnosti Krka || 1, 2, 3, 4 |- | [[Nina Ivanič]] || Mojca Vesel, Frančeva žena, nekdanja natakarica v Vulkančku || 1, 2, 3, 4 |- | [[Rok Vihar]]||Danilo, kriminalicistični inšpektor pod krinko - (odvetnik)||4 |- | [[Anja Drnovšek]] || Nataša Zupan, Blaževa pokojna zaročenka || 1, 2† |- | [[Sabina Kogovšek]] || zdravnica || 2 |- | Nejc Jezernik || Matej, natakar v vaški gostilni || 1, 2, 3, 4 |- | [[Miha Nemec]] || psiho-terapevt iz Ljubljane ||2 |- | [[Jasmina Podgoršek]]{{cn}} || Špela, Mojčina bivša sodelavka v salonu || 2 |- | [[Maja Nemec]] || Mateja, odvetnica || 2 (24. del) |- | [[Tanita Rose]] || Nastja, tajnica || 1, 2, 3, 4 |- | [[Igor Žužek]]|| župnik v Krški cerkvi, Tomažev prijatelj || 1, 2, 3 |- | [[Sergej Mijatović]] || zdravnik Sare in Blaža || 3 |} Legenda: † umrl/a v tej sezoni ‡V tej sezoni tega lika ni bilo. ==Novi liki== {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background: #fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! Igralec/-ka in opis ! Katera sezona in epizoda |- |align=center|'''[[Bernarda Oman]]''' igra Vido Slak, mamo Roka in Blaža Slaka||2 (1. del){{efn|name=igr|Igralka [[Bernarda Oman]] se sicer pojavi že v [[Seznam epizod Reke ljubezni|1. sezoni]], a šele na koncu zadnjega dela te sezone, torej jo lahko upoštevamo kot nov lik.}} |- |align=center|'''[[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]]''' igra Andreja Majerja, tajkuna, Vidinega ljubimca||rowspan="2"| 2 (10. del) |- |align=center|'''[[Urška Taufer]]''' igra Majo Rot, Irenino polsestro |- |align=center|'''[[Domen Valič]]''' igra Marka Sotlarja, igralca in režiserja|| 2 (31. del){{efn|name=act|Igralec [[Domen Valič]] se res pojavi že v 31. delu 2. sezone Reke ljubezni, a glavni lik ter zasluge dobi šele v 32. delu. }} |- |align=center|'''[[Jan Plestenjak]]''' igra še samega sebe ||3 (1. del) |- |align=center|'''[[Sergej Mijatović]]''' igra zdravnika Sare in Blaža||3 (13. del) |- |'''[[Vesna Kuzmić]]''' igra Petro Slak, polsestro Roka Slaka |3 (25. del) |- |align=center|'''[[Andrej Jesenovec]]''' igra gradbenega nadzornika||3 (43. del) |- |'''[[Ivo Ban]]''' igra Ferda Kosovinca, Marijinega fanta||3 |- |'''[[Barbara Žefran]]''' igra Bredo, Petrino mamo||3 |- |'''[[Miha Rodman]]''' igra Dejana |4 (10. del) |} ==Napake== *Zaradi šestmesečnega preskoka med 2. in 3. sezono, se je 3. sezona začela septembra. Dokaz tega je, da se je 2. sezona končala marca, saj se je sneg na vasi topil. Na začetku 2. sezone pa snega še ni bilo, kar pomeni, da se je sezona začela decembra, saj vsaka sezona traja tri mesece. Čudno je, da vaščani Krke ne praznujejo [[Božič|božiča]] ali [[Novo leto|novega leta]]. *Še eden dokaz, da se je 3. sezona začela septembra, je ta, da Valentina v 36. delu praznuje rojstni dan, za katerega je Uroš Lekić gledalcem dal jasno vedeti, da je ta dan 25. oktobra. Kakorkoli, Petra in Gašper sta se šla kopat okrog istega datuma, kar je čudno, glede na to, da se reke in jezera v Sloveniji ohladijo že poznega avgusta/zgodnjega septembra. *Na začetku 26. dela v 3. sezoni, se pojavi Petra, Rokova dolgo izgubljena polsestra, ki vsem pove, da je stara 32 let, nakar Rok pove, da je star 31 let. Na začetku 2. sezone pa se Marija izpove Blažu in Roku, rekoč, da je Vida svoja sinova zapustila, ko je Rok dopolnil 4 leta, Blaža pa, ko je bil star 1 leto. Nato se ni vrnila 25 let, torej je Rok dopolnil 29 let, Blaž pa 26. Ker od konca 1. sezone do 26. dela 3. sezone nista minili dve leti, se ta dva podatka ne ujemata. *Potem, ko sta Mark in Irena na koncu 2. sezone imela [[spolni odnos|spolne odnose]], je ena od glavnih skrivnosti 3. sezone očetovstvo Emila, Ireninega otroka. Kot že prej omenjeno, je med 2. in 3. sezono preskok šestih mesecev, Emilov rojstni dan pa se zgodi en mesec v sezono. Emil je jasno Rokov otrok, saj se ni rodil kot nedonošenček. Razlog te omembe je ta, da je minilo le sedem mesecev odkar sta se Irena in Mark ljubila, torej je nemogoče, da je Emil res Markov otrok. ==Igralci iz Usodnega vina in Reke ljubezni== Igralci, ki so igrali v [[Usodno vino|Usodnem vinu]] in Reki ljubezni. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3"cellspacing="0" border="1" style="background: #fff; font-size:86%; line-height: 15px; border: grey solid 1px; border: collapse: collapse" |+ ! style="background: #ccc;" width="150|Igralec/-ka ! style="background: #ccc;" width="450|Vlogi ! style="background: #ccc;" width="450|Sezone |- |[[Tadej Pišek]] |Erikov prijatelj Alex/ Rok Slak, vaški mizar||4/1, 2, 3 |- |[[Voranc Boh]] |delavec Sašo/Blaž Slak||4/1, 2, 3 |- |[[Bernarda Oman]] |Jolanda Rihter, Karinina mati/Vida Slak, mama Roka in Blaža||1/1, 2, 3 |- |[[Miha Rodman]] |Jure Petrič/Dejan||1/4 |- |[[Urška Taufer]] |Petra, ljubimka Igorja/Maja Rot, Irenina polsestra||1/2 |- |[[Branko Šturbej]] |Jože Janežič/Bojan Medved, lastnik žage||4/1, 2, 3 |- |[[Mojca Funkl]] |Dora Ocepek/Sonja Medved, Bojanova nesrečna žena||1, 2, 3, 4/1, 2, 3 |- |[[Blaž Valič]] |detektiv Janez/Janez Smole, poveljnik gasilcev|| 4/1, 2, 3 |- |[[Teja Glažar]] |Ana Rozman, Stanetova mama/Angelca Božič||1, 2, 3, 4/1, 2, 3 |- |[[Marinka Štern]] |Neža Fažon, medicinska ssetra, podpornica Matjaža Petriča/Tereza Božič||1, 2, 3, 4/ 1, 2, 3 |- |[[Aleš Valič]] |Gérard Simonett, oče Andrea Simonetta/Uroš Lekić, direktor firme Lekslo||2/1, 2, 3 |- |[[Ana Urbanc]] |Darja Horžen, Vasjeva žena/Valentina Lekić,direktorjeva hči||4/1, 2, 3 |- |[[Jožef Ropoša]] |Slavko Bučar, zdravnik/Jože Pirc, ribiški čuvaj||1, 2, 3, 4|1, 2, 3 |- |[[Ludvik Bagari]] |Tibor Tišič/Tomaž Molek, vaški ribič, nekdanji pijanček||1, 2, 4/1, 2, 3 |- |[[Renato Jenček]] |psiholog Rotar/Franc Vesel, veterinar||4/1, 2, 3 |- |[[Nina Ivanič]] |Ines Hrovat, Ivanova bivša žena/Mojca Vesel, Frančeva žena||1, 2, 3, 4 |1, 2, 3 |- |[[Gregor Gruden]] |Simon Dolinar/Gašper Novak, kriminalicistični inšpektor||1, 2, 3, 4/1, 2, 3 |- |[[Anja Drnovšek]] |Rebeka Kern/Nataša Zupan, Blaževa noseča bivša zaročenka|| 2, 3, 4| 1, 2 (umrla) |- |[[Domen Valič]] |Erik Habijan/Mark Sotlar, igralec in režiser||3, 4/ 2, 3 |- |[[Maja Nemec]]{{cn}} |Bojana Košmrlj, profesorica/Mateja, odvetnica||3, 4/ 2 |- |[[Jasmina Podgoršek]] |Jasmina, prijateljica od Šantal/Špela, Mojčina bivša sodelavka v salonu||4/2 |- |[[Sabina Kogovšek]] |Ljubica Lokar, mama Lane Lokar, sovražnica Rebeke Kern, Igorjeva prijateljica/zdravnica||2, 3/2 |- |[[Sara Gorše]] |Zdravnica/Katja Mišmaš |3/1,2 |- |[[Bojan Maroševič]] |zdravnik/Alojz Gornik |4/3 |} == Tehnična ekipa == * Produkcijska hiša [[Perfo Produkcija|Perfo]] * Nejc Levstik, Jaka Šuligoj – režiserja * Aleš Pavlin – producent * Andrej Štritof – producent == Sklici == {{sklici|2}} ==Opombe== {{notelist}} == Viri in literatura == *http://www.24ur.com/ekskluziv/reka-ljubezni/ *http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-spoznajte-nove-obraze-serije-reka-ljubezni.html *http://www.onaplus.si/zakulisje-reke-ljubezni-in-storije *http://www.onaplus.si/kdo-sta-obraza-nove-popove-serije *https://www.youtube.com/watch?v=IEkV8cdqpiY *https://www.facebook.com/rekaljubezni/ - Uradna fb stran serije Reka ljubezni *http://www.onaplus.si/nova-priceska-za-novo-nadaljevanko *https://www.24ur.com/popin/film tv/na-smenanju-tretje-sezone-reke-ljubezni-napeto-in-udarno-bo.html/ *https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5b4320912bc1c/zvezdnika-reke-ljubezni-pricakujeta-dvojcka/ ==Povezane serije== *[[Usodno vino]] *[[Najini mostovi]] ==Glej tudi== *[[Liki Reke ljubezni]] *[[Seznam epizod Reke ljubezni]] [[Kategorija:Reka ljubezni]] {{Lastna produkcija POP TV}} {{Televizijske serije POP TV}} [[Kategorija:Televizijske serije leta 2017]] [[Kategorija:Televizijske serije POP TV]] [[Kategorija:Telenovele]] [[Kategorija:Reka ljubezni|*]] 4168134orif7xyoijhk9oioudslxeaq 0 443572 5728189 5359251 2022-08-06T16:15:58Z Εὐθυμένης 105864 ([[c:GR|GR]]) [[File:Velsen wapen.png]] → [[File:Velsen wapen.svg]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Galle | official_name = City of Galle |native_name = {{lang|si|ගාල්ල}}<br />{{lang|ta|காலி}} |settlement_type = mesto |image_skyline= Galle City Places.jpg |image_caption= V smeri urinega kazalca od vrha levo: tempelj Galle, Območje trdnjave Galle, notranjost trdnjave, Kolidž St. Aloysius, Mednarodni stadion, nizozemska reformirana cerkev, Mestna hiša |pushpin_map = Šrilanka | latd = 6 | latm = 3 | lats = 13 | latNS = N | longd = 80 | longm = 12 | longs = 42 | longEW = E |mapsize = |map_caption = Lega mesta v Šrilanki |coordinates = |subdivision_type = država |subdivision_name = {{zastava|Šrilanka}} |subdivision_type1 = pokrajina |subdivision_type2 = okrožje |subdivision_name1 = Južna pokrajina |subdivision_name2 = Galle |leader_title = |leader_name = |area_total_km2 = 16,52 |area_urban_km2 = |population_total = 99.478 |population_as_of = 2011 |population_footnotes = |population_density_km2 = 5712 |population_metro = |elevation_m = 0 |established_title = |established_date = |postal_code_type = pošta |postal_code = 80000 |area_code = 091 |website = [http://galle.mc.gov.lk galle.mc.gov.lk] |timezone = [[Sri Lanka Standard Time|SLST]] |utc_offset = +5:30 |timezone_DST = |utc_offset_DST = | footnotes = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = Old Town of Galle and its Fortifications | Type = kulturno | Criteria = (iv) | ID = 451 | Year = 1988 | Session = 12. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/451 }} }} [[File:Pointe de Galle sud de Ceylan en 1754.jpeg|thumb|280px|left|Pristanišče Galle leta 1754]] '''Galle''' (singalsko ගාල්ල, tamilsko காலி) je večje mesto na [[Šrilanka|Šrilanki]] na jugozahodni konici otoka, 119 km od [[Kolombo|Kolomba]]. Galle je upravno središče Južne pokrajine in središče okrožja Galle. Galle je bil znan kot ''Gimhathiththa'' <ref>{{cite book|title=Archaeological Sites and Urban Centres: Treasury of world culture (Volume 1 of World Heritage Series)|author= Terraroli, Valerio (Ed)| publication-date=2002 | publisher=Skira Editore/UNESCO | edition=1st | isbn=978-88-8491-393-7|page=}}</ref> (čeprav je [[Ibn Batuta]] v 14. stoletju mesto označil kot Qali <ref>{{Cite web|url=http://www.sangam.org/taraki/articles/2006/02-26_Ibn_Battuta_Jaffna_Kingdom.php?uid=1547|title=Medieval Traveller Ibn Battuta was a Guest of the Jaffna King in 1344|publisher=Ilankai Tamil Sangam|year=2006}}</ref>) pred prihodom [[Porugalski imperij|Portugalcev]] v 16. stoletju, ko je bilo glavno pristanišče na otoku. Galle je dosegel vrhunec razvoja v 18. stoletju, med nizozemskim kolonialnim obdobjem. Je najboljši primer utrjenega mesta, ki so ga zgradili Portugalci v južni in jugovzhodni Aziji in prikazuje interakcijo med portugalskimi arhitekturnimi slogi in domačimi tradicijami. Mesto so močno utrdili Nizozemci v 17. stoletju od leta 1649 naprej. [[Utrdba Galle]] je na seznamu Unescove svetovne dediščine in je največja ohranjena trdnjava v Aziji, ki so jo zgradili evropski okupatorji. Druge pomembne znamenitosti v mestu Galle so '''mestno naravno pristanišče''', '''Narodni pomorski muzej''', '''stolnica svete Marije''', ki so jo ustanovili [[jezuiti|jezuitski]] duhovniki, eden glavnih '''templjev [[šiva|Šive]]''' na otoku in zgodovinski luksuzni '''[[hotel]] Amangalla''' (najstarejši del hotela sega v leto 1684, kompleks je bil končan leta 1715). 26. decembra 2004 je mesto opustošil ogromen [[cunami]], ki ga je povzročil potres v Indijskem oceanu na obali Indonezije tisoč kilometrov stran. Tisoče ljudi je bilo ubitih samo v mestu. Galle je sedež mednarodnega stadiona, ki velja za eno najbolj slikovitih igrišč za kriket na svetu <ref>{{Cite web|url=http://worldcricketwatch.com/stories/feature/pitching-it-up-the-galle-international-stadium/|title=Pitching it Up: The Galle International Stadium|publisher=World Cricket Watch|year=2011}}</ref>. Območje, ki ga je cunami resno prizadel, je bilo obnovljeno, tekme pa so se nadaljevale 18. decembra 2007. Pomembne naravne geografske značilnosti so Rumassala v Unawatuni, večji hrib, ki tvori vzhodno zaščito pristanišču Galle. Lokalna legenda povezuje ta hrib z nekaterimi dogodki iz [[Ramajana|Ramajane]], enega velikih hindujskih epov. Glavna reka na tem območju je reka Gin (''Gin Ganga''), ki izvira iz Gongale Kande, prečka vasi, kot so Neluwa, Nagoda, Baddegama, Thelikada in Wakwella, in doseže morje v Gintoti. Reko prečka most pri Wakwelli. == Etimologija == Galle je v starodavnih časih poznan kot ''Gimhathitha''. Izraz verjetno izhaja iz klasične singalščine in pomeni 'pristanišče blizu reke Gin'. Domnevajo, da je mesto dobilo ime ''Gaalla'' v domačem jeziku zaradi velikega števila vozov, ki so jih vlekli voli in so zavili v območje po dolgih počasnih potovanjih iz oddaljenih delov otoka. ''Gaala'' v singalščini pomeni kraj, kjer se govedo združi; zato se je ime Galle (සිංහල) razvilo iz ''Gaale''. <ref>{{cite web|url=http://www.mysrilankaholidays.com/galle-dutch-fort.html|title=VOC Galle Dutch Fort, South Coast, Sri Lanka (A World Heritage Site)|publisher=My Sri Lanka Holidays|accessdate=30 September 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://discover.lankanest.com/index.php?option=com_content&task=view&id=100&Itemid=71.html/ |title=Galle and Galle Fort. |publisher=Discover Sri Lanka |date=9 March 2008 |accessdate=30 September 2013 |author=Lanka Nest |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131003141427/http://discover.lankanest.com/index.php?option=com_content&task=view&id=100&Itemid=71.html%2F |archivedate=3 October 2013 |df= }}</ref> Druga teorija je, da beseda Galle izhaja iz nizozemske besede 'Gallus', kar pomeni petelin. Nizozemci so petelina uporabili kot simbol Galleja. == Zgodovina == Po besedah Jamesa Emersona Tennenta je bil Galle starodavno pristanišče Taršiša, iz katerega je kralj [[Solomon]] prinašal [[slonovina|slonovino]], [[pav]]e in druge dragocenosti. [[Cimet]] je bil iz Šrilanke izvožen že leta 1400 pr. n. št. in kot koren besede same v [[hebrejščina|hebrejščini]], je bil lahko Galle glavno pretovorno pristanišče za začimbe. <ref>{{cite web|author=District Disaster Management Coordinating Unit- Galle|title=Psychosocial Forum District Data Mapping: Galle|url=http://www.econsortium.info/Psychosocial_Forum_District_Data_Mapping/galle.pdf|work=Psychosocial Forum District Data Mapping: Galle|publisher=Department of Social Services: Galle|accessdate=14 February 2013}}</ref> Galle je bilo pomembno pristanišče že dolgo pred prihodom zahodnih vladarjev. [[Perzijci]], [[Arabci]], [[Grki]], [[Rimljani]], [[Malezijci]], [[Indijci]] in [[Kitajci]] so poslovali skozi pristanišče Galle. Leta 1411 je bil v Galle postavljen trojezični napis, kamnita plošča z napisom v treh jezikih: kitajskem, tamilskem in perzijskem, v znak spomina na drugi obisk Šrilanke s strani kitajskega admirala [[Čeng He |Čeng Hea]]. Moderna zgodovina Galleja se začne leta 1502, ko je majhna flota portugalskih ladij, pod poveljstvom Lourenço de Almeida, na poti na [[Maldivi|Maldive]], zgrešila smer v neurju. Zavedajoč se, da je kralj prebival v Kotteju blizu [[Kolombo|Kolomba]], je Lourenço nadaljeval tja po kratkem postanku v Galleju. Leta 1640 so bili Portugalci prisiljeni predati mesto [[Nizozemska vzhodnoindijska družba |Nizozemski vzhodnoindijski družbi]]. Nizozemci so zgradili današnjo [[utrdba|utrdbo]] leta 1663. Oblikovali so trdno [[granit]]no [[obzidje]] in tri [[bastijon]]e, znane kot "Sonce", "Luna" in "Zvezda". Ko so Britanci prevzeli državo od Nizozemcev leta 1796, so ohranili trdnjavo nespremenjeno in jo uporabili kot upravno središče okrožja. == Podnebje == Galle ima tropsko podnebje deževnega gozda. Mesto nima prave suhe sezone, čeprav je v januarju in februarju opazno bolj suho. Kot je običajno v številnih mestih s tovrstnim podnebjem, temperature kažejo zelo majhno nihanje skozi vse leto, povprečne temperature pa so okoli 26 stopinj Celzija. ===Deli mesta=== Galle ima 15 sosesk:<ref>{{cite web|title=Administrations |url=http://www.galle.mc.gov.lk/en/Administrations/Administrations.php |website=Galle Municipal Council |accessdate=7 December 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150110101801/http://galle.mc.gov.lk/en/Administrations/Administrations.php |archivedate=10 January 2015 |df= }}</ref> Trdnjava, Bazar, Thalapitiya, Magalle, Katugoda, Ethiligoda, Dangedara, Minuwangoda, Galwadugoda. Kaluwella, Dadalla, Kumbalwella, Madawalamulla, Hirmbura. == Demografija == Je veliko mesto po standardih Šrilanke in ima okoli 91.000 prebivalcev, od katerih je večina Singalcev. Obstaja tudi velika manjšina šrilankih Mavrov, zlasti na območju utrdbe, ki so zapuščina arabskih trgovcev, ki so se naselili v starodavno pristanišče Galle. Ima tudi opazno število tujcev, tako rezidentov kot lastnikov počitniških domov. ==Pobratena mesta== Galle je pobraten z: {| class="wikitable" "text-align:left;font-size:100%;"| |- ! style="background:#659ec7; color:white; height:17px; width:120px;"| država ! ! style="background:#659ec7; color:white; width:140px;"| mesto ! ! style="background:#659ec7; color:white; width:150px;"| pokrajin ! ! style="background:#659ec7; color:white; width:40px;"| od |- style="color:black; background:white;" |! !| {{flag|Nizozemska}} |! !| [[File:Velsen wapen.svg|25px]] Velsen |! !| [[File:Flag of North Holland.svg|25px]] Severna Holandija |! !| 1988 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave== {{commons category|Galle}} * {{wikivoyage-inline|Galle}} * [http://www.galle.mc.gov.lk Galle Municipal Council] * [http://whc.unesco.org/en/list/451 Old Town of Galle and its Fortifications, UNESCO World Heritage] * [http://www.srilankatourism.org/ Official website of the Sri Lanka Tourism Board] [[Kategorija:Geografija Šrilanke]] [[Kategorija:Zgodovina Šrilanke]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Šrilanki]] {{normativna kontrola}} 13tn35o589wdil2kcrdbj4lzheet3tq 0 445432 5728194 5078540 2022-08-06T16:50:20Z Ljuba brank 92351 tp, oblikovanje wikitext text/x-wiki {{Zgodovina Japonske|image=Minamoto_no_Yoritomo.jpg|caption=Minamoto no Joritomo}} '''Obdobje Kamakura''' (鎌倉時代 "''Kamakura džidaj''") je obdobje v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]] med letoma 1185 in 1333, ko državi vlada ''šogunat'' v [[Kamakura|Kamakuri]]. Leta 1192 ga je ustanovil prvi ''šogun'' [[Minamoto no Joritomo]]. Obdobje je znano po pojavu vojaške kaste [[Samuraj|samurajev]] in vzpostavitvi [[Fevdalizem|fevdalnega]] družbenega reda na Japonskem. Konec obdobja sledi v letu 1333 z uničenjem ''šogunata'' in kratkotrajno obnovitvijo cesarske vladavine pod [[Cesar Go-Daigo|cesarjem Go-Daigom]] s pomočjo [[Takaudži Ašikaga|Takaudžija Ašikage]] in drugih generalov. == Šogunat in regenti Hodžo == Obdobje Kamakura zaznamujeta prehod na gospodarstva, ki temeljijo na zemlji in koncentriranje naprednih vojaških tehnologij v rokah specializiranega bojevniškega razreda. Plemiški gospodje so potrebovali usluge vazalov, za katere so jih nagrajevali s podeljevanjem lastnih [[fevd]]ov, kjer so potem izvajali lokalno vojaško oblast. [[Slika:Nio_guardians_by_Unkei_in_Nara.jpg|levo|sličica|Slavni japonski leseni kip ''kongorikiši'' v Todaj-dži, Nara. Leta 1203 ga je izdelal Bušši Unkej.]] Po utrditvi lastne moči je Minamoto no Joritomo ustanovil novo vlado na družinskem domu v Kamakuri, ki ji pravijo ''[[bafuku]]'' (幕府, šotorska vlada). V zahodnjaški literaturi ji pravijo tudi ''[[šogunat]]'', saj je Joritomu pripadel starodavni vojaški naziv ''Sej-i Tajšogun''. Joritomo je sledil obliki vladanja [[Klan Fudživara|klana Fudživara]], kjer je imela glavno besedo ena hiša z upravnim odborom ''Mandokoro'' (政所), odborom podložnikov ''Samuraj-dokoro'' (侍所) in odbor za uradne preiskave ''Mončudžo'' (問注所). Po zasegu zemlje na osrednji in zahodni Japonski je imenoval upravnike posestev (''[[Džito]]'') in nadzornike nad provincami (''[[Šugo]]''). Kot ''[[šogun]]'' je bil sam poveljnik vseh upravnikov in nadzornikov. Šogunat Kamakura je bil nacionalni režim, a so se nekateri upravniki močno upirali; boji s severno vejo klana Fudživara so se nadaljevali, a jim nadzora nad severom in zahodom države ni uspelo držati. Leta 1189 jim je uspelo poraziti 4. vodjo severnih Fudživar, s čimer se je končala stoletna blaginja na severu. Stari dvor v Kjotu je še vedno držal oblast nad okoliško zemljo, novo organizirane vojaške družine pa so se bolj obračale h Kamakuri. Kljub obetavnim začetkom Joritomu ni uspel uveljaviti trajne vladavine lastne družine. V klanu Minamoto so že dlje časa obstajali spori, čeprav je odstranil vse izzivalce za prestol. Po nenadni smrti leta 1199 je postal ''šogun'' njegov sin Minamoto no Jori'ie, a ni mogel nadzorovati vojaških družin na vzhodu. Zgodaj v 13. stoletju je Tokimasa Hodžo iz [[Klan Hodžo|klana Hodžo]] (veja [[Klan Tajra|klana Tajra]], ki se je leta 1180 povezala s [[Klan Minamoto|klanom Minamoto]]) ustanovil sistem regentov za ''šoguna''. Glava klana Hodžo je postal regent. Položaj se je imenoval ''Šikken'', podobni položaji iz tega časa so ''Tokuso ''in'' Renšo'', lahko pa je vse tri zasedala ista oseba. Pod klanom Hodžo je postal ''šogun'' lutka brez moči. Ko je postal ''šogun'' lutka so se pojavil napetosti med Kamakuro in [[Kjoto|Kjotom]], leta 1221 pa je celo izbruhnila [[džokjujska vojna]] med samostanskim [[Cesar Go-Toba|cesarjem Go-Tobo]] in drugim regentom Jošitokijem Hodžojem. Sile klana Hodžo so zlahka premagale cesarja in od sedaj naprej bolj direktno nadzorovale dvor. ''Šogunovi'' nadzorniki so pridobili več civilne moči, dvor pa je moral prositi za odobritev pred kakršnimkoli dejanjem. Obdržal je večino svojih obsežnih posestev. Regenti Hodžo so vpeljali nekaj pomembnejših upravnih sprememb, kot je ustanovitev nekakšnega državnega sveta, preko katerega so vojaški gospodje držali nekaj sodne in zakonodajne moči v Kamakuri. Regenti Hodžo so vodili ta uspešen sistem kolektivne vladavine. Leta 1232 so sprejeli vojaški zakonik (''Gosejbaj Šikimoku''), ki je odseval prehod iz dvorne v bolj militantno družbo. Sodne prakse v Kjotu so še vedno temeljile na več kot 500 let starih konfucionističnih principih, novi kodeks pa je bil bolj pravniški in je določal dolžnosti upravnikov in nadzornikov, z njim so lahko reševali ozemeljske spore in dedovanje. Bil je jasen in jedrnat, določal je kazni za kršitelje. V uporabi je ostal nadaljnjih 635 let. Literatura obdobja je odsevala nestanovitno naravo tistega časa. ''[[Hodžoki]]'' opisuje nemire preko budističnega koncepta nestalnosti in domišljavosti človeških projektov. ''[[Hejke monogatari]]'' (Povest klana Hejke) opiše vzpon in padec velikega klana Tajra, poln zgodb o vojnah in samurajskih dejanj. Med leti 1201 in 1205 je nastalo 20 delov osme pesniške antologije, ki jo je naročil cesarski dvor. == Širjenje budistične misli == [[Slika:Head_of_a_Guardian_13thcentury_Japan.jpg|desno|sličica|''Glava varuha'', 13. stoletje. Les ''hinoki'' z lakom na platnu, pigmentom, kamenim kristalom in kovino. Pred vstopom v večino budističnih templjev na Japonskem srečajo obiskovalci velike, impozantne kipe krvoločnih zaščitnikov, ki varujejo okolico templja pred nasprotniki vere. Agresivna stoja in pretiravanje v obraznih potezah so oster kontrast mirnem vedenju Buda v notranjosti. Brooklynski muzej.]] V obdobju Kamakura nastane šest novih budističnih šol (novi budizem - ''Šin Bukkjo'')ː * Honen (1133-1212) ustanovi japonsko šolo budizma [[Čista zemlja (budizem)|čiste zemlje]] - ''Džodo-šu'' * Šinran (1173-1263) ustanovi sekto ''Džodo Šinšu'' * Ejsaj (1141-1215) je ustanovil Rinzaj šolo [[Zen budizem|Zen budizma]] * Dogen (1200-1253) je ustanovil Soto šolo Zen budizma * Ničiren (1222-1282) je ustanovil šolo Ničiren * Ippen (1239-1289) je ustanovil Dži-šu vejo budizma ''čiste zemlje'' Že obstoječe šole Tendaj, Šingon in velike templje v [[Nara|Nari]] so skupno uvrstili pod »stari budizem« - ''Kju Bukkjo'', ki je še naprej cvetel, se prilagajal in vplival.<ref name="Dobbins1998">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.at/books?id=w5nJT5NYvn4C&pg=PA24&dq=dobbins+kamakura&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiDksbatrHYAhXBzaQKHckvAAsQ6AEIKTAA#v=onepage&q=dobbins%20kamakura&f=false|title=Re-visioning Kamakura Buddhism|last=Dobbins|first=James C.|date=1998|publisher=University of Hawai'i Press|isbn=0824820789|editor-last=Payne|editor-first=Richard K.|location=Honolulu|chapter=Envisioning Kamakura Buddhism}}</ref>{{Rp|24–25}} Vsi zgoraj našteti reformatorji so na primer tekom svojega življenja vsaj nekaj časa študirali Tendaj na gori Hiej. === »Stari budizem« ''Kju Bukkjo'' === V obdobju Kamakura so sekte Šingon, Tendaj in šole templjev v Nari, kot so Kegon, Hosso, Sanron in Ticu, cvetele in se prilagajale trendom ter izzivom časa.<ref name="Osumi1999" />{{Rp|561–563}} Na začetku obdobja so bili samostani na gori Hiej politično vplivni, privlačili pa so predvsem tiste, ki so lahko sistematično preučevali njihove tekste in učenja. Šola Šingon in njeni ezoterični obredi so bili priljubljeni med plemiči v Kjotu.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.at/books?id=lani3dFCC9UC&pg=PA105&dq=Mount+Hiei+monasteries+politically+powerful+kamakura&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjR7KfaqMDYAhWEbxQKHUitADkQ6AEIRjAG#v=onepage&q=Hiei&f=false|title=Religion in Japanese History|last=Kitagawa|first=Joseph M.|publisher=Columbia University Press|year=2010|isbn=9780231515092|pages=65}}</ref> S popularizacijo novih šol med vladnimi uslužbenci in samuraji v Kamakuri je njihov pomen počasi bledel. Čas pred nastopom Šogunata Kamakura so zaznamovali vojaški ter politični konflikti, naravne katastrofe in socialni nemiri, ki so jih pripisovali nastopu zadnje od treh dob v budizmu, ko je življenje po budističnih načelih v zatonu. Novi družbeni red oslabljenega plemstva ter večji vpliv razreda bojevnikov in kmetov je privedel do nove oblike verovanja, ki je bila domorodna<ref name="Dobbins1998" />{{Rp|12}} in hkrati budistična. Vpliv iz Indije in Kitajske se je nadaljeval.<ref name="Osumi1999">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.at/books?id=TtTc_Aa22MwC&pg=PR9&dq=kyu+bukkyo&source=gbs_selected_pages&cad=2#v=onepage&q=honen&f=false|title=Cambridge History of Japan|last=Osumi|first=Kazuo|last2=Dobbins|first2=James C.|date=1999|publisher=Cambridge University|isbn=9780521223546|editor-last=Hall|editor-first=John Whitney|location=Cambridge, UK|chapter=Buddhism in the Kamakura Period}}</ref>{{Rp|556-557}}<ref name="Dobbins1998" />{{Rp|11,13}}<ref>{{Navedi knjigo|title=The History of Japanese Religion|last=Anesaki|first=Masaharu|publisher=Trench, Trubner & Company|year=1930|location=London|pages=167}}</ref> Sistem posestev ''[[šoen]]'' se je končno uveljavil, kar je privedlo do večje blaginje in pismenosti med kmeti, to pa je prinašalo več denarja budističnim učiteljem za njihove študije<ref name="Payne1998">{{Navedi knjigo|title=Re-visioning "Kamakura" Buddhism|last=Payne|first=Richard K.|publisher=University of Hawai'i Press|year=1998|isbn=0-8248-2078-9|location=Honolulu|page=9}}</ref> === »Novi budizem« ''Šin Bukkjo'' === Prva originatorja budizma v Kamakuri sta bila Honen in Šinran. Poudarjala sta verjetje in prakso nad formalizmom.<ref name="Osumi1999" />{{Rp|546}} Na koncu 12. stoletja sta Dogen in Ejsaj odpotovala na Kitajsko, ob prihodu nazaj pas sta ustanovila šoli šoli Zen budizma Soto in Rinzaj. Dogen je zavračal povezave s sekularno avtoriteto, Ejsaj pa jih je aktivno iskal.<ref name="Osumi1999" />{{Rp|574}} Ejsaj je hotel z učenjem Zena oživiti šolo Tendaj, Dogen pa je želel prakticirati čisti Zen, ki nima povezave s Tendajem ali drugimi ortodoksnimi šolami.<ref name="Osumi1999" />{{Rp|566}} Ni želel dajati napotkov, kako naj se živi v sekularnem življenju.<ref name="Osumi1999" />{{Rp|556}} V zadnji fazi budizma Kamakura 50 let po Honenu je plemstvo izgubilo na pomenu, bojevniški razred je postal vpliven, med kmeti je cvetelo čaščenje ''kamijev'' z budističnim pridihom, ki je klicalo po verskih inovacijah. Ničiren in Ippen sta želela ustvariti prizemljeno versko učenje, ki temelji na dnevnih skrbeh ljudi.<ref name="Osumi1999" />{{Rp|555–556}} Ničiren je zavračal fokus na odrešenje naslednjega sveta, kot je ponovno rojstvo v budizmu »čiste zemlje«. Ciljal je na osebno in narodno osvoboditev prek dosegljive in enostavne verske prakse že na tem svetu.<ref name="Osumi1999" />{{Rp|557}} Ippen je poudarjal popularno obliko recitiranje ''nenbucu'' in versko prakso, ne toliko posameznikovo mentalno stanje.<ref name="Osumi1999" />{{Rp|559}} === Zapuščina budizma Kamakura === Sčasoma so se meje med »starim« in »novim« budizmom zabrisale, nastajali pa so »kultski centri« in razne oblike čaščenja ustanoviteljev. Te šole so imele v srednjeveški hierarhiji glavni tempelj na vrhu in razvejano strukturo podložnih templjev ter lastne obrede in oblike čaščenja. Vrhunec je ta sistem doživel v formaliziranih šolah pod državnim nadzorom v [[Obdobje Tokugava|obdobju Tokugava]].<ref name="Dobbins1998" />{{Rp|36-37}} == Vpadi == Dve [[Mongoli|mongolski]] invaziji sta bili v japonski zgodovini epohalna dogodka. Ničiren je invazijo napovedal leta prej v pismu regentu. Japonsko-kitajski odnosi so bili prekinjeni v sredini 9. stoletja po padcu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]]. V sledečem [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] se je Japonska obrnila navznoter. Nekaj trgovskih stikov z južno [[Dinastija Song|dinastijo Song]] je ostalo, a so japonski pirati terorizirali na odprtem morju. V času, ko se ''šogunat'' ni zanimal za zunanje zadeve in se izogibal kontaktu s [[Kitajska|Kitajsko]] in kraljestvom Gorjeo, je leta 1268 prispelo pismo o novem mongolskem režimu v [[Peking|Pekingu]]. Njihov voditelj [[Kublajkan]] je zahteval plačilo prispevka novi [[Dinastija Yuan|dinastiji Yuan]] in grozil z ukrepi v primeru, da ne plačajo. Dvor v Kjotu, nevajen takšnih groženj, je opominjal na božanski izvor Japonske in zavrnil zahtevke, odpustil korejske odposlance in začel pripravljati obrambo. [[Slika:Takezaki_suenaga_ekotoba3.jpg|sličica|Japonski samuraji med vkrcavanjem na mongolske ladje leta 1281.]] Po nadaljnjem neuspešnem rotenju je prišlo leta 1274 do prve invazije. Več kot 600 ladij je prevažalo združene korejske, kitajske in mongolske sile, preko 23.000 mož, opremljenih s [[katapult]]i, strelivom, [[lok]]i in [[puščica]]mi. Med bojem so se združeval v tesne konjeniške formacije, ki jih samuraji niso bili vajeni (največkrat so se borili mož na moža). Lokalne sile v Hakati na severu Kjušuja so bolje opremljene vojake s celine premagale po samo dnevu boja zaradi silovitega tajfuna. Ker je Kublajkan videl, da je bila narava kriva za njegov neuspeh, se je leta 1281 še enkrat pognal nad Japonsko. Po sedmih tednih boja na severozahodu Kjušuja je [[tajfun]] ponovno uničil mongolsko floto. Čeprav so šintoistični svečeniki pripisovali mongolski poraz ''božanskim vetrovom'' ''kamikaze'', ki so bili zanje znak nebeške zaščite Japonske, je pustila invazija globok vtis na voditelje šogunata. Stari strahovi pred kitajsko nevarnostjo so se utrdili. Zmaga je bojevnike prepričala v vrednost oblike oblasti pod šogunatom. Mongolska vojna je izčrpala gospodarstvo. Uvesti so morali nove davke za vzdrževanje obrambnih zmožnosti v prihodnosti. Mnogi so pričakovali povračilo za svojo žrtev in pomoč pri zmagi, ampak nagrad in zemlje ni bilo. Nezadovoljstvo in povišani stroški obrambe so privedli do zatona ''bafukuja'' v Kamakuri. Dedovanje je razdelilo družinsko zemljo in prisililo lastnike v iskanje posojil. Tople bojevnikov ''[[ronin]]'' so grozile stabilnosti šogunata. == Državljanska vojna == Klan Hodžo se je na kaos odzval s dajanjem več moči velikim družinskim klanom. Za nadaljnje slabljenje cesarskega dvora je ''bafuku'' dovolil vladanje dveh cesarskih linij na mlajšem »Južnem dvoru« in starejšem »Severnem dvoru«. Metoda je nekaj časa delovala, cesar Go-Daigo pa se je prvi zoperstavil šogunatu v Kamakuri z imenovanjem sina za naslednika. Leta 1331 ga je šogunat izgnal, a so se cesarski lojalisti uprli, med njimi Masašige Kusunoki in Takaudži Ašikaga. Slednjega je šogunat poslal, da zatre Go-Daigov upor, a se je spotoma postavil na stran cesarja. Istočasno se je uprl tudi poglavar na vzhodu Nitta Jošisada, kar je privedlo do hitrega poraza klana Hodžo. Po zmagi je želel cesar Go-Daigo povrniti cesarsko avtoriteto in konfucionistične prakse iz 10. stoletja. Obdobje reform imenujemo tudi [[obnova Kenmu]]. Dosegli naj bi povečanje cesarjevega vpliva in primat plemištva nad bojevniki. V resnici so želeli vojaški zmagovalci samo poraziti klan Hodžo, ne pa tudi podpreti cesarja. Takaudži Ašikaga je končno stopil na stran Severnega dvora v državljanski vojni proti Južnem dvoru, ki ga je vodil cesar Go-Daigo. Dolga vojna je trajala med leti 1336 in 1392. Zgodaj tekom spora so Go-Daiga pregnali iz Kjota. Ašikaga je nastavil novega cesarja, ki je ustanovil novo linijo šogunov. == Dogodki == * 1185: Brat Minamoto no Joritoma, Jošicune, premaga rivalski klan Tajra v pomorski bitki pri Dan-no-uri<ref>Varley, P. (1994) p. 82.</ref> * 1192: Cesar imenuje Joritoma na položaj šoguna (vojaški vodja) z rezidenco v Kamakuri; ustanovitev sistema vlade ''bafuku'' * 1199: Smrt Minamoto no Joritoma * 1207: Honena in njegove sledilce izženejo iz Kjota ali pobijejo, s čimer se začne širitev doktrine »čiste zemlje« * 1221: Vojska iz Kamakure porazi cesarsko vojsko v nemiru Džokju, s čimer dezeže nadvlado ''šogunata'' Kamakura (regenti Hodžo) nad cesarjem * 1227: Menih Dogen Zendži predstavi Japonski sekto Soto Zen budizma * 1232: Razglasijo zakonik ''Džoej Šikimoku'', ki poveča nadzor regentov Hodžo * 1271: Izgon meniha Ničirena na otok Sado * 1274: Mongoli Kublajkana skušajo izvesti invazijo na Japonsko, a jih odžene tajfun * 1293: 27. maja prizadeneta zaliv Sagami in Kamakuro velik [[potres]] in [[cunami]], umre 23.034 ljudi.<ref>[http://www.ngdc.noaa.gov/nndc/struts/results?eq_0=494&t=101650&s=18&d=99,91,95,93&nd=display NOAA Earthquake Database Query]</ref> Isto področje sta že v letih 1241 in 1257ː Prizadela potres in cunami 7,0 stopnje. * 1333: Nitta Jošisada osvoji in uniči Kamakuro, s čimer prinese konec šogunatu.<ref>McCullough, Helen Craig (1959): pp. 285–311.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Ta članek vključuje javno dostopno gradivo iz dokumenta o deželnih študijah Kongresne knjižnice: "Japonska".[https://www.loc.gov/collections/country-studies/about-this-collection/] == Nadaljnje branje == * Varley, P., ''Bojevniki Japonska'', Univerza na Havajih Pritisnite, 1994, {{ISBN|978-0-8248-1601-8}}. * McCullough, Helen Craig (1959). ''V Taiheiki. A Kronika Srednjeveške Japonske''. 1959. Charles E. Tuttle Podjetje, Tokyo, {{ISBN|0-8048-3538-1}}. * Sansom, George (1963). ''Zgodovina Japonske 1334-1615''. Osem Tiskanje (1993). Charles E. Tuttle Podjetje, Tokyo, {{ISBN|4-8053-0375-1}} * Yamamura, Kozo (1990), The Cambridge History of Japan,[https://books.google.si/books?id=TtTc_Aa22MwC&redir_esc=y] The Cambridge History of Japan, Cambridge University Press, ISBN 9780521223546 [[Kategorija:Zgodovina Japonske]] {{normativna kontrola}} e2rd8dnvcmr7ku3o1e4mjoe8a0obt64 0 445503 5728198 5249516 2022-08-06T17:05:20Z Ljuba brank 92351 tp, oblikovanje, zp, pravopis, np wikitext text/x-wiki {{Zgodovina Japonske|image=Kinkaku-ji_the_Golden_Temple_in_Kyoto_overlooking_the_lake_-_high_rez.JPG|caption=Zlati pavilijon Kinkaku-dži v Kjotu}} '''Obdobje Muromači''' (室町時代 ''Muromači džidaj'' tudi '''Obdobje Ašikaga''') je obdobje v [[Zgodovina Japonske|japonski zgodovini]] med približno letoma 1336 in 1573. Zaznamuje ga vladavina ''šogunata'' Muromači ali Ašikaga (''Muromači''/''Ašikaga bafuku''), ki ga je leta 1338 (dve leti po [[Obnova Kenmu|obnovi Kenmu]]) uradno ustanovil [[Takaudži Ašikaga]]. Končalo se je leta 1573, ko je [[Nobunaga Oda]] iz prestolnice [[Kjoto|Kjota]] izgnal zadnjega šoguna v tej liniji, Jošiakija Ašikago. Iz kulturnega vidika razdelimo obdobje na [[Kultura Kitajama|obdobje Kitajama]] in [[Kultura Higašijama|Higašijama]] (pozno 15. do zgodnje 16. stoletje). Zgodnja leta med 1336 in 1392 je zaznamovala vojna med Južnim in Severnim dvorom, imenovana ''[[Obdobje Nanboku-čo|Nanboku-čo]]''. Podporniki [[Cesar Go-Daigo|cesarja Go-Daiga]] so se stalno upirali novem ''šogunatu''. Čas po letu 1465 imenujemo [[obdobje Sengoku]] ali »čas bojujočih se držav«.  == Muromači ''bakufu '' == [[Slika:Hana-no-Gosho-Flower-Palace-Kyoto.png|sličica|Palača Hana-no-gošo]] Kratkotrajna obnova cesarske vladavine (obnova Kenmu) cesarja Go-Daiga je osamila [[Samuraj|samurajski razred]], zato si je Takaudži Ašikaga uspel pridobiti njihovo podporo in je uspel odstraniti cesarja. Leta 1338 je bil imenovan za ''[[Šogun|šoguna]]'' in ustanovil vlado (''bafuku'') v Kjotu. Cesarju je uspelo uiti iz pripora in oživiti svojo politično moč v [[Nara|Nari]]. Sledeče obdobje vladavine Ašikaga (1336-1573) imenujemo obdobje Muromači po okrožju v Kjotu, kjer je že v času 3. šoguna Jošimicuja v letu 1378 v palači Hana-no-gošo (花の御所, Cvetna palača) bilo poveljstvo. Za razliko od Kamakure se pri Ašikagah ni vzpostavilo ravnovesje med cesarskim dvorom in šogunatom. Vseeno pa novi šogunat ni bil tako močan kot predhodnik, saj je bil prezaposlen z državljansko vojno. Šele v času šoguna Jošimicuja Ašikage (šogun 1368-94, svetnik 1394-1408) se je pojavil videz reda. [[Slika:MuromachiSamurai1538.jpg|levo|sličica|Samuraji v obdobju Muromači (1538)]] Jušimicu je (za razliko od ''šogunata'' Kamakura) dovolil svojim poveljnikom, da postanejo močni regionalni vladarji, ki so jih kasneje imenovali ''[[Daimjo|dajmjoji]]''. Kasneje se je razvilo ravnovesje med [[Šogun|šogunom]] in [[daimjo|daimjoji]]. Tri pomembnejše družine ''daimjojev'' so menjaje se služile kot namestniki ''šoguna''. Leta 1392 je Jošimicuju uspelo združiti oba dvora, a je kljub obljubi, da bo med cesarskima linijama večje ravnovesje, nadzor nad prestolom ostal v rokah Severnega dvora. Po Jošimicuju je linija ''šogunov'' slabela in se prelivala v roke [[daimjo]]jev in drugih lokalnih velikašev, ki so lahko sami vplivali na izbor cesarja. Čez čas so se pojavile težave z nasledstvom tudi znotraj družine Ašikaga, ki so se izrodile v [[Oninska vojna|oninsko vojno]] (1467-77). Kjoto je ostal razdejan, državna avtoriteta vlade ''bafuku ''pa je skopnela. Sledelo je stoletje vakuuma moči, ki je pahnil državo v anarhijo. == Gospodarski in kulturni razvoj == [[Slika:MuromachiShip1538.jpg|levo|sličica|Ladja iz obdobja Muromači (1538)]] Stik s kitajsko [[Dinastija Ming|dinastijo Ming]] (1368-1644) je bil ponovno vzpostavljen v obdobju Muromači, ko je Kitajska iskala podporo za uničenje japonskih piratov ob obalah Kitajske. Imenovali so jih ''wokou'' (Japonci pa ''[[Vako pirati|vako]]''). Jošimicu je sprejel ta odnos, ki je trajal pol stoletja, saj je želel izboljšati odnose s Kitajsko in se znebiti piratov. Leta 1401 je oživil sistem prispevkov, opisal se je kot »Vaš podanik, kralj Japonske«. Trgovali so z japonskim lesom, [[Žveplo|žveplom]], bakreno rudo, [[meč]]i in zložljivimi pahljačami v zameno za kitajsko [[Svila|svilo]], [[porcelan]], knjige in kovance. Kitajci so menjavo smatrali za prispevke, Japonci pa kot dobiček. V času ''bafukuja'' Ašikaga se je pojavila nova narodna kultura z močnimi vplivi [[Zen budizem|Zen budizma]], imenovana kultura Muromači. Iz sedeža ''bafukuja'' v Kjotu se je širila po vseh razredih družbe. === Zen budizem === Zen budizem je igral osrednjo vlogo pri širitvi verskih učenj in praks, pa tudi umetnosti in kulture, ki je zaobjemala še vplive iz kitajskih [[Dinastija Song|dinastij Song]], [[Dinastija Yuan|Yuan]] in Ming. Bližina cesarskega dvora in ''bafukuja'' je pomenila mešanje in druženje med člani cesarske družine, dvorjani, ''[[dajmjo]]'', samuraji in svečeniki Zen budizma. V obdobju Muromači je cvetela raznorazna arhitektura, literatura, [[No-drama|drama ''No'']], komedija ''[[kjogen]]'', poezija, folklorna zabava ''[[sarugaku]]'', [[Japonski obred pitja čaja|obred pitja čaja]], vrtnarjenje po krajini in [[Ikebana |aranžiranje cvetja]]. === Šintoizem === [[Slika:MuromachiMusic1538.jpg|sličica|Glasbeni prizor v obdobju Muromači (1538)]] Pojavilo se je prenovljeno zanimanje za [[šintoizem]], ki je mnoga stoletja potihoma sobival z [[Budizem|budizmom]]. Zaradi pomanjkanja lastnega pisanja in molitev je [[sinkretizem]] med obema, ki je izviral iz [[Obdobje Nara|obdobja Nara]], pomenil prisvajanje predvsem budističnih obredov šole Šingon. Med 8. in 14. stoletjem je budizem skoraj popolnoma absorbiral šintoizem, kar imenujemo ''rjobu šinto'' (dvojni šintoizem). Mongolski invaziji konec 13. stoletja sta prebudili nacionalno zavest preko vloge vetra ''kamikaze'', ki je premagal sovražnika. Manj kot 50 let kasneje (1339-43) je Čikafusa Kitabatake, vrhovni poveljnik Južnega dvora napisal ''[[Džinno Šotoki]]'', ki je poudarjal pomen ohranjanja božanskega izvora cesarske linije iz [[Amaterasu]] do tedanjega cesarja. Ta pogoj je privedel do nacionalne politike ''kokutaj''. ''Džinno Šotoki'' ponuja tudi šintoistični pogled na zgodovino, ki poudarja božanski izvor vseh Japoncev in duhovno nadmočjo nad Kitajsko in Indijo. == Provincialne vojne in stiki s tujino == [[Oninska vojna]] (1467-77) je privedla do hude politične fragmentacije in ukinitvijo domen, kar je sprožilo boje za zemljo in moč med poglavarji ''buši'', ki so se nadaljevali do sredine 16. stoletja. Kmetje so se upirali proti lastnikom zemlje, samuraji pa proti svojim gospodom; centralni nadzor je izginil. Cesarska hiša je ostala osiromašena, ''bafuku'' so nadzorovali poglavarji v Kjotu. Provincialne domene so postale manjše, zato jih je bilo lažje nadzirati. Manjši novi ''daimjo'' so se povzpeli iz vrst samurajev, ki so premagali svoje gospode. Nadzor nad mejami je bil poostren, gradili so dobro utrjene gradove in mesta na novoustanovljenih domenah, kjer so izvajali popise zemlje, gradili ceste in odpirali rudnike. Novi hišni zakoniki so priskrbeli praktično upravo in poudarjali dolžnosti in pravila obnašanja. Poudarjali so uspeh v vojni, upravljanje posestev in financ. Stroga pravila poročanja so varovala pred grozečimi zavezništvi. Plemstvo je bilo po karakterju vojaško, preostalo družbo pa je nadzoroval sistem vazalov. Posestva ''šoen'' so ukinili, plemstvo in odsotne lastnike zemlje pa razlastili. Novi ''daimjo'' so direktno nadzorovali zemljo, kmetje pa so bili v zameno za zaščito tlačani. === Ekonomski učinek vojn med državami === Večina vojn v obdobju je bilo kratkih in lokaliziranih, dogajale pa so se povsod po Japonskem. Do 1500 je bila država povsem zajeta z državljanskimi vojnami. Namesto da bi te motile lokalna gospodarstva, je nenehno premikanje vojska spodbujalo rast transportacije in komunikacije, ki sta preko taks in pristojbin pomenile dodatni vir zaslužka. Za izogob takim stroškom se je trgovina premaknila v centralne regije, ki jih ni mogel nihče dolgo nadzorovati, in v [[Notranje morje Seto]]. Gospodarski razvoj in želja po zaščiti trgovskih dosežkov je privedla do ustanovitve trgovskih in obrtniških cehov. === Zahodnjaški vpliv === [[Slika:Nanbansen2.jpg|sličica|Trgovske ladje ''Nanban'' prispejo na Japonsko, slika iz 16. stoletja.]] Do konca obdobja Muromači so prispeli prvi Evropejci. Portugalci so se vsidrali v [[Tanegašima|Tanegašimi]] južno od Kjušuja leta 1543, v dveh letih pa so se že redno vračali. Začelo se je stoletje trajajoče obdobje [[Trgovina Nanban|trgovine ''Nanban'']]. Španci so prispeli leta 1587. Nizozemci pa leta 1609. Japonci so začeli preučevati evropsko civilizacijo, ki je prinašala trgovske priložnosti in resne politične izzive. Evropska streliva, tkanine, steklovina, ure, tobak in druge inovacije so trgovali v zameno za japonsko zlato in srebro. Manjši [[daimjo]] (predvsem na jugu Kjušuja) so si nabrali velika bogastva in moč. Provincialne vojne so postajale bolj smrtonosne s predstavitvijo streliva, kot so [[Mušketa|muškete]] in [[top]]ovi, pa tudi večja uporaba pehotnih vojakov. === Krščanstvo === [[Slika:JapaneseVotiveAltar.JPG|sličica|Japonski votivni oltar, slog Nanban. Konec 16. stoletja.]] [[Krščanstvo]] je vplivalo na Japonsko preko [[Družba Jezusova|jezuitskih]] naporov, ki jih je prvi vodil španski misijonar [[Frančišek Ksaverij]] (1506-1552), ki je prispel na [[Kagošima|Kagošimo]] na jugu Kjušuja leta 1549. Med spreobrnjenci, ki so iskali boljše trgovske sporazume, so bili tudi ''[[daimjo]]'' in trgovci. Leta 1560 je postal tudi [[Kjoto]] središče misijonarske aktivnosti, 1568 je krščanski ''daimjo'' ustanovil pristanišče v [[Nagasaki|Nagasakiju]] in ga leto kasneje predal v jezuitsko upravo. Do leta 1582 je bilo na Japonskem že 150.000 spreobrnjencev (2 % prebivalstva) in 200 cerkva. S povečano enotnostjo države se je toleranca ''bafukuja'' do teh tujih vplivov zmanjšala. Zakonska prepoved krščanstva se je zgodila leta 1587, pregon pa 1597. Čeprav je bila trgovina s tujino še vedno spodbujana, so jo bolj regulirali, leta 1640 pa je postala v obdobju Edo izločevanje in zatiranje kristjanov nacionalna politika. == Dogodki == *[[Slika:RyoanJi-Dry_garden.jpg|desno|sličica|Kamniti vrt Rjoan-dži]]1336: Takaudži Ašikaga osvoji Kjoto in prisili cesarja Go-Daiga v selitev na Južni dvor Jošino, južno od Kjota * 1338: Takaudži se razglasi za ''šoguna'', prestolnico preseli v okrožje Muromači in podpre Severni dvor * 1392: Južni dvor se preda ''šogunu'' Jošimicu Ašikagu in cesarstvo je spet združeno * 1397: Jošimicu Ašikaga zgradi Kinkaku-dži * 1427: Ustanovitev [[Tokio|Eda]] * 1450: Kacumoto Hosokava zgradi Rjoan-dži * 1467: Oninska vojna med fevdalnimi gospodi - ''daimjo'' * 1489: Jošimasa šikaga da zgraditi Ginkaku-dži * 1543: brodolomni; Portugalci uvedejo strelno orožje * 1546: Udžijasu Hodžo, zmagovalec bitke pri Kavagoe, postane vladar regije Kanto * 1549: Katoliški misjionar [[Frančišek Ksaverij]] prispe na Japonsko * 1555: Motonari Mori, zmagovalec bitke pri Mijadžimi, postane vladar regije Čugoku * 1560: Bitka pri Okehazami * 1568: ''Daimjo'' Nobunaga Oda vkoraka v Kjoto in konča državljansko vojno<ref name="Sansom2">{{Navedi knjigo|title=A History of Japan, 1334–1615|last=Sansom|first=George|publisher=Stanford University Press|year=1961|isbn=0804705259|page=279}}</ref> * 1570: Ustanovljena je [[nadškofija]] v Edu, posvečeni so prvi jezuiti * 1570: Bitka pri Anegavi * 1573: Nobunaga Oda strmoglavi ''bafuku'' Muromači in razširi svoj nadzor nad vso Japonsko{{Rp|281}} == Sklici == {{sklici}} *Ta članek vključuje javno dostopno gradivo iz dokumenta o deželnih študijah Kongresne knjižnice: "Japonska"[http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/jptoc.html] == Zunanje povezave == {{Commonscat|Muromachi period}} * [http://www.japanlink.de/gp/gp_geschichte_muromachi.shtml Muromachi-Zeit] * [http://www.japan-infos.de/japan-geschichte/muromachi-zeit.html Geschichte Japan - Die Muromachi Zeit] [[Kategorija:Zgodovina Japonske]] {{normativna kontrola}} q3u5jy2obnbp81qfrpn1ri3gttly8up 0 453551 5728521 5690385 2022-08-07T10:52:34Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]''' vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Mestni občini Maribor. ==Do 19. stoletja== *[[Ivan Anton Apostel]] (6. junij 1711, [[Maribor]] –8. november 1784, [[Celje]]), [[slovaropisje|leksikograf]], [[pridiga]]r, [[duhovnik]], [[menih|redovnik]], [[kapucini|kapucin]]; Prvi pomemben mariborski pisec slovenskih besedil *[[Ivan Benedikt Gründel]] (okoli 1635, Krzyżowa, [[Poljska]] – 4. november 1705, [[Maribor]]), [[zdravnik]] in mestni [[fizik]] *[[Israel Isserlin]] (1390, [[Maribor]] – 1460, [[Dunajsko Novo mesto]]), [[rabin]], [[pisec]] *[[Primož Lavrenčič]] (3. junij 1703, [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]] – 10. avgust 1758, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[pridiga]]r, [[duhovnik]] in jezuit *[[Jožef Menzinger]] (10. marec 1751, [[Gradec]] – 30. junij 1814, [[Maribor]]), [[knjiga|knjigovez]] in [[knjiga]]rnar *[[Ivan Narat]] (13. december 1777, [[Dogoše]] – 2. avgust 1806, [[Drava]], [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[slavistika|slavist]] *[[Franc Piterich]] (? – pred 1797), [[knjiga|knjigovez]]; Leta 1767 izdal najstarejšo slovensko knjigo, založeno v [[Maribor]]u *[[Franc Krištof Reiss]] ([[Lipnica, Avstrija|Lipnica]] – 25. marec 1711, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Gašper Rojko]] (1. januar 1744, [[Metava]] – 20. april 1819, [[Praga]]), duhovnik in teolog *[[Janez Jakob Schoy]] (20. julij 1686, [[Maribor]] – april 1733, [[Gradec]]), [[kipar]] *[[Franc Anton Schütz]] (4. september 1753, [[Celovec]] – 27. marec 1809, [[Maribor]]), [[tisk]]ar *[[Janez Walz]] (med 1720 in 1742, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Clement Welzer von Eberstein]] (okoli 1525, [[Maribor]] – julij 1598, [[Maribor]]), [[protestantizem|protestant]] *[[Kristof Willenrainer]] (okoli 1523), mestni [[sodnik]] *[[Joseph Anton Zeckl]] (okoli 1692 – 30. december 1757, [[Maribor]]), [[zlatar]] *[[Jurij Žehel]] (okoli 1500, [[Kamnik]] – maj 1586, [[Maribor]]), [[duhovnik]] ==19. stoletje== *[[Anton Aškerc]] (9. januar 1856, [[Globoko, Laško|Globoko]]/[[Senožete, Laško|Senožete]] – 10. junij 1912, [[Ljubljana]]), [[pesnik]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[duhovnik]]; Na bogoslovju v Mariboru študiral teologijo 1877–1881; bil je urednik Lipice, rokopisnega glasila mariborskih bogoslovcev *[[Martin Bedjanič]] (8. november 1855, [[Središče ob Dravi]] – 7. januar 1931, [[Maribor]]), šolnik, [[filologija|filolog]] *[[Franc Cvetko]] (14. september 1779, [[Dornava]] – 5. julij 1859, [[Maribor]]), narodni buditelj, [[pesnik]], [[duhovnik]] in [[slovaropisje|leksikograf]] *[[Franc Čepe]] (22. avgust 1802, [[Gaj nad Mariborom]] – 23. julij 1861, [[Jareninski Dol]]), duhovnik *[[Ferdinand Dominkuš]] (9. julij 1829, Kalsdorf bei Graz, [[Avstrija]] – 23. januar 1901, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[politik]]; Pridobil si je mnogo zaslug v boju za uradovanje v slovenščini; Je soustanovitelj mariborske ]]čitalnica|Čitalnice]] *[[Anton Ferlinz]] (12. maj 1795, [[Maribor]] – 30. junij 1883, [[Maribor]]), [[knjiga|knjigovez]] in [[knjiga]]rnar *[[Jernej Glančnik]] (22. avgust 1844, [[Štefan na Zilji|Sv. Štefan]] – 14. januar 1905, [[Maribor]]), narodni gospodar; Bil predsednik mariborske Čitalnice *[[Marko Glaser]] (21. april 1806, [[Smolnik]] – 9. december 1889, [[Malečnik]]), pisatelj in duhovnik *[[Hermann Goedel-Lannoy]] (7. april 1820, [[Maribor]] – 21. maj 1892, [[Maribor]]), [[politik]] *[[Ivan Gottweis]] (26. december 1779, [[Maribor]] – 1. maj 1851, [[Ljutomer]]), [[politik]] in [[mecen]] *[[Lavoslav Gregorec]] (17. december 1839, [[Destrnik]] – 22. oktober 1924, [[Nova Cerkev]]), [[politik]], [[duhovnik]] in [[kanonik]]; V Mariboru je študiral bogoslovje in postal profesor teologije; V letih 1875–1885 je bil urednik takrat edinega slovenskega časnika na Štajerskem, mariborskega [[Slovenski gospodar|Slovenskega gospodarja]]; Zaradi nacionalne zavzetosti so ga premestili v Novo Cerkev *[[Vekoslav Grmič]] (4. junij 1923, [[Dragotinci, Sveti Jurij ob Ščavnici|Dragotinci]] – 21. marec 2005, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[škof]], [[teolog]], [[filozofija|filozof]] in [[profesor]] *[[Janez Habsburško-Lotarinški]] (20. januar 1782, [[Firence]] – 11. maj 1859, [[Gradec]]), nadvojvoda in [[feldmaršal]]; Leta 1819 je v Mariboru ustanovil podružnico graške Kmetijske družbe; Južna Leta 1883 so mu v Mariboru postavili spomenik, ki pa so ga leta 1918 odstranili iz mestnega parka in je zdaj v [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskem muzeju]] *[[Franc Hafner]] (1. avgust 1839, [[Gornji Grad]] – 2. november 1876, [[Maribor]]), [[Stenografija|stenograf]], šolnik *[[Gašpar Harman]] (2. januar 1777, [[Ljubljana]] – 19. januar 1834, [[Malečnik]]), slovenist in duhovnik *[[Franc Hauptmann]] (2. marec 1847, [[Gaj nad Mariborom]] – 29. januar 1925, [[Ljubljana]]), pisec in učitelj *[[Lavrencij Herg]] (9. avgust 1829, [[Središče ob Dravi]] – 28. avgust 1906, [[Maribor]]), nabožni [[pisatelj]], [[duhovnik]], stolni [[prošt]]; Kot duhovnik služboval v Mariboru in njegovi okolici; Sodeloval je pri ustanovitvi mariborske čitalnice *[[Kalist Heric]] (8. marec 1850, [[Vučja vas]] – 26. maj 1925, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[menih|redovnik]], [[Frančiškani|frančiškan]], konzistorialni [[svetnik]] *[[Matija Heric]] (13. februar 1855, [[Bučečovci]] – 25. februar 1927, [[Maribor]]), šolnik in [[učitelj]] *[[Karel Hribovšek]] (1846, [[Tabor, Tabor|Tabor]] – 15. maj 1916, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[teolog]] in stolni [[prošt]] *[[Ludovik Hudovernik]] (15. avgust 1859, [[Stična]] – 16. maj 1901, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]], [[zborovodja]] in [[pianist]] *[[Edvard Janschitz]] (18. september 1827, [[Maribor]] – 23. junij 1882, [[Maribor]]), [[tisk]]ar *[[Josip Jurčič]] (4. marec 1844, [[Muljava]] – 3. maj 1881, [[Ljubljana]]), [[pisatelj]], [[časopis|časnikar]]; Pomočnik urednika časnika [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]] v Mariboru (1868–1872); Leta 1869 je želel v Mariboru ustanoviti nov časnik Glasnik, list za zabavo, književnost in pouk, ki je doživel le eno izdajo *[[Ottokar Kernstock]] (25. julij 1848, [[Maribor]] – 5. november 1928, Burg Festenburg, [[Avstrija]]), avstrijski [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[duhovnik]]. *[[Ernest Klavžar]] (8. januar 1841, [[Vipava]] – 10. november 1920, [[Maribor]]), [[politik]], [[časopis|časnikar]] *[[Franc Kolenc]] (25. januar 1838, [[Središče ob Dravi]] – 16. julij 1904, [[Maribor]]), [[pisatelj]], publicist, [[duhovnik]] *[[Janez Koprivnik]] (4. december 1849, [[Gorenje pri Zrečah]] – 9. december 1912, [[Maribor]]), šolnik *[[Janko Košan]] (14. december 1857, [[Ponikva pri Žalcu]] – 12. januar 1927, [[Maribor]]), šolnik *[[Angelina Križanič]] (Terezija) (15. avgust 1854, [[Boreci]] – 8. februar 1937, [[Maribor]]), [[menih|redovnica]], šolska sestra, vrhovna prednica *[[Avguštin Kukovič]] (3. avgust 1849, [[Šentjur]] – 19. april 1889, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Anton Lah]] (3. januar 1803, [[Jareninski Dol]] – 26. julij 1861, [[Limbuš]]), [[prevajalec]], [[pesnik]] in [[duhovnik]] *[[Luka Lavtar]] (20. oktober 1846, [[Železniki]] – 9. marec 1915, [[Maribor]]), [[matematika|matematik]] *[[Friderik Leyrer]] (17. julij 1808, [[Maribor]] – 20. oktober 1880, [[Maribor]]), [[knjiga|knjigotržec]] *[[Janez Majciger]] (15. november 1829, [[Kranjska Gora]] – 16. avgust 1909, [[Maribor]]), [[Etnologija|etnolog]] in [[Filologija|filolog]] *[[Georg Mally]] (13. januar 1793, [[Lipnica, Avstrija|Lipnica]] – 25. april 1858, [[Maribor]]), [[Naravoslovje|naravoslovec]] *[[Peregrin Manich]] (29. oktober 1812, Úpice, [[Češka]] – 15. april 1897, [[Maribor]]), [[zborovodja]] *[[Blaž Matek]] (3. februar 1852, [[Gornji Grad]] – 29. januar 1910, [[Maribor]]), [[matematika|matematik]] *[[Martin Matek]] (15. november 1860, [[Gornji Grad]] – 23. junij 1930, [[Maribor]]), [[cerkev|cerkveni]] [[pravnik]] in [[duhovnik]] *[[Jurij Matjašič]] (22. april 1808, [[Pacinje]] – 12. maj 1892, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[Slavistika|slavist]] *[[Franc Miklošič]] (20. november 1813, [[Radomerščak]] – 7. marec 1891, [[Dunaj]]), [[jezikoslovec]], [[slavistika|slavist]], [[filologija|filolog]] in [[odvetnik]]; V Mariboru obiskoval gimnazijo *[[Janez Miklošič]] (29. maj 1823, [[Radomerščak]] – 3. avgust 1901, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[učitelj]] in [[zborovodja]]; V Mariboru poučeval petje in veljal za dobrega organista *[[Ivan Mlakar]] (5. junij 1845, [[Župečja vas]] – 16. april 1914, [[Maribor]]), [[teolog]], [[novinarstvo|novinar]] in [[duhovnik]] *[[Aleksander Nagy]] (9. februar 1834, [[Ptuj]] – 9. julij 1909, [[Maribor]]), [[Gradbeništvo|gradbenik]]; Bil mariborski [[župan]] *[[Ignacij Orožen]] (30. januar 1819, [[Laško]] – 13. april 1900, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] in [[duhovnik]] *[[Jožef Pajek]] (29. julij 1843, [[Prežigal]] – 25. julij 1901, [[Maribor]]), [[folkloristika|folklorist]], [[zgodovinar]] in [[duhovnik]] *[[Milan Pajk]] (19. december 1876, [[Maribor]] – 18. junij 1913, [[Ljubljana]]), [[geograf]] in [[zgodovinar]] *[[Mihael Pikl]] (24. september 1814, [[Celje]] – 25. januar 1867, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[pisatelj]] *[[Matija Prelog]] (27. september 1813, [[Hrastje - Mota|Hrastje – Mota]] – 27. januar 1872, [[Maribor]]), [[politik]] in [[zdravnik]]; Bil je soustanovitelj mariborske [[Čitalnica|Čitalnice]] *[[Rudolf Gustav Puff]] (10. julij 1808, Groß Sankt Florian, [[Avstrija]] – 20. junij 1865, [[Maribor]]), [[Novinarstvo|publicist]] in [[pravnik]] *[[Margareta Puhar]] (6. marec 1818, [[Janžev Vrh]] – 6. marec 1901, [[Maribor]]), [[menih|redovnica]] *[[Fran Rapoc]] (28. marec 1842, [[Malečnik]] – 28. maj 1882, [[Maribor]]), [[pravnik]] in gospodarstvenik; Je prvi slovenski gospodarski organizator mariborskega meščanstva in delavstva *[[Amand Rak]] (10. oktober 1847, [[Ljubljana]] – 28. september 1919, [[Maribor]]), [[zdravnik]] in [[muzej|muzealec]]; Ustanovitelj mestnega muzeja in Muzejskega društva v Mariboru *[[Matevž Reiser]] (18. april 1830, [[Weilersbach]], [[Nemčija]] – 27. december 1895, [[Maribor]]), [[politik]] in [[pravnik]]; Bil mariborski [[župan]] *[[Otmar Reiser|Otmar Reiser st.]] (1792, Villingen – 1868, [[Maribor]]), [[notar]]; Bil mariborski [[župan]] *[[Otmar Reiser (ornitolog)|Otmar Reiser ml.]] (21. december 1861, [[Dunaj]] – 31. marec 1936, [[Hrastje, Maribor|Hrastje]]), [[Ornitologija|ornitolog]] *[[Josip Viktor Ribič]] (16. februar 1846, [[Šetarova]] – 5. marec 1874, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[založnik|publicist]] *[[Matija Robič]] (21. avgust 1802, [[Maribor]] – 20. januar 1892, [[Gradec]]), cerkveni [[zgodovinar]] in [[duhovnik]] *[[Henrik Schreiner]] (1. julij 1850, [[Ljutomer]] – 14. april 1920, [[Maribor]]), [[pedagogika|pedagog[[; V Mariboru na Mladinski ulici stoji njegov kip *[[Janko Sernec starejši]] (19. oktober 1834, [[Slovenska Bistrica]] – 25. januar 1909, [[Maribor]]), [[politik]], [[pravnik]], narodni buditelj, [[sociolog]] *[[Franc Simonič]] (30. november 1803, [[Levanjci]] – 15. april 1866, [[Gaj nad Mariborom]]), [[duhovnik]] *[[Anton Martin Slomšek]] (26. november 1800, [[Uniše]] – 24. september 1862, [[Maribor]]), [[škof]], [[pisatelj]], [[pesnik]], [[pedagogika|pedagog]] in blaženi; Leta 1859 je v Mariboru ustanovil bogoslovje in teološko šolo ter prenesel škofijski sedež iz Št. Andraža Maribor; Pokopan je v [[Stolnica svetega Janeza Krstnika, Maribor|mariborski stolnici]]; Po njem se v Mariboru danes imenujejo: [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška]], [[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]], Župnija blaženega škofa Antona Martina Slomška *[[Franc Sorčič]] (8. februar 1818, [[Župelevec]] –22. november 1883, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[prošt]] *[[Feliks Stegnar]] (16. maj 1842, [[Brdo pri Lukovici]] – 24. oktober 1915, [[Maribor]]), [[glasbenik]] in [[skladatelj]] *[[Jakob Maksimilijan Stepišnik]] (22. julij 1815, [[Celje]] – 28. junij 1889, [[Maribor]]), [[škof]] in [[filozofija|filozof]] *[[Ivan Strelec]] (21. junij 1864, [[Nova vas pri Markovcih]] – 9. april 1914, [[Maribor]]), [[folkloristika|folklorist]], [[zgodovinar]] in [[učitelj]] *[[Bonaventura Suhač]] (9. avgust 1853, [[Jamna]] – 10. junij 1891, [[Maribor]]), [[pesnik|pesnica]], vzgojiteljica in [[menih|redovnica]] *[[Josip Šorn]] (13. marec 1855, [[Celje]] – 15. maj 1912, [[Maribor]]), [[Filologija|filolog]] *[[Matej Štrakl]] (1. september 1866, [[Križevci]] – 21. oktober 1928, [[Malečnik]]), [[pisec]] in [[duhovnik]] *[[Jožef Šubic]] (20. december 1802, [[Mokronog]] – 21. april 1861, [[Maribor]]), [[založnik|publicist]] in [[prevajalec]] *[[Andrej Tangič]] (17. december 1752, [[Maribor]] – okoli 1825, [[Maribor]]), [[mehanik]] in [[Konstruiranje|konstruktor]] *[[Andreas Tappeiner]] (30. november 1810, [[Maribor]] – 29. februar 1868, [[Maribor]]), industrialec in [[poslanec]]; Bil mariborski [[župan]] *[[Wilhelm von Tegetthoff]] (23. december 1827, [[Maribor]] – 7. april 1871, [[Dunaj]]), mornariški [[častnik]] in [[viceadmiral]] *[[Filip Terč]] (30. marec 1844, Prapořištĕ, [[Češka]] – 28. oktober 1917, [[Maribor]]), [[zdravnik]] *[[Lovro Toman]] (10. avgust 1827, [[Kamna Gorica]] – 15. avgust 1870, Rodaun, [[Dunaj]]), [[pravnik]], [[govornik]], [[pesnik]] in [[poslanec]]; Leta 1862 je napisal besedilo za pesem Mar i Bor, ki jo je na proslavi v počastitev obletnice prve mariborske čitalnice zapel Čitalniški pevski zbor *[[Anton Tomšič]] (26. maj 1842, [[Dedni Dol]] – 26. maj 1871, [[Maribor]]), [[novinar]] in [[pravnik]]; Prvi glavni urednik [[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]] *[[Pavel Turner]] (21. januar 1842, [[Planica, Rače - Fram|Planica]] – Fram – 25. september 1924, [[Maribor]]), [[založnik|publicist]], [[mecen]] in vzgojitelj *[[Lovro Vogrin]] (6. avgust 1809, [[Zgornja Senarska]] – 11. december 1869, [[Maribor]]), narodni buditelj in [[duhovnik]] *[[Jernej Voh]] (24. avgust 1844, [[Arnače]] – 20. januar 1916, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[zgodovinar]] in [[pisec]] *[[Stanko Vraz]] (30. junij 1810, [[Cerovec Stanka Vraza|Cerovec]] – 20. maj 1851, [[Zagreb]]), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[Literarna kritika|literarni kritik]]; V Mariboru obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] *[[Rudolf Wagner]] (31. avgust 1851, [[Dunaj]] – 26. december 1915, [[Maribor]]), [[skladatelj]] in [[zborovodja]] *[[Karl Wibmer]] (17. september 1864, [[Maribor]] – 6. junij 1891, [[Schladming]]), [[slikar]] *[[Franc Wiesthaler]] (25. december 1825, [[Maribor]] – 22. oktober 1890, [[Maribor]]), [[Časopis|časnikar]] in [[politik]] *[[Hugo Wolf]] (13. marec 1860, [[Slovenj Gradec]] – 22. februar 1903, [[Dunaj]]), [[skladatelj]]; V Mariboru obiskoval šolo *[[Bartholomeus Waldscheck]] (23. avgust 1792, [[München]] – 5. junij 1845, [[Maribor]]), pasar *[[Angelo Zoratti]] (18. april 1839, [[Videm, Italija|Videm]] – 16. marec 1913, [[Maribor]]), [[slikar]] in [[Rezbarstvo|rezbar]] ==20. stoletje== *[[Jožef Ajlec]] (18. marec 1874, [[Lastomerci]] – 19. september 1944, [[Dunaj]]), [[kipar]]; Učil se je v rezbarski delavnici v Mariboru; Nekaj njegovih del je danes v [[Umetnostna galerija Maribor|Umetnostni galeriji Maribor]] *[[Joža Ambrož]] (7. april 1925, [[Ptuj]] – 13. oktober 2015, [[Slovenska Bistrica]]), [[profesor]]ica; Delovala v Mariboru; Bila je vodja Mariborskega okteta in sodelavka Opere SNG Maribor *[[Jože Babič]] (13. februar 1917, [[Povžane]] – 10. maj 1996, [[Ljubljana]]), [[režiser]] in [[Igralec (umetnik)|igralec]]; Bil sodelavec [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] in prijatelj [[Tone Partljič|Toneta Partljiča]] *[[Anton Bajde]] (20. januar 1906, [[Zadar]] – 22. april 1993, [[Ljubljana]]), [[violončelist]] in [[Pedagogika|pedagog]]; Leta 1945 ustanovil Državno nižjo in srednjo glasbeno šolo v Mariboru, sodeloval v mariborskem gledališkem orkestru in organiziral koncerte v Unionski dvorani *[[Franjo Baš]] (22. januar 1899, [[Kamenče]] – 30. april 1967, [[Ljubljana]]) [[geograf]], [[zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]], [[Arheologija|arheolog]], [[muzej|muzealec]], [[konservator]]; Poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru, bil ravnatelj Banovinskega arhiva v Mariboru in [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskega muzeja Maribor]]; Leta 1937 je pridobil [[Mariborski grad]] za muzejske namene. Napisal je več zgodovinskih del o Mariboru ter vodil arheološka izkopavanja v okolici; Pred Pokrajinskim muzejem v Mariboru so mu 1971 spominsko ploščo odkrili in po njem poimenovali ulico *[[Franc Baudaš]] (15. avgust 1908, [[Dornberg]] – 16. december 1992, [[Ljubljana]]), sadjar. Leta 1951 je prevzel vodstvo obnove sadjarstva pri okrajni zadružni zvezi v Mariboru. *[[Jan Baukart]] (14. december 1889, [[Celje]] – 27. oktober 1974, [[Maribor]]), šolnik, [[pisec]], [[prevajalec]]; V Mariboru ustanovil Pionirsko knjižnico; Za svoje delo je 1968 dobil nagrado mesta Maribor *[[Emerik Beran]] (17. oktober 1868, [[Brno]] – 11. marec 1940, [[Ljubljana]]), [[violončelist]], [[glasba|glasbeni]] [[pedagogika|pedagog]], [[skladatelj]], [[glasbenik]]; Na Državnem moškem učiteljišču v Mariboru je učil glasbo; Med drugimi je svoje kompozicije objavljal v založbi Josefa Hoferja v Mariboru; Njegova dela hrani Glasbena zbirka [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetne knjižnice Maribor]] *[[Julij Betetto]] (27. avgust 1885, [[Ljubljana]] – 14. januar 1963, [[Ljubljana]]), [[basist]], operni [[pevec]], [[Pedagogika|pedagog]]; V Mariboru je pokopan; Po njem pa se imenuje tudi Betettova ulica *[[Janko Bezjak]] (15. april 1862, [[Gorca]] – 29. november 1935, [[Maribor]]), šolnik, [[jezikoslovec]], [[pisec]]. *[[Polde Bibič]] (3. februar 1933, [[Maribor]] – 13. julij 2012, [[Ljubljana]]), [[Igralec (umetnik)|igralec]], gledališki [[Pedagogika|pedagog]]; Otroštvo je preživljal v Mariboru, kjer je 1941–45 obiskoval nemško osnovno šolo *[[Božidar Borko]] (2. februar 1896, [[Gomila pri Kogu]] – 12. december 1980, [[Ljubljana]]), [[urednik]], [[publicist]], [[novinarstvo|novinar]] in [[prevajalec]]; Pisal je poročila o mariborskih dramskih predstavah v reviji Tabor 1922–26 in prevajal drame za SNG Maribor *[[Črtomir Borko]] (22. november 1947, [[Maribor]]), [[Veterinarska medicina|veterinar]] *[[Elko Borko]] (14. november 1934, [[Maribor]]), [[Ginekologija|ginekolog]], porodničar; Eden izmed soustanoviteljev [[Univerzitetni klinični center Maribor|mariborskega univerzitetnega kliničnega centra]] in tamkajšnje [[Medicinska fakulteta v Mariboru|medicinske fakultete]] *[[Vladimir Bračič]] (27. september 1919, [[Cirkulane]] – 28. maj 1996, [[Maribor]]), [[geograf]], [[profesor]], [[poslanec]]; Prvi rektor [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] 1975-79 *[[Viljem Brumec]] (14. februar 1925, [[Maribor]] – 2014), [[Ginekologija|ginekolog]], porodničar, [[profesor]], predavatelj; [[Dekan (šolstvo)|Dekan]] Višje zdravstvene šole v Mariboru *[[Jože Brumen]] (14. marec 1930, [[Maribor]] – 7. december 2000, [[Ljubljana]]), [[arhitekt]], [[kipar]], [[profesor]] in oblikovalec *[[Andrej Brvar]] (8. avgust 1945, [[Čačak]]), [[pesnik]], [[lektor]], [[urednik]]; Sodeloval pri izdaji zbornika Skupaj, deloval kot lektor v [[Mariborska knjižnica|Mariborski knjižnici]] in Maribor v zgodovino zapisal z mnogimi pesmimi ter z ureditvijo [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Mariborska knjiga|Mariborske knjige]] (1999) *[[Jakov Cipci]] (22. oktober 1901, [[Split]] – 23. junij 1975, [[Maribor]]), [[dirigent]], [[glasbenik]] *[[Edward Clug]] (26. junij 1973, Beiuș, [[Romunija]]), [[ples]]alec, koreograf; Od leta 1991 je sodelavec [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Franc Copf]] (6. avgust 1931, [[Maribor]] – 2011), [[Kirurgija|kirurg]], [[zdravnik]], [[izumitelj]] *[[Makso Cotič]] (7. december 1854, [[Vipava]] – 12. september 1930, [[Maribor]]), časnikar *[[Franc Cukala]] (1. december 1878, [[Gomilsko]] – 7. oktober 1964, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Jože Curk]] (15. junij 1924, [[Vipava]] – 2017), [[Umetnostna zgodovina|umetnostni zgodovinar]], [[konservator]]; Mladost preživel v Mariboru; Napisal vrsto zgodovinskih del, ki obravnavajo Maribor *[[Mara Čepič]] (1895 – 1982), [[mezzosopran]]istka, [[profesor]]ica jezikoslovja, [[Komunizem|komunistka]]; Delovala v Mariboru; Bila je prva Slovenka v ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbrück *[[Bogo Čerin]] (5. avgust 1947, [[Maribor]] – 19. julij 2017), [[Fotografija|fotograf]]; Prejemnik Glazerjeve listine leta 1997 *[[Draga Černelč]] (30. november 1921, [[Zgornja Bela]] – 16. februar 2002, [[Ljubljana]]), [[zdravnik|zdravnica]], [[Pediatrija|pediatrinja]] in [[Alergologija|alergologinja]]; V letih 1947−1975 je bila zaposlena v mariborski Splošni bolnišnici *[[Milan Černelč]] (31. avgust 1920, [[Dunaj]] – 11. februar 1972, [[Maribor]]), [[zdravnik]], hematolog in [[Endokrinologija|endokrinolog]] *[[Josip Černi]] (30. januar 1903, [[Maribor]] – 4. april 2000, [[Reka]]), [[admiral]] JVM *[[Mirko Černič]] (29. april 1884, [[Metlika]] – 27. julij 1956, [[Maribor]]), [[zdravnik]], [[Kirurgija|kirurg]], medicinski terminolog *[[Jaroslav Černigoj]] (1. junij 1905, [[Bovec]] – 10. januar 1989, [[Maribor]]), [[arhitekt]]; Pomembno prispeval k temeljem sodobne mariborske arhitekture (Narodna banka v Mariboru) *[[Milan Černigoj]] (9. marec 1912, [[Tolmin]] – 4. april 1978, [[Maribor]]), [[arhitekt]], [[profesor]]; Sodeloval pri izgradnji večjih projektov v Mariboru (Metalna, Stadion SD Branik, Hotel Slavija, glavni kolodvor…) *[[Sandi Čolnik]] (5. februar 1937, [[Maribor]] – 28. februar 2017, [[Golnik]]), TV voditelj, [[urednik]], scenarist in [[Novinarstvo|novinar]] *[[Franci Čop]] (17. november 1914, [[Jesenice]] – 6. november 2003, [[Maribor]]), alpski smučar in [[trener]] *[[Lev Detela]] (2. april 1939, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[pesnik]], [[prevajalec]] in publicist *[[Aleksander Dev]] (26. marec 1903, [[Lukovica pri Domžalah|Lukovica]] – 13. avgust 1967, [[Maribor]]), [[arhitekt]]; Njegovo najpomembnejše delo v Mariboru je [[Hutterjev blok]] (1940-1945) *[[Oskar Dev]] (2. december 1868, [[Planina, Postojna|Planina]] – 3. avgust 1932, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]], [[sodnik]]; Je Ustanovitelj mariborske Glasbene matice (1919) *[[Slavoj Dimnik]] (31. julij 1887, [[Postojna]] – 1. oktober 1931, [[Maribor]]), [[kartograf]] in šolnik *[[Jaro Dolar]] (23. junij 1911, [[Maribor]] – 7. april 1999, Lj?), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[esej]]ist, [[kritik]], [[prevajalec]], [[novinarstvo|novinar]], [[urednik]], bibliotekar in [[profesor]]; Bil je urednik časnikov [[Jutro (1920–1945)|Jutro]], Edinost in Vestnik, direktor Drame SNG Maribor in upravnik Študijske knjižnice v Mariboru ter direktor [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK-a]] *[[Ivan Dornik]] (8. februar 1892, [[Nevlje]] – 23. junij 1968, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Adolf Drolc]] (28. junij 1914, [[Zagorje ob Savi]] – 1. april 1985, [[Maribor]]), [[zdravnik]]; Bil je direktor Zdravstvenega doma Maribor (1957-1976) in ustvaril je model organizacije zdravstva za vso Slovenijo; Po njem se danes imenuje [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]] *[[Erika Druzovič]] (1. junij 1911, [[Maribor]] – 25. december 2001, [[Maribor]]), operna [[pevec|pevka]], [[sopran]]istka, [[Pedagogika|pedagoginja]] in [[režiser]]ka *[[Hinko Druzovič]] (10. julij 1873, [[Jurski Vrh]] – 26. december 1959, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]] in [[Pedagogika|pedagog]] *[[Janko Držečnik]] (23. avgust 1913, [[Zgornja Orlica|Orlica]] – 2011), [[zdravnik]], [[kirurg]]; Sodeloval je pri razvijanju slovenske terminologije in pri 2. izdaji Černičevega Slovenskega zdravstvenega besednjaka *[[Maksimiljan Držečnik]] (5. oktober 1903, [[Zgornja Orlica]] – 13. maj 1978, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[škof]] in [[teolog]]; Leta 1962 je postal redni mariborski škof; Pokopan je v [[Stolnica svetega Janeza Krstnika, Maribor|stolnici svetega Janeza Krstnika v Mariboru]]; Mariborska občina je po njem poimenovala tudi ulico, Ulico škofa Maksimilijana Držečnika *[[Vlado Emeršič]] (1928, [[Maribor]] – 2003, [[Maribor]]), [[arhitektura|arhitekt]] in [[urbanizem|urbanist]]; S svojim delom je izrazito zaznamoval središče Maribora *[[Breda Filo]] (10. avgust 1932, [[Ljubljana]] – 3. februar 1996, [[Ljubljana]]), [[Bibliotekarstvo in informacijska znanost|bibliotekarka]], [[Filologija|filologinja]] in [[profesor]]ica; Bila sodelavka [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetne knjižnice Maribor]] *[[Jože Florjančič]] (9. januar 1935, [[Otočec]] – 14. april 2018, [[Maribor]]), [[ekonomist]] in [[politik]] *[[France Forstnerič]] (29. januar 1933, [[Pobrežje, Videm|Pobrežje pri Ptuju]] – 22. maj 2007, [[Maribor]]), [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[novinarstvo|novinar]] *[[Emil Frelih]] (19. december 1912, [[Ljubljana]] – 19. maj 2007, [[Maribor]]), operni [[režiser]], [[Scenografija|scenograf]] in publicist *[[Nada Gaborovič]] (13. marec 1924, [[Maribor]] – 23. julij 2006, [[Maribor]]), [[pisatelj]]ica in [[profesor]]ica *[[Meta Gabršek Prosenc]] (1943), [[umetnostna zgodovina]]rka, kritičarka, galeristka; Delovala je v [[Umetnostna galerija Maribor|Umetnostni galeriji Maribor]] *[[Edvard Glaser]] (5. februar 1922, [[Maribor]] – 1. december 2007 [[Maribor]]), transfuziolog; Leta 2004 je prejel naziv častni občan Maribora *[[Alenka Glazer]] (23. marec 1926, [[Maribor]] - 6. marec 2020, [[Topolšica]]), [[pesnik|pesnica]], [[Literarni zgodovinar|literarna zgodovinarka]], [[prevajalec|prevajalka]] in [[urednik|urednica]]; Od leta 1962 je na Pedagoški akademiji predavala novejšo slovensko književnost in mladinsko književnost; Bila je sourednica revije [[Otrok in knjiga]] *[[Janko Glazer]] (21. marec 1893, [[Ruše]] – 2. februar 1975, [[Ruše]]), [[pesnik]], [[literarni zgodovinar]], bibliotekar; Poučeval na mariborski klasični gimnaziji in bil ravnatelj mariborske Študijske knjižnice *[[Regina Gobec]] (31. avgust 1889, [[Mihalovci]] – 28. maj 1972, [[Maribor]]), [[pisatelj]]ica *[[Anton Godec]] (5. junij 1866, [[Dobrava pri Konjicah]] – 22. marec 1948, [[Limbuš]]), šolnik in ornitolog *[[Milena Godina]] (21. marec 1912, [[Trst]] – 2. maj 1995, [[Maribor]]), [[gledališki igralec|gledališka]] in [[Filmski igralec|filmska igralka]]; Nastopala je v [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; Leta 1963 je prejela nagrado mesta Maribor *[[Januš Golec]] (28. avgust 1888, [[Polje ob Sotli]] – 24. maj 1965, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in [[duhovnik]] *[[Bojan Golija]] (26. maj 1932, [[Maribor]] – 14. januar 2014, [[Maribor]]), [[slikar]] in [[grafika|grafik]]; Predaval je na Pedagoški akademiji v Mariboru in sodeloval s pokrajinskim muzejem Maribor; Prejel je vrsto nagrad in nazivov, med drugimi tudi naziv zaslužni profesor *[[Branko Gombač]] (3. marec 1924, [[Poljčane]] – 31. januar 1997, [[Maribor]]), [[režiser]], gledališčnik; Bil je ravnatelj mariborske Drame deset let od 1967 do 1977 *[[Miro Gregorin]] (29. december 1913, [[Ljubljana]] – 1. marec 2007, [[Ljubljana]]), operni [[pevec]]; Bil sodelavec mariborske opere *[[Viktor Grčar]] (11. april 1881, [[Mokronog]] – 6. januar 1942, [[Čačak]]), [[učitelj]] in publicist; Bil je prvi slovenski župan Maribora (1921–24) *[[Herta Haas]] (29. marec 1914, [[Slovenska Bistrica]] – 5. marec 2010, [[Beograd]]), [[ekonomist]]ka in partijska delavka; Odraščala in šolala se je v Mariboru; Druga žena [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza – Tita]] *[[Anton Hren]] (12. januar 1880, [[Kompolje]] – 2. februar 1936, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in narodni delavec *[[Josip Hutter]] (1889, [[Dolnja Briga]] – 26. april 1963, [[Innsbruck]]), industrijalec in filantrop; Po rodu Kočevski Nemec; Do 2. svetovne vojne je živel v Mariboru, kjer je ustanovil mariborsko tekstilno tovarno Hutter & drug *[[Bojan Ilich]] (7. oktober 1922, [[Maribor]] – 23. september [[1941]], Maribor), politični aktivist *[[Anton Ingolič]] (5. januar 1907, [[Spodnja Polskava]] – 11. marec 1992, [[Ljubljana]]), [[pisatelj]], [[profesor]], [[urednik]]; Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, kjer je začel tudi učiteljsko pot; Bil je predsednik Zveze mariborskih kulturnih delavcev, član Izvršnega odbora OF mesta v Mariboru *[[Stanko Janežič]] (4. avgust 1920, [[Pavlovski vrh]] – 10. september 2010, [[Pavlovski vrh]]), [[teolog]], [[profesor]] in [[pesnik]]; Šolal in študiral je v Mariboru, nato pa služboval kot stolni vikar in profesor teologije *[[Angela Janko Jenčič]] (24. marec 1929, [[Ruše]] – 16. oktober 2004, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]] *[[Zora Janžekovič]] (30. september 1918, [[Slovenska Bistrica]] – 17. marec 2015, [[Radenci]]), [[kirurg]]inja, primarijka in univerzitetna [[profesor]]ica; Gimnazijo obiskovala v Mariboru in se leta 1947 zaposlila v UKC Maribor, kjer je ostala do upokojitve; Leta 1999 je prejela naziv častne občanke Mestne občine Maribor; Univerza v Mariboru pa ji je leta 1996 podelila naslov častna doktorica *[[Igor Japelj]] (12. maj 1933, [[Maribor]]), [[Ginekologija|ginekolog]], porodničar *[[Anton Jehart]] (24. junij 1881, [[Lovrenc na Pohorju]] – 18. marec 1948, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[teolog]] *[[Mima Jaušovec]] (20. julij 1956, [[Maribor]]), tenisačica; Leta 1977 je osvojila Odprto prvenstvo Francije (Roland-Garros); Leta 1990 je za prejela Srebrni grb Mesta Maribor ter leta 2017 mestni pečat Maribora *[[Jože Jelenec]] (11. april 1890, [[Trnje]] – 28. avgust 1967, [[Maribor]]), [[arhitekt]] *[[Zmago Jeraj]] (9. november 1937, [[Ljubljana]] – 28. marec 2015, [[Ptuj]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]], [[Fotografija|fotograf]], likovni [[Pedagogika|pedagog]]; V Mariboru deloval kot likovni pedagog *[[Anton Jerovšek]] (23. maj 1874, [[Spodnja Nova vas]] – 31. oktober 1932, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Franc Jerovšek]] (9. januar 1854, [[Tepanjski Vrh]] – 13. julij 1937, [[Maribor]]), šolnik *[[Nada Jevdjenijević Brandl]] (18. julij 1899, [[Maribor]] – 11. oktober 1999, [[Maribor]]), [[violinist]]ka *[[Slavko Jug]] (27. april 1934, [[Maribor]] – 25. november 1997, [[Maribor]]), [[pesnik]], [[prevajalec]], [[urednik]] in [[novinarstvo|novinar]]; Obiskoval je [[Prva gimnazija Maribor|Prvo gimnazijo Maribor]], kasneje pa se kot novinar zaposlil pri Radiu v Mariboru *[[Alojzij Juvan]] (13. junij 1886, [[Vače]] – 19. april 1960, [[Maribor]]), [[pravnik]], [[politik]]; Bil je mariborski odvetnik in politik SLS; [[Župan]] Maribora je bil v letih 1928–1931 in 1935–1941 *[[Ignac Kamenik]] (1. oktober 1926, [[Solčava]] – 17. julij 2002, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[dramatik]], publicist, [[urednik]], bibliotekar, [[profesor]] in kulturni organizator *[[Kurt Kancler]] (19. februar 1930, [[Maribor]] – julij 2022), [[zdravnik]], [[Pediatrija|pediater]]; Od 1988 do 2015 predsednik Mariborske mestne organizacije Rdečega Križa. Prejemnik vrste nagrad: srebrni grb mesta Maribor, pečat mesta Maribor, Mariborčan leta, Najosebnost Maribora 2000, naziv častnega občana Maribora *[[Andrej Karlin]] (15. november 1857, [[Stara Loka]] – 5. april 1933, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[škof]] *[[Maks Kavčič]] (22. maj 1909, [[Zgornji Porčič]] – 18. februar 1973, [[Maribor]]), [[slikar]], [[Scenografija|scenograf]] in restavrator; Poučeval na učiteljišču v Mariboru in na mariborski Pedagoški akademiji *[[Fridolin Kaučič]] (17. april 1859, [[Sevnica]] – 1. avgust 1922, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Zlata Kert]] (22. maj 1939, [[Maribor]] – 4. oktober 1981, [[Maribor]]), bibliotekarka in [[profesor]]ica *[[Ondina Otta Klasinc]] (16. julij 1924, [[Trst]] – 14. junij 2016, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevka]]; Od leta 1958 do 1972 je bila prvakinja Opere SNG Maribor *[[Slava Klavora]] (11. maj 1921, [[Maribor]] – 24. avgust 1941, [[Maribor]]), narodna herojinja; Na Štajerskem organizirala narodnoosvobodilne partizanske enote; Bila je ustreljena na dvorišču mariborskih sodnih zaporov *[[Vladimir Kobler]] (12. junij 1926, [[Ljubljana]] – 12. oktober 2009, [[Ljubljana]]), [[dirigent]]; Direktor Opere SNG Maribor *[[Edvard Kocbek]] (27. september 1904, [[Sveti Jurij ob Ščavnici]] – 3. november 1981, [[Ljubljana]]), [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[politik]]; Gimnazijo obiskoval v Mariboru, kjer se je pridružil tudi skupini mladih krščanskih socialistov *[[Janez Evangelist Kociper]] (13. december 1876, [[Stanovno]] – 13. junij 1948, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Katarina Kocka]] (14. novembra 1935, [[Orehova vas]]), [[balet]]na [[ples]]alka; Plesno pot začela v Mariboru *[[Branko Kocmut]] (10. januar 1921, [[Maribor]] – 22. april 2006, [[Maribor]]), [[arhitekt]] in urbanist; Kot prvi arhitekt v Mariboru leta 1972 prejel Plečnikovo nagrado; Sooblikoval moderno urbanistično podobo Maribora *[[Ivan Kocmut]] (1926, [[Maribor]] – 2009), [[arhitekt]] in urbanist *[[Gabrijel Kolbič]] (17. marec 1913, [[Zgornja Velka]] – 24. december 1995, [[Maribor]]), [[kipar]], [[slikar]], likovni [[pedagogika|pedagog]], [[pesnik]]; Avtor več javnih spomenikov v Mariboru in okolici; Upodobil je vrsto znanih osebnosti iz sveta umetnosti, politike, prosvete, športa *[[Danilo Komavli]] (1881–1967), [[odvetnik]], [[pravnik]]; Po prvi svetovni vojni veljal za enega najboljših in najprodornejših slovenskih odvetnikov; Zastopnik obsojene družine Markuzzi – kazenski spis kazenskega procesa se hrani v Pokrajinskem muzeju Maribor *[[Anton Korošec]] (12. maj 1872, [[Biserjane]] – 14. december 1940, [[Beograd]]), [[politik]] in [[duhovnik]]; Gimnazijo in teološko fakulteto je obiskoval v Mariboru *[[Božo Kos]] (3. november 1931, [[Maribor]] – 19. april 2009, [[Ljubljana]]) ilustrator, [[Karikatura|karikaturist]], [[fizik]], [[urednik]] in [[satirik]]; Honorarno je pisal in risal za Večer in Pavliho *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos – Melhior]] (7. avgust 1912, [[Maribor]] – 29. september 1966, [[Ljubljana]]), [[umetnostni zgodovinar]], [[etnologija|etnolog]], [[diplomat]] *[[Ivan Kos]] (24. maj 1895, [[Gornja Radgona]] – 19. januar 1981, [[Maribor]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]]; V Mariboru učil risanje in razstavljal svoja dela *[[Stanislav Kos]] (5. oktober 1911, [[Videm, Krško]] – 22. oktober 1990. [[Maribor]]), [[teolog]] in bibliotekar *[[Josip Kostanjevec]] (19. februar 1864, [[Vipava]] – 20. maj 1934, [[Maribor]]), [[učitelj]] *[[Jože Košar]] (16. marec 1908, [[Stročja vas]] – 21. maj 1982, [[Maribor]]), [[urednik]], [[založnik]], [[prevajalec]] *[[Rudolf Kotnik]] (8. januar 1931, [[Admont]] – 25. oktober 1996, [[Hoče]]), [[slikar]] in [[profesor]]; Poučeval na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]] *[[Dragica Kovačič]] (1951, [[Maribor]] – 2002, [[Maribor]]), operna in koncertna [[pevec]]pevka, [[mezzosopran]]istka in [[pedagogika|pedagoginja]] *[[Fran Kovačič]] (25. marec 1867, [[Veržej]] – 19. marec 1939, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[filozof]], [[teolog]] in [[zgodovinar]]; Bil redni profesor na mariborskem Bogoslovnem učilišču; Leta 1937 mu je Mestna občina Maribor podelila prvo Slomškovo nagrado *[[Kajetan Kovič]] (21. oktober 1931, [[Maribor]] – 7. november 2014, [[Ljubljana]]), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]]; Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Mariboru *[[Božidar Krajnčič]] (20. januar 1935, [[Maribor]] – 7. marec 2018, [[Maribor]]), [[biolog]], [[botanika|botanik]], univerzitetni [[profesor]], častni občan Maribora *[[Ivan Krajnik]] (4. september 1857, [[Solkan]] – 1927, [[Maribor]]), [[kartograf]] in [[učitelj]] *[[Elvira Kralj]] (16. avgust 1900, [[Trebče, Trst|Trebče]] pri [[Trst]]u – 6. september 1978, [[Ljubljana]]), [[igralec|igralka]]; Bila sodelavka Drame SNG Maribor *[[Ervin Kralj]] (31. december 1939, [[Slovenj Gradec]] – 19. september 2017, [[Maribor]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Darja Kramberger]] (14. februar 1932, [[Maribor]]), bibliotekarka in [[profesor]]ica *[[Franc Kramberger]] (7. oktober 1936, [[Lenart v Slovenskih goricah]]), [[škof in nadškof]]; Upokojeni mariborski nadškof in metropolit *[[Marijan Kramberger]] (8. april 1938, [[Maribor]] – 23. avgust 2015, [[Maribor]]), [[literarni zgodovinar]] in [[esej]]ist, [[pesnik]], [[pisatelj]], publicist, [[urednik]] *[[Bratko Kreft]] (11. februar 1905, [[Maribor]] – 17. julij 1996, [[Ljubljana]]), [[dramatik]], pripovednik, publicist, [[dramaturg]], [[profesor]], [[literarni zgodovinar]] in [[režiser]] *[[Alojz Križman]] (24. maj 1940, [[Križevci pri Ljutomeru]]), [[politik]] in strojni [[inženir]]; Bil dekan Tehniške fakultete Maribor in rektor Univerze v Mariboru; Prejel naziv zaslužni profesor. Leta 1994 bil izvoljen za župana Maribora *[[Mirko Križman]] (26. februar 1932, [[Ponikva pri Žalcu]] – 8. julij 2014, [[Maribor]]), [[germanist]], [[pesnik]], [[prevajalec]]; Od leta 1968 zaposlen na Filozofski fakulteti v Mariboru; Prejel naziv zaslužni profesor *[[Janez Krstnik Vreže]] (4. junij 1862, [[Belo]] – 5. januar 1943, [[Maribor]]), [[pisec]] in [[duhovnik]] *[[Lovro Kuhar]] (Prežihov Voranc) (10. avgust 1893, [[Podgora]] – 18. februar 1950, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in [[politik]]; Po njem poimenovana osnovna šola, OŠ Prežihovega Voranca Maribor *[[Klara Kukovec]] (12. julij 1883, [[Herson]] – 31. december 1979, [[Maribor]]), [[zdravnik|zdravnica]] *[[Vekoslav Kukovec]] (10. junij 1876, [[Koračice]] – 19. julij 1951, [[Celje]]), [[odvetnik]] in [[politik]]; Leta 1922 se je preselil v Maribor, kjer je deloval kot odvetnik *[[Tine Lah]] (17. junij 1918, [[Ponikva]] – julij 2014), [[ekonomist]]; Pobudnik in prvi direktor ter dekan VEKŠ-a v Mariboru; Prejel naziv zaslužni profesor *[[Aleksander Lajovic]] (26. maj 1920, [[Tábor]] – 12. september, 2011, [[Maribor]]), [[skladatelj]], glasbeni [[pedagogika|pedagog]]; Profesor na Srednji glasbeni šoli v Mariboru in na Pedagoški fakulteti v Mariboru *[[Emerik Landergott]] (25. februar 1872, [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] – 7. december 1959, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[duhovnik]] in redovnik *[[Milan Lemež]] (6. september 1891, [[Maribor]] – 12. januar 1971, [[Ljubljana]]), [[politik]] in [[odvetnik]] *[[Josip Leskovar]] (15. marec 1875, [[Čadram]] – 23. julij 1965, [[Maribor]]), [[politik]], [[pravnik]] in [[župan]]; Od leta 1910 je deloval v Mariboru kot odvetnik in vodil Slovensko stražo v Mariboru; 1924 je bil izvoljen za mariborskega župana *[[Albert Likavec]] (17. oktober 1929, [[Maribor]] – 11. oktober 1990, [[Slivniško Pohorje]]), [[balet]]nik; Bil član mariborskega Baleta *[[Franjo Lipold]] (23. marec 1885, [[Celje]] – 24. junij 1970, [[Maribor]]), [[politik]]; Deloval kot odvetnik, mariborski župan, predsednik mariborskega Olepševalnega društva in zadruge Mariborski teden *[[Adam Luthar]] (2. januar 1887, [[Sebeborci]] – 1. september 1972, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[pisec]] *[[Alfred Schmidt Maderno]] (1886 Maribor – 1960 Berlin), nemški romanopisec *[[Marija Maister]] (15. januar 1885, [[Logatec]] – 19. september 1938, [[Maribor]]), aktivistka; Žena [[Rudolf Maister|Rudolfa Maistra]] *[[Rudolf Maister]] (29. marec 1874, [[Kamnik]] – 26. julij 1934, [[Unec]]), [[general]] in [[pesnik]]; Bil poveljnik Maribora in borec za severno mejo; Prejel je naziv general; Njegovo bogato knjižno zbirko hrani Univerzitetna knjižnica Maribor *[[Andrej Majcen]] (30. september 1904, [[Maribor]] – 30. september 1999, [[Ljubljana]]), [[duhovnik]], [[misijonar]], redovnik; V Mariboru preživel otroštvo *[[Gabriel Majcen]] (6. julij 1858, [[Zgornja Velka]] – 13. marec 1940, [[Maribor]]), [[pisec]] in [[zgodovinar]] *[[Jožef Majcen]] (2. februar 1860, [[Zgornja Velka]] – 4. september 1920, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in stolni dekan *[[Stanko Majcen]] (29. oktober 1888, [[Maribor]] – 16. december 1970, [[Maribor]]), [[dramatik]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[politik]], [[esej]]ist, [[Literarna kritika|literarni kritik]] *[[Jakob Marin]] (24. julij 1858, [[Ormož]] – 31. januar 1925, [[Maribor]]), šolnik *[[Ivan Markošek]] (5. april 1873, [[Teharje]] – 11. april 1916, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in [[duhovnik]] *[[Anton Medved]] (6. december 1862, [[Gorica pri Raztezu]] – 26. februar 1925, [[Maribor]]), [[govornik]], [[pisatelj]] in [[duhovnik]] *[[Janez Menart]] (29. september 1929, [[Maribor]] – 22. januar 2004, [[Ljubljana]]), [[pesnik]], [[urednik]] in [[prevajalec]] *[[Franc Minařik]] (9. junij 1887, [[Smolnik]] – 9. junij 1972, [[Maribor]]), [[Farmacija|farmacevt]], [[zgodovinar]] in publicist; Po njegovi zaslugi danes v Pokrajinskem muzeju Maribor stoji stalna lekarniška zbirka; Po njem se danes imenujejo priznanja, ki jih podeljuje Slovensko farmacevtsko društvo *[[Franc Mišič]] (2. november 1881, Dobrava, [[Avstrija]] – 1. januar 1969, [[Maribor]]), potopisec, [[učitelj]] *[[Dragiša Modrinjak]] (8. oktober 1935, [[Veliko Gradište]] – 22. oktober 2011, [[Maribor]]), [[fotografija|fotograf]], fotoreporter; Kronist mesta Maribor in okoliškega podeželja *[[Milena Muhič]] (2. junij 1937, [[Maribor]] – 10. februar 2014, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]]; Bila članica SNG Maribor; Je prejemnica Borštnikovega prstana, nagrade Prešernovega sklada itd. *[[Zoran Mušič]] (12. februar 1909, [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica pri Volčji Dragi]] – 25. maj 2005, [[Benetke]]), [[slikar]], grafični oblikovalec, risar in [[grafika|grafik]]; Mladost je preživel v Mariboru; V svojih delih je večkrat upodobil Maribor *[[Mihael Napotnik]] (20. september 1850, [[Tepanje]] – 28. marec 1922, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[škof]] in [[pisatelj]] *[[Anton Neffat]] (22. marec 1893, [[Rovinj]] – 30. april 1950, [[Ljubljana]]), [[dirigent]]; Direktor in dirigent Opere SNG Maribor *[[Miha Nerat]] (26. januar 1845, [[Hotinja vas]] – 2. maj 1922, [[Maribor]]), [[urednik]], [[založnik]] in [[učitelj]] *[[Leon Novak]] (17. oktober 1906, [[Maribor]] – 30. oktober 1941, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]], publicist in [[Partizani|partizan]] *[[Hinko Nučič]] (20. april 1883, [[Ljubljana]] – 21. maj 1970, [[Zagreb]]), [[igralec]] in [[režiser]]; Bil je privatni zakupnik slovenskega gledališča v Mariboru, kjer je deloval kot vodja, organizator, igralec, režiser in pedagog *[[Stanko Ojnik]] (30. november 1932, [[Moškanjci]] – 18. julij 2012, [[Maribor]]), [[profesor]], [[pravnik]], [[teolog]], [[duhovnik]]; Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru *[[Anton Osterc]] (1894, [[Veržej]] – 1991), [[učitelj]], šolnik, germanist; Šolal se je v Mariboru; Bil je Maistrov borec in poveljnik straže na Koroškem kolodvoru v Mariboru *[[Iko Otrin]] (25. januar 1931, Zemun, [[Srbija]] – 28. julij 2011, [[Ljubljana]]), [[balet]]nik, koreograf, [[pedagogika|pedagog]]; Od leta 1959 je bil član mariborskega baletnega ansambla *[[Vojko Ozim]] (1922—2007), [[kemik]]; Profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UM *[[Lajči Pandur]] (25. oktober 1913, [[Lendava]] – 7. maj 1973, [[Maribor]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]] in likovni [[pedagogika|pedagog]] *[[Viktor Parma]] (20. februar 1858, [[Trst]] – 25. december 1924, [[Maribor]]), [[skladatelj]] *[[Hans Pascher]] (19. junij 1858, St. Margarethen, [[Avstrija]] – po 1945, [[Maribor]]), [[arhitekt]] *[[Borut Pečenko]] (1930 – 1992), [[arhitekt]], urbanist, univerzitetni [[profesor]] *[[Stojan Perhavc]] (2. november 1910, [[Metlika]]), strojni [[inženir]]; Bil direktor TAM-a; Pokopan na Pobreškem pokopališču v Mariboru *[[Žarko Petan]] (27. marec 1929, [[Ljubljana]] – 2. maj 2014), [[pisatelj]], [[scenarist]], gledališki in filmski [[režiser]]; Srednjo šolo obiskoval v Mariboru *[[Josip Pipenbacher]] (14. februar 1869, [[Marjeta na Dravskem polju]] – 11. april 1949, [[Maribor]]), [[filolog]] *[[Radoslav Pipuš]] (18. julij 1864, [[Gaj nad Mariborom]] – 1. maj 1928, [[Maribor]]), [[pravnik]] in gospodarstvenik *[[Matija Pirc]] (21. marec 1875, [[Kropa]] – 24. februar 1927, [[Maribor]]), šolnik *[[Vasja Pirc]] (19. december 1907, [[Idrija]] – 3. junij 1980, [[Ljubljana]]), [[šah]]ist; V Mariboru je sodeloval pri ustanovitvi šahovskih društev; Po njem se imenuje šahovski turnir, Pirčev memorial *[[Rupert Pivec]] (17. september 1863, [[Zrkovci]] – 8. februar 1947, [[Ljubljana]]), [[admiral]]; Gimnazijo in semenišče obiskoval v Mariboru; Bil je generalni komisar avstro-ogrske vojne mornarice, po vojni pa se je podal v podjetniške vode *[[Tone Pivec]] (11. januar 1936, [[Spodnja Velka]] – 2. februar 2017, [[Kamnica]]), [[slikar]], [[pisatelj]] in [[inženir]] *[[Ljudevit Pivko]] (17. avgust 1880, [[Nova vas pri Markovcih]] – 29. marec 1937, [[Maribor]]), [[profesor]] in [[politik]]; Bil je soustanovitelj Sokolskega društva v Mariboru in glavni pobudnik knjižnice Mariborskega Sokola *[[Svetopolk Pivko]] (29. september 1910, [[Maribor]] – 13. oktober 1987, [[Beograd]]), [[inženir]] in [[profesor]] *[[Janko Pleterski]] (1. februar 1923, [[Maribor]] – 8. junij 2018, Ljubljana), [[zgodovinar]], [[akademik]], [[politik]] *[[Miroslav Ploj]] (14. junij 1862, [[Ptuj]] – 22. januar 1944, [[Maribor]]), [[politik]] in [[pravnik]] *[[Vika Podgorska]] (13. maj 1898, [[Bistrica v Rožu]] – 12. julij 1984, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]]; Delovala v SNG Maribor *[[Oton Polak]] (16. maj 1917, [[Maribor]] – 7. december 2011, [[Maribor]]), [[slikar]]; V svojih delih uporabljal mesto Maribor; Leta 1953 je prejel Prešernovo nagrado *[[Leopold Poljanec]] (23. september 1872, [[Brežice]] – 8. avgust 1944, [[Maribor]]), [[naravoslovje|naravoslovec]] in [[biologija|biolog]] *[[Herman Potočnik Noordung]] (22. december 1892, [[Pulj]] – 27. avgust 1929, [[Dunaj]]), raketni [[inženir]], pionir kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij; V otroštvu se je z družino preselil v Maribor, kjer je obiskoval osnovno šolo *[[Štefan Predin]] (1935 – 2003), [[farmacija|farmacevt]], publicist, [[zgodovinar]] [[farmacija|farmacije]]; Deloval v Mariboru *[[Cvetana Priol]] (19. februar 1922, [[Maribor]] – 11. avgust 1973, [[Maribor]]), [[profesor]]ica, zborovodja, svetniška kandidatka *[[Josip Priol]] (19. februar 1889, [[Morje, Rače - Fram|Morje]] – 21. maj 1969, [[Maribor]]), sadjar in [[učitelj]] *[[Anton Puklavec]] (10. januar 1872, [[Vitan]] – 22. avgust 1930, [[Maribor]]), [[vinogradništvo|vinogradnik]] in [[vinar]] *[[Franjo Radšel]] (14. november 1899, [[Pameče]] – 24. februar 1987, [[Maribor]]), [[zdravnik]] *[[Branko Rajšter]] (11. julija 1930, [[Šoštanj]] – 2. december 1989, [[Maribor]]), [[dirigent]], [[pedagogika|pedagog]], [[skladatelj]] *[[Pavel Rasberger]] (21. januar 1882, [[Ljubljana]] – 6. januar 1967, [[Maribor]]), [[igralec]] in [[skladatelj]]; Bil je član SNG Maribor *[[Franc Ravnikar]] (1. april 1886, [[Radeče]] – 8. april 1948, [[Maribor]]), [[kipar]]; Zaslužen kot organizator likovnega življenja v Mariboru *[[Bogdan Reichenberg]] (10. februar 1948, [[Maribor]] – 3. november 2016), [[arhitekt]]; Leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada *[[Avguštin Reisman]] (28. avgust 1889, [[Počenik]] –20. februar 1975, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[odvetnik]] *[[Ivan Robnik]] (13. avgust 1877, [[Smolnik]] – 4. marec 1948, [[Maribor]]), šolnik *[[Franjo Rosina]] (29. september 1863, [[Leskovica pri Šmartnem]] – 25. oktober 1924, [[Dunaj]]), [[odvetnik]], [[politik]] in bankir; Bil je soustanovitelj Sokola v Mariboru, načelnik mariborske Posojilnice in predsednik Čitalnice v Mariboru *[[Igor Rosina]] (7. oktober 1900, [[Ljutomer]] – 25. september 1969, [[Maribor]]), [[odvetnik]], [[pravnik]] *[[Marko Rosner]] (10. maj 1888, Iacobeni, [[Romunija]] – 1969, Haifa, [[Izrael]], industrialec in [[Človekoljubje|filantrop]]; V Mariboru je ustvaril več podjetij in pomembno deloval v protinacističnih gibanjih *[[Alfred Rossmanit]] (20. januar 1859, [[Dunaj]] – 20. december 1928, [[Maribor]]), konjerejec; Organiziral je konjske dirke v Mariboru in Ljutomeru *[[Bruno Rotter]] (31. avgust 1881, [[Prevoje pri Šentvidu]] – 13. november 1949, [[Maribor]]), publicist *[[Branko Rudolf]] (31. oktober 1904, [[Slovenske Konjice]] – 22. april 1987, [[Maribor]]), [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[Literarna kritika|literarni kritik]]; Bil je direktor mariborske Drame, glavni urednik založbe Obzorja in ravnatelj Umetnostne galerije v Mariboru *[[Mirko Rupel]] (28. avgust 1901, [[Trst]] – 20. oktober 1963, [[Maribor]]), [[literarni zgodovinar]], [[jezikoslovec]] in [[prevajalec]] *[[Ada Sardo Lebarič]] (29. december 1929, [[Trst]] – 21. april 2017, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevec|pevka]]; Bila je vodilna dramska sopranistka mariborske Opere *[[Hinko Sax]] (4. junij 1872, [[Medvode]] – 28. april 1962, [[Maribor]]), [[tisk]]ar in [[knjiga]]rnar *[[Dušan Senčar]] (1925, [[Celje]] – 2003, [[Maribor]]), [[odvetnik]]; Sodeloval pri organizaciji Zlate lisice *[[Ivan Senekovič]] (10. december 1884, [[Zimica]] – 29. september 1956, [[Maribor]]), [[pravnik]] *[[Branko Senica]] (1927 – ), [[novinarstvo|novinar]], [[urednik]]; Bil novinar časnika Večer *[[Drago Senica – Pi]] (1934), [[arhitekt]], [[karikatura|karikaturist]], [[ilustrator]]; Bil sodelavec časnika Večer *[[Davorin Senjor]] (8. oktober 1882, [[Vičanci]] – 11. junij 1960, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[planinec]]; Po njem je dobila ime planinska postojanka Senjorjev dom, ki je žal med vojno zgorela *[[Matija Senkovič]] (28. oktober 1867, [[Središče ob Dravi]] – 25. februar 1955, [[Maribor]]), šolnik in [[pisec]] *[[Dušan Sernec]] (8. julij 1882, [[Maribor]] – 15. februar 1952, [[Ljubljana]]), [[elektrotehnika|elektrotehnik]], [[politik]] *[[Zorko Simčič]] (19. november 1921, [[Maribor]] – ?), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], publicist in [[esej]]ist, akademik; Leta 1997 je prejel Glazerjevo listino *[[Lojze Simoniti]] (2. avgust 1901, [[Biljana]] – 16. februar 1957, [[Maribor]]), pulmolog *[[Milan Skrbinšek]] (19. februar 1886, [[Maribor]] – 25. julij 1963, [[Ljubljana]]), [[igralec]], [[režiser]], [[pisec]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Štefanija Skrbinšek]] (26. december 1888, [[Maribor]] – 1. junij 1967, [[Zagreb]]), [[igralec|igralka]] *[[Emil Smasek]] (20. december 1910, [[Maribor]] – 8. januar 1980, [[Ljubljana]]), publicist, [[dramaturg]] in [[režiser]] *[[Jože Snoj]] (17. marec 1934, [[Maribor]] – 7. oktober 2021), [[pesnik]], [[pisatelj]], pripovednik in [[literarna kritika|literarni kritik]]; Prejel Prešernovo nagrado in vrsto drugih *[[Ivan Sojč]] (10. maj 1879, [[Ljubnica]] – 21. marec 1951, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Avguštin Stegenšek]] (7. julij 1875, [[Tevče]] – 26. marec 1920, [[Maribor]]), [[umetnostni zgodovinar]], [[teolog]]in [[duhovnik]]; Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo LKU *[[Robert Stolz]] (25. avgust 1880, [[Gradec]] – 27. junij 1975, [[Berlin]]), [[opera|operni]] [[skladatelj]] in [[dirigent]]; Kot dirigent deloval tudi v Mariboru *[[Lojze Strašnik]] (19. maj 1897, [[Maribor]] – ?), [[tisk]]ar *[[Vekoslav Strmšek]] (31. maj 1864, [[Dogoše]] – 6. september 1907, [[Kristan Vrh]]), šolnik in narodni delavec *[[Zlata Stropnik]] (1. december 1923, [[Maribor]] – 2011), [[mikrobiologija|mikrobiologinja]] *[[Marlenka Stupica]] (17. december 1927, [[Maribor]] – 17. junij 2022), [[slikar]]ka in [[ilustrator]]ka *[[Tomaž Svete]] (29. januar 1956, [[Ljubljana]]), [[skladatelj]], [[dirigent]] in [[profesor]]; Predava na Pedagoški fakulteti v Mariboru *[[Heribert Svetel]] (18. februar 1895, [[Ljubljana]] – 9. december 1962, [[Maribor]]), [[dirigent]] *[[Anton Svetek]] (13. junij 1875, [[Ljubljana]] – 20. oktober 1919, [[Maribor]]), [[glasbenik]] in [[skladatelj]] *[[Jan Šedivý]] (11. september 1899, [[Linz]] – 12. maj 1969, [[Maribor]]), [[pisec]], [[zgodovinar]] in publicist *[[Franc Serafin Šegula]] (21. avgust 1860, [[Moškanjci]] – 15. maj 1938, [[Maribor]]), časnikar, [[pisec]] in [[duhovnik]] *[[Fran Šijanec]] (31. december 1901, [[Poljčane]] – 16. januar 1964, [[Maribor]]), [[umetnostni zgodovinar]] *[[Gustav Šilih]] (31. julij 1893, [[Velenje]] – 24. november 1961, [[Maribor]]), [[učitelj]], [[pisatelj]] in publicist *[[Majda Šlajmer Japelj]] (6. februar 1933, [[Maribor]]), medicinska sestra, [[sociolog]]inja in [[politik|političarka]] *[[Marko Šlajmer]] (29. junij 1927, [[Maribor]] – 19. oktober 1969, [[Ljubljana]]), [[arhitekt]], urbanist *[[Slavko Šlander]] (20. junij 1909, [[Dolenja vas]]g – 24. avgust 1941, [[Maribor]]), narodni heroj *[[Mirko Šoštarič]] (10. april 1920, [[Maribor]] – 7. maj 1999, [[Maribor]]), strokovnjak za varstvo naravne dediščine *[[Manica Špendal]] (31. julij 1931, [[Maribor]]), [[muzikologija|muzikologinja]] *[[Ciril Špindler]] (21. avgust 1902, [[Moravci v Slovenskih goricah]] – 5. februar 1975, [[Maribor]]), [[pravnik]] *[[Vekoslav Špindler]] (16. julij 1881, [[Moravci v Slovenskih goricah]] – 6. avgust 1966, [[Maribor]]), [[politik]], [[pesnik]] in časnikar *[[Albin Šprajc]] (20. februar 1895, [[Maribor]] – 28. junij 1942, [[Celje]]), šolnik in [[pisec]] *[[Ivo Štandeker]] (22. avgust 1961, [[Maribor]] – 16. junij 1992, [[Sarajevo]]), [[novinarstvo|novinar]], [[prevajalec]], [[fotografija|fotograf]] in dopisnik *[[Leon Štukelj]] (12. november 1898, [[Novo mesto]] – 8. november 1999, [[Maribor]]), olimpijski šampion, [[telovadba|telovadec]] in [[pravnik]]; Po njem se danes imenujeta športna dvorana UŠC Leona Štuklja in Trg Leona Štuklja *[[Antonija Štupca]] (4. januar 1874, [[Šempeter v Savinjski dolini]] – 13. december 1962, [[Maribor]]), narodna buditeljica *[[Marija Štupca]] (5. januar 1873, [[Šempeter v Savinjski dolini]] – 22. januar 1955, [[Maribor]]), prosvetna delavka *[[Rajko Šubic]] (12. marec 1900, [[Ljubljana]] – 3. avgust 1983, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Janko Šuman]] (20. december 1867, [[Maribor]] – 17. december 1945, [[Beograd]]), [[odvetnik]] in [[pravnik]] *[[Janez Švajncer]] (27. november 1920, [[Zgornja Kungota]] – 8. maj 2007, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in publicist *[[Anton Tanc]] (13. januar 1887, [[Modrič]] – 3. december 1947, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Kazimir Tarman]] (4. marec 1930, [[Maribor]]), [[biologija|biolog]] in [[ekologija|ekolog]] *[[Bogo Teplý]] (10. januar 1900, [[Velika Loka]] – 13. julij 1979, [[Maribor]]), [[slavistika|slavist]], [[zgodovinar]] in muzealec *[[Stane Terčak]] (6. november 1905, [[Radmirje]] – 14. december 1976, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] *[[Nikola Tesla]] (10. julij 1856, [[Smiljan, Gospić|Smiljan pri Gospiću]] – 7. januar 1943, [[New York]]), elektroinženir, [[izumitelj]], [[fizik]], [[kemik]] in [[matematik]]; 1878 je v Mariboru deloval kot tehnični risar *[[Ada Thuma]] (17. april 1920, [[Ljubljana]] – 17. julij 1990, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevec|pevka]] *[[Slavko Tihec]] (10. julij 1928, [[Maribor]] – 11. februar 1993, [[Ljubljana]]), [[kipar]] *[[Ivan Jožef Tomažič]] (1. avgust 1876, [[Miklavž pri Ormožu]] – 26. februar 1949, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[škof]] in [[teolog]] *[[Josip Tominšek]] (4. marec 1872, [[Bočna]] – 22. marec 1954, [[Ljubljana]]), [[jezikoslovec]], [[slavistika|slavist]], [[literarni zgodovinar]] in [[planinec]]; Bil ravnatelj klasične gimnazije v Mariboru *[[Franc Toplak]] (24. marec 1885, [[Brengova]] – 5. december 1971, [[Maribor]]), [[ginekologija|ginekolog]] *[[Arnold Tovornik]] (13. marec 1916, [[Selnica ob Dravi]] – 4. junij 1976, [[Maribor]]), [[igralec]]; Bil je član drame SNG Maribor *[[Franjo Tovornik]] (4. oktober 1907, [[Selnica ob Dravi]] – 27. februar 1934, [[Maribor]]), [[igralec]] *[[Vladimir Travner]] (8. december 1886, [[Logatec]] – 14. april 1940, [[Maribor]]), [[pravnik]], [[sodnik]] in [[zgodovinar]] *[[Rudolf Trofenik]] (15. april 1911, [[Maribor]] – 7. december 1991, [[München]]), [[založnik]] in [[pravnik]] *[[Alojzij Trstenjak]] (14. junij 1887, [[Pušenci]] – 25. januar 1964, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] *[[Ante Trstenjak]] (29. december 1894, [[Slamnjak]] – 4. december 1970, [[Maribor]]), [[slikar]] in [[grafika|grafik]] *[[Anton Trstenjak]] (8. januar 1906, [[Rodmošci]]– 29. september 1996, [[Ljubljana]]), [[teolog]], [[psiholog]], [[filozof]]; Deloval je kot profesor na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru *[[Ivan Turšič]] (26. februar 1914, [[Maribor]] – 8. december 1983, [[Beograd]]), [[glasbenik]] in [[dirigent]] *[[Maks Unger]] (1. september 1888, [[Središče ob Dravi]] – 8. julij 1962, [[Maribor]]), [[dirigent]] in [[skladatelj]] *[[Janko Urbas]] (10. maj 1877, [[Lovrenc na Dravskem polju]] – 19. januar 1968, [[Maribor]]), gozdarski strokovnjak *[[Anton Nino Uršič]] (1. julij 1905, [[Trst]] – 20. september 1964, [[Maribor]]), [[opera|operni]] [[pevec]] in [[režiser]] *[[Josip Vandot]] (15. januar 1884, [[Kranjska Gora]] – 11. julij 1944, [[Trnjanski Kuti]]), mladinski [[pisatelj]]; Pred vojno se je z družino preselil v Maribor; Po njem se v Mariboru imenuje Vandotova ulica *[[Rudi Vaupotič]] (24. april 1919, [[Maribor]] – 26. junij 2003, [[Ljubljana]]), filmski snemalec *[[Branka Verdnik]] (23. april 1936, [[Maribor]] – avgust 1990, [[Maribor]]), [[balet]]na [[ples]]alka *[[Viktor Verdnik]] (22. julij 1930, [[Maribor]]), [[balet]]ni [[ples]]alec *[[Edo Verdonik]] (15. marec 1908, [[Gaj nad Maribor]] – 13. junij 1978, [[Reka]]), [[igralec]] in [[režiser]] *[[Rudi Verdonik]] (30. marec 1910, [[Gaj nad Mariborom]] – 18. januar 1999, [[Hočko Pohorje]]), strokovnjak za modno oblikovanje *[[Milan Verk]] (7. oktober 1910, [[Sveti Jurij ob Ščavnici]] – 16. maj 1989, [[Maribor]]), [[kartograf]] *[[Ciril Veronek]] (5. julij 1923, [[Maribor]] – 2. november 2000, [[Ljubljana]]), [[violinist]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Karel Verstovšek]] (26. julij 1871, [[Velenje]] – 27. marec 1923, [[Maribor]]), [[politik]] in [[filolog]] *[[Ivan Vesenjak]] (22. december 1880, [[Moškanjci]] – 8. maj 1938, [[Maribor]]), [[politik]] *[[Danilo Vezjak]] (24. november 1923, [[Maribor]] – 6. februar 2003, [[Maribor]]), [[ekonomist]] in [[profesor]] *[[Franjo Vičar]] (27. april 1906, [[Sakušak]] – november 1992, [[Maribor]]), [[igralec]] *[[Ksenija Vidali]] (29. april 1913, [[Trst]] – 18. julij 2004, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevec|pevka]] in [[pedagogika|pedagoginja]] *[[Janez Vidic]] (8. februar 1923, [[Ljubljana]] – 19. maj 1996, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Rafko Mihael Vodeb]] (26. julij 1922, [[Dolenja vas pri Artičah]] – 5. julij 2002, [[Maribor]]), publicist, [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[duhovnik]] *[[Hilarij Vodopivec]] (16. marec 1868, [[Reka]] – 13. maj 1930, [[Maribor]]), [[pravnik]] *[[Lojze Vodovnik]] (6. september 1933, [[Maribor]] – 14. junij 2000, [[Ljubljana]]), [[elektrotehnika|elektrotehnik]] *[[Herman Vogel]] (17. julij 1941, [[Lom]] – 17. maj 1989, [[Maribor]]), [[pesnik]] in [[prevajalec]] *[[Franc Vogelnik]] (22. februar 1931, [[Maribor]] – 24. februar 2017), [[prevajalec]], bibliotekar in [[planinec]] *[[Fran Voglar]] (5. oktober 1877, [[Nadbišec]] – 17. oktober 1925, [[Maribor]]), [[politik]], šolnik, [[filolog]] in [[slavistika|slavist]] *[[Marija Stanislava Voh]] (3. oktober 1859, [[Arnače]] – 30. september 1928, [[Maribor]]), redovnica in šolnica *[[Franc Vojsk]] (5. april 1884, [[Mestni Vrh]] – 21. junij 1957, [[Maribor]]), enolog *[[Zlata Vokač]] (23. september 1926, [[Murska Sobota]] – 17. marec 1995, [[Maribor]]), [[rusistika|rusistka]] *[[Anton Vončina]] (28. januar 1894, [[Idrija]] – 21. oktober 1969, [[Maribor]]), geometer *[[Stojan Vrabl]] (13. oktober 1928, [[Maribor]]), fitopatolog *[[Ernest Vranc]] (26. maj 1899, [[Ponikva]] – 25. maj 1961, [[Maribor]]), [[učitelj]] *[[Danilo Vranc]] (11. april 1930, [[Maribor]] – 30. oktober 2011, [[Maribor]]), lutkar in likovni [[pedagogika|pedagog]] *[[Viktor Vrbnjak]] (6. julij 1934, [[Selišči]] – 11. april 2005, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] in arhivist *[[Sergej Vrišer]] (9. november 1920, [[Maribor]] – 28. maj 2004, [[Maribor]]), [[umetnostni zgodovinar]], muzeolog, [[pisatelj]] *[[Franc Vrunč]] (12. februar 1910, [[Slovenj Gradec]] – 24. avgust 1941, [[Maribor]]), narodni heroj *[[Jožef Vuga]] (23. februar 1887, [[Košaki]] – 13. julij 1952, Všenory, [[Češka]]), publicist *[[Vili Vuk]] (10. Julij 1942, [[Miklavž na Dravskem polju]] – 2017), [[novinarstvo|novinar]], kulturni kritik, [[etnologija|etnolog]], [[urednik]]; Od leta 1963 je bil sodelavec Večera; Bil je tudi predsednik odbora za Glazerjeve nagrade *[[Vilko Weixl]] (25. februar 1878, [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] – 11. april 1950, [[Maribor]]), [[trgovec]] *[[Franc Wels]] (10. februar 1873, [[Maribor]] – 10. oktober 1940, [[Dunaj]]), [[izumitelj]], [[pilot]] *[[Gregor Zafošnik]] (30. avgust 1902, [[Spodnja Nova vas]] – 2. julij 1994, [[Maribor]]), [[skladatelj]] in [[duhovnik]] *[[Mileva Zakrajšek]] (6. avgust 1885, [[Postojna]] – 4. maj 1971, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]], [[glasbenik|glasbenica]] *[[Velimir Zavrnik]] (15. maj 1916, [[Dunaj]] – 6. julij 1986, [[Maribor]]), [[Veterinarska medicina|veterinar]] *[[Mirko Zdovc]] (26. januar 1927, [[Slovenj Gradec]] – 10. april 2005, [[Maribor]]), [[arhitekt]] *[[Josip Zidanšek]] (4. marec 1858, [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] – 29. junij 1930, [[Maribor]]), publicist, [[duhovnik]] *[[Slavko Zimšek]] (1928, [[Maribor]] – december 2014), [[violinist]] *[[Branko Zinauer]] (31. december 1918, [[Zgornji Jakobski Dol]] – 10. december 1968, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Ivo Zobec]] (11. marec 1897, [[Prigorica]] – 5. december 1990, [[Maribor]]), šolnik *[[Alojz Zoratti]] (21. oktober 1874, [[Maribor]] – 25. januar 1960, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Ivan Nepomuk Zorè]] (20. april 1893, [[Valburga]] – 8. junij 1987, [[Maribor]]), [[duhovnik]], redovnik in [[teolog]] *[[Marko Zorko]] (22. september 1944, [[Maribor]] – 21. januar 2008, [[Golnik]]), [[pisatelj]], novinar in publicist *[[Vlasta Zorko]] (27. maj 1934, [[Maribor]]), [[kipar]]ka; Njeno pomembno delo je spomenik Prežihovega Voranca na Gosposvetski cesti v Mariboru *[[Oskar Zornik]] (20. marec 1922, [[Čezsoča]] – 19. november 1994, [[Maribor]]), [[opera|operni]] [[pevec]] *[[Jože Zupan]] (15. februar 1921, [[Zasip]] – 25. junij 1991, [[Maribor]]), [[igralec]] *[[Martin Zupanc]] (21. oktober 1879, [[Gotovlje]] – 13. januar 1951, [[Maribor]]), zootehnik *[[Ivo Zupanič]] (9. december 1890, [[Vajgen]] – 26. junij 1986, [[Maribor]]), [[enologija|enolog]] *[[Jože Žagar]] (15. december 1884, [[Celje]] – 13. oktober 1957, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Ciril Žebot]] (8. april 1914, [[Maribor]] – 9. januar 1989, [[Washington]]), [[politik]] in [[ekonomist]] *[[Borut Žener]] (13. maj 1935, [[Maribor]] – 5. januar 1974, [[Ljubljana]]), [[biolog]] *[[Albert Žerjav]] (17. november 1904, [[Središče ob Dravi]] – 9. avgust 1985, [[Maribor]]), [[pedagogika|pedagog]] *[[Fran Žižek]] (20. december 1914, [[Maribor]] – 27. maj 2008, [[Medvode]]), [[režiser]], [[dramaturg]] in [[prevajalec]] *[[Andrej Žmavc]] (27. november 1874, [[Slogonsko]] – 30. marec 1950, [[Maribor]]), [[Enologija|enolog]] in sadjar *[[Noni Žunec]] (7. maj 1921, [[Maribor]] – 28. december 2004, [[Zagreb]]), [[opera|operni]] [[pevec]] ==21. stoletje== *[[Tomaž Barada]] (15. november 1973, [[Maribor]]), [[Taekwon-do|taekwondoist]], [[Kickbox|kikboksar]], športni [[trener]] *[[Sani Bečirovič]] (19. maj 1981, [[Maribor]]), [[košarka]]r *[[Fredi Bobič]] (30. oktober 1971, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš; Nemški nogometaš slovenskega porekla; za nemško reprezentanco zaigral 37 tekem *[[Anton Bogov]] (17. julij 1975, [[Omsk]]), [[balet]]nik; Leta 1994 se je priključil ansamblu SNG Maribor; Je prejemnik nagrade Prešernovega sklada leta 2007 *[[Andreja Borin]] (29. marec 1969, [[Maribor]]), [[kustos]]inja, ilustratorka in [[pesnik|pesnica]] *[[Peter Boštjančič]] (1. oktober 1952, [[Maribor]]), [[igralec]]; od 1997 redno zaposlen v Drami SNG Maribor *[[Alojzij Cvikl]] (19. junij 1955, [[Celje]]), [[jezuit]] in [[nadškof]]; Od leta 2015 mariborski [[nadškof]] metropolit *[[Sabina Cvilak]] (8. julij 1977, [[Maribor]]), [[sopran]]istka; Leta 2018 prejemnica Glazerjeve listine *[[Mitja Čander]] (9. marec 1974, [[Hoče]]), [[esej]]ist, [[urednik]] in [[založnik]]; Bil je programski direktor Evropske prestolnice kulture - Maribor 2012; Ambasador Mariborske knjižnice *[[Aleš Čeh]] (7. april 1968, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš in [[trener]] *[[Avgust Demšar]] (8. julij 1962, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Sven Dodlek]] (28. september 1995, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Timotej Dodlek]] (23. november 1989, [[Čakovec]]), [[nogomet]]aš *[[Mladen Dolar]] (29. januar 1951, [[Maribor]]), [[filozofija|filozof]] *[[Marjan Drev]] (16. december 1955, [[Celje]]), [[kiparstvo|kipar]]; Pomembna dela: A.M.Slomšek-Maribor in Lendava, Msgr.Lojze Kozar-Okoslavci, sv.Nikolaj-Muska Sobota, Milan Česnik-Ljubljana, Elvira Vatovec-Strunjan, Vera Šlander-Polzela, prostorska instalacija-Rakušev trg v Mariboru *[[Bojan Emeršič]] (22. julij 1963, [[Maribor]]), [[igralec]] in komik *[[Jerneja Ferlež]] (9. maj 1968, [[Maribor]]), [[Etnologija|etnologinja]] in bibliotekarka *[[Gašper Fištravec]] (27. januar 1987, [[Maribor]]), [[Veslanje|veslač]] *[[Vojko Flis]] (7. november 1955, [[Maribor]]), [[zdravnik]], [[kirurg]] in [[profesor]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] (17. april 1959, [[Ljubljana]]), novinarka, [[urednik|urednica]] in publicistka; Sodelavka časnika Večer *[[Barbara Gabrielle]] (24. januar 1974, [[Ljubljana]]), [[pevec|pevka]] in [[pesnik|pesnica]]; Bila sodelavka mariborske opere *[[Vesna Godina]] (1957, [[Maribor]]), socialna in kulturna [[Antropologija|antropologinja]]; Predavateljica na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti v Mariboru]]; Velja za eno najbolj branih slovenskih družbenih kritičark, kolumnistka Delove priloge Ona, sobotne priloge Večera, revije Viva itd. *[[Polona Hercog]] (20. januar 1991, [[Maribor]]), [[tenis|teniška igralka]] *[[Andrej Ivanuša]] (8. julij 1958, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[založnik]], [[urednik]] in publicist *[[Jure Ivanušič]] (24. marec 1973, [[Maribor]]), [[igralec]], [[pianist]], [[skladatelj]], [[šanson]]jer in [[prevajalec]] *[[Drago Jančar]] (13. april 1948, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[dramatika|dramatik]] in [[esej]]ist *[[Marko Japelj]] (1961, [[Maribor]]), [[Scenografija|scenograf]]; Sodelavec SNG Maribor; Leta 2009 je prejel Borštnikovo nagrado za scenografijo (Henrik Ibsen, Peer Gynt) *[[Stane Jurgec]] (26. julij 1947, [[Maribor]]), [[skladatelj]], [[dirigent]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Zora A. Jurič]] (15. september 1953, [[Maribor]]), kulturnica; Je avtorica Pesniškega turnirja za naziv vitez/vitezinja poezije *[[Janko Kastelic]] (10. Januar 1969, [[Ljubljana]]) [[skladatelj]] in glasbeni direktor; Med letoma 2008–2011 direktor mariborske opere *[[Matjaž Kek]] (9. september 1961, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš in [[trener]]; Je nekdanji nogometaš ter trener Maribora, Rijeke in slovenske reprezentance *[[Maja Keuc]] (16. januar 1992, [[Maribor]]), [[pevec|pevka]] *[[Aleksander Knavs]] (5. december 1975, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Miran Kolbl]] (28. maj 1968, [[Maribor]]), [[violinist]] *[[Simona Kopinšek]] (27. januar 1981, [[Celje]]), [[pesnik|pesnica]], [[pisatelj]]ica, novinarka in publicistka; Od leta 2012 na Radiu Maribor ustvarja in vodi oddaje povezane z literaturo *[[Dragica Korade]] (1963, [[Maribor]]), novinarka in publicistka *[[Katja Koren]] (6. avgust 1975, [[Maribor]]), [[Alpsko smučanje|alpska smučarka]] *[[Silvin Košak]] (3. marec 1942, [[Maribor]]), [[Arheologija|arheolog]], hetitolog, indoevropski [[jezikoslovec]], dopisni član SAZU *[[Luka Krajnc]] (19. september 1994, [[Ptuj]]), [[nogomet]]aš; 2010–11 igral za [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] *[[Rene Krhin]] (21. maj 1990, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Robert Lešnik]] (1971, [[Limbuš]]), industrijski (avtomobilski) oblikovalec, mdr. pri podjetju [[Mercedes-Benz]] *[[Igor Majcen]] (22. julij 1952, [[Maribor]]), [[Pedagogika|pedagog]], [[skladatelj]], [[zborovodja]] *[[Svetlana Makarovič]] (1. januar 1939, [[Maribor]]), [[pisatelj]]ica, [[pevec|pevka]], [[igralec|igralka]], [[pesnik|pesnica]], mladinska pisateljica *[[Jože Mlinarič]] (13. marec 1935, [[Maribor]] – 13. november 2021), [[zgodovinar]], [[prevajalec]] in [[akademik]]; Od leta 2001 je redni član SAZU; Leta 2003 je prejel naziv zaslužni profesor UM *[[Georg Mohr]] (2. februar 1965, [[Maribor]]), [[šah]]ist, [[založnik|publicist]] in [[trener]] [[šah]]a. Ureja mesečnik Šahovska misel *[[Matjaž Mulej]] (20. januar 1941, [[Maribor]]), [[ekonomist]], [[profesor]]; Prejel naziv zaslužni profesor UM in častni občan mestne občine Maribor *[[Damjan Murko]] (5. februar 1985, [[Maribor]]), [[pevec]] *[[Jan Muršak]] (20. januar 1988, [[Maribor]]), [[Hokej na ledu|hokejist]] *[[Vlado Novak]] (9. april 1952, [[Maribor]]), [[igralec]]; Prvak Drame SNG Maribor; Prejemnik nagrade Prešernovega sklada, Glazerjeve listine, Borštnikovega prstana itd. *[[Ludvik Pandur]] (12. avgust 1947, [[Slovenj Gradec]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]]; Profesor na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti UM]] *[[Tomaž Pandur]] (19. februar 1963, [[Maribor]] – 12. april 2016, [[Skopje]]), gledališki [[režiser]]; Maturiral na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]] in deloval kot umetniški vodja drame [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; Prejel je nagrado Prešernovega sklada, Borštnikovo nagrado, Zlati grb mesta Maribor itd. *[[Tone Partljič]] (5. avgust 1940, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[Dramatika|dramatik]], [[učitelj]] in [[politik]]; Gimnazijo in Pedagoško akademijo zaključil v Mariboru; Bil je predsednik društva Bralne značke Slovenije, poslanec [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] in sodelavec [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]]; Prejel je vrsto nagrad, [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]], [[Grumova nagrada|Grumovo nagrado]], Glazerjevo nagrado, [[Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]] itd. *[[Dejan Pečenko]] (13. december 1958, [[Maribor]]), [[pianist]] in [[skladatelj]] *[[Teodor Petrič]] (30. april 1959, [[Celje]]), [[jezikoslovec]], [[profesor]]; Profesor za moderni nemški jezik na Filozofski fakulteti [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] *[[Marjan Pipenbacher]] (22. avgust 1957, [[Ljubljana]]), [[inženir]]; Doštudiral je v Mariboru na Fakulteti za gradbeništvo; Projektiral je več kor 200 mostov in viaduktov v Sloveniji in tujini ([[Koroški most, Maribor|Koroški most]] v Mariboru, [[viadukt Črni kal]], [[Pelješac]] itd.); Leta je 2009 je prejel častni naziv inženir leta *[[Franci Pivec]] (22. avgust 1943, [[Olimje]]), [[Filozofija|filozof]], [[sociolog]], [[politik]] in kulturni delavec; Sodeloval je pri nastajanju Univerze Maribor, bil predavatelj [[Filozofija|filozofije]], kasneje pa deloval na Inštitutu informacijskih znanosti v Mariboru *[[Dragan Potočnik]] (1959, [[Maribor]]), [[zgodovinar]], [[profesor]], [[pesnik]] in [[pisatelj]]; Med drugimi piše tudi o zgodovini Maribora *[[Miran Potrč]] (27. marec 1938, [[Maribor]]), [[politik]]; Bil prvi predsednik sveta [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] in predavatelj ter strokovni svetovalec za pravna vprašanja mariborskim podjetjem *[[Zoran Predin]] (16. junij 1958, [[Maribor]]), [[pevec]], [[Besedilopisec|tekstopisec]] in [[kantavtor]] *[[Vilibald Premzl]] (1940), [[arhitekt]], urbanist in strokovnjak za [[varstvo okolja]]; Bil mestni svetnik [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]] *[[Primož Premzl]] (12. junij 1963, [[Maribor]]) galerist, [[založnik]], zbiratelj; Ima bogato zbirko priložnostnih razglednic, fotografij, risb, načrtov, povezanih z Mariborom *[[France Prosnik]] (18. januar 1945, [[Slovenske Konjice]]), klinični [[psiholog]] in biblioterapevt; Predaval na Pedagoški akademiji v Mariboru in je ambasador [[Mariborska knjižnica|Mariborske knjižnice]] *[[Marko Ranilovič]] (25. november 1986, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Mitja Reichenberg]] (25. september 1961, [[Maribor]]), [[esej]]ist, [[skladatelj]], [[pianist]] *[[Branimir Ritonja]] (1961, [[Maribor]]), [[fotografija|fotograf]] *[[Karmina Šilec]] (30. avgust 1967, [[Maribor]]), [[dirigent]]ka; Vodja zbora [[Carmina Slovenica]] *[[Igor Štromajer]] (29. december 1967, [[Maribor]]), multimedijski [[umetnost|umetnik]] *[[Ilka Štuhec]] (26. oktober 1990, [[Slovenj Gradec]]), [[Alpsko smučanje|smučarka]]; Doma v Mariboru *[[Ivan Janez Štuhec]] (17. november 1953, [[Celje]]), [[teolog]], [[filozofija|filozof]] in [[duhovnik]]; Od leta 1996 je direktor zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru *[[Miran Štuhec]] (1. oktober 1952, [[Maribor]]), [[literarni zgodovinar]], [[Literarna teorija|literarni teoretik]] in [[profesor]] *[[Luka Šulić]] (25. avgust 1987, [[Maribor]]), [[violončelist]], član 2Cellos *[[Peter Ternovšek]] (10. april 1947, [[Maribor]]), [[igralec]]; Član ansambla Drame [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Ludvik Toplak]] (13. julij 1942, [[Mostje, Juršinci|Mostje]]), [[pravnik]], [[politik]] in [[diplomat]]; Tri mandate je bil [[rektor]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] *[[Marin Turcu]] (26. Marec 1945, [[Cluj-Napoca|Cluj]]), [[balet]]ni [[ples]]alec in koreograf; Od leta 1987 je član [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Valentina Turcu]] (1974, [[Zagreb]]), koreografinja, baletna [[ples]]alka in oblikovalka giba; Od leta 1993 je sodelavka [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Dragica Turjak]] (13. marec 1958, [[Maribor]]), bibliotekarka *[[Marjan Turnšek]] (25. julij 1955, [[Celje]]), [[teolog]], [[duhovnik]], [[profesor]] in [[pisatelj]]; Upokojeni mariborski [[nadškof]] *[[Danilo Türk]] (19. februar 1952, [[Maribor]]), [[politik]], [[diplomat]], univerzitetni [[profesor]], [[pravnik]] *[[Breda Varl]] (16. januar 1949, [[Maribor]]), oblikovalka lutk, [[Scenografija|scenografka]], kostumografinja; Bila je likovna urednica pri Založbi Obzorja v Mariboru, sodelovala z Lutkovnim gledališčem Maribor ter z [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Tine Varl]] (3. maj 1940, [[Maribor]]), [[lutka]]r; Bil je iniciator in soustanovitelj [[Lutkovno gledališče Maribor|Lutkovnega gledališča Maribor]] *[[Nataša Vaupotič]] (17. julij 1967, [[Ptuj]]), [[fizik|fizičarka]] in [[profesor]]ica; Predava na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru]] *[[Janja Vidmar]] (1962, [[Ptuj]]), [[pisatelj]]ica, [[urednik|urednica]] in [[scenarist]]ka; Živi in deluje v Mariboru *[[Peter Vilfan]] (29. junij 1957, [[Maribor]]), [[košarka]]r in [[politik]]; Ustanovil je šolo košarke za mlade v Mariboru: Košarkarska šola »Peter Vilfan« *[[Saša Vujačić]] (8. marec 1984, [[Maribor]]), [[košarka]]r *[[Zlatko Zahovič]] (1. februar 1971, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Jure Zdovc]] (13. december 1966, [[Maribor]]), [[košarka]]r *[[Manja Žugman]] (8. junij 1977, [[Maribor]]), [[profesor]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[pisatelj]]ica in [[Novinarstvo|novinarka]] ==Viri== *''Mariborske osebnosti''. Ur. Mateja Ratej. Ljubljana: ZRC SAZU, 2018. *[https://www.ukm.um.si/mariborski-biografski-leksikon Mariborski biografski leksikon.] Univerzitetna knjižnica Maribor. *[http://www.xn--tajerci-pqb.si// Štajerci.si.] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Maribor]] [[Kategorija:Mestna občina Maribor]] 2d5vp7cx5i1ntuz1m8ta5nmnzbts0yc 5728522 5728521 2022-08-07T11:00:08Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]''' vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Mestni občini Maribor. ==Do 19. stoletja== *[[Ivan Anton Apostel]] (6. junij 1711, [[Maribor]] –8. november 1784, [[Celje]]), [[slovaropisje|leksikograf]], [[pridiga]]r, [[duhovnik]], [[menih|redovnik]], [[kapucini|kapucin]]; Prvi pomemben mariborski pisec slovenskih besedil *[[Ivan Benedikt Gründel]] (okoli 1635, Krzyżowa, [[Poljska]] – 4. november 1705, [[Maribor]]), [[zdravnik]] in mestni [[fizik]] *[[Israel Isserlin]] (1390, [[Maribor]] – 1460, [[Dunajsko Novo mesto]]), [[rabin]], [[pisec]] *[[Primož Lavrenčič]] (3. junij 1703, [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]] – 10. avgust 1758, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[pridiga]]r, [[duhovnik]] in jezuit *[[Jožef Menzinger]] (10. marec 1751, [[Gradec]] – 30. junij 1814, [[Maribor]]), [[knjiga|knjigovez]] in [[knjiga]]rnar *[[Ivan Narat]] (13. december 1777, [[Dogoše]] – 2. avgust 1806, [[Drava]], [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[slavistika|slavist]] *[[Franc Piterich]] (? – pred 1797), [[knjiga|knjigovez]]; Leta 1767 izdal najstarejšo slovensko knjigo, založeno v [[Maribor]]u *[[Franc Krištof Reiss]] ([[Lipnica, Avstrija|Lipnica]] – 25. marec 1711, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Gašper Rojko]] (1. januar 1744, [[Metava]] – 20. april 1819, [[Praga]]), duhovnik in teolog *[[Janez Jakob Schoy]] (20. julij 1686, [[Maribor]] – april 1733, [[Gradec]]), [[kipar]] *[[Franc Anton Schütz]] (4. september 1753, [[Celovec]] – 27. marec 1809, [[Maribor]]), [[tisk]]ar *[[Janez Walz]] (med 1720 in 1742, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Clement Welzer von Eberstein]] (okoli 1525, [[Maribor]] – julij 1598, [[Maribor]]), [[protestantizem|protestant]] *[[Kristof Willenrainer]] (okoli 1523), mestni [[sodnik]] *[[Joseph Anton Zeckl]] (okoli 1692 – 30. december 1757, [[Maribor]]), [[zlatar]] *[[Jurij Žehel]] (okoli 1500, [[Kamnik]] – maj 1586, [[Maribor]]), [[duhovnik]] ==19. stoletje== *[[Anton Aškerc]] (9. januar 1856, [[Globoko, Laško|Globoko]]/[[Senožete, Laško|Senožete]] – 10. junij 1912, [[Ljubljana]]), [[pesnik]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[duhovnik]]; Na bogoslovju v Mariboru študiral teologijo 1877–1881; bil je urednik Lipice, rokopisnega glasila mariborskih bogoslovcev *[[Martin Bedjanič]] (8. november 1855, [[Središče ob Dravi]] – 7. januar 1931, [[Maribor]]), šolnik, [[filologija|filolog]] *[[Franc Cvetko]] (14. september 1779, [[Dornava]] – 5. julij 1859, [[Maribor]]), narodni buditelj, [[pesnik]], [[duhovnik]] in [[slovaropisje|leksikograf]] *[[Franc Čepe]] (22. avgust 1802, [[Gaj nad Mariborom]] – 23. julij 1861, [[Jareninski Dol]]), duhovnik *[[Ferdinand Dominkuš]] (9. julij 1829, Kalsdorf bei Graz, [[Avstrija]] – 23. januar 1901, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[politik]]; Pridobil si je mnogo zaslug v boju za uradovanje v slovenščini; Je soustanovitelj mariborske ]]čitalnica|Čitalnice]] *[[Anton Ferlinz]] (12. maj 1795, [[Maribor]] – 30. junij 1883, [[Maribor]]), [[knjiga|knjigovez]] in [[knjiga]]rnar *[[Jernej Glančnik]] (22. avgust 1844, [[Štefan na Zilji|Sv. Štefan]] – 14. januar 1905, [[Maribor]]), narodni gospodar; Bil predsednik mariborske Čitalnice *[[Marko Glaser]] (21. april 1806, [[Smolnik]] – 9. december 1889, [[Malečnik]]), pisatelj in duhovnik *[[Hermann Goedel-Lannoy]] (7. april 1820, [[Maribor]] – 21. maj 1892, [[Maribor]]), [[politik]] *[[Ivan Gottweis]] (26. december 1779, [[Maribor]] – 1. maj 1851, [[Ljutomer]]), [[politik]] in [[mecen]] *[[Lavoslav Gregorec]] (17. december 1839, [[Destrnik]] – 22. oktober 1924, [[Nova Cerkev]]), [[politik]], [[duhovnik]] in [[kanonik]]; V Mariboru je študiral bogoslovje in postal profesor teologije; V letih 1875–1885 je bil urednik takrat edinega slovenskega časnika na Štajerskem, mariborskega [[Slovenski gospodar|Slovenskega gospodarja]]; Zaradi nacionalne zavzetosti so ga premestili v Novo Cerkev *[[Vekoslav Grmič]] (4. junij 1923, [[Dragotinci, Sveti Jurij ob Ščavnici|Dragotinci]] – 21. marec 2005, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[škof]], [[teolog]], [[filozofija|filozof]] in [[profesor]] *[[Janez Habsburško-Lotarinški]] (20. januar 1782, [[Firence]] – 11. maj 1859, [[Gradec]]), nadvojvoda in [[feldmaršal]]; Leta 1819 je v Mariboru ustanovil podružnico graške Kmetijske družbe; Južna Leta 1883 so mu v Mariboru postavili spomenik, ki pa so ga leta 1918 odstranili iz mestnega parka in je zdaj v [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskem muzeju]] *[[Franc Hafner]] (1. avgust 1839, [[Gornji Grad]] – 2. november 1876, [[Maribor]]), [[Stenografija|stenograf]], šolnik *[[Gašpar Harman]] (2. januar 1777, [[Ljubljana]] – 19. januar 1834, [[Malečnik]]), slovenist in duhovnik *[[Franc Hauptmann]] (2. marec 1847, [[Gaj nad Mariborom]] – 29. januar 1925, [[Ljubljana]]), pisec in učitelj *[[Lavrencij Herg]] (9. avgust 1829, [[Središče ob Dravi]] – 28. avgust 1906, [[Maribor]]), nabožni [[pisatelj]], [[duhovnik]], stolni [[prošt]]; Kot duhovnik služboval v Mariboru in njegovi okolici; Sodeloval je pri ustanovitvi mariborske čitalnice *[[Kalist Heric]] (8. marec 1850, [[Vučja vas]] – 26. maj 1925, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[menih|redovnik]], [[Frančiškani|frančiškan]], konzistorialni [[svetnik]] *[[Matija Heric]] (13. februar 1855, [[Bučečovci]] – 25. februar 1927, [[Maribor]]), šolnik in [[učitelj]] *[[Karel Hribovšek]] (1846, [[Tabor, Tabor|Tabor]] – 15. maj 1916, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[teolog]] in stolni [[prošt]] *[[Ludovik Hudovernik]] (15. avgust 1859, [[Stična]] – 16. maj 1901, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]], [[zborovodja]] in [[pianist]] *[[Edvard Janschitz]] (18. september 1827, [[Maribor]] – 23. junij 1882, [[Maribor]]), [[tisk]]ar *[[Josip Jurčič]] (4. marec 1844, [[Muljava]] – 3. maj 1881, [[Ljubljana]]), [[pisatelj]], [[časopis|časnikar]]; Pomočnik urednika časnika [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]] v Mariboru (1868–1872); Leta 1869 je želel v Mariboru ustanoviti nov časnik Glasnik, list za zabavo, književnost in pouk, ki je doživel le eno izdajo *[[Ottokar Kernstock]] (25. julij 1848, [[Maribor]] – 5. november 1928, Burg Festenburg, [[Avstrija]]), avstrijski [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[duhovnik]]. *[[Ernest Klavžar]] (8. januar 1841, [[Vipava]] – 10. november 1920, [[Maribor]]), [[politik]], [[časopis|časnikar]] *[[Franc Kolenc]] (25. januar 1838, [[Središče ob Dravi]] – 16. julij 1904, [[Maribor]]), [[pisatelj]], publicist, [[duhovnik]] *[[Janez Koprivnik]] (4. december 1849, [[Gorenje pri Zrečah]] – 9. december 1912, [[Maribor]]), šolnik *[[Janko Košan]] (14. december 1857, [[Ponikva pri Žalcu]] – 12. januar 1927, [[Maribor]]), šolnik *[[Angelina Križanič]] (Terezija) (15. avgust 1854, [[Boreci]] – 8. februar 1937, [[Maribor]]), [[menih|redovnica]], šolska sestra, vrhovna prednica *[[Avguštin Kukovič]] (3. avgust 1849, [[Šentjur]] – 19. april 1889, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Anton Lah]] (3. januar 1803, [[Jareninski Dol]] – 26. julij 1861, [[Limbuš]]), [[prevajalec]], [[pesnik]] in [[duhovnik]] *[[Luka Lavtar]] (20. oktober 1846, [[Železniki]] – 9. marec 1915, [[Maribor]]), [[matematika|matematik]] *[[Friderik Leyrer]] (17. julij 1808, [[Maribor]] – 20. oktober 1880, [[Maribor]]), [[knjiga|knjigotržec]] *[[Janez Majciger]] (15. november 1829, [[Kranjska Gora]] – 16. avgust 1909, [[Maribor]]), [[Etnologija|etnolog]] in [[Filologija|filolog]] *[[Georg Mally]] (13. januar 1793, [[Lipnica, Avstrija|Lipnica]] – 25. april 1858, [[Maribor]]), [[Naravoslovje|naravoslovec]] *[[Peregrin Manich]] (29. oktober 1812, Úpice, [[Češka]] – 15. april 1897, [[Maribor]]), [[zborovodja]] *[[Blaž Matek]] (3. februar 1852, [[Gornji Grad]] – 29. januar 1910, [[Maribor]]), [[matematika|matematik]] *[[Martin Matek]] (15. november 1860, [[Gornji Grad]] – 23. junij 1930, [[Maribor]]), [[cerkev|cerkveni]] [[pravnik]] in [[duhovnik]] *[[Jurij Matjašič]] (22. april 1808, [[Pacinje]] – 12. maj 1892, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[Slavistika|slavist]] *[[Franc Miklošič]] (20. november 1813, [[Radomerščak]] – 7. marec 1891, [[Dunaj]]), [[jezikoslovec]], [[slavistika|slavist]], [[filologija|filolog]] in [[odvetnik]]; V Mariboru obiskoval gimnazijo *[[Janez Miklošič]] (29. maj 1823, [[Radomerščak]] – 3. avgust 1901, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[učitelj]] in [[zborovodja]]; V Mariboru poučeval petje in veljal za dobrega organista *[[Ivan Mlakar]] (5. junij 1845, [[Župečja vas]] – 16. april 1914, [[Maribor]]), [[teolog]], [[novinarstvo|novinar]] in [[duhovnik]] *[[Aleksander Nagy]] (9. februar 1834, [[Ptuj]] – 9. julij 1909, [[Maribor]]), [[Gradbeništvo|gradbenik]]; Bil mariborski [[župan]] *[[Ignacij Orožen]] (30. januar 1819, [[Laško]] – 13. april 1900, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] in [[duhovnik]] *[[Jožef Pajek]] (29. julij 1843, [[Prežigal]] – 25. julij 1901, [[Maribor]]), [[folkloristika|folklorist]], [[zgodovinar]] in [[duhovnik]] *[[Milan Pajk]] (19. december 1876, [[Maribor]] – 18. junij 1913, [[Ljubljana]]), [[geograf]] in [[zgodovinar]] *[[Mihael Pikl]] (24. september 1814, [[Celje]] – 25. januar 1867, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[pisatelj]] *[[Matija Prelog]] (27. september 1813, [[Hrastje - Mota|Hrastje – Mota]] – 27. januar 1872, [[Maribor]]), [[politik]] in [[zdravnik]]; Bil je soustanovitelj mariborske [[Čitalnica|Čitalnice]] *[[Rudolf Gustav Puff]] (10. julij 1808, Groß Sankt Florian, [[Avstrija]] – 20. junij 1865, [[Maribor]]), [[Novinarstvo|publicist]] in [[pravnik]] *[[Margareta Puhar]] (6. marec 1818, [[Janžev Vrh]] – 6. marec 1901, [[Maribor]]), [[menih|redovnica]] *[[Fran Rapoc]] (28. marec 1842, [[Malečnik]] – 28. maj 1882, [[Maribor]]), [[pravnik]] in gospodarstvenik; Je prvi slovenski gospodarski organizator mariborskega meščanstva in delavstva *[[Amand Rak]] (10. oktober 1847, [[Ljubljana]] – 28. september 1919, [[Maribor]]), [[zdravnik]] in [[muzej|muzealec]]; Ustanovitelj mestnega muzeja in Muzejskega društva v Mariboru *[[Matevž Reiser]] (18. april 1830, [[Weilersbach]], [[Nemčija]] – 27. december 1895, [[Maribor]]), [[politik]] in [[pravnik]]; Bil mariborski [[župan]] *[[Otmar Reiser|Otmar Reiser st.]] (1792, Villingen – 1868, [[Maribor]]), [[notar]]; Bil mariborski [[župan]] *[[Otmar Reiser (ornitolog)|Otmar Reiser ml.]] (21. december 1861, [[Dunaj]] – 31. marec 1936, [[Hrastje, Maribor|Hrastje]]), [[Ornitologija|ornitolog]] *[[Josip Viktor Ribič]] (16. februar 1846, [[Šetarova]] – 5. marec 1874, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[založnik|publicist]] *[[Matija Robič]] (21. avgust 1802, [[Maribor]] – 20. januar 1892, [[Gradec]]), cerkveni [[zgodovinar]] in [[duhovnik]] *[[Henrik Schreiner]] (1. julij 1850, [[Ljutomer]] – 14. april 1920, [[Maribor]]), [[pedagogika|pedagog[[; V Mariboru na Mladinski ulici stoji njegov kip *[[Janko Sernec starejši]] (19. oktober 1834, [[Slovenska Bistrica]] – 25. januar 1909, [[Maribor]]), [[politik]], [[pravnik]], narodni buditelj, [[sociolog]] *[[Franc Simonič]] (30. november 1803, [[Levanjci]] – 15. april 1866, [[Gaj nad Mariborom]]), [[duhovnik]] *[[Anton Martin Slomšek]] (26. november 1800, [[Uniše]] – 24. september 1862, [[Maribor]]), [[škof]], [[pisatelj]], [[pesnik]], [[pedagogika|pedagog]] in blaženi; Leta 1859 je v Mariboru ustanovil bogoslovje in teološko šolo ter prenesel škofijski sedež iz Št. Andraža Maribor; Pokopan je v [[Stolnica svetega Janeza Krstnika, Maribor|mariborski stolnici]]; Po njem se v Mariboru danes imenujejo: [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška]], [[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]], Župnija blaženega škofa Antona Martina Slomška *[[Franc Sorčič]] (8. februar 1818, [[Župelevec]] –22. november 1883, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[prošt]] *[[Feliks Stegnar]] (16. maj 1842, [[Brdo pri Lukovici]] – 24. oktober 1915, [[Maribor]]), [[glasbenik]] in [[skladatelj]] *[[Jakob Maksimilijan Stepišnik]] (22. julij 1815, [[Celje]] – 28. junij 1889, [[Maribor]]), [[škof]] in [[filozofija|filozof]] *[[Ivan Strelec]] (21. junij 1864, [[Nova vas pri Markovcih]] – 9. april 1914, [[Maribor]]), [[folkloristika|folklorist]], [[zgodovinar]] in [[učitelj]] *[[Bonaventura Suhač]] (9. avgust 1853, [[Jamna]] – 10. junij 1891, [[Maribor]]), [[pesnik|pesnica]], vzgojiteljica in [[menih|redovnica]] *[[Josip Šorn]] (13. marec 1855, [[Celje]] – 15. maj 1912, [[Maribor]]), [[Filologija|filolog]] *[[Matej Štrakl]] (1. september 1866, [[Križevci]] – 21. oktober 1928, [[Malečnik]]), [[pisec]] in [[duhovnik]] *[[Jožef Šubic]] (20. december 1802, [[Mokronog]] – 21. april 1861, [[Maribor]]), [[založnik|publicist]] in [[prevajalec]] *[[Andrej Tangič]] (17. december 1752, [[Maribor]] – okoli 1825, [[Maribor]]), [[mehanik]] in [[Konstruiranje|konstruktor]] *[[Andreas Tappeiner]] (30. november 1810, [[Maribor]] – 29. februar 1868, [[Maribor]]), industrialec in [[poslanec]]; Bil mariborski [[župan]] *[[Wilhelm von Tegetthoff]] (23. december 1827, [[Maribor]] – 7. april 1871, [[Dunaj]]), mornariški [[častnik]] in [[viceadmiral]] *[[Filip Terč]] (30. marec 1844, Prapořištĕ, [[Češka]] – 28. oktober 1917, [[Maribor]]), [[zdravnik]] *[[Lovro Toman]] (10. avgust 1827, [[Kamna Gorica]] – 15. avgust 1870, Rodaun, [[Dunaj]]), [[pravnik]], [[govornik]], [[pesnik]] in [[poslanec]]; Leta 1862 je napisal besedilo za pesem Mar i Bor, ki jo je na proslavi v počastitev obletnice prve mariborske čitalnice zapel Čitalniški pevski zbor *[[Anton Tomšič]] (26. maj 1842, [[Dedni Dol]] – 26. maj 1871, [[Maribor]]), [[novinar]] in [[pravnik]]; Prvi glavni urednik [[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]] *[[Pavel Turner]] (21. januar 1842, [[Planica, Rače - Fram|Planica]] – Fram – 25. september 1924, [[Maribor]]), [[založnik|publicist]], [[mecen]] in vzgojitelj *[[Lovro Vogrin]] (6. avgust 1809, [[Zgornja Senarska]] – 11. december 1869, [[Maribor]]), narodni buditelj in [[duhovnik]] *[[Jernej Voh]] (24. avgust 1844, [[Arnače]] – 20. januar 1916, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[zgodovinar]] in [[pisec]] *[[Stanko Vraz]] (30. junij 1810, [[Cerovec Stanka Vraza|Cerovec]] – 20. maj 1851, [[Zagreb]]), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[Literarna kritika|literarni kritik]]; V Mariboru obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] *[[Rudolf Wagner]] (31. avgust 1851, [[Dunaj]] – 26. december 1915, [[Maribor]]), [[skladatelj]] in [[zborovodja]] *[[Karl Wibmer]] (17. september 1864, [[Maribor]] – 6. junij 1891, [[Schladming]]), [[slikar]] *[[Franc Wiesthaler]] (25. december 1825, [[Maribor]] – 22. oktober 1890, [[Maribor]]), [[Časopis|časnikar]] in [[politik]] *[[Hugo Wolf]] (13. marec 1860, [[Slovenj Gradec]] – 22. februar 1903, [[Dunaj]]), [[skladatelj]]; V Mariboru obiskoval šolo *[[Bartholomeus Waldscheck]] (23. avgust 1792, [[München]] – 5. junij 1845, [[Maribor]]), pasar *[[Angelo Zoratti]] (18. april 1839, [[Videm, Italija|Videm]] – 16. marec 1913, [[Maribor]]), [[slikar]] in [[Rezbarstvo|rezbar]] ==20. stoletje== *[[Jožef Ajlec]] (18. marec 1874, [[Lastomerci]] – 19. september 1944, [[Dunaj]]), [[kipar]]; Učil se je v rezbarski delavnici v Mariboru; Nekaj njegovih del je danes v [[Umetnostna galerija Maribor|Umetnostni galeriji Maribor]] *[[Joža Ambrož]] (7. april 1925, [[Ptuj]] – 13. oktober 2015, [[Slovenska Bistrica]]), [[profesor]]ica; Delovala v Mariboru; Bila je vodja Mariborskega okteta in sodelavka Opere SNG Maribor *[[Jože Babič]] (13. februar 1917, [[Povžane]] – 10. maj 1996, [[Ljubljana]]), [[režiser]] in [[Igralec (umetnik)|igralec]]; Bil sodelavec [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] in prijatelj [[Tone Partljič|Toneta Partljiča]] *[[Anton Bajde]] (20. januar 1906, [[Zadar]] – 22. april 1993, [[Ljubljana]]), [[violončelist]] in [[Pedagogika|pedagog]]; Leta 1945 ustanovil Državno nižjo in srednjo glasbeno šolo v Mariboru, sodeloval v mariborskem gledališkem orkestru in organiziral koncerte v Unionski dvorani *[[Franjo Baš]] (22. januar 1899, [[Kamenče]] – 30. april 1967, [[Ljubljana]]) [[geograf]], [[zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]], [[Arheologija|arheolog]], [[muzej|muzealec]], [[konservator]]; Poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru, bil ravnatelj Banovinskega arhiva v Mariboru in [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskega muzeja Maribor]]; Leta 1937 je pridobil [[Mariborski grad]] za muzejske namene. Napisal je več zgodovinskih del o Mariboru ter vodil arheološka izkopavanja v okolici; Pred Pokrajinskim muzejem v Mariboru so mu 1971 spominsko ploščo odkrili in po njem poimenovali ulico *[[Franc Baudaš]] (15. avgust 1908, [[Dornberg]] – 16. december 1992, [[Ljubljana]]), sadjar. Leta 1951 je prevzel vodstvo obnove sadjarstva pri okrajni zadružni zvezi v Mariboru. *[[Jan Baukart]] (14. december 1889, [[Celje]] – 27. oktober 1974, [[Maribor]]), šolnik, [[pisec]], [[prevajalec]]; V Mariboru ustanovil Pionirsko knjižnico; Za svoje delo je 1968 dobil nagrado mesta Maribor *[[Emerik Beran]] (17. oktober 1868, [[Brno]] – 11. marec 1940, [[Ljubljana]]), [[violončelist]], [[glasba|glasbeni]] [[pedagogika|pedagog]], [[skladatelj]], [[glasbenik]]; Na Državnem moškem učiteljišču v Mariboru je učil glasbo; Med drugimi je svoje kompozicije objavljal v založbi Josefa Hoferja v Mariboru; Njegova dela hrani Glasbena zbirka [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetne knjižnice Maribor]] *[[Julij Betetto]] (27. avgust 1885, [[Ljubljana]] – 14. januar 1963, [[Ljubljana]]), [[basist]], operni [[pevec]], [[Pedagogika|pedagog]]; V Mariboru je pokopan; Po njem pa se imenuje tudi Betettova ulica *[[Janko Bezjak]] (15. april 1862, [[Gorca]] – 29. november 1935, [[Maribor]]), šolnik, [[jezikoslovec]], [[pisec]]. *[[Polde Bibič]] (3. februar 1933, [[Maribor]] – 13. julij 2012, [[Ljubljana]]), [[Igralec (umetnik)|igralec]], gledališki [[Pedagogika|pedagog]]; Otroštvo je preživljal v Mariboru, kjer je 1941–45 obiskoval nemško osnovno šolo *[[Božidar Borko]] (2. februar 1896, [[Gomila pri Kogu]] – 12. december 1980, [[Ljubljana]]), [[urednik]], [[publicist]], [[novinarstvo|novinar]] in [[prevajalec]]; Pisal je poročila o mariborskih dramskih predstavah v reviji Tabor 1922–26 in prevajal drame za SNG Maribor *[[Črtomir Borko]] (22. november 1947, [[Maribor]]), [[Veterinarska medicina|veterinar]] *[[Elko Borko]] (14. november 1934, [[Maribor]]), [[Ginekologija|ginekolog]], porodničar; Eden izmed soustanoviteljev [[Univerzitetni klinični center Maribor|mariborskega univerzitetnega kliničnega centra]] in tamkajšnje [[Medicinska fakulteta v Mariboru|medicinske fakultete]] *[[Vladimir Bračič]] (27. september 1919, [[Cirkulane]] – 28. maj 1996, [[Maribor]]), [[geograf]], [[profesor]], [[poslanec]]; Prvi rektor [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] 1975-79 *[[Viljem Brumec]] (14. februar 1925, [[Maribor]] – 2014), [[Ginekologija|ginekolog]], porodničar, [[profesor]], predavatelj; [[Dekan (šolstvo)|Dekan]] Višje zdravstvene šole v Mariboru *[[Jože Brumen]] (14. marec 1930, [[Maribor]] – 7. december 2000, [[Ljubljana]]), [[arhitekt]], [[kipar]], [[profesor]] in oblikovalec *[[Andrej Brvar]] (8. avgust 1945, [[Čačak]]), [[pesnik]], [[lektor]], [[urednik]]; Sodeloval pri izdaji zbornika Skupaj, deloval kot lektor v [[Mariborska knjižnica|Mariborski knjižnici]] in Maribor v zgodovino zapisal z mnogimi pesmimi ter z ureditvijo [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Mariborska knjiga|Mariborske knjige]] (1999) *[[Jakov Cipci]] (22. oktober 1901, [[Split]] – 23. junij 1975, [[Maribor]]), [[dirigent]], [[glasbenik]] *[[Edward Clug]] (26. junij 1973, Beiuș, [[Romunija]]), [[ples]]alec, koreograf; Od leta 1991 je sodelavec [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Franc Copf]] (6. avgust 1931, [[Maribor]] – 2011), [[Kirurgija|kirurg]], [[zdravnik]], [[izumitelj]] *[[Makso Cotič]] (7. december 1854, [[Vipava]] – 12. september 1930, [[Maribor]]), časnikar *[[Franc Cukala]] (1. december 1878, [[Gomilsko]] – 7. oktober 1964, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Jože Curk]] (15. junij 1924, [[Vipava]] – 2017, Lj), [[Umetnostna zgodovina|umetnostni zgodovinar]], [[konservator]]; Mladost preživel v Mariboru; Napisal vrsto zgodovinskih del, ki obravnavajo Maribor *[[Mara Čepič]] (1895 – 1982), [[mezzosopran]]istka, [[profesor]]ica jezikoslovja, [[Komunizem|komunistka]]; Delovala v Mariboru; Bila je prva Slovenka v ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbrück *[[Bogo Čerin]] (5. avgust 1947, [[Maribor]] – 19. julij 2017), [[Fotografija|fotograf]]; Prejemnik Glazerjeve listine leta 1997 *[[Draga Černelč]] (30. november 1921, [[Zgornja Bela]] – 16. februar 2002, [[Ljubljana]]), [[zdravnik|zdravnica]], [[Pediatrija|pediatrinja]] in [[Alergologija|alergologinja]]; V letih 1947−1975 je bila zaposlena v mariborski Splošni bolnišnici *[[Milan Černelč]] (31. avgust 1920, [[Dunaj]] – 11. februar 1972, [[Maribor]]), [[zdravnik]], hematolog in [[Endokrinologija|endokrinolog]] *[[Josip Černi]] (30. januar 1903, [[Maribor]] – 4. april 2000, [[Reka]]), [[admiral]] JVM *[[Mirko Černič]] (29. april 1884, [[Metlika]] – 27. julij 1956, [[Maribor]]), [[zdravnik]], [[Kirurgija|kirurg]], medicinski terminolog *[[Jaroslav Černigoj]] (1. junij 1905, [[Bovec]] – 10. januar 1989, [[Maribor]]), [[arhitekt]]; Pomembno prispeval k temeljem sodobne mariborske arhitekture (Narodna banka v Mariboru) *[[Milan Černigoj]] (9. marec 1912, [[Tolmin]] – 4. april 1978, [[Maribor]]), [[arhitekt]], [[profesor]]; Sodeloval pri izgradnji večjih projektov v Mariboru (Metalna, Stadion SD Branik, Hotel Slavija, glavni kolodvor…) *[[Sandi Čolnik]] (5. februar 1937, [[Maribor]] – 28. februar 2017, [[Golnik]]), TV voditelj, [[urednik]], scenarist in [[Novinarstvo|novinar]] *[[Franci Čop]] (17. november 1914, [[Jesenice]] – 6. november 2003, [[Maribor]]), alpski smučar in [[trener]] *[[Lev Detela]] (2. april 1939, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[pesnik]], [[prevajalec]] in publicist *[[Aleksander Dev]] (26. marec 1903, [[Lukovica pri Domžalah|Lukovica]] – 13. avgust 1967, [[Maribor]]), [[arhitekt]]; Njegovo najpomembnejše delo v Mariboru je [[Hutterjev blok]] (1940-1945) *[[Oskar Dev]] (2. december 1868, [[Planina, Postojna|Planina]] – 3. avgust 1932, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]], [[sodnik]]; Je Ustanovitelj mariborske Glasbene matice (1919) *[[Slavoj Dimnik]] (31. julij 1887, [[Postojna]] – 1. oktober 1931, [[Maribor]]), [[kartograf]] in šolnik *[[Jaro Dolar]] (23. junij 1911, [[Maribor]] – 7. april 1999, Lj?), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[esej]]ist, [[kritik]], [[prevajalec]], [[novinarstvo|novinar]], [[urednik]], bibliotekar in [[profesor]]; Bil je urednik časnikov [[Jutro (1920–1945)|Jutro]], Edinost in Vestnik, direktor Drame SNG Maribor in upravnik Študijske knjižnice v Mariboru ter direktor [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK-a]] *[[Ivan Dornik]] (8. februar 1892, [[Nevlje]] – 23. junij 1968, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Adolf Drolc]] (28. junij 1914, [[Zagorje ob Savi]] – 1. april 1985, [[Maribor]]), [[zdravnik]]; Bil je direktor Zdravstvenega doma Maribor (1957-1976) in ustvaril je model organizacije zdravstva za vso Slovenijo; Po njem se danes imenuje [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]] *[[Erika Druzovič]] (1. junij 1911, [[Maribor]] – 25. december 2001, [[Maribor]]), operna [[pevec|pevka]], [[sopran]]istka, [[Pedagogika|pedagoginja]] in [[režiser]]ka *[[Hinko Druzovič]] (10. julij 1873, [[Jurski Vrh]] – 26. december 1959, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]] in [[Pedagogika|pedagog]] *[[Janko Držečnik]] (23. avgust 1913, [[Zgornja Orlica|Orlica]] – 2001), [[zdravnik]], [[kirurg]]; Sodeloval je pri razvijanju slovenske terminologije in pri 2. izdaji Černičevega Slovenskega zdravstvenega besednjaka *[[Maksimiljan Držečnik]] (5. oktober 1903, [[Zgornja Orlica]] – 13. maj 1978, [[Maribor]]), [[škof]] in [[teolog]]; Leta 1949 je postal upravitelj škofije, 1962 redni mariborski škof; Pokopan je v [[Stolnica svetega Janeza Krstnika, Maribor|stolnici svetega Janeza Krstnika v Mariboru]]; Mariborska občina je po njem poimenovala tudi ulico *[[Vlado Emeršič]] (1928, [[Maribor]] – 2003, [[Maribor]]), [[arhitektura|arhitekt]] in [[urbanizem|urbanist]]; S svojim delom je izrazito zaznamoval središče Maribora *[[Breda Filo]] (10. avgust 1932, [[Ljubljana]] – 3. februar 1996, [[Ljubljana]]), [[Bibliotekarstvo in informacijska znanost|bibliotekarka]], [[Filologija|filologinja]] in [[profesor]]ica; Bila sodelavka [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetne knjižnice Maribor]] *[[Jože Florjančič]] (9. januar 1935, [[Otočec]] – 14. april 2018, [[Maribor]]), [[ekonomist]] in [[politik]] *[[France Forstnerič]] (29. januar 1933, [[Pobrežje, Videm|Pobrežje pri Ptuju]] – 22. maj 2007, [[Maribor]]), [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[novinarstvo|novinar]] *[[Emil Frelih]] (19. december 1912, [[Ljubljana]] – 19. maj 2007, [[Maribor]]), operni [[režiser]], [[Scenografija|scenograf]] in publicist *[[Nada Gaborovič]] (13. marec 1924, [[Maribor]] – 23. julij 2006, [[Maribor]]), [[pisatelj]]ica in [[profesor]]ica *[[Meta Gabršek Prosenc]] (1943), [[umetnostna zgodovina]]rka, kritičarka, galeristka; Delovala je v [[Umetnostna galerija Maribor|Umetnostni galeriji Maribor]] *[[Edvard Glaser]] (5. februar 1922, [[Maribor]] – 1. december 2007 [[Maribor]]), transfuziolog; Leta 2004 je prejel naziv častni občan Maribora *[[Alenka Glazer]] (23. marec 1926, [[Maribor]] - 6. marec 2020, [[Topolšica]]), [[pesnik|pesnica]], [[Literarni zgodovinar|literarna zgodovinarka]], [[prevajalec|prevajalka]] in [[urednik|urednica]]; Od leta 1962 je na Pedagoški akademiji predavala novejšo slovensko književnost in mladinsko književnost; Bila je sourednica revije [[Otrok in knjiga]] *[[Janko Glazer]] (21. marec 1893, [[Ruše]] – 2. februar 1975, [[Ruše]]), [[pesnik]], [[literarni zgodovinar]], bibliotekar; Poučeval na mariborski klasični gimnaziji in bil ravnatelj mariborske Študijske knjižnice *[[Regina Gobec]] (31. avgust 1889, [[Mihalovci]] – 28. maj 1972, [[Maribor]]), [[pisatelj]]ica *[[Anton Godec]] (5. junij 1866, [[Dobrava pri Konjicah]] – 22. marec 1948, [[Limbuš]]), šolnik in ornitolog *[[Milena Godina]] (21. marec 1912, [[Trst]] – 2. maj 1995, [[Maribor]]), [[gledališki igralec|gledališka]] in [[Filmski igralec|filmska igralka]]; Nastopala je v [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; Leta 1963 je prejela nagrado mesta Maribor *[[Januš Golec]] (28. avgust 1888, [[Polje ob Sotli]] – 24. maj 1965, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in [[duhovnik]] *[[Bojan Golija]] (26. maj 1932, [[Maribor]] – 14. januar 2014, [[Maribor]]), [[slikar]] in [[grafika|grafik]]; Predaval je na Pedagoški akademiji v Mariboru in sodeloval s pokrajinskim muzejem Maribor; Prejel je vrsto nagrad in nazivov, med drugimi tudi naziv zaslužni profesor *[[Branko Gombač]] (3. marec 1924, [[Poljčane]] – 31. januar 1997, [[Maribor]]), [[režiser]], gledališčnik; Bil je ravnatelj mariborske Drame deset let (od 1967 do 1977) *[[Miro Gregorin]] (29. december 1913, [[Ljubljana]] – 1. marec 2007, [[Ljubljana]]), operni [[pevec]]; Bil sodelavec mariborske opere *[[Viktor Grčar]] (11. april 1881, [[Mokronog]] – 6. januar 1942, [[Čačak]]), [[učitelj]] in publicist; Bil je prvi slovenski župan Maribora (1921–24) *[[Herta Haas]] (29. marec 1914, [[Slovenska Bistrica]] – 5. marec 2010, [[Beograd]]), [[ekonomist]]ka in partijska delavka; Odraščala in šolala se je v Mariboru; Druga žena [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza – Tita]] *[[Anton Hren]] (12. januar 1880, [[Kompolje]] – 2. februar 1936, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in narodni delavec *[[Josip Hutter]] (1889, [[Dolnja Briga]] – 26. april 1963, [[Innsbruck]]), industrijalec in filantrop; Po rodu Kočevski Nemec; Do 2. svetovne vojne je živel v Mariboru, kjer je ustanovil mariborsko tekstilno tovarno Hutter & drug *[[Bojan Ilich]] (7. oktober 1922, [[Maribor]] – 23. september [[1941]], Maribor), politični aktivist *[[Anton Ingolič]] (5. januar 1907, [[Spodnja Polskava]] – 11. marec 1992, [[Ljubljana]]), [[pisatelj]], [[profesor]], [[urednik]]; Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, kjer je začel tudi učiteljsko pot; Bil je predsednik Zveze mariborskih kulturnih delavcev, član Izvršnega odbora OF mesta v Mariboru *[[Stanko Janežič]] (4. avgust 1920, [[Pavlovski vrh]] – 10. september 2010, [[Pavlovski vrh]]), [[teolog]], [[profesor]] in [[pesnik]]; Šolal in študiral je v Mariboru, nato pa služboval kot stolni vikar in profesor teologije *[[Angela Janko Jenčič]] (24. marec 1929, [[Ruše]] – 16. oktober 2004, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]] *[[Zora Janžekovič]] (30. september 1918, [[Slovenska Bistrica]] – 17. marec 2015, [[Radenci]]), [[kirurg]]inja, primarijka in univerzitetna [[profesor]]ica; Gimnazijo obiskovala v Mariboru in se leta 1947 zaposlila v UKC Maribor, kjer je ostala do upokojitve; Leta 1999 je prejela naziv častne občanke Mestne občine Maribor; Univerza v Mariboru pa ji je leta 1996 podelila naslov častna doktorica *[[Igor Japelj]] (12. maj 1933, [[Maribor]]), [[Ginekologija|ginekolog]], porodničar *[[Anton Jehart]] (24. junij 1881, [[Lovrenc na Pohorju]] – 18. marec 1948, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[teolog]] *[[Mima Jaušovec]] (20. julij 1956, [[Maribor]]), tenisačica; Leta 1977 je osvojila Odprto prvenstvo Francije (Roland-Garros); Leta 1990 je za prejela Srebrni grb Mesta Maribor ter leta 2017 mestni pečat Maribora *[[Jože Jelenec]] (11. april 1890, [[Trnje]] – 28. avgust 1967, [[Maribor]]), [[arhitekt]] *[[Zmago Jeraj]] (9. november 1937, [[Ljubljana]] – 28. marec 2015, [[Ptuj]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]], [[Fotografija|fotograf]], likovni [[Pedagogika|pedagog]]; V Mariboru deloval kot likovni pedagog *[[Anton Jerovšek]] (23. maj 1874, [[Spodnja Nova vas]] – 31. oktober 1932, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Franc Jerovšek]] (9. januar 1854, [[Tepanjski Vrh]] – 13. julij 1937, [[Maribor]]), šolnik *[[Nada Jevdjenijević Brandl]] (18. julij 1899, [[Maribor]] – 11. oktober 1999, [[Maribor]]), [[violinist]]ka *[[Slavko Jug]] (27. april 1934, [[Maribor]] – 25. november 1997, [[Maribor]]), [[pesnik]], [[prevajalec]], [[urednik]] in [[novinarstvo|novinar]]; Obiskoval je [[Prva gimnazija Maribor|Prvo gimnazijo Maribor]], kasneje pa se kot novinar zaposlil pri Radiu v Mariboru *[[Alojzij Juvan]] (13. junij 1886, [[Vače]] – 19. april 1960, [[Maribor]]), [[pravnik]], [[politik]]; Bil je mariborski odvetnik in politik SLS; [[Župan]] Maribora je bil v letih 1928–1931 in 1935–1941 *[[Ignac Kamenik]] (1. oktober 1926, [[Solčava]] – 17. julij 2002, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[dramatik]], publicist, [[urednik]], bibliotekar, [[profesor]] in kulturni organizator *[[Kurt Kancler]] (19. februar 1930, [[Maribor]] – julij 2022), [[zdravnik]], [[Pediatrija|pediater]]; Od 1988 do 2015 predsednik Mariborske mestne organizacije Rdečega Križa. Prejemnik vrste nagrad: srebrni grb mesta Maribor, pečat mesta Maribor, Mariborčan leta, Najosebnost Maribora 2000, naziv častnega občana Maribora *[[Andrej Karlin]] (15. november 1857, [[Stara Loka]] – 5. april 1933, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[škof]] *[[Maks Kavčič]] (22. maj 1909, [[Zgornji Porčič]] – 18. februar 1973, [[Maribor]]), [[slikar]], [[Scenografija|scenograf]] in restavrator; Poučeval na učiteljišču v Mariboru in na mariborski Pedagoški akademiji *[[Fridolin Kaučič]] (17. april 1859, [[Sevnica]] – 1. avgust 1922, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Zlata Kert]] (22. maj 1939, [[Maribor]] – 4. oktober 1981, [[Maribor]]), bibliotekarka in [[profesor]]ica *[[Ondina Otta Klasinc]] (16. julij 1924, [[Trst]] – 14. junij 2016, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevka]]; Od leta 1958 do 1972 je bila prvakinja Opere SNG Maribor *[[Slava Klavora]] (11. maj 1921, [[Maribor]] – 24. avgust 1941, [[Maribor]]), narodna herojinja; Na Štajerskem organizirala narodnoosvobodilne partizanske enote; Bila je ustreljena na dvorišču mariborskih sodnih zaporov *[[Vladimir Kobler]] (12. junij 1926, [[Ljubljana]] – 12. oktober 2009, [[Ljubljana]]), [[dirigent]]; Direktor Opere SNG Maribor *[[Edvard Kocbek]] (27. september 1904, [[Sveti Jurij ob Ščavnici]] – 3. november 1981, [[Ljubljana]]), [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[politik]]; Gimnazijo obiskoval v Mariboru, kjer se je pridružil tudi skupini mladih krščanskih socialistov *[[Janez Evangelist Kociper]] (13. december 1876, [[Stanovno]] – 13. junij 1948, [[Maribor]]), [[duhovnik]] *[[Katarina Kocka]] (14. novembra 1935, [[Orehova vas]] ), [[balet]]na [[ples]]alka; Plesno pot začela v Mariboru *[[Branko Kocmut]] (10. januar 1921, [[Maribor]] – 22. april 2006, [[Maribor]]), [[arhitekt]] in urbanist; Kot prvi arhitekt v Mariboru leta 1972 prejel Plečnikovo nagrado; Sooblikoval moderno urbanistično podobo Maribora *[[Ivan Kocmut]] (1926, [[Maribor]] – 2009), [[arhitekt]] in urbanist *[[Gabrijel Kolbič]] (17. marec 1913, [[Zgornja Velka]] – 24. december 1995, [[Maribor]]), [[kipar]], [[slikar]], likovni [[pedagogika|pedagog]], [[pesnik]]; Avtor več javnih spomenikov v Mariboru in okolici; Upodobil je vrsto znanih osebnosti iz sveta umetnosti, politike, prosvete, športa *[[Danilo Komavli]] (1881–1967), [[odvetnik]], [[pravnik]]; Po prvi svetovni vojni veljal za enega najboljših in najprodornejših slovenskih odvetnikov; Zastopnik obsojene družine Markuzzi – kazenski spis kazenskega procesa se hrani v Pokrajinskem muzeju Maribor *[[Anton Korošec]] (12. maj 1872, [[Biserjane]] – 14. december 1940, [[Beograd]]), [[politik]] in [[duhovnik]]; Gimnazijo in teološko fakulteto je obiskoval v Mariboru *[[Božo Kos]] (3. november 1931, [[Maribor]] – 19. april 2009, [[Ljubljana]]) ilustrator, [[Karikatura|karikaturist]], [[fizik]], [[urednik]] in [[satirik]]; Honorarno je pisal in risal za Večer in Pavliho *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos – Melhior]] (7. avgust 1912, [[Maribor]] – 29. september 1966, [[Ljubljana]]), [[umetnostni zgodovinar]], [[etnologija|etnolog]], [[diplomat]] *[[Ivan Kos]] (24. maj 1895, [[Gornja Radgona]] – 19. januar 1981, [[Maribor]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]]; V Mariboru učil risanje in razstavljal svoja dela *[[Stanislav Kos]] (5. oktober 1911, [[Videm, Krško]] – 22. oktober 1990. [[Maribor]]), [[teolog]] in bibliotekar *[[Josip Kostanjevec]] (19. februar 1864, [[Vipava]] – 20. maj 1934, [[Maribor]]), [[učitelj]] *[[Jože Košar]] (16. marec 1908, [[Stročja vas]] – 21. maj 1982, [[Maribor]]), [[urednik]], [[založnik]], [[prevajalec]] *[[Rudolf Kotnik]] (8. januar 1931, [[Admont]] – 25. oktober 1996, [[Hoče]]), [[slikar]] in [[profesor]]; Poučeval na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]] *[[Dragica Kovačič]] (1951, [[Maribor]] – 2002, [[Maribor]]), operna in koncertna [[pevec]]pevka, [[mezzosopran]]istka in [[pedagogika|pedagoginja]] *[[Fran Kovačič]] (25. marec 1867, [[Veržej]] – 19. marec 1939, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[filozof]], [[teolog]] in [[zgodovinar]]; Bil redni profesor na mariborskem Bogoslovnem učilišču; Leta 1937 mu je Mestna občina Maribor podelila prvo Slomškovo nagrado *[[Kajetan Kovič]] (21. oktober 1931, [[Maribor]] – 7. november 2014, [[Ljubljana]]), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]]; Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Mariboru *[[Božidar Krajnčič]] (20. januar 1935, [[Maribor]] – 7. marec 2018, [[Maribor]]), [[biolog]], [[botanika|botanik]], univerzitetni [[profesor]], častni občan Maribora *[[Ivan Krajnik]] (4. september 1857, [[Solkan]] – 1927, [[Maribor]]), [[kartograf]] in [[učitelj]] *[[Elvira Kralj]] (16. avgust 1900, [[Trebče, Trst|Trebče]] pri [[Trst]]u – 6. september 1978, [[Ljubljana]]), [[igralec|igralka]]; Bila sodelavka Drame SNG Maribor *[[Ervin Kralj]] (31. december 1939, [[Slovenj Gradec]] – 19. september 2017, [[Maribor]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Darja Kramberger]] (14. februar 1932, [[Maribor]]), bibliotekarka in [[profesor]]ica *[[Franc Kramberger]] (7. oktober 1936, [[Lenart v Slovenskih goricah]]), [[škof in nadškof]]; Upokojeni mariborski nadškof in metropolit *[[Marijan Kramberger]] (8. april 1938, [[Maribor]] – 23. avgust 2015, [[Maribor]]), [[literarni zgodovinar]] in [[esej]]ist, [[pesnik]], [[pisatelj]], publicist, [[urednik]] *[[Bratko Kreft]] (11. februar 1905, [[Maribor]] – 17. julij 1996, [[Ljubljana]]), [[dramatik]], pripovednik, publicist, [[dramaturg]], [[profesor]], [[literarni zgodovinar]] in [[režiser]] *[[Alojz Križman]] (24. maj 1940, [[Križevci pri Ljutomeru]]), [[politik]] in strojni [[inženir]]; Bil dekan Tehniške fakultete Maribor in rektor Univerze v Mariboru; Prejel naziv zaslužni profesor. Leta 1994 bil izvoljen za župana Maribora *[[Mirko Križman]] (26. februar 1932, [[Ponikva pri Žalcu]] – 8. julij 2014, [[Maribor]]), [[germanist]], [[pesnik]], [[prevajalec]]; Od leta 1968 zaposlen na Filozofski fakulteti v Mariboru; Prejel naziv zaslužni profesor *[[Janez Krstnik Vreže]] (4. junij 1862, [[Belo]] – 5. januar 1943, [[Maribor]]), [[pisec]] in [[duhovnik]] *[[Lovro Kuhar]] (Prežihov Voranc) (10. avgust 1893, [[Podgora]] – 18. februar 1950, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in [[politik]]; Po njem poimenovana osnovna šola, OŠ Prežihovega Voranca Maribor *[[Klara Kukovec]] (12. julij 1883, [[Herson]] – 31. december 1979, [[Maribor]]), [[zdravnik|zdravnica]] *[[Vekoslav Kukovec]] (10. junij 1876, [[Koračice]] – 19. julij 1951, [[Celje]]), [[odvetnik]] in [[politik]]; Leta 1922 se je preselil v Maribor, kjer je deloval kot odvetnik *[[Tine Lah]] (17. junij 1918, [[Ponikva]] – julij 2014), [[ekonomist]]; Pobudnik in prvi direktor ter dekan VEKŠ-a v Mariboru; Prejel naziv zaslužni profesor *[[Aleksander Lajovic]] (26. maj 1920, [[Tábor]] – 12. september, 2011, [[Maribor]]), [[skladatelj]], glasbeni [[pedagogika|pedagog]]; Profesor na Srednji glasbeni šoli v Mariboru in na Pedagoški fakulteti v Mariboru *[[Emerik Landergott]] (25. februar 1872, [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] – 7. december 1959, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[duhovnik]] in redovnik *[[Milan Lemež]] (6. september 1891, [[Maribor]] – 12. januar 1971, [[Ljubljana]]), [[politik]] in [[odvetnik]] *[[Josip Leskovar]] (15. marec 1875, [[Čadram]] – 23. julij 1965, [[Maribor]]), [[politik]], [[pravnik]] in [[župan]]; Od leta 1910 je deloval v Mariboru kot odvetnik in vodil Slovensko stražo v Mariboru; 1924 je bil izvoljen za mariborskega župana *[[Albert Likavec]] (17. oktober 1929, [[Maribor]] – 11. oktober 1990, [[Slivniško Pohorje]]), [[balet]]nik; Bil član mariborskega Baleta *[[Franjo Lipold]] (23. marec 1885, [[Celje]] – 24. junij 1970, [[Maribor]]), [[politik]]; Deloval kot odvetnik, mariborski župan, predsednik mariborskega Olepševalnega društva in zadruge Mariborski teden *[[Adam Luthar]] (2. januar 1887, [[Sebeborci]] – 1. september 1972, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in [[pisec]] *[[Alfred Schmidt Maderno]] (1886 Maribor – 1960 Berlin), nemški romanopisec *[[Marija Maister]] (15. januar 1885, [[Logatec]] – 19. september 1938, [[Maribor]]), aktivistka; Žena [[Rudolf Maister|Rudolfa Maistra]] *[[Rudolf Maister]] (29. marec 1874, [[Kamnik]] – 26. julij 1934, [[Unec]]), [[general]] in [[pesnik]]; Bil poveljnik Maribora in borec za severno mejo; Prejel je naziv general; Njegovo bogato knjižno zbirko hrani Univerzitetna knjižnica Maribor *[[Andrej Majcen]] (30. september 1904, [[Maribor]] – 30. september 1999, [[Ljubljana]]), [[duhovnik]], [[misijonar]], redovnik; V Mariboru preživel otroštvo *[[Gabriel Majcen]] (6. julij 1858, [[Zgornja Velka]] – 13. marec 1940, [[Maribor]]), [[pisec]] in [[zgodovinar]] *[[Jožef Majcen]] (2. februar 1860, [[Zgornja Velka]] – 4. september 1920, [[Maribor]]), [[duhovnik]] in stolni dekan *[[Stanko Majcen]] (29. oktober 1888, [[Maribor]] – 16. december 1970, [[Maribor]]), [[dramatik]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[politik]], [[esej]]ist, [[Literarna kritika|literarni kritik]] *[[Jakob Marin]] (24. julij 1858, [[Ormož]] – 31. januar 1925, [[Maribor]]), šolnik *[[Ivan Markošek]] (5. april 1873, [[Teharje]] – 11. april 1916, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in [[duhovnik]] *[[Anton Medved]] (6. december 1862, [[Gorica pri Raztezu]] – 26. februar 1925, [[Maribor]]), [[govornik]], [[pisatelj]] in [[duhovnik]] *[[Janez Menart]] (29. september 1929, [[Maribor]] – 22. januar 2004, [[Ljubljana]]), [[pesnik]], [[urednik]] in [[prevajalec]] *[[Franc Minařik]] (9. junij 1887, [[Smolnik]] – 9. junij 1972, [[Maribor]]), [[Farmacija|farmacevt]], [[zgodovinar]] in publicist; Po njegovi zaslugi danes v Pokrajinskem muzeju Maribor stoji stalna lekarniška zbirka; Po njem se danes imenujejo priznanja, ki jih podeljuje Slovensko farmacevtsko društvo *[[Franc Mišič]] (2. november 1881, Dobrava, [[Avstrija]] – 1. januar 1969, [[Maribor]]), potopisec, [[učitelj]] *[[Dragiša Modrinjak]] (8. oktober 1935, [[Veliko Gradište]] – 22. oktober 2011, [[Maribor]]), [[fotografija|fotograf]], fotoreporter; Kronist mesta Maribor in okoliškega podeželja *[[Milena Muhič]] (2. junij 1937, [[Maribor]] – 10. februar 2014, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]]; Bila članica SNG Maribor; Je prejemnica Borštnikovega prstana, nagrade Prešernovega sklada itd. *[[Zoran Mušič]] (12. februar 1909, [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica pri Volčji Dragi]] – 25. maj 2005, [[Benetke]]), [[slikar]], grafični oblikovalec, risar in [[grafika|grafik]]; Mladost je preživel v Mariboru; V svojih delih je večkrat upodobil Maribor *[[Mihael Napotnik]] (20. september 1850, [[Tepanje]] – 28. marec 1922, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[škof]] in [[pisatelj]] *[[Anton Neffat]] (22. marec 1893, [[Rovinj]] – 30. april 1950, [[Ljubljana]]), [[dirigent]]; Direktor in dirigent Opere SNG Maribor *[[Miha Nerat]] (26. januar 1845, [[Hotinja vas]] – 2. maj 1922, [[Maribor]]), [[urednik]], [[založnik]] in [[učitelj]] *[[Leon Novak]] (17. oktober 1906, [[Maribor]] – 30. oktober 1941, [[Maribor]]), [[glasbenik]], [[skladatelj]], publicist in [[Partizani|partizan]] *[[Hinko Nučič]] (20. april 1883, [[Ljubljana]] – 21. maj 1970, [[Zagreb]]), [[igralec]] in [[režiser]]; Bil je privatni zakupnik slovenskega gledališča v Mariboru, kjer je deloval kot vodja, organizator, igralec, režiser in pedagog *[[Stanko Ojnik]] (30. november 1932, [[Moškanjci]] – 18. julij 2012, [[Maribor]]), [[profesor]], [[pravnik]], [[teolog]], [[duhovnik]]; Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru *[[Anton Osterc]] (1894, [[Veržej]] – 1991), [[učitelj]], šolnik, germanist; Šolal se je v Mariboru; Bil je Maistrov borec in poveljnik straže na Koroškem kolodvoru v Mariboru *[[Iko Otrin]] (25. januar 1931, Zemun, [[Srbija]] – 28. julij 2011, [[Ljubljana]]), [[balet]]nik, koreograf, [[pedagogika|pedagog]]; Od leta 1959 je bil član mariborskega baletnega ansambla *[[Vojko Ozim]] (1922—2007), [[kemik]]; Profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UM *[[Lajči Pandur]] (25. oktober 1913, [[Lendava]] – 7. maj 1973, [[Maribor]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]] in likovni [[pedagogika|pedagog]] *[[Viktor Parma]] (20. februar 1858, [[Trst]] – 25. december 1924, [[Maribor]]), [[skladatelj]] *[[Hans Pascher]] (19. junij 1858, St. Margarethen, [[Avstrija]] – po 1945, [[Maribor]]), [[arhitekt]] *[[Borut Pečenko]] (1930 – 1992), [[arhitekt]], urbanist, univerzitetni [[profesor]] *[[Stojan Perhavc]] (2. november 1910, [[Metlika]] – 1994, Mb), strojni [[inženir]]; Bil direktor TAM-a; Pokopan na Pobreškem pokopališču v Mariboru *[[Žarko Petan]] (27. marec 1929, [[Ljubljana]] – 2. maj 2014), [[pisatelj]], [[scenarist]], gledališki in filmski [[režiser]]; Srednjo šolo obiskoval v Mariboru *[[Josip Pipenbacher]] (14. februar 1869, [[Marjeta na Dravskem polju]] – 11. april 1949, [[Maribor]]), [[filolog]] *[[Radoslav Pipuš]] (18. julij 1864, [[Gaj nad Mariborom]] – 1. maj 1928, [[Maribor]]), [[pravnik]] in gospodarstvenik *[[Matija Pirc]] (21. marec 1875, [[Kropa]] – 24. februar 1927, [[Maribor]]), šolnik *[[Vasja Pirc]] (19. december 1907, [[Idrija]] – 3. junij 1980, [[Ljubljana]]), [[šah]]ist; V Mariboru je sodeloval pri ustanovitvi šahovskih društev; Po njem se imenuje šahovski turnir, Pirčev memorial *[[Rupert Pivec]] (17. september 1863, [[Zrkovci]] – 8. februar 1947, [[Ljubljana]]), [[admiral]]; Gimnazijo in semenišče obiskoval v Mariboru; Bil je generalni komisar avstro-ogrske vojne mornarice, po vojni pa se je podal v podjetniške vode *[[Tone Pivec]] (11. januar 1936, [[Spodnja Velka]] – 2. februar 2017, [[Kamnica]]), [[slikar]], [[pisatelj]] in [[inženir]] *[[Ljudevit Pivko]] (17. avgust 1880, [[Nova vas pri Markovcih]] – 29. marec 1937, [[Maribor]]), [[profesor]] in [[politik]]; Bil je soustanovitelj Sokolskega društva v Mariboru in glavni pobudnik knjižnice Mariborskega Sokola *[[Svetopolk Pivko]] (29. september 1910, [[Maribor]] – 13. oktober 1987, [[Beograd]]), [[inženir]] in [[profesor]] *[[Janko Pleterski]] (1. februar 1923, [[Maribor]] – 8. junij 2018, Ljubljana), [[zgodovinar]], [[akademik]], [[politik]] *[[Miroslav Ploj]] (14. junij 1862, [[Ptuj]] – 22. januar 1944, [[Maribor]]), [[politik]] in [[pravnik]] *[[Vika Podgorska]] (13. maj 1898, [[Bistrica v Rožu]] – 12. julij 1984, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]]; Delovala v SNG Maribor *[[Oton Polak]] (16. maj 1917, [[Maribor]] – 7. december 2011, [[Maribor]]), [[slikar]]; V svojih delih uporabljal mesto Maribor; Leta 1953 je prejel Prešernovo nagrado *[[Leopold Poljanec]] (23. september 1872, [[Brežice]] – 8. avgust 1944, [[Maribor]]), [[naravoslovje|naravoslovec]] in [[biologija|biolog]] *[[Herman Potočnik Noordung]] (22. december 1892, [[Pulj]] – 27. avgust 1929, [[Dunaj]]), raketni [[inženir]], pionir kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij; V otroštvu se je z družino preselil v Maribor, kjer je obiskoval osnovno šolo *[[Štefan Predin]] (1935 – 2003), [[farmacija|farmacevt]], publicist, [[zgodovinar]] [[farmacija|farmacije]]; Deloval v Mariboru *[[Cvetana Priol]] (19. februar 1922, [[Maribor]] – 11. avgust 1973, [[Maribor]]), [[profesor]]ica, zborovodja, svetniška kandidatka *[[Josip Priol]] (19. februar 1889, [[Morje, Rače - Fram|Morje]] – 21. maj 1969, [[Maribor]]), sadjar in [[učitelj]] *[[Anton Puklavec]] (10. januar 1872, [[Vitan]] – 22. avgust 1930, [[Maribor]]), [[vinogradništvo|vinogradnik]] in [[vinar]] *[[Franjo Radšel]] (14. november 1899, [[Pameče]] – 24. februar 1987, [[Maribor]]), [[zdravnik]] *[[Branko Rajšter]] (11. julija 1930, [[Šoštanj]] – 2. december 1989, [[Maribor]]), [[dirigent]], [[pedagogika|pedagog]], [[skladatelj]] *[[Pavel Rasberger]] (21. januar 1882, [[Ljubljana]] – 6. januar 1967, [[Maribor]]), [[igralec]] in [[skladatelj]]; Bil je član SNG Maribor *[[Franc Ravnikar]] (1. april 1886, [[Radeče]] – 8. april 1948, [[Maribor]]), [[kipar]]; Zaslužen kot organizator likovnega življenja v Mariboru *[[Bogdan Reichenberg]] (10. februar 1948, [[Maribor]] – 3. november 2016), [[arhitekt]]; Leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada *[[Avguštin Reisman]] (28. avgust 1889, [[Počenik]] –20. februar 1975, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[odvetnik]] *[[Ivan Robnik]] (13. avgust 1877, [[Smolnik]] – 4. marec 1948, [[Maribor]]), šolnik *[[Franjo Rosina]] (29. september 1863, [[Leskovica pri Šmartnem]] – 25. oktober 1924, [[Dunaj]]), [[odvetnik]], [[politik]] in bankir; Bil je soustanovitelj Sokola v Mariboru, načelnik mariborske Posojilnice in predsednik Čitalnice v Mariboru *[[Igor Rosina]] (7. oktober 1900, [[Ljutomer]] – 25. september 1969, [[Maribor]]), [[odvetnik]], [[pravnik]] *[[Marko Rosner]] (10. maj 1888, Iacobeni, [[Romunija]] – 1969, Haifa, [[Izrael]], industrialec in [[Človekoljubje|filantrop]]; V Mariboru je ustvaril več podjetij in pomembno deloval v protinacističnih gibanjih *[[Alfred Rossmanit]] (20. januar 1859, [[Dunaj]] – 20. december 1928, [[Maribor]]), konjerejec; Organiziral je konjske dirke v Mariboru in Ljutomeru *[[Bruno Rotter]] (31. avgust 1881, [[Prevoje pri Šentvidu]] – 13. november 1949, [[Maribor]]), publicist *[[Branko Rudolf]] (31. oktober 1904, [[Slovenske Konjice]] – 22. april 1987, [[Maribor]]), [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[Literarna kritika|literarni kritik]]; Bil je direktor mariborske Drame, glavni urednik založbe Obzorja in ravnatelj Umetnostne galerije v Mariboru *[[Mirko Rupel]] (28. avgust 1901, [[Trst]] – 20. oktober 1963, [[Maribor]]), [[literarni zgodovinar]], [[jezikoslovec]] in [[prevajalec]] *[[Ada Sardo Lebarič]] (29. december 1929, [[Trst]] – 21. april 2017, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevec|pevka]]; Bila je vodilna dramska sopranistka mariborske Opere *[[Hinko Sax]] (4. junij 1872, [[Medvode]] – 28. april 1962, [[Maribor]]), [[tisk]]ar in [[knjiga]]rnar *[[Dušan Senčar]] (1925, [[Celje]] – 2003, [[Maribor]]), [[odvetnik]]; Sodeloval pri organizaciji Zlate lisice *[[Ivan Senekovič]] (10. december 1884, [[Zimica]] – 29. september 1956, [[Maribor]]), [[pravnik]] *[[Branko Senica]] (1927 – ), [[novinarstvo|novinar]], [[urednik]]; Bil novinar časnika Večer *[[Drago Senica – Pi]] (1934), [[arhitekt]], [[karikatura|karikaturist]], [[ilustrator]]; Bil sodelavec časnika Večer *[[Davorin Senjor]] (8. oktober 1882, [[Vičanci]] – 11. junij 1960, [[Maribor]]), [[pravnik]] in [[planinec]]; Po njem je dobila ime planinska postojanka Senjorjev dom, ki je žal med vojno zgorela *[[Matija Senkovič]] (28. oktober 1867, [[Središče ob Dravi]] – 25. februar 1955, [[Maribor]]), šolnik in [[pisec]] *[[Dušan Sernec]] (8. julij 1882, [[Maribor]] – 15. februar 1952, [[Ljubljana]]), [[elektrotehnika|elektrotehnik]], [[politik]] *[[Zorko Simčič]] (19. november 1921, [[Maribor]] – ?), [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], publicist in [[esej]]ist, akademik; Leta 1997 je prejel Glazerjevo listino *[[Lojze Simoniti]] (2. avgust 1901, [[Biljana]] – 16. februar 1957, [[Maribor]]), pulmolog *[[Milan Skrbinšek]] (19. februar 1886, [[Maribor]] – 25. julij 1963, [[Ljubljana]]), [[igralec]], [[režiser]], [[pisec]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Štefanija Skrbinšek]] (26. december 1888, [[Maribor]] – 1. junij 1967, [[Zagreb]]), [[igralec|igralka]] *[[Emil Smasek]] (20. december 1910, [[Maribor]] – 8. januar 1980, [[Ljubljana]]), publicist, [[dramaturg]] in [[režiser]] *[[Jože Snoj]] (17. marec 1934, [[Maribor]] – 7. oktober 2021), [[pesnik]], [[pisatelj]], pripovednik in [[literarna kritika|literarni kritik]]; Prejel Prešernovo nagrado in vrsto drugih *[[Ivan Sojč]] (10. maj 1879, [[Ljubnica]] – 21. marec 1951, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Avguštin Stegenšek]] (7. julij 1875, [[Tevče]] – 26. marec 1920, [[Maribor]]), [[umetnostni zgodovinar]], [[teolog]]in [[duhovnik]]; Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo LKU *[[Robert Stolz]] (25. avgust 1880, [[Gradec]] – 27. junij 1975, [[Berlin]]), [[opera|operni]] [[skladatelj]] in [[dirigent]]; Kot dirigent deloval tudi v Mariboru *[[Lojze Strašnik]] (19. maj 1897, [[Maribor]] – ?), [[tisk]]ar *[[Vekoslav Strmšek]] (31. maj 1864, [[Dogoše]] – 6. september 1907, [[Kristan Vrh]]), šolnik in narodni delavec *[[Zlata Stropnik]] (1. december 1923, [[Maribor]] – 2011), [[mikrobiologija|mikrobiologinja]] *[[Marlenka Stupica]] (17. december 1927, [[Maribor]] – 17. junij 2022), [[slikar]]ka in [[ilustrator]]ka *[[Tomaž Svete]] (29. januar 1956, [[Ljubljana]]), [[skladatelj]], [[dirigent]] in [[profesor]]; Predava na Pedagoški fakulteti v Mariboru *[[Heribert Svetel]] (18. februar 1895, [[Ljubljana]] – 9. december 1962, [[Maribor]]), [[dirigent]] *[[Anton Svetek]] (13. junij 1875, [[Ljubljana]] – 20. oktober 1919, [[Maribor]]), [[glasbenik]] in [[skladatelj]] *[[Jan Šedivý]] (11. september 1899, [[Linz]] – 12. maj 1969, [[Maribor]]), [[pisec]], [[zgodovinar]] in publicist *[[Franc Serafin Šegula]] (21. avgust 1860, [[Moškanjci]] – 15. maj 1938, [[Maribor]]), časnikar, [[pisec]] in [[duhovnik]] *[[Fran Šijanec]] (31. december 1901, [[Poljčane]] – 16. januar 1964, [[Maribor]]), [[umetnostni zgodovinar]] *[[Gustav Šilih]] (31. julij 1893, [[Velenje]] – 24. november 1961, [[Maribor]]), [[učitelj]], [[pisatelj]] in publicist *[[Majda Šlajmer Japelj]] (6. februar 1933, [[Maribor]]), medicinska sestra, [[sociolog]]inja in [[politik|političarka]] *[[Marko Šlajmer]] (29. junij 1927, [[Maribor]] – 19. oktober 1969, [[Ljubljana]]), [[arhitekt]], urbanist *[[Slavko Šlander]] (20. junij 1909, [[Dolenja vas]]g – 24. avgust 1941, [[Maribor]]), narodni heroj *[[Mirko Šoštarič]] (10. april 1920, [[Maribor]] – 7. maj 1999, [[Maribor]]), strokovnjak za varstvo naravne dediščine *[[Manica Špendal]] (31. julij 1931, [[Maribor]]), [[muzikologija|muzikologinja]] *[[Ciril Špindler]] (21. avgust 1902, [[Moravci v Slovenskih goricah]] – 5. februar 1975, [[Maribor]]), [[pravnik]] *[[Vekoslav Špindler]] (16. julij 1881, [[Moravci v Slovenskih goricah]] – 6. avgust 1966, [[Maribor]]), [[politik]], [[pesnik]] in časnikar *[[Albin Šprajc]] (20. februar 1895, [[Maribor]] – 28. junij 1942, [[Celje]]), šolnik in [[pisec]] *[[Ivo Štandeker]] (22. avgust 1961, [[Maribor]] – 16. junij 1992, [[Sarajevo]]), [[novinarstvo|novinar]], [[prevajalec]], [[fotografija|fotograf]] in dopisnik *[[Leon Štukelj]] (12. november 1898, [[Novo mesto]] – 8. november 1999, [[Maribor]]), olimpijski šampion, [[telovadba|telovadec]] in [[pravnik]]; Po njem se danes imenujeta športna dvorana UŠC Leona Štuklja in Trg Leona Štuklja *[[Antonija Štupca]] (4. januar 1874, [[Šempeter v Savinjski dolini]] – 13. december 1962, [[Maribor]]), narodna buditeljica *[[Marija Štupca]] (5. januar 1873, [[Šempeter v Savinjski dolini]] – 22. januar 1955, [[Maribor]]), prosvetna delavka *[[Rajko Šubic]] (12. marec 1900, [[Ljubljana]] – 3. avgust 1983, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Janko Šuman]] (20. december 1867, [[Maribor]] – 17. december 1945, [[Beograd]]), [[odvetnik]] in [[pravnik]] *[[Janez Švajncer]] (27. november 1920, [[Zgornja Kungota]] – 8. maj 2007, [[Maribor]]), [[pisatelj]] in publicist *[[Anton Tanc]] (13. januar 1887, [[Modrič]] – 3. december 1947, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Kazimir Tarman]] (4. marec 1930, [[Maribor]]), [[biologija|biolog]] in [[ekologija|ekolog]] *[[Bogo Teplý]] (10. januar 1900, [[Velika Loka]] – 13. julij 1979, [[Maribor]]), [[slavistika|slavist]], [[zgodovinar]] in muzealec *[[Stane Terčak]] (6. november 1905, [[Radmirje]] – 14. december 1976, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] *[[Nikola Tesla]] (10. julij 1856, [[Smiljan, Gospić|Smiljan pri Gospiću]] – 7. januar 1943, [[New York]]), elektroinženir, [[izumitelj]], [[fizik]], [[kemik]] in [[matematik]]; 1878 je v Mariboru deloval kot tehnični risar *[[Ada Thuma]] (17. april 1920, [[Ljubljana]] – 17. julij 1990, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevec|pevka]] *[[Slavko Tihec]] (10. julij 1928, [[Maribor]] – 11. februar 1993, [[Ljubljana]]), [[kipar]] *[[Ivan Jožef Tomažič]] (1. avgust 1876, [[Miklavž pri Ormožu]] – 26. februar 1949, [[Maribor]]), [[duhovnik]], [[škof]] in [[teolog]] *[[Josip Tominšek]] (4. marec 1872, [[Bočna]] – 22. marec 1954, [[Ljubljana]]), [[jezikoslovec]], [[slavistika|slavist]], [[literarni zgodovinar]] in [[planinec]]; Bil ravnatelj klasične gimnazije v Mariboru *[[Franc Toplak]] (24. marec 1885, [[Brengova]] – 5. december 1971, [[Maribor]]), [[ginekologija|ginekolog]] *[[Arnold Tovornik]] (13. marec 1916, [[Selnica ob Dravi]] – 4. junij 1976, [[Maribor]]), [[igralec]]; Bil je član drame SNG Maribor *[[Franjo Tovornik]] (4. oktober 1907, [[Selnica ob Dravi]] – 27. februar 1934, [[Maribor]]), [[igralec]] *[[Vladimir Travner]] (8. december 1886, [[Logatec]] – 14. april 1940, [[Maribor]]), [[pravnik]], [[sodnik]] in [[zgodovinar]] *[[Rudolf Trofenik]] (15. april 1911, [[Maribor]] – 7. december 1991, [[München]]), [[založnik]] in [[pravnik]] *[[Alojzij Trstenjak]] (14. junij 1887, [[Pušenci]] – 25. januar 1964, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] *[[Ante Trstenjak]] (29. december 1894, [[Slamnjak]] – 4. december 1970, [[Maribor]]), [[slikar]] in [[grafika|grafik]] *[[Anton Trstenjak]] (8. januar 1906, [[Rodmošci]]– 29. september 1996, [[Ljubljana]]), [[teolog]], [[psiholog]], [[filozof]]; Deloval je kot profesor na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru *[[Ivan Turšič]] (26. februar 1914, [[Maribor]] – 8. december 1983, [[Beograd]]), [[glasbenik]] in [[dirigent]] *[[Maks Unger]] (1. september 1888, [[Središče ob Dravi]] – 8. julij 1962, [[Maribor]]), [[dirigent]] in [[skladatelj]] *[[Janko Urbas]] (10. maj 1877, [[Lovrenc na Dravskem polju]] – 19. januar 1968, [[Maribor]]), gozdarski strokovnjak *[[Anton Nino Uršič]] (1. julij 1905, [[Trst]] – 20. september 1964, [[Maribor]]), [[opera|operni]] [[pevec]] in [[režiser]] *[[Josip Vandot]] (15. januar 1884, [[Kranjska Gora]] – 11. julij 1944, [[Trnjanski Kuti]]), mladinski [[pisatelj]]; Pred vojno se je z družino preselil v Maribor; Po njem se v Mariboru imenuje Vandotova ulica *[[Rudi Vaupotič]] (24. april 1919, [[Maribor]] – 26. junij 2003, [[Ljubljana]]), filmski snemalec *[[Branka Verdnik]] (23. april 1936, [[Maribor]] – avgust 1990, [[Maribor]]), [[balet]]na [[ples]]alka *[[Viktor Verdnik]] (22. julij 1930, [[Maribor]]), [[balet]]ni [[ples]]alec *[[Edo Verdonik]] (15. marec 1908, [[Gaj nad Maribor]] – 13. junij 1978, [[Reka]]), [[igralec]] in [[režiser]] *[[Rudi Verdonik]] (30. marec 1910, [[Gaj nad Mariborom]] – 18. januar 1999, [[Hočko Pohorje]]), strokovnjak za modno oblikovanje *[[Milan Verk]] (7. oktober 1910, [[Sveti Jurij ob Ščavnici]] – 16. maj 1989, [[Maribor]]), [[kartograf]] *[[Ciril Veronek]] (5. julij 1923, [[Maribor]] – 2. november 2000, [[Ljubljana]]), [[violinist]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Karel Verstovšek]] (26. julij 1871, [[Velenje]] – 27. marec 1923, [[Maribor]]), [[politik]] in [[filolog]] *[[Ivan Vesenjak]] (22. december 1880, [[Moškanjci]] – 8. maj 1938, [[Maribor]]), [[politik]] *[[Danilo Vezjak]] (24. november 1923, [[Maribor]] – 6. februar 2003, [[Maribor]]), [[ekonomist]] in [[profesor]] *[[Franjo Vičar]] (27. april 1906, [[Sakušak]] – november 1992, [[Maribor]]), [[igralec]] *[[Ksenija Vidali]] (29. april 1913, [[Trst]] – 18. julij 2004, [[Maribor]]), [[opera|operna]] [[pevec|pevka]] in [[pedagogika|pedagoginja]] *[[Janez Vidic]] (8. februar 1923, [[Ljubljana]] – 19. maj 1996, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Rafko Mihael Vodeb]] (26. julij 1922, [[Dolenja vas pri Artičah]] – 5. julij 2002, [[Maribor]]), publicist, [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[duhovnik]] *[[Hilarij Vodopivec]] (16. marec 1868, [[Reka]] – 13. maj 1930, [[Maribor]]), [[pravnik]] *[[Lojze Vodovnik]] (6. september 1933, [[Maribor]] – 14. junij 2000, [[Ljubljana]]), [[elektrotehnika|elektrotehnik]] *[[Herman Vogel]] (17. julij 1941, [[Lom]] – 17. maj 1989, [[Maribor]]), [[pesnik]] in [[prevajalec]] *[[Franc Vogelnik]] (22. februar 1931, [[Maribor]] – 24. februar 2017), [[prevajalec]], bibliotekar in [[planinec]] *[[Fran Voglar]] (5. oktober 1877, [[Nadbišec]] – 17. oktober 1925, [[Maribor]]), [[politik]], šolnik, [[filolog]] in [[slavistika|slavist]] *[[Marija Stanislava Voh]] (3. oktober 1859, [[Arnače]] – 30. september 1928, [[Maribor]]), redovnica in šolnica *[[Franc Vojsk]] (5. april 1884, [[Mestni Vrh]] – 21. junij 1957, [[Maribor]]), enolog *[[Zlata Vokač]] (23. september 1926, [[Murska Sobota]] – 17. marec 1995, [[Maribor]]), [[rusistika|rusistka]] *[[Anton Vončina]] (28. januar 1894, [[Idrija]] – 21. oktober 1969, [[Maribor]]), geometer *[[Stojan Vrabl]] (13. oktober 1928, [[Maribor]] – ?), fitopatolog *[[Ernest Vranc]] (26. maj 1899, [[Ponikva]] – 25. maj 1961, [[Maribor]]), [[učitelj]] *[[Danilo Vranc]] (11. april 1930, [[Maribor]] – 30. oktober 2011, [[Maribor]]), lutkar in likovni [[pedagogika|pedagog]] *[[Viktor Vrbnjak]] (6. julij 1934, [[Selišči]] – 11. april 2005, [[Maribor]]), [[zgodovinar]] in arhivist *[[Sergej Vrišer]] (9. november 1920, [[Maribor]] – 28. maj 2004, [[Maribor]]), [[umetnostni zgodovinar]], muzeolog, [[pisatelj]] *[[Franc Vrunč]] (12. februar 1910, [[Slovenj Gradec]] – 24. avgust 1941, [[Maribor]]), narodni heroj *[[Jožef Vuga]] (23. februar 1887, [[Košaki]] – 13. julij 1952, Všenory, [[Češka]]), publicist *[[Vili Vuk]] (10. Julij 1942, [[Miklavž na Dravskem polju]] – 2017), [[novinarstvo|novinar]], kulturni kritik, [[etnologija|etnolog]], [[urednik]]; Od leta 1963 je bil sodelavec Večera; Bil je tudi predsednik odbora za Glazerjeve nagrade *[[Vilko Weixl]] (25. februar 1878, [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] – 11. april 1950, [[Maribor]]), [[trgovec]] *[[Franc Wels]] (10. februar 1873, [[Maribor]] – 10. oktober 1940, [[Dunaj]]), [[izumitelj]], [[pilot]] *[[Gregor Zafošnik]] (30. avgust 1902, [[Spodnja Nova vas]] – 2. julij 1994, [[Maribor]]), [[skladatelj]] in [[duhovnik]] *[[Mileva Zakrajšek]] (6. avgust 1885, [[Postojna]] – 4. maj 1971, [[Maribor]]), [[igralec|igralka]], [[glasbenik|glasbenica]] *[[Velimir Zavrnik]] (15. maj 1916, [[Dunaj]] – 6. julij 1986, [[Maribor]]), [[Veterinarska medicina|veterinar]] *[[Mirko Zdovc]] (26. januar 1927, [[Slovenj Gradec]] – 10. april 2005, [[Maribor]]), [[arhitekt]] *[[Josip Zidanšek]] (4. marec 1858, [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah]] – 29. junij 1930, [[Maribor]]), publicist, [[duhovnik]] *[[Slavko Zimšek]] (1928, [[Maribor]] – december 2014), [[violinist]] *[[Branko Zinauer]] (31. december 1918, [[Zgornji Jakobski Dol]] – 10. december 1968, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Ivo Zobec]] (11. marec 1897, [[Prigorica]] – 5. december 1990, [[Maribor]]), šolnik *[[Alojz Zoratti]] (21. oktober 1874, [[Maribor]] – 25. januar 1960, [[Maribor]]), [[kipar]] *[[Ivan Nepomuk Zorè]] (20. april 1893, [[Valburga]] – 8. junij 1987, [[Maribor]]), [[duhovnik]], redovnik in [[teolog]] *[[Marko Zorko]] (22. september 1944, [[Maribor]] – 21. januar 2008, [[Golnik]]), [[pisatelj]], novinar in publicist *[[Vlasta Zorko]] (27. maj 1934, [[Maribor]]), [[kipar]]ka; Njeno pomembno delo je spomenik Prežihovega Voranca na Gosposvetski cesti v Mariboru *[[Oskar Zornik]] (20. marec 1922, [[Čezsoča]] – 19. november 1994, [[Maribor]]), [[opera|operni]] [[pevec]] *[[Jože Zupan]] (15. februar 1921, [[Zasip]] – 25. junij 1991, [[Maribor]]), [[igralec]] *[[Martin Zupanc]] (21. oktober 1879, [[Gotovlje]] – 13. januar 1951, [[Maribor]]), zootehnik *[[Ivo Zupanič]] (9. december 1890, [[Vajgen]] – 26. junij 1986, [[Maribor]]), [[enologija|enolog]] *[[Jože Žagar]] (15. december 1884, [[Celje]] – 13. oktober 1957, [[Maribor]]), [[slikar]] *[[Ciril Žebot]] (8. april 1914, [[Maribor]] – 9. januar 1989, [[Washington]]), [[politik]] in [[ekonomist]] *[[Borut Žener]] (13. maj 1935, [[Maribor]] – 5. januar 1974, [[Ljubljana]]), [[biolog]] *[[Albert Žerjav]] (17. november 1904, [[Središče ob Dravi]] – 9. avgust 1985, [[Maribor]]), [[pedagogika|pedagog]] *[[Fran Žižek]] (20. december 1914, [[Maribor]] – 27. maj 2008, [[Medvode]]), [[režiser]], [[dramaturg]] in [[prevajalec]] *[[Andrej Žmavc]] (27. november 1874, [[Slogonsko]] – 30. marec 1950, [[Maribor]]), [[Enologija|enolog]] in sadjar *[[Noni Žunec]] (7. maj 1921, [[Maribor]] – 28. december 2004, [[Zagreb]]), [[opera|operni]] [[pevec]] ==21. stoletje== *[[Tomaž Barada]] (15. november 1973, [[Maribor]]), [[Taekwon-do|taekwondoist]], [[Kickbox|kikboksar]], športni [[trener]] *[[Sani Bečirovič]] (19. maj 1981, [[Maribor]]), [[košarka]]r *[[Fredi Bobič]] (30. oktober 1971, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš; Nemški nogometaš slovenskega porekla; za nemško reprezentanco zaigral 37 tekem *[[Anton Bogov]] (17. julij 1975, [[Omsk]]), [[balet]]nik; Leta 1994 se je priključil ansamblu SNG Maribor; Je prejemnik nagrade Prešernovega sklada leta 2007 *[[Andreja Borin]] (29. marec 1969, [[Maribor]]), [[kustos]]inja, ilustratorka in [[pesnik|pesnica]] *[[Peter Boštjančič]] (1. oktober 1952, [[Maribor]]), [[igralec]]; od 1997 redno zaposlen v Drami SNG Maribor *[[Alojzij Cvikl]] (19. junij 1955, [[Celje]]), [[jezuit]] in [[nadškof]]; Od leta 2015 mariborski [[nadškof]] metropolit *[[Sabina Cvilak]] (8. julij 1977, [[Maribor]]), [[sopran]]istka; Leta 2018 prejemnica Glazerjeve listine *[[Mitja Čander]] (9. marec 1974, [[Hoče]]), [[esej]]ist, [[urednik]] in [[založnik]]; Bil je programski direktor Evropske prestolnice kulture - Maribor 2012; Ambasador Mariborske knjižnice *[[Aleš Čeh]] (7. april 1968, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš in [[trener]] *[[Avgust Demšar]] (8. julij 1962, [[Maribor]]), [[pisatelj]] *[[Sven Dodlek]] (28. september 1995, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Timotej Dodlek]] (23. november 1989, [[Čakovec]]), [[nogomet]]aš *[[Mladen Dolar]] (29. januar 1951, [[Maribor]]), [[filozofija|filozof]] *[[Marjan Drev]] (16. december 1955, [[Celje]]), [[kiparstvo|kipar]]; Pomembna dela: A.M.Slomšek-Maribor in Lendava, Msgr.Lojze Kozar-Okoslavci, sv.Nikolaj-Muska Sobota, Milan Česnik-Ljubljana, Elvira Vatovec-Strunjan, Vera Šlander-Polzela, prostorska instalacija-Rakušev trg v Mariboru *[[Bojan Emeršič]] (22. julij 1963, [[Maribor]]), [[igralec]] in komik *[[Jerneja Ferlež]] (9. maj 1968, [[Maribor]]), [[Etnologija|etnologinja]] in bibliotekarka *[[Gašper Fištravec]] (27. januar 1987, [[Maribor]]), [[Veslanje|veslač]] *[[Vojko Flis]] (7. november 1955, [[Maribor]]), [[zdravnik]], [[kirurg]] in [[profesor]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] (17. april 1959, [[Ljubljana]]), novinarka, [[urednik|urednica]] in publicistka; Sodelavka časnika Večer *[[Barbara Gabrielle]] (24. januar 1974, [[Ljubljana]]), [[pevec|pevka]] in [[pesnik|pesnica]]; Bila sodelavka mariborske opere *[[Vesna Godina]] (1957, [[Maribor]]), socialna in kulturna [[Antropologija|antropologinja]]; Predavateljica na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti v Mariboru]]; Velja za eno najbolj branih slovenskih družbenih kritičark, kolumnistka Delove priloge Ona, sobotne priloge Večera, revije Viva itd. *[[Polona Hercog]] (20. januar 1991, [[Maribor]]), [[tenis|teniška igralka]] *[[Andrej Ivanuša]] (8. julij 1958, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[založnik]], [[urednik]] in publicist *[[Jure Ivanušič]] (24. marec 1973, [[Maribor]]), [[igralec]], [[pianist]], [[skladatelj]], [[šanson]]jer in [[prevajalec]] *[[Drago Jančar]] (13. april 1948, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[dramatika|dramatik]] in [[esej]]ist *[[Marko Japelj]] (1961, [[Maribor]]), [[Scenografija|scenograf]]; Sodelavec SNG Maribor; Leta 2009 je prejel Borštnikovo nagrado za scenografijo (Henrik Ibsen, Peer Gynt) *[[Stane Jurgec]] (26. julij 1947, [[Maribor]]), [[skladatelj]], [[dirigent]] in [[pedagogika|pedagog]] *[[Zora A. Jurič]] (15. september 1953, [[Maribor]]), kulturnica; Je avtorica Pesniškega turnirja za naziv vitez/vitezinja poezije *[[Janko Kastelic]] (10. Januar 1969, [[Ljubljana]]) [[skladatelj]] in glasbeni direktor; Med letoma 2008–2011 direktor mariborske opere *[[Matjaž Kek]] (9. september 1961, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš in [[trener]]; Je nekdanji nogometaš ter trener Maribora, Rijeke in slovenske reprezentance *[[Maja Keuc]] (16. januar 1992, [[Maribor]]), [[pevec|pevka]] *[[Aleksander Knavs]] (5. december 1975, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Miran Kolbl]] (28. maj 1968, [[Maribor]]), [[violinist]] *[[Simona Kopinšek]] (27. januar 1981, [[Celje]]), [[pesnik|pesnica]], [[pisatelj]]ica, novinarka in publicistka; Od leta 2012 na Radiu Maribor ustvarja in vodi oddaje povezane z literaturo *[[Dragica Korade]] (1963, [[Maribor]]), novinarka in publicistka *[[Katja Koren]] (6. avgust 1975, [[Maribor]]), [[Alpsko smučanje|alpska smučarka]] *[[Silvin Košak]] (3. marec 1942, [[Maribor]]), [[Arheologija|arheolog]], hetitolog, indoevropski [[jezikoslovec]], dopisni član SAZU *[[Luka Krajnc]] (19. september 1994, [[Ptuj]]), [[nogomet]]aš; 2010–11 igral za [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] *[[Rene Krhin]] (21. maj 1990, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Robert Lešnik]] (1971, [[Limbuš]]), industrijski (avtomobilski) oblikovalec, mdr. pri podjetju [[Mercedes-Benz]] *[[Igor Majcen]] (22. julij 1952, [[Maribor]]), [[Pedagogika|pedagog]], [[skladatelj]], [[zborovodja]] *[[Svetlana Makarovič]] (1. januar 1939, [[Maribor]]), [[pisatelj]]ica, [[pevec|pevka]], [[igralec|igralka]], [[pesnik|pesnica]], mladinska pisateljica *[[Jože Mlinarič]] (13. marec 1935, [[Maribor]] – 13. november 2021), [[zgodovinar]], [[prevajalec]] in [[akademik]]; Od leta 2001 je redni član SAZU; Leta 2003 je prejel naziv zaslužni profesor UM *[[Georg Mohr]] (2. februar 1965, [[Maribor]]), [[šah]]ist, [[založnik|publicist]] in [[trener]] [[šah]]a. Ureja mesečnik Šahovska misel *[[Matjaž Mulej]] (20. januar 1941, [[Maribor]]), [[ekonomist]], [[profesor]]; Prejel naziv zaslužni profesor UM in častni občan mestne občine Maribor *[[Damjan Murko]] (5. februar 1985, [[Maribor]]), [[pevec]] *[[Jan Muršak]] (20. januar 1988, [[Maribor]]), [[Hokej na ledu|hokejist]] *[[Vlado Novak]] (9. april 1952, [[Maribor]]), [[igralec]]; prvak Drame SNG Maribor; prejemnik nagrade Prešernovega sklada, Glazerjeve listine, Borštnikovega prstana itd. *[[Ludvik Pandur]] (12. avgust 1947, [[Slovenj Gradec]]), [[slikar]], [[grafika|grafik]]; profesor na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti UM]] *[[Tomaž Pandur]] (19. februar 1963, [[Maribor]] – 12. april 2016, [[Skopje]]), gledališki [[režiser]]; maturiral na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]] in deloval kot umetniški vodja drame [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; Prejel je nagrado Prešernovega sklada, Borštnikovo nagrado, Zlati grb mesta Maribor itd. *[[Tone Partljič]] (5. avgust 1940, [[Maribor]]), [[pisatelj]], [[Dramatika|dramatik]], [[učitelj]] in [[politik]]; Gimnazijo in Pedagoško akademijo zaključil v Mariboru; Bil je predsednik društva Bralne značke Slovenije, poslanec [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] in sodelavec [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]]; Prejel je vrsto nagrad, [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]], [[Grumova nagrada|Grumovo nagrado]], Glazerjevo nagrado, [[Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]] itd. *[[Dejan Pečenko]] (13. december 1958, [[Maribor]]), [[pianist]] in [[skladatelj]] *[[Teodor Petrič]] (30. april 1959, [[Celje]]), [[jezikoslovec]], [[profesor]]; Profesor za moderni nemški jezik na Filozofski fakulteti [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] *[[Marjan Pipenbacher]] (22. avgust 1957, [[Ljubljana]]), [[inženir]]; Doštudiral je v Mariboru na Fakulteti za gradbeništvo; Projektiral je več kor 200 mostov in viaduktov v Sloveniji in tujini ([[Koroški most, Maribor|Koroški most]] v Mariboru, [[viadukt Črni kal]], [[Pelješac]] itd.); Leta je 2009 je prejel častni naziv inženir leta *[[Franci Pivec]] (22. avgust 1943, [[Olimje]]), [[Filozofija|filozof]], [[sociolog]], [[politik]] in kulturni delavec; Sodeloval je pri nastajanju Univerze Maribor, bil predavatelj [[Filozofija|filozofije]], kasneje pa deloval na Inštitutu informacijskih znanosti v Mariboru *[[Dragan Potočnik]] (1959, [[Maribor]]), [[zgodovinar]], [[profesor]], [[pesnik]] in [[pisatelj]]; Med drugimi piše tudi o zgodovini Maribora *[[Miran Potrč]] (27. marec 1938, [[Maribor]]), [[politik]]; Bil prvi predsednik sveta [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] in predavatelj ter strokovni svetovalec za pravna vprašanja mariborskim podjetjem *[[Zoran Predin]] (16. junij 1958, [[Maribor]]), [[pevec]], [[Besedilopisec|tekstopisec]] in [[kantavtor]] *[[Vilibald Premzl]] (1940), [[arhitekt]], urbanist in strokovnjak za [[varstvo okolja]]; Bil mestni svetnik [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]] *[[Primož Premzl]] (12. junij 1963, [[Maribor]]) galerist, [[založnik]], zbiratelj; Ima bogato zbirko priložnostnih razglednic, fotografij, risb, načrtov, povezanih z Mariborom *[[France Prosnik]] (18. januar 1945, [[Slovenske Konjice]]), klinični [[psiholog]] in biblioterapevt; Predaval na Pedagoški akademiji v Mariboru in je ambasador [[Mariborska knjižnica|Mariborske knjižnice]] *[[Marko Ranilovič]] (25. november 1986, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Mitja Reichenberg]] (25. september 1961, [[Maribor]]), [[esej]]ist, [[skladatelj]], [[pianist]] *[[Branimir Ritonja]] (1961, [[Maribor]]), [[fotografija|fotograf]] *[[Karmina Šilec]] (30. avgust 1967, [[Maribor]]), [[dirigent]]ka; Vodja zbora [[Carmina Slovenica]] *[[Igor Štromajer]] (29. december 1967, [[Maribor]]), multimedijski [[umetnost|umetnik]] *[[Ilka Štuhec]] (26. oktober 1990, [[Slovenj Gradec]]), [[Alpsko smučanje|smučarka]]; Doma v Mariboru *[[Ivan Janez Štuhec]] (17. november 1953, [[Celje]]), [[teolog]], [[filozofija|filozof]] in [[duhovnik]]; Od leta 1996 je direktor zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru *[[Miran Štuhec]] (1. oktober 1952, [[Maribor]]), [[literarni zgodovinar]], [[Literarna teorija|literarni teoretik]] in [[profesor]] *[[Luka Šulić]] (25. avgust 1987, [[Maribor]]), [[violončelist]], član 2Cellos *[[Peter Ternovšek]] (10. april 1947, [[Maribor]]), [[igralec]]; Član ansambla Drame [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Ludvik Toplak]] (13. julij 1942, [[Mostje, Juršinci|Mostje]]), [[pravnik]], [[politik]] in [[diplomat]]; Tri mandate je bil [[rektor]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] *[[Marin Turcu]] (26. Marec 1945, [[Cluj-Napoca|Cluj]]), [[balet]]ni [[ples]]alec in koreograf; Od leta 1987 je član [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Valentina Turcu]] (1974, [[Zagreb]]), koreografinja, baletna [[ples]]alka in oblikovalka giba; Od leta 1993 je sodelavka [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Dragica Turjak]] (13. marec 1958, [[Maribor]]), bibliotekarka *[[Marjan Turnšek]] (25. julij 1955, [[Celje]]), [[teolog]], [[duhovnik]], [[profesor]] in [[pisatelj]]; Upokojeni mariborski [[nadškof]] *[[Danilo Türk]] (19. februar 1952, [[Maribor]]), [[politik]], [[diplomat]], univerzitetni [[profesor]], [[pravnik]] *[[Breda Varl]] (16. januar 1949, [[Maribor]]), oblikovalka lutk, [[Scenografija|scenografka]], kostumografinja; Bila je likovna urednica pri Založbi Obzorja v Mariboru, sodelovala z Lutkovnim gledališčem Maribor ter z [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] *[[Tine Varl]] (3. maj 1940, [[Maribor]]), [[lutka]]r; Bil je iniciator in soustanovitelj [[Lutkovno gledališče Maribor|Lutkovnega gledališča Maribor]] *[[Nataša Vaupotič]] (17. julij 1967, [[Ptuj]]), [[fizik|fizičarka]] in [[profesor]]ica; Predava na [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru]] *[[Janja Vidmar]] (1962, [[Ptuj]]), [[pisatelj]]ica, [[urednik|urednica]] in [[scenarist]]ka; Živi in deluje v Mariboru *[[Peter Vilfan]] (29. junij 1957, [[Maribor]]), [[košarka]]r in [[politik]]; Ustanovil je šolo košarke za mlade v Mariboru: Košarkarska šola »Peter Vilfan« *[[Saša Vujačić]] (8. marec 1984, [[Maribor]]), [[košarka]]r *[[Zlatko Zahovič]] (1. februar 1971, [[Maribor]]), [[nogomet]]aš *[[Jure Zdovc]] (13. december 1966, [[Maribor]]), [[košarka]]r *[[Manja Žugman]] (8. junij 1977, [[Maribor]]), [[profesor]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[pisatelj]]ica in [[Novinarstvo|novinarka]] ==Viri== *''Mariborske osebnosti''. Ur. Mateja Ratej. Ljubljana: ZRC SAZU, 2018. *[https://www.ukm.um.si/mariborski-biografski-leksikon Mariborski biografski leksikon.] Univerzitetna knjižnica Maribor. *[http://www.xn--tajerci-pqb.si// Štajerci.si.] {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Maribor]] [[Kategorija:Mestna občina Maribor]] odvcc4qe5c76vnfhrtsx0bo2czf26ph 0 456669 5728324 5530223 2022-08-06T21:35:51Z Romanm 13 [[boginja]] [[dojenje|dojenja]] in [[žetev|žetve]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Božanstvo |type = egipčanski | Ime = Renenunet | Funkcija = boginja dojenja in žetve | Slika = DiosaEgipcia.jpg | Opis = | Ime v hieroglifih = <hiero>D21:N35:W24-G43-X1:X1</hiero> <br> ali <br> <hiero>D21:N35:N35-G43-X1:X1-I12</hiero> | Kultno središče = [[Terenutis]] | Partnerstvo= [[Sobek]], [[Geb]] | Starši= | Sorodniki= | Otroci= [[Nehebkau]], [[Nepri]] | Orožje= | Simbol= | Predhodnik= | Poistovetenje= }} '''Renenūtet''', transliterirano tudi kot '''Ernūtet''' in '''Renenet''', je bila [[boginja]] [[dojenje|dojenja]] in [[žetev|žetve]] v [[staroegipčanska mitologija|staroegipčanski mitologiji]].<ref>{{navedi knjigo |author=Pinch, Geraldine |year=2003 |title=Egyptian mythology: a guide to the gods, goddesses, and traditions of ancient Egypt. |publisher=New York: Oxford University Press |isbn=9780195170245 |cobiss= |pages=}}</ref> Žetev je bila v egipčanskem življenju tako pomembna, da so boginji Renenunet v času žetve obilno darovali. Njen kult je bil sprva osredotočen na okolico [[Terenutis]]a v zahodni delti [[Nil]]a. Boginjo so, predvsem v umetnosti, upodabljali kot kobro ali žensko s kobrino glavo. Boginja je bila "negovalka", ki je skrbela za faraona od rojstva do smrti.<ref>Flusser David, Shua Amorai-Stark. (1993). "The Goddess Thermuthis, Moses, and Artapanus." Jewish Studies Quarterly '''1''' (3): 217–233. JSTOR 40753100.</ref> Bila je ženski dvojnik boga [[Šaj]]a, "usode", ki je predstavljal pozitivno usodo otroka. Utelešala je rodovitnost polj in bila zaščitnica kraljevega položaja in oblasti.<ref name=ref3>Francoise Dunand, Christiane Zivie-Coche (2004). ''Gods and Men in Egypt: 3000 BCE to 395 CE''. Ithaca: Cornell University Press.</ref> Kadar so v njej videli boginjo dojenja, so ji za moža pripisovali boga [[Sobek]]a. Predstavljali so ga kot reko Nil, ki z vsakoletnimi poplavami na rodovitno zemljo odloži mulj in omogoča obilne letine. Tempelj v [[Medinet Madi]]ju, majhna in okrašena stavba v [[Fajum]]u, je posvečen tako Sobeku kot Renenutet.<ref name=ref3/> V Renenutet so pogosteje videli mater [[Nehebkau]]a, ki je bil včasih upodobljen kot kača. Renenutet v vlogi njegove matere je imela za moža boga [[Geb]]a, ki je predstavljal Zemljo. Bila je bila mati boga [[Nepri]]ja.<ref name=ref3/> Kasneje so boginjo-kačo častili po celem [[Spodnji Egipt|Spodnjem Egiptu]] in jo vedno bolj povezovali z boginjo [[Vadžet]], močno zaščitnico Spodnjega Egipta. Tudi njo so upodabljali kot kobro. Renenutet so nazadnje imeli za Vadžetino dvojnico, katere pogled je ubijal sovražnike. Vadžet je bila kobra na kroni faraonov. ==Hvalnica== Renenutetina hvalnica se glasi: : ''Za vas bom naredila, da bo Nil narasel,'' : ''da cele dežele ne bo doletelo leto pomanjkanja in izčrpanosti,'' : ''da bodo rastline cvetele in se šibile od sadja.'' : ''Egipčanska dežela se ponovno začenja premikati,'' : ''obale čudovito sijejo,'' : ''na njih prebivata bogastvo in blaginja,'' :''kakršna sta bila že prej.'' ==Sklici== {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Egipčanske boginje]] [[Kategorija:Boginje kmetijstva]] [[Kategorija:Boginje otroštva]] [[Kategorija:Boginje plodnosti]] [[Kategorija:Boginje sreče]] [[Kategorija:Božanstva zaščitniki]] {{Religija starih Egipčanov}} 8blgjp261x6v9vprk4p5fvrraeih5eg 0 460332 5728476 5598436 2022-08-07T09:40:46Z 87.119.141.124 /* Curule edili */ wikitext text/x-wiki {{Politika Antičnega Rima}} '''Edil''' (latinsko ''aedilis'', iz ''aedes'' = tempelj) je bil naziv za enega od [[magister|magistrov]] (državnih uradnikov) v [[Rimska republika|Rimski republiki]]. Edili so bili odgovorni za vzdrževanje javnih zgradb (''aedēs''), za organizacijo državnih svečanosti in za vzdrževanje javnega reda v mestu [[Rim]]u. Polovica od vseh edilov je bila izbrana iz vrst plebejcev, druga polovica pa izmed patricijev in ti so imeli naziv kurulni edili (''aediles curules''). Bila sta dva para edilov: prvi so bili plebejski edili (latinsko ''aediles plebis'') in posedovanje tega naziva je bilo omejeno na plebejce; druga dva sta bila curulna edila (latinsko ''aediles curules''), odprta za plebejce in patricije, v izmeničnem letu. Aedilis curulis so bili razvrščen kot ''magister curulis''. Naziv edil je bil večinoma v rokah mladih moških, ki so nameravali slediti k višim državnim položajem v sistemu znanem pod imenom ''cursus honorum'', tradicionalno [[kvestor]], vendar pred njihovim pretorstvom. To ni bil obvezen del ''cursusa'', zato je bil nekdanji kvestor lahko izvoljen v [[pretor]]stvo, ne da bi imel položaj edila. Vendar pa je bil to ugoden položaj, saj je pokazal zavezo politikov, ki si prizadeva za javno službo in mu je omogočil, da organizira javne festivale in igre, kar je odličen način za povečanje njegovega priznanja in priljubljenosti. == Zgodovina == === Plebejski edili === Plebejski edili so nastali istega leta kot ljudski [[tribun]]i (494 pr. n. št.). Prvotno namenjeni kot pomočniki tribunom, so varovali pravice plebejcev glede na njihov sedež, Ceresin tempelj. Nato so prevzeli odgovornost za vzdrževanje mestnih stavb kot celote <ref>McCullough, 938</ref>. Njihove naloge so bile sprva samo [[ministerial]]ne. Bili so pomočniki tribunov v vseh zadevah, ki bi jim jih lahko zaupali tribuni, čeprav je bila večina zadev, ki so jim bile zaupane, minimalnega pomena. Okoli leta 446 pr. n. št. so dobili pooblastilo, da skrbijo za uredbe senata (''senatus consulta''). Ko je bila uredba sprejeta, bi bila prepisana v dokument in deponirana v javni blagajni ''Aerarium''. Ta pooblastila so dobili, ker so [[rimski konzul|rimski konzuli]], ki so imeli to moč pred tem, samovoljno zatrli in spremenili dokumente <ref name="Liv. III.55">Liv. III.55</ref>. Ohranili so tudi dejanja plebejskega sveta (narodne skupščine), ''plebiscites''. Plebisciti, ko so bili sprejeti, so bili tudi prepisani v fizični dokument za arhiviranje. Medtem ko so se njihove moči sčasoma povečale, ni vedno lahko razlikovati razlike med njihovimi pooblastili in močmi rimskih [[cenzor]]jev. Občasno, če cenzor ne bi mogel opraviti ene od svojih nalog, bi jo opravil edil. === ''Kurulski'' edili === Po [[Tit Livij|Liviju]] (vi. 42) je po prenehanju ''Lex Licinia Sextia'' 367 pr. n. št. rimskim igram dodan dodaten dan; plebejski edili so zavrnili plačilo dodatnih stroškov, nato so se patriciji ponudili, da ga prevzamejo, pod pogojem, da so bili sprejeti v častni red. Plebejci so to ponudbo sprejeli, zato sta bila imenovana dva ''curule'' edila - najprej iz patricijev, nato iz patricijev in plebejcev, nazadnje pa enega - na plemenski skupščini pod predsedstvom konzula. Curule edil, kot formalni magister, je imel določene časti, ki jih plebejski edili (ki niso bili tehnično magistri), niso imeli. Curule edili so poleg tega, da so imeli pravico sedeti na stolu za curule (''sella curulis'') in nositi ''togo praetexta'', so imeli prav tako pooblastilo za izdajo ediktov (''jus edicendi''). Ti ukazi so se pogosto nanašali na zadeve, kot so ureditev javnih trgov ali tisto, kar bi lahko imenovali 'ekonomska ureditev'.<ref>Cic. Verr. V.14</ref> Livij morda napačno pravi, da sta bila tako Curule kot plebejski edili nedotakljivi. Čeprav so se curule edili vedno uvrstili višje kot plebejski, so se njihove funkcije postopoma približevale in postale praktično enake. V petih dneh po začetku njihovega mandata so morali štirje edili (dva plebejska, dva curula) določiti, z žrebom ali sporazumom med seboj, kateri del mesta bo imel kdo v pristojnost. <ref>''Tabula Heracleensis'', ed. Alessio Simmacho Mazzocchi</ref> === Razlike med obema === Obstajala je razlika med obema sklopoma edilov, ko je šlo za javne festivale. Nekateri festivali so bili plebejske narave in so bili zato pod nadzorom plebejskih edilov<ref>Liv. XXXI.56</ref>. Druge festivale je nadziral izključno Curule edil<ref>Liv. XXXI.50</ref> in pogosto so s temi prazniki edili obogateli. Ti so se pogosto izvajali, da bi si zagotovili podporo volivcev na prihodnjih volitvah. Ker edilu ni bil povrnjen noben od njihovih javnih izdatkov, je bila večina posameznikov, ki so prosili za naziv, zelo bogatih. Ker je bil ta naziv odskočna deska za višji naziv in senat, je pomagal zagotoviti, da so samo premožni posamezniki (večinoma lastniki zemljišč) zmagali na volitvah v visoke položaje. Ti ekstravagantni izdatki so se začeli kmalu po koncu [[druga punska vojna|druge punske vojne]] in se povečali, ko so se rimski pleni vračali iz novih vzhodnih osvajanj v Rim. Celo dekadenca cesarjev je redko presegala edile, kot je bilo mogoče videti v času Julija Cezarja. <ref>Plut. Caesar, 5</ref> == Izvolitev v naziv == Plebejski edil je izvolil plebejski svet, običajno v času predsedovanja plebejskega tribuna. Curule edil je izvolila skupščina tribunov, običajno pod predsedstvom konzula. Ker so plebejske edile izvolili plebejci, in ne vsi Rimljani (plebejci in pripadniki patricijske aristokracije), niso bili tehnično magistri. Pred prihodom ''lex annalis'' bi lahko posamezniki dosegli častni naziv, ko so dopolnili sedemindvajset let. Po sprejetju tega zakona leta 180 pr. n. št. je bila določena višja starost, verjetno 35 let. <ref>Livy, XL.44</ref> Do 1. stoletja pr. n. št. so julija izvolili edile, ki so prvič prevzeli funkcijo januarja. == Moč naziva == [[Mark Tulij Cicero|Cicero]] (Legg. Iii. 3, 7) te funkcije deli na tri poglavja: (1) skrb za mesto: popravilo in ohranjanje templjev, kanalizacije in vodovodov; čiščenje ulic in tlakovanje; predpisi o prometu, nevarnih živalih in propadajočih zgradbah; previdnostni ukrepi proti ognju; nadzorovanje kopeli in gostiln; uveljavljanje razveljavitvenih zakonov; kaznovanje igralcev in lovcev; skrb za splošno moralo, vključno s preprečevanjem tujih vraž in registracijo prostitucije. Kaznovali so tudi tiste, ki so imeli prevelik delež ''ager publicus'' ali pa so na državnih pašnikih zadrževali preveč goveda. (2) skrb za preskrbo: preiskava kakovosti dobavljenih izdelkov in pravilnost uteži in mer; nakup žita za razporeditev po nizki ceni v primeru potrebe. (3) skrb za igre: nadzor in organizacija javnih iger, pa tudi tistih, ki so jih organizirali zasebniki (npr. Na pogrebih) opravljajo na lastne stroške. Ambiciozne osebe so na ta način pogosto porabile ogromne vsote za pridobitev priljubljene naklonjenosti za uradni napredek. == V času imperija == [[Julij Cezar]] je v 44. pr. n. št. dodal dva plebejska edila, imenovana ''Cereales'', katerih posebna dolžnost je bila oskrba z žiti (''cereal''). Pod Avgustom je urad izgubil veliko svojega pomena, njegove sodne funkcije in skrb za igre so bile prenesene na pretorja, medtem ko so bile njegove mestne odgovornosti omejene z imenovanjem ''praefectus urbi'' – upravitelja mesta. Avgust je prevzel svojo moč nad različnimi verskimi dolžnostmi. S tem, ko je odvzel moč nad templji, je uničil naziv. Po tem ukrepu je bilo malo ljudi pripravljenih imeti takšen nemočen naziv in Avgust je posameznike celo prisilil, da so imeli naziv. To je dosegel z naključnim izborom nekdanjih tribunov in kvestorjev za naziv edil<ref>Dio Cassius LV.24</ref>. Prihodnji cesarji bi še naprej jemali moč edilom s prenosom pooblastil na novo ustanovljene pisarne. Vendar je naziv ohranil nekaj pooblastil nad razuzdanostjo in neredom, zlasti v kopališčih in bordelih, pa tudi z registracijo prostitutk<ref>Tacitus ''Annales'', II.85</ref>. V 3. stoletju je funkcija popolnoma izginila. V času cesarstva so rimske kolonije in mesta pogosto imela uradnike s pooblastili, podobnimi oblastem republikanskih edilov, čeprav so bile njihove oblasti zelo različne. Zdi se, kot da so jih izbirali vsako leto <ref>De Aedil. Col, &c. Otto. Lips. 1732</ref>. Danes je na Portugalskem župana še vedno mogoče imenovati edil (npr. ''O edil de Coimbra'', kar pomeni 'župan Coimbre'), ki se uporablja tudi v Romuniji za vse župane (npr. ''Edil al Bucureștiului''). , kar pomeni 'župan Bukarešte'). V Španiji (in Latinski Ameriki) se člani občinskih svetov imenujejo ''concejales'' ali ''ediles''. == Shakespeare == V svoji predstavi ''Coriolanus'' Shakespeare omenja edile. Vendar pa so manj pomembni liki in njihova glavna vloga je, da služijo kot policisti. <ref>{{cite book|last=Shakespeare|first=William|title=The Tragedies of William Shakespeare|publisher=Random House, Inc.|isbn=0-679-60129-5|pages=1266}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== *{{cite book|author=McCullough, Colleen|year=1990|title=The First Man in Rome|publisher=Avon Books|isbn=0-380-71081-1}} [[Kategorija:Cursus honorum]] [[Kategorija:Politični nazivi]] {{normativna kontrola}} 4buz66uygkydu817uak7pzr99z7ovoz 5728477 5728476 2022-08-07T09:43:54Z 87.119.141.124 /* Kurulski edili */ wikitext text/x-wiki {{Politika Antičnega Rima}} '''Edil''' (latinsko ''aedilis'', iz ''aedes'' = tempelj) je bil naziv za enega od [[magister|magistrov]] (državnih uradnikov) v [[Rimska republika|Rimski republiki]]. Edili so bili odgovorni za vzdrževanje javnih zgradb (''aedēs''), za organizacijo državnih svečanosti in za vzdrževanje javnega reda v mestu [[Rim]]u. Polovica od vseh edilov je bila izbrana iz vrst plebejcev, druga polovica pa izmed patricijev in ti so imeli naziv kurulni edili (''aediles curules''). Bila sta dva para edilov: prvi so bili plebejski edili (latinsko ''aediles plebis'') in posedovanje tega naziva je bilo omejeno na plebejce; druga dva sta bila curulna edila (latinsko ''aediles curules''), odprta za plebejce in patricije, v izmeničnem letu. Aedilis curulis so bili razvrščen kot ''magister curulis''. Naziv edil je bil večinoma v rokah mladih moških, ki so nameravali slediti k višim državnim položajem v sistemu znanem pod imenom ''cursus honorum'', tradicionalno [[kvestor]], vendar pred njihovim pretorstvom. To ni bil obvezen del ''cursusa'', zato je bil nekdanji kvestor lahko izvoljen v [[pretor]]stvo, ne da bi imel položaj edila. Vendar pa je bil to ugoden položaj, saj je pokazal zavezo politikov, ki si prizadeva za javno službo in mu je omogočil, da organizira javne festivale in igre, kar je odličen način za povečanje njegovega priznanja in priljubljenosti. == Zgodovina == === Plebejski edili === Plebejski edili so nastali istega leta kot ljudski [[tribun]]i (494 pr. n. št.). Prvotno namenjeni kot pomočniki tribunom, so varovali pravice plebejcev glede na njihov sedež, Ceresin tempelj. Nato so prevzeli odgovornost za vzdrževanje mestnih stavb kot celote <ref>McCullough, 938</ref>. Njihove naloge so bile sprva samo [[ministerial]]ne. Bili so pomočniki tribunov v vseh zadevah, ki bi jim jih lahko zaupali tribuni, čeprav je bila večina zadev, ki so jim bile zaupane, minimalnega pomena. Okoli leta 446 pr. n. št. so dobili pooblastilo, da skrbijo za uredbe senata (''senatus consulta''). Ko je bila uredba sprejeta, bi bila prepisana v dokument in deponirana v javni blagajni ''Aerarium''. Ta pooblastila so dobili, ker so [[rimski konzul|rimski konzuli]], ki so imeli to moč pred tem, samovoljno zatrli in spremenili dokumente <ref name="Liv. III.55">Liv. III.55</ref>. Ohranili so tudi dejanja plebejskega sveta (narodne skupščine), ''plebiscites''. Plebisciti, ko so bili sprejeti, so bili tudi prepisani v fizični dokument za arhiviranje. Medtem ko so se njihove moči sčasoma povečale, ni vedno lahko razlikovati razlike med njihovimi pooblastili in močmi rimskih [[cenzor]]jev. Občasno, če cenzor ne bi mogel opraviti ene od svojih nalog, bi jo opravil edil. === ''Kurulski'' edili === Po [[Tit Livij|Liviju]] (vi. 42) je po prenehanju ''Lex Licinia Sextia'' 367 pr. n. št. rimskim igram dodan dodaten dan; plebejski edili so zavrnili plačilo dodatnih stroškov, nato so se patriciji ponudili, da ga prevzamejo, pod pogojem, da so bili sprejeti v častni red. Plebejci so to ponudbo sprejeli, zato sta bila imenovana dva ''kurulska'' edila - najprej iz patricijev, nato iz patricijev in plebejcev, nazadnje pa enega - na plemenski skupščini pod predsedstvom konzula. Kurulski edil, kot formalni magister, je imel določene časti, ki jih plebejski edili (ki niso bili tehnično magistri), niso imeli. Kurulski edili so poleg tega, da so imeli pravico sedeti na stolu za kurule (''sella curulis'') in nositi ''togo praetexta'', so imeli prav tako pooblastilo za izdajo ediktov (''jus edicendi''). Ti ukazi so se pogosto nanašali na zadeve, kot so ureditev javnih trgov ali tisto, kar bi lahko imenovali 'ekonomska ureditev'.<ref>Cic. Verr. V.14</ref> Livij morda napačno pravi, da so bilibtako kurulski kot plebejski edili nedotakljivi. Čeprav so se kurulski edili vedno uvrstili višje kot plebejski, so se njihove funkcije postopoma približevale in postale praktično enake. V petih dneh po začetku njihovega mandata so morali štirje edili (dva plebejska, dva kurulska) določiti, z žrebom ali sporazumom med seboj, kateri del mesta bo imel kdo v pristojnost. <ref>''Tabula Heracleensis'', ed. Alessio Simmacho Mazzocchi</ref> === Razlike med obema === Obstajala je razlika med obema sklopoma edilov, ko je šlo za javne festivale. Nekateri festivali so bili plebejske narave in so bili zato pod nadzorom plebejskih edilov<ref>Liv. XXXI.56</ref>. Druge festivale je nadziral izključno Curule edil<ref>Liv. XXXI.50</ref> in pogosto so s temi prazniki edili obogateli. Ti so se pogosto izvajali, da bi si zagotovili podporo volivcev na prihodnjih volitvah. Ker edilu ni bil povrnjen noben od njihovih javnih izdatkov, je bila večina posameznikov, ki so prosili za naziv, zelo bogatih. Ker je bil ta naziv odskočna deska za višji naziv in senat, je pomagal zagotoviti, da so samo premožni posamezniki (večinoma lastniki zemljišč) zmagali na volitvah v visoke položaje. Ti ekstravagantni izdatki so se začeli kmalu po koncu [[druga punska vojna|druge punske vojne]] in se povečali, ko so se rimski pleni vračali iz novih vzhodnih osvajanj v Rim. Celo dekadenca cesarjev je redko presegala edile, kot je bilo mogoče videti v času Julija Cezarja. <ref>Plut. Caesar, 5</ref> == Izvolitev v naziv == Plebejski edil je izvolil plebejski svet, običajno v času predsedovanja plebejskega tribuna. Curule edil je izvolila skupščina tribunov, običajno pod predsedstvom konzula. Ker so plebejske edile izvolili plebejci, in ne vsi Rimljani (plebejci in pripadniki patricijske aristokracije), niso bili tehnično magistri. Pred prihodom ''lex annalis'' bi lahko posamezniki dosegli častni naziv, ko so dopolnili sedemindvajset let. Po sprejetju tega zakona leta 180 pr. n. št. je bila določena višja starost, verjetno 35 let. <ref>Livy, XL.44</ref> Do 1. stoletja pr. n. št. so julija izvolili edile, ki so prvič prevzeli funkcijo januarja. == Moč naziva == [[Mark Tulij Cicero|Cicero]] (Legg. Iii. 3, 7) te funkcije deli na tri poglavja: (1) skrb za mesto: popravilo in ohranjanje templjev, kanalizacije in vodovodov; čiščenje ulic in tlakovanje; predpisi o prometu, nevarnih živalih in propadajočih zgradbah; previdnostni ukrepi proti ognju; nadzorovanje kopeli in gostiln; uveljavljanje razveljavitvenih zakonov; kaznovanje igralcev in lovcev; skrb za splošno moralo, vključno s preprečevanjem tujih vraž in registracijo prostitucije. Kaznovali so tudi tiste, ki so imeli prevelik delež ''ager publicus'' ali pa so na državnih pašnikih zadrževali preveč goveda. (2) skrb za preskrbo: preiskava kakovosti dobavljenih izdelkov in pravilnost uteži in mer; nakup žita za razporeditev po nizki ceni v primeru potrebe. (3) skrb za igre: nadzor in organizacija javnih iger, pa tudi tistih, ki so jih organizirali zasebniki (npr. Na pogrebih) opravljajo na lastne stroške. Ambiciozne osebe so na ta način pogosto porabile ogromne vsote za pridobitev priljubljene naklonjenosti za uradni napredek. == V času imperija == [[Julij Cezar]] je v 44. pr. n. št. dodal dva plebejska edila, imenovana ''Cereales'', katerih posebna dolžnost je bila oskrba z žiti (''cereal''). Pod Avgustom je urad izgubil veliko svojega pomena, njegove sodne funkcije in skrb za igre so bile prenesene na pretorja, medtem ko so bile njegove mestne odgovornosti omejene z imenovanjem ''praefectus urbi'' – upravitelja mesta. Avgust je prevzel svojo moč nad različnimi verskimi dolžnostmi. S tem, ko je odvzel moč nad templji, je uničil naziv. Po tem ukrepu je bilo malo ljudi pripravljenih imeti takšen nemočen naziv in Avgust je posameznike celo prisilil, da so imeli naziv. To je dosegel z naključnim izborom nekdanjih tribunov in kvestorjev za naziv edil<ref>Dio Cassius LV.24</ref>. Prihodnji cesarji bi še naprej jemali moč edilom s prenosom pooblastil na novo ustanovljene pisarne. Vendar je naziv ohranil nekaj pooblastil nad razuzdanostjo in neredom, zlasti v kopališčih in bordelih, pa tudi z registracijo prostitutk<ref>Tacitus ''Annales'', II.85</ref>. V 3. stoletju je funkcija popolnoma izginila. V času cesarstva so rimske kolonije in mesta pogosto imela uradnike s pooblastili, podobnimi oblastem republikanskih edilov, čeprav so bile njihove oblasti zelo različne. Zdi se, kot da so jih izbirali vsako leto <ref>De Aedil. Col, &c. Otto. Lips. 1732</ref>. Danes je na Portugalskem župana še vedno mogoče imenovati edil (npr. ''O edil de Coimbra'', kar pomeni 'župan Coimbre'), ki se uporablja tudi v Romuniji za vse župane (npr. ''Edil al Bucureștiului''). , kar pomeni 'župan Bukarešte'). V Španiji (in Latinski Ameriki) se člani občinskih svetov imenujejo ''concejales'' ali ''ediles''. == Shakespeare == V svoji predstavi ''Coriolanus'' Shakespeare omenja edile. Vendar pa so manj pomembni liki in njihova glavna vloga je, da služijo kot policisti. <ref>{{cite book|last=Shakespeare|first=William|title=The Tragedies of William Shakespeare|publisher=Random House, Inc.|isbn=0-679-60129-5|pages=1266}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== *{{cite book|author=McCullough, Colleen|year=1990|title=The First Man in Rome|publisher=Avon Books|isbn=0-380-71081-1}} [[Kategorija:Cursus honorum]] [[Kategorija:Politični nazivi]] {{normativna kontrola}} 3y8sv9xjy076ljh0xm1314sfm1rzxtm 0 461058 5728349 5632198 2022-08-06T23:26:05Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki [[slika:Mount Vremščica (7968631252).jpg|thumb|Na Vremščico, v ozadju Nanos]] '''Vremščica''' je [[gorovje]]/hribovje v jugozahodni [[Slovenija|Sloveniji]], ki leži med [[Senožeče|Senožečami]], [[Pivka|Pivko]] in [[Divača|Divačo]]. Najvišji vrh je [[Velika Vremščica]] (1027 m). Ob primernih razmerah je vrh znana [[razgledna točka]], saj razgled sega od [[Dolomiti|Dolomitov]], [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]], prek [[Nanos]]a do [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] ter prek [[Javorniki|Javornikov]], [[Snežnik, Ilirska Bistrica|Snežnik]]a in [[Slavnik (gora)|Slavnik]]a do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. == Lega in pokrajina == Vremščica se nahaja približno 20 kilometrov vzhodno od [[Trst]]a, med Senožečami, Pivko in Divačo. Pogorje je za zahodni del masiva Snežnik (1796 m) na območju visokega [[Kras v Sloveniji|krasa]]. Razteza se severno vzdolž spodnje [[Reka (reka)|Reke]]. Na zahodu poteka [[železniška proga]] čez [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]] (višina prelaza na [[Čebulovica|Čebulovici]] 549 m) s Krasom (kraška planota, Trst kras) in nad Golim vrhom pri Senožečah (višina prehoda 621 m). Na severu gora prehaja v spodnjo planoto Slavniška ravan pri [[Postojna|Postojni]]. Na vzhodu ležita Markičeva Gora (825 m) in [[Osojnica]] (825 m) v bližini Pivke in [[Pivška kotlina|Pivške kotline]]; južno od nje leži Košanska dolina s pritokom reke Mrzlak. Jugovzhodno na drugi strani doline Reke ležijo [[Brkini]] . Po klasifikaciji naravnih geografskih območij Slovenije se [[Slavniška ravan]] in Vremščica obravnavata kot ena sosednja pokrajina (Slavniška ravan z Vremščico). Zgornji greben pogorja je [[travnati kras]], pobočja so gozdnata. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * ''[http://www.pespoti.si/spp-tocka.php?id=137 Vrh Velika Vremščica (1027 m).]'' pespoti.si * ''[http://www.hribi.net/gora/vremscica/26/571 Vremščica].'' hribi.net {{coord|45.688889|N|14.061111|E|type:landmark_region:SI|display=title}} [[Kategorija:Občina Pivka]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Notranjska]] [[Kategorija:Tisočaki]] 0vun2pscqpirygeiitacf596d6mqp4e 5728350 5728349 2022-08-06T23:28:11Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki [[slika:Mount Vremščica (7968631252).jpg|thumb|Na Vremščico, v ozadju Nanos]] '''Vremščica''' je [[gorovje]]/hribovje v jugozahodni [[Slovenija|Sloveniji]], ki leži med [[Senožeče|Senožečami]], [[Pivka|Pivko]] in [[Divača|Divačo]]. Najvišji vrh je [[Velika Vremščica]] (1027 m). Ob primernih razmerah je vrh znana [[razgledna točka]], saj razgled sega od [[Dolomiti|Dolomitov]], [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]], prek [[Nanos]]a do [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] ter prek [[Javorniki|Javornikov]], [[Snežnik, Ilirska Bistrica|Snežnik]]a in [[Slavnik (gora)|Slavnik]]a do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. == Lega in pokrajina == Vremščica se nahaja približno 20 kilometrov vzhodno od [[Trst]]a, med Senožečami, Pivko in Divačo. Pogorje je za zahodni del masiva Snežnik (1796 m) na območju visokega [[Kras v Sloveniji|krasa]]. Razteza se severno vzdolž spodnje [[Reka (reka)|Reke]]. Na zahodu poteka [[železniška proga]] čez [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]] (višina prelaza na [[Čebulovica|Čebulovici]] 549 m) s Krasom ([[kraška planota]], Trst kras) in nad Golim vrhom pri Senožečah (višina prehoda 621 m). Na severu gora prehaja v spodnjo planoto [[Slavniška ravan]] pri [[Postojna|Postojni]]. Na vzhodu ležita [[Markičeva gora]] (825 m) in [[Osojnica]] (825 m) v bližini Pivke in [[Pivška kotlina|Pivške kotline]]; južno od nje leži [[Košanska dolina]] s pritokom reke/potoka [[Mrzlak]]. Jugovzhodno na drugi strani doline Reke ležijo [[Brkini]]. Po klasifikaciji naravnih geografskih območij Slovenije se Slavniška ravan in Vremščica obravnavata kot ena sosednja pokrajina (Slavniška ravan z Vremščico). Zgornji greben pogorja je [[travnati kras]], pobočja so gozdnata. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * ''[http://www.pespoti.si/spp-tocka.php?id=137 Vrh Velika Vremščica (1027 m).]'' pespoti.si * ''[http://www.hribi.net/gora/vremscica/26/571 Vremščica].'' hribi.net {{coord|45.688889|N|14.061111|E|type:landmark_region:SI|display=title}} [[Kategorija:Občina Pivka]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Notranjska]] [[Kategorija:Tisočaki]] i1nrhw3bdmu8net5k0bwks9auf2o25h 5728357 5728350 2022-08-06T23:47:10Z Amanesciri2021 205950 /* Zunanje povezave */ wikitext text/x-wiki [[slika:Mount Vremščica (7968631252).jpg|thumb|Na Vremščico, v ozadju Nanos]] '''Vremščica''' je [[gorovje]]/hribovje v jugozahodni [[Slovenija|Sloveniji]], ki leži med [[Senožeče|Senožečami]], [[Pivka|Pivko]] in [[Divača|Divačo]]. Najvišji vrh je [[Velika Vremščica]] (1027 m). Ob primernih razmerah je vrh znana [[razgledna točka]], saj razgled sega od [[Dolomiti|Dolomitov]], [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]], prek [[Nanos]]a do [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] ter prek [[Javorniki|Javornikov]], [[Snežnik, Ilirska Bistrica|Snežnik]]a in [[Slavnik (gora)|Slavnik]]a do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. == Lega in pokrajina == Vremščica se nahaja približno 20 kilometrov vzhodno od [[Trst]]a, med Senožečami, Pivko in Divačo. Pogorje je za zahodni del masiva Snežnik (1796 m) na območju visokega [[Kras v Sloveniji|krasa]]. Razteza se severno vzdolž spodnje [[Reka (reka)|Reke]]. Na zahodu poteka [[železniška proga]] čez [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]] (višina prelaza na [[Čebulovica|Čebulovici]] 549 m) s Krasom ([[kraška planota]], Trst kras) in nad Golim vrhom pri Senožečah (višina prehoda 621 m). Na severu gora prehaja v spodnjo planoto [[Slavniška ravan]] pri [[Postojna|Postojni]]. Na vzhodu ležita [[Markičeva gora]] (825 m) in [[Osojnica]] (825 m) v bližini Pivke in [[Pivška kotlina|Pivške kotline]]; južno od nje leži [[Košanska dolina]] s pritokom reke/potoka [[Mrzlak]]. Jugovzhodno na drugi strani doline Reke ležijo [[Brkini]]. Po klasifikaciji naravnih geografskih območij Slovenije se Slavniška ravan in Vremščica obravnavata kot ena sosednja pokrajina (Slavniška ravan z Vremščico). Zgornji greben pogorja je [[travnati kras]], pobočja so gozdnata. == Glej tudi == * [[Vremski Britof]] * priimek [[Vremšak (priimek)|Vremšak]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * ''[http://www.pespoti.si/spp-tocka.php?id=137 Vrh Velika Vremščica (1027 m).]'' pespoti.si * ''[http://www.hribi.net/gora/vremscica/26/571 Vremščica].'' hribi.net {{coord|45.688889|N|14.061111|E|type:landmark_region:SI|display=title}} [[Kategorija:Občina Pivka]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Notranjska]] [[Kategorija:Tisočaki]] kqspmflk4osenmdt6pml7anss19nbw2 5728414 5728357 2022-08-07T07:29:44Z Upwinxp 126544 Redakcija 5728357 uporabnika [[Special:Contributions/Amanesciri2021|Amanesciri2021]] ([[User talk:Amanesciri2021|pogovor]]) razveljavljena - preveč nepovezano wikitext text/x-wiki [[slika:Mount Vremščica (7968631252).jpg|thumb|Na Vremščico, v ozadju Nanos]] '''Vremščica''' je [[gorovje]]/hribovje v jugozahodni [[Slovenija|Sloveniji]], ki leži med [[Senožeče|Senožečami]], [[Pivka|Pivko]] in [[Divača|Divačo]]. Najvišji vrh je [[Velika Vremščica]] (1027 m). Ob primernih razmerah je vrh znana [[razgledna točka]], saj razgled sega od [[Dolomiti|Dolomitov]], [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]], prek [[Nanos]]a do [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] ter prek [[Javorniki|Javornikov]], [[Snežnik, Ilirska Bistrica|Snežnik]]a in [[Slavnik (gora)|Slavnik]]a do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. == Lega in pokrajina == Vremščica se nahaja približno 20 kilometrov vzhodno od [[Trst]]a, med Senožečami, Pivko in Divačo. Pogorje je za zahodni del masiva Snežnik (1796 m) na območju visokega [[Kras v Sloveniji|krasa]]. Razteza se severno vzdolž spodnje [[Reka (reka)|Reke]]. Na zahodu poteka [[železniška proga]] čez [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]] (višina prelaza na [[Čebulovica|Čebulovici]] 549 m) s Krasom ([[kraška planota]], Trst kras) in nad Golim vrhom pri Senožečah (višina prehoda 621 m). Na severu gora prehaja v spodnjo planoto [[Slavniška ravan]] pri [[Postojna|Postojni]]. Na vzhodu ležita [[Markičeva gora]] (825 m) in [[Osojnica]] (825 m) v bližini Pivke in [[Pivška kotlina|Pivške kotline]]; južno od nje leži [[Košanska dolina]] s pritokom reke/potoka [[Mrzlak]]. Jugovzhodno na drugi strani doline Reke ležijo [[Brkini]]. Po klasifikaciji naravnih geografskih območij Slovenije se Slavniška ravan in Vremščica obravnavata kot ena sosednja pokrajina (Slavniška ravan z Vremščico). Zgornji greben pogorja je [[travnati kras]], pobočja so gozdnata. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * ''[http://www.pespoti.si/spp-tocka.php?id=137 Vrh Velika Vremščica (1027 m).]'' pespoti.si * ''[http://www.hribi.net/gora/vremscica/26/571 Vremščica].'' hribi.net {{coord|45.688889|N|14.061111|E|type:landmark_region:SI|display=title}} [[Kategorija:Občina Pivka]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Notranjska]] [[Kategorija:Tisočaki]] i1nrhw3bdmu8net5k0bwks9auf2o25h 5728455 5728414 2022-08-07T09:23:36Z Amanesciri2021 205950 Redakcija 5728414 uporabnika [[Special:Contributions/Upwinxp|Upwinxp]] ([[User talk:Upwinxp|pogovor]]) razveljavljena wikitext text/x-wiki [[slika:Mount Vremščica (7968631252).jpg|thumb|Na Vremščico, v ozadju Nanos]] '''Vremščica''' je [[gorovje]]/hribovje v jugozahodni [[Slovenija|Sloveniji]], ki leži med [[Senožeče|Senožečami]], [[Pivka|Pivko]] in [[Divača|Divačo]]. Najvišji vrh je [[Velika Vremščica]] (1027 m). Ob primernih razmerah je vrh znana [[razgledna točka]], saj razgled sega od [[Dolomiti|Dolomitov]], [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]], prek [[Nanos]]a do [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] ter prek [[Javorniki|Javornikov]], [[Snežnik, Ilirska Bistrica|Snežnik]]a in [[Slavnik (gora)|Slavnik]]a do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. == Lega in pokrajina == Vremščica se nahaja približno 20 kilometrov vzhodno od [[Trst]]a, med Senožečami, Pivko in Divačo. Pogorje je za zahodni del masiva Snežnik (1796 m) na območju visokega [[Kras v Sloveniji|krasa]]. Razteza se severno vzdolž spodnje [[Reka (reka)|Reke]]. Na zahodu poteka [[železniška proga]] čez [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]] (višina prelaza na [[Čebulovica|Čebulovici]] 549 m) s Krasom ([[kraška planota]], Trst kras) in nad Golim vrhom pri Senožečah (višina prehoda 621 m). Na severu gora prehaja v spodnjo planoto [[Slavniška ravan]] pri [[Postojna|Postojni]]. Na vzhodu ležita [[Markičeva gora]] (825 m) in [[Osojnica]] (825 m) v bližini Pivke in [[Pivška kotlina|Pivške kotline]]; južno od nje leži [[Košanska dolina]] s pritokom reke/potoka [[Mrzlak]]. Jugovzhodno na drugi strani doline Reke ležijo [[Brkini]]. Po klasifikaciji naravnih geografskih območij Slovenije se Slavniška ravan in Vremščica obravnavata kot ena sosednja pokrajina (Slavniška ravan z Vremščico). Zgornji greben pogorja je [[travnati kras]], pobočja so gozdnata. == Glej tudi == * [[Vremski Britof]] * priimek [[Vremšak (priimek)|Vremšak]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * ''[http://www.pespoti.si/spp-tocka.php?id=137 Vrh Velika Vremščica (1027 m).]'' pespoti.si * ''[http://www.hribi.net/gora/vremscica/26/571 Vremščica].'' hribi.net {{coord|45.688889|N|14.061111|E|type:landmark_region:SI|display=title}} [[Kategorija:Občina Pivka]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Notranjska]] [[Kategorija:Tisočaki]] kqspmflk4osenmdt6pml7anss19nbw2 5728456 5728455 2022-08-07T09:24:18Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki [[slika:Mount Vremščica (7968631252).jpg|thumb|Na Vremščico, v ozadju Nanos]] '''Vremščica''' je [[gorovje]]/hribovje v jugozahodni [[Slovenija|Sloveniji]], ki leži med [[Senožeče|Senožečami]], [[Pivka|Pivko]] in [[Divača|Divačo]]. Najvišji vrh je [[Velika Vremščica]] (1027 m). Ob primernih razmerah je vrh znana [[razgledna točka]], saj razgled sega od [[Dolomiti|Dolomitov]], [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]], prek [[Nanos]]a do [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] ter prek [[Javorniki|Javornikov]], [[Snežnik, Ilirska Bistrica|Snežnik]]a in [[Slavnik (gora)|Slavnik]]a do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. == Lega in pokrajina == Vremščica se nahaja približno 20 kilometrov vzhodno od [[Trst]]a, med Senožečami, Pivko in Divačo. Pogorje je za zahodni del masiva Snežnik (1796 m) na območju visokega [[Kras v Sloveniji|krasa]]. Razteza se severno vzdolž spodnje [[Reka (reka)|Reke]]. Na zahodu poteka [[železniška proga]] čez [[Gabrk, Ilirska Bistrica|Gabrk]] (višina prelaza na [[Čebulovica|Čebulovici]] 549 m) s Krasom ([[kraška planota]], Trst kras) in nad Golim vrhom pri Senožečah (višina prehoda 621 m). Na severu gora prehaja v spodnjo planoto [[Slavniška ravan]] pri [[Postojna|Postojni]]. Na vzhodu ležita [[Markičeva gora]] (825 m) in [[Osojnica]] (825 m) v bližini Pivke in [[Pivška kotlina|Pivške kotline]]; južno od nje leži [[Košanska dolina]] s pritokom reke/potoka [[Mrzlak]]. Jugovzhodno na drugi strani doline Reke ležijo [[Brkini]]. Po klasifikaciji naravnih geografskih območij Slovenije se Slavniška ravan in Vremščica obravnavata kot ena sosednja pokrajina (Slavniška ravan z Vremščico). Zgornji greben pogorja je [[travnati kras]], pobočja so gozdnata. == Glej tudi == * [[Dolnje Vreme]] * [[Gornje Vreme]] * [[Vremski Britof]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * ''[http://www.pespoti.si/spp-tocka.php?id=137 Vrh Velika Vremščica (1027 m).]'' pespoti.si * ''[http://www.hribi.net/gora/vremscica/26/571 Vremščica].'' hribi.net {{coord|45.688889|N|14.061111|E|type:landmark_region:SI|display=title}} [[Kategorija:Občina Pivka]] [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Notranjska]] [[Kategorija:Tisočaki]] pkyqqpa4ch9568245mtuxvbjftc4lkl 10 462317 5728308 5192043 2022-08-06T20:43:44Z A09090091 188929 slo. wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | decat = {{#if:{{{embed|}}}|yes}} | bodyclass = vcard | bodystyle = line-height: normal; font-size:95%; border-spacing: 2px; | abovestyle = background-color: #e7dcc3; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{embed|}}}|{{{name|}}}|{{{name|{{PAGENAME}}}}}}} | title = {{{embed|}}} | headerstyle = background-color: #e7dcc3; | labelstyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | datastyle = {{#if:{{{embed|}}}||padding:2px; border:0px; vertical-align:text-top;}} | subheader = {{{other_name|}}} | suheaderclass = nickname | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{if empty|{{{photo_size|}}}|{{{photo_width|}}} }}|maxsize=288px|alt={{{photo_alt|}}}}} | caption = {{{photo_caption|}}} | image2 = {{#if:{{{map|}}} | {{Lokacijska karta|{{{map}}} | border = infobox | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | width = {{ifempty|{{{map_size|}}}|{{{map_width|}}}}} | default_width = 248 | max_width = 288 | caption = {{ifempty|{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }} | relief = {{{relief|}}} | label = {{ifempty|{{{label|}}}|{{{name|}}} }} | position = {{{label_position|}}} | coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} }} | {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map_image|{{{image_map|}}}}}}|size={{if empty|{{{map_size|}}}|{{{mapsize|}}}|{{{map_width|}}} }}|sizedefault=248px|maxsize=288px|alt={{{map_alt|}}}}} }} |caption2 = {{#if:{{{map|}}} || {{{map_caption|}}} }} | label3 = Nadm. višina dna | data3 = {{#if:{{{elevation|}}} | {{{elevation|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_ft|}}}|ft}} }}<!-- -->{{#if:{{{elevation_ref|}}} | {{{elevation_ref|}}} }} | label4 = Smer podolžne osi | data4 = {{#if:{{{length|}}}{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}||<!-- -->{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}}}} | label5 = Dolžina | data5 = {{#if:{{{length|}}}|{{{length}}}|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{length|}}}|<!-- -->{{#if:{{{direction|}}}{{{orientation|}}}{{{length_orientation|}}}|<!-- -->&#32;{{ifempty|{{{direction|}}}|{{{orientation|}}}|{{{length_orientation|}}}}} }}<!-- -->{{#if:{{{length_note|}}}|&thinsp;{{{length_note}}} }} }} | label6 = Širina | data6 = {{#if:{{{width|}}}|{{{width}}}|{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{width_km|}}}|km|{{{width_mi|}}}|mi}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{width|}}}<!-- -->|{{#if:{{{width_orientation|}}}|&#32;{{{width_orientation}}} }}<!-- -->{{#if:{{{width_note|}}}|&thinsp;{{{width_note}}} }} }} | label7 = Površina | data7 = {{#if:{{{area|}}}|{{{area}}}|{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{area_km2|}}}|km2|{{{area_mi2|}}}|mi2}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{area_km2|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area|}}}|<!-- -->{{#if:{{{area_note|}}}|&thinsp;{{{area_note}}} }} }} | label8 = Globina | data8 = {{#if:{{{depth|}}}|{{{depth}}}|{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{depth_m|}}}|m|{{{depth_ft|}}}|ft}} }} }}<!-- -->{{#if:{{{depth_m|}}}{{{depth_ft|}}}{{{depth|}}}|<!-- -->{{#if:{{{depth_note|}}}|&thinsp;{{{depth_note}}} }} }} | header10 = {{#if:{{{native_name|}}}{{{translation|}}}|Poimenovanja}} | class11 = nickname | label11 = Lokalno ime | data11 = {{#if:{{{native_name|}}}|{{#if:{{{native_name_lang|}}}|{{{native_name_lang}}}}}: {{{native_name}}}}} | label12 = Transliteracija | data12 = {{{translation|}}} | header15 = {{#if:{{{type|}}}{{{age|}}}|Geologija}} | label16 = Tip | data16 = {{{type|}}} | label17 = Starost | data17 = {{{age|}}} | header20 = {{#if:{{{embed|}}}||{{#if:{{{location|}}}{{{country|}}}{{{state|}}}{{{region|}}}{{{district|}}}{{{city|}}}{{{boundaries|}}}{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{{topo|}}}{{{towns|}}}{{{traversed|}}}{{{range|}}}{{{watercourses|}}}|Geografija}} }} | class21 = label | label21 = Lega | data21 = {{#if:{{{map|}}}|{{#if:{{{map_caption|}}}|{{{location|}}} }}|{{{location|}}} }} | class22 = label | label22 = {{#if:{{{country_type|}}}|{{{country_type}}}|{{#if:{{{country1|}}}|Države|Država}} }} | data22 = {{#if:{{{country4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{country|}}}|2={{{country1|}}}|3={{{country2|}}}|4={{{country3|}}}|5={{{country4|}}}|6={{{country5|}}}|7={{{country6|}}}|8={{{country7|}}}|9={{{country8|}}}|10={{{country9|}}}|11={{{country10|}}}|12={{{country11|}}}|13={{{country12|}}}|14={{{country13|}}}|15={{{country14|}}}|16={{{country15|}}}|17={{{country16|}}}|18={{{country17|}}}|19={{{country18|}}} }}|{{enum|{{{country|}}}|{{{country1|}}}|{{{country2|}}}|{{{country3|}}} }} }} | class23 = label | label23 = {{#if:{{{state_type|}}}|{{{state_type}}}|{{#if:{{{state1|}}}|Zvezne države|Zvezna država}}}} | data23 = {{#if:{{{state4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{state|}}}|2={{{state1|}}}|3={{{state2|}}}|4={{{state3|}}}|5={{{state4|}}}|6={{{state5|}}}|7={{{state6|}}}|8={{{state7|}}}|9={{{state8|}}}|10={{{state9|}}}|11={{{state10|}}}|12={{{state11|}}}|13={{{state12|}}}|14={{{state13|}}}|15={{{state14|}}}|16={{{state15|}}}|17={{{state16|}}}|18={{{state17|}}}|19={{{state18|}}} }}|{{enum|{{{state|}}}|{{{state1|}}}|{{{state2|}}}|{{{state3|}}} }} }} | class24 = label | label24 = {{#if:{{{region_type|}}} | {{{region_type}}} | {{#if:{{{state|}}} | {{#if:{{{region1|}}}|Regije|Regija}} | {{#if:{{{region1|}}}|Zvezne države/province|Zvezna država/provinca}} }} }} | data24 = {{#if:{{{region4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{region|}}}|2={{{region1|}}}|3={{{region2|}}}|4={{{region3|}}}|5={{{region4|}}}|6={{{region5|}}}|7={{{region6|}}}|8={{{region7|}}}|9={{{region8|}}}|10={{{region9|}}}|11={{{region10|}}}|12={{{region11|}}}|13={{{region12|}}}|14={{{region13|}}}|15={{{region14|}}}|16={{{region15|}}}|17={{{region16|}}}|18={{{region17|}}}|19={{{region18|}}}|20={{{region19|}}}|21={{{region20|}}}|22={{{region21|}}}|23={{{region22|}}}|24={{{region23|}}} }}|{{enum|{{{region|}}}|{{{region1|}}}|{{{region2|}}}|{{{region3|}}} }} }} | class25 = label | label25 = {{#if:{{{district_type|}}}|{{{district_type}}}|{{#if:{{{district1|}}}|Okrožja|Okrožje}} }} | data25 = {{#if:{{{district4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{district|}}}|2={{{district1|}}}|3={{{district2|}}}|4={{{district3|}}}|5={{{district4|}}}|6={{{district5|}}}|7={{{district6|}}}|8={{{district7|}}}|9={{{district8|}}}|10={{{district9|}}}|11={{{district10|}}}|12={{{district11|}}}|13={{{district12|}}}|14={{{district13|}}}|15={{{district14|}}}|16={{{district15|}}}|17={{{district16|}}}|18={{{district17|}}}|19={{{district18|}}} }}|{{enum|{{{district|}}}|{{{district1|}}}|{{{district2|}}}|{{{district3|}}} }} }} | label26 = {{#if:{{{city_type|}}}|{{{city_type}}}|Območja poselitve}} | data26 = {{#if:{{{city4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{city|}}}|2={{{city1|}}}|3={{{city2|}}}|4={{{city3|}}}|5={{{city4|}}}|6={{{city5|}}}|7={{{city6|}}}|8={{{city7|}}}|9={{{city8|}}}|10={{{city9|}}}|11={{{city10|}}}|12={{{city11|}}}|13={{{city12|}}}|14={{{city13|}}}|15={{{city14|}}}|16={{{city15|}}}|17={{{city16|}}}|18={{{city17|}}}|19={{{city18|}}} }}|{{enum|{{{towns|{{{city|}}}}}}|{{{city1|}}}|{{{city2|}}}|{{{city3|}}} }} }} | label27 = Meji na | data27 = {{#if:{{{border4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{border|}}}|2={{{border1|}}}|3={{{border2|}}}|4={{{border3|}}}|5={{{border4|}}}|6={{{border5|}}}|7={{{border6|}}}|8={{{border7|}}}|9={{{border8|}}}|10={{{border9|}}}|11={{{border10|}}}}}|{{enum|{{{boundaries|{{{border|}}}}}}|{{{border1|}}}|{{{border2|}}}|{{{border3|}}} }} }} | label28 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data28 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}}|{{#invoke:Coordinates novi|coordinsert|{{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:river|{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}{{{width_km|}}}{{{width_mi|}}}{{{area_mi2|}}}{{{area_km2|}}}|dim:{{Infobox dim|length_km={{{length_km|}}}|length_mi={{{length_mi|}}}|width_km={{{width_km|}}}|width_mi={{{width_mi|}}}|area_mi2={{{area_mi2|}}}|area_km2={{{area_km2|}}}}}}}}}<!-- -->&thinsp;{{ifempty|{{{coordinates_ref|}}}|{{{coords_ref|}}} }} }} |label29 = Topografska karta |data29 = {{{topo|}}} |label30 = Pogorje |data30 = {{{range|}}} |label31 = Pot |data31 = {{{traversed|}}} |label32 = {{#if:{{{river1|}}}{{{watercourses|}}}|Reke|Reka}} |data32 = {{#if:{{{river4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{river|}}}|2={{{river1|}}}|3={{{river2|}}}|4={{{river3|}}}|5={{{river4|}}}|6={{{river5|}}}|7={{{river6|}}}|8={{{river7|}}}|9={{{river8|}}}|10={{{river9|}}} }}|{{enum|{{{watercourses|{{{river|}}}}}}|{{{river1|}}}|{{{river2|}}}|{{{river3|}}} }} }} |label33 = {{#if:{{{lake1|}}}|Jezera|Jezero}} |data33 = {{#if:{{{lake4|}}}|{{Collapsible list|framestyle=border:none; padding:0;|title=Seznam|1={{{lake|}}}|2={{{lake1|}}}|3={{{lake2|}}}|4={{{lake3|}}}|5={{{lake4|}}}|6={{{lake5|}}}|7={{{lake6|}}}|8={{{lake7|}}}|9={{{lake8|}}}|10={{{lake9|}}} }}|{{enum|{{{lake|}}}|{{{lake1|}}}|{{{lake2|}}}|{{{lake3|}}} }} }} |below = {{{footnotes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Dolina z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dolina]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| age | area | area_km2 | area_mi2 | area_note | border | border1 | border2 | border3 | border4 | border5 | border6 | border7 | border8 | border9 | border10 | boundaries | city | city1 | city2 | city3 | city4 | city5 | city6 | city7 | city8 | city9 | city10 | city11 | city12 | city13 | city14 | city15 | city16 | city17 | city18 | city_type | coordinates | coordinates_ref | coords | coords_ref | | country | country1 | country2 | country3 | country4 | country5 | country6 | country7 | country8 | country9 | country10 | country11 | country12 | country13 | country14 | country15 | country16 | country17 | country18 | country_type | depth | depth_m | depth_ft | depth_note | direction | district | district1 | district2 | district3 | district4 | district5 | district6 | district7 | district8 | district9 | district10 | district11 | district12 | district13 | district14 | district15 | district16 | district17 | district18 | district_type | elevation | elevation_ft | elevation_m | elevation_ref | embed | footnotes | image_map | label | label_position | length | length_km | length_mi | length_note | length_orientation | location | map | map_alt | map_caption | map_image | map_size | map_width | mapsize | name | native_name | native_name_lang | orientation | other_name | photo | photo_alt | photo_caption | photo_size | photo_width | range | region | region1 | region2 | region3 | region4 | region5 | region6 | region7 | region8 | region9 | region10 | region11 | region12 | region13 | region14 | region15 | region16 | region17 | region18 | region19 | region20 | region21 | region22 | region23 | region_type | relief | river | river1 | river2 | river3 | river4 | river5 | river6 | river7 | river8 | river9 | lake | lake1 | lake2 | lake3 | lake4 | lake5 | lake6 | lake7 | lake8 | lake9 | state | state1 | state2 | state3 | state4 | state5 | state6 | state7 | state8 | state9 | state10 | state11 | state12 | state13 | state14 | state15 | state16 | state17 | state18 | state_type | topo | towns | traversed | translation | type | watercourses | width | width_mi | width_km | width_note | width_orientation }}<noinclude> {{documentation}} <!-- PLEASE ADD CATEGORIES TO THE /doc SUBPAGE, THANKS --> </noinclude> e73l0wt7l4rou4m5bmcf8lr9a0g9wcj 0 467047 5728110 5486299 2022-08-06T12:52:43Z Pv21 142817 ureditev kartice wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder |name=Gitanas Nausėda |image=<!--WD--> |office=[[Seznam predsednikov Litve|Predsednik Litve]] |primeminister= |term_start=[[12. julij]] [[2019]] |term_end=|predecessor=[[Dalia Grybauskaitė]] |successor= |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |death_date= |death_place= |party=''neodvisen'' |spouse=[[Diana Nausėdienė]] |education=[[Univerza v Vilni]] |signature=Gitanas Nauseda Signature.svg |premier=[[Saulius Skvernelis]]}} '''Gitanas Nausėda''', [[Seznam litovskih politikov|litvanski politik]], * [[19. maj]] [[1964]], [[Klaipėda]], [[Litva]] Nausėda je aktualni predsednik [[Litva|Republike Litve]]. == Mladost == Rodil se je v litvanskem obmorskem mestu [[Klaipėda]], kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Leta 1982 se je v glavnem mestu [[Vilna|Vilni]] vpisal na Fakulteto za industrijsko ekonomijo, med letoma 1987 in 1989 pa je študiral še na ekonomski fakulteti. Med letoma 1990 in 1992 je opravljal prakso na univerzi v [[Mannheim|Mannheimu]] v [[Nemčija|Nemčiji]] v okviru štipendije DAAD.<ref>{{Navedi splet|title=Scholarships - DAAD - Deutscher Akademischer Austauschdienst|url=https://www.daad.de/deutschland/stipendium/en/|website=www.daad.de|accessdate=2019-10-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=President Gitanas Nausėda|url=https://www.lrp.lt/en/institution/president-gitanas-nauseda/32727|website=www.lrp.lt|accessdate=2019-10-05|language=en}}</ref> Leta 1993 je doktoriral na temo ''Dohodkovna politika pod inflacijo in stagflacijo''.<ref>{{Navedi splet|title=LIETUVOS MOKSLO POTENCIALAS|url=http://www.mokslas.mii.lt/mokslas/SRITYS/duom00.php?pav=N&sritis=S|website=www.mokslas.mii.lt|accessdate=2019-10-05}}</ref> Po študiju se je zaposlil v več raziskovalnih centrih oz. inštitutih, med njimi v Raziskovalnem inštitutu za ekonomijo in privatizacijo. Leta 1993 delal v litvanskem Svetu za konkurenco. Deloval je tudi v banki Litva. Od leta 2000 do [[2008]] je bil glavni ekonomist in svetovalec predsednika [[AB Vilniaus Bankas]]. Leta 2009 je bil imenovan za izrednega profesorja na Visoki poslovni šoli na Univerze v Vilni, od leta 2008 do 2018 pa je bil sočasno finančni analitik ter glavni ekonomist v [[SEB Bankas]].<ref>{{Navedi splet|title=Bloomberg - Are you a robot?|url=https://www.bloomberg.com/tosv2.html?vid=&uuid=cc2fa110-90b3-11e9-9b98-93e123c6a370&url=L3Jlc2VhcmNoL3N0b2Nrcy9wcml2YXRlL3BlcnNvbi5hc3A/cGVyc29uSWQ9MTM4OTM2NDY4JnByaXZjYXBJZD0yNTU3NjU1|website=www.bloomberg.com|accessdate=2019-10-05}}</ref> == Predsednik Litve == 17. septembra 2018, slabih osem mesecev pred predsedniškimi volitvami v Litvi, je Nausėda napovedal svojo kandidaturo. V prvem krogu je za manj kot pol odstotka zaostal za prav tako neodvisno kandidatko [[Ingrida Šimonytė|Ingrido Šimonytė]], ki pa jo je v drugem krogu, ki je potekal 26. maja 2019, porazil z dobrimi 66 % glasov. Na mesto predsednika je bil umeščen 12. julija 2019. == Zasebno == Od leta 1990 je poročen z [[Diano Nausėdienė]], s katero ima dve hčerki.<ref>{{Navedi splet|title=G.Nausėdos kelias į ekonomiką aplaistytas ašaromis|url=https://www.delfi.lt/news/daily/education/gnausedos-kelias-i-ekonomika-aplaistytas-asaromis.d?id=29311937|website=DELFI|accessdate=2019-10-05}}</ref> Poleg [[Litovščina|litovščine]] govori tudi [[Angleščina|angleško]], [[Nemščina|nemško]] in [[Ruščina|rusko]].<ref>{{Navedi splet|title=D. Nausėdienė: Gitanas man pateikė viliojantį pasiūlymą, kurio negalėjau atsisakyti|url=https://www.delfi.lt/gyvenimas/istorijos/d-nausediene-gitanas-man-pateike-viliojanti-pasiulyma-kurio-negalejau-atsisakyti.d?id=69430568|website=DELFI|accessdate=2019-10-05|first=Lina|last=Mustafinaitė}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam litovskih politikov]] {{Predsednik Litve}}{{Evropski svet}}{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Nauseda, Gitanas}} [[Kategorija:Litovski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Litve]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Vilni]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Vilni]] bxfe54wrf8matrdaeo7kx2jbk7zhovy 0 469006 5728113 5618558 2022-08-06T13:13:21Z 84.255.201.213 Poklic wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik|birth_date|name=Ksenija Klampfer|image=|order=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]]|term_start=[[13. september]] [[2018]]|term_end=[[13. marec]] [[2020]]|predecessor=[[Anja Kopač Mrak]]|successor=[[Janez Cigler Kralj]]|term_start2=|term_end2=|predecessor2=|successor2=|birth_place=|death_date=|death_place=|constituency=|party=[[Stranka modernega centra|SMC]] (do 2020)<br>[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] (2020- )|spouse=|children=|profession=magistra pravne znanosti s področja evropskega gospodarskega prava, opravljen pravniški državni izpit|education=|religion=|signature=|footnotes=|order2=|term_start3=|term_end3=|party_election=|birth_date=|premier=[[Marjan Šarec]]}} '''Ksenija Klampfer''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenska pravnica]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[27. julij]] [[1976]]. V času [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Ksenija Klampfer {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/imenik-oseb/ksenija-klampfer/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-11-22|language=sl|first=Urad vlade Republike Slovenije za|last=komuniciranje}}</ref> Štirinajst dni po odstopu predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] je v času dogovarjanja o morebitni novi koaliciji ali novih volitvah odstopila z mesta podpredsednice stranke [[SMC|Stranka modernega centra]] in izstopila iz stranke. Nato se je pridružila [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] (LMŠ), kjer je postala podpredsednica sveta stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Organi stranke|url=https://www.strankalms.si/o-stranki/organi-stranke/|website=Stranka LMŠ|accessdate=2021-03-19|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra]] [[Kategorija:Člani Liste Marjana Šarca]] a42ce3o26jok7p76t9vw2swql02t5r5 5728115 5728113 2022-08-06T13:20:22Z 84.255.201.213 Delovne izkušnje wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik|birth_date|name=Ksenija Klampfer|image=|order=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]]|term_start=[[13. september]] [[2018]]|term_end=[[13. marec]] [[2020]]|predecessor=[[Anja Kopač Mrak]]|successor=[[Janez Cigler Kralj]]|term_start2=|term_end2=|predecessor2=|successor2=|birth_place=|death_date=|death_place=|constituency=|party=[[Stranka modernega centra|SMC]] (do 2020)<br>[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] (2020- )|spouse=|children=|profession=magistra pravne znanosti s področja evropskega gospodarskega prava, opravljen pravniški državni izpit|education=|religion=|signature=|footnotes=|order2=|term_start3=|term_end3=|party_election=|birth_date=|premier=[[Marjan Šarec]]}} '''mag. Ksenija Klampfer''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenska pravnica]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[27. julij]] [[1976]]. V času [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] je bila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Ksenija Klampfer {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/imenik-oseb/ksenija-klampfer/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-11-22|language=sl|first=Urad vlade Republike Slovenije za|last=komuniciranje}}</ref> Štirinajst dni po odstopu predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] je v času dogovarjanja o morebitni novi koaliciji zavrnila vstop v Vlado Janeza Janše in odstopila z mesta podpredsednice stranke [[SMC|Stranka modernega centra]] in izstopila iz stranke. V letu 2017-2018 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo. V času od 2015-2017 je kot načelnica vodila Upravno enoto Maribor. == Sklici == {{sklici}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra]] [[Kategorija:Člani Liste Marjana Šarca]] 9o96y07foo3p7gk42bhho48shpjrf3x 5728116 5728115 2022-08-06T13:21:41Z 84.255.201.213 stranka wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik|birth_date|name=Ksenija Klampfer|image=|order=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]]|term_start=[[13. september]] [[2018]]|term_end=[[13. marec]] [[2020]]|predecessor=[[Anja Kopač Mrak]]|successor=[[Janez Cigler Kralj]]|term_start2=|term_end2=|predecessor2=|successor2=|birth_place=|death_date=|death_place=|constituency=|party=[[Stranka modernega centra|SMC]] (do 2020)|spouse=|children=|profession=magistra pravne znanosti s področja evropskega gospodarskega prava, opravljen pravniški državni izpit|education=|religion=|signature=|footnotes=|order2=|term_start3=|term_end3=|party_election=|birth_date=|premier=[[Marjan Šarec]]}} '''mag. Ksenija Klampfer''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenska pravnica]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[27. julij]] [[1976]]. V času [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] je bila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Ksenija Klampfer {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/imenik-oseb/ksenija-klampfer/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-11-22|language=sl|first=Urad vlade Republike Slovenije za|last=komuniciranje}}</ref> Štirinajst dni po odstopu predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] je v času dogovarjanja o morebitni novi koaliciji zavrnila vstop v Vlado Janeza Janše in odstopila z mesta podpredsednice stranke [[SMC|Stranka modernega centra]] in izstopila iz stranke. V letu 2017-2018 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo. V času od 2015-2017 je kot načelnica vodila Upravno enoto Maribor. == Sklici == {{sklici}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra]] [[Kategorija:Člani Liste Marjana Šarca]] 4lq5wiluchb9lljri1o8vag224gigfz 5728119 5728116 2022-08-06T14:10:49Z A09090091 188929 izobrazba ni enako poklic wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik|birth_date|name=Ksenija Klampfer|image=|order=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]]|term_start=[[13. september]] [[2018]]|term_end=[[13. marec]] [[2020]]|predecessor=[[Anja Kopač Mrak]]|successor=[[Janez Cigler Kralj]]|term_start2=|term_end2=|predecessor2=|successor2=|birth_place=|death_date=|death_place=|constituency=|party=[[Stranka modernega centra|SMC]] (do 2020)|spouse=|children=|profession=|education=|religion=|signature=|footnotes=|order2=|term_start3=|term_end3=|party_election=|birth_date=|premier=[[Marjan Šarec]]}} '''Ksenija Klampfer''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenska pravnica]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[27. julij]] [[1976]]. V času [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] je bila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Ksenija Klampfer {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/imenik-oseb/ksenija-klampfer/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-11-22|language=sl|first=Urad vlade Republike Slovenije za|last=komuniciranje}}</ref> Štirinajst dni po odstopu predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] je v času dogovarjanja o morebitni novi koaliciji zavrnila vstop v Vlado Janeza Janše in odstopila z mesta podpredsednice stranke [[SMC|Stranka modernega centra]] in izstopila iz stranke. V letu 2017-2018 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo. V času od 2015-2017 je kot načelnica vodila Upravno enoto Maribor. == Sklici == {{sklici}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra]] [[Kategorija:Člani Liste Marjana Šarca]] i4g7cj2nsrue6hq85wzu9kct4j072c9 5728121 5728119 2022-08-06T14:12:25Z A09090091 188929 vrnjena referencirana vsebina wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik|birth_date|name=Ksenija Klampfer|image=|order=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]]|term_start=[[13. september]] [[2018]]|term_end=[[13. marec]] [[2020]]|predecessor=[[Anja Kopač Mrak]]|successor=[[Janez Cigler Kralj]]|term_start2=|term_end2=|predecessor2=|successor2=|birth_place=|death_date=|death_place=|constituency=|party=[[Stranka modernega centra|SMC]] (do 2020)|spouse=|children=|profession=|education=|religion=|signature=|footnotes=|order2=|term_start3=|term_end3=|party_election=|birth_date=|premier=[[Marjan Šarec]]}} '''Ksenija Klampfer''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenska pravnica]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[27. julij]] [[1976]]. V času [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] je bila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Ksenija Klampfer {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/imenik-oseb/ksenija-klampfer/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-11-22|language=sl|first=Urad vlade Republike Slovenije za|last=komuniciranje}}</ref> Štirinajst dni po odstopu predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] je v času dogovarjanja o morebitni novi koaliciji zavrnila vstop v Vlado Janeza Janše in odstopila z mesta podpredsednice stranke [[SMC|Stranka modernega centra]] in izstopila iz stranke. Štirinajst dni po odstopu predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] je v času dogovarjanja o morebitni novi koaliciji ali novih volitvah odstopila z mesta podpredsednice stranke [[SMC|Stranka modernega centra]] in izstopila iz stranke. Nato se je pridružila [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] (LMŠ), kjer je postala podpredsednica sveta stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Organi stranke|url=https://www.strankalms.si/o-stranki/organi-stranke/|website=Stranka LMŠ|accessdate=2021-03-19|language=sl-SI}}</ref> V letu 2017–2018 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo. V času od 2015–2017 je kot načelnica vodila Upravno enoto Maribor. == Sklici == {{sklici}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra]] [[Kategorija:Člani Liste Marjana Šarca]] d9jem0b4pgwi800ntiwxx8w6nx3r3ft 5728249 5728121 2022-08-06T18:27:31Z 84.255.201.213 poklic wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik|birth_date|name=mag. Ksenija Klampfer|image=|order=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]]|term_start=[[13. september]] [[2018]]|term_end=[[13. marec]] [[2020]]|predecessor=[[Anja Kopač Mrak]]|successor=[[Janez Cigler Kralj]]|term_start2=|term_end2=|predecessor2=|successor2=|birth_place=|death_date=|death_place=|constituency=|party=[[Stranka modernega centra|SMC]] (do 2020)|spouse=|children=|profession=Pravnica|education=Magistrica evropskega gospodarskega prava. Opravljen pravniški državni izpit.|signature=|footnotes=|order2=|term_start3=|term_end3=|party_election=|birth_date=|premier=[[Marjan Šarec]]}} '''Ksenija Klampfer''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenska pravnica]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[27. julij]] [[1976]]. V času [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] je bila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Ksenija Klampfer {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/imenik-oseb/ksenija-klampfer/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-11-22|language=sl|first=Urad vlade Republike Slovenije za|last=komuniciranje}}</ref> Štirinajst dni po odstopu predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] je v času dogovarjanja o morebitni novi koaliciji zavrnila vstop v Vlado Janeza Janše in odstopila z mesta podpredsednice stranke [[SMC|Stranka modernega centra]] in izstopila iz stranke. V letu 2017–2018 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo. V času od 2015–2017 je kot načelnica vodila Upravno enoto Maribor. == Sklici == {{sklici}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra]] 7f1rp2bi7l2sxuj1bqnmp2b7ik388s5 5728256 5728249 2022-08-06T18:32:43Z A09090091 188929 Redakcija 5728249 uporabnika [[Special:Contributions/84.255.201.213|84.255.201.213]] ([[User talk:84.255.201.213|pogovor]]) razveljavljena, -odstranjevanje referncirane vsebine wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik|birth_date|name=Ksenija Klampfer|image=|order=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]]|term_start=[[13. september]] [[2018]]|term_end=[[13. marec]] [[2020]]|predecessor=[[Anja Kopač Mrak]]|successor=[[Janez Cigler Kralj]]|term_start2=|term_end2=|predecessor2=|successor2=|birth_place=|death_date=|death_place=|constituency=|party=[[Stranka modernega centra|SMC]] (do 2020)|spouse=|children=|profession=|education=|religion=|signature=|footnotes=|order2=|term_start3=|term_end3=|party_election=|birth_date=|premier=[[Marjan Šarec]]}} '''Ksenija Klampfer''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenska pravnica]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[27. julij]] [[1976]]. V času [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] je bila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Ksenija Klampfer {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/imenik-oseb/ksenija-klampfer/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-11-22|language=sl|first=Urad vlade Republike Slovenije za|last=komuniciranje}}</ref> Štirinajst dni po odstopu predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] je v času dogovarjanja o morebitni novi koaliciji zavrnila vstop v Vlado Janeza Janše in odstopila z mesta podpredsednice stranke [[SMC|Stranka modernega centra]] in izstopila iz stranke. Štirinajst dni po odstopu predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] je v času dogovarjanja o morebitni novi koaliciji ali novih volitvah odstopila z mesta podpredsednice stranke [[SMC|Stranka modernega centra]] in izstopila iz stranke. Nato se je pridružila [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] (LMŠ), kjer je postala podpredsednica sveta stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Organi stranke|url=https://www.strankalms.si/o-stranki/organi-stranke/|website=Stranka LMŠ|accessdate=2021-03-19|language=sl-SI}}</ref> V letu 2017–2018 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo. V času od 2015–2017 je kot načelnica vodila Upravno enoto Maribor. == Sklici == {{sklici}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra]] [[Kategorija:Člani Liste Marjana Šarca]] d9jem0b4pgwi800ntiwxx8w6nx3r3ft 5728286 5728256 2022-08-06T19:46:42Z 84.255.201.213 /* Sklici */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik|birth_date|name=Ksenija Klampfer|image=|order=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]]|term_start=[[13. september]] [[2018]]|term_end=[[13. marec]] [[2020]]|predecessor=[[Anja Kopač Mrak]]|successor=[[Janez Cigler Kralj]]|term_start2=|term_end2=|predecessor2=|successor2=|birth_place=|death_date=|death_place=|constituency=|party=[[Stranka modernega centra|SMC]] (do 2020)|spouse=|children=|profession=|education=|religion=|signature=|footnotes=|order2=|term_start3=|term_end3=|party_election=|birth_date=|premier=[[Marjan Šarec]]}} '''Ksenija Klampfer''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenska pravnica]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[27. julij]] [[1976]]. V času [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] je bila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Ksenija Klampfer {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/imenik-oseb/ksenija-klampfer/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-11-22|language=sl|first=Urad vlade Republike Slovenije za|last=komuniciranje}}</ref> Štirinajst dni po odstopu predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] je v času dogovarjanja o morebitni novi koaliciji zavrnila vstop v Vlado Janeza Janše in odstopila z mesta podpredsednice stranke [[SMC|Stranka modernega centra]] in izstopila iz stranke. Štirinajst dni po odstopu predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] je v času dogovarjanja o morebitni novi koaliciji ali novih volitvah odstopila z mesta podpredsednice stranke [[SMC|Stranka modernega centra]] in izstopila iz stranke. Nato se je pridružila [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] (LMŠ), kjer je postala podpredsednica sveta stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Organi stranke|url=https://www.strankalms.si/o-stranki/organi-stranke/|website=Stranka LMŠ|accessdate=2021-03-19|language=sl-SI}}</ref> V letu 2017–2018 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo. V času od 2015–2017 je kot načelnica vodila Upravno enoto Maribor. == Sklici == {{sklici}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra dwfwma8ta6z7a1w9kovpc2ycy6w6e74 5728289 5728286 2022-08-06T19:54:18Z A09090091 188929 vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/84.255.201.213|84.255.201.213]] ([[User talk:84.255.201.213|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:A09090091|A09090091]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik|birth_date|name=Ksenija Klampfer|image=|order=[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije]]|term_start=[[13. september]] [[2018]]|term_end=[[13. marec]] [[2020]]|predecessor=[[Anja Kopač Mrak]]|successor=[[Janez Cigler Kralj]]|term_start2=|term_end2=|predecessor2=|successor2=|birth_place=|death_date=|death_place=|constituency=|party=[[Stranka modernega centra|SMC]] (do 2020)|spouse=|children=|profession=|education=|religion=|signature=|footnotes=|order2=|term_start3=|term_end3=|party_election=|birth_date=|premier=[[Marjan Šarec]]}} '''Ksenija Klampfer''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenska pravnica]] in [[Seznam slovenskih politikov|političarka]], * [[27. julij]] [[1976]]. V času [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] je bila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Ksenija Klampfer {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/imenik-oseb/ksenija-klampfer/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-11-22|language=sl|first=Urad vlade Republike Slovenije za|last=komuniciranje}}</ref> Štirinajst dni po odstopu predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] je v času dogovarjanja o morebitni novi koaliciji zavrnila vstop v Vlado Janeza Janše in odstopila z mesta podpredsednice stranke [[SMC|Stranka modernega centra]] in izstopila iz stranke. Štirinajst dni po odstopu predsednika vlade [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] je v času dogovarjanja o morebitni novi koaliciji ali novih volitvah odstopila z mesta podpredsednice stranke [[SMC|Stranka modernega centra]] in izstopila iz stranke. Nato se je pridružila [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] (LMŠ), kjer je postala podpredsednica sveta stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Organi stranke|url=https://www.strankalms.si/o-stranki/organi-stranke/|website=Stranka LMŠ|accessdate=2021-03-19|language=sl-SI}}</ref> V letu 2017–2018 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo. V času od 2015–2017 je kot načelnica vodila Upravno enoto Maribor. == Sklici == {{sklici}} {{13. Vlada Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra]] [[Kategorija:Člani Liste Marjana Šarca]] d9jem0b4pgwi800ntiwxx8w6nx3r3ft 0 470885 5728498 5408550 2022-08-07T10:16:15Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{infopolje oseba|name=Gojmir Pipenbacher|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=}} '''Gojmir Pipenbacher - Gojko,''' [[Slovenci|slovenski]] [[književnik]], [[Učitelj|šolnik]] in [[Partizani|partizan]], * [[2. april]] [[1902]], [[Gradec]], † [[9. november]] [[1977]], [[Ljubljana]] Med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] je bil mobiliziran v redno vojsko [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] in bil poslan na ozemlje današnje Slovenije, kjer je dezertiral iz vrst [[Wehrmacht|Wermacht-]]<nowiki/>a in se, kot [[fotograf]]<ref>{{Navedi splet|title=ZAKLADI PARTIZANSKE FOTOREPORTERSKE DEJAVNOSTI|url=https://fototekamnzs.com/2018/06/18/zakladi-partizanske-fotoreporterske-dejavnosti/|website=MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE|date=2018-06-18|accessdate=2020-01-01}}</ref> oz vojni fotoreporter priključil [[NOB]]. Dosegel je vojaški čin [[Major|majorja]] Bil je borec [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV. diviziije NOVJ]]. Po vojni je deloval predvsem kot [[Učitelj|šolnik]] in [[književnik]]. Krajše obdobje pa je, kot direktor, vodil tudi prehrambeno podjetje TOZD Žito, predhodnico današnje živilsko-predelovalne družbe Žito. Poročen je bil z [[Amalija Pipenbacher|Amalijo Pipenbacher]] (r. 1914), aktivistko [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], ki je ena najstarejših Slovenk doslej. ==Sklici== {{sklici}}{{Bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Pipenbacher, Gojmir}} [[Kategorija:Slovenski književniki]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski fotografi]] awh1boeuk7x5e32wpfbfjgmxikvz3rs 0 472000 5728507 5709898 2022-08-07T10:26:08Z EmausBot 59654 Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na [[d:|Wikipodatkih]], na [[d:Q1019790]] wikitext text/x-wiki [[File:Boehm+Full Boehm.jpg|thumb|150px|1. Klarinet Boehm s 17 ključi in 6 obroči <br>2. Klarinet Full Boehm z 19 tipkami in 7 obroči (do nizkih Eb)]] '''Boehmov sistem za Klarinet''', je sistem delovanja mehanike [[klarinet]]a, ki sta ga med letoma 1839 in 1843 razvila Hyacinthe Klosé in Auguste Buffet Jeune. Ime je nekoliko varljivo saj se je sistem zgledoval po sistemu Theobalda Boehma za flavto, vendar se od njega razlikuje, saj klarinet prepihuje pri duodecimi (kvinta + oktava) flavta pa pri oktavi. Tudi sam Boehm ni bil vključen v razvoj sistema za klarinet. Klosé in Buffet sta vzela standardni sopranski klarinet, prilagodila sistem obročkov z obročki in osmi, da bi odpravila resne težave z intonacijo na zgornjem in spodnjem delu instrumenta ter dodala podvojene tipke za levi in desni mali prst, kar poenostavi več težkih artikulacij pri obsegu instrumenta. Klarinet Boehm je bil sprva najbolj uspešen v [[Francija|Francij]]i - bil je skoraj edina vrsta klarineta, ki se je uporabljala v Franciji do konca 1870-ih let, vendar je začel zamenjevati tudi sistem klarineta Albert v [[Belgija|Belgij]]i, [[Italija|Italij]]i in [[Amerika|Amerik]]i v 1870-ih in po zgledu Manuela Gómeza, uglednega klarinetista iz Londona, ki je v 1890-ih uporabljal sistem Boehm in klarinet sistema Full Boehm - v Angliji<ref>{{cite book | last = Rendall | first = F. Geoffrey | title = The Clarinet | place = London | publisher = Ernest Benn Limited | year = 1971 | page = 99 | isbn = 0-510-36701-1}} (Third Edition)</ref> <ref>{{cite book | last = Baines | first = Anthony | pages = [https://archive.org/details/woodwindinstrume00bain/page/320 320–323] | title = Woodwind Instruments and Their History | publisher = Dover | place = New York | year = 1991 | isbn = 0-486-26885-3 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/woodwindinstrume00bain/page/320 }} (republication of third edition, 1967, as reprinted with corrections, 1977)</ref>. Do začetka dvajsetega stoletja so bili skoraj vsi klarineti, ki so jih izvajalci uporabljali zunaj Nemčije, Avstrije in Rusije, po principu sistema Boehm ali enega od njegovih naslednikov. Edina sprememba klarineta Kloséja in Buffeja, ki ima širok spekter, je klarinet sistema Full Boehm, ki ga je Buffet uvedel v 1870-ih. ==Viri== {{opombe}} [[Kategorija:Pihala]] 34mhni7ulpzfewc0khp0cb4xgfbch8u 0 478484 5728253 5313924 2022-08-06T18:29:42Z A09090091 188929 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Jame v Sloveniji]]: "*" s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki Jamski [[turizem]] se nanaša na vse oblike turizma, ki potekajo pod zemljo oziroma v jamah. Jamski turizem ima velik pomen za slovenski turizem, saj je [[Postojnska jama]] ena izmed glavnih turističnih atrakcij v državi. [[Slika:Burger Postojnska Koncertna dvorana.jpg|obroba|sličica|Koncertna dvorana v Postojnski jami]] Jamski turizem je v najširšem pomenu besede ena izmed najstarejših oblik turizma v Sloveniji in v modernem zahodnem svetu nasploh in je zelo dobičkonosen, ampak hkrati tudi nevaren za ekosisteme in naravno ravnovesje znotraj jam. <br /> === Turistično dostopne jame v Sloveniji === V [[Slovenija|Sloveniji]] je trenutno registriranih okoli 13.000 jam, od katerih jih je 21 vključenih v t.i. ''turistično transverzalo jam v Sloveniji.'' Nekaj bolj znanih jam: * [[Postojnska jama]] * [[Križna jama]] * [[Predjama (jama)|Predjamski sistem]] * [[Planinska jama]] * [[Dimnice (jama)|Dimnice]] * [[Škocjanske jame]] * [[Pivka jama]] * [[Pekel pri Zalogu]] * [[Snežna jama na planini Arto]] * [[Vilenica]] * [[Divaška jama]] * [[Županova jama]] * [[Kostanjeviška jama]] * [[Sveta jama]] * [[Železna jama]] * [[Rotovnikova jama]] <br /> === Pomembnost Postojnske jame za turizem Slovenije === Najbolj znana izmed slovenskih jam je seveda [[Postojnska jama]], brez katere turizem v Sloveniji ne bi bil na nivoju na katerem je sedaj. Turizem v Postojnski jami se je začel že leta 1819, ko so bile v jami zgrajene prve poti. Že leta 1884 je bila v jame napeljana električna osvetlitev, leta 1872 pa so bili speljani prvi tiri. Leta 1928 so pred vhodom v jamo zgradili dvorec, ki še danes sprejema turiste. Postojnsko jamo vsako leto obišče preko 700.000 ljudi, skozi njeno 200 letno zgodovino jo je obiskalo že preko 39 milijonov obiskovalcev, kar pomeni da je Postojnska jama ena izmed najbolj obiskanih znamenitosti v Evropi in celo na svetu. <br /> === Vpliv turizma na naravno ravnovesje jam === Vsak poseg v kraške jame in kraške površinske oblike lahko pomembno vpliva na naravne procese v njih, oziroma v njih uniči pomembne zapise iz geološke zgodovine. Turizem pomeni za jame določeno obremenitev, saj se naravno stanje v jami poruši. Prihaja do vnosa velikih količin energije v energetsko revno okolje, kar lahko ima negativen vpliv na naravne procese znotraj jam, kar lahko vidimo v spremembi razmerja organizmov znotraj jamskih ekosistemov. Zaradi teh razlogov moramo biti še posebej pozorni, da jam ne obremenimo s turizmom in ljudmi, saj tvegamo uničenje ene izmed najstarejših in najbolj obiskanih turističnih atrakcij v Evropi. === Viri === * [https://www.katasterjam.si/ Kataster slovenskih jam] * http://www.razvojkrasa.si/si/turizem/11/article.html, pridobljeno dne 2020-4-28 * https://www.postojnska-jama.eu/en/, pridobljeno dne 2020-4-28 * https://www.slovenia.info/sl/destinacije/znamenitosti/postojnska-jama, pridobljeno dne 2020-4-28 * https://www.postojnska-jama.eu/sl/medijsko-sredisce/novice/postojnska-jama-obelezuje-200-let-turizma/, pridobljeno dne 2020-4-28 [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Jame v Sloveniji|*]] 9a2zw33ecd9vsfnrd50y8b728nx6ebc 5728264 5728253 2022-08-06T18:59:01Z Ljuba brank 92351 /* Turistično dostopne jame v Sloveniji */ np wikitext text/x-wiki Jamski [[turizem]] se nanaša na vse oblike turizma, ki potekajo pod zemljo oziroma v jamah. Jamski turizem ima velik pomen za slovenski turizem, saj je [[Postojnska jama]] ena izmed glavnih turističnih atrakcij v državi. [[Slika:Burger Postojnska Koncertna dvorana.jpg|obroba|sličica|Koncertna dvorana v Postojnski jami]] Jamski turizem je v najširšem pomenu besede ena izmed najstarejših oblik turizma v Sloveniji in v modernem zahodnem svetu nasploh in je zelo dobičkonosen, ampak hkrati tudi nevaren za ekosisteme in naravno ravnovesje znotraj jam. <br /> === Turistično dostopne jame v Sloveniji === V [[Slovenija|Sloveniji]] je trenutno registriranih okoli 13.000 jam, od katerih jih je 21 vključenih v t.i. ''turistično transverzalo jam v Sloveniji.'' Nekaj bolj znanih jam: * [[Postojnska jama]] * [[Križna jama]] * [[Predjama (jama)|Predjamski sistem]] * [[Planinska jama]] * [[Dimnice (jama)|Dimnice]] * [[Škocjanske jame]] * [[Pivka jama]] * [[Pekel (Savinjska dolina)|Pekel]] * [[Snežna jama]] * [[Vilenica]] * [[Divaška jama]] * [[Županova jama]] * [[Kostanjeviška jama]] * [[Sveta jama]] * [[Železna jama]] * [[Rotovnikova jama]] <br /> === Pomembnost Postojnske jame za turizem Slovenije === Najbolj znana izmed slovenskih jam je seveda [[Postojnska jama]], brez katere turizem v Sloveniji ne bi bil na nivoju na katerem je sedaj. Turizem v Postojnski jami se je začel že leta 1819, ko so bile v jami zgrajene prve poti. Že leta 1884 je bila v jame napeljana električna osvetlitev, leta 1872 pa so bili speljani prvi tiri. Leta 1928 so pred vhodom v jamo zgradili dvorec, ki še danes sprejema turiste. Postojnsko jamo vsako leto obišče preko 700.000 ljudi, skozi njeno 200 letno zgodovino jo je obiskalo že preko 39 milijonov obiskovalcev, kar pomeni da je Postojnska jama ena izmed najbolj obiskanih znamenitosti v Evropi in celo na svetu. <br /> === Vpliv turizma na naravno ravnovesje jam === Vsak poseg v kraške jame in kraške površinske oblike lahko pomembno vpliva na naravne procese v njih, oziroma v njih uniči pomembne zapise iz geološke zgodovine. Turizem pomeni za jame določeno obremenitev, saj se naravno stanje v jami poruši. Prihaja do vnosa velikih količin energije v energetsko revno okolje, kar lahko ima negativen vpliv na naravne procese znotraj jam, kar lahko vidimo v spremembi razmerja organizmov znotraj jamskih ekosistemov. Zaradi teh razlogov moramo biti še posebej pozorni, da jam ne obremenimo s turizmom in ljudmi, saj tvegamo uničenje ene izmed najstarejših in najbolj obiskanih turističnih atrakcij v Evropi. === Viri === * [https://www.katasterjam.si/ Kataster slovenskih jam] * http://www.razvojkrasa.si/si/turizem/11/article.html, pridobljeno dne 2020-4-28 * https://www.postojnska-jama.eu/en/, pridobljeno dne 2020-4-28 * https://www.slovenia.info/sl/destinacije/znamenitosti/postojnska-jama, pridobljeno dne 2020-4-28 * https://www.postojnska-jama.eu/sl/medijsko-sredisce/novice/postojnska-jama-obelezuje-200-let-turizma/, pridobljeno dne 2020-4-28 [[Kategorija:Turizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Jame v Sloveniji|*]] gukkz5mrcuvrmtgb5bmyrpwelwv56ku 0 479248 5728245 5724044 2022-08-06T18:14:45Z Nebotigatreba7 197086 /* Finale */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije |name = Pesem Evrovizije 2021 |svk = |nex = [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |pre = [[Pesem Evrovizije 2019|2019]], [[Pesem Evrovizije 2020|2020]] (odp.) |con = Pesem Evrovizije |intervall = |interval = |openingl = |opening = |null = |withdraw = {{esc|Armenija}}<br />{{esc|Belorusija}}<br />{{esc|Črna gora}}<br />{{esc|Madžarska}} |return = {{esc|Bolgarija}}<br />{{esc|Ukrajina}} |debut = |entries = |vote = |windance = |theme = ''Open Up'' (''Odpri'') |winner = {{esc|Italija}}<br />[[Måneskin]]<br />''[[Zitti e buoni]]'' |venue = Rotterdam Ahoy |host = {{esc|Nizozemska}} |exsupervisor = [[Martin Österdahl]] |exproducer = {{Ubl|Sietse Bakker|Inge van de Weerd}} |conductors = |presenters = {{Ubl|[[Chantal Janzen]]|[[Edsilia Rombley]]|[[Jan Smit (singer)|Jan Smit]]|[[Nikkie de Jager]]}} |slovaksemi = |logo = [[ESC2021.svg|thumb|right|250px]] |final = [[22. maj]] 2021 |semi2 = [[20. maj]] 2021 |semi1 = [[18. maj]] 2021 |image = |size = 250px }} '''Pesem Evrovizije 2021''' je 65. izbor za [[Pesem Evrovizije]], ki bi moral biti izveden v letu [[Pesem Evrovizije 2020|2020]], a so ga organizatorji zaradi epidemije [[COVID-19]] prestavili za leto dni.<ref>{{Navedi splet|title=Evrovizije v Rotterdamu ne bo!|url=https://www.evrovizija.com/evrovizije-v-rotterdamu-ne-bo-5271|website=www.evrovizija.com|accessdate=2020-03-19|language=en|first=Primoz|last=Rome}}</ref> Po dogovoru med EBU in mestom [[Rotterdam]], ki bi moralo Evrovizijo gostiti v letu [[2020]], je bil [[Rotterdam]] gostitelj tudi v letu [[2021]]. Polfinala sta potekala [[18. maj|18.]] oz. [[20. maj|20. maja]], finalni večer pa v soboto, [[22. maj|22. maja]] [[2021]].<ref>{{Navedi splet|title=Evrovizija 2021 bo v Rotterdamu, in sicer 18., 20. in 22. maja 2021|url=https://www.evrovizija.com/pesem-evrovizije-2021-v-rotterdamu-in-sicer-18-20-in-22-maja-2021-5357|website=www.evrovizija.com|accessdate=2020-06-18|language=en|first=Primoz|last=Rome}}</ref> Zmagovalna skladba je postala ''[[Zitti e buoni]]'' italijanske rock zasedbe [[Måneskin]], ki je osvojila 524 točk.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}</ref> Drugo mesto je osvojila [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francija]], tretje pa [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švica]]. Za [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italijo]] je to bila tretja evrovizijska zmaga. Po pravilniku države v letu 2021 niso smele nastopiti s skladbami, izbranimi za leto 2020, določen izvajalec je lahko ostal isti.<ref>{{Navedi novice|title=Milijoni žalujejo za odpovedano Evrovizijo, obeta se "alternativni" šov|date=2020-03-23|url=https://www.rtvslo.si/svet-zabave/ema/milijoni-zalujejo-za-odpovedano-evrovizijo-obeta-se-alternativni-sov/518142|accessdate=2020-04-10|work=[[MMC RTV-SLO]]}}</ref> Na izboru je sodelovalo devetintrideset držav. [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] in [[Ukrajina na Pesmi Evrovizije|Ukrajina]] sta se po enoletnem premoru vrnili na izbor, [[Madžarska na Pesmi Evrovizije|Madžarska]] in [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna gora]] se izbora nista udeležili. [[Armenija na Pesmi Evrovizije|Armenija]] in [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusija]] sta nameravali nastopiti, vendar je Armenija odstopila zaradi politične krize, Belorusijo pa so diskvalificirali zaradi pesmi, ki je kršila pravila izbora. Zaradi epidemije koronavirusa je tekmovanje potekalo pod strogimi zdravstvenimi pravili, ki so vključevali tudi redna testiranja, karantene in vnaprej posnete nastope. Med drugim so morale države tekmovalke že doma posneti nastope, ki bi bili predvajani, če se izvajalci zaradi okužbe ali karantene ne bi mogli predstaviti na odru Evrovizije. Med drugim so med tekmovanjem okužbo potrdili pri nizozemskem zmagovalcu Evrovizije iz leta 2019 [[Duncan Laurence|Duncanu Laurenceu]], ki bi moral večkrat nastopiti v finalnem večeru.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=(VIDEO) Huda zadrega na Evroviziji: Duncan Laurence ima covid; znanih novih 10 finalistov|url=https://www.vecer.com/zabava/glasba/video-huda-zadrega-na-evroviziji-duncan-laurence-ima-covid-znanih-novih-10-finalistov-10243253|website=www.vecer.com|date=2021-05-20|accessdate=2021-05-21|language=sl-si}}</ref> == Priprava tekmovanja == === Grafična in scenska podoba === [[24. oktober|24. oktobra]] [[2019]] so organizatorji sporočili, da je izbrano geslo tekmovanja ''"Open Up"'', kar v prevodu pomeni ''"Odpri se"''.<ref>{{Cite web|url=https://eurovision.tv/story/open-up-slogan-eurovision-2020|title='Open Up' to Eurovision 2020|date=24 October 2019|website=[[Eurovision.tv]]|publisher=[[European Broadcasting Union]]|url-status=live|access-date=24 October 2019}}</ref> Čez štiri dni, 28. oktobra, so razkrili tudi grafično podobo izbora, ki jo je zasnovala oblikovalska agencija CLEVER°FRANKE. Abstraktna predstavitev zastav 41. držav udeleženk, razporejenih v časovnem intervalu pristopa k [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. Krog spominja tudi na nizozemske mline na veter.<ref>{{Cite web|url=https://eurovision.tv/story/rotterdam-2020-design-celebrates-65-years-of-eurovision-song-contest|title=Rotterdam 2020 design celebrates 65 years of Eurovision Song Contest|website=[[Eurovision.tv]]|publisher=[[European Broadcasting Union]]|url-status=live|access-date=28 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191128064721/https://eurovision.tv/story/rotterdam-2020-design-celebrates-65-years-of-eurovision-song-contest|archive-date=28 November 2019}}</ref> Decembra 2019 je [[Evropska radiodifuzna zveza]] predstavila tudi zasnovo odra. Njen avtor je nemški scenograf [[Florian Wieder]], ki je oder oblikoval že za nekaj Evrovizij. Wieder je izhajal iz slogana "Odpri se" in minimalistično zasnoval oder kot sinonim nizozemske ravnice, [[Kanal|kanalov]] in [[Most|mostov]].<ref>{{Navedi splet|title=ESC 2020: Tako minimalističen bo evrovizijski oder v Rotterdamu|url=https://www.evrovizija.com/esc-2020-to-je-novi-evrovizijski-oder-5053|website=www.evrovizija.com|accessdate=2020-03-14|language=en|first=Primoz|last=Rome}}</ref> === Videorazglednice === Razglednice, ki jih v prenosu predvajajo tik pred posameznim nastopom, so načrtovali posneti na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Izvajalci bi se po državi družili z domačini in sodelovali v različnih običajih.<ref>{{Cite web|url=https://eurovision.tv/story/eurovision-2020-postcards-concept-revealed|title=Eurovision 2020 postcards concept revealed|last=|first=|date=|website=|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191209181039/https://eurovision.tv/story/eurovision-2020-postcards-concept-revealed|archive-date=9 December 2019|access-date=}}</ref> == Prizorišče == [[Slika:Rotterdam Ahoy 2016.jpg|sličica|250x250px|Dvorana [[:Slika:Rotterdam Ahoy 2016.jpg|Rotterdam Ahoy]].]]Za gostitelja Evrovizije 2020 je bilo izbrano mesto [[Rotterdam]]. V zaključnem izboru je premagalo Maastricht. Kmalu po odpovedi tekmovanja v letu 2020 sta mestna oblast in EBU sporočila, da bo prizorišče ostalo enako tudi v letu 2021, torej dvorana Rotterdam Ahoy.<ref>{{Navedi splet|title=Eurovision Song Contest 2020: Rotterdam|url=https://eurovisionworld.com/eurovision/2020/event|website=Eurovisionworld|accessdate=2019-08-30}}</ref> Rotterdam je sicer drugo največje mesto na Nizozemskem. Šteje 644.527 prebivalcev. Znano je po svojem pristanišču, ki je največje v Evropi in drugo na svetu po številu tovora. [[Arena Ahoy|Dvorana Ahoy]], ki je največja pokrita arena v mestu, je bila zgrajena leta [[1970]], izkušnje z Evrovizijo pa je imela že pred tem. Leta 2007 je namreč gostila [[Mladinska pesem Evrovizije|otroško verzijo Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|title=Pesem Evrovizije 2020 bo 12., 14. in 16. maja, in sicer v Rotterdamu|url=http://www.evrovizija.com/pesem-evrovizije-2020-bo-v-rotterdamu-in-sicer-12-14-in-16-maja-4921|website=www.evrovizija.com|accessdate=2019-08-30|language=en|first=Primoz|last=Rome}}</ref> == Polfinala == === Prvi polfinale === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |#<ref name="Running order">{{Cite web|date=30 March 2021|title=Semi-Final running orders revealed|url=https://eurovision.tv/story/semi-final-running-orders|access-date=30 March 2021|publisher=European Broadcasting Union (EBU)|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/first-semi-final-qualifiers|title=Rezultati}}</ref> ! scope="col" |Država<ref name="Participants">{{cite web|title=41 Countries to participate at Eurovision 2021|url=https://eurovision.tv/story/41-countries-to-participate-at-eurovision-2021|publisher=European Broadcasting Union (EBU)|access-date=26 October 2020|date=26 October 2020|archive-date=29 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201029044004/https://eurovision.tv/story/41-countries-to-participate-at-eurovision-2021|url-status=live}}</ref> ! scope="col" |Glasbenik<ref name="Semi1">{{cite web|title=Eurovision Song Contest 2021 First Semi-Final|url=https://eurovision.tv/event/rotterdam-2021/first-semi-final/participants|publisher=European Broadcasting Union|accessdate=30 March 2021|date=30 March 2021}}</ref> ! scope="col" |Pesem<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Jezik(i) ! scope="col"|Uvrstitev !Točke |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''01''' |{{Esc|Lithuania|y=2021}} |The Roop |"Discoteque" |angleščina | 4. |203 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''02''' |{{Esc|Slovenia|y=2021}} |[[Ana Soklič]] |"[[Amen (skladba, Ana Soklič)|Amen]]" |angleščina |13. |44 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''03''' |{{Esc|Russia|y=2021}} |Maniža |"Russian Woman" |ruščina, angleščina | 3. |225 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''04''' |{{Esc|Sweden|y=2021}} |[[Tusse]] |"Voices" |angleščina | 7. |142 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''05''' |{{Esc|Australia|y=2021}}{{efn|Zaradi omejitve potovanj, povezane s pandemijo koronavirusne bolezni, avstralska predstavnica ni odpotovala v Rotterdam, ampak je bil predvajan njen posneti nastop v živo, ki ga je posnela v Avstraliji (live-on-tape performance).<ref>{{Cite web|date=2021-04-19|title=Australia to compete from home using 'live-on-tape' performance|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/australia-to-use-live-on-tape|access-date=2021-04-20|website=Eurovision.tv|language=en}}</ref>}} |Montaigne |"Technicolour" |angleščina |14. |28 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''06''' |{{Esc|Severna Makedonija|y=2021}} |Vasil |"Here I Stand" |angleščina |15. |23 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''07''' |{{Esc|Ireland|y=2021}} |Lesley Roy |"Maps" |angleščina |16. |20 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''08''' |{{Esc|Cyprus|y=2021}} |Elena Tsagrinou |"El Diablo" |angleščina | 6. |170 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''09''' |{{Esc|Norway|y=2021}} |Tix<!--Don't write "TIX" in all caps: see [[MOS:TMSTYLE]]--> |"Fallen Angel" |angleščina | 10. |115 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''10''' |{{Esc|Croatia|y=2021}} |Albina |"Tick-Tock" |angleščina, hrvaščina |11. |110 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''11''' |{{Esc|Belgium|y=2021}} |Hooverphonic |"The Wrong Place" |angleščina | 9. |117 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''12''' |{{Esc|Israel|y=2021}} |Eden Alene |"Set Me Free" |angleščina | 5. |192 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''13''' |{{Esc|Romania|y=2021}} |Roxen |"Amnesia" |angleščina |12. |85 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''14''' |{{Esc|Azerbaijan|y=2021}} |Efendi |"Mata Hari" |angleščina | 8. |138 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''15''' |{{Esc|Ukraine|y=2021}} |Go_A |"Šum" <small>({{lang|uk|Шум}})</small> |ukrajinščina | 2. |267 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''16''' |{{Esc|Malta|y=2021}} |Destiny |"Je me casse" |angleščina | 1. |325 |} === Ločeni rezultati === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Država ! colspan="2" |Žirija ! colspan="2" |Gledalci ! colspan="2" |Skupaj |- !Mesto !Točke !Mesto !Točke !Mesto !Točke |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Litva|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |8 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |66 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |3 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |137 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''4''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''203''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Slovenija|y=2021}} |13. |36 |14. |8 |13. |44 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Rusija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |2 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |117 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |4 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |108 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''3''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''225''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Švedska|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |6 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |91 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |10 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |51 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''7''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''142''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Australija|y=2021}} |14. |26 | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |16. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |2 |14. |28 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Severna Makedonija|y=2021}} | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |16. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |12 |13. |11 |15. |23 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Irska|y=2021}} |15. |16 |15. |4 | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |16. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |20 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Ciper|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |5 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |92 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |7 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |78 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''6''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''170''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Norveška|y=2021}} |12. |38 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |8 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |77 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''10''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''115''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Hrvaška|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |10 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |57 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |9 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |53 |11. |110 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Belgija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |7 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |70 |11. |47 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''9''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''117''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Izrael|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |4 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |99 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |5 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |93 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''5''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''192''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Romunija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |9 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |58 |12. |27 |12. |85 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Azerbajdžan|y=2021}} |11. |47 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |6 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |91 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''8''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''138''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Ukrajina|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |3 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |103 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |1 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |164 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''2''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''267''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Malta|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |1 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |174 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |2 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |151 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''1''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''325''' |} === Drugi polfinale === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |#<ref name="Running order" /><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/second-semi-final-2021-the-qualifiers|title=Rezultati}}</ref> ! scope="col" |Država<ref name="Participants" /> ! scope="col" |Glasbenik<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Pesem<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Jezik(i) ! scope="col"|Uvrstitev !Točke |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''01''' |{{Esc|San Marino|y=2021}} |Senhit{{efn|Na pesmi je gostoval ameriški raper [[Flo Rida]].|name=Flo Rida}} |"Adrenalina" |angleščina | 9. |118 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''02''' |{{Esc|Estonia|y=2021}} |Uku Suviste |"The Lucky One" |angleščina |13. |58 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''03''' |{{Esc|Czech Republic|y=2021}} |Benny Cristo |"Omaga" |angleščina |15. |23 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''04''' |{{Esc|Greece|y=2021}} |[[Stefania Liberakakis|Stefania]] |"Last Dance" |angleščina | 6. |184 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''05''' |{{Esc|Austria|y=2021}} |Vincent Bueno |"Amen" |angleščina | 12. |66 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''06''' |{{Esc|Poland|y=2021}} |Rafał |"The Ride" |angleščina |14. |35 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''07''' |{{Esc|Moldova|y=2021}} |Natalia Gordienko |"Sugar" |angleščina | 7. |179 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''08''' |{{Esc|Iceland|y=2021}} |[[Daði Freyr|Daði og Gagnamagnið]] |"10 Years" |angleščina | 2. |288 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''09''' |{{Esc|Serbia|y=2021}} |Hurricane |"Loco Loco" |srbščina | 8. |124 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''10''' |{{Esc|Georgia|y=2021}} |Tornike Kipiani |"You" |angleščina |16. |16 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''11''' |{{Esc|Albania|y=2021}} |Anxhela Peristeri |"Karma" |albanščina | 10. |112 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''12''' |{{Esc|Portugal|y=2021}} |The Black Mamba |"Love Is on My Side" |angleščina | 4. |239 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''13''' |{{Esc|Bulgaria|y=2021}} |[[Viktorija Georgieva|Victoria]] |"Growing Up Is Getting Old" |angleščina | 3. |250 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''14''' |{{Esc|Finland|y=2021}} |Blind Channel |"Dark Side" |angleščina | 5. |234 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''15''' |{{Esc|Latvia|y=2021}} |Samanta Tīna |"The Moon Is Rising" |angleščina |17. |14 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''16''' |{{Esc|Switzerland|y=2021}} |[[Gjon's Tears]] |"Tout l'Univers" |francoščina | 1. |291 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''17''' |{{Esc|Denmark|y=2021}} |Fyr & Flamme |"Øve os på hinanden" |danščina |11. |89 |} === Ločeni rezultati === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Država ! colspan="2" |Žirija ! colspan="2" |Gledalci ! colspan="2" |Skupaj |- !Mesto !Točke !Mesto !Točke !Mesto !Točke |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|San Marino|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |7 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |76 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |10 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |42 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''9''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''118''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Estonija|y=2021}} |12. |29 |12. |29 |13. |58 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Češka|y=2021}} |13. |23 | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |17. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |0 |15. |23 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Grčija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |5 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |104 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |7 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |80 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''6''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''184''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Avstrija|y=2021}} |11. |53 |14. |13 |12. |66 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Poljska|y=2021}} |14. |18 |13. |17 |14. |35 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Moldavija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |9 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |56 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |4 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |123 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''7''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''179''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Islandija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |3 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |140 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |2 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |148 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''2''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''288''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Srbija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |9 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |56 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |9 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |68 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''8''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''124''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Gruzija|y=2021}} | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |17. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |1 |15. |15 |16. |16 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Albanija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |8 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |74 |11. |38 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''10''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''112''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Portugalska|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |4 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |128 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |5 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |111 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''4''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''239''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Bolgarija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |2 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |149 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |6 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |101 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''3''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''250''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Finska|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |6 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |84 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |1 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |150 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''5''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''234''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Latvija|y=2021}} |16. |4 |16. |10 | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |17. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |14 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Švica|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |1 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |156 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |3 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |135 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''1''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''291''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Danska|y=2021}} |15. |9 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |7. | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |80 |11 |89 |} == Finale == {| class="wikitable sortable plainrowheaders" ! scope="col" |#<ref name="Running order" /> ! scope="col" |Država<ref name="Participants" /> ! scope="col" |Glasbenik<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Pesem<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Jezik(i) ! scope="col" |Mesto ! scope="col" |Točke |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''01''' |{{Esc|Cyprus|y=2021}} |Elena Tsagrinou |"El Diablo" |angleščina |16. |94 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''02''' |{{Esc|Albania|y=2021}} |Anxhela Peristeri |"Karma" |albanščina |21. |57 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''03''' |{{Esc|Israel|y=2021}} |Eden Alene |"Set Me Free" |angleščina |17. |93 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''04''' |{{Esc|Belgium|y=2021}} |Hooverphonic |"The Wrong Place" |angleščina |19. |74 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''05''' |{{Esc|Russia|y=2021}} |Maniža |"Russian Woman" |ruščina, angleščina |9. |204 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''06''' |{{Esc|Malta|y=2021}} |Destiny |"Je me casse" |angleščina |7. |255 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''07''' |{{Esc|Portugal|y=2021}} |The Black Mamba |"Love Is on My Side" |angleščina |12. |153 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''08''' |{{Esc|Serbia|y=2021}} |Hurricane |"Loco Loco" |srbščina |15. |102 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''09''' |{{Esc|United Kingdom|y=2021}} |James Newman |"Embers" |angleščina |26. |0 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''10''' |{{Esc|Greece|y=2021}} |[[Stefania Liberakakis|Stefania]] |"Last Dance" |angleščina |10. |170 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''11''' |{{Esc|Switzerland|y=2021}} |[[Gjon's Tears]] |"Tout l'Univers" |francoščina |3. |432 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''12''' |{{Esc|Iceland|y=2021}}{{efn|name=ISL|Ker je bil eden izmed članov islandske skupine pozitiven na testiranju na koronavirus, Islandija ne v polfinalu ne v finalu ni nastopila v živo, temveč je bil predvajan posnetek njihovega nastopa z druge vaje v dvorani Ahoy.}} |[[Daði Freyr|Daði og Gagnamagnið]] |"10 Years" |angleščina |4. |378 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''13''' |{{Esc|Spain|y=2021}} |Blas Cantó |"Voy a quedarme" |španščina |24. |6 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''14''' |{{Esc|Moldova|y=2021}} |Natalia Gordienko |"Sugar" |angleščina |13. |115 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''15''' |{{Esc|Germany|y=2021}} |Jendrik |"I Don't Feel Hate" |angleščina |25. |3 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''16''' |{{Esc|Finland|y=2021}} |Blind Channel |"Dark Side" |angleščina |6. |301 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''17''' |{{Esc|Bulgaria|y=2021}} |[[Viktorija Georgieva|Victoria]] |"Growing Up Is Getting Old" |angleščina |11. |170 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''18''' |{{Esc|Lithuania|y=2021}} |The Roop |"Discoteque" |angleščina |8. |220 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''19''' |{{Esc|Ukraine|y=2021}} |Go_A |"Šum" <small>({{lang|uk|Шум}})</small> |ukrajinščina |5. |364 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''20''' |{{Esc|France|y=2021}} |[[Barbara Pravi]] |"Voilà" |francoščina |2. |499 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''21''' |{{Esc|Azerbaijan|y=2021}} |Efendi |"Mata Hari" |angleščina |20. |65 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''22''' |{{Esc|Norway|y=2021}} |Tix<!--Don't write "TIX" in all caps: see [[MOS:TMSTYLE]]--> |"Fallen Angel" |angleščina |18. |75 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''23''' |{{Esc|Netherlands|y=2021}} |Jeangu Macrooy |"Birth of a New Age" |angleščina |23. |11 |- ! scope="row" style="text-align:center; font-weight:bold; background:gold" | 24 |'''{{Esc|Italy|y=2021}}''' |'''[[Måneskin]]''' |'''"Zitti e buoni"''' |'''italijanščina''' |'''1.''' |'''524''' |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''25''' |{{Esc|Sweden|y=2021}} |[[Tusse]] |"Voices" |angleščina |14. |109 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''26''' |{{Esc|San Marino|y=2021}} |Senhit |"Adrenalina" |angleščina |22. |50 |} === Ločeni rezultati === {| class="wikitable sortable plainrowheaders" ! scope="col" |Država !Rezultati žirije !Rezultati telefonskega glasovanja ! scope="col" |Točke<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/event/rotterdam-2021/grand-final/results|title=Televoting in strokovna žirija}}</ref> |- |{{Esc|Cyprus|y=2021}} |50 |44 |94 |- |{{Esc|Albania|y=2021}} |22 |35 |57 |- |{{Esc|Israel|y=2021}} |73 |20 |93 |- |{{Esc|Belgium|y=2021}} |71 |3 |74 |- |{{Esc|Russia|y=2021}} |104 |100 |204 |- |{{Esc|Malta|y=2021}} |208 |47 |255 |- |{{Esc|Portugal|y=2021}} |126 |27 |153 |- |{{Esc|Serbia|y=2021}} |40 |82 |102 |- |{{Esc|Velika Britanija}} |0 |0 |0 |- |{{Esc|Greece|y=2021}} |91 |79 |170 |- |{{Esc|Switzerland|y=2021}} |267 |165 |432 |- |{{Esc|Iceland|y=2021}}{{efn|name=ISL|Ker je bil eden izmed članov islandske skupine pozitiven na testiranju na koronavirus, Islandija ne v polfinalu ne v finalu ni nastopila v živo, temveč je bil predvajan posnetek njihovega nastopa z druge vaje v dvorani Ahoy.}} |198 |180 |378 |- |{{Esc|Spain|y=2021}} |6 |0 |6 |- |{{Esc|Moldova|y=2021}} |53 |62 |115 |- |{{Esc|Germany|y=2021}} |3 |0 |3 |- |{{Esc|Finland|y=2021}} |83 |218 |301 |- |{{Esc|Bulgaria|y=2021}} |140 |30 |170 |- |{{Esc|Lithuania|y=2021}} |55 |165 |220 |- |{{Esc|Ukraine|y=2021}} |97 |267 |364 |- |{{Esc|France|y=2021}} |248 |251 |499 |- |{{Esc|Azerbaijan|y=2021}} |32 |33 |65 |- |{{Esc|Norway|y=2021}} |15 |60 |75 |- |{{Esc|Netherlands|y=2021}} |11 |0 |11 |- |'''{{Esc|Italy|y=2021}}''' |206 |318 |'''524''' |- |{{Esc|Sweden|y=2021}} |46 |63 |109 |- |{{Esc|San Marino|y=2021}} |37 |13 |50 |} == Točke iz Slovenije == === Točke strokovne komisije === Slovensko strokovno žirijo so sestavljali [[Maja Keuc]], [[Nuša Derenda]], [[Bojan Cvjetićanin]], [[Aleš Vovk - Raay|Raay]] in [[Boštjan Grabnar]].<ref name=":3" /> {| class="wikitable" |+ !Število točk !Država |- |<center>'''12'''</center> |{{Esc|Italy|y=2021}} |- |<center>'''10'''</center> |{{Esc|Islandija|y=2021}} |- |<center>'''8'''</center> |{{Esc|Rusija|y=2021}} |- |<center>'''7'''</center> |{{Esc|Švica|y=2021}} |- |<center>'''6'''</center> |{{Esc|Belgija|y=2021}} |- |<center>'''5'''</center> |{{Esc|Malta|y=2021}} |- |<center>'''4'''</center> |{{Esc|Finska|y=2021}} |- |<center>'''3'''</center> |{{Esc|Grčija|y=2021}} |- |<center>'''2'''</center> |{{Esc|Francija|y=2021}} |- |<center>'''1'''</center> |{{Esc|Izrael|y=2021}} |} === Točke telefonskega glasovanja === {| class="wikitable" !Število točk !Država |- |<center>'''12'''</center> |{{Esc|Srbija|y=2021}} |- |<center>'''10'''</center> |{{Esc|Italy|y=2021}} |- |<center>'''8'''</center> |{{Esc|Grčija|y=2021}} |- |<center>'''7'''</center> |{{Esc|Ukrajina|y=2021}} |- |<center>'''6'''</center> |{{Esc|Francija|y=2021}} |- |<center>'''5'''</center> |{{Esc|Švica|y=2021}} |- |<center>'''4'''</center> |{{Esc|Finska|y=2021}} |- |<center>'''3'''</center> |{{Esc|Islandija|y=2021}} |- |<center>'''2'''</center> |{{Esc|Norveška|y=2021}} |- |<center>'''1'''</center> |{{Esc|Rusija|y=2021}} |} === Polfinale === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Država<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/event/rotterdam-2021/first-semi-final/results/slovenia|title=Slovenski rezultati v polfinalu}}</ref> ! colspan="5" |Žiranti ! rowspan="2" |Rezultati žirije ! rowspan="2" |Rezultati telefonskega glasovanja |- !A !B !C !D !E |- |{{Esc|Avstralija}} |11 |12 |11 |15 |15 |14. |15. |- |{{Esc|Azerbajdžan}} |3 |8 |4 |5 |1 |3. |8. |- |{{Esc|Belgija}} |4 |10 |1 |13 |5 |6. |7. |- |{{Esc|Hrvaška}} |8 |5 |5 |1 |4 |4. |1. |- |{{Esc|Ciper}} |1 |3 |3 |2 |2 |1. |10. |- |{{Esc|Irska}} |15 |14 |15 |12 |12 |15. |14. |- |{{Esc|Izrael}} |6 |9 |13 |10 |6 |9. |11. |- |{{Esc|Litva}} |10 |13 |10 |11 |10 |12. |12. |- |{{Esc|Malta}} |5 |1 |6 |4 |7 |5. |6. |- |{{Esc|Severna Makedonija}} |13 |4 |8 |14 |3 |7. |3. |- |{{Esc|Norveška}} |9 |6 |7 |9 |9 |8. |5. |- |{{Esc|Romunija}} |14 |15 |14 |7 |13 |13. |13. |- |{{Esc|Rusija}} |2 |2 |2 |3 |14 |2. |4. |- |{{Esc|Švedska}} |12 |7 |12 |8 |8 |11. |9. |- |{{Esc|Ukrajina}} |7 |11 |9 |6 |11 |10. |2. |} === Finale === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Država<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/event/rotterdam-2021/grand-final/results/slovenia|title=Slovenski rezultati v finalu}}</ref> ! colspan="5" |Žiranti ! rowspan="2" |Rezultati žirije ! rowspan="2" |Rezultati telefonskega glasovanja |- !A !B !C !D !E |- |{{Esc|Albanija}} |10 |12 |9 |15 |5 |11. |12. |- |{{Esc|Azerbajdžan}} |9 |16 |14 |17 |9 |16. |16. |- |{{Esc|Belgija}} |6 |17 |4 |20 |4 |5. |19. |- |{{Esc|Bolgarija}} |19 |18 |16 |19 |20 |20. |20. |- |{{Esc|Ciper}} |13 |9 |15 |7 |12 |15. |15. |- |{{Esc|Finska}} |12 |14 |13 |3 |6 |7. |7. |- |{{Esc|Francija}} |7 |8 |5 |8 |16 |9. |5. |- |{{Esc|Nemčija}} |24 |24 |22 |24 |24 |24. |17. |- |{{Esc|Grčija}} |18 |10 |10 |11 |2 |8. |3. |- |{{Esc|Islandija}}{{efn|name=ISL|Ker je bil eden izmed članov islandske skupine pozitiven na testiranju na koronavirus, Islandija ne v polfinalu ne v finalu ni nastopila v živo, temveč je bil predvajan posnetek njihovega nastopa z druge vaje v dvorani Ahoy.}} |1 |6 |3 |1 |8 |2. |8. |- |{{Esc|Izrael}} |5 |11 |8 |14 |7 |10. |22. |- |{{Esc|Italija}} |3 |7 |2 |2 |1 |1. |2. |- |{{Esc|Litva}} |21 |22 |20 |16 |10 |18. |14. |- |{{Esc|Malta}} |11 |3 |12 |5 |17 |6. |13. |- |{{Esc|Moldavija}} |23 |26 |24 |22 |19 |23. |26. |- |{{Esc|Norveška}} |17 |4 |17 |13 |14 |14. |9. |- |{{Esc|Portugalska}} |14 |20 |19 |18 |18 |19. |18. |- |{{Esc|Rusija}} |2 |1 |1 |9 |13 |3. |10. |- |{{Esc|San Marino}} |26 |19 |26 |21 |22 |22. |21. |- |{{Esc|Srbija}} |16 |5 |11 |10 |15 |13. |1. |- |{{Esc|Španija}} |22 |21 |21 |23 |21 |21. |23. |- |{{Esc|Švedska}} |15 |13 |18 |6 |23 |17. |11. |- |{{Esc|Švica}} |4 |2 |6 |4 |3 |4. |6. |- |{{Esc|Nizozemska}} |25 |23 |23 |25 |25 |26. |24. |- |{{Esc|Ukrajina}} |8 |15 |7 |12 |11 |12. |4. |- |{{Esc|Velika Britanija}} |20 |25 |25 |26 |26 |25. |25. |} == Incidenti == === Diskvalifikacija Belorusije === Dva dni po tem, ko je bila pesem "Ja nauču tebja ("Naučila te bom") razglašena za belorusko predstavnico na tekmovanju, je EBU presodila, da skladba ni v skladu s pravili natečaja proti političnim vsebinam in da skladba ni upravičena do sodelovanja na tekmovanju, razen če bo spremenjena ali zamenjana.<ref>{{cite web|date=11 March 2021|title=Latest news: EBU statement on Belarusian entry|url=https://eurovision.tv/story/latest-news-march-2021|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210311150505/https://eurovision.tv/story/latest-news-march-2021|archive-date=11 March 2021|access-date=11 March 2021|publisher=[[European Broadcasting Union|EBU]]}}</ref> Belorusija je nato predložila pesem "Pesnja pro zajca" ("Pesmi o zajcih"), ki pa je bila prav tako v nasprotju s pravili. EBU je zato 26. marca 2021 sporočila, da je Belorusija izključena iz tekmovanja.<ref name="Belarus withdraws">{{Cite web|date=26 March 2021|title=EBU statement on Belarusian participation|url=https://eurovision.tv/story/ebu-statement-on-belarusian-entry-2021|access-date=26 March 2021|publisher=European Broadcasting Union (EBU)|language=en}}</ref> === Ukrajinske vaje === Pred drugo vajo [[Ukrajina na Pesmi Evrovizije|ukrajinske]] ekipe, 12. maja, je pevka skupine Go_A [[Katerina Pavlenko]] poročala, da se ne počuti dobro. V skladu z zdravstvenimi in varnostnimi protokoli tekmovanja je morala v karanteno v svoji hotelski sobi. Ostali člani skupine so bili na kovidnem testu negativni in so lahko vadili, Pavlenkovo pa je na vokalu nadomestila nizozemska pevka [[Emmie van Stijn|Emmie van Stijn.]]<ref>{{Cite web|date=2021-05-12|title=Fingers crossed for Kateryna from Ukraine...|url=https://eurovision.tv/live-blog-wednesday-12-may|access-date=2021-05-14|work=Eurovision.tv Live Blog|publisher=EBU|archive-url=https://web.archive.org/web/20210512223244/https://eurovision.tv/live-blog-wednesday-12-may/snippet/fingers-crossed-for-kateryna-from-ukraine|archive-date=2021-05-12|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Fanning|first=Mo|date=2021-05-12|title=Updated: Ukraine singer sits out rehearsals|url=https://oneurope.co.uk/countries/ukraine/eurovision-2021-ukraine-singer-sits-out-rehearsals/|access-date=2021-05-14|website=OnEurope|archive-url=https://web.archive.org/web/20210512223516/https://oneurope.co.uk/countries/ukraine/eurovision-2021-ukraine-singer-sits-out-rehearsals/|archive-date=2021-05-12|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|title=Fastfood-medewerkster Emmie (24) uit Rotterdam vervangt zieke zangeres op Songfestival|trans-title=Fast food employee Emmie (24) from Rotterdam replaces a sick singer at the Eurovision Song Contest|url=https://www.nporadio2.nl/nieuws/30723/fastfood-medewerkster-emmie-24-uit-rotterdam-vervangt-zieke-zangeres-op-songfestival|url-status=live|access-date=2021-05-14|website=nporadio2.nl|language=nl-nl}}</ref> Pavlenkova je opravila test PCR za [[COVID-19]], ki je naslednji dan pokazal negativen rezultat, kar ji je omogočilo nadaljevanje priprav.<ref>{{Cite web|date=2021-05-13|title=BREAKING NEWS: Ukraine's Kateryna able to perform|url=https://eurovision.tv/live-blog-thursday-13-may/snippet/breaking-news-ukraines-kateryna-able-to-perform|work=Eurovision.tv Live Blog|publisher=EBU|archive-url=https://web.archive.org/web/20210514100803/https://eurovision.tv/live-blog-thursday-13-may/snippet/breaking-news-ukraines-kateryna-able-to-perform|archive-date=2021-05-14|url-status=live}}</ref> Van Stijnova je med tem prejela pozitivne odzive na svoj nastop, zlasti na izgovorjavo ukrajinskih besedil, v prvem polfinalu pa so jo povabili k ukrajinski delegaciji.<ref>{{Cite web|last=Granger|first=Anthony|date=2021-05-14|title=Ukraine: Stand in Artist Invited to Join Go_A For Semi-Final One|url=https://eurovoix.com/2021/05/14/🇺🇦-ukraine-stand-in-artist-invited-to-join-go_a-for-semi-final-one/|url-status=live|access-date=2021-05-15|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> [[Slika:ESC 2021 Rotterdam - Greenfloor and podium.jpg|sličica|230x230_pik|Oder in zelena soba v dvorani]] === Okužbe s COVID-19 === Pred dogodkom "Turquoise Carpet" je bil po en član poljske in islandske delegacije pozitiven na COVID-19. Posledično te delegacije niso bile prisotne na prireditvi in ​​so se samoizolirale v skladu z varnostnimi in varnostnimi protokoli Pesmi Evrovizije.<ref>{{Cite web|date=2021-05-15|title=EBU Statement: Member of Polish Delegation tests positive for COVID-19|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-statement-member-of-polish-delegation-tests-positive-for-covid-19|access-date=2021-05-16|website=Eurovision.tv|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-05-16|title=EBU Statement: Member of Icelandic Delegation tests positive for COVID-19|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-statement-member-of-icelandic-delegation-tests-positive-for-covid-19|access-date=2021-05-16|website=Eurovision.tv|language=en}}</ref> Romunska in malteška delegacija zaradi previdnostnega ukrepa tudi nista bili prisotni, saj sta bili nastanjeni v istem hotelu kot poljska in islandska delegacija.<ref>{{Cite web|date=2021-05-16|title=Further EBU Statement regarding participants of Turquoise Carpet Event (Sunday 16 May, 2021)|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/further-ebu-statement-regarding-participants-of-turquoise-carpet-event-sunday-16-may-2021|access-date=2021-05-16|website=Eurovision.tv|language=en}}</ref> Vsi ostali člani poljske in islandske delegacije so bili negativni in bi ostali v karanteni do nastopa v drugem polfinalu.<ref>{{Cite web|date=2021-05-17|title=Eurovision'21: Malta & Romania Released From Quarantine, Iceland & Poland Remain in Quarantine|url=https://eurovoix.com/2021/05/17/eurovision21-🇲🇹-malta-🇷🇴-romania-released-from-quarantine-🇮🇸-iceland-🇵🇱-poland-remain-in-quarantine/|url-status=live|access-date=2021-05-18|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|last=Granger|first=Anthony|date=2021-05-17|title=Iceland: Daði og Gagnamagnið PCR Test Negative, Aiming to Return to Rehearsals on Wednesday|url=https://eurovoix.com/2021/05/17/iceland-dadi-og-gagnamagnid-pcr-test-negative/|url-status=live|access-date=2021-05-18|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> Kasneje potrjeno, da je bil član islandske skupine [[Daði og Gagnamagnið]] pozitiven, zato se je skupina umaknila iz nastopov v živo. Med drugim polfinalom tako niso nastopili v živo v dvorani Rotterdamu Ahoy, temveč je bil predvajan njihov posnetek iz vaje, na kateri je nastope ocenjevala strokovna komisija; ta posnetek je bil prikazan tudi v finalu. Preostali člani poljske delegacije so bili izpuščeni iz izolacije.<ref>{{Cite web|last=Granger|first=Anthony|date=2021-05-19|title=Poland: Rafał & Delegation Released From COVID-19 Isolation|url=https://eurovoix.com/2021/05/19/rafal-released-from-covid-19-isolation/|url-status=live|access-date=2021-05-19|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> 20. maja 2021 je EBU potrdil, da je bil [[Duncan Laurence]] (zmagovalec predhodne Evrovizije) pozitiven na koronavirus in da v finalu ne bo nastopil v živo, kot je bilo načrtovano.<ref name=":0" /><ref>{{Cite web|date=2021-05-20|title=EBU Statement: Duncan Laurence tests positive for COVID-19|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-statement-duncan-laurence-tests-positive-for-covid-19|access-date=2021-05-20|website=Eurovision.tv|language=en-gb}}</ref> V programu naj bi zapel svoj novi singel "Stars" in svojo zmagovalno pesem "Arcade" ter predstavil točke v imenu nizozemske žirije; slednje je namesto Laurenceja opravil [[Romy Monteiro]].<ref name=":1">{{Cite web|date=30 March 2021|title=Duncan Laurence set for Rotterdam shows|url=https://eurovision.tv/story/duncan-laurence-set-for-eurovision-stage|access-date=30 March 2021|publisher=European Broadcasting Union (EBU)|language=en}}</ref> Med finalom so predvajali predhodno posnete posnetke Laurencejevega nastopa.<ref>{{Cite web|date=2021-05-21|title=Duncan Laurence via eerder opgenomen repetitie te zien in finale Songfestival|url=https://www.nu.nl/songfestival/6134800/duncan-laurence-via-eerder-opgenomen-repetitie-te-zien-in-finale-songfestival.html|access-date=2021-05-21|website=NU|language=nl}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|date=2021-05-21|title=Live From Rotterdam: Grand Final - Dress Rehearsal One|url=https://eurovoix.com/2021/05/21/live-rotterdam-grand-final-rehearsal-one/|access-date=2021-05-21|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> === Poškodba kamere === Med pripravami za nastop [[Irska|Irske]] v prvem polfinalu je počila kamera, ravno v času med predvajanjem irske razglednice, kar je povzročilo vrzel med razglednico in nastopom. Sovoditeljica [[Chantal Janzen]] je bila zato primorana med oddajanjem v živo improvizirati v zeleni sobi, da je zapolnila čas.<ref>{{cite web|last1=Sturtridge|first1=Isaac|title=Ireland: Camera breaking prior to performance was the cause of delay|url=https://escxtra.com/2021/05/19/ireland-camera-breaking-delay/|website=ESCXtra|access-date=20 May 2021}}</ref> == Televizijski prenos == [[Evropska radiodifuzna zveza]] ponuja mednarodni prenos polfinalov in finala brez komentarjev v živo prek svojega uradnega [[YouTube]] kanala. Pretočni prenosi v živo so geoblokirani za gledalce v Avstraliji, Grčiji, Latviji, Litvi, Ukrajini, ZDA in Združenem kraljestvu.<ref>{{Cite web|date=2019-03-28|title=How to Watch|url=https://eurovision.tv/viewers-guide|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210519053843/https://eurovision.tv/viewers-guide|archive-date=19 May 2021|access-date=2021-05-15|website=Eurovision.tv|publisher=European Broadcasting Union (EBU)|language=en}}</ref><ref>For information on the three live streams, see * '''Semi-final 1''' {{Cite web|date=2021-05-18|title=WATCH NOW: First Semi-Final Eurovision Song Contest 2021|url=https://eurovision.tv/story/watch-now-first-semi-final-eurovision-song-contest-2021|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210518213844/https://eurovision.tv/story/watch-now-first-semi-final-eurovision-song-contest-2021|archive-date=18 May 2021|access-date=2021-05-19|website=Eurovision.tv}} * '''Semi-final 2''' {{Cite web|date=2021-05-20|title=WATCH NOW: Second Semi-Final Eurovision Song Contest 2021|url=https://eurovision.tv/story/watch-now-second-semi-final-eurovision-song-contest-2021|url-status=live|archive-url=http://web.archive.org/web/20210520173502/https://eurovision.tv/story/watch-now-second-semi-final-eurovision-song-contest-2021|archive-date=2021-05-20|access-date=2021-05-20|website=Eurovision.tv}} * '''Final''' TBA</ref> Tekmovanje sta v [[Slovenija|Sloveniji]] prenašala [[Televizija Slovenija|Televizija in Radio Slovenija]], komentatorka na televiziji je bila [[Mojca Mavec]]. Finale na Valu 202 sta komentirala [[Miha Šalehar]] in [[Uršula Zaletelj]]. == Uradni album == ''Eurovision Song Contest: Rotterdam 2021'' je uradni album tekmovanja, ki ga je sestavila [[Evropska radiodifuzna zveza]], [[Universal Music Group]] pa ga je digitalno izdal 16. aprila 2021, fizično pa 23. aprila 2021.<ref>{{Cite web|date=20 March 2021|title=The official artwork and release date for the Eurovision 2021 CD album is revealed!|url=https://escxtra.com/2021/03/20/eurovision-2021-cd-compilation-album/|access-date=29 March 2021|website=ESCXTRA.com|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|date=9 April 2021|title=Eurovision Song Contest Rotterdam 2021 by Various Artists|url=https://music.apple.com/nz/album/eurovision-song-contest-rotterdam-2021/1560995557|url-status=live|access-date=2021-04-09|publisher=[[Apple Music]]|language=en-au}}</ref> Na albumu je vseh 39 tekmovalnih skladb, vključno s polfinalnimi, ki se niso uvrstile v finale. == Glej tudi == * [[Nagrada Barbare Dex|Nagrada Barbara Dex]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * https://eurovisionworld.com/eurovision/2021/event {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih|2021]] [[Kategorija:Rotterdam]] 7mxc9e05bzihx83olbikar72tij3jxm 5728250 5728245 2022-08-06T18:27:32Z Nebotigatreba7 197086 /* Prvi polfinale */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije |name = Pesem Evrovizije 2021 |svk = |nex = [[Pesem Evrovizije 2022|2022]] |pre = [[Pesem Evrovizije 2019|2019]], [[Pesem Evrovizije 2020|2020]] (odp.) |con = Pesem Evrovizije |intervall = |interval = |openingl = |opening = |null = |withdraw = {{esc|Armenija}}<br />{{esc|Belorusija}}<br />{{esc|Črna gora}}<br />{{esc|Madžarska}} |return = {{esc|Bolgarija}}<br />{{esc|Ukrajina}} |debut = |entries = |vote = |windance = |theme = ''Open Up'' (''Odpri'') |winner = {{esc|Italija}}<br />[[Måneskin]]<br />''[[Zitti e buoni]]'' |venue = Rotterdam Ahoy |host = {{esc|Nizozemska}} |exsupervisor = [[Martin Österdahl]] |exproducer = {{Ubl|Sietse Bakker|Inge van de Weerd}} |conductors = |presenters = {{Ubl|[[Chantal Janzen]]|[[Edsilia Rombley]]|[[Jan Smit (singer)|Jan Smit]]|[[Nikkie de Jager]]}} |slovaksemi = |logo = [[ESC2021.svg|thumb|right|250px]] |final = [[22. maj]] 2021 |semi2 = [[20. maj]] 2021 |semi1 = [[18. maj]] 2021 |image = |size = 250px }} '''Pesem Evrovizije 2021''' je 65. izbor za [[Pesem Evrovizije]], ki bi moral biti izveden v letu [[Pesem Evrovizije 2020|2020]], a so ga organizatorji zaradi epidemije [[COVID-19]] prestavili za leto dni.<ref>{{Navedi splet|title=Evrovizije v Rotterdamu ne bo!|url=https://www.evrovizija.com/evrovizije-v-rotterdamu-ne-bo-5271|website=www.evrovizija.com|accessdate=2020-03-19|language=en|first=Primoz|last=Rome}}</ref> Po dogovoru med EBU in mestom [[Rotterdam]], ki bi moralo Evrovizijo gostiti v letu [[2020]], je bil [[Rotterdam]] gostitelj tudi v letu [[2021]]. Polfinala sta potekala [[18. maj|18.]] oz. [[20. maj|20. maja]], finalni večer pa v soboto, [[22. maj|22. maja]] [[2021]].<ref>{{Navedi splet|title=Evrovizija 2021 bo v Rotterdamu, in sicer 18., 20. in 22. maja 2021|url=https://www.evrovizija.com/pesem-evrovizije-2021-v-rotterdamu-in-sicer-18-20-in-22-maja-2021-5357|website=www.evrovizija.com|accessdate=2020-06-18|language=en|first=Primoz|last=Rome}}</ref> Zmagovalna skladba je postala ''[[Zitti e buoni]]'' italijanske rock zasedbe [[Måneskin]], ki je osvojila 524 točk.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}</ref> Drugo mesto je osvojila [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francija]], tretje pa [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švica]]. Za [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italijo]] je to bila tretja evrovizijska zmaga. Po pravilniku države v letu 2021 niso smele nastopiti s skladbami, izbranimi za leto 2020, določen izvajalec je lahko ostal isti.<ref>{{Navedi novice|title=Milijoni žalujejo za odpovedano Evrovizijo, obeta se "alternativni" šov|date=2020-03-23|url=https://www.rtvslo.si/svet-zabave/ema/milijoni-zalujejo-za-odpovedano-evrovizijo-obeta-se-alternativni-sov/518142|accessdate=2020-04-10|work=[[MMC RTV-SLO]]}}</ref> Na izboru je sodelovalo devetintrideset držav. [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]] in [[Ukrajina na Pesmi Evrovizije|Ukrajina]] sta se po enoletnem premoru vrnili na izbor, [[Madžarska na Pesmi Evrovizije|Madžarska]] in [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna gora]] se izbora nista udeležili. [[Armenija na Pesmi Evrovizije|Armenija]] in [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusija]] sta nameravali nastopiti, vendar je Armenija odstopila zaradi politične krize, Belorusijo pa so diskvalificirali zaradi pesmi, ki je kršila pravila izbora. Zaradi epidemije koronavirusa je tekmovanje potekalo pod strogimi zdravstvenimi pravili, ki so vključevali tudi redna testiranja, karantene in vnaprej posnete nastope. Med drugim so morale države tekmovalke že doma posneti nastope, ki bi bili predvajani, če se izvajalci zaradi okužbe ali karantene ne bi mogli predstaviti na odru Evrovizije. Med drugim so med tekmovanjem okužbo potrdili pri nizozemskem zmagovalcu Evrovizije iz leta 2019 [[Duncan Laurence|Duncanu Laurenceu]], ki bi moral večkrat nastopiti v finalnem večeru.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=(VIDEO) Huda zadrega na Evroviziji: Duncan Laurence ima covid; znanih novih 10 finalistov|url=https://www.vecer.com/zabava/glasba/video-huda-zadrega-na-evroviziji-duncan-laurence-ima-covid-znanih-novih-10-finalistov-10243253|website=www.vecer.com|date=2021-05-20|accessdate=2021-05-21|language=sl-si}}</ref> == Priprava tekmovanja == === Grafična in scenska podoba === [[24. oktober|24. oktobra]] [[2019]] so organizatorji sporočili, da je izbrano geslo tekmovanja ''"Open Up"'', kar v prevodu pomeni ''"Odpri se"''.<ref>{{Cite web|url=https://eurovision.tv/story/open-up-slogan-eurovision-2020|title='Open Up' to Eurovision 2020|date=24 October 2019|website=[[Eurovision.tv]]|publisher=[[European Broadcasting Union]]|url-status=live|access-date=24 October 2019}}</ref> Čez štiri dni, 28. oktobra, so razkrili tudi grafično podobo izbora, ki jo je zasnovala oblikovalska agencija CLEVER°FRANKE. Abstraktna predstavitev zastav 41. držav udeleženk, razporejenih v časovnem intervalu pristopa k [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. Krog spominja tudi na nizozemske mline na veter.<ref>{{Cite web|url=https://eurovision.tv/story/rotterdam-2020-design-celebrates-65-years-of-eurovision-song-contest|title=Rotterdam 2020 design celebrates 65 years of Eurovision Song Contest|website=[[Eurovision.tv]]|publisher=[[European Broadcasting Union]]|url-status=live|access-date=28 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191128064721/https://eurovision.tv/story/rotterdam-2020-design-celebrates-65-years-of-eurovision-song-contest|archive-date=28 November 2019}}</ref> Decembra 2019 je [[Evropska radiodifuzna zveza]] predstavila tudi zasnovo odra. Njen avtor je nemški scenograf [[Florian Wieder]], ki je oder oblikoval že za nekaj Evrovizij. Wieder je izhajal iz slogana "Odpri se" in minimalistično zasnoval oder kot sinonim nizozemske ravnice, [[Kanal|kanalov]] in [[Most|mostov]].<ref>{{Navedi splet|title=ESC 2020: Tako minimalističen bo evrovizijski oder v Rotterdamu|url=https://www.evrovizija.com/esc-2020-to-je-novi-evrovizijski-oder-5053|website=www.evrovizija.com|accessdate=2020-03-14|language=en|first=Primoz|last=Rome}}</ref> === Videorazglednice === Razglednice, ki jih v prenosu predvajajo tik pred posameznim nastopom, so načrtovali posneti na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Izvajalci bi se po državi družili z domačini in sodelovali v različnih običajih.<ref>{{Cite web|url=https://eurovision.tv/story/eurovision-2020-postcards-concept-revealed|title=Eurovision 2020 postcards concept revealed|last=|first=|date=|website=|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20191209181039/https://eurovision.tv/story/eurovision-2020-postcards-concept-revealed|archive-date=9 December 2019|access-date=}}</ref> == Prizorišče == [[Slika:Rotterdam Ahoy 2016.jpg|sličica|250x250px|Dvorana [[:Slika:Rotterdam Ahoy 2016.jpg|Rotterdam Ahoy]].]]Za gostitelja Evrovizije 2020 je bilo izbrano mesto [[Rotterdam]]. V zaključnem izboru je premagalo Maastricht. Kmalu po odpovedi tekmovanja v letu 2020 sta mestna oblast in EBU sporočila, da bo prizorišče ostalo enako tudi v letu 2021, torej dvorana Rotterdam Ahoy.<ref>{{Navedi splet|title=Eurovision Song Contest 2020: Rotterdam|url=https://eurovisionworld.com/eurovision/2020/event|website=Eurovisionworld|accessdate=2019-08-30}}</ref> Rotterdam je sicer drugo največje mesto na Nizozemskem. Šteje 644.527 prebivalcev. Znano je po svojem pristanišču, ki je največje v Evropi in drugo na svetu po številu tovora. [[Arena Ahoy|Dvorana Ahoy]], ki je največja pokrita arena v mestu, je bila zgrajena leta [[1970]], izkušnje z Evrovizijo pa je imela že pred tem. Leta 2007 je namreč gostila [[Mladinska pesem Evrovizije|otroško verzijo Evrovizije]].<ref>{{Navedi splet|title=Pesem Evrovizije 2020 bo 12., 14. in 16. maja, in sicer v Rotterdamu|url=http://www.evrovizija.com/pesem-evrovizije-2020-bo-v-rotterdamu-in-sicer-12-14-in-16-maja-4921|website=www.evrovizija.com|accessdate=2019-08-30|language=en|first=Primoz|last=Rome}}</ref> == Polfinala == === Prvi polfinale === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |#<ref name="Running order">{{Cite web|date=30 March 2021|title=Semi-Final running orders revealed|url=https://eurovision.tv/story/semi-final-running-orders|access-date=30 March 2021|publisher=European Broadcasting Union (EBU)|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/first-semi-final-qualifiers|title=Rezultati}}</ref> ! scope="col" |Država<ref name="Participants">{{cite web|title=41 Countries to participate at Eurovision 2021|url=https://eurovision.tv/story/41-countries-to-participate-at-eurovision-2021|publisher=European Broadcasting Union (EBU)|access-date=26 October 2020|date=26 October 2020|archive-date=29 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201029044004/https://eurovision.tv/story/41-countries-to-participate-at-eurovision-2021|url-status=live}}</ref> ! scope="col" |Glasbenik<ref name="Semi1">{{cite web|title=Eurovision Song Contest 2021 First Semi-Final|url=https://eurovision.tv/event/rotterdam-2021/first-semi-final/participants|publisher=European Broadcasting Union|accessdate=30 March 2021|date=30 March 2021}}</ref> ! scope="col" |Pesem<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Jezik(i) ! scope="col"|Uvrstitev !Točke |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''01''' |{{Esc|Lithuania|y=2021}} |The Roop |"Discoteque" |angleščina | 4. |203 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''02''' |{{Esc|Slovenia|y=2021}} |[[Ana Soklič]] |"[[Amen (skladba, Ana Soklič)|Amen]]" |angleščina |13. |44 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''03''' |{{Esc|Russia|y=2021}} |Maniža |"Russian Woman" |ruščina, angleščina | 3. |225 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''04''' |{{Esc|Sweden|y=2021}} |[[Tusse]] |"Voices" |angleščina | 7. |142 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''05''' |{{Esc|Australia|y=2021}}{{efn|Zaradi omejitve potovanj, povezane s pandemijo koronavirusne bolezni, avstralska predstavnica ni odpotovala v Rotterdam, ampak je bil predvajan njen posneti nastop v živo, ki ga je posnela v Avstraliji (live-on-tape performance).<ref>{{Cite web|date=2021-04-19|title=Australia to compete from home using 'live-on-tape' performance|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/australia-to-use-live-on-tape|access-date=2021-04-20|website=Eurovision.tv|language=en}}</ref>}} |Montaigne |"Technicolour" |angleščina |14. |28 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''06''' |{{Esc|Severna Makedonija|y=2021}} |Vasil |"Here I Stand" |angleščina |15. |23 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''07''' |{{Esc|Ireland|y=2021}} |Lesley Roy |"Maps" |angleščina |16. |20 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''08''' |{{Esc|Cyprus|y=2021}} |Elena Tsagrinou |"El Diablo" |angleščina | 6. |170 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''09''' |{{Esc|Norway|y=2021}} |Tix<!--Don't write "TIX" in all caps: see [[MOS:TMSTYLE]]--> |"Fallen Angel" |angleščina | 10. |115 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''10''' |{{Esc|Croatia|y=2021}} |Albina |"Tick-Tock" |angleščina, hrvaščina |11. |110 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''11''' |{{Esc|Belgium|y=2021}} |Hooverphonic |"The Wrong Place" |angleščina | 9. |117 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''12''' |{{Esc|Israel|y=2021}} |[[Eden Alene]] |"Set Me Free" |angleščina | 5. |192 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''13''' |{{Esc|Romania|y=2021}} |Roxen |"Amnesia" |angleščina |12. |85 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''14''' |{{Esc|Azerbaijan|y=2021}} |Efendi |"Mata Hari" |angleščina | 8. |138 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''15''' |{{Esc|Ukraine|y=2021}} |Go_A |"Šum" <small>({{lang|uk|Шум}})</small> |ukrajinščina | 2. |267 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''16''' |{{Esc|Malta|y=2021}} |Destiny |"Je me casse" |angleščina | 1. |325 |} === Ločeni rezultati === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Država ! colspan="2" |Žirija ! colspan="2" |Gledalci ! colspan="2" |Skupaj |- !Mesto !Točke !Mesto !Točke !Mesto !Točke |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Litva|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |8 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |66 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |3 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |137 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''4''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''203''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Slovenija|y=2021}} |13. |36 |14. |8 |13. |44 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Rusija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |2 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |117 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |4 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |108 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''3''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''225''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Švedska|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |6 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |91 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |10 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |51 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''7''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''142''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Australija|y=2021}} |14. |26 | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |16. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |2 |14. |28 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Severna Makedonija|y=2021}} | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |16. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |12 |13. |11 |15. |23 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Irska|y=2021}} |15. |16 |15. |4 | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |16. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |20 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Ciper|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |5 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |92 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |7 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |78 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''6''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''170''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Norveška|y=2021}} |12. |38 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |8 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |77 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''10''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''115''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Hrvaška|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |10 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |57 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |9 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |53 |11. |110 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Belgija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |7 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |70 |11. |47 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''9''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''117''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Izrael|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |4 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |99 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |5 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |93 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''5''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''192''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Romunija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |9 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |58 |12. |27 |12. |85 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Azerbajdžan|y=2021}} |11. |47 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |6 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |91 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''8''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''138''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Ukrajina|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |3 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |103 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |1 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |164 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''2''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''267''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Malta|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |1 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |174 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |2 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |151 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''1''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''325''' |} === Drugi polfinale === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |#<ref name="Running order" /><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/story/second-semi-final-2021-the-qualifiers|title=Rezultati}}</ref> ! scope="col" |Država<ref name="Participants" /> ! scope="col" |Glasbenik<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Pesem<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Jezik(i) ! scope="col"|Uvrstitev !Točke |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''01''' |{{Esc|San Marino|y=2021}} |Senhit{{efn|Na pesmi je gostoval ameriški raper [[Flo Rida]].|name=Flo Rida}} |"Adrenalina" |angleščina | 9. |118 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''02''' |{{Esc|Estonia|y=2021}} |Uku Suviste |"The Lucky One" |angleščina |13. |58 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''03''' |{{Esc|Czech Republic|y=2021}} |Benny Cristo |"Omaga" |angleščina |15. |23 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''04''' |{{Esc|Greece|y=2021}} |[[Stefania Liberakakis|Stefania]] |"Last Dance" |angleščina | 6. |184 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''05''' |{{Esc|Austria|y=2021}} |Vincent Bueno |"Amen" |angleščina | 12. |66 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''06''' |{{Esc|Poland|y=2021}} |Rafał |"The Ride" |angleščina |14. |35 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''07''' |{{Esc|Moldova|y=2021}} |Natalia Gordienko |"Sugar" |angleščina | 7. |179 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''08''' |{{Esc|Iceland|y=2021}} |[[Daði Freyr|Daði og Gagnamagnið]] |"10 Years" |angleščina | 2. |288 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''09''' |{{Esc|Serbia|y=2021}} |Hurricane |"Loco Loco" |srbščina | 8. |124 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''10''' |{{Esc|Georgia|y=2021}} |Tornike Kipiani |"You" |angleščina |16. |16 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''11''' |{{Esc|Albania|y=2021}} |Anxhela Peristeri |"Karma" |albanščina | 10. |112 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''12''' |{{Esc|Portugal|y=2021}} |The Black Mamba |"Love Is on My Side" |angleščina | 4. |239 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''13''' |{{Esc|Bulgaria|y=2021}} |[[Viktorija Georgieva|Victoria]] |"Growing Up Is Getting Old" |angleščina | 3. |250 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''14''' |{{Esc|Finland|y=2021}} |Blind Channel |"Dark Side" |angleščina | 5. |234 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''15''' |{{Esc|Latvia|y=2021}} |Samanta Tīna |"The Moon Is Rising" |angleščina |17. |14 |- style="font-weight:bold; background:navajowhite;" ! scope="row" style="text-align:center;" |'''16''' |{{Esc|Switzerland|y=2021}} |[[Gjon's Tears]] |"Tout l'Univers" |francoščina | 1. |291 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''17''' |{{Esc|Denmark|y=2021}} |Fyr & Flamme |"Øve os på hinanden" |danščina |11. |89 |} === Ločeni rezultati === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Država ! colspan="2" |Žirija ! colspan="2" |Gledalci ! colspan="2" |Skupaj |- !Mesto !Točke !Mesto !Točke !Mesto !Točke |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|San Marino|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |7 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |76 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |10 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |42 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''9''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''118''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Estonija|y=2021}} |12. |29 |12. |29 |13. |58 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Češka|y=2021}} |13. |23 | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |17. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |0 |15. |23 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Grčija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |5 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |104 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |7 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |80 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''6''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''184''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Avstrija|y=2021}} |11. |53 |14. |13 |12. |66 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Poljska|y=2021}} |14. |18 |13. |17 |14. |35 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Moldavija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |9 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |56 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |4 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |123 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''7''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''179''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Islandija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |3 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |140 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |2 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |148 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''2''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''288''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Srbija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |9 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |56 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |9 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |68 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''8''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''124''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Gruzija|y=2021}} | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |17. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |1 |15. |15 |16. |16 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Albanija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |8 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |74 |11. |38 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''10''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''112''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Portugalska|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |4 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |128 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |5 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |111 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''4''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''239''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Bolgarija|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |2 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |149 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |6 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |101 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''3''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''250''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Finska|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |6 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |84 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |1 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |150 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''5''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''234''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Latvija|y=2021}} |16. |4 |16. |10 | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |17. | style="background:#ff4040;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#ff4040;&quot;}" |14 |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Švica|y=2021}} | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |1 | style="background:#77cc77;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#77cc77;&quot;}" |156 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |3 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |135 | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''1''' | style="background:#eecd9c;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#eecd9c;&quot;}" |'''291''' |- | style="text-align:left;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;text-align:left;&quot;}" |{{Esc|Danska|y=2021}} |15. |9 | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |7. | style="background:#89cfff;" data-ve-attributes="{&quot;style&quot;:&quot;background:#89cfff;&quot;}" |80 |11 |89 |} == Finale == {| class="wikitable sortable plainrowheaders" ! scope="col" |#<ref name="Running order" /> ! scope="col" |Država<ref name="Participants" /> ! scope="col" |Glasbenik<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Pesem<ref name="Semi1" /> ! scope="col" |Jezik(i) ! scope="col" |Mesto ! scope="col" |Točke |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''01''' |{{Esc|Cyprus|y=2021}} |Elena Tsagrinou |"El Diablo" |angleščina |16. |94 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''02''' |{{Esc|Albania|y=2021}} |Anxhela Peristeri |"Karma" |albanščina |21. |57 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''03''' |{{Esc|Israel|y=2021}} |Eden Alene |"Set Me Free" |angleščina |17. |93 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''04''' |{{Esc|Belgium|y=2021}} |Hooverphonic |"The Wrong Place" |angleščina |19. |74 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''05''' |{{Esc|Russia|y=2021}} |Maniža |"Russian Woman" |ruščina, angleščina |9. |204 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''06''' |{{Esc|Malta|y=2021}} |Destiny |"Je me casse" |angleščina |7. |255 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''07''' |{{Esc|Portugal|y=2021}} |The Black Mamba |"Love Is on My Side" |angleščina |12. |153 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''08''' |{{Esc|Serbia|y=2021}} |Hurricane |"Loco Loco" |srbščina |15. |102 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''09''' |{{Esc|United Kingdom|y=2021}} |James Newman |"Embers" |angleščina |26. |0 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''10''' |{{Esc|Greece|y=2021}} |[[Stefania Liberakakis|Stefania]] |"Last Dance" |angleščina |10. |170 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''11''' |{{Esc|Switzerland|y=2021}} |[[Gjon's Tears]] |"Tout l'Univers" |francoščina |3. |432 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''12''' |{{Esc|Iceland|y=2021}}{{efn|name=ISL|Ker je bil eden izmed članov islandske skupine pozitiven na testiranju na koronavirus, Islandija ne v polfinalu ne v finalu ni nastopila v živo, temveč je bil predvajan posnetek njihovega nastopa z druge vaje v dvorani Ahoy.}} |[[Daði Freyr|Daði og Gagnamagnið]] |"10 Years" |angleščina |4. |378 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''13''' |{{Esc|Spain|y=2021}} |Blas Cantó |"Voy a quedarme" |španščina |24. |6 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''14''' |{{Esc|Moldova|y=2021}} |Natalia Gordienko |"Sugar" |angleščina |13. |115 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''15''' |{{Esc|Germany|y=2021}} |Jendrik |"I Don't Feel Hate" |angleščina |25. |3 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''16''' |{{Esc|Finland|y=2021}} |Blind Channel |"Dark Side" |angleščina |6. |301 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''17''' |{{Esc|Bulgaria|y=2021}} |[[Viktorija Georgieva|Victoria]] |"Growing Up Is Getting Old" |angleščina |11. |170 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''18''' |{{Esc|Lithuania|y=2021}} |The Roop |"Discoteque" |angleščina |8. |220 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''19''' |{{Esc|Ukraine|y=2021}} |Go_A |"Šum" <small>({{lang|uk|Шум}})</small> |ukrajinščina |5. |364 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''20''' |{{Esc|France|y=2021}} |[[Barbara Pravi]] |"Voilà" |francoščina |2. |499 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''21''' |{{Esc|Azerbaijan|y=2021}} |Efendi |"Mata Hari" |angleščina |20. |65 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''22''' |{{Esc|Norway|y=2021}} |Tix<!--Don't write "TIX" in all caps: see [[MOS:TMSTYLE]]--> |"Fallen Angel" |angleščina |18. |75 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''23''' |{{Esc|Netherlands|y=2021}} |Jeangu Macrooy |"Birth of a New Age" |angleščina |23. |11 |- ! scope="row" style="text-align:center; font-weight:bold; background:gold" | 24 |'''{{Esc|Italy|y=2021}}''' |'''[[Måneskin]]''' |'''"Zitti e buoni"''' |'''italijanščina''' |'''1.''' |'''524''' |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''25''' |{{Esc|Sweden|y=2021}} |[[Tusse]] |"Voices" |angleščina |14. |109 |- ! scope="row" style="text-align:center;" |'''26''' |{{Esc|San Marino|y=2021}} |Senhit |"Adrenalina" |angleščina |22. |50 |} === Ločeni rezultati === {| class="wikitable sortable plainrowheaders" ! scope="col" |Država !Rezultati žirije !Rezultati telefonskega glasovanja ! scope="col" |Točke<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/event/rotterdam-2021/grand-final/results|title=Televoting in strokovna žirija}}</ref> |- |{{Esc|Cyprus|y=2021}} |50 |44 |94 |- |{{Esc|Albania|y=2021}} |22 |35 |57 |- |{{Esc|Israel|y=2021}} |73 |20 |93 |- |{{Esc|Belgium|y=2021}} |71 |3 |74 |- |{{Esc|Russia|y=2021}} |104 |100 |204 |- |{{Esc|Malta|y=2021}} |208 |47 |255 |- |{{Esc|Portugal|y=2021}} |126 |27 |153 |- |{{Esc|Serbia|y=2021}} |40 |82 |102 |- |{{Esc|Velika Britanija}} |0 |0 |0 |- |{{Esc|Greece|y=2021}} |91 |79 |170 |- |{{Esc|Switzerland|y=2021}} |267 |165 |432 |- |{{Esc|Iceland|y=2021}}{{efn|name=ISL|Ker je bil eden izmed članov islandske skupine pozitiven na testiranju na koronavirus, Islandija ne v polfinalu ne v finalu ni nastopila v živo, temveč je bil predvajan posnetek njihovega nastopa z druge vaje v dvorani Ahoy.}} |198 |180 |378 |- |{{Esc|Spain|y=2021}} |6 |0 |6 |- |{{Esc|Moldova|y=2021}} |53 |62 |115 |- |{{Esc|Germany|y=2021}} |3 |0 |3 |- |{{Esc|Finland|y=2021}} |83 |218 |301 |- |{{Esc|Bulgaria|y=2021}} |140 |30 |170 |- |{{Esc|Lithuania|y=2021}} |55 |165 |220 |- |{{Esc|Ukraine|y=2021}} |97 |267 |364 |- |{{Esc|France|y=2021}} |248 |251 |499 |- |{{Esc|Azerbaijan|y=2021}} |32 |33 |65 |- |{{Esc|Norway|y=2021}} |15 |60 |75 |- |{{Esc|Netherlands|y=2021}} |11 |0 |11 |- |'''{{Esc|Italy|y=2021}}''' |206 |318 |'''524''' |- |{{Esc|Sweden|y=2021}} |46 |63 |109 |- |{{Esc|San Marino|y=2021}} |37 |13 |50 |} == Točke iz Slovenije == === Točke strokovne komisije === Slovensko strokovno žirijo so sestavljali [[Maja Keuc]], [[Nuša Derenda]], [[Bojan Cvjetićanin]], [[Aleš Vovk - Raay|Raay]] in [[Boštjan Grabnar]].<ref name=":3" /> {| class="wikitable" |+ !Število točk !Država |- |<center>'''12'''</center> |{{Esc|Italy|y=2021}} |- |<center>'''10'''</center> |{{Esc|Islandija|y=2021}} |- |<center>'''8'''</center> |{{Esc|Rusija|y=2021}} |- |<center>'''7'''</center> |{{Esc|Švica|y=2021}} |- |<center>'''6'''</center> |{{Esc|Belgija|y=2021}} |- |<center>'''5'''</center> |{{Esc|Malta|y=2021}} |- |<center>'''4'''</center> |{{Esc|Finska|y=2021}} |- |<center>'''3'''</center> |{{Esc|Grčija|y=2021}} |- |<center>'''2'''</center> |{{Esc|Francija|y=2021}} |- |<center>'''1'''</center> |{{Esc|Izrael|y=2021}} |} === Točke telefonskega glasovanja === {| class="wikitable" !Število točk !Država |- |<center>'''12'''</center> |{{Esc|Srbija|y=2021}} |- |<center>'''10'''</center> |{{Esc|Italy|y=2021}} |- |<center>'''8'''</center> |{{Esc|Grčija|y=2021}} |- |<center>'''7'''</center> |{{Esc|Ukrajina|y=2021}} |- |<center>'''6'''</center> |{{Esc|Francija|y=2021}} |- |<center>'''5'''</center> |{{Esc|Švica|y=2021}} |- |<center>'''4'''</center> |{{Esc|Finska|y=2021}} |- |<center>'''3'''</center> |{{Esc|Islandija|y=2021}} |- |<center>'''2'''</center> |{{Esc|Norveška|y=2021}} |- |<center>'''1'''</center> |{{Esc|Rusija|y=2021}} |} === Polfinale === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Država<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/event/rotterdam-2021/first-semi-final/results/slovenia|title=Slovenski rezultati v polfinalu}}</ref> ! colspan="5" |Žiranti ! rowspan="2" |Rezultati žirije ! rowspan="2" |Rezultati telefonskega glasovanja |- !A !B !C !D !E |- |{{Esc|Avstralija}} |11 |12 |11 |15 |15 |14. |15. |- |{{Esc|Azerbajdžan}} |3 |8 |4 |5 |1 |3. |8. |- |{{Esc|Belgija}} |4 |10 |1 |13 |5 |6. |7. |- |{{Esc|Hrvaška}} |8 |5 |5 |1 |4 |4. |1. |- |{{Esc|Ciper}} |1 |3 |3 |2 |2 |1. |10. |- |{{Esc|Irska}} |15 |14 |15 |12 |12 |15. |14. |- |{{Esc|Izrael}} |6 |9 |13 |10 |6 |9. |11. |- |{{Esc|Litva}} |10 |13 |10 |11 |10 |12. |12. |- |{{Esc|Malta}} |5 |1 |6 |4 |7 |5. |6. |- |{{Esc|Severna Makedonija}} |13 |4 |8 |14 |3 |7. |3. |- |{{Esc|Norveška}} |9 |6 |7 |9 |9 |8. |5. |- |{{Esc|Romunija}} |14 |15 |14 |7 |13 |13. |13. |- |{{Esc|Rusija}} |2 |2 |2 |3 |14 |2. |4. |- |{{Esc|Švedska}} |12 |7 |12 |8 |8 |11. |9. |- |{{Esc|Ukrajina}} |7 |11 |9 |6 |11 |10. |2. |} === Finale === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Država<ref>{{Navedi splet|url=https://eurovision.tv/event/rotterdam-2021/grand-final/results/slovenia|title=Slovenski rezultati v finalu}}</ref> ! colspan="5" |Žiranti ! rowspan="2" |Rezultati žirije ! rowspan="2" |Rezultati telefonskega glasovanja |- !A !B !C !D !E |- |{{Esc|Albanija}} |10 |12 |9 |15 |5 |11. |12. |- |{{Esc|Azerbajdžan}} |9 |16 |14 |17 |9 |16. |16. |- |{{Esc|Belgija}} |6 |17 |4 |20 |4 |5. |19. |- |{{Esc|Bolgarija}} |19 |18 |16 |19 |20 |20. |20. |- |{{Esc|Ciper}} |13 |9 |15 |7 |12 |15. |15. |- |{{Esc|Finska}} |12 |14 |13 |3 |6 |7. |7. |- |{{Esc|Francija}} |7 |8 |5 |8 |16 |9. |5. |- |{{Esc|Nemčija}} |24 |24 |22 |24 |24 |24. |17. |- |{{Esc|Grčija}} |18 |10 |10 |11 |2 |8. |3. |- |{{Esc|Islandija}}{{efn|name=ISL|Ker je bil eden izmed članov islandske skupine pozitiven na testiranju na koronavirus, Islandija ne v polfinalu ne v finalu ni nastopila v živo, temveč je bil predvajan posnetek njihovega nastopa z druge vaje v dvorani Ahoy.}} |1 |6 |3 |1 |8 |2. |8. |- |{{Esc|Izrael}} |5 |11 |8 |14 |7 |10. |22. |- |{{Esc|Italija}} |3 |7 |2 |2 |1 |1. |2. |- |{{Esc|Litva}} |21 |22 |20 |16 |10 |18. |14. |- |{{Esc|Malta}} |11 |3 |12 |5 |17 |6. |13. |- |{{Esc|Moldavija}} |23 |26 |24 |22 |19 |23. |26. |- |{{Esc|Norveška}} |17 |4 |17 |13 |14 |14. |9. |- |{{Esc|Portugalska}} |14 |20 |19 |18 |18 |19. |18. |- |{{Esc|Rusija}} |2 |1 |1 |9 |13 |3. |10. |- |{{Esc|San Marino}} |26 |19 |26 |21 |22 |22. |21. |- |{{Esc|Srbija}} |16 |5 |11 |10 |15 |13. |1. |- |{{Esc|Španija}} |22 |21 |21 |23 |21 |21. |23. |- |{{Esc|Švedska}} |15 |13 |18 |6 |23 |17. |11. |- |{{Esc|Švica}} |4 |2 |6 |4 |3 |4. |6. |- |{{Esc|Nizozemska}} |25 |23 |23 |25 |25 |26. |24. |- |{{Esc|Ukrajina}} |8 |15 |7 |12 |11 |12. |4. |- |{{Esc|Velika Britanija}} |20 |25 |25 |26 |26 |25. |25. |} == Incidenti == === Diskvalifikacija Belorusije === Dva dni po tem, ko je bila pesem "Ja nauču tebja ("Naučila te bom") razglašena za belorusko predstavnico na tekmovanju, je EBU presodila, da skladba ni v skladu s pravili natečaja proti političnim vsebinam in da skladba ni upravičena do sodelovanja na tekmovanju, razen če bo spremenjena ali zamenjana.<ref>{{cite web|date=11 March 2021|title=Latest news: EBU statement on Belarusian entry|url=https://eurovision.tv/story/latest-news-march-2021|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210311150505/https://eurovision.tv/story/latest-news-march-2021|archive-date=11 March 2021|access-date=11 March 2021|publisher=[[European Broadcasting Union|EBU]]}}</ref> Belorusija je nato predložila pesem "Pesnja pro zajca" ("Pesmi o zajcih"), ki pa je bila prav tako v nasprotju s pravili. EBU je zato 26. marca 2021 sporočila, da je Belorusija izključena iz tekmovanja.<ref name="Belarus withdraws">{{Cite web|date=26 March 2021|title=EBU statement on Belarusian participation|url=https://eurovision.tv/story/ebu-statement-on-belarusian-entry-2021|access-date=26 March 2021|publisher=European Broadcasting Union (EBU)|language=en}}</ref> === Ukrajinske vaje === Pred drugo vajo [[Ukrajina na Pesmi Evrovizije|ukrajinske]] ekipe, 12. maja, je pevka skupine Go_A [[Katerina Pavlenko]] poročala, da se ne počuti dobro. V skladu z zdravstvenimi in varnostnimi protokoli tekmovanja je morala v karanteno v svoji hotelski sobi. Ostali člani skupine so bili na kovidnem testu negativni in so lahko vadili, Pavlenkovo pa je na vokalu nadomestila nizozemska pevka [[Emmie van Stijn|Emmie van Stijn.]]<ref>{{Cite web|date=2021-05-12|title=Fingers crossed for Kateryna from Ukraine...|url=https://eurovision.tv/live-blog-wednesday-12-may|access-date=2021-05-14|work=Eurovision.tv Live Blog|publisher=EBU|archive-url=https://web.archive.org/web/20210512223244/https://eurovision.tv/live-blog-wednesday-12-may/snippet/fingers-crossed-for-kateryna-from-ukraine|archive-date=2021-05-12|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Fanning|first=Mo|date=2021-05-12|title=Updated: Ukraine singer sits out rehearsals|url=https://oneurope.co.uk/countries/ukraine/eurovision-2021-ukraine-singer-sits-out-rehearsals/|access-date=2021-05-14|website=OnEurope|archive-url=https://web.archive.org/web/20210512223516/https://oneurope.co.uk/countries/ukraine/eurovision-2021-ukraine-singer-sits-out-rehearsals/|archive-date=2021-05-12|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|title=Fastfood-medewerkster Emmie (24) uit Rotterdam vervangt zieke zangeres op Songfestival|trans-title=Fast food employee Emmie (24) from Rotterdam replaces a sick singer at the Eurovision Song Contest|url=https://www.nporadio2.nl/nieuws/30723/fastfood-medewerkster-emmie-24-uit-rotterdam-vervangt-zieke-zangeres-op-songfestival|url-status=live|access-date=2021-05-14|website=nporadio2.nl|language=nl-nl}}</ref> Pavlenkova je opravila test PCR za [[COVID-19]], ki je naslednji dan pokazal negativen rezultat, kar ji je omogočilo nadaljevanje priprav.<ref>{{Cite web|date=2021-05-13|title=BREAKING NEWS: Ukraine's Kateryna able to perform|url=https://eurovision.tv/live-blog-thursday-13-may/snippet/breaking-news-ukraines-kateryna-able-to-perform|work=Eurovision.tv Live Blog|publisher=EBU|archive-url=https://web.archive.org/web/20210514100803/https://eurovision.tv/live-blog-thursday-13-may/snippet/breaking-news-ukraines-kateryna-able-to-perform|archive-date=2021-05-14|url-status=live}}</ref> Van Stijnova je med tem prejela pozitivne odzive na svoj nastop, zlasti na izgovorjavo ukrajinskih besedil, v prvem polfinalu pa so jo povabili k ukrajinski delegaciji.<ref>{{Cite web|last=Granger|first=Anthony|date=2021-05-14|title=Ukraine: Stand in Artist Invited to Join Go_A For Semi-Final One|url=https://eurovoix.com/2021/05/14/🇺🇦-ukraine-stand-in-artist-invited-to-join-go_a-for-semi-final-one/|url-status=live|access-date=2021-05-15|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> [[Slika:ESC 2021 Rotterdam - Greenfloor and podium.jpg|sličica|230x230_pik|Oder in zelena soba v dvorani]] === Okužbe s COVID-19 === Pred dogodkom "Turquoise Carpet" je bil po en član poljske in islandske delegacije pozitiven na COVID-19. Posledično te delegacije niso bile prisotne na prireditvi in ​​so se samoizolirale v skladu z varnostnimi in varnostnimi protokoli Pesmi Evrovizije.<ref>{{Cite web|date=2021-05-15|title=EBU Statement: Member of Polish Delegation tests positive for COVID-19|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-statement-member-of-polish-delegation-tests-positive-for-covid-19|access-date=2021-05-16|website=Eurovision.tv|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-05-16|title=EBU Statement: Member of Icelandic Delegation tests positive for COVID-19|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-statement-member-of-icelandic-delegation-tests-positive-for-covid-19|access-date=2021-05-16|website=Eurovision.tv|language=en}}</ref> Romunska in malteška delegacija zaradi previdnostnega ukrepa tudi nista bili prisotni, saj sta bili nastanjeni v istem hotelu kot poljska in islandska delegacija.<ref>{{Cite web|date=2021-05-16|title=Further EBU Statement regarding participants of Turquoise Carpet Event (Sunday 16 May, 2021)|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/further-ebu-statement-regarding-participants-of-turquoise-carpet-event-sunday-16-may-2021|access-date=2021-05-16|website=Eurovision.tv|language=en}}</ref> Vsi ostali člani poljske in islandske delegacije so bili negativni in bi ostali v karanteni do nastopa v drugem polfinalu.<ref>{{Cite web|date=2021-05-17|title=Eurovision'21: Malta & Romania Released From Quarantine, Iceland & Poland Remain in Quarantine|url=https://eurovoix.com/2021/05/17/eurovision21-🇲🇹-malta-🇷🇴-romania-released-from-quarantine-🇮🇸-iceland-🇵🇱-poland-remain-in-quarantine/|url-status=live|access-date=2021-05-18|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|last=Granger|first=Anthony|date=2021-05-17|title=Iceland: Daði og Gagnamagnið PCR Test Negative, Aiming to Return to Rehearsals on Wednesday|url=https://eurovoix.com/2021/05/17/iceland-dadi-og-gagnamagnid-pcr-test-negative/|url-status=live|access-date=2021-05-18|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> Kasneje potrjeno, da je bil član islandske skupine [[Daði og Gagnamagnið]] pozitiven, zato se je skupina umaknila iz nastopov v živo. Med drugim polfinalom tako niso nastopili v živo v dvorani Rotterdamu Ahoy, temveč je bil predvajan njihov posnetek iz vaje, na kateri je nastope ocenjevala strokovna komisija; ta posnetek je bil prikazan tudi v finalu. Preostali člani poljske delegacije so bili izpuščeni iz izolacije.<ref>{{Cite web|last=Granger|first=Anthony|date=2021-05-19|title=Poland: Rafał & Delegation Released From COVID-19 Isolation|url=https://eurovoix.com/2021/05/19/rafal-released-from-covid-19-isolation/|url-status=live|access-date=2021-05-19|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> 20. maja 2021 je EBU potrdil, da je bil [[Duncan Laurence]] (zmagovalec predhodne Evrovizije) pozitiven na koronavirus in da v finalu ne bo nastopil v živo, kot je bilo načrtovano.<ref name=":0" /><ref>{{Cite web|date=2021-05-20|title=EBU Statement: Duncan Laurence tests positive for COVID-19|url=https://eurovision.tv/mediacentre/release/ebu-statement-duncan-laurence-tests-positive-for-covid-19|access-date=2021-05-20|website=Eurovision.tv|language=en-gb}}</ref> V programu naj bi zapel svoj novi singel "Stars" in svojo zmagovalno pesem "Arcade" ter predstavil točke v imenu nizozemske žirije; slednje je namesto Laurenceja opravil [[Romy Monteiro]].<ref name=":1">{{Cite web|date=30 March 2021|title=Duncan Laurence set for Rotterdam shows|url=https://eurovision.tv/story/duncan-laurence-set-for-eurovision-stage|access-date=30 March 2021|publisher=European Broadcasting Union (EBU)|language=en}}</ref> Med finalom so predvajali predhodno posnete posnetke Laurencejevega nastopa.<ref>{{Cite web|date=2021-05-21|title=Duncan Laurence via eerder opgenomen repetitie te zien in finale Songfestival|url=https://www.nu.nl/songfestival/6134800/duncan-laurence-via-eerder-opgenomen-repetitie-te-zien-in-finale-songfestival.html|access-date=2021-05-21|website=NU|language=nl}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|date=2021-05-21|title=Live From Rotterdam: Grand Final - Dress Rehearsal One|url=https://eurovoix.com/2021/05/21/live-rotterdam-grand-final-rehearsal-one/|access-date=2021-05-21|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> === Poškodba kamere === Med pripravami za nastop [[Irska|Irske]] v prvem polfinalu je počila kamera, ravno v času med predvajanjem irske razglednice, kar je povzročilo vrzel med razglednico in nastopom. Sovoditeljica [[Chantal Janzen]] je bila zato primorana med oddajanjem v živo improvizirati v zeleni sobi, da je zapolnila čas.<ref>{{cite web|last1=Sturtridge|first1=Isaac|title=Ireland: Camera breaking prior to performance was the cause of delay|url=https://escxtra.com/2021/05/19/ireland-camera-breaking-delay/|website=ESCXtra|access-date=20 May 2021}}</ref> == Televizijski prenos == [[Evropska radiodifuzna zveza]] ponuja mednarodni prenos polfinalov in finala brez komentarjev v živo prek svojega uradnega [[YouTube]] kanala. Pretočni prenosi v živo so geoblokirani za gledalce v Avstraliji, Grčiji, Latviji, Litvi, Ukrajini, ZDA in Združenem kraljestvu.<ref>{{Cite web|date=2019-03-28|title=How to Watch|url=https://eurovision.tv/viewers-guide|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210519053843/https://eurovision.tv/viewers-guide|archive-date=19 May 2021|access-date=2021-05-15|website=Eurovision.tv|publisher=European Broadcasting Union (EBU)|language=en}}</ref><ref>For information on the three live streams, see * '''Semi-final 1''' {{Cite web|date=2021-05-18|title=WATCH NOW: First Semi-Final Eurovision Song Contest 2021|url=https://eurovision.tv/story/watch-now-first-semi-final-eurovision-song-contest-2021|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210518213844/https://eurovision.tv/story/watch-now-first-semi-final-eurovision-song-contest-2021|archive-date=18 May 2021|access-date=2021-05-19|website=Eurovision.tv}} * '''Semi-final 2''' {{Cite web|date=2021-05-20|title=WATCH NOW: Second Semi-Final Eurovision Song Contest 2021|url=https://eurovision.tv/story/watch-now-second-semi-final-eurovision-song-contest-2021|url-status=live|archive-url=http://web.archive.org/web/20210520173502/https://eurovision.tv/story/watch-now-second-semi-final-eurovision-song-contest-2021|archive-date=2021-05-20|access-date=2021-05-20|website=Eurovision.tv}} * '''Final''' TBA</ref> Tekmovanje sta v [[Slovenija|Sloveniji]] prenašala [[Televizija Slovenija|Televizija in Radio Slovenija]], komentatorka na televiziji je bila [[Mojca Mavec]]. Finale na Valu 202 sta komentirala [[Miha Šalehar]] in [[Uršula Zaletelj]]. == Uradni album == ''Eurovision Song Contest: Rotterdam 2021'' je uradni album tekmovanja, ki ga je sestavila [[Evropska radiodifuzna zveza]], [[Universal Music Group]] pa ga je digitalno izdal 16. aprila 2021, fizično pa 23. aprila 2021.<ref>{{Cite web|date=20 March 2021|title=The official artwork and release date for the Eurovision 2021 CD album is revealed!|url=https://escxtra.com/2021/03/20/eurovision-2021-cd-compilation-album/|access-date=29 March 2021|website=ESCXTRA.com|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|date=9 April 2021|title=Eurovision Song Contest Rotterdam 2021 by Various Artists|url=https://music.apple.com/nz/album/eurovision-song-contest-rotterdam-2021/1560995557|url-status=live|access-date=2021-04-09|publisher=[[Apple Music]]|language=en-au}}</ref> Na albumu je vseh 39 tekmovalnih skladb, vključno s polfinalnimi, ki se niso uvrstile v finale. == Glej tudi == * [[Nagrada Barbare Dex|Nagrada Barbara Dex]] == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * https://eurovisionworld.com/eurovision/2021/event {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih|2021]] [[Kategorija:Rotterdam]] 91x0zrgnzy0e7yfjkppkdd57xbxklnm 0 481028 5728195 5708104 2022-08-06T17:00:56Z 84.20.253.160 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|Name=Alostari|Background=group_or_band|Genre=[[Punk]]<br />[[Rock]]|Current_members=Tine Matjašič<br>Jernej Metež<br>Matej Kosmačin<br>Tomaž Medvar <br> Matic Mlakar|Origin=[[Maribor]]|Years_active=2019–}} '''Alostari''' (stilizirano '''Alo!Stari''') je slovenska [[punk]] skupina iz [[Maribor]]a, ki deluje od leta [[2019]]. Njihove pesmi so v lokalnem dialektu - mariborščini. <ref name=":0" /> [[Slika:Alostari_trg.jpg|sličica|Nastop skupine na [[Trg Leona Štuklja|Trgu Leona Štuklja]] v [[Maribor|Mariboru]] decembra 2019.|261x261px]]Po izboru urednice Klare Zupančič z [[Val 202|Vala 202]] je pesem skupine "Nea vem kam" med najboljšimi domačimi skladbami leta 2019.<ref>{{Navedi splet|title=Glasbeni uredniki so izbrali|url=https://val202.rtvslo.si/2020/01/glasbeni-uredniki-so-izbrali/|website=Val 202|accessdate=2020-11-16|date=7. januar 2020|publisher=|first=}}</ref> Za Val 202 so maja 2020 pripravili nastop prek videopovezave v sklopu oddaj »Koncert doma«.<ref>{{Navedi splet|title=Koncert doma: Alo!Stari|url=https://val202.rtvslo.si/2020/05/koncert-doma-alostari/|website=Val 202|accessdate=2020-11-16|last=Zupančič|date=11. maj 2020|publisher=|first=Klara}}</ref> === Člani skupine === Njeni člani so igrali v skupinah [[Trash Candy]], [[Happy Ol' McWeasel|Happy ol'Mc Weasel]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Alo!Stari, "frišni" mariborski punkerji|url=https://www.vecer.com/zabava/glasba/alo-stari-frisni-mariborski-punkerji-10042005|website=www.vecer.com|date=2019-07-21|accessdate=2020-11-16|language=sl-si|publisher=|last=Dijak|first=Simona}}</ref>, Low Value<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Low Value izdali prvenec|url=https://rockonnet.com/2005/10/low-value-izdali-prvenec/|website=rockonnet.com|date=2005-10-08|accessdate=2022-01-20}}</ref> in STvar.{{Navedi vir}} * Tine Matjašič - '''glavni vokal''' (igral v skupini [[Trash Candy]])<ref name=":1">{{Navedi splet|title=VIDEO: Alo!Stari predstavljajo novi 'štikl’ Alo, stari!|url=https://mariborinfo.com/novica/mariborska-scena/video-alostari-predstavljajo-novi-stikl-alo-stari/279693|website=Mariborinfo.com|accessdate=2020-11-16|language=sl|date=19. november 2019|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":0" /> * Matic Mlakar - '''kitara<ref name=":1" />''' * Jernej Metež - '''kitara''' (igral v skupini [[Trash Candy]])'''<ref name=":1" />'''<ref>{{Navedi splet|title=Trash Candy s prvencem ”What’s your story?”|url=https://val202.rtvslo.si/2012/01/na-piedestal-trash-candy-s-prvencem-whats-your-story/|website=Val 202|accessdate=2020-11-16|last=Fele|date=11. januar 2012|publisher=|first=Jolanda}}</ref> * Matej Kosmačin - '''bas kitara''' (igra v skupini [[Happy Ol' McWeasel|Happy ol'Mc Weasel]])<ref name=":1" /><ref name=":0" /> * Tomaž Medvar - '''bobni<ref name=":1" />''' == Diskografija == === Pesmi === * "Nea vem kam" (2019) * "Star" (2019) *"Alo, stari!" (2019) *"Valovi" (2019) *"Vse bi dal" (2020) *"Kaj naj zaj nareim" (2021) *"Prie tako leto" (2022) === Album === * Pa kaj te s tao je (2021) == Sklici == {{reflist}} {{DEFAULTSORT:Alo!Stari}} [[Kategorija:Slovenske punk skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2019]] 1wxnjxb99wrbjrmvjcfp4hl2xvbaelq 5728199 5728195 2022-08-06T17:05:38Z A09090091 188929 Redakcija 5728195 uporabnika [[Special:Contributions/84.20.253.160|84.20.253.160]] ([[User talk:84.20.253.160|pogovor]]) razveljavljena -mariborsko narečje ne obstaja wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|Name=Alostari|Background=group_or_band|Genre=[[Punk]]<br />[[Rock]]|Current_members=Tine Matjašič<br>Jernej Metež<br>Matej Kosmačin<br>Tomaž Medvar <br> Matic Mlakar|Origin=[[Maribor]]|Years_active=2019–}} '''Alostari''' (stilizirano '''Alo!Stari''') je slovenska [[punk]] skupina iz [[Maribor]]a, ki deluje od leta [[2019]]. Njene pesmi so v lokalnem dialektu.<ref name=":0" /> [[Slika:Alostari_trg.jpg|sličica|Nastop skupine na [[Trg Leona Štuklja|Trgu Leona Štuklja]] v [[Maribor|Mariboru]] decembra 2019.|261x261px]]Po izboru urednice Klare Zupančič z [[Val 202|Vala 202]] je pesem skupine "Nea vem kam" med najboljšimi domačimi skladbami leta 2019.<ref>{{Navedi splet|title=Glasbeni uredniki so izbrali|url=https://val202.rtvslo.si/2020/01/glasbeni-uredniki-so-izbrali/|website=Val 202|accessdate=2020-11-16|date=7. januar 2020|publisher=|first=}}</ref> Za Val 202 so maja 2020 pripravili nastop prek videopovezave v sklopu oddaj »Koncert doma«.<ref>{{Navedi splet|title=Koncert doma: Alo!Stari|url=https://val202.rtvslo.si/2020/05/koncert-doma-alostari/|website=Val 202|accessdate=2020-11-16|last=Zupančič|date=11. maj 2020|publisher=|first=Klara}}</ref> === Člani skupine === Njeni člani so igrali v skupinah [[Trash Candy]], [[Happy Ol' McWeasel|Happy ol'Mc Weasel]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Alo!Stari, "frišni" mariborski punkerji|url=https://www.vecer.com/zabava/glasba/alo-stari-frisni-mariborski-punkerji-10042005|website=www.vecer.com|date=2019-07-21|accessdate=2020-11-16|language=sl-si|publisher=|last=Dijak|first=Simona}}</ref>, Low Value<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Low Value izdali prvenec|url=https://rockonnet.com/2005/10/low-value-izdali-prvenec/|website=rockonnet.com|date=2005-10-08|accessdate=2022-01-20}}</ref> in STvar.{{Navedi vir}} * Tine Matjašič - '''glavni vokal''' (igral v skupini [[Trash Candy]])<ref name=":1">{{Navedi splet|title=VIDEO: Alo!Stari predstavljajo novi 'štikl’ Alo, stari!|url=https://mariborinfo.com/novica/mariborska-scena/video-alostari-predstavljajo-novi-stikl-alo-stari/279693|website=Mariborinfo.com|accessdate=2020-11-16|language=sl|date=19. november 2019|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":0" /> * Matic Mlakar - '''kitara<ref name=":1" />''' * Jernej Metež - '''kitara''' (igral v skupini [[Trash Candy]])'''<ref name=":1" />'''<ref>{{Navedi splet|title=Trash Candy s prvencem ”What’s your story?”|url=https://val202.rtvslo.si/2012/01/na-piedestal-trash-candy-s-prvencem-whats-your-story/|website=Val 202|accessdate=2020-11-16|last=Fele|date=11. januar 2012|publisher=|first=Jolanda}}</ref> * Matej Kosmačin - '''bas kitara''' (igra v skupini [[Happy Ol' McWeasel|Happy ol'Mc Weasel]])<ref name=":1" /><ref name=":0" /> * Tomaž Medvar - '''bobni<ref name=":1" />''' == Diskografija == === Pesmi === * "Nea vem kam" (2019) * "Star" (2019) *"Alo, stari!" (2019) *"Valovi" (2019) *"Vse bi dal" (2020) *"Kaj naj zaj nareim" (2021) *"Prie tako leto" (2022) === Album === * Pa kaj te s tao je (2021) == Sklici == {{reflist}} {{DEFAULTSORT:Alo!Stari}} [[Kategorija:Slovenske punk skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2019]] nekbe2u14ukoxe81y9msv7qr9t31fer 2 481311 5728205 5342811 2022-08-06T17:24:24Z Kristy8750 187655 Биография, Поэтесса, Кристина Анастасия Верас Брзин wikitext text/x-wiki [[Slika:Kristina-Slovenija.jpg|alt=поэтесса Кристина Анастасия Верас Брзин|sličica|поэтесса Кристина Анастасия Верас Брзин]] '''Кристина Анастасия Верас Брзин''' родилась 9 июля 1987 в Любляне, Республика Словения. Кристина Анастасия инвалид детства, из-за проблем с ногами она может передвигаться только в инвалидной коляске. Закончила начальную школу. Свой первый стих на словенском языке Кристина написала в 10 лет. В возрасте 15 лет написала ещё два стихотворения для школы. Потом её здоровье ухудшилось, принеся длительный перерыв в творческой деятельности. Кристина снова начала писать стихи в возрасте 24 лет. В 2013 году она публикует их на двух словенских сайтах, pesem.si и literarni val. Летом 2018 года Кристина Анастасия начала писать и публиковать на Facebook стихи на сербском языке. Она так же пишет стихи в жанре японской поэзии: хайку, хайбун и танка. В 2019 году Кристина начала писать и публиковать стихи и прозу по-русски. Участвовала в различных поэтических конкурсах. В сентябре 2019 года Кристина Анастасия публикуется в международном альманахе "ЛИРА ДРУЖБЫ", в октябре 2019 года в международном альманахе "ДОРОГА ЛЮБВИ", а в феврале 2020 года в России вышел её первый сборник стихов на русском языке "ДОРОГА К СЕБЕ". Кристина Анастасия является членом Международной ассоциации писателей Болгарии, России, Сербии; Международной ассоциации литературных творцов и художников «Nekazano». Ее творчество опубликовано в журналах Nekazano, а также в сборниках «Nekazano» и «Pjesnik Svetionik 2, 3, и 4". В марте 2020 года стала членом Академии российской литературы, Москва. Затем Кристина Анастасия издала ещё четыре поэтических сборника на русском языке: - РУССКИЕ ПЕСНИ КРИСТИНЫ, 2020; - АВТОРСКИЙ ВЫПУСК – КРИСТИНА АНАСТАСИЯ ВЕРАС БРЗИН, 2021; - НЕЖНЫЙ ВЗГЛЯД, 2021; - ХАЙКУ, 2021. В 2020 году Кристина Анастасия издает поэтический сборник на сербском языке "ПЕРО САМ, МАЈКО". А в 2021 году выходит двуязычный сборник стихов на русском и сербском языках "ЗЕРКАЛО АНГЕЛОВ". В 2022 году в свет выходит первая проза Кристины на русском языке "ДЕВОЧКА С КАРИМИ ГЛАЗАМИ". Кристина Анастасия имеет множество литературных премий и наград из Боснии и Герцеговины, Северной Македонии и России. https://stihi.ru/avtor/87509<!-- На этом сайте Кристина Анастасия Верас Брзин публикует свои стихотворения --> __KAZALO__ __VSILIKAZALOVSEBINE__ [[Kategorija:Поэтесса]] [[Kategorija:Биография]] [[Kategorija:Кристина Анастасия Верас Брзин]] k2daibc3b66ge6omm4k3uuxy6o83li4 0 490283 5728100 5699228 2022-08-06T12:31:29Z Pv21 142817 dopolnitev premierstva wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|image=|name=Kaja Kallas|termstart2=1. julij 2014|children=1|spouse=|party=[[Estonska reformna stranka]]|birth_place=|termend2=5. september 2018|office2=[[Evropski poslanec|Evropska poslanka]]|successor1=|predecessor1=[[Hanno Pevkur]]|termend1=|termstart1=14. april 2018|office1=[[Estonska reformna stranka|Vodja Estonske reformne stranke]]|caption=|website=|office=[[Predsednik vlade Estonije|Predsednica vlade Estonije]]|term_start=[[26. januar]] [[2021]]|president=[[Kersti Kaljulaid]]|predecessor=[[Jüri Ratas]]}}'''Kaja Kallas''', [[Seznam estonskih politikov|estonska političarka]], * [[18. junij]] [[1977]], [[Talin]]. Je nekdanja [[Evropski poslanec|poslanka v Evropskem parlamentu]] (2014–2018), od leta 2018 vodi [[Estonska reformna stranka|Reformne stranke]]. V preteklosti je bila odvetnica, specializirana za evropsko in estonsko konkurenčno pravo, med letoma 2011 do 2014 je bila članica [[Riigikogu|Riigikoguja]]. Od 26. januarja 2021 je predsednica vlade Estonije. == Mladost in izobraževanje == Rodila se je 18. junija 1977 v [[Talin|Talinu]].<ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/meps/en/124697/KAJA_KALLAS/history/8|title=8th parliamentary term &#124; Kaja KALLAS &#124; MEPs &#124; European Parliament|website=www.europarl.europa.eu|accessdate=Mar 4, 2019|archivedate=March 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306044314/http://www.europarl.europa.eu/meps/en/124697/KAJA_KALLAS/history/8}}</ref> Je hči [[Siim Kallas|Siima Kallasa]], nekdanjega estonskega [[Predsednik vlade Estonije|predsednika vlade]] in [[Evropski komisar|evropskega komisarja]].<ref>{{Navedi splet|url=http://fortune.com/2019/03/04/estonia-election-results-kaja-kallas/|title=Digital Savvy Estonia Is Set to Get Its First Female Prime Minister|website=Fortune|language=en|accessdate=2019-03-07|archivedate=2019-03-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190308080827/http://fortune.com/2019/03/04/estonia-election-results-kaja-kallas/}}</ref> Leta 1999 je na [[Univerza v Tartuju|univerzi v Tartuju]] diplomirala iz prava. Od leta 2007 je obiskovala estonsko poslovno šolo, kjer je leta 2010 diplomirala iz ekonomije EMBA ([[Magister poslovne administracije|Master of Business Administration]]). <ref>{{Navedi splet|url=https://www.linkedin.com/in/kaja-kallas-b8b52380|title=Kaja Kallas {{!}} LinkedIn|accessdate=Mar 4, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.robert-schuman.eu/en/doc/oee/oee-1791-en.pdf|title=Victory for the centre-right opposition (ER) in the general elections in Estonia|last=Deloy|first=Corinne|date=3 March 2019|website=The Foundation Robert Schuman|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190307020854/https://www.robert-schuman.eu/en/doc/oee/oee-1791-en.pdf|archivedate=7 March 2019|accessdate=7 March 2019}}</ref> == Poklicna kariera == Kaja Kallas je od leta 1999 članica estonske odvetniške zbornice, od leta 2002 pa odvetnica. Od 26. marca 2011 je v estonski odvetniški zbornici neaktivna članica. Bila je partnerica v odvetniški pisarni Luiga Mody Hääl Borenius in Tark & Co, delala pa je kot izvršna trenerka v Estonski poslovni šoli. Je tudi članica evropske protimonopolne zveze.<ref name="Biography">{{Navedi splet|title=Biography|url=http://kajakallas.ee/in-english/biography/|website=Kaja Kallase Blogi|archiveurl=https://archive.is/20160616123242/http://kajakallas.ee/in-english/biography/|archivedate=2016-06-16}}</ref> Novembra 2018 je Kaja Kallas objavila delo ''MEP. 4 aastat Euroopa Parlamendis'' (''Evropska poslanka: Štiri leta v Evropskem parlamentu''), v katerem opisuje svoje življenje in delo v Bruslju med letoma 2014 in 2018. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/book/show/42956792-mep-4-aastat-euroopa-parlamendis|title=MEP. 4 aastat Euroopa Parlamendis|publisher=Goodreads|accessdate=8 March 2019|language=et|archivedate=3 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190103094304/https://www.goodreads.com/book/show/42956792-mep-4-aastat-euroopa-parlamendis}}</ref> == Politična kariera == === 2010–2014: Poslanka estonskega parlamenta === Leta 2010 se je Kallasova odločila, da se bo pridružila estonski reformni stranki. Leta 2011 je kandidirala na parlamentarnih volitvah in prejela 7.157 glasov.<ref name="Biography">{{Navedi splet|title=Biography|url=http://kajakallas.ee/in-english/biography/|website=Kaja Kallase Blogi|archiveurl=https://archive.is/20160616123242/http://kajakallas.ee/in-english/biography/|archivedate=2016-06-16}}</ref> Bila je poslanka 12. parlamenta Estonije in od leta 2011 do 2014 predsedovala Odboru za ekonomske zadeve. === 2014–2018: Evropska poslanka === Na [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropskih volitvah]] leta [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014 je]] Kallasova prejela 21.498 glasov.<ref name="Biography">{{Navedi splet|title=Biography|url=http://kajakallas.ee/in-english/biography/|website=Kaja Kallase Blogi|archiveurl=https://archive.is/20160616123242/http://kajakallas.ee/in-english/biography/|archivedate=2016-06-16}}</ref> V Evropskem parlamentu je bila članica Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. Bila je podpredsednica delegacije pri Odboru za parlamentarno sodelovanje med EU in Ukrajino ter članica delegacije v parlamentarni skupščini Euronest in delegacije za odnose z [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]].<ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/meps/en/124697/KAJA_KALLAS/history/8|title=8th parliamentary term &#124; Kaja KALLAS &#124; MEPs &#124; European Parliament|website=www.europarl.europa.eu|accessdate=Mar 4, 2019|archivedate=March 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306044314/http://www.europarl.europa.eu/meps/en/124697/KAJA_KALLAS/history/8}}</ref> Kaja Kallas je bila poleg nalog v odboru tudi članica integrirane skupine Evropskega parlamenta o digitalni agendi<ref>[https://digitalagendaintergroup.eu/members/ Members] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160108204513/https://digitalagendaintergroup.eu/members/|date=2016-01-08}} European Parliament Intergroup on the Digital Agenda.</ref> in podpredsednica mladinske integrirane skupine.<ref> {{Navedi splet|url=http://www.youthforum.org/latest-news/european-parliaments-renewed-youth-intergroup-meets-for-first-time-in-new-legislature/|title=European Youth Forum|website=www.youthforum.org|accessdate=2016-04-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160504200506/http://www.youthforum.org/latest-news/european-parliaments-renewed-youth-intergroup-meets-for-first-time-in-new-legislature/|archivedate=2016-05-04}} </ref> V času, ko je bila evropska poslanka, je delala na strategiji enotnega digitalnega trga, energetski in potrošniški politiki, pa tudi na področju odnosov z [[Ukrajina|Ukrajino]]. Zlasti se je zavzela za pravice malih in srednje velikih podjetij ter trdila, da meje v digitalnem svetu preprečujejo nastanek inovativnih podjetij. Je zagovornica inovacij in pogosto poudarja, da predpisi ne morejo in ne smejo ovirati tehnološke revolucije.<ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/meps/en/124697/KAJA_KALLAS/history/8|title=8th parliamentary term &#124; Kaja KALLAS &#124; MEPs &#124; European Parliament|website=www.europarl.europa.eu|accessdate=Mar 4, 2019|archivedate=March 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306044314/http://www.europarl.europa.eu/meps/en/124697/KAJA_KALLAS/history/8}}</ref> Kallasova je bil poročevalka za šest poročil: mnenje o t. i. uredbi e-zasebnosti,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-%2f%2fEP%2f%2fNONSGML%2bCOMPARL%2bPE-602.722%2b02%2bDOC%2bPDF%2bV0%2f%2fEN|title=Opinion on the proposal for a regulation of the European Parliament and of the Council concerning the respect for private life and the protection of personal data in electronic communications and repealing Directive 2002/58/EC (Regulation on Privacy and Electronic Communications)|last=Kallas|first=Kaja|date=4 October 2017|website=Committee on Industry, Research and Energy|others=For the Committee on Civil Liberties, Justice and Home Affairs|accessdate=6 March 2019|archivedate=23 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181023120021/http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-%2f%2fEP%2f%2fNONSGML%2bCOMPARL%2bPE-602.722%2b02%2bDOC%2bPDF%2bV0%2f%2fEN}}</ref> civilnopravnega pravila o robotiki<ref>{{Navedi splet|url=https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=2015/2103(INL)&l=en|title=Procedure File: 2015/2103(INL) &#124; Legislative Observatory &#124; European Parliament|website=oeil.secure.europarl.europa.eu|accessdate=Mar 4, 2019|archivedate=March 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306043822/https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=2015%2F2103%28INL%29&l=en}}</ref> in o letnem poročilu o konkurenčni politiki EU<ref>{{Navedi splet|url=https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=COM(2014)0249&l=en|title=Procedure File: 2014/2158(INI) &#124; Legislative Observatory &#124; European Parliament|website=oeil.secure.europarl.europa.eu|accessdate=Mar 4, 2019|archivedate=March 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306044438/https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=COM(2014)0249&l=en}}</ref> ter o doseganju novega posla za potrošniške energije,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-%252f%252fEP%252f%252fNONSGML%252bCOMPARL%252bPE-572.937%252b04%252bDOC%252bPDF%252bV0%252f%252fEN|title=Opinion of the Committee on the Internal Market and Consumer Protection for the Committee on Industry, Research and Energyon Delivering a New Deal for Energy Consumers|publisher=European Parliament|date=12 April 2016|archivedate=2016-06-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160616073958/http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-%2f%2fEP%2f%2fNONSGML%2bCOMPARL%2bPE-572.937%2b04%2bDOC%2bPDF%2bV0%2f%2fEN}}</ref> zakonodaje o kršitvah in sankcijah po meri<ref>{{Navedi splet|url=https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=2013/0432(COD)&l=en|title=Procedure File: 2013/0432(COD) &#124; Legislative Observatory &#124; European Parliament|website=oeil.secure.europarl.europa.eu|accessdate=Mar 4, 2019|archivedate=March 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306044446/https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=2013%2F0432%28COD%29&l=en}}</ref> in samoiniciativnega poročila o enotnem digitalnem trgu. <ref>{{Navedi splet|url=https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=COM(2015)0192&l=en|title=Procedure File: 2015/2147(INI) &#124; Legislative Observatory &#124; European Parliament|website=oeil.secure.europarl.europa.eu|accessdate=Mar 4, 2019|archivedate=March 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306044643/https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=COM(2015)0192&l=en}}</ref> V času, ko je bila v parlamentu, je bila nominirana tudi za evropsko mlado voditeljico (EYL40). === Vrnitev k državni politiki politiki === 13. decembra 2017 je vodja Reformske stranke [[Hanno Pevkur]] napovedal, da se januarja 2018 ne bo več potegoval za ponovni mandat voditelja stranke, in za naslednico predlagal Kajo Kallas.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.err.ee/648472/pevkur-not-to-run-for-reform-lead-again-kallas-not-announcing-yet|title=Pevkur not to run for Reform lead again, Kallas not announcing yet|publisher=ERR|date=13 December 2017|accessdate=22 December 2017|archivedate=23 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171223043329/https://news.err.ee/648472/pevkur-not-to-run-for-reform-lead-again-kallas-not-announcing-yet}}</ref> Po preučitvi ponudbe je 15. decembra napovedala, da bo sprejela povabilo in kandidirala. <ref>{{Navedi splet|url=https://news.err.ee/649011/kaja-kallas-to-run-for-reform-party-chair|title=Kaja Kallas to run for Reform Party chair|publisher=ERR|date=15 December 2017|accessdate=22 December 2017|archivedate=23 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171223043725/https://news.err.ee/649011/kaja-kallas-to-run-for-reform-party-chair}}</ref> 3. marca 2019 je Reformna stranka pod vodstvom Kallasove na splošnih volitvah zmagala s približno 29 % glasov, vladajoča [[Estonska centralna stranka|stranka Estonskega centra]] pa je prejela 23 %.<ref>{{Navedi novice|date=5 March 2019|title=Estonia general election: Opposition party beats Centre rivals|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-47430993|work=[[BBC]]|location=London|accessdate=4 March 2019|archivedate=4 March 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190304013952/https://www.bbc.com/news/world-europe-47430993}}</ref> === Predsednica vlade Estonije === Po korupcijski aferi, ki je sprožila odstop vlade [[Jüri Ratas|Jűrija Ratasa]], je Kaja Kallas 26. januarja 2021 prisegla kot nova estonska predsednica vlade.<ref>{{Cite news|date=2021-01-24|title=Kaja Kallas to become Estonia's first female prime minister|language=en-GB|work=euronews|url=https://www.euronews.com/2021/01/24/estonia-politics-kaja-kallas-to-become-baltic-nation-s-first-female-prime-minister|access-date=2021-01-25}}</ref> [[Slika:Prime Minister Sanna Marin in Tallin 7. March 2022 (51923610146).jpg|sličica|Kallasova z estonsko premierko [[Sanna Marin|Sanno Marin]].]] V drugi polovici leta 2021 je svetovna energetska kriza povzročila motnje tudi v estonskem gospodarstvu; podjetja so bila prisiljena začasno zapreti, javnost pa je zaprosila za pomoč države pri plačilu visokih cen elektrike in ogrevanja.<ref>{{cite web|last1=Vaino|first1=Robert|title=Entrepreneurs waiting for quick aid, long-term decisions in energy crisis|url=https://news.err.ee/1608435113/entrepreneurs-waiting-for-quick-aid-long-term-decisions-in-energy-crisis|website=ERR.ee|access-date=1 February 2022|date=December 14, 2021}}</ref> Kaja Kallas se je sprva uprla pozivom k vladni pomoči in predlagala, da bi morala vlada iskati dolgoročne rešitve, namesto da bi delila državne ugodnosti, in da prosti trg ne bi smel zahtevati doslednega vladnega posredovanja, da bi ohranjali vzdržnost življenja.<ref>{{cite web|last1=Kallaste|first1=Kristjan|title=Kallas: Energy market should operate without us needing to help people|url=https://news.err.ee/1608457301/kallas-energy-market-should-operate-without-us-needing-to-help-people|website=ERR.ee|access-date=1 February 2022|date=January 6, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220201193927/https://news.err.ee/1608457301/kallas-energy-market-should-operate-without-us-needing-to-help-people|archive-date=1 February 2022|url-status=live}}</ref> Energetska kriza je skoraj povzročila razpad koalicijske vlade.<ref>{{cite web|last1=Vaino|first1=Roberta|title=Feature: What does the future hold for Estonia's coalition?|url=https://news.err.ee/1608475997/feature-what-does-the-future-hold-for-estonia-s-coalition|website=ERR.ee|access-date=1 February 2022|date=January 24, 2022}}</ref> Kallasova je v govoru dejala, da so visoki stroški zemeljskega plina skupaj z [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko-ukrajinsko krizo]] povzročili zvišanje cen energije in da so ukrepi zelene energije, ki jih je sprejela Estonija, omejili, kaj lahko vlada stori za obvladovanje krize.<ref name="energyspeech">{{cite web|title=Prime Minister Kaja Kallas made a political statement before the Riigikogu in connection with the situation on the electricity market|url=https://www.riigikogu.ee/en/sitting-reviews/prime-minister-kaja-kallas-made-a-political-statement-before-the-riigikogu-in-connection-with-the-situation-on-the-electricity-market/|website=Riigikogu|access-date=1 February 2022|date=January 18, 2022}}</ref> Januarja 2022 je Kallasova objavil 245 milijonov evrov vreden načrt za znižanje stroškov energije od septembra 2021 do marca 2022.<ref name="energyspeech2">{{cite web|title=Prime Minister Kaja Kallas made a political statement before the Riigikogu in connection with the situation on the electricity market|url=https://www.riigikogu.ee/en/sitting-reviews/prime-minister-kaja-kallas-made-a-political-statement-before-the-riigikogu-in-connection-with-the-situation-on-the-electricity-market/|website=Riigikogu|access-date=1 February 2022|date=January 18, 2022}}</ref> Energetska kriza je vplivala tudi na priljubljenost Kallasove v Estoniji.<ref>{{cite web|last1=Wright|first1=Helen|title=Support falling for Kaja Kallas as prime minister|url=https://news.err.ee/1608478520/support-falling-for-kaja-kallas-as-prime-minister|website=ERR.ee|access-date=1 February 2022|date=January 26, 2022}}</ref> [[Slika:Prime Minister Morawiecki visits the Baltic States (2021.11.21) 2.jpg|sličica|Kallasova in poljski premier [[Mateusz Morawiecki|Morawiecki]].]] Med rusko-ukrajinsko krizo je trdila, da je plinovod [[Severni tok 2]] "geopolitični projekt in ne gospodarski" in pozvala, naj se ga prekine. Navedla je tudi, da je odvisnost [[Evropa|Evrope]] od ruskega [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] pomemben politični problem. Januarja 2022 je dala zavezo, da bo Estonija podarila havbice [[Ukrajina|Ukrajini]] za pomoč pri obrambi pred morebitno rusko invazijo, v pričakovanju nemške odobritve, saj so bile te prvotno kupljene tam.<ref>{{cite web|last1=Wintour|first1=Patrick|title='Putin only understands strength': Estonian PM on Ukraine tensions|url=https://www.theguardian.com/world/2022/jan/28/germany-must-end-reliance-on-russian-gas-estonian-pm-on-tensions-in-ukraine|website=The Guardian|access-date=1 February 2022|date=January 28, 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Transcript: World Stage: Crisis in Ukraine with Estonia Prime Minister Kaja Kallas|url=https://www.washingtonpost.com/washington-post-live/2022/02/01/transcript-world-stage-crisis-ukraine-with-estonia-prime-minister-kaja-kallas/|newspaper=Washington Post|access-date=1 February 2022|date=February 1, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202173437/https://www.washingtonpost.com/washington-post-live/2022/02/01/transcript-world-stage-crisis-ukraine-with-estonia-prime-minister-kaja-kallas/|archive-date=2 February 2022|url-status=live}}</ref> Ker je [[Nemčija]] odlašala z odgovorom, je Estonija v prvih tednih februarja 2022 namesto havbic poslala protitankovske rakete Javelin ameriške izdelave.<ref>{{cite web|last1=Whyte|first1=Andrew|title=First batch of Estonia-donated Javelin missiles arrive in Ukraine|url=https://news.err.ee/1608505415/first-batch-of-estonia-donated-javelin-missiles-arrive-in-ukraine|website=ERR.ee|access-date=22 February 2022|date=18 February 2022}}</ref> Po ruskem priznanju [[Donecka ljudska republika|Ljudskih republik Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] je Kallasova od [[Evropska unija|Evropske unije]] zahteval uvedbo sankcij proti [[Rusija|Rusiji]].<ref>{{cite web|last1=Wright|first1=Helen|title=Kallas: Recognition of Ukraine's breakaway republics a 'serious escalation'|url=https://news.err.ee/1608507656/kallas-recognition-of-ukraine-s-breakaway-republics-a-serious-escalation|website=ERR.ee|access-date=22 February 2022|date=22 February 2022}}</ref> Zaradi vodenja med rusko-ukrajinsko krizo je bila doma večkrat deležna pohval.<ref>{{cite web|last1=Whyte|first1=Andrew|title=Samost ja Aaspõllu: Kallas has steered successful course in crisis so far|url=https://news.err.ee/1608507089/samost-ja-aaspollu-kallas-has-steered-successful-course-in-crisis-so-far|website=ERR.ee|access-date=22 February 2022|date=22 February 2022}}</ref> Potem ko se je 24. februarja leta 2022 začela [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruska invazija na Ukrajino]], je Estonija skupaj z drugimi zaveznicami sprožila 4. člen zveze [[NATO]].<ref>{{cite web|last1=Wright|first1=Helen|title=Estonia, allies to trigger NATO Article 4|url=https://news.err.ee/1608510812/estonia-allies-to-trigger-nato-article-4|website=ERR.ee|access-date=24 February 2022|date=23 February 2022}}</ref> Kallasova je obljubila podporo Ukrajini, tako politično kot materialno.<ref>{{cite web|last1=Wright|first1=Helen|title=Estonian prime minister: Everything we were afraid of has come true|url=https://news.err.ee/1608511031/estonian-prime-minister-everything-we-were-afraid-of-has-come-true|website=ERR.ee|access-date=24 February 2022|date=24 February 2022}}</ref> Do aprila 2022 je bilo Ukrajini predanih 0,8 % estonskega BDP na prebivalca v vojaški opremi. Kallasovo so tako v Estoniji kot na mednarodni ravni in v tujini hvalili kot vodilni proukrajinski glas v vojni, [[New Statesman|''New Statesman'']] pa jo je imenoval "nova železna lady Evrope".<ref>{{Cite web|last=Cliffe|first=Jeremy|date=2022-05-11|title=Europe's new Iron Lady: Estonian prime minister Kaja Kallas|url=https://www.newstatesman.com/international-content/2022/05/europes-new-iron-lady-estonian-prime-minister-kaja-kallas|access-date=2022-05-11|website=New Statesman|language=en-GB}}</ref> Odločno je podprla tudi sprejem [[Ukrajina|Ukrajine]] v Evropsko unijo in zatrdila, da je to "moralna dolžnost".<ref>{{Cite web|last=Mc Mahon|first=Meabh|date=2022-03-09|title=The EU has a 'moral duty' to make Ukraine a member state: Estonia PM|url=https://www.euronews.com/my-europe/2022/03/09/the-eu-has-a-moral-duty-to-make-ukraine-a-member-state-estonia-pm|access-date=2022-05-12|website=Euronews|language=en}}</ref> Prva vlada Kaje Kallas je zaradi spora o politiki socialnega varstva prišla v politično krizo, iz vlade je izstopila levo usmerjene Stranke centra.<ref>{{cite news|url=https://www.politico.eu/article/estonian-prime-minister-handed-resignation-form-government/|title=Estonian prime minister resigns, prepares to form new government|date=2022-07-14|first=Wilhelmine|last=Preussen|work=[[Politico]]}}</ref> Kaja Kallas je odstopila 14. julija 2022, 18. julija istega leta pa prisegla kot predsednica nove vlade, v kateri sta poleg njene Reformne stranke sodelovali še konservativna stranka Isamaa in socialdemokrati.<ref>{{Navedi splet|title=Prisegla nova estonska vlada, Kaja Kallas ostaja premierka|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/prisegla-nova-estonska-vlada-kaja-kallas-ostaja-premierka/634619|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-06|language=sl}}</ref><ref>{{cite news|url=https://dw.com/en/estonia-new-cabinet-sworn-into-office/a-62514862|title=Estonia: New cabinet sworn into office|date=2022-07-18|agency=[[Reuters]]|work=[[Deutsche Welle]]}}</ref> == Zasebno == Leta 2002 se je poročila s [[Taavi Veskimägi|Taavijem Veskimägijem]], estonskim politikom in poslovnežem, ki je bil tudi finančni minister. Ločila sta se leta 2014 in imata sina. Leta 2018 se je poročila z [[Arvo Hallik|Arvom Hallikom]], bankirjem in investitorjem, ki ima iz prejšnje zveze dva otroka.<ref name="Tages">{{cite web|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/kallas-estland-ministerpraesidentin-101.html|title=Estland bekommt erstmals eine Regierungschefin|website=tagesschau.de}}</ref><ref>{{Cite web|date=2018-01-10|title=Kaua hoitud saladus: Kaja Kallas on kihlatud investeerimispankuriga|url=https://www.elu24.ee/4370227/kaua-hoitud-saladus-kaja-kallas-on-kihlatud-investeerimispankuriga|access-date=2021-03-29|website=Elu24|language=et}}</ref><ref>{{Cite web|title=EESTI EKSPRESSI SUUR LUGU {{!}} Kaja Kallast ootab ees jaht peaministri kohale, võlgades Reformierakonna päästmine ja abiellumine|url=https://ekspress.delfi.ee/a/80726877|access-date=2021-03-29|website=Eesti Ekspress}}</ref><ref>{{cite web|title=Kaja Kallas|url=https://valitsus.ee/en/prime-minister-ministers/prime-minister-kaja-kallas|access-date=2021-01-27|website=valitsus.ee}}</ref> Kaja Kallas poleg svoje materne [[Estonščina|estonščine]] tekoče govori [[angleško]], [[Ruščina|rusko]] in [[Francoščina|francosko]]. == Druge dejavnosti == * [[Prijatelji Evrope]], član upravnega odbora (od leta 2020) * Evropski svet za zunanje odnose (ECFR), članica * Ženski ekonomski forum, svetovalka * Vzorec Evropske unije Talin, pokroviteljica * Evropska liberalna mladina, mentorica * Evropski mladi voditelji, članica * Erasmus za mlade podjetnike, ambasadorka * Evropski ljubitelji knjižnic, ambasadorka * Evropski internetni forum, politični član * Evropski forum za obnovljive vire energije, članica razširjenega odbora * Globalni mladi voditelji, članica * Politične voditeljice, članica * Evropska mreža za podjetniško izobraževanje, ambasadorka == Sklici == {{Sklici|3}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|https://kajakallas.ee/}} {{EstonianPMs}} {{Evropski svet}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kallas, Kaja}} [[Kategorija:Estonski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Estonije]] n9p1rxfkovetuqhwwkh0y01wz7whchu 5728104 5728100 2022-08-06T12:34:22Z Pv21 142817 odstranitev sovjetskih simbolov wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|image=|name=Kaja Kallas|termstart2=1. julij 2014|children=1|spouse=|party=[[Estonska reformna stranka]]|birth_place=|termend2=5. september 2018|office2=[[Evropski poslanec|Evropska poslanka]]|successor1=|predecessor1=[[Hanno Pevkur]]|termend1=|termstart1=14. april 2018|office1=[[Estonska reformna stranka|Vodja Estonske reformne stranke]]|caption=|website=|office=[[Predsednik vlade Estonije|Predsednica vlade Estonije]]|term_start=[[26. januar]] [[2021]]|president=[[Kersti Kaljulaid]]|predecessor=[[Jüri Ratas]]}}'''Kaja Kallas''', [[Seznam estonskih politikov|estonska političarka]], * [[18. junij]] [[1977]], [[Talin]]. Je nekdanja [[Evropski poslanec|poslanka v Evropskem parlamentu]] (2014–2018), od leta 2018 vodi [[Estonska reformna stranka|Reformne stranke]]. V preteklosti je bila odvetnica, specializirana za evropsko in estonsko konkurenčno pravo, med letoma 2011 do 2014 je bila članica [[Riigikogu|Riigikoguja]]. Od 26. januarja 2021 je predsednica vlade Estonije. == Mladost in izobraževanje == Rodila se je 18. junija 1977 v [[Talin|Talinu]].<ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/meps/en/124697/KAJA_KALLAS/history/8|title=8th parliamentary term &#124; Kaja KALLAS &#124; MEPs &#124; European Parliament|website=www.europarl.europa.eu|accessdate=Mar 4, 2019|archivedate=March 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306044314/http://www.europarl.europa.eu/meps/en/124697/KAJA_KALLAS/history/8}}</ref> Je hči [[Siim Kallas|Siima Kallasa]], nekdanjega estonskega [[Predsednik vlade Estonije|predsednika vlade]] in [[Evropski komisar|evropskega komisarja]].<ref>{{Navedi splet|url=http://fortune.com/2019/03/04/estonia-election-results-kaja-kallas/|title=Digital Savvy Estonia Is Set to Get Its First Female Prime Minister|website=Fortune|language=en|accessdate=2019-03-07|archivedate=2019-03-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190308080827/http://fortune.com/2019/03/04/estonia-election-results-kaja-kallas/}}</ref> Leta 1999 je na [[Univerza v Tartuju|univerzi v Tartuju]] diplomirala iz prava. Od leta 2007 je obiskovala estonsko poslovno šolo, kjer je leta 2010 diplomirala iz ekonomije EMBA ([[Magister poslovne administracije|Master of Business Administration]]). <ref>{{Navedi splet|url=https://www.linkedin.com/in/kaja-kallas-b8b52380|title=Kaja Kallas {{!}} LinkedIn|accessdate=Mar 4, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.robert-schuman.eu/en/doc/oee/oee-1791-en.pdf|title=Victory for the centre-right opposition (ER) in the general elections in Estonia|last=Deloy|first=Corinne|date=3 March 2019|website=The Foundation Robert Schuman|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190307020854/https://www.robert-schuman.eu/en/doc/oee/oee-1791-en.pdf|archivedate=7 March 2019|accessdate=7 March 2019}}</ref> == Poklicna kariera == Kaja Kallas je od leta 1999 članica estonske odvetniške zbornice, od leta 2002 pa odvetnica. Od 26. marca 2011 je v estonski odvetniški zbornici neaktivna članica. Bila je partnerica v odvetniški pisarni Luiga Mody Hääl Borenius in Tark & Co, delala pa je kot izvršna trenerka v Estonski poslovni šoli. Je tudi članica evropske protimonopolne zveze.<ref name="Biography">{{Navedi splet|title=Biography|url=http://kajakallas.ee/in-english/biography/|website=Kaja Kallase Blogi|archiveurl=https://archive.is/20160616123242/http://kajakallas.ee/in-english/biography/|archivedate=2016-06-16}}</ref> Novembra 2018 je Kaja Kallas objavila delo ''MEP. 4 aastat Euroopa Parlamendis'' (''Evropska poslanka: Štiri leta v Evropskem parlamentu''), v katerem opisuje svoje življenje in delo v Bruslju med letoma 2014 in 2018. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/book/show/42956792-mep-4-aastat-euroopa-parlamendis|title=MEP. 4 aastat Euroopa Parlamendis|publisher=Goodreads|accessdate=8 March 2019|language=et|archivedate=3 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190103094304/https://www.goodreads.com/book/show/42956792-mep-4-aastat-euroopa-parlamendis}}</ref> == Politična kariera == === 2010–2014: Poslanka estonskega parlamenta === Leta 2010 se je Kallasova odločila, da se bo pridružila estonski reformni stranki. Leta 2011 je kandidirala na parlamentarnih volitvah in prejela 7.157 glasov.<ref name="Biography">{{Navedi splet|title=Biography|url=http://kajakallas.ee/in-english/biography/|website=Kaja Kallase Blogi|archiveurl=https://archive.is/20160616123242/http://kajakallas.ee/in-english/biography/|archivedate=2016-06-16}}</ref> Bila je poslanka 12. parlamenta Estonije in od leta 2011 do 2014 predsedovala Odboru za ekonomske zadeve. === 2014–2018: Evropska poslanka === Na [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropskih volitvah]] leta [[Volitve v Evropski parlament 2014|2014 je]] Kallasova prejela 21.498 glasov.<ref name="Biography">{{Navedi splet|title=Biography|url=http://kajakallas.ee/in-english/biography/|website=Kaja Kallase Blogi|archiveurl=https://archive.is/20160616123242/http://kajakallas.ee/in-english/biography/|archivedate=2016-06-16}}</ref> V Evropskem parlamentu je bila članica Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. Bila je podpredsednica delegacije pri Odboru za parlamentarno sodelovanje med EU in Ukrajino ter članica delegacije v parlamentarni skupščini Euronest in delegacije za odnose z [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]].<ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/meps/en/124697/KAJA_KALLAS/history/8|title=8th parliamentary term &#124; Kaja KALLAS &#124; MEPs &#124; European Parliament|website=www.europarl.europa.eu|accessdate=Mar 4, 2019|archivedate=March 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306044314/http://www.europarl.europa.eu/meps/en/124697/KAJA_KALLAS/history/8}}</ref> Kaja Kallas je bila poleg nalog v odboru tudi članica integrirane skupine Evropskega parlamenta o digitalni agendi<ref>[https://digitalagendaintergroup.eu/members/ Members] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160108204513/https://digitalagendaintergroup.eu/members/|date=2016-01-08}} European Parliament Intergroup on the Digital Agenda.</ref> in podpredsednica mladinske integrirane skupine.<ref> {{Navedi splet|url=http://www.youthforum.org/latest-news/european-parliaments-renewed-youth-intergroup-meets-for-first-time-in-new-legislature/|title=European Youth Forum|website=www.youthforum.org|accessdate=2016-04-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160504200506/http://www.youthforum.org/latest-news/european-parliaments-renewed-youth-intergroup-meets-for-first-time-in-new-legislature/|archivedate=2016-05-04}} </ref> V času, ko je bila evropska poslanka, je delala na strategiji enotnega digitalnega trga, energetski in potrošniški politiki, pa tudi na področju odnosov z [[Ukrajina|Ukrajino]]. Zlasti se je zavzela za pravice malih in srednje velikih podjetij ter trdila, da meje v digitalnem svetu preprečujejo nastanek inovativnih podjetij. Je zagovornica inovacij in pogosto poudarja, da predpisi ne morejo in ne smejo ovirati tehnološke revolucije.<ref name="auto">{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/meps/en/124697/KAJA_KALLAS/history/8|title=8th parliamentary term &#124; Kaja KALLAS &#124; MEPs &#124; European Parliament|website=www.europarl.europa.eu|accessdate=Mar 4, 2019|archivedate=March 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306044314/http://www.europarl.europa.eu/meps/en/124697/KAJA_KALLAS/history/8}}</ref> Kallasova je bil poročevalka za šest poročil: mnenje o t. i. uredbi e-zasebnosti,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-%2f%2fEP%2f%2fNONSGML%2bCOMPARL%2bPE-602.722%2b02%2bDOC%2bPDF%2bV0%2f%2fEN|title=Opinion on the proposal for a regulation of the European Parliament and of the Council concerning the respect for private life and the protection of personal data in electronic communications and repealing Directive 2002/58/EC (Regulation on Privacy and Electronic Communications)|last=Kallas|first=Kaja|date=4 October 2017|website=Committee on Industry, Research and Energy|others=For the Committee on Civil Liberties, Justice and Home Affairs|accessdate=6 March 2019|archivedate=23 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181023120021/http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-%2f%2fEP%2f%2fNONSGML%2bCOMPARL%2bPE-602.722%2b02%2bDOC%2bPDF%2bV0%2f%2fEN}}</ref> civilnopravnega pravila o robotiki<ref>{{Navedi splet|url=https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=2015/2103(INL)&l=en|title=Procedure File: 2015/2103(INL) &#124; Legislative Observatory &#124; European Parliament|website=oeil.secure.europarl.europa.eu|accessdate=Mar 4, 2019|archivedate=March 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306043822/https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=2015%2F2103%28INL%29&l=en}}</ref> in o letnem poročilu o konkurenčni politiki EU<ref>{{Navedi splet|url=https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=COM(2014)0249&l=en|title=Procedure File: 2014/2158(INI) &#124; Legislative Observatory &#124; European Parliament|website=oeil.secure.europarl.europa.eu|accessdate=Mar 4, 2019|archivedate=March 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306044438/https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=COM(2014)0249&l=en}}</ref> ter o doseganju novega posla za potrošniške energije,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-%252f%252fEP%252f%252fNONSGML%252bCOMPARL%252bPE-572.937%252b04%252bDOC%252bPDF%252bV0%252f%252fEN|title=Opinion of the Committee on the Internal Market and Consumer Protection for the Committee on Industry, Research and Energyon Delivering a New Deal for Energy Consumers|publisher=European Parliament|date=12 April 2016|archivedate=2016-06-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160616073958/http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-%2f%2fEP%2f%2fNONSGML%2bCOMPARL%2bPE-572.937%2b04%2bDOC%2bPDF%2bV0%2f%2fEN}}</ref> zakonodaje o kršitvah in sankcijah po meri<ref>{{Navedi splet|url=https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=2013/0432(COD)&l=en|title=Procedure File: 2013/0432(COD) &#124; Legislative Observatory &#124; European Parliament|website=oeil.secure.europarl.europa.eu|accessdate=Mar 4, 2019|archivedate=March 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306044446/https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=2013%2F0432%28COD%29&l=en}}</ref> in samoiniciativnega poročila o enotnem digitalnem trgu. <ref>{{Navedi splet|url=https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=COM(2015)0192&l=en|title=Procedure File: 2015/2147(INI) &#124; Legislative Observatory &#124; European Parliament|website=oeil.secure.europarl.europa.eu|accessdate=Mar 4, 2019|archivedate=March 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306044643/https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=COM(2015)0192&l=en}}</ref> V času, ko je bila v parlamentu, je bila nominirana tudi za evropsko mlado voditeljico (EYL40). === Vrnitev k državni politiki politiki === 13. decembra 2017 je vodja Reformske stranke [[Hanno Pevkur]] napovedal, da se januarja 2018 ne bo več potegoval za ponovni mandat voditelja stranke, in za naslednico predlagal Kajo Kallas.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.err.ee/648472/pevkur-not-to-run-for-reform-lead-again-kallas-not-announcing-yet|title=Pevkur not to run for Reform lead again, Kallas not announcing yet|publisher=ERR|date=13 December 2017|accessdate=22 December 2017|archivedate=23 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171223043329/https://news.err.ee/648472/pevkur-not-to-run-for-reform-lead-again-kallas-not-announcing-yet}}</ref> Po preučitvi ponudbe je 15. decembra napovedala, da bo sprejela povabilo in kandidirala. <ref>{{Navedi splet|url=https://news.err.ee/649011/kaja-kallas-to-run-for-reform-party-chair|title=Kaja Kallas to run for Reform Party chair|publisher=ERR|date=15 December 2017|accessdate=22 December 2017|archivedate=23 December 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171223043725/https://news.err.ee/649011/kaja-kallas-to-run-for-reform-party-chair}}</ref> 3. marca 2019 je Reformna stranka pod vodstvom Kallasove na splošnih volitvah zmagala s približno 29 % glasov, vladajoča [[Estonska centralna stranka|stranka Estonskega centra]] pa je prejela 23 %.<ref>{{Navedi novice|date=5 March 2019|title=Estonia general election: Opposition party beats Centre rivals|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-47430993|work=[[BBC]]|location=London|accessdate=4 March 2019|archivedate=4 March 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190304013952/https://www.bbc.com/news/world-europe-47430993}}</ref> === Predsednica vlade Estonije === Po korupcijski aferi, ki je sprožila odstop vlade [[Jüri Ratas|Jűrija Ratasa]], je Kaja Kallas 26. januarja 2021 prisegla kot nova estonska predsednica vlade.<ref>{{Cite news|date=2021-01-24|title=Kaja Kallas to become Estonia's first female prime minister|language=en-GB|work=euronews|url=https://www.euronews.com/2021/01/24/estonia-politics-kaja-kallas-to-become-baltic-nation-s-first-female-prime-minister|access-date=2021-01-25}}</ref> [[Slika:Prime Minister Sanna Marin in Tallin 7. March 2022 (51923610146).jpg|sličica|Kallasova z estonsko premierko [[Sanna Marin|Sanno Marin]].]] V drugi polovici leta 2021 je svetovna energetska kriza povzročila motnje tudi v estonskem gospodarstvu; podjetja so bila prisiljena začasno zapreti, javnost pa je zaprosila za pomoč države pri plačilu visokih cen elektrike in ogrevanja.<ref>{{cite web|last1=Vaino|first1=Robert|title=Entrepreneurs waiting for quick aid, long-term decisions in energy crisis|url=https://news.err.ee/1608435113/entrepreneurs-waiting-for-quick-aid-long-term-decisions-in-energy-crisis|website=ERR.ee|access-date=1 February 2022|date=December 14, 2021}}</ref> Kaja Kallas se je sprva uprla pozivom k vladni pomoči in predlagala, da bi morala vlada iskati dolgoročne rešitve, namesto da bi delila državne ugodnosti, in da prosti trg ne bi smel zahtevati doslednega vladnega posredovanja, da bi ohranjali vzdržnost življenja.<ref>{{cite web|last1=Kallaste|first1=Kristjan|title=Kallas: Energy market should operate without us needing to help people|url=https://news.err.ee/1608457301/kallas-energy-market-should-operate-without-us-needing-to-help-people|website=ERR.ee|access-date=1 February 2022|date=January 6, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220201193927/https://news.err.ee/1608457301/kallas-energy-market-should-operate-without-us-needing-to-help-people|archive-date=1 February 2022|url-status=live}}</ref> Energetska kriza je skoraj povzročila razpad koalicijske vlade.<ref>{{cite web|last1=Vaino|first1=Roberta|title=Feature: What does the future hold for Estonia's coalition?|url=https://news.err.ee/1608475997/feature-what-does-the-future-hold-for-estonia-s-coalition|website=ERR.ee|access-date=1 February 2022|date=January 24, 2022}}</ref> Kallasova je v govoru dejala, da so visoki stroški zemeljskega plina skupaj z [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko-ukrajinsko krizo]] povzročili zvišanje cen energije in da so ukrepi zelene energije, ki jih je sprejela Estonija, omejili, kaj lahko vlada stori za obvladovanje krize.<ref name="energyspeech">{{cite web|title=Prime Minister Kaja Kallas made a political statement before the Riigikogu in connection with the situation on the electricity market|url=https://www.riigikogu.ee/en/sitting-reviews/prime-minister-kaja-kallas-made-a-political-statement-before-the-riigikogu-in-connection-with-the-situation-on-the-electricity-market/|website=Riigikogu|access-date=1 February 2022|date=January 18, 2022}}</ref> Januarja 2022 je Kallasova objavil 245 milijonov evrov vreden načrt za znižanje stroškov energije od septembra 2021 do marca 2022.<ref name="energyspeech2">{{cite web|title=Prime Minister Kaja Kallas made a political statement before the Riigikogu in connection with the situation on the electricity market|url=https://www.riigikogu.ee/en/sitting-reviews/prime-minister-kaja-kallas-made-a-political-statement-before-the-riigikogu-in-connection-with-the-situation-on-the-electricity-market/|website=Riigikogu|access-date=1 February 2022|date=January 18, 2022}}</ref> Energetska kriza je vplivala tudi na priljubljenost Kallasove v Estoniji.<ref>{{cite web|last1=Wright|first1=Helen|title=Support falling for Kaja Kallas as prime minister|url=https://news.err.ee/1608478520/support-falling-for-kaja-kallas-as-prime-minister|website=ERR.ee|access-date=1 February 2022|date=January 26, 2022}}</ref> [[Slika:Prime Minister Morawiecki visits the Baltic States (2021.11.21) 2.jpg|sličica|Kallasova in poljski premier [[Mateusz Morawiecki|Morawiecki]].]] Med rusko-ukrajinsko krizo je trdila, da je plinovod [[Severni tok 2]] "geopolitični projekt in ne gospodarski" in pozvala, naj se ga prekine. Navedla je tudi, da je odvisnost [[Evropa|Evrope]] od ruskega [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] pomemben politični problem. Januarja 2022 je dala zavezo, da bo Estonija podarila havbice [[Ukrajina|Ukrajini]] za pomoč pri obrambi pred morebitno rusko invazijo, v pričakovanju nemške odobritve, saj so bile te prvotno kupljene tam.<ref>{{cite web|last1=Wintour|first1=Patrick|title='Putin only understands strength': Estonian PM on Ukraine tensions|url=https://www.theguardian.com/world/2022/jan/28/germany-must-end-reliance-on-russian-gas-estonian-pm-on-tensions-in-ukraine|website=The Guardian|access-date=1 February 2022|date=January 28, 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Transcript: World Stage: Crisis in Ukraine with Estonia Prime Minister Kaja Kallas|url=https://www.washingtonpost.com/washington-post-live/2022/02/01/transcript-world-stage-crisis-ukraine-with-estonia-prime-minister-kaja-kallas/|newspaper=Washington Post|access-date=1 February 2022|date=February 1, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202173437/https://www.washingtonpost.com/washington-post-live/2022/02/01/transcript-world-stage-crisis-ukraine-with-estonia-prime-minister-kaja-kallas/|archive-date=2 February 2022|url-status=live}}</ref> Ker je [[Nemčija]] odlašala z odgovorom, je Estonija v prvih tednih februarja 2022 namesto havbic poslala protitankovske rakete Javelin ameriške izdelave.<ref>{{cite web|last1=Whyte|first1=Andrew|title=First batch of Estonia-donated Javelin missiles arrive in Ukraine|url=https://news.err.ee/1608505415/first-batch-of-estonia-donated-javelin-missiles-arrive-in-ukraine|website=ERR.ee|access-date=22 February 2022|date=18 February 2022}}</ref> Po ruskem priznanju [[Donecka ljudska republika|Ljudskih republik Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] je Kallasova od [[Evropska unija|Evropske unije]] zahteval uvedbo sankcij proti [[Rusija|Rusiji]].<ref>{{cite web|last1=Wright|first1=Helen|title=Kallas: Recognition of Ukraine's breakaway republics a 'serious escalation'|url=https://news.err.ee/1608507656/kallas-recognition-of-ukraine-s-breakaway-republics-a-serious-escalation|website=ERR.ee|access-date=22 February 2022|date=22 February 2022}}</ref> Zaradi vodenja med rusko-ukrajinsko krizo je bila doma večkrat deležna pohval.<ref>{{cite web|last1=Whyte|first1=Andrew|title=Samost ja Aaspõllu: Kallas has steered successful course in crisis so far|url=https://news.err.ee/1608507089/samost-ja-aaspollu-kallas-has-steered-successful-course-in-crisis-so-far|website=ERR.ee|access-date=22 February 2022|date=22 February 2022}}</ref> Potem ko se je 24. februarja leta 2022 začela [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruska invazija na Ukrajino]], je Estonija skupaj z drugimi zaveznicami sprožila 4. člen zveze [[NATO]].<ref>{{cite web|last1=Wright|first1=Helen|title=Estonia, allies to trigger NATO Article 4|url=https://news.err.ee/1608510812/estonia-allies-to-trigger-nato-article-4|website=ERR.ee|access-date=24 February 2022|date=23 February 2022}}</ref> Kallasova je obljubila podporo Ukrajini, tako politično kot materialno.<ref>{{cite web|last1=Wright|first1=Helen|title=Estonian prime minister: Everything we were afraid of has come true|url=https://news.err.ee/1608511031/estonian-prime-minister-everything-we-were-afraid-of-has-come-true|website=ERR.ee|access-date=24 February 2022|date=24 February 2022}}</ref> Do aprila 2022 je bilo Ukrajini predanih 0,8 % estonskega BDP na prebivalca v vojaški opremi. Kallasovo so tako v Estoniji kot na mednarodni ravni in v tujini hvalili kot vodilni proukrajinski glas v vojni, [[New Statesman|''New Statesman'']] pa jo je imenoval "nova železna lady Evrope".<ref>{{Cite web|last=Cliffe|first=Jeremy|date=2022-05-11|title=Europe's new Iron Lady: Estonian prime minister Kaja Kallas|url=https://www.newstatesman.com/international-content/2022/05/europes-new-iron-lady-estonian-prime-minister-kaja-kallas|access-date=2022-05-11|website=New Statesman|language=en-GB}}</ref> Odločno je podprla tudi sprejem [[Ukrajina|Ukrajine]] v Evropsko unijo in zatrdila, da je to "moralna dolžnost".<ref>{{Cite web|last=Mc Mahon|first=Meabh|date=2022-03-09|title=The EU has a 'moral duty' to make Ukraine a member state: Estonia PM|url=https://www.euronews.com/my-europe/2022/03/09/the-eu-has-a-moral-duty-to-make-ukraine-a-member-state-estonia-pm|access-date=2022-05-12|website=Euronews|language=en}}</ref> V času ruske invazije na Ukrajino je vlada Kaje Kallas sprejela tudi odločitev za odstranitev [[Sovjetska zveza|sovjetskih]] oz. [[Komunizem|komunističnih]] simbolov in monumentov po državi.<ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/nexta_tv/status/1555266038446657537|url=https://twitter.com/nexta_tv/status/1555266038446657537|website=Twitter|accessdate=2022-08-06|language=en}}</ref> Prva vlada Kaje Kallas je zaradi spora o politiki socialnega varstva prišla v politično krizo, iz vlade je izstopila levo usmerjene Stranke centra.<ref>{{cite news|url=https://www.politico.eu/article/estonian-prime-minister-handed-resignation-form-government/|title=Estonian prime minister resigns, prepares to form new government|date=2022-07-14|first=Wilhelmine|last=Preussen|work=[[Politico]]}}</ref> Kaja Kallas je odstopila 14. julija 2022, 18. julija istega leta pa prisegla kot predsednica nove vlade, v kateri sta poleg njene Reformne stranke sodelovali še konservativna stranka Isamaa in socialdemokrati.<ref>{{Navedi splet|title=Prisegla nova estonska vlada, Kaja Kallas ostaja premierka|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/prisegla-nova-estonska-vlada-kaja-kallas-ostaja-premierka/634619|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-06|language=sl}}</ref><ref>{{cite news|url=https://dw.com/en/estonia-new-cabinet-sworn-into-office/a-62514862|title=Estonia: New cabinet sworn into office|date=2022-07-18|agency=[[Reuters]]|work=[[Deutsche Welle]]}}</ref> == Zasebno == Leta 2002 se je poročila s [[Taavi Veskimägi|Taavijem Veskimägijem]], estonskim politikom in poslovnežem, ki je bil tudi finančni minister. Ločila sta se leta 2014 in imata sina. Leta 2018 se je poročila z [[Arvo Hallik|Arvom Hallikom]], bankirjem in investitorjem, ki ima iz prejšnje zveze dva otroka.<ref name="Tages">{{cite web|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/kallas-estland-ministerpraesidentin-101.html|title=Estland bekommt erstmals eine Regierungschefin|website=tagesschau.de}}</ref><ref>{{Cite web|date=2018-01-10|title=Kaua hoitud saladus: Kaja Kallas on kihlatud investeerimispankuriga|url=https://www.elu24.ee/4370227/kaua-hoitud-saladus-kaja-kallas-on-kihlatud-investeerimispankuriga|access-date=2021-03-29|website=Elu24|language=et}}</ref><ref>{{Cite web|title=EESTI EKSPRESSI SUUR LUGU {{!}} Kaja Kallast ootab ees jaht peaministri kohale, võlgades Reformierakonna päästmine ja abiellumine|url=https://ekspress.delfi.ee/a/80726877|access-date=2021-03-29|website=Eesti Ekspress}}</ref><ref>{{cite web|title=Kaja Kallas|url=https://valitsus.ee/en/prime-minister-ministers/prime-minister-kaja-kallas|access-date=2021-01-27|website=valitsus.ee}}</ref> Kaja Kallas poleg svoje materne [[Estonščina|estonščine]] tekoče govori [[angleško]], [[Ruščina|rusko]] in [[Francoščina|francosko]]. == Druge dejavnosti == * [[Prijatelji Evrope]], član upravnega odbora (od leta 2020) * Evropski svet za zunanje odnose (ECFR), članica * Ženski ekonomski forum, svetovalka * Vzorec Evropske unije Talin, pokroviteljica * Evropska liberalna mladina, mentorica * Evropski mladi voditelji, članica * Erasmus za mlade podjetnike, ambasadorka * Evropski ljubitelji knjižnic, ambasadorka * Evropski internetni forum, politični član * Evropski forum za obnovljive vire energije, članica razširjenega odbora * Globalni mladi voditelji, članica * Politične voditeljice, članica * Evropska mreža za podjetniško izobraževanje, ambasadorka == Sklici == {{Sklici|3}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|https://kajakallas.ee/}} {{EstonianPMs}} {{Evropski svet}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kallas, Kaja}} [[Kategorija:Estonski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Estonije]] m5rjgv329nv0r1yu9olur169a5ebkvx 0 492213 5728114 5453328 2022-08-06T13:17:41Z Ljuba brank 92351 novo infopolje, np, ref, tp, dopolnjeno iz en wiki, zp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Kūkai |native_name = 空海 |native_name_lang = ja |other_names=Saeki Mao<br>Kōbō Daiši |image = Eight Patriarchs of the Shingon Sect of Buddhism Kukai Cropped.jpg | title = ustanovitelj šingon budizma | image_size = 230px | caption = Slika Kūkaija iz ''Shingon Hassozō'', niza zvitkov, ki prikazujejo prvih osem patriarhov šole Šingon. Japonska, [[obdobje Kamakura]] (13.–14. st.). | successor = | spouse = | noble family = | father = | issue = | birth_date = 27. julij 774<br>(15. dan, 6. mesec, [[Hōki]]<ref>Kūkai je bil rojen leta 774, 5. leto obdobja Hōki; njegov natančen datum rojstva je sekta Šingon določila kot 15. dan 6. meseca japonskega luninega koledarja, približno 400 let pozneje (Hakeda, 1972, str. 14). V skladu s tem se Kūkaijev rojstni dan v sodobnem času praznuje 15. junija. Ta lunarni datum se po julijanskem koledarju spremeni v 27. julij 774 in ker je datum obletnice, prehod na gregorijanski koledar leta 1582 ne vpliva nanj. Podobno je zabeleženi datum smrti drugo leto obdobja Jōva, dne 21. dan 3. lunarnega meseca (Hakeda, 1972, str. 59), tj. 22. aprila 835.</ref> | birth_place = Zencūji, provinca Sanuki, [[Japonska]] | death_date = 22. april 835 (star 60)<br>(21. dan, 3. mesec, [[Jōva (obdobje Hej'an)|Jōva]] 2) | death_place = gora Kōja | burial_place = |religion = [[Budizem]] |school = [[Vadžrajana]], [[Šingon]] |era=9. stoletje }} '''Kūkai''' (空海, 27. julij 774 Bjōbugaura, danes [[Zencūdži]] - 22. april 835 gora Kōja), rojstno ime '''Saeki Mao''', posthumno ime '''Kōbō Daishi'''(弘法大師, »Veliki mojster, ki je širil Dharmo«), je bil japonski budistični [[menih]], [[kaligraf]] in [[pesnik]], ki je ustanovil ezoterično budistično šolo Šingon. Je eden izmed najbolj znanih in priljubljenih [[svetnik]]ov na [[Japonska|Japonskem]]. Ustanovil je [[Šingonizem|šingonsko]] sekto [[budizem|budizma]], ki v ospredje postavlja čarobne uroke, magične formule in obrede. Odpotoval je na Kitajsko, kjer je študiral ''tangmi'' (kitajski vadžrajana budizem) pri menihu Huiguoju. Po vrnitvi na Japonsko je ustanovil šingon - japonsko vejo budizma Vadžrajana. Z blagoslovom več cesarjev je Kūkai lahko pridigal učenja šingona in ustanovil templje šingona. V življenju je veliko prispeval k razvoju umetnosti in literature na Japonskem. Dejaven je bil na področju gradnje javne infrastrukture, torej cest, namakalnih kanalov in templjev. Znan je tudi kot pionir na področju izobraževanja. Zaradi njegovega pomena v japonskem budizmu je Kūkai povezan s številnimi zgodbami in legendami. Ena takšnih legend pripisuje Kukaiju izum ''kana'' ubeseditve, s katerim se japonski jezik piše še danes (v kombinaciji s ''kandži''), pa tudi pesmi ''Iroha'', ki je pripomogla k standardizaciji in popularizaciji ''kane''.<ref name="Abe2000">{{cite book|author=Ryūichi Abe|title=The Weaving of Mantra: Kūkai and the Construction of Esoteric Buddhist Discourse|url=https://books.google.com/books?id=cYY2UbNaeZkC&pg=PA3|year=2000|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-11287-1|pages=3, 113–4, 391–3}}</ref> Privrženci šingona običajno imenujejo Kūkaija s častnim nazivom Odaiši-sama (お大師様, "Veliki mojster") in verskim imenom Henjō Kongō (遍照金剛, "Vajra, ki sije v vse smeri"). == Življenje == Kūkai se je rodil leta 774 na območju templja Zencū-ji v provinci Sanuki na otoku [[Šikoku]]. Njegova družina je bila član aristokratske družine Saeki, veje starodavnega klana Ōtomo. V moderni znanosti se na splošno domneva, da je njegovo ime ''Mao'' (Prava riba),<ref name="Hakeda">{{cite book | last = Hakeda | first = Yoshito S. | title = Kūkai and His Major Works | publisher = Columbia University Press | year = 1972 | isbn = 978-0-231-05933-6}}</ref> čeprav en vir zapisuje njegovo rojstno ime kot ''Tōtomono'' (Dragi). Kūkai se je rodil v obdobju pomembnih političnih sprememb s [[cesar Kamnu|cesarjem Kanmujem]] (vladal 781–806), ki je skušal utrditi svojo oblast in razširiti svoje kraljestvo, pri čemer je sprejel ukrepe, ki so vključevali selitev prestolnice Japonske iz Nare v končno mesto [[Hej'an-kjo]] (današnji [[Kjoto]]). Malo več je znanega o Kūkaijevem otroštvu. Pri petnajstih letih se je pod vodstvom strica po materini strani začel poučevati kitajske klasike. V tem času je klan Saeki-Ōtomo trpel vladno preganjanje zaradi obtožb, da je poglavar klana, Ōtomo Jakamoči, odgovoren za atentat na svojega tekmeca Fudživara no Tanecuguja. Družinsko bogastvo je padlo do leta 791, ko je Kūkai odpotoval v Naro, takratno prestolnico, da bi študiral na vladni univerzi Daigakurjō (大学寮). Diplomanti so bili običajno izbrani za prestižne položaje birokratov. Biografije Kūkaija kažejo, da je postal razočaran nad konfucijanskimi študijami, vendar se je namesto tega močno zanimal za budistične študije. Približno pri 22 letih se je Kūkai seznanil z budistično prakso, ki vključuje petje [[mantra|mantre]] Kokūzō ([[sanskrt]] ''Ākāśagarbha''), [[Bodhisatva|bodisatve]] praznine. V tem obdobju je Kūkai pogosto iskal izolirana gorska območja, kjer je neusmiljeno pel mantro Ākāśagarbha. Pri 24 letih je objavil svoje prvo večje literarno delo, ''Sangō Shiiki'' (Bistvo treh naukov), v katerem citira iz obsežnega seznama virov, vključno s klasiki konfucijanstva, daoizma in budizma. Templji v Nari s svojimi obsežnimi knjižnicami so imeli ta besedila. V tem obdobju japonske zgodovine je centralna vlada skrbno urejala budizem prek ''Sōgō'' (僧綱, urad za duhovniške zadeve) in uveljavljala svojo politiko, ki je temeljila na pravnem zakoniku ''ricurjō''. Asketi in neodvisni menihi, kot je bil Kūkai, so bili pogosto prepovedani in so živeli zunaj zakona, vendar so še vedno tavali po podeželju ali od templja do templja.<ref name="Abe">{{cite book | last = Abe | first = Ryuichi | title = The Weaving of Mantra: Kukai and the Construction of Esoteric Buddhist Discourse | publisher = Columbia University Press | year = 1999 | isbn = 978-0-231-11286-4}}</ref> V tem obdobju zasebne budistične prakse je imel Kūkai sanje, v katerih se je pojavil moški in povedal Kūkaiju, da je Mahavairocana Tantra sveti spis, ki vsebuje doktrino, ki jo išče Kūkai. Čeprav je Kūkai kmalu uspel pridobiti kopijo te sutre, ki je bila šele pred kratkim na voljo na Japonskem, je takoj naletel na težave. Velik del sutre je bil v neprevedenem sanskrtu, napisanem v pisavi ''Siddhaṃ''. Kūkai je ugotovil, da je prevedeni del sutre zelo skrivnosten. Ker Kūkai ni mogel najti nikogar, ki bi mu lahko razjasnil besedilo, se je odločil, da gre na Kitajsko, da bi tam preučil besedilo. Rjuiči Abe nakazuje, da je Mahavairocana Tantra premostila vrzel med njegovim zanimanjem za prakso verskih vaj in doktrinarnim znanjem, pridobljenim s študijem. ===Potovanje in študij na Kitajskem === Leta 804 se je Kūkai udeležil ekspedicije na Kitajsko, ki jo je sponzorirala vlada in jo je vodil Fudživara no Kadanomaro, da bi izvedel več o Mahavairocana Tantri. Učenjaki niso prepričani, zakaj je bil Kūkai izbran za sodelovanje v uradni misiji na Kitajskem, glede na to, da je bil zasebni menih, ki ga ni sponzorirala država. Teorije vključujejo družinske povezave znotraj klana Saeki-Ōtomo ali povezave prek duhovnikov ali članov klana Fudživara. Odprava je vključevala štiri ladje, s Kūkaijem na prvi ladji, medtem ko je bil še en slavni menih [[Saičo]] na drugi ladji. Med nevihto se je tretja ladja obrnila nazaj, medtem ko se je četrta izgubila na morju. Kūkaijeva ladja je tedne kasneje prispela v provinco [[Fujian]] in njenim potnikom je bil sprva zavrnjen vstop v pristanišče, medtem ko je bila ladja zasežena. Kūkai, ki je tekoče govoril kitajščino, je guvernerju province napisal pismo, v katerem je razložil njihov položaj.<ref>Matsuda, William, J. (2003). The Founder Reinterpreted: Kukai and Vraisemblant Narrative, Thesis, University of Hawai´i, pp. 39-40. [https://web.archive.org/web/20120905040619/http://scholarspace.manoa.hawaii.edu/bitstream/handle/10125/7110/uhm_ma_3075_r.pdf?sequence=2 Internet Archive]</ref> Guverner je dovolil, da je ladja pristala, skupina pa je bila pozvana, naj nadaljuje do glavnega mesta [[Čangan]] (danes [[Šjan]] - Xi'an), prestolnice [[dinastija Tang|dinastije Tang]]. Po nadaljnjih zamudah je sodišče Tang Kūkaiju dodelilo mesto v templju Šjiming, kjer se je resno začelo preučevati kitajski budizem. [[Sanskrt]] je študiral tudi pri [[Gandara|gandarskem]] panditu Prajñāju (734–810?), ki se je izobraževal na indijski budistični univerzi v [[Nalanda|Nalandi]]. Leta 805 je Kukai končno srečal meniha Huiguoja (746–805; japonsko Keika), človeka, ki ga je posvetil v kitajski ezoterični budizem (Tangmi) v samostanu Qinglong v Čanganu (青龍寺). Huiguo je izhajal iz slavne rodbine budističnih mojstrov, ki so sloveli predvsem po prevajanju sanskrtskih besedil v kitajščino, vključno s Tantro Mahavairocana. Ezoterični budizem zagovarja stališče, da razsvetljenje dosežejo le tisti, ki svoje življenje v celoti posvetijo veri in živijo v samostanu. Sčasoma je postal učiteljev najljubši učenec, zato mu je le-ta predajal skrivna znanja. Leta 806 po vrnitvi s Kitajske ga je cesar podprl pri širjenju njegove doktrine in mu odobril gradnjo [[samostan]]a. Leta 816 je začel graditi samostan na gori Kōja na zahodu osrednje Japonske. Samostan je prerasel v enega največjih in najvplivnejših samostanskih kompleksov v državi, sekta Šingon pa je po njegovi smrti postala ena najbolj priljubljenih oblik japonskega budizma. O Kūkaijevih gibanjih je malo znanega do leta 809, ko se je dvor končno odzval na Kūkaijevo poročilo o njegovih študijah, ki je vsebovalo tudi popis besedil in drugih predmetov, ki jih je prinesel s seboj, ter peticijo za državno podporo za vzpostavitev novega ezoteričnega budizma v Japonska. Ta dokument, ''Katalog uvoženih predmetov'', je prvi Kūkaijev poskus, da razlikuje novo obliko budizma od tiste, ki se že izvaja na Japonskem. Odgovor sodišča je bil ukaz za bivanje v templju Takao-san (sodobni Džingo-dži) v predmestju Kjota. To naj bi bil sedež podjetja Kūkai naslednjih 14 let. Leta 810 je Kūkai postal javna osebnost, ko je bil imenovan za upravnega vodjo Tōdai-dži, osrednjega templja v Nari, in vodjo Sōgō (僧綱, Urad za duhovniške zadeve). Kmalu po ustoličenju je cesar Saga hudo zbolel in med okrevanjem je cesar Heizei zanetil upor, ki so ga morali zadušiti s silo. Kūkai je prosil cesarja, naj mu dovoli izvajanje določenih ezoteričnih obredov, ki naj bi »kralju omogočili premagati sedem nesreč, ohraniti štiri letne čase v harmoniji, zaščititi narod in družino ter dati tolažbo sebi in drugim«. Prošnji je bilo ugodeno. Pred tem se je vlada zanašala na menihe iz tradicionalnih šol v Nari pri izvajanju obredov, kot je petje Sutre zlate svetlobe, da bi okrepila vlado, vendar je ta dogodek zaznamoval novo zanašanje na ezoterično tradicijo za izpolnjevanje te vloge. Z javnimi iniciacijskimi obredi za Saičōja in druge v templju Takao-san leta 812 je Kūkai postal priznani mojster ezoteričnega budizma na Japonskem. Začel je organizirati svoje učence v red – odgovorni so bili za upravljanje, vzdrževanje in gradnjo v templju, pa tudi za samostansko disciplino. Leta 813 je Kūkai orisal svoje cilje in prakse v dokumentu, imenovanem ''Koninova opozorila''. Prav tako je v tem obdobju v Takaosanu dokončal številna temeljna dela šole Šingon: *Doseganje razsvetljenja v tem samem obstoju *Pomen zvoka, besede, resničnosti *Pomeni besede Hūm Vse to je bilo napisano leta 817. Zapisi kažejo, da je bil Kūkai zaposlen tudi s pisanjem poezije, vodenjem obredov ter pisanjem epitafov in spomenikov na zahtevo. Njegova priljubljenost na dvoru je samo naraščala in se širila. Medtem so Kukaijevi novi ezoterični nauki in literatura pritegnili pozornost uglednega učenjaka in meniha tistega časa po imenu Tokuitsu, ki je leta 815 izmenjeval pisma naprej in nazaj in prosil za pojasnila. Dialog med njima se je izkazal za konstruktivnega in je pomagal Kūkaiju dati večjo verodostojnost, medtem ko so se šole Nara bolj zanimale za ezoterično prakso.<ref>{{cite book | last = Abe | first = Ryuichi | title = The Weaving of Mantra: Kūkai and the Construction of Esoteric Buddhist Discourse | publisher = Columbia University Press | year = 1999 | isbn = 978-0-231-11286-4 | pages=206–219}}</ref> {{panorama|image=File:Events in the Life of Kobo Daishi, late 13th or early 14th century Japanese scroll painting.jpg|height=200px|dir=rtl|caption=''Dogodki v življenju Kōbō Daišija''. Poslikan zvitek, konec 13. ali začetek 14. stoletja.}} == Gora Kōja == Leta 816 je cesar Saga sprejel Kūkaijevo prošnjo za vzpostavitev gorskega zatočišča na gori Kōja kot umik od svetovnih zadev. Tla so bila uradno posvečena sredi leta 819 s sedemdnevnimi obredi. Vendar ni mogel ostati, saj je prejel cesarski ukaz, da deluje kot svetovalec državnega sekretarja, zato je projekt zaupal starejšemu učencu. Kot potrjujejo številna ohranjena pisma pokroviteljem, je zbiranje sredstev za projekt zdaj začelo jemati veliko Kūkaija, finančne težave pa so bile stalna skrb; pravzaprav je bil projekt v celoti realiziran šele po Kukaijevi smrti leta 835. Kūkaijeva vizija je bila, da naj bi gora Kōja postala predstavitev mandale dveh kraljestev, ki tvorita osnovo šingon budizma: osrednja planota kot mandala kraljestva maternice, z vrhovi, ki obkrožajo območje kot cvetni listi lotosa; in v središču tega bi bila mandala ''Diamond Realm'' v obliki templja, ki ga je poimenoval ''Kongōbu-ji'' (tempelj Diamantnega vrha). V središču tempeljskega kompleksa stoji ogromen kip Vairocana, ki je poosebljenje končne resničnosti. == Zadnja leta == Kūkai je dokončal svoj ''magnum opus'', ''Džūdžūšinron'' (十住心論, Traktat o desetih stopnjah razvoja uma) leta 830. Zaradi velike dolžine še ni bil v celoti preveden v noben jezik. Kmalu zatem je sledil poenostavljen povzetek ''Hizō Hōjaku'' (秘蔵宝鑰, Dragoceni ključ do tajne zakladnice). Prvi znaki bolezni, ki bi sčasoma pripeljala do Kūkaijeve smrti, so se pojavili leta 831. Prizadeval si je za upokojitev, vendar cesar ni hotel sprejeti njegovega odstopa in mu je namesto tega dal bolniški dopust. Proti koncu leta 832 se je Kūkai vrnil na goro Kōja in tam preživel večino svojega preostalega življenja. Leta 834 je zaprosil sodišče za ustanovitev kapele Šingon v palači z namenom izvajanja obredov, ki bi zagotovili zdravje države. Ta prošnja je bila odobrena in ritual Šingon je postal vključen v uradni dvorni koledar dogodkov. Leta 835, samo dva meseca pred smrtjo, je Kūkai končno dobil dovoljenje, da letno posveti tri menihe Šingon na gori Kōja – število novih posvečenih je še vedno strogo nadzorovano s strani države. To je pomenilo, da je Kōja prešla iz zasebne ustanove v ustanovo, ki jo sponzorira država. Zadnje dni svojega življenja se je Kukai odrekal hrani in pijači ter čas preživljal v globoki meditaciji. Umrl je opolnoči 22. aprila leta 835, na datum, ki ga je vnaprej sam napovedal. Cesar Ninmyō (833–850) je ob njegovi smrti na goro Koya poslal pismo, v katerem je izrazil sožalje in sporočil, da se upepelitve in pogreba ne bo uspel udeležiti. Kukaija na koncu niso tradicionalno upepelili, temveč so ga na njegovo željo pokopali v krsti. Njegov grob je v samostanskem kompleksu na vzhodnem delu vrha gore Koja, ki je danes zaščiten kot del UNESCO-ve svetovne dediščine. Legenda pravi, da so njegovo grobnico po dolgem času odprli in v njej našli popolnoma ohranjeno telo, z lepo kožo in nekaj centimetrov daljšimi lasmi. Kukai naj ne bi umrl, temveč vstopil v večni samadhi (meditativni trans). V svoji grobnici še danes čaka na prihod Maitreje, Bude prihodnosti. Manj kot stoletje po njegovi smrti mu je cesar Daigo podelil posmrtni naziv ''Kobo Daiši''. Zanimivo je, da je Kukai kljub svojemu aristokratskemu poreklu tudi sam brezkompromisno sledil naukom, ki jih je širil. Legenda pravi, da Kūkai ni umrl, ampak je vstopil v večni ''samadhi'' (meditativni trans) in je še vedno živ na gori Kōja ter čaka na pojav Maitreje, Bude prihodnosti.<ref name="web.archive.org">Casal, U. A. (1959), [https://web.archive.org/web/20070927213255/http://www.nanzan-u.ac.jp/SHUBUNKEN/publications/afs/pdf/a117.pdf The Saintly Kōbō Daishi in Popular Lore (A.D. 774-835)]; Asian Folklore Studies 18, p. 139 (hagiography)</ref><ref>Yusen Kashiwahara, Koyu Sonoda "Shapers of Japanese Buddhism", Kosei Pub. Co. 1994. [https://web.archive.org/web/20131210110611/http://www.asunam.com/kukai_page.htm "Kukai"]</ref> == Šingonska sekta == Šingonska sekta, ki izvira iz južnega dela Indije, sledi naukom, ki jih je Kukai študiral na Kitajskem. Njeni pripadniki verujejo v šingonski (kar pomeni prava beseda) budizem, ki je znan tudi kot ezoterični budizem. Vera v ospredje postavlja ustno prenašanje naukov, ki učijo kako misliti, pisati in govoriti (beseda), ter ravnati. Mišljenje je predstavljeno z meditacijo in koncentracijo, beseda z mantro ali čarobnimi formulam, dejanje pa z mudro oz. gestami z roko. Poudarjali so tudi pomembnost meditacije. Te nauki so znani le omejenemu številu visokih menihov, od tod tudi ime ezoterični budizem (ezoteričen - le za ozek, zaprt krog ljudi). S sledenjem tem naukom naj bi vernik razsvetljenje dosegel že pred smrtjo. == Dosežki in dela == Kukai je bil predvsem učenjak, v svojih knjigah je podrobno opisal zgodovino Kitajske in Indije. Velja tudi za uglednega pesnika, zaslužen naj bi bil za uvedbo japonske pesniške oblike Iroha. V času ustvarjanja se je njegov vpliv zaradi kulturne povezanosti dežel širil tudi na Kitajsko, kjer so njegova dela postala temelj pesništva. Njegova najpomembnejša dela na področju literature so: * ''Religiozna razmišljanja'' (Sango shiiki 三教指歸), * ''Povabilo'' (Shorai mokuroku 請来目録), * ''Razlike med eksoteričnim in ezoteričnim budizmom'' (Benkenmitsu nikyo ron 辯顯密二教論), * ''Deset postulatov zavesti'' (Juju shinron 十住心論), * ''Postati Buda v svojem telesu'' (Sokushim jobutsu gi 即身成佛義), * ''Resničnost jezika in pisave'' (Shoji jisso gi 聲字實相義), * ''Pomen besede un'' (Unji gi 吽字義) in * ''Skrivnosti Srčne sutre'' (Hannya shingyo hiken 般若心経祕鍵). Tradicionalno mu pripisujejo tudi iznajdbo japonske zlogovne pisave Kana, za kar sicer ni zanesljivih dokazov. Deloval je tudi na področju arhitekture, kjer je načrtoval in nadzoroval gradnjo cest, namakalnih sistemov, templjev in ostalih konstrukcij. Med obiski Šikokuja, kjer je sodeloval pri inženirskih projektih, je na poti obiskoval številne templje in izrezoval podobe. Kljub temu, da je dokazano obiskal le tri templje, mu pripisujejo uvedbo tamkajšnje 1200 km dolge romarske poti po otoku Šikoku. == Čudeži in legende == Zaradi Kūkaijeve pomembnosti v japonskem budizmu so o njem skozi čas nastale številne zgodbe in legende. Ko je na gori Kōya iskal prostor za gradnjo templja, naj bi ga gostili dve šintoistični gorski božanstvi - moški Kariba in ženska Niu. Kariba naj bi se pojavil v vlogi lovca, ki je Kūkaija vodil skozi gore v spremstvu belega in črnega psa. Kasneje sta bili Kariba in Niu interpretirana kot manifestaciji Bude Vairocane, ki je osrednja oseba v šingonskem budizmu in glavni predmet Kūkaijevega vseživljenjskega zanimanja. == Galerija == <gallery> Shitennoji-KoboDaishi1 Osaka 20101013.jpg|Kip v templju Šitennō-dži Jizo-ji temple 四国88番札所第5番地蔵寺 弘法大師像.jpg|Kip v temlju Džizō-dži Kajû-ji Buddhist Temple - Statue of Kôbô-daishi.jpg|Kip v templju Kadžū-dži Imayama Buddhist Statue 01.JPG|Kip v Nobeoki, Mijazaki Kobo Daishi Daishoin Miyajima.jpg|Oltar v templju Daišo-in, na otoku Icukušima </gallery> ; Zunaj Japonske <gallery> 空海大师纪念堂2.jpg|Memorial Hall of Kūkai in [[Xiapu]], [[Fujian]], [[China]] Hung-fa master at taipei tien-ho temple.jpg|Oltar v templju Tien-Ho v [[Taipei]]ju, [[Tajvan]] Kobo Daishi Statue at Koyasan Buddhist Temple, Los Angeles.jpg|Kip Kūkaija v Malem Tokiu, [[Los Angeles]] </gallery> ;Drugo <gallery> Siddham_alphabet_by_Kukai.svg|Abeceda Siddhaṃ v Kūkaijevi rokopisu. 1837 reprodukcija meniha Sōgena. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Drugi viri == *Clipston, Janice (2000). Sokushin-jōbutsu-gi: Attaining Enlightenment in This Very Existence, Buddhist Studies Reviews 17 (2), 207-220 *Giebel, Rolf W.; Todaro, Dale A.; trans. (2004). Shingon texts, Berkeley, Calif.: Numata Center for Buddhist Translation and Research *Hakeda Yoshito. 1972. Kūkai – Major Works. New York, USA: Columbia University Press. *Inagaki Hisao (1972). "Kukai's Sokushin-Jobutsu-Gi" (Principle of Attaining Buddhahood with the Present Body), Asia Major (New Series) 17 (2), 190-215 *Skilton, A. 1994. A Concise History of Buddhism. Birmingham: Windhorse Publications. *Wayman, A and Tajima, R. 1998 The Enlightenment of Vairocana. Delhi: Motilal Barnasidass [includes Study of the Vairocanābhisambodhitantra (Wayman) and Study of the Mahāvairocana-Sūtra (Tajima)]. *White, Kenneth R. 2005. The Role of Bodhicitta in Buddhist Enlightenment. New York: The Edwin Mellen Press (includes Bodhicitta-śāstra, Benkenmitsu-nikyōron, Sanmaya-kaijō) == Zunanje povezave == {{commons category|Kukai}} * [https://web.archive.org/web/20080701051704/http://www.koyasan.or.jp/english/index.html Koyosan Shingon Buddhism] Kūkai officially founded the seminary community * {{Cite NIE|wstitle=Kōbō Daishi|year=1905 |short=x}} * [http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/153737 Bridge of dreams: the Mary Griggs Burke collection of Japanese art], a catalog from The Metropolitan Museum of Art Libraries (fully available online as PDF), which contains material on Kūkai (see index) [[Kategorija:Budisti]] {{normativna kontrola}} cgnci0z5qdtdrx2blnaudtw991bsm58 10 494074 5728482 5644544 2022-08-07T09:51:03Z Globokivisoki 150891 posodobitev wikitext text/x-wiki {{Sidebar with collapsible lists | name = Levica | bodyclass = vcard | wraplinks = true | expanded = {{{expanded|{{{1|}}}}}} | liststyle = text-align:left; | title = [[Levica (politična stranka)|Levica]] <br /> [[Slika:Logo_of_The_Left_(Slovenia).svg|190px]] | heading1 = <small>Članek je del serije:</small><br /> '''[[Politika Slovenije|Politične stranke v Sloveniji]]'''<small> <br /> ---- [[File:Logo_Europaeische_Linkspartei.png|140px|]]<br>[[Stranka evropske levice|članica Stranke evropske levice]] ---- | list1title = Koordinator | list1 = * [[Luka Mesec]] | list2title = Namestnica koordinatorja | list2 = [[Asta Vrečko]] * | list3title = Organi stranke | list3 = * kongres * svet * izvršni odbor * nadzorna komisija * statutarna komisija * disciplinska komisija * generalni sekretariat * programska konferenca * delovne skupine | list4title = [[Poslanska skupina Levica|Poslanska skupina]] | list4 = * Vodja *: [[Matej Tašner Vatovec]] * Namestnik vodje :* [[Miha Kordiš]] * Trenutno število poslancev :* 5 | list6title = Parlamentarne volitve | list6 = * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|Volitve 2014]] *: 6 poslancev * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|Volitve 2018]] *: 9 poslancev * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Volitve 2022]] *: 5 poslancev }}<noinclude> [[Kategorija:Politične predloge Slovenije]] </noinclude> i42912tniptpjee699ofhvrcz90refk 0 496482 5728365 5683349 2022-08-07T03:04:05Z Minorax 179832 ([[c:GR|GR]]) [[File:Lüttich–Bastogne–Lüttich - Logo.png]] → [[File:Liège–Bastogne–Liège logo.svg]] vva wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Liège–Bastogne–Liège | image = [[File:Liège–Bastogne–Liège logo.svg|200px]] | date = pozni april | region = [[Valonija]], [[Ardeni]] | localnames = Liège–Bastogne–Liège {{in lang|fr}} | nickname = ''La Doyenne'' (»Stara dama«) | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI World Tour]] | type = [[enodnevna dirka|enodnevna]] [[klasične kolesarske dirke|klasika]] | organiser = [[Amaury Sport Organisation]] | director = [[Christian Prudhomme]] | first = {{start date|1892}} | number = 108 | final = | firstwinner = {{flagathlete|[[Léon Houa]]|BEL}} | mostwins = {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} <br> (5 zmag) | mostrecent = {{flagathlete|[[Remco Evenepoel]]|BEL}} }} '''Liège–Bastogne–Liège''' (tudi {{jezik-fr|La Doyenne}} (»Stara dama«)) je [[enodnevna dirka|enodnevna]] [[klasične kolesarske dirke|klasična kolesarska dirka]] v [[Belgija|Belgiji]].<ref>{{cite web|url=http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|title=Tour de France 2015|work=Tour de France 2015|access-date=2011-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20051108135732/http://www.letour.fr/stf/liege/1999/fr/lbl1.html|archive-date=2005-11-08|url-status=dead}}</ref><ref name="Cycling Weekly, UK, 13 March 1993">Cycling Weekly, UK, 13 March 1993</ref><ref>Cycling Weekly, UK, 7 March 1992</ref> Prvič je potekala leta 1892 in je najstarejša izmed petih klasičnih dirk, znanih kot [[spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]]. Običajno poteka v drugi polovici aprila kot zadnja dirka spomladanskih klasik po [[Ardeni]]h, od [[Liège]]a do [[Bastogne]]ja in nazaj. Velja za eno najtežjih enodnevnih kolesarskih dirk na svetu zaradi svoje dolžine in zahtevnosti proge, ki vsebuje več težjih vzponov.<ref name="BBC">{{cite web |url=https://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/31958848 |title=Spring Classics: How to win cycling's hardest one-day races |access-date=27 March 2015 |work=BBC Sport}}</ref> Dirka je del tekmovanj [[UCI World Tour]] in je zaključna dirka ardenskih klasik, v okviru katerih poteka tudi [[Valonska puščica]]. Obe dirki organizira [[Amaury Sport Organisation]], ki prireja tudi [[Tour de France]] in dirko [[Paris–Roubaix]]. Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Eddy Merckx]] s petimi zmagami, [[Moreno Argentin]] in [[Alejandro Valverde]] pa sta dirko osvojila po štirikrat.<ref name="Valverde 2015">{{cite web|title=Alejandro Valverde takes Liege-Bastogne-Liege|url=http://velonews.competitor.com/2015/04/news/alejandro-valverde-takes-liege-bastogne-liege_367931|website=velonews.com|access-date=3 October 2016}}</ref> Prvo slovensko zmago je dosegel [[Primož Roglič]] leta 2020, leta 2021 je zmagal [[Tadej Pogačar]].<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/klasika-liege-bastogne-liege-pogacar-550725|title=Tadej Pogačar z neverjetnim sprintom premagal Alaphilippa!|date=25.4.2021|accessdate=25.4.2021|website=SiolNET|last=Lopatič|first=Jaka}}</ref> == Zmagovalci == [[Slika:Houa.jpg|sličica|250px|Prvi zmagovalec [[Léon Houa]]]] [[Slika:Liège Bastogne Liège 019.jpg|sličica|250px|Dirka leta 2007]] [[Slika:Liège-Bastogne-Liège 2014 Echappée du jour Côte de Wanne.JPG|sličica|250px|Dirka leta 2014]] [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|250px|Stopničke leta 2021, (z leve) [[Julian Alaphilippe|Alaphilippe]], [[Tadej Pogačar|Pogačar]] in [[David Gaudu|Gaudu]]]] {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- | 1892 |{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Lhoest]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]] |- | 1893 |{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Borisowski]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Charels Collette]] |- | 1894 |{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Houa]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Rasquinet]] |{{ikonazastave|BEL}} [[René Nulens]] |- |1895-1907 |colspan=3 style="text-align:center"|''ni potekaka'' |- | 1908 |{{ikonazastave|FRA}} [[André Trousselier]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Lauwers]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Dubois]] |- | 1909 |{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Fastre]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Eugène Charlier]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Paul Deman]] |- |1910 |colspan=3 style="text-align:center"|''ni potekaka'' |- | 1911 |{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Daele]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Lenoir]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Kraenen]] |- | 1912 |{{ikonazastave|BEL}} [[Omer Verschoore]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]] |{{ikonazastave|BEL}} [[André Blaise]] |- | 1913 |{{ikonazastave|BEL}} [[Maurits Moritz]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Alphonse Fonson]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Hubert Noel]] |- |1914-1918 |colspan=3 style="text-align:center"|''[[prva svetovna vojna]]'' |- | 1919 |{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Devos]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Hanlet]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Arthur Claerhout]] |- | 1920 |{{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jacues Coomans]] |- | 1921 |{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Lacour]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]] |- | 1922 |{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Mottiat]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Alberto Jordens]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Seret]] |- | 1923 |{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Rossius]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Félix Sellier]] |- | 1924 |{{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Adelin Benoît]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Matton]] |- | 1925 |{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Slembrouck]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Eelen]] |- | 1926 |{{ikonazastave|BEL}} [[Dieudonné Smets]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Macar]] |- | 1927 |{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Hans]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Siquet]] |- | 1928 |{{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Mottard]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Emile Van Belle]] |- | 1929 |{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Gustave Hembroeckx]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Raes]] |- | 1930 |{{ikonazastave|DEU|Weimar}} [[Hermann Buse]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Laloup]] |{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]] |- | 1931 |{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jules Deschepper]] |- | 1932 |{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Houyoux]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Léopol Roosemont]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Lambrechts]] |- | 1933 |{{ikonazastave|BEL}} [[François Gardier]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Dewolf]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Bolly]] |- | 1934 |{{ikonazastave|BEL}} [[Theo Herckenrath]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Mathieu Cardynaels]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Moerenhout]] |- | 1935 |{{ikonazastave|BEL}} [[Alphons Schepers]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Bonduel]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]] |- | 1936 |{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Beckaert]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Gilbert Levae]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Horemans]] |- | 1937 |{{ikonazastave|BEL}} [[Éloi Meulenberg]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Julien Heenaert]] |- | 1938 |{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Kint]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Félicien Vervaecke]] |- | 1939 |{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Ritserveldt]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Cyrille Van Overberghe]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]] |- |1940-1942 |colspan=3 style="text-align:center"|''[[druga svetovna vojna]]'' |- | 1943 |{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Didden]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]] |- |1944 |colspan=3 style="text-align:center"|''[[druga svetovna vojna]]'' |- | 1945 |{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Engels]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Moerenhout]] |- | 1946 |{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Albert Hendrickx]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Triphon Verstraeten]] |- | 1947 |{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Depoorter]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]] |- | 1948 |{{ikonazastave|BEL}} [[Maurice Mollin]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Caput]] |- | 1949 |{{ikonazastave|FRA}} [[Camille Danguillaume]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Adolf Verschueren]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger Gijselinck]] |- | 1950 |{{ikonazastave|BEL}} [[Prosper Depredomme]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Florent Mathieu]] |- | 1951 |{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Wagtmans]] |- | 1952 |{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Henri Van Kerckhove]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] |- | 1953 |{{ikonazastave|BEL}} [[Alois De Hertog]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Diot]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raoul Rémy]] |- | 1954 |{{ikonazastave|LUX}} [[Marcel Ernzer]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Ferdi Kübler]] |- | 1955 |{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jean Branckart]] |- | 1956 |{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Richard Van Genechten]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Alex Close]] |- | 1957 |{{ikonazastave|BEL}} [[Germain Derycke]]<br>{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]] | |{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buys]] |- | 1958 |{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Zagers]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Theuns]] |- | 1959 |{{ikonazastave|BEL}} [[Fred De Bruyne]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Schoubben]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Demulder]] |- | 1960 |{{ikonazastave|NLD}} [[Albertus Geldermans]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Everaert]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]] |- | 1961 |{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Rohrbach]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]] |- | 1962 |{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Planckaert]] |{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Claude Colette]] |- | 1963 |{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Melckenbeeck]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Pino Cerami]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] |- | 1964 |{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Vanconingsloo]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] |- | 1965 |{{ikonazastave|ITA}} [[Carmine Preziosi]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Martin Van Den Bossche]] |- | 1966 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Willy In 't Ven]] |- | 1967 |{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Monty]] |- | 1968 |{{ikonazastave|BEL}} [[Valere Van Sweevelt]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | 1969 |{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Barry Hoban]] |- | 1970 |{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | 1971 |{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]] |- | 1972 |{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Wim Schepers]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]] |- | 1973 |{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]] |- | 1974 |{{ikonazastave|BEL}} [[Georges Pintens]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Planckaert]] |''brez'' |- | 1975 |{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]] |- | 1976 |{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]] |- | 1977 |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] |{{ikonazastave|BEL}} [[André Dierickx]] |{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]] |- | 1978 |{{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Bruyère]] |{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] |- | 1979 |{{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]] |- | 1980 |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Hennie Kuiper]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Ronny Claes]] |- | 1981 |{{ikonazastave|CHE}} [[Josef Fuchs]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]] |''brez'' |- | 1982] |{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Mutter]] |- | 1983 |{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Jules]] |- | 1984 |{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]] |{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] |- | 1985 |{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]] |{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | 1986 |{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Dag Erik Pedersen]] |- | 1987 |{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]] |{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]] |- | 1988 |{{ikonazastave|NLD}} [[Adrie van der Poel]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Dernies]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |- | 1989 |{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Fabrice Philipot]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]] |- | 1990 |{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Van Lancker]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Claude Leclercq]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]] |- | 1991 |{{ikonazastave|ITA}} [[Moreno Argentin]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]] |{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]] |- | 1992 |{{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-François Bernard]] |- | 1993 |{{ikonazastave|DNK}} [[Rolf Sørensen]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |- | 1994 |{{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] |{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Furlan]] |- | 1995 |{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]] |- | 1996 |{{ikonazastave|CHE}} [[Pascal Richard]] |{{ikonazastave|USA}} [[Lance Armstrong]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Gianetti]] |- | 1997 |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Gabriele Colombo]] |- | 1998 |{{ikonazastave|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Rodolfo Massi]] |- | 1999 |{{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Maarten den Bakker]] |- | 2000 |{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]] |{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |- | 2001 |{{ikonazastave|CHE}} [[Oscar Camenzind]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|ESP}} [[David Etxebarria]] |- | 2002 |{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] |- | 2003 |{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Hamilton]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Iban Mayo]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]] |- | 2004 |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]] |{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] |- | 2005 |{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Jens Voigt]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Michael Boogerd]] |- | 2006 |{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Bettini]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] |- | 2007 |{{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]] |- | 2008 |{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]] |- | 2009 |{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |- | 2010 |{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kolobnjev]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]] |- | 2011 |{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]] |{{ikonazastave|LUX}} [[Fränk Schleck]] |{{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] |- | 2012 |{{ikonazastave|KAZ}} [[Maksim Iglinski]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Gasparotto]] |- | 2013 |{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- | 2014 |{{ikonazastave|AUS}} [[Simon Gerrans]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]] |- | 2015 |{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |- | 2016 |{{ikonazastave|NLD}} [[Wout Poels]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Michael Albasini]] |{{ikonazastave|PRT}} [[Rui Alberto Faria da Costa|Rui Costa]] |- | 2017 |{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]] |{{ikonazastave|POL}} [[Michał Kwiatkowski]] |- | 2018 |{{ikonazastave|LUX}} [[Bob Jungels]] |{{ikonazastave|CAN}} [[Michael Woods (kolesar)|Michael Woods]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]] |- | 2019 |{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Formolo]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Maximilian Schachmann]] |- | 2020 |{{ikonazastave|SVN}} [[Primož Roglič]] |{{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Tadej Pogačar]] |- | 2021 |{{ikonazastave|SVN}} [[Tadej Pogačar]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |{{ikonazastave|FRA}} [[David Gaudu]] |- | 2022 |{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Quinten Hermans]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]] |} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{kategorija v zbirki}} * {{official|https://www.liege-bastogne-liege.be/}} {{UCI World Tour}} {{normativna kontrola}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve v Belgiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1892]] n1k4kikbfdmaibzqdz94e06v9t3fs4g 0 499744 5728099 5728082 2022-08-06T12:02:50Z 176.76.248.223 Redakcija 5728082 uporabnika [[Special:Contributions/93.103.250.51|93.103.250.51]] ([[User talk:93.103.250.51|pogovor]]) razveljavljena - vandalizem wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|alma_mater=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani]]}} '''Matjaž Ambrožič''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], bloger, glasbeni urednik in [[glasbeni kritik]], * [[1969]] Je glasbeni urednik na [[Val 202|Valu 202]]. Bil je [[London|londonski]] dopisnik za [[RTV Slovenija]]. Kot novinar je spremljal tudi tekme [[Premier League|Premier lige]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Matjaž Ambrožič: Šovbiznis je dodaten magnet|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/matjaz-ambrozic-sovbiznis-je-dodaten-magnet/|website=Govori.se|date=2016-08-04|accessdate=2021-05-19|language=sl}}</ref> O njej objavlja zapise na ''angleskaliga.com''.<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Ambrožič|url=https://www.angleskaliga.com/author/matjazambrozic/|accessdate=2021-05-19|language=sl-SI|website=angleskaliga.com}}</ref> Za ''rtvslo.si'' je pisal kritike [[Glasbeni album|glasbenih albumov]], ki jih zdaj objavlja na ''[[24ur.com]]''.<ref>{{Navedi splet|title=Poslušamo: Ichisan - Aperitiv|url=https://www.rtvslo.si/kultura/ocenjujemo/poslusamo-ichisan-aperitiv/424951|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|date=13. junij 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Je tu še kdo, ki Nipkeja ni vprašal, kdaj bo pripravil nov hit|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/je-tu-se-kdo-ki-nipkeja-ni-vprasal-kdaj-bo-pripravil-nov-hit.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-22|language=sl|date=22. maj 2021|last=Ambrožič|first=Matjaž}}</ref> Imel je svoj blog na ''am-bro.co.uk''<ref>{{Navedi splet|url=http://am-bro.co.uk/|title=Matjaž Ambrožič na sredini igrišča|website=am-bro.co.uk|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160113113158/http://am-bro.co.uk/|archivedate=13. januar 2016}}</ref> in ''ambrozi2.blog.siol.net'',<ref>{{Navedi splet|url=http://ambrozi2.blog.siol.net/|title=Galerija|website=SiOL Blogos|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430204916/http://ambrozi2.blog.siol.net/|archivedate=30. april 2011}}</ref> zdaj pa na ''ambrofuzbal.co.uk''.<ref>{{Navedi splet|title=AmbroFuzbal|url=http://www.ambrofuzbal.co.uk/|accessdate=2021-05-19|website=Ambrofuzbal}}</ref> === Zasebno === Odraščal je na [[Četrtna skupnost Vič|Viču]] v bloku. Obiskoval je srednjo naravoslovno šolo (danes [[Gimnazija Bežigrad]]) in diplomiral na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž Ambrožič: Do srednje šole sem navijal za Čelsi|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/tabloid/559f9e124c549/matjaz-ambrozic-do-srednje-sole-sem-navijal-za-celsi|website=Ekipa24.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|date=10. julij 2015}}</ref> Od leta 2015 je poročen z Niko Ambrožič Urbas.<ref>{{Navedi splet|title=Awwwwww! Razkrivamo fotografije (in podrobnosti) sanjske poroke Nike Ambrožič Urbas|url=https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/poglej-kaksno-porocno-obleko-je-imela-nika-ambrozic-urbas/|website=Cosmopolitan.si|accessdate=2021-05-19|date=24. marec 2019}}</ref> Po nekaj letih sta se iz Londona vrnila v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=Matjaž in Nika Ambrožič Urbas sta se vrnila v Slovenijo|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/matjaz-in-nika-ambrozic-urbas-sta-se-vrnila-v-slovenijo/|website=Govori.se|date=2019-06-04|accessdate=2021-05-19|language=sl}}</ref> Je oboževalec nogometnega kluba [[Chelsea F.C.|Chelsea]].<ref name=":0" /> == Sklici == {{Reflist|30em}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/avtor/matjazambrozic/ Profil] na Val202 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ambrožič_Matjaž}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Blogerji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 2g849uhvhrt6rjf0bnryfmoplr05y8c 0 501627 5728111 5727311 2022-08-06T13:01:25Z Darkopet 88858 /* Seznam koncertov */ wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je do zdaj obiskala 11 evropskih držav, v katerih je imela skupno 33 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Open air koncert* |150*<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Open air koncert* |300*<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna Gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest |title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest |title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{cite web|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/ |title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/ |title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna Gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest |title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{cite web|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{cite web|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{cite web|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/ |title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{cite web|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/ |title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest |title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pasha club |2.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest |title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije |title=Story.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{cite web|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{cite web|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{cite web|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{cite web|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{cite web|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{cite web|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Sunny Beach | <ref>{{cite web|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |{{n/a}} |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |{{n/a}} |- |24. september 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |15. oktober 2022 |[[Augsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |5. november 2022 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |26. november 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/ |title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest |title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Svetlane Ražnatović]] eo2mi0sm88xel1n336xy1sr8mbl1pr9 5728139 5728111 2022-08-06T14:37:08Z Darkopet 88858 /* Seznam koncertov */ wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je do zdaj obiskala 11 evropskih držav, v katerih je imela skupno 33 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Open air koncert* |150*<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Open air koncert* |300*<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna Gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest |title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest |title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{cite web|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/ |title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/ |title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna Gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest |title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{cite web|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{cite web|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{cite web|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/ |title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{cite web|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/ |title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest |title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pasha club |2.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest |title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije |title=Story.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{cite web|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{cite web|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{cite web|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{cite web|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{cite web|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{cite web|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Sunny Beach |1.000 <ref>{{cite web|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.instagram.com/p/Cg63oBQNuKa// |title=Instagram.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |{{n/a}} |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |{{n/a}} |- |24. september 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |15. oktober 2022 |[[Augsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |5. november 2022 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |26. november 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/ |title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest |title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Svetlane Ražnatović]] 8976df79dck577forzsajkzy88z5nch 3 502463 5728242 5541172 2022-08-06T18:08:59Z Pathoschild 13399 add talk page header ([[m:Synchbot|requested by MdsShakil]]) wikitext text/x-wiki {{User talk:MdsShakil/header}} Hi. Thanks for helping to monitor the recent changes, but please refrain from reverting if an edit is not obviously bad, because you don't know the language. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Veliki_zimzelen&diff=prev&oldid=5539455 This edit] fixed the grammar and you reverted it back to incorrect. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:19, 5. julij 2021 (CEST) :{{Ping|Yerpo}} Thanks for reminder. This edit was made by mistake which I did not notice [[Uporabnik:MdsShakil|MdsShakil]] ([[Uporabniški pogovor:MdsShakil|pogovor]]) 14:58, 5. julij 2021 (CEST) dkl9c604e0w6a90d8n7r076pl3cm9pv 0 512182 5728428 5705182 2022-08-07T08:29:44Z Engelbert 76895 slika z WD wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist|name=Zdob și Zdub|background=group_or_band|image=<!-- WD -->|image_size=|landscape=Yes|caption=Zdob și Zdub|origin=[[Chișinău]], [[Moldova]]|genre=|years_active=1994–danes|label=|associated_acts=|website=http://zdobsizdub.md/|current_members=Roman Iagupov<br/>Mihai Gîncu<br/>Sveatoslav Staruș<br/>Andrei Cebotari<br/>Valeriu Mazîlu<br/>Victor Dandeș|past_members=Anatol Pugaci<br/>Igor Buzurniuc<br/>Alexandr Polenov<br/>Valeriu Pugaci<br/>Dumitru Cuharenco<br/>Serghei Pusnina<br/>Pezza Butnaru<br/>Sergiu Vatavu<br/>Ion Stavila<br/>Vadim Bogdan<br/>Vitali Kocianiuc<br/>Eugen Didic<br/>Vadim Eremeev<br/>Victor Cosparmac<br/>Sergiu Cobzac<br/>[[:ru:%D0%9C%D0%BE%D1%80%D0%B0%D1%80%D1%83, %D0%98%D0%BE%D0%BD|Ion Moraru]]}}'''Zdob și Zdub''' (romunska izgovorjava: [ˌzdob ʃi ˈzdub]; dobesedno <span>"Zdob in Zdub"</span>) je [[Moldavija|moldavska]] folk punk skupina, ustanovljena v [[Kišinjev|Kišinjevu]]. Skupina je 2005 zastopala Moldavijo na [[Pesem Evrovizije 2005|tekmovanju za pesem Evrovizije 2005]] v [[Kijev|Kijevu]] v [[Ukrajina|Ukrajini]] in končala na 6. mestu. Prav tako so zastopali Moldavijo na tekmovanju za pesem Evrovizije 2011 v [[Düsseldorf|Düsseldorfu]] v [[Nemčija|Nemčiji]] 14. maja 2011 in končali na 12. mestu. Ponovno so zastopali Moldavijo [[Pesem Evrovizije 2022|na tekmovanju za pesem Evrovizije 2022]] v [[Torino|Torinu]] v [[Italija|Italiji]] in končali na 7. mestu. == Pesem Evrovizije == [[Slika:Zdub.jpg|desno|sličica|Vokalist Roman Iagupov na vaji na [[Pesem Evrovizije 2005|tekmovanju za pesem Evrovizije 2005]] v [[Kijev|Kijevu]]]] 26. februarja 2005 je skupina zmagala na nacionalnem predizbornem tekmovanju ter pridobila pravico, da [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|zastopa Moldavijo]] na svojem prvem nastopu na [[Pesem Evrovizije 2005|tekmovanju za pesem Evrovizije 2005]] s svojo pesmijo "Boonika Bate Toba". Po koncu tekmovanja so zasedli 6. mesto s 148 točkami. Februarja 2011 je skupina ponovno pridobila pravico zastopati Moldavijo na [[Pesem Evrovizije 2011|tekmovanju za pesem Evrovizije 2011]] v Düsseldorfu s svojo pesmijo So Lucky. Pesem, ki so jo izvedli, je bila [[So Lucky (pesem Zdob și Zdub)|''So Lucky'']]. V finalu so končali na 12. mestu s 97 točkami.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.musicvf.com/song.php?title=So+Lucky+by+Zdob+Si+Zdub&id=134633|title=So Lucky (song by Zdob și Zdub) ••• Music VF, US & UK hits charts|website=Musicvf.com|date=2011-05-28|accessdate=2016-07-17}}</ref> == Člani == === Trenutni člani === * Roman Iagupov (*13. septembra 1973, Volgograd, Rusija) – vokal, kitare, flavta, okarina, jorgafon, turuiac, tartacuta, telinka, tekstopisec. Prvotni član. * Mihai Gîncu (*5. marca 1975, Straseni, Moldavija) – bas kitara, akustična kitara, kobza, sitar, mandolina, orgle, klaviature, melotron, klavir, harmonika, tolkala, spremljevalni vokal, skladatelj, aranžer, producent. Prvotni član. * Sveatoslav Starus (*8. novembra 1974, Kišinjev, Moldavija) – kitara, v skupini od junija 2010 * Andrei Cebotari (*4. avgusta 1975, Soroca, Moldavija) – bobni. V skupini od junija 2010 * Victor Dandeș (*3. aprila 1972, Kišinjev, Moldavija) – pozavna, harmonika, violina, kaval, flavta, telinka, melodika. V skupini od leta 2001 * Valeriu Mazîlu (*12. septembra 1978, Kišinjev, Moldavija) – trobenta, gajda, flavta. V skupini od leta 2001 === Nekdanji člani === * Anatol Pugaci (*6. oktobra 1973, Kišinjev, Moldavija) – bobni. Prvotni član, 1994 - 1997 in februar 2004 - maj 2010 * Igor Buzurniuc (*23. junija 1981, Soroca, Moldavija) – kitara, januar - junij 2005, 2008 - maj 2010 * Serghei Vatavu (*28. septembra 1967, Kišinjev, Moldavija) – kitara, maj 2006 – 2008 * Dimitri Kuharenco – vokal, 1994–1995 * Vitalii Kaceaniuc – bobni, 1998–2000 * Serghei Cobzac – kitara, 1994–1996 * Sergej Pušnina – kitara, 1996 * Sveatoslav Starus - kitara, 1996 - januar 2005 * Victor Cosparmac – kitara, april 2002 – december 2004 * Vadim Bogdan – kitara, november 2005 – april 2006 * Andrei Cebotari - bobni, 2000 - januar 2003 * Mihai Gincu - bobni, januar 2003 - januar 2004 * Pezza Butnaru – bobni, januar - marec 2004 * Aleksandr Polenov – vokal, kitara, 1991–1993 * Valera Pugaci – flavta, 1991–1993 * Vadim Eremejev – bas, januar 2003 – februar 2004 * Eugen Didic – trobenta, januar 1999 - september 2000 * Ion Stavila – trobenta, september 2000 - december 2000 == Glasbeno ustvarjenje == === Albumi === * 1996 – Hardcore Moldovenesc * 1999 – Tabăra Noastră (''Naš tabor'') * 2000 – Remixes * 2001 – Agroromantica * 2003 – 450 De Oi (''450 ovc'') * 2006 – Etnomecanica * 2010 – Белое Вино/Красное вино (Belo vino/Rdeče vino) * 2012 – Basta Mafia! ''(Ustavi mafijo!)'' * 2015 – 20 De Veri ''(20 poletij)'' * 2019 – Bestiarium === Pesmi === * 2005: "Boonika bate doba" * 2011: "So Lucky" == Sklici == [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Punk skupine]] [[Kategorija:Moldavske glasbene skupine]] <references />{{Normativna kontrola}} o4wxooqyvc083uu0mc50602zhmnj7sb 0 517891 5728408 5727556 2022-08-07T07:09:49Z VidicK01 193275 /* Kandidati */ popravki pri napovedih Uradnih kandidatur wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej so uradno kandidaturo napovedalo devet kanddiatov: odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec in filozof Aleš Ernecl. V avgustu jo namerava napovedati še nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako bo kandidiral tudi osebni motivator Boris Vene, vendar uradne tiskovne konference še ni imel. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata. V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] o6yp8msuy1wd7vc6hoeyy7yjh87egii 5728409 5728408 2022-08-07T07:10:02Z VidicK01 193275 /* Kandidati */ so - je wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo devet kanddiatov: odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec in filozof Aleš Ernecl. V avgustu jo namerava napovedati še nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako bo kandidiral tudi osebni motivator Boris Vene, vendar uradne tiskovne konference še ni imel. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata. V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] 8pzjgxxteq2ccx6w0e03bnuaps2zepn 5728410 5728409 2022-08-07T07:10:32Z VidicK01 193275 /* Kandidati */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo devet kandidatov: odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec in filozof Aleš Ernecl. V avgustu jo namerava napovedati še nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako bo kandidiral tudi osebni motivator Boris Vene, vendar uradne tiskovne konference še ni imel. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata. V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] 72ehxmrpabu4z4gufp72g8s2nhjqepb 5728420 5728410 2022-08-07T08:09:05Z VidicK01 193275 nov razdelek: Pomembni datumi wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo devet kandidatov: odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec in filozof Aleš Ernecl. V avgustu jo namerava napovedati še nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako bo kandidiral tudi osebni motivator Boris Vene, vendar uradne tiskovne konference še ni imel. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata. V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="14" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] gh2x36y7ub6yvu99etnygnq02xk5otj 5728423 5728420 2022-08-07T08:19:39Z VidicK01 193275 /* Javnomnenjske raziskave */ dodani so še novi kandidati wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name=Volitve predsednika Republike Slovenije 2022 |candidate2= |map_caption= |map= |map_alt= |map_size= |map_image= |after_party= |after_election=<br>''še ni določeno'' |before_party=''neodvisen'' |before_election=[[Borut Pahor]] |title=Predsednik<br/>Republike Slovenije |popular_vote2= |percentage2= |party2= |color2= |country=Slovenija |image2= |popular_vote1= |percentage1= |party1= |candidate1= |color1= |image1= |election_date=23. oktober 2022 |next_election=Volitve predsednika Republike Slovenije 2027 |previous_year=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]] |previous_election=[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017]] |ongoing=no |type=presidential |Javno mnenje=ANONIMNA ANKETA }} '''Volitve predsednika Republike Slovenije 2022''' bodo potekale v nedeljo, 23. oktobra 2022. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniku Republike Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] bo trenutni predsedniški mandat iztekel v teku leta. Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najkasneje 75 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika. == Volilni sistem == Vsak državljan, star vsaj 18 let, lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Po pravilih trenutni predsednik [[Borut Pahor]] ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. == Pomembnejši datumi == {| class="wikitable" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |20. julij 2022 |predsednica DZ uradno razpiše volitve |- |22. avgust 2022 |dan s katerim začnejo teči volilna opravila |- |28. september 2022 |rok za oddajo obrazcev s podporo kandidatom |- |23. oktober 2022 |volitve predsednika Republike Slovenije |- |13. november 2022 |morebitni drugi krog volitev |} == Datum volitev == Predsednica DZ [[Urška Klakočar Zupančič]] je volitve uradno razpisala 20. julija 2022. Določila je datum 23. oktober 2022, volilna opravila pa se bodo pričela 22. avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ bo razpisala predsedniške in lokalne volitve|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-dz-bo-razpisala-predsedniske-in-lokalne-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog volitev za predsednika republike bo 23. oktobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-volitev-za-predsednika-republike-bo-23-oktobra/634769|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> == Kandidati == Doslej je uradno kandidaturo napovedalo devet kandidatov: odvetnica dr. [[Nataša Pirc Musar]], psihoanalitičarka dr. [[Nina Krajnik]], podpredsednica Gibanja Svoboda [[Marta Kos]], nekdanji zunanji minister dr. [[Anže Logar]], glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja dr. [[Vladimir Prebilič]], neoantropozof Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec in filozof Aleš Ernecl. V avgustu jo namerava napovedati še nekdanji evroposlanec [[Ivo Vajgl]], prav tako bo kandidiral tudi osebni motivator Boris Vene, vendar uradne tiskovne konference še ni imel. Predsednik Nove socialdemokracije [[Andrej Magajna]] je od namere za kandidaturo po slabem mesecu dni odstopil in na začetku avgusta sporočil, da se v predsedniško bitko ne bo podal.<ref>{{navedi splet |url= https://n1info.si/novice/slovenija/vajgl-vse-bolj-razmislja-o-predsedniski-kandidaturi-ima-podporo-kaksne-stranke/|title= Vajgl vse bolj razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ima podporo kakšne stranke?|accessdate= 3. 8. 2022|date= 2. 8. 2022|format= |work= N1Info}}</ref> V stranki [[Nova Slovenija|NSi]] se kot kandidatka že dlje časa omenja [[Ljudmila Novak]], vendar je vodja poslanske skupine [[Janez Cigler Kralj]] na tiskovni konferenci dejal, da se v stranki še odločajo, ali bodo imeli svojega kandidata ali bodo podprli koga drugega in se bodo dokončno odločili čez poletje.<ref>{{Navedi splet|title=NSi še ne ve, ali bo imel svojega kandidata ali podprl koga drugega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-se-ne-ve-ali-bo-imel-svojega-kandidata-ali-podprl-koga-drugega/632629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> O svojem kandidatu razmišljajo tudi v [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] ter [[Levica (politična stranka)|Levici]].<ref>{{Navedi splet|title=Obeta se največje število kandidatov doslej: Kdo bo postal novi predsednik države?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obeta-se-najvecje-stevilo-kandidatov-doslej-kdo-bo-postal-novi-predsednik-drzave.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> Predsedstvo stranke SD je na seji dne 4. julija podprlo idejo, da se na volitve podajo s svojim kandidatom, kot razlog je predsednica [[Tanja Fajon]] navedla, da so ''tradicionalna in še vedno najmočnejša stranka na levem polu slovenskega političnega prostora''.<ref>{{Navedi splet|title=SD na predsedniške volitve s svojim kandidatom; Fajon: Imamo dovolj potenciala in dovolj kandidatov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sd-na-predsedniske-volitve-s-svojim-kandidatom-fajon-imamo-dovolj-potenciala-in-dovolj-kandidatov/633177|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-05|language=sl}}</ref> Kot znotrajstrankarska kandidata SD se največkrat omenjata [[Milan Brglez]] in [[Jani Prednik]], vendar nihče od njiju ni dal soglasja za kandidaturo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-tudi-ivo-vajgl.html|title= V tekmo za predsednika države se podaja tudi Ivo Vajgl|accessdate= 4. 8. 2022|date= 3. 8. 2022|format= 24ur|work= }}</ref> Nekdanji premier in zunanji minister dr. [[Miro Cerar (pravnik)|Miro Cerar]] je dne 6. julija 2022 napovedal, da na predsedniških volitvah ne bo kandidiral, kot razlog je navedel, da se po umiku iz politike usmerja v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k svoji družini.<ref>{{Navedi splet|title=Miro Cerar ne bo kandidiral za predsednika države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-ne-bo-kandidiral-za-predsednika-drzave/633392|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> V začetku avgusta je koordinator Levice [[Luka Mesec]] povedal, da njihova stranka zelo verjetno ne bo imela svojega kandidata. V Novi Sloveniji bi v primeru, da se Ljudmila Novak ne bi odločila za kandidaturo, lahko podprli tako Anžeta Logarja iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] kot tudi neodvisnega kandidata Vladimirja Prebiliča; z obema se je o morebitni podpori pogovarjal predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Bo Ljudmila Novak kandidirala na predsedniških volitvah?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ljudmila-novak-kandidirala-na-predsedniskih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> === Uradni === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" !width="5%" |Slika !width="5%" |Kandidat !width="5%" |Opis !width="5%" |Stranka !width="5%" |Podpora !width="5%" |Uradna najava kandidature !width="3%" |Sklic |- | [[Slika:Nataša_Pirc_Musar_(cropped).jpg|sredina|150x150px]] | [[Nataša Pirc Musar]] | nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, pravnica | neodvisna | | Četrtek,<br>23. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Nina_Krajnik_ob_napovedi_kandidature.jpg|sredina|150px]] | [[Nina Krajnik]] | doktorica filozofije, profesorica, psihoanalitičarka, diplomatka | neodvisna | | Ponedeljek,<br>27. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Nina Krajnik napovedala kandidaturo na predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nina-krajnik-napovedala-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah/632204|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-26|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Solvita_Āboltiņa_tiekas_ar_Slovēnijas_vēstnieci_(cropped).jpg|sredina|140x140px]] | [[Marta Kos]] | veleposlanica, pisateljica in političarka, podpredsednica Gibanja Svoboda | colspan=2 align=center|[[Gibanje Svoboda]] | Torek,<br>28. junij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednico države Marta Kos|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tekmo-za-predsednico-drzave-marta-kos-verjetno-tudi-natasa-pirc-musar/|website=n1info.si|accessdate=2022-06-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-kandidaturi-marte-kos-nastopil-je-cas-za-predsednico-slovenije-sd-s-svojim-kandidatom/632449|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar.jpg|sredina|150x150px]] | [[Anže Logar]] | dolgoletni poslanec, nekdanji zunanji minister, ekonomist | colspan=2 align=center|[[Slovenska demokratska stranka]] | Ponedeljek,<br>4. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar napovedal kandidaturo za predsednika republike|url=https://nova24tv.si/slovenija/anze-logar-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-republike/|website=nova24tv.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]] | glasbenik in humanitarec | neodvisni | | Sreda,<br>6. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsednika napovedal tudi glasbenik Gregor Bezenšek ml.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidaturo-za-predsednika-napovedal-tudi-glasbenik-gregor-bezensek-ml/632456|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glasbenik Gregor Bezenšek tudi uradno v predsedniško tekmo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/glasbenik-gregor-bezensek-tudi-uradno-v-predsednisko-tekmo/633353|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Dr. Vladimir_Prebilič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Vladimir Prebilič]] | župan Kočevja, obramboslovec, izredni profesor | neodvisni | | Četrtek,<br>7. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Za predsednika republike bo kandidiral tudi kočevski župan Vladimir Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-predsednika-republike-bo-kandidiral-tudi-kocevski-zupan-vladimir-prebilic/632858|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prebiliča pri predsedniški kandidaturi podpira 45 županov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kocevski-zupan-vladimir-prebilic-na-predsedniske-volitve-s-podpisi-volilcev/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Leo Trojar]] | utemeljitelj neoantropozofije, predsednik [[Antropozofija|Antropozofskega]] društva Slovenije | neodvisni | | Ponedeljek,<br>11. julij 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Bodoči predsednik je novodobni Kristus|url=https://www.dnevnik.si/1042992568/slovenija/bodoci-predsednik-je-novodobni-kristus|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Leo Trojar je poziv za kandidaturo za predsednika republike dobil "od zgoraj" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/leo-trojar-je-poziv-za-kandidaturo-za-predsednika-republike-dobil-od-zgoraj/633885|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-12|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Boris Vene]] | osebni motivator, poslovnež, strokovnjak za osebno rast | colspan=2 align=center|[[Za zdravo družbo|Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba]] |Ponedeljek,<br>18. julij 2022 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniški kandidat nestrankarskega gibanja Zdrava družba je Boris Vene|url=https://www.zdravadruzba.si/predsedniski-kandidat-nestrankarskega-gibanja-zdrava-druzba-je-boris-vene/|website=zdravadruzba.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Ludvik Poljanec]] | zagovornik človekovih pravic pred Evropskim sodiščem, predsednik stranke Stara pravda | colspan=2 align=center|Stara pravda – Stranka prava | Sreda,<br>3. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Ludvik Poljanec najavil predsedniško kandidaturo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ludvik-poljanec-najavil-predsednisko-kandidaturo/636142|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-04|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | [[Aleš Ernecl]] | filozof in kolumnist, ustanovitelj in nekdanji odgovorni urednik portala [[Nacionalna tiskovna agencija|NTA]] | neodvisni | | Četrtek,<br>4. avgust 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=Veliki četrtkov stream: Erneclova najava kandidature za predsednika; Q&A za novinarje in javnost |url=https://www.youtube.com/watch?v=p462fSwhQY8|website=YouTube|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V boj za podporo na predsedniških volitvah se podaja še Aleš Ernecl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-podporo-na-predsedniskih-volitvah-se-podaja-se-ales-ernecl/636330|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-05|language=sl}}</ref> |- | [[Slika:Ivo Vajgl.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] | [[Ivo Vajgl]] | nekdanji diplomat, novinar, zunanji minister in evroposlanec | neodvisni | | sredina<br>avgusta 2022 | <ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško tekmo vstopa tudi Ivo Vajgl, med njegovimi podporniki sta Spomenka in Tine Hribar|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/v-predsednisko-tekmo-vstopa-tudi-ivo-vajgl-med-njegovimi-podporniki-sta-spomenka-in-tine-hribar-984954|website=Reporter|accessdate=2022-08-02|language=sl}}</ref> |} === Morebitni === Med možnimi neuradnimi kandidati so še nekdanja evroposlanka [[Ljudmila Novak]] iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]], pravnik in nekdanji ustavni sodnik [[Ernest Petrič]] ter predsednik državnega sveta [[Alojz Kovšca]].<ref>{{Navedi splet|title=V boj za predsedniški stolček še ena kandidatka|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/v-boj-za-predsednico-se-ena-kandidatka-388618|website=Žurnal24|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- | |+ ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |- |'''Datum''' |'''Izvajalec / naročnik''' |'''Velikost vzorca''' | width=100|[[Nataša Pirc Musar]] | width=100|[[Nina Krajnik]] | width=100|[[Marta Kos]] | width=100|[[Anže Logar]] | width=100|Gregor Bezenšek | width=100|[[Vladimir Prebilič]] | width=100|Leo Trojar | width=100|Ludvik Poljanec | width=100|Aleš Ernecl |Drugi kandidati |Ne vem |Ne bi volil |Vir |- style="background: #DBE9F4;" | colspan="16" align="center" |'''JULIJ 2022''' |- |Začetek julija 2022 |Mediana<br>Delo |'''716''' |style="background:#9ACD32;" |29,6 |1,3 |16,1 |style="background:#9ACD32;" |24,3 |2,1 |/ |/ |/ |/ |/ |colspan=2 align=center|25+ |<ref>{{Navedi splet|title=Hladen tuš za Golobovo kandidatko|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/hladen-tus-za-golobovo-kandidatko-389408|website=žurnal24.si|accessdate=2022-07-09|language=sl}}</ref> |- |4. - 7. julij 2022 |Mediana<br>RTV Slovenija |'''707''' |style="background:#9ACD32;" |23,9 |1,5 |14,4 |style="background:#9ACD32;" |16,5 |0,8 |2,6 |/ |/ |/ |23,0{{ref|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}} |colspan=2 align=center|17,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Predsedniške volitve: trenutno najvišja podpora Nataši Pirc Musar, sledita Anže Logar in Marta Kos|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-trenutno-najvisja-podpora-natasi-pirc-musar-sledita-anze-logar-in-marta-kos/633718|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-10|language=sl}}</ref> |- |12. - 14. julij 2022 |Ninamedia Večer in Dnevnik |'''700''' |style="background:#9ACD32;" |30,1 |1,9 |19,4 |style="background:#9ACD32;" |28,2 |1,9 |3,8 |0,0 |/ |/ |1,2 |9,1 |0,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Na predsedniških volitvah bi v drugem krogu zmagala Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-predsedniskih-volitvah-bi-v-drugem-krogu-zmagala-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> |- |} {{note|Seštevek ostalih 8 kandidatov|a1}}Podan je seštevek dobljenih odstotkov ostalih 8 morebitnih kandidatov, ki jih je Mediana kot možne protikandidate zdajšnjim šestim tudi ponudila anketirancem. == Sklici in opombe == {{Opombe|4}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:Volitve v Sloveniji]] cwe46az7fc3fmqqvi8skdmm0zy3fjo7 0 520223 5728305 5713515 2022-08-06T20:38:56Z Romanm 13 /* Zgodovina */ [[Batavija (regija)]] wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Gelderland | native_name = | native_name_lang = nl | settlement_type = [[Pokrajine na Nizozemskem|Nizozemska pokrajina]] | official_name = | image_flag = Gelderland-Flag.svg | image_shield = Gelderland wapen.svg | motto = | anthem = "[[Ons Gelderland]]"<br><small>"Naš Gelderland"</small> | image_map = Gelderland in the Netherlands.svg | map_alt = | map_caption = Lokacija Gelderlanda na Nizozemskem | mapsize = 290px | image_map2 = | map_caption2 = | mapsize2 = | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = [[Kraljevina Nizozemska]] | official_languages = [[nizozemščina]] | established_title = | established_date = | government_footnotes = | government_type = | leader_title1 = Kraljevi komisar | leader_name1 = [[John Berends]] ([[Christen-Democratisch Appèl|CDA]]) | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | legislature = | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Arnhem]] | seat1_type = Največje mesto | seat1 = [[Nijmegen]] | coordinates = {{coord|52|05|N|5|55|W|display=inline}} | area_footnotes = &nbsp;(2017)<ref>{{Cite web|url=http://www.waarstaatjeprovincie.nl/Paginas/Ruimtelijke%20ordening/Oppervlakte.aspx|title=Oppervlakte}}</ref> | area_total_km2 = 5136 | area_land_km2 = 4964 | area_water_km2 = 173 | population_footnotes = <ref name="opendata.cbs.nl">{{Cite web|url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/37230ned/table|title=CBS Statline|website=opendata.cbs.nl}}</ref> | population_total = 2085952 | population_as_of = 1. januar 2020 | population_density_km2 = 420 | population_demonym = | timezone = | utc_offset = | area_code_type = | area_code = | blank_name_sec1 = Vera <small>(2015)</small> | blank_info_sec1 = 46,3% nekonfesionalnih, 23,2% protestantov, 21,6% rimokatolikov | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | blank2_name = | blank2_info = | blank_name_sec2 = [[Human Development Index|HDI]] (2019) | blank_info_sec2 = 0,933<ref name="GlobalDataLab">{{Cite web|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI - Area Database |publisher=Global Data Lab |language=en|access-date=13 September 2018}}</ref><br/>{{color|green|zelo visok}} · 5. od 12 | iso_code = NL-GE | website = [http://www.gelderland.nl www.gelderland.nl] | image_map1 = }} '''Gelderland''' ({{IPA-nl|ˈɣɛldərlɑnt|-|Nl-Gelderland.oga}}), znana tudi kot '''Guelders''' ({{IPAc-en|ˈ|ɡ|ɛ|l|d|ər|z}}) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/guelders|title=Guelders|website=[[Collins English Dictionary]]|publisher=[[HarperCollins]]|accessdate=1 May 2019}}</ref> v angleščini, je pokrajina na [[Nizozemska|Nizozemskem]], ki zaseda osrednji vzhod države. S skupno površino {{Convert|5136|km2|sqmi|abbr=on}} od tega {{Convert|173|km2|sqmi|abbr=on}} je voda, je po površini največja provinca Nizozemske in druga po skupni površini.<ref name="CBS_key_figs">{{Navedi splet|url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/70072ned/table?dl=3B9E6|title=Regionale kerncijfers Nederland|trans-title=Regional key figures Netherlands|language=nl|date=17 June 2020|website=CBS Statline|publisher=[[Statistics Netherlands|CBS]]|accessdate=21 June 2020}}</ref> Gelderland meji na šest drugih provinc ( Flevoland, [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]], Severni Brabant, Overijssel, [[Južna Holandija]] in [[Utrecht (provinca)|Utrecht]] ) in [[Nemčija|nemško]] zvezno deželo [[Severno Porenje-Vestfalija]] . Glavno mesto je [[Arnhem]] (159.265 prebivalcev <ref>{{Navedi splet|url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/70072ned/table|title=CBS Statline|website=opendata.cbs.nl}}</ref> ); vendar sta [[Nijmegen]] (176.731 prebivalcev) in [[Apeldoorn]] (162.445 prebivalcev) obe večji občini. Druga večja regionalna središča v Gelderlandu so Ede, Doetinchem, Zutphen, Harderwijk, Tiel, Wageningen, Zevenaar in Winterswijk . 1. januarja 2020 je imel Gelderland 2.085.952 prebivalcev == Zgodovina == Zgodovinsko gledano provinca izvira iz držav [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in je dobila ime po bližnjem nemškem mestu Geldern. Po sagi o Wichardu so Pontski gospodje poimenovali mesto, ko se leta 878 našega štetja borili in ubili [[Zmaj|zmaja]]. Mesto, ki so ga ustanovili, so poimenovali po smrtnem klopotcu zmaja: " ''Gelre!'' " <ref>Geldersche volksalmanak Volumes 21-22; Nijhoff & son; 1855</ref> [[Vojvodina Gelders|Grofija Gelders]] je nastala iz [[Franki|frankovskega]] [[Pagus|pagusa]] Hamaland v 11. stoletju okoli gradov blizu Roermonda in Gelderna. Grofje Gelre so pridobili regiji [[Batavija (regija)|Batavijo]] (nizozemsko: Betuwe) in [[Veluwe]] ter s poroko [[Grofija Zutphen|grofijo Zutphen]]. Tako so [[grofje Gelderski]] postavili temelje za teritorialno oblast, ki naj bi z nadzorom rek [[Ren]], Waal, [[Meuse]] in IJssel igrala pomembno vlogo v poznejšem [[Srednji vek|srednjem veku]] . Geografski položaj njihovega ozemlja je narekoval zunanjo politiko grofov v naslednjih stoletjih; bili so zavezani interesom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in širitvi na jug in zahod. Še dodatno razširjeno s pridobitvijo cesarskega mesta [[Nijmegen]] v 13. stoletju, je grofijo leta 1339 povzdignil v vojvodino cesar Svetega rimskega cesarstva [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludvik IV]]. Po letu 1379 so vojvodini vladali iz Jülicha in grofa Egmond in Cleves. Vojvodina se je upirala [[Vojvodina Burgundija|burgundski]] prevladi, vendar jo je bil Viljem, vojvoda Jülich-Cleves-Berg, leta 1543 prisiljen odstopiti [[Karel V. Habsburški|Karlu V.]], nato pa je postala del dednih Burgundsko-habsburških dežel.<ref name="Britannica">{{Navedi splet|url=http://www.britannica.com/place/Gelderland|title=Gelderland|website=Britannica.com|accessdate=13 July 2015}}</ref> Vojvodina se je z ostalo Nizozemsko uprla proti [[Filip II. Španski|Filipu II. Španskemu]] in se pridružila [[Utrechtska zveza (1579)|Utrechtski zvezi]] (1579). Po odstavitvi Filipa II. je bila njena suverenost dodeljena Stanovom Gelderlanda, knezi Oranški pa so bili mestodržci. Leta 1672 je provinco začasno zasedel [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV]], leta 1713 pa je jugovzhodni del, vključno z vojvodsko prestolnico Geldern, pripadel [[Prusija|Prusiji]]. Nato je postal del [[Batavska republika|Batavske republike]] (1795–1806), Kraljevine Nizozemske Louisa Bonaparta (1806–10) in [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] (1810–13), leta 1815 pa je Gelderland postal provinca Kraljevine Nizozemske. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je v bitki pri Arnhemu prišlo do hudih spopadov med [[Operacija Market-Garden|zavezniškimi padalci, britanskim XXX korpusom in nemškim II. SS Panzer Corps]] . === Kultura === V Gelderlandu je veliko muzejev, kot so Nizozemski muzej na prostem in muzej Arnhem v Arnhemu, muzej Valkhof v Nijmegnu, palača Het Loo v [[Apeldoorn|Apeldoornu]] in v Otterlu muzej Kröller-Müller. V Gelderlandu je več velikih gledališč, kot so Stadsschouwburg v Nijmegnu, Stadstheater v Arnhemu in Orpheus (gledališče) v Apeldoornu. Nekatera mesta so opremljena tudi z velikimi koncertnimi dvoranami, kot sta MUSIS (prej: Musis sacrum) v Arnhemu in Concertgebouw de Vereeniging v Nijmegenu. Večji javni prizorišča zabavne glasbe so Luxor Live v Arnhemu, Doornroosje v Nijmegnu, Gigant v Apeldoornu in stadion GelreDome v Arnhemu. Občina Renkum in Overbetuwe sta vsako leto zaradi bitke pri Arnhemu deležna velikega števila turistov. Pogosto so obiskane zgodovinske lokacije, kot sta most John Frost in vojno pokopališče Arnhem Oosterbeek v Oosterbeeku . == Geografija == Gelderland lahko v grobem razdelimo na štiri geografske regije: Veluwe na severu, Rivierenland, vključno z Betuwe na jugozahodu, Achterhoek (dobesedno pomeni "zadnji vogal") ali Graafschap (kar prvotno pomeni grofovstvo ali grofijo) na vzhodu in mesto-regija Arnhem in Nijmegen na srednjem jugu. ==== Občine ==== Leta 2020 je bilo 51 občin v Gelderlandu razdeljenih v štiri COROP-e : === Ukinjene občine === [[Slika:Prov-Gelderland-OpenTopo.jpg|levo|sličica|400x400_pik| Občine Gelderland (2019)]] [[Slika:Heide_in_de_Posbank3.JPG|sličica|Veluwezoom Nacionalni Park]] [[Slika:Day_221_-_panoramio.jpg|sličica| Pokrajina blizu Puttena]] [[Slika:Dodewaard_(2642472571).jpg|sličica| Pogled na Dodewaard]] Te občine so se združile s sosednjimi: == Gospodarstvo == [[Bruto domači proizvod]] (BDP) regije je leta 2018 znašal 78,3 milijarde evrov, kar predstavlja 10,1 % nizozemske gospodarske proizvodnje. BDP na prebivalca, prilagojen kupni moči, je v istem letu znašal 33.000 evrov ali 110 % povprečja [[Evropska unija|EU27]] . <ref>{{Navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58|title=Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018|publisher=[[Eurostat]]}}</ref> == Vera == {{Tortni diagram|thumb=right|caption=Vera v Gelderlandu (2015)<ref name="religieus">[https://www.cbs.nl/nl-nl/nieuws/2016/51/helft-nederlanders-is-kerkelijk-of-religieus Helft Nederlanders is kerkelijk of religieus], CBS, 22 december 2016</ref>|label1=Nekonfesionalni|value1=46,3|color1=Gray|label2=[[Nizozemska protestantska cerkev]]|value2=23,2|color2=DodgerBlue|label3=[[Katoliška cerkev|Katolicizem]]|value3=21,6|color3=DarkOrchid|label4=Drugo|value4=5,3|color4=Turquoise|label5=[[Islam]]|value5=3,6|color5=Green}} == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.gelderland.nl/ Uradna spletna stran] [[Kategorija:Članki s hAudio mikroformatom]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Gelderland| ]] [[Kategorija:Pokrajine na Nizozemskem]] 9ie45453z5rx0gytsfhanmmgkk4vmtr 0 520449 5728304 5712341 2022-08-06T20:38:43Z Romanm 13 /* Lokacija in zgodovinske omembe */ [[Batavija (regija)]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Germania 70 de.svg|thumb|Meja rimskega cesarstva okoli leta 70 z različnimi lokalnimi plemeni]] '''Hamavi''', '''Chamãves''' ali '''Chamaboe''' ({{Jezik-grc|Χᾳμαβοί}}) so bili [[Germani|germansko pleme]] iz [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], katerega ime se je ohranilo do zgodnjega srednjega veka. Prvič so se pod tem imenom pojavili v 1. stoletju našega štetja v [[Publij Kornelij Tacit|Tacitovem]] delu ''Germania'' kot germansko pleme, ki je živelo severno od Spodnjega Rena. Njihovo ime je verjetno preživelo v regiji, ki se danes imenuje [[Hamaland]], ki leži v provinci [[Gelderland]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]] med rekama [[IJssel]] in [[Ems]]. == Etimologija == Germansko ime Hamavi je bilo rekonstruirano kot ''Hamawiz'', pri čemer se *''ham-'' običajno nanaša na aluvialno zemljišče v bližini [[Estuarij|estuarija]]; v tem primeru reke [[IJssel]] in [[Ren]].Po tej razlagi bi lahko plemensko ime prevedli kot »tisti, ki prebivajo blizu rečnega ustja«. Manj splošno sprejete etimologije povezujejo Hamavi s *''hamo'', zgodnje zahodnogermansko izposojenko [[Latinščina|latinskega]] {{Jezik|la|hamus}}, kar pomeni »ribiški trnek«; tj. ribiči; ali v protogermanski ''*hamiþja'' (povezano s staroskandinavskim {{Jezik|non|hamr}} in [[Gotščina|gotskim]] {{Jezik|got|hamon}}) ki opisuje kos oblačila ali prevleke; tudi nizozemska beseda {{Jezik|nl|lichaam}} (telo, dobesedno »prekrivanje oblike/podobnosti«) si lasti isti koren.<ref>{{Citat|title=Reallexikon der Germanischen Altertumskunde|volume=4|chapter=Chamaver|isbn=9783110065138|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0loRGqHp2pMC&pg=PA368|last=Hoops|first=Johannes|year=1981}}</ref><ref>M. Philippa, F. Debrabandere, A. Quak, T. Schoonheim en N. van der Sijs (2003-2009) Etymologisch Woordenboek van het Nederlands, 4 delen, Amsterdam</ref> == Lokacija in zgodovinske omembe == Po Velleju Paterkulu je leta 4 pr. n. št. [[Tiberij]] prečkal Ren in zaporedoma napadel Hamave, Hatuare in Bruktere, kar pomeni, da so Hamavi živeli zahodno od drugih dveh imenovanih plemen. Brukteri so živeli med rekama [[Ems]] in [[Lippe (reka)|Lippe]], tako da so Hamavi verjetno živeli tudi zahodno od Emsa.<ref name="palaeo">{{Citat|journal=Palaeohistoria|url=https://books.google.com/books?id=6HCeJU_7SFwC|volume=51/52|year=2010|title=De ¹⁴C-chronologie van de Nederlandse Pre- en Protohistorie VI: Romeinse tijd en Merovingische periode, deel A: historische bronnen en chronologische schema's|last=Lanting|last2=van der Plicht|page=62|isbn=9789077922736}}</ref> [[Tacit]] v svojih ''Analih'' poroča, da so v času [[Neron|Nerona]] (očitno 58 n. št.) Angrivari, ki so bili izgnani iz svojih domov bolj na severu, prosili Rim, naj jim dovoli bivanje v vojaškem varovalnem pasu na severnemu bregu reke Ren, rekoč, da »ta polja pripadajo Hamavom, nato Tubantom, za njimi Usipom«.<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.02.0078:book=13:chapter=55&highlight=chamavi Tac. Ann. 13.55]</ref> Ta polja, ki so bila na Renu med rekama IJssel in Lippe, so bila južno od sodobnega Hamalanda in zahodno od Brukterov. V tem odlomku ne pojasnjuje, kam so se Hamavi preselili. Tacit je v svoji ''Germanii'' poročal<ref>{{aut|Publius Cornelius Tacitus}}, ''De origine et situ Germanorum'', Boek 34. Ook digitaal op www.thelatinlibrary.com: [http://www.thelatinlibrary.com/tacitus/tac.ger.shtml#34]</ref>, da so se Hamavi in Angrivarji očitno nedavno v njegovem času (okoli 100 n.š.) preselili v dežele Brukterov, »ko so bili Brukteri izgnani in popolnoma uničeni s strani zavezništva sosednjih ljudstev«.<ref name="Tac. Ger. 33">[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0083%3Achapter%3D33 Tac. Ger. 33]</ref> Brukteri so živeli na območju med rekama Lippe in Ems, jugovzhodno od sodobnega Hamalanda, ki je zahodno od Emsa. Tacit tudi poroča, da so severno od Hamavov in Angrivarov živeli »Dulgubini in Hasuarji ter druga plemena, ki niso enako znana«.<ref name="Tac. Ger. 34">[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0083%3Achapter%3D34 Tac. Ger. 34]</ref> Na njihovem jugu so bili takrat Tenkteri, v tistem času med Renom in [[Hati (germansko pleme)|Hati]].<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0083%3Achapter%3D32 Tac. Ger. 32]</ref> (Vendar se Brukteri še naprej pojavljajo v zapisu in so se očitno preselili na jug.) [[Ptolemaj|Ptolemaj]] v svoji ''Geografiji'' (2.10) omenja več plemenskih imen, ki bi se lahko nanašala na različna poročila o položaju Hamavijev. Približno leta 293 ali 294, glede na latinske panegirike VIII, je [[Konstancij Klor]] zmagal v delti [[Šelda|Šelde]], njegova nasprotnika pa se pogosto domneva, da sta bila plemeni Hamavi in Frizijci, ker avtor besedila nato omenja, da posledično »Hamavi in Frizijci zdaj orjejo njegovo zemljo in cena hrane je nižja«. Nekateri so očitno postali tudi vojaki in približno 300 iz 11. kohorte ''Hamadoroi'' je bilo opaženih v Peamouju v Zgornjem Egiptu, kar ustreza 11. kohorti Hamavov, znani iz [[Notitia dignitatum|Notitia dignitatum]].<ref name="pan">In Praise of Later Roman Emperors: The Panegyrici Latini, edited by C. E. V. Nixon, Barbara Saylor Rodgers https://books.google.be/books?id=0WlC_UtU8M4C</ref> Vemo, da so bili Hamavi med njimi, ker je bilo naselje ''[[pagus]] (H)amavorum'' (francosko; Amous). Leta 313 je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] premagal tudi [[Franki|Franke]] pri Renu. Ohranjeni Panegirik omenja Brukterije, Hamave, Heruske, Lankione, Alemane in Tubante.<ref name="pan">In Praise of Later Roman Emperors: The Panegyrici Latini, edited by C. E. V. Nixon, Barbara Saylor Rodgers https://books.google.be/books?id=0WlC_UtU8M4C</ref> Novo ime [[Franki]] se je v tem obdobju začelo uporabljati tudi za sklicevanje na Salijce, Hamave in nekatera druga plemena. Na zemljevidu [[Tabula Peutingeriana]], ki datira že v 4. stoletje, je kratka opomba, napisana v prostoru severno od Rena, ki se običajno razlaga kot ''Hamavi qui et Pranci'', kar je prevedeno kot ''Hamavi, ki so Franki''. V 50. letih 4. stol. je cesar [[Julijan Odpadnik|Julijan]] zahteval veliko osvajanj proti Frankom ob Renu. Pozimi 357/358 je na reki [[Meuse]] premagal plenilce [[Salijci (pleme)|Salijce]] in Hamave ter pustil Salijce na rimskem ozemlju zaradi njihovega dovoljenja, da tam živijo, vendar je Hamave prisilil, da so odšli.<ref>Lanting; van der Plicht (2010) p.67</ref> Za razliko od Salijcev so bili Hamavi izgnani iz rimskih dežel, čeprav so očitno živeli blizu, kjer je bilo njihovo žito na razočaranje Rimljanov nepripravljeno za rimsko uporabo.<ref>Ammianus Marcellinus, ''Res Gestae'', [http://www.tertullian.org/fathers/ammianus_17_book17.htm#C8 Book XVII-8]</ref> V očitnem opisu istih dogodkov Zosimus ne omenja Hamavov, ampak saksonsko skupino, znano kot ''Kouadoi'', grško črkovanje ''[[Kvadi]]'', pri čemer nekateri avtorji menijo, da bi lahko bil nesporazum za Hamave. Po njegovem mnenju se je to pleme potisnilo v [[Batavija (regija)|Batavijo]] in izrinilo Salijce.<ref>Zosimus ''Nova Historia'' [http://www.tertullian.org/fathers/zosimus03_book3.htm Book III]</ref> Leta 392 našega štetja je po navedbi [[Gregor Tourski|Gregorja Tourskega]] Sulpicij Aleksander poročal, da je [[arbogast]] prečkal Ren, da bi kaznoval Franke za vpade v [[Galija|Galijo]]. Najprej je opustošil ozemlje Brikterijev, blizu brega Rena, nato Hamavov, očitno njihove sosede. Obe plemeni se z njim nista soočili. Ampsivarijci in [[Hati (germansko pleme)|Hati]] pa so bili pod vojaškim vodstvom frankovskih knezov Marcomerja in Suna in so se pojavili »na grebenih daljnih hribov«. V tem času so Brukteri očitno živeli blizu [[Köln|Kölna]]. Upoštevajte, da sta ljudstvi Hamavi in Ampsivarijci, za katera je Tacit že davno prej zapisal, da sta osvojili Bruktere z njihovega severa. Ta opis bi umestil dežele Hamavijev še vedno blizu starih dežel Brukterov. Hamavi se pojavljajo tudi v 5. stoletju ''Notitia dignitatum'' kot rimska vojaška enota. Gregor Tourski tudi omenja Hamave, da so bili med Franki. ''Lex Hamavorum Francorum'' je sodobno ime frankovskega pravnega zakonika, znanega iz 9. stoletja, ki je bil uraden pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]]. Ni jasno, ali je bil res namenjen sklicevanju na Hamavije.<ref>Text: [http://www.leges.uni-koeln.de/en/lex/lex-alamannorum/ here], but there are doubts, see for example [https://books.google.be/books?id=pBl-CwAAQBAJ&pg=PA29 here].</ref> == Glej tudi == * [[Seznam starodavnih germanskih ljudstev]] == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Tacit, ''[[wikisource:Germania#XXXIV|Germanija.]]'' ''[[wikisource:Germania#XXXIV|XXXIV]]'' {{Germani}} [[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]] [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] gf6v6md5cmacf40ruk4lkqdj6090qzk 0 521710 5728259 5724729 2022-08-06T18:50:13Z Pinky sl 2932 pp ref wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Lemki | image = [[Slika:Carpatho-Rusyn sub-groups - Sanok area Lemkos in original goral folk-costumes from Mokre (Poland) ..jpg|250px]] | caption = Člani folklorne skupine Osławianie iz Mokre v izvirnih lemkovskih nošah | population = | region1 = {{SVK}} | pop1 = 63.556 <small>(2021)</small>{{efn|Vpisani kot Rusini.}} | ref1 =<ref>{{cite web |title=Number of population by ethnicity in the Slovak Republic at 1. 1. 2021 |url=https://www.scitanie.sk/en/population/basic-results/ |publisher=Statistical Office of the Slovak Republic |access-date=23. januarja 2022}}</ref> | region2 = {{POL}} | pop2 = 11.000 <small>(2011)</small><ref name=ref3>Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref> | ref2 = | region3 = {{flagcountry|Ukrajina}} | pop3 = 672 <small>(2001)</small> | ref3 = <ref name="census2001">[http://2001.ukrcensus.gov.ua/results/nationality_population/nationality_popul2/select_5/?botton=cens_db&box=5.5W&k_t=00&p=0&rz=1_1&rz_b=2_1 2001 Census]</ref> | languages = [[lemkovščina|lemkovski]] [[rusinščina|rusinski]], [[slovaščina|slovaški]], [[poljščina|poljski]], [[ukrajinščina|ukrajinski]] | flag = [[Slika:Flag of Lemkos.svg|200px|border]]<br />Zastava Lemkov<ref>{{cite journal |last1=Pilip |first1=Milan |title=Rusyn National Symbology |date=2014 |pages=92 |url=http://okruhly-stol.sk/wp-content/uploads/2015/07/rusynska_symbolika_final.pdf |access-date=23. januarja 2022}}</ref> | rels = večinoma ukrajinska grškokatoliška in pravoslavna z rimokatoliškimi manjšinami | related = [[Bojki]], [[Huculi]], [[Rusini]] }} '''Lemki''' ([[rusinsko]] Лeмкы, Lemkŷ, [[poljsko]] Łemkowie, [[ukrajinsko]] Лемки, Lemki) so etnična skupina, naseljena v regiji Lemko (rusinsko Лемковина, Lemkovina, ukrajnsko Лемківщина, Lemkivščina) v [[Karpati]]h in Zakarpatju od [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Slovaška|Slovaške]] do [[Poljska|Poljske]]. Njihova narodna pripadnost je sporna. Nekateri Lemke štejejo za podskupino [[Rusini|Rusinov]] in jih imenujejo tudi Karpato-Rusini ali Karpato-Ruteni, drugi pa za podskupino [[Ukrajinci|Ukrajincev]]. V druge karpatske etnične skupine, ki se štejejo za Rusine in/ali Ukrajince, spadajo [[Bojki]] in [[Huculi]]. Člani teh skupin so v zgodovini dobivali tudi druga imena, kot so Verhovinci (Gorjani). Prebivalci karpatskega visokogorja, ki govorijo isto narečje, se v različnih državah imenujejo različno, predvsem zaradi državnega šolstva in medijev. Prav tako lahko ista skupnost sčasoma spremeni svojo prednostno pripadnost. Na Slovaškem, na primer, se je med popisoma prebivalstva leta 1991 in 2001 število oseb, ki so se opredelile za Ukrajince, zmanjšalo za 2.467 oseb (18,6 %), medtem ko se je število tistih, ki so se opredelili za Rusine, povečalo za 7.004 (40,6 %). Pri tem ni jasno, ali gre za iste osebe, ki so zamenjali svojo pripadnost ali za mlade anketirance, ki so prvič izbirali svojo pripadnost ali za priseljence.<ref>{{cite web|url=http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|title=Table 11. Resident population by nationality - 2001, 1991|publisher=Statistical Office of the Slovak Republic|date=2005|access-date=September 15, 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070715152521/http://portal.statistics.sk/files/Sekcie/sek_600/Demografia/SODB/Tabulky/Tabulky_AJ_SODB/tab11.pdf|archive-date=15. julija 2007}}</ref> Pri tem je treba upoštevati tudi to, da kategorije "Lemko" med anketnimi vprašanji ni bilo. V Ukrajini skoraj vsi Lemki govorijo lemško in standardno ukrajinsko (po ukrajinskem popisu prebivalstva leta 2001).<ref name="census2001" /> Ukrajina, za razliko od sosednjih držav, zanika Lemkom ločen etnični in jezikovni status.<ref>European Charter for Regional or Minority Languages.</ref> V popisu prebivalstva na Poljskem leta 2011 se je za Lemke opredelilo 11.000 oseb, od tega za Lemke 6.000, za Lemke/Poljake 4.000 in za Lemke/druge 1.000 oseb.<ref name="stat">''[http://www.stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/gus/Przynaleznosc_narodowo-etniczna_w_2011_NSP.pdf Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011]''. GUS. Materiał na konferencję prasową w dniu 29 January 2013. str. 3. Pridobljeno 6. marca 2013.</ref> ==Ozemlje== Domovina Lemkov se običajno omenja kot Lemkovina ali Lemkovščina (rusinsko Лeмкoвина, Lemkovina, ukrajinsko Лeмкiвщина, Limkovščina, poljsko Łemkowszczyzna). Do leta 1945 je v Lemkovino spadalo ozemlje od reke Poprad na zahodu do doline reke Oslawa na vzhodu, se pravi predvsem v sedanji [[Poljska|Poljski]] v Malopoljskem in Podkarpatskem vojvodstvu. Ta del Karpatov je večinoma izkrčen, kar je omogočalo agrarno gospodarstvo in tradicionalne poklice, kot sta paša goveda in ovac. Lemkovina je v srednjeveškem obdobju [[Pjasti|Pjastov]] postala del Poljske, leta 1772 pa del avstrijske province [[Galicija|Galicije]].<ref name=ref23>Levinson, David (1994). Levinson, David; Diamond, Norma (ur.). [https://archive.org/details/encyclopediaofwo0000unse_q6n9/page/69/mode/2up ''Encyclopedia of World Cultures: Russia and Eurasia, China'']. Encyclopedia of World Cultures. Vol. 6. Boston, Massachusetts: G.K. Hall. str. 69. ISBN 978-0-8161-1810-6.</ref> Kot taka je ostala do razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918, ko je Lemkovsko-Rusinska republika razglasila svojo neodvisnost. Neodvisnost ni trajala dolgo in republika je bila leta 1920 vključena v Poljsko. Zaradi prisilne deportacije Ukrajincev iz Poljske v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila večina Lemkov na Poljskem preseljena iz njihove zgodovinske domovine na prej nemška ozemlja v severozahodni Poljski ali v [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]].<ref>Kordan B (1997). "Making borders stick: population transfer and resettlement in the Trans-Curzon territories, 1944–1949". ''The International Migration Review''. '''31''' (3): 704–20. doi: 10.2307/2547293. JSTOR 2547293. PMID 12292959.</ref> Na zemlji svojih prednikov živijo samo še Lemki v [[Prešovski okraj|Prešovskem okraju]] v današnji Slovaški, in nekaj Lemkov, ki so se preselili v svojo domovino v poznih 1950. letih in pozneje. Lemki so/so bili sosedje Slovakov, Karpatskih Nemcev in Sącz Lachov (Poljakov) na zahodu, Pogorčanov (Poljakov) in Dolinov (podskupina Rusinov) na severu, Ukrajincev na vzhodu in Slovakov na jugu. ==Zgodovina== [[Slika:Peremozhne 2008.jpg|thumb|upright|Spomenik v spomin na izgon Lemkov v kraju Peremožne, Luganska oblast ([[Ukrajina]])]] [[Slika:Akcja wisla cm01.jpg|thumb|250px|Spominska plošča v napisom v poljščini (levo) in ukrajinščini, ki se glasl: ''"V spomin na izgnance iz Lemkovine ob petdesetletnici [[Operacija Visla|Operacije Visla]], 1947–1997"'']] Izvor Lemkov razlaga več hipotez, vendar imajo, tako kot vsi Rusini, najverjetneje raznoliko etnogenetsko poreklo. Lemki in drugi Karpato-Rusini veljajo za potomce srednjeveških Belih Hrvatov,<ref name="Magocsi1995">{{cite journal|title=The Carpatho-Rusyns|first=Paul Robert|last=Magocsi|author-link=|journal=Carpatho-Rusyn American|volume=XVIII|number=4|year=1995|url=http://carpatho-rusyn.org/cra/chap3.html|quote=Namen te nekoliko razširjene razprave o zgodnji zgodovini je poudariti kompleksen izvor Karpato-Rusinov. Karpato-Rusini niso bili, kot se pogosto trdi, povezani izključno s [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], iz katere naj bi izhajalo njihovo ime Rusini. Predniki današnjih Karpato-Rusinov so potomci: (1) zgodnjih slovanskih ljudstev, ki so prišla v Podonavje s Huni; (2) Belih Hrvatov; (3) Rusinov iz Galicije in Podolja; in (4) Vlahov iz Transilvanije.}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=rnMOAQAAMAAJ&q=Laborec|title=Our people: Carpatho-Rusyns and their descendants in North America|first=Paul R.|last=Magocsi|author-link=|date=30. julij 2005|publisher=Bolchazy-Carducci Publishers|page=5|isbn=9780865166110}}</ref><ref>{{citation |last=Majorov |first=Aleksandr Vjačeslavovič |year=2012 |title=Velika Hrvatska: etnogeneza i rana povijest Slavena prikarpatskoga područja |trans-title=Great Croatia: ethnogenesis and early history of Slavs in the Carpathian area |language=hr |location=Zagreb, Samobor |publisher=Brethren of the Croatian Dragon, Meridijani |isbn=978-953-6928-26-2}}</ref><ref>{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|author-link= |title=With Their Backs to the Mountains: A History of Carpathian Rus? and Carpatho-Rusyns|url=https://books.google.com/books?id=Nzj2DAAAQBAJ|year=2015|publisher=Central European University Press|isbn=978-615-5053-46-7|page=29}}</ref><ref>{{cite book|author1=Ivan Katchanovski|last2=Kohut|first2=Zenon E.|last3=Nebesio|first3=Bohdan Y.|first4=Myroslav|last4=Yurkevich|title=Historical Dictionary of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=-h6r57lDC4QC|year=2013|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-7847-1|page=321|quote=Po mnenju nekaterih učenjakov so bili predniki Lemkov Beli Hrvati, ki so Karpate naselili med sedmim in desetim stoletjem.}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=ЛЕ́МКИ|url=https://bigenc.ru/ethnology/text/2138846|author=И. А. Бойко|encyclopedia=Great Russian Encyclopedia|year=2016|publisher=Bolshaya Rossiyskaya Entsiklopediya, Russian Academy of Sciences|language=ru|quote=Nastala v 17. stoletju in temelji na potomcih zgodovinskih hrvaških in ukrajinskih naseljencev, vključno z ujetimi zaporoškimi kozaki pod vplivom vzhoda.}}</ref><ref name="UNESCO">{{cite press release |author=|title=Wooden Tserkvas of the Carpathian Region in Poland and Ukraine |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1424.pdf |location=Warsaw – Kiev |agency=UNESCO |date=2011 |access-date=3. avgusta 2020 |pages=9 |quote=Lemki so etnična skupina, ki živi v vzhodnih Karpatih, med reko Poprad na zahodu ter rekama Oslava in Laborec na vzhodu. Na etnično obliko lemkovskega ozemlja je vplivala vlaška kolonizacija v 14. in 16. stoletju, pritok slovaškega prebivalstva pod vplivom Rusinov in naselitev slovanskega plemena, imenovanega Beli Hrvati, ki je naseljevalo ta del Karpatov od 5. stoletja.}}</ref> prizadetih zaradi priseljevanja [[Slovaki|Slovakov]] pod vplivom Rusinov, <ref name="UNESCO"/> in Vlahov v 14. in 15. stoletju.<ref name="Magocsi1995"/><ref name="UNESCO"/><ref>{{cite journal|author=Ewa Kocój|title=Heritage without heirs? Tangible and religious cultural heritage of the Vlach minority in Europe in the context of an interdisciplinary research project|date=2015|journal=Balcanica Posnaniensia Acta et Studia. Baner|publisher=Jagiellonian University, Faculty of Management and Social Communication, Kraków, Poland|volume=22|issue=1|pages=141–142|quote=Med Lemki in Bojki, ki so bili predstavniki vlaške manjšine na Poljskem, Slovaškem in v Ukrajini, prevladuje pravoslavna vera in nato grškokatoliška cerkev ... Huculi, ki naseljujejo jugozahod Ukrajine (Čornohora) oz. sever Romunije so večinoma pravoslavni in v veliko manjši meri grkokatoliki.}}</ref> Lemkija je v času poljske srednjeveške dinastije [[Pjasti|Pjastov]] postala del Poljske, vendar je bila pogosto predmet spora s sosednjo [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]]. Mesto Sanok, na primer, ki je takrat pripadalo Poljski, je leta 981 osvojil [[Vladimir I. Kijevski]]. Leta 1018 je bil vrnjen Poljski, leta 1031 nazaj Kijevski Rusiji in leta 1340 ([[Kazimir III. Poljski|Kazimir III.]]) nazaj Poljski. Mesto Sanok je bilo prvič omenjeno v [[Ipatska kronika|''Ipatski kroniki'']] leta 1150. Lemki so po delitvi Poljske leta 1772 postali etnična manjšina v avstrijski provinci Galicija in Londomerija.<ref name="Levinson 1994 69">{{cite book |last=Levinson |first=David |editor1-first=David |editor1-last=Levinson |editor2-first=Norma |editor2-last=Diamond |title=Encyclopedia of World Cultures: Russia and Eurasia, China |series=Encyclopedia of World Cultures |volume=6 |year=1994 |publisher=G.K. Hall |location=[[Boston, Massachusetts]] |isbn=978-0-8161-1810-6 |page=[https://archive.org/details/encyclopediaofwo0000unse_q6n9/page/69 69] |url=https://archive.org/details/encyclopediaofwo0000unse_q6n9/page/69 }}</ref> Množično izseljevanje s tega ozemlja na zahod zaradi ekonomskih razlogov se je začelo v poznem 19. stoletju. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so Lemki ustanovili dve kratkotrajni republiki, rusofilsko Lemkovsko-rusinsko republiko na zahodu Galicije, in ukrajinofilsko republiko Komancza. Ocenjuje se, da je v poljskem delu Lemkije leta 1939 živelo okoli 130.000 do 140.000 Lemkov. Depopulacija teh dežel se je zgodila s prisilno preselitvijo, sprva v Sovjetsko zvezo približno 90.000 ljudi in kasneje v na novo pridobljene zahodne dežele Poljske približno 35.000 ljudi v [[Operacija Visla|operaciji Visla]] v poznih 1940. letih. To dejanje je odredila država, da bi odstranila civilno prebivalstvo, ki bi lahko podprlo gverilce v vojni, ki jo je vodila Ukrajinska uporniška vojska na jugovzhodu Poljske. Približno 5000 lemkovskih družin se je med letoma 1957 in 1958 vrnilo v svoje domače regije na Poljskem.<ref name=lemkorepublic>[http://www.lemko.org/rzeczpospolita/hladyk.html ''Lemko Republic of Florynka/Ruska narodna respublika Lemkiv''].</ref> Pravica do vrnitve jim je bila uradno podeljena leta 1956. Lemkovsko prebivalstvo v poljskem delu Lemkovine danes šteje le okoli 10.000–15.000 oseb. Približno 50.000 Lemkov živi v zahodnem in severnem delu Poljske, kamor so bili preseljeni v nekdanje nemške vasi na območjih, ki so bila predana Poljski. Med temi se je v popisu leta 2002 za Lemke opredelilo 5863 ljudi. Na Poljskem daj prebiva verjetno okoli 60.000 etničnih Lemkov. V Lemkovini živijo v vaseh Łosie, Krynica-Zdrój, Nowica, Zdynia, Gładyszów, Hańczowa, Zyndranowa, Uście Gorlickie, Bartne, Binczarowa in Bielanka. Drugje jih je mogoče najti v Mokrem, Szczawni, Kulaszni, Rzepedźu, Turzańsku, Komańczi, Sanoku, Nowy Sączu in Gorlicah. Leta 1968 je bil v Zyndranowi odprt muzej na prostem, posvečen kulturi Lemkov, v Zdyniji pa se vsako leto prireja festival Lemkov. ==Jezik== [[Slika:Zyndranowa skansen.jpg|thumb|left|250px|Muzej Lemkov na prostem v vasi Zyndranowa]] Slovanska narečja Srednje Evrope tvorijo, ali so pred standardizacijo tvorila, narečni kontinuum z nejasnimi mejami med sosednjimi različicami. Vprašanje jezikovnih meja postalo kontroverzno politično vprašanje po razpadu Avstro-Ogrske in pozneje Sovjetske zveze na nacionalne države, od katerih je imela vsaka samo en uradni jezik. Lemkovska narečja si delijo številne značilnosti z drugimi karpatskimi narečji, ki jih zunanji jezikoslovci pogosto združujejo v [[Rusinščina|rusinski jezik]].<ref>{{cite web |url=http://www.rusyn.org/rusyns-language.html |title=The Rusyns |publisher=Rusyn |access-date=26. marca 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080509123945/http://www.rusyn.org/rusyns-language.html |archive-date=9. maja 2008 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite book |editor1-first=Paul Joseph|editor1-last=Best |editor2-first=Jarosław |editor2-last=Moklak |title=The Lemkos of Poland: articles and essays |series=Carpatho-Slavic Studies |volume=1-3 |year=2000 |publisher=Carpatho-Slavic Studies Group, Historia Iagellonica Press |location=New Haven, Cracow |isbn=978-83-912018-3-1 |oclc=231621583}}</ref> Mnogo Ukrajincev kljub temu meni, da je rusinščina kot celota, vključno z lemščino, narečje ukrajinščine. Lemki se nagibajo k temu, da svoj jezik imenujejo preprosto "lemški" in ne ukrajinski ali rusinski. Na lemkovsko narečje so močno vplivali jeziki sosednjih ljudstev in vladajoče elite. Lemški govor vključuje nekatere vzorce, ki se ujemajo s poljskim in slovaškinm jezikm, zato ga nekateri imenujejo prehodno narečje med [[Poljščina|poljščino]] in [[Slovaščina|slovaščino]]. Nekateri celo menijo, da je lemško narečje v vzhodni Slovaški narečje slovaškega jezika. Metodyj Trochanovskij je leta sestavil ''Lemkovski abecednik'' (''Perša knyžečka dlja narodnŷch škol'', 1935) in ''Prvo berilo'' (''Druha knyžečka dlja narodnŷch škol'', 1936) za rabo v šolah na lemkovsko govorečem območju Poljske.<ref>{{cite book |last1=Horbal |first1=Bogdan|author-link1=|editor1-first=Richard D.|editor1-last=Custer|title=Rusyn-American Almanac of the Carpatho-Rusyn Society 10th Anniversary 2004–2005 |year=2005 |location=Pittsburgh, Pennsylvania |pages=81–91|chapter=The Rusyn Movement among the Galician Lemkos|chapter-url=http://www.lemko.org/scholar/horbal/94.pdf}}</ref> Leta 1934 je bila lemkovščina uvedena kot učni jezik v šolah v Lemkovini. Učenci so se učili iz učbenikov, ki jih je pripravil Trochanovskij in izdala Državna založba. Tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so poljske oblasti te učbenike nadomestile z ukrajinskimi.<ref>{{cite web|last1=Duć-Fajfer|first1=Helena|title=Szkolnictwo na Łemkowszczyźnie (Schooling in the Lemko region)|url=http://lemkowski.revitalization.al.uw.edu.pl/?sem=1&topic=24|website=revitalization.al.uw.edu.pl|publisher=University of Warsaw|access-date=2. junija 2018|language=pl}}</ref> Pomembna terenska dela o lemkovskem narečju je opravil poljski jezikoslovec Zdzisław Stieber pred njihovim razpršitvijo. Po podatkih Centralnega statističnega urada Poljske so v šolskem letu 2010–2011 lemkovščino poučevali kot prvi jezik v dvajsetih osnovnih šolah in medšolskih skupinah ter v desetih šolah in medšolskih skupinah na nižji srednji stopnji, kjer je pouk obiskovalo 188 učencev.<ref>{{cite book |last1=Hornsby |first1=Michael |title=Revitalizing Minority Languages: New Speakers of Breton, Yiddish and Lemko |date=2015 |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-1-137-49880-9 |page=97}}</ref> V poznem 20. stoletju so nekateri Lemki/Rusini, predvsem izseljenci z območja južnih pobočij Karpatov v današnji Slovaški, začeli kodificirati standardno slovnico lemškega narečja, ki je bila predstavljena 27. januarja 1995 v Prešovu, Slovaška. Leta 2013 je Peter Krynyckij v lemkovščino prevedel slavni roman ''[[Mali princ]]''.<ref>[http://www.petit-prince-collection.com/lang/show_livre.php?lang=en&id=2812 Little Prince nr. PP-2812 / Lemkovian (petit-prince-collection.com)]</ref> ==Vera== [[Slika:Svidnik skansen church 01.jpg|250px|thumb|Značilna lesena lemška cerkev v Svidniku, [[Slovaška]]]] Pomemben vidik kulture Lemkov je njihova globoka zavezanost bizantinskemu krščanstvu, ki je bilo vzhodnim Slovanom predstavljeno iz [[Bizanc]]a prek [[Moravska|Moravske]] s prizadevanji svetih [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] v 9. stoletju. Prvotno so se Lemki držali pravoslavja, a so v 17. stoletju, da bi se izognili latinizaciji, sklenili Brestovsko unijo z Rimskokatoliško cerkvijo. Večina Lemkov je danes katoličanov vzhodnega ali bizantinskega obreda. Na Poljskem pripadajo Ukrajinski grškokatoliški cerkvi z rimskokatoliško manjšino ali Rusinskokatoliški cerkvi na Slovaškem. Precejšnje število Lemkov pripada [[vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni pravoslavni cerkvi]]. S prizadevanji mučeniškega duhovnika, očeta Maksima Sandoviča, ki ga je Poljska pravoslavna cerkev v 1990. letih razglasila za svetnika, je bilo v zgodnjem 20. stoletju vzhodno pravoslavje ponovno uvedeno na mnoga lemška območja, ki so stoletja pred tem sprejela Brestovsko unijo. Značilen arhitekturni slog lesenih lemkovskih cerkva je postavitev najvišje kupole cerkvene stavbe ob vhodu v cerkev, v nasprotju s sosednjimi subetničnimi skupinami, kot so Bojki, ki postavljajo najvišjo kupolo v sredini cerkve. Oboje cerkve imajo po tri kupole s številnimi napušči. ==Opomba== {{notelist}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudstva]] f672yrrns7q7px8yjili43rn26l793g 0 521788 5728260 5727510 2022-08-06T18:52:01Z Pinky sl 2932 zp wikitext text/x-wiki {{Infopolje Medicinsko stanje|name=<!-- prednastavljeno {{PAGENAME}} -->|complications=|image=Drunkenness of Noah by Camillo Procaccini (1590-1600, Tyne).jpg|image_size=|alt=|caption=Prikaz opitega [[Noe|Noeta]] kot ga je upodobil italijanski slikar [[Camillo Procaccini]], najverjetneje gre za posledice zastrupitve z etilnim alkoholom.|pronounce=|specialty=[[sodna medicina]], [[patologija]]|prevention=|synonym=|onset=|duration=|types=|causes=alkoholni opoj, alkoholna koma|risks=|diagnosis=|differential=|symptoms=rigor mortis, vonj po alkoholu, izbruhanina, zariplost|treatment=|ICD10=<!-- {{ICD10|Group|Major|minor}} -->|ICD9=<!-- {{ICD9|xxx}} -->|frequency=|deaths=|Image=|Alt=|Caption=|DiseasesDB=|medication=|prognosis=|ICDO=|OMIM=|MedlinePlus=|eMedicineSubj=|eMedicineTopic=|MeshID=|GeneReviewsID=|GeneReviewsName=}} '''Smrt zaradi akutne zastrupitve z etanolom''', tudi '''smrt zaradi alkoholnega opoja''', je pogosta oblika [[Smrt|smrti]] mladih, ki lahko nastopi, ko koncentracija [[Etanol|etanola]] v [[Kri|krvi]] preseže vrednost 300 mg/100 ml krvi oz. 3 ‰ (''tri [[Odtisoček|promile]]''). Do smrti zaradi zastrupitve z etanolom najpogosteje pride pri [[Alkoholizem|kroničnih pivcih alkohola]], nevajeni pivci namreč težko dosežejo [[Smrtnost|letalno]] koncentracijo alkohola, medtem ko kronični alkoholiki vsakodnevno vzdržujejo določeno raven opitosti, ki jo lahko dodaten vnos alkohola zviša na kritično raven. Epidemiološke študije so pokazale, da se vrednost kritične koncentracije (ang. ''blood alcohol level, BAL'') med posamezniki močno razlikujejo. Pri delu populacije, zlasti osebah [[Ženska|ženskega spola]], lahko smrt povzročijo tudi koncentracije etanola, nižje od 3 ‰. Znano dejstvo je, da so ženske zaradi manjše aktivnosti encima [[Alkohol-dehidrogenaza|alkoholna dehidrogenaza]] bolj prizadete pri nižji ravni opitosti.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Knight's Forensic pathology.|last=Saukko|first=Pekka|publisher=New York: Distributed in the United States of America by Oxford University Press.|year=2015|isbn=0-340-76044-3|location=New York|page=584-585|cobiss=2859796}}</ref> == Patofiziologija smrti == === Smrt zaradi neposrednih učinkov etanola === Smrt zaradi zastrupitve z etanolom lahko povzročijo neposredni [[Melanholija|depresivni]] učinki etanola na [[možgansko deblo]], z zaustavitvijo [[Respiratorni center|centra za dihanje]]. Etanol je substanca, ki jo uvrščamo v skupino [[Depresorji|depresornih drog]] (tudi ''downerji''), katerih glavni učinek je upočasnitev običajnega delovanja [[Možgani|možganov]], znižanje živčne aktivnosti v različnih predelih možganov ter splošna upočasnitev prenosa signala med nevroni.<ref>{{Navedi splet|title=Depresorji|url=https://drustvo-stigma.si/depresorji/|website=Stigma|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI}}</ref> Do smrti zaradi neposrednih učinkov pride pri izjemno visokih koncentracijah etanola v krvi, ki morajo pri zdravem odraslem [[Moški svetovni rekord v metu diska|moškem]] praviloma preseči vrednost 3,5 ‰.<ref name=":0" /> === Smrt zaradi posrednih učinkov etanola === ==== Smrt zaradi asfiksije ==== Najpogostejša oblika smrti zaradi posrednih učinkov etanola pri alkoholnem opoju je smrt zaradi [[Zadušitev|asfiksije]] (zadušitve), kot posledica [[Aspiracija|aspiracije]] (vdihanja) izbruhane [[Želodec|želodčne]] vsebine v [[sapnik]] ali eno od dveh [[Sapnica|glavnih sapnic]]. [[Avtopsija|Obdukcijsko]] diagnozo »smrt zaradi aspiracije izbruhanine« je treba postaviti izjemno previdno in le v primeru, ko gre za kroničnega alkoholika oziroma ob zanesljiven pričanju očevidcev. Eden glavnih znakov, ki pritrjuje takšni diagnozi, so [[Krvavitev iz nosu|krvavitve]] (petehije) [[Veznica|veznice]], pogosto imenovane tardijeve pege, ki kažejo na smrt v [[Aronija|agoniji]]. Gre za krvavitve, povezane s povišanim [[Centralni venski tlak|centralnim venskim pritiskom]] in hipoksično okvarno venske stene, do česar pride ob bolnikovem napenjanju in lovljenju sape. Aspirirana izbruhanina pogosto spominja na posmrtni izliv iz sapnic, zato je za dokončno potrditev obdukcijske diagnoze potreben [[Patologija|patološki]] pregled [[Biopsija|biopta]]. V prid opisani diagnozi govorijo tudi [[Cianoza|centralna cianoza]] (pomodrelost, zariplost) obraza, znaki [[Bruhanje|bruhanja]] na oblačilih in v okolici ter pričevanja očevidcev.<ref name=":0" /> [[Slika:Cusco Peru- Mercado de Wanchaq- drunken man passed out on public market lawn.jpg|thumb|right|250px|Truplo opitega mladoletnika v mestu [[Cusco]], Peru.]] Epidemiološke študije kažejo, da mnogi mrliški ogledniki (v Sloveniji to vlogo najpogosteje opravljajo specialisti [[Družinska medicina|družinske medicine]]) diagnozo »smrt zaradi zadušitve z aspiracijo izbruhanine« postavljajo prelahkotno in nepremišljeno, brez odrejene obdukcije. Gre za hudo obliko zdravniške malomarnosti, ki jo lahko opredelimo kot [[Strokovna napaka|strokovno napako]]. Opisano dejstvo ima lahko boleče posledice za svojce žrtve, ki si očitajo, da je vzrok smrti na njihovi strani, ker niso opazili, da je pokojniku slabo.<ref name=":0" /> Zadnji takšen primer se je v Sloveniji zgodil leta 2022, ko je na znamenitem festivalu [[Pivo in cvetje]] v [[Laško|Laškem]] preminil opit 26-letnik iz vasi [[Dražgoše]] pri [[Škofja Loka|Škofji Loki]]. Slednji naj bi se močno pijan ločil od skupine prijateljev in sam zaspal v tujem šotoru. Naslednje jutro je truplo našla skupina mladih lastnikov šotora, mrliški oglednik pa je postavil diagnozo »smrt zaradi aspiracije izbruhanine« brez odrejene sodnomedicinske obdukcije. [[Savinjska statistična regija|Savinjska policijska uprava]] je o dogodku poročala izjemno skopo in je primer javnosti predstavila šele po posredovanju medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Na festivalu Pivo in cvetje umrl 26-letnik|url=https://maribor24.si/kronika/na-festivalu-pivo-in-cvetje-umrl-26-letnik|website=maribor24.si|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NA PIVU IN CVETJU UMRL 26-LETNI MOŠKI: Zakaj policija ni poročala o primeru?|url=http://www.regionalobala.si/novica/na-pivu-in-cvetju-umrl-26-letni-moski-zakaj-policija-ni-porocala-o-primeru-?fbclid=IwAR2m9jkybzp0G0fvFzBDXx0tMMsg_4qdVq4FLAEdD6-fuAU2mqoPYNB4dwM|website=regionalobala.si|accessdate=2022-07-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žalostno: Na festivalu Pivo in cvetje umrl 26-letnik|url=https://lokalec.si/kronika/zalostno-na-festivalu-pivo-in-cvetje-umrl-26-letnik/|website=Lokalec.si|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šok: na festivalu Pivo in cvetje umrl 26-letnik|url=https://www.nadlani.si/novice/kronika-novice/sok-na-festivalu-pivo-in-cvetje-umrl-26-letnik/|website=NaDlani.si {{!}} Bodite na dlani tudi vi|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-30|language=sl-SI}}</ref> ==== Smrt zaradi travme ==== Opite osebe so pogosto vpletene v različne incidente, ki vključujejo poškodbe z delovanjem velike zunanje sile (travmo). Opisani incidenti zajemajo [[Prometna nesreča|prometne nesreče]], [[Preteklik|pretepe]], padce s smrtno poškodbo glave, [[Opeklina|opekline]], [[Zastrupitev z ogljikovim monoksidom|zastrupitve z ogljikovim monoksidom]] in [[Utopitev|utopitve]]. Slednje so posebej pogoste v [[Pristanišče|pristaniških]] mestih, kjer opiti mornarji padejo v morje, stik z mrzlo vodo pa sproži kaskado dogodkov, ki vodijo v [[vazovagalni srčni zastoj]] z zalitjem [[Grlo|grla]]. Študije ugotavljajo, da so pijane osebe bolj nagnjene k nastopu opisanega sosledja dogodkov, saj periferna vazodilatacija krvnih žil (''posledica delovanja etanola'') zmanjša njihov občutek za delovanje [[Srce|srca]].<ref name=":0" /> Zastrupitvi s CO so pogosto pridružene opekline, kar se lahko zgodi pri pijani osebi, ki zaspi s prižgano [[Cigareta|cigareto]] v ustih. Kmalu po nastopu smrti zaradi zastrupitve pride do pojava [[Mrliška okorelost|primarne mrliške ohlapnosti]], tleča cigareta pa pade na rjuhe, ki se lahko vnamejo in povzročijo požar.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Medical resources | DiseasesDB = | ICD10 = {{ICD10|F|10|0|f|10}}, {{ICD10|T|51||t|51}} | ICD9 = {{ICD9|305.0}}, {{ICD9|980}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 002644 | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | MeshID = D000435 }} * [https://www.niaaa.nih.gov/publications/brochures-and-fact-sheets/understanding-dangers-of-alcohol-overdose Alcohol overdose]: [[NIAAA]] * [http://www.nhs.uk/conditions/alcohol-poisoning/Pages/Introduction.aspx Alcohol poisoning]: NHS Choices {{Authority control}} [[Kategorija:Sodna medicina]] [[Kategorija:Patologija]] [[Kategorija:Patološka fiziologija]] [[Kategorija:Zloraba alkohola]] 634syev0g8o9brujctv24k93lo0fzkd 0 521932 5728382 5726938 2022-08-07T05:59:48Z Sporti 5955 ip, nk, ds wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Nadja Zupan Hajna''', [[Slovenci|slovenska]] [[raziskovalka]], [[geologinja]], [[krasoslovka]], *[[16. marec]] [[1962]]. Nadja Zupan Hajna se je rodila na [[Jesenice|Jesenicah]], kjer je končala gimnazijo. Leta 1981 se je vpisala na Oddelek za geologijo [[NTF|Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]]. Študij je končal leta 1987. Na isti fakulteti je nadaljevala študij kot [[mlada raziskovalka]] in leta 1990 magistrirala iz geoloških znanosti in leta 2002 doktorirala z doktorsko tezo z naslovom »Razmerje med avtohtono kemijsko in mehansko erozijo pri nastajanju kraških rovov«, ki je bila posvečena raztapljanju v jamah in produkciji karbonatnih klastičnih jamskih sedimentov. Leta 1991 je prejela slovensko štipendijo Republiškega sekretariata za raziskovalno dejavnost in tehnologijo za usposabljanje na univerzi McMaster v [[Hamilton]]u, [[Kanada]]. Od leta 1987 je zaposlena na Inštitutu za raziskovanje krasa [[ZRC SAZU|Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. V letih 2004 do 2010 je bila dodatno zaposlena na Univerzi na Primorskem, [[FHŠ]] na Oddelku za geografiji in od leta 2010 do 2011 pa na [[UNG]], Fakulteti za podiplomske študije.<ref name=PS-ZRC-SAZU>{{navedi splet |title=PS-ZRC-SAZU |url= https://ps-zrc-sazu.org/kdosmo/zupan-hajna/ |accessdate= 3. 8. 2022 }}</ref> Osnovno področje njenega raziskovalnega dela je kraška geologija, kjer se ukvarja s karbonatno litologijo in preperevanjem, kraškimi sedimentacijskimi okolji, mineralogijo kraških sedimentov in njihovo starostjo ter kraško geomorfologijo. Vključena je v raziskovalni program Raziskovanje krasa in več raziskovalnih in aplikativnih projektov. Znanstveno se ukvarja predvsem z mineraloškimi analizami klastičnih jamskih sedimentov, analizami mineralne in kristalne sestave sige v jamah in paleomagnetnimi analizami jamskih sedimentov skupaj s češkimi raziskovalci.<ref name="ZRC-SAZU">{{navedi splet |title=ZRC-SAZU |url= https://izrkp.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/nadja-zupan-hajna-sl|accessdate= 3. 8. 2022 }}</ref> 31. julija 2022 je bila izvoljena za predsednico Mednarodne speleološke zveze.<ref name="RRS-ZK">{{navedi splet |title=RRS-ZK |url= https://www.rra-zk.si/novice/2022080213424610/mednarodni-speleoloski-zvezi-predseduje-dr-nadja-zupan-hajna-iz-postojnskega-instituta-za-raziskovanje-krasa/ |accessdate= 3. 8. 2022 }}</ref> ==Viri== {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=01004 COBISS - Osebna bibliografija] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zupan Hajna, Nadja}} [[Kategorija:Slovenski geologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]] 9xrg6rwtdqs7b81lkus46rebu1sz251 5728383 5728382 2022-08-07T06:00:10Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Magistrirali na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Nadja Zupan Hajna''', [[Slovenci|slovenska]] [[raziskovalka]], [[geologinja]], [[krasoslovka]], *[[16. marec]] [[1962]]. Nadja Zupan Hajna se je rodila na [[Jesenice|Jesenicah]], kjer je končala gimnazijo. Leta 1981 se je vpisala na Oddelek za geologijo [[NTF|Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]]. Študij je končal leta 1987. Na isti fakulteti je nadaljevala študij kot [[mlada raziskovalka]] in leta 1990 magistrirala iz geoloških znanosti in leta 2002 doktorirala z doktorsko tezo z naslovom »Razmerje med avtohtono kemijsko in mehansko erozijo pri nastajanju kraških rovov«, ki je bila posvečena raztapljanju v jamah in produkciji karbonatnih klastičnih jamskih sedimentov. Leta 1991 je prejela slovensko štipendijo Republiškega sekretariata za raziskovalno dejavnost in tehnologijo za usposabljanje na univerzi McMaster v [[Hamilton]]u, [[Kanada]]. Od leta 1987 je zaposlena na Inštitutu za raziskovanje krasa [[ZRC SAZU|Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. V letih 2004 do 2010 je bila dodatno zaposlena na Univerzi na Primorskem, [[FHŠ]] na Oddelku za geografiji in od leta 2010 do 2011 pa na [[UNG]], Fakulteti za podiplomske študije.<ref name=PS-ZRC-SAZU>{{navedi splet |title=PS-ZRC-SAZU |url= https://ps-zrc-sazu.org/kdosmo/zupan-hajna/ |accessdate= 3. 8. 2022 }}</ref> Osnovno področje njenega raziskovalnega dela je kraška geologija, kjer se ukvarja s karbonatno litologijo in preperevanjem, kraškimi sedimentacijskimi okolji, mineralogijo kraških sedimentov in njihovo starostjo ter kraško geomorfologijo. Vključena je v raziskovalni program Raziskovanje krasa in več raziskovalnih in aplikativnih projektov. Znanstveno se ukvarja predvsem z mineraloškimi analizami klastičnih jamskih sedimentov, analizami mineralne in kristalne sestave sige v jamah in paleomagnetnimi analizami jamskih sedimentov skupaj s češkimi raziskovalci.<ref name="ZRC-SAZU">{{navedi splet |title=ZRC-SAZU |url= https://izrkp.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/nadja-zupan-hajna-sl|accessdate= 3. 8. 2022 }}</ref> 31. julija 2022 je bila izvoljena za predsednico Mednarodne speleološke zveze.<ref name="RRS-ZK">{{navedi splet |title=RRS-ZK |url= https://www.rra-zk.si/novice/2022080213424610/mednarodni-speleoloski-zvezi-predseduje-dr-nadja-zupan-hajna-iz-postojnskega-instituta-za-raziskovanje-krasa/ |accessdate= 3. 8. 2022 }}</ref> ==Viri== {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=01004 COBISS - Osebna bibliografija] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zupan Hajna, Nadja}} [[Kategorija:Slovenski geologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]] qy78qy5wthtoivmu83mbs9fict3w7sd 5728386 5728383 2022-08-07T06:04:14Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Krasoslovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Nadja Zupan Hajna''', [[Slovenci|slovenska]] [[raziskovalka]], [[geologinja]], [[krasoslovka]], *[[16. marec]] [[1962]]. Nadja Zupan Hajna se je rodila na [[Jesenice|Jesenicah]], kjer je končala gimnazijo. Leta 1981 se je vpisala na Oddelek za geologijo [[NTF|Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]]. Študij je končal leta 1987. Na isti fakulteti je nadaljevala študij kot [[mlada raziskovalka]] in leta 1990 magistrirala iz geoloških znanosti in leta 2002 doktorirala z doktorsko tezo z naslovom »Razmerje med avtohtono kemijsko in mehansko erozijo pri nastajanju kraških rovov«, ki je bila posvečena raztapljanju v jamah in produkciji karbonatnih klastičnih jamskih sedimentov. Leta 1991 je prejela slovensko štipendijo Republiškega sekretariata za raziskovalno dejavnost in tehnologijo za usposabljanje na univerzi McMaster v [[Hamilton]]u, [[Kanada]]. Od leta 1987 je zaposlena na Inštitutu za raziskovanje krasa [[ZRC SAZU|Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. V letih 2004 do 2010 je bila dodatno zaposlena na Univerzi na Primorskem, [[FHŠ]] na Oddelku za geografiji in od leta 2010 do 2011 pa na [[UNG]], Fakulteti za podiplomske študije.<ref name=PS-ZRC-SAZU>{{navedi splet |title=PS-ZRC-SAZU |url= https://ps-zrc-sazu.org/kdosmo/zupan-hajna/ |accessdate= 3. 8. 2022 }}</ref> Osnovno področje njenega raziskovalnega dela je kraška geologija, kjer se ukvarja s karbonatno litologijo in preperevanjem, kraškimi sedimentacijskimi okolji, mineralogijo kraških sedimentov in njihovo starostjo ter kraško geomorfologijo. Vključena je v raziskovalni program Raziskovanje krasa in več raziskovalnih in aplikativnih projektov. Znanstveno se ukvarja predvsem z mineraloškimi analizami klastičnih jamskih sedimentov, analizami mineralne in kristalne sestave sige v jamah in paleomagnetnimi analizami jamskih sedimentov skupaj s češkimi raziskovalci.<ref name="ZRC-SAZU">{{navedi splet |title=ZRC-SAZU |url= https://izrkp.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/nadja-zupan-hajna-sl|accessdate= 3. 8. 2022 }}</ref> 31. julija 2022 je bila izvoljena za predsednico Mednarodne speleološke zveze.<ref name="RRS-ZK">{{navedi splet |title=RRS-ZK |url= https://www.rra-zk.si/novice/2022080213424610/mednarodni-speleoloski-zvezi-predseduje-dr-nadja-zupan-hajna-iz-postojnskega-instituta-za-raziskovanje-krasa/ |accessdate= 3. 8. 2022 }}</ref> ==Viri== {{opombe}} == Zunanje povezave == * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=01004 COBISS - Osebna bibliografija] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zupan Hajna, Nadja}} [[Kategorija:Slovenski geologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Krasoslovci]] 78uh5djc8uqfqlzf7clw5svboivfusf 0 521956 5728295 5727411 2022-08-06T20:20:07Z JozefD 5744 /* Zgodnje življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Willem de Vlamingh |birth_place=[[Oost-Vlieland]], [[Nizozemska republika]] |death_date={{nowr|neznan datum, {{circa|{{death year and age|1698|1640}}}}}} |image=Portrait of Willem de Vlamingh, Johannes en Nicholaas Verkolje (1690 - 1700).jpg |caption=Portret, na katerem naj bi bil De Vlamingh |baptised=28. november 1640 |birth_name=Willem Hesselsz de Vlamingh }} '''Willem Hesselsz de Vlamingh''' (november 1640 – {{Circa|1698}}) je bil nizozemski pomorski kapitan, ki je v poznem 17. stoletju raziskoval osrednjo zahodno obalo Nove Holandije (sodobna [[Avstralija]]), kjer je pristal v današnjem [[Perth, Zahodna Avstralija|Perthu]] ob reki Swan. Misija se je izkazala za neuspešno, vendar je začrtal dele zahodne obale celine.<ref>The original maps were found in 2006 in the National Library of Australia.</ref> == Zgodnje življenje == Willem de Vlamingh se je rodil v Oost-Vlielandu na [[Republika Nizozemska|Republiki Nizozemski]]. Krščen je bil 28. novembra 1640. Leta 1664 je De Vlamingh odplul na [[Nova dežela|Novo deželo]] in odkril Jelmerland.<ref>{{Navedi knjigo|last=Hacquebord|first=Louwrens|editor-last=Nuttall|editor-first=Mark|title=Encyclopedia of the Arctic|date=2012|publisher=Routledge|isbn=9781136786808|pages=2140–2141|chapterurl=https://books.google.com/books?id=Swr9BTI_2FEC&pg=PA2140|chapter=Vlamingh, Willem de}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Witsen|first=Nicolaes|authorlink=|title=Noord en Oost Tartarye|url=http://www.dbnl.org/tekst/wits008noor02_01/wits008noor02_01_0174.php|website=Digitale Bibliotheek voor de Nederlandse Letteren|publisher=François Halma|accessdate=17 March 2018|location=Amsterdam|language=nl|date=1705}}</ref> Leta 1668 se je poročil; njegov poklic je bil [[skiper]] na [[Kitolov|kitolovkah]] in še vedno je živel na otoku [[Vlieland]].<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/ondertrouwregisters/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=w*&a1=vlaming*&x=20&z=b# City Archives Amsterdam]</ref>  Leta 1687 sta on in njegova žena prodala svoje stanovanje v Jordaanu.<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/transportakten_voor_1811/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=W*&a1=vlaming&x=14&z=b# City Archives Amsterdam]</ref> De Vlamingh se je leta 1688 pridružil [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemski vzhodnoindijski družbi]] in istega leta opravil svoje prvo potovanje v [[Batavija, Nizozemska vzhodna Indija|Batavijo]]. Po drugem potovanju, so ga leta 1694 vprašali, na prošnjo Nicolaesa Witsena, da organizira odpravo za iskanje {{Ladja||Ridderschap van Holland|1681|2}}, kapitanske ladje držbe, ki je bila izgubljena s 325 potniki in posadko na poti v Batavijo leta 1694. Uradniki Nizozemske vzhodnoindijske družbe so verjeli, da je morda pristala na zahodni obali Avstralije. == Reševalna misija == [[Slika:Vlamingh_ships_at_the_Swan_River,_Keulen_1796.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c2/Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg/220px-Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg|sličica| ''Ladje Willema de Vlamingha, s črnimi labodi, na vhodu v reko Swan, Zahodna Avstralija'', barvna gravura (1796), izpeljana iz starejše risbe (zdaj izgubljene)]] Leta 1696 je De Vlamingh poveljeval reševalni misiji na zahodni obali Avstralije pri iskanju preživelih iz ladje ''Ridderschap van Holland'', ki je izginila dve leti prej, na krovu pa je bil admiral sir James Couper.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696-97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 4.</ref> Pod njegovim poveljstvom so bile tri ladje: fregata ''Geelvink'', ki ji je poveljeval sam De Vlamingh, ''Nijptang'' pod kapitanom Gerritom Collaertom in galiot ''Weseltje'' pod kapitanom Cornelisom de Vlaminghom, sinom Willema de Vlamingha. Odprava je odplula iz [[Texel|Texela]] »strogo inkognito« 3. maja 1696 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10355|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Geelvink (1696)|website=www.vocsite.nl}}</ref> in zaradi [[Devetletna vojna|devetletne vojne]] s Francijo obplula obalo Škotske do [[Tristan da Cunha|Tristana da Cunha]]. V začetku septembra so tri ladje prispele do [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], kjer so ostale sedem tednov zaradi [[skorbut]]a med posadko. Tam je Cornelis de Vlamingh prevzel poveljstvo po smrti Laurensa T. Zeemana.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 5.</ref> 27. oktobra so odpluli po [[Brouwerjeva pomorska pot|Brouwerjevi pomorski poti]] v Indijskem oceanu do [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. Na poti proti vzhodu so preverili [[otok Svetega Pavla]] in [[otok Amsterdam]], vendar niso našli nobenih razbitin ali preživelih. 5. decembra so odpluli naprej. 29. decembra 1696 je De Vlaminghova skupina pristala na otoku [[Rottnest]]. Videl je številne ''quokke'' (''Setonix brachyurus'' – [[Kratkorepi grmičarski kenguru]]) in misleč, da so velike podgane, poimenoval ''{{'}}t Eylandt 't Rottenest'' (Otok podganjih gnezd). Kasneje je o tem zapisal v svojem dnevniku: »Z velikim veseljem sem občudoval ta otok, ki je zelo privlačen in kjer se mi zdi, da narava ni odrekla ničesar, kar bi ga naredilo prijetnejšega od vseh otokov, ki sem jih kdaj videl, saj je zelo dobro zagotavljal človekovo dobro počutje z lesom, kamnom in apnom za gradnjo hiš, manjkalo je le oračev, da bi zapolnili te lepe ravnice. Veliko je soli, obala pa polna rib. V teh dišečih nasadih se ptice slišijo s prijetnim petjem. Zato verjamem, da je izmed mnogih ljudi, ki se želijo osrečiti, veliko takih, ki bi prezirali bogastvo naše države, če bi izbrali tole tukaj, ki bi se zdel raj na zemlji«.<ref>{{Navedi knjigo|last=Playford|first=Phillip|authorlink=|title=Voyage of Discovery to Terra Australis by Willem de Vlamingh in 1696–97|date=1998|publisher=Western Australian Museum|location=Perth, WA|isbn=0730712214}}</ref> 10. januarja 1697 se je podal navzgor po reki Swan. On in njegova posadka naj bi bili prvi Evropejci, ki jim je to uspelo. Prav tako naj bi bili prvi Evropejci, ki so videli črne labode,<ref>{{Navedi splet|title=The Origin Of Life On Perth (1697)|url=http://www.lifeonperth.com/origin.htm|website=LifeonPerth.com|accessdate=18 August 2016}}</ref> in De Vlamingh je ''Labodjo reko'' poimenoval (''Zwaanenrivier'' v nizozemščini) po velikem številu, ki so jih tam opazili. Posadka se je razdelila na tri skupine v upanju, da bodo ujeli Aborigina, vendar so približno pet dni kasneje opustili svoje prizadevanje, da bi ujeli »domorodca južne dežele«.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 36, 41.</ref> 22. januarja so pluli skozi kanal Geelvink. Naslednje dni so videli deset golih črnih ljudi. 24. januarja so prešli Red Bluff. Blizu Wittecarre so šli iskat svežo vodo. 4. februarja 1697 je pristal na otoku Dirk Hartog v Zahodni Avstraliji in zamenjal kositrno ploščo, ki jo je zapustil Dirk Hartog leta 1616, z novo, ki je vsebovala zapis o obeh obiskih nizozemskih pomorskih kapitanov. Originalna plošča je ohranjena v [[Rijksmuseum]]u v [[Amsterdam]]u.<ref>{{Navedi splet|title=Hartog & de Vlamingh Plates|publisher=Western Australian Museum|url=http://www.migrationheritage.nsw.gov.au/exhibition/objectsthroughtime/hartog/|accessdate=18 May 2010}}</ref><ref name="major">{{Navedi knjigo|editor-last=Major|editor-first=Richard Henry|editor-link=|title=Early Voyages to Terra Australis, Now Called Australia: A Collection of Documents, and Extracts from Early Manuscript Maps, Illustrative of the History of Discovery on the Coasts of that Vast Island, from the Beginning of the Sixteenth Century to the Time of Captain Cook|date=1859|publisher=The Hakluyt Society|location=London|page=lxxxii|url=https://archive.org/details/earlyvoyagestot00majogoog}}</ref> De Vlamingh je s sinom in Collaertom 3. ali 11. februarja 1698 poveljeval povratni floti iz Indije,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10363|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Gent (1693)|website=www.vocsite.nl}}</ref> ki je 16. avgusta prispela v njegovo rojstno mesto Amsterdam. Vendar pa ni gotovo, da je bil De Vlamingh takrat še živ, zapisi o pokopih iz Vlielanda okoli tega časa ne obstajajo. Na prejšnji povratni poti je De Vlamingh Witsenu poslal škatlo s školjkami, sadjem in rastlinjem iz Nove Holandije (Avstralija), pa tudi enajst risb, ki jih je Victor Victorsz naredil na odpravi. De Vlamingh je vključil tudi nekaj črnih labodov, ki pa so med potovanjem poginili. Witsen je risbe ponudil Martinu Listerju.<ref>Smit, P & A.P.M. Sanders & J.P.F. van der Veen (1986) Hendrik Engel's Alphabetical List of Dutch Zoological Cabinets and Menageries, p. 306.</ref> Witsen, ki je vložil v potovanje, je bil razočaran, ker so bili moški bolj zainteresirani za vzpostavitev trgovine kot za raziskovanje.<ref>Heeres, J.E. (1899) The part borne by the Dutch in the discovery of Australia 1606-1765, p. XVI, 83.</ref> Leta 1699 je William Dampier raziskoval obalo Avstralije in Nove Gvineje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Worldcat id|lccn-n85050760}} [[Kategorija:Umrli v 1690. letih]] [[Kategorija:Rojeni leta 1640]] [[Kategorija:Nizozemski raziskovalci]] [[Kategorija:Zgodovina Avstralije]] k83dwz2eruejxhvli3iumfvoxsi6op0 5728298 5728295 2022-08-06T20:24:57Z JozefD 5744 /* Zgodnje življenje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Willem de Vlamingh |birth_place=[[Oost-Vlieland]], [[Nizozemska republika]] |death_date={{nowr|neznan datum, {{circa|{{death year and age|1698|1640}}}}}} |image=Portrait of Willem de Vlamingh, Johannes en Nicholaas Verkolje (1690 - 1700).jpg |caption=Portret, na katerem naj bi bil De Vlamingh |baptised=28. november 1640 |birth_name=Willem Hesselsz de Vlamingh }} '''Willem Hesselsz de Vlamingh''' (november 1640 – {{Circa|1698}}) je bil nizozemski pomorski kapitan, ki je v poznem 17. stoletju raziskoval osrednjo zahodno obalo Nove Holandije (sodobna [[Avstralija]]), kjer je pristal v današnjem [[Perth, Zahodna Avstralija|Perthu]] ob reki Swan. Misija se je izkazala za neuspešno, vendar je začrtal dele zahodne obale celine.<ref>The original maps were found in 2006 in the National Library of Australia.</ref> == Zgodnje življenje == Willem de Vlamingh se je rodil v Oost-Vlielandu na [[Republika Nizozemska|Republiki Nizozemski]]. Krščen je bil 28. novembra 1640. Leta 1664 je De Vlamingh odplul na [[Nova dežela|Novo deželo]] in odkril Jelmerland.<ref>{{Navedi knjigo|last=Hacquebord|first=Louwrens|editor-last=Nuttall|editor-first=Mark|title=Encyclopedia of the Arctic|date=2012|publisher=Routledge|isbn=9781136786808|pages=2140–2141|chapterurl=https://books.google.com/books?id=Swr9BTI_2FEC&pg=PA2140|chapter=Vlamingh, Willem de}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Witsen|first=Nicolaes|authorlink=|title=Noord en Oost Tartarye|url=http://www.dbnl.org/tekst/wits008noor02_01/wits008noor02_01_0174.php|website=Digitale Bibliotheek voor de Nederlandse Letteren|publisher=François Halma|accessdate=17 March 2018|location=Amsterdam|language=nl|date=1705}}</ref> Leta 1668 se je poročil; njegov poklic je bil [[skiper]] na [[Kitolov|kitolovkah]] in še vedno je živel na otoku [[Vlieland]].<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/ondertrouwregisters/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=w*&a1=vlaming*&x=20&z=b# City Archives Amsterdam]</ref>  Leta 1687 sta on in njegova žena prodala svoje stanovanje v Jordaanu.<ref>[https://stadsarchief.amsterdam.nl/archieven/archiefbank/indexen/transportakten_voor_1811/zoek/query.nl.pl?i1=1&v1=W*&a1=vlaming&x=14&z=b# City Archives Amsterdam]</ref> De Vlamingh se je leta 1688 pridružil [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemski vzhodnoindijski družbi]] in istega leta opravil svoje prvo potovanje v [[Batavija, Nizozemska vzhodna Indija|Batavijo]]. Po drugem potovanju, so ga leta 1694 vprašali, na prošnjo Nicolaesa Witsena, da organizira odpravo za iskanje leta 1681 zgrajene ladje Ridderschap van Holland, kapitanske ladje družbe, ki je bila izgubljena s 325 potniki in posadko na poti v Batavijo leta 1694. Uradniki Nizozemske vzhodnoindijske družbe so verjeli, da je morda pristala na zahodni obali Avstralije. == Reševalna misija == [[Slika:Vlamingh_ships_at_the_Swan_River,_Keulen_1796.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c2/Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg/220px-Vlamingh_ships_at_the_Swan_River%2C_Keulen_1796.jpg|sličica| ''Ladje Willema de Vlamingha, s črnimi labodi, na vhodu v reko Swan, Zahodna Avstralija'', barvna gravura (1796), izpeljana iz starejše risbe (zdaj izgubljene)]] Leta 1696 je De Vlamingh poveljeval reševalni misiji na zahodni obali Avstralije pri iskanju preživelih iz ladje ''Ridderschap van Holland'', ki je izginila dve leti prej, na krovu pa je bil admiral sir James Couper.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696-97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 4.</ref> Pod njegovim poveljstvom so bile tri ladje: fregata ''Geelvink'', ki ji je poveljeval sam De Vlamingh, ''Nijptang'' pod kapitanom Gerritom Collaertom in galiot ''Weseltje'' pod kapitanom Cornelisom de Vlaminghom, sinom Willema de Vlamingha. Odprava je odplula iz [[Texel|Texela]] »strogo inkognito« 3. maja 1696 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10355|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Geelvink (1696)|website=www.vocsite.nl}}</ref> in zaradi [[Devetletna vojna|devetletne vojne]] s Francijo obplula obalo Škotske do [[Tristan da Cunha|Tristana da Cunha]]. V začetku septembra so tri ladje prispele do [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]], kjer so ostale sedem tednov zaradi [[skorbut]]a med posadko. Tam je Cornelis de Vlamingh prevzel poveljstvo po smrti Laurensa T. Zeemana.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 5.</ref> 27. oktobra so odpluli po [[Brouwerjeva pomorska pot|Brouwerjevi pomorski poti]] v Indijskem oceanu do [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemske Vzhodne Indije]]. Na poti proti vzhodu so preverili [[otok Svetega Pavla]] in [[otok Amsterdam]], vendar niso našli nobenih razbitin ali preživelih. 5. decembra so odpluli naprej. 29. decembra 1696 je De Vlaminghova skupina pristala na otoku [[Rottnest]]. Videl je številne ''quokke'' (''Setonix brachyurus'' – [[Kratkorepi grmičarski kenguru]]) in misleč, da so velike podgane, poimenoval ''{{'}}t Eylandt 't Rottenest'' (Otok podganjih gnezd). Kasneje je o tem zapisal v svojem dnevniku: »Z velikim veseljem sem občudoval ta otok, ki je zelo privlačen in kjer se mi zdi, da narava ni odrekla ničesar, kar bi ga naredilo prijetnejšega od vseh otokov, ki sem jih kdaj videl, saj je zelo dobro zagotavljal človekovo dobro počutje z lesom, kamnom in apnom za gradnjo hiš, manjkalo je le oračev, da bi zapolnili te lepe ravnice. Veliko je soli, obala pa polna rib. V teh dišečih nasadih se ptice slišijo s prijetnim petjem. Zato verjamem, da je izmed mnogih ljudi, ki se želijo osrečiti, veliko takih, ki bi prezirali bogastvo naše države, če bi izbrali tole tukaj, ki bi se zdel raj na zemlji«.<ref>{{Navedi knjigo|last=Playford|first=Phillip|authorlink=|title=Voyage of Discovery to Terra Australis by Willem de Vlamingh in 1696–97|date=1998|publisher=Western Australian Museum|location=Perth, WA|isbn=0730712214}}</ref> 10. januarja 1697 se je podal navzgor po reki Swan. On in njegova posadka naj bi bili prvi Evropejci, ki jim je to uspelo. Prav tako naj bi bili prvi Evropejci, ki so videli črne labode,<ref>{{Navedi splet|title=The Origin Of Life On Perth (1697)|url=http://www.lifeonperth.com/origin.htm|website=LifeonPerth.com|accessdate=18 August 2016}}</ref> in De Vlamingh je ''Labodjo reko'' poimenoval (''Zwaanenrivier'' v nizozemščini) po velikem številu, ki so jih tam opazili. Posadka se je razdelila na tri skupine v upanju, da bodo ujeli Aborigina, vendar so približno pet dni kasneje opustili svoje prizadevanje, da bi ujeli »domorodca južne dežele«.<ref>Phillip E. Playford, ''Voyage of Discovery to Terra Australis: by Willem De Vlamingh, 1696–97,'' Western Australian Museum, Perth, 1998, p. 36, 41.</ref> 22. januarja so pluli skozi kanal Geelvink. Naslednje dni so videli deset golih črnih ljudi. 24. januarja so prešli Red Bluff. Blizu Wittecarre so šli iskat svežo vodo. 4. februarja 1697 je pristal na otoku Dirk Hartog v Zahodni Avstraliji in zamenjal kositrno ploščo, ki jo je zapustil Dirk Hartog leta 1616, z novo, ki je vsebovala zapis o obeh obiskih nizozemskih pomorskih kapitanov. Originalna plošča je ohranjena v [[Rijksmuseum]]u v [[Amsterdam]]u.<ref>{{Navedi splet|title=Hartog & de Vlamingh Plates|publisher=Western Australian Museum|url=http://www.migrationheritage.nsw.gov.au/exhibition/objectsthroughtime/hartog/|accessdate=18 May 2010}}</ref><ref name="major">{{Navedi knjigo|editor-last=Major|editor-first=Richard Henry|editor-link=|title=Early Voyages to Terra Australis, Now Called Australia: A Collection of Documents, and Extracts from Early Manuscript Maps, Illustrative of the History of Discovery on the Coasts of that Vast Island, from the Beginning of the Sixteenth Century to the Time of Captain Cook|date=1859|publisher=The Hakluyt Society|location=London|page=lxxxii|url=https://archive.org/details/earlyvoyagestot00majogoog}}</ref> De Vlamingh je s sinom in Collaertom 3. ali 11. februarja 1698 poveljeval povratni floti iz Indije,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vocsite.nl/schepen/detail.html?id=10363|title=De VOCsite : gegevens VOC-schip Gent (1693)|website=www.vocsite.nl}}</ref> ki je 16. avgusta prispela v njegovo rojstno mesto Amsterdam. Vendar pa ni gotovo, da je bil De Vlamingh takrat še živ, zapisi o pokopih iz Vlielanda okoli tega časa ne obstajajo. Na prejšnji povratni poti je De Vlamingh Witsenu poslal škatlo s školjkami, sadjem in rastlinjem iz Nove Holandije (Avstralija), pa tudi enajst risb, ki jih je Victor Victorsz naredil na odpravi. De Vlamingh je vključil tudi nekaj črnih labodov, ki pa so med potovanjem poginili. Witsen je risbe ponudil Martinu Listerju.<ref>Smit, P & A.P.M. Sanders & J.P.F. van der Veen (1986) Hendrik Engel's Alphabetical List of Dutch Zoological Cabinets and Menageries, p. 306.</ref> Witsen, ki je vložil v potovanje, je bil razočaran, ker so bili moški bolj zainteresirani za vzpostavitev trgovine kot za raziskovanje.<ref>Heeres, J.E. (1899) The part borne by the Dutch in the discovery of Australia 1606-1765, p. XVI, 83.</ref> Leta 1699 je William Dampier raziskoval obalo Avstralije in Nove Gvineje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Worldcat id|lccn-n85050760}} [[Kategorija:Umrli v 1690. letih]] [[Kategorija:Rojeni leta 1640]] [[Kategorija:Nizozemski raziskovalci]] [[Kategorija:Zgodovina Avstralije]] qmjpeyzlry153fpfnk7i1yymu7a6i39 0 521971 5728366 5727665 2022-08-07T04:26:21Z Octopus 13285 /* Sklici */ Vet+ra ... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name=ref1>{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30. junija 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} '''Kalisz''' je mesto v osrednji [[Poljska|Poljski]] in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Decembra 2020 je imelo 99.106 prebivalcev.<ref name=ref1/> Kalisz je glavno mesto Kališke regije. Stoji ob reki Prosni na jugovzhodu Velikopoljske in tvori somestje z bližnjima mestoma Ostrów Wielkopolski in Nowe Skalmierzyce. Kalisz je eno najstarejših mest na Poljskem in ena od dveh tradicionalnih prestolnic Velikopoljske. Druga je bila [[Poznanj]]. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bil pomembno regionalno središče, glavno mesto province in pomembno kraljevo mesto. Je eno od zgodovinskih pokopališč srednjeveških poljskih monarhov in vojvod iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], mesto številnih pomembnih dogodkov v poljski zgodovini ter prizorišče več bitk. Od 19. stoletja je središče industrijskega okrožja. Je kulturno, znanstveno, izobraževalno in upravno središče vzhodne in južne Velikopoljske regije ter sedež rimskokatoliške škofije Kalisz. ==Zgodovina== Na območju Kalisza je veliko najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] časov, ki kažejo, da je bila naselbina nekoč postajališče rimskih trgovskih karavan, ki so se po [[Jantarska pot|jantarski poti]] odpravljale proti [[Baltsko morje|Baltskemu morju]].<ref name=ref2>Anna Woźniak (2013). [https://web.archive.org/web/20131030225620/http://www.kalisz.pl/pl/q/o-miescie/historia-miasta "Historia miasta Kalisz". Internet Archive.</ref> Kalizijo je omenil [[Ptolemaj]] v 2. stoletju n. št. Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je bila Kalizija Kalisz, in trdijo da je bila nekje na ozemlju Didunov v [[Velika Germanija|Veliki Germaniji]]. ===Srednji vek=== [[Slika:Herb Ksiestwa Kaliskiego.jpg|thumb|150px|left|Pečat srednjeveškega Kalisza]] Arheološka izkopavanja so odkrila zgodnjesrednjeveško naselbino iz obdobja dinastije [[Pjasti|Pjastov]] približno od 9. do 12. stoletja.<ref>Tadeusz Chrzanowski. "Kalisz". Sport i Turystyka, Varšava 1978.</ref> Sodobni Kalisz je bil najverjetneje ustanovljen v 9. stoletju kot glavno mesto province in manjša utrdba. Kot del [[Velikopoljska|Velikopoljske]], ki je bila zibelka poljske države, je bil del Poljske od njene ustanovitve v 10. stoletju. Leta 1106 je mesto zavzel [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] in ga vključil v svoje fevdalne posesti. Med letoma 1253 in 1260 je mesto dobilo mestne pravice v skladu z nemškim mestnim pravom (poljsko Zakon Środa Śląska po mestu Środa Śląska v [[Šlezija|Šleziji]]), lokalno različico magdeburškega prava, in je kmalu začelo rasti. Bil je eno od najbogatejših mest Velikopoljske je med fevdalno razdrobljenostjo Poljske tvoril ločeno vojvodstvo, ki mu je vladala lokalna veja dinastije Pjastov. Leta 1264 je [[Boleslav Pobožni]] v mestu izdal ''[[Kališki statut]]'', ki je bil edinstven zaščitni privilegij za [[Judje|Jude]] med njihovim preganjanjem v zahodni Evropi, zaradi česar je Poljska v naslednjih stoletjih postala cilj judovskega preseljevanja iz drugih držav. Po združitvi Poljske je mesto postalo središče tkalstva in izdelkov iz lesa ter eno od kulturnih središč Velikopoljske. Leta 1282 je poljski veliki vojvoda [[Przemisl II.]] potrdil mestne zakone, leta 1314 pa ga je kralj [[Vladislav I. Poljski|Vladislav Kratki]] razglasil za glavno mesto vojvodstva Kalisz. Kalisz, ki se je nahajal približno v središču Poljske, kot so takrat veljale njene meje, je bil pomembno trgovsko središče. Leta 1331 so mesto med obleganjem [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] Poljaki uspešno obranili. Zaradi njegove strateške lege je kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] leta 1343 v Kaliszu podpisal mirovni sporazum s Tevtonskim viteškim redom. Kot kraljevo mesto je Kalisz uspel ubraniti številne prvotne privilegije. Leta 1426 je bila v mestu zgrajena mestna hiša. V Kaliszu je bil pokopan poljski veliki vojvoda [[Mješko III. Stari]].<ref name=ref2/> V 14. stoletju so med epidemijami bolezni Jude napadale mestne drhali pod obtožbo, da zastrupljajo mestne vodnjake.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Jewish_Encyclopedia/1nM_AQAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=kalisz+jews&pg=PA422&printsec=frontcover|title=The Jewish Encyclopedia: A Descriptive Record of the History, Religion, Literature, and Customs of the Jewish People from the Earliest Times to the Present Day|year=1907|publisher=Funk & Wagnalls}}</ref> ===1500-1914=== [[Slika:Zygmunt August zatwierdza przywileje dla miasta Kalisza.jpg|thumb|left|250px|Poljski kralj [[Sigismund II. Avgust]] je leta 1552 potrdil stare privilegije Kalisza]] Leta 1574 so v Kalisz prišli [[jezuiti]] in leta 1584 odprli jezuitski kolegij, ki je postal središče izobraževanja na Poljskem. Približno takrat je začel pomen Kalisza upadati. Njegovo mesto je prevzel bližnji [[Poznanj]]. K gospodarskemu razvoju območja je pripomoglo veliko število protestantskih čeških bratov, ki so se naselili v Kaliszu in okolici, potem ko so bili leta 1620 izgnani iz Češke. V 18. stoletju je skozi mesto potekala ena od dveh glavnih poti, ki sta povezovali [[Varšava|Varšavo]] in [[Dresden]]. Po njej sta pogosto potovala poljska kralja [[Avgust Močni|Avgust II. Močni]] in [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]]<ref>{{cite web|url=http://www.dresden-warszawa.eu/pl/prolog/informacja-historyczna/|title=Informacja historyczna|website=Dresden-Warszawa|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Leta 1789 je v Kaliszu živelo 881 Judov, 29 % prebivalcev mesta.<ref name=ref6>{{Cite web|url=https://yivoencyclopedia.org/article.aspx/kalisz|title=YIVO &#124; Kalisz|website=yivoencyclopedia.org}}</ref> Leta 1792 je požar uničil večji del mestnega središča. V [[Delitve Poljske|drugi delitvi Poljske]] leta 1793 je Kalisz pripadel [[Prusija|Kraljevini Prusiji]] in bil preimenovan v nemški Kalisch. Tistega leta je bilo 40% meščanov Judov.<ref name=ref7>[https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/history-of-the-jewish-community-in-kalisz-12th-century-to-world-war-i "History of the Jewish Community in Kalisz: 12th Century to World War I"]. encyclopedia.ushmm.org.</ref> Leta 1801 je Wojciech Bogusławski zbral eno od prvih igralskih skupin v Kaliszu. Leta 1807 je Kalisz postal prestolnica dežele znotraj Varšavskega vojvodstva. Med [[Napoleonov pohod na Rusijo|Napoleonovim pohodom na Rusijo]] je bil po Yorckovi konvenciji v Tauroggenu leta 1812 v Kaliszu naslednje leto sklenjen Steinov sporazum med Rusijo in Prusijo, ki je potrdil, da je Prusija na strani zaveznikov. [[Slika:651362 Kalisz trybunał 01.JPG|thumb|left|250px|Dvor in sodna palača v Kaliszu]] Po porazu Napoleona Bonaparta je Kalisz postal glavno mesto province [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]] in nato glavno mesto province Ruskega imperija. V 20. letih 19. stoletja je bila ustanovljena posebna judovska četrt, ki je obstajala leta 1862.<ref name=ref6/><ref name=ref7/> Bližina pruske meje je pospešila gospodarski razvoj mesta in Kalisz je začel privabljati številne priseljence, ne samo iz Poljske in Ruskega carstva, ampak tudi iz nemških držav. Leta 1860 je v mestu živelo 4.423 Judov, 34,5 % vseh prebivalcev.<ref name=ref6/> Med januarsko vstajo so poljski uporniki 15. aprila 1863 v bližini mesta izbojevali dva zmagovita spopada z Rusi.<ref>{{cite book|last=Zieliński|first=Stanisław|title=Bitwy i potyczki 1863-1864. Na podstawie materyałów drukowanych i rękopiśmiennych Muzeum Narodowego w Rapperswilu|year=1913|language=pl|publisher=Fundusz Wydawniczy Muzeum Narodowego w Rapperswilu|location=Rapperswil|page=196}}</ref> Leta 1881 so ruske oblasti izgnale judovske prebivalce, ki niso imeli ruskega državljanstva.<ref name=ref7/> Leta 1897 je bilo v mestu 7.580 Judov, še vedno približno tretjina celotnega prebivalstva.<ref name=ref7/> Leta 1920 je nova železniška proga povezala Kalisz z [[Varšava|Varšavo]] in [[Lodž]]em. ===Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama=== [[Slika:Rynek w Kaliszu. Czerwiec 2015.jpg|thumb|250px|''Rynek'' (Tržni trg)]] Z izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je bližina meje za Kalisz izkazala za katastrofalno. Bil je eno prvih mest, uničenih leta 1914. Med 2. in 22. avgustom je nemška vojska pod poveljstvom majorja Hermanna Preuskerja obstreljevala in nato požgala Kalisz, čeprav so se ruske čete umaknile iz mesta, ne da bi ga branile. Nemške čete, v katerih je bilo mnogo Poljakov, so bile sprva miroljubno sprejete, potem pa se je stanje spremenilo. Med zasedbo je bilo aretiranih in nato pobitih osemsto mož. Mesto je bilo nato do tal požgano, preostali prebivalci pa izgnani. Od približno 68.000 meščanov leta 1914 jih je leto pozneje v Kaliszu ostalo le še 5.000. Do konca prve svetovne vojne je bil velik del mestnega središča bolj ali manj obnovljen in številnim nekdanjim prebivalcem je bilo dovoljena vrnitev.<ref name="Drewicz">Maciej Drewicz: [https://web.archive.org/web/20150218034901/http://www.d-w.pl/felietony/kto-zniszczyl-kalisz.html Kto zniszczył Kalisz (Kdo je uničil Kalisz).] Dziennik Wielkopolski; Internet Archive Wayback Machine.</ref> Po vojni je Kalisz postal del nove neodvisne Poljske.<ref name=ref10>{{cite web | url=http://www.kalisz.info/odzyskanie-niepodleglosci.html | title=Odzyskanie niepodległości / powstanie wielkopolskie | publisher=Dawny Kalisz | work=Kalisz poprzez wieki | access-date=3. oktobra 2012 | author=Krystyna Dobak-Splitt | author2=Jerzy Aleksander Splitt | quote=''Kalisz poprzez wieki'', Wydawca: Towarzystwo Miłośników Kalisza, 1988}}</ref> 13. decembra 1918 je v Kaliszu prisegel prvi obmejni bataljon, sestavljen iz prostovoljcev iz Kalisza in Ostrówa Wielkopolskega, preden se je pridružil velikopoljskemu uporu (1918–1919) proti Nemčiji.<ref name=ref10/> Obnova mesta se je nadaljevala in leta 1925 je bila odprta nova mestna hiša. Po popisu prebivalstva na Poljskem leta 1931 je v Kaliszu živelo 15.300 Judov, kar je bilo skoraj 30 % celotnega prebivalstva mesta.<ref>{{Cite web|url=https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/jewish-community-of-kalisz-in-the-interwar-years|title=Jewish Community of Kalisz in the Interwar Years|website=encyclopedia.ushmm.org}}</ref> Leta 1939 je imel Kalisz približno 81.000 prebivalcev, od tega 27.000 Judov.<ref>{{Cite web|url=https://sztetl.org.pl/en/towns/k/831-kalisz/99-history/137430-history-of-community|title=History &#124; Virtual Shtetl}}</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Execution of Polish priest in Kalisz 01.jpg|thumb|Usmrtitev poljskega duhovnika leta 1939]] [[Slika:Déportation.jpg|thumb|Deportacija Judov iz Kalisza]] Bližina meje se je med nemško invazijo na Poljsko septembra 1939 znova izkazala za katastrofalno. Kalisz je bil po nemški zasedbi priključen k Nemčiji.<ref name=ref13>{{cite book|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance|page=92}}</ref> [[Wehrmacht]] se je za odpor maščeval s pobojem poljskih branilcev, ki so jih usmrtili v samem mestu in v bližnjem naselju Winiary.<ref name=ref13/> Več kot 1000 ljudi je bilo aretiranih za talce.<ref name=ref13/> Med umorjenimi je bilo veliko izobražencev v okviru nemškega programa uničenje poljske inteligence. Od septembra 1939 do marca 1940 je bilo aretiranih približno 750 Poljakov iz Kalisza, Ostrówa Wielkopolskega in drugih bližnjih naselij. Večina je bila umorjena v velikih pobojih v gozdu Winiary.<ref>Wardzyńska, str. 205-206.</ref> Novembra 1939 je nacistična paravojaška Einsatzgruppe VI pobila 41 Poljakov na lokalnem judovskem pokopališču. Med žrtvami je bil predvojni poljski župan mesta Kalisz Ignacy Bujnicki.<ref>Wardzyńska, str. 206-207.</ref> Aprila in maja 1940 so številne Poljake, aretirane v regiji, zlasti učitelje, zaprli v lokalni zapor in nato deportirali v koncentracijski taborišči [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]] in [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], kjer so jih pomorili.<ref>Wardzyńska, str. 212-213.</ref> [[Slika:Kalisz Las Winiarski (4).jpg|thumb|Spomenik v gozdu Winiary, kjer so pobili 150 Poljakov]] V Kaliszu so Nemci ustanovili taborišče za ponemčevanje poljskih otrok, odvzetih staršem (Gaukinderheim).<ref name=ref17>{{cite web|url=http://www.kalisz.info/dom-wychowawczy.html|title="Dom wychowawczy" dla polskich dzieci w Kaliszu|website=Kalisz.info|author1=Krystyna Dobak-Splitt|author2=Jerzy Aleksander Splitt|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Otroci so dobili nova nemška imena in priimke, za kakršno koli rabo poljskega jezika pa so bili kaznovani tudi s smrtjo. Med umorjenimi je bil na primer štirinajst let star deček Zygmunt Światłowski.<ref name=ref17/> Po bivanju v taborišču so bili otroci izgnani v Nemčijo, Po vojni so se na Poljsko vrnili samo nekateri, usoda mnogih pa je še danes neznana.<ref name=ref17/> Do konca druge svetovne vojne je bilo umorjenih približno 30.000 lokalnih Judov. 20.000 lokalnih Poljakov je bilo umorjenih ali deportiranih v bolj vzhodne pokrajine okupirane poljske (Generalni guvernorat) ali v Nemčijo na suženjsko prisilno delo. Leta 1945 je imel Kalisz približno 43.000 prebivalcev – približno polovico manj kot pred vojno. Leta 1945 je bil vrnjen Poljski. Po vojni so se Judje, ki so preživeli [[holokavst]], vrnili v mesto. Leta 1946 jih je v mestu živelo okoli 500. Do konca 1940. let jih je ostao samo še 100, ki so se kasneje zlili v poljsko družbo.<ref>{{Cite journal|url=https://doi.org/10.1177/0265691417742017|title=An Ordinary Polish Town: The Homecoming of Holocaust Survivors to Kalisz in the Immediate Aftermath of the War|first=Lukasz|last=Krzyzanowski|date=1. januar 2018|journal=European History Quarterly|volume=48|issue=1|pages=92–112|via=SAGE Journals|doi=10.1177/0265691417742017|s2cid=149350666}}</ref> ===Povojno obdobje=== Leta 1975 je Kalisz po reformi državne uprave, ki jo je izvedel Edward Gierek, ponovno postal glavno mesto pokrajine - Vojvodstva Kalisz. Vojvodstvo je bilo leta 1998 ukinjeno in od takrat je Kalisz sedež okrožja okraja v Velikopoljskem vojvodstvu. Leta 1976 so se meje mesta močno razširile z vključitvijo okoliških naselij Majków, Nosków, Piwonice in Szczypiorno.<ref>Rozporządzenie Ministra Administracji, Gospodarki Terenowej i Ochrony Środowiska z dnia 24 czerwca 1976 r. w sprawie zmiany granic niektórych miast w województwach: bielskim, jeleniogórskim, kaliskim, płockim i toruńskim. 1976. vol 24 (144)</ref> Poljsko protikomunistično odporniško gibanje za obrambo človekovih in državljanskih pravic je v mestu izdajalo neodvisen podtalni tisk.<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=IPN|issue=5–6 (126–127)|page=130|issn=1641-9561}}</ref> Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>Zwiernik, str. 131</ref> ki so privedle do ustanovitve [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnosti]], ki je imela osrednjo vlogo pri popadu komunistične vladavine na Poljskem. 11. junija 1991 je bila slovesna proslava v spomin na ustanovitev mesta leta 1282. Leta 1992 je Kalisz postal sedež škofije katoliške cerkve.<ref name=ref2/> Leta 1997 je Kalisz obiskal papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]<ref name=ref2/> V mestu je do leta 2007 delovala tovarna klavirjev 'Calisia'. Zgradba tovarne je bila leta 2019 preurejena v hotel Calisia One. Novembra 2021 so poljski skrajno desni nacionalisti v Kaliszu organizirali [[Antisemitizem|antisemitski]] shod, ki se ga je udeležilo na stotine ljudi. Zažgali so knjigo z rdečimi platnicami, ki naj bi simbolizirala ''[[Kališki statut]]'' iz leta 1264, zgodovinski sporazum, ki je ščitil pravice Judov na Poljskem.<ref name=ref22>{{Cite web|url=https://www.i24news.tv/en/news/international/europe/1636821465-poland-chanting-death-to-jews-far-right-activists-burn-book-on-jewish-rights|title=Poland: Chanting 'death To Jews,' Far-right Nationalists Burn Book On Jewish Rights|website=I24news}}</ref> ==Podnebje== Kalisz ima oceansko podnjebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Cfb).<ref name="kottek2006">{{cite journal|last1=Kottek|first1=Markus|last2=Grieser|first2=Jürgen|last3=Beck|first3=Christoph|last4=Rudolf|first4=Bruno |last5=Rubel|first5=Franz|title=World Map of the Köppen-Geiger climate classification updated|journal=Meteorologische Zeitschrift|date=2006|volume=15|issue=3|pages=259–263|doi=10.1127/0941-2948/2006/0130|bibcode=2006MetZe..15..259K|url=https://opus.bibliothek.uni-augsburg.de/opus4/files/40083/metz_Vol_15_No_3_p259-263_World_Map_of_the_Koppen_Geiger_climate_classification_updated_55034.pdf}}</ref><ref name=Peel>{{cite journal |author1=Peel, M. C. |author2=Finlayson B. L. |author3=McMahon, T. A. |name-list-style=|year=2007 |title=Updated world map of the Köppen–Geiger climate classification |journal=Hydrol. Earth Syst. Sci. |volume=11 |issue=5 |pages=1633–1644 |doi=10.5194/hess-11-1633-2007 |issn=1027-5606|url=https://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | }}</ref> {{Weather box | location = Kalisz (1991–2020 normalni in ekstremi, 1951–dnes) | metric first = y | single line = y | width = auto | Jan record high C = 13,8 | Feb record high C = 18,1 | Mar record high C = 22,7 | Apr record high C = 29,8 | May record high C = 31,4 | Jun record high C = 36,6 | Jul record high C = 36,9 | Aug record high C = 38,0 | Sep record high C = 35,1 | Oct record high C = 27,2 | Nov record high C = 19,3 | Dec record high C = 15,8 | year record high C = 38,0 | Jan high C = 1,7 | Feb high C = 3,4 | Mar high C = 7,8 | Apr high C = 14,6 | May high C = 19,4 | Jun high C = 22,8 | Jul high C = 25,2 | Aug high C = 25,0 | Sep high C = 19,4 | Oct high C = 13,3 | Nov high C = 7,2 | Dec high C = 2,9 | year high C = 13,6 | Jan mean C = -0,8 | Feb mean C = 0,3 | Mar mean C = 3,7 | Apr mean C = 9,4 | May mean C = 14,1 | Jun mean C = 17,3 | Jul mean C = 19,5 | Aug mean C = 19,3 | Sep mean C = 14,4 | Oct mean C = 9,2 | Nov mean C = 4,4 | Dec mean C = 0,6 | year mean C = 9,3 | Jan low C = -3,0 | Feb low C = -2,3 | Mar low C = 0,3 | Apr low C = 4,6 | May low C = 9,0 | Jun low C = 12,3 | Jul low C = 14,2 | Aug low C = 14,2 | Sep low C = 10,1 | Oct low C = 5,9 | Nov low C = 2,1 | Dec low C = -1,6 | year low C = 5.5 | Jan record low C = -28,5 | Feb record low C = -28,3 | Mar record low C = -21,1 | Apr record low C = -7,2 | May record low C = -3,8 | Jun record low C = 2,4 | Jul record low C = 4,0 | Aug record low C = 4,8 | Sep record low C = -1,7 | Oct record low C = -7,4 | Nov record low C = -16,6 | Dec record low C = -25,1 | year record low C = -28,5 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 26,4 | Feb precipitation mm = 24,3 | Mar precipitation mm = 33,2 | Apr precipitation mm = 26,9 | May precipitation mm = 53,0 | Jun precipitation mm = 54,8 | Jul precipitation mm = 77,3 | Aug precipitation mm = 54,3 | Sep precipitation mm = 46,0 | Oct precipitation mm = 36,8 | Nov precipitation mm = 31,0 | Dec precipitation mm = 29,7 | year precipitation mm = 493,8 | Jan snow depth cm = 5,0 | Feb snow depth cm = 4,2 | Mar snow depth cm = 2,4 | Apr snow depth cm = 0,8 | May snow depth cm = 0,0 | Jun snow depth cm = 0,0 | Jul snow depth cm = 0,0 | Aug snow depth cm = 0,0 | Sep snow depth cm = 0,0 | Oct snow depth cm = 0,2 | Nov snow depth cm = 1,5 | Dec snow depth cm = 3,6 | year snow depth cm = | unit precipitation days = 0,1 mm | Jan precipitation days = 15,17 | Feb precipitation days = 13,33 | Mar precipitation days = 13,00 | Apr precipitation days = 10,47 | May precipitation days = 12,50 | Jun precipitation days = 13,00 | Jul precipitation days = 13,40 | Aug precipitation days = 11,70 | Sep precipitation days = 10,87 | Oct precipitation days = 12,43 | Nov precipitation days = 13,13 | Dec precipitation days = 15,13 | year precipitation days = 154,13 | unit snow days = 0 cm | Jan snow days = 12,5 | Feb snow days = 10,2 | Mar snow days = 4,8 | Apr snow days = 0,7 | May snow days = 0,0 | Jun snow days = 0,0 | Jul snow days = 0,0 | Aug snow days = 0,0 | Sep snow days = 0,0 | Oct snow days = 0,1 | Nov snow days = 1,9 | Dec snow days = 7,1 | year snow days = 37,3 | Jan humidity = 87,9 | Feb humidity = 84,7 | Mar humidity = 79,3 | Apr humidity = 71,1 | May humidity = 72,5 | Jun humidity = 72,9 | Jul humidity = 71,9 | Aug humidity = 71,2 | Sep humidity = 78,2 | Oct humidity = 84,3 | Nov humidity = 89,4 | Dec humidity = 89,4 | year humidity = 79,4 | Jan sun = 49,3 | Feb sun = 69,6 | Mar sun = 120,8 | Apr sun = 195,2 | May sun = 248,1 | Jun sun = 253,4 | Jul sun = 253,3 | Aug sun = 242,9 | Sep sun = 160,5 | Oct sun = 110,7 | Nov sun = 52,0 | Dec sun = 41,0 | year sun = 1796,7 | source 1 = Institute of Meteorology and Water Management<ref name=IMGWtavg> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20211203115527/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | archive-date = 3. decembra 2021 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | title = Średnia dobowa temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmin> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115043924/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | title = Średnia minimalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmax> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115044916/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | title = Średnia maksymalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecip> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220109045820/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | archive-date = 9. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | title = Miesięczna suma opadu | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecipdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115051112/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | title = Liczba dni z opadem >= 0,1 mm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdepth> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115054936/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | title = Średnia grubość pokrywy śnieżnej | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220121044246/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | title = Liczba dni z pokrywą śnieżna > 0 cm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsun> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115055331/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | title = Średnia suma usłonecznienia (h) | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> |source 2 = Meteomodel.pl (records, relative humidity 1991–2020)<ref name=recordhigh> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmax&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura maksymalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=recordlow> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmin&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura minimalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=relativehumidity> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=rh&max_empty=3 | title = Kalisz Średnia wilgotność | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> }} ==Vera== V mestu je 19 katoliških, pet protestantskih in ena pravoslavna cerkev. Stara [[sinagoga]] je bila zgrajena leta 1698, nova pa leta 1879.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Universal_Jewish_Encyclopedia/PrxtAAAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=%22new+synagogue%22+kalisz&pg=PA297&printsec=frontcover|title = The Universal Jewish Encyclopedia ...: An Authoritative and Popular Presentation of Jews and Judaism Since the Earliest Times|year = 1942|publisher = Universal Jewish Encyclopedia, Incorporated}}</ref> Pred drugo svetovno vojno je bilo v Kaliszu približno 25.000 Judov. Večina je bila med vojno pomorjena v [[holokavst]]u. Do poletja 1942 je bila judovska skupnost v Kaliszu popolnoma uničena. ==Šolstvo== Kalisz je izobraževalno stedišče regije. V njem je 29 osnovnih, 15 srednjih in pet visokih šol, sedem kolegijev in kakšnih deset strokovnih šol. V mestu je nekaj oddelkov Poznanjske univerze, Poznanjske ekonomske univerze in Poznanjske tehnološke univerze. V mestu deluje glasbena šola Henryka Melcerja. ==Gospodarstvo== V samem mestu je malo industrije. V njem je Winiary (del grupe Nestlé), tovarna za predelavo hrane Colian in tkalnicajeansa Big Star. V Kaliszu sta dve tovarni letalskih motorjev: WSK-Kalisz in Pratt & Whitney Kalisz, veja [[Pratt & Whitney Canada]]. ==Kuhinja== Napolitanke andruty kaliskie izvirajo iz Kalisza in so najbolj znano tovrstno živilo na Poljskem. Druga uradno zaščitena tradicionalna posebnost območja, ki jo je določilo Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja Poljske, so domači hladno stiskani sokovi iz svežega sadja regije Kalisz, proizvedeni po tradicionalnih receptih brez kakršnih koli dodatkov.<ref name=gov>{{cite web|url=https://www.gov.pl/web/rolnictwo/domowe-soki-tloczone-na-zimno-ze-swiezych-owocow-ziemi-kaliskiej|title=Domowe soki tłoczone na zimno ze świeżych owoców ziemi kaliskiej|website=Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi - Portal Gov.pl|access-date=15. aprila 2022|language=pl}}</ref> Sem spadajo sokovi iz jabolk, hrušk, češenj, črnega ribeza, rdečega ribeza, jagod in malin.<ref name=gov/> Tradicija sega več stoletij v preteklost.<ref name=gov/> == Šport == [[Slika:Kalisz Arena (2).JPG|thumb|250px|Kališka Arena Kalisz, največji pokriti športni objekt v mestu]] Najbolj priljubljena športa sta [[rokomet]] in [[nogomet]]. Med najboljša moštva na Poljskem spadajo * MKS Kalisz – moška rokometna ekipa, ki igra v Poljski superligi * SSK Calisia Kalisz – ženska rokometna ekipa, ki igra v Poljski ženski rokometni ligi; ekipa je bila štirikrat državna prvakinja (1997, 1998, 2005, 2007) *KKS Kalisz – moška nogometna ekipa, ki igra v drugi ligi V mestu je tudi veslaški klub Kaliskie Towarzystwo Wioślarskie, najstarejši na Poljskem, ustanovljen leta 1894. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] dy6tmxwfitwbmt6z2p9qqvs64q1p0pi 5728367 5728366 2022-08-07T04:30:31Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ ime wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name=ref1>{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30. junija 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} '''Kalisz''' je mesto v osrednji [[Poljska|Poljski]] in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Decembra 2020 je imelo 99.106 prebivalcev.<ref name=ref1/> Kalisz je glavno mesto Kališke regije. Stoji ob reki Prosni na jugovzhodu Velikopoljske in tvori somestje z bližnjima mestoma Ostrów Wielkopolski in Nowe Skalmierzyce. Kalisz je eno najstarejših mest na Poljskem in ena od dveh tradicionalnih prestolnic Velikopoljske. Druga je bila [[Poznanj]]. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bil pomembno regionalno središče, glavno mesto province in pomembno kraljevo mesto. Je eno od zgodovinskih pokopališč srednjeveških poljskih monarhov in vojvod iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], mesto številnih pomembnih dogodkov v poljski zgodovini ter prizorišče več bitk. Od 19. stoletja je središče industrijskega okrožja. Je kulturno, znanstveno, izobraževalno in upravno središče vzhodne in južne Velikopoljske regije ter sedež rimskokatoliške škofije Kalisz. ==Ime== Za ime ''Kalisz'' se domneva, da izvira iz arhaične besede ''kal'', ki pomeni močvirje ali barje. ==Zgodovina== Na območju Kalisza je veliko najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] časov, ki kažejo, da je bila naselbina nekoč postajališče rimskih trgovskih karavan, ki so se po [[Jantarska pot|jantarski poti]] odpravljale proti [[Baltsko morje|Baltskemu morju]].<ref name=ref2>Anna Woźniak (2013). [https://web.archive.org/web/20131030225620/http://www.kalisz.pl/pl/q/o-miescie/historia-miasta "Historia miasta Kalisz". Internet Archive.</ref> Kalizijo je omenil [[Ptolemaj]] v 2. stoletju n. št. Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je bila Kalizija Kalisz, in trdijo da je bila nekje na ozemlju Didunov v [[Velika Germanija|Veliki Germaniji]]. ===Srednji vek=== [[Slika:Herb Ksiestwa Kaliskiego.jpg|thumb|150px|left|Pečat srednjeveškega Kalisza]] Arheološka izkopavanja so odkrila zgodnjesrednjeveško naselbino iz obdobja dinastije [[Pjasti|Pjastov]] približno od 9. do 12. stoletja.<ref>Tadeusz Chrzanowski. "Kalisz". Sport i Turystyka, Varšava 1978.</ref> Sodobni Kalisz je bil najverjetneje ustanovljen v 9. stoletju kot glavno mesto province in manjša utrdba. Kot del [[Velikopoljska|Velikopoljske]], ki je bila zibelka poljske države, je bil del Poljske od njene ustanovitve v 10. stoletju. Leta 1106 je mesto zavzel [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] in ga vključil v svoje fevdalne posesti. Med letoma 1253 in 1260 je mesto dobilo mestne pravice v skladu z nemškim mestnim pravom (poljsko Zakon Środa Śląska po mestu Środa Śląska v [[Šlezija|Šleziji]]), lokalno različico magdeburškega prava, in je kmalu začelo rasti. Bil je eno od najbogatejših mest Velikopoljske je med fevdalno razdrobljenostjo Poljske tvoril ločeno vojvodstvo, ki mu je vladala lokalna veja dinastije Pjastov. Leta 1264 je [[Boleslav Pobožni]] v mestu izdal ''[[Kališki statut]]'', ki je bil edinstven zaščitni privilegij za [[Judje|Jude]] med njihovim preganjanjem v zahodni Evropi, zaradi česar je Poljska v naslednjih stoletjih postala cilj judovskega preseljevanja iz drugih držav. Po združitvi Poljske je mesto postalo središče tkalstva in izdelkov iz lesa ter eno od kulturnih središč Velikopoljske. Leta 1282 je poljski veliki vojvoda [[Przemisl II.]] potrdil mestne zakone, leta 1314 pa ga je kralj [[Vladislav I. Poljski|Vladislav Kratki]] razglasil za glavno mesto vojvodstva Kalisz. Kalisz, ki se je nahajal približno v središču Poljske, kot so takrat veljale njene meje, je bil pomembno trgovsko središče. Leta 1331 so mesto med obleganjem [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] Poljaki uspešno obranili. Zaradi njegove strateške lege je kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] leta 1343 v Kaliszu podpisal mirovni sporazum s Tevtonskim viteškim redom. Kot kraljevo mesto je Kalisz uspel ubraniti številne prvotne privilegije. Leta 1426 je bila v mestu zgrajena mestna hiša. V Kaliszu je bil pokopan poljski veliki vojvoda [[Mješko III. Stari]].<ref name=ref2/> V 14. stoletju so med epidemijami bolezni Jude napadale mestne drhali pod obtožbo, da zastrupljajo mestne vodnjake.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Jewish_Encyclopedia/1nM_AQAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=kalisz+jews&pg=PA422&printsec=frontcover|title=The Jewish Encyclopedia: A Descriptive Record of the History, Religion, Literature, and Customs of the Jewish People from the Earliest Times to the Present Day|year=1907|publisher=Funk & Wagnalls}}</ref> ===1500-1914=== [[Slika:Zygmunt August zatwierdza przywileje dla miasta Kalisza.jpg|thumb|left|250px|Poljski kralj [[Sigismund II. Avgust]] je leta 1552 potrdil stare privilegije Kalisza]] Leta 1574 so v Kalisz prišli [[jezuiti]] in leta 1584 odprli jezuitski kolegij, ki je postal središče izobraževanja na Poljskem. Približno takrat je začel pomen Kalisza upadati. Njegovo mesto je prevzel bližnji [[Poznanj]]. K gospodarskemu razvoju območja je pripomoglo veliko število protestantskih čeških bratov, ki so se naselili v Kaliszu in okolici, potem ko so bili leta 1620 izgnani iz Češke. V 18. stoletju je skozi mesto potekala ena od dveh glavnih poti, ki sta povezovali [[Varšava|Varšavo]] in [[Dresden]]. Po njej sta pogosto potovala poljska kralja [[Avgust Močni|Avgust II. Močni]] in [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]]<ref>{{cite web|url=http://www.dresden-warszawa.eu/pl/prolog/informacja-historyczna/|title=Informacja historyczna|website=Dresden-Warszawa|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Leta 1789 je v Kaliszu živelo 881 Judov, 29 % prebivalcev mesta.<ref name=ref6>{{Cite web|url=https://yivoencyclopedia.org/article.aspx/kalisz|title=YIVO &#124; Kalisz|website=yivoencyclopedia.org}}</ref> Leta 1792 je požar uničil večji del mestnega središča. V [[Delitve Poljske|drugi delitvi Poljske]] leta 1793 je Kalisz pripadel [[Prusija|Kraljevini Prusiji]] in bil preimenovan v nemški Kalisch. Tistega leta je bilo 40% meščanov Judov.<ref name=ref7>[https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/history-of-the-jewish-community-in-kalisz-12th-century-to-world-war-i "History of the Jewish Community in Kalisz: 12th Century to World War I"]. encyclopedia.ushmm.org.</ref> Leta 1801 je Wojciech Bogusławski zbral eno od prvih igralskih skupin v Kaliszu. Leta 1807 je Kalisz postal prestolnica dežele znotraj Varšavskega vojvodstva. Med [[Napoleonov pohod na Rusijo|Napoleonovim pohodom na Rusijo]] je bil po Yorckovi konvenciji v Tauroggenu leta 1812 v Kaliszu naslednje leto sklenjen Steinov sporazum med Rusijo in Prusijo, ki je potrdil, da je Prusija na strani zaveznikov. [[Slika:651362 Kalisz trybunał 01.JPG|thumb|left|250px|Dvor in sodna palača v Kaliszu]] Po porazu Napoleona Bonaparta je Kalisz postal glavno mesto province [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]] in nato glavno mesto province Ruskega imperija. V 20. letih 19. stoletja je bila ustanovljena posebna judovska četrt, ki je obstajala leta 1862.<ref name=ref6/><ref name=ref7/> Bližina pruske meje je pospešila gospodarski razvoj mesta in Kalisz je začel privabljati številne priseljence, ne samo iz Poljske in Ruskega carstva, ampak tudi iz nemških držav. Leta 1860 je v mestu živelo 4.423 Judov, 34,5 % vseh prebivalcev.<ref name=ref6/> Med januarsko vstajo so poljski uporniki 15. aprila 1863 v bližini mesta izbojevali dva zmagovita spopada z Rusi.<ref>{{cite book|last=Zieliński|first=Stanisław|title=Bitwy i potyczki 1863-1864. Na podstawie materyałów drukowanych i rękopiśmiennych Muzeum Narodowego w Rapperswilu|year=1913|language=pl|publisher=Fundusz Wydawniczy Muzeum Narodowego w Rapperswilu|location=Rapperswil|page=196}}</ref> Leta 1881 so ruske oblasti izgnale judovske prebivalce, ki niso imeli ruskega državljanstva.<ref name=ref7/> Leta 1897 je bilo v mestu 7.580 Judov, še vedno približno tretjina celotnega prebivalstva.<ref name=ref7/> Leta 1920 je nova železniška proga povezala Kalisz z [[Varšava|Varšavo]] in [[Lodž]]em. ===Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama=== [[Slika:Rynek w Kaliszu. Czerwiec 2015.jpg|thumb|250px|''Rynek'' (Tržni trg)]] Z izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je bližina meje za Kalisz izkazala za katastrofalno. Bil je eno prvih mest, uničenih leta 1914. Med 2. in 22. avgustom je nemška vojska pod poveljstvom majorja Hermanna Preuskerja obstreljevala in nato požgala Kalisz, čeprav so se ruske čete umaknile iz mesta, ne da bi ga branile. Nemške čete, v katerih je bilo mnogo Poljakov, so bile sprva miroljubno sprejete, potem pa se je stanje spremenilo. Med zasedbo je bilo aretiranih in nato pobitih osemsto mož. Mesto je bilo nato do tal požgano, preostali prebivalci pa izgnani. Od približno 68.000 meščanov leta 1914 jih je leto pozneje v Kaliszu ostalo le še 5.000. Do konca prve svetovne vojne je bil velik del mestnega središča bolj ali manj obnovljen in številnim nekdanjim prebivalcem je bilo dovoljena vrnitev.<ref name="Drewicz">Maciej Drewicz: [https://web.archive.org/web/20150218034901/http://www.d-w.pl/felietony/kto-zniszczyl-kalisz.html Kto zniszczył Kalisz (Kdo je uničil Kalisz).] Dziennik Wielkopolski; Internet Archive Wayback Machine.</ref> Po vojni je Kalisz postal del nove neodvisne Poljske.<ref name=ref10>{{cite web | url=http://www.kalisz.info/odzyskanie-niepodleglosci.html | title=Odzyskanie niepodległości / powstanie wielkopolskie | publisher=Dawny Kalisz | work=Kalisz poprzez wieki | access-date=3. oktobra 2012 | author=Krystyna Dobak-Splitt | author2=Jerzy Aleksander Splitt | quote=''Kalisz poprzez wieki'', Wydawca: Towarzystwo Miłośników Kalisza, 1988}}</ref> 13. decembra 1918 je v Kaliszu prisegel prvi obmejni bataljon, sestavljen iz prostovoljcev iz Kalisza in Ostrówa Wielkopolskega, preden se je pridružil velikopoljskemu uporu (1918–1919) proti Nemčiji.<ref name=ref10/> Obnova mesta se je nadaljevala in leta 1925 je bila odprta nova mestna hiša. Po popisu prebivalstva na Poljskem leta 1931 je v Kaliszu živelo 15.300 Judov, kar je bilo skoraj 30 % celotnega prebivalstva mesta.<ref>{{Cite web|url=https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/jewish-community-of-kalisz-in-the-interwar-years|title=Jewish Community of Kalisz in the Interwar Years|website=encyclopedia.ushmm.org}}</ref> Leta 1939 je imel Kalisz približno 81.000 prebivalcev, od tega 27.000 Judov.<ref>{{Cite web|url=https://sztetl.org.pl/en/towns/k/831-kalisz/99-history/137430-history-of-community|title=History &#124; Virtual Shtetl}}</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Execution of Polish priest in Kalisz 01.jpg|thumb|Usmrtitev poljskega duhovnika leta 1939]] [[Slika:Déportation.jpg|thumb|Deportacija Judov iz Kalisza]] Bližina meje se je med nemško invazijo na Poljsko septembra 1939 znova izkazala za katastrofalno. Kalisz je bil po nemški zasedbi priključen k Nemčiji.<ref name=ref13>{{cite book|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance|page=92}}</ref> [[Wehrmacht]] se je za odpor maščeval s pobojem poljskih branilcev, ki so jih usmrtili v samem mestu in v bližnjem naselju Winiary.<ref name=ref13/> Več kot 1000 ljudi je bilo aretiranih za talce.<ref name=ref13/> Med umorjenimi je bilo veliko izobražencev v okviru nemškega programa uničenje poljske inteligence. Od septembra 1939 do marca 1940 je bilo aretiranih približno 750 Poljakov iz Kalisza, Ostrówa Wielkopolskega in drugih bližnjih naselij. Večina je bila umorjena v velikih pobojih v gozdu Winiary.<ref>Wardzyńska, str. 205-206.</ref> Novembra 1939 je nacistična paravojaška Einsatzgruppe VI pobila 41 Poljakov na lokalnem judovskem pokopališču. Med žrtvami je bil predvojni poljski župan mesta Kalisz Ignacy Bujnicki.<ref>Wardzyńska, str. 206-207.</ref> Aprila in maja 1940 so številne Poljake, aretirane v regiji, zlasti učitelje, zaprli v lokalni zapor in nato deportirali v koncentracijski taborišči [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]] in [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], kjer so jih pomorili.<ref>Wardzyńska, str. 212-213.</ref> [[Slika:Kalisz Las Winiarski (4).jpg|thumb|Spomenik v gozdu Winiary, kjer so pobili 150 Poljakov]] V Kaliszu so Nemci ustanovili taborišče za ponemčevanje poljskih otrok, odvzetih staršem (Gaukinderheim).<ref name=ref17>{{cite web|url=http://www.kalisz.info/dom-wychowawczy.html|title="Dom wychowawczy" dla polskich dzieci w Kaliszu|website=Kalisz.info|author1=Krystyna Dobak-Splitt|author2=Jerzy Aleksander Splitt|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Otroci so dobili nova nemška imena in priimke, za kakršno koli rabo poljskega jezika pa so bili kaznovani tudi s smrtjo. Med umorjenimi je bil na primer štirinajst let star deček Zygmunt Światłowski.<ref name=ref17/> Po bivanju v taborišču so bili otroci izgnani v Nemčijo, Po vojni so se na Poljsko vrnili samo nekateri, usoda mnogih pa je še danes neznana.<ref name=ref17/> Do konca druge svetovne vojne je bilo umorjenih približno 30.000 lokalnih Judov. 20.000 lokalnih Poljakov je bilo umorjenih ali deportiranih v bolj vzhodne pokrajine okupirane poljske (Generalni guvernorat) ali v Nemčijo na suženjsko prisilno delo. Leta 1945 je imel Kalisz približno 43.000 prebivalcev – približno polovico manj kot pred vojno. Leta 1945 je bil vrnjen Poljski. Po vojni so se Judje, ki so preživeli [[holokavst]], vrnili v mesto. Leta 1946 jih je v mestu živelo okoli 500. Do konca 1940. let jih je ostao samo še 100, ki so se kasneje zlili v poljsko družbo.<ref>{{Cite journal|url=https://doi.org/10.1177/0265691417742017|title=An Ordinary Polish Town: The Homecoming of Holocaust Survivors to Kalisz in the Immediate Aftermath of the War|first=Lukasz|last=Krzyzanowski|date=1. januar 2018|journal=European History Quarterly|volume=48|issue=1|pages=92–112|via=SAGE Journals|doi=10.1177/0265691417742017|s2cid=149350666}}</ref> ===Povojno obdobje=== Leta 1975 je Kalisz po reformi državne uprave, ki jo je izvedel Edward Gierek, ponovno postal glavno mesto pokrajine - Vojvodstva Kalisz. Vojvodstvo je bilo leta 1998 ukinjeno in od takrat je Kalisz sedež okrožja okraja v Velikopoljskem vojvodstvu. Leta 1976 so se meje mesta močno razširile z vključitvijo okoliških naselij Majków, Nosków, Piwonice in Szczypiorno.<ref>Rozporządzenie Ministra Administracji, Gospodarki Terenowej i Ochrony Środowiska z dnia 24 czerwca 1976 r. w sprawie zmiany granic niektórych miast w województwach: bielskim, jeleniogórskim, kaliskim, płockim i toruńskim. 1976. vol 24 (144)</ref> Poljsko protikomunistično odporniško gibanje za obrambo človekovih in državljanskih pravic je v mestu izdajalo neodvisen podtalni tisk.<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=IPN|issue=5–6 (126–127)|page=130|issn=1641-9561}}</ref> Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>Zwiernik, str. 131</ref> ki so privedle do ustanovitve [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnosti]], ki je imela osrednjo vlogo pri popadu komunistične vladavine na Poljskem. 11. junija 1991 je bila slovesna proslava v spomin na ustanovitev mesta leta 1282. Leta 1992 je Kalisz postal sedež škofije katoliške cerkve.<ref name=ref2/> Leta 1997 je Kalisz obiskal papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]<ref name=ref2/> V mestu je do leta 2007 delovala tovarna klavirjev 'Calisia'. Zgradba tovarne je bila leta 2019 preurejena v hotel Calisia One. Novembra 2021 so poljski skrajno desni nacionalisti v Kaliszu organizirali [[Antisemitizem|antisemitski]] shod, ki se ga je udeležilo na stotine ljudi. Zažgali so knjigo z rdečimi platnicami, ki naj bi simbolizirala ''[[Kališki statut]]'' iz leta 1264, zgodovinski sporazum, ki je ščitil pravice Judov na Poljskem.<ref name=ref22>{{Cite web|url=https://www.i24news.tv/en/news/international/europe/1636821465-poland-chanting-death-to-jews-far-right-activists-burn-book-on-jewish-rights|title=Poland: Chanting 'death To Jews,' Far-right Nationalists Burn Book On Jewish Rights|website=I24news}}</ref> ==Podnebje== Kalisz ima oceansko podnjebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Cfb).<ref name="kottek2006">{{cite journal|last1=Kottek|first1=Markus|last2=Grieser|first2=Jürgen|last3=Beck|first3=Christoph|last4=Rudolf|first4=Bruno |last5=Rubel|first5=Franz|title=World Map of the Köppen-Geiger climate classification updated|journal=Meteorologische Zeitschrift|date=2006|volume=15|issue=3|pages=259–263|doi=10.1127/0941-2948/2006/0130|bibcode=2006MetZe..15..259K|url=https://opus.bibliothek.uni-augsburg.de/opus4/files/40083/metz_Vol_15_No_3_p259-263_World_Map_of_the_Koppen_Geiger_climate_classification_updated_55034.pdf}}</ref><ref name=Peel>{{cite journal |author1=Peel, M. C. |author2=Finlayson B. L. |author3=McMahon, T. A. |name-list-style=|year=2007 |title=Updated world map of the Köppen–Geiger climate classification |journal=Hydrol. Earth Syst. Sci. |volume=11 |issue=5 |pages=1633–1644 |doi=10.5194/hess-11-1633-2007 |issn=1027-5606|url=https://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | }}</ref> {{Weather box | location = Kalisz (1991–2020 normalni in ekstremi, 1951–dnes) | metric first = y | single line = y | width = auto | Jan record high C = 13,8 | Feb record high C = 18,1 | Mar record high C = 22,7 | Apr record high C = 29,8 | May record high C = 31,4 | Jun record high C = 36,6 | Jul record high C = 36,9 | Aug record high C = 38,0 | Sep record high C = 35,1 | Oct record high C = 27,2 | Nov record high C = 19,3 | Dec record high C = 15,8 | year record high C = 38,0 | Jan high C = 1,7 | Feb high C = 3,4 | Mar high C = 7,8 | Apr high C = 14,6 | May high C = 19,4 | Jun high C = 22,8 | Jul high C = 25,2 | Aug high C = 25,0 | Sep high C = 19,4 | Oct high C = 13,3 | Nov high C = 7,2 | Dec high C = 2,9 | year high C = 13,6 | Jan mean C = -0,8 | Feb mean C = 0,3 | Mar mean C = 3,7 | Apr mean C = 9,4 | May mean C = 14,1 | Jun mean C = 17,3 | Jul mean C = 19,5 | Aug mean C = 19,3 | Sep mean C = 14,4 | Oct mean C = 9,2 | Nov mean C = 4,4 | Dec mean C = 0,6 | year mean C = 9,3 | Jan low C = -3,0 | Feb low C = -2,3 | Mar low C = 0,3 | Apr low C = 4,6 | May low C = 9,0 | Jun low C = 12,3 | Jul low C = 14,2 | Aug low C = 14,2 | Sep low C = 10,1 | Oct low C = 5,9 | Nov low C = 2,1 | Dec low C = -1,6 | year low C = 5.5 | Jan record low C = -28,5 | Feb record low C = -28,3 | Mar record low C = -21,1 | Apr record low C = -7,2 | May record low C = -3,8 | Jun record low C = 2,4 | Jul record low C = 4,0 | Aug record low C = 4,8 | Sep record low C = -1,7 | Oct record low C = -7,4 | Nov record low C = -16,6 | Dec record low C = -25,1 | year record low C = -28,5 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 26,4 | Feb precipitation mm = 24,3 | Mar precipitation mm = 33,2 | Apr precipitation mm = 26,9 | May precipitation mm = 53,0 | Jun precipitation mm = 54,8 | Jul precipitation mm = 77,3 | Aug precipitation mm = 54,3 | Sep precipitation mm = 46,0 | Oct precipitation mm = 36,8 | Nov precipitation mm = 31,0 | Dec precipitation mm = 29,7 | year precipitation mm = 493,8 | Jan snow depth cm = 5,0 | Feb snow depth cm = 4,2 | Mar snow depth cm = 2,4 | Apr snow depth cm = 0,8 | May snow depth cm = 0,0 | Jun snow depth cm = 0,0 | Jul snow depth cm = 0,0 | Aug snow depth cm = 0,0 | Sep snow depth cm = 0,0 | Oct snow depth cm = 0,2 | Nov snow depth cm = 1,5 | Dec snow depth cm = 3,6 | year snow depth cm = | unit precipitation days = 0,1 mm | Jan precipitation days = 15,17 | Feb precipitation days = 13,33 | Mar precipitation days = 13,00 | Apr precipitation days = 10,47 | May precipitation days = 12,50 | Jun precipitation days = 13,00 | Jul precipitation days = 13,40 | Aug precipitation days = 11,70 | Sep precipitation days = 10,87 | Oct precipitation days = 12,43 | Nov precipitation days = 13,13 | Dec precipitation days = 15,13 | year precipitation days = 154,13 | unit snow days = 0 cm | Jan snow days = 12,5 | Feb snow days = 10,2 | Mar snow days = 4,8 | Apr snow days = 0,7 | May snow days = 0,0 | Jun snow days = 0,0 | Jul snow days = 0,0 | Aug snow days = 0,0 | Sep snow days = 0,0 | Oct snow days = 0,1 | Nov snow days = 1,9 | Dec snow days = 7,1 | year snow days = 37,3 | Jan humidity = 87,9 | Feb humidity = 84,7 | Mar humidity = 79,3 | Apr humidity = 71,1 | May humidity = 72,5 | Jun humidity = 72,9 | Jul humidity = 71,9 | Aug humidity = 71,2 | Sep humidity = 78,2 | Oct humidity = 84,3 | Nov humidity = 89,4 | Dec humidity = 89,4 | year humidity = 79,4 | Jan sun = 49,3 | Feb sun = 69,6 | Mar sun = 120,8 | Apr sun = 195,2 | May sun = 248,1 | Jun sun = 253,4 | Jul sun = 253,3 | Aug sun = 242,9 | Sep sun = 160,5 | Oct sun = 110,7 | Nov sun = 52,0 | Dec sun = 41,0 | year sun = 1796,7 | source 1 = Institute of Meteorology and Water Management<ref name=IMGWtavg> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20211203115527/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | archive-date = 3. decembra 2021 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | title = Średnia dobowa temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmin> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115043924/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | title = Średnia minimalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmax> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115044916/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | title = Średnia maksymalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecip> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220109045820/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | archive-date = 9. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | title = Miesięczna suma opadu | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecipdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115051112/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | title = Liczba dni z opadem >= 0,1 mm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdepth> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115054936/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | title = Średnia grubość pokrywy śnieżnej | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220121044246/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | title = Liczba dni z pokrywą śnieżna > 0 cm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsun> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115055331/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | title = Średnia suma usłonecznienia (h) | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> |source 2 = Meteomodel.pl (records, relative humidity 1991–2020)<ref name=recordhigh> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmax&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura maksymalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=recordlow> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmin&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura minimalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=relativehumidity> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=rh&max_empty=3 | title = Kalisz Średnia wilgotność | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> }} ==Vera== V mestu je 19 katoliških, pet protestantskih in ena pravoslavna cerkev. Stara [[sinagoga]] je bila zgrajena leta 1698, nova pa leta 1879.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Universal_Jewish_Encyclopedia/PrxtAAAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=%22new+synagogue%22+kalisz&pg=PA297&printsec=frontcover|title = The Universal Jewish Encyclopedia ...: An Authoritative and Popular Presentation of Jews and Judaism Since the Earliest Times|year = 1942|publisher = Universal Jewish Encyclopedia, Incorporated}}</ref> Pred drugo svetovno vojno je bilo v Kaliszu približno 25.000 Judov. Večina je bila med vojno pomorjena v [[holokavst]]u. Do poletja 1942 je bila judovska skupnost v Kaliszu popolnoma uničena. ==Šolstvo== Kalisz je izobraževalno stedišče regije. V njem je 29 osnovnih, 15 srednjih in pet visokih šol, sedem kolegijev in kakšnih deset strokovnih šol. V mestu je nekaj oddelkov Poznanjske univerze, Poznanjske ekonomske univerze in Poznanjske tehnološke univerze. V mestu deluje glasbena šola Henryka Melcerja. ==Gospodarstvo== V samem mestu je malo industrije. V njem je Winiary (del grupe Nestlé), tovarna za predelavo hrane Colian in tkalnicajeansa Big Star. V Kaliszu sta dve tovarni letalskih motorjev: WSK-Kalisz in Pratt & Whitney Kalisz, veja [[Pratt & Whitney Canada]]. ==Kuhinja== Napolitanke andruty kaliskie izvirajo iz Kalisza in so najbolj znano tovrstno živilo na Poljskem. Druga uradno zaščitena tradicionalna posebnost območja, ki jo je določilo Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja Poljske, so domači hladno stiskani sokovi iz svežega sadja regije Kalisz, proizvedeni po tradicionalnih receptih brez kakršnih koli dodatkov.<ref name=gov>{{cite web|url=https://www.gov.pl/web/rolnictwo/domowe-soki-tloczone-na-zimno-ze-swiezych-owocow-ziemi-kaliskiej|title=Domowe soki tłoczone na zimno ze świeżych owoców ziemi kaliskiej|website=Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi - Portal Gov.pl|access-date=15. aprila 2022|language=pl}}</ref> Sem spadajo sokovi iz jabolk, hrušk, češenj, črnega ribeza, rdečega ribeza, jagod in malin.<ref name=gov/> Tradicija sega več stoletij v preteklost.<ref name=gov/> == Šport == [[Slika:Kalisz Arena (2).JPG|thumb|250px|Kališka Arena Kalisz, največji pokriti športni objekt v mestu]] Najbolj priljubljena športa sta [[rokomet]] in [[nogomet]]. Med najboljša moštva na Poljskem spadajo * MKS Kalisz – moška rokometna ekipa, ki igra v Poljski superligi * SSK Calisia Kalisz – ženska rokometna ekipa, ki igra v Poljski ženski rokometni ligi; ekipa je bila štirikrat državna prvakinja (1997, 1998, 2005, 2007) *KKS Kalisz – moška nogometna ekipa, ki igra v drugi ligi V mestu je tudi veslaški klub Kaliskie Towarzystwo Wioślarskie, najstarejši na Poljskem, ustanovljen leta 1894. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] nw8wit92enogg5zongxrytr2glbvkp7 5728368 5728367 2022-08-07T04:41:04Z Octopus 13285 /* Šport */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name=ref1>{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30. junija 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} '''Kalisz''' je mesto v osrednji [[Poljska|Poljski]] in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Decembra 2020 je imelo 99.106 prebivalcev.<ref name=ref1/> Kalisz je glavno mesto Kališke regije. Stoji ob reki Prosni na jugovzhodu Velikopoljske in tvori somestje z bližnjima mestoma Ostrów Wielkopolski in Nowe Skalmierzyce. Kalisz je eno najstarejših mest na Poljskem in ena od dveh tradicionalnih prestolnic Velikopoljske. Druga je bila [[Poznanj]]. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bil pomembno regionalno središče, glavno mesto province in pomembno kraljevo mesto. Je eno od zgodovinskih pokopališč srednjeveških poljskih monarhov in vojvod iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], mesto številnih pomembnih dogodkov v poljski zgodovini ter prizorišče več bitk. Od 19. stoletja je središče industrijskega okrožja. Je kulturno, znanstveno, izobraževalno in upravno središče vzhodne in južne Velikopoljske regije ter sedež rimskokatoliške škofije Kalisz. ==Ime== Za ime ''Kalisz'' se domneva, da izvira iz arhaične besede ''kal'', ki pomeni močvirje ali barje. ==Zgodovina== Na območju Kalisza je veliko najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] časov, ki kažejo, da je bila naselbina nekoč postajališče rimskih trgovskih karavan, ki so se po [[Jantarska pot|jantarski poti]] odpravljale proti [[Baltsko morje|Baltskemu morju]].<ref name=ref2>Anna Woźniak (2013). [https://web.archive.org/web/20131030225620/http://www.kalisz.pl/pl/q/o-miescie/historia-miasta "Historia miasta Kalisz". Internet Archive.</ref> Kalizijo je omenil [[Ptolemaj]] v 2. stoletju n. št. Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je bila Kalizija Kalisz, in trdijo da je bila nekje na ozemlju Didunov v [[Velika Germanija|Veliki Germaniji]]. ===Srednji vek=== [[Slika:Herb Ksiestwa Kaliskiego.jpg|thumb|150px|left|Pečat srednjeveškega Kalisza]] Arheološka izkopavanja so odkrila zgodnjesrednjeveško naselbino iz obdobja dinastije [[Pjasti|Pjastov]] približno od 9. do 12. stoletja.<ref>Tadeusz Chrzanowski. "Kalisz". Sport i Turystyka, Varšava 1978.</ref> Sodobni Kalisz je bil najverjetneje ustanovljen v 9. stoletju kot glavno mesto province in manjša utrdba. Kot del [[Velikopoljska|Velikopoljske]], ki je bila zibelka poljske države, je bil del Poljske od njene ustanovitve v 10. stoletju. Leta 1106 je mesto zavzel [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] in ga vključil v svoje fevdalne posesti. Med letoma 1253 in 1260 je mesto dobilo mestne pravice v skladu z nemškim mestnim pravom (poljsko Zakon Środa Śląska po mestu Środa Śląska v [[Šlezija|Šleziji]]), lokalno različico magdeburškega prava, in je kmalu začelo rasti. Bil je eno od najbogatejših mest Velikopoljske je med fevdalno razdrobljenostjo Poljske tvoril ločeno vojvodstvo, ki mu je vladala lokalna veja dinastije Pjastov. Leta 1264 je [[Boleslav Pobožni]] v mestu izdal ''[[Kališki statut]]'', ki je bil edinstven zaščitni privilegij za [[Judje|Jude]] med njihovim preganjanjem v zahodni Evropi, zaradi česar je Poljska v naslednjih stoletjih postala cilj judovskega preseljevanja iz drugih držav. Po združitvi Poljske je mesto postalo središče tkalstva in izdelkov iz lesa ter eno od kulturnih središč Velikopoljske. Leta 1282 je poljski veliki vojvoda [[Przemisl II.]] potrdil mestne zakone, leta 1314 pa ga je kralj [[Vladislav I. Poljski|Vladislav Kratki]] razglasil za glavno mesto vojvodstva Kalisz. Kalisz, ki se je nahajal približno v središču Poljske, kot so takrat veljale njene meje, je bil pomembno trgovsko središče. Leta 1331 so mesto med obleganjem [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] Poljaki uspešno obranili. Zaradi njegove strateške lege je kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] leta 1343 v Kaliszu podpisal mirovni sporazum s Tevtonskim viteškim redom. Kot kraljevo mesto je Kalisz uspel ubraniti številne prvotne privilegije. Leta 1426 je bila v mestu zgrajena mestna hiša. V Kaliszu je bil pokopan poljski veliki vojvoda [[Mješko III. Stari]].<ref name=ref2/> V 14. stoletju so med epidemijami bolezni Jude napadale mestne drhali pod obtožbo, da zastrupljajo mestne vodnjake.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Jewish_Encyclopedia/1nM_AQAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=kalisz+jews&pg=PA422&printsec=frontcover|title=The Jewish Encyclopedia: A Descriptive Record of the History, Religion, Literature, and Customs of the Jewish People from the Earliest Times to the Present Day|year=1907|publisher=Funk & Wagnalls}}</ref> ===1500-1914=== [[Slika:Zygmunt August zatwierdza przywileje dla miasta Kalisza.jpg|thumb|left|250px|Poljski kralj [[Sigismund II. Avgust]] je leta 1552 potrdil stare privilegije Kalisza]] Leta 1574 so v Kalisz prišli [[jezuiti]] in leta 1584 odprli jezuitski kolegij, ki je postal središče izobraževanja na Poljskem. Približno takrat je začel pomen Kalisza upadati. Njegovo mesto je prevzel bližnji [[Poznanj]]. K gospodarskemu razvoju območja je pripomoglo veliko število protestantskih čeških bratov, ki so se naselili v Kaliszu in okolici, potem ko so bili leta 1620 izgnani iz Češke. V 18. stoletju je skozi mesto potekala ena od dveh glavnih poti, ki sta povezovali [[Varšava|Varšavo]] in [[Dresden]]. Po njej sta pogosto potovala poljska kralja [[Avgust Močni|Avgust II. Močni]] in [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]]<ref>{{cite web|url=http://www.dresden-warszawa.eu/pl/prolog/informacja-historyczna/|title=Informacja historyczna|website=Dresden-Warszawa|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Leta 1789 je v Kaliszu živelo 881 Judov, 29 % prebivalcev mesta.<ref name=ref6>{{Cite web|url=https://yivoencyclopedia.org/article.aspx/kalisz|title=YIVO &#124; Kalisz|website=yivoencyclopedia.org}}</ref> Leta 1792 je požar uničil večji del mestnega središča. V [[Delitve Poljske|drugi delitvi Poljske]] leta 1793 je Kalisz pripadel [[Prusija|Kraljevini Prusiji]] in bil preimenovan v nemški Kalisch. Tistega leta je bilo 40% meščanov Judov.<ref name=ref7>[https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/history-of-the-jewish-community-in-kalisz-12th-century-to-world-war-i "History of the Jewish Community in Kalisz: 12th Century to World War I"]. encyclopedia.ushmm.org.</ref> Leta 1801 je Wojciech Bogusławski zbral eno od prvih igralskih skupin v Kaliszu. Leta 1807 je Kalisz postal prestolnica dežele znotraj Varšavskega vojvodstva. Med [[Napoleonov pohod na Rusijo|Napoleonovim pohodom na Rusijo]] je bil po Yorckovi konvenciji v Tauroggenu leta 1812 v Kaliszu naslednje leto sklenjen Steinov sporazum med Rusijo in Prusijo, ki je potrdil, da je Prusija na strani zaveznikov. [[Slika:651362 Kalisz trybunał 01.JPG|thumb|left|250px|Dvor in sodna palača v Kaliszu]] Po porazu Napoleona Bonaparta je Kalisz postal glavno mesto province [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]] in nato glavno mesto province Ruskega imperija. V 20. letih 19. stoletja je bila ustanovljena posebna judovska četrt, ki je obstajala leta 1862.<ref name=ref6/><ref name=ref7/> Bližina pruske meje je pospešila gospodarski razvoj mesta in Kalisz je začel privabljati številne priseljence, ne samo iz Poljske in Ruskega carstva, ampak tudi iz nemških držav. Leta 1860 je v mestu živelo 4.423 Judov, 34,5 % vseh prebivalcev.<ref name=ref6/> Med januarsko vstajo so poljski uporniki 15. aprila 1863 v bližini mesta izbojevali dva zmagovita spopada z Rusi.<ref>{{cite book|last=Zieliński|first=Stanisław|title=Bitwy i potyczki 1863-1864. Na podstawie materyałów drukowanych i rękopiśmiennych Muzeum Narodowego w Rapperswilu|year=1913|language=pl|publisher=Fundusz Wydawniczy Muzeum Narodowego w Rapperswilu|location=Rapperswil|page=196}}</ref> Leta 1881 so ruske oblasti izgnale judovske prebivalce, ki niso imeli ruskega državljanstva.<ref name=ref7/> Leta 1897 je bilo v mestu 7.580 Judov, še vedno približno tretjina celotnega prebivalstva.<ref name=ref7/> Leta 1920 je nova železniška proga povezala Kalisz z [[Varšava|Varšavo]] in [[Lodž]]em. ===Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama=== [[Slika:Rynek w Kaliszu. Czerwiec 2015.jpg|thumb|250px|''Rynek'' (Tržni trg)]] Z izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je bližina meje za Kalisz izkazala za katastrofalno. Bil je eno prvih mest, uničenih leta 1914. Med 2. in 22. avgustom je nemška vojska pod poveljstvom majorja Hermanna Preuskerja obstreljevala in nato požgala Kalisz, čeprav so se ruske čete umaknile iz mesta, ne da bi ga branile. Nemške čete, v katerih je bilo mnogo Poljakov, so bile sprva miroljubno sprejete, potem pa se je stanje spremenilo. Med zasedbo je bilo aretiranih in nato pobitih osemsto mož. Mesto je bilo nato do tal požgano, preostali prebivalci pa izgnani. Od približno 68.000 meščanov leta 1914 jih je leto pozneje v Kaliszu ostalo le še 5.000. Do konca prve svetovne vojne je bil velik del mestnega središča bolj ali manj obnovljen in številnim nekdanjim prebivalcem je bilo dovoljena vrnitev.<ref name="Drewicz">Maciej Drewicz: [https://web.archive.org/web/20150218034901/http://www.d-w.pl/felietony/kto-zniszczyl-kalisz.html Kto zniszczył Kalisz (Kdo je uničil Kalisz).] Dziennik Wielkopolski; Internet Archive Wayback Machine.</ref> Po vojni je Kalisz postal del nove neodvisne Poljske.<ref name=ref10>{{cite web | url=http://www.kalisz.info/odzyskanie-niepodleglosci.html | title=Odzyskanie niepodległości / powstanie wielkopolskie | publisher=Dawny Kalisz | work=Kalisz poprzez wieki | access-date=3. oktobra 2012 | author=Krystyna Dobak-Splitt | author2=Jerzy Aleksander Splitt | quote=''Kalisz poprzez wieki'', Wydawca: Towarzystwo Miłośników Kalisza, 1988}}</ref> 13. decembra 1918 je v Kaliszu prisegel prvi obmejni bataljon, sestavljen iz prostovoljcev iz Kalisza in Ostrówa Wielkopolskega, preden se je pridružil velikopoljskemu uporu (1918–1919) proti Nemčiji.<ref name=ref10/> Obnova mesta se je nadaljevala in leta 1925 je bila odprta nova mestna hiša. Po popisu prebivalstva na Poljskem leta 1931 je v Kaliszu živelo 15.300 Judov, kar je bilo skoraj 30 % celotnega prebivalstva mesta.<ref>{{Cite web|url=https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/jewish-community-of-kalisz-in-the-interwar-years|title=Jewish Community of Kalisz in the Interwar Years|website=encyclopedia.ushmm.org}}</ref> Leta 1939 je imel Kalisz približno 81.000 prebivalcev, od tega 27.000 Judov.<ref>{{Cite web|url=https://sztetl.org.pl/en/towns/k/831-kalisz/99-history/137430-history-of-community|title=History &#124; Virtual Shtetl}}</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Execution of Polish priest in Kalisz 01.jpg|thumb|Usmrtitev poljskega duhovnika leta 1939]] [[Slika:Déportation.jpg|thumb|Deportacija Judov iz Kalisza]] Bližina meje se je med nemško invazijo na Poljsko septembra 1939 znova izkazala za katastrofalno. Kalisz je bil po nemški zasedbi priključen k Nemčiji.<ref name=ref13>{{cite book|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance|page=92}}</ref> [[Wehrmacht]] se je za odpor maščeval s pobojem poljskih branilcev, ki so jih usmrtili v samem mestu in v bližnjem naselju Winiary.<ref name=ref13/> Več kot 1000 ljudi je bilo aretiranih za talce.<ref name=ref13/> Med umorjenimi je bilo veliko izobražencev v okviru nemškega programa uničenje poljske inteligence. Od septembra 1939 do marca 1940 je bilo aretiranih približno 750 Poljakov iz Kalisza, Ostrówa Wielkopolskega in drugih bližnjih naselij. Večina je bila umorjena v velikih pobojih v gozdu Winiary.<ref>Wardzyńska, str. 205-206.</ref> Novembra 1939 je nacistična paravojaška Einsatzgruppe VI pobila 41 Poljakov na lokalnem judovskem pokopališču. Med žrtvami je bil predvojni poljski župan mesta Kalisz Ignacy Bujnicki.<ref>Wardzyńska, str. 206-207.</ref> Aprila in maja 1940 so številne Poljake, aretirane v regiji, zlasti učitelje, zaprli v lokalni zapor in nato deportirali v koncentracijski taborišči [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]] in [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], kjer so jih pomorili.<ref>Wardzyńska, str. 212-213.</ref> [[Slika:Kalisz Las Winiarski (4).jpg|thumb|Spomenik v gozdu Winiary, kjer so pobili 150 Poljakov]] V Kaliszu so Nemci ustanovili taborišče za ponemčevanje poljskih otrok, odvzetih staršem (Gaukinderheim).<ref name=ref17>{{cite web|url=http://www.kalisz.info/dom-wychowawczy.html|title="Dom wychowawczy" dla polskich dzieci w Kaliszu|website=Kalisz.info|author1=Krystyna Dobak-Splitt|author2=Jerzy Aleksander Splitt|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Otroci so dobili nova nemška imena in priimke, za kakršno koli rabo poljskega jezika pa so bili kaznovani tudi s smrtjo. Med umorjenimi je bil na primer štirinajst let star deček Zygmunt Światłowski.<ref name=ref17/> Po bivanju v taborišču so bili otroci izgnani v Nemčijo, Po vojni so se na Poljsko vrnili samo nekateri, usoda mnogih pa je še danes neznana.<ref name=ref17/> Do konca druge svetovne vojne je bilo umorjenih približno 30.000 lokalnih Judov. 20.000 lokalnih Poljakov je bilo umorjenih ali deportiranih v bolj vzhodne pokrajine okupirane poljske (Generalni guvernorat) ali v Nemčijo na suženjsko prisilno delo. Leta 1945 je imel Kalisz približno 43.000 prebivalcev – približno polovico manj kot pred vojno. Leta 1945 je bil vrnjen Poljski. Po vojni so se Judje, ki so preživeli [[holokavst]], vrnili v mesto. Leta 1946 jih je v mestu živelo okoli 500. Do konca 1940. let jih je ostao samo še 100, ki so se kasneje zlili v poljsko družbo.<ref>{{Cite journal|url=https://doi.org/10.1177/0265691417742017|title=An Ordinary Polish Town: The Homecoming of Holocaust Survivors to Kalisz in the Immediate Aftermath of the War|first=Lukasz|last=Krzyzanowski|date=1. januar 2018|journal=European History Quarterly|volume=48|issue=1|pages=92–112|via=SAGE Journals|doi=10.1177/0265691417742017|s2cid=149350666}}</ref> ===Povojno obdobje=== Leta 1975 je Kalisz po reformi državne uprave, ki jo je izvedel Edward Gierek, ponovno postal glavno mesto pokrajine - Vojvodstva Kalisz. Vojvodstvo je bilo leta 1998 ukinjeno in od takrat je Kalisz sedež okrožja okraja v Velikopoljskem vojvodstvu. Leta 1976 so se meje mesta močno razširile z vključitvijo okoliških naselij Majków, Nosków, Piwonice in Szczypiorno.<ref>Rozporządzenie Ministra Administracji, Gospodarki Terenowej i Ochrony Środowiska z dnia 24 czerwca 1976 r. w sprawie zmiany granic niektórych miast w województwach: bielskim, jeleniogórskim, kaliskim, płockim i toruńskim. 1976. vol 24 (144)</ref> Poljsko protikomunistično odporniško gibanje za obrambo človekovih in državljanskih pravic je v mestu izdajalo neodvisen podtalni tisk.<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=IPN|issue=5–6 (126–127)|page=130|issn=1641-9561}}</ref> Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>Zwiernik, str. 131</ref> ki so privedle do ustanovitve [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnosti]], ki je imela osrednjo vlogo pri popadu komunistične vladavine na Poljskem. 11. junija 1991 je bila slovesna proslava v spomin na ustanovitev mesta leta 1282. Leta 1992 je Kalisz postal sedež škofije katoliške cerkve.<ref name=ref2/> Leta 1997 je Kalisz obiskal papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]<ref name=ref2/> V mestu je do leta 2007 delovala tovarna klavirjev 'Calisia'. Zgradba tovarne je bila leta 2019 preurejena v hotel Calisia One. Novembra 2021 so poljski skrajno desni nacionalisti v Kaliszu organizirali [[Antisemitizem|antisemitski]] shod, ki se ga je udeležilo na stotine ljudi. Zažgali so knjigo z rdečimi platnicami, ki naj bi simbolizirala ''[[Kališki statut]]'' iz leta 1264, zgodovinski sporazum, ki je ščitil pravice Judov na Poljskem.<ref name=ref22>{{Cite web|url=https://www.i24news.tv/en/news/international/europe/1636821465-poland-chanting-death-to-jews-far-right-activists-burn-book-on-jewish-rights|title=Poland: Chanting 'death To Jews,' Far-right Nationalists Burn Book On Jewish Rights|website=I24news}}</ref> ==Podnebje== Kalisz ima oceansko podnjebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Cfb).<ref name="kottek2006">{{cite journal|last1=Kottek|first1=Markus|last2=Grieser|first2=Jürgen|last3=Beck|first3=Christoph|last4=Rudolf|first4=Bruno |last5=Rubel|first5=Franz|title=World Map of the Köppen-Geiger climate classification updated|journal=Meteorologische Zeitschrift|date=2006|volume=15|issue=3|pages=259–263|doi=10.1127/0941-2948/2006/0130|bibcode=2006MetZe..15..259K|url=https://opus.bibliothek.uni-augsburg.de/opus4/files/40083/metz_Vol_15_No_3_p259-263_World_Map_of_the_Koppen_Geiger_climate_classification_updated_55034.pdf}}</ref><ref name=Peel>{{cite journal |author1=Peel, M. C. |author2=Finlayson B. L. |author3=McMahon, T. A. |name-list-style=|year=2007 |title=Updated world map of the Köppen–Geiger climate classification |journal=Hydrol. Earth Syst. Sci. |volume=11 |issue=5 |pages=1633–1644 |doi=10.5194/hess-11-1633-2007 |issn=1027-5606|url=https://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | }}</ref> {{Weather box | location = Kalisz (1991–2020 normalni in ekstremi, 1951–dnes) | metric first = y | single line = y | width = auto | Jan record high C = 13,8 | Feb record high C = 18,1 | Mar record high C = 22,7 | Apr record high C = 29,8 | May record high C = 31,4 | Jun record high C = 36,6 | Jul record high C = 36,9 | Aug record high C = 38,0 | Sep record high C = 35,1 | Oct record high C = 27,2 | Nov record high C = 19,3 | Dec record high C = 15,8 | year record high C = 38,0 | Jan high C = 1,7 | Feb high C = 3,4 | Mar high C = 7,8 | Apr high C = 14,6 | May high C = 19,4 | Jun high C = 22,8 | Jul high C = 25,2 | Aug high C = 25,0 | Sep high C = 19,4 | Oct high C = 13,3 | Nov high C = 7,2 | Dec high C = 2,9 | year high C = 13,6 | Jan mean C = -0,8 | Feb mean C = 0,3 | Mar mean C = 3,7 | Apr mean C = 9,4 | May mean C = 14,1 | Jun mean C = 17,3 | Jul mean C = 19,5 | Aug mean C = 19,3 | Sep mean C = 14,4 | Oct mean C = 9,2 | Nov mean C = 4,4 | Dec mean C = 0,6 | year mean C = 9,3 | Jan low C = -3,0 | Feb low C = -2,3 | Mar low C = 0,3 | Apr low C = 4,6 | May low C = 9,0 | Jun low C = 12,3 | Jul low C = 14,2 | Aug low C = 14,2 | Sep low C = 10,1 | Oct low C = 5,9 | Nov low C = 2,1 | Dec low C = -1,6 | year low C = 5.5 | Jan record low C = -28,5 | Feb record low C = -28,3 | Mar record low C = -21,1 | Apr record low C = -7,2 | May record low C = -3,8 | Jun record low C = 2,4 | Jul record low C = 4,0 | Aug record low C = 4,8 | Sep record low C = -1,7 | Oct record low C = -7,4 | Nov record low C = -16,6 | Dec record low C = -25,1 | year record low C = -28,5 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 26,4 | Feb precipitation mm = 24,3 | Mar precipitation mm = 33,2 | Apr precipitation mm = 26,9 | May precipitation mm = 53,0 | Jun precipitation mm = 54,8 | Jul precipitation mm = 77,3 | Aug precipitation mm = 54,3 | Sep precipitation mm = 46,0 | Oct precipitation mm = 36,8 | Nov precipitation mm = 31,0 | Dec precipitation mm = 29,7 | year precipitation mm = 493,8 | Jan snow depth cm = 5,0 | Feb snow depth cm = 4,2 | Mar snow depth cm = 2,4 | Apr snow depth cm = 0,8 | May snow depth cm = 0,0 | Jun snow depth cm = 0,0 | Jul snow depth cm = 0,0 | Aug snow depth cm = 0,0 | Sep snow depth cm = 0,0 | Oct snow depth cm = 0,2 | Nov snow depth cm = 1,5 | Dec snow depth cm = 3,6 | year snow depth cm = | unit precipitation days = 0,1 mm | Jan precipitation days = 15,17 | Feb precipitation days = 13,33 | Mar precipitation days = 13,00 | Apr precipitation days = 10,47 | May precipitation days = 12,50 | Jun precipitation days = 13,00 | Jul precipitation days = 13,40 | Aug precipitation days = 11,70 | Sep precipitation days = 10,87 | Oct precipitation days = 12,43 | Nov precipitation days = 13,13 | Dec precipitation days = 15,13 | year precipitation days = 154,13 | unit snow days = 0 cm | Jan snow days = 12,5 | Feb snow days = 10,2 | Mar snow days = 4,8 | Apr snow days = 0,7 | May snow days = 0,0 | Jun snow days = 0,0 | Jul snow days = 0,0 | Aug snow days = 0,0 | Sep snow days = 0,0 | Oct snow days = 0,1 | Nov snow days = 1,9 | Dec snow days = 7,1 | year snow days = 37,3 | Jan humidity = 87,9 | Feb humidity = 84,7 | Mar humidity = 79,3 | Apr humidity = 71,1 | May humidity = 72,5 | Jun humidity = 72,9 | Jul humidity = 71,9 | Aug humidity = 71,2 | Sep humidity = 78,2 | Oct humidity = 84,3 | Nov humidity = 89,4 | Dec humidity = 89,4 | year humidity = 79,4 | Jan sun = 49,3 | Feb sun = 69,6 | Mar sun = 120,8 | Apr sun = 195,2 | May sun = 248,1 | Jun sun = 253,4 | Jul sun = 253,3 | Aug sun = 242,9 | Sep sun = 160,5 | Oct sun = 110,7 | Nov sun = 52,0 | Dec sun = 41,0 | year sun = 1796,7 | source 1 = Institute of Meteorology and Water Management<ref name=IMGWtavg> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20211203115527/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | archive-date = 3. decembra 2021 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | title = Średnia dobowa temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmin> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115043924/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | title = Średnia minimalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmax> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115044916/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | title = Średnia maksymalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecip> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220109045820/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | archive-date = 9. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | title = Miesięczna suma opadu | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecipdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115051112/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | title = Liczba dni z opadem >= 0,1 mm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdepth> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115054936/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | title = Średnia grubość pokrywy śnieżnej | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220121044246/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | title = Liczba dni z pokrywą śnieżna > 0 cm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsun> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115055331/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | title = Średnia suma usłonecznienia (h) | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> |source 2 = Meteomodel.pl (records, relative humidity 1991–2020)<ref name=recordhigh> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmax&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura maksymalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=recordlow> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmin&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura minimalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=relativehumidity> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=rh&max_empty=3 | title = Kalisz Średnia wilgotność | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> }} ==Vera== V mestu je 19 katoliških, pet protestantskih in ena pravoslavna cerkev. Stara [[sinagoga]] je bila zgrajena leta 1698, nova pa leta 1879.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Universal_Jewish_Encyclopedia/PrxtAAAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=%22new+synagogue%22+kalisz&pg=PA297&printsec=frontcover|title = The Universal Jewish Encyclopedia ...: An Authoritative and Popular Presentation of Jews and Judaism Since the Earliest Times|year = 1942|publisher = Universal Jewish Encyclopedia, Incorporated}}</ref> Pred drugo svetovno vojno je bilo v Kaliszu približno 25.000 Judov. Večina je bila med vojno pomorjena v [[holokavst]]u. Do poletja 1942 je bila judovska skupnost v Kaliszu popolnoma uničena. ==Šolstvo== Kalisz je izobraževalno stedišče regije. V njem je 29 osnovnih, 15 srednjih in pet visokih šol, sedem kolegijev in kakšnih deset strokovnih šol. V mestu je nekaj oddelkov Poznanjske univerze, Poznanjske ekonomske univerze in Poznanjske tehnološke univerze. V mestu deluje glasbena šola Henryka Melcerja. ==Gospodarstvo== V samem mestu je malo industrije. V njem je Winiary (del grupe Nestlé), tovarna za predelavo hrane Colian in tkalnicajeansa Big Star. V Kaliszu sta dve tovarni letalskih motorjev: WSK-Kalisz in Pratt & Whitney Kalisz, veja [[Pratt & Whitney Canada]]. ==Kuhinja== Napolitanke andruty kaliskie izvirajo iz Kalisza in so najbolj znano tovrstno živilo na Poljskem. Druga uradno zaščitena tradicionalna posebnost območja, ki jo je določilo Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja Poljske, so domači hladno stiskani sokovi iz svežega sadja regije Kalisz, proizvedeni po tradicionalnih receptih brez kakršnih koli dodatkov.<ref name=gov>{{cite web|url=https://www.gov.pl/web/rolnictwo/domowe-soki-tloczone-na-zimno-ze-swiezych-owocow-ziemi-kaliskiej|title=Domowe soki tłoczone na zimno ze świeżych owoców ziemi kaliskiej|website=Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi - Portal Gov.pl|access-date=15. aprila 2022|language=pl}}</ref> Sem spadajo sokovi iz jabolk, hrušk, češenj, črnega ribeza, rdečega ribeza, jagod in malin.<ref name=gov/> Tradicija sega več stoletij v preteklost.<ref name=gov/> == Šport == [[Slika:Kalisz Arena (2).JPG|thumb|250px|Kališka Arena Kalisz, največji pokriti športni objekt v mestu]] Najbolj priljubljena športa sta [[rokomet]] in [[nogomet]]. Med najboljša moštva na Poljskem spadajo * MKS Kalisz – moška rokometna ekipa, ki igra v Poljski superligi * SSK Calisia Kalisz – ženska rokometna ekipa, ki igra v Poljski ženski rokometni ligi; ekipa je bila štirikrat državna prvakinja (1997, 1998, 2005, 2007) *KKS Kalisz – moška nogometna ekipa, ki igra v drugi ligi V mestu je tudi veslaški klub Kaliskie Towarzystwo Wioślarskie, najstarejši na Poljskem, ustanovljen leta 1894. ==Mednarodni stiki== Kalisz je obraten z naslednjimi mesti:<ref name="KaliszTwinning">{{cite web|url=https://bip.kalisz.pl/index.php?id=40&s=45&file=kon_zagr_miasta.htm |title=Kontakty zagraniczne Miasta |access-date=2018-06-29 |publisher=bip.kalisz.pl }}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | * {{flagicon|GER}} [[Erfurt]], [[Nemčija]] <small>''(od 1984)''</small> * {{flagicon|GER}} Hamm, [[Nemčija]] <small>''(od 1991)''</small> * {{flagicon|FRA}} Hautmont, [[Francija]] <small>''(od 1958)''</small> * {{flagicon|NED}} Heerhugowaard, [[Nizozemska]] <small>''(od 1992)''</small> * {{flagicon|UKR}} Kamianets-Podilskyi, [[Ukrajina]] <small>''(od 1993)''</small> || * {{flagicon|BEL}} La Louvière, [[Belgija]] <small>''(od 1998)''</small> * {{flagicon|SVK}} Martin, [[Slovaška]] <small>''(od 1996)''</small> * {{flagicon|UK}} Preston, [[Združeno kraljestvo]] <small>''(od 1989)''</small> * {{flagicon|ITA}} Adria, [[Italija]] * {{flagicon|ESP}} [[Figueres]], [[Španija]] || * {{flagicon|BGR}} [[Loveč]], [[Bolgarija]] * {{flagicon|BLR}} [[Minsk]], [[Belorusija]] * {{flagicon|HUN}} [[Szentendre]], [[Madžarska]] * {{flagicon|BEL}} Tongeren, [[Belgija]] |} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] tprev2lcnrsdpmyfnx3ocbfda23g1ox 5728369 5728368 2022-08-07T04:52:45Z Octopus 13285 /* Mednarodni stiki */ galerija wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name=ref1>{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30. junija 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} '''Kalisz''' je mesto v osrednji [[Poljska|Poljski]] in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Decembra 2020 je imelo 99.106 prebivalcev.<ref name=ref1/> Kalisz je glavno mesto Kališke regije. Stoji ob reki Prosni na jugovzhodu Velikopoljske in tvori somestje z bližnjima mestoma Ostrów Wielkopolski in Nowe Skalmierzyce. Kalisz je eno najstarejših mest na Poljskem in ena od dveh tradicionalnih prestolnic Velikopoljske. Druga je bila [[Poznanj]]. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bil pomembno regionalno središče, glavno mesto province in pomembno kraljevo mesto. Je eno od zgodovinskih pokopališč srednjeveških poljskih monarhov in vojvod iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], mesto številnih pomembnih dogodkov v poljski zgodovini ter prizorišče več bitk. Od 19. stoletja je središče industrijskega okrožja. Je kulturno, znanstveno, izobraževalno in upravno središče vzhodne in južne Velikopoljske regije ter sedež rimskokatoliške škofije Kalisz. ==Ime== Za ime ''Kalisz'' se domneva, da izvira iz arhaične besede ''kal'', ki pomeni močvirje ali barje. ==Zgodovina== Na območju Kalisza je veliko najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] časov, ki kažejo, da je bila naselbina nekoč postajališče rimskih trgovskih karavan, ki so se po [[Jantarska pot|jantarski poti]] odpravljale proti [[Baltsko morje|Baltskemu morju]].<ref name=ref2>Anna Woźniak (2013). [https://web.archive.org/web/20131030225620/http://www.kalisz.pl/pl/q/o-miescie/historia-miasta "Historia miasta Kalisz". Internet Archive.</ref> Kalizijo je omenil [[Ptolemaj]] v 2. stoletju n. št. Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je bila Kalizija Kalisz, in trdijo da je bila nekje na ozemlju Didunov v [[Velika Germanija|Veliki Germaniji]]. ===Srednji vek=== [[Slika:Herb Ksiestwa Kaliskiego.jpg|thumb|150px|left|Pečat srednjeveškega Kalisza]] Arheološka izkopavanja so odkrila zgodnjesrednjeveško naselbino iz obdobja dinastije [[Pjasti|Pjastov]] približno od 9. do 12. stoletja.<ref>Tadeusz Chrzanowski. "Kalisz". Sport i Turystyka, Varšava 1978.</ref> Sodobni Kalisz je bil najverjetneje ustanovljen v 9. stoletju kot glavno mesto province in manjša utrdba. Kot del [[Velikopoljska|Velikopoljske]], ki je bila zibelka poljske države, je bil del Poljske od njene ustanovitve v 10. stoletju. Leta 1106 je mesto zavzel [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] in ga vključil v svoje fevdalne posesti. Med letoma 1253 in 1260 je mesto dobilo mestne pravice v skladu z nemškim mestnim pravom (poljsko Zakon Środa Śląska po mestu Środa Śląska v [[Šlezija|Šleziji]]), lokalno različico magdeburškega prava, in je kmalu začelo rasti. Bil je eno od najbogatejših mest Velikopoljske je med fevdalno razdrobljenostjo Poljske tvoril ločeno vojvodstvo, ki mu je vladala lokalna veja dinastije Pjastov. Leta 1264 je [[Boleslav Pobožni]] v mestu izdal ''[[Kališki statut]]'', ki je bil edinstven zaščitni privilegij za [[Judje|Jude]] med njihovim preganjanjem v zahodni Evropi, zaradi česar je Poljska v naslednjih stoletjih postala cilj judovskega preseljevanja iz drugih držav. Po združitvi Poljske je mesto postalo središče tkalstva in izdelkov iz lesa ter eno od kulturnih središč Velikopoljske. Leta 1282 je poljski veliki vojvoda [[Przemisl II.]] potrdil mestne zakone, leta 1314 pa ga je kralj [[Vladislav I. Poljski|Vladislav Kratki]] razglasil za glavno mesto vojvodstva Kalisz. Kalisz, ki se je nahajal približno v središču Poljske, kot so takrat veljale njene meje, je bil pomembno trgovsko središče. Leta 1331 so mesto med obleganjem [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] Poljaki uspešno obranili. Zaradi njegove strateške lege je kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] leta 1343 v Kaliszu podpisal mirovni sporazum s Tevtonskim viteškim redom. Kot kraljevo mesto je Kalisz uspel ubraniti številne prvotne privilegije. Leta 1426 je bila v mestu zgrajena mestna hiša. V Kaliszu je bil pokopan poljski veliki vojvoda [[Mješko III. Stari]].<ref name=ref2/> V 14. stoletju so med epidemijami bolezni Jude napadale mestne drhali pod obtožbo, da zastrupljajo mestne vodnjake.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Jewish_Encyclopedia/1nM_AQAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=kalisz+jews&pg=PA422&printsec=frontcover|title=The Jewish Encyclopedia: A Descriptive Record of the History, Religion, Literature, and Customs of the Jewish People from the Earliest Times to the Present Day|year=1907|publisher=Funk & Wagnalls}}</ref> ===1500-1914=== [[Slika:Zygmunt August zatwierdza przywileje dla miasta Kalisza.jpg|thumb|left|250px|Poljski kralj [[Sigismund II. Avgust]] je leta 1552 potrdil stare privilegije Kalisza]] Leta 1574 so v Kalisz prišli [[jezuiti]] in leta 1584 odprli jezuitski kolegij, ki je postal središče izobraževanja na Poljskem. Približno takrat je začel pomen Kalisza upadati. Njegovo mesto je prevzel bližnji [[Poznanj]]. K gospodarskemu razvoju območja je pripomoglo veliko število protestantskih čeških bratov, ki so se naselili v Kaliszu in okolici, potem ko so bili leta 1620 izgnani iz Češke. V 18. stoletju je skozi mesto potekala ena od dveh glavnih poti, ki sta povezovali [[Varšava|Varšavo]] in [[Dresden]]. Po njej sta pogosto potovala poljska kralja [[Avgust Močni|Avgust II. Močni]] in [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]]<ref>{{cite web|url=http://www.dresden-warszawa.eu/pl/prolog/informacja-historyczna/|title=Informacja historyczna|website=Dresden-Warszawa|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Leta 1789 je v Kaliszu živelo 881 Judov, 29 % prebivalcev mesta.<ref name=ref6>{{Cite web|url=https://yivoencyclopedia.org/article.aspx/kalisz|title=YIVO &#124; Kalisz|website=yivoencyclopedia.org}}</ref> Leta 1792 je požar uničil večji del mestnega središča. V [[Delitve Poljske|drugi delitvi Poljske]] leta 1793 je Kalisz pripadel [[Prusija|Kraljevini Prusiji]] in bil preimenovan v nemški Kalisch. Tistega leta je bilo 40% meščanov Judov.<ref name=ref7>[https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/history-of-the-jewish-community-in-kalisz-12th-century-to-world-war-i "History of the Jewish Community in Kalisz: 12th Century to World War I"]. encyclopedia.ushmm.org.</ref> Leta 1801 je Wojciech Bogusławski zbral eno od prvih igralskih skupin v Kaliszu. Leta 1807 je Kalisz postal prestolnica dežele znotraj Varšavskega vojvodstva. Med [[Napoleonov pohod na Rusijo|Napoleonovim pohodom na Rusijo]] je bil po Yorckovi konvenciji v Tauroggenu leta 1812 v Kaliszu naslednje leto sklenjen Steinov sporazum med Rusijo in Prusijo, ki je potrdil, da je Prusija na strani zaveznikov. [[Slika:651362 Kalisz trybunał 01.JPG|thumb|left|250px|Dvor in sodna palača v Kaliszu]] Po porazu Napoleona Bonaparta je Kalisz postal glavno mesto province [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]] in nato glavno mesto province Ruskega imperija. V 20. letih 19. stoletja je bila ustanovljena posebna judovska četrt, ki je obstajala leta 1862.<ref name=ref6/><ref name=ref7/> Bližina pruske meje je pospešila gospodarski razvoj mesta in Kalisz je začel privabljati številne priseljence, ne samo iz Poljske in Ruskega carstva, ampak tudi iz nemških držav. Leta 1860 je v mestu živelo 4.423 Judov, 34,5 % vseh prebivalcev.<ref name=ref6/> Med januarsko vstajo so poljski uporniki 15. aprila 1863 v bližini mesta izbojevali dva zmagovita spopada z Rusi.<ref>{{cite book|last=Zieliński|first=Stanisław|title=Bitwy i potyczki 1863-1864. Na podstawie materyałów drukowanych i rękopiśmiennych Muzeum Narodowego w Rapperswilu|year=1913|language=pl|publisher=Fundusz Wydawniczy Muzeum Narodowego w Rapperswilu|location=Rapperswil|page=196}}</ref> Leta 1881 so ruske oblasti izgnale judovske prebivalce, ki niso imeli ruskega državljanstva.<ref name=ref7/> Leta 1897 je bilo v mestu 7.580 Judov, še vedno približno tretjina celotnega prebivalstva.<ref name=ref7/> Leta 1920 je nova železniška proga povezala Kalisz z [[Varšava|Varšavo]] in [[Lodž]]em. ===Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama=== [[Slika:Rynek w Kaliszu. Czerwiec 2015.jpg|thumb|250px|''Rynek'' (Tržni trg)]] Z izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je bližina meje za Kalisz izkazala za katastrofalno. Bil je eno prvih mest, uničenih leta 1914. Med 2. in 22. avgustom je nemška vojska pod poveljstvom majorja Hermanna Preuskerja obstreljevala in nato požgala Kalisz, čeprav so se ruske čete umaknile iz mesta, ne da bi ga branile. Nemške čete, v katerih je bilo mnogo Poljakov, so bile sprva miroljubno sprejete, potem pa se je stanje spremenilo. Med zasedbo je bilo aretiranih in nato pobitih osemsto mož. Mesto je bilo nato do tal požgano, preostali prebivalci pa izgnani. Od približno 68.000 meščanov leta 1914 jih je leto pozneje v Kaliszu ostalo le še 5.000. Do konca prve svetovne vojne je bil velik del mestnega središča bolj ali manj obnovljen in številnim nekdanjim prebivalcem je bilo dovoljena vrnitev.<ref name="Drewicz">Maciej Drewicz: [https://web.archive.org/web/20150218034901/http://www.d-w.pl/felietony/kto-zniszczyl-kalisz.html Kto zniszczył Kalisz (Kdo je uničil Kalisz).] Dziennik Wielkopolski; Internet Archive Wayback Machine.</ref> Po vojni je Kalisz postal del nove neodvisne Poljske.<ref name=ref10>{{cite web | url=http://www.kalisz.info/odzyskanie-niepodleglosci.html | title=Odzyskanie niepodległości / powstanie wielkopolskie | publisher=Dawny Kalisz | work=Kalisz poprzez wieki | access-date=3. oktobra 2012 | author=Krystyna Dobak-Splitt | author2=Jerzy Aleksander Splitt | quote=''Kalisz poprzez wieki'', Wydawca: Towarzystwo Miłośników Kalisza, 1988}}</ref> 13. decembra 1918 je v Kaliszu prisegel prvi obmejni bataljon, sestavljen iz prostovoljcev iz Kalisza in Ostrówa Wielkopolskega, preden se je pridružil velikopoljskemu uporu (1918–1919) proti Nemčiji.<ref name=ref10/> Obnova mesta se je nadaljevala in leta 1925 je bila odprta nova mestna hiša. Po popisu prebivalstva na Poljskem leta 1931 je v Kaliszu živelo 15.300 Judov, kar je bilo skoraj 30 % celotnega prebivalstva mesta.<ref>{{Cite web|url=https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/jewish-community-of-kalisz-in-the-interwar-years|title=Jewish Community of Kalisz in the Interwar Years|website=encyclopedia.ushmm.org}}</ref> Leta 1939 je imel Kalisz približno 81.000 prebivalcev, od tega 27.000 Judov.<ref>{{Cite web|url=https://sztetl.org.pl/en/towns/k/831-kalisz/99-history/137430-history-of-community|title=History &#124; Virtual Shtetl}}</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Execution of Polish priest in Kalisz 01.jpg|thumb|Usmrtitev poljskega duhovnika leta 1939]] [[Slika:Déportation.jpg|thumb|Deportacija Judov iz Kalisza]] Bližina meje se je med nemško invazijo na Poljsko septembra 1939 znova izkazala za katastrofalno. Kalisz je bil po nemški zasedbi priključen k Nemčiji.<ref name=ref13>{{cite book|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance|page=92}}</ref> [[Wehrmacht]] se je za odpor maščeval s pobojem poljskih branilcev, ki so jih usmrtili v samem mestu in v bližnjem naselju Winiary.<ref name=ref13/> Več kot 1000 ljudi je bilo aretiranih za talce.<ref name=ref13/> Med umorjenimi je bilo veliko izobražencev v okviru nemškega programa uničenje poljske inteligence. Od septembra 1939 do marca 1940 je bilo aretiranih približno 750 Poljakov iz Kalisza, Ostrówa Wielkopolskega in drugih bližnjih naselij. Večina je bila umorjena v velikih pobojih v gozdu Winiary.<ref>Wardzyńska, str. 205-206.</ref> Novembra 1939 je nacistična paravojaška Einsatzgruppe VI pobila 41 Poljakov na lokalnem judovskem pokopališču. Med žrtvami je bil predvojni poljski župan mesta Kalisz Ignacy Bujnicki.<ref>Wardzyńska, str. 206-207.</ref> Aprila in maja 1940 so številne Poljake, aretirane v regiji, zlasti učitelje, zaprli v lokalni zapor in nato deportirali v koncentracijski taborišči [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]] in [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], kjer so jih pomorili.<ref>Wardzyńska, str. 212-213.</ref> [[Slika:Kalisz Las Winiarski (4).jpg|thumb|Spomenik v gozdu Winiary, kjer so pobili 150 Poljakov]] V Kaliszu so Nemci ustanovili taborišče za ponemčevanje poljskih otrok, odvzetih staršem (Gaukinderheim).<ref name=ref17>{{cite web|url=http://www.kalisz.info/dom-wychowawczy.html|title="Dom wychowawczy" dla polskich dzieci w Kaliszu|website=Kalisz.info|author1=Krystyna Dobak-Splitt|author2=Jerzy Aleksander Splitt|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Otroci so dobili nova nemška imena in priimke, za kakršno koli rabo poljskega jezika pa so bili kaznovani tudi s smrtjo. Med umorjenimi je bil na primer štirinajst let star deček Zygmunt Światłowski.<ref name=ref17/> Po bivanju v taborišču so bili otroci izgnani v Nemčijo, Po vojni so se na Poljsko vrnili samo nekateri, usoda mnogih pa je še danes neznana.<ref name=ref17/> Do konca druge svetovne vojne je bilo umorjenih približno 30.000 lokalnih Judov. 20.000 lokalnih Poljakov je bilo umorjenih ali deportiranih v bolj vzhodne pokrajine okupirane poljske (Generalni guvernorat) ali v Nemčijo na suženjsko prisilno delo. Leta 1945 je imel Kalisz približno 43.000 prebivalcev – približno polovico manj kot pred vojno. Leta 1945 je bil vrnjen Poljski. Po vojni so se Judje, ki so preživeli [[holokavst]], vrnili v mesto. Leta 1946 jih je v mestu živelo okoli 500. Do konca 1940. let jih je ostao samo še 100, ki so se kasneje zlili v poljsko družbo.<ref>{{Cite journal|url=https://doi.org/10.1177/0265691417742017|title=An Ordinary Polish Town: The Homecoming of Holocaust Survivors to Kalisz in the Immediate Aftermath of the War|first=Lukasz|last=Krzyzanowski|date=1. januar 2018|journal=European History Quarterly|volume=48|issue=1|pages=92–112|via=SAGE Journals|doi=10.1177/0265691417742017|s2cid=149350666}}</ref> ===Povojno obdobje=== Leta 1975 je Kalisz po reformi državne uprave, ki jo je izvedel Edward Gierek, ponovno postal glavno mesto pokrajine - Vojvodstva Kalisz. Vojvodstvo je bilo leta 1998 ukinjeno in od takrat je Kalisz sedež okrožja okraja v Velikopoljskem vojvodstvu. Leta 1976 so se meje mesta močno razširile z vključitvijo okoliških naselij Majków, Nosków, Piwonice in Szczypiorno.<ref>Rozporządzenie Ministra Administracji, Gospodarki Terenowej i Ochrony Środowiska z dnia 24 czerwca 1976 r. w sprawie zmiany granic niektórych miast w województwach: bielskim, jeleniogórskim, kaliskim, płockim i toruńskim. 1976. vol 24 (144)</ref> Poljsko protikomunistično odporniško gibanje za obrambo človekovih in državljanskih pravic je v mestu izdajalo neodvisen podtalni tisk.<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=IPN|issue=5–6 (126–127)|page=130|issn=1641-9561}}</ref> Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>Zwiernik, str. 131</ref> ki so privedle do ustanovitve [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnosti]], ki je imela osrednjo vlogo pri popadu komunistične vladavine na Poljskem. 11. junija 1991 je bila slovesna proslava v spomin na ustanovitev mesta leta 1282. Leta 1992 je Kalisz postal sedež škofije katoliške cerkve.<ref name=ref2/> Leta 1997 je Kalisz obiskal papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]<ref name=ref2/> V mestu je do leta 2007 delovala tovarna klavirjev 'Calisia'. Zgradba tovarne je bila leta 2019 preurejena v hotel Calisia One. Novembra 2021 so poljski skrajno desni nacionalisti v Kaliszu organizirali [[Antisemitizem|antisemitski]] shod, ki se ga je udeležilo na stotine ljudi. Zažgali so knjigo z rdečimi platnicami, ki naj bi simbolizirala ''[[Kališki statut]]'' iz leta 1264, zgodovinski sporazum, ki je ščitil pravice Judov na Poljskem.<ref name=ref22>{{Cite web|url=https://www.i24news.tv/en/news/international/europe/1636821465-poland-chanting-death-to-jews-far-right-activists-burn-book-on-jewish-rights|title=Poland: Chanting 'death To Jews,' Far-right Nationalists Burn Book On Jewish Rights|website=I24news}}</ref> ==Podnebje== Kalisz ima oceansko podnjebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Cfb).<ref name="kottek2006">{{cite journal|last1=Kottek|first1=Markus|last2=Grieser|first2=Jürgen|last3=Beck|first3=Christoph|last4=Rudolf|first4=Bruno |last5=Rubel|first5=Franz|title=World Map of the Köppen-Geiger climate classification updated|journal=Meteorologische Zeitschrift|date=2006|volume=15|issue=3|pages=259–263|doi=10.1127/0941-2948/2006/0130|bibcode=2006MetZe..15..259K|url=https://opus.bibliothek.uni-augsburg.de/opus4/files/40083/metz_Vol_15_No_3_p259-263_World_Map_of_the_Koppen_Geiger_climate_classification_updated_55034.pdf}}</ref><ref name=Peel>{{cite journal |author1=Peel, M. C. |author2=Finlayson B. L. |author3=McMahon, T. A. |name-list-style=|year=2007 |title=Updated world map of the Köppen–Geiger climate classification |journal=Hydrol. Earth Syst. Sci. |volume=11 |issue=5 |pages=1633–1644 |doi=10.5194/hess-11-1633-2007 |issn=1027-5606|url=https://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | }}</ref> {{Weather box | location = Kalisz (1991–2020 normalni in ekstremi, 1951–dnes) | metric first = y | single line = y | width = auto | Jan record high C = 13,8 | Feb record high C = 18,1 | Mar record high C = 22,7 | Apr record high C = 29,8 | May record high C = 31,4 | Jun record high C = 36,6 | Jul record high C = 36,9 | Aug record high C = 38,0 | Sep record high C = 35,1 | Oct record high C = 27,2 | Nov record high C = 19,3 | Dec record high C = 15,8 | year record high C = 38,0 | Jan high C = 1,7 | Feb high C = 3,4 | Mar high C = 7,8 | Apr high C = 14,6 | May high C = 19,4 | Jun high C = 22,8 | Jul high C = 25,2 | Aug high C = 25,0 | Sep high C = 19,4 | Oct high C = 13,3 | Nov high C = 7,2 | Dec high C = 2,9 | year high C = 13,6 | Jan mean C = -0,8 | Feb mean C = 0,3 | Mar mean C = 3,7 | Apr mean C = 9,4 | May mean C = 14,1 | Jun mean C = 17,3 | Jul mean C = 19,5 | Aug mean C = 19,3 | Sep mean C = 14,4 | Oct mean C = 9,2 | Nov mean C = 4,4 | Dec mean C = 0,6 | year mean C = 9,3 | Jan low C = -3,0 | Feb low C = -2,3 | Mar low C = 0,3 | Apr low C = 4,6 | May low C = 9,0 | Jun low C = 12,3 | Jul low C = 14,2 | Aug low C = 14,2 | Sep low C = 10,1 | Oct low C = 5,9 | Nov low C = 2,1 | Dec low C = -1,6 | year low C = 5.5 | Jan record low C = -28,5 | Feb record low C = -28,3 | Mar record low C = -21,1 | Apr record low C = -7,2 | May record low C = -3,8 | Jun record low C = 2,4 | Jul record low C = 4,0 | Aug record low C = 4,8 | Sep record low C = -1,7 | Oct record low C = -7,4 | Nov record low C = -16,6 | Dec record low C = -25,1 | year record low C = -28,5 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 26,4 | Feb precipitation mm = 24,3 | Mar precipitation mm = 33,2 | Apr precipitation mm = 26,9 | May precipitation mm = 53,0 | Jun precipitation mm = 54,8 | Jul precipitation mm = 77,3 | Aug precipitation mm = 54,3 | Sep precipitation mm = 46,0 | Oct precipitation mm = 36,8 | Nov precipitation mm = 31,0 | Dec precipitation mm = 29,7 | year precipitation mm = 493,8 | Jan snow depth cm = 5,0 | Feb snow depth cm = 4,2 | Mar snow depth cm = 2,4 | Apr snow depth cm = 0,8 | May snow depth cm = 0,0 | Jun snow depth cm = 0,0 | Jul snow depth cm = 0,0 | Aug snow depth cm = 0,0 | Sep snow depth cm = 0,0 | Oct snow depth cm = 0,2 | Nov snow depth cm = 1,5 | Dec snow depth cm = 3,6 | year snow depth cm = | unit precipitation days = 0,1 mm | Jan precipitation days = 15,17 | Feb precipitation days = 13,33 | Mar precipitation days = 13,00 | Apr precipitation days = 10,47 | May precipitation days = 12,50 | Jun precipitation days = 13,00 | Jul precipitation days = 13,40 | Aug precipitation days = 11,70 | Sep precipitation days = 10,87 | Oct precipitation days = 12,43 | Nov precipitation days = 13,13 | Dec precipitation days = 15,13 | year precipitation days = 154,13 | unit snow days = 0 cm | Jan snow days = 12,5 | Feb snow days = 10,2 | Mar snow days = 4,8 | Apr snow days = 0,7 | May snow days = 0,0 | Jun snow days = 0,0 | Jul snow days = 0,0 | Aug snow days = 0,0 | Sep snow days = 0,0 | Oct snow days = 0,1 | Nov snow days = 1,9 | Dec snow days = 7,1 | year snow days = 37,3 | Jan humidity = 87,9 | Feb humidity = 84,7 | Mar humidity = 79,3 | Apr humidity = 71,1 | May humidity = 72,5 | Jun humidity = 72,9 | Jul humidity = 71,9 | Aug humidity = 71,2 | Sep humidity = 78,2 | Oct humidity = 84,3 | Nov humidity = 89,4 | Dec humidity = 89,4 | year humidity = 79,4 | Jan sun = 49,3 | Feb sun = 69,6 | Mar sun = 120,8 | Apr sun = 195,2 | May sun = 248,1 | Jun sun = 253,4 | Jul sun = 253,3 | Aug sun = 242,9 | Sep sun = 160,5 | Oct sun = 110,7 | Nov sun = 52,0 | Dec sun = 41,0 | year sun = 1796,7 | source 1 = Institute of Meteorology and Water Management<ref name=IMGWtavg> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20211203115527/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | archive-date = 3. decembra 2021 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | title = Średnia dobowa temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmin> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115043924/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | title = Średnia minimalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmax> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115044916/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | title = Średnia maksymalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecip> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220109045820/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | archive-date = 9. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | title = Miesięczna suma opadu | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecipdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115051112/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | title = Liczba dni z opadem >= 0,1 mm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdepth> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115054936/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | title = Średnia grubość pokrywy śnieżnej | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220121044246/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | title = Liczba dni z pokrywą śnieżna > 0 cm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsun> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115055331/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | title = Średnia suma usłonecznienia (h) | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> |source 2 = Meteomodel.pl (records, relative humidity 1991–2020)<ref name=recordhigh> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmax&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura maksymalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=recordlow> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmin&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura minimalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=relativehumidity> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=rh&max_empty=3 | title = Kalisz Średnia wilgotność | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> }} ==Vera== V mestu je 19 katoliških, pet protestantskih in ena pravoslavna cerkev. Stara [[sinagoga]] je bila zgrajena leta 1698, nova pa leta 1879.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Universal_Jewish_Encyclopedia/PrxtAAAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=%22new+synagogue%22+kalisz&pg=PA297&printsec=frontcover|title = The Universal Jewish Encyclopedia ...: An Authoritative and Popular Presentation of Jews and Judaism Since the Earliest Times|year = 1942|publisher = Universal Jewish Encyclopedia, Incorporated}}</ref> Pred drugo svetovno vojno je bilo v Kaliszu približno 25.000 Judov. Večina je bila med vojno pomorjena v [[holokavst]]u. Do poletja 1942 je bila judovska skupnost v Kaliszu popolnoma uničena. ==Šolstvo== Kalisz je izobraževalno stedišče regije. V njem je 29 osnovnih, 15 srednjih in pet visokih šol, sedem kolegijev in kakšnih deset strokovnih šol. V mestu je nekaj oddelkov Poznanjske univerze, Poznanjske ekonomske univerze in Poznanjske tehnološke univerze. V mestu deluje glasbena šola Henryka Melcerja. ==Gospodarstvo== V samem mestu je malo industrije. V njem je Winiary (del grupe Nestlé), tovarna za predelavo hrane Colian in tkalnicajeansa Big Star. V Kaliszu sta dve tovarni letalskih motorjev: WSK-Kalisz in Pratt & Whitney Kalisz, veja [[Pratt & Whitney Canada]]. ==Kuhinja== Napolitanke andruty kaliskie izvirajo iz Kalisza in so najbolj znano tovrstno živilo na Poljskem. Druga uradno zaščitena tradicionalna posebnost območja, ki jo je določilo Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja Poljske, so domači hladno stiskani sokovi iz svežega sadja regije Kalisz, proizvedeni po tradicionalnih receptih brez kakršnih koli dodatkov.<ref name=gov>{{cite web|url=https://www.gov.pl/web/rolnictwo/domowe-soki-tloczone-na-zimno-ze-swiezych-owocow-ziemi-kaliskiej|title=Domowe soki tłoczone na zimno ze świeżych owoców ziemi kaliskiej|website=Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi - Portal Gov.pl|access-date=15. aprila 2022|language=pl}}</ref> Sem spadajo sokovi iz jabolk, hrušk, češenj, črnega ribeza, rdečega ribeza, jagod in malin.<ref name=gov/> Tradicija sega več stoletij v preteklost.<ref name=gov/> == Šport == [[Slika:Kalisz Arena (2).JPG|thumb|250px|Kališka Arena Kalisz, največji pokriti športni objekt v mestu]] Najbolj priljubljena športa sta [[rokomet]] in [[nogomet]]. Med najboljša moštva na Poljskem spadajo * MKS Kalisz – moška rokometna ekipa, ki igra v Poljski superligi * SSK Calisia Kalisz – ženska rokometna ekipa, ki igra v Poljski ženski rokometni ligi; ekipa je bila štirikrat državna prvakinja (1997, 1998, 2005, 2007) *KKS Kalisz – moška nogometna ekipa, ki igra v drugi ligi V mestu je tudi veslaški klub Kaliskie Towarzystwo Wioślarskie, najstarejši na Poljskem, ustanovljen leta 1894. <gallery mode="packed" heights="140"> Slika:KALISZ majowe obrazki 123 - panoramio.jpg|Del srednjeveškega mestnaga obzidja Slika:Północna pierzeja Rynku. Zmierzch..jpg|Tržni al Mali trg Slika:Teatr Bogusławskiego w Kalisz.jpg|Gledališče Wojciecha Bogusławskega Slika:Bazylika w Kaliszu. Widok z wieży ratusza.jpg|Staro mestni jedro z baziliko Marijinega vnebovzetja Slika:Kalisz Saint Nicholas Cathedral 2019 P03 aerial view.jpg|Stolnica sv. Nikolaja v starem delu mesta Slika:Kalisz Prosna (1).JPG|Reka Prosna </gallery> ==Mednarodni stiki== Kalisz je obraten z naslednjimi mesti:<ref name="KaliszTwinning">{{cite web|url=https://bip.kalisz.pl/index.php?id=40&s=45&file=kon_zagr_miasta.htm |title=Kontakty zagraniczne Miasta |access-date=2018-06-29 |publisher=bip.kalisz.pl }}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | * {{flagicon|GER}} [[Erfurt]], [[Nemčija]] <small>''(od 1984)''</small> * {{flagicon|GER}} Hamm, [[Nemčija]] <small>''(od 1991)''</small> * {{flagicon|FRA}} Hautmont, [[Francija]] <small>''(od 1958)''</small> * {{flagicon|NED}} Heerhugowaard, [[Nizozemska]] <small>''(od 1992)''</small> * {{flagicon|UKR}} Kamianets-Podilskyi, [[Ukrajina]] <small>''(od 1993)''</small> || * {{flagicon|BEL}} La Louvière, [[Belgija]] <small>''(od 1998)''</small> * {{flagicon|SVK}} Martin, [[Slovaška]] <small>''(od 1996)''</small> * {{flagicon|UK}} Preston, [[Združeno kraljestvo]] <small>''(od 1989)''</small> * {{flagicon|ITA}} Adria, [[Italija]] * {{flagicon|ESP}} [[Figueres]], [[Španija]] || * {{flagicon|BGR}} [[Loveč]], [[Bolgarija]] * {{flagicon|BLR}} [[Minsk]], [[Belorusija]] * {{flagicon|HUN}} [[Szentendre]], [[Madžarska]] * {{flagicon|BEL}} Tongeren, [[Belgija]] |} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] mf113c1ju4fe2m64xph51fr7iejnqju 5728370 5728369 2022-08-07T04:54:28Z Octopus 13285 /* Šport */ slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name=ref1>{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30. junija 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} '''Kalisz''' je mesto v osrednji [[Poljska|Poljski]] in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Decembra 2020 je imelo 99.106 prebivalcev.<ref name=ref1/> Kalisz je glavno mesto Kališke regije. Stoji ob reki Prosni na jugovzhodu Velikopoljske in tvori somestje z bližnjima mestoma Ostrów Wielkopolski in Nowe Skalmierzyce. Kalisz je eno najstarejših mest na Poljskem in ena od dveh tradicionalnih prestolnic Velikopoljske. Druga je bila [[Poznanj]]. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bil pomembno regionalno središče, glavno mesto province in pomembno kraljevo mesto. Je eno od zgodovinskih pokopališč srednjeveških poljskih monarhov in vojvod iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], mesto številnih pomembnih dogodkov v poljski zgodovini ter prizorišče več bitk. Od 19. stoletja je središče industrijskega okrožja. Je kulturno, znanstveno, izobraževalno in upravno središče vzhodne in južne Velikopoljske regije ter sedež rimskokatoliške škofije Kalisz. ==Ime== Za ime ''Kalisz'' se domneva, da izvira iz arhaične besede ''kal'', ki pomeni močvirje ali barje. ==Zgodovina== Na območju Kalisza je veliko najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] časov, ki kažejo, da je bila naselbina nekoč postajališče rimskih trgovskih karavan, ki so se po [[Jantarska pot|jantarski poti]] odpravljale proti [[Baltsko morje|Baltskemu morju]].<ref name=ref2>Anna Woźniak (2013). [https://web.archive.org/web/20131030225620/http://www.kalisz.pl/pl/q/o-miescie/historia-miasta "Historia miasta Kalisz". Internet Archive.</ref> Kalizijo je omenil [[Ptolemaj]] v 2. stoletju n. št. Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je bila Kalizija Kalisz, in trdijo da je bila nekje na ozemlju Didunov v [[Velika Germanija|Veliki Germaniji]]. ===Srednji vek=== [[Slika:Herb Ksiestwa Kaliskiego.jpg|thumb|150px|left|Pečat srednjeveškega Kalisza]] Arheološka izkopavanja so odkrila zgodnjesrednjeveško naselbino iz obdobja dinastije [[Pjasti|Pjastov]] približno od 9. do 12. stoletja.<ref>Tadeusz Chrzanowski. "Kalisz". Sport i Turystyka, Varšava 1978.</ref> Sodobni Kalisz je bil najverjetneje ustanovljen v 9. stoletju kot glavno mesto province in manjša utrdba. Kot del [[Velikopoljska|Velikopoljske]], ki je bila zibelka poljske države, je bil del Poljske od njene ustanovitve v 10. stoletju. Leta 1106 je mesto zavzel [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] in ga vključil v svoje fevdalne posesti. Med letoma 1253 in 1260 je mesto dobilo mestne pravice v skladu z nemškim mestnim pravom (poljsko Zakon Środa Śląska po mestu Środa Śląska v [[Šlezija|Šleziji]]), lokalno različico magdeburškega prava, in je kmalu začelo rasti. Bil je eno od najbogatejših mest Velikopoljske je med fevdalno razdrobljenostjo Poljske tvoril ločeno vojvodstvo, ki mu je vladala lokalna veja dinastije Pjastov. Leta 1264 je [[Boleslav Pobožni]] v mestu izdal ''[[Kališki statut]]'', ki je bil edinstven zaščitni privilegij za [[Judje|Jude]] med njihovim preganjanjem v zahodni Evropi, zaradi česar je Poljska v naslednjih stoletjih postala cilj judovskega preseljevanja iz drugih držav. Po združitvi Poljske je mesto postalo središče tkalstva in izdelkov iz lesa ter eno od kulturnih središč Velikopoljske. Leta 1282 je poljski veliki vojvoda [[Przemisl II.]] potrdil mestne zakone, leta 1314 pa ga je kralj [[Vladislav I. Poljski|Vladislav Kratki]] razglasil za glavno mesto vojvodstva Kalisz. Kalisz, ki se je nahajal približno v središču Poljske, kot so takrat veljale njene meje, je bil pomembno trgovsko središče. Leta 1331 so mesto med obleganjem [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] Poljaki uspešno obranili. Zaradi njegove strateške lege je kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] leta 1343 v Kaliszu podpisal mirovni sporazum s Tevtonskim viteškim redom. Kot kraljevo mesto je Kalisz uspel ubraniti številne prvotne privilegije. Leta 1426 je bila v mestu zgrajena mestna hiša. V Kaliszu je bil pokopan poljski veliki vojvoda [[Mješko III. Stari]].<ref name=ref2/> V 14. stoletju so med epidemijami bolezni Jude napadale mestne drhali pod obtožbo, da zastrupljajo mestne vodnjake.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Jewish_Encyclopedia/1nM_AQAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=kalisz+jews&pg=PA422&printsec=frontcover|title=The Jewish Encyclopedia: A Descriptive Record of the History, Religion, Literature, and Customs of the Jewish People from the Earliest Times to the Present Day|year=1907|publisher=Funk & Wagnalls}}</ref> ===1500-1914=== [[Slika:Zygmunt August zatwierdza przywileje dla miasta Kalisza.jpg|thumb|left|250px|Poljski kralj [[Sigismund II. Avgust]] je leta 1552 potrdil stare privilegije Kalisza]] Leta 1574 so v Kalisz prišli [[jezuiti]] in leta 1584 odprli jezuitski kolegij, ki je postal središče izobraževanja na Poljskem. Približno takrat je začel pomen Kalisza upadati. Njegovo mesto je prevzel bližnji [[Poznanj]]. K gospodarskemu razvoju območja je pripomoglo veliko število protestantskih čeških bratov, ki so se naselili v Kaliszu in okolici, potem ko so bili leta 1620 izgnani iz Češke. V 18. stoletju je skozi mesto potekala ena od dveh glavnih poti, ki sta povezovali [[Varšava|Varšavo]] in [[Dresden]]. Po njej sta pogosto potovala poljska kralja [[Avgust Močni|Avgust II. Močni]] in [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]]<ref>{{cite web|url=http://www.dresden-warszawa.eu/pl/prolog/informacja-historyczna/|title=Informacja historyczna|website=Dresden-Warszawa|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Leta 1789 je v Kaliszu živelo 881 Judov, 29 % prebivalcev mesta.<ref name=ref6>{{Cite web|url=https://yivoencyclopedia.org/article.aspx/kalisz|title=YIVO &#124; Kalisz|website=yivoencyclopedia.org}}</ref> Leta 1792 je požar uničil večji del mestnega središča. V [[Delitve Poljske|drugi delitvi Poljske]] leta 1793 je Kalisz pripadel [[Prusija|Kraljevini Prusiji]] in bil preimenovan v nemški Kalisch. Tistega leta je bilo 40% meščanov Judov.<ref name=ref7>[https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/history-of-the-jewish-community-in-kalisz-12th-century-to-world-war-i "History of the Jewish Community in Kalisz: 12th Century to World War I"]. encyclopedia.ushmm.org.</ref> Leta 1801 je Wojciech Bogusławski zbral eno od prvih igralskih skupin v Kaliszu. Leta 1807 je Kalisz postal prestolnica dežele znotraj Varšavskega vojvodstva. Med [[Napoleonov pohod na Rusijo|Napoleonovim pohodom na Rusijo]] je bil po Yorckovi konvenciji v Tauroggenu leta 1812 v Kaliszu naslednje leto sklenjen Steinov sporazum med Rusijo in Prusijo, ki je potrdil, da je Prusija na strani zaveznikov. [[Slika:651362 Kalisz trybunał 01.JPG|thumb|left|250px|Dvor in sodna palača v Kaliszu]] Po porazu Napoleona Bonaparta je Kalisz postal glavno mesto province [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]] in nato glavno mesto province Ruskega imperija. V 20. letih 19. stoletja je bila ustanovljena posebna judovska četrt, ki je obstajala leta 1862.<ref name=ref6/><ref name=ref7/> Bližina pruske meje je pospešila gospodarski razvoj mesta in Kalisz je začel privabljati številne priseljence, ne samo iz Poljske in Ruskega carstva, ampak tudi iz nemških držav. Leta 1860 je v mestu živelo 4.423 Judov, 34,5 % vseh prebivalcev.<ref name=ref6/> Med januarsko vstajo so poljski uporniki 15. aprila 1863 v bližini mesta izbojevali dva zmagovita spopada z Rusi.<ref>{{cite book|last=Zieliński|first=Stanisław|title=Bitwy i potyczki 1863-1864. Na podstawie materyałów drukowanych i rękopiśmiennych Muzeum Narodowego w Rapperswilu|year=1913|language=pl|publisher=Fundusz Wydawniczy Muzeum Narodowego w Rapperswilu|location=Rapperswil|page=196}}</ref> Leta 1881 so ruske oblasti izgnale judovske prebivalce, ki niso imeli ruskega državljanstva.<ref name=ref7/> Leta 1897 je bilo v mestu 7.580 Judov, še vedno približno tretjina celotnega prebivalstva.<ref name=ref7/> Leta 1920 je nova železniška proga povezala Kalisz z [[Varšava|Varšavo]] in [[Lodž]]em. ===Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama=== [[Slika:Rynek w Kaliszu. Czerwiec 2015.jpg|thumb|250px|''Rynek'' (Tržni trg)]] Z izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je bližina meje za Kalisz izkazala za katastrofalno. Bil je eno prvih mest, uničenih leta 1914. Med 2. in 22. avgustom je nemška vojska pod poveljstvom majorja Hermanna Preuskerja obstreljevala in nato požgala Kalisz, čeprav so se ruske čete umaknile iz mesta, ne da bi ga branile. Nemške čete, v katerih je bilo mnogo Poljakov, so bile sprva miroljubno sprejete, potem pa se je stanje spremenilo. Med zasedbo je bilo aretiranih in nato pobitih osemsto mož. Mesto je bilo nato do tal požgano, preostali prebivalci pa izgnani. Od približno 68.000 meščanov leta 1914 jih je leto pozneje v Kaliszu ostalo le še 5.000. Do konca prve svetovne vojne je bil velik del mestnega središča bolj ali manj obnovljen in številnim nekdanjim prebivalcem je bilo dovoljena vrnitev.<ref name="Drewicz">Maciej Drewicz: [https://web.archive.org/web/20150218034901/http://www.d-w.pl/felietony/kto-zniszczyl-kalisz.html Kto zniszczył Kalisz (Kdo je uničil Kalisz).] Dziennik Wielkopolski; Internet Archive Wayback Machine.</ref> Po vojni je Kalisz postal del nove neodvisne Poljske.<ref name=ref10>{{cite web | url=http://www.kalisz.info/odzyskanie-niepodleglosci.html | title=Odzyskanie niepodległości / powstanie wielkopolskie | publisher=Dawny Kalisz | work=Kalisz poprzez wieki | access-date=3. oktobra 2012 | author=Krystyna Dobak-Splitt | author2=Jerzy Aleksander Splitt | quote=''Kalisz poprzez wieki'', Wydawca: Towarzystwo Miłośników Kalisza, 1988}}</ref> 13. decembra 1918 je v Kaliszu prisegel prvi obmejni bataljon, sestavljen iz prostovoljcev iz Kalisza in Ostrówa Wielkopolskega, preden se je pridružil velikopoljskemu uporu (1918–1919) proti Nemčiji.<ref name=ref10/> Obnova mesta se je nadaljevala in leta 1925 je bila odprta nova mestna hiša. Po popisu prebivalstva na Poljskem leta 1931 je v Kaliszu živelo 15.300 Judov, kar je bilo skoraj 30 % celotnega prebivalstva mesta.<ref>{{Cite web|url=https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/jewish-community-of-kalisz-in-the-interwar-years|title=Jewish Community of Kalisz in the Interwar Years|website=encyclopedia.ushmm.org}}</ref> Leta 1939 je imel Kalisz približno 81.000 prebivalcev, od tega 27.000 Judov.<ref>{{Cite web|url=https://sztetl.org.pl/en/towns/k/831-kalisz/99-history/137430-history-of-community|title=History &#124; Virtual Shtetl}}</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Execution of Polish priest in Kalisz 01.jpg|thumb|Usmrtitev poljskega duhovnika leta 1939]] [[Slika:Déportation.jpg|thumb|Deportacija Judov iz Kalisza]] Bližina meje se je med nemško invazijo na Poljsko septembra 1939 znova izkazala za katastrofalno. Kalisz je bil po nemški zasedbi priključen k Nemčiji.<ref name=ref13>{{cite book|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance|page=92}}</ref> [[Wehrmacht]] se je za odpor maščeval s pobojem poljskih branilcev, ki so jih usmrtili v samem mestu in v bližnjem naselju Winiary.<ref name=ref13/> Več kot 1000 ljudi je bilo aretiranih za talce.<ref name=ref13/> Med umorjenimi je bilo veliko izobražencev v okviru nemškega programa uničenje poljske inteligence. Od septembra 1939 do marca 1940 je bilo aretiranih približno 750 Poljakov iz Kalisza, Ostrówa Wielkopolskega in drugih bližnjih naselij. Večina je bila umorjena v velikih pobojih v gozdu Winiary.<ref>Wardzyńska, str. 205-206.</ref> Novembra 1939 je nacistična paravojaška Einsatzgruppe VI pobila 41 Poljakov na lokalnem judovskem pokopališču. Med žrtvami je bil predvojni poljski župan mesta Kalisz Ignacy Bujnicki.<ref>Wardzyńska, str. 206-207.</ref> Aprila in maja 1940 so številne Poljake, aretirane v regiji, zlasti učitelje, zaprli v lokalni zapor in nato deportirali v koncentracijski taborišči [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]] in [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], kjer so jih pomorili.<ref>Wardzyńska, str. 212-213.</ref> [[Slika:Kalisz Las Winiarski (4).jpg|thumb|Spomenik v gozdu Winiary, kjer so pobili 150 Poljakov]] V Kaliszu so Nemci ustanovili taborišče za ponemčevanje poljskih otrok, odvzetih staršem (Gaukinderheim).<ref name=ref17>{{cite web|url=http://www.kalisz.info/dom-wychowawczy.html|title="Dom wychowawczy" dla polskich dzieci w Kaliszu|website=Kalisz.info|author1=Krystyna Dobak-Splitt|author2=Jerzy Aleksander Splitt|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Otroci so dobili nova nemška imena in priimke, za kakršno koli rabo poljskega jezika pa so bili kaznovani tudi s smrtjo. Med umorjenimi je bil na primer štirinajst let star deček Zygmunt Światłowski.<ref name=ref17/> Po bivanju v taborišču so bili otroci izgnani v Nemčijo, Po vojni so se na Poljsko vrnili samo nekateri, usoda mnogih pa je še danes neznana.<ref name=ref17/> Do konca druge svetovne vojne je bilo umorjenih približno 30.000 lokalnih Judov. 20.000 lokalnih Poljakov je bilo umorjenih ali deportiranih v bolj vzhodne pokrajine okupirane poljske (Generalni guvernorat) ali v Nemčijo na suženjsko prisilno delo. Leta 1945 je imel Kalisz približno 43.000 prebivalcev – približno polovico manj kot pred vojno. Leta 1945 je bil vrnjen Poljski. Po vojni so se Judje, ki so preživeli [[holokavst]], vrnili v mesto. Leta 1946 jih je v mestu živelo okoli 500. Do konca 1940. let jih je ostao samo še 100, ki so se kasneje zlili v poljsko družbo.<ref>{{Cite journal|url=https://doi.org/10.1177/0265691417742017|title=An Ordinary Polish Town: The Homecoming of Holocaust Survivors to Kalisz in the Immediate Aftermath of the War|first=Lukasz|last=Krzyzanowski|date=1. januar 2018|journal=European History Quarterly|volume=48|issue=1|pages=92–112|via=SAGE Journals|doi=10.1177/0265691417742017|s2cid=149350666}}</ref> ===Povojno obdobje=== Leta 1975 je Kalisz po reformi državne uprave, ki jo je izvedel Edward Gierek, ponovno postal glavno mesto pokrajine - Vojvodstva Kalisz. Vojvodstvo je bilo leta 1998 ukinjeno in od takrat je Kalisz sedež okrožja okraja v Velikopoljskem vojvodstvu. Leta 1976 so se meje mesta močno razširile z vključitvijo okoliških naselij Majków, Nosków, Piwonice in Szczypiorno.<ref>Rozporządzenie Ministra Administracji, Gospodarki Terenowej i Ochrony Środowiska z dnia 24 czerwca 1976 r. w sprawie zmiany granic niektórych miast w województwach: bielskim, jeleniogórskim, kaliskim, płockim i toruńskim. 1976. vol 24 (144)</ref> Poljsko protikomunistično odporniško gibanje za obrambo človekovih in državljanskih pravic je v mestu izdajalo neodvisen podtalni tisk.<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=IPN|issue=5–6 (126–127)|page=130|issn=1641-9561}}</ref> Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>Zwiernik, str. 131</ref> ki so privedle do ustanovitve [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnosti]], ki je imela osrednjo vlogo pri popadu komunistične vladavine na Poljskem. 11. junija 1991 je bila slovesna proslava v spomin na ustanovitev mesta leta 1282. Leta 1992 je Kalisz postal sedež škofije katoliške cerkve.<ref name=ref2/> Leta 1997 je Kalisz obiskal papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]<ref name=ref2/> V mestu je do leta 2007 delovala tovarna klavirjev 'Calisia'. Zgradba tovarne je bila leta 2019 preurejena v hotel Calisia One. Novembra 2021 so poljski skrajno desni nacionalisti v Kaliszu organizirali [[Antisemitizem|antisemitski]] shod, ki se ga je udeležilo na stotine ljudi. Zažgali so knjigo z rdečimi platnicami, ki naj bi simbolizirala ''[[Kališki statut]]'' iz leta 1264, zgodovinski sporazum, ki je ščitil pravice Judov na Poljskem.<ref name=ref22>{{Cite web|url=https://www.i24news.tv/en/news/international/europe/1636821465-poland-chanting-death-to-jews-far-right-activists-burn-book-on-jewish-rights|title=Poland: Chanting 'death To Jews,' Far-right Nationalists Burn Book On Jewish Rights|website=I24news}}</ref> ==Podnebje== Kalisz ima oceansko podnjebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Cfb).<ref name="kottek2006">{{cite journal|last1=Kottek|first1=Markus|last2=Grieser|first2=Jürgen|last3=Beck|first3=Christoph|last4=Rudolf|first4=Bruno |last5=Rubel|first5=Franz|title=World Map of the Köppen-Geiger climate classification updated|journal=Meteorologische Zeitschrift|date=2006|volume=15|issue=3|pages=259–263|doi=10.1127/0941-2948/2006/0130|bibcode=2006MetZe..15..259K|url=https://opus.bibliothek.uni-augsburg.de/opus4/files/40083/metz_Vol_15_No_3_p259-263_World_Map_of_the_Koppen_Geiger_climate_classification_updated_55034.pdf}}</ref><ref name=Peel>{{cite journal |author1=Peel, M. C. |author2=Finlayson B. L. |author3=McMahon, T. A. |name-list-style=|year=2007 |title=Updated world map of the Köppen–Geiger climate classification |journal=Hydrol. Earth Syst. Sci. |volume=11 |issue=5 |pages=1633–1644 |doi=10.5194/hess-11-1633-2007 |issn=1027-5606|url=https://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | }}</ref> {{Weather box | location = Kalisz (1991–2020 normalni in ekstremi, 1951–dnes) | metric first = y | single line = y | width = auto | Jan record high C = 13,8 | Feb record high C = 18,1 | Mar record high C = 22,7 | Apr record high C = 29,8 | May record high C = 31,4 | Jun record high C = 36,6 | Jul record high C = 36,9 | Aug record high C = 38,0 | Sep record high C = 35,1 | Oct record high C = 27,2 | Nov record high C = 19,3 | Dec record high C = 15,8 | year record high C = 38,0 | Jan high C = 1,7 | Feb high C = 3,4 | Mar high C = 7,8 | Apr high C = 14,6 | May high C = 19,4 | Jun high C = 22,8 | Jul high C = 25,2 | Aug high C = 25,0 | Sep high C = 19,4 | Oct high C = 13,3 | Nov high C = 7,2 | Dec high C = 2,9 | year high C = 13,6 | Jan mean C = -0,8 | Feb mean C = 0,3 | Mar mean C = 3,7 | Apr mean C = 9,4 | May mean C = 14,1 | Jun mean C = 17,3 | Jul mean C = 19,5 | Aug mean C = 19,3 | Sep mean C = 14,4 | Oct mean C = 9,2 | Nov mean C = 4,4 | Dec mean C = 0,6 | year mean C = 9,3 | Jan low C = -3,0 | Feb low C = -2,3 | Mar low C = 0,3 | Apr low C = 4,6 | May low C = 9,0 | Jun low C = 12,3 | Jul low C = 14,2 | Aug low C = 14,2 | Sep low C = 10,1 | Oct low C = 5,9 | Nov low C = 2,1 | Dec low C = -1,6 | year low C = 5.5 | Jan record low C = -28,5 | Feb record low C = -28,3 | Mar record low C = -21,1 | Apr record low C = -7,2 | May record low C = -3,8 | Jun record low C = 2,4 | Jul record low C = 4,0 | Aug record low C = 4,8 | Sep record low C = -1,7 | Oct record low C = -7,4 | Nov record low C = -16,6 | Dec record low C = -25,1 | year record low C = -28,5 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 26,4 | Feb precipitation mm = 24,3 | Mar precipitation mm = 33,2 | Apr precipitation mm = 26,9 | May precipitation mm = 53,0 | Jun precipitation mm = 54,8 | Jul precipitation mm = 77,3 | Aug precipitation mm = 54,3 | Sep precipitation mm = 46,0 | Oct precipitation mm = 36,8 | Nov precipitation mm = 31,0 | Dec precipitation mm = 29,7 | year precipitation mm = 493,8 | Jan snow depth cm = 5,0 | Feb snow depth cm = 4,2 | Mar snow depth cm = 2,4 | Apr snow depth cm = 0,8 | May snow depth cm = 0,0 | Jun snow depth cm = 0,0 | Jul snow depth cm = 0,0 | Aug snow depth cm = 0,0 | Sep snow depth cm = 0,0 | Oct snow depth cm = 0,2 | Nov snow depth cm = 1,5 | Dec snow depth cm = 3,6 | year snow depth cm = | unit precipitation days = 0,1 mm | Jan precipitation days = 15,17 | Feb precipitation days = 13,33 | Mar precipitation days = 13,00 | Apr precipitation days = 10,47 | May precipitation days = 12,50 | Jun precipitation days = 13,00 | Jul precipitation days = 13,40 | Aug precipitation days = 11,70 | Sep precipitation days = 10,87 | Oct precipitation days = 12,43 | Nov precipitation days = 13,13 | Dec precipitation days = 15,13 | year precipitation days = 154,13 | unit snow days = 0 cm | Jan snow days = 12,5 | Feb snow days = 10,2 | Mar snow days = 4,8 | Apr snow days = 0,7 | May snow days = 0,0 | Jun snow days = 0,0 | Jul snow days = 0,0 | Aug snow days = 0,0 | Sep snow days = 0,0 | Oct snow days = 0,1 | Nov snow days = 1,9 | Dec snow days = 7,1 | year snow days = 37,3 | Jan humidity = 87,9 | Feb humidity = 84,7 | Mar humidity = 79,3 | Apr humidity = 71,1 | May humidity = 72,5 | Jun humidity = 72,9 | Jul humidity = 71,9 | Aug humidity = 71,2 | Sep humidity = 78,2 | Oct humidity = 84,3 | Nov humidity = 89,4 | Dec humidity = 89,4 | year humidity = 79,4 | Jan sun = 49,3 | Feb sun = 69,6 | Mar sun = 120,8 | Apr sun = 195,2 | May sun = 248,1 | Jun sun = 253,4 | Jul sun = 253,3 | Aug sun = 242,9 | Sep sun = 160,5 | Oct sun = 110,7 | Nov sun = 52,0 | Dec sun = 41,0 | year sun = 1796,7 | source 1 = Institute of Meteorology and Water Management<ref name=IMGWtavg> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20211203115527/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | archive-date = 3. decembra 2021 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | title = Średnia dobowa temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmin> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115043924/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | title = Średnia minimalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmax> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115044916/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | title = Średnia maksymalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecip> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220109045820/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | archive-date = 9. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | title = Miesięczna suma opadu | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecipdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115051112/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | title = Liczba dni z opadem >= 0,1 mm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdepth> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115054936/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | title = Średnia grubość pokrywy śnieżnej | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220121044246/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | title = Liczba dni z pokrywą śnieżna > 0 cm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsun> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115055331/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | title = Średnia suma usłonecznienia (h) | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> |source 2 = Meteomodel.pl (records, relative humidity 1991–2020)<ref name=recordhigh> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmax&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura maksymalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=recordlow> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmin&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura minimalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=relativehumidity> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=rh&max_empty=3 | title = Kalisz Średnia wilgotność | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> }} ==Vera== V mestu je 19 katoliških, pet protestantskih in ena pravoslavna cerkev. Stara [[sinagoga]] je bila zgrajena leta 1698, nova pa leta 1879.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Universal_Jewish_Encyclopedia/PrxtAAAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=%22new+synagogue%22+kalisz&pg=PA297&printsec=frontcover|title = The Universal Jewish Encyclopedia ...: An Authoritative and Popular Presentation of Jews and Judaism Since the Earliest Times|year = 1942|publisher = Universal Jewish Encyclopedia, Incorporated}}</ref> Pred drugo svetovno vojno je bilo v Kaliszu približno 25.000 Judov. Večina je bila med vojno pomorjena v [[holokavst]]u. Do poletja 1942 je bila judovska skupnost v Kaliszu popolnoma uničena. ==Šolstvo== Kalisz je izobraževalno stedišče regije. V njem je 29 osnovnih, 15 srednjih in pet visokih šol, sedem kolegijev in kakšnih deset strokovnih šol. V mestu je nekaj oddelkov Poznanjske univerze, Poznanjske ekonomske univerze in Poznanjske tehnološke univerze. V mestu deluje glasbena šola Henryka Melcerja. ==Gospodarstvo== V samem mestu je malo industrije. V njem je Winiary (del grupe Nestlé), tovarna za predelavo hrane Colian in tkalnicajeansa Big Star. V Kaliszu sta dve tovarni letalskih motorjev: WSK-Kalisz in Pratt & Whitney Kalisz, veja [[Pratt & Whitney Canada]]. ==Kuhinja== Napolitanke andruty kaliskie izvirajo iz Kalisza in so najbolj znano tovrstno živilo na Poljskem. Druga uradno zaščitena tradicionalna posebnost območja, ki jo je določilo Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja Poljske, so domači hladno stiskani sokovi iz svežega sadja regije Kalisz, proizvedeni po tradicionalnih receptih brez kakršnih koli dodatkov.<ref name=gov>{{cite web|url=https://www.gov.pl/web/rolnictwo/domowe-soki-tloczone-na-zimno-ze-swiezych-owocow-ziemi-kaliskiej|title=Domowe soki tłoczone na zimno ze świeżych owoców ziemi kaliskiej|website=Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi - Portal Gov.pl|access-date=15. aprila 2022|language=pl}}</ref> Sem spadajo sokovi iz jabolk, hrušk, češenj, črnega ribeza, rdečega ribeza, jagod in malin.<ref name=gov/> Tradicija sega več stoletij v preteklost.<ref name=gov/> == Šport == [[Slika:Kalisz Arena (2).JPG|thumb|250px|Kališka Arena Kalisz, največji pokriti športni objekt v mestu]] Najbolj priljubljena športa sta [[rokomet]] in [[nogomet]]. Med najboljša moštva na Poljskem spadajo * MKS Kalisz – moška rokometna ekipa, ki igra v Poljski superligi * SSK Calisia Kalisz – ženska rokometna ekipa, ki igra v Poljski ženski rokometni ligi; ekipa je bila štirikrat državna prvakinja (1997, 1998, 2005, 2007) *KKS Kalisz – moška nogometna ekipa, ki igra v drugi ligi V mestu je tudi veslaški klub Kaliskie Towarzystwo Wioślarskie, najstarejši na Poljskem, ustanovljen leta 1894. <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:KALISZ majowe obrazki 123 - panoramio.jpg|Del srednjeveškega mestnaga obzidja Slika:Północna pierzeja Rynku. Zmierzch..jpg|Tržni al Mali trg Slika:Teatr Bogusławskiego w Kalisz.jpg|Gledališče Wojciecha Bogusławskega Slika:Bazylika w Kaliszu. Widok z wieży ratusza.jpg|Staro mestni jedro z baziliko Marijinega vnebovzetja Slika:Kalisz Saint Nicholas Cathedral 2019 P03 aerial view.jpg|Stolnica sv. Nikolaja v starem delu mesta Slika:Kalisz Prosna (1).JPG|Reka Prosna </gallery> ==Mednarodni stiki== Kalisz je obraten z naslednjimi mesti:<ref name="KaliszTwinning">{{cite web|url=https://bip.kalisz.pl/index.php?id=40&s=45&file=kon_zagr_miasta.htm |title=Kontakty zagraniczne Miasta |access-date=2018-06-29 |publisher=bip.kalisz.pl }}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | * {{flagicon|GER}} [[Erfurt]], [[Nemčija]] <small>''(od 1984)''</small> * {{flagicon|GER}} Hamm, [[Nemčija]] <small>''(od 1991)''</small> * {{flagicon|FRA}} Hautmont, [[Francija]] <small>''(od 1958)''</small> * {{flagicon|NED}} Heerhugowaard, [[Nizozemska]] <small>''(od 1992)''</small> * {{flagicon|UKR}} Kamianets-Podilskyi, [[Ukrajina]] <small>''(od 1993)''</small> || * {{flagicon|BEL}} La Louvière, [[Belgija]] <small>''(od 1998)''</small> * {{flagicon|SVK}} Martin, [[Slovaška]] <small>''(od 1996)''</small> * {{flagicon|UK}} Preston, [[Združeno kraljestvo]] <small>''(od 1989)''</small> * {{flagicon|ITA}} Adria, [[Italija]] * {{flagicon|ESP}} [[Figueres]], [[Španija]] || * {{flagicon|BGR}} [[Loveč]], [[Bolgarija]] * {{flagicon|BLR}} [[Minsk]], [[Belorusija]] * {{flagicon|HUN}} [[Szentendre]], [[Madžarska]] * {{flagicon|BEL}} Tongeren, [[Belgija]] |} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] 3gnkx9td6597ac1liajkkp5d99wx4ay 5728371 5728370 2022-08-07T04:57:17Z Octopus 13285 /* Srednji vek */ slog wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kalisz | motto = {{lang-la|Poloniae urbs vetustissima}} (Najstarejše mesto na Poljskem) | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 2/2/1 | image1 =Kalisz ratusz 2018.jpg | image2 =Kalisz Calisia One 2019.jpg | image3 =Sąd w Kalisz (cropped).jpg | image4 =Kalisz Górnośląska 71.jpg | image5 =Kalisz aerial view 2019 P07.jpg }} | image_caption = ''Zgoraj:'' Mestna hiša, nekdanja tovarna klavirjev "Calisia"<br/>''Sredina:'' sodna palača, stanovanjska hiša "Gołębnik" (Golobnjak)<br/>''Spodaj:'' stari del mesta | image_flag = POL Kalisz flag.svg | flag_border = no | image_shield = POL Kalisz COA.svg | pushpin_map = Poljska | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo kaliskie IRP COA.svg|20px]] Velikopoljsko vojvodstvo | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | leader_title = Župan | leader_name = Krystian Kinastowski | established_title = Ustanovitev | established_date = 9. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = po 1268 | area_total_km2 = 69.42 | population_as_of = 31. december 2020 | population_total = 99.106 (upada)<ref name=ref1>{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/BDL/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=30. junija 2020|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 3061000.</ref> | population_density_km2 = 1472 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|51|45|27|N|18|4|48|E|region:PL|display=inline,title}} | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 62-800 do 62-810 | area_code = (+48) 62 | blank_name = Registracijske tablice | blank_info = PK, PA | blank1_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko (Dfb) | website = https://www.kalisz.pl/ www.kalisz.pl }} '''Kalisz''' je mesto v osrednji [[Poljska|Poljski]] in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu. Decembra 2020 je imelo 99.106 prebivalcev.<ref name=ref1/> Kalisz je glavno mesto Kališke regije. Stoji ob reki Prosni na jugovzhodu Velikopoljske in tvori somestje z bližnjima mestoma Ostrów Wielkopolski in Nowe Skalmierzyce. Kalisz je eno najstarejših mest na Poljskem in ena od dveh tradicionalnih prestolnic Velikopoljske. Druga je bila [[Poznanj]]. Od [[Srednji vek|srednjega veka]] je bil pomembno regionalno središče, glavno mesto province in pomembno kraljevo mesto. Je eno od zgodovinskih pokopališč srednjeveških poljskih monarhov in vojvod iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], mesto številnih pomembnih dogodkov v poljski zgodovini ter prizorišče več bitk. Od 19. stoletja je središče industrijskega okrožja. Je kulturno, znanstveno, izobraževalno in upravno središče vzhodne in južne Velikopoljske regije ter sedež rimskokatoliške škofije Kalisz. ==Ime== Za ime ''Kalisz'' se domneva, da izvira iz arhaične besede ''kal'', ki pomeni močvirje ali barje. ==Zgodovina== Na območju Kalisza je veliko najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] časov, ki kažejo, da je bila naselbina nekoč postajališče rimskih trgovskih karavan, ki so se po [[Jantarska pot|jantarski poti]] odpravljale proti [[Baltsko morje|Baltskemu morju]].<ref name=ref2>Anna Woźniak (2013). [https://web.archive.org/web/20131030225620/http://www.kalisz.pl/pl/q/o-miescie/historia-miasta "Historia miasta Kalisz". Internet Archive.</ref> Kalizijo je omenil [[Ptolemaj]] v 2. stoletju n. št. Nekateri zgodovinarji dvomijo, da je bila Kalizija Kalisz, in trdijo da je bila nekje na ozemlju Didunov v [[Velika Germanija|Veliki Germaniji]]. ===Srednji vek=== [[Slika:Herb Ksiestwa Kaliskiego.jpg|thumb|150px|left|Pečat srednjeveškega Kalisza]] Arheološka izkopavanja so odkrila zgodnjesrednjeveško naselbino iz obdobja dinastije [[Pjasti|Pjastov]] približno od 9. do 12. stoletja.<ref>Tadeusz Chrzanowski. "Kalisz". Sport i Turystyka, Varšava 1978.</ref> Sodobni Kalisz je bil najverjetneje ustanovljen v 9. stoletju kot glavno mesto province in manjša utrdba. Kot del [[Velikopoljska|Velikopoljske]], ki je bila zibelka poljske države, je bil del Poljske od njene ustanovitve v 10. stoletju. Leta 1106 je mesto zavzel [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] in ga vključil v svoje fevdalne posesti. Med letoma 1253 in 1260 je mesto dobilo mestne pravice v skladu z nemškim mestnim pravom (poljsko Zakon Środa Śląska po mestu Środa Śląska v [[Šlezija|Šleziji]]), lokalno različico magdeburškega prava, in je kmalu začelo rasti. Bil je eno od najbogatejših mest Velikopoljske je med fevdalno razdrobljenostjo Poljske tvoril ločeno vojvodstvo, ki mu je vladala lokalna veja dinastije Pjastov. Leta 1264 je Boleslav Pobožni v mestu izdal ''[[Kališki statut]]'', ki je bil edinstven zaščitni privilegij za [[Judje|Jude]] med njihovim preganjanjem v zahodni Evropi, zaradi česar je Poljska v naslednjih stoletjih postala cilj judovskega preseljevanja iz drugih držav. Po združitvi Poljske je mesto postalo središče tkalstva in izdelkov iz lesa ter eno od kulturnih središč Velikopoljske. Leta 1282 je poljski veliki vojvoda [[Przemisl II.]] potrdil mestne zakone, leta 1314 pa ga je kralj [[Vladislav I. Poljski|Vladislav Kratki]] razglasil za glavno mesto vojvodstva Kalisz. Kalisz, ki se je nahajal približno v središču Poljske, kot so takrat veljale njene meje, je bil pomembno trgovsko središče. Leta 1331 so mesto med obleganjem [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]] Poljaki uspešno obranili. Zaradi njegove strateške lege je kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] leta 1343 v Kaliszu podpisal mirovni sporazum s Tevtonskim viteškim redom. Kot kraljevo mesto je Kalisz uspel ubraniti številne prvotne privilegije. Leta 1426 je bila v mestu zgrajena mestna hiša. V Kaliszu je bil pokopan poljski veliki vojvoda [[Mješko III. Stari]].<ref name=ref2/> V 14. stoletju so med epidemijami bolezni Jude napadale mestne drhali pod obtožbo, da zastrupljajo mestne vodnjake.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Jewish_Encyclopedia/1nM_AQAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=kalisz+jews&pg=PA422&printsec=frontcover|title=The Jewish Encyclopedia: A Descriptive Record of the History, Religion, Literature, and Customs of the Jewish People from the Earliest Times to the Present Day|year=1907|publisher=Funk & Wagnalls}}</ref> ===1500-1914=== [[Slika:Zygmunt August zatwierdza przywileje dla miasta Kalisza.jpg|thumb|left|250px|Poljski kralj [[Sigismund II. Avgust]] je leta 1552 potrdil stare privilegije Kalisza]] Leta 1574 so v Kalisz prišli [[jezuiti]] in leta 1584 odprli jezuitski kolegij, ki je postal središče izobraževanja na Poljskem. Približno takrat je začel pomen Kalisza upadati. Njegovo mesto je prevzel bližnji [[Poznanj]]. K gospodarskemu razvoju območja je pripomoglo veliko število protestantskih čeških bratov, ki so se naselili v Kaliszu in okolici, potem ko so bili leta 1620 izgnani iz Češke. V 18. stoletju je skozi mesto potekala ena od dveh glavnih poti, ki sta povezovali [[Varšava|Varšavo]] in [[Dresden]]. Po njej sta pogosto potovala poljska kralja [[Avgust Močni|Avgust II. Močni]] in [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]]<ref>{{cite web|url=http://www.dresden-warszawa.eu/pl/prolog/informacja-historyczna/|title=Informacja historyczna|website=Dresden-Warszawa|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Leta 1789 je v Kaliszu živelo 881 Judov, 29 % prebivalcev mesta.<ref name=ref6>{{Cite web|url=https://yivoencyclopedia.org/article.aspx/kalisz|title=YIVO &#124; Kalisz|website=yivoencyclopedia.org}}</ref> Leta 1792 je požar uničil večji del mestnega središča. V [[Delitve Poljske|drugi delitvi Poljske]] leta 1793 je Kalisz pripadel [[Prusija|Kraljevini Prusiji]] in bil preimenovan v nemški Kalisch. Tistega leta je bilo 40% meščanov Judov.<ref name=ref7>[https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/history-of-the-jewish-community-in-kalisz-12th-century-to-world-war-i "History of the Jewish Community in Kalisz: 12th Century to World War I"]. encyclopedia.ushmm.org.</ref> Leta 1801 je Wojciech Bogusławski zbral eno od prvih igralskih skupin v Kaliszu. Leta 1807 je Kalisz postal prestolnica dežele znotraj Varšavskega vojvodstva. Med [[Napoleonov pohod na Rusijo|Napoleonovim pohodom na Rusijo]] je bil po Yorckovi konvenciji v Tauroggenu leta 1812 v Kaliszu naslednje leto sklenjen Steinov sporazum med Rusijo in Prusijo, ki je potrdil, da je Prusija na strani zaveznikov. [[Slika:651362 Kalisz trybunał 01.JPG|thumb|left|250px|Dvor in sodna palača v Kaliszu]] Po porazu Napoleona Bonaparta je Kalisz postal glavno mesto province [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]] in nato glavno mesto province Ruskega imperija. V 20. letih 19. stoletja je bila ustanovljena posebna judovska četrt, ki je obstajala leta 1862.<ref name=ref6/><ref name=ref7/> Bližina pruske meje je pospešila gospodarski razvoj mesta in Kalisz je začel privabljati številne priseljence, ne samo iz Poljske in Ruskega carstva, ampak tudi iz nemških držav. Leta 1860 je v mestu živelo 4.423 Judov, 34,5 % vseh prebivalcev.<ref name=ref6/> Med januarsko vstajo so poljski uporniki 15. aprila 1863 v bližini mesta izbojevali dva zmagovita spopada z Rusi.<ref>{{cite book|last=Zieliński|first=Stanisław|title=Bitwy i potyczki 1863-1864. Na podstawie materyałów drukowanych i rękopiśmiennych Muzeum Narodowego w Rapperswilu|year=1913|language=pl|publisher=Fundusz Wydawniczy Muzeum Narodowego w Rapperswilu|location=Rapperswil|page=196}}</ref> Leta 1881 so ruske oblasti izgnale judovske prebivalce, ki niso imeli ruskega državljanstva.<ref name=ref7/> Leta 1897 je bilo v mestu 7.580 Judov, še vedno približno tretjina celotnega prebivalstva.<ref name=ref7/> Leta 1920 je nova železniška proga povezala Kalisz z [[Varšava|Varšavo]] in [[Lodž]]em. ===Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama=== [[Slika:Rynek w Kaliszu. Czerwiec 2015.jpg|thumb|250px|''Rynek'' (Tržni trg)]] Z izbruhom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je bližina meje za Kalisz izkazala za katastrofalno. Bil je eno prvih mest, uničenih leta 1914. Med 2. in 22. avgustom je nemška vojska pod poveljstvom majorja Hermanna Preuskerja obstreljevala in nato požgala Kalisz, čeprav so se ruske čete umaknile iz mesta, ne da bi ga branile. Nemške čete, v katerih je bilo mnogo Poljakov, so bile sprva miroljubno sprejete, potem pa se je stanje spremenilo. Med zasedbo je bilo aretiranih in nato pobitih osemsto mož. Mesto je bilo nato do tal požgano, preostali prebivalci pa izgnani. Od približno 68.000 meščanov leta 1914 jih je leto pozneje v Kaliszu ostalo le še 5.000. Do konca prve svetovne vojne je bil velik del mestnega središča bolj ali manj obnovljen in številnim nekdanjim prebivalcem je bilo dovoljena vrnitev.<ref name="Drewicz">Maciej Drewicz: [https://web.archive.org/web/20150218034901/http://www.d-w.pl/felietony/kto-zniszczyl-kalisz.html Kto zniszczył Kalisz (Kdo je uničil Kalisz).] Dziennik Wielkopolski; Internet Archive Wayback Machine.</ref> Po vojni je Kalisz postal del nove neodvisne Poljske.<ref name=ref10>{{cite web | url=http://www.kalisz.info/odzyskanie-niepodleglosci.html | title=Odzyskanie niepodległości / powstanie wielkopolskie | publisher=Dawny Kalisz | work=Kalisz poprzez wieki | access-date=3. oktobra 2012 | author=Krystyna Dobak-Splitt | author2=Jerzy Aleksander Splitt | quote=''Kalisz poprzez wieki'', Wydawca: Towarzystwo Miłośników Kalisza, 1988}}</ref> 13. decembra 1918 je v Kaliszu prisegel prvi obmejni bataljon, sestavljen iz prostovoljcev iz Kalisza in Ostrówa Wielkopolskega, preden se je pridružil velikopoljskemu uporu (1918–1919) proti Nemčiji.<ref name=ref10/> Obnova mesta se je nadaljevala in leta 1925 je bila odprta nova mestna hiša. Po popisu prebivalstva na Poljskem leta 1931 je v Kaliszu živelo 15.300 Judov, kar je bilo skoraj 30 % celotnega prebivalstva mesta.<ref>{{Cite web|url=https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/jewish-community-of-kalisz-in-the-interwar-years|title=Jewish Community of Kalisz in the Interwar Years|website=encyclopedia.ushmm.org}}</ref> Leta 1939 je imel Kalisz približno 81.000 prebivalcev, od tega 27.000 Judov.<ref>{{Cite web|url=https://sztetl.org.pl/en/towns/k/831-kalisz/99-history/137430-history-of-community|title=History &#124; Virtual Shtetl}}</ref> ===Druga svetovna vojna=== [[Slika:Execution of Polish priest in Kalisz 01.jpg|thumb|Usmrtitev poljskega duhovnika leta 1939]] [[Slika:Déportation.jpg|thumb|Deportacija Judov iz Kalisza]] Bližina meje se je med nemško invazijo na Poljsko septembra 1939 znova izkazala za katastrofalno. Kalisz je bil po nemški zasedbi priključen k Nemčiji.<ref name=ref13>{{cite book|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance|page=92}}</ref> [[Wehrmacht]] se je za odpor maščeval s pobojem poljskih branilcev, ki so jih usmrtili v samem mestu in v bližnjem naselju Winiary.<ref name=ref13/> Več kot 1000 ljudi je bilo aretiranih za talce.<ref name=ref13/> Med umorjenimi je bilo veliko izobražencev v okviru nemškega programa uničenje poljske inteligence. Od septembra 1939 do marca 1940 je bilo aretiranih približno 750 Poljakov iz Kalisza, Ostrówa Wielkopolskega in drugih bližnjih naselij. Večina je bila umorjena v velikih pobojih v gozdu Winiary.<ref>Wardzyńska, str. 205-206.</ref> Novembra 1939 je nacistična paravojaška Einsatzgruppe VI pobila 41 Poljakov na lokalnem judovskem pokopališču. Med žrtvami je bil predvojni poljski župan mesta Kalisz Ignacy Bujnicki.<ref>Wardzyńska, str. 206-207.</ref> Aprila in maja 1940 so številne Poljake, aretirane v regiji, zlasti učitelje, zaprli v lokalni zapor in nato deportirali v koncentracijski taborišči [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]] in [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], kjer so jih pomorili.<ref>Wardzyńska, str. 212-213.</ref> [[Slika:Kalisz Las Winiarski (4).jpg|thumb|Spomenik v gozdu Winiary, kjer so pobili 150 Poljakov]] V Kaliszu so Nemci ustanovili taborišče za ponemčevanje poljskih otrok, odvzetih staršem (Gaukinderheim).<ref name=ref17>{{cite web|url=http://www.kalisz.info/dom-wychowawczy.html|title="Dom wychowawczy" dla polskich dzieci w Kaliszu|website=Kalisz.info|author1=Krystyna Dobak-Splitt|author2=Jerzy Aleksander Splitt|access-date=12. julija 2020|language=pl}}</ref> Otroci so dobili nova nemška imena in priimke, za kakršno koli rabo poljskega jezika pa so bili kaznovani tudi s smrtjo. Med umorjenimi je bil na primer štirinajst let star deček Zygmunt Światłowski.<ref name=ref17/> Po bivanju v taborišču so bili otroci izgnani v Nemčijo, Po vojni so se na Poljsko vrnili samo nekateri, usoda mnogih pa je še danes neznana.<ref name=ref17/> Do konca druge svetovne vojne je bilo umorjenih približno 30.000 lokalnih Judov. 20.000 lokalnih Poljakov je bilo umorjenih ali deportiranih v bolj vzhodne pokrajine okupirane poljske (Generalni guvernorat) ali v Nemčijo na suženjsko prisilno delo. Leta 1945 je imel Kalisz približno 43.000 prebivalcev – približno polovico manj kot pred vojno. Leta 1945 je bil vrnjen Poljski. Po vojni so se Judje, ki so preživeli [[holokavst]], vrnili v mesto. Leta 1946 jih je v mestu živelo okoli 500. Do konca 1940. let jih je ostao samo še 100, ki so se kasneje zlili v poljsko družbo.<ref>{{Cite journal|url=https://doi.org/10.1177/0265691417742017|title=An Ordinary Polish Town: The Homecoming of Holocaust Survivors to Kalisz in the Immediate Aftermath of the War|first=Lukasz|last=Krzyzanowski|date=1. januar 2018|journal=European History Quarterly|volume=48|issue=1|pages=92–112|via=SAGE Journals|doi=10.1177/0265691417742017|s2cid=149350666}}</ref> ===Povojno obdobje=== Leta 1975 je Kalisz po reformi državne uprave, ki jo je izvedel Edward Gierek, ponovno postal glavno mesto pokrajine - Vojvodstva Kalisz. Vojvodstvo je bilo leta 1998 ukinjeno in od takrat je Kalisz sedež okrožja okraja v Velikopoljskem vojvodstvu. Leta 1976 so se meje mesta močno razširile z vključitvijo okoliških naselij Majków, Nosków, Piwonice in Szczypiorno.<ref>Rozporządzenie Ministra Administracji, Gospodarki Terenowej i Ochrony Środowiska z dnia 24 czerwca 1976 r. w sprawie zmiany granic niektórych miast w województwach: bielskim, jeleniogórskim, kaliskim, płockim i toruńskim. 1976. vol 24 (144)</ref> Poljsko protikomunistično odporniško gibanje za obrambo človekovih in državljanskih pravic je v mestu izdajalo neodvisen podtalni tisk.<ref>{{cite magazine|last=Zwiernik|first=Przemysław|year=2011|title=Opór społeczny i opozycja w epoce Gierka|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=IPN|issue=5–6 (126–127)|page=130|issn=1641-9561}}</ref> Avgusta 1980 so se zaposleni v lokalnih tovarnah pridružili protikomunističnim stavkam po vsej državi,<ref>Zwiernik, str. 131</ref> ki so privedle do ustanovitve [[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnosti]], ki je imela osrednjo vlogo pri popadu komunistične vladavine na Poljskem. 11. junija 1991 je bila slovesna proslava v spomin na ustanovitev mesta leta 1282. Leta 1992 je Kalisz postal sedež škofije katoliške cerkve.<ref name=ref2/> Leta 1997 je Kalisz obiskal papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]<ref name=ref2/> V mestu je do leta 2007 delovala tovarna klavirjev 'Calisia'. Zgradba tovarne je bila leta 2019 preurejena v hotel Calisia One. Novembra 2021 so poljski skrajno desni nacionalisti v Kaliszu organizirali [[Antisemitizem|antisemitski]] shod, ki se ga je udeležilo na stotine ljudi. Zažgali so knjigo z rdečimi platnicami, ki naj bi simbolizirala ''[[Kališki statut]]'' iz leta 1264, zgodovinski sporazum, ki je ščitil pravice Judov na Poljskem.<ref name=ref22>{{Cite web|url=https://www.i24news.tv/en/news/international/europe/1636821465-poland-chanting-death-to-jews-far-right-activists-burn-book-on-jewish-rights|title=Poland: Chanting 'death To Jews,' Far-right Nationalists Burn Book On Jewish Rights|website=I24news}}</ref> ==Podnebje== Kalisz ima oceansko podnjebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Cfb).<ref name="kottek2006">{{cite journal|last1=Kottek|first1=Markus|last2=Grieser|first2=Jürgen|last3=Beck|first3=Christoph|last4=Rudolf|first4=Bruno |last5=Rubel|first5=Franz|title=World Map of the Köppen-Geiger climate classification updated|journal=Meteorologische Zeitschrift|date=2006|volume=15|issue=3|pages=259–263|doi=10.1127/0941-2948/2006/0130|bibcode=2006MetZe..15..259K|url=https://opus.bibliothek.uni-augsburg.de/opus4/files/40083/metz_Vol_15_No_3_p259-263_World_Map_of_the_Koppen_Geiger_climate_classification_updated_55034.pdf}}</ref><ref name=Peel>{{cite journal |author1=Peel, M. C. |author2=Finlayson B. L. |author3=McMahon, T. A. |name-list-style=|year=2007 |title=Updated world map of the Köppen–Geiger climate classification |journal=Hydrol. Earth Syst. Sci. |volume=11 |issue=5 |pages=1633–1644 |doi=10.5194/hess-11-1633-2007 |issn=1027-5606|url=https://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | }}</ref> {{Weather box | location = Kalisz (1991–2020 normalni in ekstremi, 1951–dnes) | metric first = y | single line = y | width = auto | Jan record high C = 13,8 | Feb record high C = 18,1 | Mar record high C = 22,7 | Apr record high C = 29,8 | May record high C = 31,4 | Jun record high C = 36,6 | Jul record high C = 36,9 | Aug record high C = 38,0 | Sep record high C = 35,1 | Oct record high C = 27,2 | Nov record high C = 19,3 | Dec record high C = 15,8 | year record high C = 38,0 | Jan high C = 1,7 | Feb high C = 3,4 | Mar high C = 7,8 | Apr high C = 14,6 | May high C = 19,4 | Jun high C = 22,8 | Jul high C = 25,2 | Aug high C = 25,0 | Sep high C = 19,4 | Oct high C = 13,3 | Nov high C = 7,2 | Dec high C = 2,9 | year high C = 13,6 | Jan mean C = -0,8 | Feb mean C = 0,3 | Mar mean C = 3,7 | Apr mean C = 9,4 | May mean C = 14,1 | Jun mean C = 17,3 | Jul mean C = 19,5 | Aug mean C = 19,3 | Sep mean C = 14,4 | Oct mean C = 9,2 | Nov mean C = 4,4 | Dec mean C = 0,6 | year mean C = 9,3 | Jan low C = -3,0 | Feb low C = -2,3 | Mar low C = 0,3 | Apr low C = 4,6 | May low C = 9,0 | Jun low C = 12,3 | Jul low C = 14,2 | Aug low C = 14,2 | Sep low C = 10,1 | Oct low C = 5,9 | Nov low C = 2,1 | Dec low C = -1,6 | year low C = 5.5 | Jan record low C = -28,5 | Feb record low C = -28,3 | Mar record low C = -21,1 | Apr record low C = -7,2 | May record low C = -3,8 | Jun record low C = 2,4 | Jul record low C = 4,0 | Aug record low C = 4,8 | Sep record low C = -1,7 | Oct record low C = -7,4 | Nov record low C = -16,6 | Dec record low C = -25,1 | year record low C = -28,5 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 26,4 | Feb precipitation mm = 24,3 | Mar precipitation mm = 33,2 | Apr precipitation mm = 26,9 | May precipitation mm = 53,0 | Jun precipitation mm = 54,8 | Jul precipitation mm = 77,3 | Aug precipitation mm = 54,3 | Sep precipitation mm = 46,0 | Oct precipitation mm = 36,8 | Nov precipitation mm = 31,0 | Dec precipitation mm = 29,7 | year precipitation mm = 493,8 | Jan snow depth cm = 5,0 | Feb snow depth cm = 4,2 | Mar snow depth cm = 2,4 | Apr snow depth cm = 0,8 | May snow depth cm = 0,0 | Jun snow depth cm = 0,0 | Jul snow depth cm = 0,0 | Aug snow depth cm = 0,0 | Sep snow depth cm = 0,0 | Oct snow depth cm = 0,2 | Nov snow depth cm = 1,5 | Dec snow depth cm = 3,6 | year snow depth cm = | unit precipitation days = 0,1 mm | Jan precipitation days = 15,17 | Feb precipitation days = 13,33 | Mar precipitation days = 13,00 | Apr precipitation days = 10,47 | May precipitation days = 12,50 | Jun precipitation days = 13,00 | Jul precipitation days = 13,40 | Aug precipitation days = 11,70 | Sep precipitation days = 10,87 | Oct precipitation days = 12,43 | Nov precipitation days = 13,13 | Dec precipitation days = 15,13 | year precipitation days = 154,13 | unit snow days = 0 cm | Jan snow days = 12,5 | Feb snow days = 10,2 | Mar snow days = 4,8 | Apr snow days = 0,7 | May snow days = 0,0 | Jun snow days = 0,0 | Jul snow days = 0,0 | Aug snow days = 0,0 | Sep snow days = 0,0 | Oct snow days = 0,1 | Nov snow days = 1,9 | Dec snow days = 7,1 | year snow days = 37,3 | Jan humidity = 87,9 | Feb humidity = 84,7 | Mar humidity = 79,3 | Apr humidity = 71,1 | May humidity = 72,5 | Jun humidity = 72,9 | Jul humidity = 71,9 | Aug humidity = 71,2 | Sep humidity = 78,2 | Oct humidity = 84,3 | Nov humidity = 89,4 | Dec humidity = 89,4 | year humidity = 79,4 | Jan sun = 49,3 | Feb sun = 69,6 | Mar sun = 120,8 | Apr sun = 195,2 | May sun = 248,1 | Jun sun = 253,4 | Jul sun = 253,3 | Aug sun = 242,9 | Sep sun = 160,5 | Oct sun = 110,7 | Nov sun = 52,0 | Dec sun = 41,0 | year sun = 1796,7 | source 1 = Institute of Meteorology and Water Management<ref name=IMGWtavg> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20211203115527/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | archive-date = 3. decembra 2021 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TSR_AVE | title = Średnia dobowa temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmin> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115043924/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMIN_AVE | title = Średnia minimalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWtmax> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115044916/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/TMAX_AVE | title = Średnia maksymalna temperatura powietrza | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecip> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220109045820/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | archive-date = 9. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_SUMA | title = Miesięczna suma opadu | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWprecipdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115051112/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/OPAD_01 | title = Liczba dni z opadem >= 0,1 mm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdepth> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115054936/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_SR_GRUB | title = Średnia grubość pokrywy śnieżnej | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsnowdays> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220121044246/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/SNIEG_0 | title = Liczba dni z pokrywą śnieżna > 0 cm | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=IMGWsun> {{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20220115055331/https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | archive-date = 15. januarja 2022 | url = https://klimat.imgw.pl/pl/climate-normals/USL | title = Średnia suma usłonecznienia (h) | work = Normy klimatyczne 1991-2020 | publisher = Institute of Meteorology and Water Management | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> |source 2 = Meteomodel.pl (records, relative humidity 1991–2020)<ref name=recordhigh> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmax&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura maksymalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=recordlow> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=tmin&max_empty=3 | title = Kalisz Absolutna temperatura minimalna | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref><ref name=relativehumidity> {{cite web | url = https://meteomodel.pl/dane/srednie-miesieczne/?imgwid=351180435&par=rh&max_empty=3 | title = Kalisz Średnia wilgotność | publisher = Meteomodel.pl | language = pl | access-date = 5. februarja 2022}}</ref> }} ==Vera== V mestu je 19 katoliških, pet protestantskih in ena pravoslavna cerkev. Stara [[sinagoga]] je bila zgrajena leta 1698, nova pa leta 1879.<ref>{{Cite book|url=https://www.google.com/books/edition/The_Universal_Jewish_Encyclopedia/PrxtAAAAMAAJ?hl=en&gbpv=1&dq=%22new+synagogue%22+kalisz&pg=PA297&printsec=frontcover|title = The Universal Jewish Encyclopedia ...: An Authoritative and Popular Presentation of Jews and Judaism Since the Earliest Times|year = 1942|publisher = Universal Jewish Encyclopedia, Incorporated}}</ref> Pred drugo svetovno vojno je bilo v Kaliszu približno 25.000 Judov. Večina je bila med vojno pomorjena v [[holokavst]]u. Do poletja 1942 je bila judovska skupnost v Kaliszu popolnoma uničena. ==Šolstvo== Kalisz je izobraževalno stedišče regije. V njem je 29 osnovnih, 15 srednjih in pet visokih šol, sedem kolegijev in kakšnih deset strokovnih šol. V mestu je nekaj oddelkov Poznanjske univerze, Poznanjske ekonomske univerze in Poznanjske tehnološke univerze. V mestu deluje glasbena šola Henryka Melcerja. ==Gospodarstvo== V samem mestu je malo industrije. V njem je Winiary (del grupe Nestlé), tovarna za predelavo hrane Colian in tkalnicajeansa Big Star. V Kaliszu sta dve tovarni letalskih motorjev: WSK-Kalisz in Pratt & Whitney Kalisz, veja [[Pratt & Whitney Canada]]. ==Kuhinja== Napolitanke andruty kaliskie izvirajo iz Kalisza in so najbolj znano tovrstno živilo na Poljskem. Druga uradno zaščitena tradicionalna posebnost območja, ki jo je določilo Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja Poljske, so domači hladno stiskani sokovi iz svežega sadja regije Kalisz, proizvedeni po tradicionalnih receptih brez kakršnih koli dodatkov.<ref name=gov>{{cite web|url=https://www.gov.pl/web/rolnictwo/domowe-soki-tloczone-na-zimno-ze-swiezych-owocow-ziemi-kaliskiej|title=Domowe soki tłoczone na zimno ze świeżych owoców ziemi kaliskiej|website=Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi - Portal Gov.pl|access-date=15. aprila 2022|language=pl}}</ref> Sem spadajo sokovi iz jabolk, hrušk, češenj, črnega ribeza, rdečega ribeza, jagod in malin.<ref name=gov/> Tradicija sega več stoletij v preteklost.<ref name=gov/> == Šport == [[Slika:Kalisz Arena (2).JPG|thumb|250px|Kališka Arena Kalisz, največji pokriti športni objekt v mestu]] Najbolj priljubljena športa sta [[rokomet]] in [[nogomet]]. Med najboljša moštva na Poljskem spadajo * MKS Kalisz – moška rokometna ekipa, ki igra v Poljski superligi * SSK Calisia Kalisz – ženska rokometna ekipa, ki igra v Poljski ženski rokometni ligi; ekipa je bila štirikrat državna prvakinja (1997, 1998, 2005, 2007) *KKS Kalisz – moška nogometna ekipa, ki igra v drugi ligi V mestu je tudi veslaški klub Kaliskie Towarzystwo Wioślarskie, najstarejši na Poljskem, ustanovljen leta 1894. <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:KALISZ majowe obrazki 123 - panoramio.jpg|Del srednjeveškega mestnaga obzidja Slika:Północna pierzeja Rynku. Zmierzch..jpg|Tržni al Mali trg Slika:Teatr Bogusławskiego w Kalisz.jpg|Gledališče Wojciecha Bogusławskega Slika:Bazylika w Kaliszu. Widok z wieży ratusza.jpg|Staro mestni jedro z baziliko Marijinega vnebovzetja Slika:Kalisz Saint Nicholas Cathedral 2019 P03 aerial view.jpg|Stolnica sv. Nikolaja v starem delu mesta Slika:Kalisz Prosna (1).JPG|Reka Prosna </gallery> ==Mednarodni stiki== Kalisz je obraten z naslednjimi mesti:<ref name="KaliszTwinning">{{cite web|url=https://bip.kalisz.pl/index.php?id=40&s=45&file=kon_zagr_miasta.htm |title=Kontakty zagraniczne Miasta |access-date=2018-06-29 |publisher=bip.kalisz.pl }}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | * {{flagicon|GER}} [[Erfurt]], [[Nemčija]] <small>''(od 1984)''</small> * {{flagicon|GER}} Hamm, [[Nemčija]] <small>''(od 1991)''</small> * {{flagicon|FRA}} Hautmont, [[Francija]] <small>''(od 1958)''</small> * {{flagicon|NED}} Heerhugowaard, [[Nizozemska]] <small>''(od 1992)''</small> * {{flagicon|UKR}} Kamianets-Podilskyi, [[Ukrajina]] <small>''(od 1993)''</small> || * {{flagicon|BEL}} La Louvière, [[Belgija]] <small>''(od 1998)''</small> * {{flagicon|SVK}} Martin, [[Slovaška]] <small>''(od 1996)''</small> * {{flagicon|UK}} Preston, [[Združeno kraljestvo]] <small>''(od 1989)''</small> * {{flagicon|ITA}} Adria, [[Italija]] * {{flagicon|ESP}} [[Figueres]], [[Španija]] || * {{flagicon|BGR}} [[Loveč]], [[Bolgarija]] * {{flagicon|BLR}} [[Minsk]], [[Belorusija]] * {{flagicon|HUN}} [[Szentendre]], [[Madžarska]] * {{flagicon|BEL}} Tongeren, [[Belgija]] |} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] dkq3vlea4ph7u5lp5wdvnbzp8ueqpm6 0 521994 5728102 5727886 2022-08-06T12:32:58Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Brestovec | other_name = | etymology = ''brést'': listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom | pronunciation = bréstovec | photo = Brestovec.jpg | photo_caption = Vrh | elevation_m = 209 | location = {{ITA}} }} [[Slika:Italien.Stellung am Brestovec 25.3.18. (BildID 15617172).jpg|sličica|242x242_pik|Italijanska vojaška postojanka na Brestovcu 25. marca 1918]] [[Slika:Cannoniera Brestovec.jpg|sličica|Topovska postojanka]] '''Brestovec''' je 209 metrov visok grič v [[Doberdob|Občini Doberdob]] v [[Italija|Italiji]]. Najlažja pot do vrha, dolga približno 1,5 km, se začne od Spodnjih [[Cotiči|Cotičev]] in je prepovedana za motorna vozila. Do Brestovca se pride tudi iz Zgornjih Cotičev po nekoliko daljši poti, vedno po makadamski cesti. Prvi, ki je opozoril na strateški položaj Brestovca, je bil tržaški arheolog [[Carlo Marchesetti]], ki je v svojem delu »''Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine''« (''I Castellieri Preistorici di Trieste e della Regione Giulia'') leta [[1903]] tako opisal rezultate svojih raziskav na Brestovcu ob koncu [[19. stoletje|19. stoletja]]. atk4xhinaitjn24bswgpqvdpqq8s3dk 5728193 5728102 2022-08-06T16:48:57Z Erardo Galbi 166658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Brestovec | other_name = | etymology = ''brést'': listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom | pronunciation = bréstovec | photo = Brestovec.jpg | photo_caption = Vrh | elevation_m = 209 | location = {{ITA}} }} [[Slika:Italien.Stellung am Brestovec 25.3.18. (BildID 15617172).jpg|sličica|242x242_pik|Italijanska vojaška postojanka na Brestovcu 25. marca 1918]] [[Slika:Cannoniera Brestovec.jpg|sličica|Topovska postojanka]] '''Brestovec''' je 209 metrov visok grič v [[Doberdob|Občini Doberdob]] v [[Italija|Italiji]]. Najlažja pot do vrha, dolga približno 1,5 km, se začne od Spodnjih [[Cotiči|Cotičev]] in je prepovedana za motorna vozila. Do Brestovca se pride tudi iz Zgornjih Cotičev po nekoliko daljši poti, vedno po makadamski cesti. Prvi, ki je opozoril na strateški položaj Brestovca, je bil tržaški arheolog [[Carlo Marchesetti]], ki je v svojem delu »''Prazgodovinska gradišč Trsta in Julijske krajine''« (''I Castellieri Preistorici di Trieste e della Regione Giulia'') leta [[1903]] tako opisal rezultate svojih raziskav na Brestovcu ob koncu [[19. stoletje|19. stoletja]]. rgedprkklxgdq5zgrfccg77chgjnpz4 0 522004 5728190 5728074 2022-08-06T16:21:20Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Kinkaku3402CBcropped.jpg|thumb|240px|[[Kinkaku-dži]], [[Kjoto]], prvotno zgrajen leta 1397 (obdobje Muromači)]] Za '''japonsko arhitekturo''' (日本建築, ''Nihon kenčiku'') so značilne lesene konstrukcije, nekoliko dvignjene od tal, s strehami iz ploščic ali slame. Namesto sten so bila uporabljena drsna vrata (''[[fusuma]]'') in druge tradicionalne predelne stene, kar je omogočilo prilagajanje notranje konfiguracije prostora različnim priložnostim. Ljudje so običajno sedeli na blazinah ali drugače na tleh, tradicionalno; stoli in visoke mize niso bili razširjeni do 20. stoletja. Od 19. stoletja pa je [[Japonska]] v gradnjo in oblikovanje vključila večino zahodne, moderne in postmoderne arhitekture in je danes vodilna v vrhunskem arhitekturnem oblikovanju in tehnologiji. Najzgodnejša japonska arhitektura je bila vidna v prazgodovini v preprostih [[zemljanka]]h in kolibah, prilagojenih potrebam prebivalstva lovcev in nabiralcev. Vpliv [[Kitajska|Kitajske]] iz [[dinastija Han|dinastije Han]] preko [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] je povzročil uvedbo bolj zapletenih skladišč žita in obrednih pogrebnih komor. Uvedba [[budizem na Japonskem|budizma na Japonskem]] v 6. stoletju je bila katalizator za gradnjo velikih [[tempelj|templjev]] z uporabo zapletenih tehnik v lesu. Vpliv kitajskih [[dinastija Sui|dinastij Sui]] in [[dinastija Tang|Tang]] je privedel do ustanovitve prve stalne prestolnice v [[Nara (mesto)|Nari]]. Njena postavitev ulic s šahovnico je kot predlogo za oblikovanje uporabila kitajsko prestolnico [[Čangan]]. Leta 894 v [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185) je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misijone v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture ter kulture, imenovane ''Kokufu bunka'' (dobesedeno ''japonska kultura''), ki je bila prilagojena japonskemu podnebju in je cvetel čut za estetiko. Slog ''[[šinden-zukuri]]'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati, ''shitomi'' in ''sudare'' (tradicionalni japonski zasloni ali žaluzije), struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah in sedenje ali spanje neposredno na ''[[tatami]]'' blazinah brez uporabe stolov in postelj. Ko je razred [[samuraj]]ev pridobil moč v [[Obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333), se je slog ''šinden-zukuri'' spremenil in v [[Obdobje Muromači|obdobju Muromači]] (1333–1573) se je pojavil slog ''[[šoin-zukuri]]''. Ta slog je trajno vplival na poznejše japonske arhitekturne sloge in postal osnova modernih japonskih hiš. Njegove značilnosti so bile, da so bila popolnoma sprejeta drsna vrata, imenovana ''fusuma'' in papirnata okna, imenovana ''[[šoji]]'', po vsej sobi pa so bili položeni tatamiji. Uvedba [[Japonski obred pitja čaja|obreda pitja čaja]] je poudarila preprostost in skromen dizajn kot kontrapunkt ekscesom aristokracije. V [[obdobje Azuči–Momojama |obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) so se pod vplivom čajnice, imenovane ''[[čašicu]]'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. Sprva je bil to arhitekturni slog za vile ''[[daimjo]]'' (japonskih fevdalcev) in dvornih plemičev, v obdobju Edo (1683–1807) pa so ga uporabili za ''rjōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa tudi uporablja za rezidence.<ref name ="sukiya">[https://web.archive.org/web/20220212182752/https://kotobank.jp/word/%E6%95%B0%E5%AF%84%E5%B1%8B%E9%80%A0%E3%82%8A-301970 sukiya-zukuri.] Kotobank.</ref> Med obnovo Meidži leta 1868 sta zgodovino japonske arhitekture korenito spremenila dva pomembna dogodka. Prvi je bil Zakon o ločitvi Kami in Bude iz leta 1868, ki je uradno ločil budizem od [[šintoizem|šintoizma]] in [[Budistični templji na Japonskem |budistične templje]] od [[Šintoistična svetišča|šintoističnih svetišč]], s čimer je prekinil povezavo med obema, ki je trajala več kot tisoč let.<ref>{{cite journal|author1-link=|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|doi=10.2307/2719461|jstor=2719461|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|access-date=June 13, 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111023154354/http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|archive-date=October 23, 2011}}</ref> Drugič, takrat je Japonska prestala obdobje intenzivne vesternizacije, da bi lahko konkurirala drugim razvitim državam. Sprva so bili na Japonsko uvoženi arhitekti in slogi iz tujine, vendar je država postopoma učila svoje arhitekte in začela izražati svoj slog. Arhitekti, ki so se vrnili s študija pri zahodnih arhitektih, so na Japonsko uvedli mednarodni slog [[modernizem|modernizma]]. Vendar pa so šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] japonski arhitekti naredili vtis na mednarodnem prizorišču, najprej z delom arhitektov, kot je [[Kenzo Tange]], nato pa s teoretskimi gibanji, kot je [[metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. == Splošne značilnosti japonske tradicionalne arhitekture == V tradicionalni japonski arhitekturi obstajajo različni slogi, značilnosti in tehnike, edinstvene za Japonsko v vsakem obdobju in uporabi, kot so rezidenca, [[japonski grad|grad]], budistični tempelj in šintoistično svetišče. Po drugi strani pa je bila zlasti v starih časih pod močnim vplivom kitajske kulture, tako kot druge azijske države, zato ima značilnosti, ki so skupne arhitekturi v azijskih državah.<ref name="hozintro">(Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno [[les]] v različnih oblikah (deske, slama, lubje, papir itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture se uporabi kamna izogibajo, razen za nekatere posebne namene, na primer za temelje templjev in [[japonska pagoda|pagod]]. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: [[steber|stebri]] in [[prekčada|preklade]] podpirajo veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in nikoli nosilne. [[Lok (arhitektura)|loki]] in ukrivljeni stropi so popolnoma odsotni. [[Zatrep]]i in napušč so blažji kot na Kitajskem, stebrna [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[File:L'entrée du palais Ninomaru (Château de Nijo, Kyoto) (41286152260).jpg|thumb|left| Streha je prevladujoča značilnost tradicionalne japonske arhitekture.]] Streha je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjō'', v primeru templjev in svetišč. V domačih strukturah so sprejete preprostejše rešitve. Predimenzionirani napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi objekta. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere odstopajo vsi drugi manj pomembni prostori. Razdelitve notranjega prostora so tekoče, velikost prostora pa je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče razdeliti glede na potrebe. Na primer, nekatere stene je mogoče odstraniti in različne sobe začasno združiti, da naredite prostor za več gostov. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi v določeni meri ni absolutno, saj je mogoče odstraniti celotne stene in s tem odpreti rezidenco ali tempelj obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v stavbi pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Poskrbljeno je, da se stavba zlije z okoliškim naravnim okoljem. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je šintoistično svetišče [[Nikkō Tōšō-gū]], kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, ornamenti sledijo in zato poudarjajo, namesto da skrijejo osnovne strukture. Te značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj ali obratno. To se je na primer zgodilo v Hōryū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. == Prazgodovina == Prazgodovinsko obdobje vključuje obdobja [[Obdobje Džomon|Džōmon]], [[Obdobje Jajoj|Jajoi]] in Kofun, ki segajo od približno 5000 pr. n. št. do začetka 8. stoletja n. št. V treh fazah obdobja Džōmon je bilo prebivalstvo predvsem lovsko-nabiralsko z nekaterimi primitivnimi kmetijskimi veščinami, njihovo vedenje pa so pretežno določale spremembe podnebnih razmer in drugih naravnih stimulansov. Zgodnja bivališča so bila [[zemljanka|zemljanke]], sestavljene iz plitvih jam s tlemi iz nabite zemlje in travnatih streh, namenjenih zbiranju deževnice s pomočjo posod za shranjevanje. Kasneje v tem obdobju je hladnejše podnebje z večjo količino padavin povzročilo upad prebivalstva, kar je prispevalo k zanimanju za obredje. V tem času so se prvič pojavili koncentrični kamniti krogi.<ref name="Britannica">{{cite web |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |title=Japanese architecture |publisher=Britannica.com |access-date=May 17, 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110203032604/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |archive-date=February 3, 2011 }}</ref> V obdobju Jajoi so Japonci začeli komunicirati s kitajsko [[finastija Han|dinastijo Han]], katere znanje in tehnične veščine so začele vplivati nanje. Japonci so začeli graditi skladišča z dvignjenimi tlemi kot kašče, ki so bile zgrajene s kovinskimi orodji, kot so žage in dleta, ki so se začela pojavljati v tem času. Rekonstrukcija na arheološkem najdišču Toro, Šizuoka, je lesena škatla iz debelih desk, ki so v vogalih spojene v slogu brunarice in podpirajo osem stebrov. Streha je slamnata, vendar je za razliko od tipične štirikapne strehe jamskih bivališč preprosta dvokapnica v obliki črke V.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;10</ref> Nekateri avtorji pripisujejo dvignjenim strukturnim načrtom tega obdobja stik z avstronezijskimi ljudstvi, ki so gojili riž iz obalne vzhodne Kitajske ali Tajvana in ne s Hani.<ref name="Arbi2013">{{cite journal |last1=Arbi |first1=Ezrin |last2=Rao |first2=Sreenivasaiah Purushothama |last3=Omar |first3=Saari |title=Austronesian Architectural Heritage and the Grand Shrines at Ise, Japan |journal=Journal of Asian and African Studies |date=November 21, 2013 |volume=50 |issue=1 |pages=7–24 |doi=10.1177/0021909613510245|s2cid=145591097 }}</ref><ref name="Robbeets2017">{{cite journal |last1=Robbeets |first1=Martine |title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese |journal=Language Dynamics and Change |date=January 1, 2017 |volume=7 |issue=2 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005|doi-access=free }}</ref> Obdobje Kofun je zaznamovalo pojav [[Gomilno grobišče|grobnih gomil]] ali tumulusov z več komorami (''kofun'' dobesedno pomeni »stare gomile«). Na podobne gomile na Korejskem polotoku naj bi vplivala Japonska.<ref>Keyhole-shaped tombs in Korean Peninsula Hideo Yoshii (Kyoto University) {{cite web |url=http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |title=UCLA Center for Korean Studies |access-date=2013-07-28 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131006195934/http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |archive-date=October 6, 2013 }}</ref> Na začetku tega obdobja so grobnice, znane kot ''kofun v obliki odprtine za ključavnico'' ali ''zenpō-kōen fun'' (ja: 前方後円墳, spredaj kvadratna, zadaj okrogla nagrobna gomila), pogosto uporabljale obstoječo topografijo in oblikovale in dodajanje umetnih jarkov, da se oblikuje značilna oblika ključavnice, tj. kroga, ki je med seboj povezan s trikotnikom. Dostop je bil preko navpičnega jaška, ki je bil zaprt, ko je bil pokop končan. V komori je bilo prostora za krsto in [[grobni pridatek|grobne pridatke]]. Gomile so bile pogosto okrašene s figurami iz [[terakota|terakote]], imenovanimi ''haniva''. Kasneje v tem obdobju so gomile postavljali na ravnih tleh, njihov obseg pa se je močno povečal. Med številnimi primeri v Nari in Osaki je najbolj opazna ''Daisen-kofun'', označena kot grobnica [[Cesar Nintoku|cesarja Nintokuja]]. Grobnica obsega 32 hektarjev in naj bi bila okrašena z 20.000 figurami ''haniva''. Proti koncu obdobja Kofun so grobnice izginile, ko so postali priljubljeni budistični obredi upepeljevanja. <gallery class="center"> File:Yoshinogari1.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogari, prefektura Saga, 2. ali 3. stoletje File:YoshinogariDwellings.jpg| Rekonstruirane bivalne hiše v Jošinogariju File:Toro1.jpg| Rekonstruirano skladišče žita v Toru, Šizuoka File:YoshinogariIseki.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogariju File:NintokuTomb Aerial photograph 2007.jpg| Daisenryō Kofun, Osaka, 5. stoletje </gallery> == Asuka in Nara arhitektura == K arhitekturnim spremembam v obdobju Asuka je največ prispevala uvedba budizma. Novi templji so postali središča čaščenja, pogrebne prakse pa so hitro postale prepovedane. Poleg tega je budizem pripeljal do ideje o stalnih svetiščih in dal [[šintoistična arhitektura|šintoistični arhitekturi]] velik del njenega sedanjega besednjaka. Nekatere najzgodnejše strukture, ki še obstajajo na Japonskem, so budistični templji, ustanovljeni v tem času. Najstarejše ohranjene lesene stavbe na svetu so v [[Horju-dži]], severovzhodno od Nare. Prvič zgrajen v začetku 7. stoletja kot zasebni tempelj prestolonaslednika [[princ Šotoku|Šōtokuja]], sestavlja ga 41 neodvisnih stavb; najpomembnejša, glavna bogoslužna dvorana ali ''[[Kon-dō]]'' (金堂, Zlata ali glavna dvorana) in petnadstropna pagoda), stojita v središču odprtega prostora, obdanega s pokritim križnim hodnikom (''[[kairō]]''). Kon-dō, v slogu kitajskih bogoslužnih dvoran, je dvonadstropna stavba iz stebrov in tramov, ki jo pokriva ''irimoya'' ali [[vzhodnoazijska dvokapna streha]] iz keramičnih ploščic.<ref>Bussagli (1989), pp.&nbsp;163-165</ref><ref>Parent, Mary Neighbour. "Irimoyazukuri"[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/i/irimoyazukuri.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 16, 2011.</ref> Naselje Heidžō-kjō, današnja Nara, je bilo ustanovljeno leta 708 kot prva stalna prestolnica države Japonske. Razporeditev njegovih ulic in stavb s šahovnico je bila oblikovana po vzoru kitajske prestolnice [[Čangan]]. Mesto je kmalu postalo pomembno središče budističnega čaščenja na Japonskem.<ref>Bussagli (1989), p.&nbsp;165</ref> Najbolj veličasten od teh templjev je bil [[Tōdai-dži]], zgrajen kot tekmec templjem kitajskih dinastij Tang in Sui.<ref>Sickman & Soper (1956), pp.&nbsp;237–238</ref> Ustrezno je, da je 16,2-metrski Buda ali [[Daibucu]] (dokončan leta 752), posvečen v glavni dvorani, Rušana Buda, figura, ki predstavlja bistvo Budovstva, tako kot je Tōdai-dži predstavljal središče imperialno sponzoriranega budizma in njegovo širjenje po vsej Japonski. Ohranjenih je le nekaj fragmentov prvotnega kipa, sedanja dvorana in osrednji Buda pa sta rekonstrukciji iz obdobja Edo. Okoli glavne dvorane (''Daibutsuden'') so na rahlo nagnjenem pobočju številne sekundarne dvorane: ''Hokke-dō'' (dvorana Lotusove sutre) in skladišče, imenovano ''Šōsō-in'', ter sosednji ''Kōfuku-dži''. Ta zadnja stavba je velikega pomena kot umetnostnozgodovinski zaklad, saj so v njej shranjeni pripomočki, ki so bili uporabljeni pri obredu posvetitve templja leta 752, pa tudi vladni dokumenti in številni posvetni predmeti v lasti cesarske družine.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;21</ref> <gallery class="center"> File:Horyu-ji11s3200.jpg| Kon-dō in pagoda v Hōrjū-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena v 7. stoletju File:Hokiji03ds1536.jpg| Pagoda v Hokki-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena leta 706 File:Yakushiji Toto.jpg| Pagoda v Jakuši-dži, Nara, prvotno zgrajena leta 730 File:Todaiji10s3200.jpg| Hokkedō pri Tōdai-dži, Nara, ustanovljeno leta 743 File:Shoso-in.jpg| Šōsō-in v Tōdai-dži, Nara, zgrajena v 8. stoletju File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg| Zlati tempelj v Tōšōdai-dži, Nara, zgrajen v 8. stoletju </gallery> == Obdobje Hej'an == {{glavni|Obdobje Hej'an}} Čeprav je mreža budističnih templjev po vsej državi delovala kot katalizator za raziskovanje arhitekture in kulture, je to vodilo tudi k temu, da je duhovščina pridobila večjo moč in vpliv. [[Cesar Kanmu]] se je odločil ubežati temu vplivu tako, da je svojo prestolnico najprej preselil v Nagaoka-kjō in nato v [[Hej'an-kjo]], danes znan kot [[Kjoto]]. Čeprav je bila postavitev mesta podobna Nari in navdihnjena s kitajskimi precedenci, so palače, templji in bivališča začeli kazati primere lokalnega japonskega okusa. Težki materiali, kot so kamen, malta in glina, so bili opuščeni kot gradbeni elementi, prevladujejo preproste lesene stene, tla in predelne stene. Domače vrste, kot je cedra (''sugi''), so bile priljubljene kot notranji zaključek zaradi svoje izrazite zrnatosti, medtem ko sta bila bor (''matsu'') in macesen (''aka matsu'') običajna za strukturno uporabo. Za strehe so uporabljali opečne strešnike in vrsto čempresa, imenovano ''hinoki''.<ref>Zwerger (2000), pp.&nbsp;34 & 35</ref> Nekje v tem obdobju je bila sprejeta [[skrita streha]], edinstvena japonska rešitev za težave z odvodnjavanjem strehe. Naraščajoča velikost stavb v prestolnici je vodila do arhitekture, ki temelji na stebrih, ki so redno razporejeni v skladu z merilom ''[[ken (merilo)|ken]]'', tradicionalnim merilom velikosti in sorazmerja. Cesarska palača Šišinden je predstavljala slog, ki je bil predhodnik poznejšega aristokratskega sloga gradnje, znanega kot ''šinden-zukuri''. Za slog so bile značilne simetrične stavbe, postavljene kot kraki, ki so določali notranji vrt. Ta vrt je nato uporabil izposojeno pokrajino, da se je navidezno zlil s širšo pokrajino. Postopno povečevanje velikosti stavb je privedlo do standardnih merskih enot ter izboljšav v tlorisu in načrtovanju vrtov.<ref name="Bussagli 166">Bussagli (1989), p.&nbsp;166</ref> [[File:Saikū Historical Museum - Display item04 - The palace of Saiô - Miniature model.jpg|thumb| Model notranje strukture, ki predstavlja značilnosti ''šinden-zukurija''. Odprta struktura z nekaj stenami in vrati, ki jih je mogoče odpreti ter ''šitomi'' in ''sudare''. Stanovalci se sezujejo in gredo v hišo na kolih, kjer sedijo ali spijo neposredno na tatamiju, razprostrtem le po delu sobe, brez uporabe stolov ali postelj.]] Leta 894 je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misije v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture, zacvetela pa je japonskemu podnebju in estetskemu čutu prilagojena kultura ''Kokufu bunka'' (dobesedno ''japonska kultura''). Slog ''šinden-zukuri'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati ter ''šitomi'' in ''sudare'', struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah, sedenje ali spanje neposredno na tatami blazinah brez uporabe stolov in postelj, streha iz laminiranega lubja ''hinoki'' (japonska pacipresa – ''Chamaecyparis obtusa'') namesto keramičnih ploščic in naravna tekstura, ki ni naslikana na stebrih. Uveljavil se je budistični arhitekturni slog, imenovan ''Vajō'', ki se je razvil v skladu z japonskim podnebjem in estetskim občutkom.<ref name ="kokufu">[https://web.archive.org/web/20220212181329/https://kotobank.jp/word/%E5%9B%BD%E9%A2%A8%E6%96%87%E5%8C%96-64185 Kokufu bunka.] Kotobank.</ref> Duhovnik [[Kukai]] (najbolj znan po posmrtnem naslovu ''Kōbō Daiši'', 774–835) je odpotoval na Kitajsko, da bi študiral šingon, obliko vadžrajanskega budizma, ki jo je uvedel na Japonsko leta 806. V jedru čaščenja šingona so različne [[mandala|mandale]], diagrami duhovnega vesolja, ki je vplivalo na oblikovanje templja. Templji, postavljeni za to novo sekto, so bili zgrajeni v gorah, daleč stran od dvora in laikov v prestolnici. Nepravilna topografija teh območij je njihove načrtovalce prisilila, da so ponovno razmislili o problemih gradnje templjev in pri tem izbrali bolj avtohtone elemente oblikovanja.<ref name="Bussagli 168">Bussagli (1989), p.&nbsp;168</ref> V tem času je arhitekturni slog budističnih templjev začel vplivati na slog šintoističnih svetišč. Na primer, tako kot njihovi budistični dvojniki so svetišča šintō začela barvati običajno nedokončane lesene elemente z značilno rdečo [[cinabarit]]no barvo. V kasnejšem delu obdobja Hej'an so bili prvi dokumentirani pojavi ljudskih hiš v slogu/obliki ''[[minka]]''. Zanje je bila značilna uporaba lokalnih materialov in delovne sile, zgrajene so bilea predvsem iz lesa, imele so zemeljska tla in slamnate strehe.<ref>Parent, Mary Neighbour. "Minka".[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/minka.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 17, 2011.</ref> <gallery class="center"> File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg| Dvorana Phoenix v Bjōdō-in, Udži, Kjoto, zgrajena leta 1053 File:Ujigami jinja01 2816.jpg| Svetišče Udžigami, Udži, Kjoto, zgrajeno leta 1060 File:Itsukushima Honden Haiden.jpg| Svetišče Icukušima, ''kon-dō'', Hacukaiči, Hirošima, zgrajeno leta 1168 File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg| Pagoda Ičidžō-dži, Kasai, Hjōgo, zgrajena leta 1171 File:Japan Tottori MitokuSan Nageiredo DSC01248.jpg| Nageire-dō iz Sanbucu-dži, Misasa, Tottori File:Gassho-zukuri farmhouse-01.jpg| Tipična kmečka hiša ''gasshō-zukuri'' v slogu ''minke'' </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{cite book|title=The Japan Guide|last=Bognar|first=Botond|publisher=Princeton Architectural Press|year=1995|isbn=1-878271-33-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/japanguide0000bogn}} * {{cite book|title=History of World Architecture – Oriental Architecture/2|last=Bussagli|first=Mario|publisher=Faber and Faber|year=1989|isbn=0-571-15378-X}} * Bowring, R. and Kornicki, P. (1993), ''The Cambridge Encyclopedia of Japan'', pp.&nbsp;201–208, Cambridge University Press, {{ISBN|0-521-40352-9}}. * Coaldrake, William H. (1996) ''Architecture and Authority in Japan (Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series)'', Routledge, {{ISBN|978-0-415-10601-6}} * Daniell, Thomas (2008) ''After the Crash: Architecture in Post-Bubble Japan'', Princeton Architectural Press, {{ISBN|978-1-56898-776-7}} * {{cite book |editor1-last=Diefendorf |editor1-first=Jeffry M |editor2-last=Hein |editor2-first=Carola |editor3-last=Yorifusa |editor3-first=Ishida |title=Rebuilding Urban Japan After 1945 |year=2003 |publisher=Palgrave MacMillan |location=Hampshire, United Kingdom |isbn=0-333-65962-7 }} * Fiévé, Nicolas (1996).''L'architecture et la ville du Japon ancien. Espace architectural de la ville de Kyôto et des résidences shôgunales aux XIVe et XVe siècles'', Bibliothèque de l'Institut des Hautes Études Japonaises, Collège de France, Paris, Maisonneuve & Larose, 358 pages + 102 illustrations. {{ISBN|2-7068-1131-5}}. * Fiévé, Nicolas (dir.) (2008).''Atlas historique de Kyôto. Analyse spatiale des systèmes de mémoire d’une ville, de son architecture et de ses paysages urbains''. Foreword Kôichirô Matsuura, Preface Jacques Gernet, Paris, Éditions de l’UNESCO / Éditions de l’Amateur, 528 pages, 207 maps et 210 ill. {{ISBN|978-2-85917-486-6}}. * Fiévé, Nicolas and Waley, Paul. (2003). Japanese Capitals in Historical Perspective: Place, Power and Memory in Kyoto, Edo and Tokyo. London: Routledge. 417 pages + 75 ill. {{ISBN|978-0-7007-1409-4}} * {{cite book|title=Modern Architecture a Critical History|last=Frampton|first=Kenneth|publisher=Thames and Hudson|year=1990}} * {{cite book|last=Gotō|first=Osamu|title=Nihon Kenchikushi|year=2003|publisher=Kyoritsu Shuppan}} * Gregory, Rob, August 2007, "Reading Matter", ''Architectural Review'' * Gregory, Rob, August 2007, "Rock Solid", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=Kura – Design and Tradition of the Japanese Storehouse|last=Itoh|first=Teiji|publisher=Kodansha International|year=1973|isbn=0-914842-53-6}} *{{cite book |title=Castles of the Samurai:Power & Beauty| last=Mitchelhill |first=Jennifer |year=2013|publisher=Kodansha|location=USA| isbn=978-1568365121}} * {{cite book|last1= Nishi|first1= Kazuo|last2=Hozumi|first2=Kazuo|title=What is Japanese architecture?|url=https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&q=shinto+architecture |access-date=November 11, 2009|year=1996|orig-year=1983|edition=illustrated|publisher=Kodansha International|isbn=4-7700-1992-0}} * Payne, James, March 2010, "Lausanne", ''Architecture Today'' * {{cite book|title=Maekawa Kunio and the Emergence of Japanese Modernist Architecture|last=Reynolds|first=Jonathan M.|publisher=University of California Press|year=2001|isbn=0-520-21495-1}} * {{cite book|title=The Art and Architecture of China|last=Sickman & Soper|first=Laurence & Alexander|publisher=Penguin Books|year=1956}} * Slessor, Catherine, October 2001, "Comment", ''Architectural Review'' * Slessor, Catherine, October 2001, "Common Ground", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=The Making of a Modern Japanese Architecture, From the Founders to Shinohara and Isozaki|last=Stewart|first=David B|publisher=Kodansha International|year=2002}} * {{cite book |last1=Sumner |first1=Yuki |last2=Pollock |first2=Naomi |title=New Architecture in Japan |year=2010 |publisher=Merrell |location=London |isbn=978-1-85894-450-0 }} * {{cite book|title=An Architecture of Cosmology|last=Takasaki|first=Masaharu|publisher=Princeton Architectural Press|year=1998 }} * {{cite book|title=Yamamura House – Yodoko Guest House|last=Tanigawa|first=Masami|publisher=Banana Books|year=2008}} * {{cite book|title=40 architects under 40|last=Thompson|first=Jessica Cargill|publisher=Taschen|year=2000|isbn=3-8228-6212-6}} * {{cite book |editor1-last=Legault |editor1-first=Réjean |editor2-last=Goldhagen |editor2-first=Sarah |title=Anxious Modernisms |year=2000 |publisher=The MIT Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=0-262-07208-4 }} * Webb, Michael, October 2001, "Layered Media", ''Architectural Review'' * Webb, Michael, May 2006, "Container Art", ''Architectural Review'' * Spring 2005, "Do_co,mo.mo Japan: the 100 selection", ''The Japan Architect'', No. 57 * Banister Fletcher; Cruickshank, Dan, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&printsec=frontcover ''Sir Banister Fletcher's a History of Architecture''], Architectural Press, 20th edition, 1996 (first published 1896). {{ISBN|0-7506-2267-9}}. Cf. Part Four, Chapter 25 * Koji Yagi (text), Ryo Hata (photos): ''A Japanese Touch For Your Home''. Kodansha International, Tokyo, New York, London 1999 (Pbck.), {{ISBN|4-7700-1662-X}} == Zunanje povezave == * [https://www.mooponto.com/ mooponto — Portal for Japanese minimalist architecture] Explore the vision behind the modern Japanese minimalist architecture * [http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/ JAANUS (Japanese Architecture and Art Net Users System)] On-line dictionary of Japanese architectural and art historical terminology [[Kategorija:Japonska arhitektura]] 1d29crox2i60m38md8r5z99vz75l5lx 5728243 5728190 2022-08-06T18:09:16Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Kinkaku3402CBcropped.jpg|thumb|240px|[[Kinkaku-dži]], [[Kjoto]], prvotno zgrajen leta 1397 (obdobje Muromači)]] Za '''japonsko arhitekturo''' (日本建築, ''Nihon kenčiku'') so značilne lesene konstrukcije, nekoliko dvignjene od tal, s strehami iz ploščic ali slame. Namesto sten so bila uporabljena drsna vrata (''[[fusuma]]'') in druge tradicionalne predelne stene, kar je omogočilo prilagajanje notranje konfiguracije prostora različnim priložnostim. Ljudje so običajno sedeli na blazinah ali drugače na tleh, tradicionalno; stoli in visoke mize niso bili razširjeni do 20. stoletja. Od 19. stoletja pa je [[Japonska]] v gradnjo in oblikovanje vključila večino zahodne, moderne in postmoderne arhitekture in je danes vodilna v vrhunskem arhitekturnem oblikovanju in tehnologiji. Najzgodnejša japonska arhitektura je bila vidna v prazgodovini v preprostih [[zemljanka]]h in kolibah, prilagojenih potrebam prebivalstva lovcev in nabiralcev. Vpliv [[Kitajska|Kitajske]] iz [[dinastija Han|dinastije Han]] preko [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] je povzročil uvedbo bolj zapletenih skladišč žita in obrednih pogrebnih komor. Uvedba [[budizem na Japonskem|budizma na Japonskem]] v 6. stoletju je bila katalizator za gradnjo velikih [[tempelj|templjev]] z uporabo zapletenih tehnik v lesu. Vpliv kitajskih [[dinastija Sui|dinastij Sui]] in [[dinastija Tang|Tang]] je privedel do ustanovitve prve stalne prestolnice v [[Nara (mesto)|Nari]]. Njena postavitev ulic s šahovnico je kot predlogo za oblikovanje uporabila kitajsko prestolnico [[Čangan]]. Leta 894 v [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185) je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misijone v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture ter kulture, imenovane ''Kokufu bunka'' (dobesedeno ''japonska kultura''), ki je bila prilagojena japonskemu podnebju in je cvetel čut za estetiko. Slog ''[[šinden-zukuri]]'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati, ''shitomi'' in ''sudare'' (tradicionalni japonski zasloni ali žaluzije), struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah in sedenje ali spanje neposredno na ''[[tatami]]'' blazinah brez uporabe stolov in postelj. Ko je razred [[samuraj]]ev pridobil moč v [[Obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333), se je slog ''šinden-zukuri'' spremenil in v [[Obdobje Muromači|obdobju Muromači]] (1333–1573) se je pojavil slog ''[[šoin-zukuri]]''. Ta slog je trajno vplival na poznejše japonske arhitekturne sloge in postal osnova modernih japonskih hiš. Njegove značilnosti so bile, da so bila popolnoma sprejeta drsna vrata, imenovana ''fusuma'' in papirnata okna, imenovana ''[[šoji]]'', po vsej sobi pa so bili položeni tatamiji. Uvedba [[Japonski obred pitja čaja|obreda pitja čaja]] je poudarila preprostost in skromen dizajn kot kontrapunkt ekscesom aristokracije. V [[obdobje Azuči–Momojama |obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) so se pod vplivom čajnice, imenovane ''[[čašicu]]'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. Sprva je bil to arhitekturni slog za vile ''[[daimjo]]'' (japonskih fevdalcev) in dvornih plemičev, v obdobju Edo (1683–1807) pa so ga uporabili za ''rjōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa tudi uporablja za rezidence.<ref name ="sukiya">[https://web.archive.org/web/20220212182752/https://kotobank.jp/word/%E6%95%B0%E5%AF%84%E5%B1%8B%E9%80%A0%E3%82%8A-301970 sukiya-zukuri.] Kotobank.</ref> Med obnovo Meidži leta 1868 sta zgodovino japonske arhitekture korenito spremenila dva pomembna dogodka. Prvi je bil Zakon o ločitvi Kami in Bude iz leta 1868, ki je uradno ločil budizem od [[šintoizem|šintoizma]] in [[Budistični templji na Japonskem |budistične templje]] od [[Šintoistična svetišča|šintoističnih svetišč]], s čimer je prekinil povezavo med obema, ki je trajala več kot tisoč let.<ref>{{cite journal|author1-link=|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|doi=10.2307/2719461|jstor=2719461|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|access-date=June 13, 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111023154354/http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|archive-date=October 23, 2011}}</ref> Drugič, takrat je Japonska prestala obdobje intenzivne vesternizacije, da bi lahko konkurirala drugim razvitim državam. Sprva so bili na Japonsko uvoženi arhitekti in slogi iz tujine, vendar je država postopoma učila svoje arhitekte in začela izražati svoj slog. Arhitekti, ki so se vrnili s študija pri zahodnih arhitektih, so na Japonsko uvedli mednarodni slog [[modernizem|modernizma]]. Vendar pa so šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] japonski arhitekti naredili vtis na mednarodnem prizorišču, najprej z delom arhitektov, kot je [[Kenzo Tange]], nato pa s teoretskimi gibanji, kot je [[metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. == Splošne značilnosti japonske tradicionalne arhitekture == V tradicionalni japonski arhitekturi obstajajo različni slogi, značilnosti in tehnike, edinstvene za Japonsko v vsakem obdobju in uporabi, kot so rezidenca, [[japonski grad|grad]], budistični tempelj in šintoistično svetišče. Po drugi strani pa je bila zlasti v starih časih pod močnim vplivom kitajske kulture, tako kot druge azijske države, zato ima značilnosti, ki so skupne arhitekturi v azijskih državah.<ref name="hozintro">(Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno [[les]] v različnih oblikah (deske, slama, lubje, papir itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture se uporabi kamna izogibajo, razen za nekatere posebne namene, na primer za temelje templjev in [[japonska pagoda|pagod]]. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: [[steber|stebri]] in [[prekčada|preklade]] podpirajo veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in nikoli nosilne. [[Lok (arhitektura)|loki]] in ukrivljeni stropi so popolnoma odsotni. [[Zatrep]]i in napušč so blažji kot na Kitajskem, stebrna [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[File:L'entrée du palais Ninomaru (Château de Nijo, Kyoto) (41286152260).jpg|thumb|left| Streha je prevladujoča značilnost tradicionalne japonske arhitekture.]] Streha je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjō'', v primeru templjev in svetišč. V domačih strukturah so sprejete preprostejše rešitve. Predimenzionirani napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi objekta. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere odstopajo vsi drugi manj pomembni prostori. Razdelitve notranjega prostora so tekoče, velikost prostora pa je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče razdeliti glede na potrebe. Na primer, nekatere stene je mogoče odstraniti in različne sobe začasno združiti, da naredite prostor za več gostov. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi v določeni meri ni absolutno, saj je mogoče odstraniti celotne stene in s tem odpreti rezidenco ali tempelj obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v stavbi pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Poskrbljeno je, da se stavba zlije z okoliškim naravnim okoljem. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je šintoistično svetišče [[Nikkō Tōšō-gū]], kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, ornamenti sledijo in zato poudarjajo, namesto da skrijejo osnovne strukture. Te značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj ali obratno. To se je na primer zgodilo v Hōryū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. == Prazgodovina == Prazgodovinsko obdobje vključuje obdobja [[Obdobje Džomon|Džōmon]], [[Obdobje Jajoj|Jajoi]] in Kofun, ki segajo od približno 5000 pr. n. št. do začetka 8. stoletja n. št. V treh fazah obdobja Džōmon je bilo prebivalstvo predvsem lovsko-nabiralsko z nekaterimi primitivnimi kmetijskimi veščinami, njihovo vedenje pa so pretežno določale spremembe podnebnih razmer in drugih naravnih stimulansov. Zgodnja bivališča so bila [[zemljanka|zemljanke]], sestavljene iz plitvih jam s tlemi iz nabite zemlje in travnatih streh, namenjenih zbiranju deževnice s pomočjo posod za shranjevanje. Kasneje v tem obdobju je hladnejše podnebje z večjo količino padavin povzročilo upad prebivalstva, kar je prispevalo k zanimanju za obredje. V tem času so se prvič pojavili koncentrični kamniti krogi.<ref name="Britannica">{{cite web |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |title=Japanese architecture |publisher=Britannica.com |access-date=May 17, 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110203032604/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |archive-date=February 3, 2011 }}</ref> V obdobju Jajoi so Japonci začeli komunicirati s kitajsko [[finastija Han|dinastijo Han]], katere znanje in tehnične veščine so začele vplivati nanje. Japonci so začeli graditi skladišča z dvignjenimi tlemi kot kašče, ki so bile zgrajene s kovinskimi orodji, kot so žage in dleta, ki so se začela pojavljati v tem času. Rekonstrukcija na arheološkem najdišču Toro, Šizuoka, je lesena škatla iz debelih desk, ki so v vogalih spojene v slogu brunarice in podpirajo osem stebrov. Streha je slamnata, vendar je za razliko od tipične štirikapne strehe jamskih bivališč preprosta dvokapnica v obliki črke V.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;10</ref> Nekateri avtorji pripisujejo dvignjenim strukturnim načrtom tega obdobja stik z avstronezijskimi ljudstvi, ki so gojili riž iz obalne vzhodne Kitajske ali Tajvana in ne s Hani.<ref name="Arbi2013">{{cite journal |last1=Arbi |first1=Ezrin |last2=Rao |first2=Sreenivasaiah Purushothama |last3=Omar |first3=Saari |title=Austronesian Architectural Heritage and the Grand Shrines at Ise, Japan |journal=Journal of Asian and African Studies |date=November 21, 2013 |volume=50 |issue=1 |pages=7–24 |doi=10.1177/0021909613510245|s2cid=145591097 }}</ref><ref name="Robbeets2017">{{cite journal |last1=Robbeets |first1=Martine |title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese |journal=Language Dynamics and Change |date=January 1, 2017 |volume=7 |issue=2 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005|doi-access=free }}</ref> Obdobje Kofun je zaznamovalo pojav [[Gomilno grobišče|grobnih gomil]] ali tumulusov z več komorami (''kofun'' dobesedno pomeni »stare gomile«). Na podobne gomile na Korejskem polotoku naj bi vplivala Japonska.<ref>Keyhole-shaped tombs in Korean Peninsula Hideo Yoshii (Kyoto University) {{cite web |url=http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |title=UCLA Center for Korean Studies |access-date=2013-07-28 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131006195934/http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |archive-date=October 6, 2013 }}</ref> Na začetku tega obdobja so grobnice, znane kot ''kofun v obliki odprtine za ključavnico'' ali ''zenpō-kōen fun'' (ja: 前方後円墳, spredaj kvadratna, zadaj okrogla nagrobna gomila), pogosto uporabljale obstoječo topografijo in oblikovale in dodajanje umetnih jarkov, da se oblikuje značilna oblika ključavnice, tj. kroga, ki je med seboj povezan s trikotnikom. Dostop je bil preko navpičnega jaška, ki je bil zaprt, ko je bil pokop končan. V komori je bilo prostora za krsto in [[grobni pridatek|grobne pridatke]]. Gomile so bile pogosto okrašene s figurami iz [[terakota|terakote]], imenovanimi ''haniva''. Kasneje v tem obdobju so gomile postavljali na ravnih tleh, njihov obseg pa se je močno povečal. Med številnimi primeri v Nari in Osaki je najbolj opazna ''Daisen-kofun'', označena kot grobnica [[Cesar Nintoku|cesarja Nintokuja]]. Grobnica obsega 32 hektarjev in naj bi bila okrašena z 20.000 figurami ''haniva''. Proti koncu obdobja Kofun so grobnice izginile, ko so postali priljubljeni budistični obredi upepeljevanja. <gallery class="center"> File:Yoshinogari1.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogari, prefektura Saga, 2. ali 3. stoletje File:YoshinogariDwellings.jpg| Rekonstruirane bivalne hiše v Jošinogariju File:Toro1.jpg| Rekonstruirano skladišče žita v Toru, Šizuoka File:YoshinogariIseki.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogariju File:NintokuTomb Aerial photograph 2007.jpg| Daisenryō Kofun, Osaka, 5. stoletje </gallery> == Asuka in Nara arhitektura == K arhitekturnim spremembam v obdobju Asuka je največ prispevala uvedba budizma. Novi templji so postali središča čaščenja, pogrebne prakse pa so hitro postale prepovedane. Poleg tega je budizem pripeljal do ideje o stalnih svetiščih in dal [[šintoistična arhitektura|šintoistični arhitekturi]] velik del njenega sedanjega besednjaka. Nekatere najzgodnejše strukture, ki še obstajajo na Japonskem, so budistični templji, ustanovljeni v tem času. Najstarejše ohranjene lesene stavbe na svetu so v [[Horju-dži]], severovzhodno od Nare. Prvič zgrajen v začetku 7. stoletja kot zasebni tempelj prestolonaslednika [[princ Šotoku|Šōtokuja]], sestavlja ga 41 neodvisnih stavb; najpomembnejša, glavna bogoslužna dvorana ali ''[[Kon-dō]]'' (金堂, Zlata ali glavna dvorana) in petnadstropna pagoda), stojita v središču odprtega prostora, obdanega s pokritim križnim hodnikom (''[[kairō]]''). Kon-dō, v slogu kitajskih bogoslužnih dvoran, je dvonadstropna stavba iz stebrov in tramov, ki jo pokriva ''irimoya'' ali [[vzhodnoazijska dvokapna streha]] iz keramičnih ploščic.<ref>Bussagli (1989), pp.&nbsp;163-165</ref><ref>Parent, Mary Neighbour. "Irimoyazukuri"[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/i/irimoyazukuri.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 16, 2011.</ref> Naselje Heidžō-kjō, današnja Nara, je bilo ustanovljeno leta 708 kot prva stalna prestolnica države Japonske. Razporeditev njegovih ulic in stavb s šahovnico je bila oblikovana po vzoru kitajske prestolnice [[Čangan]]. Mesto je kmalu postalo pomembno središče budističnega čaščenja na Japonskem.<ref>Bussagli (1989), p.&nbsp;165</ref> Najbolj veličasten od teh templjev je bil [[Tōdai-dži]], zgrajen kot tekmec templjem kitajskih dinastij Tang in Sui.<ref>Sickman & Soper (1956), pp.&nbsp;237–238</ref> Ustrezno je, da je 16,2-metrski Buda ali [[Daibucu]] (dokončan leta 752), posvečen v glavni dvorani, Rušana Buda, figura, ki predstavlja bistvo Budovstva, tako kot je Tōdai-dži predstavljal središče imperialno sponzoriranega budizma in njegovo širjenje po vsej Japonski. Ohranjenih je le nekaj fragmentov prvotnega kipa, sedanja dvorana in osrednji Buda pa sta rekonstrukciji iz obdobja Edo. Okoli glavne dvorane (''Daibutsuden'') so na rahlo nagnjenem pobočju številne sekundarne dvorane: ''Hokke-dō'' (dvorana Lotusove sutre) in skladišče, imenovano ''Šōsō-in'', ter sosednji ''Kōfuku-dži''. Ta zadnja stavba je velikega pomena kot umetnostnozgodovinski zaklad, saj so v njej shranjeni pripomočki, ki so bili uporabljeni pri obredu posvetitve templja leta 752, pa tudi vladni dokumenti in številni posvetni predmeti v lasti cesarske družine.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;21</ref> <gallery class="center"> File:Horyu-ji11s3200.jpg| Kon-dō in pagoda v Hōrjū-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena v 7. stoletju File:Hokiji03ds1536.jpg| Pagoda v Hokki-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena leta 706 File:Yakushiji Toto.jpg| Pagoda v Jakuši-dži, Nara, prvotno zgrajena leta 730 File:Todaiji10s3200.jpg| Hokkedō pri Tōdai-dži, Nara, ustanovljeno leta 743 File:Shoso-in.jpg| Šōsō-in v Tōdai-dži, Nara, zgrajena v 8. stoletju File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg| Zlati tempelj v Tōšōdai-dži, Nara, zgrajen v 8. stoletju </gallery> == Obdobje Hej'an == {{glavni|Obdobje Hej'an}} Čeprav je mreža budističnih templjev po vsej državi delovala kot katalizator za raziskovanje arhitekture in kulture, je to vodilo tudi k temu, da je duhovščina pridobila večjo moč in vpliv. [[Cesar Kanmu]] se je odločil ubežati temu vplivu tako, da je svojo prestolnico najprej preselil v Nagaoka-kjō in nato v [[Hej'an-kjo]], danes znan kot [[Kjoto]]. Čeprav je bila postavitev mesta podobna Nari in navdihnjena s kitajskimi precedenci, so palače, templji in bivališča začeli kazati primere lokalnega japonskega okusa. Težki materiali, kot so kamen, malta in glina, so bili opuščeni kot gradbeni elementi, prevladujejo preproste lesene stene, tla in predelne stene. Domače vrste, kot je cedra (''sugi''), so bile priljubljene kot notranji zaključek zaradi svoje izrazite zrnatosti, medtem ko sta bila bor (''matsu'') in macesen (''aka matsu'') običajna za strukturno uporabo. Za strehe so uporabljali opečne strešnike in vrsto čempresa, imenovano ''hinoki''.<ref>Zwerger (2000), pp.&nbsp;34 & 35</ref> Nekje v tem obdobju je bila sprejeta [[skrita streha]], edinstvena japonska rešitev za težave z odvodnjavanjem strehe. Naraščajoča velikost stavb v prestolnici je vodila do arhitekture, ki temelji na stebrih, ki so redno razporejeni v skladu z merilom ''[[ken (merilo)|ken]]'', tradicionalnim merilom velikosti in sorazmerja. Cesarska palača Šišinden je predstavljala slog, ki je bil predhodnik poznejšega aristokratskega sloga gradnje, znanega kot ''šinden-zukuri''. Za slog so bile značilne simetrične stavbe, postavljene kot kraki, ki so določali notranji vrt. Ta vrt je nato uporabil izposojeno pokrajino, da se je navidezno zlil s širšo pokrajino. Postopno povečevanje velikosti stavb je privedlo do standardnih merskih enot ter izboljšav v tlorisu in načrtovanju vrtov.<ref name="Bussagli 166">Bussagli (1989), p.&nbsp;166</ref> [[File:Saikū Historical Museum - Display item04 - The palace of Saiô - Miniature model.jpg|thumb| Model notranje strukture, ki predstavlja značilnosti ''šinden-zukurija''. Odprta struktura z nekaj stenami in vrati, ki jih je mogoče odpreti ter ''šitomi'' in ''sudare''. Stanovalci se sezujejo in gredo v hišo na kolih, kjer sedijo ali spijo neposredno na tatamiju, razprostrtem le po delu sobe, brez uporabe stolov ali postelj.]] Leta 894 je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misije v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture, zacvetela pa je japonskemu podnebju in estetskemu čutu prilagojena kultura ''Kokufu bunka'' (dobesedno ''japonska kultura''). Slog ''šinden-zukuri'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati ter ''šitomi'' in ''sudare'', struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah, sedenje ali spanje neposredno na tatami blazinah brez uporabe stolov in postelj, streha iz laminiranega lubja ''hinoki'' (japonska pacipresa – ''Chamaecyparis obtusa'') namesto keramičnih ploščic in naravna tekstura, ki ni naslikana na stebrih. Uveljavil se je budistični arhitekturni slog, imenovan ''Vajō'', ki se je razvil v skladu z japonskim podnebjem in estetskim občutkom.<ref name ="kokufu">[https://web.archive.org/web/20220212181329/https://kotobank.jp/word/%E5%9B%BD%E9%A2%A8%E6%96%87%E5%8C%96-64185 Kokufu bunka.] Kotobank.</ref> Duhovnik [[Kukai]] (najbolj znan po posmrtnem naslovu ''Kōbō Daiši'', 774–835) je odpotoval na Kitajsko, da bi študiral šingon, obliko vadžrajanskega budizma, ki jo je uvedel na Japonsko leta 806. V jedru čaščenja šingona so različne [[mandala|mandale]], diagrami duhovnega vesolja, ki je vplivalo na oblikovanje templja. Templji, postavljeni za to novo sekto, so bili zgrajeni v gorah, daleč stran od dvora in laikov v prestolnici. Nepravilna topografija teh območij je njihove načrtovalce prisilila, da so ponovno razmislili o problemih gradnje templjev in pri tem izbrali bolj avtohtone elemente oblikovanja.<ref name="Bussagli 168">Bussagli (1989), p.&nbsp;168</ref> V tem času je arhitekturni slog budističnih templjev začel vplivati na slog šintoističnih svetišč. Na primer, tako kot njihovi budistični dvojniki so svetišča šintō začela barvati običajno nedokončane lesene elemente z značilno rdečo [[cinabarit]]no barvo. V kasnejšem delu obdobja Hej'an so bili prvi dokumentirani pojavi ljudskih hiš v slogu/obliki ''[[minka]]''. Zanje je bila značilna uporaba lokalnih materialov in delovne sile, zgrajene so bilea predvsem iz lesa, imele so zemeljska tla in slamnate strehe.<ref>Parent, Mary Neighbour. "Minka".[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/minka.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 17, 2011.</ref> <gallery class="center"> File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg| Dvorana Phoenix v Bjōdō-in, Udži, Kjoto, zgrajena leta 1053 File:Ujigami jinja01 2816.jpg| Svetišče Udžigami, Udži, Kjoto, zgrajeno leta 1060 File:Itsukushima Honden Haiden.jpg| Svetišče Icukušima, ''kon-dō'', Hacukaiči, Hirošima, zgrajeno leta 1168 File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg| Pagoda Ičidžō-dži, Kasai, Hjōgo, zgrajena leta 1171 File:Japan Tottori MitokuSan Nageiredo DSC01248.jpg| Nageire-dō iz Sanbucu-dži, Misasa, Tottori File:Gassho-zukuri farmhouse-01.jpg| Tipična kmečka hiša ''gasshō-zukuri'' v slogu ''minke'' </gallery> == Obdobje Kamakura in Muromači == V [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333) in naslednjem [[Obdobje Muromači |obdobju Muromači]] (1336–1573) je japonska budistična arhitektura naredila tehnološki napredek, ki se je oddaljil od kitajske arhitekture. Kot odgovor na domače zahteve, kot so odpornost proti [[potres]]om in zavetje pred močnimi padavinami ter poletno vročino in soncem, so se mizarski mojstri tega časa odzvali z edinstveno vrsto arhitekture<ref name="bowring-kornicki">{{cite book |last1=Bowring |first1=Richard |last2=Peter |first2=Kornicki |title=The Cambridge Encyclopedia of Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, England |isbn=0-521-40352-9 |pages=[https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 201–208] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 }}</ref> in ustvarili sloga ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō''.<ref name="coaldrake">{{cite book |last1=Coaldrake |first1=William H. |title=Architecture and Authority in Japan |url=https://archive.org/details/architectureauth00coal_484 |url-access=limited |series=Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series |date=September 20, 1996 |publisher=Routledge |location=Oxford, England |isbn=978-0-415-10601-6 |pages=[https://archive.org/details/architectureauth00coal_484/page/n119 97]–103 }}</ref> Slog ''Vajō'' je bil združen z ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō'', da sta nastala sloga ''Šin-vajō'' in ''Setčūjō'', število templjev v čistem slogu vajō pa se je po 14. stoletju zmanjšalo.<ref>[https://web.archive.org/web/20211225074141/https://kotobank.jp/word/%E6%8A%98%E8%A1%B7%E6%A7%98%E5%BB%BA%E7%AF%89-1554567 Setchūyō.] Kotobank.</ref> Obdobje Kamakura se je začelo s prenosom oblasti na Japonskem s cesarskega dvora na [[šogunat Kamakura]]. Med vojno Genpei (1180–1185) je bilo poškodovanih veliko tradicionalnih stavb v Nari in Kjotu. Na primer, Kōfuku-dži in Tōdai-dži je požgal Taira no Šigehira iz klana Taira leta 1180. Številne od teh templjev in svetišč je pozneje ponovno zgradil šogunat Kamakura, da bi utrdil [[šogun]]ovo oblast.<ref name="Bussagli 1989 p172">Bussagli (1989), p.&nbsp;172</ref> Čeprav je bila arhitektura v obdobju Kamakura manj dovršena kot v obdobju Hej'an, je bila zaradi povezave z vojaškim redom seznanjena s preprostostjo. Nove rezidence so uporabljale slog ''buke-zukuri'', ki je bil povezan s stavbami, obdanimi z ozkimi jarki ali ograjami. Obramba je postala prednostna naloga, saj so bile stavbe združene pod eno streho in ne okoli vrta. Vrtovi hiš iz obdobja Hej'an so pogosto postali vadbena igrišča. Po padcu šogunata Kamakura leta 1333 je nastal šogunat Ašikaga, ki je imel kasneje sedež v kjotskem okrožju Muromači. Bližina šogunata cesarskemu dvoru je povzročila rivalstvo v višjih slojih družbe, kar je povzročilo težnje po luksuznih dobrinah in življenjskem slogu. Aristokratske hiše so bile prilagojene preprostemu slogu ''buke-zukuri'', da bi bile podobne prejšnjemu slogu ''šinden-zukuri''. Dober primer te razkošne arhitekture je [[Kinkaku-dži]] v Kjotu, ki je okrašen z lakom in zlatimi lističi v nasprotju s svojo sicer preprosto stavbo in strehami iz navadnega lubja. [[File:Takagike Kashihara JPN 001.jpg|thumb| Notranjost tipične sobe v slogu ''šoin-zukuri''. Tatami so povsod po tleh, ''fusuma'' na levi, ''čigaidana'' in ''[[tokonoma]]'' na sredini ter ''šoji'' na desni.]] V obdobju Muromachi je slog ''šinden-zukuri'', ki je bil glavni tok rezidenc japonskih plemičev, upadel, ''šoin-zukuri'', ki se je razvil iz ''buke-zukuri'' rezidenc razreda samurajev, pa je postal prevladujoč. ''Šoin-zukuri'' je trajno vplival na poznejša japonska stanovanja in je osnova sodobnih japonskih stanovanj. V starem arhitekturnem slogu so bili ''tatami'' položeni le v delu prostora, v slogu ''šoin-zukuri'' pa so bili tatami položeni po celem prostoru. V tem slogu so za ločevanje prostorov uporabljali drsna vrata, imenovana ''fusuma'', znotraj lesenih polkn pa so vgradili notranje okno, imenovano ''šoji'', ki so ga naredili tako, da so na lesen okvir nalepili papir, prepusten za sončno svetlobo. V sobi sta bili postavljeni ''[[tokonoma]]'' (niša za razstavo umetniških predmetov) in ''čigaidana'' (police, vgrajene v steno) za dekoracijo različnih stvari.<ref name="shoin">[https://web.archive.org/web/20211024032713/https://kotobank.jp/word/%E6%9B%B8%E9%99%A2%E9%80%A0-78777 Shoin-zukuri.] Kotobank.</ref><ref name ="tatami">[https://web.archive.org/web/20210624195255/https://kotobank.jp/word/%E7%95%B3-93406 tatami.] Kotobank.</ref> Da bi zajezili presežek višjih slojev, so mojstri zena uvedli [[Japonski obred pitja čaja|čajni obred]]. V arhitekturi je to spodbudilo zasnovo ''[[čašicu]]'' (čajnic) do skromne velikosti s preprostimi detajli in materiali. Čašicu tipične velikosti je velika 4 1/2 tatamija. V vrtu so načela zena nadomestila vodo s peskom ali gramozom, da bi ustvarili suh vrt (''[[Japonski suhi vrt |karesansui]]''), kot je tisti v [[Rjōan-dži]].<ref name="Bussagli 177">Bussagli (1989), p.&nbsp;177</ref> <gallery class="center"> File:Jyodoji-ono001.JPG| Jōdodō iz Jodo-dži, Ono, Hjōgo, zgrajen leta 1194 File:Koyasan Danjogaran Fudodo.JPG|Dandžogaran Fudo-dō na gori Kōja, Vakajama, zgrajen leta 1197. File:Sanjusangendo temple02s2040.jpg|Sandžūsangen-dō, Kjoto, zgrajen leta 1266 File:Kozanji Temple (Shimonoseki).JPG|''Bucuden'' Kōzan-dži (Šimonoseki), zgrajen leta 1320 File:Shofukuji Jizo Hall Left Front.JPG|Šōfuku-dži, Tokio, končana leta 1407 File:GinkakujiTemple.jpg|Ginkaku-dži, Kjoto, zgrajen v 15. st. File:Negoroji03s3200.jpg|Pagoda Negoro-dži v Ivade, Vakajama, zgrajen leta 1547. File:RyoanJi-Dry garden.jpg|Rjōan-dži suhi vrt v Kjotu File:Tenryuji Kyoto41n4592.jpg|Vrt Tenrjū-dži v Kjotu </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{cite book|title=The Japan Guide|last=Bognar|first=Botond|publisher=Princeton Architectural Press|year=1995|isbn=1-878271-33-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/japanguide0000bogn}} * {{cite book|title=History of World Architecture – Oriental Architecture/2|last=Bussagli|first=Mario|publisher=Faber and Faber|year=1989|isbn=0-571-15378-X}} * Bowring, R. and Kornicki, P. (1993), ''The Cambridge Encyclopedia of Japan'', pp.&nbsp;201–208, Cambridge University Press, {{ISBN|0-521-40352-9}}. * Coaldrake, William H. (1996) ''Architecture and Authority in Japan (Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series)'', Routledge, {{ISBN|978-0-415-10601-6}} * Daniell, Thomas (2008) ''After the Crash: Architecture in Post-Bubble Japan'', Princeton Architectural Press, {{ISBN|978-1-56898-776-7}} * {{cite book |editor1-last=Diefendorf |editor1-first=Jeffry M |editor2-last=Hein |editor2-first=Carola |editor3-last=Yorifusa |editor3-first=Ishida |title=Rebuilding Urban Japan After 1945 |year=2003 |publisher=Palgrave MacMillan |location=Hampshire, United Kingdom |isbn=0-333-65962-7 }} * Fiévé, Nicolas (1996).''L'architecture et la ville du Japon ancien. Espace architectural de la ville de Kyôto et des résidences shôgunales aux XIVe et XVe siècles'', Bibliothèque de l'Institut des Hautes Études Japonaises, Collège de France, Paris, Maisonneuve & Larose, 358 pages + 102 illustrations. {{ISBN|2-7068-1131-5}}. * Fiévé, Nicolas (dir.) (2008).''Atlas historique de Kyôto. Analyse spatiale des systèmes de mémoire d’une ville, de son architecture et de ses paysages urbains''. Foreword Kôichirô Matsuura, Preface Jacques Gernet, Paris, Éditions de l’UNESCO / Éditions de l’Amateur, 528 pages, 207 maps et 210 ill. {{ISBN|978-2-85917-486-6}}. * Fiévé, Nicolas and Waley, Paul. (2003). Japanese Capitals in Historical Perspective: Place, Power and Memory in Kyoto, Edo and Tokyo. London: Routledge. 417 pages + 75 ill. {{ISBN|978-0-7007-1409-4}} * {{cite book|title=Modern Architecture a Critical History|last=Frampton|first=Kenneth|publisher=Thames and Hudson|year=1990}} * {{cite book|last=Gotō|first=Osamu|title=Nihon Kenchikushi|year=2003|publisher=Kyoritsu Shuppan}} * Gregory, Rob, August 2007, "Reading Matter", ''Architectural Review'' * Gregory, Rob, August 2007, "Rock Solid", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=Kura – Design and Tradition of the Japanese Storehouse|last=Itoh|first=Teiji|publisher=Kodansha International|year=1973|isbn=0-914842-53-6}} *{{cite book |title=Castles of the Samurai:Power & Beauty| last=Mitchelhill |first=Jennifer |year=2013|publisher=Kodansha|location=USA| isbn=978-1568365121}} * {{cite book|last1= Nishi|first1= Kazuo|last2=Hozumi|first2=Kazuo|title=What is Japanese architecture?|url=https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&q=shinto+architecture |access-date=November 11, 2009|year=1996|orig-year=1983|edition=illustrated|publisher=Kodansha International|isbn=4-7700-1992-0}} * Payne, James, March 2010, "Lausanne", ''Architecture Today'' * {{cite book|title=Maekawa Kunio and the Emergence of Japanese Modernist Architecture|last=Reynolds|first=Jonathan M.|publisher=University of California Press|year=2001|isbn=0-520-21495-1}} * {{cite book|title=The Art and Architecture of China|last=Sickman & Soper|first=Laurence & Alexander|publisher=Penguin Books|year=1956}} * Slessor, Catherine, October 2001, "Comment", ''Architectural Review'' * Slessor, Catherine, October 2001, "Common Ground", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=The Making of a Modern Japanese Architecture, From the Founders to Shinohara and Isozaki|last=Stewart|first=David B|publisher=Kodansha International|year=2002}} * {{cite book |last1=Sumner |first1=Yuki |last2=Pollock |first2=Naomi |title=New Architecture in Japan |year=2010 |publisher=Merrell |location=London |isbn=978-1-85894-450-0 }} * {{cite book|title=An Architecture of Cosmology|last=Takasaki|first=Masaharu|publisher=Princeton Architectural Press|year=1998 }} * {{cite book|title=Yamamura House – Yodoko Guest House|last=Tanigawa|first=Masami|publisher=Banana Books|year=2008}} * {{cite book|title=40 architects under 40|last=Thompson|first=Jessica Cargill|publisher=Taschen|year=2000|isbn=3-8228-6212-6}} * {{cite book |editor1-last=Legault |editor1-first=Réjean |editor2-last=Goldhagen |editor2-first=Sarah |title=Anxious Modernisms |year=2000 |publisher=The MIT Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=0-262-07208-4 }} * Webb, Michael, October 2001, "Layered Media", ''Architectural Review'' * Webb, Michael, May 2006, "Container Art", ''Architectural Review'' * Spring 2005, "Do_co,mo.mo Japan: the 100 selection", ''The Japan Architect'', No. 57 * Banister Fletcher; Cruickshank, Dan, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&printsec=frontcover ''Sir Banister Fletcher's a History of Architecture''], Architectural Press, 20th edition, 1996 (first published 1896). {{ISBN|0-7506-2267-9}}. Cf. Part Four, Chapter 25 * Koji Yagi (text), Ryo Hata (photos): ''A Japanese Touch For Your Home''. Kodansha International, Tokyo, New York, London 1999 (Pbck.), {{ISBN|4-7700-1662-X}} == Zunanje povezave == * [https://www.mooponto.com/ mooponto — Portal for Japanese minimalist architecture] Explore the vision behind the modern Japanese minimalist architecture * [http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/ JAANUS (Japanese Architecture and Art Net Users System)] On-line dictionary of Japanese architectural and art historical terminology [[Kategorija:Japonska arhitektura]] ka669335okrmyjx4436zsmrciojmcyn 5728261 5728243 2022-08-06T18:53:31Z Ljuba brank 92351 /* Obdobje Kamakura in Muromači */ wikitext text/x-wiki [[File:Kinkaku3402CBcropped.jpg|thumb|240px|[[Kinkaku-dži]], [[Kjoto]], prvotno zgrajen leta 1397 (obdobje Muromači)]] Za '''japonsko arhitekturo''' (日本建築, ''Nihon kenčiku'') so značilne lesene konstrukcije, nekoliko dvignjene od tal, s strehami iz ploščic ali slame. Namesto sten so bila uporabljena drsna vrata (''[[fusuma]]'') in druge tradicionalne predelne stene, kar je omogočilo prilagajanje notranje konfiguracije prostora različnim priložnostim. Ljudje so običajno sedeli na blazinah ali drugače na tleh, tradicionalno; stoli in visoke mize niso bili razširjeni do 20. stoletja. Od 19. stoletja pa je [[Japonska]] v gradnjo in oblikovanje vključila večino zahodne, moderne in postmoderne arhitekture in je danes vodilna v vrhunskem arhitekturnem oblikovanju in tehnologiji. Najzgodnejša japonska arhitektura je bila vidna v prazgodovini v preprostih [[zemljanka]]h in kolibah, prilagojenih potrebam prebivalstva lovcev in nabiralcev. Vpliv [[Kitajska|Kitajske]] iz [[dinastija Han|dinastije Han]] preko [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] je povzročil uvedbo bolj zapletenih skladišč žita in obrednih pogrebnih komor. Uvedba [[budizem na Japonskem|budizma na Japonskem]] v 6. stoletju je bila katalizator za gradnjo velikih [[tempelj|templjev]] z uporabo zapletenih tehnik v lesu. Vpliv kitajskih [[dinastija Sui|dinastij Sui]] in [[dinastija Tang|Tang]] je privedel do ustanovitve prve stalne prestolnice v [[Nara (mesto)|Nari]]. Njena postavitev ulic s šahovnico je kot predlogo za oblikovanje uporabila kitajsko prestolnico [[Čangan]]. Leta 894 v [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185) je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misijone v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture ter kulture, imenovane ''Kokufu bunka'' (dobesedeno ''japonska kultura''), ki je bila prilagojena japonskemu podnebju in je cvetel čut za estetiko. Slog ''[[šinden-zukuri]]'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati, ''shitomi'' in ''sudare'' (tradicionalni japonski zasloni ali žaluzije), struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah in sedenje ali spanje neposredno na ''[[tatami]]'' blazinah brez uporabe stolov in postelj. Ko je razred [[samuraj]]ev pridobil moč v [[Obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333), se je slog ''šinden-zukuri'' spremenil in v [[Obdobje Muromači|obdobju Muromači]] (1333–1573) se je pojavil slog ''[[šoin-zukuri]]''. Ta slog je trajno vplival na poznejše japonske arhitekturne sloge in postal osnova modernih japonskih hiš. Njegove značilnosti so bile, da so bila popolnoma sprejeta drsna vrata, imenovana ''fusuma'' in papirnata okna, imenovana ''[[šoji]]'', po vsej sobi pa so bili položeni tatamiji. Uvedba [[Japonski obred pitja čaja|obreda pitja čaja]] je poudarila preprostost in skromen dizajn kot kontrapunkt ekscesom aristokracije. V [[obdobje Azuči–Momojama |obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) so se pod vplivom čajnice, imenovane ''[[čašicu]]'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. Sprva je bil to arhitekturni slog za vile ''[[daimjo]]'' (japonskih fevdalcev) in dvornih plemičev, v obdobju Edo (1683–1807) pa so ga uporabili za ''rjōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa tudi uporablja za rezidence.<ref name ="sukiya">[https://web.archive.org/web/20220212182752/https://kotobank.jp/word/%E6%95%B0%E5%AF%84%E5%B1%8B%E9%80%A0%E3%82%8A-301970 sukiya-zukuri.] Kotobank.</ref> Med obnovo Meidži leta 1868 sta zgodovino japonske arhitekture korenito spremenila dva pomembna dogodka. Prvi je bil Zakon o ločitvi Kami in Bude iz leta 1868, ki je uradno ločil budizem od [[šintoizem|šintoizma]] in [[Budistični templji na Japonskem |budistične templje]] od [[Šintoistična svetišča|šintoističnih svetišč]], s čimer je prekinil povezavo med obema, ki je trajala več kot tisoč let.<ref>{{cite journal|author1-link=|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|doi=10.2307/2719461|jstor=2719461|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|access-date=June 13, 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111023154354/http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|archive-date=October 23, 2011}}</ref> Drugič, takrat je Japonska prestala obdobje intenzivne vesternizacije, da bi lahko konkurirala drugim razvitim državam. Sprva so bili na Japonsko uvoženi arhitekti in slogi iz tujine, vendar je država postopoma učila svoje arhitekte in začela izražati svoj slog. Arhitekti, ki so se vrnili s študija pri zahodnih arhitektih, so na Japonsko uvedli mednarodni slog [[modernizem|modernizma]]. Vendar pa so šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] japonski arhitekti naredili vtis na mednarodnem prizorišču, najprej z delom arhitektov, kot je [[Kenzo Tange]], nato pa s teoretskimi gibanji, kot je [[metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. == Splošne značilnosti japonske tradicionalne arhitekture == V tradicionalni japonski arhitekturi obstajajo različni slogi, značilnosti in tehnike, edinstvene za Japonsko v vsakem obdobju in uporabi, kot so rezidenca, [[japonski grad|grad]], budistični tempelj in šintoistično svetišče. Po drugi strani pa je bila zlasti v starih časih pod močnim vplivom kitajske kulture, tako kot druge azijske države, zato ima značilnosti, ki so skupne arhitekturi v azijskih državah.<ref name="hozintro">(Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno [[les]] v različnih oblikah (deske, slama, lubje, papir itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture se uporabi kamna izogibajo, razen za nekatere posebne namene, na primer za temelje templjev in [[japonska pagoda|pagod]]. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: [[steber|stebri]] in [[prekčada|preklade]] podpirajo veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in nikoli nosilne. [[Lok (arhitektura)|loki]] in ukrivljeni stropi so popolnoma odsotni. [[Zatrep]]i in napušč so blažji kot na Kitajskem, stebrna [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[File:L'entrée du palais Ninomaru (Château de Nijo, Kyoto) (41286152260).jpg|thumb|left| Streha je prevladujoča značilnost tradicionalne japonske arhitekture.]] Streha je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjō'', v primeru templjev in svetišč. V domačih strukturah so sprejete preprostejše rešitve. Predimenzionirani napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi objekta. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere odstopajo vsi drugi manj pomembni prostori. Razdelitve notranjega prostora so tekoče, velikost prostora pa je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče razdeliti glede na potrebe. Na primer, nekatere stene je mogoče odstraniti in različne sobe začasno združiti, da naredite prostor za več gostov. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi v določeni meri ni absolutno, saj je mogoče odstraniti celotne stene in s tem odpreti rezidenco ali tempelj obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v stavbi pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Poskrbljeno je, da se stavba zlije z okoliškim naravnim okoljem. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je šintoistično svetišče [[Nikkō Tōšō-gū]], kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, ornamenti sledijo in zato poudarjajo, namesto da skrijejo osnovne strukture. Te značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj ali obratno. To se je na primer zgodilo v Hōryū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. == Prazgodovina == Prazgodovinsko obdobje vključuje obdobja [[Obdobje Džomon|Džōmon]], [[Obdobje Jajoj|Jajoi]] in Kofun, ki segajo od približno 5000 pr. n. št. do začetka 8. stoletja n. št. V treh fazah obdobja Džōmon je bilo prebivalstvo predvsem lovsko-nabiralsko z nekaterimi primitivnimi kmetijskimi veščinami, njihovo vedenje pa so pretežno določale spremembe podnebnih razmer in drugih naravnih stimulansov. Zgodnja bivališča so bila [[zemljanka|zemljanke]], sestavljene iz plitvih jam s tlemi iz nabite zemlje in travnatih streh, namenjenih zbiranju deževnice s pomočjo posod za shranjevanje. Kasneje v tem obdobju je hladnejše podnebje z večjo količino padavin povzročilo upad prebivalstva, kar je prispevalo k zanimanju za obredje. V tem času so se prvič pojavili koncentrični kamniti krogi.<ref name="Britannica">{{cite web |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |title=Japanese architecture |publisher=Britannica.com |access-date=May 17, 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110203032604/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |archive-date=February 3, 2011 }}</ref> V obdobju Jajoi so Japonci začeli komunicirati s kitajsko [[finastija Han|dinastijo Han]], katere znanje in tehnične veščine so začele vplivati nanje. Japonci so začeli graditi skladišča z dvignjenimi tlemi kot kašče, ki so bile zgrajene s kovinskimi orodji, kot so žage in dleta, ki so se začela pojavljati v tem času. Rekonstrukcija na arheološkem najdišču Toro, Šizuoka, je lesena škatla iz debelih desk, ki so v vogalih spojene v slogu brunarice in podpirajo osem stebrov. Streha je slamnata, vendar je za razliko od tipične štirikapne strehe jamskih bivališč preprosta dvokapnica v obliki črke V.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;10</ref> Nekateri avtorji pripisujejo dvignjenim strukturnim načrtom tega obdobja stik z avstronezijskimi ljudstvi, ki so gojili riž iz obalne vzhodne Kitajske ali Tajvana in ne s Hani.<ref name="Arbi2013">{{cite journal |last1=Arbi |first1=Ezrin |last2=Rao |first2=Sreenivasaiah Purushothama |last3=Omar |first3=Saari |title=Austronesian Architectural Heritage and the Grand Shrines at Ise, Japan |journal=Journal of Asian and African Studies |date=November 21, 2013 |volume=50 |issue=1 |pages=7–24 |doi=10.1177/0021909613510245|s2cid=145591097 }}</ref><ref name="Robbeets2017">{{cite journal |last1=Robbeets |first1=Martine |title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese |journal=Language Dynamics and Change |date=January 1, 2017 |volume=7 |issue=2 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005|doi-access=free }}</ref> Obdobje Kofun je zaznamovalo pojav [[Gomilno grobišče|grobnih gomil]] ali tumulusov z več komorami (''kofun'' dobesedno pomeni »stare gomile«). Na podobne gomile na Korejskem polotoku naj bi vplivala Japonska.<ref>Keyhole-shaped tombs in Korean Peninsula Hideo Yoshii (Kyoto University) {{cite web |url=http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |title=UCLA Center for Korean Studies |access-date=2013-07-28 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131006195934/http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |archive-date=October 6, 2013 }}</ref> Na začetku tega obdobja so grobnice, znane kot ''kofun v obliki odprtine za ključavnico'' ali ''zenpō-kōen fun'' (ja: 前方後円墳, spredaj kvadratna, zadaj okrogla nagrobna gomila), pogosto uporabljale obstoječo topografijo in oblikovale in dodajanje umetnih jarkov, da se oblikuje značilna oblika ključavnice, tj. kroga, ki je med seboj povezan s trikotnikom. Dostop je bil preko navpičnega jaška, ki je bil zaprt, ko je bil pokop končan. V komori je bilo prostora za krsto in [[grobni pridatek|grobne pridatke]]. Gomile so bile pogosto okrašene s figurami iz [[terakota|terakote]], imenovanimi ''haniva''. Kasneje v tem obdobju so gomile postavljali na ravnih tleh, njihov obseg pa se je močno povečal. Med številnimi primeri v Nari in Osaki je najbolj opazna ''Daisen-kofun'', označena kot grobnica [[Cesar Nintoku|cesarja Nintokuja]]. Grobnica obsega 32 hektarjev in naj bi bila okrašena z 20.000 figurami ''haniva''. Proti koncu obdobja Kofun so grobnice izginile, ko so postali priljubljeni budistični obredi upepeljevanja. <gallery class="center"> File:Yoshinogari1.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogari, prefektura Saga, 2. ali 3. stoletje File:YoshinogariDwellings.jpg| Rekonstruirane bivalne hiše v Jošinogariju File:Toro1.jpg| Rekonstruirano skladišče žita v Toru, Šizuoka File:YoshinogariIseki.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogariju File:NintokuTomb Aerial photograph 2007.jpg| Daisenryō Kofun, Osaka, 5. stoletje </gallery> == Asuka in Nara arhitektura == K arhitekturnim spremembam v obdobju Asuka je največ prispevala uvedba budizma. Novi templji so postali središča čaščenja, pogrebne prakse pa so hitro postale prepovedane. Poleg tega je budizem pripeljal do ideje o stalnih svetiščih in dal [[šintoistična arhitektura|šintoistični arhitekturi]] velik del njenega sedanjega besednjaka. Nekatere najzgodnejše strukture, ki še obstajajo na Japonskem, so budistični templji, ustanovljeni v tem času. Najstarejše ohranjene lesene stavbe na svetu so v [[Horju-dži]], severovzhodno od Nare. Prvič zgrajen v začetku 7. stoletja kot zasebni tempelj prestolonaslednika [[princ Šotoku|Šōtokuja]], sestavlja ga 41 neodvisnih stavb; najpomembnejša, glavna bogoslužna dvorana ali ''[[Kon-dō]]'' (金堂, Zlata ali glavna dvorana) in petnadstropna pagoda), stojita v središču odprtega prostora, obdanega s pokritim križnim hodnikom (''[[kairō]]''). Kon-dō, v slogu kitajskih bogoslužnih dvoran, je dvonadstropna stavba iz stebrov in tramov, ki jo pokriva ''irimoya'' ali [[vzhodnoazijska dvokapna streha]] iz keramičnih ploščic.<ref>Bussagli (1989), pp.&nbsp;163-165</ref><ref>Parent, Mary Neighbour. "Irimoyazukuri"[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/i/irimoyazukuri.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 16, 2011.</ref> Naselje Heidžō-kjō, današnja Nara, je bilo ustanovljeno leta 708 kot prva stalna prestolnica države Japonske. Razporeditev njegovih ulic in stavb s šahovnico je bila oblikovana po vzoru kitajske prestolnice [[Čangan]]. Mesto je kmalu postalo pomembno središče budističnega čaščenja na Japonskem.<ref>Bussagli (1989), p.&nbsp;165</ref> Najbolj veličasten od teh templjev je bil [[Tōdai-dži]], zgrajen kot tekmec templjem kitajskih dinastij Tang in Sui.<ref>Sickman & Soper (1956), pp.&nbsp;237–238</ref> Ustrezno je, da je 16,2-metrski Buda ali [[Daibucu]] (dokončan leta 752), posvečen v glavni dvorani, Rušana Buda, figura, ki predstavlja bistvo Budovstva, tako kot je Tōdai-dži predstavljal središče imperialno sponzoriranega budizma in njegovo širjenje po vsej Japonski. Ohranjenih je le nekaj fragmentov prvotnega kipa, sedanja dvorana in osrednji Buda pa sta rekonstrukciji iz obdobja Edo. Okoli glavne dvorane (''Daibutsuden'') so na rahlo nagnjenem pobočju številne sekundarne dvorane: ''Hokke-dō'' (dvorana Lotusove sutre) in skladišče, imenovano ''Šōsō-in'', ter sosednji ''Kōfuku-dži''. Ta zadnja stavba je velikega pomena kot umetnostnozgodovinski zaklad, saj so v njej shranjeni pripomočki, ki so bili uporabljeni pri obredu posvetitve templja leta 752, pa tudi vladni dokumenti in številni posvetni predmeti v lasti cesarske družine.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;21</ref> <gallery class="center"> File:Horyu-ji11s3200.jpg| Kon-dō in pagoda v Hōrjū-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena v 7. stoletju File:Hokiji03ds1536.jpg| Pagoda v Hokki-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena leta 706 File:Yakushiji Toto.jpg| Pagoda v Jakuši-dži, Nara, prvotno zgrajena leta 730 File:Todaiji10s3200.jpg| Hokkedō pri Tōdai-dži, Nara, ustanovljeno leta 743 File:Shoso-in.jpg| Šōsō-in v Tōdai-dži, Nara, zgrajena v 8. stoletju File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg| Zlati tempelj v Tōšōdai-dži, Nara, zgrajen v 8. stoletju </gallery> == Obdobje Hej'an == {{glavni|Obdobje Hej'an}} Čeprav je mreža budističnih templjev po vsej državi delovala kot katalizator za raziskovanje arhitekture in kulture, je to vodilo tudi k temu, da je duhovščina pridobila večjo moč in vpliv. [[Cesar Kanmu]] se je odločil ubežati temu vplivu tako, da je svojo prestolnico najprej preselil v Nagaoka-kjō in nato v [[Hej'an-kjo]], danes znan kot [[Kjoto]]. Čeprav je bila postavitev mesta podobna Nari in navdihnjena s kitajskimi precedenci, so palače, templji in bivališča začeli kazati primere lokalnega japonskega okusa. Težki materiali, kot so kamen, malta in glina, so bili opuščeni kot gradbeni elementi, prevladujejo preproste lesene stene, tla in predelne stene. Domače vrste, kot je cedra (''sugi''), so bile priljubljene kot notranji zaključek zaradi svoje izrazite zrnatosti, medtem ko sta bila bor (''matsu'') in macesen (''aka matsu'') običajna za strukturno uporabo. Za strehe so uporabljali opečne strešnike in vrsto čempresa, imenovano ''hinoki''.<ref>Zwerger (2000), pp.&nbsp;34 & 35</ref> Nekje v tem obdobju je bila sprejeta [[skrita streha]], edinstvena japonska rešitev za težave z odvodnjavanjem strehe. Naraščajoča velikost stavb v prestolnici je vodila do arhitekture, ki temelji na stebrih, ki so redno razporejeni v skladu z merilom ''[[ken (merilo)|ken]]'', tradicionalnim merilom velikosti in sorazmerja. Cesarska palača Šišinden je predstavljala slog, ki je bil predhodnik poznejšega aristokratskega sloga gradnje, znanega kot ''šinden-zukuri''. Za slog so bile značilne simetrične stavbe, postavljene kot kraki, ki so določali notranji vrt. Ta vrt je nato uporabil izposojeno pokrajino, da se je navidezno zlil s širšo pokrajino. Postopno povečevanje velikosti stavb je privedlo do standardnih merskih enot ter izboljšav v tlorisu in načrtovanju vrtov.<ref name="Bussagli 166">Bussagli (1989), p.&nbsp;166</ref> [[File:Saikū Historical Museum - Display item04 - The palace of Saiô - Miniature model.jpg|thumb| Model notranje strukture, ki predstavlja značilnosti ''šinden-zukurija''. Odprta struktura z nekaj stenami in vrati, ki jih je mogoče odpreti ter ''šitomi'' in ''sudare''. Stanovalci se sezujejo in gredo v hišo na kolih, kjer sedijo ali spijo neposredno na tatamiju, razprostrtem le po delu sobe, brez uporabe stolov ali postelj.]] Leta 894 je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misije v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture, zacvetela pa je japonskemu podnebju in estetskemu čutu prilagojena kultura ''Kokufu bunka'' (dobesedno ''japonska kultura''). Slog ''šinden-zukuri'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati ter ''šitomi'' in ''sudare'', struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah, sedenje ali spanje neposredno na tatami blazinah brez uporabe stolov in postelj, streha iz laminiranega lubja ''hinoki'' (japonska pacipresa – ''Chamaecyparis obtusa'') namesto keramičnih ploščic in naravna tekstura, ki ni naslikana na stebrih. Uveljavil se je budistični arhitekturni slog, imenovan ''Vajō'', ki se je razvil v skladu z japonskim podnebjem in estetskim občutkom.<ref name ="kokufu">[https://web.archive.org/web/20220212181329/https://kotobank.jp/word/%E5%9B%BD%E9%A2%A8%E6%96%87%E5%8C%96-64185 Kokufu bunka.] Kotobank.</ref> Duhovnik [[Kukai]] (najbolj znan po posmrtnem naslovu ''Kōbō Daiši'', 774–835) je odpotoval na Kitajsko, da bi študiral šingon, obliko vadžrajanskega budizma, ki jo je uvedel na Japonsko leta 806. V jedru čaščenja šingona so različne [[mandala|mandale]], diagrami duhovnega vesolja, ki je vplivalo na oblikovanje templja. Templji, postavljeni za to novo sekto, so bili zgrajeni v gorah, daleč stran od dvora in laikov v prestolnici. Nepravilna topografija teh območij je njihove načrtovalce prisilila, da so ponovno razmislili o problemih gradnje templjev in pri tem izbrali bolj avtohtone elemente oblikovanja.<ref name="Bussagli 168">Bussagli (1989), p.&nbsp;168</ref> V tem času je arhitekturni slog budističnih templjev začel vplivati na slog šintoističnih svetišč. Na primer, tako kot njihovi budistični dvojniki so svetišča šintō začela barvati običajno nedokončane lesene elemente z značilno rdečo [[cinabarit]]no barvo. V kasnejšem delu obdobja Hej'an so bili prvi dokumentirani pojavi ljudskih hiš v slogu/obliki ''[[minka]]''. Zanje je bila značilna uporaba lokalnih materialov in delovne sile, zgrajene so bilea predvsem iz lesa, imele so zemeljska tla in slamnate strehe.<ref>Parent, Mary Neighbour. "Minka".[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/minka.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 17, 2011.</ref> <gallery class="center"> File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg| Dvorana Phoenix v Bjōdō-in, Udži, Kjoto, zgrajena leta 1053 File:Ujigami jinja01 2816.jpg| Svetišče Udžigami, Udži, Kjoto, zgrajeno leta 1060 File:Itsukushima Honden Haiden.jpg| Svetišče Icukušima, ''kon-dō'', Hacukaiči, Hirošima, zgrajeno leta 1168 File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg| Pagoda Ičidžō-dži, Kasai, Hjōgo, zgrajena leta 1171 File:Japan Tottori MitokuSan Nageiredo DSC01248.jpg| Nageire-dō iz Sanbucu-dži, Misasa, Tottori File:Gassho-zukuri farmhouse-01.jpg| Tipična kmečka hiša ''gasshō-zukuri'' v slogu ''minke'' </gallery> == Obdobje Kamakura in Muromači == V [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333) in naslednjem [[Obdobje Muromači |obdobju Muromači]] (1336–1573) je japonska budistična arhitektura naredila tehnološki napredek, ki se je oddaljil od kitajske arhitekture. Kot odgovor na domače zahteve, kot so odpornost proti [[potres]]om in zavetje pred močnimi padavinami ter poletno vročino in soncem, so se mizarski mojstri tega časa odzvali z edinstveno vrsto arhitekture<ref name="bowring-kornicki">{{cite book |last1=Bowring |first1=Richard |last2=Peter |first2=Kornicki |title=The Cambridge Encyclopedia of Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, England |isbn=0-521-40352-9 |pages=[https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 201–208] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 }}</ref> in ustvarili sloga ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō''.<ref name="coaldrake">{{cite book |last1=Coaldrake |first1=William H. |title=Architecture and Authority in Japan |url=https://archive.org/details/architectureauth00coal_484 |url-access=limited |series=Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series |date=September 20, 1996 |publisher=Routledge |location=Oxford, England |isbn=978-0-415-10601-6 |pages=[https://archive.org/details/architectureauth00coal_484/page/n119 97]–103 }}</ref> Slog ''Vajō'' je bil združen z ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō'', da sta nastala sloga ''Šin-vajō'' in ''Setčūjō'', število templjev v čistem slogu vajō pa se je po 14. stoletju zmanjšalo.<ref>[https://web.archive.org/web/20211225074141/https://kotobank.jp/word/%E6%8A%98%E8%A1%B7%E6%A7%98%E5%BB%BA%E7%AF%89-1554567 Setchūyō.] Kotobank.</ref> Obdobje Kamakura se je začelo s prenosom oblasti na Japonskem s cesarskega dvora na [[šogunat Kamakura]]. Med vojno Genpei (1180–1185) je bilo poškodovanih veliko tradicionalnih stavb v Nari in Kjotu. Na primer, Kōfuku-dži in Tōdai-dži je požgal Taira no Šigehira iz klana Taira leta 1180. Številne od teh templjev in svetišč je pozneje ponovno zgradil šogunat Kamakura, da bi utrdil [[šogun]]ovo oblast.<ref name="Bussagli 1989 p172">Bussagli (1989), p.&nbsp;172</ref> Čeprav je bila arhitektura v obdobju Kamakura manj dovršena kot v obdobju Hej'an, je bila zaradi povezave z vojaškim redom seznanjena s preprostostjo. Nove rezidence so uporabljale slog ''buke-zukuri'', ki je bil povezan s stavbami, obdanimi z ozkimi jarki ali ograjami. Obramba je postala prednostna naloga, saj so bile stavbe združene pod eno streho in ne okoli vrta. Vrtovi hiš iz obdobja Hej'an so pogosto postali vadbena igrišča. Po padcu šogunata Kamakura leta 1333 je nastal šogunat Ašikaga, ki je imel kasneje sedež v kjotskem okrožju Muromači. Bližina šogunata cesarskemu dvoru je povzročila rivalstvo v višjih slojih družbe, kar je povzročilo težnje po luksuznih dobrinah in življenjskem slogu. Aristokratske hiše so bile prilagojene preprostemu slogu ''buke-zukuri'', da bi bile podobne prejšnjemu slogu ''šinden-zukuri''. Dober primer te razkošne arhitekture je [[Kinkaku-dži]] v Kjotu, ki je okrašen z lakom in zlatimi lističi v nasprotju s svojo sicer preprosto stavbo in strehami iz navadnega lubja. [[File:Takagike Kashihara JPN 001.jpg|thumb| Notranjost tipične sobe v slogu ''šoin-zukuri''. Tatami so povsod po tleh, ''fusuma'' na levi, ''čigaidana'' in ''[[tokonoma]]'' na sredini ter ''šoji'' na desni.]] V obdobju Muromachi je slog ''šinden-zukuri'', ki je bil glavni tok rezidenc japonskih plemičev, upadel, ''šoin-zukuri'', ki se je razvil iz ''buke-zukuri'' rezidenc razreda samurajev, pa je postal prevladujoč. ''Šoin-zukuri'' je trajno vplival na poznejša japonska stanovanja in je osnova sodobnih japonskih stanovanj. V starem arhitekturnem slogu so bili ''tatami'' položeni le v delu prostora, v slogu ''šoin-zukuri'' pa so bili tatami položeni po celem prostoru. V tem slogu so za ločevanje prostorov uporabljali drsna vrata, imenovana ''fusuma'', znotraj lesenih polkn pa so vgradili notranje okno, imenovano ''šoji'', ki so ga naredili tako, da so na lesen okvir nalepili papir, prepusten za sončno svetlobo. V sobi sta bili postavljeni ''[[tokonoma]]'' (niša za razstavo umetniških predmetov) in ''čigaidana'' (police, vgrajene v steno) za dekoracijo različnih stvari.<ref name="shoin">[https://web.archive.org/web/20211024032713/https://kotobank.jp/word/%E6%9B%B8%E9%99%A2%E9%80%A0-78777 Shoin-zukuri.] Kotobank.</ref><ref name ="tatami">[https://web.archive.org/web/20210624195255/https://kotobank.jp/word/%E7%95%B3-93406 tatami.] Kotobank.</ref> Da bi zajezili presežek višjih slojev, so mojstri zena uvedli [[Japonski obred pitja čaja|čajni obred]]. V arhitekturi je to spodbudilo zasnovo ''[[čašicu]]'' (čajnic) do skromne velikosti s preprostimi detajli in materiali. Čašicu tipične velikosti je velika 4 1/2 tatamija. V vrtu so načela zena nadomestila vodo s peskom ali gramozom, da bi ustvarili suh vrt (''[[Japonski suhi vrt |karesansui]]''), kot je tisti v [[Rjōan-dži]].<ref name="Bussagli 177">Bussagli (1989), p.&nbsp;177</ref> <gallery class="center"> File:Jyodoji-ono001.JPG| Jōdodō iz Jodo-dži, Ono, Hjōgo, zgrajen leta 1194 File:Koyasan Danjogaran Fudodo.JPG|Dandžogaran Fudo-dō na gori Kōja, Vakajama, zgrajen leta 1197. File:Sanjusangendo temple02s2040.jpg|Sandžūsangen-dō, Kjoto, zgrajen leta 1266 File:Kozanji Temple (Shimonoseki).JPG|''Bucuden'' Kōzan-dži (Šimonoseki), zgrajen leta 1320 File:Shofukuji Jizo Hall Left Front.JPG|Šōfuku-dži, Tokio, končana leta 1407 File:GinkakujiTemple.jpg|Ginkaku-dži, Kjoto, zgrajen v 15. st. File:Negoroji03s3200.jpg|Pagoda Negoro-dži v Ivade, Vakajama, zgrajen leta 1547. File:RyoanJi-Dry garden.jpg|Rjōan-dži suhi vrt v Kjotu File:Tenryuji Kyoto41n4592.jpg|Vrt Tenrjū-dži v Kjotu </gallery> == Obdobje Azuči-Momojama == V [[obdobje Azuči-Momojama|obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) je Japonska po dolgem obdobju državljanske vojne prestala proces združevanja. Zaznamovala ga je vladavina Oda Nobunage in Tojotomija Hidejošija, mož, ki sta gradila [[japonski grad|gradove]] kot simbole svoje moči; Nobunaga v Azučiju, kjer je bil sedež njegove vlade in Hidejoši v Momojami. Vojna Ōnin v obdobju Muromači je povzročila vzpon grajske arhitekture na Japonskem. Do obdobja Azuči-Momojama je smela vsaka domena imeti en svoj grad. Običajno je bil sestavljen iz osrednjega stolpa ali ''tenšu'' (天守, dobesedno ''obramba nebes''), obdanega z vrtovi in utrjenimi stavbami. Vse to je bilo postavljeno znotraj masivnih kamnitih zidov in obdano z globokimi jarki. Temno notranjost gradov so pogosto okrasili umetniki, prostori so bili ločeni z drsnimi ploščami ''fusuma'' in zložljivimi zasloni ''byōbu''. Slog ''šoin-zukuri'' v obdobju Muromači se je še naprej izpopolnjeval. Verande so povezovale notranjost stanovanjskih stavb z visoko kultiviranimi zunanjimi vrtovi. ''Fusuma'' in ''byōbu'' sta postala zelo okrašena s slikami in pogosto je bila notranja soba s policami in nišo (''[[tokonoma]]'') uporabljena za prikaz umetniških del (običajno visečih zvitkov). V tem obdobju so se pod vplivom čajnice, imenovane ''čašicu'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. [[Grad Matsumoto]], Kumamoto in [[grad Himedži]] (popularno znan kot grad Bele čaplje) so odlični primeri gradov tega obdobja, medtem ko je grad Nijō v Kjotu primer grajske arhitekture, pomešane s cesarsko palačo, da ustvari slog, ki je bolj v skladu s kitajskim vplivom prejšnjih stoletij. <gallery class="center"> File:Himeji Castle 01s2048.jpg| Grad Himedži v Himedžiju, Hjōgo, dokončan leta 1618 File:Matsumoto Castle05s5s4592.jpg| Grad Macumoto v Macumoto, Nagano, dokončan leta 1600. File:Kumamoto Castle 02n3200.jpg| Suhi kamniti zidovi gradu Kumamoto, dokončani leta 1600. File:Nijo Castle.jpg| Palača Ninomaru v gradu Nidžō, Kjoto File:Byobu.jpg| ‘’Byōbu'' s šestimi ploščami iz 17. stoletja </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{cite book|title=The Japan Guide|last=Bognar|first=Botond|publisher=Princeton Architectural Press|year=1995|isbn=1-878271-33-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/japanguide0000bogn}} * {{cite book|title=History of World Architecture – Oriental Architecture/2|last=Bussagli|first=Mario|publisher=Faber and Faber|year=1989|isbn=0-571-15378-X}} * Bowring, R. and Kornicki, P. (1993), ''The Cambridge Encyclopedia of Japan'', pp.&nbsp;201–208, Cambridge University Press, {{ISBN|0-521-40352-9}}. * Coaldrake, William H. (1996) ''Architecture and Authority in Japan (Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series)'', Routledge, {{ISBN|978-0-415-10601-6}} * Daniell, Thomas (2008) ''After the Crash: Architecture in Post-Bubble Japan'', Princeton Architectural Press, {{ISBN|978-1-56898-776-7}} * {{cite book |editor1-last=Diefendorf |editor1-first=Jeffry M |editor2-last=Hein |editor2-first=Carola |editor3-last=Yorifusa |editor3-first=Ishida |title=Rebuilding Urban Japan After 1945 |year=2003 |publisher=Palgrave MacMillan |location=Hampshire, United Kingdom |isbn=0-333-65962-7 }} * Fiévé, Nicolas (1996).''L'architecture et la ville du Japon ancien. Espace architectural de la ville de Kyôto et des résidences shôgunales aux XIVe et XVe siècles'', Bibliothèque de l'Institut des Hautes Études Japonaises, Collège de France, Paris, Maisonneuve & Larose, 358 pages + 102 illustrations. {{ISBN|2-7068-1131-5}}. * Fiévé, Nicolas (dir.) (2008).''Atlas historique de Kyôto. Analyse spatiale des systèmes de mémoire d’une ville, de son architecture et de ses paysages urbains''. Foreword Kôichirô Matsuura, Preface Jacques Gernet, Paris, Éditions de l’UNESCO / Éditions de l’Amateur, 528 pages, 207 maps et 210 ill. {{ISBN|978-2-85917-486-6}}. * Fiévé, Nicolas and Waley, Paul. (2003). Japanese Capitals in Historical Perspective: Place, Power and Memory in Kyoto, Edo and Tokyo. London: Routledge. 417 pages + 75 ill. {{ISBN|978-0-7007-1409-4}} * {{cite book|title=Modern Architecture a Critical History|last=Frampton|first=Kenneth|publisher=Thames and Hudson|year=1990}} * {{cite book|last=Gotō|first=Osamu|title=Nihon Kenchikushi|year=2003|publisher=Kyoritsu Shuppan}} * Gregory, Rob, August 2007, "Reading Matter", ''Architectural Review'' * Gregory, Rob, August 2007, "Rock Solid", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=Kura – Design and Tradition of the Japanese Storehouse|last=Itoh|first=Teiji|publisher=Kodansha International|year=1973|isbn=0-914842-53-6}} *{{cite book |title=Castles of the Samurai:Power & Beauty| last=Mitchelhill |first=Jennifer |year=2013|publisher=Kodansha|location=USA| isbn=978-1568365121}} * {{cite book|last1= Nishi|first1= Kazuo|last2=Hozumi|first2=Kazuo|title=What is Japanese architecture?|url=https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&q=shinto+architecture |access-date=November 11, 2009|year=1996|orig-year=1983|edition=illustrated|publisher=Kodansha International|isbn=4-7700-1992-0}} * Payne, James, March 2010, "Lausanne", ''Architecture Today'' * {{cite book|title=Maekawa Kunio and the Emergence of Japanese Modernist Architecture|last=Reynolds|first=Jonathan M.|publisher=University of California Press|year=2001|isbn=0-520-21495-1}} * {{cite book|title=The Art and Architecture of China|last=Sickman & Soper|first=Laurence & Alexander|publisher=Penguin Books|year=1956}} * Slessor, Catherine, October 2001, "Comment", ''Architectural Review'' * Slessor, Catherine, October 2001, "Common Ground", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=The Making of a Modern Japanese Architecture, From the Founders to Shinohara and Isozaki|last=Stewart|first=David B|publisher=Kodansha International|year=2002}} * {{cite book |last1=Sumner |first1=Yuki |last2=Pollock |first2=Naomi |title=New Architecture in Japan |year=2010 |publisher=Merrell |location=London |isbn=978-1-85894-450-0 }} * {{cite book|title=An Architecture of Cosmology|last=Takasaki|first=Masaharu|publisher=Princeton Architectural Press|year=1998 }} * {{cite book|title=Yamamura House – Yodoko Guest House|last=Tanigawa|first=Masami|publisher=Banana Books|year=2008}} * {{cite book|title=40 architects under 40|last=Thompson|first=Jessica Cargill|publisher=Taschen|year=2000|isbn=3-8228-6212-6}} * {{cite book |editor1-last=Legault |editor1-first=Réjean |editor2-last=Goldhagen |editor2-first=Sarah |title=Anxious Modernisms |year=2000 |publisher=The MIT Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=0-262-07208-4 }} * Webb, Michael, October 2001, "Layered Media", ''Architectural Review'' * Webb, Michael, May 2006, "Container Art", ''Architectural Review'' * Spring 2005, "Do_co,mo.mo Japan: the 100 selection", ''The Japan Architect'', No. 57 * Banister Fletcher; Cruickshank, Dan, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&printsec=frontcover ''Sir Banister Fletcher's a History of Architecture''], Architectural Press, 20th edition, 1996 (first published 1896). {{ISBN|0-7506-2267-9}}. Cf. Part Four, Chapter 25 * Koji Yagi (text), Ryo Hata (photos): ''A Japanese Touch For Your Home''. Kodansha International, Tokyo, New York, London 1999 (Pbck.), {{ISBN|4-7700-1662-X}} == Zunanje povezave == * [https://www.mooponto.com/ mooponto — Portal for Japanese minimalist architecture] Explore the vision behind the modern Japanese minimalist architecture * [http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/ JAANUS (Japanese Architecture and Art Net Users System)] On-line dictionary of Japanese architectural and art historical terminology [[Kategorija:Japonska arhitektura]] dl3ptmw51xav1orrhtgfq1qjwyphnzr 5728442 5728261 2022-08-07T09:04:25Z Ljuba brank 92351 /* Obdobje Azuči-Momojama */ dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki [[File:Kinkaku3402CBcropped.jpg|thumb|240px|[[Kinkaku-dži]], [[Kjoto]], prvotno zgrajen leta 1397 (obdobje Muromači)]] Za '''japonsko arhitekturo''' (日本建築, ''Nihon kenčiku'') so značilne lesene konstrukcije, nekoliko dvignjene od tal, s strehami iz ploščic ali slame. Namesto sten so bila uporabljena drsna vrata (''[[fusuma]]'') in druge tradicionalne predelne stene, kar je omogočilo prilagajanje notranje konfiguracije prostora različnim priložnostim. Ljudje so običajno sedeli na blazinah ali drugače na tleh, tradicionalno; stoli in visoke mize niso bili razširjeni do 20. stoletja. Od 19. stoletja pa je [[Japonska]] v gradnjo in oblikovanje vključila večino zahodne, moderne in postmoderne arhitekture in je danes vodilna v vrhunskem arhitekturnem oblikovanju in tehnologiji. Najzgodnejša japonska arhitektura je bila vidna v prazgodovini v preprostih [[zemljanka]]h in kolibah, prilagojenih potrebam prebivalstva lovcev in nabiralcev. Vpliv [[Kitajska|Kitajske]] iz [[dinastija Han|dinastije Han]] preko [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] je povzročil uvedbo bolj zapletenih skladišč žita in obrednih pogrebnih komor. Uvedba [[budizem na Japonskem|budizma na Japonskem]] v 6. stoletju je bila katalizator za gradnjo velikih [[tempelj|templjev]] z uporabo zapletenih tehnik v lesu. Vpliv kitajskih [[dinastija Sui|dinastij Sui]] in [[dinastija Tang|Tang]] je privedel do ustanovitve prve stalne prestolnice v [[Nara (mesto)|Nari]]. Njena postavitev ulic s šahovnico je kot predlogo za oblikovanje uporabila kitajsko prestolnico [[Čangan]]. Leta 894 v [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185) je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misijone v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture ter kulture, imenovane ''Kokufu bunka'' (dobesedeno ''japonska kultura''), ki je bila prilagojena japonskemu podnebju in je cvetel čut za estetiko. Slog ''[[šinden-zukuri]]'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati, ''shitomi'' in ''sudare'' (tradicionalni japonski zasloni ali žaluzije), struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah in sedenje ali spanje neposredno na ''[[tatami]]'' blazinah brez uporabe stolov in postelj. Ko je razred [[samuraj]]ev pridobil moč v [[Obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333), se je slog ''šinden-zukuri'' spremenil in v [[Obdobje Muromači|obdobju Muromači]] (1333–1573) se je pojavil slog ''[[šoin-zukuri]]''. Ta slog je trajno vplival na poznejše japonske arhitekturne sloge in postal osnova modernih japonskih hiš. Njegove značilnosti so bile, da so bila popolnoma sprejeta drsna vrata, imenovana ''fusuma'' in papirnata okna, imenovana ''[[šoji]]'', po vsej sobi pa so bili položeni tatamiji. Uvedba [[Japonski obred pitja čaja|obreda pitja čaja]] je poudarila preprostost in skromen dizajn kot kontrapunkt ekscesom aristokracije. V [[obdobje Azuči–Momojama |obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) so se pod vplivom čajnice, imenovane ''[[čašicu]]'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. Sprva je bil to arhitekturni slog za vile ''[[daimjo]]'' (japonskih fevdalcev) in dvornih plemičev, v obdobju Edo (1683–1807) pa so ga uporabili za ''rjōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa tudi uporablja za rezidence.<ref name ="sukiya">[https://web.archive.org/web/20220212182752/https://kotobank.jp/word/%E6%95%B0%E5%AF%84%E5%B1%8B%E9%80%A0%E3%82%8A-301970 sukiya-zukuri.] Kotobank.</ref> Med obnovo Meidži leta 1868 sta zgodovino japonske arhitekture korenito spremenila dva pomembna dogodka. Prvi je bil Zakon o ločitvi Kami in Bude iz leta 1868, ki je uradno ločil budizem od [[šintoizem|šintoizma]] in [[Budistični templji na Japonskem |budistične templje]] od [[Šintoistična svetišča|šintoističnih svetišč]], s čimer je prekinil povezavo med obema, ki je trajala več kot tisoč let.<ref>{{cite journal|author1-link=|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|doi=10.2307/2719461|jstor=2719461|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|access-date=June 13, 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111023154354/http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|archive-date=October 23, 2011}}</ref> Drugič, takrat je Japonska prestala obdobje intenzivne vesternizacije, da bi lahko konkurirala drugim razvitim državam. Sprva so bili na Japonsko uvoženi arhitekti in slogi iz tujine, vendar je država postopoma učila svoje arhitekte in začela izražati svoj slog. Arhitekti, ki so se vrnili s študija pri zahodnih arhitektih, so na Japonsko uvedli mednarodni slog [[modernizem|modernizma]]. Vendar pa so šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] japonski arhitekti naredili vtis na mednarodnem prizorišču, najprej z delom arhitektov, kot je [[Kenzo Tange]], nato pa s teoretskimi gibanji, kot je [[metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. == Splošne značilnosti japonske tradicionalne arhitekture == V tradicionalni japonski arhitekturi obstajajo različni slogi, značilnosti in tehnike, edinstvene za Japonsko v vsakem obdobju in uporabi, kot so rezidenca, [[japonski grad|grad]], budistični tempelj in šintoistično svetišče. Po drugi strani pa je bila zlasti v starih časih pod močnim vplivom kitajske kulture, tako kot druge azijske države, zato ima značilnosti, ki so skupne arhitekturi v azijskih državah.<ref name="hozintro">(Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno [[les]] v različnih oblikah (deske, slama, lubje, papir itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture se uporabi kamna izogibajo, razen za nekatere posebne namene, na primer za temelje templjev in [[japonska pagoda|pagod]]. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: [[steber|stebri]] in [[prekčada|preklade]] podpirajo veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in nikoli nosilne. [[Lok (arhitektura)|loki]] in ukrivljeni stropi so popolnoma odsotni. [[Zatrep]]i in napušč so blažji kot na Kitajskem, stebrna [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[File:L'entrée du palais Ninomaru (Château de Nijo, Kyoto) (41286152260).jpg|thumb|left| Streha je prevladujoča značilnost tradicionalne japonske arhitekture.]] Streha je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjō'', v primeru templjev in svetišč. V domačih strukturah so sprejete preprostejše rešitve. Predimenzionirani napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi objekta. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere odstopajo vsi drugi manj pomembni prostori. Razdelitve notranjega prostora so tekoče, velikost prostora pa je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče razdeliti glede na potrebe. Na primer, nekatere stene je mogoče odstraniti in različne sobe začasno združiti, da naredite prostor za več gostov. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi v določeni meri ni absolutno, saj je mogoče odstraniti celotne stene in s tem odpreti rezidenco ali tempelj obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v stavbi pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Poskrbljeno je, da se stavba zlije z okoliškim naravnim okoljem. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je šintoistično svetišče [[Nikkō Tōšō-gū]], kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, ornamenti sledijo in zato poudarjajo, namesto da skrijejo osnovne strukture. Te značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj ali obratno. To se je na primer zgodilo v Hōryū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. == Prazgodovina == Prazgodovinsko obdobje vključuje obdobja [[Obdobje Džomon|Džōmon]], [[Obdobje Jajoj|Jajoi]] in Kofun, ki segajo od približno 5000 pr. n. št. do začetka 8. stoletja n. št. V treh fazah obdobja Džōmon je bilo prebivalstvo predvsem lovsko-nabiralsko z nekaterimi primitivnimi kmetijskimi veščinami, njihovo vedenje pa so pretežno določale spremembe podnebnih razmer in drugih naravnih stimulansov. Zgodnja bivališča so bila [[zemljanka|zemljanke]], sestavljene iz plitvih jam s tlemi iz nabite zemlje in travnatih streh, namenjenih zbiranju deževnice s pomočjo posod za shranjevanje. Kasneje v tem obdobju je hladnejše podnebje z večjo količino padavin povzročilo upad prebivalstva, kar je prispevalo k zanimanju za obredje. V tem času so se prvič pojavili koncentrični kamniti krogi.<ref name="Britannica">{{cite web |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |title=Japanese architecture |publisher=Britannica.com |access-date=May 17, 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110203032604/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |archive-date=February 3, 2011 }}</ref> V obdobju Jajoi so Japonci začeli komunicirati s kitajsko [[finastija Han|dinastijo Han]], katere znanje in tehnične veščine so začele vplivati nanje. Japonci so začeli graditi skladišča z dvignjenimi tlemi kot kašče, ki so bile zgrajene s kovinskimi orodji, kot so žage in dleta, ki so se začela pojavljati v tem času. Rekonstrukcija na arheološkem najdišču Toro, Šizuoka, je lesena škatla iz debelih desk, ki so v vogalih spojene v slogu brunarice in podpirajo osem stebrov. Streha je slamnata, vendar je za razliko od tipične štirikapne strehe jamskih bivališč preprosta dvokapnica v obliki črke V.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;10</ref> Nekateri avtorji pripisujejo dvignjenim strukturnim načrtom tega obdobja stik z avstronezijskimi ljudstvi, ki so gojili riž iz obalne vzhodne Kitajske ali Tajvana in ne s Hani.<ref name="Arbi2013">{{cite journal |last1=Arbi |first1=Ezrin |last2=Rao |first2=Sreenivasaiah Purushothama |last3=Omar |first3=Saari |title=Austronesian Architectural Heritage and the Grand Shrines at Ise, Japan |journal=Journal of Asian and African Studies |date=November 21, 2013 |volume=50 |issue=1 |pages=7–24 |doi=10.1177/0021909613510245|s2cid=145591097 }}</ref><ref name="Robbeets2017">{{cite journal |last1=Robbeets |first1=Martine |title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese |journal=Language Dynamics and Change |date=January 1, 2017 |volume=7 |issue=2 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005|doi-access=free }}</ref> Obdobje Kofun je zaznamovalo pojav [[Gomilno grobišče|grobnih gomil]] ali tumulusov z več komorami (''kofun'' dobesedno pomeni »stare gomile«). Na podobne gomile na Korejskem polotoku naj bi vplivala Japonska.<ref>Keyhole-shaped tombs in Korean Peninsula Hideo Yoshii (Kyoto University) {{cite web |url=http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |title=UCLA Center for Korean Studies |access-date=2013-07-28 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131006195934/http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |archive-date=October 6, 2013 }}</ref> Na začetku tega obdobja so grobnice, znane kot ''kofun v obliki odprtine za ključavnico'' ali ''zenpō-kōen fun'' (ja: 前方後円墳, spredaj kvadratna, zadaj okrogla nagrobna gomila), pogosto uporabljale obstoječo topografijo in oblikovale in dodajanje umetnih jarkov, da se oblikuje značilna oblika ključavnice, tj. kroga, ki je med seboj povezan s trikotnikom. Dostop je bil preko navpičnega jaška, ki je bil zaprt, ko je bil pokop končan. V komori je bilo prostora za krsto in [[grobni pridatek|grobne pridatke]]. Gomile so bile pogosto okrašene s figurami iz [[terakota|terakote]], imenovanimi ''haniva''. Kasneje v tem obdobju so gomile postavljali na ravnih tleh, njihov obseg pa se je močno povečal. Med številnimi primeri v Nari in Osaki je najbolj opazna ''Daisen-kofun'', označena kot grobnica [[Cesar Nintoku|cesarja Nintokuja]]. Grobnica obsega 32 hektarjev in naj bi bila okrašena z 20.000 figurami ''haniva''. Proti koncu obdobja Kofun so grobnice izginile, ko so postali priljubljeni budistični obredi upepeljevanja. <gallery class="center"> File:Yoshinogari1.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogari, prefektura Saga, 2. ali 3. stoletje File:YoshinogariDwellings.jpg| Rekonstruirane bivalne hiše v Jošinogariju File:Toro1.jpg| Rekonstruirano skladišče žita v Toru, Šizuoka File:YoshinogariIseki.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogariju File:NintokuTomb Aerial photograph 2007.jpg| Daisenryō Kofun, Osaka, 5. stoletje </gallery> == Asuka in Nara arhitektura == K arhitekturnim spremembam v obdobju Asuka je največ prispevala uvedba budizma. Novi templji so postali središča čaščenja, pogrebne prakse pa so hitro postale prepovedane. Poleg tega je budizem pripeljal do ideje o stalnih svetiščih in dal [[šintoistična arhitektura|šintoistični arhitekturi]] velik del njenega sedanjega besednjaka. Nekatere najzgodnejše strukture, ki še obstajajo na Japonskem, so budistični templji, ustanovljeni v tem času. Najstarejše ohranjene lesene stavbe na svetu so v [[Horju-dži]], severovzhodno od Nare. Prvič zgrajen v začetku 7. stoletja kot zasebni tempelj prestolonaslednika [[princ Šotoku|Šōtokuja]], sestavlja ga 41 neodvisnih stavb; najpomembnejša, glavna bogoslužna dvorana ali ''[[Kon-dō]]'' (金堂, Zlata ali glavna dvorana) in petnadstropna pagoda), stojita v središču odprtega prostora, obdanega s pokritim križnim hodnikom (''[[kairō]]''). Kon-dō, v slogu kitajskih bogoslužnih dvoran, je dvonadstropna stavba iz stebrov in tramov, ki jo pokriva ''irimoya'' ali [[vzhodnoazijska dvokapna streha]] iz keramičnih ploščic.<ref>Bussagli (1989), pp.&nbsp;163-165</ref><ref>Parent, Mary Neighbour. "Irimoyazukuri"[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/i/irimoyazukuri.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 16, 2011.</ref> Naselje Heidžō-kjō, današnja Nara, je bilo ustanovljeno leta 708 kot prva stalna prestolnica države Japonske. Razporeditev njegovih ulic in stavb s šahovnico je bila oblikovana po vzoru kitajske prestolnice [[Čangan]]. Mesto je kmalu postalo pomembno središče budističnega čaščenja na Japonskem.<ref>Bussagli (1989), p.&nbsp;165</ref> Najbolj veličasten od teh templjev je bil [[Tōdai-dži]], zgrajen kot tekmec templjem kitajskih dinastij Tang in Sui.<ref>Sickman & Soper (1956), pp.&nbsp;237–238</ref> Ustrezno je, da je 16,2-metrski Buda ali [[Daibucu]] (dokončan leta 752), posvečen v glavni dvorani, Rušana Buda, figura, ki predstavlja bistvo Budovstva, tako kot je Tōdai-dži predstavljal središče imperialno sponzoriranega budizma in njegovo širjenje po vsej Japonski. Ohranjenih je le nekaj fragmentov prvotnega kipa, sedanja dvorana in osrednji Buda pa sta rekonstrukciji iz obdobja Edo. Okoli glavne dvorane (''Daibutsuden'') so na rahlo nagnjenem pobočju številne sekundarne dvorane: ''Hokke-dō'' (dvorana Lotusove sutre) in skladišče, imenovano ''Šōsō-in'', ter sosednji ''Kōfuku-dži''. Ta zadnja stavba je velikega pomena kot umetnostnozgodovinski zaklad, saj so v njej shranjeni pripomočki, ki so bili uporabljeni pri obredu posvetitve templja leta 752, pa tudi vladni dokumenti in številni posvetni predmeti v lasti cesarske družine.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;21</ref> <gallery class="center"> File:Horyu-ji11s3200.jpg| Kon-dō in pagoda v Hōrjū-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena v 7. stoletju File:Hokiji03ds1536.jpg| Pagoda v Hokki-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena leta 706 File:Yakushiji Toto.jpg| Pagoda v Jakuši-dži, Nara, prvotno zgrajena leta 730 File:Todaiji10s3200.jpg| Hokkedō pri Tōdai-dži, Nara, ustanovljeno leta 743 File:Shoso-in.jpg| Šōsō-in v Tōdai-dži, Nara, zgrajena v 8. stoletju File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg| Zlati tempelj v Tōšōdai-dži, Nara, zgrajen v 8. stoletju </gallery> == Obdobje Hej'an == {{glavni|Obdobje Hej'an}} Čeprav je mreža budističnih templjev po vsej državi delovala kot katalizator za raziskovanje arhitekture in kulture, je to vodilo tudi k temu, da je duhovščina pridobila večjo moč in vpliv. [[Cesar Kanmu]] se je odločil ubežati temu vplivu tako, da je svojo prestolnico najprej preselil v Nagaoka-kjō in nato v [[Hej'an-kjo]], danes znan kot [[Kjoto]]. Čeprav je bila postavitev mesta podobna Nari in navdihnjena s kitajskimi precedenci, so palače, templji in bivališča začeli kazati primere lokalnega japonskega okusa. Težki materiali, kot so kamen, malta in glina, so bili opuščeni kot gradbeni elementi, prevladujejo preproste lesene stene, tla in predelne stene. Domače vrste, kot je cedra (''sugi''), so bile priljubljene kot notranji zaključek zaradi svoje izrazite zrnatosti, medtem ko sta bila bor (''matsu'') in macesen (''aka matsu'') običajna za strukturno uporabo. Za strehe so uporabljali opečne strešnike in vrsto čempresa, imenovano ''hinoki''.<ref>Zwerger (2000), pp.&nbsp;34 & 35</ref> Nekje v tem obdobju je bila sprejeta [[skrita streha]], edinstvena japonska rešitev za težave z odvodnjavanjem strehe. Naraščajoča velikost stavb v prestolnici je vodila do arhitekture, ki temelji na stebrih, ki so redno razporejeni v skladu z merilom ''[[ken (merilo)|ken]]'', tradicionalnim merilom velikosti in sorazmerja. Cesarska palača Šišinden je predstavljala slog, ki je bil predhodnik poznejšega aristokratskega sloga gradnje, znanega kot ''šinden-zukuri''. Za slog so bile značilne simetrične stavbe, postavljene kot kraki, ki so določali notranji vrt. Ta vrt je nato uporabil izposojeno pokrajino, da se je navidezno zlil s širšo pokrajino. Postopno povečevanje velikosti stavb je privedlo do standardnih merskih enot ter izboljšav v tlorisu in načrtovanju vrtov.<ref name="Bussagli 166">Bussagli (1989), p.&nbsp;166</ref> [[File:Saikū Historical Museum - Display item04 - The palace of Saiô - Miniature model.jpg|thumb| Model notranje strukture, ki predstavlja značilnosti ''šinden-zukurija''. Odprta struktura z nekaj stenami in vrati, ki jih je mogoče odpreti ter ''šitomi'' in ''sudare''. Stanovalci se sezujejo in gredo v hišo na kolih, kjer sedijo ali spijo neposredno na tatamiju, razprostrtem le po delu sobe, brez uporabe stolov ali postelj.]] Leta 894 je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misije v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture, zacvetela pa je japonskemu podnebju in estetskemu čutu prilagojena kultura ''Kokufu bunka'' (dobesedno ''japonska kultura''). Slog ''šinden-zukuri'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati ter ''šitomi'' in ''sudare'', struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah, sedenje ali spanje neposredno na tatami blazinah brez uporabe stolov in postelj, streha iz laminiranega lubja ''hinoki'' (japonska pacipresa – ''Chamaecyparis obtusa'') namesto keramičnih ploščic in naravna tekstura, ki ni naslikana na stebrih. Uveljavil se je budistični arhitekturni slog, imenovan ''Vajō'', ki se je razvil v skladu z japonskim podnebjem in estetskim občutkom.<ref name ="kokufu">[https://web.archive.org/web/20220212181329/https://kotobank.jp/word/%E5%9B%BD%E9%A2%A8%E6%96%87%E5%8C%96-64185 Kokufu bunka.] Kotobank.</ref> Duhovnik [[Kukai]] (najbolj znan po posmrtnem naslovu ''Kōbō Daiši'', 774–835) je odpotoval na Kitajsko, da bi študiral šingon, obliko vadžrajanskega budizma, ki jo je uvedel na Japonsko leta 806. V jedru čaščenja šingona so različne [[mandala|mandale]], diagrami duhovnega vesolja, ki je vplivalo na oblikovanje templja. Templji, postavljeni za to novo sekto, so bili zgrajeni v gorah, daleč stran od dvora in laikov v prestolnici. Nepravilna topografija teh območij je njihove načrtovalce prisilila, da so ponovno razmislili o problemih gradnje templjev in pri tem izbrali bolj avtohtone elemente oblikovanja.<ref name="Bussagli 168">Bussagli (1989), p.&nbsp;168</ref> V tem času je arhitekturni slog budističnih templjev začel vplivati na slog šintoističnih svetišč. Na primer, tako kot njihovi budistični dvojniki so svetišča šintō začela barvati običajno nedokončane lesene elemente z značilno rdečo [[cinabarit]]no barvo. V kasnejšem delu obdobja Hej'an so bili prvi dokumentirani pojavi ljudskih hiš v slogu/obliki ''[[minka]]''. Zanje je bila značilna uporaba lokalnih materialov in delovne sile, zgrajene so bilea predvsem iz lesa, imele so zemeljska tla in slamnate strehe.<ref>Parent, Mary Neighbour. "Minka".[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/minka.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 17, 2011.</ref> <gallery class="center"> File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg| Dvorana Phoenix v Bjōdō-in, Udži, Kjoto, zgrajena leta 1053 File:Ujigami jinja01 2816.jpg| Svetišče Udžigami, Udži, Kjoto, zgrajeno leta 1060 File:Itsukushima Honden Haiden.jpg| Svetišče Icukušima, ''kon-dō'', Hacukaiči, Hirošima, zgrajeno leta 1168 File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg| Pagoda Ičidžō-dži, Kasai, Hjōgo, zgrajena leta 1171 File:Japan Tottori MitokuSan Nageiredo DSC01248.jpg| Nageire-dō iz Sanbucu-dži, Misasa, Tottori File:Gassho-zukuri farmhouse-01.jpg| Tipična kmečka hiša ''gasshō-zukuri'' v slogu ''minke'' </gallery> == Obdobje Kamakura in Muromači == V [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333) in naslednjem [[Obdobje Muromači |obdobju Muromači]] (1336–1573) je japonska budistična arhitektura naredila tehnološki napredek, ki se je oddaljil od kitajske arhitekture. Kot odgovor na domače zahteve, kot so odpornost proti [[potres]]om in zavetje pred močnimi padavinami ter poletno vročino in soncem, so se mizarski mojstri tega časa odzvali z edinstveno vrsto arhitekture<ref name="bowring-kornicki">{{cite book |last1=Bowring |first1=Richard |last2=Peter |first2=Kornicki |title=The Cambridge Encyclopedia of Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, England |isbn=0-521-40352-9 |pages=[https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 201–208] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 }}</ref> in ustvarili sloga ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō''.<ref name="coaldrake">{{cite book |last1=Coaldrake |first1=William H. |title=Architecture and Authority in Japan |url=https://archive.org/details/architectureauth00coal_484 |url-access=limited |series=Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series |date=September 20, 1996 |publisher=Routledge |location=Oxford, England |isbn=978-0-415-10601-6 |pages=[https://archive.org/details/architectureauth00coal_484/page/n119 97]–103 }}</ref> Slog ''Vajō'' je bil združen z ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō'', da sta nastala sloga ''Šin-vajō'' in ''Setčūjō'', število templjev v čistem slogu vajō pa se je po 14. stoletju zmanjšalo.<ref>[https://web.archive.org/web/20211225074141/https://kotobank.jp/word/%E6%8A%98%E8%A1%B7%E6%A7%98%E5%BB%BA%E7%AF%89-1554567 Setchūyō.] Kotobank.</ref> Obdobje Kamakura se je začelo s prenosom oblasti na Japonskem s cesarskega dvora na [[šogunat Kamakura]]. Med vojno Genpei (1180–1185) je bilo poškodovanih veliko tradicionalnih stavb v Nari in Kjotu. Na primer, Kōfuku-dži in Tōdai-dži je požgal Taira no Šigehira iz klana Taira leta 1180. Številne od teh templjev in svetišč je pozneje ponovno zgradil šogunat Kamakura, da bi utrdil [[šogun]]ovo oblast.<ref name="Bussagli 1989 p172">Bussagli (1989), p.&nbsp;172</ref> Čeprav je bila arhitektura v obdobju Kamakura manj dovršena kot v obdobju Hej'an, je bila zaradi povezave z vojaškim redom seznanjena s preprostostjo. Nove rezidence so uporabljale slog ''buke-zukuri'', ki je bil povezan s stavbami, obdanimi z ozkimi jarki ali ograjami. Obramba je postala prednostna naloga, saj so bile stavbe združene pod eno streho in ne okoli vrta. Vrtovi hiš iz obdobja Hej'an so pogosto postali vadbena igrišča. Po padcu šogunata Kamakura leta 1333 je nastal šogunat Ašikaga, ki je imel kasneje sedež v kjotskem okrožju Muromači. Bližina šogunata cesarskemu dvoru je povzročila rivalstvo v višjih slojih družbe, kar je povzročilo težnje po luksuznih dobrinah in življenjskem slogu. Aristokratske hiše so bile prilagojene preprostemu slogu ''buke-zukuri'', da bi bile podobne prejšnjemu slogu ''šinden-zukuri''. Dober primer te razkošne arhitekture je [[Kinkaku-dži]] v Kjotu, ki je okrašen z lakom in zlatimi lističi v nasprotju s svojo sicer preprosto stavbo in strehami iz navadnega lubja. [[File:Takagike Kashihara JPN 001.jpg|thumb| Notranjost tipične sobe v slogu ''šoin-zukuri''. Tatami so povsod po tleh, ''fusuma'' na levi, ''čigaidana'' in ''[[tokonoma]]'' na sredini ter ''šoji'' na desni.]] V obdobju Muromachi je slog ''šinden-zukuri'', ki je bil glavni tok rezidenc japonskih plemičev, upadel, ''šoin-zukuri'', ki se je razvil iz ''buke-zukuri'' rezidenc razreda samurajev, pa je postal prevladujoč. ''Šoin-zukuri'' je trajno vplival na poznejša japonska stanovanja in je osnova sodobnih japonskih stanovanj. V starem arhitekturnem slogu so bili ''tatami'' položeni le v delu prostora, v slogu ''šoin-zukuri'' pa so bili tatami položeni po celem prostoru. V tem slogu so za ločevanje prostorov uporabljali drsna vrata, imenovana ''fusuma'', znotraj lesenih polkn pa so vgradili notranje okno, imenovano ''šoji'', ki so ga naredili tako, da so na lesen okvir nalepili papir, prepusten za sončno svetlobo. V sobi sta bili postavljeni ''[[tokonoma]]'' (niša za razstavo umetniških predmetov) in ''čigaidana'' (police, vgrajene v steno) za dekoracijo različnih stvari.<ref name="shoin">[https://web.archive.org/web/20211024032713/https://kotobank.jp/word/%E6%9B%B8%E9%99%A2%E9%80%A0-78777 Shoin-zukuri.] Kotobank.</ref><ref name ="tatami">[https://web.archive.org/web/20210624195255/https://kotobank.jp/word/%E7%95%B3-93406 tatami.] Kotobank.</ref> Da bi zajezili presežek višjih slojev, so mojstri zena uvedli [[Japonski obred pitja čaja|čajni obred]]. V arhitekturi je to spodbudilo zasnovo ''[[čašicu]]'' (čajnic) do skromne velikosti s preprostimi detajli in materiali. Čašicu tipične velikosti je velika 4 1/2 tatamija. V vrtu so načela zena nadomestila vodo s peskom ali gramozom, da bi ustvarili suh vrt (''[[Japonski suhi vrt |karesansui]]''), kot je tisti v [[Rjōan-dži]].<ref name="Bussagli 177">Bussagli (1989), p.&nbsp;177</ref> <gallery class="center"> File:Jyodoji-ono001.JPG| Jōdodō iz Jodo-dži, Ono, Hjōgo, zgrajen leta 1194 File:Koyasan Danjogaran Fudodo.JPG|Dandžogaran Fudo-dō na gori Kōja, Vakajama, zgrajen leta 1197. File:Sanjusangendo temple02s2040.jpg|Sandžūsangen-dō, Kjoto, zgrajen leta 1266 File:Kozanji Temple (Shimonoseki).JPG|''Bucuden'' Kōzan-dži (Šimonoseki), zgrajen leta 1320 File:Shofukuji Jizo Hall Left Front.JPG|Šōfuku-dži, Tokio, končana leta 1407 File:GinkakujiTemple.jpg|Ginkaku-dži, Kjoto, zgrajen v 15. st. File:Negoroji03s3200.jpg|Pagoda Negoro-dži v Ivade, Vakajama, zgrajen leta 1547. File:RyoanJi-Dry garden.jpg|Rjōan-dži suhi vrt v Kjotu File:Tenryuji Kyoto41n4592.jpg|Vrt Tenrjū-dži v Kjotu </gallery> == Obdobje Azuči-Momojama == V [[obdobje Azuči-Momojama|obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) je Japonska po dolgem obdobju državljanske vojne prestala proces združevanja. Zaznamovala ga je vladavina Oda Nobunage in Tojotomija Hidejošija, mož, ki sta gradila [[japonski grad|gradove]] kot simbole svoje moči; Nobunaga v Azučiju, kjer je bil sedež njegove vlade in Hidejoši v Momojami. Vojna Ōnin v obdobju Muromači je povzročila vzpon grajske arhitekture na Japonskem. Do obdobja Azuči-Momojama je smela vsaka domena imeti en svoj grad. Običajno je bil sestavljen iz osrednjega stolpa ali ''tenšu'' (天守, dobesedno ''obramba nebes''), obdanega z vrtovi in utrjenimi stavbami. Vse to je bilo postavljeno znotraj masivnih kamnitih zidov in obdano z globokimi jarki. Temno notranjost gradov so pogosto okrasili umetniki, prostori so bili ločeni z drsnimi ploščami ''fusuma'' in zložljivimi zasloni ''byōbu''. Slog ''šoin-zukuri'' v obdobju Muromači se je še naprej izpopolnjeval. Verande so povezovale notranjost stanovanjskih stavb z visoko kultiviranimi zunanjimi vrtovi. ''Fusuma'' in ''byōbu'' sta postala zelo okrašena s slikami in pogosto je bila notranja soba s policami in nišo (''[[tokonoma]]'') uporabljena za prikaz umetniških del (običajno visečih zvitkov). V tem obdobju so se pod vplivom čajnice, imenovane ''čašicu'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. [[Grad Matsumoto]], Kumamoto in [[grad Himedži]] (popularno znan kot grad Bele čaplje) so odlični primeri gradov tega obdobja, medtem ko je grad Nijō v Kjotu primer grajske arhitekture, pomešane s cesarsko palačo, da ustvari slog, ki je bolj v skladu s kitajskim vplivom prejšnjih stoletij. <gallery class="center"> File:Himeji Castle 01s2048.jpg| Grad Himedži v Himedžiju, Hjōgo, dokončan leta 1618 File:Matsumoto Castle05s5s4592.jpg| Grad Macumoto v Macumoto, Nagano, dokončan leta 1600. File:Kumamoto Castle 02n3200.jpg| Suhi kamniti zidovi gradu Kumamoto, dokončani leta 1600. File:Nijo Castle.jpg| Palača Ninomaru v gradu Nidžō, Kjoto File:Byobu.jpg| ‘’Byōbu'' s šestimi ploščami iz 17. stoletja </gallery> == Obdobje Edo == [[File:Fabric shop in Nara.jpg|thumb| Tipična ''[[mačija]]'' v Nari]] [[File:Edo l235-1239.jpg|thumb| Zgornja rezidenca Macudaira Tadamasa, kot je prikazana na zaslonih Edo-zu byōbu (17. stoletje)]] Šogunat Tokugava je mesto [[Edo]] (kasneje postalo del današnjega Tokija) prevzel za svojo prestolnico. Zgradili so mogočno trdnjavo, okoli katere so bile zgrajene stavbe državne uprave in rezidence za provincialne daimyō. Mesto je zraslo okoli teh stavb, povezanih z mrežo cest in kanalov. Do leta 1700 je prebivalstvo naraslo na milijon. Zaradi pomanjkanja prostora za stanovanjsko arhitekturo so bile hiše zgrajene v dveh nadstropjih, pogosto na dvignjenih kamnitih podstavkih. Čeprav so ''[[mačija]]'' (mestne hiše) obstajale že od obdobja Hej'an, so se začele izpopolnjevati v obdobju Edo. ''Mačija'' so običajno zasedale globoke, ozke parcele, ki so mejile na ulico (širina parcele je običajno kazala na bogastvo lastnika), pogosto z delavnico ali trgovino v pritličju. Na strehi so namesto slame uporabljali ploščice, izpostavljen les pa so pogosto ometali, da bi zaščitili stavbo pred ognjem.<ref>{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/m/machiya.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110516063458/http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/machiya.htm |archive-date=May 16, 2011 }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.</ref> Zgrajene so bile razkošne stavbe, ki so kazale bogastvo in moč fevdalcev, kot sta [[Kamijašiki Macudaira Tadamasa]] ali Ōzone Šimojašiki. Edo je hudo trpel zaradi uničujočih [[požar]]ov in [[veliki požar Meireki]] leta 1657 je bil prelomnica v urbanističnem oblikovanju. Sprva je vlada kot način za zmanjšanje širjenja požara zgradila kamnite nasipe na vsaj dveh lokacijah ob rekah v mestu. Sčasoma so jih podrli in nadomestili s skladišči ''dōzō'', ki so jih uporabljali kot požarne pregrade in za shranjevanje blaga, raztovorjenega iz kanalov. ''Dōzō'' so bili zgrajeni s konstrukcijskim okvirjem iz lesa, prevlečenega s številnimi plastmi zemeljskega ometa na stenah, vratih in strehi. Nad zemeljskimi strehami je bil leseni okvir, ki je nosil streho iz strešnikov.<ref>Itoh (1973), pp.&nbsp;71, 72, 75 & 76</ref> Čeprav so Japonci, ki so študirali z Nizozemci v njihovi naselbini Dedžima (umetni otok pri Nagasakiju, ki je služil kot trgovska baza Portugalcev), zagovarjali gradnjo s kamnom in opeko, tega niso izvedli zaradi njihove občutljivosti na potrese.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;82</ref> ''Mačija'' in skladišča iz poznejšega dela obdobja so značilna po črni barvi zunanjih mavčnih sten. Ta barva je nastala z dodajanjem [[Tuš (likovna umetnost)|indijskega črnila]] žganemu apnu in zdrobljeni lupini ostrig.<ref>{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111213194614/http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |archive-date=December 13, 2011 }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.</ref> Čiste linije posvetne arhitekture v Edu so vplivale na slog ''sukija-zukuri'' stanovanjske arhitekture. Samostojna [[cesarska vila Kacura|palača Kacura]] in cesarska vila Šugaku-in na obrobju Kjota sta dobra primera tega sloga. Ta arhitektura ima preproste linije in dekor ter uporablja les v njegovem naravnem stanju.<ref>Bussagli (1989), p.&nbsp;178</ref> Slog ''sukija'' se ni uporabljal le za vile, ampak tudi za ''ryōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa so ga uporabili tudi za rezidence. V zelo poznem delu obdobja ''sankin-kōtai'' je bil zakon, ki je od daimjev zahteval vzdrževanje bivališč v prestolnici, razveljavljen, kar je povzročilo zmanjšanje števila prebivalstva v Edu in sorazmerno zmanjšanje dohodka za šogunat.<ref>Stewart (2002), p.&nbsp;13</ref> <gallery class="center"> File:Matsue castle01bs4592.jpg|Tenšu gradu Macue v prefekturi Šimane, zgrajen leta 1607 File:Hirosakijo.jpg| Tenšu gradu Hirosaki v Hirosakiju, Aomori, dokončan leta 1611 File:Genkyuen03s3000.jpg| Grad Hikone v Hikoneju, Šiga, dokončan leta 1622 File:Kiyomizu-dera in Kyoto-r.jpg| Hondo iz Kijomizu-dera, Kjoto, zgrajen leta 1633 File:Enryakuji Konponchudo04n4272.jpg| Konpončudo iz Enrjaku-ji v Ōcuju, Šiga, zgrajen leta 1641 File:NikkoYomeimon5005.jpg| Jomeimon v šintoističnem svetišču (''tōšō-gū''), Nikkō, Točigi File:Shokin-tei.jpg| Znotraj Šokintei v cesarski vili Kacura, Kjoto, zgrajeno v 17. stoletju File:Kochi Castle04s3872.jpg| Tenšu gradu Kōči v mestu Kōči, prefektura Kōči, zgrajen leta 1748 File:Engyoji05s4592.jpg| Tri dvorane templja Engjō-dži v Himedžiju, Hjōgo, dokončane v 18. stoletju File:Edogura.jpg| Mestna hiša s črno (''edoguro'') barvo do zgornjega nadstropja </gallery> == Meidži, Tajšo in zgodnje Šova obdobje == Proti koncu šogunata Tokugava se je zahodni vpliv v arhitekturi začel kazati v stavbah, povezanih z vojsko in trgovino, zlasti v pomorskih in industrijskih objektih. Po ponovni vrnitvi cesarja Meidžija na oblast (znano kot [[obnova Meidži]]) je Japonska začela hiter proces zahodnjaštva, ki je privedel do potrebe po novih vrstah stavb, kot so šole, banke in hoteli. Na zgodnjo arhitekturo Meidži je sprva vplivala kolonialna arhitektura v kitajskih pogodbenih pristaniščih, kot je [[Hong Kong]]. Britanski trgovec Thomas Glover je v Nagasakiju zgradil lastno hišo v takšnem slogu s pomočjo spretnosti lokalnih mizarjev. Njegov vpliv je pripomogel k karieri arhitekta Thomasa Watersa, ki je leta 1868 zasnoval kovnico v Osaki, dolgo, nizko stavbo iz opeke in kamna z osrednjim [[portik]]om s [[pediment]]om. V Tōkiu je Waters zasnoval Komercialni muzej, ki naj bi bil prva zidana stavba v mestu.<ref>Stewart (2002), p.&nbsp;19-20</ref> V Tokiu je vlada po tem, ko je leta 1872 do tal požgalo območje Cukidži, območje Ginza označila za model modernizacije. Vlada je načrtovala gradnjo ognjevarnih opečnih stavb in večjih, boljših ulic, ki bi povezovale postajo Šimbaši in tujo koncesijo v Cukidžiju ter pomembne vladne stavbe. Zasnove za območje je zagotovil britanski arhitekt Thomas James Waters; za gradnjo je skrbel Gradbeni biro Ministrstva za finance. Naslednje leto je bila dokončana Ginza v zahodnem slogu. Stavbe »Bricktown« so sprva ponujali naprodaj, kasneje oddali v najem, a so zaradi visoke najemnine mnoge ostale nezasedene. Kljub temu je območje cvetelo kot simbol »civilizacije in razsvetljenstva«, zahvaljujoč prisotnosti časopisov in revij, ki so vodile trende. Območje je bilo znano tudi po izložbah, ki so primer sodobnih marketinških tehnik. "Bricktown" v Ginzi je služil kot model za številne druge modernizacijske sheme v japonskih mestih. [[File:Tokyo-Rokumeikan-zenmen-no-kei-1883-1900.png|thumb|''Rokumeikan'' v letih 1883-1900]] Eden glavnih primerov zgodnje zahodne arhitekture je bila ''Rokumeikan'', velika dvonadstropna stavba v Tokiu, dokončana leta 1883, ki naj bi postala kontroverzni simbol zahodnjaštva v obdobju Meidži. Za nastanitev tujih gostov jo je naročil zunanji minister Inoue Kaoru, zasnoval pa jo je Josiah Conder, ugleden tuji vladni svetovalec na Japonskem Meidži (''o-yatoi gaikokujin''). ''Rjōunkaku'' je bil prvi japonski [[nebotičnik]] v zahodnem slogu, zgrajen leta 1890 v Asakusi. Vendar se je tradicionalna arhitektura še vedno uporabljala za nove stavbe, kot je ''Kjūden'' v [[Tokijska cesarska palača |tokijski cesarski palači]], čeprav z značilnimi zahodnjaškimi elementi, kot je brizgajoča vodna fontana v vrtovih.<ref>{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|title=English: Bird's-eye view of the Meiji palace which was completed in October 1888.|first=Ukiyo-e|last=artist|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619084056/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|archive-date=June 19, 2012}}</ref> [[File:Former Kaichi School 2009.jpg|thumb|left| Osnovna šola Kaiči, Macumoto, zgrajena leta 1876]] V nasprotju z Watersovo stavbo v neoklasicističnem slogu so japonski tesarji razvili psevdojaponski slog, znan kot ''gijōfū'', ki je v glavnem uporabljal les. Dober primer tega je osnovna šola Kaiči v prefekturi Nagano, zgrajena leta 1876. Tesarski mojster Tateiši Kijošige je odpotoval v Tōkiō, da bi videl, kateri zahodni gradbeni slogi so priljubljeni in jih vključil v šolo s tradicionalnimi gradbenimi metodami. Zgrajena na podoben način kot tradicionalna (''kura'' (倉)) skladišča, lesena stavba, ometana znotraj in zunaj, vključuje osmerokotni kitajski stolp in ima kamnite vogale.<ref>Bognar (1995), p.&nbsp;164</ref> Tradicionalni omet ''namako'' so uporabili na dnu sten, da bi dali vtis, da stavba stoji na kamniti podlagi. Drug primer je bila stavba prve Narodne banke v Tokiu, zgrajena leta 1872.<ref>{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|title=English: Dai-ichi Kokuritsu Ginko (First National Bank in Japan)|last=Unknown|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619080519/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|archive-date=June 19, 2012}}</ref> [[File:Nara national museum01s3200.jpg|thumb| Narodni muzej Nara v Nari, arhitekt Tōkuma Katajama, zgrajen leta 1894]] Japonska vlada je povabila tudi tuje arhitekte, da delajo na Japonskem in poučujejo nove japonske arhitekte. Eden od teh, britanski arhitekt Josiah Conder, je nadaljeval z usposabljanjem številnih najvidnejših japonskih arhitektov iz obdobja Meidži, vključno s Kingom Tacuno, Tacuzō Sone in Tokuma Katajama. Tacunova zgodnja dela so imela beneški slog, na katerega je vplival [[John Ruskin]], toda njegova kasnejša dela, kot sta Japonska banka (1896) in Tōkijska postaja (1914), imajo bolj pridih ''Beaux-Arts''. Po drugi strani pa je na Katajamo bolj vplival slog francoskega drugega imperija, ki ga lahko vidimo v Narodnem muzeju Nara (1894) in Narodnem muzeju Kyōto (1895).<ref>Stewart (2002), pp.&nbsp;55–58</ref> Leta 1920 je skupina mladih arhitektov ustanovila prvo organizacijo modernističnih arhitektov. Znani so bili kot ''Bunriha'', dobesedno »secesionistična skupina«, ki so jo delno navdihnili [[Dunajska secesija|dunajski secesionisti]]. Ti arhitekti so bili zaskrbljeni zaradi zanašanja na zgodovinske sloge in dekoracijo ter so namesto tega spodbujali umetniško izražanje. Svoj vpliv so črpali iz evropskih gibanj, kot sta [[ekspresionizem]] in [[Bauhaus]] in pomagali utreti pot k uvedbi mednarodnega stila modernizma.<ref name="Bognar 1995, p 14">Bognar (1995), p.&nbsp;14</ref> [[File:Yamamura house06s3200.jpg|thumb|right| ''Hiša Jamamura'', Ašija, [[Frank Lloyd Wright]], zgrajena leta 1924]] V [[obdobje Tajšo|obdobjih Tajšo]] in zgodnjem Šova sta na Japonskem delovala dva vplivna ameriška arhitekta. Prvi je bil [[Frank Lloyd Wright]], ki je zasnoval hotel Imperial v Tokiu (1913–1923) in gostišče Jodokō (1924), pri čemer sta oba uporabljala lokalno pridobljen kamen Ōja.<ref>Tanigawa (2008), p.&nbsp;53</ref> Wright je imel pod mentorstvom številne japonske vajence, kot je Arata Endo, ki je leta 1930 zgradil hotel Kōšien. Drugi je bil Antonin Raymond, ki je delal za Wrighta pri hotelu Imperial, preden je odšel in ustanovil svoj biro v Tōkiu. Čeprav njegova zgodnja dela, kot je Tōkyō Women's Christian College, kažejo Wrightov vpliv, je kmalu začel eksperimentirati z uporabo in situ armiranega betona, ki ga je podrobno opisal na način, ki spominja na tradicionalne japonske metode gradnje. Med letoma 1933 in 1937 je na Japonskem ostal Bruno Taut. Njegovi spisi, zlasti tisti o cesarski vili Kacura, so ponovno ovrednotili tradicionalno japonsko arhitekturo in jo približali širšemu občinstvu. Tako kot v dobi Meidži so izkušnje iz tujine pridobivali japonski arhitekti, ki so delali v Evropi. Med njimi sta bila Kunio Maekawa in Junzo Sakakura, ki sta delala v [[Le Corbusier]]jevem ateljeju v [[Pariz]]u, ter Bunzō Jamaguči in Čikatada Kurata, ki sta delala z [[Walter Gropius|Walterjem Gropiusom]]. Nekateri arhitekti so svoj ugled zgradili na delih javne arhitekture. Togo Murano, Raymondov sodobnik, je bil pod vplivom [[Racionalizem (arhitektura)|racionalizma]] in je zasnoval poslovno stavbo Morigo Shoten, Tōkio (1931) in javno dvorano Ube, prefektura Jamaguči (1937). Podobno je racionalistična moderna arhitektura Tecuro Jošida vključevala Tokijsko glavno pošto (1931) in glavno pošto v Ōsaki (1939). [[File:Tokyo National Museum, Honkan 2010.jpg|thumb| Glavna stavba Tokijskega narodnega muzeja, zgrajena leta 1937] V nasprotju z modernizmom na Japonskem je bil tako imenovani slog cesarske krone (''teikan jōšiki''). Za stavbe v tem slogu je bila značilna streha v japonskem slogu, kot sta Tokijski cesarski muzej (1937), arhitekt Hitoši Vatanabe in mestna hiša v Nagoji ter vladni urad prefekture Aiči. Vse bolj militaristična vlada je vztrajala, da so glavne stavbe zasnovane v »japonskem slogu«, kar je omejilo možnosti za modernistično oblikovanje na infrastrukturnih delih [56], kot je Bunzō Jamagučijeva Elektrarna številka 2 za jez Kurobe (1938).<ref>Japan Architect (2005), p.&nbsp;56</ref> Med drugo svetovno vojno in po njej je bilo izgubljenih veliko stavb iz obdobij Meidži, Tajšo in Šova, kot je ''Rokumeikan''. Taniguči Joširō (谷口 吉郎, 1904–79), arhitekt in Moto Cučikava sta leta 1965 ustanovila Meidži Mura blizu Nagoje, kjer se ponovno sestavi veliko število rešenih stavb. Podoben [[Arhitekturni muzej na prostem Edo-Tokio]]. == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{cite book|title=The Japan Guide|last=Bognar|first=Botond|publisher=Princeton Architectural Press|year=1995|isbn=1-878271-33-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/japanguide0000bogn}} * {{cite book|title=History of World Architecture – Oriental Architecture/2|last=Bussagli|first=Mario|publisher=Faber and Faber|year=1989|isbn=0-571-15378-X}} * Bowring, R. and Kornicki, P. (1993), ''The Cambridge Encyclopedia of Japan'', pp.&nbsp;201–208, Cambridge University Press, {{ISBN|0-521-40352-9}}. * Coaldrake, William H. (1996) ''Architecture and Authority in Japan (Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series)'', Routledge, {{ISBN|978-0-415-10601-6}} * Daniell, Thomas (2008) ''After the Crash: Architecture in Post-Bubble Japan'', Princeton Architectural Press, {{ISBN|978-1-56898-776-7}} * {{cite book |editor1-last=Diefendorf |editor1-first=Jeffry M |editor2-last=Hein |editor2-first=Carola |editor3-last=Yorifusa |editor3-first=Ishida |title=Rebuilding Urban Japan After 1945 |year=2003 |publisher=Palgrave MacMillan |location=Hampshire, United Kingdom |isbn=0-333-65962-7 }} * Fiévé, Nicolas (1996).''L'architecture et la ville du Japon ancien. Espace architectural de la ville de Kyôto et des résidences shôgunales aux XIVe et XVe siècles'', Bibliothèque de l'Institut des Hautes Études Japonaises, Collège de France, Paris, Maisonneuve & Larose, 358 pages + 102 illustrations. {{ISBN|2-7068-1131-5}}. * Fiévé, Nicolas (dir.) (2008).''Atlas historique de Kyôto. Analyse spatiale des systèmes de mémoire d’une ville, de son architecture et de ses paysages urbains''. Foreword Kôichirô Matsuura, Preface Jacques Gernet, Paris, Éditions de l’UNESCO / Éditions de l’Amateur, 528 pages, 207 maps et 210 ill. {{ISBN|978-2-85917-486-6}}. * Fiévé, Nicolas and Waley, Paul. (2003). Japanese Capitals in Historical Perspective: Place, Power and Memory in Kyoto, Edo and Tokyo. London: Routledge. 417 pages + 75 ill. {{ISBN|978-0-7007-1409-4}} * {{cite book|title=Modern Architecture a Critical History|last=Frampton|first=Kenneth|publisher=Thames and Hudson|year=1990}} * {{cite book|last=Gotō|first=Osamu|title=Nihon Kenchikushi|year=2003|publisher=Kyoritsu Shuppan}} * Gregory, Rob, August 2007, "Reading Matter", ''Architectural Review'' * Gregory, Rob, August 2007, "Rock Solid", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=Kura – Design and Tradition of the Japanese Storehouse|last=Itoh|first=Teiji|publisher=Kodansha International|year=1973|isbn=0-914842-53-6}} *{{cite book |title=Castles of the Samurai:Power & Beauty| last=Mitchelhill |first=Jennifer |year=2013|publisher=Kodansha|location=USA| isbn=978-1568365121}} * {{cite book|last1= Nishi|first1= Kazuo|last2=Hozumi|first2=Kazuo|title=What is Japanese architecture?|url=https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&q=shinto+architecture |access-date=November 11, 2009|year=1996|orig-year=1983|edition=illustrated|publisher=Kodansha International|isbn=4-7700-1992-0}} * Payne, James, March 2010, "Lausanne", ''Architecture Today'' * {{cite book|title=Maekawa Kunio and the Emergence of Japanese Modernist Architecture|last=Reynolds|first=Jonathan M.|publisher=University of California Press|year=2001|isbn=0-520-21495-1}} * {{cite book|title=The Art and Architecture of China|last=Sickman & Soper|first=Laurence & Alexander|publisher=Penguin Books|year=1956}} * Slessor, Catherine, October 2001, "Comment", ''Architectural Review'' * Slessor, Catherine, October 2001, "Common Ground", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=The Making of a Modern Japanese Architecture, From the Founders to Shinohara and Isozaki|last=Stewart|first=David B|publisher=Kodansha International|year=2002}} * {{cite book |last1=Sumner |first1=Yuki |last2=Pollock |first2=Naomi |title=New Architecture in Japan |year=2010 |publisher=Merrell |location=London |isbn=978-1-85894-450-0 }} * {{cite book|title=An Architecture of Cosmology|last=Takasaki|first=Masaharu|publisher=Princeton Architectural Press|year=1998 }} * {{cite book|title=Yamamura House – Yodoko Guest House|last=Tanigawa|first=Masami|publisher=Banana Books|year=2008}} * {{cite book|title=40 architects under 40|last=Thompson|first=Jessica Cargill|publisher=Taschen|year=2000|isbn=3-8228-6212-6}} * {{cite book |editor1-last=Legault |editor1-first=Réjean |editor2-last=Goldhagen |editor2-first=Sarah |title=Anxious Modernisms |year=2000 |publisher=The MIT Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=0-262-07208-4 }} * Webb, Michael, October 2001, "Layered Media", ''Architectural Review'' * Webb, Michael, May 2006, "Container Art", ''Architectural Review'' * Spring 2005, "Do_co,mo.mo Japan: the 100 selection", ''The Japan Architect'', No. 57 * Banister Fletcher; Cruickshank, Dan, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&printsec=frontcover ''Sir Banister Fletcher's a History of Architecture''], Architectural Press, 20th edition, 1996 (first published 1896). {{ISBN|0-7506-2267-9}}. Cf. Part Four, Chapter 25 * Koji Yagi (text), Ryo Hata (photos): ''A Japanese Touch For Your Home''. Kodansha International, Tokyo, New York, London 1999 (Pbck.), {{ISBN|4-7700-1662-X}} == Zunanje povezave == * [https://www.mooponto.com/ mooponto — Portal for Japanese minimalist architecture] Explore the vision behind the modern Japanese minimalist architecture * [http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/ JAANUS (Japanese Architecture and Art Net Users System)] On-line dictionary of Japanese architectural and art historical terminology [[Kategorija:Japonska arhitektura]] a34io2o6y2h7z7tp0oiqxmazc3ixprk 5728479 5728442 2022-08-07T09:46:16Z Ljuba brank 92351 /* Meidži, Tajšo in zgodnje Šova obdobje */ dodano wikitext text/x-wiki [[File:Kinkaku3402CBcropped.jpg|thumb|240px|[[Kinkaku-dži]], [[Kjoto]], prvotno zgrajen leta 1397 (obdobje Muromači)]] Za '''japonsko arhitekturo''' (日本建築, ''Nihon kenčiku'') so značilne lesene konstrukcije, nekoliko dvignjene od tal, s strehami iz ploščic ali slame. Namesto sten so bila uporabljena drsna vrata (''[[fusuma]]'') in druge tradicionalne predelne stene, kar je omogočilo prilagajanje notranje konfiguracije prostora različnim priložnostim. Ljudje so običajno sedeli na blazinah ali drugače na tleh, tradicionalno; stoli in visoke mize niso bili razširjeni do 20. stoletja. Od 19. stoletja pa je [[Japonska]] v gradnjo in oblikovanje vključila večino zahodne, moderne in postmoderne arhitekture in je danes vodilna v vrhunskem arhitekturnem oblikovanju in tehnologiji. Najzgodnejša japonska arhitektura je bila vidna v prazgodovini v preprostih [[zemljanka]]h in kolibah, prilagojenih potrebam prebivalstva lovcev in nabiralcev. Vpliv [[Kitajska|Kitajske]] iz [[dinastija Han|dinastije Han]] preko [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] je povzročil uvedbo bolj zapletenih skladišč žita in obrednih pogrebnih komor. Uvedba [[budizem na Japonskem|budizma na Japonskem]] v 6. stoletju je bila katalizator za gradnjo velikih [[tempelj|templjev]] z uporabo zapletenih tehnik v lesu. Vpliv kitajskih [[dinastija Sui|dinastij Sui]] in [[dinastija Tang|Tang]] je privedel do ustanovitve prve stalne prestolnice v [[Nara (mesto)|Nari]]. Njena postavitev ulic s šahovnico je kot predlogo za oblikovanje uporabila kitajsko prestolnico [[Čangan]]. Leta 894 v [[Obdobje Hej'an|obdobju Hej'an]] (794–1185) je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misijone v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture ter kulture, imenovane ''Kokufu bunka'' (dobesedeno ''japonska kultura''), ki je bila prilagojena japonskemu podnebju in je cvetel čut za estetiko. Slog ''[[šinden-zukuri]]'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati, ''shitomi'' in ''sudare'' (tradicionalni japonski zasloni ali žaluzije), struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah in sedenje ali spanje neposredno na ''[[tatami]]'' blazinah brez uporabe stolov in postelj. Ko je razred [[samuraj]]ev pridobil moč v [[Obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333), se je slog ''šinden-zukuri'' spremenil in v [[Obdobje Muromači|obdobju Muromači]] (1333–1573) se je pojavil slog ''[[šoin-zukuri]]''. Ta slog je trajno vplival na poznejše japonske arhitekturne sloge in postal osnova modernih japonskih hiš. Njegove značilnosti so bile, da so bila popolnoma sprejeta drsna vrata, imenovana ''fusuma'' in papirnata okna, imenovana ''[[šoji]]'', po vsej sobi pa so bili položeni tatamiji. Uvedba [[Japonski obred pitja čaja|obreda pitja čaja]] je poudarila preprostost in skromen dizajn kot kontrapunkt ekscesom aristokracije. V [[obdobje Azuči–Momojama |obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) so se pod vplivom čajnice, imenovane ''[[čašicu]]'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. Sprva je bil to arhitekturni slog za vile ''[[daimjo]]'' (japonskih fevdalcev) in dvornih plemičev, v obdobju Edo (1683–1807) pa so ga uporabili za ''rjōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa tudi uporablja za rezidence.<ref name ="sukiya">[https://web.archive.org/web/20220212182752/https://kotobank.jp/word/%E6%95%B0%E5%AF%84%E5%B1%8B%E9%80%A0%E3%82%8A-301970 sukiya-zukuri.] Kotobank.</ref> Med obnovo Meidži leta 1868 sta zgodovino japonske arhitekture korenito spremenila dva pomembna dogodka. Prvi je bil Zakon o ločitvi Kami in Bude iz leta 1868, ki je uradno ločil budizem od [[šintoizem|šintoizma]] in [[Budistični templji na Japonskem |budistične templje]] od [[Šintoistična svetišča|šintoističnih svetišč]], s čimer je prekinil povezavo med obema, ki je trajala več kot tisoč let.<ref>{{cite journal|author1-link=|last=Stone|first=Jacqueline|title=Review of ''Of Heretics and Martyrs in Meiji Japan: Muslim and Its Persecution'' by James Edward Ketelaar|journal=Harvard Journal of Asiatic Studies|volume=53|issue=2|pages=582–598|date=December 1993|doi=10.2307/2719461|jstor=2719461|url=http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|access-date=June 13, 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111023154354/http://www.thezensite.com/ZenBookReviews/Of-Heretics_and_Martyrs.html#note1|archive-date=October 23, 2011}}</ref> Drugič, takrat je Japonska prestala obdobje intenzivne vesternizacije, da bi lahko konkurirala drugim razvitim državam. Sprva so bili na Japonsko uvoženi arhitekti in slogi iz tujine, vendar je država postopoma učila svoje arhitekte in začela izražati svoj slog. Arhitekti, ki so se vrnili s študija pri zahodnih arhitektih, so na Japonsko uvedli mednarodni slog [[modernizem|modernizma]]. Vendar pa so šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] japonski arhitekti naredili vtis na mednarodnem prizorišču, najprej z delom arhitektov, kot je [[Kenzo Tange]], nato pa s teoretskimi gibanji, kot je [[metabolizem (arhitektura)|metabolizem]]. == Splošne značilnosti japonske tradicionalne arhitekture == V tradicionalni japonski arhitekturi obstajajo različni slogi, značilnosti in tehnike, edinstvene za Japonsko v vsakem obdobju in uporabi, kot so rezidenca, [[japonski grad|grad]], budistični tempelj in šintoistično svetišče. Po drugi strani pa je bila zlasti v starih časih pod močnim vplivom kitajske kulture, tako kot druge azijske države, zato ima značilnosti, ki so skupne arhitekturi v azijskih državah.<ref name="hozintro">(Hozumi (1996:9-11)</ref> Deloma tudi zaradi raznolikosti podnebja na Japonskem in tisočletja med prvim in zadnjim kulturnim uvozom je rezultat izjemno heterogen, vendar je kljub temu mogoče najti več praktično univerzalnih značilnosti. Na prvem mestu je izbira materialov, vedno [[les]] v različnih oblikah (deske, slama, lubje, papir itd.) za skoraj vse konstrukcije. Za razliko od zahodne in nekatere kitajske arhitekture se uporabi kamna izogibajo, razen za nekatere posebne namene, na primer za temelje templjev in [[japonska pagoda|pagod]]. Splošna struktura je skoraj vedno enaka: [[steber|stebri]] in [[prekčada|preklade]] podpirajo veliko in rahlo ukrivljeno streho, medtem ko so stene tanke kot papir, pogosto premične in nikoli nosilne. [[Lok (arhitektura)|loki]] in ukrivljeni stropi so popolnoma odsotni. [[Zatrep]]i in napušč so blažji kot na Kitajskem, stebrna [[entaza]] (konveksnost v sredini) pa omejena. [[File:L'entrée du palais Ninomaru (Château de Nijo, Kyoto) (41286152260).jpg|thumb|left| Streha je prevladujoča značilnost tradicionalne japonske arhitekture.]] Streha je vizualno najbolj impresivna komponenta, ki pogosto predstavlja polovico velikosti celotne stavbe. Rahlo ukrivljeni napušči segajo daleč čez stene in pokrivajo verande, zato morajo njihovo težo podpirati zapleteni sistemi nosilcev, imenovani ''tokjō'', v primeru templjev in svetišč. V domačih strukturah so sprejete preprostejše rešitve. Predimenzionirani napušči dajejo notranjosti značilno temnost, ki prispeva k atmosferi objekta. Notranjost stavbe je običajno sestavljena iz ene same sobe v središču, imenovane ''moja'', iz katere odstopajo vsi drugi manj pomembni prostori. Razdelitve notranjega prostora so tekoče, velikost prostora pa je mogoče spremeniti z uporabo zaslonov ali premičnih papirnatih sten. Velik, enoten prostor, ki ga ponuja glavna dvorana, je torej mogoče razdeliti glede na potrebe. Na primer, nekatere stene je mogoče odstraniti in različne sobe začasno združiti, da naredite prostor za več gostov. Ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo samo po sebi v določeni meri ni absolutno, saj je mogoče odstraniti celotne stene in s tem odpreti rezidenco ali tempelj obiskovalcem. Zunanjemu se verande zdijo del stavbe, tistim v stavbi pa del zunanjega sveta. Strukture so torej v določeni meri del svojega okolja. Poskrbljeno je, da se stavba zlije z okoliškim naravnim okoljem. Uporaba konstrukcijskih modulov ohranja razmerja med različnimi deli stavbe konstantna in ohranja njeno celotno harmonijo. Celo v primerih, kot je šintoistično svetišče [[Nikkō Tōšō-gū]], kjer je vsak razpoložljiv prostor močno okrašen, ornamenti sledijo in zato poudarjajo, namesto da skrijejo osnovne strukture. Te značilnosti so bile skupne tako sakralni kot profani arhitekturi in so olajšale pretvorbo laične stavbe v tempelj ali obratno. To se je na primer zgodilo v Hōryū-dži, kjer je bil dvorec plemkinje spremenjen v versko stavbo. == Prazgodovina == Prazgodovinsko obdobje vključuje obdobja [[Obdobje Džomon|Džōmon]], [[Obdobje Jajoj|Jajoi]] in Kofun, ki segajo od približno 5000 pr. n. št. do začetka 8. stoletja n. št. V treh fazah obdobja Džōmon je bilo prebivalstvo predvsem lovsko-nabiralsko z nekaterimi primitivnimi kmetijskimi veščinami, njihovo vedenje pa so pretežno določale spremembe podnebnih razmer in drugih naravnih stimulansov. Zgodnja bivališča so bila [[zemljanka|zemljanke]], sestavljene iz plitvih jam s tlemi iz nabite zemlje in travnatih streh, namenjenih zbiranju deževnice s pomočjo posod za shranjevanje. Kasneje v tem obdobju je hladnejše podnebje z večjo količino padavin povzročilo upad prebivalstva, kar je prispevalo k zanimanju za obredje. V tem času so se prvič pojavili koncentrični kamniti krogi.<ref name="Britannica">{{cite web |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |title=Japanese architecture |publisher=Britannica.com |access-date=May 17, 2011 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110203032604/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/719164/Japanese-architecture |archive-date=February 3, 2011 }}</ref> V obdobju Jajoi so Japonci začeli komunicirati s kitajsko [[finastija Han|dinastijo Han]], katere znanje in tehnične veščine so začele vplivati nanje. Japonci so začeli graditi skladišča z dvignjenimi tlemi kot kašče, ki so bile zgrajene s kovinskimi orodji, kot so žage in dleta, ki so se začela pojavljati v tem času. Rekonstrukcija na arheološkem najdišču Toro, Šizuoka, je lesena škatla iz debelih desk, ki so v vogalih spojene v slogu brunarice in podpirajo osem stebrov. Streha je slamnata, vendar je za razliko od tipične štirikapne strehe jamskih bivališč preprosta dvokapnica v obliki črke V.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;10</ref> Nekateri avtorji pripisujejo dvignjenim strukturnim načrtom tega obdobja stik z avstronezijskimi ljudstvi, ki so gojili riž iz obalne vzhodne Kitajske ali Tajvana in ne s Hani.<ref name="Arbi2013">{{cite journal |last1=Arbi |first1=Ezrin |last2=Rao |first2=Sreenivasaiah Purushothama |last3=Omar |first3=Saari |title=Austronesian Architectural Heritage and the Grand Shrines at Ise, Japan |journal=Journal of Asian and African Studies |date=November 21, 2013 |volume=50 |issue=1 |pages=7–24 |doi=10.1177/0021909613510245|s2cid=145591097 }}</ref><ref name="Robbeets2017">{{cite journal |last1=Robbeets |first1=Martine |title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese |journal=Language Dynamics and Change |date=January 1, 2017 |volume=7 |issue=2 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005|doi-access=free }}</ref> Obdobje Kofun je zaznamovalo pojav [[Gomilno grobišče|grobnih gomil]] ali tumulusov z več komorami (''kofun'' dobesedno pomeni »stare gomile«). Na podobne gomile na Korejskem polotoku naj bi vplivala Japonska.<ref>Keyhole-shaped tombs in Korean Peninsula Hideo Yoshii (Kyoto University) {{cite web |url=http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |title=UCLA Center for Korean Studies |access-date=2013-07-28 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131006195934/http://www.international.ucla.edu/korea/pdfs/YoshiiPaperFinal.pdf |archive-date=October 6, 2013 }}</ref> Na začetku tega obdobja so grobnice, znane kot ''kofun v obliki odprtine za ključavnico'' ali ''zenpō-kōen fun'' (ja: 前方後円墳, spredaj kvadratna, zadaj okrogla nagrobna gomila), pogosto uporabljale obstoječo topografijo in oblikovale in dodajanje umetnih jarkov, da se oblikuje značilna oblika ključavnice, tj. kroga, ki je med seboj povezan s trikotnikom. Dostop je bil preko navpičnega jaška, ki je bil zaprt, ko je bil pokop končan. V komori je bilo prostora za krsto in [[grobni pridatek|grobne pridatke]]. Gomile so bile pogosto okrašene s figurami iz [[terakota|terakote]], imenovanimi ''haniva''. Kasneje v tem obdobju so gomile postavljali na ravnih tleh, njihov obseg pa se je močno povečal. Med številnimi primeri v Nari in Osaki je najbolj opazna ''Daisen-kofun'', označena kot grobnica [[Cesar Nintoku|cesarja Nintokuja]]. Grobnica obsega 32 hektarjev in naj bi bila okrašena z 20.000 figurami ''haniva''. Proti koncu obdobja Kofun so grobnice izginile, ko so postali priljubljeni budistični obredi upepeljevanja. <gallery class="center"> File:Yoshinogari1.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogari, prefektura Saga, 2. ali 3. stoletje File:YoshinogariDwellings.jpg| Rekonstruirane bivalne hiše v Jošinogariju File:Toro1.jpg| Rekonstruirano skladišče žita v Toru, Šizuoka File:YoshinogariIseki.jpg| Rekonstruirana dvignjena stavba v Jošinogariju File:NintokuTomb Aerial photograph 2007.jpg| Daisenryō Kofun, Osaka, 5. stoletje </gallery> == Asuka in Nara arhitektura == K arhitekturnim spremembam v obdobju Asuka je največ prispevala uvedba budizma. Novi templji so postali središča čaščenja, pogrebne prakse pa so hitro postale prepovedane. Poleg tega je budizem pripeljal do ideje o stalnih svetiščih in dal [[šintoistična arhitektura|šintoistični arhitekturi]] velik del njenega sedanjega besednjaka. Nekatere najzgodnejše strukture, ki še obstajajo na Japonskem, so budistični templji, ustanovljeni v tem času. Najstarejše ohranjene lesene stavbe na svetu so v [[Horju-dži]], severovzhodno od Nare. Prvič zgrajen v začetku 7. stoletja kot zasebni tempelj prestolonaslednika [[princ Šotoku|Šōtokuja]], sestavlja ga 41 neodvisnih stavb; najpomembnejša, glavna bogoslužna dvorana ali ''[[Kon-dō]]'' (金堂, Zlata ali glavna dvorana) in petnadstropna pagoda), stojita v središču odprtega prostora, obdanega s pokritim križnim hodnikom (''[[kairō]]''). Kon-dō, v slogu kitajskih bogoslužnih dvoran, je dvonadstropna stavba iz stebrov in tramov, ki jo pokriva ''irimoya'' ali [[vzhodnoazijska dvokapna streha]] iz keramičnih ploščic.<ref>Bussagli (1989), pp.&nbsp;163-165</ref><ref>Parent, Mary Neighbour. "Irimoyazukuri"[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/i/irimoyazukuri.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 16, 2011.</ref> Naselje Heidžō-kjō, današnja Nara, je bilo ustanovljeno leta 708 kot prva stalna prestolnica države Japonske. Razporeditev njegovih ulic in stavb s šahovnico je bila oblikovana po vzoru kitajske prestolnice [[Čangan]]. Mesto je kmalu postalo pomembno središče budističnega čaščenja na Japonskem.<ref>Bussagli (1989), p.&nbsp;165</ref> Najbolj veličasten od teh templjev je bil [[Tōdai-dži]], zgrajen kot tekmec templjem kitajskih dinastij Tang in Sui.<ref>Sickman & Soper (1956), pp.&nbsp;237–238</ref> Ustrezno je, da je 16,2-metrski Buda ali [[Daibucu]] (dokončan leta 752), posvečen v glavni dvorani, Rušana Buda, figura, ki predstavlja bistvo Budovstva, tako kot je Tōdai-dži predstavljal središče imperialno sponzoriranega budizma in njegovo širjenje po vsej Japonski. Ohranjenih je le nekaj fragmentov prvotnega kipa, sedanja dvorana in osrednji Buda pa sta rekonstrukciji iz obdobja Edo. Okoli glavne dvorane (''Daibutsuden'') so na rahlo nagnjenem pobočju številne sekundarne dvorane: ''Hokke-dō'' (dvorana Lotusove sutre) in skladišče, imenovano ''Šōsō-in'', ter sosednji ''Kōfuku-dži''. Ta zadnja stavba je velikega pomena kot umetnostnozgodovinski zaklad, saj so v njej shranjeni pripomočki, ki so bili uporabljeni pri obredu posvetitve templja leta 752, pa tudi vladni dokumenti in številni posvetni predmeti v lasti cesarske družine.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;21</ref> <gallery class="center"> File:Horyu-ji11s3200.jpg| Kon-dō in pagoda v Hōrjū-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena v 7. stoletju File:Hokiji03ds1536.jpg| Pagoda v Hokki-dži, Ikaruga, Nara, zgrajena leta 706 File:Yakushiji Toto.jpg| Pagoda v Jakuši-dži, Nara, prvotno zgrajena leta 730 File:Todaiji10s3200.jpg| Hokkedō pri Tōdai-dži, Nara, ustanovljeno leta 743 File:Shoso-in.jpg| Šōsō-in v Tōdai-dži, Nara, zgrajena v 8. stoletju File:Toshodaiji Nara Nara pref01s5s4290.jpg| Zlati tempelj v Tōšōdai-dži, Nara, zgrajen v 8. stoletju </gallery> == Obdobje Hej'an == {{glavni|Obdobje Hej'an}} Čeprav je mreža budističnih templjev po vsej državi delovala kot katalizator za raziskovanje arhitekture in kulture, je to vodilo tudi k temu, da je duhovščina pridobila večjo moč in vpliv. [[Cesar Kanmu]] se je odločil ubežati temu vplivu tako, da je svojo prestolnico najprej preselil v Nagaoka-kjō in nato v [[Hej'an-kjo]], danes znan kot [[Kjoto]]. Čeprav je bila postavitev mesta podobna Nari in navdihnjena s kitajskimi precedenci, so palače, templji in bivališča začeli kazati primere lokalnega japonskega okusa. Težki materiali, kot so kamen, malta in glina, so bili opuščeni kot gradbeni elementi, prevladujejo preproste lesene stene, tla in predelne stene. Domače vrste, kot je cedra (''sugi''), so bile priljubljene kot notranji zaključek zaradi svoje izrazite zrnatosti, medtem ko sta bila bor (''matsu'') in macesen (''aka matsu'') običajna za strukturno uporabo. Za strehe so uporabljali opečne strešnike in vrsto čempresa, imenovano ''hinoki''.<ref>Zwerger (2000), pp.&nbsp;34 & 35</ref> Nekje v tem obdobju je bila sprejeta [[skrita streha]], edinstvena japonska rešitev za težave z odvodnjavanjem strehe. Naraščajoča velikost stavb v prestolnici je vodila do arhitekture, ki temelji na stebrih, ki so redno razporejeni v skladu z merilom ''[[ken (merilo)|ken]]'', tradicionalnim merilom velikosti in sorazmerja. Cesarska palača Šišinden je predstavljala slog, ki je bil predhodnik poznejšega aristokratskega sloga gradnje, znanega kot ''šinden-zukuri''. Za slog so bile značilne simetrične stavbe, postavljene kot kraki, ki so določali notranji vrt. Ta vrt je nato uporabil izposojeno pokrajino, da se je navidezno zlil s širšo pokrajino. Postopno povečevanje velikosti stavb je privedlo do standardnih merskih enot ter izboljšav v tlorisu in načrtovanju vrtov.<ref name="Bussagli 166">Bussagli (1989), p.&nbsp;166</ref> [[File:Saikū Historical Museum - Display item04 - The palace of Saiô - Miniature model.jpg|thumb| Model notranje strukture, ki predstavlja značilnosti ''šinden-zukurija''. Odprta struktura z nekaj stenami in vrati, ki jih je mogoče odpreti ter ''šitomi'' in ''sudare''. Stanovalci se sezujejo in gredo v hišo na kolih, kjer sedijo ali spijo neposredno na tatamiju, razprostrtem le po delu sobe, brez uporabe stolov ali postelj.]] Leta 894 je Japonska odpravila ''kentōši'' (japonske misije v Tang Kitajski) in se začela oddaljevati od kitajske kulture, zacvetela pa je japonskemu podnebju in estetskemu čutu prilagojena kultura ''Kokufu bunka'' (dobesedno ''japonska kultura''). Slog ''šinden-zukuri'', ki je bil arhitekturni slog rezidenc plemičev v tem obdobju, je pokazal izrazito edinstvenost japonske arhitekture in trajno določil značilnosti kasnejše japonske arhitekture. Njegove značilnosti so odprta struktura z nekaj stenami, ki jih je mogoče odpirati in zapirati z vrati ter ''šitomi'' in ''sudare'', struktura, v kateri se čevlji sezujejo za vstop v hišo na hoduljah, sedenje ali spanje neposredno na tatami blazinah brez uporabe stolov in postelj, streha iz laminiranega lubja ''hinoki'' (japonska pacipresa – ''Chamaecyparis obtusa'') namesto keramičnih ploščic in naravna tekstura, ki ni naslikana na stebrih. Uveljavil se je budistični arhitekturni slog, imenovan ''Vajō'', ki se je razvil v skladu z japonskim podnebjem in estetskim občutkom.<ref name ="kokufu">[https://web.archive.org/web/20220212181329/https://kotobank.jp/word/%E5%9B%BD%E9%A2%A8%E6%96%87%E5%8C%96-64185 Kokufu bunka.] Kotobank.</ref> Duhovnik [[Kukai]] (najbolj znan po posmrtnem naslovu ''Kōbō Daiši'', 774–835) je odpotoval na Kitajsko, da bi študiral šingon, obliko vadžrajanskega budizma, ki jo je uvedel na Japonsko leta 806. V jedru čaščenja šingona so različne [[mandala|mandale]], diagrami duhovnega vesolja, ki je vplivalo na oblikovanje templja. Templji, postavljeni za to novo sekto, so bili zgrajeni v gorah, daleč stran od dvora in laikov v prestolnici. Nepravilna topografija teh območij je njihove načrtovalce prisilila, da so ponovno razmislili o problemih gradnje templjev in pri tem izbrali bolj avtohtone elemente oblikovanja.<ref name="Bussagli 168">Bussagli (1989), p.&nbsp;168</ref> V tem času je arhitekturni slog budističnih templjev začel vplivati na slog šintoističnih svetišč. Na primer, tako kot njihovi budistični dvojniki so svetišča šintō začela barvati običajno nedokončane lesene elemente z značilno rdečo [[cinabarit]]no barvo. V kasnejšem delu obdobja Hej'an so bili prvi dokumentirani pojavi ljudskih hiš v slogu/obliki ''[[minka]]''. Zanje je bila značilna uporaba lokalnih materialov in delovne sile, zgrajene so bilea predvsem iz lesa, imele so zemeljska tla in slamnate strehe.<ref>Parent, Mary Neighbour. "Minka".[https://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/minka.htm] Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved April 17, 2011.</ref> <gallery class="center"> File:Byodo-in Uji01pbs2640.jpg| Dvorana Phoenix v Bjōdō-in, Udži, Kjoto, zgrajena leta 1053 File:Ujigami jinja01 2816.jpg| Svetišče Udžigami, Udži, Kjoto, zgrajeno leta 1060 File:Itsukushima Honden Haiden.jpg| Svetišče Icukušima, ''kon-dō'', Hacukaiči, Hirošima, zgrajeno leta 1168 File:Ichijoji Kasai13bs4272.jpg| Pagoda Ičidžō-dži, Kasai, Hjōgo, zgrajena leta 1171 File:Japan Tottori MitokuSan Nageiredo DSC01248.jpg| Nageire-dō iz Sanbucu-dži, Misasa, Tottori File:Gassho-zukuri farmhouse-01.jpg| Tipična kmečka hiša ''gasshō-zukuri'' v slogu ''minke'' </gallery> == Obdobje Kamakura in Muromači == V [[obdobje Kamakura|obdobju Kamakura]] (1185–1333) in naslednjem [[Obdobje Muromači |obdobju Muromači]] (1336–1573) je japonska budistična arhitektura naredila tehnološki napredek, ki se je oddaljil od kitajske arhitekture. Kot odgovor na domače zahteve, kot so odpornost proti [[potres]]om in zavetje pred močnimi padavinami ter poletno vročino in soncem, so se mizarski mojstri tega časa odzvali z edinstveno vrsto arhitekture<ref name="bowring-kornicki">{{cite book |last1=Bowring |first1=Richard |last2=Peter |first2=Kornicki |title=The Cambridge Encyclopedia of Japan |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, England |isbn=0-521-40352-9 |pages=[https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 201–208] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/cambridgeencyclo00an19/page/201 }}</ref> in ustvarili sloga ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō''.<ref name="coaldrake">{{cite book |last1=Coaldrake |first1=William H. |title=Architecture and Authority in Japan |url=https://archive.org/details/architectureauth00coal_484 |url-access=limited |series=Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series |date=September 20, 1996 |publisher=Routledge |location=Oxford, England |isbn=978-0-415-10601-6 |pages=[https://archive.org/details/architectureauth00coal_484/page/n119 97]–103 }}</ref> Slog ''Vajō'' je bil združen z ''Daibucujō'' in ''Zenšūjō'', da sta nastala sloga ''Šin-vajō'' in ''Setčūjō'', število templjev v čistem slogu vajō pa se je po 14. stoletju zmanjšalo.<ref>[https://web.archive.org/web/20211225074141/https://kotobank.jp/word/%E6%8A%98%E8%A1%B7%E6%A7%98%E5%BB%BA%E7%AF%89-1554567 Setchūyō.] Kotobank.</ref> Obdobje Kamakura se je začelo s prenosom oblasti na Japonskem s cesarskega dvora na [[šogunat Kamakura]]. Med vojno Genpei (1180–1185) je bilo poškodovanih veliko tradicionalnih stavb v Nari in Kjotu. Na primer, Kōfuku-dži in Tōdai-dži je požgal Taira no Šigehira iz klana Taira leta 1180. Številne od teh templjev in svetišč je pozneje ponovno zgradil šogunat Kamakura, da bi utrdil [[šogun]]ovo oblast.<ref name="Bussagli 1989 p172">Bussagli (1989), p.&nbsp;172</ref> Čeprav je bila arhitektura v obdobju Kamakura manj dovršena kot v obdobju Hej'an, je bila zaradi povezave z vojaškim redom seznanjena s preprostostjo. Nove rezidence so uporabljale slog ''buke-zukuri'', ki je bil povezan s stavbami, obdanimi z ozkimi jarki ali ograjami. Obramba je postala prednostna naloga, saj so bile stavbe združene pod eno streho in ne okoli vrta. Vrtovi hiš iz obdobja Hej'an so pogosto postali vadbena igrišča. Po padcu šogunata Kamakura leta 1333 je nastal šogunat Ašikaga, ki je imel kasneje sedež v kjotskem okrožju Muromači. Bližina šogunata cesarskemu dvoru je povzročila rivalstvo v višjih slojih družbe, kar je povzročilo težnje po luksuznih dobrinah in življenjskem slogu. Aristokratske hiše so bile prilagojene preprostemu slogu ''buke-zukuri'', da bi bile podobne prejšnjemu slogu ''šinden-zukuri''. Dober primer te razkošne arhitekture je [[Kinkaku-dži]] v Kjotu, ki je okrašen z lakom in zlatimi lističi v nasprotju s svojo sicer preprosto stavbo in strehami iz navadnega lubja. [[File:Takagike Kashihara JPN 001.jpg|thumb| Notranjost tipične sobe v slogu ''šoin-zukuri''. Tatami so povsod po tleh, ''fusuma'' na levi, ''čigaidana'' in ''[[tokonoma]]'' na sredini ter ''šoji'' na desni.]] V obdobju Muromachi je slog ''šinden-zukuri'', ki je bil glavni tok rezidenc japonskih plemičev, upadel, ''šoin-zukuri'', ki se je razvil iz ''buke-zukuri'' rezidenc razreda samurajev, pa je postal prevladujoč. ''Šoin-zukuri'' je trajno vplival na poznejša japonska stanovanja in je osnova sodobnih japonskih stanovanj. V starem arhitekturnem slogu so bili ''tatami'' položeni le v delu prostora, v slogu ''šoin-zukuri'' pa so bili tatami položeni po celem prostoru. V tem slogu so za ločevanje prostorov uporabljali drsna vrata, imenovana ''fusuma'', znotraj lesenih polkn pa so vgradili notranje okno, imenovano ''šoji'', ki so ga naredili tako, da so na lesen okvir nalepili papir, prepusten za sončno svetlobo. V sobi sta bili postavljeni ''[[tokonoma]]'' (niša za razstavo umetniških predmetov) in ''čigaidana'' (police, vgrajene v steno) za dekoracijo različnih stvari.<ref name="shoin">[https://web.archive.org/web/20211024032713/https://kotobank.jp/word/%E6%9B%B8%E9%99%A2%E9%80%A0-78777 Shoin-zukuri.] Kotobank.</ref><ref name ="tatami">[https://web.archive.org/web/20210624195255/https://kotobank.jp/word/%E7%95%B3-93406 tatami.] Kotobank.</ref> Da bi zajezili presežek višjih slojev, so mojstri zena uvedli [[Japonski obred pitja čaja|čajni obred]]. V arhitekturi je to spodbudilo zasnovo ''[[čašicu]]'' (čajnic) do skromne velikosti s preprostimi detajli in materiali. Čašicu tipične velikosti je velika 4 1/2 tatamija. V vrtu so načela zena nadomestila vodo s peskom ali gramozom, da bi ustvarili suh vrt (''[[Japonski suhi vrt |karesansui]]''), kot je tisti v [[Rjōan-dži]].<ref name="Bussagli 177">Bussagli (1989), p.&nbsp;177</ref> <gallery class="center"> File:Jyodoji-ono001.JPG| Jōdodō iz Jodo-dži, Ono, Hjōgo, zgrajen leta 1194 File:Koyasan Danjogaran Fudodo.JPG|Dandžogaran Fudo-dō na gori Kōja, Vakajama, zgrajen leta 1197. File:Sanjusangendo temple02s2040.jpg|Sandžūsangen-dō, Kjoto, zgrajen leta 1266 File:Kozanji Temple (Shimonoseki).JPG|''Bucuden'' Kōzan-dži (Šimonoseki), zgrajen leta 1320 File:Shofukuji Jizo Hall Left Front.JPG|Šōfuku-dži, Tokio, končana leta 1407 File:GinkakujiTemple.jpg|Ginkaku-dži, Kjoto, zgrajen v 15. st. File:Negoroji03s3200.jpg|Pagoda Negoro-dži v Ivade, Vakajama, zgrajen leta 1547. File:RyoanJi-Dry garden.jpg|Rjōan-dži suhi vrt v Kjotu File:Tenryuji Kyoto41n4592.jpg|Vrt Tenrjū-dži v Kjotu </gallery> == Obdobje Azuči-Momojama == V [[obdobje Azuči-Momojama|obdobju Azuči–Momojama]] (1568–1600) je Japonska po dolgem obdobju državljanske vojne prestala proces združevanja. Zaznamovala ga je vladavina Oda Nobunage in Tojotomija Hidejošija, mož, ki sta gradila [[japonski grad|gradove]] kot simbole svoje moči; Nobunaga v Azučiju, kjer je bil sedež njegove vlade in Hidejoši v Momojami. Vojna Ōnin v obdobju Muromači je povzročila vzpon grajske arhitekture na Japonskem. Do obdobja Azuči-Momojama je smela vsaka domena imeti en svoj grad. Običajno je bil sestavljen iz osrednjega stolpa ali ''tenšu'' (天守, dobesedno ''obramba nebes''), obdanega z vrtovi in utrjenimi stavbami. Vse to je bilo postavljeno znotraj masivnih kamnitih zidov in obdano z globokimi jarki. Temno notranjost gradov so pogosto okrasili umetniki, prostori so bili ločeni z drsnimi ploščami ''fusuma'' in zložljivimi zasloni ''byōbu''. Slog ''šoin-zukuri'' v obdobju Muromači se je še naprej izpopolnjeval. Verande so povezovale notranjost stanovanjskih stavb z visoko kultiviranimi zunanjimi vrtovi. ''Fusuma'' in ''byōbu'' sta postala zelo okrašena s slikami in pogosto je bila notranja soba s policami in nišo (''[[tokonoma]]'') uporabljena za prikaz umetniških del (običajno visečih zvitkov). V tem obdobju so se pod vplivom čajnice, imenovane ''čašicu'', pojavile vile v slogu ''sukija-zukuri''. [[Grad Matsumoto]], Kumamoto in [[grad Himedži]] (popularno znan kot grad Bele čaplje) so odlični primeri gradov tega obdobja, medtem ko je grad Nijō v Kjotu primer grajske arhitekture, pomešane s cesarsko palačo, da ustvari slog, ki je bolj v skladu s kitajskim vplivom prejšnjih stoletij. <gallery class="center"> File:Himeji Castle 01s2048.jpg| Grad Himedži v Himedžiju, Hjōgo, dokončan leta 1618 File:Matsumoto Castle05s5s4592.jpg| Grad Macumoto v Macumoto, Nagano, dokončan leta 1600. File:Kumamoto Castle 02n3200.jpg| Suhi kamniti zidovi gradu Kumamoto, dokončani leta 1600. File:Nijo Castle.jpg| Palača Ninomaru v gradu Nidžō, Kjoto File:Byobu.jpg| ‘’Byōbu'' s šestimi ploščami iz 17. stoletja </gallery> == Obdobje Edo == [[File:Fabric shop in Nara.jpg|thumb| Tipična ''[[mačija]]'' v Nari]] [[File:Edo l235-1239.jpg|thumb| Zgornja rezidenca Macudaira Tadamasa, kot je prikazana na zaslonih Edo-zu byōbu (17. stoletje)]] Šogunat Tokugava je mesto [[Edo]] (kasneje postalo del današnjega Tokija) prevzel za svojo prestolnico. Zgradili so mogočno trdnjavo, okoli katere so bile zgrajene stavbe državne uprave in rezidence za provincialne daimyō. Mesto je zraslo okoli teh stavb, povezanih z mrežo cest in kanalov. Do leta 1700 je prebivalstvo naraslo na milijon. Zaradi pomanjkanja prostora za stanovanjsko arhitekturo so bile hiše zgrajene v dveh nadstropjih, pogosto na dvignjenih kamnitih podstavkih. Čeprav so ''[[mačija]]'' (mestne hiše) obstajale že od obdobja Hej'an, so se začele izpopolnjevati v obdobju Edo. ''Mačija'' so običajno zasedale globoke, ozke parcele, ki so mejile na ulico (širina parcele je običajno kazala na bogastvo lastnika), pogosto z delavnico ali trgovino v pritličju. Na strehi so namesto slame uporabljali ploščice, izpostavljen les pa so pogosto ometali, da bi zaščitili stavbo pred ognjem.<ref>{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/m/machiya.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110516063458/http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/m/machiya.htm |archive-date=May 16, 2011 }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.</ref> Zgrajene so bile razkošne stavbe, ki so kazale bogastvo in moč fevdalcev, kot sta [[Kamijašiki Macudaira Tadamasa]] ali Ōzone Šimojašiki. Edo je hudo trpel zaradi uničujočih [[požar]]ov in [[veliki požar Meireki]] leta 1657 je bil prelomnica v urbanističnem oblikovanju. Sprva je vlada kot način za zmanjšanje širjenja požara zgradila kamnite nasipe na vsaj dveh lokacijah ob rekah v mestu. Sčasoma so jih podrli in nadomestili s skladišči ''dōzō'', ki so jih uporabljali kot požarne pregrade in za shranjevanje blaga, raztovorjenega iz kanalov. ''Dōzō'' so bili zgrajeni s konstrukcijskim okvirjem iz lesa, prevlečenega s številnimi plastmi zemeljskega ometa na stenah, vratih in strehi. Nad zemeljskimi strehami je bil leseni okvir, ki je nosil streho iz strešnikov.<ref>Itoh (1973), pp.&nbsp;71, 72, 75 & 76</ref> Čeprav so Japonci, ki so študirali z Nizozemci v njihovi naselbini Dedžima (umetni otok pri Nagasakiju, ki je služil kot trgovska baza Portugalcev), zagovarjali gradnjo s kamnom in opeko, tega niso izvedli zaradi njihove občutljivosti na potrese.<ref>Itoh (1973), p.&nbsp;82</ref> ''Mačija'' in skladišča iz poznejšega dela obdobja so značilna po črni barvi zunanjih mavčnih sten. Ta barva je nastala z dodajanjem [[Tuš (likovna umetnost)|indijskega črnila]] žganemu apnu in zdrobljeni lupini ostrig.<ref>{{cite web |url=http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |title=Archived copy |access-date=2011-05-18 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111213194614/http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/deta/e/edoguro.htm |archive-date=December 13, 2011 }}. Japanese Architecture and Art Net Users System. Retrieved on May 18, 2011.</ref> Čiste linije posvetne arhitekture v Edu so vplivale na slog ''sukija-zukuri'' stanovanjske arhitekture. Samostojna [[cesarska vila Kacura|palača Kacura]] in cesarska vila Šugaku-in na obrobju Kjota sta dobra primera tega sloga. Ta arhitektura ima preproste linije in dekor ter uporablja les v njegovem naravnem stanju.<ref>Bussagli (1989), p.&nbsp;178</ref> Slog ''sukija'' se ni uporabljal le za vile, ampak tudi za ''ryōtei'' (restavracije v japonskem slogu) in ''čašicu'', kasneje pa so ga uporabili tudi za rezidence. V zelo poznem delu obdobja ''sankin-kōtai'' je bil zakon, ki je od daimjev zahteval vzdrževanje bivališč v prestolnici, razveljavljen, kar je povzročilo zmanjšanje števila prebivalstva v Edu in sorazmerno zmanjšanje dohodka za šogunat.<ref>Stewart (2002), p.&nbsp;13</ref> <gallery class="center"> File:Matsue castle01bs4592.jpg|Tenšu gradu Macue v prefekturi Šimane, zgrajen leta 1607 File:Hirosakijo.jpg| Tenšu gradu Hirosaki v Hirosakiju, Aomori, dokončan leta 1611 File:Genkyuen03s3000.jpg| Grad Hikone v Hikoneju, Šiga, dokončan leta 1622 File:Kiyomizu-dera in Kyoto-r.jpg| Hondo iz Kijomizu-dera, Kjoto, zgrajen leta 1633 File:Enryakuji Konponchudo04n4272.jpg| Konpončudo iz Enrjaku-ji v Ōcuju, Šiga, zgrajen leta 1641 File:NikkoYomeimon5005.jpg| Jomeimon v šintoističnem svetišču (''tōšō-gū''), Nikkō, Točigi File:Shokin-tei.jpg| Znotraj Šokintei v cesarski vili Kacura, Kjoto, zgrajeno v 17. stoletju File:Kochi Castle04s3872.jpg| Tenšu gradu Kōči v mestu Kōči, prefektura Kōči, zgrajen leta 1748 File:Engyoji05s4592.jpg| Tri dvorane templja Engjō-dži v Himedžiju, Hjōgo, dokončane v 18. stoletju File:Edogura.jpg| Mestna hiša s črno (''edoguro'') barvo do zgornjega nadstropja </gallery> == Meidži, Tajšo in zgodnje Šova obdobje == Proti koncu šogunata Tokugava se je zahodni vpliv v arhitekturi začel kazati v stavbah, povezanih z vojsko in trgovino, zlasti v pomorskih in industrijskih objektih. Po ponovni vrnitvi cesarja Meidžija na oblast (znano kot [[obnova Meidži]]) je Japonska začela hiter proces zahodnjaštva, ki je privedel do potrebe po novih vrstah stavb, kot so šole, banke in hoteli. Na zgodnjo arhitekturo Meidži je sprva vplivala kolonialna arhitektura v kitajskih pogodbenih pristaniščih, kot je [[Hong Kong]]. Britanski trgovec Thomas Glover je v Nagasakiju zgradil lastno hišo v takšnem slogu s pomočjo spretnosti lokalnih mizarjev. Njegov vpliv je pripomogel k karieri arhitekta Thomasa Watersa, ki je leta 1868 zasnoval kovnico v Osaki, dolgo, nizko stavbo iz opeke in kamna z osrednjim [[portik]]om s [[pediment]]om. V Tōkiu je Waters zasnoval Komercialni muzej, ki naj bi bil prva zidana stavba v mestu.<ref>Stewart (2002), p.&nbsp;19-20</ref> V Tokiu je vlada po tem, ko je leta 1872 do tal požgalo območje Cukidži, območje Ginza označila za model modernizacije. Vlada je načrtovala gradnjo ognjevarnih opečnih stavb in večjih, boljših ulic, ki bi povezovale postajo Šimbaši in tujo koncesijo v Cukidžiju ter pomembne vladne stavbe. Zasnove za območje je zagotovil britanski arhitekt Thomas James Waters; za gradnjo je skrbel Gradbeni biro Ministrstva za finance. Naslednje leto je bila dokončana Ginza v zahodnem slogu. Stavbe »Bricktown« so sprva ponujali naprodaj, kasneje oddali v najem, a so zaradi visoke najemnine mnoge ostale nezasedene. Kljub temu je območje cvetelo kot simbol »civilizacije in razsvetljenstva«, zahvaljujoč prisotnosti časopisov in revij, ki so vodile trende. Območje je bilo znano tudi po izložbah, ki so primer sodobnih marketinških tehnik. "Bricktown" v Ginzi je služil kot model za številne druge modernizacijske sheme v japonskih mestih. [[File:Tokyo-Rokumeikan-zenmen-no-kei-1883-1900.png|thumb|''Rokumeikan'' v letih 1883-1900]] Eden glavnih primerov zgodnje zahodne arhitekture je bila ''Rokumeikan'', velika dvonadstropna stavba v Tokiu, dokončana leta 1883, ki naj bi postala kontroverzni simbol zahodnjaštva v obdobju Meidži. Za nastanitev tujih gostov jo je naročil zunanji minister Inoue Kaoru, zasnoval pa jo je Josiah Conder, ugleden tuji vladni svetovalec na Japonskem Meidži (''o-yatoi gaikokujin''). ''Rjōunkaku'' je bil prvi japonski [[nebotičnik]] v zahodnem slogu, zgrajen leta 1890 v Asakusi. Vendar se je tradicionalna arhitektura še vedno uporabljala za nove stavbe, kot je ''Kjūden'' v [[Tokijska cesarska palača |tokijski cesarski palači]], čeprav z značilnimi zahodnjaškimi elementi, kot je brizgajoča vodna fontana v vrtovih.<ref>{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|title=English: Bird's-eye view of the Meiji palace which was completed in October 1888.|first=Ukiyo-e|last=artist|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619084056/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tokyo_Imperial_Palace_pic_08.jpg|archive-date=June 19, 2012}}</ref> [[File:Former Kaichi School 2009.jpg|thumb|left| Osnovna šola Kaiči, Macumoto, zgrajena leta 1876]] V nasprotju z Watersovo stavbo v neoklasicističnem slogu so japonski tesarji razvili psevdojaponski slog, znan kot ''gijōfū'', ki je v glavnem uporabljal les. Dober primer tega je osnovna šola Kaiči v prefekturi Nagano, zgrajena leta 1876. Tesarski mojster Tateiši Kijošige je odpotoval v Tōkiō, da bi videl, kateri zahodni gradbeni slogi so priljubljeni in jih vključil v šolo s tradicionalnimi gradbenimi metodami. Zgrajena na podoben način kot tradicionalna (''kura'' (倉)) skladišča, lesena stavba, ometana znotraj in zunaj, vključuje osmerokotni kitajski stolp in ima kamnite vogale.<ref>Bognar (1995), p.&nbsp;164</ref> Tradicionalni omet ''namako'' so uporabili na dnu sten, da bi dali vtis, da stavba stoji na kamniti podlagi. Drug primer je bila stavba prve Narodne banke v Tokiu, zgrajena leta 1872.<ref>{{cite web|url=http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|title=English: Dai-ichi Kokuritsu Ginko (First National Bank in Japan)|last=Unknown|via=Wikimedia Commons|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619080519/http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dai-ichi_Kokuritsu_Ginko.JPG|archive-date=June 19, 2012}}</ref> [[File:Nara national museum01s3200.jpg|thumb| Narodni muzej Nara v Nari, arhitekt Tōkuma Katajama, zgrajen leta 1894]] Japonska vlada je povabila tudi tuje arhitekte, da delajo na Japonskem in poučujejo nove japonske arhitekte. Eden od teh, britanski arhitekt Josiah Conder, je nadaljeval z usposabljanjem številnih najvidnejših japonskih arhitektov iz obdobja Meidži, vključno s Kingom Tacuno, Tacuzō Sone in Tokuma Katajama. Tacunova zgodnja dela so imela beneški slog, na katerega je vplival [[John Ruskin]], toda njegova kasnejša dela, kot sta Japonska banka (1896) in Tōkijska postaja (1914), imajo bolj pridih ''Beaux-Arts''. Po drugi strani pa je na Katajamo bolj vplival slog francoskega drugega imperija, ki ga lahko vidimo v Narodnem muzeju Nara (1894) in Narodnem muzeju Kyōto (1895).<ref>Stewart (2002), pp.&nbsp;55–58</ref> Leta 1920 je skupina mladih arhitektov ustanovila prvo organizacijo modernističnih arhitektov. Znani so bili kot ''Bunriha'', dobesedno »secesionistična skupina«, ki so jo delno navdihnili [[Dunajska secesija|dunajski secesionisti]]. Ti arhitekti so bili zaskrbljeni zaradi zanašanja na zgodovinske sloge in dekoracijo ter so namesto tega spodbujali umetniško izražanje. Svoj vpliv so črpali iz evropskih gibanj, kot sta [[ekspresionizem]] in [[Bauhaus]] in pomagali utreti pot k uvedbi mednarodnega stila modernizma.<ref name="Bognar 1995, p 14">Bognar (1995), p.&nbsp;14</ref> [[File:Yamamura house06s3200.jpg|thumb|right| ''Hiša Jamamura'', Ašija, [[Frank Lloyd Wright]], zgrajena leta 1924]] V [[obdobje Tajšo|obdobjih Tajšo]] in zgodnjem Šova sta na Japonskem delovala dva vplivna ameriška arhitekta. Prvi je bil [[Frank Lloyd Wright]], ki je zasnoval hotel Imperial v Tokiu (1913–1923) in gostišče Jodokō (1924), pri čemer sta oba uporabljala lokalno pridobljen kamen Ōja.<ref>Tanigawa (2008), p.&nbsp;53</ref> Wright je imel pod mentorstvom številne japonske vajence, kot je Arata Endo, ki je leta 1930 zgradil hotel Kōšien. Drugi je bil Antonin Raymond, ki je delal za Wrighta pri hotelu Imperial, preden je odšel in ustanovil svoj biro v Tōkiu. Čeprav njegova zgodnja dela, kot je Tōkyō Women's Christian College, kažejo Wrightov vpliv, je kmalu začel eksperimentirati z uporabo in situ armiranega betona, ki ga je podrobno opisal na način, ki spominja na tradicionalne japonske metode gradnje. Med letoma 1933 in 1937 je na Japonskem ostal Bruno Taut. Njegovi spisi, zlasti tisti o cesarski vili Kacura, so ponovno ovrednotili tradicionalno japonsko arhitekturo in jo približali širšemu občinstvu. Tako kot v dobi Meidži so izkušnje iz tujine pridobivali japonski arhitekti, ki so delali v Evropi. Med njimi sta bila Kunio Maekawa in Junzo Sakakura, ki sta delala v [[Le Corbusier]]jevem ateljeju v [[Pariz]]u, ter Bunzō Jamaguči in Čikatada Kurata, ki sta delala z [[Walter Gropius|Walterjem Gropiusom]]. Nekateri arhitekti so svoj ugled zgradili na delih javne arhitekture. Togo Murano, Raymondov sodobnik, je bil pod vplivom [[Racionalizem (arhitektura)|racionalizma]] in je zasnoval poslovno stavbo Morigo Shoten, Tōkio (1931) in javno dvorano Ube, prefektura Jamaguči (1937). Podobno je racionalistična moderna arhitektura Tecuro Jošida vključevala Tokijsko glavno pošto (1931) in glavno pošto v Ōsaki (1939). [[File:Tokyo National Museum, Honkan 2010.jpg|thumb| Glavna stavba Tokijskega narodnega muzeja, zgrajena leta 1937] V nasprotju z modernizmom na Japonskem je bil tako imenovani slog cesarske krone (''teikan jōšiki''). Za stavbe v tem slogu je bila značilna streha v japonskem slogu, kot sta Tokijski cesarski muzej (1937), arhitekt Hitoši Vatanabe in mestna hiša v Nagoji ter vladni urad prefekture Aiči. Vse bolj militaristična vlada je vztrajala, da so glavne stavbe zasnovane v »japonskem slogu«, kar je omejilo možnosti za modernistično oblikovanje na infrastrukturnih delih [56], kot je Bunzō Jamagučijeva Elektrarna številka 2 za jez Kurobe (1938).<ref>Japan Architect (2005), p.&nbsp;56</ref> Med drugo svetovno vojno in po njej je bilo izgubljenih veliko stavb iz obdobij Meidži, Tajšo in Šova, kot je ''Rokumeikan''. Taniguči Joširō (谷口 吉郎, 1904–79), arhitekt in Moto Cučikava sta leta 1965 ustanovila Meidži Mura blizu Nagoje, kjer se ponovno sestavi veliko število rešenih stavb. Podoben [[Arhitekturni muzej na prostem Edo-Tokio]]. == Pozno obdobje Šova == [[File:Hiroshima Peace Memorial Museum 2009.jpg|thumb| Spominski muzej miru v Hirošimi, zgrajen leta 1955]] Po vojni in pod vplivom vrhovnega poveljnika zavezniških sil generala [[Douglas MacArthur|Douglasa MacArthurja]] se je japonsko politično in versko življenje reformiralo, da bi ustvarili demilitarizirano in demokratično državo. Čeprav je bila leta 1947 sprejeta nova ustava, je Japonska (kot zaveznica Združenih držav Amerike) šele na začetku [[Korejska vojna|korejske vojne]] opazila gospodarsko rast, ki jo je povzročila proizvodnja industrijskega blaga. Leta 1946 je bilo ustanovljeno Združenje montažnih stanovanj, da bi poskušali obravnavati kronično pomanjkanje stanovanj in arhitekti, kot je Kunio Maekawa, so predložili načrte. Vendar pa je vlada zakonsko podprla stanovanja, ki jih je zgradil zasebni sektor, šele s sprejetjem Zakona o javnih stanovanjih leta 1951. Tudi leta 1946 je Odbor za sanacijo vojne škode predstavil ideje za obnovo trinajstih japonskih mest. Arhitekt [[Kenzō Tange]] je predložil predloge za [[Hirošima|Hirošimo]] in [[Maebaši]].<ref>Hein, Diefendorf & Yorifusa (2003), p.&nbsp;25-29</ref> Leta 1949 je Tange z zmagovalnim natečajem za načrtovanje [[Spominski muzej miru v Hirošimi|Spominskega muzeja miru v Hirošimi]] prinesel mednarodno priznanje. Projekt (dokončan leta 1955) je vodil do vrste naročil, vključno s poslovno stavbo prefekture Kagava v Takamacu (1958) in staro mestno hišo Kurašiki (1960). V tem času sta se Tange in Maekava zanimala za tradicijo japonske arhitekture in vpliv lokalnega značaja. To je bilo ponazorjeno v Kagavi z elementi oblikovanja iz obdobja Hej'an, zlitega z mednarodnim slogom.<ref>Frampton (1985), p.&nbsp;260</ref> [[File:National museum of western art05s3200.jpg|thumb|left| Narodni muzej zahodne umetnosti, Tōkiō, zgrajen leta 1955]] Leta 1955 je japonska vlada pozvala Le Corbusierja, naj načrtuje Narodni muzej zahodne umetnosti v Tokiju. Pomagali so mu njegovi trije bivši učenci: Maekawa, Sakakura in Takamasa Jošizaka. Zasnova je temeljila na Le Corbusierjevem muzeju v Ahmedabadu, oba muzeja pa sta kvadratna in dvignjena na pilote.<ref>Reynolds (2001), pp.&nbsp;177 & 178</ref> V veliki meri zaradi Tangejevega vpliva je Svetovna oblikovalska konferenca leta 1960 potekala v Tōkiu. Majhna skupina japonskih oblikovalcev, ki so prišli predstavljati ''Metabolist Movement'', so predstavili svoj manifest in vrsto projektov. V skupini so bili arhitekti Kijonori Kikutake, Masato Ōtaka, Kišo Kurokava in Fumihiko Maki. Prvotno znani kot »šola zgorelega pepela« so se metabolisti povezovali z idejo prenove in regeneracije, zavračali vizualne predstavitve preteklosti in spodbujali idejo, da so posameznik, hiša in mesto deli enega samega organizma. Čeprav so posamezni člani skupine po nekaj letih šli v svojo smer, je trajna narava njihovih publikacij pomenila, da so bili v tujini dalj časa prisotni. Mednarodni simbol Metabolistov, kapsula, se je pojavila kot ideja v poznih 1960-ih in je bila leta 1972 predstavljena v Kurokavinem stolpu ''Nakagin Capsule Tower'' v Tōkiu.<ref>Goldhagen & Legault (2000), pp.&nbsp;279–297</ref> V 1960-ih je na Japonskem prišlo do vzpona in širitve velikih gradbenih podjetij, vključno s Šimizu Corporation in Kadžima. Nikken Sekkei se je pojavil kot celovito podjetje, ki je v svoje stavbe pogosto vključevalo elemente oblikovanja Metabolist. In the 1960s Japan saw both the rise and the expansion of large construction firms, [[File:Kokuritsu Yoyogi Kyōgijō 1.jpg|thumb| '' Jojogi National Gymnasium'', zgrajena za poletne olimpijske igre 1964]] [[Poletne olimpijske igre 1964]] v Tokiu so dale velik zagon novega dizajna. Zgrajena so bila prizorišča in Jojogi National Gymnasium, ki ga je med letoma 1961 in 1964 zgradil Kenzo Tange in je postal znamenita stavba, znana po zasnovi viseče strehe, ki spominja na tradicionalne elemente šintoističnih svetišč. Druge strukture so Nippon Budokan, Komazawa Gymnasium in številne druge. Olimpijske igre so simbolizirale ponovni vzpon Japonske po uničenju v drugi svetovni vojni in odražale novo zaupanje v njeno arhitekturo. V 1960-ih so bili tudi arhitekti, ki na svet arhitekture niso gledali z vidika metabolizma. Na primer, Kazuo Šinohara se je specializiral za majhne stanovanjske projekte, v katerih je raziskoval tradicionalno arhitekturo s preprostimi elementi v smislu prostora, abstrakcije in simbolike. V ''Hiši dežnik'' (1961) je raziskoval prostorsko razmerje med ''doma'' (z zemljo tlakovana notranja tla) in dvignjenim tatamijem v dnevni in spalni sobi. To razmerje je bilo nadalje raziskano s ''Hišo z zemeljskim podom'' (1963), kjer so bila v kuhinjski prostor vključena zbita zemeljska tla. Njegovo uporabo strehe za zasidranje svojega načrta za ''Hišo v belem'' (1966) primerjajo s prerijskimi hišami Franka Lloyda Wrighta. Šinohara je te abstrakcije raziskoval kot »tri sloge«, ki so bila obdobja oblikovanja, ki so segala od zgodnjih šestdesetih do sredine sedemdesetih let.<ref>Stewart (2002), pp.&nbsp;198–205, 268 & 269</ref> Nekdanji uslužbenec Kenza Tangea je bil Arata Isozaki, ki se je sprva zanimal za ''Metabolist Movement'' in je ustvaril inovativne teoretične projekte za City in the Air (1961) in Future City (1962). Vendar se je kmalu oddaljil od tega v smeri bolj manierističnega pristopa, podobnega delu Jamesa Stirlinga. To je bilo še posebej presenetljivo v podružnici Oita za Fukuoka Mutual (1967) s svojimi matematičnimi mrežami, betonsko konstrukcijo in izpostavljenimi servisi. V prefekturnem muzeju Gunma (1971–74) je eksperimentiral s kubičnimi elementi (nekateri med njimi dvanajst metrov na stran), prekritimi s sekundarno mrežo, izraženo z zunanjimi stenskimi ploščami in okni. Na ta ritem opaževanja so morda vplivale Corbusierjeve podrobnosti o Muzeju zahodne umetnosti v Tokiju. Japonska mesta, kjer nimajo evropskih trgov, pogosto poudarjajo odnos ljudi do vsakdanjega delovanja ulice. Fumihiko Maki je bil eden izmed številnih arhitektov, ki jih je zanimal odnos med arhitekturo in mestom, kar je razvidno iz del, kot sta Prefekturni športni center Ōsaka (1972) in Spiral in Tōkyō (1985). Podobno je Takefumi Aidaja: 相田武文 (član skupine, znane kot ArchiteXt) zavrnil ideje gibanja metabolistov in raziskoval urbano semiologijo.<ref>Bognar (1995), pp.&nbsp;21&22</ref> [[File:Rokko Housing Tadao Ando.jpg|thumb|left| Rokkō stanovanje 1, Kōbe, zgrajeno leta 1985]] V poznih 1970-ih in zgodnjih 1980-ih je Tadao Ando v arhitekturi in teoretičnih spisih raziskoval idejo kritičnega regionalizma – idejo spodbujanja lokalne ali nacionalne kulture v arhitekturi. Andovo interpretacijo tega je pokazal njegova ideja o ponovnem seznanjanju japonske hiše z naravo, odnos, za katerega je menil, da je bil izgubljen z modernistično arhitekturo. Njegovi prvi projekti so bili za majhne mestne hiše z zaprtimi dvorišči (kot je hiša Azuma v Osaki leta 1976). Za njegovo arhitekturo je značilna uporaba betona, vendar je bilo zanj pomembno, da je v svojem delu uporabil prepletanje svetlobe skozi čas s tem in drugimi materiali.<ref>Frampton (1985), p.&nbsp;324</ref> Njegove zamisli o integraciji narave so se dobro pretvorile v večje projekte, kot sta Rokkō Housing 1 (1983) (na strmem mestu na gori Rokkō) in Cerkev na vodi (1988) v Tomamuju na Hokaidoju. Pozna 1980-ta so bila prva dela arhitektov tako imenovane šole ''Šinohara''. To je vključevalo Toyō Itō in Icuko Hasegava, ki ju je zanimalo urbano življenje in sodobno mesto. Itō se je osredotočil na dinamičnost in mobilnost mestnih »urbanih nomadov« s projekti, kot je Tower of Winds (1986), ki je združil naravne elemente, kot sta svetloba in veter, s tehnologijami. Hasegava se je osredotočila na to, kar je poimenovala »arhitektura kot druga narava«. Njen kulturni center Shōnandai v Fudžisavi (1991) je združil naravno okolje z novimi visokotehnološkimi materiali. Visoko individualistični arhitekti poznih 1980-ih so vključevali monumentalne stavbe Shin Takamacuja in »kozmično« delo Masaharuja Takasakija. Takasaki, ki je v 1970-ih sodeloval z avstrijskim arhitektom Güntherjem Domenigom, deli Domenigovo organsko arhitekturo. Njegova ničelna kozmološka hiša iz leta 1991 v prefekturi Kagošima, zgrajena iz betona, ima v središču kontemplativni »ničelni prostor« v obliki jajca.<ref>Takasaki (1998), p.&nbsp;29–43</ref> <gallery class="center"> File:Kanagawa Concert Hall 2009.jpg| Prefekturna knjižnica in glasbena dvorana Kanagave v Jokohami, zgrajena leta 1954 File:26 martyrs museum.jpg| Muzej in spomenik šestindvajsetih mučencev, Nagasaki, zgrajen leta 1962 File:Kobe port tower11s3200.jpg| Pristaniški stolp Kobe, Kōbe, zgrajen leta 1963 File:Azuma house.JPG| Hiša Azuma, Osaka, zgrajena leta 1976 File:Kirin Plaza.JPG| Kirin Plaza, Ōsaka, zgrajena leta 1987 (zdaj porušena) File:ゼロのいえ - Zero House - ZERO COSMOLOGY.jpg| ''Zero House'', Kagošima, zgrajena leta 1991 </gallery> == Obdobje Heisei == [[File:Sendai Mediatheque 2009.jpg|thumb|right|Sendai Mediatheque, Sendai, 2001]] [[File:Rolex Learning Center 07-2009.jpg|thumb|right| Učni center Rolex, Lozana, 2010]] Obdobje Heisei se je začelo s propadom tako imenovanega "ekonomije mehurčkov", ki je prej spodbudilo japonsko gospodarstvo. Naročila za komercialna arhitekturna dela so praktično usahnila in arhitekti so se pri zagotavljanju projektov zanašali na vladne in prefekturne organizacije. Na podlagi elementov iz kulturnega centra Šōnandai je Icuko Hasegava zgradil številne kulturne in skupnostne centre po vsej Japonski. To sta vključevala kulturni center Sumida (1995) in skupnostni center Fukuroi (2001), kjer je vključila javnost v proces oblikovanja, medtem ko je raziskovala lastne zamisli o filtraciji svetlobe skozi zunanje stene v notranjost. V svoji zmagi na natečaju za ''Sendai Mediatheque'' leta 1995 je Toyō Itō nadaljeval svoje prejšnje misli o dinamiki tekočin v sodobnem mestu s »morskim algam podobnim« stebrom, ki podpirajo sedemnadstropno stavbo, ovito v steklo. Njegovo delo pozneje v tem obdobju, na primer knjižnica na umetniški univerzi Tama v Tokiu leta 2007, prikazuje bolj ekspresivne oblike namesto oblikovane estetike njegovih prejšnjih del. Čeprav je Tadao Ando postal znan po svoji uporabi betona, je začel desetletje z načrtovanjem japonskega paviljona na razstavi v Sevilji leta 1992, s stavbo, ki je bila razglašena za »največjo leseno konstrukcijo na svetu«. S tem medijem je nadaljeval v projektih za Muzej kulture lesa, Kami, prefektura Hjōgo (1994) in svetišče Komjo-dži v Saidžu (2001).<ref>[https://web.archive.org/web/20041224215751/http://www.famusoa.net/achin/courses/ando/walker.pdf Essay by Keith H. Walker for the Hyatt Foundation, Chicago, sponsors of the Pritzker Architecture Prize]. Retrieved on May 21, 2011</ref><ref>[http://www.expo2000.de/expo2000/geschichte/detail.php?wa_id=19&lang=1&s_typ=31 The History of the World Expostions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110527174311/http://www.expo2000.de/expo2000/geschichte/detail.php?wa_id=19&lang=1&s_typ=31 |date=May 27, 2011 }}, Retrieved on May 21, 2011</ref> Praksa Združenega kraljestva, Foreign Office Architects je leta 1994 zmagala na mednarodnem natečaju za načrtovanje Mednarodnega pristaniškega terminala Jokohama. To je valovita struktura, ki izhaja iz okoliškega mesta in oblikuje stavbo, po kateri se lahko sprehodite in vanjo. Klein Dytham Architecture je eden od peščice tujih arhitektov, ki se jim je uspelo močno uveljaviti na Japonskem. Njihova zasnova za Moku Moku Yu (dobesedno »lesna lesna para«), skupno kopališče v Kobučizavi v prefekturi Jamanaši leta 2004, je niz medsebojno povezanih okroglih bazenov in garderob, z ravno streho in oblečenih v barvne navpične lesene elemente.<ref>Sumner & Pollock (2010), p.&nbsp;112</ref> Po [[Potres v Kobeju (1995)|potresu v Kobeju]] leta 1995 je Shigeru Ban razvil kartonske cevi, ki bi jih lahko uporabili za hitro gradnjo zavetišč za begunce, ki so jih poimenovali »papirnate hiše«. Tudi kot del tega prizadevanja za pomoč je zasnoval cerkev z uporabo 58 kartonskih cevi, ki so bile visoke 5 m in so imele natezno streho, ki se je odpirala kot dežnik. Cerkev so rimskokatoliški prostovoljci postavili v petih tednih.<ref>Thompson (2000), pp.&nbsp;93–101</ref> Za Nomadski muzej je Ban uporabil stene iz ladijskih zabojnikov, ki so bili zloženi po štiri visoko in na vogalih združeni z zasukanimi spojniki, ki so ustvarili učinek šahovnice trdnega in praznega. Pomožni prostori so bili izdelani iz papirnatih cevi in plošč iz satja. Muzej je bil zasnovan za razstavljanje in se je nato preselil iz New Yorka v Santa Monico, Tōkio in Mehiko. Študije zgodovinarja in arhitekta Terunobuja Fudžimorija v 1980-ih o tako imenovanih arhitekturnih zanimivostih, ki jih najdemo v mestu, so navdihnile delo mlajše generacije arhitektov, kot so ustanovitelji Atelierja Bow-Wow. Jošiharu Csukamoto in Momojo Kadžima sta za svojo knjigo ''Made in Tokyo'' leta 2001 raziskala mesto glede »neprimerne« arhitekture. Njuno delo skuša zajeti njegov kontekst, namesto da bi ga blokiralo. Čeprav je njihova pisarna v Tōkiō na tesnem mestu, so mesto sprejeli z ogromnimi okni in prostornimi verandami.<ref>Sumner & Pollock (2010), pp.&nbsp;16, 17 & 23</ref> Arhitektura Souja Fudžimota se opira na manipulacijo osnovnih gradnikov za ustvarjanje geometrijskega primitivizma. Njegove stavbe so zelo občutljive na topografsko obliko svojega konteksta in vključujejo niz hiš ter otroški dom na Hokaidu. Dva nekdanja zaposlena pri Toyō Itō, Kazujo Sedžima in Rjue Nišizava, sta leta 1995 ustanovila partnerstvo, imenovano ''SANAA''. Znana sta po ustvarjanju lahkih, preglednih prostorov, ki izpostavljajo fluidnost in gibanje svojih stanovalcev. Njihova trgovina Dior v Šibuju, Tōkiō, leta 2001 je spominjala na Itō's Mediatheque, s hladnimi belimi akrilnimi ploščami na zunanji fasadi, ki filtrirajo svetlobo in delno razkrivajo vsebino trgovine.<ref>Sumner & Pollock (2010), pp.&nbsp;14, 15, 236, 237</ref> Njihovo dinamiko pretočnosti dokazuje izobraževalni center Rolex na École Polytechnique Fédérale de Lausanne, dokončan leta 2010. Ta stavba ima valovito talno ravnino, postavljeno pod neprekinjeno streho iz betonske lupine, ki je bila zlita naenkrat v dveh dneh. Načrt je kot biološka celica, prekinjena z mizami in dvorišči.<ref>Payne (2010), pp.&nbsp;10 & 11</ref> Leta 2009 so zasnovali Paviljon galerije Serpentine v Londonu, ki je obsegal odsevno, lebdečo aluminijasto streho, podprto z vitkimi stebri.<ref>{{cite web |url=http://www.serpentinegallery.org/2009/02/serpentine_gallery_pavilion_20_13.html |title=Gallery |access-date=2011-05-21 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110519141136/http://www.serpentinegallery.org/2009/02/serpentine_gallery_pavilion_20_13.html |archive-date=May 19, 2011 }}. The Serpentine Gallery 2009 Pavilion. Retrieved on May 21, 2011.</ref> <gallery class="center"> File:Church of Light.JPG|[[Church of the Light| Cerkev luči, Ibaraki, Osaka, zgrajena leta 1989 File:Pabellon de japon expo 92.jpg| Japonski paviljon na razstavi v Sevilji leta 1992, zgrajen leta 1992 File:Ki-no-dendo04s3200.jpg| Muzej kulture lesa, Kami, prefektura Hjogo, zgrajen leta 1994 File:Osanbashi Pier2.jpg| Mednarodni pristaniški terminal Jokohama, zgrajen med letoma 1994 in 2002 File:Takatori Catholic Church.JPG| Cerkev iz papirja, Kōbe Zgrajena leta 1995 File:Within the dome structure, Yamanashi Fruit Museum and Garden, Japan.jpg| Muzej sadja Jamanaši, zgrajen leta 1996 File:Tama Art University Library.JPG| Univerzitetna knjižnica Tama Art, Tōkiō, zgrajena leta 2007 </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{cite book|title=The Japan Guide|last=Bognar|first=Botond|publisher=Princeton Architectural Press|year=1995|isbn=1-878271-33-4|url-access=registration|url=https://archive.org/details/japanguide0000bogn}} * {{cite book|title=History of World Architecture – Oriental Architecture/2|last=Bussagli|first=Mario|publisher=Faber and Faber|year=1989|isbn=0-571-15378-X}} * Bowring, R. and Kornicki, P. (1993), ''The Cambridge Encyclopedia of Japan'', pp.&nbsp;201–208, Cambridge University Press, {{ISBN|0-521-40352-9}}. * Coaldrake, William H. (1996) ''Architecture and Authority in Japan (Nissan Institute/Routledge Japanese Studies Series)'', Routledge, {{ISBN|978-0-415-10601-6}} * Daniell, Thomas (2008) ''After the Crash: Architecture in Post-Bubble Japan'', Princeton Architectural Press, {{ISBN|978-1-56898-776-7}} * {{cite book |editor1-last=Diefendorf |editor1-first=Jeffry M |editor2-last=Hein |editor2-first=Carola |editor3-last=Yorifusa |editor3-first=Ishida |title=Rebuilding Urban Japan After 1945 |year=2003 |publisher=Palgrave MacMillan |location=Hampshire, United Kingdom |isbn=0-333-65962-7 }} * Fiévé, Nicolas (1996).''L'architecture et la ville du Japon ancien. Espace architectural de la ville de Kyôto et des résidences shôgunales aux XIVe et XVe siècles'', Bibliothèque de l'Institut des Hautes Études Japonaises, Collège de France, Paris, Maisonneuve & Larose, 358 pages + 102 illustrations. {{ISBN|2-7068-1131-5}}. * Fiévé, Nicolas (dir.) (2008).''Atlas historique de Kyôto. Analyse spatiale des systèmes de mémoire d’une ville, de son architecture et de ses paysages urbains''. Foreword Kôichirô Matsuura, Preface Jacques Gernet, Paris, Éditions de l’UNESCO / Éditions de l’Amateur, 528 pages, 207 maps et 210 ill. {{ISBN|978-2-85917-486-6}}. * Fiévé, Nicolas and Waley, Paul. (2003). Japanese Capitals in Historical Perspective: Place, Power and Memory in Kyoto, Edo and Tokyo. London: Routledge. 417 pages + 75 ill. {{ISBN|978-0-7007-1409-4}} * {{cite book|title=Modern Architecture a Critical History|last=Frampton|first=Kenneth|publisher=Thames and Hudson|year=1990}} * {{cite book|last=Gotō|first=Osamu|title=Nihon Kenchikushi|year=2003|publisher=Kyoritsu Shuppan}} * Gregory, Rob, August 2007, "Reading Matter", ''Architectural Review'' * Gregory, Rob, August 2007, "Rock Solid", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=Kura – Design and Tradition of the Japanese Storehouse|last=Itoh|first=Teiji|publisher=Kodansha International|year=1973|isbn=0-914842-53-6}} *{{cite book |title=Castles of the Samurai:Power & Beauty| last=Mitchelhill |first=Jennifer |year=2013|publisher=Kodansha|location=USA| isbn=978-1568365121}} * {{cite book|last1= Nishi|first1= Kazuo|last2=Hozumi|first2=Kazuo|title=What is Japanese architecture?|url=https://books.google.com/books?id=oZl_yEJGtUYC&q=shinto+architecture |access-date=November 11, 2009|year=1996|orig-year=1983|edition=illustrated|publisher=Kodansha International|isbn=4-7700-1992-0}} * Payne, James, March 2010, "Lausanne", ''Architecture Today'' * {{cite book|title=Maekawa Kunio and the Emergence of Japanese Modernist Architecture|last=Reynolds|first=Jonathan M.|publisher=University of California Press|year=2001|isbn=0-520-21495-1}} * {{cite book|title=The Art and Architecture of China|last=Sickman & Soper|first=Laurence & Alexander|publisher=Penguin Books|year=1956}} * Slessor, Catherine, October 2001, "Comment", ''Architectural Review'' * Slessor, Catherine, October 2001, "Common Ground", ''Architectural Review'' * {{cite book|title=The Making of a Modern Japanese Architecture, From the Founders to Shinohara and Isozaki|last=Stewart|first=David B|publisher=Kodansha International|year=2002}} * {{cite book |last1=Sumner |first1=Yuki |last2=Pollock |first2=Naomi |title=New Architecture in Japan |year=2010 |publisher=Merrell |location=London |isbn=978-1-85894-450-0 }} * {{cite book|title=An Architecture of Cosmology|last=Takasaki|first=Masaharu|publisher=Princeton Architectural Press|year=1998 }} * {{cite book|title=Yamamura House – Yodoko Guest House|last=Tanigawa|first=Masami|publisher=Banana Books|year=2008}} * {{cite book|title=40 architects under 40|last=Thompson|first=Jessica Cargill|publisher=Taschen|year=2000|isbn=3-8228-6212-6}} * {{cite book |editor1-last=Legault |editor1-first=Réjean |editor2-last=Goldhagen |editor2-first=Sarah |title=Anxious Modernisms |year=2000 |publisher=The MIT Press |location=Cambridge, Massachusetts |isbn=0-262-07208-4 }} * Webb, Michael, October 2001, "Layered Media", ''Architectural Review'' * Webb, Michael, May 2006, "Container Art", ''Architectural Review'' * Spring 2005, "Do_co,mo.mo Japan: the 100 selection", ''The Japan Architect'', No. 57 * Banister Fletcher; Cruickshank, Dan, [https://books.google.com/books?id=Gt1jTpXAThwC&printsec=frontcover ''Sir Banister Fletcher's a History of Architecture''], Architectural Press, 20th edition, 1996 (first published 1896). {{ISBN|0-7506-2267-9}}. Cf. Part Four, Chapter 25 * Koji Yagi (text), Ryo Hata (photos): ''A Japanese Touch For Your Home''. Kodansha International, Tokyo, New York, London 1999 (Pbck.), {{ISBN|4-7700-1662-X}} == Zunanje povezave == * [https://www.mooponto.com/ mooponto — Portal for Japanese minimalist architecture] Explore the vision behind the modern Japanese minimalist architecture * [http://www.aisf.or.jp/%7Ejaanus/ JAANUS (Japanese Architecture and Art Net Users System)] On-line dictionary of Japanese architectural and art historical terminology [[Kategorija:Japonska arhitektura]] es62jqn4ue25i0bha0uukirnuujm5h8 10 522006 5728109 5728081 2022-08-06T12:48:57Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Sidebar with collapsible lists | name = Rimska kurija | title = [[Rimska kurija]] | image = [[Slika:Emblem_of_the_Papacy_SE.svg|75px|right|]] | expanded = {{{expanded|{{{1|}}}}}} | wraplinks = true | bodyclass = vCard | hlist = on | liststyle = text-align:left;display:none; ---- | list1name = Državno tajništvo | list1title = '''Državno tajništvo''' | list1 = * Sektor za splošne zadeve * Sektor za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami * Sektor za diplomatski zbor Svetega sedeža | list2name = Dikasteriji | list2title = '''Dikasteriji''' | list2 = *[[Dikasterij za evangelizacijo]] *[[Dikasterij za nauk vere]] **Pontifikalna komisija za zaščito mladoletnih **Mednarodna teološka komisija **Pontifikalna biblična komisija *[[Dikasterij za karitativno služenje]] *[[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] *[[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] *[[Dikasterij za zadeve svetnikov]] *[[Dikasterij za škofe]] **Pontifikalna komisija za Latinsko Ameriko *[[Dikasterij za duhovništvo]] *[[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] *[[Dikasterij za laike, družino in življenje]] *[[Dikasterij za edinost kristjanov]] **Komisija za verske odnose z Judi *[[Dikasterij za medverski dialog]] **Komisija za verske odnose z muslimani *[[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] *[[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] *[[Dikasterij za zakonodajna besedila]] *[[Dikasterij za komunikacijo]] **[[Radio Vatican]] **[[Vatican Press|Vatican Press (tiskovni urad Svetega sedeža]] **[[L’Osservatore Romano]] | list3name = Papeška sodišča | list3title = Sodišča | list3 = *[[Apostolska penitenciarija]] *[[Apostolska signatura]] *[[Rimska rota]] | list4name = Finančne institucije | list4title = Finančne institucije | list4 = *Svet za ekonomijo *Sekretariat za ekonomijo *Uprava premoženja Svetega sedeža *Urad glavnega revizorja *Komisija za zaupne zadeve *Svet za investicije | list5name = Uradi | list5title = Uradi | list5 = *Prefektura apostolske palače *Urad za liturgične obrede in pontifikat *[[Kamerlengo|Urad Kamerlenga]] | list6name = Ustanove | list6title = Ustanove | list6 = *[[Vatikanski arhivi]] *[[Vatikanska knjižnica|Apostolska vatikanska knjižnica]] *Pontifikalna komisija za arheologijo *druge papeške akademije v Rimu *Domus Vaticanae | list7name = Meddikasterijalne komisije | list7title = Meddikasterijalne komisije | list7 = *Meddikasterialna Komisija za posamezne Cerkve *Meddikasterijalna komisija za Cerkve v Vzhodni Evropi *Meddikasterijalna komisija za posvečene vernike *Meddikasterijalna komisija za podelitev [[Zakrament svetega reda|zakramenta Svetega reda]] *Meddikasterijalna komisija za revizijo glavnih pravil Rimske kurije | list8name = Komisije in odbori | list8title = Komisije in odbori | list8 = *Pontifikalni odbor za [[Mednarodni evharistični kongres|Mednarodne evharistične kongrese]] *Pontifikalni odbor za zgodovinske znanosti *[[Švicarska garda]] *Inštitut za verska dela *Pontifikalna komisija za zdravstveni sektor *Pontifikalna komisija za upeljavo in izvajanje pravil Mitis Iudex v italijanski Cerkvi |below = {{category-inline|Rimska kurija}} }}<noinclude> {{clear}} ==Skrčljivi seznami== {{Collapsible lists option | listnames = Državno tajništvo, Dikasteriji, Sodišča, Finančne institucije, Uradi, Ustanove, Meddikasterijalne komisije, Komisije in odbori | example = Dikasteriji<!--(one of the listnames)--> }} [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] </noinclude> fli8sbv1805ev2ynpc4fsmt7n0n8d73 5728128 5728109 2022-08-06T14:17:12Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Sidebar with collapsible lists | name = Rimska kurija | title = [[Rimska kurija]] | image = [[Slika:Emblem_of_the_Papacy_SE.svg|75px|right|]] | expanded = {{{expanded|{{{1|}}}}}} | wraplinks = true | bodyclass = vCard | hlist = on | liststyle = text-align:left;display:none; ---- | list1name = Državno tajništvo | list1title = '''Državno tajništvo''' | list1 = * Sektor za splošne zadeve * Sektor za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami * Sektor za diplomatski zbor Svetega sedeža | list2name = Dikasteriji | list2title = '''Dikasteriji''' | list2 = *[[Dikasterij za evangelizacijo]] *[[Dikasterij za nauk vere]] **Pontifikalna komisija za zaščito mladoletnih **Mednarodna teološka komisija **[[Papeška biblična komisija]] *[[Dikasterij za karitativno služenje]] *[[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] *[[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] *[[Dikasterij za zadeve svetnikov]] *[[Dikasterij za škofe]] **Pontifikalna komisija za Latinsko Ameriko *[[Dikasterij za duhovništvo]] *[[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] *[[Dikasterij za laike, družino in življenje]] *[[Dikasterij za edinost kristjanov]] **Komisija za verske odnose z Judi *[[Dikasterij za medverski dialog]] **Komisija za verske odnose z muslimani *[[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] *[[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] *[[Dikasterij za zakonodajna besedila]] *[[Dikasterij za komunikacijo]] **[[Radio Vatican]] **[[Vatican Press|Vatican Press (tiskovni urad Svetega sedeža]] **[[L’Osservatore Romano]] | list3name = Papeška sodišča | list3title = Sodišča | list3 = *[[Apostolska penitenciarija]] *[[Apostolska signatura]] *[[Rimska rota]] | list4name = Finančne institucije | list4title = Finančne institucije | list4 = *Svet za ekonomijo *Sekretariat za ekonomijo *Uprava premoženja Svetega sedeža *Urad glavnega revizorja *Komisija za zaupne zadeve *Svet za investicije | list5name = Uradi | list5title = Uradi | list5 = *Prefektura apostolske palače *Urad za liturgične obrede in pontifikat *[[Kamerlengo|Urad Kamerlenga]] | list6name = Ustanove | list6title = Ustanove | list6 = *[[Vatikanski arhivi]] *[[Vatikanska knjižnica|Apostolska vatikanska knjižnica]] *Pontifikalna komisija za arheologijo *druge papeške akademije v Rimu *Domus Vaticanae | list7name = Meddikasterijalne komisije | list7title = Meddikasterijalne komisije | list7 = *Meddikasterialna Komisija za posamezne Cerkve *Meddikasterijalna komisija za Cerkve v Vzhodni Evropi *Meddikasterijalna komisija za posvečene vernike *Meddikasterijalna komisija za podelitev [[Zakrament svetega reda|zakramenta Svetega reda]] *Meddikasterijalna komisija za revizijo glavnih pravil Rimske kurije | list8name = Komisije in odbori | list8title = Komisije in odbori | list8 = *Pontifikalni odbor za [[Mednarodni evharistični kongres|Mednarodne evharistične kongrese]] *Pontifikalni odbor za zgodovinske znanosti *[[Švicarska garda]] *Inštitut za verska dela *Pontifikalna komisija za zdravstveni sektor *Pontifikalna komisija za upeljavo in izvajanje pravil Mitis Iudex v italijanski Cerkvi |below = {{category-inline|Rimska kurija}} }}<noinclude> {{clear}} ==Skrčljivi seznami== {{Collapsible lists option | listnames = Državno tajništvo, Dikasteriji, Sodišča, Finančne institucije, Uradi, Ustanove, Meddikasterijalne komisije, Komisije in odbori | example = Dikasteriji<!--(one of the listnames)--> }} [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] </noinclude> 7g3h7dpg8k5g5zx99r3hjb9s69j5khz 5728184 5728128 2022-08-06T15:58:01Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Sidebar with collapsible lists | name = Rimska kurija | title = [[Rimska kurija]] | image = [[Slika:Emblem_of_the_Papacy_SE.svg|75px|right|]] | expanded = {{{expanded|{{{1|}}}}}} | wraplinks = true | bodyclass = vCard | hlist = on | liststyle = text-align:left;display:none; ---- | list1name = Državno tajništvo | list1title = '''Državno tajništvo''' | list1 = * Sektor za splošne zadeve * Sektor za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami * Sektor za diplomatski zbor Svetega sedeža | list2name = [[Dikasterij|Dikasteriji]] | list2title = '''Dikasteriji''' | list2 = *[[Dikasterij za evangelizacijo]] *[[Dikasterij za nauk vere]] **Pontifikalna komisija za zaščito mladoletnih **Mednarodna teološka komisija **[[Papeška biblična komisija]] *[[Dikasterij za karitativno služenje]] *[[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] *[[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] *[[Dikasterij za zadeve svetnikov]] *[[Dikasterij za škofe]] **Pontifikalna komisija za Latinsko Ameriko *[[Dikasterij za duhovništvo]] *[[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] *[[Dikasterij za laike, družino in življenje]] *[[Dikasterij za edinost kristjanov]] **Komisija za verske odnose z Judi *[[Dikasterij za medverski dialog]] **Komisija za verske odnose z muslimani *[[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] *[[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] *[[Dikasterij za zakonodajna besedila]] *[[Dikasterij za komunikacijo]] **[[Radio Vatican]] **[[Vatican Press|Vatican Press (tiskovni urad Svetega sedeža]] **[[L’Osservatore Romano]] | list3name = Papeška sodišča | list3title = Sodišča | list3 = *[[Apostolska penitenciarija]] *[[Apostolska signatura]] *[[Rimska rota]] | list4name = Finančne institucije | list4title = Finančne institucije | list4 = *Svet za ekonomijo *Sekretariat za ekonomijo *Uprava premoženja Svetega sedeža *Urad glavnega revizorja *Komisija za zaupne zadeve *Svet za investicije | list5name = Uradi | list5title = Uradi | list5 = *Prefektura apostolske palače *Urad za liturgične obrede in pontifikat *[[Kamerlengo|Urad Kamerlenga]] | list6name = Ustanove | list6title = Ustanove | list6 = *[[Vatikanski arhivi]] *[[Vatikanska knjižnica|Apostolska vatikanska knjižnica]] *Pontifikalna komisija za arheologijo *druge papeške akademije v Rimu *Domus Vaticanae | list7name = Meddikasterijalne komisije | list7title = Meddikasterijalne komisije | list7 = *Meddikasterialna Komisija za posamezne Cerkve *Meddikasterijalna komisija za Cerkve v Vzhodni Evropi *Meddikasterijalna komisija za posvečene vernike *Meddikasterijalna komisija za podelitev [[Zakrament svetega reda|zakramenta Svetega reda]] *Meddikasterijalna komisija za revizijo glavnih pravil Rimske kurije | list8name = Komisije in odbori | list8title = Komisije in odbori | list8 = *Pontifikalni odbor za [[Mednarodni evharistični kongres|Mednarodne evharistične kongrese]] *Pontifikalni odbor za zgodovinske znanosti *[[Švicarska garda]] *Inštitut za verska dela *Pontifikalna komisija za zdravstveni sektor *Pontifikalna komisija za upeljavo in izvajanje pravil Mitis Iudex v italijanski Cerkvi |below = {{category-inline|Rimska kurija}} }}<noinclude> {{clear}} ==Skrčljivi seznami== {{Collapsible lists option | listnames = Državno tajništvo, Dikasteriji, Sodišča, Finančne institucije, Uradi, Ustanove, Meddikasterijalne komisije, Komisije in odbori | example = Dikasteriji<!--(one of the listnames)--> }} [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] </noinclude> cagb69323mlk2cl15k938wbagwvhfex 5728185 5728184 2022-08-06T15:59:03Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Sidebar with collapsible lists | name = Rimska kurija | title = [[Rimska kurija]] | image = [[Slika:Emblem_of_the_Papacy_SE.svg|75px|right|]] | expanded = {{{expanded|{{{1|}}}}}} | wraplinks = true | bodyclass = vCard | hlist = on | liststyle = text-align:left;display:none; ---- | list1name = Državno tajništvo | list1title = '''Državno tajništvo''' | list1 = * Sektor za splošne zadeve * Sektor za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami * Sektor za diplomatski zbor Svetega sedeža | list2name = Dikasteriji | list2title = '''[[Dikasterij|Dikasteriji]]''' | list2 = *[[Dikasterij za evangelizacijo]] *[[Dikasterij za nauk vere]] **Pontifikalna komisija za zaščito mladoletnih **Mednarodna teološka komisija **[[Papeška biblična komisija]] *[[Dikasterij za karitativno služenje]] *[[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] *[[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] *[[Dikasterij za zadeve svetnikov]] *[[Dikasterij za škofe]] **Pontifikalna komisija za Latinsko Ameriko *[[Dikasterij za duhovništvo]] *[[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] *[[Dikasterij za laike, družino in življenje]] *[[Dikasterij za edinost kristjanov]] **Komisija za verske odnose z Judi *[[Dikasterij za medverski dialog]] **Komisija za verske odnose z muslimani *[[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] *[[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] *[[Dikasterij za zakonodajna besedila]] *[[Dikasterij za komunikacijo]] **[[Radio Vatican]] **[[Vatican Press|Vatican Press (tiskovni urad Svetega sedeža]] **[[L’Osservatore Romano]] | list3name = Papeška sodišča | list3title = Sodišča | list3 = *[[Apostolska penitenciarija]] *[[Apostolska signatura]] *[[Rimska rota]] | list4name = Finančne institucije | list4title = Finančne institucije | list4 = *Svet za ekonomijo *Sekretariat za ekonomijo *Uprava premoženja Svetega sedeža *Urad glavnega revizorja *Komisija za zaupne zadeve *Svet za investicije | list5name = Uradi | list5title = Uradi | list5 = *Prefektura apostolske palače *Urad za liturgične obrede in pontifikat *[[Kamerlengo|Urad Kamerlenga]] | list6name = Ustanove | list6title = Ustanove | list6 = *[[Vatikanski arhivi]] *[[Vatikanska knjižnica|Apostolska vatikanska knjižnica]] *Pontifikalna komisija za arheologijo *druge papeške akademije v Rimu *Domus Vaticanae | list7name = Meddikasterijalne komisije | list7title = Meddikasterijalne komisije | list7 = *Meddikasterialna Komisija za posamezne Cerkve *Meddikasterijalna komisija za Cerkve v Vzhodni Evropi *Meddikasterijalna komisija za posvečene vernike *Meddikasterijalna komisija za podelitev [[Zakrament svetega reda|zakramenta Svetega reda]] *Meddikasterijalna komisija za revizijo glavnih pravil Rimske kurije | list8name = Komisije in odbori | list8title = Komisije in odbori | list8 = *Pontifikalni odbor za [[Mednarodni evharistični kongres|Mednarodne evharistične kongrese]] *Pontifikalni odbor za zgodovinske znanosti *[[Švicarska garda]] *Inštitut za verska dela *Pontifikalna komisija za zdravstveni sektor *Pontifikalna komisija za upeljavo in izvajanje pravil Mitis Iudex v italijanski Cerkvi |below = {{category-inline|Rimska kurija}} }}<noinclude> {{clear}} ==Skrčljivi seznami== {{Collapsible lists option | listnames = Državno tajništvo, Dikasteriji, Sodišča, Finančne institucije, Uradi, Ustanove, Meddikasterijalne komisije, Komisije in odbori | example = Dikasteriji<!--(one of the listnames)--> }} [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] </noinclude> 1ehofghxwx9dm1l4qwnl2dc3veney56 5728285 5728185 2022-08-06T19:45:25Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Sidebar with collapsible lists | name = Rimska kurija | title = [[Rimska kurija]] | image = [[Slika:Emblem_of_the_Papacy_SE.svg|75px|right|]] | expanded = {{{expanded|{{{1|}}}}}} | wraplinks = true | bodyclass = vCard | hlist = on | liststyle = text-align:left;display:none; ---- | list1name = Državno tajništvo | list1title = '''Državno tajništvo''' | list1 = * Sektor za splošne zadeve * Sektor za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami * Sektor za diplomatski zbor Svetega sedeža | list2name = Dikasteriji | list2title = '''[[Dikasterij|Dikasteriji]]''' | list2 = *[[Dikasterij za evangelizacijo]] *[[Dikasterij za nauk vere]] **Pontifikalna komisija za zaščito mladoletnih **Mednarodna teološka komisija **[[Papeška biblična komisija]] *[[Dikasterij za karitativno služenje]] *[[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] *[[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] *[[Dikasterij za zadeve svetnikov]] *[[Dikasterij za škofe]] **Pontifikalna komisija za Latinsko Ameriko *[[Dikasterij za duhovništvo]] *[[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] *[[Dikasterij za laike, družino in življenje]] *[[Dikasterij za edinost kristjanov]] **Komisija za verske odnose z Judi *[[Dikasterij za medverski dialog]] **Komisija za verske odnose z muslimani *[[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] *[[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] *[[Dikasterij za zakonodajna besedila]] *[[Dikasterij za komunikacijo]] **[[Radio Vatican]] **[[Vatican Press|Vatican Press (tiskovni urad Svetega sedeža]] **[[L’Osservatore Romano]] | list3name = Papeška sodišča | list3title = Sodišča | list3 = *[[Apostolska penitenciarija]] *[[Apostolska signatura]] *[[Rimska rota]] | list4name = Finančne institucije | list4title = Finančne institucije | list4 = *Svet za ekonomijo *Sekretariat za ekonomijo *Uprava premoženja Svetega sedeža *Urad glavnega revizorja *Komisija za zaupne zadeve *Svet za investicije | list5name = Uradi | list5title = Uradi | list5 = *[[Prefektura papeškega gospodinjstva]] *Urad za liturgične obrede in pontifikat *[[Kamerlengo|Urad Kamerlenga]] | list6name = Ustanove | list6title = Ustanove | list6 = *[[Vatikanski arhivi]] *[[Vatikanska knjižnica|Apostolska vatikanska knjižnica]] *Pontifikalna komisija za arheologijo *druge papeške akademije v Rimu *Domus Vaticanae | list7name = Meddikasterijalne komisije | list7title = Meddikasterijalne komisije | list7 = *Meddikasterialna Komisija za posamezne Cerkve *Meddikasterijalna komisija za Cerkve v Vzhodni Evropi *Meddikasterijalna komisija za posvečene vernike *Meddikasterijalna komisija za podelitev [[Zakrament svetega reda|zakramenta Svetega reda]] *Meddikasterijalna komisija za revizijo glavnih pravil Rimske kurije | list8name = Komisije in odbori | list8title = Komisije in odbori | list8 = *Pontifikalni odbor za [[Mednarodni evharistični kongres|Mednarodne evharistične kongrese]] *Pontifikalni odbor za zgodovinske znanosti *[[Švicarska garda]] *Inštitut za verska dela *Pontifikalna komisija za zdravstveni sektor *Pontifikalna komisija za upeljavo in izvajanje pravil Mitis Iudex v italijanski Cerkvi |below = {{category-inline|Rimska kurija}} }}<noinclude> {{clear}} ==Skrčljivi seznami== {{Collapsible lists option | listnames = Državno tajništvo, Dikasteriji, Sodišča, Finančne institucije, Uradi, Ustanove, Meddikasterijalne komisije, Komisije in odbori | example = Dikasteriji<!--(one of the listnames)--> }} [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] </noinclude> eq47wwmi7fs7j5qix3qqus7b8gdcd28 5728396 5728285 2022-08-07T06:12:43Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Sidebar with collapsible lists | name = Rimska kurija | title = [[Rimska kurija]] | image = [[Slika:Emblem_of_the_Papacy_SE.svg|75px|right|]] | expanded = {{{expanded|{{{1|}}}}}} | wraplinks = true | bodyclass = vCard | hlist = on | liststyle = text-align:left;display:none; ---- | list1name = Državno tajništvo | list1title = '''Državno tajništvo''' | list1 = * Sektor za splošne zadeve * Sektor za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami * Sektor za diplomatski zbor Svetega sedeža | list2name = Dikasteriji | list2title = '''[[Dikasterij|Dikasteriji]]''' | list2 = *[[Dikasterij za evangelizacijo]] *[[Dikasterij za verski nauk]] **Pontifikalna komisija za zaščito mladoletnih **Mednarodna teološka komisija **[[Papeška biblična komisija]] *[[Dikasterij za karitativno služenje]] *[[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] *[[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] *[[Dikasterij za zadeve svetnikov]] *[[Dikasterij za škofe]] **Pontifikalna komisija za Latinsko Ameriko *[[Dikasterij za duhovništvo]] *[[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] *[[Dikasterij za laike, družino in življenje]] *[[Dikasterij za edinost kristjanov]] **Komisija za verske odnose z Judi *[[Dikasterij za medverski dialog]] **Komisija za verske odnose z muslimani *[[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] *[[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] *[[Dikasterij za zakonodajna besedila]] *[[Dikasterij za komunikacijo]] **[[Radio Vatican]] **[[Vatican Press|Vatican Press (tiskovni urad Svetega sedeža]] **[[L’Osservatore Romano]] | list3name = Papeška sodišča | list3title = Sodišča | list3 = *[[Apostolska penitenciarija]] *[[Apostolska signatura]] *[[Rimska rota]] | list4name = Finančne institucije | list4title = Finančne institucije | list4 = *Svet za ekonomijo *Sekretariat za ekonomijo *Uprava premoženja Svetega sedeža *Urad glavnega revizorja *Komisija za zaupne zadeve *Svet za investicije | list5name = Uradi | list5title = Uradi | list5 = *[[Prefektura papeškega gospodinjstva]] *Urad za liturgične obrede in pontifikat *[[Kamerlengo|Urad Kamerlenga]] | list6name = Ustanove | list6title = Ustanove | list6 = *[[Vatikanski arhivi]] *[[Vatikanska knjižnica|Apostolska vatikanska knjižnica]] *Pontifikalna komisija za arheologijo *druge papeške akademije v Rimu *Domus Vaticanae | list7name = Meddikasterijalne komisije | list7title = Meddikasterijalne komisije | list7 = *Meddikasterialna Komisija za posamezne Cerkve *Meddikasterijalna komisija za Cerkve v Vzhodni Evropi *Meddikasterijalna komisija za posvečene vernike *Meddikasterijalna komisija za podelitev [[Zakrament svetega reda|zakramenta Svetega reda]] *Meddikasterijalna komisija za revizijo glavnih pravil Rimske kurije | list8name = Komisije in odbori | list8title = Komisije in odbori | list8 = *Pontifikalni odbor za [[Mednarodni evharistični kongres|Mednarodne evharistične kongrese]] *Pontifikalni odbor za zgodovinske znanosti *[[Švicarska garda]] *Inštitut za verska dela *Pontifikalna komisija za zdravstveni sektor *Pontifikalna komisija za upeljavo in izvajanje pravil Mitis Iudex v italijanski Cerkvi |below = {{category-inline|Rimska kurija}} }}<noinclude> {{clear}} ==Skrčljivi seznami== {{Collapsible lists option | listnames = Državno tajništvo, Dikasteriji, Sodišča, Finančne institucije, Uradi, Ustanove, Meddikasterijalne komisije, Komisije in odbori | example = Dikasteriji<!--(one of the listnames)--> }} [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] </noinclude> mpsm5w285ri9tmrxcycwdxhbbh28t6y 5728528 5728396 2022-08-07T11:12:19Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Sidebar with collapsible lists | name = Rimska kurija | title = [[Rimska kurija]] | image = [[Slika:Emblem_of_the_Papacy_SE.svg|75px|right|]] | expanded = {{{expanded|{{{1|}}}}}} | wraplinks = true | bodyclass = vCard | hlist = on | liststyle = text-align:left;display:none; ---- | list1name = Državno tajništvo | list1title = '''Državno tajništvo''' | list1 = * Sektor za splošne zadeve * Sektor za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami * Sektor za diplomatski zbor Svetega sedeža | list2name = Dikasteriji | list2title = '''[[Dikasterij|Dikasteriji]]''' | list2 = *[[Dikasterij za evangelizacijo]] *[[Dikasterij za verski nauk]] **Pontifikalna komisija za zaščito mladoletnih **Mednarodna teološka komisija **[[Papeška biblična komisija]] *[[Dikasterij za karitativno služenje]] *[[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] *[[Dikasterij za disciplino zakramentov]] *[[Dikasterij za zadeve svetnikov]] *[[Dikasterij za škofe]] **Pontifikalna komisija za Latinsko Ameriko *[[Dikasterij za duhovništvo]] *[[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] *[[Dikasterij za laike, družino in življenje]] *[[Dikasterij za edinost kristjanov]] **Komisija za verske odnose z Judi *[[Dikasterij za medverski dialog]] **Komisija za verske odnose z muslimani *[[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] *[[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] *[[Dikasterij za zakonodajna besedila]] *[[Dikasterij za komunikacijo]] **[[Radio Vatican]] **[[Vatican Press|Vatican Press (tiskovni urad Svetega sedeža]] **[[L’Osservatore Romano]] | list3name = Papeška sodišča | list3title = Sodišča | list3 = *[[Apostolska penitenciarija]] *[[Apostolska signatura]] *[[Rimska rota]] | list4name = Finančne institucije | list4title = Finančne institucije | list4 = *Svet za ekonomijo *Sekretariat za ekonomijo *Uprava premoženja Svetega sedeža *Urad glavnega revizorja *Komisija za zaupne zadeve *Svet za investicije | list5name = Uradi | list5title = Uradi | list5 = *[[Prefektura papeškega gospodinjstva]] *Urad za liturgične obrede in pontifikat *[[Kamerlengo|Urad Kamerlenga]] | list6name = Ustanove | list6title = Ustanove | list6 = *[[Vatikanski arhivi]] *[[Vatikanska knjižnica|Apostolska vatikanska knjižnica]] *Pontifikalna komisija za arheologijo *druge papeške akademije v Rimu *Domus Vaticanae | list7name = Meddikasterijalne komisije | list7title = Meddikasterijalne komisije | list7 = *Meddikasterialna Komisija za posamezne Cerkve *Meddikasterijalna komisija za Cerkve v Vzhodni Evropi *Meddikasterijalna komisija za posvečene vernike *Meddikasterijalna komisija za podelitev [[Zakrament svetega reda|zakramenta Svetega reda]] *Meddikasterijalna komisija za revizijo glavnih pravil Rimske kurije | list8name = Komisije in odbori | list8title = Komisije in odbori | list8 = *Pontifikalni odbor za [[Mednarodni evharistični kongres|Mednarodne evharistične kongrese]] *Pontifikalni odbor za zgodovinske znanosti *[[Švicarska garda]] *Inštitut za verska dela *Pontifikalna komisija za zdravstveni sektor *Pontifikalna komisija za upeljavo in izvajanje pravil Mitis Iudex v italijanski Cerkvi |below = {{category-inline|Rimska kurija}} }}<noinclude> {{clear}} ==Skrčljivi seznami== {{Collapsible lists option | listnames = Državno tajništvo, Dikasteriji, Sodišča, Finančne institucije, Uradi, Ustanove, Meddikasterijalne komisije, Komisije in odbori | example = Dikasteriji<!--(one of the listnames)--> }} [[Kategorija:Rimskokatoliške predloge]] </noinclude> 5z9y1r3w3f4z62l131lmlsl04z5mu0d 0 522013 5728125 5728012 2022-08-06T14:16:17Z A09090091 188929 dodal [[Kategorija:Dela leta 1927]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{italic title}} '''''Na vakance''''' je povest [[Ivan Pregelj|Ivana Preglja]], ki je bila prvič objavljena v reviji ''[[Mladika (1920–1941)|Mladika]]'' leta 1927. Zgodba temelji na resničnih dogodkih in opisuje pot [[Matija Valjavec|Matije Valjavca]], ki se ob koncu šolskega leta peš odpravi iz Ljubljane v rodno [[Srednja Bela|Srednjo Belo]] na Gorenjskem. == Viri == *Ivan Pregelj: Na vakance. Izbrana dela V. Celje: Mohorjeva družba, 1966. {{COBISS|ID=8150529}} [[Kategorija:Slovenske povesti]] [[Kategorija:Dela leta 1927]] abfggm0s26ywurpttek6r9v7onk842m 5728126 5728125 2022-08-06T14:16:25Z A09090091 188929 dodal [[Kategorija:Dela Ivana Preglja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki {{italic title}} '''''Na vakance''''' je povest [[Ivan Pregelj|Ivana Preglja]], ki je bila prvič objavljena v reviji ''[[Mladika (1920–1941)|Mladika]]'' leta 1927. Zgodba temelji na resničnih dogodkih in opisuje pot [[Matija Valjavec|Matije Valjavca]], ki se ob koncu šolskega leta peš odpravi iz Ljubljane v rodno [[Srednja Bela|Srednjo Belo]] na Gorenjskem. == Viri == *Ivan Pregelj: Na vakance. Izbrana dela V. Celje: Mohorjeva družba, 1966. {{COBISS|ID=8150529}} [[Kategorija:Slovenske povesti]] [[Kategorija:Dela leta 1927]] [[Kategorija:Dela Ivana Preglja]] gigz93phgy8kgej53t1v7ovykp6x4d2 0 522020 5728108 5728085 2022-08-06T12:48:07Z Romanm 13 +[[Kategorija:Koroški plemiči]]; +[[Kategorija:Tirolski plemiči]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki [[Slika:Auffenstein-Wappen.png|thumb|right|Grb Auffensteinskih gospodov]] '''Konrad III. Aufensteinski''' tudi ''Konrad Aufensteinsteinski '' <ref>Siehe {{NDB|1|440||Aufenstein, Konrad von|[[Heinrich Appelt]]|135951909}}</ref> († 18. 11. 1338) je izviral iz tirolske plemiške družine, katere rodbinski grad v dolini Navisa pri Matreju se je imenoval Aufenstein in po njem je rodbina imela ime. Bil je sin Henrika Aufensteinskega in Adelajde Starkenberške. == Življenjepis == Konrad je prišel na Koroško leta 1293 za Otonom, sinom [[Majnhard IV. Goriški|Majnhardom II. ]] Goriško-Tirolskim, vnukom in naslednikom zadnjega tirolskega grofa, [[Albert IV. Tirolski|Albert IV.]], na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]] in se izkazal pri zadušitvi plemiškega upora v letih 1292/93, ko so se [[Vovbržani]], Karlsbergerji in drugi dvignili proti Majnhardu, ki je bil od leta 1286 tudi koroški vojvoda. Leta 1293 je dobil službo [[Maršal|maršala]] na Koroškem in leta 1294 je dobil v fevd gospostvo [[Grad Karlsberg (Koroška)|Karlsberg]] (jugovzhodno od [[Šentvid ob Glini|Šentvida ob Glini]]). Od leta 1299 izpričan kot deželni glavar, je v imenu vojvode Henrika, ki je bil običajno odsoten, izvajal vladno oblast na Koroškem in utrdil moč svoje rodbinske hiše na Koroškem s pridobitvijo pomembnih fevdov in zastav. Leta 1323 je obdaril samostan klaris v [[Šentvid ob Glini|Šentvidu ob Glini]]), kjer so ustanovili tudi družinsko grobnico. Leta 1329 mu je vojvoda [[Henrik Koroški|Henrik VI.]] dal območje jugozahodno od [[Velikovec|Velikovca]], kjer si je Konrad zgradil [[Grad Neudenstein]].<ref>{{burgen-austria|id=110|name=Burg Neudenstein}}</ref> Sčasoma pa je njegov oster režim izzval vse večje nasprotovanje, ki so ga gojili Habsburžani. Krvavi sporu z bamberško škofijo (izbruhom leta 1334) je omajal njegov ugled, zato je leta 1335 priznal habsburško oblast, bil odstavljen kot deželni glavar, vendar je obdržal funkcijo maršala. Konrad je poskrbel, da je koroška vojvodina čim bolj gladko prešla na [[Habsburžani|Habsburžane]]. Vendar je pri tem prišel v oster konflikt z grofico [[Margareta Tirolska|Margareto (Tirolsko) Maultasch]], hčerko vojvode Henrika, ki je zaplenila tirolske posesti Konrada in njegove družine, ki jih je podedoval po smrti svojega brata Henrika Aufensteinskega, ki je bil brez otrok, ter s temi posesti suvereno upravljala. Med obleganjem in zavzetjem je bil grad Aufenstein močno poškodovan. Konradova sinova '''Friderik''' in '''Konrad''' sta skupaj z Bavarci in Ogri sodelovala pri uporu proti habsburškima vojvodama [[Albreht III. Habsburški|Albrehtu III.]] in [[Leopold III. Habsburški|Leopoldu III.]], a izgubila odločilno bitko pri Pliberku leta 1368. Konrad je umrl v Strechavu še istega leta, Frederik pa je bil izpuščen šele po 28 letih. == Grb == Grb prikazuje okronanega srebrnega Auffa (sovo) v modri barvi, ki sedi na zlati (pozneje zeleni) trigori. Na čeladi z modro in srebrno prevleko je slika ščita, krona okrašena s pavjim peresom.<ref>J. Siebmacher's grosses und allgemeines Wappenbuch, I. Band, 3. Abteilung, 1. Teil: Die mediatisirten Fürstengeschlechter in Deutschland. Verfasser: O.T. von Hefner, M. Gritzner, Ad. M. Hildebrandt. Nürnberg: Bauer & Raspe 1878, S. 17.</ref> Sova je bila vključena v občinski grb [[Navis (Tirolska)|Navisa]], ki je bil podeljen leta 1975 in na ozemlju katerega se nahaja grad Auffenstein.<ref>Eduard Widmoser: Tiroler Wappenfibel| Verlag=Tyrolia-Verlag | Ort=Innsbruck | Jahr=1978 | ISBN=3-7022-1324-4 | Str. 22</ref> == Potomci == Konrad se je poročil (1) prvič z Adelajdo Marling; (2) drugič (pred novembrom 1297) z Aliso, hčerko koroškega glavarja Kola Vuzeniško-Seltenheimskega, vdovo po Reinbertu Glaneškem; in (3) tretjič leta 1309 z Diemuto, hčerko Hartnida Ptujskega. V zakonih je imel naslednje otroke: * (1) Adelajda (⚭ Friderikom grofom Vovbrškim); * (2) [[Friderik III. Aufensteinski|Friderik III.]] † po 1396; * (2) Konrad IV. (domnevno po 1396 kanonik?) == Sklici == <references /> == Literatura == * {{ADB|1|654|654|Aufenstein, Konrad I. von|[[Franz von Krones]]|ADB:Aufenstein, Konrad von}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Koroški plemiči]] [[Kategorija:Tirolski plemiči]] gjfyn28pwrb4a7nqnuh85o4uu4e5c05 5728134 5728108 2022-08-06T14:28:27Z A09090091 188929 pnp wikitext text/x-wiki [[Slika:Auffenstein-Wappen.png|thumb|right|Grb Auffensteinskih gospodov]] '''Konrad III. Aufensteinski''' tudi ''Konrad Aufensteinsteinski '' <ref>Siehe {{NDB|1|440||Aufenstein, Konrad von|[[Heinrich Appelt]]|135951909}}</ref> († 18. november 1338) je izviral iz tirolske plemiške družine, katere rodbinski grad v dolini Navisa pri Matreju se je imenoval Aufenstein in po njem je rodbina imela ime. Bil je sin Henrika Aufensteinskega in Adelajde Starkenberške. == Življenjepis == Konrad je prišel na Koroško leta 1293 za Otonom, sinom [[Majnhard II. Goriško-Tirolski|Majnhardom II. Goriško-Tirolskim]], vnukom in naslednikom zadnjega tirolskega grofa, [[Albert IV. Tirolski|Albert IV.]], na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]] in se izkazal pri zadušitvi plemiškega upora v letih 1292/93, ko so se [[Vovbržani]], Karlsbergerji in drugi dvignili proti Majnhardu, ki je bil od leta 1286 tudi koroški vojvoda. Leta 1293 je dobil službo [[Maršal|maršala]] na Koroškem in leta 1294 je dobil v fevd gospostvo [[Grad Karlsberg (Koroška)|Karlsberg]] (jugovzhodno od [[Šentvid ob Glini|Šentvida ob Glini]]). Od leta 1299 izpričan kot deželni glavar, je v imenu vojvode Henrika, ki je bil običajno odsoten, izvajal vladno oblast na Koroškem in utrdil moč svoje rodbinske hiše na Koroškem s pridobitvijo pomembnih fevdov in zastav. Leta 1323 je obdaril samostan klaris v [[Šentvid ob Glini|Šentvidu ob Glini]]), kjer so ustanovili tudi družinsko grobnico. Leta 1329 mu je vojvoda [[Henrik Koroški|Henrik VI.]] dal območje jugozahodno od [[Velikovec|Velikovca]], kjer si je Konrad zgradil [[Grad Neudenstein]].<ref>{{burgen-austria|id=110|name=Burg Neudenstein}}</ref> Sčasoma pa je njegov oster režim izzval vse večje nasprotovanje, ki so ga gojili Habsburžani. Krvavi sporu z bamberško škofijo (izbruhom leta 1334) je omajal njegov ugled, zato je leta 1335 priznal habsburško oblast, bil odstavljen kot deželni glavar, vendar je obdržal funkcijo maršala. Konrad je poskrbel, da je koroška vojvodina čim bolj gladko prešla na [[Habsburžani|Habsburžane]]. Vendar je pri tem prišel v oster konflikt z grofico [[Margareta Tirolska|Margareto (Tirolsko) Maultasch]], hčerko vojvode Henrika, ki je zaplenila tirolske posesti Konrada in njegove družine, ki jih je podedoval po smrti svojega brata Henrika Aufensteinskega, ki je bil brez otrok, ter s temi posesti suvereno upravljala. Med obleganjem in zavzetjem je bil grad Aufenstein močno poškodovan. Konradova sinova '''Friderik''' in '''Konrad''' sta skupaj z Bavarci in Ogri sodelovala pri uporu proti habsburškima vojvodama [[Albreht III. Habsburški|Albrehtu III.]] in [[Leopold III. Habsburški|Leopoldu III.]], a izgubila odločilno bitko pri Pliberku leta 1368. Konrad je umrl v Strechavu še istega leta, Frederik pa je bil izpuščen šele po 28 letih. == Grb == Grb prikazuje okronanega srebrnega Auffa (sovo) v modri barvi, ki sedi na zlati (pozneje zeleni) trigori. Na čeladi z modro in srebrno prevleko je slika ščita, krona okrašena s pavjim peresom.<ref>J. Siebmacher's grosses und allgemeines Wappenbuch, I. Band, 3. Abteilung, 1. Teil: Die mediatisirten Fürstengeschlechter in Deutschland. Verfasser: O.T. von Hefner, M. Gritzner, Ad. M. Hildebrandt. Nürnberg: Bauer & Raspe 1878, S. 17.</ref> Sova je bila vključena v občinski grb [[Navis (Tirolska)|Navisa]], ki je bil podeljen leta 1975 in na ozemlju katerega se nahaja grad Auffenstein.<ref>Eduard Widmoser: Tiroler Wappenfibel| Verlag=Tyrolia-Verlag | Ort=Innsbruck | Jahr=1978 | ISBN=3-7022-1324-4 | Str. 22</ref> == Potomci == Konrad se je poročil (1) prvič z Adelajdo Marling; (2) drugič (pred novembrom 1297) z Aliso, hčerko koroškega glavarja Kola Vuzeniško-Seltenheimskega, vdovo po Reinbertu Glaneškem; in (3) tretjič leta 1309 z Diemuto, hčerko Hartnida Ptujskega. V zakonih je imel naslednje otroke: * (1) Adelajda (⚭ Friderikom grofom Vovbrškim); * (2) [[Friderik III. Aufensteinski|Friderik III.]] † po 1396; * (2) Konrad IV. (domnevno po 1396 kanonik?) == Sklici == <references /> == Literatura == * {{ADB|1|654|654|Aufenstein, Konrad I. von|[[Franz von Krones]]|ADB:Aufenstein, Konrad von}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Koroški plemiči]] [[Kategorija:Tirolski plemiči]] iukov0x2bzztzsn06kshqc0kc6mh6wv 5728406 5728134 2022-08-07T06:56:29Z Romanm 13 {{Infopolje oseba}} wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|image=Auffenstein-Wappen.png|caption=Grb Auffensteinskih gospodov}} '''Konrad III. Aufensteinski''' tudi ''Konrad Aufensteinsteinski '' <ref>Siehe {{NDB|1|440||Aufenstein, Konrad von|[[Heinrich Appelt]]|135951909}}</ref> († 18. november 1338) je izviral iz tirolske plemiške družine, katere rodbinski grad v dolini Navisa pri Matreju se je imenoval Aufenstein in po njem je rodbina imela ime. Bil je sin Henrika Aufensteinskega in Adelajde Starkenberške. == Življenjepis == Konrad je prišel na Koroško leta 1293 za Otonom, sinom [[Majnhard II. Goriško-Tirolski|Majnhardom II. Goriško-Tirolskim]], vnukom in naslednikom zadnjega tirolskega grofa, [[Albert IV. Tirolski|Albert IV.]], na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]] in se izkazal pri zadušitvi plemiškega upora v letih 1292/93, ko so se [[Vovbržani]], Karlsbergerji in drugi dvignili proti Majnhardu, ki je bil od leta 1286 tudi koroški vojvoda. Leta 1293 je dobil službo [[Maršal|maršala]] na Koroškem in leta 1294 je dobil v fevd gospostvo [[Grad Karlsberg (Koroška)|Karlsberg]] (jugovzhodno od [[Šentvid ob Glini|Šentvida ob Glini]]). Od leta 1299 izpričan kot deželni glavar, je v imenu vojvode Henrika, ki je bil običajno odsoten, izvajal vladno oblast na Koroškem in utrdil moč svoje rodbinske hiše na Koroškem s pridobitvijo pomembnih fevdov in zastav. Leta 1323 je obdaril samostan klaris v [[Šentvid ob Glini|Šentvidu ob Glini]]), kjer so ustanovili tudi družinsko grobnico. Leta 1329 mu je vojvoda [[Henrik Koroški|Henrik VI.]] dal območje jugozahodno od [[Velikovec|Velikovca]], kjer si je Konrad zgradil [[Grad Neudenstein]].<ref>{{burgen-austria|id=110|name=Burg Neudenstein}}</ref> Sčasoma pa je njegov oster režim izzval vse večje nasprotovanje, ki so ga gojili Habsburžani. Krvavi sporu z bamberško škofijo (izbruhom leta 1334) je omajal njegov ugled, zato je leta 1335 priznal habsburško oblast, bil odstavljen kot deželni glavar, vendar je obdržal funkcijo maršala. Konrad je poskrbel, da je koroška vojvodina čim bolj gladko prešla na [[Habsburžani|Habsburžane]]. Vendar je pri tem prišel v oster konflikt z grofico [[Margareta Tirolska|Margareto (Tirolsko) Maultasch]], hčerko vojvode Henrika, ki je zaplenila tirolske posesti Konrada in njegove družine, ki jih je podedoval po smrti svojega brata Henrika Aufensteinskega, ki je bil brez otrok, ter s temi posesti suvereno upravljala. Med obleganjem in zavzetjem je bil grad Aufenstein močno poškodovan. Konradova sinova '''Friderik''' in '''Konrad''' sta skupaj z Bavarci in Ogri sodelovala pri uporu proti habsburškima vojvodama [[Albreht III. Habsburški|Albrehtu III.]] in [[Leopold III. Habsburški|Leopoldu III.]], a izgubila odločilno bitko pri Pliberku leta 1368. Konrad je umrl v Strechavu še istega leta, Frederik pa je bil izpuščen šele po 28 letih. == Grb == Grb prikazuje okronanega srebrnega Auffa (sovo) v modri barvi, ki sedi na zlati (pozneje zeleni) trigori. Na čeladi z modro in srebrno prevleko je slika ščita, krona okrašena s pavjim peresom.<ref>J. Siebmacher's grosses und allgemeines Wappenbuch, I. Band, 3. Abteilung, 1. Teil: Die mediatisirten Fürstengeschlechter in Deutschland. Verfasser: O.T. von Hefner, M. Gritzner, Ad. M. Hildebrandt. Nürnberg: Bauer & Raspe 1878, S. 17.</ref> Sova je bila vključena v občinski grb [[Navis (Tirolska)|Navisa]], ki je bil podeljen leta 1975 in na ozemlju katerega se nahaja grad Auffenstein.<ref>Eduard Widmoser: Tiroler Wappenfibel| Verlag=Tyrolia-Verlag | Ort=Innsbruck | Jahr=1978 | ISBN=3-7022-1324-4 | Str. 22</ref> == Potomci == Konrad se je poročil (1) prvič z Adelajdo Marling; (2) drugič (pred novembrom 1297) z Aliso, hčerko koroškega glavarja Kola Vuzeniško-Seltenheimskega, vdovo po Reinbertu Glaneškem; in (3) tretjič leta 1309 z Diemuto, hčerko Hartnida Ptujskega. V zakonih je imel naslednje otroke: * (1) Adelajda (⚭ Friderikom grofom Vovbrškim); * (2) [[Friderik III. Aufensteinski|Friderik III.]] † po 1396; * (2) Konrad IV. (domnevno po 1396 kanonik?) == Sklici == <references /> == Literatura == * {{ADB|1|654|654|Aufenstein, Konrad I. von|[[Franz von Krones]]|ADB:Aufenstein, Konrad von}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Koroški plemiči]] [[Kategorija:Tirolski plemiči]] oaf6ojwgsm4a7gfufa6xp8poei3yg7g 0 522021 5728133 2022-08-06T14:25:07Z A09090091 188929 A09090091 je premaknil stran [[Samostan Nga Phe Kyaung]] na [[Samostan Nga Pe Čaung]]: slo. wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Samostan Nga Pe Čaung]] neubrowyxb72pjthbb1dpiqej3wlgg5 6 522022 5728154 2022-08-06T15:15:32Z Vrli mako 205858 {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} kyjwg1dc823i0c8uhejxx7exfljwkf0 0 522023 5728181 2022-08-06T15:54:07Z Shabicht 3554 Nova stran z vsebino: {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregac... wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine Apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.«<ref>{{cite web |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |title=Pastor Bonus: Dicasteries |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130601014551/https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |archivedate=1. junij 2013 }} </ref> ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} 61d2onqa6fdcifqa0hrkgugc2wxr3rc 5728186 5728181 2022-08-06T16:01:01Z Shabicht 3554 /* Uvedba */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte diksaterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine Apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.«<ref>{{cite web |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |title=Pastor Bonus: Dicasteries |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130601014551/https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |archivedate=1. junij 2013 }} </ref> ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti Rimske kurije so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} tjdjvonx40b9h4mye2aw4288zrguot7 5728187 5728186 2022-08-06T16:03:52Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], ki so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte dikasterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine Apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.«<ref>{{cite web |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |title=Pastor Bonus: Dicasteries |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130601014551/https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |archivedate=1. junij 2013 }} </ref> ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti Rimske kurije so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} 73rk4580qi7zcg141fcgm7l1gx6f1a3 5728266 5728187 2022-08-06T19:05:49Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni organi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ki so nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]]. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], in so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte dikasterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine Apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.«<ref>{{cite web |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |title=Pastor Bonus: Dicasteries |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130601014551/https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |archivedate=1. junij 2013 }} </ref> ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti Rimske kurije so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} 5p42g58un5hadh46fuefstl7x4ojvyr 5728277 5728266 2022-08-06T19:28:57Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so posebni najvišji upravni organi za določeno področje v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]], ki sestavljajo [[Rimska kurija|Rimsko kurijo]]. Nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]] in so bili kot kurialne enote uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] in so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte dikasterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine Apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.«<ref>{{cite web |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |title=Pastor Bonus: Dicasteries |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130601014551/https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |archivedate=1. junij 2013 }} </ref> ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti Rimske kurije so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} gz09c5li6jbly1wm2bac2yievryloq8 5728278 5728277 2022-08-06T19:29:29Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so najvišji upravni organi za določeno področje v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]], ki sestavljajo [[Rimska kurija|Rimsko kurijo]]. Nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]] in so bili kot kurialne enote uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] in so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte dikasterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' ([[grščina|gr.]] ''δικαστήριον''), ''sodište'', oz. prostor za sojenje v antični Grčiji, tudi ljudsko sodišče, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine Apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.«<ref>{{cite web |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |title=Pastor Bonus: Dicasteries |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130601014551/https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |archivedate=1. junij 2013 }} </ref> ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti Rimske kurije so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} 2bq28qnmu8h2zwukxpvrx7a10a90n5t 5728279 5728278 2022-08-06T19:33:15Z Shabicht 3554 /* Etimologija */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so najvišji upravni organi za določeno področje v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]], ki sestavljajo [[Rimska kurija|Rimsko kurijo]]. Nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]] in so bili kot kurialne enote uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] in so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte dikasterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' (v [[grščina|grščina]] ''δικαστήριον''), s pomenom''sodišče'', se nanaša na prostor sojenja v antični Grčiji, tudi ljudskega sodišča, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine Apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.«<ref>{{cite web |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |title=Pastor Bonus: Dicasteries |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130601014551/https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |archivedate=1. junij 2013 }} </ref> ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti Rimske kurije so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} 6btdwerwubj2igc706b83oym87fbfy6 5728280 5728279 2022-08-06T19:33:56Z Shabicht 3554 /* Etimologija */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reforma Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so najvišji upravni organi za določeno področje v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]], ki sestavljajo [[Rimska kurija|Rimsko kurijo]]. Nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]] in so bili kot kurialne enote uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] in so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte dikasterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' (v [[grščina|grščina]] ''δικαστήριον''), s pomenom''sodišče'', se nanaša na prostor sojenja v antični Grčiji, tudi ljudskega sodišča, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.«<ref>{{cite web |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |title=Pastor Bonus: Dicasteries |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130601014551/https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |archivedate=1. junij 2013 }} </ref> ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti Rimske kurije so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} mxj0dt0vuqx0kh7r25ds934n0e4fwct 5728281 5728280 2022-08-06T19:34:56Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so najvišji upravni organi za določeno področje v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]], ki sestavljajo [[Rimska kurija|Rimsko kurijo]]. Nastali v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]] in so bili kot kurialne enote uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] in so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte dikasterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' (v [[grščina|grščina]] ''δικαστήριον''), s pomenom''sodišče'', se nanaša na prostor sojenja v antični Grčiji, tudi ljudskega sodišča, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.«<ref>{{cite web |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |title=Pastor Bonus: Dicasteries |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130601014551/https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |archivedate=1. junij 2013 }} </ref> ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti Rimske kurije so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} 911pzva2mzzxukgu9fx7cw657k25zoh 5728374 5728281 2022-08-07T05:43:29Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so najvišji upravni organi za določeno področje v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]], ki sestavljajo [[Rimska kurija|Rimsko kurijo]]. Nastali so v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]] in so bili kot kurialne enote uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] in so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte dikasterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' (v [[grščina|grščina]] ''δικαστήριον''), s pomenom''sodišče'', se nanaša na prostor sojenja v antični Grčiji, tudi ljudskega sodišča, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.«<ref>{{cite web |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |title=Pastor Bonus: Dicasteries |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130601014551/https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |archivedate=1. junij 2013 }} </ref> ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti Rimske kurije so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za nauk vere]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} kjqucuwja8fmzxv4c6uwa7xld619tsc 5728395 5728374 2022-08-07T06:12:04Z Shabicht 3554 /* Dikasteriji Rimske kurije */ wikitext text/x-wiki {{aktualno||reformo Rimske kurije}} '''Dikasteriji''' so najvišji upravni organi za določeno področje v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]], ki sestavljajo [[Rimska kurija|Rimsko kurijo]]. Nastali so v času papeževanja [[Frančiška|papeža Frančiška]] in so bili kot kurialne enote uradno priznani z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] ''[[Praedicate Evangelium]]'', objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]] in so nadomestili nekdanje kongregacije (npr. [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacijo za nauk vere]]). {{Rimska kurija}} Vodja dikasterija Rimske kurije se imenuje »prefekt«. Po reformi kurije, ki jo je leta 2022 izvedel [[papež Frančišek]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2022-03/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium.html|title=Vatican News: Predstavitev apostolske konstitucije Praedicate Evangelium|accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> so za prefekte dikasterijev lahko izbrani tudi [[laik|laiki]], vključno z ženskami, medtem ko so poprejšnje cerkvene kongregacije lahko vodili samo [[Kardinal|kardinali]]. ==Etimologija== '''Dikasterij''' (v [[grščina|grščina]] ''δικαστήριον''), s pomenom''sodišče'', se nanaša na prostor sojenja v antični Grčiji, tudi ljudskega sodišča, katerega sodnike so izbirali z metom kocke. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bil to nedoločeni naziv za visoka sodišča in druge vodstvene organe. V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je naziv »dikasterij« na splošno nanašal na vse urade ali organe [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. V [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] ''[[Pastor Bonus]]'' (1988) je tudi definicija: »Z besedo »dikasteriji« se razumejo Državno tajništvo, kongregacije, sodišča, sveti in uradi, in sicer tudi Apostolska kamera, Uprava dediščine apostolskega sedeža in Prefektura za gospodarske zadeve Svetega sedeža.«<ref>{{cite web |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |title=Pastor Bonus: Dicasteries |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130601014551/https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/apost_constitutions/documents/hf_jp-ii_apc_19880628_pastor-bonus-general-norms_en.html |archivedate=1. junij 2013 }} </ref> ==Uvedba== Nekdanje kongregacije in papeški sveti Rimske kurije so odslej združeni v šestnajst dikasterijev. <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> ==Dikasteriji Rimske kurije== * [[Dikasterij za evangelizacijo]] * [[Dikasterij za verski nauk]] * [[Dikasterij za karitativno služenje]] * [[Dikasterij za vzhodne Cerkve]] * [[Dikasterij za kult in disciplino zakramentov]] * [[Dikasterij za zadeve svetnikov]] * [[Dikasterij za škofe]] * [[Dikasterij za duhovništvo]] * [[Dikasterij za institute posvečenega življenja in združbe apostolskega življenja]] * [[Dikasterij za laike, družino in življenje]] * [[Dikasterij za edinost kristjanov]] * [[Dikasterij za medverski dialog]] * [[Dikasterij za kulturo in vzgojo]] * [[Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja]] * [[Dikasterij za zakonodajna besedila]] * [[Dikasterij za komunikacijo]] == Sklici in opombe == {{opombe|2}} == Viri== * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Rimska kurija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] {{normativna kontrola}} 57zfmh8b6xyua3fd7rbegzcmmwtluq7 3 522024 5728192 2022-08-06T16:39:31Z Pathoschild 13399 create header for talk page ([[m:Synchbot|requested by MdsShakil]]) wikitext text/x-wiki <div style="display: flex; flex-wrap: wrap; justify-content: center; align-items: center; margin: 16px 0; border: 1px solid #aaaaaa;"> <div style="padding: 12px;">[[File:Circle-icons-megaphone.svg|75px|link=[[m:User_talk:MdsShakil]]]]</div> <div style="flex: 1; padding: 12px; background-color: #dddddd; color: #555555;"> <div style="font-weight: bold; font-size: 150%; color: red; font-family: 'Comic Sans MS'">Welcome to my talk page!</div> <div style="max-width: 700px">Hey! I am Shakil Hosen. I patrol many projects, and where I don't know the language I only act in cases of serious vandalism. If you think I have done anything wrong, feel free to [[m:User talk:MdsShakil|message me]] on Meta wiki. If you don't like that you can leave me messages here too, but since I do not watch all of my talk pages, your message might not get a timely response. Thanks! [[File:Face-smile.svg|18px|link=[[m:User:MdsShakil]]]]</div> </div> </div> 6ns6eellkw7iqc4yteyjnszfjmo2yio 0 522025 5728203 2022-08-06T17:14:58Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1094874896|Île Amsterdam]]« wikitext text/x-wiki '''Otok Amsterdam ali Île Amsterdam''' ({{IPA-fr|ilamstɛʁdam}}), znan tudi kot '''Amsterdamski otok''', '''Novi Amsterdam''' ali '''Nouvelle Amsterdam''', je otok [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], ki skupaj s sosednjim [[Otok Svetega Pavla|Otokom Svetega Pavla]] {{Convert|90|km|nmi|abbr=in}} na jugu tvori eno od petih okrožij prekomorskega teritorija. Otok je približno enako oddaljen od kopenske mase [[Madagaskar|Madagaskarja]], [[Avstralija|Avstralije]] in [[Antarktika|Antarktike]] – pa tudi od [[Britansko ozemlje v Indijskem oceanu|Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu]] in [[Kokosovi (Keelingovi) otoki|Kokosovih (Keelingovih) otokov]] (približno {{Convert|3200|km|nmi|abbr=in|disp=comma}} od vsakega). Raziskovalna postaja v Martin-de-Vivièsu, najprej imenovana ''Camp Heurtin'' in nato ''La Roche Godon'', je edino naselje na otoku in je sezonski dom približno tridesetim raziskovalcem in osebju, ki študira biologijo, meteorologijo in geomagnetiko. == Zgodovina == Prva oseba, za katero je znano, da je opazila otok, je bil španski raziskovalec [[Juan Sebastián Elcano|Juan Sebastián de Elcano]] 18. marca 1522 med svojim objadranjem sveta. Elcano otoku ni dal imena. 17. junija 1633 je nizozemski mornar Anthonie van Diemen opazil otok in ga poimenoval po svoji ladji ''Nieuw Amsterdam''.<ref name="btinternet.com">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}</ref> Prvo zabeleženo izkrcanje na otoku se je zgodilo decembra 1696, pod vodstvom nizozemskega raziskovalca [[Willem de Vlamingh|Willema de Vlamingha]].<ref>[http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|date=March 26, 2014}}</ref> Francoski mornar Pierre François Péron je zapisal, da je bil na otoku med letoma 1792 in 1795. ''Péronovi spomini'', v katerih opisuje svoja doživetja, so izšli v omejeni nakladi, danes drag zbirateljski primerek. <ref>[http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt Statewide County HI Archives: News], ''USGenWeb'' Archives {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121125080443/http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt|date=November 25, 2012}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Péron (captain)|title=Mémoires du capitaine Péron sur ses voyages aux côtes d'Afrique, en Arabie, à l'île d'Amsterdam, aux îles d'Anjouan et de Mayotte, aux côtes nord-ouest de l'Amérique, aux îles Sandwich, à la Chine, etc|url=https://books.google.com/books?id=-QMOAAAAYAAJ|year=1824|publisher=Brissot-Thivars}}</ref> Toda otok Amsterdam in otok Svetega Pavla so takrat pogosto zamenjevali in Péron je bil morda prisoten na Svetem Pavlu. Ribiči na tjulnje naj bi na otoku prvič pristali leta 1789.<ref>Headland, R.K. (ed.) (2018) ''Historical Antarctic Sealing Industry'', Cambridge, Scott Polar Research Institute, p.166.</ref> Med tem datumom in letom 1876 je na otoku zabeleženih 47 ladij na tjulenje, od katerih jih je 9 doživelo brodolom. Še vedno je mogoče najti ostanke obdobja lova na tjulente.<ref>Headland, p.166.</ref> Otok je bil postanek Macartneyjeve misije med njenim potovanjem na Kitajsko leta 1793.<ref>{{Navedi knjigo|title=Imperial Twilight: The Opium War and the End of China's Last Golden Age|year=2018|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=978-0307961730}}</ref> 11. oktobra 1833 je britanska barka ''Lady Munro doživela'' brodolom na otoku. Od 97 oseb na krovu je 21 preživelih dva tedna kasneje pobrala ameriška tjulnjelovka ''General Jackson''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Chronological List of Antarctic Expeditions and Related Historical Events|url=https://books.google.com/books?id=Sg49AAAAIAAJ|year=1989|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-30903-5}}</ref> John Balleny, poveljnik ladje za raziskovanje in lovljenje tjulnjev ''Eliza Scott'' (154 ton), je novembra 1838 obiskal otok v iskanju tjulnjev. Vrnil se je z nekaj ribami in poročal, da je videl ostanke koče in trup kita.<ref>[https://www.jstor.org/stable/41562543?seq=1#page_scan_tab_contents Jones, A,G.E., “John Balleny and Amsterdam Island,” ''The Great Circle'', 8 (2) October 1886, pp.73-4]</ref> Otoka Amsterdam in Otok Svetega Pavla je junija 1843 prvič zahtevala Francija. Odlok z dne 8. junija 1843 je poljskemu kapitanu Adamu Mieroslawskemu naložil, da v imenu Francije prevzame oba otoka v posest in upravlja oba otoka. Še vedno sta ohranjena dekret in ladijski dnevnik z ladje ''Olympe'' z dne 1. in 3. julija 1843, ki pravi, da je otoke prevzel v posest Mieroslawski. <ref name="btinternet.com">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">''www.btinternet.com'' https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html. Archived from [http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html the original] on October 23, 2012.</cite><span data-ve-ignore="true"> </span><span class="cs1-visible-error citation-comment" data-ve-ignore="true"><code class="cs1-code"><nowiki>{{</nowiki>[[Predloga:Navedi splet|cite web]]<nowiki>}}</nowiki></code>: </span><span class="cs1-visible-error citation-comment" data-ve-ignore="true">Missing or empty <code class="cs1-code">&#x7C;title=</code> ([[Pomoč:CS1 napake|help]])</span> [[Category:CS1 errors: missing title]] [[Category:CS1 errors: bare URL]]</ref> Januarja 1871 je skupina, ki jo je vodil Heurtin, francoski prebivalec [[Reunion|Réuniona]], poskušala poseliti otok. Po sedmih mesecih so bili njihovi poskusi vzreje goveda in pridelave poljščin neuspešni, zato so se vrnili na Réunion in zapustili živino na otoku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam/St Paul: Discovery and early history|accessdate=2011-04-25|website=The South Atlantic and Subantarctic Islands|first=Paul|last=Carroll|date=2003-06-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> Maja 1880 {{HMS|Raleigh|1873|6}} je obkrožil otok in iskal pogrešano ladjo ''Knowsley Hall''. Na otok so poslali rezalnik in giga, da bi iskali znake bivanja. Na Hoskin Pointu je bil drog za zastavo severno pa sta bili dve koči, od katerih je ena imela nedotaknjeno streho in je vsebovala tri pograde, prazne sode, železen lonec ter jajčne lupine in perje morskih ptic. V drugi koči je bil tudi prevrnjen uporabni čoln, ki naj bi pripadal ribičem, ki so obiskali otok.<ref name="cman109">{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}</ref> Otok je bil priključen francoski koloniji Madagaskar od 21. novembra 1924 do 6. avgusta 1955, ko so bile ustanovljene francoske južne in antarktične dežele. (Madagaskar se je osamosvojil leta 1958.) Prvo francosko oporišče na Otoku Amsterdam je bilo ustanovljeno leta 1949 in se je prvotno imenovalo Camp Heurtin. Zdaj je raziskovalna postaja Martin-de-Viviès. Global Atmosphere Watch je še vedno prisoten na Otoku Amsterdam. === Geografija === Vulkanski otok je [[Ognjenik|potencialno aktiven vulkan]]. Ni znanih nobenih zgodovinskih izbruhov, čeprav sveža morfologija najnovejšega vulkanizma v kraterju Dumas na severovzhodnem boku kaže, da se je morda zgodil šele pred stoletjem.<ref>{{Navedi splet|title=Amsterdam Island volcano|url=https://www.volcanodiscovery.com/amsterdam-island.html|website=Volcano Discovery|accessdate=13 May 2020}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Nougier|first=Jacques|date=1982|title=Volcanism of St-Paul and Amsterdam islands; some aspects of volcanism along plate margins|journal=IIIth Symp. Antarct. Geol . Madison|pages=755–765}}</ref> Ima površino {{Convert|55|km2|mi2|abbr=on}}, ki meri približno {{Convert|10|km|mi|0|abbr=on}} na svoji najdaljši strani in doseže celo {{Convert|867|m|ft|0|abbr=on}} višine na Mont de la Dives. Visoko osrednje območje otoka, na nadmorski višini več kot {{Convert|500|m|ft}}, ki vsebuje svoje vrhove in kaldero, je znan kot Plateau des Tourbières (''Plato Barja''). Pečine, ki označujejo zahodno obalo otoka, se dvigajo na več kot {{Convert|700|m|ft}}, so znani kot Falaises d'Entrecasteaux po francoskem pomorščaku iz 18. stoletja Antoinu Bruniju d'Entrecasteauxu.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> === Podnebje === Otok Amsterdam ima blago, oceansko podnebje, ''Cfb'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]], s povprečno letno temperaturo {{Convert|14|°C|°F|1}}, letna količina padavin {{Convert|1100|mm|in|0|abbr=on}}, vztrajni zahodni vetrovi in visoka vlažnost. <ref>[http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm Ile Amsterdam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119140240/http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm|date=November 19, 2012}}</ref> Po klasifikaciji podnebja Trewartha je otok precej znotraj morskega subtropskega pasu zaradi zelo nizkih dnevnih temperaturnih nihanj, ki ohranjajo visoke vrednosti. === Flora in favna === [[Slika:Phylica_arborea.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Phylica_arborea.JPG/220px-Phylica_arborea.JPG|desno|sličica| ''Phylica arborea'' Grove]] ==== Vegetacija ==== ''Drevesa Phylica arborea'' se pojavljajo v Amsterdamu, ki je edino mesto, kjer tvorijo nizek gozd, čeprav drevesa najdemo tudi na [[Tristan da Cunha]] in otoku Gough . Imenovali so ga ''Grand Bois'' ("Veliki gozd"), ki je prekrival nižine otoka, dokler gozdni požari, ki so jih zanetili lovci na tjulnje, leta 1825 niso počistili večjega dela. Ostalo je le osem fragmentov. Nekateri mornarji iz HMS ''Raleigh'' so pristali na otoku 27. maja 1880. Ti so opisali vegetacijo kot <ref name="cman109">{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}<cite class="citation news cs1 cs1-prop-jul-greg-uncertainty" data-ve-ignore="true">"Editorial". ''The Cornishman''. No.&nbsp;109. 12 August 1880. p.&nbsp;4.</cite> [[Category:CS1: Julian–Gregorian uncertainty]]</ref><blockquote>Groba tla, trava visoka nekaj čevljev, mirta {{Convert|10|-|15|ft|m|0|disp=sqbr}} visoko v zaščitenih grapah, šaš, praproti (predvsem ''polipodij'' ) in kapusnice, zrasle v grmovje z nekaj centimetrov debelimi štori na vrtu. . . .</blockquote> ==== Ptice ==== Otok je dom [[Endemit|endemskega]] amsterdamskega albatrosa, ki gnezdi le na planoti Plateau des Tourbières. Druge redke vrste so rjavi pomorček, antarktična čigra in skakači pingvin . Amsterdamska raca je zdaj [[Izumrtje|izumrla]], prav tako kot lokalne gnezdeče populacije mnogih petrel. Na otoku je nekoč verjetno živela vrsta tirnic, saj je bil primerek vzet v 1790-ih (ki je bil izgubljen), vendar so izumrle do leta 1800 ali pa je bil zaostanek obstoječe vrste. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Vnesena je navadna voščenka.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Plateau des Tourbières in Falaises d'Entrcasteaux sta bili označeni kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembni območji za ptice]] s strani [[BirdLife International]], slednje zaradi velike gnezditvene kolonije indijskih rumenonosih albatrosov.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> ==== Sesalci ==== [[Slika:AmsterdamIsl_Map.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/AmsterdamIsl_Map.png/220px-AmsterdamIsl_Map.png|sličica| Zemljevid otoka, ki prikazuje raziskovalno bazo.]] Domačih kopenskih sesalcev ni. Na otoku se razmnožujejo subantarktični morski medvedi in [[Južnomorski slon|južni morski sloni]]. Uvedeni sesalci vključujejo [[Hišna miš|hišno miško]] in rjavo podgano . Prisotne so divje mačke.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Otok je od leta 1871 do 2010 naseljevala tudi posebna pasma divjega goveda, amsterdamsko govedo. Izvirajo iz uvedbe petih živali, ki jih je Heurtin med svojim kratkim poskusom poselitve otoka leta 1871 <ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> in do leta 1988 povečal na približno 2000. Po ugotovitvi, da govedo škoduje otoškim ekosistemom, je bila zgrajena ograja, ki jih je omejila na severni del otoka. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Leta 2007 je bilo odločeno, da se populacija goveda popolnoma izkorenini, kar je povzročilo zakol goveda med letoma 2008 in 2010. <ref name="L">Sophie Lautier: "Sur l'île Amsterdam, chlorophylle et miaulements".</ref> == Poglej tudi == * Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah * Francoski čezmorski departmaji in ozemlja * Upravna razdelitev Francije * Seznam francoskih otokov v Indijskem in Tihem oceanu == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.farvoyager.com/siov/amst1.html Obisk Ile Amsterdam] (fotografije nedavnega obiska turista) * [http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml Francoske kolonije—Saint-Paul & Amsterdamski otoki], ''Odkrijte Francijo'' * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/french-southern-and-antarctic-lands/ Francoske južne in antarktične dežele] v CIA World Factbook * * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodi ZDA] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku francoščina (fr)]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] ar1815lnb6jqyywlasn9s5wn7fbz32q 5728215 5728203 2022-08-06T17:40:44Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Otok Amsterdam<br />(Novi Amsterdam)<br />Île Amsterdam | native_name = {{native name|fr|Île Amsterdam}} | image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg | image_coat = | symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = Orthographic projection centred over Ile Amsterdam.png |map_caption = [[Ortografska projekcija]] osredotočeno na ''Île Amsterdam''.}} {{Infopolje Otoki |name=Otok Amsterdam |image_name= |image_caption= |native_name = |image_flag = |map=Indijski ocean |map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|37|50|S|77|33|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}} |archipelago= |area_km2=55|length_km=10|width_km=7| highest_mount = [[Mont de la Dives]]|elevation_m=867|population=28| country = {{FRA}}}} '''Otok Amsterdam ali Île Amsterdam''' ({{IPA-fr|ilamstɛʁdam}}), znan tudi kot '''Amsterdamski otok''', '''Novi Amsterdam''' ali '''Nouvelle Amsterdam''', je otok [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], ki skupaj s sosednjim [[Otok Svetega Pavla|Otokom Svetega Pavla]] 90 km na jugu tvori eno od petih okrožij prekomorskega teritorija. Otok je približno enako oddaljen od kopenske mase [[Madagaskar|Madagaskarja]], [[Avstralija|Avstralije]] in [[Antarktika|Antarktike]] – pa tudi od [[Britansko ozemlje v Indijskem oceanu|Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu]] in [[Kokosovi (Keelingovi) otoki|Kokosovih (Keelingovih) otokov]] (približno 3200 km od vsakega). Raziskovalna postaja v Martin-de-Vivièsu, najprej imenovana ''Camp Heurtin'' in nato ''La Roche Godon'', je edino naselje na otoku in je sezonski dom približno tridesetim raziskovalcem in osebju, ki študira biologijo, meteorologijo in geomagnetiko. == Zgodovina == Prva oseba, za katero je znano, da je opazila otok, je bil španski raziskovalec [[Juan Sebastián Elcano|Juan Sebastián de Elcano]] 18. marca 1522 med svojim objadranjem sveta. Elcano otoku ni dal imena. 17. junija 1633 je nizozemski mornar Anthonie van Diemen opazil otok in ga poimenoval po svoji ladji ''Nieuw Amsterdam''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}</ref> Prvo zabeleženo izkrcanje na otoku se je zgodilo decembra 1696, pod vodstvom nizozemskega raziskovalca [[Willem de Vlamingh|Willema de Vlamingha]].<ref>[http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|date=March 26, 2014}}</ref> Francoski mornar Pierre François Péron je zapisal, da je bil na otoku med letoma 1792 in 1795. ''Péronovi spomini'', v katerih opisuje svoja doživetja, so izšli v omejeni nakladi, danes drag zbirateljski primerek. <ref>[http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt Statewide County HI Archives: News], ''USGenWeb'' Archives {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121125080443/http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt|date=November 25, 2012}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Péron (captain)|title=Mémoires du capitaine Péron sur ses voyages aux côtes d'Afrique, en Arabie, à l'île d'Amsterdam, aux îles d'Anjouan et de Mayotte, aux côtes nord-ouest de l'Amérique, aux îles Sandwich, à la Chine, etc|url=https://books.google.com/books?id=-QMOAAAAYAAJ|year=1824|publisher=Brissot-Thivars}}</ref> Toda otok Amsterdam in otok Svetega Pavla so takrat pogosto zamenjevali in Péron je bil morda prisoten na Svetem Pavlu. Ribiči na tjulnje naj bi na otoku prvič pristali leta 1789.<ref>Headland, R.K. (ed.) (2018) ''Historical Antarctic Sealing Industry'', Cambridge, Scott Polar Research Institute, p.166.</ref> Med tem datumom in letom 1876 je na otoku zabeleženih 47 ladij na tjulenje, od katerih jih je 9 doživelo brodolom. Še vedno je mogoče najti ostanke obdobja lova na tjulente.<ref>Headland, p.166.</ref> Otok je bil postanek Macartneyjeve misije med njenim potovanjem na Kitajsko leta 1793.<ref>{{Navedi knjigo|title=Imperial Twilight: The Opium War and the End of China's Last Golden Age|year=2018|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=978-0307961730}}</ref> 11. oktobra 1833 je britanska barka ''Lady Munro doživela'' brodolom na otoku. Od 97 oseb na krovu je 21 preživelih dva tedna kasneje pobrala ameriška tjulnjelovka ''General Jackson''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Chronological List of Antarctic Expeditions and Related Historical Events|url=https://books.google.com/books?id=Sg49AAAAIAAJ|year=1989|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-30903-5}}</ref> John Balleny, poveljnik ladje za raziskovanje in lovljenje tjulnjev ''Eliza Scott'' (154 ton), je novembra 1838 obiskal otok v iskanju tjulnjev. Vrnil se je z nekaj ribami in poročal, da je videl ostanke koče in trup kita.<ref>[https://www.jstor.org/stable/41562543?seq=1#page_scan_tab_contents Jones, A,G.E., “John Balleny and Amsterdam Island,” ''The Great Circle'', 8 (2) October 1886, pp.73-4]</ref> Otoka Amsterdam in Otok Svetega Pavla je junija 1843 prvič zahtevala Francija. Odlok z dne 8. junija 1843 je poljskemu kapitanu Adamu Mieroslawskemu naložil, da v imenu Francije prevzame oba otoka v posest in upravlja oba otoka. Še vedno sta ohranjena dekret in ladijski dnevnik z ladje ''Olympe'' z dne 1. in 3. julija 1843, ki pravi, da je otoke prevzel v posest Mieroslawski. <ref name="btinternet.com">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">''www.btinternet.com'' https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html. Archived from [http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html the original] on October 23, 2012.</cite></ref> Januarja 1871 je skupina, ki jo je vodil Heurtin, francoski prebivalec [[Reunion|Réuniona]], poskušala poseliti otok. Po sedmih mesecih so bili njihovi poskusi vzreje goveda in pridelave poljščin neuspešni, zato so se vrnili na Réunion in zapustili živino na otoku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam/St Paul: Discovery and early history|accessdate=2011-04-25|website=The South Atlantic and Subantarctic Islands|first=Paul|last=Carroll|date=2003-06-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> Maja 1880 {{HMS|Raleigh|1873|6}} je obkrožil otok in iskal pogrešano ladjo ''Knowsley Hall''. Na otok so iskali znake bivanja. Na Hoskin Pointu je bil drog za zastavo severno pa sta bili dve koči, od katerih je ena imela nedotaknjeno streho in je vsebovala tri pograde, prazne sode, železen lonec ter jajčne lupine in perje morskih ptic. V drugi koči je bil tudi prevrnjen uporabni čoln, ki naj bi pripadal ribičem, ki so obiskali otok.<ref>{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}</ref> Otok je bil priključen francoski koloniji Madagaskar od 21. novembra 1924 do 6. avgusta 1955, ko so bile ustanovljene francoske južne in antarktične dežele. (Madagaskar se je osamosvojil leta 1958.) Prvo francosko oporišče na Otoku Amsterdam je bilo ustanovljeno leta 1949 in se je prvotno imenovalo Camp Heurtin. Zdaj je raziskovalna postaja Martin-de-Viviès. Global Atmosphere Watch je še vedno prisoten na Otoku Amsterdam. === Geografija === Vulkanski otok je [[Ognjenik|potencialno aktiven vulkan]]. Ni znanih nobenih zgodovinskih izbruhov, čeprav sveža morfologija najnovejšega vulkanizma v kraterju Dumas na severovzhodnem boku kaže, da se je morda zgodil šele pred stoletjem.<ref>{{Navedi splet|title=Amsterdam Island volcano|url=https://www.volcanodiscovery.com/amsterdam-island.html|website=Volcano Discovery|accessdate=13 May 2020}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Nougier|first=Jacques|date=1982|title=Volcanism of St-Paul and Amsterdam islands; some aspects of volcanism along plate margins|journal=IIIth Symp. Antarct. Geol . Madison|pages=755–765}}</ref> Ima površino 55 km2, in meri približno 10 km na svoji najdaljši strani in doseže celo 867 m višine na Mont de la Dives. Visoko osrednje območje otoka, na nadmorski višini več kot 500 m, ki vsebuje svoje vrhove in kaldero, je znan kot Plateau des Tourbières (''Plato Barja''). Pečine, ki označujejo zahodno obalo otoka, se dvigajo na več kot 700 m, so znani kot Falaises d'Entrecasteaux po francoskem pomorščaku iz 18. stoletja Antoinu Bruniju d'Entrecasteauxu.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> === Podnebje === Otok Amsterdam ima blago, oceansko podnebje, ''Cfb'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]], s povprečno letno temperaturo 14 °C, letna količina padavin 1100 mm, vztrajni zahodni vetrovi in visoka vlažnost. <ref>[http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm Ile Amsterdam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119140240/http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm|date=November 19, 2012}}</ref> Po klasifikaciji podnebja Trewartha je otok precej znotraj morskega subtropskega pasu zaradi zelo nizkih dnevnih temperaturnih nihanj, ki ohranjajo visoke vrednosti. === Flora in favna === [[Slika:Phylica_arborea.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Phylica_arborea.JPG/220px-Phylica_arborea.JPG|desno|sličica| podrast ''Phylica arborea'']] ==== Vegetacija ==== ''Drevesa Phylica arborea'' se pojavljajo v Amsterdamu, ki je edino mesto, kjer tvorijo nizek gozd, čeprav drevesa najdemo tudi na [[Tristan da Cunha]] in otoku Gough . Imenovali so ga ''Grand Bois'' ("Veliki gozd"), ki je prekrival nižine otoka, dokler gozdni požari, ki so jih zanetili lovci na tjulnje, leta 1825 niso počistili večjega dela. Ostalo je le osem fragmentov. Nekateri mornarji iz HMS ''Raleigh'' so pristali na otoku 27. maja 1880. Ti so opisali vegetacijo kot <ref name="cman109">{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}<cite class="citation news cs1 cs1-prop-jul-greg-uncertainty" data-ve-ignore="true">"Editorial". ''The Cornishman''. No.&nbsp;109. 12 August 1880. p.&nbsp;4.</cite> [[Category:CS1: Julian–Gregorian uncertainty]]</ref><blockquote>Groba tla, trava visoka nekaj čevljev, mirta {{Convert|10|-|15|ft|m|0|disp=sqbr}} visoko v zaščitenih grapah, šaš, praproti (predvsem ''polipodij'' ) in kapusnice, zrasle v grmovje z nekaj centimetrov debelimi štori na vrtu. . . .</blockquote> ==== Ptice ==== Otok je dom [[Endemit|endemskega]] amsterdamskega albatrosa, ki gnezdi le na planoti Plateau des Tourbières. Druge redke vrste so rjavi pomorček, antarktična čigra in skakači pingvin . Amsterdamska raca je zdaj [[Izumrtje|izumrla]], prav tako kot lokalne gnezdeče populacije mnogih petrel. Na otoku je nekoč verjetno živela vrsta tirnic, saj je bil primerek vzet v 1790-ih (ki je bil izgubljen), vendar so izumrle do leta 1800 ali pa je bil zaostanek obstoječe vrste. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Vnesena je navadna voščenka.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Plateau des Tourbières in Falaises d'Entrcasteaux sta bili označeni kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembni območji za ptice]] s strani [[BirdLife International]], slednje zaradi velike gnezditvene kolonije indijskih rumenonosih albatrosov.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> ==== Sesalci ==== [[Slika:AmsterdamIsl_Map.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/AmsterdamIsl_Map.png/220px-AmsterdamIsl_Map.png|sličica| Zemljevid otoka, ki prikazuje raziskovalno bazo.]] Domačih kopenskih sesalcev ni. Na otoku se razmnožujejo subantarktični morski medvedi in [[Južnomorski slon|južni morski sloni]]. Uvedeni sesalci vključujejo [[Hišna miš|hišno miško]] in rjavo podgano . Prisotne so divje mačke.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Otok je od leta 1871 do 2010 naseljevala tudi posebna pasma divjega goveda, amsterdamsko govedo. Izvirajo iz uvedbe petih živali, ki jih je Heurtin med svojim kratkim poskusom poselitve otoka leta 1871 <ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> in do leta 1988 povečal na približno 2000. Po ugotovitvi, da govedo škoduje otoškim ekosistemom, je bila zgrajena ograja, ki jih je omejila na severni del otoka. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Leta 2007 je bilo odločeno, da se populacija goveda popolnoma izkorenini, kar je povzročilo zakol goveda med letoma 2008 in 2010. <ref name="L">Sophie Lautier: "Sur l'île Amsterdam, chlorophylle et miaulements".</ref> == Poglej tudi == * [[Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah]] * [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]] * [[Upravna razdelitev Francije]] * [[Seznam francoskih otokov v Indijskem in Tihem oceanu]] == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.farvoyager.com/siov/amst1.html Obisk Ile Amsterdam] (fotografije nedavnega obiska turista) * [http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml Francoske kolonije—Saint-Paul & Amsterdamski otoki], ''Odkrijte Francijo'' * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/french-southern-and-antarctic-lands/ Francoske južne in antarktične dežele] v CIA World Factbook * * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodi ZDA] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku francoščina (fr)]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 4zu4o19nbydt7n7axhnzprr0jx2tb5g 5728262 5728215 2022-08-06T18:57:58Z JozefD 5744 /* Ptice */ wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Otok Amsterdam<br />(Novi Amsterdam)<br />Île Amsterdam | native_name = {{native name|fr|Île Amsterdam}} | image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg | image_coat = | symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = Orthographic projection centred over Ile Amsterdam.png |map_caption = [[Ortografska projekcija]] osredotočeno na ''Île Amsterdam''.}} {{Infopolje Otoki |name=Otok Amsterdam |image_name= |image_caption= |native_name = |image_flag = |map=Indijski ocean |map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|37|50|S|77|33|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}} |archipelago= |area_km2=55|length_km=10|width_km=7| highest_mount = [[Mont de la Dives]]|elevation_m=867|population=28| country = {{FRA}}}} '''Otok Amsterdam ali Île Amsterdam''' ({{IPA-fr|ilamstɛʁdam}}), znan tudi kot '''Amsterdamski otok''', '''Novi Amsterdam''' ali '''Nouvelle Amsterdam''', je otok [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], ki skupaj s sosednjim [[Otok Svetega Pavla|Otokom Svetega Pavla]] 90 km na jugu tvori eno od petih okrožij prekomorskega teritorija. Otok je približno enako oddaljen od kopenske mase [[Madagaskar|Madagaskarja]], [[Avstralija|Avstralije]] in [[Antarktika|Antarktike]] – pa tudi od [[Britansko ozemlje v Indijskem oceanu|Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu]] in [[Kokosovi (Keelingovi) otoki|Kokosovih (Keelingovih) otokov]] (približno 3200 km od vsakega). Raziskovalna postaja v Martin-de-Vivièsu, najprej imenovana ''Camp Heurtin'' in nato ''La Roche Godon'', je edino naselje na otoku in je sezonski dom približno tridesetim raziskovalcem in osebju, ki študira biologijo, meteorologijo in geomagnetiko. == Zgodovina == Prva oseba, za katero je znano, da je opazila otok, je bil španski raziskovalec [[Juan Sebastián Elcano|Juan Sebastián de Elcano]] 18. marca 1522 med svojim objadranjem sveta. Elcano otoku ni dal imena. 17. junija 1633 je nizozemski mornar Anthonie van Diemen opazil otok in ga poimenoval po svoji ladji ''Nieuw Amsterdam''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}</ref> Prvo zabeleženo izkrcanje na otoku se je zgodilo decembra 1696, pod vodstvom nizozemskega raziskovalca [[Willem de Vlamingh|Willema de Vlamingha]].<ref>[http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|date=March 26, 2014}}</ref> Francoski mornar Pierre François Péron je zapisal, da je bil na otoku med letoma 1792 in 1795. ''Péronovi spomini'', v katerih opisuje svoja doživetja, so izšli v omejeni nakladi, danes drag zbirateljski primerek. <ref>[http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt Statewide County HI Archives: News], ''USGenWeb'' Archives {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121125080443/http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt|date=November 25, 2012}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Péron (captain)|title=Mémoires du capitaine Péron sur ses voyages aux côtes d'Afrique, en Arabie, à l'île d'Amsterdam, aux îles d'Anjouan et de Mayotte, aux côtes nord-ouest de l'Amérique, aux îles Sandwich, à la Chine, etc|url=https://books.google.com/books?id=-QMOAAAAYAAJ|year=1824|publisher=Brissot-Thivars}}</ref> Toda otok Amsterdam in otok Svetega Pavla so takrat pogosto zamenjevali in Péron je bil morda prisoten na Svetem Pavlu. Ribiči na tjulnje naj bi na otoku prvič pristali leta 1789.<ref>Headland, R.K. (ed.) (2018) ''Historical Antarctic Sealing Industry'', Cambridge, Scott Polar Research Institute, p.166.</ref> Med tem datumom in letom 1876 je na otoku zabeleženih 47 ladij na tjulenje, od katerih jih je 9 doživelo brodolom. Še vedno je mogoče najti ostanke obdobja lova na tjulente.<ref>Headland, p.166.</ref> Otok je bil postanek Macartneyjeve misije med njenim potovanjem na Kitajsko leta 1793.<ref>{{Navedi knjigo|title=Imperial Twilight: The Opium War and the End of China's Last Golden Age|year=2018|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=978-0307961730}}</ref> 11. oktobra 1833 je britanska barka ''Lady Munro doživela'' brodolom na otoku. Od 97 oseb na krovu je 21 preživelih dva tedna kasneje pobrala ameriška tjulnjelovka ''General Jackson''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Chronological List of Antarctic Expeditions and Related Historical Events|url=https://books.google.com/books?id=Sg49AAAAIAAJ|year=1989|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-30903-5}}</ref> John Balleny, poveljnik ladje za raziskovanje in lovljenje tjulnjev ''Eliza Scott'' (154 ton), je novembra 1838 obiskal otok v iskanju tjulnjev. Vrnil se je z nekaj ribami in poročal, da je videl ostanke koče in trup kita.<ref>[https://www.jstor.org/stable/41562543?seq=1#page_scan_tab_contents Jones, A,G.E., “John Balleny and Amsterdam Island,” ''The Great Circle'', 8 (2) October 1886, pp.73-4]</ref> Otoka Amsterdam in Otok Svetega Pavla je junija 1843 prvič zahtevala Francija. Odlok z dne 8. junija 1843 je poljskemu kapitanu Adamu Mieroslawskemu naložil, da v imenu Francije prevzame oba otoka v posest in upravlja oba otoka. Še vedno sta ohranjena dekret in ladijski dnevnik z ladje ''Olympe'' z dne 1. in 3. julija 1843, ki pravi, da je otoke prevzel v posest Mieroslawski. <ref name="btinternet.com">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">''www.btinternet.com'' https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html. Archived from [http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html the original] on October 23, 2012.</cite></ref> Januarja 1871 je skupina, ki jo je vodil Heurtin, francoski prebivalec [[Reunion|Réuniona]], poskušala poseliti otok. Po sedmih mesecih so bili njihovi poskusi vzreje goveda in pridelave poljščin neuspešni, zato so se vrnili na Réunion in zapustili živino na otoku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam/St Paul: Discovery and early history|accessdate=2011-04-25|website=The South Atlantic and Subantarctic Islands|first=Paul|last=Carroll|date=2003-06-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> Maja 1880 {{HMS|Raleigh|1873|6}} je obkrožil otok in iskal pogrešano ladjo ''Knowsley Hall''. Na otok so iskali znake bivanja. Na Hoskin Pointu je bil drog za zastavo severno pa sta bili dve koči, od katerih je ena imela nedotaknjeno streho in je vsebovala tri pograde, prazne sode, železen lonec ter jajčne lupine in perje morskih ptic. V drugi koči je bil tudi prevrnjen uporabni čoln, ki naj bi pripadal ribičem, ki so obiskali otok.<ref>{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}</ref> Otok je bil priključen francoski koloniji Madagaskar od 21. novembra 1924 do 6. avgusta 1955, ko so bile ustanovljene francoske južne in antarktične dežele. (Madagaskar se je osamosvojil leta 1958.) Prvo francosko oporišče na Otoku Amsterdam je bilo ustanovljeno leta 1949 in se je prvotno imenovalo Camp Heurtin. Zdaj je raziskovalna postaja Martin-de-Viviès. Global Atmosphere Watch je še vedno prisoten na Otoku Amsterdam. === Geografija === Vulkanski otok je [[Ognjenik|potencialno aktiven vulkan]]. Ni znanih nobenih zgodovinskih izbruhov, čeprav sveža morfologija najnovejšega vulkanizma v kraterju Dumas na severovzhodnem boku kaže, da se je morda zgodil šele pred stoletjem.<ref>{{Navedi splet|title=Amsterdam Island volcano|url=https://www.volcanodiscovery.com/amsterdam-island.html|website=Volcano Discovery|accessdate=13 May 2020}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Nougier|first=Jacques|date=1982|title=Volcanism of St-Paul and Amsterdam islands; some aspects of volcanism along plate margins|journal=IIIth Symp. Antarct. Geol . Madison|pages=755–765}}</ref> Ima površino 55 km2, in meri približno 10 km na svoji najdaljši strani in doseže celo 867 m višine na Mont de la Dives. Visoko osrednje območje otoka, na nadmorski višini več kot 500 m, ki vsebuje svoje vrhove in kaldero, je znan kot Plateau des Tourbières (''Plato Barja''). Pečine, ki označujejo zahodno obalo otoka, se dvigajo na več kot 700 m, so znani kot Falaises d'Entrecasteaux po francoskem pomorščaku iz 18. stoletja Antoinu Bruniju d'Entrecasteauxu.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> === Podnebje === Otok Amsterdam ima blago, oceansko podnebje, ''Cfb'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]], s povprečno letno temperaturo 14 °C, letna količina padavin 1100 mm, vztrajni zahodni vetrovi in visoka vlažnost. <ref>[http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm Ile Amsterdam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119140240/http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm|date=November 19, 2012}}</ref> Po klasifikaciji podnebja Trewartha je otok precej znotraj morskega subtropskega pasu zaradi zelo nizkih dnevnih temperaturnih nihanj, ki ohranjajo visoke vrednosti. === Flora in favna === [[Slika:Phylica_arborea.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Phylica_arborea.JPG/220px-Phylica_arborea.JPG|desno|sličica| podrast ''Phylica arborea'']] ==== Vegetacija ==== ''Drevesa Phylica arborea'' se pojavljajo v Amsterdamu, ki je edino mesto, kjer tvorijo nizek gozd, čeprav drevesa najdemo tudi na [[Tristan da Cunha]] in otoku Gough . Imenovali so ga ''Grand Bois'' ("Veliki gozd"), ki je prekrival nižine otoka, dokler gozdni požari, ki so jih zanetili lovci na tjulnje, leta 1825 niso počistili večjega dela. Ostalo je le osem fragmentov. Nekateri mornarji iz HMS ''Raleigh'' so pristali na otoku 27. maja 1880. Ti so opisali vegetacijo kot <ref name="cman109">{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}<cite class="citation news cs1 cs1-prop-jul-greg-uncertainty" data-ve-ignore="true">"Editorial". ''The Cornishman''. No.&nbsp;109. 12 August 1880. p.&nbsp;4.</cite> [[Category:CS1: Julian–Gregorian uncertainty]]</ref><blockquote>Groba tla, trava visoka nekaj čevljev, mirta {{Convert|10|-|15|ft|m|0|disp=sqbr}} visoko v zaščitenih grapah, šaš, praproti (predvsem ''polipodij'' ) in kapusnice, zrasle v grmovje z nekaj centimetrov debelimi štori na vrtu. . . .</blockquote> ==== Ptice ==== Otok je dom [[Endemit|endemskega]] amsterdamskega albatrosa, ki gnezdi le na planoti Plateau des Tourbières. Druge redke vrste so rjavi pomorček, antarktična čigra in skakači pingvin . Amsterdamska raca je zdaj [[Izumrtje|izumrla]], prav tako kot lokalne gnezdeče populacije mnogih viharnikov. Na otoku je nekoč verjetno živela vrsta tirnic, saj je bil primerek vzet v 1790-ih (ki je bil izgubljen), vendar so izumrle do leta 1800 ali pa je bil zaostanek obstoječe vrste. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Vnesena je navadna voščenka.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Plateau des Tourbières in Falaises d'Entrcasteaux sta bili označeni kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembni območji za ptice]] s strani [[BirdLife International]], slednje zaradi velike gnezditvene kolonije indijskih rumenonosih albatrosov.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> ==== Sesalci ==== [[Slika:AmsterdamIsl_Map.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/AmsterdamIsl_Map.png/220px-AmsterdamIsl_Map.png|sličica| Zemljevid otoka, ki prikazuje raziskovalno bazo.]] Domačih kopenskih sesalcev ni. Na otoku se razmnožujejo subantarktični morski medvedi in [[Južnomorski slon|južni morski sloni]]. Uvedeni sesalci vključujejo [[Hišna miš|hišno miško]] in rjavo podgano . Prisotne so divje mačke.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Otok je od leta 1871 do 2010 naseljevala tudi posebna pasma divjega goveda, amsterdamsko govedo. Izvirajo iz uvedbe petih živali, ki jih je Heurtin med svojim kratkim poskusom poselitve otoka leta 1871 <ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> in do leta 1988 povečal na približno 2000. Po ugotovitvi, da govedo škoduje otoškim ekosistemom, je bila zgrajena ograja, ki jih je omejila na severni del otoka. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Leta 2007 je bilo odločeno, da se populacija goveda popolnoma izkorenini, kar je povzročilo zakol goveda med letoma 2008 in 2010. <ref name="L">Sophie Lautier: "Sur l'île Amsterdam, chlorophylle et miaulements".</ref> == Poglej tudi == * [[Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah]] * [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]] * [[Upravna razdelitev Francije]] * [[Seznam francoskih otokov v Indijskem in Tihem oceanu]] == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.farvoyager.com/siov/amst1.html Obisk Ile Amsterdam] (fotografije nedavnega obiska turista) * [http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml Francoske kolonije—Saint-Paul & Amsterdamski otoki], ''Odkrijte Francijo'' * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/french-southern-and-antarctic-lands/ Francoske južne in antarktične dežele] v CIA World Factbook * * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodi ZDA] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku francoščina (fr)]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] fczoj6uwe8v74tulqg6a7l7tne9651h 5728267 5728262 2022-08-06T19:10:53Z JozefD 5744 /* Ptice */ wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Otok Amsterdam<br />(Novi Amsterdam)<br />Île Amsterdam | native_name = {{native name|fr|Île Amsterdam}} | image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg | image_coat = | symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = Orthographic projection centred over Ile Amsterdam.png |map_caption = [[Ortografska projekcija]] osredotočeno na ''Île Amsterdam''.}} {{Infopolje Otoki |name=Otok Amsterdam |image_name= |image_caption= |native_name = |image_flag = |map=Indijski ocean |map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|37|50|S|77|33|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}} |archipelago= |area_km2=55|length_km=10|width_km=7| highest_mount = [[Mont de la Dives]]|elevation_m=867|population=28| country = {{FRA}}}} '''Otok Amsterdam ali Île Amsterdam''' ({{IPA-fr|ilamstɛʁdam}}), znan tudi kot '''Amsterdamski otok''', '''Novi Amsterdam''' ali '''Nouvelle Amsterdam''', je otok [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], ki skupaj s sosednjim [[Otok Svetega Pavla|Otokom Svetega Pavla]] 90 km na jugu tvori eno od petih okrožij prekomorskega teritorija. Otok je približno enako oddaljen od kopenske mase [[Madagaskar|Madagaskarja]], [[Avstralija|Avstralije]] in [[Antarktika|Antarktike]] – pa tudi od [[Britansko ozemlje v Indijskem oceanu|Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu]] in [[Kokosovi (Keelingovi) otoki|Kokosovih (Keelingovih) otokov]] (približno 3200 km od vsakega). Raziskovalna postaja v Martin-de-Vivièsu, najprej imenovana ''Camp Heurtin'' in nato ''La Roche Godon'', je edino naselje na otoku in je sezonski dom približno tridesetim raziskovalcem in osebju, ki študira biologijo, meteorologijo in geomagnetiko. == Zgodovina == Prva oseba, za katero je znano, da je opazila otok, je bil španski raziskovalec [[Juan Sebastián Elcano|Juan Sebastián de Elcano]] 18. marca 1522 med svojim objadranjem sveta. Elcano otoku ni dal imena. 17. junija 1633 je nizozemski mornar Anthonie van Diemen opazil otok in ga poimenoval po svoji ladji ''Nieuw Amsterdam''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}</ref> Prvo zabeleženo izkrcanje na otoku se je zgodilo decembra 1696, pod vodstvom nizozemskega raziskovalca [[Willem de Vlamingh|Willema de Vlamingha]].<ref>[http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|date=March 26, 2014}}</ref> Francoski mornar Pierre François Péron je zapisal, da je bil na otoku med letoma 1792 in 1795. ''Péronovi spomini'', v katerih opisuje svoja doživetja, so izšli v omejeni nakladi, danes drag zbirateljski primerek. <ref>[http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt Statewide County HI Archives: News], ''USGenWeb'' Archives {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121125080443/http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt|date=November 25, 2012}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Péron (captain)|title=Mémoires du capitaine Péron sur ses voyages aux côtes d'Afrique, en Arabie, à l'île d'Amsterdam, aux îles d'Anjouan et de Mayotte, aux côtes nord-ouest de l'Amérique, aux îles Sandwich, à la Chine, etc|url=https://books.google.com/books?id=-QMOAAAAYAAJ|year=1824|publisher=Brissot-Thivars}}</ref> Toda otok Amsterdam in otok Svetega Pavla so takrat pogosto zamenjevali in Péron je bil morda prisoten na Svetem Pavlu. Ribiči na tjulnje naj bi na otoku prvič pristali leta 1789.<ref>Headland, R.K. (ed.) (2018) ''Historical Antarctic Sealing Industry'', Cambridge, Scott Polar Research Institute, p.166.</ref> Med tem datumom in letom 1876 je na otoku zabeleženih 47 ladij na tjulenje, od katerih jih je 9 doživelo brodolom. Še vedno je mogoče najti ostanke obdobja lova na tjulente.<ref>Headland, p.166.</ref> Otok je bil postanek Macartneyjeve misije med njenim potovanjem na Kitajsko leta 1793.<ref>{{Navedi knjigo|title=Imperial Twilight: The Opium War and the End of China's Last Golden Age|year=2018|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=978-0307961730}}</ref> 11. oktobra 1833 je britanska barka ''Lady Munro doživela'' brodolom na otoku. Od 97 oseb na krovu je 21 preživelih dva tedna kasneje pobrala ameriška tjulnjelovka ''General Jackson''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Chronological List of Antarctic Expeditions and Related Historical Events|url=https://books.google.com/books?id=Sg49AAAAIAAJ|year=1989|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-30903-5}}</ref> John Balleny, poveljnik ladje za raziskovanje in lovljenje tjulnjev ''Eliza Scott'' (154 ton), je novembra 1838 obiskal otok v iskanju tjulnjev. Vrnil se je z nekaj ribami in poročal, da je videl ostanke koče in trup kita.<ref>[https://www.jstor.org/stable/41562543?seq=1#page_scan_tab_contents Jones, A,G.E., “John Balleny and Amsterdam Island,” ''The Great Circle'', 8 (2) October 1886, pp.73-4]</ref> Otoka Amsterdam in Otok Svetega Pavla je junija 1843 prvič zahtevala Francija. Odlok z dne 8. junija 1843 je poljskemu kapitanu Adamu Mieroslawskemu naložil, da v imenu Francije prevzame oba otoka v posest in upravlja oba otoka. Še vedno sta ohranjena dekret in ladijski dnevnik z ladje ''Olympe'' z dne 1. in 3. julija 1843, ki pravi, da je otoke prevzel v posest Mieroslawski. <ref name="btinternet.com">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">''www.btinternet.com'' https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html. Archived from [http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html the original] on October 23, 2012.</cite></ref> Januarja 1871 je skupina, ki jo je vodil Heurtin, francoski prebivalec [[Reunion|Réuniona]], poskušala poseliti otok. Po sedmih mesecih so bili njihovi poskusi vzreje goveda in pridelave poljščin neuspešni, zato so se vrnili na Réunion in zapustili živino na otoku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam/St Paul: Discovery and early history|accessdate=2011-04-25|website=The South Atlantic and Subantarctic Islands|first=Paul|last=Carroll|date=2003-06-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> Maja 1880 {{HMS|Raleigh|1873|6}} je obkrožil otok in iskal pogrešano ladjo ''Knowsley Hall''. Na otok so iskali znake bivanja. Na Hoskin Pointu je bil drog za zastavo severno pa sta bili dve koči, od katerih je ena imela nedotaknjeno streho in je vsebovala tri pograde, prazne sode, železen lonec ter jajčne lupine in perje morskih ptic. V drugi koči je bil tudi prevrnjen uporabni čoln, ki naj bi pripadal ribičem, ki so obiskali otok.<ref>{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}</ref> Otok je bil priključen francoski koloniji Madagaskar od 21. novembra 1924 do 6. avgusta 1955, ko so bile ustanovljene francoske južne in antarktične dežele. (Madagaskar se je osamosvojil leta 1958.) Prvo francosko oporišče na Otoku Amsterdam je bilo ustanovljeno leta 1949 in se je prvotno imenovalo Camp Heurtin. Zdaj je raziskovalna postaja Martin-de-Viviès. Global Atmosphere Watch je še vedno prisoten na Otoku Amsterdam. === Geografija === Vulkanski otok je [[Ognjenik|potencialno aktiven vulkan]]. Ni znanih nobenih zgodovinskih izbruhov, čeprav sveža morfologija najnovejšega vulkanizma v kraterju Dumas na severovzhodnem boku kaže, da se je morda zgodil šele pred stoletjem.<ref>{{Navedi splet|title=Amsterdam Island volcano|url=https://www.volcanodiscovery.com/amsterdam-island.html|website=Volcano Discovery|accessdate=13 May 2020}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Nougier|first=Jacques|date=1982|title=Volcanism of St-Paul and Amsterdam islands; some aspects of volcanism along plate margins|journal=IIIth Symp. Antarct. Geol . Madison|pages=755–765}}</ref> Ima površino 55 km2, in meri približno 10 km na svoji najdaljši strani in doseže celo 867 m višine na Mont de la Dives. Visoko osrednje območje otoka, na nadmorski višini več kot 500 m, ki vsebuje svoje vrhove in kaldero, je znan kot Plateau des Tourbières (''Plato Barja''). Pečine, ki označujejo zahodno obalo otoka, se dvigajo na več kot 700 m, so znani kot Falaises d'Entrecasteaux po francoskem pomorščaku iz 18. stoletja Antoinu Bruniju d'Entrecasteauxu.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> === Podnebje === Otok Amsterdam ima blago, oceansko podnebje, ''Cfb'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]], s povprečno letno temperaturo 14 °C, letna količina padavin 1100 mm, vztrajni zahodni vetrovi in visoka vlažnost. <ref>[http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm Ile Amsterdam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119140240/http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm|date=November 19, 2012}}</ref> Po klasifikaciji podnebja Trewartha je otok precej znotraj morskega subtropskega pasu zaradi zelo nizkih dnevnih temperaturnih nihanj, ki ohranjajo visoke vrednosti. === Flora in favna === [[Slika:Phylica_arborea.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Phylica_arborea.JPG/220px-Phylica_arborea.JPG|desno|sličica| podrast ''Phylica arborea'']] ==== Vegetacija ==== ''Drevesa Phylica arborea'' se pojavljajo v Amsterdamu, ki je edino mesto, kjer tvorijo nizek gozd, čeprav drevesa najdemo tudi na [[Tristan da Cunha]] in otoku Gough . Imenovali so ga ''Grand Bois'' ("Veliki gozd"), ki je prekrival nižine otoka, dokler gozdni požari, ki so jih zanetili lovci na tjulnje, leta 1825 niso počistili večjega dela. Ostalo je le osem fragmentov. Nekateri mornarji iz HMS ''Raleigh'' so pristali na otoku 27. maja 1880. Ti so opisali vegetacijo kot <ref name="cman109">{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}<cite class="citation news cs1 cs1-prop-jul-greg-uncertainty" data-ve-ignore="true">"Editorial". ''The Cornishman''. No.&nbsp;109. 12 August 1880. p.&nbsp;4.</cite> [[Category:CS1: Julian–Gregorian uncertainty]]</ref><blockquote>Groba tla, trava visoka nekaj čevljev, mirta {{Convert|10|-|15|ft|m|0|disp=sqbr}} visoko v zaščitenih grapah, šaš, praproti (predvsem ''polipodij'' ) in kapusnice, zrasle v grmovje z nekaj centimetrov debelimi štori na vrtu. . . .</blockquote> ==== Ptice ==== Otok je dom [[Endemit|endemskega]] amsterdamskega albatrosa, ki gnezdi le na planoti Plateau des Tourbières. Druge redke vrste so rjavi pomorček, [[polarna čigra]] in skakači pingvin . Amsterdamska raca je zdaj [[Izumrtje|izumrla]], prav tako kot lokalne gnezdeče populacije mnogih [[viharniki|viharnikov]]. Na otoku je nekoč verjetno živela vrsta tirnic, saj je bil primerek vzet v 1790-ih (ki je bil izgubljen), vendar so izumrle do leta 1800 ali pa je bil zaostanek obstoječe vrste. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Vnesena je navadna voščenka.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Plateau des Tourbières in Falaises d'Entrcasteaux sta bili označeni kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembni območji za ptice]] s strani [[BirdLife International]], slednje zaradi velike gnezditvene kolonije indijskih rumenonosih albatrosov.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> ==== Sesalci ==== [[Slika:AmsterdamIsl_Map.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/AmsterdamIsl_Map.png/220px-AmsterdamIsl_Map.png|sličica| Zemljevid otoka, ki prikazuje raziskovalno bazo.]] Domačih kopenskih sesalcev ni. Na otoku se razmnožujejo subantarktični morski medvedi in [[Južnomorski slon|južni morski sloni]]. Uvedeni sesalci vključujejo [[Hišna miš|hišno miško]] in rjavo podgano . Prisotne so divje mačke.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Otok je od leta 1871 do 2010 naseljevala tudi posebna pasma divjega goveda, amsterdamsko govedo. Izvirajo iz uvedbe petih živali, ki jih je Heurtin med svojim kratkim poskusom poselitve otoka leta 1871 <ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> in do leta 1988 povečal na približno 2000. Po ugotovitvi, da govedo škoduje otoškim ekosistemom, je bila zgrajena ograja, ki jih je omejila na severni del otoka. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Leta 2007 je bilo odločeno, da se populacija goveda popolnoma izkorenini, kar je povzročilo zakol goveda med letoma 2008 in 2010. <ref name="L">Sophie Lautier: "Sur l'île Amsterdam, chlorophylle et miaulements".</ref> == Poglej tudi == * [[Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah]] * [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]] * [[Upravna razdelitev Francije]] * [[Seznam francoskih otokov v Indijskem in Tihem oceanu]] == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.farvoyager.com/siov/amst1.html Obisk Ile Amsterdam] (fotografije nedavnega obiska turista) * [http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml Francoske kolonije—Saint-Paul & Amsterdamski otoki], ''Odkrijte Francijo'' * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/french-southern-and-antarctic-lands/ Francoske južne in antarktične dežele] v CIA World Factbook * * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodi ZDA] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku francoščina (fr)]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] qmpyotc6w8ygd3ierc49d67hvagr6af 5728276 5728267 2022-08-06T19:27:53Z JozefD 5744 /* Ptice */ wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Otok Amsterdam<br />(Novi Amsterdam)<br />Île Amsterdam | native_name = {{native name|fr|Île Amsterdam}} | image_flag = Flag of the French Southern and Antarctic Lands.svg | image_coat = | symbol_type = Grb |national_motto = "[[Liberté, égalité, fraternité]]" |national_anthem = ''[[La Marseillaise]]'' |image_map = Orthographic projection centred over Ile Amsterdam.png |map_caption = [[Ortografska projekcija]] osredotočeno na ''Île Amsterdam''.}} {{Infopolje Otoki |name=Otok Amsterdam |image_name= |image_caption= |native_name = |image_flag = |map=Indijski ocean |map_caption=|nickname=|location=|coordinates={{coord|37|50|S|77|33|E|type:isle_region:TF|display=inline,title}} |archipelago= |area_km2=55|length_km=10|width_km=7| highest_mount = [[Mont de la Dives]]|elevation_m=867|population=28| country = {{FRA}}}} '''Otok Amsterdam ali Île Amsterdam''' ({{IPA-fr|ilamstɛʁdam}}), znan tudi kot '''Amsterdamski otok''', '''Novi Amsterdam''' ali '''Nouvelle Amsterdam''', je otok [[Francoska južna in antarktična ozemlja|francoskih južnih in antarktičnih dežel]] v južnem [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], ki skupaj s sosednjim [[Otok Svetega Pavla|Otokom Svetega Pavla]] 90 km na jugu tvori eno od petih okrožij prekomorskega teritorija. Otok je približno enako oddaljen od kopenske mase [[Madagaskar|Madagaskarja]], [[Avstralija|Avstralije]] in [[Antarktika|Antarktike]] – pa tudi od [[Britansko ozemlje v Indijskem oceanu|Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu]] in [[Kokosovi (Keelingovi) otoki|Kokosovih (Keelingovih) otokov]] (približno 3200 km od vsakega). Raziskovalna postaja v Martin-de-Vivièsu, najprej imenovana ''Camp Heurtin'' in nato ''La Roche Godon'', je edino naselje na otoku in je sezonski dom približno tridesetim raziskovalcem in osebju, ki študira biologijo, meteorologijo in geomagnetiko. == Zgodovina == Prva oseba, za katero je znano, da je opazila otok, je bil španski raziskovalec [[Juan Sebastián Elcano|Juan Sebastián de Elcano]] 18. marca 1522 med svojim objadranjem sveta. Elcano otoku ni dal imena. 17. junija 1633 je nizozemski mornar Anthonie van Diemen opazil otok in ga poimenoval po svoji ladji ''Nieuw Amsterdam''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}</ref> Prvo zabeleženo izkrcanje na otoku se je zgodilo decembra 1696, pod vodstvom nizozemskega raziskovalca [[Willem de Vlamingh|Willema de Vlamingha]].<ref>[http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender Het Scheepvaartmuseum – Maritieme Kalender] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326213058/http://www.hetscheepvaartmuseum.nl/kenniscentrum/kalender|date=March 26, 2014}}</ref> Francoski mornar Pierre François Péron je zapisal, da je bil na otoku med letoma 1792 in 1795. ''Péronovi spomini'', v katerih opisuje svoja doživetja, so izšli v omejeni nakladi, danes drag zbirateljski primerek. <ref>[http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt Statewide County HI Archives: News], ''USGenWeb'' Archives {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121125080443/http://files.usgwarchives.org/hi/statewide/newspapers/importan57nnw.txt|date=November 25, 2012}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Péron (captain)|title=Mémoires du capitaine Péron sur ses voyages aux côtes d'Afrique, en Arabie, à l'île d'Amsterdam, aux îles d'Anjouan et de Mayotte, aux côtes nord-ouest de l'Amérique, aux îles Sandwich, à la Chine, etc|url=https://books.google.com/books?id=-QMOAAAAYAAJ|year=1824|publisher=Brissot-Thivars}}</ref> Toda otok Amsterdam in otok Svetega Pavla so takrat pogosto zamenjevali in Péron je bil morda prisoten na Svetem Pavlu. Ribiči na tjulnje naj bi na otoku prvič pristali leta 1789.<ref>Headland, R.K. (ed.) (2018) ''Historical Antarctic Sealing Industry'', Cambridge, Scott Polar Research Institute, p.166.</ref> Med tem datumom in letom 1876 je na otoku zabeleženih 47 ladij na tjulenje, od katerih jih je 9 doživelo brodolom. Še vedno je mogoče najti ostanke obdobja lova na tjulente.<ref>Headland, p.166.</ref> Otok je bil postanek Macartneyjeve misije med njenim potovanjem na Kitajsko leta 1793.<ref>{{Navedi knjigo|title=Imperial Twilight: The Opium War and the End of China's Last Golden Age|year=2018|publisher=Alfred A. Knopf|isbn=978-0307961730}}</ref> 11. oktobra 1833 je britanska barka ''Lady Munro doživela'' brodolom na otoku. Od 97 oseb na krovu je 21 preživelih dva tedna kasneje pobrala ameriška tjulnjelovka ''General Jackson''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Chronological List of Antarctic Expeditions and Related Historical Events|url=https://books.google.com/books?id=Sg49AAAAIAAJ|year=1989|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-30903-5}}</ref> John Balleny, poveljnik ladje za raziskovanje in lovljenje tjulnjev ''Eliza Scott'' (154 ton), je novembra 1838 obiskal otok v iskanju tjulnjev. Vrnil se je z nekaj ribami in poročal, da je videl ostanke koče in trup kita.<ref>[https://www.jstor.org/stable/41562543?seq=1#page_scan_tab_contents Jones, A,G.E., “John Balleny and Amsterdam Island,” ''The Great Circle'', 8 (2) October 1886, pp.73-4]</ref> Otoka Amsterdam in Otok Svetega Pavla je junija 1843 prvič zahtevala Francija. Odlok z dne 8. junija 1843 je poljskemu kapitanu Adamu Mieroslawskemu naložil, da v imenu Francije prevzame oba otoka v posest in upravlja oba otoka. Še vedno sta ohranjena dekret in ladijski dnevnik z ladje ''Olympe'' z dne 1. in 3. julija 1843, ki pravi, da je otoke prevzel v posest Mieroslawski. <ref name="btinternet.com">{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam|website=www.btinternet.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=October 23, 2012}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">''www.btinternet.com'' https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html. Archived from [http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html the original] on October 23, 2012.</cite></ref> Januarja 1871 je skupina, ki jo je vodil Heurtin, francoski prebivalec [[Reunion|Réuniona]], poskušala poseliti otok. Po sedmih mesecih so bili njihovi poskusi vzreje goveda in pridelave poljščin neuspešni, zato so se vrnili na Réunion in zapustili živino na otoku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|title=Amsterdam/St Paul: Discovery and early history|accessdate=2011-04-25|website=The South Atlantic and Subantarctic Islands|first=Paul|last=Carroll|date=2003-06-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121023224934/http://www.btinternet.com/~sa_sa/amsterdam/amsterdam_history_early.html|archivedate=2012-10-23}}</ref> Maja 1880 {{HMS|Raleigh|1873|6}} je obkrožil otok in iskal pogrešano ladjo ''Knowsley Hall''. Na otok so iskali znake bivanja. Na Hoskin Pointu je bil drog za zastavo severno pa sta bili dve koči, od katerih je ena imela nedotaknjeno streho in je vsebovala tri pograde, prazne sode, železen lonec ter jajčne lupine in perje morskih ptic. V drugi koči je bil tudi prevrnjen uporabni čoln, ki naj bi pripadal ribičem, ki so obiskali otok.<ref>{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}</ref> Otok je bil priključen francoski koloniji Madagaskar od 21. novembra 1924 do 6. avgusta 1955, ko so bile ustanovljene francoske južne in antarktične dežele. (Madagaskar se je osamosvojil leta 1958.) Prvo francosko oporišče na Otoku Amsterdam je bilo ustanovljeno leta 1949 in se je prvotno imenovalo Camp Heurtin. Zdaj je raziskovalna postaja Martin-de-Viviès. Global Atmosphere Watch je še vedno prisoten na Otoku Amsterdam. === Geografija === Vulkanski otok je [[Ognjenik|potencialno aktiven vulkan]]. Ni znanih nobenih zgodovinskih izbruhov, čeprav sveža morfologija najnovejšega vulkanizma v kraterju Dumas na severovzhodnem boku kaže, da se je morda zgodil šele pred stoletjem.<ref>{{Navedi splet|title=Amsterdam Island volcano|url=https://www.volcanodiscovery.com/amsterdam-island.html|website=Volcano Discovery|accessdate=13 May 2020}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Nougier|first=Jacques|date=1982|title=Volcanism of St-Paul and Amsterdam islands; some aspects of volcanism along plate margins|journal=IIIth Symp. Antarct. Geol . Madison|pages=755–765}}</ref> Ima površino 55 km2, in meri približno 10 km na svoji najdaljši strani in doseže celo 867 m višine na Mont de la Dives. Visoko osrednje območje otoka, na nadmorski višini več kot 500 m, ki vsebuje svoje vrhove in kaldero, je znan kot Plateau des Tourbières (''Plato Barja''). Pečine, ki označujejo zahodno obalo otoka, se dvigajo na več kot 700 m, so znani kot Falaises d'Entrecasteaux po francoskem pomorščaku iz 18. stoletja Antoinu Bruniju d'Entrecasteauxu.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> === Podnebje === Otok Amsterdam ima blago, oceansko podnebje, ''Cfb'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]], s povprečno letno temperaturo 14 °C, letna količina padavin 1100 mm, vztrajni zahodni vetrovi in visoka vlažnost. <ref>[http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm Ile Amsterdam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121119140240/http://www.ndsu.edu/subantarctic/ile_amsterdam.htm|date=November 19, 2012}}</ref> Po klasifikaciji podnebja Trewartha je otok precej znotraj morskega subtropskega pasu zaradi zelo nizkih dnevnih temperaturnih nihanj, ki ohranjajo visoke vrednosti. === Flora in favna === [[Slika:Phylica_arborea.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Phylica_arborea.JPG/220px-Phylica_arborea.JPG|desno|sličica| podrast ''Phylica arborea'']] ==== Vegetacija ==== ''Drevesa Phylica arborea'' se pojavljajo v Amsterdamu, ki je edino mesto, kjer tvorijo nizek gozd, čeprav drevesa najdemo tudi na [[Tristan da Cunha]] in otoku Gough . Imenovali so ga ''Grand Bois'' ("Veliki gozd"), ki je prekrival nižine otoka, dokler gozdni požari, ki so jih zanetili lovci na tjulnje, leta 1825 niso počistili večjega dela. Ostalo je le osem fragmentov. Nekateri mornarji iz HMS ''Raleigh'' so pristali na otoku 27. maja 1880. Ti so opisali vegetacijo kot <ref name="cman109">{{Navedi novice|title=Editorial|work=The Cornishman|issue=109|date=12 August 1880|page=4}}<cite class="citation news cs1 cs1-prop-jul-greg-uncertainty" data-ve-ignore="true">"Editorial". ''The Cornishman''. No.&nbsp;109. 12 August 1880. p.&nbsp;4.</cite> [[Category:CS1: Julian–Gregorian uncertainty]]</ref><blockquote>Groba tla, trava visoka nekaj čevljev, mirta {{Convert|10|-|15|ft|m|0|disp=sqbr}} visoko v zaščitenih grapah, šaš, praproti (predvsem ''polipodij'' ) in kapusnice, zrasle v grmovje z nekaj centimetrov debelimi štori na vrtu. . . .</blockquote> ==== Ptice ==== Otok je dom [[Endemit|endemskega]] amsterdamskega albatrosa, ki gnezdi le na planoti Plateau des Tourbières. Druge redke vrste so rjavi pomorček, [[polarna čigra]] in južni skalni pingvin. Amsterdamska raca je zdaj [[Izumrtje|izumrla]], prav tako kot lokalne gnezdeče populacije mnogih [[viharniki|viharnikov]]. Na otoku je nekoč verjetno živela vrsta tirnic, saj je bil primerek vzet v 1790-ih (ki je bil izgubljen), vendar so izumrle do leta 1800 ali pa je bil zaostanek obstoječe vrste. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Vnesena je navadna voščenka.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Plateau des Tourbières in Falaises d'Entrcasteaux sta bili označeni kot [[Mednarodno pomembna območja za ptice|pomembni območji za ptice]] s strani [[BirdLife International]], slednje zaradi velike gnezditvene kolonije indijskih rumenonosih albatrosov.<ref name="bli">BirdLife International. (2012). Important Bird Areas factsheet: Falaises d'Entrecasteaux. Downloaded from http://www.birdlife.org on 2012-01-08. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070630122358/http://www.birdlife.org/|date=June 30, 2007}}</ref> ==== Sesalci ==== [[Slika:AmsterdamIsl_Map.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/AmsterdamIsl_Map.png/220px-AmsterdamIsl_Map.png|sličica| Zemljevid otoka, ki prikazuje raziskovalno bazo.]] Domačih kopenskih sesalcev ni. Na otoku se razmnožujejo subantarktični morski medvedi in [[Južnomorski slon|južni morski sloni]]. Uvedeni sesalci vključujejo [[Hišna miš|hišno miško]] in rjavo podgano . Prisotne so divje mačke.<ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> Otok je od leta 1871 do 2010 naseljevala tudi posebna pasma divjega goveda, amsterdamsko govedo. Izvirajo iz uvedbe petih živali, ki jih je Heurtin med svojim kratkim poskusom poselitve otoka leta 1871 <ref name="aiif">[http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html Amsterdam Island – Introduced fauna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511084345/http://jygeorges.free.fr/english/ams04b.html|date=May 11, 2013}}</ref> in do leta 1988 povečal na približno 2000. Po ugotovitvi, da govedo škoduje otoškim ekosistemom, je bila zgrajena ograja, ki jih je omejila na severni del otoka. <ref name="m&j">Micol, T.; & Jouventin, P. (1995). Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle. ''Biological Conservation'' '''73'''(3): 199–206.[http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519 Restoration of Amsterdam Island, South Indian Ocean, following control of feral cattle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201203509/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=3635519|date=February 1, 2014}}</ref> Leta 2007 je bilo odločeno, da se populacija goveda popolnoma izkorenini, kar je povzročilo zakol goveda med letoma 2008 in 2010. <ref name="L">Sophie Lautier: "Sur l'île Amsterdam, chlorophylle et miaulements".</ref> == Poglej tudi == * [[Seznam vulkanov v francoskih južnih in antarktičnih deželah]] * [[Francoski čezmorski departmaji in ozemlja]] * [[Upravna razdelitev Francije]] * [[Seznam francoskih otokov v Indijskem in Tihem oceanu]] == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.farvoyager.com/siov/amst1.html Obisk Ile Amsterdam] (fotografije nedavnega obiska turista) * [http://www.discoverfrance.net/Colonies/St-Paul_Amsterdam.shtml Francoske kolonije—Saint-Paul & Amsterdamski otoki], ''Odkrijte Francijo'' * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/french-southern-and-antarctic-lands/ Francoske južne in antarktične dežele] v CIA World Factbook * * [http://www.weathergraphics.com/tim/antipode Antipodi ZDA] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku francoščina (fr)]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] i2bur27urbtsijt8t7lh27ldvmh4fpu 10 522026 5728220 2022-08-06T17:44:02Z A09090091 188929 A09090091 je premaknil stran [[Predloga:Football in Italy]] na [[Predloga:Nogomet v Italiji]]: slo. wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Nogomet v Italiji]] cdnjl0po8gadirwhbrxejems08r92y9 10 522027 5728222 2022-08-06T17:44:18Z A09090091 188929 A09090091 je premaknil stran [[Predloga:Law enforcement in Italy]] na [[Predloga:Policija v Italiji]]: slo. wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Policija v Italiji]] 9lb808ows1e0plq7ozoeudm8vobuizx 10 522028 5728224 2022-08-06T17:45:06Z A09090091 188929 A09090091 je premaknil stran [[Predloga:ItalianPrimeMinisters]] na [[Predloga:Predsedniki vlade Italije]]: slo. wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Predsedniki vlade Italije]] gh7rrlxlst1zc8fyw3mx04kacz1r1et 0 522030 5728240 2022-08-06T18:05:09Z Nebotigatreba7 197086 Nova stran wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ieva Zasimauskaitė | image = Ieva Zasimauskaitė (3) 20180508 EuroVisionary (cropped).jpg | caption = Ieva Zasimauskaitė na pesmi Evrovizije 2018 v [[Lizbona|Lisboni]] | birth_name = Ieva Zasimauskaitė | alias = | birth_date = {{birth date and age|1993|7|2|df=yes}} | birth_place = [[Kaunas]], [[Litva]] | genre = {{hlist|[[Pop]]}} | years_active = 2012-danes | label = | website = }} '''Ieva Zasimauskaitė''', [[Litovci|litovska]] [[pevka]] *[[2. julij]] [[1993]] == Zgodnje življenje == Ieva Zasimauskaitė se je rodila in odraščala v [[Kaunas|Kaunasu]]. Leta 2012 je diplomirala v Kaunas na [[Univerza Vytautas Magnus|univerzi Vytautas Magnus]] Rasos Gymnasium v [[Kalniečiai]]. Leta 2015 je diplomirala iz [[Hotelirstvo|hotelirstva]] na [[Mednarodna šola za pravo in poslovanje|Mednarodni šoli za pravo in poslovanje]] v [[Vilna|Vilni]]. <ref>{{Navedi splet|url=http://mieste.lt/veidai/ipb601-po-vestuviu-ilgai-laukta-naujiena-ievai-zasimauskaitei|title=Po vestuvių - ilgai laukta naujiena Ievai Zasimauskaitei|last=Mieste.lt|website=mieste.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180312205156/http://mieste.lt/veidai/ipb601-po-vestuviu-ilgai-laukta-naujiena-ievai-zasimauskaitei|archivedate=12 March 2018}}</ref> == Kariera == Leta 2007 je bila spremljevalna vokalistka Lini Joy na [[Mladinski pesem Evrovizije 2007|mladinski pesmi Evrovizije 2007]] kot spremljevalna vokalistka Line Jurevičiūtė. Leta 2012 je Ieva sodelovala na oddaji ''[[Lietuvos balsas]]''. Prišla je do superfinala in skupaj z [[Dima Bilan|Dimo Bilanom]] zapela njegovo uspešnico [[Never Let You Go (pesem Dime Bilana)|Never Let You Go]]. Kmalu zatem je začela svojo solo glasbeno kariero in napisala svojo debitantsko pesem »Pasiilgau«. Ieva je začela tudi nastopat na različnih dogodkih večinoma je pela na poslovnih dogodkih in porokah. === Pesem Evrovizije === Ieva je prvič nastopila na litovskem nacionalnem izobru za pesem Evrovizije leta 2013 skupaj s izvajalcem Gabrielius s pesmijo »I Fall in Love« uvrstila sta se v finale, kjer sta zasedla 5. mesto. Naslednjič je na nacionalnem izboru nastopila samostojno leta 2014 uvrstila med 20 tekmovalci se je uvrstila na šesto mesto. Leta 2016 je ponovno sodelovala na izboru s pesmijo »Life (Not That Beautiful)« s katero se je v finalu uvrstila na 4. mesto. Leta 2017 je spet sodelovala na izboru med vsemi tekmovalci se je uvrstila na 9. mesto. Leta 2018 je na izboru zmagala s pesmijo »When We're Old« in nastopila na Evroviziji v prem polfinalu in se v finalu uvrstila na 12. mesto s 181 točkami. Na litovski izbor se je ponovno vrnila leta 2022 s pesmijo »I'll Be There« in se v finalu uvrstila na 7. mesto. <ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/eurovizijos-atranka-2014|title=Lithuania: Eurovizijos Atranka 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/eurovizijos-atranka-2017|title=Lithuania: Eurovizijos Atranka 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://eurovisionworld.com/national/lithuania/pabandom-is-naujo-2022|title=Lithuania: Pabandom iš naujo 2022}}</ref> == Zasebno življenje == Ievini starši so zdravstveni delavci in ima starejšega brata Ugniusa, ki je rojen leta 1989. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.basketnews.lt/zaidejai/15314-ugnius-zasimauskas.html|title=Ugnius Zasimauskas / Žaidėjai - Basketnews.lt|website=basketnews.lt|accessdate=5 May 2018}}</ref> Junija 2015 se je po petih letih zveze poročila Marius Kiltinavičius, nekdanjim trener [[Litvanska košarkarska reprezentanca|litvanske košarkarske reprezentance]] do 20 let ter nekdanjim trener košarkaškega kluba [[Sūduva-Mantinga]] in tudi nekdanji pevec skupine N.E.O. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.delfi.lt/veidai/zmones/kaune-amzina-meile-prisieke-i-zasimauskaite-ir-m-kiltinavicius.d?id=68164810|title=Kaune amžiną meilę prisiekė I. Zasimauskaitė ir M. Kiltinavičius|website=delfi.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/kaune-susituoke-dainininke-ieva-zasimauskaite-ir-krepsinio-treneris-marius-kiltinavicius-1050-507643|title=Kaune susituokė dainininkė Ieva Zasimauskaitė ir krepšinio treneris Marius Kiltinavičius|first=Birutė|last=Šarakojytė|website=15min.lt|language=lt|accessdate=5 May 2018}}</ref> Leta 2014 sta oba postala [[Vegetarijanstvo|vegetarijanca]]. Par se je ločil leta 2020. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/ieva-zasimauskaite-patvirtino-oficialiai-skiriasi-su-vyru-mariumi-kiltinaviciumi-1050-1274918|date=2020-02-12|accessdate=24 April 2020|title=Ieva Zasimauskaitė patvirtino – oficialiai skiriasi su vyru Mariumi Kiltinavičiumi|website=15min.lt|language=lt}}</ref> Ieva se je drugič poročila dne 21. junija 2021 njen mož pa je Simas Grabauskas. <ref>https://www.15min.lt/vardai/naujiena/lietuva/ieva-zasimauskaite-istekejo-uz-vaisnavu-vienuolio-simo-grabausko-1050-1523794</ref> == Diskografija == === Pesmi === * »Life (Not That Beautiful)« <small>(2016)</small> * »You Saved Me« <small>(2017)</small> * »When We're Old« <small>(2018)</small> * »Kol myliu« <small>(2018)</small> * »Paslėpk mane« <small>(2018)</small> * »Absorbed« <small>(2018)</small> * »Apkabink« <small>(2018)</small> * »Aš galiu skrist« <small>(2019)</small> * »What do you want from me?« <small>(2019)</small> * »Visą save« <small>(2019)</small> * »Praėjo« <small>(2019)</small> * »Labas Tau Tariu« <small>(2020)</small> * »Jau Nieko Neliko« <small>(2020)</small> * »I'll Be There« <small>(2022)</small> == Sklici == [[Kategorija:Litovski glasbeniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1993]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]] 8rks2q545ml1zl7b9s94irzix951omt 0 522031 5728241 2022-08-06T18:05:38Z Nebotigatreba7 197086 preusmeritev na [[Ieva Zasimauskaitė]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ieva Zasimauskaitė]] oud17axeu5xzko3j3zsx6bvo0pk9aoo 0 522032 5728294 2022-08-06T20:17:33Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1102117040|Batavia, Dutch East Indies]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Batavija|native_name=|native_name_lang=<!-- ISO 639-1 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead -->|settlement_type=Nekdanje mesto|image_skyline={{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2/2 | image1 = COLLECTIE TROPENMUSEUM Geparkeerde auto's voor het post- en telegraafkantoor in Weltevreden Batavia TMnr 10015242.jpg | image2 = COLLECTIE TROPENMUSEUM Het gebouw van de Volksraad te Batavia gelegen in het Hertogspark tussen het Koningsplein-Oost en Waterlooplein TMnr 60010973.jpg | image3 = COLLECTIE TROPENMUSEUM Stadhuis in de benedenstad van Batavia TMnr 60004846.jpg | image4 = COLLECTIE TROPENMUSEUM 'Het standbeeld van J.P. Coen voor het Paleis van Daendels het 'Grote Huis' aan het Waterlooplein in Weltevreden te Batavia' TMnr 10015443.jpg | image5 = COLLECTIE TROPENMUSEUM Luchtfoto van het spoorwegstation te Batavia-Kota TMnr 10014030.jpg | image6 = COLLECTIE TROPENMUSEUM De haven van Tandjoengpriok op de achtergrond het station Batavia Java TMnr 10008011.jpg }}|image_caption=Od zgoraj levo proti desni: [[Glavna pošta v Džakarti]], [[Ljudski svet (Nizozemska Vzhodna Indija)|Ljudski svet]] [[Zgradba parlamenta]], [[Zgodovinski muzej Džakarte|Mestna hiša]] v [[Kota Tua Jakarta|Stara Batavija]], Kip [[Jan Pieterszoon Coen|Jana Pieterszoon Coena]] pred [[Zgradba A.A. Maramis|zgradbo Grote Huis]], pogled iz zraka na [[Železniška postaja Kota v Džakarti|Batavijska južna železniška postaja]], [[Pristanišče Tanjung Priok|Pristanišče Tandjoengpriok]]|image_seal=Coat of Arms of Batavia (1930).svg|nickname=|subdivision_type=[[Dutch Empire|Teritorij]]|subdivision_name=[[Nizozemska Vzhodna Indija]]|subdivision_type1=[[Administrativna delitev Nizozemske Vzhodne Indije|Uprava]]|subdivision_name1=[[Provinca Zahodna-Java (Nizozemska Vzhodna Indija)|Zahodna-Java]]|image_map=Map of Batavia (Baedeker, 1914).jpg|mapsize=|map_alt=|map_caption=Batavija okoli leta 1914|established_title=[[Zgodovina Džakarte#Nizozemska Vzhodnoindijska družba (1610–1800)|Ustanovitev]]|established_date=1619|established_title1=[[Francoski in Britanski interregnum v Nizozemski Vzhodni Indiji|Francoska in Britanska vladavina]]|established_date1=1806–1816|established_title2=[[Džakarta|neodvisnost]]|established_date2=1945|government_type=[[Mestni svet Batavije]]|leader_title1=[[Guverner Džakarte#Župan Batavije (1916–1942)|Župan]]|leader_name1=[[G.J. Bisschop]] (prvi)|area_total_km2=|population_as_of=1920|population_total=253,800}} [[Category:Articles with short description]] [[Category:Short description is different from Wikidata]] <templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles> [[Slika:COLLECTIE_TROPENMUSEUM_De_stad_Batavia_TMnr_3728-537_corrected.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1c/COLLECTIE_TROPENMUSEUM_De_stad_Batavia_TMnr_3728-537_corrected.jpg/350px-COLLECTIE_TROPENMUSEUM_De_stad_Batavia_TMnr_3728-537_corrected.jpg|alt=Aerial view of the city and its harbour|sličica| Batavija okoli leta 1780]] '''Batavija''', imenovana tudi '''Batauia''' <ref>{{Navedi knjigo|url=https://archive.org/details/bijdragentotdet43hagugoog|page=[https://archive.org/details/bijdragentotdet43hagugoog/page/n337 289]|quote=Stadt Batauia In 't Coninckeijck Van Jaccatra.|title=Anthropologica|date=1855|publisher=M. Nijhoff|language=nl}}</ref> v malajskem jeziku mesta, je bila glavno mesto [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemske Vzhodne Indije]] . Območje ustreza današnji [[Džakarta|Džakarti]] v [[Indonezija|Indoneziji]]. Batavija se lahko nanaša na ožje mesto ali njegova predmestja in zaledje, Ommelanden, ki je vključevalo veliko večje območje rezidence Batavija v današnjih indonezijskih provincah [[Džakarta]], Banten in Zahodna Java. Ustanovitev Batavije s strani Nizozemcev leta 1619 na mestu ruševin Džayakarte je pripeljala do ustanovitve nizozemske kolonije; Batavija je postala središče trgovske mreže [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] v Aziji. Monopol nad lokalnimi pridelki so povečali neavtohtoni tržni pridelki. Da bi zaščitili svoje komercialne interese, sta družba in kolonialna uprava absorbirala okoliško ozemlje. == Nizozemska vzhodnoindijska družba (1610–1799) == === Prihod === [[Slika:Iacatra_year_1605-1608_drawn1675-1725.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Iacatra_year_1605-1608_drawn1675-1725.jpg/290px-Iacatra_year_1605-1608_drawn1675-1725.jpg|alt=Sketch of Batavia, its harbor with ships, and hills in the background|sličica| Batavija med letoma 1675 in 1725]] Amsterdamski trgovci so se leta 1595 pod poveljstvom [[Cornelis de Houtman|Cornelisa de Houtmana]] odpravili na ekspedicijo na vzhodnoindijski arhipelag. Prvo potovanje [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britanske vzhodnoindijske družbe]] leta 1602, ki ji je poveljeval James Lancaster, je prispelo v Aceh in plulo naprej do Bantama. Tam je bilo Lancastru dovoljljeno zgraditi trgovsko postajo, ki je bila središče angleške trgovine v Indoneziji do leta 1682. {{Rp|29}} Nizozemska vlada je leta 1602 [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemski vzhodnoindijski družbi]] podelila monopol nad azijsko trgovino. Leto kasneje je bila v Bantamu na Zahodni Javi ustanovljena prva stalna nizozemska trgovska postaja v Indoneziji. Princ Džayawikarta je leta 1610 nizozemskim trgovcem dovolil zgraditi leseno skladišče in hiše na vzhodnem bregu reke Ciliwung nasproti Džayakarte, postojanka pa je bila ustanovljena naslednje leto. {{Rp|29}}Ko se je nizozemska moč povečala, je Džayawikarta Angležem dovolil zgraditi hiše na zahodnem bregu Ciliwunga in utrdbo blizu njegove carine, da bi ohranili ravnotežje moči. [[Slika:Vereenigde_Oostindische_Compagnie_spiegelretourschip_Amsterdam_replica.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Vereenigde_Oostindische_Compagnie_spiegelretourschip_Amsterdam_replica.jpg/170px-Vereenigde_Oostindische_Compagnie_spiegelretourschip_Amsterdam_replica.jpg|levo|sličica| Replika vzhodnoindijca [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemske vzhodnoindijske družbe]] / [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Združene vzhodnoindijske družbe]] (VOC).]] Napetosti med princem Džayawikarto in Nizozemci so se stopnjevale do leta 1618, ko so vojaki Džayawikarte oblegali nizozemsko trdnjavo, v kateri sta bila skladišča Nassau in Mauritius. Angleška flota 15 ladij je priplula pod vodstvom Thomasa Dalea, nekdanjega guvernerja kolonije Virginia . Po pomorski bitki je novoimenovani nizozemski guverner Jan Pieterszoon Coen pobegnil na [[Moluki|Moluke]], da bi poiskal podporo; Nizozemci so leta 1605 zavzeli prvo portugalsko utrdbo. Poveljnik nizozemske garnizije Pieter van den Broecke in pet drugih moških je bilo aretiranih med pogajanji, saj je Džayawikarta verjel, da so ga Nizozemci prevarali. Džayawikarta in Angleži so nato sklenili zavezništvo.  Nizozemska vojska je bila tik pred tem, da se preda Angležem, ko je leta 1619 sultanat Banten poslal skupino vojakov, da bi poklicali Džayawikarto. Bantenske oblasti niso odobrile dogovora Džayawikarte z Angleži. Konflikt med Bantenom in Džayawikarto ter napet odnos med Bantenom in Angleži sta Nizozemcem ponudila novo priložnost. Coen se je 28. maja 1619 z Moluških otokov vrnil z okrepitvami, dva dni pozneje je Džayakarto zravnal z zemljo {{Rp|35}}in izgon njenega prebivalstva. {{Rp|50}}Ostal je le luško-sundanski padrão. Džayawikarta se je umaknil v Tanara, v notranjost Bantena, kjer je pozneje umrl. Nizozemci so se tesneje povezali z Bantenom in prevzeli nadzor nad pristaniščem, ki je postalo regionalno nizozemsko središče moči. === Ustanovitev === Regija, ki je postala Batavija, je prišla pod nizozemski nadzor leta 1619, sprva kot razširitev prvotne nizozemske utrdbe in nove zgradbe na ruševinah nekdanje Džayakarte. Coen se je 2. julija 1619 odločil razširiti prvotno trdnjavo v večjo trdnjavo in 7. oktobra istega leta na Nizozemsko poslal načrte za grad Batavija. Grad je bil večji od prejšnjega, z dvema severnima bastijonoma, ki sta ga ščitila pred pomorskim napadom. {{Sfn|de Haan|1922|pp=44–5}} Skladišča Nassau in Mauritius sta bila razširjena s postavitvijo vzhodnega prizidka utrdbe, ki ga je nadziral poveljnik Van Raay, 12. marca 1619. Čeprav je Coen želel novo naselje poimenovati Nieuw-Hoorn po Hoornu (svojem rojstnem kraju), mu je to preprečil upravni odbor Nizozemske Vzhodnoindijske družbe. Batavija je bila izbrana za novo ime utrdbe in naselja, slovesnost poimenovanja pa je potekala 18. januarja 1621. Ime je dobila po germanskem plemenu [[Batavi]], ki je v času [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] naseljevalo območje [[Batavija (regija)|Batavije]]; takrat je veljalo, da je to pleme prednik [[Nizozemci|nizozemskega ljudstva]]. Džayakarta se je več kot 300 let imenovala Batavija.<ref>{{Navedi splet|website=Historiek|title=Jan Pieterszoon Coen (1587–1629) – Stichter van Batavia|date=21 August 2015|url=http://historiek.net/jan-pieterszoon-coen-1587-1629/5545/}}</ref> V regiji Batavija so bile tri vladne uprave.<ref name="Kanumoyoso">Kanumoyoso, B. ''Beyond the city wall: society and economic development in the Ommelanden of Batavia, 1684–1740'' Doctoral thesis, Leiden University 2011 </ref> {{Rp|7}}Začetna oblast je bila ustanovljena leta 1609<ref name="Kanumoyoso" /> {{Rp|7}}in postala kolonialna ''visoka vlada'', sestavljena iz generalnega guvernerja in Sveta Nizozemske Indije.<ref name="Kanumoyoso" /> {{Rp|7}}Mestna (ali civilna) uprava mesta Batavija je bila ustanovljena leta 1620.<ref name="Kanumoyoso" /> {{Rp|9}}24. junija 1620 sta bila dva uradnika družbe in trije svobodni meščani (ali meščani) imenovani v prvi kolegij svetnikov.<ref name="Robson-McKillop">Robson-McKillop R. (translator) ''The Central Administration of the VOC Government and the Local Institutions of Batavia (1619–1811) – an Introduction''. Hendrik E. Niemeijer. </ref> Lokalna podeželska uprava, ustanovljena leta 1664, je v celoti začela delovati leta 1682.<ref name="Kanumoyoso" /> {{Rp|10}}Javanskemu ljudstvu je bilo prepovedano naseljevanje v Bataviji od njene ustanovitve leta 1619.<ref name="Lucassen">Lucassen J, Lucassen L. ''Globalising Migration History: The Eurasian Experience (16th–21st Centuries)''. Brill, 2014. {{ISBN|9789004271364}}</ref> {{Rp|194}} === Razširitev === [[Slika:COLLECTIE_TROPENMUSEUM_Reproductie_van_een_plattegrond_van_Batavia_uit_circa_1627_TMnr_496-3.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/COLLECTIE_TROPENMUSEUM_Reproductie_van_een_plattegrond_van_Batavia_uit_circa_1627_TMnr_496-3.jpg/220px-COLLECTIE_TROPENMUSEUM_Reproductie_van_een_plattegrond_van_Batavia_uit_circa_1627_TMnr_496-3.jpg|alt=aerial map from around 1627|sličica| Batavija in njena vzhodna širitev]] Od svoje ustanovitve je bila Batavija načrtovana v dobro definirani postavitvi.{{Sfn|de Haan|1922|pp=46–7}} Vzhodno od reke Ciliwung so bili leta 1619 izkopani trije jarki, njeni prvi nizozemski kanali. Kanali so bili imenovani (od juga proti severu) Leeuwengracht, Groenegracht in Steenhouwersgracht.{{Sfn|Bollee, Kaart van Batavia 1667}} Območje gradu se začne na nekdanjem polju severno od Steenhouwersgrachta,{{Sfn|de Haan|1922|pp=46-7}} na katerem je bila ustanovljena mestna tržnica. {{Sfn|de Haan|1922|pp=46-7}} {{Sfn|Bollee, Kaart van Batavia 1667}} Prva cerkev in mestna hiša sta bili zgrajeni ok. 1622 na vzhodnem bregu reke; Prva združena cerkev in mestna hiša v Bataviji (zamenjana v 1630-ih) je bila na {{Koord|-6.132212|106.811779|format=dms}} .{{Sfn|de Haan|1922|pp=46-7}} [[Slika:AMH-5643-KB_View_of_the_Tijgersgracht_on_Batavia.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/AMH-5643-KB_View_of_the_Tijgersgracht_on_Batavia.jpg/220px-AMH-5643-KB_View_of_the_Tijgersgracht_on_Batavia.jpg|alt=Canal with buildings on either side|sličica| S kokosovimi drevesi obdan kanal Tijgersgracht]] Okoli leta 1627 so tri kanale povezali s prekopom Tijgersgracht. Novi kanal je bil obdan s kokosovimi drevesi; po mnenju sodobnega opazovalca: "Med kanali je Tygersgracht najbolj veličasten in najprijetnejši, tako zaradi lepote svojih zgradb kot zaradi okrasja svojih ulic, ki dajejo zelo prijetno senco tistim, ki gredo po ulici.".{{Sfn|Gunawan Tjahjono 1998|p=113}} Prinsestraat, prvotno ulica, ki je vodila do gradu, je postala urbano središče, ki povezuje južna vrata gradu z mestno hišo.{{Sfn|de Haan|1922|pp=46–7}} Vzhodna Batavija je bila zaščitena z dolgim kanalom, ki je povezoval grajski jarek in ovinek reke Ciliwung ter je potekal pod rahlim kotom do Tijgersgrachta. Prekop je stal več kot 160.000 realov, ki so jih plačali večinoma Kitajci namesto podjetja (ki je Grad utrdilo s suženjskim in jetniškim delom). {{Sfn|de Haan|1922|pp=46–7}} Kratkotrajni zunanji kanal je bil preoblikovan nekaj let po obleganju Batavije v letih 1628–29. [[Slika:COLLECTIE_TROPENMUSEUM_Kaart_voorstellende_het_Kasteel_en_de_Stad_Batavia_in_het_jaar_1667_TMnr_496-2.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/COLLECTIE_TROPENMUSEUM_Kaart_voorstellende_het_Kasteel_en_de_Stad_Batavia_in_het_jaar_1667_TMnr_496-2.jpg/220px-COLLECTIE_TROPENMUSEUM_Kaart_voorstellende_het_Kasteel_en_de_Stad_Batavia_in_het_jaar_1667_TMnr_496-2.jpg|alt=Large overhead map with smaller maps|sličica| Batavija leta 1667]] Vzhodno od Batavije je sultan Agung (kralj sultanata Mataram ) z zmago nad [[Surabaja|Surabajo]] leta 1625 pridobil nadzor nad večino Jave. {{Rp|31}}27. avgusta 1628 je Agung začel z obleganjem Batavije. {{Rp|52}}Po velikih izgubah v prvem poskusu se je umaknil in naslednje leto sprožil drugo ofenzivo. {{Rp|31}} {{Rp|52–53}}Tudi to ni uspelo; nizozemska flota mu je uničila zaloge in ladje v pristaniščih Cirebon in Tegal . {{Rp|53}}Čete Matarama, lačne in zdesetkane zaradi bolezni, so se znova umaknile. {{Rp|53}}Agung se je nato preselil proti vzhodu, {{Rp|53}}napadel Blitar, Panarukan in kraljestvo Blambangan v vzhodni Javi (vazalna država balijskega kraljestva Gelgel). {{Rp|55}} Po obleganju je bilo odločeno, da Batavija potrebuje močnejši obrambni sistem. Na podlagi dela flamskega matematika in vojaškega inženirja [[Simon Stevin|Simona Stevina]], je generalni guverner Jacques Specx {{Rp|463}}zasnoval jarek in mestno obzidje; podaljški obzidja so bili zgrajeni zahodno od Batavije in mesto je bilo popolnoma zaprto. Leta 1656 zaradi spora z Bantenom Javanci niso smeli živeti znotraj mestnega obzidja in so se naselili izven Batavije. Kitajci in Mardijkerji so bili edini nenizozemski naseljenci v obzidanem mestu. Premirje z Bantenom leta 1659 je omogočilo rast mesta in zgradili so več bambusovih hiš. Leta 1667 so prepovedali bambusove hiše in živino, bogati Nizozemci pa so gradili visoke hiše in kanale. === Regija === Regija je bila pomemben vir živilskih pridelkov in gradbenega materiala.<ref name="Kanumoyoso">Kanumoyoso, B. ''Beyond the city wall: society and economic development in the Ommelanden of Batavia, 1684–1740'' Doctoral thesis, Leiden University 2011 </ref> Nizozemska vzhodnoindijska družba je leta 1664 ustanovila lokalno upravo, ki je začela delovati leta 1682.<ref name="Kanumoyoso" /> {{Rp|10}}Kitajski prebivalci so začeli gojiti sladkorni trs.<ref name="Kanumoyoso" /> {{Rp|6}}<ref>Blussé, L. ''Strange Company. Chinese settlers, mestizo women and the Dutch in VOC Batavia''. Dordrecht: Floris Publication, 1986.</ref> Obsežno gojenje je negativno vplivalo na okolje in severno območje Batavije je doživelo obalno erozijo. Kanali so zahtevali obsežno vzdrževanje s pogostimi zaporami zaradi poglabljanja . {{Sfn|Mulyawan Karim|2009|pp=91–2}} Prebivalci Ommelanden so živeli v podeželskih hišah ali etničnih kampungih, ki jih je vodil glavar.<ref name="Kanumoyoso">Kanumoyoso, B. ''Beyond the city wall: society and economic development in the Ommelanden of Batavia, 1684–1740'' Doctoral thesis, Leiden University 2011 </ref> {{Rp|5}}{{Sfn|de Haan|1922|p=469}} === Poboj leta 1740 === [[Slika:Tableau_de_la_Partie_de_Batavia,_ou_s'est_fait_proprement_le_terrible_Massacre_des_Chinois,_le_9_Octob._1740.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/Tableau_de_la_Partie_de_Batavia%2C_ou_s%27est_fait_proprement_le_terrible_Massacre_des_Chinois%2C_le_9_Octob._1740.jpg/260px-Tableau_de_la_Partie_de_Batavia%2C_ou_s%27est_fait_proprement_le_terrible_Massacre_des_Chinois%2C_le_9_Octob._1740.jpg|alt=See caption|sličica| Sodobna jedkanica pokola]] Batavijska industrija sladkorja je uplahnila v 1730-tih,{{Rp|169}}<ref>Knight GR. ''Sugar, Steam and Steel: The Industrial Project in Colonial Java, 1830–1885'' University of Adelaide Press, 2014. {{ISBN|9781922064998}}</ref>{{Rp|29}} s posledicami naraščajoče nezaposlenosti in socialnih nemirov.<ref name="Kanumoyoso" />{{Rp|169}} Leta 1739 je bilo v Bataviji 10,574 Kitajcev, ki so živeli v the Ommelandenu.<ref name="Kanumoyoso" />{{Rp|53}} Kitajci, ki so se bali, da bi jih vrgli čez krov in se utopili, so se uprli. {{Rp|99}}Od 9. do 22. oktobra 1740 je bilo ubitih deset tisoč Kitajcev. Nekaj preživelih kitajskih prebivalcev so naslednje leto preselili v Glodok, zunaj mestnega obzidja. <ref name="witton101">{{Navedi knjigo|year=2007|isbn=9781741798456|title=Indonesia|page=101|publisher=Lonely Planet}}</ref> == Nizozemska Vzhodna Indija (1800–1949) == [[Slika:Batavia-Wikipedia.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Batavia-Wikipedia.JPG/220px-Batavia-Wikipedia.JPG|alt=1846 map of southern Batavia|sličica| Širitev na jug, 1840]] Potem ko je Nizozemska vzhodnoindijska družba leta 1800 bankrotirala in bila razpuščena, je [[Batavska republika]] nacionalizirala njene dolgove in posest ter razširila svoje ozemeljske zahteve v kolonijo, znano kot [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemska Vzhodna Indija]]. Batavia se je iz regionalnega sedeža podjetja razvila v glavno mesto kolonije. === Širitev proti jugu === Leta 1808 se je Herman Willem Daendels odločil zapustiti propadajoče, nezdravo staro mestno jedro. Novo mestno jedro je bilo zgrajeno južneje, na posestvu Weltevreden. Batavia je postala mesto z dvema središčema; Kota je bila poslovno središče s pisarnami in skladišči ladijskih in trgovskih podjetij, Weltevreden pa je bil dom vlade, vojske in trgovin. Središča sta povezovala kanal Molenvliet in cesta ob kanalu.{{Sfn|Gunawan Tjahjono 1998|p=109}} === Britanska vladavina === Pod britansko oblastjo je Daendelsa zamenjal Stamford Raffles. {{Rp|115–122}} {{Rp|25}}Leta 1811 se je Raffles – ki je bil zaposlen pri [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britanski vzhodnoindijski družbi]] kot tajnik guvernerja Malacce – odločil prevzeti vlado v Bataviji. Eden od razlogov je bil preprečiti, da bi Francozi popolnoma vstopili, saj je Napoleon imenoval Daendelsa (ki je tesno sodeloval s Francozi). Leta 1816 so se Nizozemci vrnili na oblast. Evropejci so bili pripeljani na otočje, da bi ustanovili kolonijo na prazni zemlji, kar je sprožilo vojne na Javi in [[Sumatra|Sumatri]] . V nizozemsko Indijo so pripeljali veliko število vojakov, da bi zatrli nemire (zlasti na Sumatri) in razširili vpliv nizozemske vlade izven Jave. Nizozemci pa nikoli niso osvojili celotnega otočja.<ref name="astro">{{Navedi splet|url=https://astro.uni-bonn.de/~deboer/genea/hn/hn31m-Batavia19th.html|title=Batavia in the 19th century|last=<!--Not stated-->|date=June 23, 2014|website=Argelander-Institut für Astronomie|publisher=Universität Bonn|accessdate=April 24, 2017}}</ref> Razvoj Weltevredena kot upravnega središča kolonije se je nadaljeval, pri čemer se je središče Batavije postopoma premaknilo proti jugu iz Stare Batavije. Pojavil se je nov Indijski imperialni stil arhitekture; zgrajene so bile belo ometane [[Vila|vile]] z veliko sprednjo verando, zlasti okoli Koningspleina in pri Weltevredenu. Ta novejši del Batavije je bil na splošno bolj odprt kot razvita kanalska mestna podoba Stare Batavije. {{Sfn|de Jong|1998|p=257}} === Tehnološki napredek === [[Slika:COLLECTIE_TROPENMUSEUM_De_Postspaarbank_gelegen_aan_de_Molenvliet_in_het_centrum_van_Batavia_met_druk_tramverkeer_TMnr_60010980.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/45/COLLECTIE_TROPENMUSEUM_De_Postspaarbank_gelegen_aan_de_Molenvliet_in_het_centrum_van_Batavia_met_druk_tramverkeer_TMnr_60010980.jpg/180px-COLLECTIE_TROPENMUSEUM_De_Postspaarbank_gelegen_aan_de_Molenvliet_in_het_centrum_van_Batavia_met_druk_tramverkeer_TMnr_60010980.jpg|sličica|180x180_pik| Tramvaji v Molenvlietu]] Za razliko od prve polovice 19. stoletja je bila druga polovica stoletja mirno obdobje, za katerega sta bila značilna gospodarska in tehnološka ekspanzija ter stabilna vlada. Leta 1856 je bila med Batavijo in Buitenzorgom postavljena prva telegrafska linija v regiji. Leta 1859 je bila Batavija povezana s Singapurjem s prvo mednarodno telegrafsko povezavo Nizozemske Vzhodne Indije. Dve leti kasneje je mesto dokončalo svojo prvo plinarno, njegove ulice pa so bile do leta 1862 osvetljene s plinom. Prvi tramvaji in telefoni so prišli leta 1882.{{Sfn|Merrillees|2001|p=14}} [[Tramvaj]] s konjsko vprego, uveden v Batavijo leta 1869, je bil leta 1882 nadgrajen na parni pogon in leta 1900 na elektriko. Leta 1869 se je začela tudi prva mestna železnica, proga od Batavie do Buitenzorga pa je bila dokončana leta 1873. {{Sfn|Merrillees|2001|p=14}} Prva ledenica v mestu je bila zgrajena leta 1870.{{Sfn|Merrillees|2001|p=14}} Odprtje [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] leta 1869 je povečalo potrebo po novem pristanišču. Pristanišče Tanjung Priok je bilo dokončano leta 1885 in je nadomestilo stoletja staro, neustrezno Sunda Kelapa, kar je znatno povečalo trgovino in turizem v Bataviji in nizozemski Vzhodni Indiji.{{Sfn|Merrillees|2001|p=14}} === Ukinitev sistema pridelave === [[Slika:Batavia_1897.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7c/Batavia_1897.jpg/220px-Batavia_1897.jpg|alt=1897 Batvia map|sličica| Batavija leta 1897]] Sistem pridelave ( ''cultuurstelsel'' ) je bila nizozemska vladna politika sredi 19. stoletja, ki je zahtevala, da je del kmetijske proizvodnje namenjen za izvoz. Indonezijski zgodovinarji to imenujejo ''tanam paksa'' (prisilno sajenje). Ukinitev sistema pridelave leta 1870 je povzročila hiter razvoj zasebnega podjetništva v nizozemski Vzhodni Indiji. Na Javi, zlasti v Bataviji, so bile ustanovljene številne trgovske družbe in finančne ustanove. Propadajoče strukture starega mesta so nadomestili s pisarnami, običajno ob reki Ciliwung. Zasebna podjetja so imela v lasti (ali upravljala) plantaže, naftna polja in rudnike. Prva železniška proga na otoku je bila odprta leta 1867, železniške postaje pa so bile zgrajene v urbanih središčih, kot je Batavija.{{Sfn|Gunawan Tjahjono 1998|p=116}} Po vsem mestu so bile ustanovljene šole, bolnišnice, tovarne, uradi, trgovska podjetja in pošte. Izboljšave prevoza, zdravja in tehnologije v Bataviji so spodbudile več Nizozemcev, da so se preselili v prestolnico, batavska družba pa je postajala vse bolj nizozemska. Mesto je trgovalo z Evropo in povečan ladijski promet je privedel do izgradnje novega pristanišča v Tanjung Prioku med letoma 1877 in 1883.<ref name="stages">{{Navedi knjigo|title=Landing stages of Jakarta/Batavia|last=Teeuwen|first=Dirk|year=2007}}</ref> Tujci so bili lokalno znani kot totoki, kar je razlikovalo nove kitajske prišleke od peranakanov. Številni totoki so sprejeli indonezijsko kulturo in nosili kebaje, saronge in poletne obleke.<ref name="totok">{{Navedi knjigo|title=Outward appearances: trend, identitas, kepentingan|last=Nordholt|first=Henk Schulte|last2=M Imam Aziz|year=2005|publisher=PT LKiS Pelangi Aksara|isbn=9789799492951|language=id|page=227}}</ref> Do konca 19. stoletja je bilo prebivalstvo Batavije štelo 115.887 ljudi; od tega je bilo 8.893 Evropejcev, 26.817 Kitajcev in 77.700 domorodnih otočanov.<ref name="rendez-vous-batavia.nl">[http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/sunda-k/sunda-kelapa.pdf Teeuwen, Dirk ''Rendez Vous Batavia'' (Rotterdam, 2007)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724163711/http://www.rendez-vous-batavia.nl/photogallery/sunda-k/sunda-kelapa.pdf|date=July 24, 2011}}</ref> Širjenje komercialne dejavnosti v mestu je vodilo do priseljevanja velikega števila nizozemskih delavcev in podeželskih Javancev v Batavijo. Leta 1905 je prebivalstvo Batavije in njene okolice doseglo 2,1 milijona, vključno s 93.000 Kitajci, 14.000 Evropejci in 2.800 Arabci.<ref name="Oosthoek">Oosthoek's Geïllustreerde Encyclopaedie (1917)</ref> Ta rast je povzročila povečano povpraševanje po stanovanjih, cene zemljišč pa so narasle. Nove hiše so bile zgrajene tesno skupaj, naselja kampung pa so zapolnila prostore med hišami. Naselja, ki so bila zgrajena brez upoštevanja tropskih razmer v regiji, so povzročila prenaseljenost, slabe sanitarne razmere in pomanjkanje javnih dobrin. {{Sfn|Gunawan Tjahjono 1998|p=109}} Na Javi je leta 1913 izbruhnila [[kuga]].{{Sfn|Gunawan Tjahjono 1998|p=109}} Zapuščeni jarki in obzidje stare Batavije so v tem obdobju doživeli razcvet, saj so vzdolž reke Ciliwung ustanavljali trgovske družbe. {{Sfn|Gunawan Tjahjono 1998|p=109}} Staro mesto se je kmalu ponovno vzpostavilo kot trgovsko središče, s stavbami iz 20. in 17. stoletja, ki mejijo ena na drugo. === Nizozemska etnična politika === [[Slika:002c.Emil_Karl_Schumacher.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/002c.Emil_Karl_Schumacher.jpg/220px-002c.Emil_Karl_Schumacher.jpg|alt=Weltevreden|sličica| Batavija, Weltevreden, Koningsplein, Hotel der Nederlanden {{Circa|1912}}]] [[Slika:Map_of_Batavia_(Baedeker,_1914).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/61/Map_of_Batavia_%28Baedeker%2C_1914%29.jpg/220px-Map_of_Batavia_%28Baedeker%2C_1914%29.jpg|alt=Another map|sličica| Batavija {{Circa|1914}}]] Nizozemska etična politika je bila uvedena leta 1901 in je razširila izobraževalne možnosti za avtohtono prebivalstvo nizozemske Vzhodne Indije. Leta 1924 je bila v Bataviji ustanovljena pravna šola.<ref name="id">[http://www.san.beck.org/20-11-Indonesia1800-1950.html Beck S. ''South Asia 1800–1950: Indonesia and the Dutch 1800–1950'']</ref> Po popisu prebivalstva leta 1930 je bilo v mestu 435.000 prebivalcev. {{Rp|50}} Univerza v Bataviji je bila ustanovljena leta 1941 in kasneje postala Univerza Indonezije.<ref name="id">[http://www.san.beck.org/20-11-Indonesia1800-1950.html Beck S. ''South Asia 1800–1950: Indonesia and the Dutch 1800–1950'']</ref> Leta 1946 je nizozemska kolonialna vlada v Džakarti ustanovila Nood Universiteit (Univerza za nujne primere). Naslednje leto se je njeno ime spremenilo v Universiteit van Indonesië (UVI). Po indonezijski nacionalni revoluciji je vlada februarja 1950 v Džakarti ustanovila Universiteit Indonesia, državno univerzo. Kasneje se je ime spremenilo v Universitas Indonesia. === Osamosvojitveno gibanje === Član Volksraada Mohammad Husni Thamrin je kritiziral kolonialno vlado, ker ignorira kampunge in skrbi za bogate v Mentengu. Leta 1909 je Tirto Adhi Soerjo v Bataviji ustanovil Islamsko komercialno zvezo za podporo indonezijskih trgovcev. Sledile so podružnice na drugih področjih. Leta 1920 sta Oemar Said Tjokroaminoto in Agus Salim v Bataviji ustanovila odbor za podporo Otomanskemu kalifatu.<ref name="id">[http://www.san.beck.org/20-11-Indonesia1800-1950.html Beck S. ''South Asia 1800–1950: Indonesia and the Dutch 1800–1950'']</ref> Vohuni so Nizozemce opozorili na načrtovani upor leta 1926 in voditelji Komunistične partije Indonezije (PKI) so bili aretirani. Andries Cornelis Dirk de Graeff je zamenjal Dirka Focka kot generalnega guvernerja in upori v Bataviji, Bantenu in Prianganu so bili hitro zatrti.<ref name="id">[http://www.san.beck.org/20-11-Indonesia1800-1950.html Beck S. ''South Asia 1800–1950: Indonesia and the Dutch 1800–1950'']</ref> Oboroženi komunisti so za eno noč zasedli telefonsko centralo Batavija, preden so jih ujeli. Nizozemci so poslali zapornike v Banden in v kazensko kolonijo v Boven-Digoel v Zahodni Novi Gvineji, kjer so mnogi umrli zaradi malarije.<ref name="id" /> [[Sukarno]] in Študijski klub sta 4. julija 1927 ustanovila indonezijsko nacionalistično združenje (ki je postalo Indonezijska nacionalna stranka in se je kasneje pridružilo Partai Sarekat Islam, Budi Utomo in Surabaya Study Club, da bi oblikovala Zvezo indonezijskih političnih združenj).<ref name="id" /> Oktobra 1928 je bil v Bataviji mladinski kongres in skupine so mesto začele imenovati Džakarta. Zahtevali so neodvisnost Indonezije, izobesili rdeče-belo zastavo in zapeli indonezijsko himno, ki jo je napisal Wage Rudolf Supratman. Nizozemci so prepovedali zastavo, himno ter besedi "Indonezija" in "Indonezijec". <ref name="id">[http://www.san.beck.org/20-11-Indonesia1800-1950.html Beck S. ''South Asia 1800–1950: Indonesia and the Dutch 1800–1950'']</ref> [[Slika:COLLECTIE_TROPENMUSEUM_Schets_van_de_Japanse_intocht_in_Batavia_zoals_de_Japanners_het_zich_voorstelden_TMnr_10001766.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/COLLECTIE_TROPENMUSEUM_Schets_van_de_Japanse_intocht_in_Batavia_zoals_de_Japanners_het_zich_voorstelden_TMnr_10001766.jpg/260px-COLLECTIE_TROPENMUSEUM_Schets_van_de_Japanse_intocht_in_Batavia_zoals_de_Japanners_het_zich_voorstelden_TMnr_10001766.jpg|alt=See caption|sličica| Risba namišljenega japonskega vstopa v Batavijo]] 5. marca 1942 je Batavija padla pod Japonce. Nizozemci so se uradno predali japonskim okupacijskim silam 9. marca 1942 in oblast kolonije je bila prenesena na Japonsko. Batavija se je preimenovala v Džakarto. Gospodarski položaj in fizično stanje indonezijskih mest sta se med okupacijo poslabšala. Stavbe so bile spremenjene v taborišča za internacijo Nizozemcev. Po japonskem porazu leta 1945 je regija med indonezijskim bojem za neodvisnost doživela obdobje tranzicije in pretresov. Med japonsko okupacijo in ko so indonezijski nacionalisti 17. avgusta 1945 razglasili neodvisnost, se je mesto preimenovalo v Džakarto. Leta 1945 so ga za kratek čas zasedli zavezniki in ga vrnili Nizozemcem. Nizozemsko ime Batavija je ostalo mednarodno priznano ime, dokler ni bila dosežena indonezijska neodvisnost in je Džakarta 27. decembra 1949 razglasila nacionalno prestolnico. == Družba == [[Slika:Balinese_slave_in_Batavia_in_1700_from_Cornelis_de_Bruin_Voyages_de_Corneille_le_Brun_1718.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ce/Balinese_slave_in_Batavia_in_1700_from_Cornelis_de_Bruin_Voyages_de_Corneille_le_Brun_1718.jpg/220px-Balinese_slave_in_Batavia_in_1700_from_Cornelis_de_Bruin_Voyages_de_Corneille_le_Brun_1718.jpg|alt=1718 drawing of a female Balinese slave|sličica|Many coolies and slaves were employed from outside Java.]] Batavija, ustanovljena kot trgovsko in upravno središče nizozemske vzhodnoindijske družbe, nikoli ni bila mišljena kot nizozemska naselbina. Jan Pieterszoon Coen je ustanovil Batavijo za trgovino, kjer so prebivalci mesta proizvajali in dobavljali hrano. Ni bilo migracij nedotaknjenih nizozemskih družin in v Bataviji je bilo malo Nizozemk. Nastala je mešana družba; razmerja med Nizozemci in Azijkami se običajno niso končala s poroko, ženske pa niso imele pravice do vrnitve v [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]]. Ta družbeni vzorec je ustvaril skupino mestizov v Bataviji. Ker je Nizozemska vzhodnoindijska družba raje ohranila popoln nadzor nad svojim poslom, je bilo zaposlenih veliko število sužnjev. Ženske so postale pomembna značilnost družbene mreže Batavije; bile so navajene opravka s sužnji in so govorile isti jezik (večinoma portugalsko in malajsko). Mnoge od teh žensk so postale vdove; njihovi možje so zapustili Batavijo, da bi se vrnili na Nizozemsko, pogosto pa so bili odstranjeni tudi njihovi otroci. Večina prebivalcev Batavije je bila azijskega porekla. Na tisoče sužnjev so pripeljali iz Indije in Arakana ; kasneje so bili sužnji pripeljani z Balija in [[Sulavezi|Sulavezija]]. Da bi se izognili vstaji, je bila sprejeta odločitev o osvoboditvi javanskega ljudstva iz suženjstva. Kitajci so predstavljali največjo skupino v Bataviji (večinoma so bili trgovci in delavci) in so bili najbolj odločilna skupina v razvoju mesta. Drugi prebivalci so bili Malajci ter muslimanski in hindujski trgovci iz Indije. Sprva so te etnične skupine živele skupaj; vendar je bila leta 1688 uvedena segregacija domorodnega prebivalstva. Vsaka etnična skupina je bila prisiljena živeti v svoji vasi zunaj mestnega obzidja. Vsaka oseba je bila označena za identifikacijo svoje etnične skupine; kasneje so bile identifikacijske oznake nadomeščene s pergamentom. Batavija je v 18. stoletju doživela več epidemij [[Malarija|malarije]], saj so se na njenih močvirjih razmnoževali komarji. Bolezen je pomorila številne Evropejce in Batavije se je prijel vzdevek "pokopališče Evropejcev".<ref>Pols H. ''Notes from Batavia, the Europeans' graveyard: the nineteenth-century debate on acclimatization in the Dutch East Indies'' J Hist Med Allied Sci 2012; volume 67, issue 1, pages 120–148. DOI 10.1093/jhmas/jrr004 {{PMID|21317422}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Kleurig memoriaal van de Hollanders op Oud-Java|last=van Emden|first=F. J. G.|last2=W. S. B. Klooster|year=1964|publisher=A. J. G. Strengholt|editor-last=Willem Brandt}}</ref> Bogatejši evropski naseljenci so se preselili v južnejša območja v višje lege. {{Rp|101}} Znotraj obzidja Batavije so bogati Nizozemci zgradili visoke hiše in kanale. Komercialne priložnosti so pritegnile indonezijske in kitajske priseljence, vse večje prebivalstvo pa je obremenjevalo mesto. V 18. stoletju je bilo več kot 60 odstotkov prebivalstva Batavije sužnjev, ki so delali za nizozemsko vzhodnoindijsko družbo. Zakoni so ščitili sužnje pred preveč krutimi dejanji njihovih gospodarjev; Krščanski sužnji so bili osvobojeni po smrti svojih gospodarjev, drugim sužnjem pa je bilo dovoljeno imeti trgovino in zaslužiti denar za nakup njihove svobode. Čeprav je Batavija postala politično in upravno središče Nizozemske Vzhodne Indije in glavno pristanišče v trgovini jugovzhodne Azije, je prebivalstvo mesta ostalo razmeroma maloštevilno. Ocene prebivalstva v zgodnjem 19. stoletju so bile manjše kot v [[Surabaja|Surabaji]], čeprav jo je do konca stoletja prehitela; popis leta 1920 je pokazal 306.000 prebivalcev v primerjavi s 192.000 v Surabaji, 158.000 v Semarangu in 134.000 v Surakarti. Njegovo prebivalstvo je hitro naraščalo in deset let kasneje preseglo pol milijona. <ref>Hiroyoshi Kano, [https://books.google.com/books?id=w1lRf5kNH4QC&pg=PA5 Growing Metropolitan Suburbia: A Comparative Sociological Study on Tokyo and], Yayasan Obor Indonesia, 2004, pp. 5–6</ref> Prebivalstvo nizozemske Vzhodne Indije ni bilo nikoli čisto evropsko. Od 30.000 nizozemskih državljanov v nizozemski Vzhodni Indiji leta 1860 je bilo manj kot 5.000 čistih Nizozemcev. Sedemdeset odstotkov prebivalstva je bilo moških, saj je več moških priseljencev prišlo iz Evrope. {{Sfn|de Jong|1998|p=258}} Suženjstvo je v Bataviji obstajalo do njegove odprave leta 1853. Sužnji so večinoma živeli v zadnjem delu vrta glavne hiše in so bili plačani, z brezplačno hrano in prenočiščem. Sužnje, znane kot ''baboe'', so kuhale in skrbele za otroke. <ref name="astro">{{Navedi splet|url=https://astro.uni-bonn.de/~deboer/genea/hn/hn31m-Batavia19th.html|title=Batavia in the 19th century|last=<!--Not stated-->|date=June 23, 2014|website=Argelander-Institut für Astronomie|publisher=Universität Bonn|accessdate=April 24, 2017}}</ref> Otroci so hodili v šolo, kjer so bili učitelji lokalno usposobljeni. Veliko otrok ni končalo šolanja; da bi se temu zoperstavil, je šolski sistem podeljeval nagrade uspešnim otrokom. <ref name="astro">{{Navedi splet|url=https://astro.uni-bonn.de/~deboer/genea/hn/hn31m-Batavia19th.html|title=Batavia in the 19th century|last=<!--Not stated-->|date=June 23, 2014|website=Argelander-Institut für Astronomie|publisher=Universität Bonn|accessdate=April 24, 2017}}</ref> Ko je bil Stamford Raffles guverner Jave, je spremenil družbeno interakcijo v batavski družbi. Raffles ni odobraval sproščenega nizozemskega kodeksa oblačenja, kjer je veliko moških nosilo javanska oblačila. Raffles in njegova žena Olivia sta predstavila evropska oblačila (z veliko bele barve zaradi tropskega podnebja) za moške in ženske. <ref name="astro">{{Navedi splet|url=https://astro.uni-bonn.de/~deboer/genea/hn/hn31m-Batavia19th.html|title=Batavia in the 19th century|last=<!--Not stated-->|date=June 23, 2014|website=Argelander-Institut für Astronomie|publisher=Universität Bonn|accessdate=April 24, 2017}}</ref> Ko so Britanci leta 1815 zapustili Batavijo, se je večina domorodcev vrnila v prvotno javansko obleko, vendar so nekateri novi vidiki ostali. Moški domorodci, ki so bili izbrani za vladajočo elito, so nosili evropska oblačila v službi, po urah pa so se preoblekli v [[Sarong|saronge]] in kebaje. Nizozemci z nižjim rangom bi lahko ves dan nosili lokalni stil. Ženske so na uradnih dogodkih nosile saronge in kebaya, kjer so nosile oprijeta oblačila ali bogato obarvano (ali cvetlično) blago – v slogu britanske Indije – in [[batik]] šale.{{Sfn|de Jong|1998|p=259}} == Sklici == <references group="" responsive="0"> </references> == Navedena dela ==  {{Nizozemske kolonije|Vzhodna Indija}} [[Kategorija:CS1 viri v jeziku nizozemščina (nl)]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] nlpjwouxefeu4g3volhhe12llg3y6je 0 522033 5728312 2022-08-06T21:11:18Z Romanm 13 preusmeritev na [[Stefan Dąb-Biernacki]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stefan Dąb-Biernacki]] goj7xabqjj9gkruj9ns986jswfqyjtq 0 522034 5728316 2022-08-06T21:22:40Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1086673841|Terschelling]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Terschelling|native_name={{native name|fy|Skylge|icon=no}}|settlement_type=[[Občina]] in [[otok]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Brandaris, Terschelling - panoramio (1).jpg | photo2a = Commandeurstraat 30 in West-Terschelling -01.jpg | photo2b = Formerum.jpg | photo3a = Drenkelingenhuisje terschelling IMG 4190.jpg | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj navzdol, od leve proti desni: [[Brandaris|Svetilnik]],}}<br>{{nobreak|Muzej West-Terschelling, [[Koffiemolen, Formerum|Mlin Formerum]],}}<br>{{nobreak|Zavetišče za žrtve brodolomov}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Terschelling.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Terschelling wapen.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Terschelling locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Terschellinga na karti občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Država|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=Provinca|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web |url = http://www.terschelling.nl/politiek-en-bestuur/college-van-bw_3607/ |title = College van B&W |trans-title = Board of mayor and aldermen |language = nl |publisher = Gemeente Terschelling |access-date = 29 September 2013 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20131002141627/http://www.terschelling.nl/politiek-en-bestuur/college-van-bw_3607/ |archive-date = 2 October 2013 }}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[VVD]]|leader_title=[[Županja]]|leader_name=[[Caroline van de Pol]] <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Terschelling}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Terschelling}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Terschelling}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 8881EB |language = nl |author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 29 September 2013}}</ref>|elevation_m=6|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Terschelling}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Terschelling}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Terschellinger <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=8880–8897|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0562|website={{URL|1=http://www.terschelling.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Duinen Terschelling | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2215<ref>{{Cite web|title=Sipine Terschelling|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2215|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Category:Articles with short description]] [[Category:Short description is different from Wikidata]] <templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles> [[Slika:Terschelling-natuur-OpenTopo.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2e/Terschelling-natuur-OpenTopo.jpg/300px-Terschelling-natuur-OpenTopo.jpg|sličica| Nizozemski topografski zemljevid Terschellinga, december 2014]] [[Slika:Bosplaat.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Bosplaat.JPG/300px-Bosplaat.JPG|sličica| "Bosplaat"]] '''Terschelling''' ({{IPA-nl|tɛrˈsxɛlɪŋ|-|465 Terschelling.ogg}}; {{Lang-fy|Skylge}}; Terschelling dialekt: ''Schylge'' ) je občina in [[otok]] v severni [[Nizozemska|Nizozemski]], eden od Zahodnofrizijskih otokov. Nahaja se med otokoma [[Vlieland]] in Ameland . Prebivalci otoka [[Vatsko morje|Wadden]] so znani po svoji iznajdljivosti pri uporabi vsega, kar naplavi na obalo. Z malo dreves, ki se uporabljajo za les, je večina kmetij in hlevov zgrajenih z jamborov, pridobljenimi iz ladijskih razbitin. Otoki so obkroženi z razbitinami ladij in še danes na obalo naplavi veliko kontejnerjev, ki jih je odpihnilo s krovov [[Kontejnerska ladja|kontejnerskih ladij]] v Severnem morju. Glavni vir dohodka na Terschellingu je turizem. Nekaj je kmetijstva, vendar je velik del otoka postal naravni rezervat. Terschelling je dobro znan po letnem festivalu Oerol, med katerim gledališke predstave igrajo po vsem otoku, pri čemer uporabljajo njegovo pokrajino in naravo. Do Terschellinga lahko pridemo s [[Trajekt|trajektom]] iz celinskega frizijskega mesta Harlingen in iz [[Vlieland|Vlielanda]] s [[Hitri trajekt|hitrim]] [[Katamaran|katamaranom]]. == Zgodovina == Otok v sedanji obliki je nastal v [[Srednji vek|srednjem veku]] iz peščenega območja, imenovanega De Schelling na zahodu in prvotnega otoka Wexalia na vzhodu. Ime Wexalia, Wuxalia ali Wecsile je srednjeveško ime vzhodnega Terschellinga. Vendar je to ime ob koncu srednjega veka izginilo. Zadnjič se ime Wexalia pojavlja v pogodbi med Folkerus Reijner Popma, takratnim vladarjem Terschellinga, in angleškim kraljem [[Edvard IV. Angleški|Edvardom IV]]. leta 1482. Najstarejši sledovi civilizacije na Terschellingu segajo okoli leta 850, ko so na hribu blizu Seerypa ali Strypa (Striep) zgradili majhno leseno cerkev. Ta hrib je bil kasneje uporabljen kot grobišče in je znan kot "Strieperkerkhof". V zgodovini so obstajale napetosti med prebivalci Zahodnega (West)-Terschellinga, ki je močno usmerjen k morju, in bolj kmetijsko usmerjenih prebivalcev Vzhodnega (East)-Terschellinga. Leta 1612 je to pripeljalo do razdelitve otoka na neodvisni politični enoti, Zahodni-Terschelling in Vzhodni-Terschelling. Šele po francoski okupaciji v začetku 19. stoletja je bil Terschelling ponovno združen v eno celoto. Nizozemski pomorščak [[Willem Barents|Willem Barentsz]] se je rodil na Terschellingu okoli leta 1550. Leta 1666 so Zahodni-Terschelling oropali Angleži. Angleška flota je prvotno načrtovala napad na nizozemsko trgovsko floto, ki je bila privezana pred obalo [[Vlieland|Vlielanda]], naslednjega otoka na zahodu. Ko so se nizozemske ladje umaknile proti Terschellingu, so jim Angleži sledili, uničili 150 nizozemskih ladij in pristali v pristanišču Zahodni-Terschelling. Mesto so Angleži ob tej priložnosti požgali do tal, kar je postalo znano kot " Holmesov kres " po angleškem admiralu Sir Robertu Holmesu. Nekateri so razmišljali o [[Veliki londonski požar|velikem požaru v Londonu]] istega leta  da je bilo Božje maščevanje. Naslednje leto, leta 1667, so Nizozemci pod poveljstvom De Ruyterja izvedli povračilni pohod in angleški mornarici zadali močan udarec v napadu na Medway (znanem tudi kot bitka pri Chathamu), s čimer se je dejansko končala druga angleška Nizozemska vojna.  Leta 1799 se je HMS <nowiki><i id="mwSQ">Lutine</i></nowiki>, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] fregata, natovorjena z britanskim [[Zlato|zlatom]], v neurju potopila na zahodni obali Terschellinga (je bila pomotoma navedena v lemi o Texelu). Njena razbitina se je premikala v pesku; kljub več intenzivnim, dobro financiranim iskanjem je bilo najdenih le nekaj zakladov. Čaša iz srebrne palice je razstavljena v Narodnem pomorskem muzeju v Greenwichu. Njen zvonec so našli in je zdaj na sedežu londonskega Lloyda, kjer pozvonijo, preden sporočijo pomembno novico. Do leta 1942 je bil Terschelling, tako kot Vlieland, del province [[Severna Holandija]]. == Jezik == Na otoku Terschelling govorijo [[Nizozemščina|nizozemščino]], nacionalni jezik Nizozemske, in zahodnofrizijščino. V zgodovini so frizijska narečja prevladovala na zahodni in vzhodni strani otoka, medtem ko je nizozemsko narečje, imenovano Midslands, glavni jezik Srednjega otoka in okolice v središču otoka. Vendar pa je uporaba treh narečij v upadu in vsa tri počasi nadomešča standardni nizozemski jezik. == Brusnice == Otok je znan po tem, da je eden od le dveh [[Vatsko morje|Vatskih otokov]], kjer rastejo brusnice, drugi pa je otok Vlieland. Leta 1840 je na obalo otoka naplavilo sod brusnic, ki so ga mornarji očitno spakirali kot [[Skorbut|antiskorbut]], in otočani so jih gojili za svoje mornarje. Brusnice so se, ko so ugotovile, da je okolje ugodno, uveljavile na otoku. Dandanes brusnična polja pokrivajo 48 ha. Brusnice se v glavnem prodajajo turistom, uporabljajo pa jih otoške restavracije in pekarne. == Naselitvena središča == Območja v Terschellingu so naslednja: (Standardna zahodnofrizijska imena v oklepaju) {{Columns-list|* [[Baaiduinen]] (Baaidunen) * [[Formerum]] (Formearum) * Hee * [[Hoorn, Friesland|Hoorn]] (Hoarne) * Kaard * [[Kinnum]] (Kinum) * [[Landerum]] * [[Lies, Friesland|Lies]] * [[Midsland]] (Midslân) * [[Midsland aan Zee]] (Midslân oan See) * Midsland-Noord (Midslân-Noard) * [[Oosterend, Terschelling|Oosterend]] (Easterein) * Seerijp (Stryp) * West aan Zee (West) * [[West-Terschelling]] (seat) (West-Schylge)}} [[Slika:Barents.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c4/Barents.jpg/135px-Barents.jpg|sličica|167x167_pik| portret Willema Barentsa, 16/17 C]] == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Terschelling 040.JPG|otok Terschelling Slika:Terschelling 155.JPG|Trgovina v Terschelling Slika:Terschelling 071.JPG|otok Terschelling Slika:Terschelling 042.JPG|Terschelling, glavna ulica </gallery>{{Široka slika|Schylge Panorama.jpg|770px|Panorama Terschelling, vključujoč [[Brandaris]], [[svetilnik]] v Terschellingu.}} == Poglej tudi == * Oan Schylge, otoška himna == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://www.terschelling.nl}} * [http://www.vvvterschelling.nl Tourist office website] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Nizozemskem]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 36xps4ncuet6qq2gudwb34fc6s1gea5 5728317 5728316 2022-08-06T21:23:47Z JozefD 5744 /* Poglej tudi */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Terschelling|native_name={{native name|fy|Skylge|icon=no}}|settlement_type=[[Občina]] in [[otok]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Brandaris, Terschelling - panoramio (1).jpg | photo2a = Commandeurstraat 30 in West-Terschelling -01.jpg | photo2b = Formerum.jpg | photo3a = Drenkelingenhuisje terschelling IMG 4190.jpg | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj navzdol, od leve proti desni: [[Brandaris|Svetilnik]],}}<br>{{nobreak|Muzej West-Terschelling, [[Koffiemolen, Formerum|Mlin Formerum]],}}<br>{{nobreak|Zavetišče za žrtve brodolomov}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Terschelling.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Terschelling wapen.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Terschelling locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Terschellinga na karti občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Država|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=Provinca|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web |url = http://www.terschelling.nl/politiek-en-bestuur/college-van-bw_3607/ |title = College van B&W |trans-title = Board of mayor and aldermen |language = nl |publisher = Gemeente Terschelling |access-date = 29 September 2013 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20131002141627/http://www.terschelling.nl/politiek-en-bestuur/college-van-bw_3607/ |archive-date = 2 October 2013 }}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[VVD]]|leader_title=[[Županja]]|leader_name=[[Caroline van de Pol]] <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Terschelling}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Terschelling}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Terschelling}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 8881EB |language = nl |author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 29 September 2013}}</ref>|elevation_m=6|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Terschelling}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Terschelling}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Terschellinger <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=8880–8897|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0562|website={{URL|1=http://www.terschelling.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Duinen Terschelling | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2215<ref>{{Cite web|title=Sipine Terschelling|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2215|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Category:Articles with short description]] [[Category:Short description is different from Wikidata]] <templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles> [[Slika:Terschelling-natuur-OpenTopo.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2e/Terschelling-natuur-OpenTopo.jpg/300px-Terschelling-natuur-OpenTopo.jpg|sličica| Nizozemski topografski zemljevid Terschellinga, december 2014]] [[Slika:Bosplaat.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Bosplaat.JPG/300px-Bosplaat.JPG|sličica| "Bosplaat"]] '''Terschelling''' ({{IPA-nl|tɛrˈsxɛlɪŋ|-|465 Terschelling.ogg}}; {{Lang-fy|Skylge}}; Terschelling dialekt: ''Schylge'' ) je občina in [[otok]] v severni [[Nizozemska|Nizozemski]], eden od Zahodnofrizijskih otokov. Nahaja se med otokoma [[Vlieland]] in Ameland . Prebivalci otoka [[Vatsko morje|Wadden]] so znani po svoji iznajdljivosti pri uporabi vsega, kar naplavi na obalo. Z malo dreves, ki se uporabljajo za les, je večina kmetij in hlevov zgrajenih z jamborov, pridobljenimi iz ladijskih razbitin. Otoki so obkroženi z razbitinami ladij in še danes na obalo naplavi veliko kontejnerjev, ki jih je odpihnilo s krovov [[Kontejnerska ladja|kontejnerskih ladij]] v Severnem morju. Glavni vir dohodka na Terschellingu je turizem. Nekaj je kmetijstva, vendar je velik del otoka postal naravni rezervat. Terschelling je dobro znan po letnem festivalu Oerol, med katerim gledališke predstave igrajo po vsem otoku, pri čemer uporabljajo njegovo pokrajino in naravo. Do Terschellinga lahko pridemo s [[Trajekt|trajektom]] iz celinskega frizijskega mesta Harlingen in iz [[Vlieland|Vlielanda]] s [[Hitri trajekt|hitrim]] [[Katamaran|katamaranom]]. == Zgodovina == Otok v sedanji obliki je nastal v [[Srednji vek|srednjem veku]] iz peščenega območja, imenovanega De Schelling na zahodu in prvotnega otoka Wexalia na vzhodu. Ime Wexalia, Wuxalia ali Wecsile je srednjeveško ime vzhodnega Terschellinga. Vendar je to ime ob koncu srednjega veka izginilo. Zadnjič se ime Wexalia pojavlja v pogodbi med Folkerus Reijner Popma, takratnim vladarjem Terschellinga, in angleškim kraljem [[Edvard IV. Angleški|Edvardom IV]]. leta 1482. Najstarejši sledovi civilizacije na Terschellingu segajo okoli leta 850, ko so na hribu blizu Seerypa ali Strypa (Striep) zgradili majhno leseno cerkev. Ta hrib je bil kasneje uporabljen kot grobišče in je znan kot "Strieperkerkhof". V zgodovini so obstajale napetosti med prebivalci Zahodnega (West)-Terschellinga, ki je močno usmerjen k morju, in bolj kmetijsko usmerjenih prebivalcev Vzhodnega (East)-Terschellinga. Leta 1612 je to pripeljalo do razdelitve otoka na neodvisni politični enoti, Zahodni-Terschelling in Vzhodni-Terschelling. Šele po francoski okupaciji v začetku 19. stoletja je bil Terschelling ponovno združen v eno celoto. Nizozemski pomorščak [[Willem Barents|Willem Barentsz]] se je rodil na Terschellingu okoli leta 1550. Leta 1666 so Zahodni-Terschelling oropali Angleži. Angleška flota je prvotno načrtovala napad na nizozemsko trgovsko floto, ki je bila privezana pred obalo [[Vlieland|Vlielanda]], naslednjega otoka na zahodu. Ko so se nizozemske ladje umaknile proti Terschellingu, so jim Angleži sledili, uničili 150 nizozemskih ladij in pristali v pristanišču Zahodni-Terschelling. Mesto so Angleži ob tej priložnosti požgali do tal, kar je postalo znano kot " Holmesov kres " po angleškem admiralu Sir Robertu Holmesu. Nekateri so razmišljali o [[Veliki londonski požar|velikem požaru v Londonu]] istega leta  da je bilo Božje maščevanje. Naslednje leto, leta 1667, so Nizozemci pod poveljstvom De Ruyterja izvedli povračilni pohod in angleški mornarici zadali močan udarec v napadu na Medway (znanem tudi kot bitka pri Chathamu), s čimer se je dejansko končala druga angleška Nizozemska vojna.  Leta 1799 se je HMS <nowiki><i id="mwSQ">Lutine</i></nowiki>, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] fregata, natovorjena z britanskim [[Zlato|zlatom]], v neurju potopila na zahodni obali Terschellinga (je bila pomotoma navedena v lemi o Texelu). Njena razbitina se je premikala v pesku; kljub več intenzivnim, dobro financiranim iskanjem je bilo najdenih le nekaj zakladov. Čaša iz srebrne palice je razstavljena v Narodnem pomorskem muzeju v Greenwichu. Njen zvonec so našli in je zdaj na sedežu londonskega Lloyda, kjer pozvonijo, preden sporočijo pomembno novico. Do leta 1942 je bil Terschelling, tako kot Vlieland, del province [[Severna Holandija]]. == Jezik == Na otoku Terschelling govorijo [[Nizozemščina|nizozemščino]], nacionalni jezik Nizozemske, in zahodnofrizijščino. V zgodovini so frizijska narečja prevladovala na zahodni in vzhodni strani otoka, medtem ko je nizozemsko narečje, imenovano Midslands, glavni jezik Srednjega otoka in okolice v središču otoka. Vendar pa je uporaba treh narečij v upadu in vsa tri počasi nadomešča standardni nizozemski jezik. == Brusnice == Otok je znan po tem, da je eden od le dveh [[Vatsko morje|Vatskih otokov]], kjer rastejo brusnice, drugi pa je otok Vlieland. Leta 1840 je na obalo otoka naplavilo sod brusnic, ki so ga mornarji očitno spakirali kot [[Skorbut|antiskorbut]], in otočani so jih gojili za svoje mornarje. Brusnice so se, ko so ugotovile, da je okolje ugodno, uveljavile na otoku. Dandanes brusnična polja pokrivajo 48 ha. Brusnice se v glavnem prodajajo turistom, uporabljajo pa jih otoške restavracije in pekarne. == Naselitvena središča == Območja v Terschellingu so naslednja: (Standardna zahodnofrizijska imena v oklepaju) {{Columns-list|* [[Baaiduinen]] (Baaidunen) * [[Formerum]] (Formearum) * Hee * [[Hoorn, Friesland|Hoorn]] (Hoarne) * Kaard * [[Kinnum]] (Kinum) * [[Landerum]] * [[Lies, Friesland|Lies]] * [[Midsland]] (Midslân) * [[Midsland aan Zee]] (Midslân oan See) * Midsland-Noord (Midslân-Noard) * [[Oosterend, Terschelling|Oosterend]] (Easterein) * Seerijp (Stryp) * West aan Zee (West) * [[West-Terschelling]] (seat) (West-Schylge)}} [[Slika:Barents.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c4/Barents.jpg/135px-Barents.jpg|sličica|167x167_pik| portret Willema Barentsa, 16/17 C]] == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Terschelling 040.JPG|otok Terschelling Slika:Terschelling 155.JPG|Trgovina v Terschelling Slika:Terschelling 071.JPG|otok Terschelling Slika:Terschelling 042.JPG|Terschelling, glavna ulica </gallery>{{Široka slika|Schylge Panorama.jpg|770px|Panorama Terschelling, vključujoč [[Brandaris]], [[svetilnik]] v Terschellingu.}} == Poglej tudi == * [[Oan Schylge]], otoška himna == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://www.terschelling.nl}} * [http://www.vvvterschelling.nl Tourist office website] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Nizozemskem]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] gnzetzfj14vcvvinb3pe8syq40izmnc 5728318 5728317 2022-08-06T21:25:20Z JozefD 5744 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Terschelling|native_name={{native name|fy|Skylge|icon=no}}|settlement_type=[[Občina]] in [[otok]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Brandaris, Terschelling - panoramio (1).jpg | photo2a = Commandeurstraat 30 in West-Terschelling -01.jpg | photo2b = Formerum.jpg | photo3a = Drenkelingenhuisje terschelling IMG 4190.jpg | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj navzdol, od leve proti desni: [[Brandaris|Svetilnik]],}}<br>{{nobreak|Muzej West-Terschelling, [[Koffiemolen, Formerum|Mlin Formerum]],}}<br>{{nobreak|Zavetišče za žrtve brodolomov}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Terschelling.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Terschelling wapen.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Terschelling locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Terschellinga na karti občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Država|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=Provinca|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web |url = http://www.terschelling.nl/politiek-en-bestuur/college-van-bw_3607/ |title = College van B&W |trans-title = Board of mayor and aldermen |language = nl |publisher = Gemeente Terschelling |access-date = 29 September 2013 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20131002141627/http://www.terschelling.nl/politiek-en-bestuur/college-van-bw_3607/ |archive-date = 2 October 2013 }}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[VVD]]|leader_title=[[Županja]]|leader_name=[[Caroline van de Pol]] <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Terschelling}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Terschelling}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Terschelling}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 8881EB |language = nl |author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 29 September 2013}}</ref>|elevation_m=6|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Terschelling}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Terschelling}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Terschellinger <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=8880–8897|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0562|website={{URL|1=http://www.terschelling.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Duinen Terschelling | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2215<ref>{{Cite web|title=Sipine Terschelling|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2215|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Category:Articles with short description]] [[Category:Short description is different from Wikidata]] <templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles> [[Slika:Terschelling-natuur-OpenTopo.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2e/Terschelling-natuur-OpenTopo.jpg/300px-Terschelling-natuur-OpenTopo.jpg|sličica| Nizozemski topografski zemljevid Terschellinga, december 2014]] [[Slika:Bosplaat.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Bosplaat.JPG/300px-Bosplaat.JPG|sličica| "Bosplaat"]] '''Terschelling''' ({{IPA-nl|tɛrˈsxɛlɪŋ|-|465 Terschelling.ogg}}; {{Lang-fy|Skylge}}; Terschelling dialekt: ''Schylge'' ) je občina in [[otok]] v severni [[Nizozemska|Nizozemski]], eden od Zahodnofrizijskih otokov. Nahaja se med otokoma [[Vlieland]] in Ameland . Prebivalci otoka [[Vatsko morje|Wadden]] so znani po svoji iznajdljivosti pri uporabi vsega, kar naplavi na obalo. Z malo dreves, ki se uporabljajo za les, je večina kmetij in hlevov zgrajenih z jamborov, pridobljenimi iz ladijskih razbitin. Otoki so obkroženi z razbitinami ladij in še danes na obalo naplavi veliko kontejnerjev, ki jih je odpihnilo s krovov [[Kontejnerska ladja|kontejnerskih ladij]] v Severnem morju. Glavni vir dohodka na Terschellingu je turizem. Nekaj je kmetijstva, vendar je velik del otoka postal naravni rezervat. Terschelling je dobro znan po letnem festivalu Oerol, med katerim gledališke predstave igrajo po vsem otoku, pri čemer uporabljajo njegovo pokrajino in naravo. Do Terschellinga lahko pridemo s [[Trajekt|trajektom]] iz celinskega frizijskega mesta Harlingen in iz [[Vlieland|Vlielanda]] s [[Hitri trajekt|hitrim]] [[Katamaran|katamaranom]]. == Zgodovina == Otok v sedanji obliki je nastal v [[Srednji vek|srednjem veku]] iz peščenega območja, imenovanega De Schelling na zahodu in prvotnega otoka Wexalia na vzhodu. Ime Wexalia, Wuxalia ali Wecsile je srednjeveško ime vzhodnega Terschellinga. Vendar je to ime ob koncu srednjega veka izginilo. Zadnjič se ime Wexalia pojavlja v pogodbi med Folkerus Reijner Popma, takratnim vladarjem Terschellinga, in angleškim kraljem [[Edvard IV. Angleški|Edvardom IV]]. leta 1482. Najstarejši sledovi civilizacije na Terschellingu segajo okoli leta 850, ko so na hribu blizu Seerypa ali Strypa (Striep) zgradili majhno leseno cerkev. Ta hrib je bil kasneje uporabljen kot grobišče in je znan kot "Strieperkerkhof". V zgodovini so obstajale napetosti med prebivalci Zahodnega (West)-Terschellinga, ki je močno usmerjen k morju, in bolj kmetijsko usmerjenih prebivalcev Vzhodnega (East)-Terschellinga. Leta 1612 je to pripeljalo do razdelitve otoka na neodvisni politični enoti, Zahodni-Terschelling in Vzhodni-Terschelling. Šele po francoski okupaciji v začetku 19. stoletja je bil Terschelling ponovno združen v eno celoto. Nizozemski pomorščak [[Willem Barents|Willem Barentsz]] se je rodil na Terschellingu okoli leta 1550. Leta 1666 so Zahodni-Terschelling oropali Angleži. Angleška flota je prvotno načrtovala napad na nizozemsko trgovsko floto, ki je bila privezana pred obalo [[Vlieland|Vlielanda]], naslednjega otoka na zahodu. Ko so se nizozemske ladje umaknile proti Terschellingu, so jim Angleži sledili, uničili 150 nizozemskih ladij in pristali v pristanišču Zahodni-Terschelling. Mesto so Angleži ob tej priložnosti požgali do tal, kar je postalo znano kot " Holmesov kres " po angleškem admiralu Sir Robertu Holmesu. Nekateri so razmišljali o [[Veliki londonski požar|velikem požaru v Londonu]] istega leta  da je bilo Božje maščevanje. Naslednje leto, leta 1667, so Nizozemci pod poveljstvom De Ruyterja izvedli povračilni pohod in angleški mornarici zadali močan udarec v napadu na Medway (znanem tudi kot bitka pri Chathamu), s čimer se je dejansko končala druga angleška Nizozemska vojna.  Leta 1799 se je HMS "Lutine" , [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] fregata, natovorjena z britanskim [[Zlato|zlatom]], v neurju potopila na zahodni obali Terschellinga (je bila pomotoma navedena v lemi o Texelu). Njena razbitina se je premikala v pesku; kljub več intenzivnim, dobro financiranim iskanjem je bilo najdenih le nekaj zakladov. Čaša iz srebrne palice je razstavljena v Narodnem pomorskem muzeju v Greenwichu. Njen zvonec so našli in je zdaj na sedežu londonskega Lloyda, kjer pozvonijo, preden sporočijo pomembno novico. Do leta 1942 je bil Terschelling, tako kot Vlieland, del province [[Severna Holandija]]. == Jezik == Na otoku Terschelling govorijo [[Nizozemščina|nizozemščino]], nacionalni jezik Nizozemske, in zahodnofrizijščino. V zgodovini so frizijska narečja prevladovala na zahodni in vzhodni strani otoka, medtem ko je nizozemsko narečje, imenovano Midslands, glavni jezik Srednjega otoka in okolice v središču otoka. Vendar pa je uporaba treh narečij v upadu in vsa tri počasi nadomešča standardni nizozemski jezik. == Brusnice == Otok je znan po tem, da je eden od le dveh [[Vatsko morje|Vatskih otokov]], kjer rastejo brusnice, drugi pa je otok Vlieland. Leta 1840 je na obalo otoka naplavilo sod brusnic, ki so ga mornarji očitno spakirali kot [[Skorbut|antiskorbut]], in otočani so jih gojili za svoje mornarje. Brusnice so se, ko so ugotovile, da je okolje ugodno, uveljavile na otoku. Dandanes brusnična polja pokrivajo 48 ha. Brusnice se v glavnem prodajajo turistom, uporabljajo pa jih otoške restavracije in pekarne. == Naselitvena središča == Območja v Terschellingu so naslednja: (Standardna zahodnofrizijska imena v oklepaju) {{Columns-list|* [[Baaiduinen]] (Baaidunen) * [[Formerum]] (Formearum) * Hee * [[Hoorn, Friesland|Hoorn]] (Hoarne) * Kaard * [[Kinnum]] (Kinum) * [[Landerum]] * [[Lies, Friesland|Lies]] * [[Midsland]] (Midslân) * [[Midsland aan Zee]] (Midslân oan See) * Midsland-Noord (Midslân-Noard) * [[Oosterend, Terschelling|Oosterend]] (Easterein) * Seerijp (Stryp) * West aan Zee (West) * [[West-Terschelling]] (seat) (West-Schylge)}} [[Slika:Barents.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c4/Barents.jpg/135px-Barents.jpg|sličica|167x167_pik| portret Willema Barentsa, 16/17 C]] == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Terschelling 040.JPG|otok Terschelling Slika:Terschelling 155.JPG|Trgovina v Terschelling Slika:Terschelling 071.JPG|otok Terschelling Slika:Terschelling 042.JPG|Terschelling, glavna ulica </gallery>{{Široka slika|Schylge Panorama.jpg|770px|Panorama Terschelling, vključujoč [[Brandaris]], [[svetilnik]] v Terschellingu.}} == Poglej tudi == * [[Oan Schylge]], otoška himna == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://www.terschelling.nl}} * [http://www.vvvterschelling.nl Tourist office website] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Nizozemskem]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] ad9zqx5pnyltaqkz1lys2oiqulctzdz 5728323 5728318 2022-08-06T21:35:42Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Terschelling|native_name={{native name|fy|Skylge|icon=no}}|settlement_type=[[Občina]] in [[otok]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Brandaris, Terschelling - panoramio (1).jpg | photo2a = Commandeurstraat 30 in West-Terschelling -01.jpg | photo2b = Formerum.jpg | photo3a = Drenkelingenhuisje terschelling IMG 4190.jpg | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj navzdol, od leve proti desni: [[Brandaris|Svetilnik]],}}<br>{{nobreak|Muzej West-Terschelling, [[Koffiemolen, Formerum|Mlin Formerum]],}}<br>{{nobreak|Zavetišče za žrtve brodolomov}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Terschelling.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Terschelling wapen.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Terschelling locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Terschellinga na karti občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=Država|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=Provinca|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=<ref name="mayor_now">{{cite web |url = http://www.terschelling.nl/politiek-en-bestuur/college-van-bw_3607/ |title = College van B&W |trans-title = Board of mayor and aldermen |language = nl |publisher = Gemeente Terschelling |access-date = 29 September 2013 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20131002141627/http://www.terschelling.nl/politiek-en-bestuur/college-van-bw_3607/ |archive-date = 2 October 2013 }}</ref>|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[VVD]]|leader_title=[[Županja]]|leader_name=[[Caroline van de Pol]] <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Terschelling}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Terschelling}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Terschelling}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url = http://www.ahn.nl/postcodetool |title = Postcodetool for 8881EB |language = nl |author = <!--Staff writer(s); no by-line.--> |work = Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher = Het Waterschapshuis |access-date = 29 September 2013}}</ref>|elevation_m=6|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Terschelling}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Terschelling}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Terschellinger <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=8880–8897|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0562|website={{URL|1=http://www.terschelling.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Duinen Terschelling | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2215<ref>{{Cite web|title=Sipine Terschelling|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2215|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Slika:Terschelling-natuur-OpenTopo.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2e/Terschelling-natuur-OpenTopo.jpg/300px-Terschelling-natuur-OpenTopo.jpg|sličica| Nizozemski topografski zemljevid Terschellinga, december 2014]] [[Slika:Bosplaat.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Bosplaat.JPG/300px-Bosplaat.JPG|sličica| "Bosplaat"]] '''Terschelling''' ({{IPA-nl|tɛrˈsxɛlɪŋ|-|465 Terschelling.ogg}}; {{Lang-fy|Skylge}}; Terschelling dialekt: ''Schylge'' ) je občina in [[otok]] v severni [[Nizozemska|Nizozemski]], eden od Zahodnofrizijskih otokov. Nahaja se med otokoma [[Vlieland]] in [[Ameland]]. Prebivalci otoka [[Vatsko morje|Wadden]] so znani po svoji iznajdljivosti pri uporabi vsega, kar naplavi na obalo. Z malo dreves, ki se uporabljajo za les, je večina kmetij in hlevov zgrajenih z jamborov, pridobljenimi iz ladijskih razbitin. Otoki so obkroženi z razbitinami ladij in še danes na obalo naplavi veliko kontejnerjev, ki jih je odpihnilo s krovov [[Kontejnerska ladja|kontejnerskih ladij]] v Severnem morju. Glavni vir dohodka na Terschellingu je turizem. Nekaj je kmetijstva, vendar je velik del otoka postal naravni rezervat. Terschelling je dobro znan po letnem festivalu Oerol, med katerim gledališke predstave igrajo po vsem otoku, pri čemer uporabljajo njegovo pokrajino in naravo. Do Terschellinga lahko pridemo s [[Trajekt|trajektom]] iz celinskega frizijskega mesta Harlingen in iz [[Vlieland|Vlielanda]] s [[Hitri trajekt|hitrim]] [[Katamaran|katamaranom]]. == Zgodovina == Otok v sedanji obliki je nastal v [[Srednji vek|srednjem veku]] iz peščenega območja, imenovanega De Schelling na zahodu in prvotnega otoka Wexalia na vzhodu. Ime Wexalia, Wuxalia ali Wecsile je srednjeveško ime vzhodnega Terschellinga. Vendar je to ime ob koncu srednjega veka izginilo. Zadnjič se ime Wexalia pojavlja v pogodbi med Folkerus Reijner Popma, takratnim vladarjem Terschellinga, in angleškim kraljem [[Edvard IV. Angleški|Edvardom IV]]. leta 1482. Najstarejši sledovi civilizacije na Terschellingu segajo okoli leta 850, ko so na hribu blizu Seerypa ali Strypa (Striep) zgradili majhno leseno cerkev. Ta hrib je bil kasneje uporabljen kot grobišče in je znan kot "Strieperkerkhof". V zgodovini so obstajale napetosti med prebivalci Zahodnega (West)-Terschellinga, ki je močno usmerjen k morju, in bolj kmetijsko usmerjenih prebivalcev Vzhodnega (East)-Terschellinga. Leta 1612 je to pripeljalo do razdelitve otoka na neodvisni politični enoti, Zahodni-Terschelling in Vzhodni-Terschelling. Šele po francoski okupaciji v začetku 19. stoletja je bil Terschelling ponovno združen v eno celoto. Nizozemski pomorščak [[Willem Barents|Willem Barentsz]] se je rodil na Terschellingu okoli leta 1550. Leta 1666 so Zahodni-Terschelling oropali Angleži. Angleška flota je prvotno načrtovala napad na nizozemsko trgovsko floto, ki je bila privezana pred obalo [[Vlieland|Vlielanda]], naslednjega otoka na zahodu. Ko so se nizozemske ladje umaknile proti Terschellingu, so jim Angleži sledili, uničili 150 nizozemskih ladij in pristali v pristanišču Zahodni-Terschelling. Mesto so Angleži ob tej priložnosti požgali do tal, kar je postalo znano kot " Holmesov kres " po angleškem admiralu Sir Robertu Holmesu. Nekateri so razmišljali o [[Veliki londonski požar|velikem požaru v Londonu]] istega leta  da je bilo Božje maščevanje. Naslednje leto, leta 1667, so Nizozemci pod poveljstvom De Ruyterja izvedli povračilni pohod in angleški mornarici zadali močan udarec v napadu na Medway (znanem tudi kot bitka pri Chathamu), s čimer se je dejansko končala druga angleška Nizozemska vojna.  Leta 1799 se je HMS "Lutine" , [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] fregata, natovorjena z britanskim [[Zlato|zlatom]], v neurju potopila na zahodni obali Terschellinga (je bila pomotoma navedena v lemi o Texelu). Njena razbitina se je premikala v pesku; kljub več intenzivnim, dobro financiranim iskanjem je bilo najdenih le nekaj zakladov. Čaša iz srebrne palice je razstavljena v Narodnem pomorskem muzeju v Greenwichu. Njen zvonec so našli in je zdaj na sedežu londonskega Lloyda, kjer pozvonijo, preden sporočijo pomembno novico. Do leta 1942 je bil Terschelling, tako kot [[Vlieland]], del province [[Severna Holandija]]. == Jezik == Na otoku Terschelling govorijo [[Nizozemščina|nizozemščino]], nacionalni jezik Nizozemske, in zahodnofrizijščino. V zgodovini so frizijska narečja prevladovala na zahodni in vzhodni strani otoka, medtem ko je nizozemsko narečje, imenovano Midslands, glavni jezik Srednjega otoka in okolice v središču otoka. Vendar pa je uporaba treh narečij v upadu in vsa tri počasi nadomešča standardni nizozemski jezik. == Brusnice == Otok je znan po tem, da je eden od le dveh [[Vatsko morje|Vatskih otokov]], kjer rastejo brusnice, drugi pa je otok Vlieland. Leta 1840 je na obalo otoka naplavilo sod brusnic, ki so ga mornarji očitno spakirali kot [[Skorbut|antiskorbut]], in otočani so jih gojili za svoje mornarje. Brusnice so se, ko so ugotovile, da je okolje ugodno, uveljavile na otoku. Dandanes brusnična polja pokrivajo 48 ha. Brusnice se v glavnem prodajajo turistom, uporabljajo pa jih otoške restavracije in pekarne. == Naselitvena središča == Območja v Terschellingu so naslednja: (Standardna zahodnofrizijska imena v oklepaju) {{Columns-list|* [[Baaiduinen]] (Baaidunen) * [[Formerum]] (Formearum) * Hee * [[Hoorn, Friesland|Hoorn]] (Hoarne) * Kaard * [[Kinnum]] (Kinum) * [[Landerum]] * [[Lies, Friesland|Lies]] * [[Midsland]] (Midslân) * [[Midsland aan Zee]] (Midslân oan See) * Midsland-Noord (Midslân-Noard) * [[Oosterend, Terschelling|Oosterend]] (Easterein) * Seerijp (Stryp) * West aan Zee (West) * [[West-Terschelling]] (seat) (West-Schylge)}} [[Slika:Barents.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c4/Barents.jpg/135px-Barents.jpg|sličica|167x167_pik| portret Willema Barentsa, 16/17 C]] == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Terschelling 040.JPG|otok Terschelling Slika:Terschelling 155.JPG|Trgovina v Terschelling Slika:Terschelling 071.JPG|otok Terschelling Slika:Terschelling 042.JPG|Terschelling, glavna ulica </gallery>{{Široka slika|Schylge Panorama.jpg|770px|Panorama Terschelling, vključujoč [[Brandaris]], [[svetilnik]] v Terschellingu.}} == Poglej tudi == * [[Oan Schylge]], otoška himna == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://www.terschelling.nl}} * [http://www.vvvterschelling.nl Tourist office website] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Nizozemskem]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] rzk8l9aek14m4fs5cmdmti7cw5cg6gc 0 522035 5728319 2022-08-06T21:27:13Z Romanm 13 preusmeritev na [[Siójut]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Siójut]] r8m5omtvhglfe862rn8nqs3xk8u6gyh 0 522036 5728320 2022-08-06T21:29:14Z Romanm 13 preusmeritev na [[Kaza]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kaza]] 6hswudiv7kwk8nkbycaxcw3o0lcxerb 0 522037 5728330 2022-08-06T22:04:04Z Romanm 13 Nova stran z vsebino: '''Hržič''' je priimek več osebnosti: * [[Aleksander Hržič]] (1922-2008), slovenski agronom * [[Ivan Hržič|Ivan Hržič - Dušan]] (1919-1945), slovenski partizan == Glej tudi == * priimek [[Hržić]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hržič}} {{priimek|Hržič}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] wikitext text/x-wiki '''Hržič''' je priimek več osebnosti: * [[Aleksander Hržič]] (1922-2008), slovenski agronom * [[Ivan Hržič|Ivan Hržič - Dušan]] (1919-1945), slovenski partizan == Glej tudi == * priimek [[Hržić]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hržič}} {{priimek|Hržič}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ckvsfkri23p5ptlwg73kn7r0v9ws50a 0 522038 5728331 2022-08-06T22:27:01Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1095862464|Ameland]]« wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Ameland|native_name={{native name|fy|It Amelân|icon=no}}|settlement_type=[[Občina]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Ameland aerial view from the west.jpg | photo2a = Ameland Beach.jpg | photo2b = Museum sorgdrager -1508854191.jpg | photo3a = 2012-05-05 Ameland 16.JPG | photo3b = Altes Feuer Bornrif.JPG | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj navzdol, od leve na desno: Pogled iz zraka na Ameland (zahodni),}}<br>{{nobreak|obalni muzej Sorgdrager,}}<br>{{nobreak|[[Bornrif|svetilnik]], pomorski muzej}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Ameland.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Coat of arms of Ameland.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Ameland locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Amelanda na karti občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[People's Party for Freedom and Democracy|VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Gerard van Klaveren]] (v.d.) <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Ameland}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Ameland}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Ameland}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url=http://www.ahn.nl/postcodetool |title=Postcodetool for 9163HD |language=nl |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |work=Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher=Het Waterschapshuis |access-date=7 September 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool |archive-date=21 September 2013 }}</ref>|elevation_m=4|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Ameland}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Ameland}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Amelander <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=9160–9164|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0519|website={{URL|1=http://www.ameland.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Sipine Ameland | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2212<ref>{{Cite web|title=Duinen Ameland|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2212|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Category:Articles with short description]] [[Category:Short description is different from Wikidata]] <templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles> [[Slika:Gem-Ameland-OpenTopo.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/Gem-Ameland-OpenTopo.jpg/300px-Gem-Ameland-OpenTopo.jpg|sličica| Topografski zemljevid Amelanda, december 2014]] [[Slika:Bevolking_Ameland.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/Bevolking_Ameland.png/300px-Bevolking_Ameland.png|sličica| Prebivalstvo v času 1800–2018]] [[Slika:Ameland_luchtfoto.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Ameland_luchtfoto.jpg/220px-Ameland_luchtfoto.jpg|sličica| Amelandova fotografija iz zraka]] '''Ameland''' ({{IPA-nl|ˈaːməlɑnt|-|441 Ameland.ogg}}; West Frisian : '''It Amelân''' ) je [[občina]] in eden od Zahodnofrizijskih otokov ob severni obali [[Nizozemska|Nizozemske]]. Sestavljen je večinoma iz [[Sipina|peščenih sipin]]. Je tretji večji otok Zahodnih Frizijcev. Meji na otoka [[Terschelling]] na zahodu in Schiermonnikoog na vzhodu. To vključuje majhne peščene brežine Engelsmanplaat in Rif na vzhodu. Ameland je, šteto od zahoda, četrti poseljen nizozemski Vatski otok in spada v provinco [[Frizija]] ( ''Fryslân'' ). Celoten otok spada pod eno občino, ki nosi isto ime. Vatski otoki tvorijo mejo med [[Severno morje|Severnim morjem]] in [[Vatsko morje|Vatskim morjem]], ki leži na južni strani otoka. Občina Ameland je imela leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} 3,673 prebivalcev. Prebivalci se imenujejo Amelandci. == Kraji == Otok ima štiri vasi in eno majhno delno vas. Obstajali sta še dve vasi: Oerd in Sier, vendar sta bili poplavljeni in zdaj ležita v morju. Imena teh vasi živijo v MS ''Oerd'' in MS ''Sier'', kar sta imeni trajektov na otok. Od zahoda proti vzhodu ležijo naslednje vasi: * Hollum, najbolj naseljena vas na zahodni obali, kjer je svetilnik otoka * Ballum, najmanjša vas, lokacija otoškega letališča, letališče Ameland * Nes, druga največja na otoku, živahna turistična vas s številnimi hoteli, kjer je tudi Burgemeester Waldaschool (srednja šola na otoku) <ref>{{Navedi splet|title=Burgemeester Waldaschool|url=http://www.bws-ameland.nl/|publisher=BWS Ameland}}</ref> in [[Trajekt|trajektne]] povezave s celine Holwerd * Buren, ki se nahaja v središču otoka, vključuje plažo Ameland == Prebivalstvo == Prebivalstvo vsake vasi na otoku {{As of|2017|lc=y}} : {| class="toccolours" style="margin: 0 2em 0 2em;" |'''Ime''' | align="right" | '''Prebivalstvo''' |- | Hollum | align="right" | 1165 |- | Nes | align="right" | 1155 |- | Buren | align="right" | 715 |- | Ballum | align="right" | 350 |} == Zgodovina == Otok je prvič omenjen kot Ambla v osmem stoletju, ko je plačeval davek grofiji [[Holandija|Holandiji]], dokler ga leta 1424 njen gospodar, Ritske Jelmera, ni razglasil za "svobodno gospostvo" (''vrijheerschap''). Čeprav so Holandija, Frizija in [[Sveto rimsko cesarstvo|cesar Svetega rimskega cesarstva]] oporekali temu skoraj neodvisnemu statusu, je ostalo svobodno gospostvo, dokler vladajoča družina Cammingha leta 1708 ni izumrla. Po tem je frizijski stadtholder John William Friso, princ Oranski, postal gospodar Amelanda in za njim njegov sin stadtholder celotne Nizozemske, William IV, princ Oranski, in njegov vnuk, William V, princ Oranski. Šele z ustavo iz leta 1813 je bil otok dokončno vključen v Nizozemsko v provinco [[Frizija|Frizijo]]. Nizozemska monarhija še danes ohranja naziv ''Vrijheer van Ameland'' . V letih 1871 in 1872 je nasip med Amelandom in celino zgradilo društvo za izkoriščanje frizijske zemlje iz morja. Nasip je potekal od Holwerda do Burena in je bil 9,7 km dolg. Provinca in nizozemsko kraljestvo sta plačali vsaka po 200.000 guldnov. Na koncu je bilo neuspešno; nasip se ni izkazal za vzdržljivega in leta 1882 so po močnem zimskem neurju popravilo in vzdrževanje jezu ustavili. Nasip je ob oseki še delno viden. Jez pri Holwerdu je začetek tega nasipa. Leta 1940 so na otok prepeljali nemške čete in v nekaj urah je bil Ameland pod nadzorom nemške vojske. Zaradi omejene vojaške vrednosti zavezniki niso nikoli napadli Amelanda.   == Narava == Kot vsi zahodni in vzhodnofrizijski otoki je tudi Ameland edinstven košček narave. Bogastvo različnih rastlin na otoku je posledica izjemne pestrosti pokrajine. Eno od slikovitih območij je '''Oerd''', velik kompleks sipin, ki se iz leta v leto še širi. Zaradi različnih pokrajin in vrst flore se tam vsako leto zadržuje preko 60 različnih vrst ptic. Na vzhodnem delu Oerda leži obalna ravnica, imenovana Hon. Poleg sipin in plaž ima Ameland nekaj gozdov, kot je ''Nesser bos'' ("Nesov gozd"). == Transport == Večina popotnikov pride na otok s trajektom iz Holwerda na celinski [[Frizija|Friziji]], vendar je v bližini Balluma tudi letališče (Ameland Airport). Avtobusni prevoz povezuje trajekte iz Hollum/Ballum (proga 130) in Buren/Nes (proga 132). Ko je morje med Frizijo in Amelandom [[Bibavica|oseka]], se lahko sprehodite čez morje. == Pomembni ljudje == [[Slika:DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9c/DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg/120px-DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg|sličica|160x160_pik| Kip Hidde Dirks Kat]] Na Amelandu so bili rojeni naslednji ljudje: * Ritske Jelmera (1383 v Ternaardu – 1450) frizijski poglavar, ki je vladal otoku Ameland * {{Medjezikovna povezava|Hidde Dirks Kat|de}}, kitolovec * [[Johannes de Jong]] (1885 v Nesu – 1955), [[Knezo-škofija Utrecht|nadškof v Utrechtu]] 1936/1955 * Hannes de Boer (1899 v Hollumu – 1982), skakalec v daljino, udeleženec [[Poletne olimpijske igre 1928|olimpijskih iger]] [[Poletne olimpijske igre 1924|1924]] in 1928 == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Hervormde Kerk in Hollum (Ameland).jpg|Reformna cerkev v Hollumu, Ameland Slika:Ameland - Bornrif.JPG|Svetilnik Bornrif Slika:Swimmingpool at Ameland - panoramio.jpg|Plavalni bazen v Amelandu Slika:Ameland aerial view Hollum beach dunes.jpg|Ameland, sipine na plaži v Hollumu </gallery> == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{Wikipotovanje-medvrstično|Ameland}} * [http://www.ameland.nl/ Official website] * [http://www.amelanderhistorie.nl/ The history of Ameland] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Nizozemskem]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] nl6otqqs1th7q6luipbgaae0r4l97lx 5728332 5728331 2022-08-06T22:31:17Z JozefD 5744 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Ameland|native_name={{native name|fy|It Amelân|icon=no}}|settlement_type=[[Občina]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Ameland aerial view from the west.jpg | photo2a = Ameland Beach.jpg | photo2b = Museum sorgdrager -1508854191.jpg | photo3a = 2012-05-05 Ameland 16.JPG | photo3b = Altes Feuer Bornrif.JPG | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj navzdol, od leve na desno: Pogled iz zraka na Ameland (zahodni),}}<br>{{nobreak|obalni muzej Sorgdrager,}}<br>{{nobreak|[[Bornrif|svetilnik]], pomorski muzej}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Ameland.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Coat of arms of Ameland.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Ameland locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Amelanda na karti občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[People's Party for Freedom and Democracy|VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Gerard van Klaveren]] (v.d.) <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Ameland}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Ameland}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Ameland}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url=http://www.ahn.nl/postcodetool |title=Postcodetool for 9163HD |language=nl |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |work=Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher=Het Waterschapshuis |access-date=7 September 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool |archive-date=21 September 2013 }}</ref>|elevation_m=4|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Ameland}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Ameland}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Amelander <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=9160–9164|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0519|website={{URL|1=http://www.ameland.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Sipine Ameland | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2212<ref>{{Cite web|title=Duinen Ameland|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2212|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Category:Articles with short description]] [[Category:Short description is different from Wikidata]] <templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles> [[Slika:Gem-Ameland-OpenTopo.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/Gem-Ameland-OpenTopo.jpg/300px-Gem-Ameland-OpenTopo.jpg|sličica| Topografski zemljevid Amelanda, december 2014]] [[Slika:Bevolking_Ameland.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/Bevolking_Ameland.png/300px-Bevolking_Ameland.png|sličica| Prebivalstvo v času 1800–2018]] [[Slika:Ameland_luchtfoto.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Ameland_luchtfoto.jpg/220px-Ameland_luchtfoto.jpg|sličica| Amelandova fotografija iz zraka]] '''Ameland''' ({{IPA-nl|ˈaːməlɑnt|-|441 Ameland.ogg}}; West Frisian : '''It Amelân''' ) je [[občina]] in eden od Zahodnofrizijskih otokov ob severni obali [[Nizozemska|Nizozemske]]. Sestavljen je večinoma iz [[Sipina|peščenih sipin]]. Je tretji večji otok Zahodnih Frizijcev. Meji na otoka [[Terschelling]] na zahodu in Schiermonnikoog na vzhodu. To vključuje majhne peščene brežine Engelsmanplaat in Rif na vzhodu. Ameland je, šteto od zahoda, četrti poseljen nizozemski Vatski otok in spada v provinco [[Frizija]] ( ''Fryslân'' ). Celoten otok spada pod eno občino, ki nosi isto ime. Vatski otoki tvorijo mejo med [[Severno morje|Severnim morjem]] in [[Vatsko morje|Vatskim morjem]], ki leži na južni strani otoka. Občina Ameland je imela leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} 3,673 prebivalcev. Prebivalci se imenujejo Amelandci. == Kraji == Otok ima štiri vasi in eno majhno delno vas. Obstajali sta še dve vasi: Oerd in Sier, vendar sta bili poplavljeni in zdaj ležita v morju. Imena teh vasi živijo v MS ''Oerd'' in MS ''Sier'', kar sta imeni trajektov na otok. Od zahoda proti vzhodu ležijo naslednje vasi: * Hollum, najbolj naseljena vas na zahodni obali, kjer je svetilnik otoka * Ballum, najmanjša vas, lokacija otoškega letališča, letališče Ameland * Nes, druga največja na otoku, živahna turistična vas s številnimi hoteli, kjer je tudi Burgemeester Waldaschool (srednja šola na otoku) <ref>{{Navedi splet|title=Burgemeester Waldaschool|url=http://www.bws-ameland.nl/|publisher=BWS Ameland}}</ref> in [[Trajekt|trajektne]] povezave s celine Holwerd * Buren, ki se nahaja v središču otoka, vključuje plažo Ameland == Prebivalstvo == Prebivalstvo vsake vasi na otoku {{As of|2017|lc=y}} : {| class="toccolours" style="margin: 0 2em 0 2em;" |'''Ime''' | align="right" | '''Prebivalstvo''' |- | Hollum | align="right" | 1165 |- | Nes | align="right" | 1155 |- | Buren | align="right" | 715 |- | Ballum | align="right" | 350 |} == Zgodovina == Otok je prvič omenjen kot Ambla v osmem stoletju, ko je plačeval davek grofiji [[Holandija|Holandiji]], dokler ga leta 1424 njen gospodar, Ritske Jelmera, ni razglasil za "svobodno gospostvo" (''vrijheerschap''). Čeprav so Holandija, Frizija in [[Sveto rimsko cesarstvo|cesar Svetega rimskega cesarstva]] oporekali temu skoraj neodvisnemu statusu, je ostalo svobodno gospostvo, dokler vladajoča družina Cammingha leta 1708 ni izumrla. Po tem je frizijski stadtholder [[John William Friso, princ Oranski]], postal gospodar Amelanda in za njim njegov sin stadtholder celotne Nizozemske, [[William IV., princ Oranski]], in njegov vnuk, [[William V., princ Oranski]]. Šele z ustavo iz leta 1813 je bil otok dokončno vključen v Nizozemsko v provinco [[Frizija|Frizijo]]. Nizozemska monarhija še danes ohranja naziv ''Vrijheer van Ameland'' . V letih 1871 in 1872 je nasip med Amelandom in celino zgradilo društvo za izkoriščanje frizijske zemlje iz morja. Nasip je potekal od Holwerda do Burena in je bil 9,7 km dolg. Provinca in nizozemsko kraljestvo sta plačali vsaka po 200.000 guldnov. Na koncu je bilo neuspešno; nasip se ni izkazal za vzdržljivega in leta 1882 so po močnem zimskem neurju popravilo in vzdrževanje jezu ustavili. Nasip je ob oseki še delno viden. Jez pri Holwerdu je začetek tega nasipa. Leta 1940 so na otok prepeljali nemške čete in v nekaj urah je bil Ameland pod nadzorom nemške vojske. Zaradi omejene vojaške vrednosti zavezniki niso nikoli napadli Amelanda.   == Narava == Kot vsi zahodni in vzhodnofrizijski otoki je tudi Ameland edinstven košček narave. Bogastvo različnih rastlin na otoku je posledica izjemne pestrosti pokrajine. Eno od slikovitih območij je '''Oerd''', velik kompleks sipin, ki se iz leta v leto še širi. Zaradi različnih pokrajin in vrst flore se tam vsako leto zadržuje preko 60 različnih vrst ptic. Na vzhodnem delu Oerda leži obalna ravnica, imenovana Hon. Poleg sipin in plaž ima Ameland nekaj gozdov, kot je ''Nesser bos'' ("Nesov gozd"). == Transport == Večina popotnikov pride na otok s trajektom iz Holwerda na celinski [[Frizija|Friziji]], vendar je v bližini Balluma tudi letališče (Ameland Airport). Avtobusni prevoz povezuje trajekte iz Hollum/Ballum (proga 130) in Buren/Nes (proga 132). Ko je morje med Frizijo in Amelandom [[Bibavica|oseka]], se lahko sprehodite čez morje. == Pomembni ljudje == [[Slika:DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9c/DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg/120px-DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg|sličica|160x160_pik| Kip Hidde Dirks Kat]] Na Amelandu so bili rojeni naslednji ljudje: * Ritske Jelmera (1383 v Ternaardu – 1450) frizijski poglavar, ki je vladal otoku Ameland * {{Medjezikovna povezava|Hidde Dirks Kat|de}}, kitolovec * [[Johannes de Jong]] (1885 v Nesu – 1955), [[Knezo-škofija Utrecht|nadškof v Utrechtu]] 1936/1955 * Hannes de Boer (1899 v Hollumu – 1982), skakalec v daljino, udeleženec [[Poletne olimpijske igre 1928|olimpijskih iger]] [[Poletne olimpijske igre 1924|1924]] in 1928 == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Hervormde Kerk in Hollum (Ameland).jpg|Reformna cerkev v Hollumu, Ameland Slika:Ameland - Bornrif.JPG|Svetilnik Bornrif Slika:Swimmingpool at Ameland - panoramio.jpg|Plavalni bazen v Amelandu Slika:Ameland aerial view Hollum beach dunes.jpg|Ameland, sipine na plaži v Hollumu </gallery> == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{Wikipotovanje-medvrstično|Ameland}} * [http://www.ameland.nl/ Official website] * [http://www.amelanderhistorie.nl/ The history of Ameland] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Nizozemskem]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] qz0o1pgewagd9hzqcskm3w5gcha1p9v 5728333 5728332 2022-08-06T22:34:23Z JozefD 5744 /* Zgodovina */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Ameland|native_name={{native name|fy|It Amelân|icon=no}}|settlement_type=[[Občina]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Ameland aerial view from the west.jpg | photo2a = Ameland Beach.jpg | photo2b = Museum sorgdrager -1508854191.jpg | photo3a = 2012-05-05 Ameland 16.JPG | photo3b = Altes Feuer Bornrif.JPG | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj navzdol, od leve na desno: Pogled iz zraka na Ameland (zahodni),}}<br>{{nobreak|obalni muzej Sorgdrager,}}<br>{{nobreak|[[Bornrif|svetilnik]], pomorski muzej}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Ameland.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Coat of arms of Ameland.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Ameland locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Amelanda na karti občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[People's Party for Freedom and Democracy|VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Gerard van Klaveren]] (v.d.) <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Ameland}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Ameland}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Ameland}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url=http://www.ahn.nl/postcodetool |title=Postcodetool for 9163HD |language=nl |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |work=Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher=Het Waterschapshuis |access-date=7 September 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool |archive-date=21 September 2013 }}</ref>|elevation_m=4|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Ameland}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Ameland}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Amelander <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=9160–9164|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0519|website={{URL|1=http://www.ameland.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Sipine Ameland | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2212<ref>{{Cite web|title=Duinen Ameland|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2212|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Category:Articles with short description]] [[Category:Short description is different from Wikidata]] <templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles> [[Slika:Gem-Ameland-OpenTopo.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/Gem-Ameland-OpenTopo.jpg/300px-Gem-Ameland-OpenTopo.jpg|sličica| Topografski zemljevid Amelanda, december 2014]] [[Slika:Bevolking_Ameland.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/Bevolking_Ameland.png/300px-Bevolking_Ameland.png|sličica| Prebivalstvo v času 1800–2018]] [[Slika:Ameland_luchtfoto.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Ameland_luchtfoto.jpg/220px-Ameland_luchtfoto.jpg|sličica| Amelandova fotografija iz zraka]] '''Ameland''' ({{IPA-nl|ˈaːməlɑnt|-|441 Ameland.ogg}}; West Frisian : '''It Amelân''' ) je [[občina]] in eden od Zahodnofrizijskih otokov ob severni obali [[Nizozemska|Nizozemske]]. Sestavljen je večinoma iz [[Sipina|peščenih sipin]]. Je tretji večji otok Zahodnih Frizijcev. Meji na otoka [[Terschelling]] na zahodu in Schiermonnikoog na vzhodu. To vključuje majhne peščene brežine Engelsmanplaat in Rif na vzhodu. Ameland je, šteto od zahoda, četrti poseljen nizozemski Vatski otok in spada v provinco [[Frizija]] ( ''Fryslân'' ). Celoten otok spada pod eno občino, ki nosi isto ime. Vatski otoki tvorijo mejo med [[Severno morje|Severnim morjem]] in [[Vatsko morje|Vatskim morjem]], ki leži na južni strani otoka. Občina Ameland je imela leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} 3,673 prebivalcev. Prebivalci se imenujejo Amelandci. == Kraji == Otok ima štiri vasi in eno majhno delno vas. Obstajali sta še dve vasi: Oerd in Sier, vendar sta bili poplavljeni in zdaj ležita v morju. Imena teh vasi živijo v MS ''Oerd'' in MS ''Sier'', kar sta imeni trajektov na otok. Od zahoda proti vzhodu ležijo naslednje vasi: * Hollum, najbolj naseljena vas na zahodni obali, kjer je svetilnik otoka * Ballum, najmanjša vas, lokacija otoškega letališča, letališče Ameland * Nes, druga največja na otoku, živahna turistična vas s številnimi hoteli, kjer je tudi Burgemeester Waldaschool (srednja šola na otoku) <ref>{{Navedi splet|title=Burgemeester Waldaschool|url=http://www.bws-ameland.nl/|publisher=BWS Ameland}}</ref> in [[Trajekt|trajektne]] povezave s celine Holwerd * Buren, ki se nahaja v središču otoka, vključuje plažo Ameland == Prebivalstvo == Prebivalstvo vsake vasi na otoku {{As of|2017|lc=y}} : {| class="toccolours" style="margin: 0 2em 0 2em;" |'''Ime''' | align="right" | '''Prebivalstvo''' |- | Hollum | align="right" | 1165 |- | Nes | align="right" | 1155 |- | Buren | align="right" | 715 |- | Ballum | align="right" | 350 |} == Zgodovina == Otok je prvič omenjen kot Ambla v osmem stoletju, ko je plačeval davek grofiji [[Holandija|Holandiji]], dokler ga leta 1424 njen gospodar, Ritske Jelmera, ni razglasil za "svobodno gospostvo" (''vrijheerschap''). Čeprav so Holandija, Frizija in [[Sveto rimsko cesarstvo|cesar Svetega rimskega cesarstva]] oporekali temu skoraj neodvisnemu statusu, je ostalo svobodno gospostvo, dokler vladajoča družina Cammingha leta 1708 ni izumrla. Po tem je frizijski stadtholder [[Johan Viljem Friso, princ Oranski]], postal gospodar Amelanda in za njim njegov sin stadtholder celotne Nizozemske, [[Viljem IV., princ Oranski]], in njegov vnuk, [[Viljem V., princ Oranski]]. Šele z ustavo iz leta 1813 je bil otok dokončno vključen v Nizozemsko v provinco [[Frizija|Frizijo]]. Nizozemska monarhija še danes ohranja naziv ''Vrijheer van Ameland'' . V letih 1871 in 1872 je nasip med Amelandom in celino zgradilo društvo za izkoriščanje frizijske zemlje iz morja. Nasip je potekal od Holwerda do Burena in je bil 9,7 km dolg. Provinca in nizozemsko kraljestvo sta plačali vsaka po 200.000 guldnov. Na koncu je bilo neuspešno; nasip se ni izkazal za vzdržljivega in leta 1882 so po močnem zimskem neurju popravilo in vzdrževanje jezu ustavili. Nasip je ob oseki še delno viden. Jez pri Holwerdu je začetek tega nasipa. Leta 1940 so na otok prepeljali nemške čete in v nekaj urah je bil Ameland pod nadzorom nemške vojske. Zaradi omejene vojaške vrednosti zavezniki niso nikoli napadli Amelanda.   == Narava == Kot vsi zahodni in vzhodnofrizijski otoki je tudi Ameland edinstven košček narave. Bogastvo različnih rastlin na otoku je posledica izjemne pestrosti pokrajine. Eno od slikovitih območij je '''Oerd''', velik kompleks sipin, ki se iz leta v leto še širi. Zaradi različnih pokrajin in vrst flore se tam vsako leto zadržuje preko 60 različnih vrst ptic. Na vzhodnem delu Oerda leži obalna ravnica, imenovana Hon. Poleg sipin in plaž ima Ameland nekaj gozdov, kot je ''Nesser bos'' ("Nesov gozd"). == Transport == Večina popotnikov pride na otok s trajektom iz Holwerda na celinski [[Frizija|Friziji]], vendar je v bližini Balluma tudi letališče (Ameland Airport). Avtobusni prevoz povezuje trajekte iz Hollum/Ballum (proga 130) in Buren/Nes (proga 132). Ko je morje med Frizijo in Amelandom [[Bibavica|oseka]], se lahko sprehodite čez morje. == Pomembni ljudje == [[Slika:DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9c/DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg/120px-DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg|sličica|160x160_pik| Kip Hidde Dirks Kat]] Na Amelandu so bili rojeni naslednji ljudje: * Ritske Jelmera (1383 v Ternaardu – 1450) frizijski poglavar, ki je vladal otoku Ameland * {{Medjezikovna povezava|Hidde Dirks Kat|de}}, kitolovec * [[Johannes de Jong]] (1885 v Nesu – 1955), [[Knezo-škofija Utrecht|nadškof v Utrechtu]] 1936/1955 * Hannes de Boer (1899 v Hollumu – 1982), skakalec v daljino, udeleženec [[Poletne olimpijske igre 1928|olimpijskih iger]] [[Poletne olimpijske igre 1924|1924]] in 1928 == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Hervormde Kerk in Hollum (Ameland).jpg|Reformna cerkev v Hollumu, Ameland Slika:Ameland - Bornrif.JPG|Svetilnik Bornrif Slika:Swimmingpool at Ameland - panoramio.jpg|Plavalni bazen v Amelandu Slika:Ameland aerial view Hollum beach dunes.jpg|Ameland, sipine na plaži v Hollumu </gallery> == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{Wikipotovanje-medvrstično|Ameland}} * [http://www.ameland.nl/ Official website] * [http://www.amelanderhistorie.nl/ The history of Ameland] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Nizozemskem]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] 6ue0cbiyfqbcwvhcu26c15qi9qaioyk 5728334 5728333 2022-08-06T22:35:05Z JozefD 5744 /* Pomembni ljudje */ wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Ameland|native_name={{native name|fy|It Amelân|icon=no}}|settlement_type=[[Občina]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Ameland aerial view from the west.jpg | photo2a = Ameland Beach.jpg | photo2b = Museum sorgdrager -1508854191.jpg | photo3a = 2012-05-05 Ameland 16.JPG | photo3b = Altes Feuer Bornrif.JPG | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj navzdol, od leve na desno: Pogled iz zraka na Ameland (zahodni),}}<br>{{nobreak|obalni muzej Sorgdrager,}}<br>{{nobreak|[[Bornrif|svetilnik]], pomorski muzej}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Ameland.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Coat of arms of Ameland.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Ameland locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Amelanda na karti občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[People's Party for Freedom and Democracy|VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Gerard van Klaveren]] (v.d.) <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Ameland}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Ameland}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Ameland}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url=http://www.ahn.nl/postcodetool |title=Postcodetool for 9163HD |language=nl |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |work=Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher=Het Waterschapshuis |access-date=7 September 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool |archive-date=21 September 2013 }}</ref>|elevation_m=4|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Ameland}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Ameland}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Amelander <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=9160–9164|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0519|website={{URL|1=http://www.ameland.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Sipine Ameland | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2212<ref>{{Cite web|title=Duinen Ameland|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2212|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Category:Articles with short description]] [[Category:Short description is different from Wikidata]] <templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles> [[Slika:Gem-Ameland-OpenTopo.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/Gem-Ameland-OpenTopo.jpg/300px-Gem-Ameland-OpenTopo.jpg|sličica| Topografski zemljevid Amelanda, december 2014]] [[Slika:Bevolking_Ameland.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/Bevolking_Ameland.png/300px-Bevolking_Ameland.png|sličica| Prebivalstvo v času 1800–2018]] [[Slika:Ameland_luchtfoto.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Ameland_luchtfoto.jpg/220px-Ameland_luchtfoto.jpg|sličica| Amelandova fotografija iz zraka]] '''Ameland''' ({{IPA-nl|ˈaːməlɑnt|-|441 Ameland.ogg}}; West Frisian : '''It Amelân''' ) je [[občina]] in eden od Zahodnofrizijskih otokov ob severni obali [[Nizozemska|Nizozemske]]. Sestavljen je večinoma iz [[Sipina|peščenih sipin]]. Je tretji večji otok Zahodnih Frizijcev. Meji na otoka [[Terschelling]] na zahodu in Schiermonnikoog na vzhodu. To vključuje majhne peščene brežine Engelsmanplaat in Rif na vzhodu. Ameland je, šteto od zahoda, četrti poseljen nizozemski Vatski otok in spada v provinco [[Frizija]] ( ''Fryslân'' ). Celoten otok spada pod eno občino, ki nosi isto ime. Vatski otoki tvorijo mejo med [[Severno morje|Severnim morjem]] in [[Vatsko morje|Vatskim morjem]], ki leži na južni strani otoka. Občina Ameland je imela leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} 3,673 prebivalcev. Prebivalci se imenujejo Amelandci. == Kraji == Otok ima štiri vasi in eno majhno delno vas. Obstajali sta še dve vasi: Oerd in Sier, vendar sta bili poplavljeni in zdaj ležita v morju. Imena teh vasi živijo v MS ''Oerd'' in MS ''Sier'', kar sta imeni trajektov na otok. Od zahoda proti vzhodu ležijo naslednje vasi: * Hollum, najbolj naseljena vas na zahodni obali, kjer je svetilnik otoka * Ballum, najmanjša vas, lokacija otoškega letališča, letališče Ameland * Nes, druga največja na otoku, živahna turistična vas s številnimi hoteli, kjer je tudi Burgemeester Waldaschool (srednja šola na otoku) <ref>{{Navedi splet|title=Burgemeester Waldaschool|url=http://www.bws-ameland.nl/|publisher=BWS Ameland}}</ref> in [[Trajekt|trajektne]] povezave s celine Holwerd * Buren, ki se nahaja v središču otoka, vključuje plažo Ameland == Prebivalstvo == Prebivalstvo vsake vasi na otoku {{As of|2017|lc=y}} : {| class="toccolours" style="margin: 0 2em 0 2em;" |'''Ime''' | align="right" | '''Prebivalstvo''' |- | Hollum | align="right" | 1165 |- | Nes | align="right" | 1155 |- | Buren | align="right" | 715 |- | Ballum | align="right" | 350 |} == Zgodovina == Otok je prvič omenjen kot Ambla v osmem stoletju, ko je plačeval davek grofiji [[Holandija|Holandiji]], dokler ga leta 1424 njen gospodar, Ritske Jelmera, ni razglasil za "svobodno gospostvo" (''vrijheerschap''). Čeprav so Holandija, Frizija in [[Sveto rimsko cesarstvo|cesar Svetega rimskega cesarstva]] oporekali temu skoraj neodvisnemu statusu, je ostalo svobodno gospostvo, dokler vladajoča družina Cammingha leta 1708 ni izumrla. Po tem je frizijski stadtholder [[Johan Viljem Friso, princ Oranski]], postal gospodar Amelanda in za njim njegov sin stadtholder celotne Nizozemske, [[Viljem IV., princ Oranski]], in njegov vnuk, [[Viljem V., princ Oranski]]. Šele z ustavo iz leta 1813 je bil otok dokončno vključen v Nizozemsko v provinco [[Frizija|Frizijo]]. Nizozemska monarhija še danes ohranja naziv ''Vrijheer van Ameland'' . V letih 1871 in 1872 je nasip med Amelandom in celino zgradilo društvo za izkoriščanje frizijske zemlje iz morja. Nasip je potekal od Holwerda do Burena in je bil 9,7 km dolg. Provinca in nizozemsko kraljestvo sta plačali vsaka po 200.000 guldnov. Na koncu je bilo neuspešno; nasip se ni izkazal za vzdržljivega in leta 1882 so po močnem zimskem neurju popravilo in vzdrževanje jezu ustavili. Nasip je ob oseki še delno viden. Jez pri Holwerdu je začetek tega nasipa. Leta 1940 so na otok prepeljali nemške čete in v nekaj urah je bil Ameland pod nadzorom nemške vojske. Zaradi omejene vojaške vrednosti zavezniki niso nikoli napadli Amelanda.   == Narava == Kot vsi zahodni in vzhodnofrizijski otoki je tudi Ameland edinstven košček narave. Bogastvo različnih rastlin na otoku je posledica izjemne pestrosti pokrajine. Eno od slikovitih območij je '''Oerd''', velik kompleks sipin, ki se iz leta v leto še širi. Zaradi različnih pokrajin in vrst flore se tam vsako leto zadržuje preko 60 različnih vrst ptic. Na vzhodnem delu Oerda leži obalna ravnica, imenovana Hon. Poleg sipin in plaž ima Ameland nekaj gozdov, kot je ''Nesser bos'' ("Nesov gozd"). == Transport == Večina popotnikov pride na otok s trajektom iz Holwerda na celinski [[Frizija|Friziji]], vendar je v bližini Balluma tudi letališče (Ameland Airport). Avtobusni prevoz povezuje trajekte iz Hollum/Ballum (proga 130) in Buren/Nes (proga 132). Ko je morje med Frizijo in Amelandom [[Bibavica|oseka]], se lahko sprehodite čez morje. == Pomembni ljudje == [[Slika:DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9c/DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg/120px-DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg|sličica|160x160_pik| Kip Hidde Dirks Kat]] Na Amelandu so bili rojeni naslednji ljudje: * [[Ritske Jelmera]] (1383 v Ternaardu – 1450) frizijski poglavar, ki je vladal otoku Ameland * {{Medjezikovna povezava|Hidde Dirks Kat|de}}, kitolovec * [[Johannes de Jong]] (1885 v Nesu – 1955), [[Knezo-škofija Utrecht|nadškof v Utrechtu]] 1936/1955 * Hannes de Boer (1899 v Hollumu – 1982), skakalec v daljino, udeleženec [[Poletne olimpijske igre 1928|olimpijskih iger]] [[Poletne olimpijske igre 1924|1924]] in 1928 == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Hervormde Kerk in Hollum (Ameland).jpg|Reformna cerkev v Hollumu, Ameland Slika:Ameland - Bornrif.JPG|Svetilnik Bornrif Slika:Swimmingpool at Ameland - panoramio.jpg|Plavalni bazen v Amelandu Slika:Ameland aerial view Hollum beach dunes.jpg|Ameland, sipine na plaži v Hollumu </gallery> == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{Wikipotovanje-medvrstično|Ameland}} * [http://www.ameland.nl/ Official website] * [http://www.amelanderhistorie.nl/ The history of Ameland] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Nizozemskem]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] 1zidly0605ola2s3p2ygz2qelbusmnh 5728335 5728334 2022-08-06T22:35:50Z JozefD 5744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Ameland|native_name={{native name|fy|It Amelân|icon=no}}|settlement_type=[[Občina]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Ameland aerial view from the west.jpg | photo2a = Ameland Beach.jpg | photo2b = Museum sorgdrager -1508854191.jpg | photo3a = 2012-05-05 Ameland 16.JPG | photo3b = Altes Feuer Bornrif.JPG | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj navzdol, od leve na desno: Pogled iz zraka na Ameland (zahodni),}}<br>{{nobreak|obalni muzej Sorgdrager,}}<br>{{nobreak|[[Bornrif|svetilnik]], pomorski muzej}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Ameland.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Coat of arms of Ameland.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Ameland locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Amelanda na karti občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[People's Party for Freedom and Democracy|VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Gerard van Klaveren]] (v.d.) <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Ameland}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Ameland}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Ameland}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{cite web |url=http://www.ahn.nl/postcodetool |title=Postcodetool for 9163HD |language=nl |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |work=Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher=Het Waterschapshuis |access-date=7 September 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool |archive-date=21 September 2013 }}</ref>|elevation_m=4|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Ameland}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Ameland}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Amelander <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=9160–9164|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0519|website={{URL|1=http://www.ameland.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Sipine Ameland | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2212<ref>{{Cite web|title=Duinen Ameland|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2212|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Slika:Gem-Ameland-OpenTopo.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/Gem-Ameland-OpenTopo.jpg/300px-Gem-Ameland-OpenTopo.jpg|sličica| Topografski zemljevid Amelanda, december 2014]] [[Slika:Bevolking_Ameland.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/Bevolking_Ameland.png/300px-Bevolking_Ameland.png|sličica| Prebivalstvo v času 1800–2018]] [[Slika:Ameland_luchtfoto.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Ameland_luchtfoto.jpg/220px-Ameland_luchtfoto.jpg|sličica| Amelandova fotografija iz zraka]] '''Ameland''' ({{IPA-nl|ˈaːməlɑnt|-|441 Ameland.ogg}}; West Frisian : '''It Amelân''' ) je [[občina]] in eden od Zahodnofrizijskih otokov ob severni obali [[Nizozemska|Nizozemske]]. Sestavljen je večinoma iz [[Sipina|peščenih sipin]]. Je tretji večji otok Zahodnih Frizijcev. Meji na otoka [[Terschelling]] na zahodu in Schiermonnikoog na vzhodu. To vključuje majhne peščene brežine Engelsmanplaat in Rif na vzhodu. Ameland je, šteto od zahoda, četrti poseljen nizozemski Vatski otok in spada v provinco [[Frizija]] ( ''Fryslân'' ). Celoten otok spada pod eno občino, ki nosi isto ime. Vatski otoki tvorijo mejo med [[Severno morje|Severnim morjem]] in [[Vatsko morje|Vatskim morjem]], ki leži na južni strani otoka. Občina Ameland je imela leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} 3,673 prebivalcev. Prebivalci se imenujejo Amelandci. == Kraji == Otok ima štiri vasi in eno majhno delno vas. Obstajali sta še dve vasi: Oerd in Sier, vendar sta bili poplavljeni in zdaj ležita v morju. Imena teh vasi živijo v MS ''Oerd'' in MS ''Sier'', kar sta imeni trajektov na otok. Od zahoda proti vzhodu ležijo naslednje vasi: * Hollum, najbolj naseljena vas na zahodni obali, kjer je svetilnik otoka * Ballum, najmanjša vas, lokacija otoškega letališča, letališče Ameland * Nes, druga največja na otoku, živahna turistična vas s številnimi hoteli, kjer je tudi Burgemeester Waldaschool (srednja šola na otoku) <ref>{{Navedi splet|title=Burgemeester Waldaschool|url=http://www.bws-ameland.nl/|publisher=BWS Ameland}}</ref> in [[Trajekt|trajektne]] povezave s celine Holwerd * Buren, ki se nahaja v središču otoka, vključuje plažo Ameland == Prebivalstvo == Prebivalstvo vsake vasi na otoku {{As of|2017|lc=y}} : {| class="toccolours" style="margin: 0 2em 0 2em;" |'''Ime''' | align="right" | '''Prebivalstvo''' |- | Hollum | align="right" | 1165 |- | Nes | align="right" | 1155 |- | Buren | align="right" | 715 |- | Ballum | align="right" | 350 |} == Zgodovina == Otok je prvič omenjen kot Ambla v osmem stoletju, ko je plačeval davek grofiji [[Holandija|Holandiji]], dokler ga leta 1424 njen gospodar, Ritske Jelmera, ni razglasil za "svobodno gospostvo" (''vrijheerschap''). Čeprav so Holandija, Frizija in [[Sveto rimsko cesarstvo|cesar Svetega rimskega cesarstva]] oporekali temu skoraj neodvisnemu statusu, je ostalo svobodno gospostvo, dokler vladajoča družina Cammingha leta 1708 ni izumrla. Po tem je frizijski stadtholder [[Johan Viljem Friso, princ Oranski]], postal gospodar Amelanda in za njim njegov sin stadtholder celotne Nizozemske, [[Viljem IV., princ Oranski]], in njegov vnuk, [[Viljem V., princ Oranski]]. Šele z ustavo iz leta 1813 je bil otok dokončno vključen v Nizozemsko v provinco [[Frizija|Frizijo]]. Nizozemska monarhija še danes ohranja naziv ''Vrijheer van Ameland'' . V letih 1871 in 1872 je nasip med Amelandom in celino zgradilo društvo za izkoriščanje frizijske zemlje iz morja. Nasip je potekal od Holwerda do Burena in je bil 9,7 km dolg. Provinca in nizozemsko kraljestvo sta plačali vsaka po 200.000 guldnov. Na koncu je bilo neuspešno; nasip se ni izkazal za vzdržljivega in leta 1882 so po močnem zimskem neurju popravilo in vzdrževanje jezu ustavili. Nasip je ob oseki še delno viden. Jez pri Holwerdu je začetek tega nasipa. Leta 1940 so na otok prepeljali nemške čete in v nekaj urah je bil Ameland pod nadzorom nemške vojske. Zaradi omejene vojaške vrednosti zavezniki niso nikoli napadli Amelanda.   == Narava == Kot vsi zahodni in vzhodnofrizijski otoki je tudi Ameland edinstven košček narave. Bogastvo različnih rastlin na otoku je posledica izjemne pestrosti pokrajine. Eno od slikovitih območij je '''Oerd''', velik kompleks sipin, ki se iz leta v leto še širi. Zaradi različnih pokrajin in vrst flore se tam vsako leto zadržuje preko 60 različnih vrst ptic. Na vzhodnem delu Oerda leži obalna ravnica, imenovana Hon. Poleg sipin in plaž ima Ameland nekaj gozdov, kot je ''Nesser bos'' ("Nesov gozd"). == Transport == Večina popotnikov pride na otok s trajektom iz Holwerda na celinski [[Frizija|Friziji]], vendar je v bližini Balluma tudi letališče (Ameland Airport). Avtobusni prevoz povezuje trajekte iz Hollum/Ballum (proga 130) in Buren/Nes (proga 132). Ko je morje med Frizijo in Amelandom [[Bibavica|oseka]], se lahko sprehodite čez morje. == Pomembni ljudje == [[Slika:DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9c/DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg/120px-DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg|sličica|160x160_pik| Kip Hidde Dirks Kat]] Na Amelandu so bili rojeni naslednji ljudje: * [[Ritske Jelmera]] (1383 v Ternaardu – 1450) frizijski poglavar, ki je vladal otoku Ameland * {{Medjezikovna povezava|Hidde Dirks Kat|de}}, kitolovec * [[Johannes de Jong]] (1885 v Nesu – 1955), [[Knezo-škofija Utrecht|nadškof v Utrechtu]] 1936/1955 * Hannes de Boer (1899 v Hollumu – 1982), skakalec v daljino, udeleženec [[Poletne olimpijske igre 1928|olimpijskih iger]] [[Poletne olimpijske igre 1924|1924]] in 1928 == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Hervormde Kerk in Hollum (Ameland).jpg|Reformna cerkev v Hollumu, Ameland Slika:Ameland - Bornrif.JPG|Svetilnik Bornrif Slika:Swimmingpool at Ameland - panoramio.jpg|Plavalni bazen v Amelandu Slika:Ameland aerial view Hollum beach dunes.jpg|Ameland, sipine na plaži v Hollumu </gallery> == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{Wikipotovanje-medvrstično|Ameland}} * [http://www.ameland.nl/ Official website] * [http://www.amelanderhistorie.nl/ The history of Ameland] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Nizozemskem]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] e0dywmvsw9nkhi3hrcuu44cevb3wwt7 0 522039 5728352 2022-08-06T23:32:55Z Amanesciri2021 205950 Nova stran z vsebino: '''Vremšak''' je priimek v Sloveniji: Znani nosilci: * [[Alojzij Vremšak]] * [[Boris Vremšak]] * [[Ciril Vremšak]] * [[Irena Baar]] (r. Vremšak) * [[Vanda Vremšak Richter]] wikitext text/x-wiki '''Vremšak''' je priimek v Sloveniji: Znani nosilci: * [[Alojzij Vremšak]] * [[Boris Vremšak]] * [[Ciril Vremšak]] * [[Irena Baar]] (r. Vremšak) * [[Vanda Vremšak Richter]] hwu7xrrgf8gpsi1ec1c4hu25fjg0xyd 5728353 5728352 2022-08-06T23:33:47Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Vremšak''' je priimek v Sloveniji: Znani nosilci: * [[Alojzij Vremšak]] * [[Boris Vremšak]] * [[Ciril Vremšak]] * [[Irena Baar]] (r. Vremšak) * [[Vanda Vremšak Richter]] == Glej tudi == * priimek [[Bremšak]] * priimek [[Vremec]] 6b28t3q8n2o1qzxf8xhif28g27liadz 5728354 5728353 2022-08-06T23:34:28Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Vremšak''' je priimek v Sloveniji: Znani nosilci: * [[Alojzij Vremšak]] * [[Boris Vremšak]] * [[Ciril Vremšak]] * [[Irena Baar]] (r. Vremšak) * [[Samo Vremšak]] * [[Vanda Vremšak Richter]] == Glej tudi == * priimek [[Bremšak]] * priimek [[Vremec]] 9x351874jzskeptnw693nessbz1nx6k 5728355 5728354 2022-08-06T23:45:14Z Amanesciri2021 205950 wikitext text/x-wiki '''Vremšak''' je priimek v [[Slovenija|Sloveniji]]: ===== Znani nosilci: ===== * [[Alojzij Vremšak]] * [[Boris Vremšak]] * [[Ciril Vremšak]] * [[Irena Baar]] (r. Vremšak) * [[Samo Vremšak]] * [[Vanda Vremšak Richter]] == Glej tudi == * priimek [[Bremšak]] * priimek [[Vremec]] fmgzb7no2pxpm0563xf7a3gui9d1xoa 5728356 5728355 2022-08-06T23:45:49Z Amanesciri2021 205950 /* Glej tudi */ wikitext text/x-wiki '''Vremšak''' je priimek v [[Slovenija|Sloveniji]]: ===== Znani nosilci: ===== * [[Alojzij Vremšak]] * [[Boris Vremšak]] * [[Ciril Vremšak]] * [[Irena Baar]] (r. Vremšak) * [[Samo Vremšak]] * [[Vanda Vremšak Richter]] == Glej tudi == * priimek [[Bremšak]] * priimek [[Vremec]] * [[Vremščica]] izx933p96rnbyrg67u0kupmtd2v2v5f 5728373 5728356 2022-08-07T05:43:12Z Sporti 5955 {{priimek}} wikitext text/x-wiki '''Vremšak''' je priimek v [[Slovenija|Sloveniji]]: ===== Znani nosilci: ===== * [[Alojzij Vremšak]] * [[Boris Vremšak]] * [[Ciril Vremšak]] * [[Irena Baar]] (r. Vremšak) * [[Samo Vremšak]] * [[Vanda Vremšak Richter]] == Glej tudi == * priimek [[Bremšak]] * priimek [[Vremec]] * [[Vremščica]] {{priimek}} ai9ymj1ujxe8stx2qy1johddqyben85 0 522040 5728363 2022-08-07T00:30:45Z Ponor 73068 Ponor je premaknil(-a) stran [[Draganić, Rovišće]] na [[Gornje Rovišće]]: novo ime wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Gornje Rovišće]] 4ajqh6blo3w4xr6chdn4v1vobcvbcy7 0 522041 5728372 2022-08-07T05:30:22Z Octopus 13285 uvod wikitext text/x-wiki [[Slika:Przywilej lokacyjny Krakowa.jpg|thumb|300px|Krakovski privilegij, napisan v latinščini]] '''Magdeburške pravice''' ([[nemško]] Magdeburger Recht) ali '''Magdeburški zakon''' je bil seznam mestnih [[privilegij]]ev, ki ga je objavil sveti rimski cesar [[Oton I. Veliki|Oton I.]] (936–973), in je temeljil na Flandrijskem zakonu.<ref name=ref1>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&q=Magdeburg%20Law&pg=PA328 | title=Law and Justice | publisher=University of Washington Press | work=East Central Europe in the Middle Ages, 1000–1500 | date=1994 | access-date=23. oktobra 2012 | author=Jean W. Sedlar | page=328 | isbn=0295972904}}</ref> Urejal je samoupravne pravice v mestih in vaseh, ki jih je podelil lokalni vladar. Zakon, ki je dobil ime po nemškem mestu [[Magdeburg]], je bil morda najpomembnejši sklop srednjeveških zakonov v [[Srednja Evropa|srednji Evropi]].<ref name=ref2>{{cite web | url=http://womeninworldhistory.com/WR-02.html | title=Magdeburg Law 1261: Northern Germany | publisher=New York University Press, 1998 | work=World History in Documents: A Comparative Reader | access-date=28. februarja 2014 | author=Peter Stearns}}</ref> Pravice so postale osnova za nemške mestne zakone, ki so se v več stoletjih razvili v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]].<ref name=ref2/> Magdeburške pravice so sprejeli in prilagodili številni monarhi, vključno z vladarji [[Češka|Češke]], [[Ogrska|Ogrske]], [[Poljska|Poljske]] in [[Litva|Litve]]. Postale so mejnik v urbanizaciji regij, ki je spodbudil razvoj na tisoče vasi in mest.<ref name=ref1/> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zakoni]] [[Kategorija:Srednji vek]] lpnojeaodxtqm8yy0f235fzh5eg29w9 5728400 5728372 2022-08-07T06:22:25Z Octopus 13285 Določbe ... wikitext text/x-wiki [[Slika:Przywilej lokacyjny Krakowa.jpg|thumb|300px|Krakovski privilegij, napisan v latinščini]] '''Magdeburške pravice''' ([[nemško]] Magdeburger Recht) ali '''Magdeburški zakon''' je bil seznam mestnih [[privilegij]]ev, ki ga je objavil sveti rimski cesar [[Oton I. Veliki|Oton I.]] (936–973), in je temeljil na Flandrijskem zakonu.<ref name=ref1>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&q=Magdeburg%20Law&pg=PA328 | title=Law and Justice | publisher=University of Washington Press | work=East Central Europe in the Middle Ages, 1000–1500 | date=1994 | access-date=23. oktobra 2012 | author=Jean W. Sedlar | page=328 | isbn=0295972904}}</ref> Urejal je samoupravne pravice v mestih in vaseh, ki jih je podelil lokalni vladar. Zakon, ki je dobil ime po nemškem mestu [[Magdeburg]], je bil morda najpomembnejši sklop srednjeveških zakonov v [[Srednja Evropa|srednji Evropi]].<ref name=ref2>{{cite web | url=http://womeninworldhistory.com/WR-02.html | title=Magdeburg Law 1261: Northern Germany | publisher=New York University Press, 1998 | work=World History in Documents: A Comparative Reader | access-date=28. februarja 2014 | author=Peter Stearns}}</ref> Pravice so postale osnova za nemške mestne zakone, ki so se v več stoletjih razvili v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]].<ref name=ref2/> Magdeburške pravice so sprejeli in prilagodili številni monarhi, vključno z vladarji [[Češka|Češke]], [[Ogrska|Ogrske]], [[Poljska|Poljske]] in [[Litva|Litve]]. Postale so mejnik v urbanizaciji regij, ki je spodbudil razvoj na tisoče vasi in mest.<ref name=ref1/> ==Določbe== Magdeburg je bil kot član [[Hansa|Hanzeatske lige]] eno najpomembnejših trgovskih mest, ki je trgovalo z [[Nizozemske dežele|Nizozemskimi]] in [[Baltske države|baltskimi]] deželami, na primer z [[Braunschweig]]om. Kot večina srednjeveških mestnih zakonov so bile tudi Magdeburške pravice namenjene predvsem urejanju trgovanja v korist lokalnih trgovcev in obrtnikov, ki so predstavljali najpomembnejši del prebivalstva mnogih takih mest. Tuji trgovci, ki so prihajali v mesto, niso smeli trgovati sami, temveč so morali blago, ki so ga prinesli v mesto, prodati lokalnim trgovcem, če ga je kdo želel kupiti. V teh mestih so bili včasih tekmeci [[Judje]] in [[Nemci]]. Judje so živeli pod privilegiji, o katerih so se skrbno pogajali s kraljem ali cesarjem, in niso bili podvrženi mestni jurisdikciji. Ti privilegiji so jim zagotavljali, da so lahko ohranili svojo avtonomijo, živeli po svojih zakonih in bili neposredno podvrženi kraljevi jurisdikciji v zadevah, ki so zadevale Jude in kristjane. Ena od določb, odobrenih Judom, je bila, da Juda ni mogoče prisiliti, da bi bil informator (nemško Gewährsmann), kar pomeni, da je imel pravico ohraniti zaupnost, kako je pridobil predmete v svoji posesti. Jud s to pravico je lahko prostovoljno razkril, kdo mu je predmet podaril, prodal ali posodil, vendar ga je bilo nezakonito prisiliti, da to pove. Druge določbe, ki so se pogosto omenjale, so bile dovoljenje za prodajo mesa kristjanom ali zaposlovanje krščanskih služabnikov. Vsaj nekateri sodobni opazovalci so imeli vzporedno infrastrukturo Judov in kristjanov za pomembno. V srednjeveški poljski politiki razvoja kraljevih mest so bili tako nemški trgovci kot Judje povabljeni, da se naselijo v poljskih mestih. ==Razširjenost Magdeburških pravic== Magdeburške pravice so spadale med najnaprednejše v tistem času in bile v 12. in 13. toletju podeljene več kot sto mestom v srednji Evropi izven Nemčije, vključno s [[Schleswig-Holstein|Schleswigom]], Češko, Poljsko, [[Belorusija|Belorusijo]],<ref>{{cite web|url=http://www.tvr.by/eng/society.asp?id=14423|title=Magdeburg Rights granted to Minsk 510 years ago|publisher=Belteleradiocompany|date=29. julij 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110605230843/http://www.tvr.by/eng/society.asp?id=14423|archive-date=5. junija 2011}}</ref> [[Ukrajina|Ukrajino]], [[Pomorjansko|Pomorjanskim]], [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino ]] (po pokristjanjevanju Litve) in verjetno [[Moldavija|Moldavijo]]. V teh deželah so bile pravice znane večinoma kot nemško ali tevtonsko pravo. Ker je lokalno sodišče v Magdeburgu postalo tudi višje sodišče za ta mesta, je Magdeburg skupaj z [[Lübeck]]om skozi stoletja praktično določal pravo severne Nemčije, Poljske in Litve, saj je bil srce najpomembnejše "družine" mestnih zakonov. Ta vloga mu je pripadala, dokler niso bili stari germanski zakoni pod vplivom Reichskammergericht (Cesarsko zbornično sodišče) med cesarsko reformo leta 1495 uspešno nadomeščeni z [[Rimsko pravo|rimskim pravom]]. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zakoni]] [[Kategorija:Srednji vek]] keywzyyqv6v3zinrrtom3e4r9f7d8wg 5728405 5728400 2022-08-07T06:55:08Z Octopus 13285 /* Razširjenost Magdeburških pravic */ Implementacija po Evropi wikitext text/x-wiki [[Slika:Przywilej lokacyjny Krakowa.jpg|thumb|300px|Krakovski privilegij, napisan v latinščini]] '''Magdeburške pravice''' ([[nemško]] Magdeburger Recht) ali '''Magdeburški zakon''' je bil seznam mestnih [[privilegij]]ev, ki ga je objavil sveti rimski cesar [[Oton I. Veliki|Oton I.]] (936–973), in je temeljil na Flandrijskem zakonu.<ref name=ref1>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&q=Magdeburg%20Law&pg=PA328 | title=Law and Justice | publisher=University of Washington Press | work=East Central Europe in the Middle Ages, 1000–1500 | date=1994 | access-date=23. oktobra 2012 | author=Jean W. Sedlar | page=328 | isbn=0295972904}}</ref> Urejal je samoupravne pravice v mestih in vaseh, ki jih je podelil lokalni vladar. Zakon, ki je dobil ime po nemškem mestu [[Magdeburg]], je bil morda najpomembnejši sklop srednjeveških zakonov v [[Srednja Evropa|srednji Evropi]].<ref name=ref2>{{cite web | url=http://womeninworldhistory.com/WR-02.html | title=Magdeburg Law 1261: Northern Germany | publisher=New York University Press, 1998 | work=World History in Documents: A Comparative Reader | access-date=28. februarja 2014 | author=Peter Stearns}}</ref> Pravice so postale osnova za nemške mestne zakone, ki so se v več stoletjih razvili v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]].<ref name=ref2/> Magdeburške pravice so sprejeli in prilagodili številni monarhi, vključno z vladarji [[Češka|Češke]], [[Ogrska|Ogrske]], [[Poljska|Poljske]] in [[Litva|Litve]]. Postale so mejnik v urbanizaciji regij, ki je spodbudil razvoj na tisoče vasi in mest.<ref name=ref1/> ==Določbe== Magdeburg je bil kot član [[Hansa|Hanzeatske lige]] eno najpomembnejših trgovskih mest, ki je trgovalo z [[Nizozemske dežele|Nizozemskimi]] in [[Baltske države|baltskimi]] deželami, na primer z [[Braunschweig]]om. Kot večina srednjeveških mestnih zakonov so bile tudi Magdeburške pravice namenjene predvsem urejanju trgovanja v korist lokalnih trgovcev in obrtnikov, ki so predstavljali najpomembnejši del prebivalstva mnogih takih mest. Tuji trgovci, ki so prihajali v mesto, niso smeli trgovati sami, temveč so morali blago, ki so ga prinesli v mesto, prodati lokalnim trgovcem, če ga je kdo želel kupiti. V teh mestih so bili včasih tekmeci [[Judje]] in [[Nemci]]. Judje so živeli pod privilegiji, o katerih so se skrbno pogajali s kraljem ali cesarjem, in niso bili podvrženi mestni jurisdikciji. Ti privilegiji so jim zagotavljali, da so lahko ohranili svojo avtonomijo, živeli po svojih zakonih in bili neposredno podvrženi kraljevi jurisdikciji v zadevah, ki so zadevale Jude in kristjane. Ena od določb, odobrenih Judom, je bila, da Juda ni mogoče prisiliti, da bi bil informator (nemško Gewährsmann), kar pomeni, da je imel pravico ohraniti zaupnost, kako je pridobil predmete v svoji posesti. Jud s to pravico je lahko prostovoljno razkril, kdo mu je predmet podaril, prodal ali posodil, vendar ga je bilo nezakonito prisiliti, da to pove. Druge določbe, ki so se pogosto omenjale, so bile dovoljenje za prodajo mesa kristjanom ali zaposlovanje krščanskih služabnikov. Vsaj nekateri sodobni opazovalci so imeli vzporedno infrastrukturo Judov in kristjanov za pomembno. V srednjeveški poljski politiki razvoja kraljevih mest so bili tako nemški trgovci kot Judje povabljeni, da se naselijo v poljskih mestih. ==Razširjenost Magdeburških pravic== Magdeburške pravice so spadale med najnaprednejše v tistem času in bile v 12. in 13. toletju podeljene več kot sto mestom v srednji Evropi izven Nemčije, vključno s [[Schleswig-Holstein|Schleswigom]], Češko, Poljsko, [[Belorusija|Belorusijo]],<ref>{{cite web|url=http://www.tvr.by/eng/society.asp?id=14423|title=Magdeburg Rights granted to Minsk 510 years ago|publisher=Belteleradiocompany|date=29. julij 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110605230843/http://www.tvr.by/eng/society.asp?id=14423|archive-date=5. junija 2011}}</ref> [[Ukrajina|Ukrajino]], [[Pomorjansko|Pomorjanskim]], [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino ]] (po pokristjanjevanju Litve) in verjetno [[Moldavija|Moldavijo]]. V teh deželah so bile pravice znane večinoma kot nemško ali tevtonsko pravo. Ker je lokalno sodišče v Magdeburgu postalo tudi višje sodišče za ta mesta, je Magdeburg skupaj z [[Lübeck]]om skozi stoletja praktično določal pravo severne Nemčije, Poljske in Litve, saj je bil srce najpomembnejše "družine" mestnih zakonov. Ta vloga mu je pripadala, dokler niso bili stari germanski zakoni pod vplivom Reichskammergericht (Cesarsko zbornično sodišče) med cesarsko reformo leta 1495 uspešno nadomeščeni z [[Rimsko pravo|rimskim pravom]]. ==Implementacija po Evropi== Magdeburške pravice, uveljavljene na Poljskem, so se razlikovale od prvotne nemške oblike.<ref name=ref4>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=N883AAAAIAAJ&q=Magdeburg+Law&pg=PA133 | title=The Law of Magdeburg used in Poland | publisher=CUP (Cambridge University Press) Archive | work=The Cambridge History of Poland | access-date=23. oktobra 2012 |author1=Oskar Halecki |author2=W: F. Reddaway |author3=J. H. Penson | pages=133–136 | isbn=1001288025}}</ref> Kombinirale so se z nizom poljskih civilnih in kazenskih zakonov ter prilagodile tako, da so vključevale urbanistično načrtovanje, priljubljeno v zahodni Evropi, ki je temeljilo bolj ali manj na starorimskem modelu. Poljski lastniki zemljišč so po vsej državi uporabljali lokacijski privilegij, znan kot "naselje z nemškim pravom", običajno brez nemških naseljencev. Podeželski ljudje, ki pogosto niso poznali dejanskega nemškega besedila, so v zasebnih odnosih izvajali staro običajno poljsko pravo.<ref name=ref4/> Pomembna poljska, litovska in današnja beloruska in ukrajinska mesta, ki so bila upravljana na podlagi lokacijskega privilegija, znanega kot "naselje z nemškim pravom" in so ga izdali zemljiški gospodje Poljske in Velike kneževine Litve (od 16. do 18. stoletja zemljiški gospodje [[Republika obeh narodov |Poljsko-litovske skupne države]]), so vključevala Biecz, Frysztak, Sandomierz, [[Krakov]], Kurów, [[Minsk]], [[Polock]], [[Poznanj]], Ropczyce, [[Lodž]], Vroclav, Złotoryja, Vilna, Trakai, Kaunas, Hrodna, Kijev, Lvov, Černivci, Brody, Lutsk, Volodymyr, Sanok, Sniatyn, Nizhyn in več sto drugih. Ščečin takrat ni bil del Poljske in je dobil mestne pravice od pomorjanskih gospodov. Prednosti niso bile samo gospodarske, ampak tudi politične. Člani plemiških družin so se lahko večinoma neizpodbijano vključili v mestni patricijat.<ref name=ref4/> V srednjeveškem [[Ogrska|Ogrskem kraljestvu]] sta bili prvi mesti, ki sta prejeli Magdeburške pravice Goldberg (leta 1211) in [[Székesfehérvár]] (1237). Sledili so mu [[Trnava]] (1238), Nitra (1248), [[Levoča]] (1271) in Žilina (1369). Mesta, vključno z [[Bardejov]]om, [[Budim]]om, [[Bratislava|Bratislavo]] in [[Košice|Košicami]], so namesto Magdeburških pravic sprejela južnonemške Nürnberške mestne pravice. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zakoni]] [[Kategorija:Srednji vek]] mo5hw2g371urp3wvvg2zqolrs742w66 5728407 5728405 2022-08-07T06:57:07Z Octopus 13285 /* Razširjenost Magdeburških pravic */ nadaljevanje wikitext text/x-wiki [[Slika:Przywilej lokacyjny Krakowa.jpg|thumb|300px|Krakovski privilegij, napisan v latinščini]] '''Magdeburške pravice''' ([[nemško]] Magdeburger Recht) ali '''Magdeburški zakon''' je bil seznam mestnih [[privilegij]]ev, ki ga je objavil sveti rimski cesar [[Oton I. Veliki|Oton I.]] (936–973), in je temeljil na Flandrijskem zakonu.<ref name=ref1>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&q=Magdeburg%20Law&pg=PA328 | title=Law and Justice | publisher=University of Washington Press | work=East Central Europe in the Middle Ages, 1000–1500 | date=1994 | access-date=23. oktobra 2012 | author=Jean W. Sedlar | page=328 | isbn=0295972904}}</ref> Urejal je samoupravne pravice v mestih in vaseh, ki jih je podelil lokalni vladar. Zakon, ki je dobil ime po nemškem mestu [[Magdeburg]], je bil morda najpomembnejši sklop srednjeveških zakonov v [[Srednja Evropa|srednji Evropi]].<ref name=ref2>{{cite web | url=http://womeninworldhistory.com/WR-02.html | title=Magdeburg Law 1261: Northern Germany | publisher=New York University Press, 1998 | work=World History in Documents: A Comparative Reader | access-date=28. februarja 2014 | author=Peter Stearns}}</ref> Pravice so postale osnova za nemške mestne zakone, ki so se v več stoletjih razvili v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]].<ref name=ref2/> Magdeburške pravice so sprejeli in prilagodili številni monarhi, vključno z vladarji [[Češka|Češke]], [[Ogrska|Ogrske]], [[Poljska|Poljske]] in [[Litva|Litve]]. Postale so mejnik v urbanizaciji regij, ki je spodbudil razvoj na tisoče vasi in mest.<ref name=ref1/> ==Določbe== Magdeburg je bil kot član [[Hansa|Hanzeatske lige]] eno najpomembnejših trgovskih mest, ki je trgovalo z [[Nizozemske dežele|Nizozemskimi]] in [[Baltske države|baltskimi]] deželami, na primer z [[Braunschweig]]om. Kot večina srednjeveških mestnih zakonov so bile tudi Magdeburške pravice namenjene predvsem urejanju trgovanja v korist lokalnih trgovcev in obrtnikov, ki so predstavljali najpomembnejši del prebivalstva mnogih takih mest. Tuji trgovci, ki so prihajali v mesto, niso smeli trgovati sami, temveč so morali blago, ki so ga prinesli v mesto, prodati lokalnim trgovcem, če ga je kdo želel kupiti. V teh mestih so bili včasih tekmeci [[Judje]] in [[Nemci]]. Judje so živeli pod privilegiji, o katerih so se skrbno pogajali s kraljem ali cesarjem, in niso bili podvrženi mestni jurisdikciji. Ti privilegiji so jim zagotavljali, da so lahko ohranili svojo avtonomijo, živeli po svojih zakonih in bili neposredno podvrženi kraljevi jurisdikciji v zadevah, ki so zadevale Jude in kristjane. Ena od določb, odobrenih Judom, je bila, da Juda ni mogoče prisiliti, da bi bil informator (nemško Gewährsmann), kar pomeni, da je imel pravico ohraniti zaupnost, kako je pridobil predmete v svoji posesti. Jud s to pravico je lahko prostovoljno razkril, kdo mu je predmet podaril, prodal ali posodil, vendar ga je bilo nezakonito prisiliti, da to pove. Druge določbe, ki so se pogosto omenjale, so bile dovoljenje za prodajo mesa kristjanom ali zaposlovanje krščanskih služabnikov. Vsaj nekateri sodobni opazovalci so imeli vzporedno infrastrukturo Judov in kristjanov za pomembno. V srednjeveški poljski politiki razvoja kraljevih mest so bili tako nemški trgovci kot Judje povabljeni, da se naselijo v poljskih mestih. ==Razširjenost Magdeburških pravic== [[Slika:Пам'ятник Магдебурзькому праву в Києві.jpg|thumb|right|Spomenik Magdeburškim pravicam v [[Kijev]]u]] Magdeburške pravice so spadale med najnaprednejše v tistem času in bile v 12. in 13. toletju podeljene več kot sto mestom v srednji Evropi izven Nemčije, vključno s [[Schleswig-Holstein|Schleswigom]], Češko, Poljsko, [[Belorusija|Belorusijo]],<ref>{{cite web|url=http://www.tvr.by/eng/society.asp?id=14423|title=Magdeburg Rights granted to Minsk 510 years ago|publisher=Belteleradiocompany|date=29. julij 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110605230843/http://www.tvr.by/eng/society.asp?id=14423|archive-date=5. junija 2011}}</ref> [[Ukrajina|Ukrajino]], [[Pomorjansko|Pomorjanskim]], [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino ]] (po pokristjanjevanju Litve) in verjetno [[Moldavija|Moldavijo]]. V teh deželah so bile pravice znane večinoma kot nemško ali tevtonsko pravo. Ker je lokalno sodišče v Magdeburgu postalo tudi višje sodišče za ta mesta, je Magdeburg skupaj z [[Lübeck]]om skozi stoletja praktično določal pravo severne Nemčije, Poljske in Litve, saj je bil srce najpomembnejše "družine" mestnih zakonov. Ta vloga mu je pripadala, dokler niso bili stari germanski zakoni pod vplivom Reichskammergericht (Cesarsko zbornično sodišče) med cesarsko reformo leta 1495 uspešno nadomeščeni z [[Rimsko pravo|rimskim pravom]]. ==Implementacija po Evropi== Magdeburške pravice, uveljavljene na Poljskem, so se razlikovale od prvotne nemške oblike.<ref name=ref4>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=N883AAAAIAAJ&q=Magdeburg+Law&pg=PA133 | title=The Law of Magdeburg used in Poland | publisher=CUP (Cambridge University Press) Archive | work=The Cambridge History of Poland | access-date=23. oktobra 2012 |author1=Oskar Halecki |author2=W: F. Reddaway |author3=J. H. Penson | pages=133–136 | isbn=1001288025}}</ref> Kombinirale so se z nizom poljskih civilnih in kazenskih zakonov ter prilagodile tako, da so vključevale urbanistično načrtovanje, priljubljeno v zahodni Evropi, ki je temeljilo bolj ali manj na starorimskem modelu. Poljski lastniki zemljišč so po vsej državi uporabljali lokacijski privilegij, znan kot "naselje z nemškim pravom", običajno brez nemških naseljencev. Podeželski ljudje, ki pogosto niso poznali dejanskega nemškega besedila, so v zasebnih odnosih izvajali staro običajno poljsko pravo.<ref name=ref4/> Pomembna poljska, litovska in današnja beloruska in ukrajinska mesta, ki so bila upravljana na podlagi lokacijskega privilegija, znanega kot "naselje z nemškim pravom" in so ga izdali zemljiški gospodje Poljske in Velike kneževine Litve (od 16. do 18. stoletja zemljiški gospodje [[Republika obeh narodov |Poljsko-litovske skupne države]]), so vključevala Biecz, Frysztak, Sandomierz, [[Krakov]], Kurów, [[Minsk]], [[Polock]], [[Poznanj]], Ropczyce, [[Lodž]], Vroclav, Złotoryja, Vilna, Trakai, Kaunas, Hrodna, Kijev, Lvov, Černivci, Brody, Lutsk, Volodymyr, Sanok, Sniatyn, Nizhyn in več sto drugih. Ščečin takrat ni bil del Poljske in je dobil mestne pravice od pomorjanskih gospodov. Prednosti niso bile samo gospodarske, ampak tudi politične. Člani plemiških družin so se lahko večinoma neizpodbijano vključili v mestni patricijat.<ref name=ref4/> V srednjeveškem [[Ogrska|Ogrskem kraljestvu]] sta bili prvi mesti, ki sta prejeli Magdeburške pravice Goldberg (leta 1211) in [[Székesfehérvár]] (1237). Sledili so mu [[Trnava]] (1238), Nitra (1248), [[Levoča]] (1271) in Žilina (1369). Mesta, vključno z [[Bardejov]]om, [[Budim]]om, [[Bratislava|Bratislavo]] in [[Košice|Košicami]], so namesto Magdeburških pravic sprejela južnonemške Nürnberške mestne pravice. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zakoni]] [[Kategorija:Srednji vek]] 0fwte5zz91rj0jm7l9pnj2yy7rnbw6q 0 522042 5728377 2022-08-07T05:54:44Z Shabicht 3554 Shabicht je prestavil stran [[Kongregacija za nauk vere]] na [[Kongregacija za verski nauk]] prek preusmeritve: pravilno slovensko ime wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kongregacija za verski nauk]] scowaixxle7fyiwj5tnwijg4cdli0xc 14 522043 5728387 2022-08-07T06:05:07Z Sporti 5955 n wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[krasoslovje|krasoslovcih]]}} [[Kategorija:Krasoslovje]] [[Kategorija:Geologi]] ph71gdv9quuhjo3lfdrzsvxi8x1ysia 0 522044 5728404 2022-08-07T06:52:30Z Romanm 13 preusmeritev na [[Magdeburške pravice]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Magdeburške pravice]] d6ihw8cdl03dklggxwmrhl54be57cyj 0 522045 5728411 2022-08-07T07:21:38Z 86.61.18.142 Nova stran z vsebino: '''Majdan Nezaležnosti''' je eden glavnih trgov v [[Ukrajina|ukrajinski]] prestolnici [[Kijev|Kijevu]]. Tu se je leta 2003 zgodila [[oranžna revolucija]], novembra 2013 Majdanska vstaja in februarja 2014 [[revolucija dostojanstva]]. wikitext text/x-wiki '''Majdan Nezaležnosti''' je eden glavnih trgov v [[Ukrajina|ukrajinski]] prestolnici [[Kijev|Kijevu]]. Tu se je leta 2003 zgodila [[oranžna revolucija]], novembra 2013 Majdanska vstaja in februarja 2014 [[revolucija dostojanstva]]. lvzn0kelir6ix3hbb4daxxrntoewkzu 5728412 5728411 2022-08-07T07:25:18Z 86.61.18.142 wikitext text/x-wiki '''Drg neodvisnosti''' ali '''Majdan nezaležnosti''' je eden glavnih trgov v [[Ukrajina|ukrajinski]] prestolnici [[Kijev|Kijevu]]. Tu se je leta 2003 zgodila [[oranžna revolucija]], novembra 2013 Majdanska vstaja in februarja 2014 [[revolucija dostojanstva]]. it9d6au3wpw6uwsdrw5sqpaxigxm6kg 5728413 5728412 2022-08-07T07:27:24Z 86.61.18.142 wikitext text/x-wiki '''Drg neodvisnosti''' ali '''Majdan nezaležnosti''' je eden glavnih trgov v [[Ukrajina|ukrajinski]] prestolnici [[Kijev|Kijevu]]. Tu se je leta 2003 zgodila [[oranžna revolucija]], novembra 2013 [[Evromajdan|Majdanska vstaja]] in februarja 2014 [[revolucija dostojanstva]]. kw493zslt3qfrbnu0oas3tf3fss6fhv 5728432 5728413 2022-08-07T08:51:09Z A09090091 188929 slog wikitext text/x-wiki '''Drg neodvisnosti''' ali '''Majdan nezaležnosti''' je glavni trg v [[Kijev|Kijevu]], glavnem mestu [[Ukrajina|Ukrajine]]. Tu se je leta 2003 zgodila [[oranžna revolucija]], novembra 2013 [[Evromajdan|Majdanska vstaja]] in februarja 2014 [[revolucija dostojanstva]]. 093mjgqc45w7tf607fvsqmf4f16qurg 5728434 5728432 2022-08-07T08:52:14Z A09090091 188929 +[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kijevu]]; +[[Kategorija:Trgi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] wikitext text/x-wiki '''Drg neodvisnosti''' ali '''Majdan nezaležnosti''' je glavni trg v [[Kijev|Kijevu]], glavnem mestu [[Ukrajina|Ukrajine]]. Tu se je leta 2003 zgodila [[oranžna revolucija]], novembra 2013 [[Evromajdan|Majdanska vstaja]] in februarja 2014 [[revolucija dostojanstva]]. [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kijevu]] [[Kategorija:Trgi]] p4pdb24nkmiqr5kjnzeg7qommen2wu3 0 522046 5728415 2022-08-07T07:40:43Z Romanm 13 preusmeritev na [[Lastovke]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lastovke]] brl97a07ybvyhlljct14rjgaybxef6j 0 522047 5728416 2022-08-07T07:42:35Z Romanm 13 preusmeritev na [[Grand hotel Union]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Grand hotel Union]] 5yv930uzs7obpbrszldwkufqbvf4lee 14 522048 5728469 2022-08-07T09:30:02Z Shabicht 3554 Shabicht je premaknil stran [[Kategorija:Kongregacija za nauk vere]] na [[Kategorija:Kongregacija za verski nauk]]: pravilno poimenovanje po letopisu Cerkev na Slovenskem (1971) wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Kongregacija za verski nauk]] of7xfm2kfd2n9omy9c2e64rm688byld 14 522049 5728519 2022-08-07T10:49:58Z Shabicht 3554 Shabicht je premaknil stran [[Kategorija:Kongregacija za odpustke in relikvije]] na [[Kategorija:Kongregacija za disciplino zakramentov]] wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Kongregacija za disciplino zakramentov]] 8figwlj1sal66uoov7likosxwxv3cfr 0 522050 5728523 2022-08-07T11:01:27Z Shabicht 3554 Nova stran z vsebino: {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za disciplino zakramentov | native_name = | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image =... wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za disciplino zakramentov | native_name = | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za disciplino zakramentov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro ''; == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za disciplino zakramentov|*]] {{normativna kontrola}} pxn3jce15iiu9vwuri2f37h2r3av6go 5728526 5728523 2022-08-07T11:10:18Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za disciplino zakramentov | native_name = | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za disciplino zakramentov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro ''; == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za disciplino zakramentov|*]] {{normativna kontrola}} m1njy9zhm16xy6f7ofe3vmaw6h1y1qc 5728529 5728526 2022-08-07T11:12:50Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za disciplino zakramentov | native_name = Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za disciplino zakramentov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio pro ''; == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za disciplino zakramentov|*]] {{normativna kontrola}} qvcj4xgnl7bpaax6m6xy1stv2g9iujd 5728530 5728529 2022-08-07T11:14:13Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za disciplino zakramentov | native_name = Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum '''Kongregacija za disciplino zakramentov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum'') je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za disciplino zakramentov|*]] {{normativna kontrola}} 8js2i8m8suhtf2vfow3dz2c2e9354oq 5728531 5728530 2022-08-07T11:15:43Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za disciplino zakramentov | native_name = Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za disciplino zakramentov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum'') je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za disciplino zakramentov|*]] {{normativna kontrola}} 81szclazrmqb8a2bnfcdqj41q8ijbso 5728534 5728531 2022-08-07T11:19:31Z Shabicht 3554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Kongregacija za disciplino zakramentov | native_name = Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum | native_name_a = | native_name_r = | type = [[Dikasterij]] | seal = Coat of arms Holy See.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = sedež nekdanje kongregacije | image_alt = | formed = | preceding1 = | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = 19. marec 2022 | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = kongregacija Rimske kurije | jurisdiction = | status = nadomeščena z Dikasterijem za disciplino zakramentov | headquarters = Piazza Pio XII 10<br>00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = | deputyminister1_name = | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = <!-- up to |deputyminister8_name= --> | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = <!-- up to |chief9_name= --> | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Kongregacija za disciplino zakramentov''' ([[latinščina|latinsko]] ''Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum'') je bila ena od kongregacij [[Rimska kurija|Rimske kurije]]. == Zgodovina == ==Preimenovanja== == Organi kongregacije == == Vodstvo kongregacije == === Prefekti ([[kardinal|kardinali]])=== ==Ukinitev== Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]], ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=6. avgust 2022 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * == Viri== * Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=2831107}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{RKC-stub}} [[Kategorija:Organizacija Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Kongregacije Rimske kurije]] [[Kategorija:Kongregacija za disciplino zakramentov|*]] {{normativna kontrola}} tvhw2q97326w760hb5hfogayu3q9cxv 0 522051 5728536 2022-08-07T11:21:30Z Shabicht 3554 Shabicht je premaknil stran [[Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]] na [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]]: Letopis Cerkev na Slovenskem (1971) wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kongregacija za redovne in podobne družbe]] jh8h7rc6pujapbe66nmyw282gockcwp 0 522052 5728537 2022-08-07T11:22:10Z Ljuba brank 92351 nov iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name= Grad Himedži <br />{{lang|ja|姫路城}} |partof= |location= [[Himedži]], [[Prefektura Hjogo |Hyōgo]], Japonska |coordinates = {{coord|34|50|22|N|134|41|38|E|region:JP|display=inline,title}} | pushpin_map = Japonska |image= Himeji castle in may 2015.jpg |image_size = 300px |caption= Grad Himedži v maju 2015 po petletni obnovi strehe in obzidja [[File:Himeji Castle Aerial photograph 2010.jpg|300px]]<br/> Posnetek gradu Himedži iz zraka leta 2010. |type= [[japonski grad]] obdobje Azuči-Momojama<ref>{{cite web |url=http://sansenya.com/castle_area.html |title=Himeji Castle and its surroundings |publisher=Sansen-ya |access-date=July 6, 2010}}</ref> |built= * 1333, 1300 (Himejama: trdnjava/grad) * 1581 (razširitev) * 1601–1609 (razširitev) * 1617–1618 (razširitev) <ref name="guidebook">{{cite web |url=http://www.e-somen.com/castle/subdata/print/engdata.pdf |title=National Treasure Himeji Castle Guide book |year=2000 |publisher=Himeji Rojyo Lions Club |access-date=July 10, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110710161456/http://www.e-somen.com/castle/subdata/print/engdata.pdf |archive-date=July 10, 2011 |df=mdy-all }}</ref> |builder= * [[Akamacu Norimura]] (1333–1346) * [[Tojotomi Hidejoši]] (1581) * [[Ikeda Terumasa]] (1601–1609) * [[Honda Tadamasa]] (1617–1618) |materials= les, kamen, omet, ploščice |height= 46,4 m |used= 1333–1868 -1945 (vojaška baza) |demolished= * 1346 (porušeno zaradi obnove) * 1601–1609 (porušeno zaradi obnove) |condition= Nepoškodovano, restavratorska dela za ohranitev so bila nedavno zaključena |ownership= |controlledby= |garrison= * ~500 (rodbina Ikeda, vojaki) * ~4.000 (rodbina Honda, vojaki) * ~3.000 (rodbina Sakakibara, vojaki) * ~2.200 (rodbina Sakai, vojaki) |commanders= |occupants= |battles= |events= |embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | name =Himedži-džo |child = yes |ID = 661 |Year = 1993 |Criteria = Kulturno: i, iv |Area = 107 ha |Buffer_zone = 143 ha }} }} {{Infobox Chinese|pic=Himeji Castle (Chinese characters).svg|piccap=»Grad Himedži« v ''[[kandži]]''|picupright=0.55|kanji=姫路城|romaji=Himeji-jō}} '''Grad Himedži''' (姫路城, Himeji-jō) je [[japonski grad|japonski grajski]] kompleks na vrhu hriba v mestu [[Himedži]], v [[prefektura Hjogo|prefekturi Hjogo]] na [[Japonska|Japonskem]]. Grad velja za najlepši ohranjeni primer prototipske japonske grajske arhitekture, ki obsega mrežo 83 sob z naprednimi obrambnimi sistemi iz fevdalnega obdobja.<ref name="unesco">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=661 |title=Himeji-jo |publisher=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=July 4, 2010}}</ref> Grad je pogosto znan kot '''''Hakuro-jō''''' ali '''''Shirasagi-jō''''' ('''grad bele čaplje''') zaradi svoje bleščeče bele zunanjosti in domnevne podobnosti s ptico, ki leti.<ref name="bornoff2000">{{cite book |first=Nicholas |last=Bornoff |year=2000 |title=The National Geographic Traveler: Japan |publisher=National Geographic Society |location=Washington |isbn=0-7894-5545-5 |pages=256–257}}</ref><ref name="dk2000">{{cite book |year=2000 |title=Eyewitness Travel Guides: Japan |publisher=Dorling Kindersley Publishing |location=New York |isbn=0-7894-5545-5 |pages=200–203}}</ref> Grad Himedži sega v leto 1333, ko je Akamacu Norimura zgradil utrdbo na vrhu hriba Himejama. Utrdba je bila leta 1346 razstavljena in ponovno zgrajena kot grad Himejama, dve stoletji kasneje pa preoblikovana v grad Himedži. Grad Himedži je leta 1581 močno preoblikoval Tojotomi Hidejoši, ki je dodal trinadstropni grajski stolp. Leta 1600 je Tokugava Ieyasu podelil grad Ikedi Terumasiju za njegovo pomoč v bitki pri Sekigahari, Ikeda pa je grad od leta 1601 do 1609 v celoti obnovil in ga razširil v velik grajski kompleks.<ref name="sakurai">{{cite news |url=http://www.yomiuri.co.jp/dy/columns/0005/lens146.htm |title=A hilltop white heron 400 years old |newspaper=The Daily Yomiuri |access-date=July 5, 2010}}</ref> Kasneje je Honda Tadamasa med letoma 1617 in 1618 grajskemu kompleksu dodal več stavb. Skoraj 700 let je grad Himedži ostal nedotaknjen, celo med bombardiranjem Himedžija v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in naravnimi nesrečami, vključno z [[Veliki potres v Hanšinu|velikim potresom Hanšin]] leta 1995.<ref name="japantravelinfo">{{cite web |url=http://www.japantravelinfo.com/news/news_item.php?newsid=274 |title=Himeji Castle starts its renovation in April |publisher=Official Tourism Guide for Japan Travel |access-date=July 1, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110324071746/http://www.japantravelinfo.com/news/news_item.php?newsid=274 |archive-date=March 24, 2011 |url-status=dead |df=mdy-all }}</ref><ref name="japanatlas">{{cite web |url=http://web-japan.org/atlas/architecture/arc16.html |title=Himeji Castle |publisher=Japan Atlas |access-date=July 5, 2010}}</ref> Grad Himedži je največji in najbolj obiskan grad na Japonskem, leta 1993 pa je bil vpisan kot ena prvih Unescovih območij svetovne dediščine v državi. Območje v srednjem jarku grajskega kompleksa je označeno kot posebno zgodovinsko območje in pet struktur gradu je prav tako označenih kot nacionalno bogastvo.<ref name="himejicity01">{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239.html |script-title=ja:国宝一覧 |language=ja |publisher=Himeji, Hyōgo |access-date=July 5, 2010 |title=Archived copy |archive-url=https://web.archive.org/web/20100927071829/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239.html |archive-date=September 27, 2010 |url-status=dead }}</ref> Poleg gradov [[grad Macumoto| Macumoto]] in [[grad Kumamoto|Kumamoto]] velja grad Himedži za enega od treh najpomembnejših japonskih gradov.<ref name="kobayashi">{{cite web |url=http://www.ktshawaii.com/DestinationArticles/TheThreeFamousCastlesofJapan/tabid/156/Default.aspx |title=The Three Famous Castles of Japan |publisher=Kobayashi Travel Service |access-date=July 4, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100322220951/http://www.ktshawaii.com/DestinationArticles/TheThreeFamousCastlesofJapan/tabid/156/Default.aspx |archive-date=March 22, 2010 |df=mdy-all }}</ref> Da bi ohranili grajsko poslopje, so ga več let obnavljali in 27. marca 2015 ponovno odprli za javnost.<ref name="city.himeji.lg.jp">{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s60/2851146/_21909/siro-weekly-photo |title=Archived copy |access-date=2015-01-28 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150215031219/http://www.city.himeji.lg.jp/s60/2851146/_21909/siro-weekly-photo |archive-date=February 15, 2015 |df=mdy-all }}</ref> Dela so odstranila tudi desetletja umazanije ter obnovila nekdanjo sivo streho v prvotno briljantno belo barvo. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == • Benesch, Oleg. "Castles and the Militarisation of Urban Society in Imperial Japan," Transactions of the Royal Historical Society, Vol. 28 (Dec. 2018), pp. 107-134. • Benesch, Oleg and Ran Zwigenberg (2019). Japan's Castles: Citadels of Modernity in War and Peace. Cambridge: Cambridge University Press. p. 375. ISBN 9781108481946. • De Lange, William (2021). An Encyclopedia of Japanese Castles. Groningen: Toyo Press. pp. 600 pages. ISBN 978-9492722300. • Mitchelhill, Jennifer (2013). Castles of the Samurai:Power & Beauty. USA: Kodansha. ISBN 978-1-56836-512-1. • Schmorleitz, Morton S. (1974). Castles in Japan. Tokyo: Charles E. Tuttle Co. pp. 123–125. ISBN 0-8048-1102-4. • Motoo, Hinago (1986). Japanese Castles. Tokyo: Kodansha. ISBN 0-87011-766-1. == Zunanje povezave == {{Commons|姫路城|Himeji Castle}} * {{Official website|www.city.himeji.lg.jp/guide/castle/}} * [http://www.worldandi.com/newhome/public/2003/july/lfpub.asp Japan's Samurai Castles] * [http://www.orientalarchitecture.com/japan/himeji/himejicastle.php Asian Historical Architecture – Himeji Castle] * [http://www.japanese-castle-explorer.com/castle_profile.html?name=Himeji Japanese Castle Explorer – Himeji Castle] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=661 UNESCO World Heritage Centre – Himeji Castle] * [http://web-japan.org/atlas/architecture/arc16.html Japan Atlas: Himeji Castle] ;Video * [https://www.youtube.com/watch?v=t2uFc-BeMBg The White Fortress: Himeji-jo] ([[UNESCO]] video at YouTube) * {{YouTube|Q-o4kUUZ-78|Himeji Castle timelapse}} * [https://web.archive.org/web/20111005203846/http://www.in.com/videos/watchvideo-discover-the-himeji-castle-in-japan-5757771.html Discover the Himeji Castle in Japan] * [https://www.youtube.com/watch?v=ddVbPRgO_50& Virtual tour of Himeji Castle examining its modern history on the Japan's Modern Castles YouTube channel] [[Kategorija:Gradovi na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1346]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1581]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1609]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] q7w62kls0twlbagkro0r8a85i4pu4jf 5728555 5728537 2022-08-07T11:50:00Z Ljuba brank 92351 dodano iz en wiki wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name= Grad Himedži <br />{{lang|ja|姫路城}} |partof= |location= [[Himedži]], [[Prefektura Hjogo |Hyōgo]], Japonska |coordinates = {{coord|34|50|22|N|134|41|38|E|region:JP|display=inline,title}} | pushpin_map = Japonska |image= Himeji castle in may 2015.jpg |image_size = 300px |caption= Grad Himedži v maju 2015 po petletni obnovi strehe in obzidja [[File:Himeji Castle Aerial photograph 2010.jpg|300px]]<br/> Posnetek gradu Himedži iz zraka leta 2010. |type= [[japonski grad]] obdobje Azuči-Momojama<ref>{{cite web |url=http://sansenya.com/castle_area.html |title=Himeji Castle and its surroundings |publisher=Sansen-ya |access-date=July 6, 2010}}</ref> |built= * 1333, 1300 (Himejama: trdnjava/grad) * 1581 (razširitev) * 1601–1609 (razširitev) * 1617–1618 (razširitev) <ref name="guidebook">{{cite web |url=http://www.e-somen.com/castle/subdata/print/engdata.pdf |title=National Treasure Himeji Castle Guide book |year=2000 |publisher=Himeji Rojyo Lions Club |access-date=July 10, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110710161456/http://www.e-somen.com/castle/subdata/print/engdata.pdf |archive-date=July 10, 2011 |df=mdy-all }}</ref> |builder= * [[Akamacu Norimura]] (1333–1346) * [[Tojotomi Hidejoši]] (1581) * [[Ikeda Terumasa]] (1601–1609) * [[Honda Tadamasa]] (1617–1618) |materials= les, kamen, omet, ploščice |height= 46,4 m |used= 1333–1868 -1945 (vojaška baza) |demolished= * 1346 (porušeno zaradi obnove) * 1601–1609 (porušeno zaradi obnove) |condition= Nepoškodovano, restavratorska dela za ohranitev so bila nedavno zaključena |ownership= |controlledby= |garrison= * ~500 (rodbina Ikeda, vojaki) * ~4.000 (rodbina Honda, vojaki) * ~3.000 (rodbina Sakakibara, vojaki) * ~2.200 (rodbina Sakai, vojaki) |commanders= |occupants= |battles= |events= |embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | name =Himedži-džo |child = yes |ID = 661 |Year = 1993 |Criteria = Kulturno: i, iv |Area = 107 ha |Buffer_zone = 143 ha }} }} {{Infobox Chinese|pic=Himeji Castle (Chinese characters).svg|piccap=»Grad Himedži« v ''[[kandži]]''|picupright=0.55|kanji=姫路城|romaji=Himeji-jō}} '''Grad Himedži''' (姫路城, Himeji-jō) je [[japonski grad|japonski grajski]] kompleks na vrhu hriba v mestu [[Himedži]], v [[prefektura Hjogo|prefekturi Hjogo]] na [[Japonska|Japonskem]]. Grad velja za najlepši ohranjeni primer prototipske japonske grajske arhitekture, ki obsega mrežo 83 sob z naprednimi obrambnimi sistemi iz fevdalnega obdobja.<ref name="unesco">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=661 |title=Himeji-jo |publisher=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=July 4, 2010}}</ref> Grad je pogosto znan kot '''''Hakuro-jō''''' ali '''''Shirasagi-jō''''' ('''grad bele čaplje''') zaradi svoje bleščeče bele zunanjosti in domnevne podobnosti s ptico, ki leti.<ref name="bornoff2000">{{cite book |first=Nicholas |last=Bornoff |year=2000 |title=The National Geographic Traveler: Japan |publisher=National Geographic Society |location=Washington |isbn=0-7894-5545-5 |pages=256–257}}</ref><ref name="dk2000">{{cite book |year=2000 |title=Eyewitness Travel Guides: Japan |publisher=Dorling Kindersley Publishing |location=New York |isbn=0-7894-5545-5 |pages=200–203}}</ref> Grad Himedži sega v leto 1333, ko je Akamacu Norimura zgradil utrdbo na vrhu hriba Himejama. Utrdba je bila leta 1346 razstavljena in ponovno zgrajena kot grad Himejama, dve stoletji kasneje pa preoblikovana v grad Himedži. Grad Himedži je leta 1581 močno preoblikoval Tojotomi Hidejoši, ki je dodal trinadstropni grajski stolp. Leta 1600 je Tokugava Ieyasu podelil grad Ikedi Terumasiju za njegovo pomoč v bitki pri Sekigahari, Ikeda pa je grad od leta 1601 do 1609 v celoti obnovil in ga razširil v velik grajski kompleks.<ref name="sakurai">{{cite news |url=http://www.yomiuri.co.jp/dy/columns/0005/lens146.htm |title=A hilltop white heron 400 years old |newspaper=The Daily Yomiuri |access-date=July 5, 2010}}</ref> Kasneje je Honda Tadamasa med letoma 1617 in 1618 grajskemu kompleksu dodal več stavb. Skoraj 700 let je grad Himedži ostal nedotaknjen, celo med bombardiranjem Himedžija v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in naravnimi nesrečami, vključno z [[Veliki potres v Hanšinu|velikim potresom Hanšin]] leta 1995.<ref name="japantravelinfo">{{cite web |url=http://www.japantravelinfo.com/news/news_item.php?newsid=274 |title=Himeji Castle starts its renovation in April |publisher=Official Tourism Guide for Japan Travel |access-date=July 1, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110324071746/http://www.japantravelinfo.com/news/news_item.php?newsid=274 |archive-date=March 24, 2011 |url-status=dead |df=mdy-all }}</ref><ref name="japanatlas">{{cite web |url=http://web-japan.org/atlas/architecture/arc16.html |title=Himeji Castle |publisher=Japan Atlas |access-date=July 5, 2010}}</ref> Grad Himedži je največji in najbolj obiskan grad na Japonskem, leta 1993 pa je bil vpisan kot ena prvih Unescovih območij svetovne dediščine v državi. Območje v srednjem jarku grajskega kompleksa je označeno kot posebno zgodovinsko območje in pet struktur gradu je prav tako označenih kot nacionalno bogastvo.<ref name="himejicity01">{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239.html |script-title=ja:国宝一覧 |language=ja |publisher=Himeji, Hyōgo |access-date=July 5, 2010 |title=Archived copy |archive-url=https://web.archive.org/web/20100927071829/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239.html |archive-date=September 27, 2010 |url-status=dead }}</ref> Poleg gradov [[grad Macumoto| Macumoto]] in [[grad Kumamoto|Kumamoto]] velja grad Himedži za enega od treh najpomembnejših japonskih gradov.<ref name="kobayashi">{{cite web |url=http://www.ktshawaii.com/DestinationArticles/TheThreeFamousCastlesofJapan/tabid/156/Default.aspx |title=The Three Famous Castles of Japan |publisher=Kobayashi Travel Service |access-date=July 4, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100322220951/http://www.ktshawaii.com/DestinationArticles/TheThreeFamousCastlesofJapan/tabid/156/Default.aspx |archive-date=March 22, 2010 |df=mdy-all }}</ref> Da bi ohranili grajsko poslopje, so ga več let obnavljali in 27. marca 2015 ponovno odprli za javnost.<ref name="city.himeji.lg.jp">{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s60/2851146/_21909/siro-weekly-photo |title=Archived copy |access-date=2015-01-28 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150215031219/http://www.city.himeji.lg.jp/s60/2851146/_21909/siro-weekly-photo |archive-date=February 15, 2015 |df=mdy-all }}</ref> Dela so odstranila tudi desetletja umazanije ter obnovila nekdanjo sivo streho v prvotno briljantno belo barvo. == Zgodovina == Grad Himedži sega v leto 1333, ko je Akamacu Norimura, vladar starodavne province Harima, zgradil utrdbo na hribu Himejama.<ref name=Hinago>{{Cite book |last=Hinago |first=Motoo |title=Japanese Castles |publisher=Kodansha International Ltd. and Shibundo |year=1986 |isbn=0-87011-766-1 |pages=121–125}}</ref> Leta 1346 je njegov sin Sadanori porušil to utrdbo in na njenem mestu zgradil grad Himejama. Leta 1545 je bil tu nastanjen klan Kuroda po ukazu klana Kodera, fevdalni vladar Kuroda Šigetaka pa je grad preuredil v grad Himedži in dokončal delo leta 1561.<ref name="castleexplorer">{{cite web |url=http://www.japanese-castle-explorer.com/castle_profile.html?name=Himeji |title=Japanese Castle Explorer – Himeji Castle |author=O'Grady, Daniel |publisher=Japanese Castle Explorer |access-date=July 11, 2010}}</ref> Leta 1580 je Kuroda Jošitaka grad podaril Tojotomiju Hidejošiju, leta 1581 pa je ta močno preoblikoval in zgradil trinadstropno stavbo s površino približno 55 m2. Po bitki pri Sekigahari leta 1600 je Tokugava Iejasu podelil grad Himedži svojemu zetu, Ikedi Terumasiju, kot nagrado za njegovo pomoč v bitki. Ikeda je porušil trinadstropno utrdbo, ki jo je ustvaril Hidejoši in popolnoma obnovil in razširil grad med letoma 1601 do 1609, dodal tri jarke in ga preoblikoval v grajski kompleks, kot ga vidimo danes. Stroški dela, vključenega v to širitev, naj bi skupaj znašali 2,5 milijona mož/delovnih dni. Ikeda je umrl leta 1613 in grad predal svojemu sinu, ki je umrl le tri leta pozneje. <ref name="ball2005">{{cite book |first=Ball |last=Jacqueline A. |title=Himeji Castle: Japan's Samurai Past |year=2005 |publisher=Bearport Publishing |location=New York |isbn=1-59716-001-6|pages=32}}</ref> Leta 1617 sta Honda Tadamasa in njegova družina podedovala grad, Honda pa je grajskemu kompleksu dodal več stavb, vključno s posebnim stolpom za snaho, princeso Sen (千姫, Senhime), imenovan ''kešō jagura'' (Stolp za oblačenje). ). V obdobju Meidži (1868–1912) je bilo uničenih veliko japonskih gradov. Grad Himedži je bil zapuščen leta 1871 in nekateri grajski hodniki in vrata so bili uničeni, da bi naredili prostor za vojašnice japonske vojske. Vladna politika je nameravala porušiti celoten grajski kompleks, vendar mu je prizaneslo prizadevanje Nakamura Šigeta, vojaškega polkovnika. Kamniti spomenik v čast Nakamuri je bil postavljen v grajskem kompleksu znotraj prvih vrat, vrat Hiši (菱の門, Hišinomon).<ref name=map>{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/guide/castle/enjoy.html|title=世界遺産姫路城 城の楽しみ方|access-date=May 18, 2016}}</ref> Čeprav je bilo gradu Himedži prizaneseno, so japonski gradovi postali zastareli in njihovo ohranjanje je bilo drago. [[File:Château de Himeji01.jpg|thumb|200px |Slika pročelja grajskega kompleksa]] [[File:Old map of Himeji castle.jpg|thumb|200px |Upodobitev grajskega kompleksa iz leta 1761]] Ko je bil ''han'' fevdalni sistem leta 1871 odpravljen, je bil grad Himedži dan na dražbo. Grad je kupil prebivalec Himedžija za 23 japonskih jenov (približno 200.000 jenov ali 2258 ameriških dolarjev danes). Kupec je želel porušiti grajski kompleks in urediti zemljišče, vendar je bil strošek uničenja gradu ocenjen kot previsok in mu je bilo spet prizaneseno. Himedži je bil močno bombardiran leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne in čeprav je bila večina okolice požgana do tal, je grad preživel nedotaknjen. Ena zažigalna bomba je bila odvržena v zgornje nadstropje gradu, a ni eksplodirala.<ref name="bestwestern">{{cite web |url=http://www.youmustbetrippin.com/are_we_there_yet/restoring_a_japanese_treasure.php |title=Restoring a Japanese Treasure |author=Lowe, Sam |date=May 11, 2010 |publisher=Best Western's Travel Blog |access-date=July 11, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100524144109/http://www.youmustbetrippin.com/are_we_there_yet/restoring_a_japanese_treasure.php |archive-date=May 24, 2010 |url-status=dead }}</ref> Da bi ohranili grajski kompleks, so bila leta 1956 izvedena obsežna popravljalna dela, vloženo je bilo 250.000 delovnih dni in stalo 550 milijonov jenov. Januarja 1995 je mesto Himedži močno poškodoval veliki potres Hanshin, vendar je grad Himedži ponovno preživel praktično nepoškodovan in pokazal izjemno odpornost proti potresom. Celo steklenica sakeja, postavljena na oltar v zgornjem nadstropju utrdbe, je ostala na mestu. [[File:Himeji Castle, November 2016 -02.jpg|thumb|200px |"Jarek treh dežel" v središču grajskega kompleksa]] === Zgodovinsko priznanje === Grad Himedži je bil registriran 11. decembra 1993 kot eno prvih Unescovih območij svetovne dediščine na Japonskem. Pet struktur gradu je prav tako označenih kot nacionalni zaklad: glavna trdnjava (大天守, ''daitenshu''),<ref>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5242.html|title=姫路城大天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624065926/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5242.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.himeji-kanko.jp/en/sightseeing/himeji_castle.html|title=National Treasure, World Heritage, Himeji Castle|access-date=May 18, 2016}}</ref> severozahodna majhna trdnjava (乾小天守, ''inui kotenshu''),<ref name=inui>{{cite web |url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5277.html|title=姫路城乾小天守|access-date=May 18, 2016}}</ref> zahodna majhna trdnjava (西小天守, ''nishi kotenshu''),<ref name=nishi>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5275.html|title=姫路城西小天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624090357/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5275.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref> vzhodna majhna trdnjava (東小天守, ''higashi kotenshu''),<ref name=higashi>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5278.html|title=姫路城東小天守|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624072124/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5278.html|archive-date=June 24, 2016|url-status=dead}}</ref> in I, Ro, Ha, Ni-hodniki in kuhinja (イ, ロ, ハ, ニの渡櫓附台所1棟, i, ''ro, ha, ni no watariyagura tsuketari daidokoro 1 to'').<ref name=yagura>{{cite web|url=http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5282.html|title=姫路城イ・ロ・ハ・ニの渡櫓附台所1棟|access-date=May 18, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160508173802/http://www.city.himeji.lg.jp/s110/2212786/_5222/_5237/_5239/_5282.html|archive-date=May 8, 2016|url-status=dead}}</ref> Območje v srednjem jarku grajskega kompleksa je označeno kot posebno zgodovinsko območje. Poleg gradov Matsumoto in Kumamoto velja grad Himedži za enega od treh najpomembnejših japonskih gradov. Je najbolj obiskan grad na Japonskem, ki ga je leta 2015 obiskalo več kot 2.860.000. Od aprila 2010 so na gradu Himedži potekala obnovitvena dela, da bi ohranili grajske zgradbe, in je bil za javnost ponovno odprt 27. marca 2015. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == • Benesch, Oleg. "Castles and the Militarisation of Urban Society in Imperial Japan," Transactions of the Royal Historical Society, Vol. 28 (Dec. 2018), pp. 107-134. • Benesch, Oleg and Ran Zwigenberg (2019). Japan's Castles: Citadels of Modernity in War and Peace. Cambridge: Cambridge University Press. p. 375. ISBN 9781108481946. • De Lange, William (2021). An Encyclopedia of Japanese Castles. Groningen: Toyo Press. pp. 600 pages. ISBN 978-9492722300. • Mitchelhill, Jennifer (2013). Castles of the Samurai:Power & Beauty. USA: Kodansha. ISBN 978-1-56836-512-1. • Schmorleitz, Morton S. (1974). Castles in Japan. Tokyo: Charles E. Tuttle Co. pp. 123–125. ISBN 0-8048-1102-4. • Motoo, Hinago (1986). Japanese Castles. Tokyo: Kodansha. ISBN 0-87011-766-1. == Zunanje povezave == {{Commons|姫路城|Himeji Castle}} * {{Official website|www.city.himeji.lg.jp/guide/castle/}} * [http://www.worldandi.com/newhome/public/2003/july/lfpub.asp Japan's Samurai Castles] * [http://www.orientalarchitecture.com/japan/himeji/himejicastle.php Asian Historical Architecture – Himeji Castle] * [http://www.japanese-castle-explorer.com/castle_profile.html?name=Himeji Japanese Castle Explorer – Himeji Castle] * [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=661 UNESCO World Heritage Centre – Himeji Castle] * [http://web-japan.org/atlas/architecture/arc16.html Japan Atlas: Himeji Castle] ;Video * [https://www.youtube.com/watch?v=t2uFc-BeMBg The White Fortress: Himeji-jo] ([[UNESCO]] video at YouTube) * {{YouTube|Q-o4kUUZ-78|Himeji Castle timelapse}} * [https://web.archive.org/web/20111005203846/http://www.in.com/videos/watchvideo-discover-the-himeji-castle-in-japan-5757771.html Discover the Himeji Castle in Japan] * [https://www.youtube.com/watch?v=ddVbPRgO_50& Virtual tour of Himeji Castle examining its modern history on the Japan's Modern Castles YouTube channel] [[Kategorija:Gradovi na Japonskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1346]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1581]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1609]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Japonskem]] o3pvph90uqar8v612i1dmnul20gkk91 14 522053 5728542 2022-08-07T11:28:03Z Ljuba brank 92351 nova wikitext text/x-wiki {{CatAutoTOC}} {{Commons category|World Heritage Sites in Japan}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[kraj svetovne dediščine|krajih svetovne dediščine]] na [[Japonska|Japonskem]]. [[Kategorija:Zavarovana območja Japonske]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine po državah|Japonska]] rl87au5fyd8tthksbvvr0s656q2ofc6 5728545 5728542 2022-08-07T11:31:24Z Ljuba brank 92351 wikitext text/x-wiki {{CatAutoTOC}} {{Commons category|World Heritage Sites in Japan}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[kraj svetovne dediščine|krajih svetovne dediščine]] na [[Japonska|Japonskem]]. [[Kategorija:Zavarovana območja Japonske]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine|Japonska]] [[Kategorija:Zgodovina Japonske]] [[Kategorija:Japonska arhitektura]] n9k739xcepbczgujm5vrw1791gzsk51